razumljiva — «inconcepibile!n Nerazumljivo jim je, da se mi sploh upamo protestirati pro. ti še vedno veljavnim fašističnim zakonom, da smo se uprli izvajanju sramotilnih ukrepov conskega predsednika Paluta. na in odločbam krivičnega ukaza št. 183. Po drugi strani pa jim je seveda popolnoma razumljivo — aconcepibtle«, da je bilo nujno požigati naše narodne domove, nasilno spreminjati naše priimke, pačiti imena naših vasi in krajev, prepovedati našo govorico ne samo v javnih uradih, pa sodiščih, na občinskih svetih, itd. itd., temveč tudi vsepovsod — celo na cesti, v tramvaju, v kinodvoranah, pa tudi celo v družinah, da o šolah niti ne govorimo. Nj;m je «ccmcepi-biles le osvajanje z ognjem in mečem naših dežel, klanje in ubijanje, požiganje in konji-, niranje našega ljudstva.... Kaj kmalu so pozabili, da se te njihove zločinske metode niso obnesle in ponovno zače. njajo misliti na njihovo uvajanje. Zato pozivamo mi merodajne oblasti, da fašiste spomnijo na to, da se njihova razbojniška piočetja ne bodo mogla, veš ponoviti. Pozivamo jih, naj v kali zatrejo vsak poskus poveličevanja fašističnih zločinov. Skratka: zahtevamo, det vse pov.eličemlce in povzdigo-valce fašističnih zločinov in vse fašistične zločince postavijo pred sodišče. Njih torej naj sodijo, ne pa nas! Sodijo in obsodijo! Nam po, naš vrnejo vso tisto škodo, ki so nam jp fašistični zločinci storili in ki nam ie do danes ni povrnjena. Predvsem pa naj prenehajo z izdajanjem za naš narod sramotilnih in poniževalnih ukazov in ukrepov in r.:jjj končno vzpostavijo enakopravnost našega jezika z italijanskim! Ce se ne bi tudi fašistični « MESSAGGERO VENETO» pridružil šakalskemu pozivu, naj oblasti naš dnevnik kaznujejo, ker te bori za, enako-pravnost slovenščine z italijanščino, bi bil resnično pravi čudež. Ze s tem, da so fašisti prišli s svojo zahtevo to pat z zamudo za klerofašisti, je v resnici neodpustljiv smrt. hi greh, za katerega jim bo njihova fašistična mistična šola komaj upoštevala, da so napako hoteli popraviti s člančičem «1 L, BELATO DE1 LUPIr>. Ves čas našega pisanja pred in po 30. 0bietnici zločinskega fašističnega požiga našega NARODNEGA DOMA je fašistični uMessaggero Venetov objavljal slavospeve požigalcem, ki so vse do danes ostali nekaznovani. Znova je potrdil, da so si fašisti požig našega Narodnega doma vzidali v temelje svoje zgodovine ter da jim je naš Narodni dom v plamenih prvi simbol njihova borbe in njihovega osvajanja. Bolj tipičnega poveličevanja in odobravanja zločinov prav zares težko najdemo V sodeb. nim evropskem časopisju. In če upoštevamo, da se to povzdigovanje zločina dogaja po petih letih zmage nad fašizmom pod tisto angloameriško vojaško upravo, ki se tako rada sklicuje na svoboščine naštete h ustavni listini Organizacije združenih narodov, se upravičeno vprašamo, kako more ZVU dopustiti širjenje v našem mestu tistega tiska, ki tako odkrito kot eMessag-gero V.enetos poveličuje faši-, stične zločine. Kako more dovoliti, da fašistični pisuni odkrito porivajo celo na kaznovanje tistih, ki so jih fašisti hoteli iztrebiti. Fašističnim pisunom od «Mespaggero Veneto» je prav tako še danes kot jim je bila pred 30 leti, vsaka naša zahteva po enakopravnosti ne- PoStnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 20. julija 1950 OB VOLITVAH v Tovarni Javno. pismo Davida Domenica vod temveč so razvili tudi razne druge kulturne panoge, kot n. pr. šport, kulturo itd.. Ko so imperialisti že popolnoma izgubili upanje, da bi dosegli v tovarnah uresničitev svojih nakan, so stopili na plan kaminformisti, ki so jim omogočili s svojo izdajalsko politiko doseči to, kar jim do tega trenutka ni bilo mogoče doseči, pa čeprav so še za to trudili. Imperialisti se seveda niso branili izrabiti tega srečnega ^naključja« ter so nastali položaj izrabili v svojo korist. Najprej so onemogočili članom tovarniških odborov vsako delovanje, nato so jih obsodili ter jih končno celo odpustili iz tovarn (kar se je n. pr. zgodilo tudi v Tovarni strojev). Ko so dosegli to važno zmago, je bilo vodstvu tovarne kaj lahk0 vzeti uslužbencem polagoma vsa tista izboljšanja, ki so si jih delavci s trdo borbo priborili. Celo bivšim fašistom je bil tedaj vstop v tovarno ponovno dovoljen. Položaj se je v zadnjem času še poslabšal; izdajalska politika kominformistov žanje svoje sadove. Tovarniški odbor, oziroma kot se sedaj imenuje — odbor v podjetju, nima danes prav nobene moči. da bi se lahko postavil v obrambo interesov tamkaj uslvž-benega delavstva. Ravno nasprotno — položaj je že tako kritičen, da obstaja danes nevarnost, da vodstvo likvidira tovarniške odbore ter s tem onemogoči vsakršno protiofenzivo delavskega razreda v obrambo njegovih interesov. Ce hoče delavstvo rešiti svoj položaj ter se uspešno boriti proti ofenzivi delodajalcev, je nujno potrebno okrepiti sindikalno življenje na osnovi razredne borbe; zato je važno, da delavci poznajo položaj, kar jim bo dalo moč, da bodo lahko preprečili nakane delodajalcev kot tudi kominformistov Enotni razredni .sindikat industrijskih delavcev, ki je bil pred časom ustanovljen, si je zadal za svojo prvo nalogo obnoviti razredno borbo ter s tem preprečiti še nadaljnje izkoriščanje delavstva. Prav ta sindikat hoče postaviti na bodočih volitvah svojo kandidatno listo. Njegov namen je sprožiti med delavstvom tisto diskusijo, ki bi lahko privedla delavstvo do tega, da bi dokončno spregledalo ter spoznalo, da je edinole razredna borba jamstvo zmage vseh pravic delavskega razreda. Tržaški delavci, ki jim, je kominformistična izdajalska politika odprla oči, bodo na teh volitvah dokazali, da se nameravajo z vsemi silami upreti tem izdajalskim nakanam kominformistov ter na osnovi razredne borbe doseči tisto zmago, ki jim bo zagotovila izboljšanje plač, delovnih pogojev in življenjskih pogojev sploh. Truman zahteva 10 miliiard za nove vojaške izdatke BEOGRAD, 19. — Jugoslovanska revija «Mednarodna politika« objavlja v svoji zadnji številki komentar o sovjetski noti, ki jo Je sovjetska vlacia poslala 9. t. m. vladam ZDA, Velike Britanije in Francije glede Tržaškega ozemlja. Sedanja sovjetska nota — plSe revija — je dejansko ponovitev one, ki jo je Sovjetska zveza poslala 20. aprila t. 1. glede istega vprašanja trem zahodnim državam. Tudi ta nota ponovno zahteva izvedbo določb mirovne pogodbe z Italijo, imenovanje guvernerja za Tržaško ozemlje, uveljavitev določb o prehodnem režimu Tržaškega ozemlja in umik okupacijskih čet. Z eno besedo, postavljajo se Ista vprašanja, o katerih se širi velike države v dveh letih in pol niso mogle sporazumeti. Sovjetska nota ne omenja niti besede o ustanovitvi Tržaškega ozemlja, ki je posledica kompromisa med velikimi državami. In tudi ne omenja, da je sklep o Tržaškem ozemlju pomeni! odcepitev jugoslovanskega narodnostnega ozemlja. Sovjetska nota niti ne omenja morebitne možnosti sporazuma med obema prizadetima državama, Jugoslavijo in Italijo, kar Bi bilo v polnem skladu z načeli, na katerih temelji OZN in bi bilo tudi v duhu mirovne pogodbe z Italijo, kajti vprašanje Tržaškega ozemlja je dejansko izključno vprašanje Italije in Jugoslavije. Nasprotno, predstavlja sovjetska nota dejanski poizkus preprečitve možnosti neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. Se posebno pa predstavlja sovjetski poizkus, da ponovno sproži vprašanje imenovanja guvernerja Tržaškega ozemlja, nič drugega nego željo Sovjetske zveze, da bi z novimi krivicami zadela Jugoslavijo in da bi še bolj kom-plicirala vprašanje Tržaškega o-zemlja. tako da bi se spremenilo v orodje za sporazumevanje med velikimi državami. Dlplomatičnl značaj sovjetske note vendar presega meje tržaškega vprašanja. Sovjetska nota, ki Je bila poslana dan pred 256. sestankom namestnikov zunanjih