Leto X., št. 40 (,,jutro« XX., št. za? b) Ljubljana, ponedeljek ž. oktobra 1939
UpravmStvo i-juoijana, Knafijeva 0
—	Telefon SL 3122 3123, 3124, 3125 S126.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št 2455. Podružnica Celle Kocenova ulica 2.
—	Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Prs kolodvoru
9t 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska sesta 5t 42.
Podružnica ivt.oviier v hiši dT. Baum-■r5) rtn»rla
PONEDELJSKA IZDAJA
Cena i Din
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ui 5. Telefon št. 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošt: prejemana Din t- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno
Maribor Grajski trg št. 7. Telefon št 2455.
Celje. Strossmayerjeva uL L Tel. 65
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu.
rt katicelarju Hitlerju
Diplomatski posveti v Berlinu - Teden usodnih odloiitev — Italijansko sodelovanje mi nemški mirovni mka»i — Svet v prliakovaniu italijanskih sklepov
Berlin, 1. oktobra, br. Kakor napoved ti je jo v tukajšnjih dobro poučenih diplomatskih krogih, je treba ta teden računati z izredno važnimi dogodki, ki utegnejo biti še polni novih presenečenj m zelo dalekosežnih odločitev. Včeraj napovedano sklicanje nemškega državnega zbora, ki se bo sestal proti koncu tega tedna, prihod italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlin ter skoraj neprestana posvetovanja vodilnih nemških državniko\ pri kancelar ju Hitlerju kažejo na to, da se pripravljajo velike odločitve.
Kolikor pa je mogoče že seda j presoditi, se suče glavna diplomatska delavnost okrog nemške mirovne akcije. Nemčija bi želela, da pride sedaj, ko je dosegla svoj cilj na Poljskem in se sporazumela tudi z Rusijo, do sklenitve miru in bi bila pripravljena za to ceno doprinesti tudi žrtve, vendar pa le pod pogojem, (la Anglija in Francija priznata nemške osvojitve na Poljskem in prepustita Nemčiji svobodne roke glede bodoče usode Poljske.
Iz Pariza in Londona že vnaprej odklanjajo take mirovne pogoje in izjavljajo, da ni mogoče govoriti o sklenitvi miru, dokler ni obnovljena neodvisnost Poljske. Ker torej kaže. da Nemčija s svojo akcijo ne bo dosegla zaželenega cilja, ni dvoma, da bodo te dni v Berlinu razpravljali tudi o ukrepih za primer neizprosnega nadaljevanja vojne. Baš s tega vidika je pričakovati presenetljive iri dalekesežne sklepe, pri čemer bo igralo odločilno vlogo stališče, ki ga bo zavzela Italija.
J*
n

ffttPP m
S
nica
Hitler fee si a prosil Italijo za posredovale za
Gioseg© mira z Anglijo ln Francijo
Berlin, 1 oktobra, br. Italijanski zunanji minister grof Ciano je na povabilo nemške vlade snoči krenil s posebnim vlakom iz Rima in je prispel danes popoldne ob 15. v Berlin. Na Kolodvoru ga je pozdravil zi.ranji minister Ršbbentrop z vodilnimi uradniki zunanjega ministrstva in possfce odposlanec kancelar.ia Hitlerja. Na-v. očno ic bilo tudi vse osebje italijanskega poslaništva. Po pozdravu z navzočnimi se Jc graf Ciano odpeljal na italijansko posl Tištvo, ob 17. pa se .je odpeljal v nem-š;-:o zunanje ministrstvo, kjer ga je že pričakoval zunanji minister Ribbent~op. Se nocoj bo grofa Ciana sprejel tudi kancelar Hitler.
B"r!in. 1. okt. br. Cianov obisk je vzburi" tiv-rajšnjih političnih krogih ogromno pozornost. Še nocoj se bo italijanski zuna-rr: nr-uster sestal z nemškimi državniki Kal:oi zatrjujejo dobro poučeni krogi v r.r '. U! bosta Ribbentrop in Hitler Cianu obrazložila pogoje, pod katerimi bi Nem-ciia sklenila mir s Francijo in Anglijo Italijanski ministrski predsednik Mussoli-ni b' naj na tej osnovi prevzel vlogo posredovalca. Razpravljali bodo tudi o možnosti skupne akciie za primer, da ta akcija ne bo imela uspeha.
London. 1. oktobra, s. Današnje angleško in francosko časopisje tolmači Hitlerjevo povabilo grofu Cianu. da pride v Berlin, kot nov obupen poizkus Nemčije, da doseže mir Ker se ie pomoč Rusije v prizadevanju Nemčije, da bi dosegla mir ra podlagi razdelitve Poljske, izkazala kot dvomljiva, se obrača sedaj Nemčija na Italijo, katere iskrena prizadevanja za mir so po vsej Evrry>i našla splošno vpošte-vanje in priznanje.
Rini. 1 oktobra AA. Glavni predmet komrnfarjev italiv.nskega tiska je berlinsko potovanje italijanskega ministra za zunanje zadeve grofa Ciana na eni ter sklicanje nemškega državnega zbora na drugi strani V zvezi s tem naglasa italijanski ti?k. da bo prihodnji teden prinesel več dogodkov velike važnosti na polju zunanje politike. Gotovi listi celo pravijo, da bo prihodnji teden zgodovinski teden za Evrr.po. »Gazeta del Popolo« pravi o potovanju grofa Ciana v Berlin, da zadostuje. ako se naglasi veliki pomen, ki ga ima Italija v sedanjem trenutku in da se ds na osnovi tega sklepati, kako važen je obisk grofa Ciana v Berlinu.
London, 1. oktobra. AA. Reuter. Politični krogi v Londonu smatrajo, da bi mogel biti prihodnji teden zelo dramatičen. Londonski ki ogi naglasa jo, da odrejata sedanji mednarodni položaj dva činitelja, prvič čle.jstvo. da je Nemčija odslej zvezana s Sovjetsko Rusijo in drugič, da sta Francija in Anglija odločeni odbiti mirovno ponudbo Adolfa Hitlerja.
j Berlin. 1. oktobra AA. (DNB) Berlinski j dopisnik -Hamburger Fremdenbiatta« na-! glaša pomen obiska grofa Ciana v Ber-| linu. Ciano je prihajal ob važnih prilikah 1 pogosto v Berlin. Toda noben čas ni bil bolj odločilen kakor sedanji Modra in dalekovidna Mussolinijeva politika je dala Italiji vodilno vlogo v številnih nevtralnih državah, ki so priznale absurdnost tega spopada in ki želijo mir v novi Evropi, organizirani na pravici. Prijateljstvo med Nemčijo in Italijo je tako tesno ker imata enako pojmovanje, kar se je pokazalo tudi v obeh odličnih dneh To prijateljstvo predstavlja dejstvo s katerim bodo morale zapadne sile vedno računati. Vedno, kadar ie v Evropi bila usodna ura. sta se Nemčija in Italija znašli za konferenčno mizo ter sta se sporazumeli v imenu oravice
Berlin, 1 oktobra, z. Kancelar Hitler je imel zvečer v navzočnosti Ribbentropa dolg razgovor z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom v kancelarski palači Razgovori se bodo jutri dopoldne nadaljevali in najbrže že popoldne zaključili Z merodajne nemške strani pravijo, da gre pri feh razgovorih za konzultacijo v smislu italijansko-nemškega pakta slično oni, ki ie bila koncc avgusta neposredno pred pričclkom nemške akcije na Poljskem. Dopisnik Neue Ziircher Zeitung« poroča v zvezi s tem. da ni pričakovati, da b; ponesel s;rof Ciano iz Berlina že kake konkretne mirovne predloge Hitlerja, na podlagi katerih bi naj Mussolini posredoval v Parizu in Londonu. V glavnem gre le za to. da Ililter informira MussoliHia, kako stališče zavzema Nemčija v sedanjem mednarodnem položaju in kai namerava storiti v bližnji bodočnosti. Zato je treba še počakati, da se bo videlo, ali .ie to že dovolj, da bi mogel Mussolini prevzeti posredovalno akcijo.
Po vsem tem izgleda, da tudi Chamber-Iain jutri še ne bo imel prilike, da bi že odgovoril na nemške mirovne ponudbe. V ostalem pa poudarjajo v merodajnih nemških krogih, da je sedaj napočil čas, ko se mora položaj razčistiti in razjasniti tudi razmerje med Rimom in Berlinom. Hitler želi, da se nemško-italijansko razmerje v vsakem pogledu razčisti. Zato bo državni zbor sklican šele proti koncu tedna, ker bo Hitler počakal na odgovor Mussolinija. Nemška vlada ne more ostati še nadalje pasivna in se mora odločiti, da ali sklene z zapadnima velesilama mir ali pa nastopi proti njima z vsemi sredstvi.
erfev mirovni predlog
1. O usodi Poljske odločata samo Nemčija in Rusija
I. Konferenca petih velesil, ki naj ugodi nemškim in italijanskim kolonialnim zahtevam
Amsterdam, 1. okt. s. Berlinski dopisnik »Telegrafar poroča iz dobro informiranih virov, da namerava kancelar Hitler staviti za pa nima velesilama nov mirovni predlog, in sicer preko italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija.
Kancelar Hitler je imel včeraj popoldne in zvečer dolga posvetovanja s člani nemške vlade ter vojaškimi strokovnjaki. Razpravljali so o tej nemški mirovni ponudbi, ki jo bo Hitler sam objavil v nekaj dneh
na seji že sklicanega državnega zbora. Po vesteh iz zanesljivega vira bo vsebovala nemška mirovna ponudba v glavnem naslednji dve točki:
1. Ustanovila naj bi se vmesna poljska država na ozemlju z izključno poljskim prebivalstvom. Glavno mesto te države naj bi bila Varšava, poleg tega pa bi bila v tej Poljski tudi mesta Lodž, Radom, Lublin in Kielce. V političnem in vojaškem pogledu pa bi imeli obe veliki sosedi, Nem-
čija in Rusija, odločilen vpHv na novo poljsko državo.
2. Sklicala naj bi se konferenca 5 velesil (Anglija, Francija, Nemčija, Rusija in Italija), ki naj bi razpravljale o vseh aktualnih problemih. Med te probleme spadajo med drugimi tudi italijanske zahteve v območju Sredozemskega morja, tako zahteve glede Tunisa, Korzike in Džibutija, nadaije nemške zahteve glede kolonij kakor tudi ruske zahteve glede odločilnega vpliva na Baltiku.
Berlin. 1. oktobra. AA. (DNB). Današnji nemški listi se bavijo predvsem s sklicanjem nemškega državnega zbora ter z obiskom grofa Ciana. »Berliner Borsen Zeitung« piše. da ima Anglija še čas. da se do ponedeljka s svojo zaveznico Francijo posvetuje o odgovornosti, ki sedaj počiva na ramenih angleških in francoskih državnikov. ki naj uvidijo: 1. da je odslej nemogoče delati razdor med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo tako v sedanjem trenutku. kakor v bodoče. 2 da vsako Nadaljevanje muzike poljskih vojnih fanfar po definitivni razmejitvi na vzhodu ipso facto pomeni napad na Sovjetsko Rusijo, 3. da ie teorija o troletni blokadi izgubila vsak pomen zaradi nemško-ruskega gospodarskega načrta in 4. da je nemogoče boriti se proti režimu in proti državi kot nroti sovražnici miru. ako je ta država na jasen način dokazala, da iskreno želi mir. -dasi je v toliki meri okrepila svoj položaj, kakor ie to pri Nemčiji, ki je v zvezi z orjaško rusko državo. »Volkiseher Beo-bachter« naglasa, da si je Nemčija do končani voini s Poljsko zopet priborila vse svoje pravice ter da ie sedaj skupn s Sovjetsko Rusijo za mir, ki ga narodi žele. Sedaj morajo izreči svojo besedo vlade, ki so se doslej posluževale raznih izgovorov. da bi lahko pod vzele avanturo, s katero spravljajo v nevarnost usodo lastnih narodov in držav, dasi za to ne obstoja nobena stvarna potreba.
Pariz In London
odklanjata
London, 1. okt. br. V Londonu kakor tudi v Parizu zavzemajo popolnoma odklonilno stališče glede na novejšo nemško diplomatsko akc»jo za legalizacijo sedanjega položaja v Evropi. Nemška mirovna ponudba, je za Anglijo in Francijo nesprejemljiva predvsem iz moralnih razlogov, tvcr si obe demokratski zaveznici pod nobenim pogojem ne smeta naprtiti očitka, da sta izdali zaveznico, ki je bila brez moči, peleg tega pa nimata nobenega zaupanja v sedanje nemške voditelje. Anglija in Francija slej ko prej vztrajata na tem. da se obnovi status quo ante in da se za vselej odpravi glavna nevarnost, katere nadaljni obstoj bi po angleškem in francoskem mnenju upropastil vso sedanjo civilizacijo.
Na nemško kampanijo za mir je v francoskim radiu odgovoril tudi že generalni
komisar za tisk Giraudoux Poudaril je. da bo Francija s stojičnim mirom reagirala na nemške predloge, ki niso iskreni, kakor niso bili že vsa zadnja leta. Pristanek na te predloge bi pomenil, da bi Francija izdala ne le svojo poljsko zaveznico, nego tudi svoje svetovne nazore in svoje demokratske tradicije. Mir je mogoč, toda zgolj pod pogojem, da se obnovi stanje, kakršno je bilo pred 1. septembrom ter da se poravna tudi vsa škoda, ki je bila povzročena Poljakom. Snočnji Daladierovi razgovori z glavnimi poveljniki francoskih vojnih sil so sami na sebi dokaz, da se Francija v sedanjih okoliščinah ne pripravlja na mir, nego na vojno do končne zmage. Enakega mnenja je dejal Girau-doux so tudi v Angliji V Nemčiji tudi niso mogli prezreti da večina nevtralcev ne bi mogla razumeti, ko bi se sedaj obe zapadni velesili odrekli svoji prvotni odločnosti in sklenili mir z narodnimi socialisti.
Govor dr. Hessa
Bern, 1. okt br. Iz Berlina poročajo, da je imel danes Hitlerjev namestnik Hess govor, ki je bil namenjen bolj francoskemu in angleškemu, kakor pa domačemu
poslušalstvu. Rudolf Hess je naglasil veliko zmoto, ki jo je doživela Poljska, ko je hotela poslati kazensko ekspedicijo nad Nemčijo, pa jo je samo doletela taka usoda. Nemčija je zmagala in bo zmagovala tudi naprej v vsakem pravičnem boju. Nemški narod je lahko glede svoje bodočnosti brez strahu, ker ima kot zaveznico na svoji strani Rusijo.
Med drugim je Hess v svojem govoru izjavil da so nemške človeške izgube v dosedanjih bojih naravnost neznatne v primeri z doseženimi uspehi.
Nedelja molitve v Angliji
London, 1. oktobra, s. Danes so v vsej Angliji praznovali dan narodne molitve. V katedrali sv. Pavla sta prisostvovala službi božji tudi kralj in kraljica. Dekan cerkvene občine sv. Pavla dr. Mathews je v cerkvenem nagovoru dejal, da se Anglija bori proti duhu zatiranja, ki mora končno podleči. »Nacionalne molitve« so se vršile tudi v vseh katoliških cerkvah v Angliji. V westminsterski opatiji je bral mašo kardinal Hinšley.
Prisega zvestobe novemu predsedniku Poljske
Svečanost v poljski cerkvi v Parizu — Nemčija novega prezidenta in nove vlade Poljske ne priznava
Pariz, 1. oktobra. AA. (Havas). V poljski katoliški cerkvi v Parizu je bila danes ganljiva svečanost Poljaki, ki živijo v Parizu, so prisegli zvestobo novemu predsedniku poljske republike z zaobljubo, aa se bodo borili za Poljsko do kraja. Poleg predsednika republike Račkiewicza so svečanosti prisostvovali novi predsednik poljske vlade in poveljnik poljskih čet v Franciji general Sikorski. minister za zunanje zadeve Zaleski, finančni minister Koc, poljski veleposlanik Lukasievvicz in druge ugledne osebnosti. Predsednika francoske vlade Daladiera je zastopal major Douars. Cerkev je bila okrašena s poljskimi zastavami in poljskim grbom. Predsedniku republike so bile prirejene burne manifestacije o priliki prihoda in odhoda. Po zaprisegi so prisotni Poljaki zapeli poljsko himno ter nato druge poljske nacionalne pesmi.