ministrov za mirovno pogodbo z Avstrijo, na katerem ni bil dosežen noben pozitiven rezultat ker je predstavnik Sovjetske zveze izjavil, da »njegova vlada nima nobenega jamstva o možnosti da mirovna pogodba z Avstrijo ne bo prekršena na isti način kakor pogodba z Italijo«, je na ta način povezala vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo s tržaškim vprašanjem. Ce poznamo sedanje sisteme sovjetske zunanje politike — zaključuje članek — ni težko razumeti, da tako Stališče sovjetskega delegata predstavlja samo izgovor za zavlačevanje podpisa avstrijske mirovne pogodbe hnui s,p °Sno za Preprečitev izboljšanja mednarodnih odnosov Tržaška delovna brigada prispela v Zagreb ZAGREB, 19. — Danes Je prispela v Zagreb tržaška mladinska delovna brigada, ki po sodelovala pri gradnji študentovskega mesta. Po treh tednih dela bodo člani brigade obiskali nekatere kraje Jugoslavije. PARIZ, 19. — Plevenova vlada je danes zjutraj imela svojo prvo sejo. Pozornost vlade je bila pošyečena predvsem zunanjim političnim vprašanjem. Minister za informacije in predstavnik Vlade Albert Gezier je opozoril na važnost, katero polaga vlada francoska V svoje predstavništvo v svetu atlantskega pakta. Dokaz tega je imenovanje Herve Alphanda za francoskega predstavnika v tem svetu. Predstavnik vlade je nato zanikal vest, ki jo je razširila neka tuja agencija, da misli francoska vlada poslati vojaštvo na Korejo. Na predlog ministra za zunanje zadeve Schumana je francoska vlada dala na razpolago OZN vojno ladjo «Le Grana-diere«, ki je sedaj na Daljnem vzhodu. *aslu„ 0 torej trdimo, da je kor0l)a ^rQb tovarniških odštelo imperializmu ni Mac Arthur južnokorejske Pelo imperializmu m tih vseh njego- *i in če se fašizem ‘iti. razviti p vsej svoji K^miški odbori so mo- VVASHINGTON, 19. — Pandit Nehru je poslal drugo poslanico ameriškemu državnemu tajniku Achesonu. V pistvu ponavlja Ne hru argumente, ki jih je omenil v svoji poslanici 13. julija in pravi. da je ves trud Indije, da bi sprejeli LR Kitajsko v OZN in tako SZ znova privedli v Varnostni svet, bil storjen z željo, da bi ustvarili ugodne pogoje za mirno rešitev korejskega spora. Pandit Nehru je v svojem govoru torej zanikal mnenje, da bi spre* jem LR Kitajske v OZN bil spodbuda za nove napade. To noto je danes izročil Achesonu indijski poslanik v VVashingtonu. ?a|i2 ‘ K borbo proti impe-*iee j, . najširše delovne mno->?t° šli a^eoa ozemlja ter so e*. d 1 največje uspehe. LAKE SUCCESS, 19. — V dobro obveščenih krogih glavnega tajništva OZN menijo, da bo britanski delegat Gladvvin Jebb postal predsednik Varnostnega sveta v mesecu avgustu ter bo nadomestil sovjetskega delegata, ki je odsoten. Po bojkotu dela OZN s strani Sovjetske zveze ni mogoče pričakovati, da bi njen delegat Jakob Malik v zadnjem trenutku prevzel predsedstvo Varnostnega sveta, katero mu pritiče po vrstnem redu. Britanski delegat Je včeraj z letalonv odpotoval v Anglijo, kjer se bo posvetoval z Be-vinom in drugimi politiki. Verjetno bo proučil odgovor,^ ki ga bo njegova vlada morala dati na Trygve Liejev poziv glede pošiljanja orožja na Korejo. poveljstvo južnokorejskih oboroženih sil. 19. Radio Piongjang poroča, da je več kot sto članov južno-korejskega parlamenta prestopilo na stran LR Koreje, da bi sodelovali v borbi proti ameriškim imperialistom na Koreji. LONDON, 19. — Na banketu, ki ga je »Avstralia club« v Londonu priredil na čast avstralskemu ministrskemu predsedniku Robertu Mer.ziesu, je angleški ministrski predsednik Clement Attlee omenil dogodke na Daljnem vzhodu. Dejal je: «Cas osamljenja je že davno minul. Nekdaj je bilo to, Bedeli Smith Mac Arthurjev pomočnik NEVV YORK, 19. -- List «Daily NEVVS« piše, da bo bivši ameriški poslanik v MoskvJ Bedeli Smith dodeljen generalu Mae Arthurju kot izvedenec za sovjetska vprašanja. BEOGRAD, 19. — Danes Je prišel v Beograd ameriški sindikalist jugoslovanskega rodu Smail Catak, ki ga je sprejel tajnik Jugoslovanskih sindikatov DJuro Salaj. Najnovejši dokaz... «11 Lavoratore« in «l’Unita» Objavljata zmagoslavno snaj-novejši dokaz, da so Ameri-kanct vzpostavili os Rim-Beo-gradv. Dokaz pa je tale: De-mOkristjanski sGiornale di Trie$te» ie prenehal napadati ljudsko oblast v coni B in Jugoslavijo! Ce kominformistl to trdijo, pomeni, da prav gotovo vsak dan čitajo sGiornale di Trie-ste«. Zal, ga čitamo tudi ml in smo pri tem opazili, da kot vsi kominformistični dokazi, tudi ta «najnove)ši», ne drži. «Giornale di Trieste» je namreč predvčerajšnjim kar na prvi strani ponovno napadel ljudsko oblast s člankom «Come e’ amministrata la zona B — La Hberta scolasti- Skozi sito in rešeto ca«. Napisal pa je ta članek kominformistični zaveznik iz istrskega «tajnega» CLN-a ter njegov tajnik, sam — Diego De Castro, ki ga tudi naši či-tatelji dobro Poznajo in vedo, da p zadnjih petih letih menda ni nič drugega niti napisal razen napadov na ljudsko oblast. F isti številki na tretji strani članek «La commedia giudiziaria per le arml del «Vettor Pisani«, Podoben članek je objavila istega dne tudi kominformistična «l’Unita». Zato bi* bilo umestne je govoriti o «osi De Gasperi-Vidali« kot pa o «osi Rim-Beograd«. V včerajšnji številki istega eGiornale di Trieste» pa beremo kar tri članke, in sicer na četrti strani. «Una nuova spin-ta alTesodo degli istriani« ter «11 maresciallo Tito ha lascia-to Brioni«, na peti strani pa »Stupefacenti dichiarazioni del maresciallo Tito«, v istem smislu, v katerem so napisani omenjeni članki, je napisano več člankov tudi v «l’Unita». Os De Gasperi-Vidali gre namreč včasih -tudi tako daleč, dd si oba časopisa članke, ki napadajo Jugoslavijo in cono B, medsebojno kar prepisujeta. Kaj je torej Stalin? «DeIo» in sLavoratore# sta se v svojih zadnjih številkah močno razpisala o stališču, ki ga je do korejskega vprašanja zavzel jugoslovanski delegat v Varnostnem svetu tov. dr. Aleš Bebler. Oba kominformistična tednika sta prišla , ,ia7ltu docela razumljivega zaključka, ki ne more biti drugačen kot; stališče jugoslovanskega delegata Beblerja ' obietou podpira stališče ameriških imperialistov, ki so z orožjem intervenirali v voini na Koreji, Kakšno je bilo Beblerjevo stališče? Na kratko- rečeno: Problemi slovenskih otroških vrtcev in vzgoje novega kadra vrtnaric V borbi za slovensko šolo na Tržaškem ozemlju smo doslej posvečali največjo skrb naši osnovni in srednji šoli, mnogo manj pa smo se bavili z vprašanjem naših otroških vrtcev. In vendar ne smemo tega vprašanja podcenjevati, saj vemo iz izkušnje, da se je v pretekli dobi začelo potujčevanje naših cr trok ravno v otroških vrtcih. Zal tudi danes v nekaterih krajih ni bolje, kjer starši iz oportunizma ali pa zaradi svojega posebnega pojmovanja «inter-nacionalizma» pošiljajo svoje otroke v italijanske otroške vrtce in tako sami pomagajo uresničevati stare fašistične cilje. Ogromna večina našega ljudstva pa je ostala zvesta svojemu jeziku in svoji domovini ker še ni pozabilo delovanja organizacije «1 talia Redenta«, ki je uredila v sleherni slovenski vasi svoj vrtec, v katerem je nato zastrupljala našo mladino. Kakor se danes borimo za slovensko osnovno in srednjo šolo, tako se moramo boriti tudi za naše otroške vrtce. Brez vrtca ne bi smela biti nobena slovenska vas in noben mestni predel, v katerem prebiva večje število Slovencev. Trenutno imamo v vsej coni A 20 vrtcev. Dva izmed njih sta zasebna (Rocol in Kolon-kovec), dva vzdržuje tržaška občina, dva nabrežinska, vse druge pa Uprava slovenskih vrtcev pri ZVU. Vendar pa moramo poudariti, da nam ti vrtci še ne zadostujejo. Starši so že zdavnaj zaprosili za vrtec v Ulici Donadoni in v Ulici sv. Frančiška. Čeprav se je prijavilo za prvega nad 30, za SLAVA PADLEMU BORCU 1 Tov. Ciril Ostrouška Pred šestimi leti je v Čepo-vanu padel 7. j-ultja mlad borec, zgleden kraški fant, partizanski oficir Ciril Ostrouška iz Briščkov. V partizanske vrste je stopil leta 1943; bil je naprej v Gregorčičevi brigadi, potem pa v 11. bataljonu 17. brigade. Zaveden in pogumen dečko je bil, vedno med prvimi v borbi in najtežjih akcijah. Vsi tovariši so ga vzljubili zaradi njegovega veselega značaja in dobrega srca. V Postojnski jami so imeli Nemci veliko skladišče bencina. Skrbno so ga čuvali in stražili, ker jim je bil zelo dragocen in potreben. Zažgati ga je treba! Kdo se javi prostovoljno? Mlad kraški fant -Ciril Ostrouška. Prerinil se je skozi nemško stražo, zažgal bencin ter se v dimu in temi s težavo prerinil na prosto. Tak je bil naš Ciril. Boril se je in žrtvoval svoje mlado življenje, da bi njegov narod živel v svobodi! Slava njegovemu spominu! drugega pa nad 50 otrok, doslej ZVU še ni izdala dovoljenja za njuno otvoritev. Izgovarja se sedaj na prremajhno število prijavljenih otrok, sedaj na pomanjkanje primernih prostorov. Radi bi vedeli, ali je v vsakem italijanskem vrtcu nad 50 otrok in čigava dolžnost je, preskrbeti prostore. Ko bi slovenski starši mogli priti do njih, tedaj bi prav gotovo ne prosjačili zanje niti pri mestni občini niti pri ZVU. Ravno tako sta potrebna vrtca na Vr-deli, kjer je pred kratkim že obstajal, pa smo ga morali zaradi pomanjkanja prostorov ukiniti, in v Zgornji Kolonji. Poleg tega se starši že od oktobra lanskega leta borijo za vrnitev otroškega vrtca z Grete v Rojan, kamor ga je izrinila mestna občina, ki načrtno potiska slovenske 'šole in vrtce iz mestnega središča na periferijo. Mimogrede naj omenimo še vrtec v Skorklji, ki je prenehal delovati po zaslugi trža- ških kominformistov. Vzporedno s potrebnim ustanavljanjem novi h vrtcev, in razširjenjem nekaterih že obstoječih pa rastejo tudi. potrebe po sposobnih in kvalificiranih vrtnaricah. Večina vrtnaric, ki vodi danes otroške vrtce v coni A, je dovršila šolo za vrtnarice z italijanskim učnim jezikom v Gorici, druge pa so si pridobile diplomo v Ljubljani. S tem smo prišli do jedra vprašanja, ki mu je namenjen današnji članek; kje naj se u-sposabljajo naše bodoče vrtnarice za svoj težki in odgovorni poklic, kajti vemo, da sedanje število slovenskih vrtnaric ne zadostuje vsem potrebam, še več pa jih bomo potrebovali v prihodnosti, mi pa nimamo nobenega naraščaja! Zato je nujno, da odpre Šolski urad pri ZVU že v prihodnjem šolskem letu NA SLOVENSKEM UČITELJIŠČU V TRSTU POSEBEN STROKOVNI TEČAJ ZA UČITELJICE OTROŠKIH VRT- Prosvetno društvo v Nabrežini priredi v nedeljo 23. t. m. Lipahovo tridej&nko Glavni dobitek Predstava bo na dvorišču pri Stropovih ob 20.30. K številni udeležbi vabi odbor. Ali naj bo to „rešitev“ vprašanja malih ladjedelnic Tržaškega ozemlja? CEV KI BI SE S ČASOM SPREMENIL V SOLO. Dokler pa ne bi dokončale tega strokovnega tečaja naše prve vrtnarice, bi bilo potrebno, vsaj začasno zaposliti v naših vrtcih absolventke učiteljišča, pa tudi mlajše učiteljice. Istočasno bi morale tukajšnje šolske oblasti priznati diplome, ki so si jih pridobile nekatere naše vrtnarice v Ljubljani. Pa še nekaj. Na našem ozemlju imamo tudi nekaj nekvalificiranih učiteljic otroških vrtcev, ki pa imajo že večletno prakso. Tem naj bi se ta praksa priznala, obenem pa naj bi se jim omogočilo, da bi pred posebno komisijo, ki bi jo imenovala šolska oblast, delale izpit za učiteljice otroških vrtcev in si tako pridobile pravico ao nastavitve. To bi se dalo urediti brez posebnih težav, kajti šolski zakon, ki je tu 'J veljavi, že tako dopušča posebne usposobljenostne izpite za otroške vrtnarice brez predpisane šolske izobrazbe. Več delavcev ladjedelnice Sv. Raka premeščenih v ladjedelnico Sv. Marka - ostali delavci delajo z zmanjšanim delovnim urnikom - Ogorčeni protesti vsega delavstva Se vedno se nadaljuje borba za rešitev perečega problema, ki ga predstavlja v tem trenutku prav ladjedelnica Sv. Roka. Ker se odgovorni o vprašanju te ladjedelnice niso hoteli izjasniti, so se člani odbora v podjetju zglasili pri ing. Aureli-ju. glavnem direktorju CRDA-e, kateremu so prikazali celotni položaj, v katerem se nahaja danes delavstvo te ladjedelnice, ki živi v stalnem strahu pred odpusti z dela. Zahtevali so, da se končno reši na pravičen način vprašanje porazdelitve novih naročil, ki bi lahko zagotovila delo vsem delavcem manjših in večjih lad jedelnic Tržaškega ozemlja. Do sedaj so r.ova naročila prejemale redr.o edinole večje ladjedelnice, kot na primer ladjedelnica Sv. Marka, ki je do sedaj lahko redno zaposlila vse svoje delavstvo. Popolnoma nasproten je pa položaj v malih RAZPRAVA PROTI DRUŽINI MARSlC, VARDABASSU, BABOSEVI IN KERMACU Oprostilna sodba za vse obtožence Sinoči sodbo, ob 19.30 je porotno sodišče po dueinpolurnem posvetovanju izreklo v kateri je zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo vse obtožence Včerajšnji deseti in zadnji dan razprave proti petim članom družine Marsič, Vardabas-su Giorgiu, Kermacu Albertu in Babosevi Mariji se je pričel ob 8 zjutrai z nadaljevanjem govora branilca odv. Ze 'nara, katerega je zaključil z zahtevo, da sodišče obtožence oprosti, ker niso izvršili kaznivega de. janja ali pa zaradi pomanjkanja dokazov. Zastopnik zasebne stranke odv. Morgera je nato poskušal omajati 0dlična izv'jarca branilcev- Bertona, S rdosa in Zcnnara ter sodišču dokazoval krivdo vseh obtožencev, tudi Vardabassa in Mirande, za ka. tera je že sam javni tožilec predlagal.. rj^j ju, sodišče oprosti zaradi pomaojkčn a doka zov. Tudi odv- Giahnini-.se 4e zopet oglasil s svojim patetičnim glasom, s kat rim je hotel prepričati sodnike o krivd: vseh obtožencev, javni tožilec Battigi-Stabile pa je v svojem kratkem odgovoru obrambi sicer priznal, da obstijajo v pričevanju njegovih prič. predvsem družine Furlan, ra7no pomanjkljivosti ter kontrad kcij?. da pa s tem š= ni rečeno, da bi moralo sodišče zaradi tega sprejeti tezo obrambe. V odgovor sta nato spregovorila še branilca Sardos in Zennaro, nakar se je ob 5 po. poldne sodišče umaknilo v posvetovalno dvorano ter Po dveinpolurnem zasedanju iz reklo sodbo, v kateri je zarsd, pomanjkanja dokazov oprostilo vse obtož ne ter odredilo njihovo takojšnjo izpustitev na svobodo. Nesreče pri delu Včeraj ob 9-35 dopoldne so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali na II. kirurški oddelek tukajšnje glavne bolnišnice 30-letnega težaka Franca Loja iz Ul. Guardia 13, ki bo moral zaradi poškodb po vsem telesu ostati v bolniški oskrbi okoli 20 dni. Ponesrečil se je v novem pristanišču, kjer je pred skladiščem št. 1 po naključju padel z nekega voza. Dve uri za njim so uslužbenci Rdečega križa s svojim avtomobilom pripeljali v bolnišnico 49-letne-ga Miloša Giobe iz Sv. Save 276, kateremu je pri delu v tovarni Uva padel na desno nogo železni drog ter jo tako poškodoval, da se bo moral zdraviti okoli 25 dni. Ob 16.55 j,e bila vrsta na 43-letnem težaku Viktorju Pol-drugovcu iz Ul. Tarabocchia 1. ki Si je pri delu v Tržaškem arzenalu, kjer je padel v podpalubje parnika «Astra», zlomil več reber, zaradi česar se, bo zdravil 20 do 30 dni. Končno pa so ob 1J.50 sprejeli v bolnišnico tudi 21-letnega Oskarja Santija iz Milj. Ul. Naccario 3, kateremu je pri delu v čistilnici Aquila padel na desno nogo neki stroj ter mu jo tako poškodoval, da se bo moral zdraviti najmanj 25 dni. Pred izložbo ji je segla v torbico Devetnajstletna Mariela Ser-vi iz Ul. Cunicoli 2 se je včeraj dopoldne ustavila pred izložbo neke modne trgovine v Ul. Cellinl ter z navdušenjem občudovala prelepo razstavljeno blago. V njenem ogledovanju pa se ii je približala neznanka, segla v njeno torbico, ji izmaknila bankovec za 10 tisoč lir ter, kot da bi se ničesar ne dogodilo, nadaljevala svojo pot. Mariela pa je k sreči