Berlin, 30. sept. AA. DNB objavlja sledeče sporočilo: Sestavo neke nove poljske vlade z iekim novim predsednikom republike karakterizirajo nemški pristojni krogi kot burko brez političnega po-
-ruski odnošaji
Saradzoglova pogajanja v Moskvi — Gafencu zaenkrat še ne gre v Rusijo
Moskva, 1. okt. br. Kljub temu, da je nemški zunanji minister Kibbentrop že v petek opoldne zapustil Moskvo, do (ianes popoldne niso bili obnovljeni razgovori med turškim zunanjim ministrom Saradzoglom in sovjetskimi državniki. V zvezi s tem so se širile najrazličnejše verzije in trdilo se je celo. da je prišlo zaradi nemško-ruske-ga sporazuma do nesoglasij med Turčijo in Rusijo. Ogromno pozornost je v zvezi s tem vzbudil v moskovskih diplomatskih kiogih sinočnji razgovor turškega zunanjega ministra Saiadzogla z angleškim poslanikom Steedsom ter s poslanikoma Irana in Afganistana in francoskim odpravnikom poslov. Danes dopoldne so se razširile vesti, da bo Saradzoglu opoldne zapustil Moskvo in odpotoval domov. Dopoldne pa je komisar za zunanje zadeve Molotov povabil turškega zunanjega ministra na nadaljevanje razgovorov. Sestala sta se ob 18. (po moskovskem času) v Kremlju. Kar se tiče rusko-turških pogajanj, se doznava, da je bila z ruske strani predlagana sklenitev vojaškega pakta med Rusijo in Turčijo. Turški zunanji minister Saradzoglu s svoje strani vztraja na tem, da sovjetsko-turško pakt ne sme biti v nasprotju z obveznostmi, ki jih je prevzela Turčija napram Angliji in Franciji.
Vesti, da prispe že danes v Moskvo rumunski zunanji minister Gafencu, so se izkazale za netočne. Pač pa je prispel danes v Moskvo novi rumunski poslanik Ga-stencu in gre očividno za zamenjavo imen. če pa bo med Rusijo in Turčijo dosežen sporazum, smatrajo za verjetno, da bosta v kratkem obiskala Moskvo rumunski zunanji minister Gafencu in bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Kjoseivanov.
Turška sodba o rusko* nemških sporazumih
Carigrad, 1. okt. br. Turški listi danes mnogo razpravljajo o najnovejših raeko-
nemških sporazumih. V »Džumhurijetu« je objavil turški stalni delegat pri Društvu narodov Sadak uvodnik, v katerem pravi, da je namen teh sporazumov očitne le ta, da se razdelitev Poljske po mednarodnem pravu legalizira. Moskva pa do Nemčije ni sprejela nikakih vojaških obveznosti. Morda bo do takega vojaškega sodelovanja prišlo pozneje. Za Turčijo, pravi Sadak, z moskovskimi sporazumi ni nastal nikak nov moment. Turčija ni prisiljena spremeniti svojih dosedanjih odnošajev z Anglijo in l-rancijo, a tega tudi ne namerava storiti. so turški odgovorni državniki že ponovno izjavili in razložili.
Turška vojaška misija v Parizu
P»riz, 1. okt. s. Turška vojaška misija pod vodstvom generala Orbaja je danes dospela v Pariz. Sprejeli so jo angleški in francoski vojaški predstavniki.
Poljski veleposlanik v Moskvi
Pariz, 1. oktobra. AA. Havas poroča iz Moskve: Poljski veleposlanik v Moskvi je bil snoči na večerji pri italijanskem veleposlaniku Rossu.
Sovjetske čete na aSganski meji
Tokio, 1. okt. s. »Kokum Sinbun« poroča iz Kabula, da vlada v Afganistanu veliko vznemirjenje zaradi ruskih vojaških priprav na afgaasld meji. Obstoja bojazen, da M Rusija, če stopi na stran Nemčije, poskusila preko Afganistana prodreti proti Indij. Afganska vlada je odredila mobilizacijo vseh vojnih obveznikov med 35. fa 40. letom.
mena. Suverenost ozemlja bivše poljske države je prešla v roke Nemčije in Sovjetske Rusije. Stališče nekaterih emigrantov, podprtih od zapadnih velesil, v ničemer ne spreminja tega stanja. Poljski narod, ki je tedne in tedne trpel zaradi posledic pogrešk in omejenosti peščice hazarderjev, se ne zanima več za drugo ekipo te vrste.
Hel se je vdal
Berlin, 1. okt. br. Na polotoku Hehi je danes posadka razobesila belo zastavo in položila orožje pred nemško oblegovalno armado.
Poljaki se še bijejo
Pariz, 1. okt. br. Listi objavljajo danes vesti, da se posamezne večje in manjše skupine Poljakov v Poljski še bijejo na eni strani z Nemci, na drugi strani z Rusi. Več takih bojev je opazil neki nevtralni opazovalec, ki se je podal na daljši polet preko Poljske. Bil je tudi nad Varšavo in je opazil, da je v mestu še vedno okoli 100 večjih požarov.
t-. —
Ukaz o odstopu Moscickega podpisan še na Poljskem
Bukarešta, 30. septembra. AA. (Štefani). V poljskih krogih v Rumuniji zatrjujejo, da je bil ukaz, s katerim se je Mo-scicki odpovedal položaju predsednika republike in označil kot šefa poljske države Rackievvicza podpisan v Kutiju na poljskem ozemlju nekaj ur prej, preden je Mosscicki prestopil rumunsko mejo. Potem je bil ukaz prenešen v poljsko poslaništvo v Parizu. Kakor se zdi, rumunski pristojni krogi o tem niso bili obveščeni.
Švicarski pomožni odbor za Poljake
Curih, 1. okt. z. V Froiburgu je bil danes osnovan poseben odbor za pomoč Poljakom. V odboru so vsi švicarski škofje, predsednik vrhovnega sodišča bivši predsednik Švice Maier in bivši predsednik Poljske Paderevski. Odbor je izdal obširen proglas, v katerem naglasa, da je dolžnost Švice, da priskoči na pomoč prijateljskemu narodu in mu lajša njegovo trpljenje.
Hitlerjeva zahvala nemškim generalom
Berlin, 1. oktobra, a. (DNB). Kancelar Hitler je sprejel danes popoldne v poslopju kancelajrstva o priliki končane vojne na Poljskem glavne poveljnike čet, ki so se udeležile operacij, ter se jim zahvalil za dosežene izredne uspehe. Ob enem jim je podelil visoka odlikovanja.
Novi ruski protektorati ob Baltiku
Za Estonsko je na vrsti Latvija, ki bo morala odstopiti dve največji luki — Nekatere vesti govore tudi o Finski
Tallin, 1. okt. br. Veliko pozornost je v tukajšnjih političnih krogih zbudila vest, ki jo je davi razširil moskovski radio, da bo namreč Rusija v kratkem pričela s Finsko in Latvijo vojaška, politična in gospodarska pogajanja. Rezultat teh pogajanj naj bi bil prav takšen sporazum, kakršnega je Rusija konec preteklega tedna sklenila z Estonsko. Potem takem si namerava Rusija sedaj pogodbeno pr:do-biti enak vojaški in gospodarski vpliv nad Lavtijo in Finsko, kakor ga je dosegla v Estonski.
Stockholm, 1. okt. z. Jutri odpotuje v Moskvo posebna delegacija latiške vlade. Uradno poročajo, da gre za gospodarska pogajanja. Splošno prepričanje pa je, da se je Latiška enako kakor Estonska že uklonila pritisku Rusije in da gre za sklenitev slične pogodbe, kakor je bila sklenjena med Rusijo in Estonsko Rusija je začela izvajati na Latiško tako hud pritisk, da o kakšni samostojni politiki Latiške sploh ni več govora. Gre samo še za to, da se določi, v kakšni obliki naj se ure-
di bodoče sodelovanje Latiške z Rusijo. Splošno se zatrjuje, da zahteva Rusija posebne privilegije latiških lukah, v Libavi in Vindavi. ki sta bili v carski Rusiji največji ruski izvozni luKi ob Baltiku. Dočim so pomorska oporišča, ki jih je zahtevala Rusija od Estonske izrazito strategičnega značaja, so latiške luke za Rusijo predvsem gospodarskega značaja. V bojazni pred morebitnimi komplikacijami so mnogi inozemci že začeli zapuščati Latiško.
Oghod estonskega zunanjega ministra
Moskva, 1. okt. br. Estonski zunanji minister dr. Selter je dopoldne s svojim spremstvom zapustil Moskvo. Odpotoval je z letalom. Na letališču so ga pozdravih pomočnik komisarja za zunanje zadeve Lozovski, namestnik predsednika moskovskega Sovjeta Jaznov, ruski poslanik v Tallinu Kitin. šef protokola Barkov, moskovski poveljnik Regiakin estonski poslanik v Moskvi Frei in drugi.
Poostritev vojne na morju
Ker je Anglija oborožila trgovske ladje, bodo nemške podmornice napadle vsako, ki jo bodo dobile
London, 1. okt. s. K objavi nemške vlade, da bo po oborožitvi angleških trgovskih ladij smatrala nemška mornarica vsako angleško trgovsko ladjo kot bojno ladjo in da bodo odslej nemške podmornice napadale angleške trgovske ladje brez svarila, izjavljajo v angleških uradnih krogih, da je tako postopanje v nasprotju z mednarodnimi pogodbami in mednarodnim pravom. Po mednarodnem pravu imajo trgovske ladje pravico, da imajo obrambno orožje in da tudi same napadejo sovražno bojno ladjo, če katero od njih ograža. Sicer pa pripominjajo angleški uradni krogi, da se s to objavo položaj ni spremenil, ker so nemške podmornice že doslej brez svarila napadale angleške trgovske ladje. Vsekakor pa pomeni objava nemške vlade proglasitev neomejene podmorniške vojne.
Pariz, 1. okt. AA. Havas poroča iz Londona: Ministrstvo za informacije sporoča, da je admiraliteta pozvala vse angleške trgovinske ladje, naj se pripravijo za primer napada s strani nemških podmornic, ker je nemški radio objavil, da se bodo vse angleške trgovinske ladje smatrale kot vojne ladje. Nemški radio zagovarja tži ukrep s tem, češ da so angleški trgovski parniki napadli več nemških podmornic. dasi so se nemške podmornice dozdaj držale mednarodnega prava in opozarjale trgovinske laidje preje preden so jih potopile. Angleško ministrstvo za informacije trdi da je nemška trditev, da bi bile angleške trgovinske ladje napadle nemške podmornice, popolnoma neresnične. Vendar pa se je treba vsekakor pripraviti za vsestransko borbo in obrambo proti podmornicam.
©^ Nessssev zaplenjene danske ladje
Pariz, 1. okt. AA. Havas poroča iz Amsterdama: Nemške vojne ladje so zapleni- ' le v četrtek štiri -danske ladje. Te ladje so: »Rota«, »Diana«, »Margaret« in »Lei- .
nes«. Dopisnik »Telegrapha« poroča iz Ko-danja da so ti ukrepi povzročili na Danskem veliko vznemirjenje. Danci smatra jo, da se živila, ki 30 bila na teh ladjah, ne morejo smatrati za vojno tihotapsko blago. Po izjavah nemške vlade se živila smatrajo za tihotapsko blago samo v primeru, ako so namenjena vladi vojskujoče se države.
Potopljena nizozemska vojna ladja
Amsterdam, 1 okt. Na Severnem morju ie davi neki nizozemski iskalec min naletel na mino Ladja se je v nekaj minutah potopila. Od članov posadke ie eden utonil, štirje pa so bili ranjeni Za dvema mornarjema ni sledu.
V nizozemskih pomorskih in političnih krogih je ta nesreča povzročila ogromno pozornost Nizozemska vojna mornarica je izgubila doslej že dve manjši volni ladji. Pred 14 dnevi ie prvi iskalec min naletel na mino in se potopil. Takrat ie izgubilo življenje 29 nizozemskih mornarjev
švedski varnostni ukrepi
Stockholm. 1. oktobra, s. Trgovinsko ministrstvo in poveljstvo švedske mornarice je izdalo na javnost opozorilo, da je treba varovati najstrožjo tajnost o času in smeri potovanja švedskih 'adij, kakor tudi o blagu, ki ga prevažajo. Opozorilo naglaša, da je Švedska polna tujih vohunov, ki obveščajo tuje podmornice o kretanju švedskih ladij, in da vsaka informacija lahko ogroža življenje švedskih državljanov, ki potujejo s švedskimi ladjami. Oblasti so odredile tudi vojaško stražo v vseh švedskih lukah. Dostop v pristaniške naprave je odslej dovoljen samo pooblaščenim osebam, po natančni preiskavi. Švedska vlada je odredila 12 milijonov dinarjev za točno označenje meje švedskih teritorialnih vod in za povečanje obalnih straž.
e na zapadu
Francoska in nemška poročila — Hudo artilerijsko obstreljevanje — Istočasni francoski napadi na mnogih mestih — Bitka v zraku
Berlin, 1. okt. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je danes objavilo naslednje vojno poročilo: Na vzhodu se nadaljuje okupacija Varšave in Modlina, Na zapadu je bilo sovražno topništvo pri Saarbrii-c^enn močno v akciji. Drugih dogodkov na fronti ni blo.
V letalskih bojih je bilo sestreljenih nad nemškim ozemljem 10 angleških letal in dve francOskj( nad Severnim morjem pa dve angleški letali. Nemško letalstvo je izgub'lo dva aparata.
Pariz, 1. oktobra br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj objavilo na slednje 56. vojno poročilo: Dan je mirno potekel. Na obeh straneh je bilo le nekoli ko topniškega delovanja na področju vzhodno Saare.
Pariz, 1. okt br. O operacijah na zapadni fronti je francosko vrhovno poveljstvo izdalo davi naslednje 55. vojno poročilo. Noč je v glavnem potekla brez večjih bojev. Samo na področju jugozapadno Saarlouisa so naše čete izboljšale svoje postojanke. Kakor poroča agencija Havas dodatno k temu vojnemu poročilu, je snoči francoskim četam na področju ob luk-semburški meji uspelo potisniti Nemce za poldrugi kilometer nazaj v smeri proti Trieru. Angleška letala so izvršila včeraj popoldne celo vrsto uspelih izvidniških poletov nad nemškim ozemljem in še posebej nad nekaterimi odseki fronte, ki so jih fotografirali ponekod celo z višine 180 metrov. Pri nekem takem poletu je prišlo do spopada z nemškimi lovskimi letali Kolike so bile nemške izgube, ni bilo mogoče dognati. Sestreljenih pa je bilo tudi nekaj angleških letal.
Pariz, 1. okt. AA. (Havas). Francoske čete nac'al ju je jo svoje oprezno napredovanje v smeri proti pozicijam, ki so jih zavzeli branitelji Siegfridove linije. Na raznih delih bojišča so bili izvršeni krajevni napadi. Vsi ti napadi so bili izvršeni skoraj istočasno ter imajo namen povečati sovražniku negotovost. Iniciativa je v glavnem v francoskih rokah ter 90 bili vsi napadi izvršeni tako kakor so bili zamišljeni. Vsi napadi so bili skrbno pripravljeni. dobro izvedeni in izjvršeni z odličnimi rezultati in minimalnimi izgubami.