začutila tujo roko v svoji torbici ter presunljivo zakričala: «Primite tatico«! Neznanka je sicer imela še toliko prisotnosti duha, da je bankovec izpustila na tla, njeno kretnjo Da so opazili nekateri pasanti, kar je zadostovalo, da jo je policija aretirala, odpeljala s se-boj v policijske zaoore ter jo identificirala za 44 letno Marijo Pellizzari iz Ul. del Pang 3. Policija je Marijo po zaslišanju izpustila na začasno svobodo. Tat na univerzi V poslopju nove univerze je kot snažilka zaposlena tudi 30-letna Josipina Fakin iz Ul. Sara Davis 170, ki se je zglasila na policijski postaji v Ul. Ko-lonja in prijavila tatvino, ki se je v njeno škodo dogodila, medtem ko je bila zaposlena pri vsakdanjih opravilih. Neznani tat sg je namreč vtihotapil v skupno slačilnico ter ji iz torbice ukradel 12.500 lir ter nalivno pero. Policija je u-vedla preiskavo, ki pa do sedaj še ni dovedla do nobenih pozitivnih rezultatov. troleja so privozili 75.681 ton, odpeljali pa (oboje po morju) 244.152 ton. Promet Splošnih skladišč v juniju Statistično poročilo Splošnih skladišč navaja, da ie dosegel promet obeh prostih luk v upravi te ustanove, 96.255 ton izkrcanega blaga (žito. premog# in j udoistu ter razno blagolv >' istem mesecu pa so naložili za odvoz pcf fhir^d V8.6.95 tdnrraž- ' nega blaga. Skupni pomorski promet znaša tedaj 165.950 ton, kar je precej manj kakor v maju. ko so zabeležili 207.495 ton. V prvi polovici letošnjega leta, torej od januarja do julija, je dosegel celokupni pomorski promet 1,130.927 ton nasproti 1,232.173 ton v prvi polovici lanskega leta. Na izkrcano robo odpade letos 741.710 ton, na vkrcano Pa 389.217 ton. Zmanjšanje prometa je posledica zmanjšanega pomorskega dovoza. Železniški promet skoz i Splošna skladišča (ki pretežno odseva že v pomorskem) pa je v juniju dosegel sledeča števila: dovoz 62.960 ton (lani junija 50.021), odvoz 94.425 ton (lani 152.031 ton). Celokupni junijski železniški promet znaša 157.385 ton (lani 202.052 ton). V prvi polovici letošnjega leta pa je bilo celokupnega železniškega dovoza 431.374 ton in odvoza ca 724.359 ton, skupaj tedaj 1,155.733 ton nasproti 1,270.023 ton v prvi polovici lanskega leta. Statistika Trgovinske zbornice, ki obsega tako imenovani «trgovinski promet» (obsega tudi pomorski promet petroleja plavžev itd.), p a navaja, da je bilo -j juniju za 321.602 ton pomorskega prometa, in sicer odpade na izkrcanje 219.110 ton, na vkrcanje Pa 102.192 ton. Premoga so izkrcali 27.867 ton, 'pe- Mi zadnja premiera SMG v lej sezoni Obnovitev Goldonijeve komedije ,,Primorske zdrahe Po pestri in razgibani sezoni, ki se je z nekaterimi predstavami po splošni sodbi uvrstila med najboljše v zadnjih petih letih, je za zaključek pripravilo naše gledališče ie premiero mikavne Goldonijeve komedije «Primorske zdrahe«. Ze ob prvi uprizoritvi 1.1948 je naše občinstvo to komedijo z veseljem in odobravanjem sprejelo. Dobrodušni Goldonijev smehljaj, ki preveva vso komedijo, je prav toliko priostren, kolikor je potrebno, da se odkrijejo vse dobre človeške napake in vrline preprostih obmorskih ribičev in njihovih žena: prepirljivo st, trma, ljubezen, ljubosumnost, obrekovanje, in na koncu — vkljub vsemu — spravljivost. Vrednost te komedije je za nas tem večja, ker jo je dr. Mirko Rupel mojstrsko aponašil« in jo iz originalnega beneškega narečja prevedel v domačo govorico, ki jo govorijo prebivalci obalnih krajev med Trstom in Tržičem Obnovljeno uprizoritev Skednju lahko s potno pravico bznačimo kot premiero, saj se bo v. marsičem razlikovala od prve uprizoritve pred dvema letoma. Ze površen pogled na zasedbo nas pouči, da je velika večina moških vlog zasedena II z novimi, mlajšimi igralci, ki zorijo sredi starejših tovarišev v igralski kader našega gledališča. Ta «pomladitev» je izraz prizadevanj umetniškega vod- Telovadci, lelovadke! Vabimo vse telovadce in telovadke, da se udeleže red. nih vaj, ki so vsak ponedeljek, sredo in petek od 20,30 do 22 na stadionu uPrvi maj«. V kratkem bomo nastopili v Sovodnjah pri Gorici pri proslavi mladinskega dne s sledečimi točkami: Vaje z obroči (članice). Fizkulturna koračnica (Ze nam sonce lepše sveti) — člani in članice. Rajanje pod jnlaji (tolklo ra) članice in dani.” Važno je, da se nastopa vsi udeležimo in da smo dobro pripravljeni. KOLEDAR Qfaclaiidče - 'dtiM - 'Jlculio- Četrtek 20. julija Eliza, Ceslav Sonce vzide ob 4.34, zatone cb 19.48 Dolžina dneva 15.14. Luna vzide ob 10.18, zatone ob 22.14. Jutri petek 21. Julija Danijel, Zora SPOMINSKI DNEVI 1304 se je rodil Francesco Pe-trarca, veliki italijansk; pesnik. Umrl je -leta 1374 PROSVETNA DRUŠTVA Počitniški tečaji Diiaške matice Za dijake s popravnimi izpiti bodo priredili v Dijaškem domu med letošnjimi počitnica. mi počitniške tečaje, ki bodo trajali od 15. avgusta do 15. septembra. Prijave bo sprejemala uprava Dijaškega doma v Trstu, Ul. Buonarroti št. 31 do 31. julija 1.1. Tam prejmete tudi potrebna pojasnila. ladjedelnicah, ki so dobile le nekaj manjših r.aročil; ko so te že skoraj dovršile, so se zaman obračale na odgovorne o-blasti, da bi prejele druge, s čimer bi lahko nemoteno nadaljevale z obratovanjem. Ker naročil kljub vsem prošnjam in zahtevam r.‘i bilo, so bile nekatere primorane odpustiti večje število svojih uslužbencev, druge pa celo prenehati z o-bratovanjem. Tokrat je na vrsti tudi ladjedelnica Sv. Roka. katere vodstvo bo primorano v primeru še nadaljnjega pomanjkanja r.ovih naročil začasno odpustiti večje število svojih uslužbencev ter kasneje celo prekiniti z obratovanjem. V teh dneh je vodstvo že poslalo večje število delavcev te ladjedelnice v ladjedelnico Sv. Marka, kjer bodo zaposleni, dokler «ne bo rešeno to vprašanje«. Kot vse kaže, je namen vodstva odposlati v prihodnjih dneh v ladjedelnico Sv. Marka še večje število delavcev; to je potrdil tudi g. Aureli. Ali naj bo to že «dokončna» rešitev« vprašanja ladjedelnice Sv. Roka? Po naše to pomeni nič drugega, kot navadno likvidacijo malih ladjedelnic in z nami se mora strinjati vsakdo, ki le nekoliko sledi dnevnim dogodkom v gospodarskem življenju Tržaškega ozemlja. In odgovorne oblasti mislijo, da se bodo tržaški delavci s tem ((dejstvom« sprijaznili? G. Aureli je še dodal, da bo ladjedelnica Sv. Marka lahko sprejela še večje število delavcev iz ladjedelnice Sv. Roka; vsi tisti pa, ki bodo začasno še zaposleni v ladjedelnici Sv. Roka, bodo delali z zmanjšanimi delovnimi urniki. Ce mislijo odgovorne oblasti na tak način «reševati» vprašanja malih ladjedelnic ter sploh vsa vprašanja našega delavstva, potem naj si zapomnijo, da se s tem načinom na noben način ne strinjajo tržaški delavci, ki so pripravljeni z odločno borbo braniti svoje interese ter braniti obstoj malih ladjedelnic. Uspeh zreloslmh izpitov na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu Pretekli teden so se končali zrelostni izpiti na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu. Z uspehom so jih opravili na viš’i realni gimnaziji: Čok Vera, Jerič Marta, Lakovič Armand, Piščanc Franc, Sardoč Vera, Slavik Živa, Suman Lilijana in VVeissenfeM Ana; na trgovski akademiji: Gu-lin Miranda, Maver AndreHna, Pertot Marija in Škodnik Antonija; na učiteljišču pa Ažman Marica . Vsem abiturientom čestitamo in iim želimo še mnogo uspehov v življenju. Sestanek članov pevskega društva Tržaški zven. Obveščamo člane pevskega društva Tržaški zvon, da bo danes 20. t. m. cb 20.30 članski sestanek v običajnih prostorih. Zaradi važnosti sestanka pozivamo vse člane, da se ga gotovo udeleže! Tajništvo. Prosvetno društvo v Barkov-ljah bo priredilo v avgustu izlet v Cerkno in bolnišnico «Franja». Prijave sprejema tovariš Tedi Scheimer. Mestni odbor ZAM se s tem zahvaljuje vsem tovarišem in tovarišicam, ki so dali prostovoljne prispevke