Treba je naglasiti da se napadi vršijo v glavnem v vseh onih krajih kjer so se tudi doslej vodile borbe. Ob reki Mozeli ui balo večjih pokretov čet, vendar so na-
še čete popravile svoje položaje tudi v tej pokrajini. Navzlic nemškim protinapadom so francoske čete nadaljevale svoje napredovanje ob reki Nied, jo prekoračile in se nahajajo sedaj približno 8 km oddaljene od Saarlouisa. Francoske pozicije na tem delu bojišču so odlično zaščitene z naravnim balkonom, ki dominira nad dolino reke Saare ter mestom Saarlouisom in še nad nekaterimi kraji. V teku včerajšnje ofenzive v širini 2 km, so francoske čete zavzele važne točke, ki bodo odlično služile za izvršitev poznejših operacij. Nemško topništvo je bilo v glavnem aktivno, vendar ni moglo neprestano streljati in ni moglo vplivati na razvoj francoskih operacij. Zdi se, da nastaja gotova nervoznost in vznemii jenost na nemški strani.
London, 1. oktobra. AA (Reuter) Letalsko ministrstvo sporoča da je angleško vojno letalstvo izvršilo v minuli noči uspešne izvidniške lete nad Severno Nemčijo. Vsa angleška letala so se vrnila nepoškodovana. V teku včerajšnjih borb visoko nad zapadnim bojiščem sta bili sestreljeni dve nemški lovski letali.
Popoln vpoklic treh letnikov v Angliji
London, 1. oktobra br. S kraljevim ukazom so bili danes z redkimi izjemami poklicani pod orožje vsi moški od 20. do 22. leta. Vpoklic teh treh letnikov bo dal 950.000 novih vojakov. Oni vojaški obvezniki, ki se nahajajo v tujini, se morajo prijaviti najkasneje 7 dni po svojem po-vratku v domovino.
Zatišje bo še trajalo ?
London, 1. okt. br. Po informacijah an-| gleških izvidniških letalcev, so Nemci v zadnjih dneh na Wiirtenberškem m Ba-denskem koncentrirali znatne kontingente vojaštva, nadaljnih koncentracij in transportov nemških vojnih sil v smeri proti meji pa ni bilo opaziti. Po vesteh iz Nemčije je bil znaten del divizij, ki so bile sedaj sproščene, poslan v svoje garnizije, kjer se izpopolnjujejo z novimi obvezniki in vojnimi potrebščinami. Na fronti sami je sorazmerno le malo vojaštva Spričo i tega ni računati s tem, da bodo Nemci že | v bližnjih dneh prišli v ofenzivo. Verjetno I je, da bo Hitler še v svojem napovedanem ;
govoru določil rok več dni za odločitev o miru ali nadaljni vojni, v kateri naj bi Nemčija prešla v ofenzivo.
Letalski boji
London, 1 oktobra, s. Letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala izvršila ponoči zopet večje izvidniške polete nad severno Nemčijo. Dalje javlja ministrstvo, da sta bili ob priliki včerajšnje zračne bitke med angleškimi m nemškimi letali nad Siegfriedovo linijo sestreheni dve nemški letali. Angleške izgube še niso točno ugotovljene.
Pariz, 1. oktobra, s. Tekom zadnjih 24 ur so bili nad Siegfriedovo linijo v teku večji boji med angleškim' m francoskimi silami na eni strani ter nemškimi na dru <*i. Na obeh straneh je bilo približno ena ko število izgub, ki so znatne.
Berlin, 1. oktobra AA. (DNB). Nemška vojaška letala so zbila davi nad Severnim morjem 2 angleška bombnika Danes dopoldne je pet angleških bombnikov poskušalo pri Saarbriicknu preleteti nemško mejo. Eskadrili nemških lovskih leta' se je posrečile zbiti vseh pet angleških bombnikov. Ista eskadrila je sestrelila tud: eno francosko letalo V toku prvega meseca vojne so Francozi zgubili 37 letal, Angleži pa 27 Razen tega je bila torpedirana ena angleška matična ladja za letala medtem ko je bila druga matična ladja uničena z bombo, tako da je število uničenih sovražnih letal mnogo večje.
Vojni posvet v Parizu
Pariz, 1. oktobra, s. Ministrski predsednik Daladier je imel danes ponovno konferenco z vrhovnim poveljnikom vojske Gamelinom in poveljn.kom letalstva Vuil-leminom.
1 Rooseveltov položaj vedno močnejši
Danes se začne nevtralnostna debata
Povečan rumunski izvoz v Nemčijo
Bukarešta, 1. oktobra, s. Nova trgovin ska pogodba med Nemčijo in Rumunijo predvideva povečanje rumunske ga izvoza železne rude v Nemčijo za 9000 ton ter povečanje izvoza nafte za 5'/* Trgovinski promet med Nemčijo in Rumunijo bo po novi pogodbi dosegel rekordno vsoto 5 in pol milijarde dinarjev Nemčija je prista la na ugodnejši tečaj za menjavo marke v 'eje, in sicer 41 in pol 'ejev za marko me sto 47, kolikor so Nemci prvotno zahte vali.
Berlin, 1. oktobra. AA (DNB). Redni
etni sestanek nemške in rumunske gospodarske delagacije predvidene v trgovinski pogodbi iz leta 1935.. se je vršil te dni v Bukarešti ter bil končan 29. t. m Pogajanja je vodil v imenu nemške vlade opolnomočeni minister dr. Clodius Pogajanja so se vodila in končala v zelo prijateljskem duhu. Vsa odprta vprašanja so bila ugodno rešena. Pogajanja so imela rešiti v podrobnostih medsebojno trgovino v dobi od 1. oktobra 1939 do 30 septembra 1940. V toku pogajanj je bilo ugotovljeno, da je nemško-rumunska trgovina v minulih letih pokazala zadovoljiv napredek in je zaradi tega pričakovati, da se bo v prihodnjem letu še bolj razširila.
Trikinica Francovega režima v Španiji
Burgos, 1. okt br Vsa Španija je danes na slovesen način praznovala triletnico. odkar je bil sedanji predsednik španske republike general Franco izvoljen za vodjo španskega nacionalističnega gibanja Vsa španska mesta so bila okrašena z zastavami. Povsod so bile velike vojaške parade.
Knter^iranje poljskih Židov
Curih, 1. okt. z. »United Press« poroča iz Berlina, da so bili v zadnjih desetih dnevih poslaniv koncentracijsko taborišče v Oranienburgu vsi na nemškem živeči poljski židje ter vsi židje iz zasedenega poljskega ozemlja. Skupno je bilo interniranih okrog 14.000 židov. Vsi poljski židje morajo do 6. oktobra prijaviti vse svoje premoženje.
premoženje v Franciji zaplenjeno
Pariz. 1. oktobra s Z vladnim odlokom je bilo zaplenjeno premoženje francoske komunistične stranke.
Kmetje §9 zažgali cigansko vas
Zagreb. 1 oktobra
V okolici G"ne je prebivala že od ne-k^ai stara ciganska rodovina Kalendarovi-čev. Pridob'H so si nrav;co bivanja na zem Ijišču soseske. Prebivalci so dobrosrčni in gosto'iubni ter prav gotovo tudi ciganov ne bi preganjali. Ali večne nevšečnosti z njimi novzročajo venomer različna razburjenja. Nekateri cigani so se doslej že obogateli in so postali dobri gospodarji. Toda večina ciganov je na slabem glasu za radi tatvin. Kadarkoli kaj izgine v vasi. takoj so osumljeni cigani in na žalost se tudi pogostokrat izkaže, da je sum upravičen.
Leto'nio jesen so se v vasi V'du«evcu ki je neda'eč od ciganskega naselja močno pomnožile tatvine žita in drugih pridelkov. Izginilo je tudi nekaj gospodarskega orodja in hišnih potrebščin. Sum je vselej letel na cigane. Tako se je mržnja kmetovalcev stopnjevala in posledica je bila. da so se sestali nekateri ug'ednejši gospodarji in so sklenili, da se na drastičen način rešijo ciganov. Sklenili so, da zažgejo cigansko našel ie. Nedavno noč se je zbralo kakih sto kmetov. Obkrožili so cigansko naselje in podtaknili ogenj. Ko je planil plamen, nihče ni hotel pomagati gasiti. Plamen je bil tako velik, da se je videlo vse do Gline. Orožniki iz Gline so prihi-teh na pomoč, da bi gasili, toda bilo je že prepozno. Med drugim je zgorela tudi domačija cigana Petra Kalendaroviča, ki je bil na glasu bogataš. Zgorelo mu je prav vse, še domači pes na verigi Takoj po požigu so orožniki uvedli strogo preiskavo. Nič manj kakor 60 kmetov so ovadili sodišču.
Washlngton, 1. okt. br. Jutri se prične v kongresu debata o spremembi zakona o nevtralnosti ter debata o kreditih državam, ki imajo v Zedinjenih državah še finančne obveznost! izza svetovne vojne. Prav tako začne naslednje dni v VVashing-tonu zasedati pod Rooseveltov m predsedstvom komisija za industrijsko mobilizacijo Zedinjenih držav za primer, da bi se Zedinjene države vendarle zapletle v vojno. Komisija bo obravnavala naslednje skupine industrijske mobilizacije: 1. priprave tovarn za fahrikacijo orožja lin m uniči je, 2. priprava industrijskih surovin, 3. proizvodnja in razdelba električne energ je, 4 preskrba z gorivi in 5. ureditev transporta.
Bivši guverner newvorške države Smith ki je veljal še o priliki volitev leta 1936. za hudega nasprotn ka prezident? Roosevelta, je imel snoči po radiu g or. v katerem se je odločno zavzel za Roose-veltove predloge glede spremembe sedanjega nevtralnostnega zakona. Roosevel-tovi predlogi, je dejal, predstavljajo edino možnost da se preprečijo namere onih. ki b* hoteli, da bi se tudi Zedinjene države zapletle v sedanjo vojno. Roose-veltovi predlog' so po človeškem razumu, razsodnosti in patriotskih čustvih povsem utemeljene.
Tud* remi*»Hkp"ci se izjavljajo za Roosevelta
Pariz, 1. oktobra A A Havas poroča iz VVashingtona: Republikanski senator Brid- i ges iz New Hampshira, kandidat za pred- I
sednika Zedinjenih držav in doslej eden najognjevitejših pristašev izolacije, je izrazil svoje mnenje snoči pr radiu To mnenje je jasno evoluiralo v ugodnem smislu za Rooseveltovo pojmovanie nevtralnosti. Bridges je med drugim dejal: Ne želimo videti, kako se širita nacizem in komunizem. Sklenili smo preprečiti razširitev teh sistemov na ameriški kontinent Borili se bomo proti temu in to preprečili.
Bridges je predlagal naj člani kongresa ostanejo v VVashingtonu ves čas evropskega spopada, da se po potrebi lahko vedno izvede revizija zakona o nevtralnosti. Naše tovarne morajo delati za narodno obrambo. Ohranili bomo nevtralnost vse dokler bo to mogoče. Pripravimo pa našo obrambo tako, da bomo v primeru potrebe lahko takoj stopili v borbo tako. da nas bo naš nasprotnik takoj čutil.
Italijanska sodba
Rim, 1. oktobra. AA. (Havas) »Relazioni Internacionali« priznajo, da je položaj Roosevelta znatno ojačen ter mnogo boljši. kakor je bil pred meseci. Predsednik posebno lahko računa na pomoč industrijskih krogov ter mnogih sindikatov. Sprememba zakona o nevtralnosti v smislu Rooseveltovega predloga se zdi skoraj gotova in to toliko bolj, ker je Roosevelt izolacionistom v gotovih vprašanjih popustil in je vlada dala gotove izjave, ki garantirajo nevtralnost. Roosevelt je mnogo pridobil tudi s tem pravijo »Relazioni Internacionali«. da je odklonil boriti se s svojimi nasprotniki po radiu.
Amerika feo posredovala med Japonsko in Kitajsko?
Japonska bi na tc odklanja
Tokio, 1. okt. s. Po informacijah japonskih uradnih krogov namerava predsednik kitajske vlade Cangkajšek preko bivšega poslanika v Ameriki dr. Wanga prositi ameriško vlado za posredovanje med Kitajsko in Japonsko. Po teh poročilih bi imela Amerika interes, da ustvari na Daljnem vzhodu protikomunistični blok Ja-nonske in Kitajske.
Šanghaj, 1. okt br Agencija Domej je objavila vest da je zastopnik kitajskega Tunan-^ga ministra izjavil, da bi mogla le ameriška vlada posredovati za mir na Daljnem vzhodu Poudaril je. da si je treba le tako razlagati zadnje izjave novega japonskega zunanjega ministra Nomure o
^la — Tudi Kitajska ne
nujni potrebi japonsko-ameriškega gospodarskega sodelovanja. Kitajska vlada je slej ko prej pripravljena pristati na gospodarsko sodelovanje z vsako državo in tudi z Japonsko, seveda pod pogojem, da se Kitajski v vsakem pogledu prizna popolna enakopravnost.
Hongkong, 1. okt. br. Kitajska regularna vojska je davi napadla japonske postojanke pri Čungkungu v bližini Hongkon-ga. Ves dopoldan so divjali okrog tega mesteca izredno hudi boji. Kakor kaže, so bile tu nastopile one kitajske čete, ki so pred kratkim napadle Japonce v neposredni bližini Kantona.
Maribor čez nedeljo
Maribor, 1. oktobra Trgatev se je pričela
Po nekaterih okoliških vinogradih so pričeli danes že s trgatvijo. Nekatere okoliške občine so namreč razglasile pričetek trgatve s 1. oktobrom. Seveda bo glavni del letošnje trgatve, ki obeta kvalitetno in kvantitetno boljšo letino od lanske, izveden med 10. in 15. oktobrom t. 1.
Tatovi In goljufi
Profesorju Alojziju Založniku, ki stanuje v Čopovi ulici 21, so ukradli obleke in druge predmete v skupni vrednosti okoli 1400 din. V Cirkovcih so odnesli Francu Košaku razne predmete in ga oškodovali za 1300 din. Brunu Mavrenčiču so odpeljali kolo znamke >Ciros« z evid. štev. 2-24194. Tkalskemu mojstru Josipu Župančiču so ukradli kolo znamke »Durkopp« z evid. štev. 2-162210. Drzni zlikovci so se oglasili v stanovanju posestnika Ignaca Mačka na Janževi gori. Pokradli so mu razne stvari, ki so vredne okoli 1200 din. Uradniku Srečku Skorpiku so ukradli zlat prstan, ki je vreden 500 din. Pa tudi že-parji so ae pojavili na mariborskem trgu. Ukradli so železničarjevi ženi Frančiški Terček ročno torbico, v kateri je bilo 150 din gotovine.
Tudi razni goljufi in sleparji imajo obilo konjunkture. K železničarjevi ženi Nini Kislih ki stanuje v Marmontovi ulici 8. je priš°l neki moški. Izdajal se je za mehanika Sin°-erjeve tvrdke in pregledal šivalni stroj. Kislihova mu je izročila 50 din. Kmalu pa se je prepričala, da je nasedla drznemu goljufu. Pri služkinji Pavli Po-žarievi v Ruski cesti 27 pa se je oglasila mlajša ž*n«ka. ki ji je sporočila, da je njena mati obolela in da potrebuje 70 do 80
din za zdravnika. Požarjeva je dala neznan ki 100 din. Kmalu zatem pa se je prepričala, da je njena mati zdrava. V vseh teh primerih skuša oblast razčistiti krivdo ter zajeti storilce.
Trije pojedli tele v dveh dn^h
Na Tolstem vrhu so trije storilci odpeljali tele iz hleva posestnice Josipine Arih. Orožniki so zajeli nekega Štefana Pisarja, potem njegovega sina Ivana ter Adolfa Krumpačnika, ki so priznali, da so tele pojedli v dveh dneh, ker niso imeli kaj jesti. Guštanjski orožniki so jih prignali v sodne zapore.
Naveličala sta se cirkusa
Lastnik cirkusa Karol Wertheim je prijavil policiji, da sta izginila neznano kam 181etna Marija Eremida. ki je doma iz šmartna ob Paki, ter 151etna Ivana Gra-cej, ki je rodom iz Ruš. Policija skuša sedaj razjasniti usodo obeh mladih begunk. Domnevati je, da sta se naveličali cirkuškega žviljenja in da sta zaradi tega pobegnili.