za mladinsko delovno brigado,, ki je v torek zvečer odpotovala v Jugoslavijo na udarniško delo. Prav tako se odbor zahvaljuje tudi raznim tvrdkam in podjetjem za denarno ali materialno pomoč. MESTNI ODBOR ZAM Obvestilo staršem Obveščamo starše, da so zdravniški pregledi za otroke, ki pridejo v poštev za počitniške kolonije v drugi izmeni, od 18. do 22. julija t. 1. od 9. do 11. ure dopoldne v Ul. R. Manna 29. K pregledu naj pridejo otroci, ki so bili vpisani a še ne pregledani, kakor tudi dijaki, določeni za drugo izmeno. Otroci in dijaki iz nabrežinskega in openskega okraja naj tudi pridejo k pregledu v Trst. Starši naj prinesejo s seboj rojstni Ust otroka ali pa potrdilo o istovetnosti (certificato di autenticita). Pripominjamo, da bodo to zaključni zdravniški pregledi. Odbor za počitniške kolonije SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V petek 21. t. m. ob 21 uri v škedenjski kinodvorani PREMIERA komedije v treh dejanjih Primorske zdrahe" // Spisal: CARLO GOLDONI Režiser: MODEST SANCIN Ponašil: Dr. M. RUPEL Scenograf: JOŽE CESAR O s e b e: Jože, lastnik ribiške ladje — Stane Raztresen, Tona njegova žena — Valerija Silova; Pepka, dekle,' njegova sestra — Angelca Sancinova; Tine, fant; njegov brat — Julij Guštin; Lipe, ribič — Modest San cin; Vana, njegova žena — Ema Starčeva; Urška, dekle, sestra botre Vane — Elza Barbičeva; Terezka, dekle, druga sestra Vane — Tea Starčeva; Džovanin, mlad ribič — Jožko Lukeš; Matevž, star ribič — Srečko Košir; Tomaž, čolnar — Silvij Kobal; Izidor, ad-junkt pri sodišču — Belizar Sancin; Drobant, sod-nijski sluga — Josip Fišer; Drejček, fantič, prodajalec kostanja — Edvin Guštin; Služabnik adjunkta Izidorja — Lojze Starc. — Možje z Jožetove barke Prodaja vstopnic pri «Adria-Express», Ul. Fabio Seyero 5b vsak dan od 8 do 12 ter od 16 do 18, pri blagajni k*” na v Skednju pa vsak dan od 9 do 12 ter eno uro P1*" predstavo NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda - Istrska ul. 7; De Leitenburg - Trg sv. Ivana 5; Praxmaier - Veliki trg 4; Pren-dini - Ul. Tiziano Vecellio; Za-etti - Ul. Com-merciale 26; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. Kdo ie izvedel likvidacijo razredne borbe ZENSKE VLOGE V KOMEDIJI ((PRIMORSKE ZDRAHE«, KI JIH BOMO VIDELI v PETEK 21. T. M. V SKEDENJ-SKI DVORANI, stva našega gledališča, da čim prej prebrodi vse težave, ki so dediščina fašističnega barbarstva nad slovenskim kulturnim Življenjem na Tržaškem ozemlju, in zagotovi vsem mladim gledališkim talentom nemoten razvoj in uveljavljanje. V tako obnovljenih ((Primorskih zdrahahs bo v vlogi To maža Brvinca nastopil Silvij Kobal, Julij Guštin bo igral Tineta, Srečko Košir — Matevža in Lojze Starc — vlogo Izidorjevega služabnika. Tudi o-stale moške vloge so prezasedene, le Modest Sancin in Josip Fišer sta obdržala isti vlogi kot pri prvi uprizoritvi. V ženskem ansamblu ni nobenih pre-zasedb in bo tudi sedaj naša stara znanka, igralka iz bivšega Narodnega doma, Valerija Silova kot Tona razveseljevala naše občinstvo. Režijsko ie delo tudi to pot pripravil Modest Sancin, sceno je na novo zasnoval in izdelal Jože Cesar, kostume in vse kar je za uprizoritev potrebno so izdelale lastne gledališke delavnice pod vodstvom naših tehničnih gledaliških strokovnjakov, ki so tudi v telošnji sezoni, posebno ob zadnjih številnih predstavah na prostem, s svojim rožrtvovalnim prizadevanjem odločilno prispevali k vsem u-spehom Slovenskega narodnega | gledališča v Trstu. Glasilo kominformističnih Enotnih sindikatov je objavilo V eni izmed svojih zadnjih številk članek pod naslovom «Obiettivo: jitismo«. Kominfor-rnisti dobro vedo, da delavstvo danes ni več tako slepo ter gluho za vse, kar se dogaja ter da ni tako prepričano o resničnosti vsega, kar danes zatrjuje kominformizem; zato so bili pisci tega članka tako previdni, da so v prvem delu povedali ter orisali res nekaj resnic, katerih tudi mi ne moremo zanikati. Govorili so o imperializmu ter o njegovih nakanah glede našega ozemlja. Vse jočno in res. Toda za to so se ((potrudili«, da so V drugem delu svojega članka lagali bolj kot so mogli. Do kakšnih zaključkov so prišli ti ((resnicoljubi«, je res kaj zanimivo; z vsemi mogočimi «dokazi» so hoteli namreč prikazati enotni razredni sindikat kot orožje angloameriškega imperializma, z drugimi besedami kot organizacijo, ki naj bi bila ustanovljena samo za to, da služi interesom imperializma na tem ozemlju. «Dokazi» za resničnost teh trditev s0 že dokaj znane cvetke iz njihovega slovarja, kot n. pr.: izdajalci, banditi, ti-tisti itd. In drugi dokazi? Nič! Ti konunforniistični sindikalisti so pri svojem ((dokazovanju« popolnoma pozabili omeniti to, da je obstajala od leta 1945 pa vse do objave zloglasne resolucije na Tržaškem ozemlju močna skupna in enotna fronta delavskega razreda, ki je na čelu s svojo sindikalno organizacijo ovirala imperializmu uresničitev njegovih nakan. »Pozabili« so povedati, da je v lem razdobju delavstvo doseglo takšne zmage, o katerih se današnjirp kominformistom niti sanja ne. Kdo je onemogočil to skupno borbo delavskega razreda proti imperializmu? Kdo jfe uničil Enotne sindikate ter jih spremenil v organizacijo, ki je vse prej kot voditeljica delavskega razreda v njegovi borbi proti razrednemu sovražniku? Kdo je pričel s kompromisarstvom in kdo je izvedel likvidacijo razredne borbe? Tega niso storili imperialisti, ker jim je bilo zaradi odločnosti delavskega razreda kljub njihovi želji popolnoma onemogočeno, prav lako pa tega niso storili niti «titisti», ki so bili vendar ustanovitelji te organizacije ter glavni- borci v vrstah demokratičnih organizacij. Storili pa so to prav ko-minformisti, ki so porušili vse., kar je demokratično ljudstvo s tolikšnimi žrtvami ustvarilo ter si priborilo, uničili so prav tiste organizacije, ali jim onemogočili delovanje, ki so vodile delovno ljudstvo v. njegovi vsakdanji borbi proti imperializmu. Kdo je torej služil imperializmu? Kdo je bil njegov veliki zaveznik, ki mu je pomagal doseči to, kar bi sam nikoli ne megel doseči? Posledice te izdajalske politike kominformistov danes ob Čuti demokratično ljudstvo na lastni koži. Prav posebno občuti posledice izdajstva kominformističnih sindikalistov delavski razred Tržaškega ozem lja, ki stoji pred naraščajočo ofenzivo pasiven, ker ne zaupa več v svojo moč ter y moč nje gove sindikalne organizacije. Toda kominformisti naj si zapomnijo, da delavstvo danes nt veruje več tako slepo njihovim besedam, temveč da je v lem času po objavi resolucije prišlo do spoznanja, kje je resnica. In prav zaradi tega spoznanja so zopet delavci tisti ki zapuščajo vrste izdajalefev delavskega razreda ter se vključujejo v tisto razredno sindikalno organizacijo, ki je pripravljena voditi še nadalje borbo proti razrednemu sovražniku do končne zmage pravic delavskega razreda. POČITNICE NA BLEDU Planinsko društvo v Trstu prireja tudi letos letovanja na Bledu za člane in prijatelje društva v tedenskih izmenah do 15- septembra t. 1. Ker je že precejšnje število vpisanih, je priporočljivo, da vsak pohifi s priiavo tudi za poznejšo tedensko izmeno. Prijave sprejema in daje vsa potrebna pojasnila urad ZDTV, U. Machiavelli 13-11. dDevno od 9 - 12 in od 16 - 19. lalMIelski Irenino) ZDTV Lahkoatletska sekcija ZDTV vabi člane športnih društev, mladince in mladinke na redne treninge, ki se vršijo vsak torek in četrtek od 18. ure dalje, ter vsako nedeljo dopoldan na stadionu «Prvi maj«. Trenirajo se sledeče panoge: teki od 100 do 5000 metrov, skoki v daljino in višino, meti krogle, kopja in diska. Vsi treningi so pod tehničnim vodstvom ZDTV. Vabljeni so tudi začetniki, ki se bodo pod strokovnim vodstvom izurili v lepem lahkoatletskem športu. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. julija 1950 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je oseb, poroke pa so bile 4. Cerkvene poroke: Kem. asistent Merlak Oton in gospodinja Bertino Katerina, pomorski kapitan Giorgini Bruno in uradnica Varagnolo Lidia, elek tričar Buffa Ennio in uradnica Iurada Edda, kmet Mahne Jožef in Lazzari Anna. Umrli so: 87-letna Junc Karla, vd. Sauli. 82-letna Vutru | Rosalia, vd. Bandelli. 36-letr.i Bratina Ermanno. 64-letni Kastelic Francesco, 8 dni stara Gu stin Eliana. Ii RADIO 1 JUG0SL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovili 212.4 m ali 1412 kc) ČETRTEK 20. 7. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Iz opernega sveta; 12.30: Zabavna glasba; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda: 13.15: Pester koncertni spored-; 13.45: Našim ženam (ital.); 14.00: Igra Stojan Steno-vic s svojo kapelo; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov. ... , 17.30: Politične aktualnosti (it.), 17.40: Plesne melodije; 18.00 Poje Sopranistka Ivica Bric: 18.20: Znane uverture: 18.45: Poročila v hrvaščini; '19.00:. Glasbena meJ-19.15: Poročila v ital.) li>.30: a 'V siovr IZLETI PDT Danes se zaključi vpiso' ivanie za izlet v zapad-ne Ju^ (Žlebi, sedl0 Nevea, Rabelj8 jezero in Belopeška jezera; Člani plačajo 750 lir, nečla® 850 lir. V nedeljo 6. avgusta bo 1 let na Nanos ob obletnici otve ritve Vojkove koče. Clam P čajo, 500 lir, nečlani 600 Prijave sprejema Gec v nu, Trg Tra i Rivi, in — (U.C.E.F.). Ul. Machiavelli L II od 9 do 12 in od 14 do z f Kristjan Simonič je izdihnil včeraj po igra: 19.15: Poročila y it: Napoved časa* - poročila 19.45: -iz slotve.cske .Simfonične efrsbe: 20.30V Poje Komorni zbor iz Trsta; 21.00: Radijski obzornik: O. interesnih sferah (slov.); 21.15: Igra čel:st Baer Sebastjan; 21.30: Lahka italijanska • glasba; 22.00: FeuiUetcns (ital.); 22.15- Veder večerni snored: 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja norc-čila v slov.: 23.10: Objava dnevnega Sporeda: 23.15: Glasba za lahko noč; 23.30: Zaključek. UTIHURMA n re1. *?osta'a NOVA GORIČA (Oddaja na valili 327,1; 188.9; 212.4; 202.1 m.) ČETRTEK 20. 7. 1859 12.00: Iz opernega sveta; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Zabavna glasba raznih narodov; 13.20: Oddaia za pionirje (ponovitev); 13.40: Igrajo znani jugoslovanski pianisti; 14.00: Lahko orkestralno glasbo izvaja Stojan Stenovlc s svolo kapelo: 14.30: 14.50: Johann Strauss: Milijoni -valček; 15.00: Napoved časa In poročila; 15.10: Orkestralne skladbe sodobnih italijanskih skladateljev. 18.00: Igra Orkester Russel-Ben-riett: 18.20: Pogovor s pionirji; 18.40: Lahki instrumentalni soli; 19.00: Napoved časa in poročila: 19.15: L v. Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 3; v C molu; 19.45: Popularni slovenski samospevi; 20.00: 20.20: Vasilij Mjrk: Jugoslovanska rapsodija;. 20.20: Poje tržaški Komorni zbor: 21.00: Petletka naša teče...; 21.20: Demetrij Scštakovič: Simfonija št. 6, ep. 53; 22.00: Prenos poročil Zvezne- postaje Beograd; 22.15: Zabaven nočni spored; 23.30: Poročila; 23.35- Zaključek. t trpljenju, spreviden z v j skipii zakramenti. .. Ji-, I Žalujoče rodbine Sih10^, Stopper, Debeliš in ^0SJL| Ijajo to žalostno vest ki so ga poznali. _ . ^ Pogreb bo danes v ce 20. t. m. ob 16.30 iz hi9eSI lesti, Ul. Campanelle šti mm Trst, 20. julija 1950. ..jH —13 Po dolgem .in močmj trpljenju je včeraj izd! naša draga Lucija Čok To jo vsem teljem in žalostn0 vest znancem zi ioč1 » zeti, sestfe l* mož, hčerke, brat. Pogreb bo danes 29. v ob 17, uri iz hiše žal°sl Zavljah. Trst, 20, julija 1950- KINO Rossetti, Zaprt. Excelsior. 16.30: «Stiri hčerke«, John Garfield, Priscila Lane. Fenice. Zaprt. Filodrammatico. 16.30: «Tajni vrt« Margaret O’ Brien. O Alabarda. 16.00: «Na dnu S. Francisca«, H. Bogart. Garibaldi. 15.30: ((Guadalcanal«, R. Conte. Ideale. 16,30: «Vrnil se je dr X.», H. Bogart. Impero 16.00: «SrečanJe ob zori«. Ilalia, 16.00: «Južnjak severa«, Red Skelton. Savona. 15.30: «Zena noči«, Ray Milland. Viale. Zaprt. ViMorio Venetu. 16.30: ((Zaklad na Vera Cruzu«, R. Mitchum. Adua. Zaprt. Armonia. 14.30: »Zarotniki iz Ba-rovic«. Bob Hope. Azzurro. 16.00: »Čudežni mož«, Danny Kaye. Belvcdere. Zaprt. »Ob morju«. Zaprt. Marconi. 16.30: na prostem 20.30: ((Ujetniki satana«, D. Andrevvs. Masslmo. 16.00: «Beg v džungli«. Novo Cine. 16.00: «Dve mesti«, R. Colman, Odeon. 16.00: «Vražja glaspa«, Mickey Roone-y Radio. 16.00: «Zadnji poljub«, Pierre Blanchar. Savona. 15.30: »Zene«, Joan Crawford. Venczla. «Nevarna vdova« Gian-ni in Pinotto. Vittoria. 20,15: ((Bratje Karama-zov«, F. Giachettl. Kino na gradu. 21.00: »Nevarna vdova«, Giannl in Pinotto. Ljudski vrt na prostem. 20.30: «Divje meje«. Randolph Scott. Letni kino v Ul. F. Severo. 21.00: »Zaljubljena«, Maria Felix. Skoljet. 21.00: «lzginuli raziskovalec«. Letni kino nojan. 20.45: ((Kresnica«, Janette Mac Donald. Izleti ADRIA-EXPRESS 6. AVGUSTA IZLET v Ajdovščino Kanal Sv. Lucijo Vpisovanje d° 22. t. m. pri vseh potovalnih uradih. ADRIA - EXPRESS RiSTICNE IZLETE ^ Dunaj ENSČi POTOVALNI U R 'L, «ADR1A - EXPRf> Odhodi vsak ponedeljek torek v mesecih julij gust ,in september. ■IZLETI NA GrossglochneJ vsako soboto v tttfh <8|j Odhod- iz Trsta ob sob ^ zjutraj in povratek °b deljah zvečer. Izleti ADRIA-EXPRESS 14. IN 15. AVGUSTA ^ v Ljubljano 14. IN 15. AVGUSTA I2*'® na Bled Odhod 14. avgusta ob iz Trsta. Vpisovanje do 30. t. m 13. 9n kopališče SV. NIKOLAJ KOPANJE — PLAZA — PLES — IGRE — BIFE — bAB RESTAVRACIJA — KONCERT VVEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI TREMI POSTELJA*11 IZ TRSTA ob 9, 11 in 14.40 Zveza po morju ob delavnikih: ' IZ SV. NIKOLAJA ob 1 ’ 13, 15.45, 19 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH IZ TRSTA ob 8.30, 10.30, 13.30 IZ SV. NIKOLAJA ob 18, 9.30. 11.30, 18, 20, 22. AVTOBUSNA ZVEZA (OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH’ Iz Trsta ob 8.30, 11.30, 14,30 Iz Sv. Nikolaja ob 10, 13, 21. Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico Ijll. nadst. - Telefon 11-32 S seje občinskega sveta Občin --iski svet je obravnaval in K' zaključek mestnih tedanja občinskega sveta nii»fadu vzbuJajo le malo za-,nia med Goričani. Kljub uram, ki vendar omo-vsakomur, da se spre-'l P? grad in mimogrede sprejel račun-podjetij za leto 1949 | uhne razpravam svetoval, dv ^sedejo cev } .korani deželnih stanov, fr“tor- namenjen cb. PežJHvci l 8 ali trik, P°tr-do k™ ? se u ne vztrajajo Pet torek pa se z°' števili? at na?netlo tam gori ne - Poslušalstvo, vendar namenom, da bi poslušalo. Seja pokrajinskega odposlanstva storihdp??raižniim s0 se v pro' ii n u Jinske palače sesta-ie»!a inski odposlanci. Seji Predsedoval odv. Culot. Naj- o 50 deputat je razpravljali tra v§ R1'Zaci-’i delovnega cen-bte2Qn avnem polju, ki naj bi Viiu -Se*ne zaP°slil pri popra-Voiaiiln Ureditvi tamkajšnjega Pokopališča. «U> a so odposlanci skle-6asn i? *?0C*° v dim krajšem Pii v tediii z vsemi praktika-P kakor nekdaj. Po tem bi se dalo soditi, da njegovo pa-triotstvo vendarle ni bilo tako iskreno, marveč ga je pri njegovem šovinističnem delu vodil- zgolj oportunizem. Glede na stara poznanstva in njegove prejšnje zasluge, pa se je že po nekaj dnevih izmazal iz zapora. V ta namen se je poslužil vse mogoče žlahte, duhovnov, tajnikov in še drugačnih visokih funkcionarjev, ki so Se zavzeli za svojega nekdanjega miljenca. KINO VERDI, 17: «Naj crkne zvezdo-slovec«, W. Powell in H. La-marr; VITTORIA, 17: «Zločini brez krvi«, F- Emerson. ESTIVO, 21: «Z očmi spomina«, M. Morgan in J. Marais; CENTRALE, 17: «Tri hčerke na mestu«; MODERNO, 17: Nov program. V zvezi z mladinskim praznikom bomo v nedeljo priče zanimivi kolesarski tekmi, ki se je sicer more udeležiti vsak kolesar, vendar pod pogoji, da nastopi