Povožen deček
V bližini Pesnice se je učila šoflrati neka ženska. Nesrečno naključje je hotelo, da je pri tem povozila gietnega sinčka trgovca in gostilničarja Friderika Likav-ca. Nesrečni deček ima zlomljeno desne nogo in težke notranje poškodbe. Zdrav* se v dr. Cemičevem sanatoriju.
Opozorilo Mariborčanom
Predstojništvo mestne policije v Mariboru opozarja občinstvo, da se ne zadržuj« v bližini raznih vojaških objektov, da se na ta način preprečijo morebitni incidenti ter nesreče.
Mednarodna razstava i togr^Sije v Zagrebu
Rar«tavljenih je 453 izbranih fotografij z vsega sveta
Zagreb, 1. oktobra
V zagrebškem umetniškem paviljonu je bila včeraj svečano otvorjena VII. mednarodna razstava umetniške fotografije. Razstavo je organiziral Fotoklub Zagreb. Otvoritvi so prisostvovali podpredsednik vlade dr Vladko Maček, ban dr. šubašič, župan dr. Starčevič in vrsta drugih uradnih predstavnikov, s čimer je bil podan pomenu sedanje razstave poseben poudarek.
VII. mednarodna razstava umetniške fotografije v Zagrebu je menda največja od vseh dosedanjih in je tudi kvalitetno zelo visoka. Okrog 500 avtorjev je poslalo 2000 slik. Razsodišče je izbralo 453 fotografskih umetnin iz Jugoslavije in iz raznih držav po svetu Jugoslovanski amaterji so razstavili natanko 100 slik, od katerih jih 77 pripada zagrebskemu Fotoklubu. Udeležba številnih avtorjev iz inozemstva je gotovo posledica velikih uspehov, ki so jih foto-amaterji iz Jugoslavije že dosegli v tujini. Posamezne fotografije so tako značilne, da brez kakšne posebne označbe povedo svoje poreklo. Fotografije prepričevalno izdajajo okus in značaj posameznih narodov. Japonske fotografije so polne pomladnega nadiha. Zamislite si črešnjevo vejico, pod
I katero ogledujete krasno japonsko pokra-■ jino. Tipično je za Japonce, da najrajši i slikajo tako, da je kaj nad njihovo glavo, | bodisi vejica, posoda ali cvet. Pri Nemcih prevladujeta idila in ženski akt. Madžari ponavljajo idilo s puste v različnih inačicah. Američani so značilni po svoji kompoziciji zgradb in po portretih markantnih osebnosti, nadalje ljubijo otroke in mlade živali. Indijanci ljubijo izrazite človeške like in simbolične izraze.
Treba je priznati, da so najbolj raznovrstni motivi iz Jugoslavije, ki so tudi najbolj zanimivi. Izmed Angležev sodeluje na razstavi tudi sloveča Doroteja Wildingova, ki je fotografirala že celo vrsto najodlič-nejših svetovnoznanih osebnosti. Razstavila je originalne fotografije angleškega kraljevskega para in Bernarda Shawa. Razumljivo, da je skrbno pripravljena in res pestra razstava vzbudila v Zagrebu, ki ima mnogo smisla za lep fotografijo, dovolj zanimanja. Odprta bo do 23 oktobra.
Vremenska manoved ~
Zemunska vremenska napoved sa ponedeljek; Toplejše, večerna oblačno me, od časa do čas« dež.
Novi ruski protektorati ob Baltiku
Za Estonsko ie na vrsti Latvija, ki bo morala odstopiti dve največji luki - Nekatere vesti govore tudi o Finski
Tallin, 1. okt. br. Veliko pozornost je v tukajšnjih političnih krogih zbudila vest, ki jo je davi razširil moskovski radio, da bo namreč Rusija v kratkem pričela s Finsko in Latvijo vojaška, politična in gospodarska pogajanja. Rezultat teh pogajanj naj bi bil prav takšen sporazum, kakršnega je Rusija konec preteklega tedna sklenila z Estonsko. Potem takem si namerava Rusija sedaj pogodbeno pridobiti enak vojaški in gospodarski vpliv nad Lavtijo in Finsko, kakor ga je dosegla v Estonski.
Stockholm, 1. okt. z. Jutri odpotuje v Moskvo posebna delegacija latiške vlade. Uradno poročajo, da gre za gospodarska pogajanja. Splošno prepričanje pa je, da se je Latiška enako kakor Estonska že uklonila pritisku Rusije in da gre za sklenitev slične pogodbe, kakor je bila sklenjena med Rusijo in Estonsko Rusija je začela izvajati na Latiško tako hud pritisk, da o kakšni samostojni politiki Latiške sploh ni več govora. Gre samo še za to, da se določi, v kakšni obliki naj se ure-
di bodoče sodelovanje Latiške z Rusijo. Splošno se zatrjuje, da zahteva Rusija posebne privilegije latiških lukah, v Libavi in Vindavi ki sta bili v carski Rusiji največji ruski izvozni luKi ob Baltiku. Dočim so pomorska oporišča, ki jih je zahtevala Rusija od Estonske izrazito strategičnega značaja, so latiške luke za Rusijo predvsem gospodarskega značaja. V bojazni pred morebitnimi komplikacijami so mnogi inozemci že začeli zapuščati Latiško.
Odhod estonskega zunanjega ministra
Moskva, 1. okt. br. Estonski zunanji minister dr. Selter je dopoldne s svojim spremstvom zapustil Moskvo. Odpotoval je z letalom. Na letališču so ga pozdravili pomočnik komisarja za zunanje zadeve Lozovski, namestnik predsednika moskovskega Sovjeta Jaznov, ruski poslanik v Tallinu Kitin. šef protokola Barkov, moskovski poveljnik Regiakin estonski poslanik v Moskvi Frei in drugi.
Poostritev vojne na morju
Ker je Anglija oborožila trgovske ladje, bodo nemške podmornice napadle vsako, ki jo bodo dobile
London, 1. okt. s. K objavi nemške vlade, da bo po oborožitvi angleških trgovskih ladij smatrala nemška mornarica vsako angleško trgovsko ladjo kot bojno ladjo in da bodo odslej nemške podmornice napadale angleške trgovske ladje brez svarila, izjavljajo v angleških uradnih krogih, da je tako postopanje v nasprotju z mednarodnimi pogodbami in mednarodnim pravom. Po mednarodnem pravu imajo trgovske ladje pravico, da imajo obrambno orožje in da tudi same napadejo sovražno bojno ladjo, če katero od njih ograža. Sicer pa pripominjajo angleški uradni krogi, da se s to objavo položaj ni spremenil, ker so nemške podmornice že doslej brez svarila napadale angleške trgovske ladje. Vsekakor pa pomeni objava nemške vlade proglasitev neomejene podmorniške vojne.
Pariz, 1. okt. AA. Havas poroča iz Londona: Ministrstvo za informacija sporoča, da je admiraliteta pozvala vse angleške trgovinske ladje, naj se pripravijo za primer napada s strani nemških podmornic, ker je nemški radio objavil, da se bodo vse angleške trgovinske ladje smatrale kot vojne ladje. Nemški radio zagovarja ta ukrep s tem, češ da so angleški trgovski parniki napadli več nemških podmornic. dasi so se nemške podmornice dozdaj držale mednarodnega prava in opozarjale trgovinske laidje preje preden so jih potopile. Angleško ministrstvo za informacije trdi da je nemška trditev, da bi bile angleške trgovinske ladje napadle nemške podmornice, popolnoma neresnične. Vendar pa se je treba vsekakor pripraviti za vsestransko borbo in obrambo proti podmornicam.
03 Mesncev zaplenjene dasaske ladje
Pa^iz, 1. okt. AA. Havas poroča iz Amsterdama: Nemške vojne ladje so zapleni- ' le v četrtek štiri -danske ladje. Te ladje so: »Rota«, »Diana«, »Margaret« in »Lei- .

nes«. Dopisnik »Telegrapha« poroča iz Ko-danja da so ti ukrepi povzročili na Danskem veliko vznemirjenje. Danci smatrajo, da se živila ki so bila na teh ladjah, ne morejo smatrati za vojno tihotapsko blago. Po izjavah nemške vlade se živila smatrajo za tihotapsko blago samo v primeru, ako so namenjena vladi vojskujoče se države.
Potopljena nizozemska vojna ladja
Amsterdam, 1 okt Na Severnem morju je davi neki nizozemski iskalec min naletel na mino Ladja se je v nekaj minutah potopila. Od članov posadke je eden utonil, štirje pa so bili ranjeni Za dvema mornarjema n; sledu.
V nizozemskih pomorskih in političnih krogih je ta nesreča povzročila ogromno pozornost Nizozemska vojna mornarica je izgubila doslej že dve manjši vojni ladji. Pred 14 dnevi ie prvi iskalec min naletel na mino in se potonil. Takrat je izgubilo življenje 29 nizozemskih mornarjev
švedski varnostni ukrepi
Stockholm. 1. oktobra, s. Trgovinsko ministrstvo in poveljstvo švedske mornarice je izdalo na javnost opozorilo, da je treba varovati najstrožjo tajnost o času in smeri potovanja švedskih 'adij, kakor tudi o blagu, ki ga prevažajo. Opozorilo naglaša, da je Švedska polna tujih vohunov, ki obveščajo tuje podmornice o kretanju švedskih ladij, in da vsaka informacija lahko ogroža življenje švedskih državljanov, ki potujejo s švedskimi ladjami. Oblasti so odredile tudi vojaško stražo v vseh švedskih lukah. Dostop v pristaniške naprave je odslej dovoljen samo pooblaščenim osebam, po natančni preiskavi. Švedska vlada je odredila 12 milijonov dinarjev za točno označenje meje švedskih teritorialnih vod in za povečanje obalnih straž.
na zapadu
Francoska in nemška poročila — Hudo artilerijsko obstreljevanje — Istočasni francoski napadi na mnogih mestih — Bitka v zraku
Berlin, 1. okt. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je danes objavilo naslednje vojno poročilo: Na vzhodu se nadaljuje okupacija Varšave in Modlina. Na zapadu je bilo sovražno topništvo pri Saarbrii-cl£enu močno v akciji. Drugih dogodkov na fronti ni b lo.
V letalskih bojih je bilo sestreljenih nad nemškim ozemljem 10 angleških letal in dve francoski nad Severnim morjem pa dve angleški letali. Nemško letalstvo je izgub'Io dva aparata.
Pariz, 1. oktobra br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj objavilo na slednje 56. vojno poročilo: Dan je mirno potekel. Na obeh straneh je bito le nekoli ko topniškega delovanja na področju vzhodno Saare.
Pariz, 1. okt br. O operacijah na zapadni fronti je francosko vrhovno poveljstvo izdalo davi naslednje 55. vojno poročilo. Noč je v glavnem potekla brez večjih bojev. Samo na področju jugozapadno Saarlouisa so naše čete izboljšale svoje postojanke. Kakor poroča agencija Havas dodatno k temu vojnemu poročilu, je snoči francoskim četam na področju ob luk-semburški meji uspelo potisniti Nemce za poldrugi kilometer nazaj v smeri proti Trieru. Angleška letala so izvršila včeraj popoldne celo vrsto uspelih izvidniških poletov nad nemškim ozemljem in še posebej nad nekaterimi odseki fronte, ki so jih fotografirali ponekod celo z višine 180 metrov. Pri nekem takem poletu je prišlo do spopada z nemškimi lovskimi letali Kolike so bile nemške izgube, ni bilo mogoče dognati. Sestreljenih pa je bilo tudi nekaj angleških letal.
Pariz, 1. okt. AA. (Havas). Francoske čete nadaljujejo svoje oprezno napredovanje v smeri proti pozicijam, ki so jih zavzeli branitelji Siegfridove linije. Na raznih delih bojišča so bili izvršeni krajevni napadi. Vsi ti napadi so bili izvršeni skoraj istočasno ter imajo namen povečati sovražniku negotovost. Iniciativa je v glavnem v francoskih rokah ter so bili vsi napadi izvršeni tako kakor so bili zamišljeni. Vsi napadi so bili skrbno pripravljeni. dobro izvedeni in izvršeni z odličnimi rezultati in minimalnimi izgubami.
Treba je naglasiti da se napadi vršijo v glavnem v V3eh onih krajih kjer so se j tudi doslej vodite borbe. Ob reki Mozeli ni bilo večjih pokretov čet, vendar so na- I
še čete popravile svoje položaje tudi v tej pokrajini. Navzlic nemškim protinapadom so francoske čete nadaljevale svoje napredovanje ob reki Nied, jo prekoračile in se nahajajo sedaj približno 8 km oddaljene od Saarlouisa. Francoske pozicije na tem delu bojišču so odlično zaščitene z naravnim balkonom, ki dominira nad dolino reke Saare ter mestom Saarlouisom in še nad nekaterimi kraji. V teku včerajšnje ofenzive v širini 2 km, so francoske čete zavzele važne točke, ki bodo odlično služile za izvršitev poznejših operacij. Nemško topništvo je bilo v glavnem aktivno, vendar ni moglo neprestano streljati in ni moglo vplivati na razvoj francoskih operacij. Zdi se, da nastaja gotova nervoznost in vznemii jenost na nemški strani.
London, 1. oktobra. AA (Reuter) Letalsko ministrstvo sporoča da je angleško vojno letalstvo izvršilo v minuli noči uspešne izvidniške lete nad Severno Nemčijo. Vsa angleška letala so se vrnila nepoškodovana. V teku včerajšnjih borb visoko nad zapadnim bojiščem sta bili sestreljeni dve nemški lovski letali.
Popoln vpoklic treh letnikov v Angliji
London, 1. oktobra br. S kraljevim ukazom so bili danes z redkimi izjemami poklicani pod orožje vsi moški od 20. do 22. leta. Vpoklic teh treh letnikov bo dal 950.000 novih vojakov. Oni vojaški obvezniki, ki se nahajajo v tujini, se morajo prijaviti najkasneje 7 dni po svojem po-vratku v domovino.
Zatišje bo še trajalo ?
London, 1. okt. br. Po informacijah angleških izvidniških letalcev, so Nemci v zadnjih dneh na Wiirtenberškem m Ba-denskem koncentrirali znatne kontingente vojaštva, nadaljnih koncentracij in transportov nemških vojnih sil v smeri proti meji pa ni bilo opaziti. Po vesteh iz Nemčije je bil znaten del divizij, ki so bile sedaj sproščene, poslan v svoje garnizije, kjer se izpopolnjujejo z novimi obvezniki m vojnimi potrebščinami. Na fronti sami je sorazmerno le malo vojaštva Spričo tega ni računati s tem, da bodo Nemci že v bližnjih dneh prišli v ofenzivo Verjetno je, da bo Hitler še v svojem napovedanem ;
govoru določil rok več dni za odločitev o miru ali nadaljni vojni, v kateri naj bi Nemčija prešla v ofenzivo.
Letalski boji
London, 1 oktobra, s. Letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala izvršila ponoči zopet večje izvidniške polete nad severno Nemčijo. Dalje javlja ministrstvo, da sta bili ob priliki včerajšnje zračne bitke med angleškimi m nemškimi letali nad Siegfriedovo linijo sestrelieni dve nemški letali. Angleške izgube še niso točno ugotovljene.
Pariz, 1. oktobra, s. Tekom zadnjih 24 ur so bili nad Siegfriedovo linijo v teku večji boji med angleškimi in francoskimi silami na eni strani ter nemškimi na dru «i. Na obeh straneh je bilo približno ena ko število izgub, ki so znatne.
Berlin, 1. oktobra AA. (DNB). Nemška vojaška letala so zbila davi nad Severnim morjem 2 angleška bombnika Danes dopoldne je pet angleških bombnikov poskušalo pri Saarbrucknu preleteti nemško mejo. Eskadrili nemških lovskih leta' se je posrečile zbiti vseh pet angleških bombnikov. Ista eskadrila je sestrelila tud: eno francosko letalo V toku prvega meseca vojne so Francozi zgubili 37 letal, Angleži pa 27 Razen tega je bila torpedirana ena angleška matična ladja za letala medtem ko je bila druga matična ladja uničena z bombo, tako da je število uničenih sovražnih letal mnogo večje.
Vojni posvet v Parizu
Pariz, 1. oktobra, s. Ministrski predsednik Daladier je imel danes ponovno konferenco z vrhovnim poveljnikom vojske Gamelinom in poveljn-kom letalstva Vuil-leminom.
1 Rooseveltov položaj vedno močnejši
Danes se začne nevtralnostna debata
Povečan rumunski izvoz v Nemčijo
Bukarešta, 1. oktobra, s. Nova trgovin ska pogodba med Nemčijo in Rumunijo predvideva povečanje rumunskega izvoza železne rude v Nemčijo za 9000 ton ter povečanje izvoza nafte za 5°lt Trgovinski promet med Nemčijo m Rumunijo bo po novi pogodbi dosegel rekordno vsoto 5 in pol milijarde dinarjev Nemčija je prista la na ugodnejši tečaj za menjavo marke v le je, in sicer 41 in pol 'ejev za marko me sto 47, kolikor so Nemci prvotno zahte vali.
Berlin, 1. oktobra. AA (DNB). Redni
ietni sestanek nemške in rumunske gospodarske delagacije predvidene v trgovinski pogodbi iz leta 1935.. se je vršil te dni v Bukarešti ter bil končan 29. t. m Pogajanja je vodil v imenu nemške vlade opolnomočeni minister dr. Clodius Pogajanja so se vodila in končala v zelo prijateljskem duhu. Vsa odprta vprašanja so bila ugodno rešena. Pogajanja so imela rešiti v podrobnostih medsebojno trgovino v dobi od 1. oktobra 1939 do 30 septembra 1940. V toku pogajanj je bilo ugotovljeno, da je nemško-rumunska trgovina v minulih letih pokazala zadovoljiv napredek in je zaradi tega pričakovati, da se bo v prihodnjem letu še bolj razširila.
Triletnica Francovega režima v Španiji
Burgos, l. okt br Vsa Španija je danes na slovesen način praznovala triletnico. odkar je bil sedanji predsednik španske republike general Franco izvoljen za vodjo španskega nacionalističnega gibanja Vsa španska mesta so bila okrašena z zastavami. Povsod so bile velike vojaške parade.
Intor^iranje poljskih Židov
Curih, 1. okt. z. »United Press« poroča iz Berlina, da so bili v zadnjih desetih dnevih poslaniv koncentracijsko taborišče v Oranienburgu vsi na nemškem živeči poljski židje ter vsi židje iz zasedenega poljskega ozemlja. Skupno je bilo interniranih okrog 14.000 Židov. Vsi poljski židje morajo do 6. oktobra prijaviti vse svoje premoženje.
premoženje v Franciji zaplenjeno
Pariz. 1 oktobra s. Z vladnim odlokom je bilo zaplenjeno premoženje francoske komunistične stranke.
Kmetje so zažgali cigansko vas
Zagreb. 1 oktobra
V oko'ici G'ine je prebivala že od nekdaj stara ciganska rodovina Kalendarovi-čev. Pridobili so si nrav;co bivania na zem Ijišču soseske. Prebivalci so dobrosrčni in gosto'iubni ter prav gotovo tudi ciganov ne bi predaniali. Ali večne nevšečnosti z njimi povzročajo venomer različna razburjenja. Nekateri cigani so se doslej že obogateli in so postali dobri gospodarji. Toda večina ciganov je na slabem glasu zaradi tatvin. Kadarkoli kaj izgine v vasi. takoj so osumljeni cigani in na žalost se tudi pogostokrat izkaže, da je sum upravičen.
Let"?nio iesen so se v vasi VMuševcu ki je neHa^č od ciganskega naselia močno pomnožile tatvine žita in drugih pridelkov. Izginilo je tudi nekaj gospodarskega orodja in hišnih potrebščin. Sum je vselej letel na cigane. Tako se je mržnja kmetovalcev stopnjevala in posledica je bila. da so se sestali nekateri ug'ednejši gospodarji in so sklenili, da se na drastičen način rešijo ciganov. Sklenili so, da zažgejo cigansko našel ie. Nedavno noč se je zbralo kakih sto kmetov. Obkrožili so cigansko naselje in podtaknili ogenj. Ko je planil plamen, nihče ni hotel pomagati gasiti. Plamen je bil tako ve'ik, da se je videlo vse do Gline. Orožniki iz Gline so prihitela na pomoč, da bi gasili, toda bilo je že prepozno. Med drugim je zgorela tudi domačija cigana Petra Kalendaroviča, ki je bil na glasu bogataš. Zgorelo mu je prav vse, še domači pes na verigi Takoj po požigu so orožniki uvedli strogo preiskavo. Nič manj kakor 60 kmetov so ovadili sodišču.
Washlngton, 1. okt. br. Jutri se prične v kongresu debata o spremembi zakona o nevtralnosti ter debata o kreditih državam, ki trna jo v Zedinjenih državah še finančne obveznosti izza svetovne vojne. Prav tako začne naslednje dni v Waslrng-tonu zasedati pod Rooseveltov m predsedstvom komisija za industrijsko mobilizacijo Zedinjenih držav za primer, da bi se Zedinjene države vendarle zapletle v vojno. Komisija bo obravnavala naslednje skupine industrijske mobilizacije: 1. priprave tovarn za fabrikacijo orožja in m uniči je, 2. priprava industrijskih surovin, 3. proizvodnja in razdelba električne energ je, 4 preskrba z gorivi in 5. ureditev transporta.
Bivši guverner newvorške države Smith ki je veljal še o priliki volitev leta 1936. za hudega nasprotn ka prezidenc? Roo-sevelta, je imel snoči po radiu g or. v katerem se je odločno zavzel za Rooseveltove predloge glede spremembe sedanjega nevtralnostnega zakona. Roosevel-tovi predlogi, je dejal, predstavljajo edino možnost da se preprečjo namere onih. ki tr hoteli, da bi se tudi Zedinjene države zapletle v sedanjo vojno. Roose-veltovi predlog- so pc človeškem razumu, razsodnosti ln patriotskih čustvih povsem utemeljene.
Tud" remiM?**?»ftci se izjavljajo za Boosevelta
Pariz, 1. oktobra AA Havas poroča iz VVashingtona: Republikanski senator Brid-ges iz New Hampshira, kandidat za pred-
sednika Zedinjenih držav in doslej eden najognjevitejših pristašev izolacije, je izrazil svoje mnenje snoči pr radiu To mnenje je jasno evoluiralo v ugodnem smislu za Rooseveltovo pojmovanie nevtralnosti. Bridges je med drugim dejal: Ne želimo videti, kako se širita nacizem in komunizem. Sklenili smo preprečiti razširitev teh sistemov na ameriški kontinent Borili se bomo proti temu in to preprečili.
Bridges je predlagal naj člani kongresa ostanejo v \Vashingtonu ves čas evropskega spopada, da se po potrebi lahko vedno izvede revizija zakona o nevtralnosti. Naše tovarne morajo delati za narodno obrambo. Ohranili bomo nevtralnost vse dokler bo to mogoče. Pripravimo pa našo obrambo tako, da bomo v primeru potrebe lahko takoj stopili v borbo tako. da nas bo naš nasprotnik takoj čutil.
Italijanska sodba
Rim. 1. oktobra. AA. (Havas) »Relazioni Internacionali« priznajo, da je položaj Roosevelta znatno ojačen ter mnogo boljši. kakor je bil pred meseci. Predsednik posebno lahko računa na pomoč industrijskih krogov ter mnogih sindikatov. Sprememba zakona o nevtralnosti v smislu Rooseveltovega predloga se zdi skoraj gotova in to toliko bolj, ker je Roosevelt izolacionistom v gotovih vprašanjih popustil in je vlada dala gotove izjave, ki garantirajo nevtralnost. Roosevelt ie mnogo pridobil tudi s tem pravijo »Relazioni Internacionali«. da je odklonil boriti se s svojimi nasprotniki po radiu.
Amerika bo posredovala med Japonsko in Kitajsko?
Japonska bi na te odklanja
Tokio, 1. okt. s. Po informacijah japonskih uradnih krogov namerava predsednik kitajske vlade Cangkaišek preko bivšega poslanika v Ameriki dT. Wanga prositi ameriško vlado za posredovanje med Kitajsko in Japonsko. Po teh poročilih bi imela Amerika interes, da ustvari na Daljnem vzhodu protikomunistični blok Ja-nonske in Kitajske.
Šanghaj, 1. okt br Agencija Domej je .»bjavila vest da je zastopnik kitajskega ninan-fgra ministra izjavil, da bi mogla le ameriška vlada posredovati za mir na Daljnem vzhodu Poudaril je. da si je treba le tako razlagati zadnje izjave novega japonskega zunanjega ministra Nomure o
"».la — Tudi Kitajska ne
nujni potrebi japonsko-ameriškega gospodarskega sodelovanja. Kitajska vlada Je slej ko prej pripravljena pristati na gospodarsko sodelovanje z vsako državo in tudi z Japonsko, seveda pod pogojem, da se Kitajski v vsakem pogledu prizna popolna enakopravnost.
Hongkong, l. okt. br. Kitajska regularna vojska je davi napadla japonske postojanke pri čungkungu v bližini Hongkon-ga. Ves dopoldan so divjali okrog tega mesteca izredno hudi boji. Kakor kaže, so bile tu nastopile one kitajske čete. ki so pred kratkim napadle Japonce v neposredni bližini Kantona.
Maribor čez nedeljo
Maribor, 1. oktobra Trgatev se je pričela
Po nekaterih okoliških vinogradih so pričeli danes že s trgatvijo. Nekatere okoliške občine so namreč razglasile pričetek trgatve s 1. oktobrom. Seveda bo glavni del letošnje trgatve, ki obeta kvalitetno in kvantitetno boljšo letino od lanske, izveden med 10. in 15. oktobrom t. 1.
Tatovi in goljufi
Profesorju Alojziju Založniku, ki stanuje v Čopovi ulici 21, so ukradli obleke in druge predmete v skupni vrednosti okoli 1400 din. V Cirkovcih so odnesli Francu Košaku razne predmete in ga oškodovali za 1300 din. Brunu Mavrenčiču so odpeljali kolo znamke »Ciros« z evid. štev. 2-24194. Tkalskemu mojstru Josipu Župančiču so ukradli kolo znamke »Durkopp« z evid. štev. 2-162210. Drzni zlikovci so se oglasili v stanovanju posestnika Ignaca Mačka na Janževi gori. Pokradli so mu razne stvari, ki so vredne okoli 1200 din. Uradniku Srečku Skorpiku so ukradli zlat prstan, ki je vreden 500 din. Pa tudi že-parji so se pojavili na mariborskem trgu. Ukradli so železničarje vi ženi Frančiški Terček ročno torbico, v kateri je bilo 150 din gotovine.
Tudi razni goljufi in sleparji imajo obilo konjunkture. K železničarjevi ženi Nini Kislih ki stanuje v Marmontovi ulici 8. je prišel neki moški. Izdajal se je za mehanika Sin^erieve tvrdke in pregledal šivalni stroj. Kislihova mu je izročila 50 din. Kmalu pa se je prepričala, da je nasedla drznemu goljufu. Pri služkinji Pavli Po-žarievi v Ruski cesti 27 pa se je oglasila mlaiša ženska, ki ji je sporočila, da je njena mati obolela in da potrebuje 70 do 80
din za zdravnika. Požarjeva je dala neznan ki 100 din. Kmalu zatem pa se je prepričala, da je njena mati zdrava. V vseh teh primerih skuša oblast razčistiti krivdo ter zajeti storilce.
Trije p°jedli tele v dveh dneh
Na Tolstem vrhu so trije storilci odpeljali tele iz hleva posestnice Josipine Arih. Orožniki so zajeli nekega Štefana Pisarja, potem njegovega sina Ivana ter Adolfa Krumpačnika, ki so priznali, da so tele pojedli v dveh dneh, ker niso imeli kaj jesti. Guštanjski orožniki so jih prignali v sodne zapore.
Naveličala sta se ciricusa
Lastnik cirkusa Karol Wertheim je prijavil policiji, da sta izginila neznano kam 181etna Marija Eremida, ki je doma iz šmartna ob Paki, ter 151etna Ivana Gra-cej, ki je rodom iz Ruš. Policija skuša sedaj razjasniti usodo obeh mladih begunk. Domnevati je, da sta se naveličali cirkuškega žviljenja in da sta zaradi tega pobegnili.
Povožen deček
V bližini Pesnice se je učila šofirati neka ženska. Nesrečno naključje je hotelo, da je pri tem povozila 91etnega sinčka trgovca in gostilničarja Friderika Likav-ca. Nesrečni deček ima zlomljeno desna nogo in težke notranje poškodbe. Zdravf se v dr. černičevem sanatoriju.
Opozorilo Mariborčanom
Predstojništvo mestne policije v Mariboru opozarja občinstvo, da se ne zadržuj« v bližini raznih vojaških objektov, da se na ta način preprečijo morebitni incidenti ter nesreče.
Mednarodna razstava ! togr" Sije v Zagrebu
Rax«tavljenih je 453 izbranih SotograHj z vsega sveta
Zagreb, 1. oktobra
V zagrebškem umetniškem paviljonu je bila včeraj svečano otvorjena VII. mednarodna razstava umetniške fotografije. Razstavo je organiziral Fotoklub Zagreb. Otvoritvi so prisostvovali podpredsednik vlade dr Vladko Maček, ban dr. šubašič, župan dr. Starčevič in vrsta drugih uradnih predstavnikov, s čimer je bil podan pomenu sedanje razstave poseben poudarek.
VII. mednarodna razstava umetniške fotografije v Zagrebu je menda največja od vseh dosedanjih in je tudi kvalitetno zelo visoka. Okrog 500 avtorjev je poslalo 2000 slik. Razsodišče je izbralo 453 fotografskih umetnin iz Jugoslavije in iz raznih držav po svetu Jugoslovanski amaterji so razstavili natanko 100 slik, od katerih jih 77 pripada zagrebJkemu Fotoklubu. Udeležba številnih avtorjev iz inozemstva je gotovo posledica velikih uspehov, ki so jih foto-amaterji iz Jugoslavije že dosegli v tujini. Posamezne fotografije so tako značilne, da brez kakšne posebne označbe povedo svoje poreklo. Fotografije prepričevalno izdajajo okus in značaj posameznih narodov. Japonske fotografije so polne pomladnega nadiha. Zamislite si črešajevo vejico, pod
I katero ogledujete krasno japonsko pokra-! jino. Tipično je za Japonce, da najrajši i slikajo tako, da je kaj nad njihovo glavo, | bodisi vejica, posoda ali cvet. Pri Nemcih prevladujeta idila in ženski akt. Madžari ponavljajo idilo s puste v različnih inačicah. Američani so značilni po svoji kom-| poziciji zgradb in po portretih markantnih osebnosti, nadalje ljubijo otroke in mlade živali. Indijanci ljubijo izrazite človeške like in simbolične izraze.
Treba je priznati, da so najbolj raznovrstni motivi iz Jugoslavije, ki so tudi najbolj zanimivi. Izmed Angležev sodeluje na razstavi tudi sloveča Doroteja Wildingova, ki je fotografirala že celo vrsto najodlič-nejših svetovnoznanih osebnosti. Razstavila je originalne fotografije angleškega kraljevskega para in Bernarda Shawa. Razumljivo, da je skrbno pripravljena in res pestra razstava vzbudila v Zagrebu, ki ima mnogo smisla za lep fotografijo, dovolj zanimanja. Odprta bo do 23 oktobra.
Vremenska nanoved
Zemunska vremenska napoved za ponedeljek: Toplejše, veči'"ma oblačno me, od časa do časa dež.
3
Ponea^fcfc, 2. X. tSS9
Spominu kiparia Alojza Gangla
Alojz Gangl
Ze štiri leta počivajo telesni ostanki enega najpomembnejših slovenskih kiparjev, Alojza Gangla, na idiličnem pokopališču njegovega rojstnega kraja v Metliki nad Kolpo. S tem, da so bili njegovi ostanki prepeljani v domača tla, se je izpolnila gorka želja zaslužnega pokojnika, ki je v Pragi toliko sanjaril o svoji dragi domovini, dasi mu ni mogla dati kruha. Alojz Gangl je umrl v ponosni češki prestolnici 2. oktobra 1935 na svojem stanovanju v šestnajstem okraju, kjer je danes Gan-glova ulica.