z dirkalnim kolesom in da ni včlanjen v italijanski kolesarski zvezi (UVI). Z dirkalnimi kolesi, torej! Po tem bi se dalo soditi, da bo dirka prešla okvir množičnega kosanja in bo dosegla višino pravcatega kolesarskega tekmovanja, zlasti ob zaključku proge, ko se bodo izluščili iz skupine najboljši. In še ti ne bodo imeli lahkega dela, kajti proga bo dosegla malone 100 kim. Po startu v Sovodnjah bedo dirkači vozili preko Gabrja v Gorico, od tu skozi Podgoro, Pevmo, Ste-verjan, Grojno Kalvarijo, Ločnik (levo do proge) in skozi Standrež zopet v Sovodnje. Toda s tem se še ne bodo dokopali do nagrad, marveč bodo morali iz Sovodenj naprej v Doberdob in Tržič ter se od tam zopet vrniti po novi cesti skozi Jamlje, Dol, Gorico in Standrež v Sovodnje. Pri drugem obisku Sovodenj jih bodo udeleženci mladinskega praznika sicer sprejeli z navdušenjem, vendar jim bodo še enkrat pokazali pot naprej v Gabrje in proti Gorici, do koder se bodo skozi Standrež že tretjič pripeljali v Sovodnje in se končno oddahnili;. g tem bo določena proga prevožena in cilj dosežen. Prva nagrada bo vsekakor potolažila onega, ki se bo najbolj potrudil: 5000 lir! Drugi prejme 4000, tretji 3000, četrti 2000, peti 1000 lir. Poleg tega šo predvidene tudi cestne na- grade, s katerimi se bodo lahko okoristili mojstri kratkih prog, in to: v Steverjanu, Kalvarij; in Doberdobu. Prva dva, ki bosta vozila skozi te kraje bosta nagrajena s 1000, odnosno 500 lirami. Končno s0 prireditelji uvideli, da ne kaže prepustiti obupu zadnjega tekmovalca, ki bo morda pokazal še več požrtvovalnosti nego prvaki, in so zato določili tolažilno nagrado v višini 500 lir, pod pogojem, da se javi na cilju najkasneje 34 minut za prvim. Pogoj je stavljen bržkone zato, da bi se ta ali oni muhasti tekmovalec ne zapil v Standrežu do večera in se šele nat0 javil v Sovodnjah kot edini upravičenec do zadnje nagrade. Vsak prijavljenec, ki plača 100 lir vpisnine, bo torej imel v nedeljo priliko doseči košček slave in primerno denarno priznanje. Vročina in žeja Včeraj okrog 23.30 so varnostni organi zapazili v baru Zanello 30-letnega Gugliattija Jožefa iz Ul, Rabatta 22, ki je še vedno zahteval pijače, čeprav je bil že vinjen. Pospremili so ga v varnostno celico na policiji. # * * Prav tako je prišel v varnostno celico tudi 29-letni Zop-pi Ivan iz Ul. Brigata Etna 28. Ker je v neki gostilni pri severnem kolodvoru sinoči obrnil precej kvartinčkov, ki mu niso nikakor mogli utešiti žejo. Zato so mu agenti javne varnosti na policiji odpornogli z či-1 sto vodo. Izpred sodišča »Nevednost*4 je ni rešila kazni Dne 28. preteklega junija so orožniki, ki so službovali na južnem kolodvoru, že v prvih jutranjih urah zapazili v čakalnici železniške postaje žensko z veliko vrečo iz katere je vlseio zelenje, s katerim cvetličarji običajno krasijo cvetne šopke. Orožniki, katere je nekaj preje Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo opozoril na tatove špargljevega zelenja, so takoj vedeli, da je ta ženska «dobrotnica» špargljevih nasadov. Takoj sq jo legitimirali in jo odvedli na policijo. Bila je to 53-letna Marija Trobec iz Trsta, ki je z vlakom prihajala v naše mesto, prenočila y bližini njiv na Tržaški cesti in si polnila vreče s špargljevim zelenjem, ki ga je v Trstu drago prodala cvetličarjem. Na kvesturi so med njenim jokom in stokanjem, da ni vedela kaj dela, stehtali njeno vrečo in ugotovili, da si i* v nekaj urah nabrala nič manj kot 14 kg lahkega zelenja. S kvesture so jo odpeljali naravnost v zapor. Včeraj je prišla zaradi tat-tvine in uničevanja kmečkih pridelkov pred sodne oblasti. Pri zasliševanju je izjavila, da ni vedela, da s trganjem, tega zelenja uničuje špargljev pridelek. Poleg tega je skoraj hotela natvesti, da nj vedela, da je to zelenje listje špargljev in njihov glavni nadzemni del, brez katerega se šparglji v zemlji ne morejo razvijati. Toda sodnik dr. Siena jo je kljub njeni »nevednosti« in dobri veri pri tatvini obsodil na 8 mesecev zapora in 8000 lir globe. Poleg tega b0 morala žena poravnati že godne stroške. * * * Pred dvema tednoma se je z rednim potnim listom, k; mu ga je izdal italijanski konzulat v Zagrebu, vrnil preko meje v Italijo 37-letnj Zanni Alfred' iz Bolog-ne, ki je bil skoraj dve leti na delu y Jugoslaviji, kamor je šel brez vsakega dovoljenja. Ob vrnitvi so ga obmejne oblasti zaprle, zaradi nezakonitega prestopa meje, ki ga je zakrivil dve leti prej. Včeraj so ga na goriški sodniji zaradi tega obsodili na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe. Kazen Pa so mu oprostili na podlagi odpusta odrejenega z dne 23. decembra 1949. * Zaradi istega prestopka je prišel na zatožno klop tudi 49-letni Colussa Albert iz Vidma, kj je prav tako bil več časa na delu v Jugoslaviji in se vrnil na obisk k družini. Ker je bil zaradi nezakonitega prestopa meje že enkrat kaznovan, mu je sodnik naložil 4 mesece zapora in 20.000 lir globe. Poravnati bo moral tudi sodne stroške. Na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe so nato zaradi nezakonitega prestopa meje obsodili še 23-letnega Jacuzzija Edvarda, doma iz Artegne, ki se je iz Jugoslavije, kamor je šel pred dvema letoma, vrnil z rednim potnim listom, ki mu ga je izdal italijanski konzulat v Zagrebu. Kazen so mil odpustili na podlagi odpusta odrejenega za sveto leto. • * * Več kot poldrugo leto je bil na delu v Jugoslaviji tudi 20-letni Valentini Peter iz Humi-h-a. Mejo je prekoračil brez potnega lista in zato je ob njegovem povratku v domovino moral v zapor. Tudi njega so včeraj obsodili na tri mesece zapora in 16.000 lir globe ter poč ravnavo sodnih stroškov. Na isto kazen za isti prestopek so nadalje obsodili tudi 26-letnega.Venturija Alojza iz Buio pri Vidmu. Toda njemu so kazen odpustili na podlagi odpusta odrejenega za sveto leto. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Batlisti 2 - Telefon 70 PRED IV. FESTIVALOM HRVATSKE KULTURE V BUJAH Dani so vsi pogoji za dober uspeh Na testivalu bodo gostovala tudi italijanska prosvetna društva Rio «U J Cj 1 Cj V šili, V r utiMiV/U n« MtiV-mgiiin, ACilt *FD riiil V 1 till TYnVMER0MA MALO. V PRETE2NJ VEČINI JE 2ITO LEPO IN ZDRAVO. TO JE VSE-*■ Na vaseh razumeli tako dobro, da so pričeli na kulturno prosvetnem polju tudi s tekmovanjem. Tako so se pokazala prosvetna društva v Babičih, Marušičih in Juričanih zelo aktivna in so bila zato tudi nagrajena od SHPZ, Podzveze y Bujah. Prav tako sq bili nagrajeni posamezni člani društev, ki so se odlikovali z delom na kulturno prosvetnem polju. Festivali so postali v Bujšči- zvečer so koprske nijH ijUdip,onirke pa tudi tj/ Noni*.. . Prijetno presene- K rjl lz Zagreba z mla-kSči®1? »Sneguljčica P°Sebno je za naše . * z«lotaH?lPr<;dstava vedr'° gozda so nam prikazovali v ži- BL... rodoslega. vjh gUkah dobroto in vzajemno pomoč. V tretjem dejanju so r.am prikazali razplet igre, — zmaga mornarja in medveda z mladiči nad kraljičino telesno stražo, ali zmaga svetlih in naprednih sil nad' silami teme. Vrne se tudi Sneguljčica, katera je oživela po tem, ko ji je kos s kljunom potegnil trn iz glave. Gostovanje pionirskega gledališča «Maksimir» iz Zagreba SNijč JJjK ,® *Sra v treh dejanjih, W! **0 -p0 star* bajki i)ri* • K?aše Pionirje Radovan !>*>dil je tBk0> da na-j? Ujej Sneguljčica, be- 5v Zv°riček, kos, medved etle j,j.t,r*a im mornar kot ^preclne sile, kot za-^ s|fah,l'DVeaa sveta, na dru- Ibh SO kral1inkovito. vf> slu. Odigrali t,stl J*!