Letos, ko smo se tudi spominjali osemdesetletnice mojstra Gangla in ko se je znaten del njegove tvorbe vrnil v domovino, da bi v Ljubljani in v Metliki ovekovečil njegov spomin, se nam misli hvaležno vračajo k temu umetnU ku. S priznanjem se klanjamo njegovemu nesmrtnemu duhu, ki je ohranjen v bronu in kamnu umetnikovih del.
Alojz Gangl: Pastirček
v prestolnici
Pred dnevi so v Beogradu z uva zevanja vrednim uspehom prvič igrali Jožeta Kranjca »Direktorja čampo" v režiji inž. arh. Bojana Stupice — V naslednjem nam pisatelj pripoveduje nekaj svojih zanimivih doživetij in opazovanj
Pridiga v vlaku
Ko sem stopil v nočni brzovlak. sem se silno začudil, kajti prostora je bilo na pre-
Jože Kranjc
tele. vsi vagoni pa so bili opremljeni drugorazredno. Mirno sem se pogreznil v mehke blazine, prižgal cigareto in se zadovoljno smehljal sam vase v občutku, da. se bom pošteno prespal, čas se je namreč že bližal odhodu, pa ni bilo v moj oddelek živega človeka. Puhal sem dim v zrak, razmišljal o svojem delu, in — kot je navada ob takih prilikah — delal načrte za bodoče dni. Ko me nenadoma prekine zvo-nek ženski glas. Brž sem se obrnil in sem zagledal med vrati drobno žensko postavo s kovčegom v roki.
»Ah je prosto?« je vprašala v nemškem jeziku in že je vrgla majhen kovčeg na pleteno polico, slekla si je šumeči plašč oddela klobuk in sedla k oknu naravnost proti meni	t
Ni mi menda treba posebej poudarjati, da sem si jo ogledal od nog do glave, črno, mehko krilo do kolen, rumena, globoka iz-res-ana bluza, bel obraz, temne, globoke oči, nekoliko ukrivljen nos, vranji kodrasti lasje. Židinja. Mlada, lepa Židinja.
Ne vem več, kako je prišlo do razgovora (menda me je prosila ognja, ker se sam nisem spomnil), beseda je dala besedo in že sem vedel, da je z Dunaja, da ima lepega moža — einen vvunderschonen Mann — da so Imeli veletrgovino biserov,
se je sklonila naprej, se z obema komolcema naslonila na mizico, ki je bila priklenjena ob oknu, nato pa je povedala na ves glas:
»Vsi smo ljudje, bogati ln revni, židje in rasisti. Kdor je pameten, lahko živi, kdor ne, ne more — in mi smo lepo živeli. Preganja nas širni svet, gremo, pridemo nekam in moramo začeti iznova, začnemo, delamo in spet moramo iti. Bogastvo! Ni bogastva brez dela in ni praveg dela brez pravega razuma, razum pa imamo mi; nismo tega krivi, čeprav je to naš dedni greh. Nikar mi ne govorite! Ne vem, kaj bom žrtvovala, da tu pri vas, v vaši majhni, drobni in nedolžni deželi, ustanovim društvo ljubiteljev pravičnih ljudi, ki bodo razumeli našo nesrečo in nam stali ob strani. Da! Res, silno ste se mi zamerili, kajti vi gledate samo z ozkim srcem, vidite žida, a ne vidite duše in srca! In vendar je nas zdaj toliko med vami!
Sedla je nazaj in utihnila. Tudi jaz sem molčal in sem jo gledal, čez čas pa me je zmanjkalo, zaspal sem. Ko pa sem se v Beogradu prebudil, sem videl, kako je skozi odprto okno klicala: »Nošač, nosač!«
Začudeno sem jo vprašal, ali govori tudi naš jezik, ona pa se je posmehnila in mi odgovorila:
»Da, mem Herr — aber, što se vas to tiče?«
Potem je nisem več videl.
Nosači
Vlak se je ustavil in skočil sem iz vagona na hodnik, že sem nameraval iti naprej, ko sem zagledal, kako teko ob vlaku' cele vrste noeačev, oblečenih v modre hlače in s kapo na glavi, pod vsako kapo vdrte oči, na vsaki kapi številka. Pred sosednjim vagonom sta se dva že ruvala za kovčeg debelušnega gospoda, čigar obraz se je svetil v oknu voza.
»Moj je!« je vpil prvi nosač, droben, suhljat človek z obraslimi obrvmi.
»Moj je!« je vpil drugi, širokopleč, velik mož z rdečim obrazom.
»Moj je!«
»Moj je!«
Vlekla sta sem. vlekla sta tja, lastnik kovčega pa je strmel na oknu in malomarno opazoval ta prizor, kakor bi gledal predstavo. Ko pa se mu je zdelo, da kovčeg morda ne bo vzdržal sile obeh, se je zadri:
»Kaj je? Pustite vi — čujete, pustite!«
Oba sta pogledala navzgor, gospod pa se je še bolj sklonil iz okna. pogledal zdaj tega zdaj onega — potem pa je počasi
arh. Stupica ml je pokazal nekaj svojih inscenacij, ki kažejo, da gre krepko navzgor po poti, ki jo je začel v Ljubljani. Govorila sva o tem in onem in pri tej priliki mi je prišlo na misel, zakaj morata prav ta dva biti izven slovenskega teatra, med tem ko pri nas režirajo celo ljudje, ki za to nikdar niso imeli znanja. V tem primeru ne drži latinski pregovor: nemo propheta in pa tria, saj se je Stupica vendar tudi pri nas pokazal celega umetnika — temveč bi se najbolj ta pregovor moral spremeniti v drugega, ki bi se glasil: nima vsak sreče v upravi. Mislim, da je dolžnost naše uprave, da ta dva umetnika privabi nazaj. Ali m čudno, da se večina naših prvih moči porazgubi po sveta; tisti pa, ki ostanejo na mestu, morajo opravljati dvojno, trojno delo. ki pa poleg tega niti upoštevano ni ali pa jim celo »nekdo« meče polena pod noge.
Seznanil sem se tudi z nekaterimi člani in članicami drame, ki sem jih zvečer tudi videl Igrati. Naša drama je res na višku, toda isto velja vsekakor tudi za beograjsko. Zlatkovič, Novakovič, Cvetko-vič, MDo&evič in drugi, to so umetniki po božji voiji, njfem ob strani stoje Dugali-čeva, Zlatkovičeva, Petrovičeva in druge. Njih razmerje je kolegialno, so kot ena družina, ne muči jih nič, občutek sem imel, da tam ne poznajo kakšne obročne plače, zazdelo se mi je celo. da vlada med upravo in ansamblom nekakšen prijateljski diuh. In ko sem se vračal iz gledališča, sem dejal Stupici:
»Delata, delata..«
Stresnil je s svojim mogočnim tilnikom in me udaril po rami. nato pa je dejal in me gledal s svojimi drobnimi očmi:
»Delava, ampak Slovenca sva in bi rada delala doma.
Slovenci v Beogradu
Slovencev je v Beogradu nekaj čez 15 tisoč. Večinoma so zaposleni v državnih ustanovah, je pa tudi nekaj trgovcev in industrialcev (n. pr. tvrdka Žitnik in drug, ki zaposluje 50 slovenskih delavcev in se bavi z impregniranjem tkanin). Največ je bivših trgovcev, v katerih je večina priflo-sarila iz Savinjske doline in se tu naseli-
povedala mi je tudi, da so zbežali in so ^ stegnil roko in pokazal s prstom na dru-
v Beogradu, da pa morajo hraniti, »desvve-gen fahre ich in der dritten Klasse«, jaz pa sem jo poslušal in gledal zdaj v njene zgovorne oči, zdaj v njena bleščeča kolena, ki so sijala skozi ten&co njenih paj-čevinastih nogavic. Nenadoma pa me je vprašala, ali se mi zdi prav, da po večini preganjajo le bogate Žide in da se mi to ne zdi zanje preveč hudo, kdor ima, lahko živi kjerkoli, židje pa sploh — reveži so le siromaki — in ne vem, kaj še. Njej pa so se zai skrile oči, zdelo se mi je, da hoče planiti po koncu, nazadnje pa
gega, širokoplečega, in dejal:
»Vas sem klical, vi pa,« — obrnil se je k prvemu., »vi pa izginite!«
Drugi človek je za trenutek sklonil glavo, potem pa je izpustil ročaj, pljunil je po tleh, zaškrtal z zobmi in zamrmral: »—ti mater!«
Mene je množica, ki se je usipala iz drugih vlakov, zanesla naprej, že sem bil pri izhodu. Oddal sem listke in stopil na plan. Malo pa je manjkalo, da nisem spet obstal, kajti od obeh strani so strmele vame modre obleke, kape s številkami, ka-
pa ob kapi, nosač pri nosaču, vsi pa so mi klicali:
»Dajte, da Tam nosim, gospod in e.« Imel pa sem samo aktovko, zato sem stopil najprej in že je pred mano zasijalo bleščeče velemesto, naša bela prestolnica z vsem svojim hrupom in vikom.
Teater in Stupica
r^s
c
Inž. arh. Bojan Stupica
Beograjsko gledališče ima dvoje poslopij: gledališče pri spomeniku in gledališče na Vračaru. Gledališče pri spomeniku je precej večje od naše opere. Ko sem si ogledal oder, sem videl, da ima vrtilno sceno in pogreznico, s katero je mogoče pogrezniti celo sceno. Oder je prostoren tudi v globino širino in višino. Obe gledališči pa nista razdeljeni kakor v Ljubljani, v opero in v dramo, temveč 3e večina del predvaja v obeh, neki dan pri spomeniku, drugi dan na Vračaru m narobe. Gledališče na Vračaru je nekoliko manjše od naše opere, a večje od naše drame. Odei je velik, posebno me je začudila njegova globina.
Tu sem se sešel tudi s prijateljem inž. arh. Stupico in njegovo gospo Savko, ki delujeta v Beogradu že drugo leto. Inž.
lila. Mncgo slovenskih trgovcev in podjetnikov pa je tudi propadlo, ker se niso razpoznali v tem velikem mestu, kakršen je Beograd, niso razumeli tempa in so delali, kakor bili nekje v Sloveniji. Vendar se zadnje čase vidi, da naša podjetja pro-cvitajo, kar je dokaz, da so začeli razumevati potrebe in duha juga in zdaj se v Beogradu že prodajajo slovenski izdelki, kakor pletenine, tekstilno blago, ročna dela, pohištvo, čevlji (čevljarska zadruga iz žirov) itd. Ko sem enega teh Slovencev po vprašal, kako se počuti med Srbi, mi je odgovoril:
»Zdi se mi, da je razlika med nami ln bratje Srbi ta. da Srbi nimajo tako razvitega smisla za sistematično organizacijo kakor jo imamo mi. To se kaže tudi v notranjem delu podjetja. Poznal sem primere, da so bile mezde v prečanskih dosti večje kakor v Beogradu, izdelki iz Beograda pa kljub tem in kljub voznini niso mogli konkurirati: prodaja je bila neorganizirana. prav tako tudi interno poslovanje.
Slovenskega delavstva do zadnjih dni v Beogradu ni b'lo dosti, odkar pa se je ža-čela naša industrija seliti na jug, je število našega delavstva zelo naraslo, največ je kvalificiranih delavcev v tovarnah v Pančevu. Zemunu in predmestju Rakovi-či. Tudi njihov zaslužek je še dokaj dober. Zdi se pa. da niso kaj prida strokovno organizirani, čemur bo najbrž vzrok ta, da se še niso popolnoma vživeli v love razmere.
V Beogradu je čez 600 služkinj. Imajo svojo organizacijo, ki si je kot glavni svoj cilj postavila sezidavo lastnega doma. Njihova akcija je kaj lepo uspevala — zadnje čase pa je popolnoma zastala. Ne ve se za pravi vzrok, povpraševal sem to in
Gledališče uri SDomeaika
Savka Severjeva
ono, iz vsega, kar sem zvedel, pa bi utegnil misliti, da je stvar v zvezi z zavodom šolskih sester, kajti čul sem. da se v njem nahajajo postelje, ki so jih služkinje kupile, zdaj pa plačujejo od njih po 5 dinarjev za noč.
Več skupnosti!
Največji slovenski problem v Beogradu pa so društva, že več let je šlo stremljenje za tem, da bi vsi Slovenci imeli v Beogradu skupno društvo, toda to se ni posrečilo, vzrok tega pa je — kakor je to pri nas navada — politika. Pred nekaj leti je bilo namreč v Beogradu kar pet sloven-društev: Društvo »Cankar«, Društvo slovenskih služkinj. Prosvetno društvo«, Triglav in Edinost. Fozneje sta društvi Triglav in Edinost predlagali združitev vseh slovenskih društev, ki naj bi poleg drugih svojih nalog prevzela tudi postavitev skiipnega slovenskega doma. Vsa društva razen prosvetnega so se odzvala temu povabilu in tako se je ustanovilo Društvo Slovencev v Beogradu, ki je tako naj-reprezentativnejši prectstavn:k Slovencev v Beogradu. Svoje prostoie ima v Lobini ulici 22 in ima več odsekov: akademski, prosvetni, dramatski. planinski in salonski odsek. Predseduje mu dr. GorLšek. Namen društva je predvsem, ustvariti stalen stik med člani, širiti slovensko prosveto s predavanji, prosvetnimi večeri, z dramatičnimi nastopi — poglabljati prijateljsko vez z zabavnimi večeri itd., postavilo pa si je tudi 3 planinske koče na Avali in ustanovilo podporni fond za siromašne študente, ki daje podpore velikemu številu akademikov, od katerih je v društvu vpisa nih 120. Prosvetno društvo ima prostore v samostanu šolskih sester, akademikov je vpisanih vanj okrog 25.
Društvo Slovencev v Beogradu je tudi izdajalo svoj list »Beograjski Slovenec«:, ki pa zadnje čase izhaja neredno, čemur so v prvi vrsti vzrok neplačujoči naročniki, pa tudi sotrudniki in sodelavci. List se je posebno zavzemal za združitev vseh Slovencev na jugu v skupno prosvetno in gospodarsko organizacijo, na čemer zdaj društvo dela z vso silo, kajti Slovenci so razkropljeni po ^seh krajih našega juga. Ta organizacija bi imela svoj poseben pomen v tem, da bi uredila posredovanje služb in gojila stik z domovino — matico z lastnimi počitniškimi kolonijami, obenem pa bi tudi strokovno organizirala slovensko delavstvo in mu tako stala ob strani v njegovi borbi za socialne pravice.
Med slovenskimi kulturnimi delavci v Beogradu je poleg inž. arh. Stupica in njegove gospe Savke še nekaj drugih, med njimi skladatelj Marjan Kozina, čigar orkestralno delo za bas, solo in orkester z naslovom »Petrica Karempuh« so prenašali pred časom v beograjskem radiu, na zimo pa ga bodo na javnem koncertu. Kozina dela zdaj na svoji operi »Lepa Vida«, za katero mu je napisal libreto književnik Fran Albrecht
Marjan Kozina
Po mojem skupnem vtisu bi si upal napisati. da je društveno življenje Slovencev v Beogradu šele v razvoju, vzrok tega pa je v premajhnem medsebojnem stiku in v preveliki politični razcepljenosti, vsled česar se vse delo deli in nima one sile, ki bi jo imelo, če bi bilo enotno. In če je že nastopilo spoznanje, da je skupno delo nemogoče. naj bi s toliko večjo silo gradil vsak posameznik v društvu, saj je toliko možnosti za poiskanje onih temeljev, na katerih mora delo uspeti. Ni najmanjši ta, da se Društvo Slovencev v Beogradu naveže na matično zemljo, ki bo dajala, kar je tam za zdaj nemogoče.
Jože Kranjc
NAPAK GA JE RAZUMELA
Nadzornik: »Koliko otrok imate, go-.?«
Učiteljica: »Triindvajset, gospod nadzornik!«
Nadzornik: »Tako, tako? In koliko časa ste poročeni?«
Učiteljica: »Oprostite, gospod nadzornik, san še samska.«
VOJAŠKA
Narednik: »Kaj boš storil, če boš v borbi zadet v koleno?«
Regrut: »Padel bom, gospod narednik.
čitafte !n širite »J U T R O«!
Jauna tribuna
Takini smo
Prelistavam časopis. Oko se mi slučajno ustavi na navidez brezpomembni notici »Pouk v tem in tem jeziku se prične 1. 10. Hišne uslužbenke, ki se žele tečaja udeležiti, dobe pojasnila med uradnimi urami v pisarni Zveze gospodinjskih pomočnic.« Res. navidez golo uradno obvestilo brez globljega pomena. A če človek natančneje pomisli, čemu služi takšno obvestilo, se mu naravnost vsili mis-e:, tla je to spet pokrepitev in poživitev pri nas udomačene navade, da občevalni jezik v nekaterih takozvanih slovenskih družinah še zmerom aj slovenski. Ljubljanske »dame iz višje družbe«, ki jih je sram materinega jezika, saj ga zatajujejo ob vsaki najmanjši priložnosti, si štejejo v čast. da lahko s ponosom pokažejo na služinčad, češ. pri nas smo kultivirani... Gospodinjske pomočnice. ki jim seveda ni vseeno, ali lahko govore v službi slovenski jezik, ki so ga vajena že iz zibelke, ali pa se morajo po težkem dnevnem delu v tečajih učiti še tujega jezika, vseeno rajši store vse, da si zagotove boljšo bodočnost.
Vendar z našega nacionalnega stališča tega ne smemo podpirati: gospa, ki ne bo dobila tuj jezik govoreče služinčadi, se bo pač morala zadovoljiti s slovensko govorečo. Tako bomo tudi prisilili one tujce, ki žive od naših žuljev, a se ne marajo nauč;ti »-barbarskega jezika«, da se bodo
Namesto pet minut vzgoje
seznanili z našo lepo slovenščino. Gospe in gospodične pri Zvezi gospodinjskih pomočnic. bi sc morale zavedati, da je pot-rebnejše, da na drug način vzgajajo kmečka dekleta, ki so si prišla v mesto poiskat zaslužka, ne pa da z najbrž nenamerno podporo tujcu pa tudi, nezavednemu »dobrih starih avstrijskih časov« «spominja-jočemu se delu našega meščanstva dajejo potuho s takimi in »ličnimi dejanji. Več ko dvajset let je že minilo od našega narodnega osvobojenja, pa še vedno moramo sramežljivo pogledati v tla, če nam Slovencem zabrusijo v obraz: Najprej pred svojim pragom pomedite. potem šele obrekujte sosede! O nas Slovencih pravijo, da smo odprte g'ave za uk tujih jezikov, toda takšne zmožnosti so lahko usodne za narod, ki ne zna z njimi pravilno gospodariti! To lahko zasledujemo na naših izseljencih, ki že v drugi generaciji ne znajo več materinščine, medtem ko izseljenci drugih narodnosti skrbijo za čim trajnejšo ohranitev svoje samobitnosti in materine govorice.
Od nikogar ne zahtevamo, da bi se ne smel izobraževati, nasprotno, s svojo visoko kulturo mora slovenski narod nadomestiti svojo majhnost, da bo lahko enakopravno tekmoval z velikimi narodi. Pač pa lahko zahtevamo, naj svojih zmožnosti ne stavlja v službo tujcu, ampak da po najboljših močeh prispeva k veličini našega naroda!	xy
Ob zaietku šolskega lita
O priliki budžetske razprave v bivšem parlamentu v Beogradu se je po vsej državi sprožila debata o naši prosveti, še posebej pa o naših srednjih šolah. Vsi poklicani činitelji s tedanjim prosvetnim ministrom na čelu so prišli do zaključka, da je potrebna temeljita reforma nevzdržnih, skoraj katastrofalnih razmer.
Začetek novega šolskega leta nas sili, da se ponovno vrnemo k temu perečemu vprašanju. Zaključek zadnjega šolskega leta je bil naravnost tragičen. Veliko krivico delamo našim otrokom, ko jih v učilni-cah-mučilnicah puščamo delati pokoro za naše grehe. Naši pedagogi v šolah so prenehali biti pedagogi in so postali navadni uradniki. Včasih, ko učenci niso bili prav nič bolj odprte glave, kakor so zdaj, se le ni pripetil tak čudež, da je več kakor polovica učencev v enem razredu imela popravni izpit ali pa ponavljala razred. Trije, štirje ponavljalni izpiti v enem razredu iz kakega važnega predmeta — težji primeri so se redko pripetili. Končna klasifikacija se je pa vedno ozirala na splošni uspeh v razredu. Danes niso redki učitelji, ki si ne bi domišljali, da je bodočnost učenca. odvisna od negativnega ali pozitivnega reda. Vendar poznam tudi takega profesorja, ki poučuje zelo važen predmet in je pri tem pripravljen redovati vsakega učenca po njegovi lastni želji, ker se ta starejši, izkušeni gospod pač ne domišlja, da je bodočnost učenca odvisna od njegovega »čveka«, če si izberemo katerakoli predmet in primerjamo povprečen uspeh v raznih paralelkah ali na raznih zavodih, si bomo nehote postavili vprašanje, ali je to mogoče, da se vsi nadarjeni otroci koncentrirajo v enem razredu, nenadarjeni in malopridneži pa v drugem. Res je, da se današnja mladina bori s težjimi socialnimi razmerami. Toda za pedagoga to ni čini-telj, ki ga sme zanemarjati, čeprav naše srednje šole za to ne kažejo smisla. Toliko bolj moramo pohvaliti one posamezne učitelje, ki velik del svojega prostega časa posvečajo proučevanju izvenšolskega življenja naše mladine.
Le škoda je, da je šel začetek letošnjega šolskega leta mimo, ne da bi se naši dnevniki, ki naj bi bili izraz javnega mne-
nja, kaj več bavili s problemom šole. Pač pa se bo to spet zgodilo ob koncu šolskega leta, ko bomo imeli prilike, ponovno poslušati iste gramofonske plošče, ki smo jih vrteli ob koncu lanskega leta. Konkretnih ukrepov za izboljšanje razmer pa od nikoder ni in tudi ne od strani najvišjega prosvetnega foruma, ki je sredi zadnjega šolskega leta prišel do tako radikalnih zaključkov. Danes že jasno vidimo, da je bila skepsa že takrat popolnoma upravičena. Novo šolsko leto se je začelo in nič se ni spremenilo. Poklicani se niso ganili in bo pač vse šio kakor doslej. Seveda, večjih reform ni mogoče kar čez noč vpeljati, posebno ne v zadevi take ogromne važnosti — saj gre za vzgojo bodočih generacij, gre za obstoj in razvoj našega naroda. Mi laiki nismo poklicani, da bi dajali kakšnih temeljitih smernic za bodoči sistem naših šol. Vendar smo upravičeni, da zahtevamo za naše otroke zadostitev onih potreb, ki se jim lahko ugodi takoj, še pred kakšno šolsko reformo. Pri tem je popolnoma prav, če zahtevamo, naj ves narod služi v prvi vrsti svoji mladini. Ako bi se uresničil ta princip, bi bil rešen marsikateri socialni problem. To smo tem bolj dolžni storiti zdaj, ko gredo mimo nas resni časi in moramo vse podrediti skrbi za obstoj naše mladine. Poleg ostalih faktorjev je zdrava in v znanju dobro podkovana mladina za razvoj najvažnejši.
Kaj torej moramo storiti in kaj tudi lahko storimo zanjo?
1)	Naša mladina potrebuje dovolj hrane. Zdravstveno kontrolo šolske mladine je treba poostriti. Mladino, ki ji dom ne more nuditi primerne hrane, moramo prehra-niti v šolskih menzah. Te naj bi bile pod nadzorstvom šolskih, zdravstvenih, občinskih oblasti ob sodelovanju humanitarnih ustanov. Sredstva za to bi se deloma lahko črpala iz občinskih živilskih skladiščih, ki se ustanavljajo v smislu nedavne uredbe in ki jih je treba zaradi pokvarljivosti blaga od časa do časa obnoviti.
2)	Naša mladina mora biti posebno pozimi primerno oblečena in obuta. Zdravstvena kontrola šolske mladine se mora raztegniti tudi na to področje. Otroci, ki jim dom ne more nuditi, česar potrebu-
jejo naj dobe vse potrebno pri pristojni
občini, ki bi lahko organizirale izdelovanje perila, oblek in obutev pri domačih obrtnikih po nizkih cenah.
3) šole morajo biti pozimi v zadostni meri zakurjene. Tudi v tem o žiru se je doslej mnogo grešilo. Naši premogovniki bi morali biti v prvi vrsti v službi naših otrok. Vprašanje kredita tu sploh ne bi smelo priti v poštev. Ni težko razumeti, da bi naš rudar bil srečen, če bi mu dali priliko, da nekoliko šihtov na mesec dela za našo mladino. Mezde bi morda lahko plačala prizadeta občina, sam premog nam je dala narava, lastniki rudnikov bi pa lahko žrtvovali malenkostno obrabo čr-palnih naprav. Tij^nsport bi bil v ta namen tudi lahko brezplačen oziroma na račun precejšne aktive naših železnic. Velik del naše šolske mladine trpi vsled pomanjkanja toplega prostora doma, ali zaradi pretesnega stanovanja (mnoga mala stanovanja so prenatrpana). Zato je vsako učenje doma onemogočeno. Zato naj bi šolske oblasti dale na razpolago nekaj zakurjenih prostorov po šolah, ki bi služili kot učilnice za vse dijake brez izjeme. V takih učilnicah bi morali biti nastavljeni nadzorniki iz vrst brezposelnh učiteljev in profesorjev. Nagrade za to službo bi morala preskrbeti pristojna občina. Marsikje se bodo v ta namen brezplačno stavili na razpolago intelektualci, ljubitelji naše mladine. Kolikor šola ne razpolaga s primernimi prostori, bi morale občine skrbeti za druge prostore. V ta namen bi lahko prisilile razna društva in ustanove, da bi dale na razpolago za neki dnevni čas svoje prostore oziroma dvorane. Končno, zakaj ne bi posamezni dijaki iz dobro situiranih
I krogov, ki Imajo doma svoje »otroške« sobe redno vabili k učenju kakšnega revne-i ga součenca, ki se doma ne more učiti zaradi pomanjkanja prostora in toplote. Da bi se tudi ta prilika bolj sistematsko izkoristila, bi morala iniciativa izhajati iz šole ob sodelovanju šolskih zdravstvenih oblasti.
4) šolski pouk bi moral biti zares brezplačen. Odpraviti je treba vse takse. Siromašnim otrokom bi morala pristojna občina (ob sodelovanju humanitarnih društev) preskrbeti učila brezplačno. V šole je treba uvesti režim skrajne štednje. Uporabo učil je treba omejiti na najnujnejše. (N. pr. risalni listi bi se lahko izkoristili na obeh straneh, dijaki naj bi lahko vpo-rabljali cenejši material — nekateri profesorji zahtevajo izrečno take in take barve, drugi sam prodaja risalne liste itd.) šolske oblasti bi morale odpraviti način, da otroci svoje siromašne starše nadlegujejo danes za dinar za to, jutri za ono.
Danes vemo, da je pri vzgoji mladine zelo važen faktor vzajemnost in tesno sodelovanje. Rešitev teh predlogov bi v veliki meri prispevala k razvitju čuta skupnosti v naši mladini. Povojno življenje je ta faktor v veliki meri zanemarjalo. Egoizem je tipična karakterna črta današnjega doraščajočega rodu. Pa to ni čudno! Saj je že od rojstva vsak prepuščen samemu sebi, saj tvorijo siromašni starši ogromno večino domačih vzgojiteljev. Ob skupnem korakanju v življenje bi se mladina čutila močnejšo in varnejšo. Vsak posameznik bi se zavedal, da je važen, upoštevan član malega, toda močnega in zdravega naroda.
F. M.
Minuta pomenka
Mematis. Vaš položaj je težak in razumem vašo bolečino. Jasno je, da temu niste vi krivi; toda dve vaši last&osti sta, ki ovirata srečo, da ne more do vas: sa-moljubja je v vas nekoliko preveč. Na svoje duševne lastnosti ste preveč ponosni, kar je vzrok, da nimate tiste preproste prisrčnosti v občevanju s svojo okolico. Drugo pa je, da ste preveč vase zaprti. Samota je lepa stvar, ali vas ubija. Zato uporabite vsako priliko, da pridete v družbo. Neka arabska pravljica pripoveduje, da je živela v Damasku deklica, ki je bila lepa in pametna, pa je še grbec ni maral. V Bagdadu pa je živel mladenič, ki je bil pravi junak pa ga še zadnja sužnja ni pogledala. Alah pa je vse tako speljal, da sta se srečala in bila srečna. Čakajte in upajte!
Tatjana 16. Počakajte s svojo namero vsaj še eno leto. Medtem izrabite čas in opilite svoj značaj. Površnost, lahkomiselnost in pomanjkanje resnosti, to so vaše napake. Priporočal bi vam, da bolj krotite svoja erotična čuvstva. Kratka je poezija medenih tednov, zakonska proza pa je dolga.
Zapuščena cvetka. Vi ste ena izmed mnogih deklet, ki so žrtev okostenele vzgoje in nerazumevanja staršev. Vendar pa je vsa ta vaša praznota, ta vaš obup in hrepenenje le prehodnega značaja. Ne mučite se preveč, ker škoda bi bilo vaše poetične duše, da bi jo zamorila trnje in osat. Poiščite si tolažbe v umetnosti! Vsekakor pa mi še pišite!
Diletant, L j. 1) Poizkusite s študijem še eno leto; če boste razočarani, jo pustite. 2) Da vam študij v vaših letih ne diši, ni nič posebnega. Ljubezen do eksakt-nih ved pride šele z leti — če sploh pride. Vi ste človek, ki bi rad predčasno ostarel, čemu? 3) Verujte: apatije in obup sta pri vas prehodnega značaja. Koliko časa bo ta prehodna doba trajala, ne vem; nekaj pa vem: v vaši moči je, da jo skrajšate. Obrnite svoj pogled, ki je zdaj usmerjen na samega sebe, ven v svet in v raznolikosti življenja boste našli svoje mesto. 4) če že mislite, da s svojim značajem ne morete živeti, ga prilagodite življenju. Vse kaže, da vas teži še neka stvar, ki mi je pa niste zaupali. Priporočam vam več družbe!
Mimi. Vaša telesna konstitucija je vzrok, da vam nagajajo živci in sreč. Svetujem vam zdravniški pregled.
Franja. Tudi vam tako.
Sirotica 100. Vaše duševno razpoloženje in vaš obup izvirata iz bolezni. Morda pa vaša bolezen le ni neozdravljiva. Obrnite se na kakšen javen zavod, ki vam bo pre-skrbel, če ne že brezplačno, pa vsaj ceneno zdravljenje. Gotovo bo potem vaše življenje bolj srečno in bolj veselo.
L. Azkuin
Kakor smo že dejali, bomo pod za-glavjem »Minuta pomenka« objavljali odgovore na najrazličnejša vprašanja, ki zanimajo naše čitatelje, bodisi da se tičejo osebnih, pa vendar obče zanimivih zadev, bodisi da jih spravljajo na dnevni red dogodki široke javnosti. V zvezi s tem bo poseben grafološki kotiček, za katerega urejanje smo pridobili razgledanega, izkušenega psihogra-fologa. Prav grafologijš je stroka, ki je med našimi čitatelji zbudila največ interesa, zato nam naj ostali vpraše-valci za nekaj časa oproste in potrpe, da pridejo na vrsto.