* °b splošni pozor->. "h in ve,jkih Riedal- ki so v dr ?LV fimdT dejaniu. ki se go- o* Zbpžalakam0r ie Sne«ulj: kr; spolnili vse gleda- da se reši pred ^ S^, LKra!: a,iici k‘°rnostll Ce-sta vodi skozi Rumo, Sremsko Mitrovico, skozi velike slavonske gozdove, skozi mesta Županja in Vinkovci, Slavonski Brod; Nova Gradiška in končno čez novi viadukt do Zagreba. Nova cesta je za 76 km krajša od stare ceste Beograd-Zagreb. Po statističnih podatkih bo vožnja stala 40 odst. manj nego preje v uporabi goriva in gum. Cesta je bila zgrajena po najmodernejši tehniki, nobena stranska pot ali železnica ne prečka avtomobilske ceste in so bili v ta namen zgrajeni številni nadvozi. Glede na to, da se v državah, kjer imajo dobro razvite avtomobilske ceste, 90 odst- nesreč zgodi zaradi psihične utrujenosti šoferja, ker je cesta popolnoma ravna, so pri gradnji ce- ste “Bratstva in enotnosti« upoštevali to dejstvo. Cesta je bila zato zgrajena s skoraj neopaznimi ovinki tako, da ne uspava šoferja. Do sedaj sta bili že vzpostavljeni dve avtobusni li-niji, ki bodo dvakrat dnev-no vezale Beograd z Zagrebom. V načrtu in po potrebi bodo odprli še druge avtobusne zveze. Avtocesta je široka sedem metrov in pol. Na cesti bodo zgradili razne postaje za gorivo, mazivo in delavnice za popravilo avtomobilov, obenem bodo tudi uredili male ambulante za prvo pomoč. Za tlakovanje ceste so u-porabili okrog 12 milijonov in 400.000 kub. metrov zemlje, 80 000 kub. m betona in čez 25 milijonov malih ka-menitih kock- Vse to ogromno delo, ki je ponos nove socialistične Ju-goslavije, je napravila jugo-slovanska mladina- To je naj večji dar jugoslovanske mladine svoji socialistični domovini. jji ustanovljeno nuaoi za kulturne slike z Jugoslavijo Rimu So ustanovili mladinsko društvo za kulturne stike Jugoslavijo. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo skupi ne rimskih mladincev, ki se pripravljajo za odhod na prostovoljno delo y Jugoslavijo. Poglavitni smoter društva je, da dela na poglabljanju kulturnih, športnih in -političnih stikov med Jugoslavijo in Italijo z medsebojnimi spoznavanjem in izmenjavo mladincev in da se bori proti vsem informbirojev-skini ter drugim šovinističnim in reakcionarnim klevetam proti jugoslovanskim narodom. V upravni odbor tega prve- MODERNI STROJI SO POMAGALI KEM NAPORU. MLADINI PRI VELI- ga italijanskega mladinskega društva za kulturne stike z novo Jugoslavijo je bil izvoljen med drugimi Francesco Ferrara, ki je bil lani izključen Iz partije, ker ni odobraval in-formbirojevske politike -vod-stva KP Italije. S svoje prve redne seje je poslal upravni odbor društva pismo CK Ljudske mladine Jugoslavije, v katerem ga obvešča o ustanovitvi društva in ga prosi za sodelovanje pri izpolnjevanju nglog, ki si jih je društvo postavilo. “Delo našega društva«, pravi pismo, «bo predvsem usmerjeno na zbiranje naprednih mladincev, ki se žele seznaniti z resnico v Jugoslaviji ter so pri. vrženci dobrih odnosov med italijansko in jugoslovansko mladino ter sploh med našima državama. Naše delo pri ures-.j ! ničevanju teh smotrov je že ^ | sedaj ob pričetku otežkočeno tako po informbirojevclh kakor tudi po zagrizenih nacionalistih in šovinistih. Eni in drugi uporabljajo ista sredstva: obrekovanja, laži in teror. Mlade komuniste, k; se žele seznaniti z resnico v Jugoslaviji, izključu. jejo iz komunistične mladinske zveze pod obtožbo, da so »izdajalci« in da so prestopili v «tabor fašistov«. Podobno ravnajo nacionalistične in šovinistične stranke, nazivajoč italijanske mladince zaradi takih želja ((izdajalce domovine« in »prijatelje naših sovražnikov«. stva, na podlagi mednarodnih tržnih cen. Imenoslovje nove carinske tarife je izenačen0 z mednarodno do govorjeno «Bru. zelless-nomenklaturo. Zaradi vsega tega tudi nimamo opravka z že dokončno in edino tarifo, marveč z večstransko začasno ureditvijo, ki bo trajala zaenkrat do 15. julija 1951. Imamo, prvič, splošno carinsko tarifo, ki se ni mnogo oddaljila od prvotnega načrta, ki je služil kot osnova Za lanska pogajanja v AnnecM-ju (kakor znano, se je tam pogajalo veliko število držav za dvostransko recipročno zniževanje carin, v okviru splošnega carlnsko-trgovinskega sporazuma; (v glavnem so pritiskali na ZDA zaradi znižanja njenih carin, kar je še vedno negotova stvar). Ta tarifa ,slu-ži ministrstvu le kot osnova za nadaljnja pogajanja z drugimi državami, s perspektiv0 popuščati na tarifah, v kolikor se od drugih doseže isto. Kcmčno obstaja, drugič, provizorična carinska tarifa, Jel pa jo zares uporabljajo carinske oblasti od 15. t. ~m. dalje in velja za eno leto. Ta tarifa pozna štiri različne vrste uvoznega blaga; 1 prva vrsta tarifnega blaga, ki ga smatrajo za manj važnega in kjer se zaračunava «aritmetična carina» na podlagi splošne tarife. 2. druga vrsta blaga, kamor štejejo zlasti kavo. čaj, : ladkcrr, kožuhovino, žlahtne kovine in kamne, nakit, likerje in nasploh blago, ki iz fiskalnih razlogov sploh ni prišlo v poštev za mednarodna carinsko-tarifna pogajanja. To blago bodo obdavčili Po splošni tarifi, torej znatno više. 3. v tretjo vrsto tarifnih postavk spada blago, za katero veljajo v An-necyju dogovorjene tarife, razen ako je vlada, da se ne bi zvišali življenjski stroški, medtem celo še znižala že do govorjene tarife. 4. V zadnji, četrti kategoriji, p a sQ postavke blaga, za katerega so predpisali posebne carine, nad ali pod «aritmetično carino« iz t. I., bodisi zaradi potreb industrije ali potrošnikov. Sem spada n. pr. alkohol in njegovi kemični izdelki, poljedelski stroji, elek-trostroji. %a poslednje se še pogajajo s Svico na osnovi 15odstotne carine. Za vse proizvode težke industrije veljajo nižje carine, kakor so bile dogovorjene v Annecgju, »zaradi izenačenja j naših proizvodnih stroškov mednarodnim». Prehodno je oproščen carine ves uvoz žitaric za račun države in uvoz skoraj vseh surovin. Medtem naj bi dozorevala nova, resnična tarifa, na osnovi postavk dogovorjenih v Anne-cyju, popustov, ki jih pričakujejo s strani ZDA v Torguaj/ju in sodelovanja Zapadne Nemčije na tej konferenci (v Anne-cj/ju je ni bilo). Nadalje je tu ie vprašanje Francije in carin ske unije. Nekaj podrobnosti iz nove začasne tarife, ki obsega 20 oddelkom vsakovrstna klavng živina, divjačina, perutnina, jajca, konzervirane ribe 11 odstotkov, gobe 15 odst., stročnice U, tropsko sadje 18-25, kava (surova) 65-100 lir na kg, žitarice, razen pšenice, U odst., Vsakovrstna moka 10-15 odst., semena, konoplja, sladk, pesa 11 odst,, tapetniške trave 15, ribje konserve 25-30, kakao v vejah 5, rum, likerji, žganje 60-90 odst., surova petrolejska olja, bencin itd. 18 odst., kemični izdelki 20-120 odst. Nizka carina je namenjena pospeševanju uvoza lesa in tekstilnih surovin (3 do 11 odst.), toda drva n. pr. ima)0 višjo carino kakor ostali les navadnih vrst. Obutev 20 odst., steklo 25-35 odst., surovo železo in litine 10-12 odst., profllno železo in jeklo 15-22 odst., žice in cevi 15 odst., surov aluminij in ** delki 28-35 odst., lokomobik turbine, motorji, stroji, p# delski stroji 10-20 odst., stro; za rudarsko in gradbeno i«*• strijo 15-20 odst., itd. Na radii ske aparate bodo računali * odst. -carine, na igrače prav I® liko, na šivalne stroje 20 od* na osebne avtomobile 40-45 <»( stotkov., motorna kolesa 30 j(rš , Mušič; Kostanjevih00^, 7 t t n 4, *!i »6 Do, f" ?‘ii 8 *«d mušic; «.°sianje> Marijan Mušič; BWW J doneski, Stane GabToVpot^tr li • Til. 29-477. Cena oglasov: Za vsak mm vlSIne v Sipini l stolpca: trgovski 60, fininčno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir, Odrf. uradnik rtamidt k«. m. vuk 1111,1 1 stolpcu za vse vrste oglasov po 10 din. g. urednik STANISLAV RENKO, m Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Poctruž.: Gorica, Ul. 8. Pelllco MI., Tel. J 1-32 - Koper, Ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, meseCdo Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo; Agencija demokratičnega Inozemskega J-luldJ«n^JI>^£^JI4^tel^49^^ pri Komunalu^bankl^ Ljubljani 6-1-90603-7. - izdaja Založništvo tržaškega tiska P.ZO.& 90«“ tis** J pp9. šlk P § h