Zaradi ukinitve »Klinike za dušo in srce« nam je v predalu zaostalo toliko pisem, da bo urednik rubrike lah; ko imel še nekaj tednov dela. Zato naprošamo vse čit atelje, ki jih »Minuta pomenka« zanima, in ki imajo karkoli na srcu, naj nam nekaj časa po možnosti prizanašajo z vprašanji, ki jih proži morda gola radovednost, in naj se obračajo na nas zlasti v zadevah, ki so v resnici pereče, nujne, neodložljive.
Kupon za brezplačno »Minuto pomenka" it 2

V bakarskem mesta in zalivu
Sami gozdovi, sami bogati gozdovi na vseh straneh ceste iz Kočevja proti morju. Sedim v avtobusu Ljubljana—Sušak in ogledujem. Še tu pa tam vas, obdana od bornih kraških njivic, nato pa spet gozdovi. številna naselja, Kolpa, Brod ob njej, dalje Delnice in še marsikaj—vse to obdaja gozd. ki ga še ni utegnila občutneje raniti drvar jeva sekira. . . Ta hrib je še zelen od drevja, sledeči pa je že ves gol in njegovo skalovje se blešči v jutranjem solncu. Bližamo se morju, ki ga že nekaj let nisem videl. Po številnih serpentinah in klancih se ob strtmem prepadu, v kate-ren^ štrle navpik tovarniški dimniki, bližamo Sušaku. Morje, ki se nam je bilo že prikazalo v svojem prelivajočem se blesku, je izginilo. Kmalu ga sipet vidimo, ob njem Reko in Sušak. Kar radi izstopimo iz avtobusa, ki nas je skoraj štiri ure vozil po razdrapani »cesarski« cesti.
Sušak je velemesto—kdo bi si mislil! Njegove ulice se dajo primerjati z zagrebškimi. V »«Continentalu« srečaš ljudi vseh mogočih velikih in malih narodov, ki se pogovarjajo v vseh mogočih jezikih. Malo naprej v knjigarni na kraju ulice dobiš knjige, revije m časnike iz širokega sveta, kakršnih ne najdeš niti v Ljubljani. A čas oče in že čez slabo uro me vozi avtobus okrog hriba,, ld meji zali-v, proti Bakru. Kratek zavoj in pred menoj se zablešči Mab v in kmahi nato ob bregu stisnjeno mesto. Moji hrvatski sopotniki se ne zmenijo za kraje. Bolj jih zanima, ali bo voj-:na in pa »hrvatsko pitanje«, ki je bilo rešeno i>rav tiste dni.
»Vidiš«, prava suhljata ženica poleg mene. »tad bu Hrvatska ekstra i samostal-;na«.
»Da, da, sad bu slobodna...« pritrjujejo sopotniku
Toda že nas sprejme bakarsko mesto...
Pred nekaj urami sem bil še v Sloveniji z vsemi njenimi posebnostmi, z njenimi grički in gozdovi. Tu pa je čisto drug
svet. Mesto, hiše, morje, skaloviti bregovi, z redkimi trtami in ljudje, da. ljudje. Hitro hodijo, zdd se mi, da se jim vedno kam mudi. Tujcev je le še malo, kajti poletje se že nagiba. Zvečer se ob zvokih jazza zbirajo v »Jadranu«.
Bakarsko mesto živi od morja. Mornarji, luški delavci in ribiči-—pa letoviščarji prihajajo, morje jih vabi. Po hišah z ozki-mii ulicami prebivajo družine, prave bakarsko družine, katerih očetje so malo pod domačim krovom. Stisnjene so te hišice kakor čreda ovac v nevarnosti. Ali jih je burja tako znesla na kup. ko je vendar toliko prostora? Framkopanski grad je med njimi, turška hiša in beneška hiša s ponosnim grbom. Da. morje je že davno vezalo svetove. . . Slovenec je kajpada tudi že nekdaj našel pot tja. Vedro dekletce mi z ogromnim ključem odpre vrata v gornjo cerkev. Stopim proti oltar ju in ogledujemo cerkveno slikarijo, ki se mi zdi rahlo znana. Kar opazim za oltarjem napis, da je te slike 1. 1882. napravil »Slovemac Ivan Šuibic«.
Ponosen je moral biti tisti župnik pred desetletji, ko je beseda »narod« vsebovala še toliko pristne vere, da mu je njegov hram poslikal baš »Slovenac«, slovenski umetnik.
Zvečer je zaliv najlepši. Luči. mesec sije. »modra noč« je. Malo peš iz mesta, pa slišiš samo še glasove orkestra. Po morju sd se premikajo naprej. Na enem pojeta veslajo dva. trije čolni, čisto tiho in poča-dve dekleti meni neznano pesem. Čutiim, da ni dosti pristnega v njej, da je ne preveva več dih starega mesta ob morju, temveč, da je že vsa prepredena s tankimi nitmi zvokov orkestra, ki vabi na ples v kavarni na obali. Rad bi slišal tisto pristno pesem, moje srce je kliče... a ni je. Mogoče se oglasi pozimi, ko je mesto odrezano od sveta, ko burja prežene ljudi v 9obe z nizkimi okenci aH v krčme, ko ni več tujcev, njihove godbe in hrupnih zabav
Kratka pot do mesta je vsa bela od lunine svetlobe. V nebo štrle dolge lestve ribičev na tune. Klopice ob morju so vse zasedli tesno stisnjeni mladi pari; niti ena ni prosta. Ozračje je prepojeno z erotiko, v človeških prsih teži in žge. . . Zato so obrazi deklet tukaj tako zgodaj razorani. Mimo prihaja vesela družba Dunajčanov
V bakarskem zalivu
v vsej njihovi svojski živahnosti. Mlado
dekle neprestano ponavlja:
»Heute hab* ich einen Schwips, heute...«
To so še zadnji tujci, ki bodo te dni odpotovali. Morje postaja hladno in v večernem vetru je že čutiti jesen.
Slovencev biva v bakarskem mestu le nekaj. Med njimi je mirni, dobri glasbenik—komponist g. Grbec. Nikakor sc ne znajde v svoji okolici in si želi drugam, kjer bi lahko delal. Poleti pa obala kar mrgoli slovenskih gostov. Trboveljski dom in »Dom kralja Aleksandra 1.« sta polna mladine Lz razmih krajev Slovenije. Otroci iz Ljubljane. Maribora, Trbovelj. Kočevja, Mežice in od drugod srkajo tu vase zdravje in moč. Obrežje je vse živo in polno otroške veselosti. Med njimi je tudi mnogo odraslih gostov, a slovenskega časnika vendar ne dobite v vsem bakarskem mestu.
Dan odhoda je naenkrat tu. V pristanišču prenašajo delavci težke vreče z barke.
»■Kako, druže?« vprašam silnega, širople-čega fanta.
»E, tako. gospodine. nema uvijek rada.«
Močan je ko gora. Kadar dela, zasluži čisto lepo.
Motorni čoln »-Labod« mc vozi po zalivu proti Sušaku. V mislih mi je bakansiko mesto, kakršno bo pozimi. Tesno mi je pri srcu, ko gledam v duhu te prazne, obupno zapuščene obale, ki jih bo bičala ostra burja. Klopi ob morju bodo prazne, ljubezen bo stisnjena med ozke stene in bo čakala na nov razmah, ko bodo spet zaveli pomladni vetrovi... Sedaj me pa še pozdravljajo otroci ob Jadranskem domu.
Tihi Bakarac. lepa Kraljeviča z mogočnim gradom Frankopanov in »Domom Franje Tavčarjeve«, morje prelivajoče se v svežih barvah, morje in galebi... Parnik »Pavla« se zaradi varnosti vrača iz Sredozemlja, vojna je na vidiku. Dve stari, zarjaveli ženi se s presenetljivim razumevanjem pogovarjata o vsem tem. Nemci na krovu pijejo prozorno bakrsko vodico in molče. Bližamo se cilju, nad nami kroži letalo, kopalci v daljavi, solnce. morje in bele jadrnice — čez kratek čas spet razrita oeeta proti severu.
Fotoamafer
Mehčalnili objektivov in dostavkov
za po veča vanje v plošnem ne uporabljamo. Njih učinek je v tem primeru namreč baš nasproten nego pri snemanju in nego si ga želimo doseči: namesto da bi žarele svetlobe v sence, se razširijo sence v svetlobe. Le v redkih primerih utegne biti ta učinek v povečavi ugoden. Vedeti pa je tudi treba, da pri velikih povečavah in če moramo izdelati povečavo po negativu z debelim zrnom zrnatost z mehčalom na povečevalnem objektivu vsaj do neke mere odpravimo. V tem primeru, da se izognemo neostrim obrisom, uporabimo mehčalo le za kakšno tretjino osvetlitve, ostali dve tretjini osvetlitvenega časa pa delamo s polno ostrino povečevalnega objektiva.
Kopije in povečave s črnim robom
so videti večje, nego če jim damo običajni beli rob. To si je vredno zapomniti zlasti za kopije manjšega formata, ki jih vlagamo v album. S tem seveda ni rečeno, da bi morali dosledno za vsako sliko uporabljati črn rob, ki učinkuje pač krepkeje nego bel rob, včasih celo vsiljivo, črni rob bomo uporabljali zlasti v primerih, kjer bi slika brez njega učinkovala nezaključeno, kjer bi njene robne svetlobe preveč silile »iz okvira«.
Kemikalije
hranimo najbolje v steklenicah s širokim vratom, posebno vse jedke in higrosko-pične kemikalije, kakor jedki natron, amo-niak, žvepleno kislino, solno kislino i. t. d. Kemikalije, ki ne srkajo vlage, kakor natrijev sulfit, sodo i. t. d., hranimo lahko tudi v pločevinastih posodah. Neobhodno potrebno pa je, da so steklenice ali pločevinaste škatle zaprte ter da nosijo oznako svoje vsebine. V papirnih škrnicljih hranijo svoje stvari samo slabe gospodinje in slabi amaterji.
Za odmerjanje majhnih količin
kakšne snovi, n. pr. pri sestavljanju razvijalcev, si lahko pomagamo brez razmeroma dragih natančnih tehtnic tako, da hranimo poedine sestavine v razstopinah določene gostote, najbolje 10-odstotne razsto-pine. Če hočemo potem odmeriti n. pr. pol grama neke snovi za določeno kopel, vlijemo v menzuro 5 ccm njene 10-odstotne razstopine, za toliko kubnih centimetrov pa zmanjšamo potem količino vode, s katero naj bo sestavljena kopel.
Za snemanje v zasebnih prostorih
je treba imeti vedno posebno dovoljenje lastnika. Amaterju sploh ne škoduje, če ve, kje fotografirati in česa fotografirati ne sme, če noče priti v neprijetne stike s paragrafi. Res je pa tudi, da ovirajo in prepovedujejo marsikdaj snemanje na prostorih in včasih popolnoma samovoljno z razlogi, ki jim razsoden človek ne more priznati nobene upravičenosti. Odločilni činitelji tu pogostoma ne korakajo z duhom časa. V tej zvezi bi opozorili na majhno epizodo, ki se je primerila pred nekim časom v londonski vladni četrti in o kateri poroča zadnja številka »Photoblatter«: Neki inostrani amater bi si bil za spomin rad posnel neko poslopje, toda fotografiranje je bilo na kraju, ki je bil za to posebno ugoden, prepovedano. Previdno, kakor lovec, se je mož približal tej točki in je upal, da bo svoj posnetek opravil na skrivaj. Baš je hotel pritisniti, ko je vstal pred njim, kakor da je zrasel iz tal, policist. Mož postave je izvlekel svojo belež-nico in je grešniku podal nekoliko prav pametnih nasvetov o najugodnejši uri za snemanje, osvetlitvenem času i. t. d. ...
Posnetki v megli
so učinkoviti le tedaj, če poskrbimo za zadosten kontrast in globinski učinek. V ospredju naj bo nekoliko predmetov (drevesa, mimoidoči, voz L t. d.), nekateri bližji, nekateri bolj oddaljeni, tako da v megli počasi izginjajo. Posebno priporočljivi so takšni posnetki v protivni svetlobi in v trenutku, ko sonce predre meglo. Preosvet-litev škoduje, lahka rumenica pa običajno ni odveč.
Hože- zdravilo
Grčasta črnobina (lat. scrophularia no-dosa) ali svinjski koren se nahaja na vlažnih in senčnatih mestih v gozdu. Je gru-dasta korenika z golim pokončnim, do 1 meter visokim, vejastim steblom, kratko-pecljatimi, srčastimi in ostro nazobčanimi listi in rjavkastim cvetjem. Cvetje se nabira od junija do avgusta ter ima za plod razprezajočo se glavico. Korenine in listi zoperno diše ter imajo grenak okus. Kot čaj se uporablja (15 gr. na i/. 1 vode) proti golši in boleznim žlez. Zunanje se uporablja (obara 30 gr na i/2 1 vode) za obkladke proti garjam, hrastam, golši in žleznim vozlom. Mazilo od črnobine je prav dobro sredstvo proti zlati žili, a se mora istočasno piti tudi čaj tega zelišča — in to dnevno po eno čašo.
Medena detelja (lat. trifolium melilotus officinalis) se nahaja na poteh, sipinah in po poljih. Je kvišku rastoče, od enega do poldrugega metra visoko steblo s tridelnimi, pernatimi listi. Je prijetno dišeče zelišče. Cvete od julija do septembra ter ima rahle, svetlorumene grozde. Cvetje in zelišče se nabira meseca julija, čaj se uporablja samo zunanje kot obliž in obkladek pri tvorih, ogreih, žleznih oteklinah, mlečnih vozlih in revmatičnih boleznih. Je tudi izborno sredstvo zoper gnojne rane, ki jih s tem čajem izmivamo.
V ŠOLI
Učitelj razlaga učencem, kako se morajo ravnati za primer letalskega napada. Ukazal je otrokom, da se takoj poskrijejo pod klopi, čim zapiska na piščalko. Učitelj zapiska — in res, vsi otroci izginejo pod klopi, le Janezek obsedi.
—	No, kaj pa ti? Ali si ti kaka izjema?
—	Ne, nisem, gospod učitelj, toda ali morda še nikdar niste slišali o — junakih?
mi ptiči
¥©jaško leiElstve f e najnevarnejše in najstrašnejše orožje moderne vojne —
Fogoj- uspehe obrambe pred njim
GvMim® zaklone proti iiapaš^in Iz zraka!
Naprosili smo univ. prof. dr. inž. Miroslava A.asa/a za kratek razgovor o pomenu in gradnj, zaklonov prol. lelulskim napadom. Ugledni strokovnjak nam je prepovedoval:
—	S tem, da je tudi pri nas postalo vprašanje zaklonišč pred zračnimi napadi predmet splošnega zanimanja, še nikakor ni rečeno, da stojimo direktno pred nevarnostjo vojne. Vendar pa je le bolje, da smo pripravljeni za V3ak primer, kakor pa da se damo presenetiti z dogodki. Mislim torej, da ni napačno, če je javnost o teh rečeh podrobneje informirana. Saj vprav s takšnimi informacijami ljudi bolj pomirimo kakor pa razbremenimo.
—	Predvsem poudarjam, da se učinek letalskih napadov dostikrat pretirava, zlasti, ako pomislimo na razmere, ki bi utegnile nastati za Ljubljano. Kajti velika razlika je med mestom, ki velja ko trdnjava in še prestolica zraven kakor Varšava, in med našo Ljubljano, ki v vojni slej ko pre: ne bi posebno trpela. Saj nimamo v Ljubljani nikakih munieijskih tovarn ali vojne industrije sploh, niti arzenalov ali kakršnihkoli izrazitih vojaških objektov.
—	Da pridemo na stvar samo. Treba je razlikovati zaklone, ki so varni pred napadi z vojnimi plini od zaklonov, ki bi ščitili prebivalstvo pred učinkom razdiralnih bomb. Mnenja sem, da protiplinski zakloni pri naa sploh ne pridejo v poštev. Znano je tudi, da niso uporabljali vojnih plinov niti v španski državljanski vojni niti v sedanjem spopadu na Poljskem, če pa bi prišli kdaj do bombardiranja z razdiralnimi bombami, bi bile to v prvi vrsti le bombe manjšega kalibra. Ne smemo pozabiti, da stane povprečno 1 kilogram bombe z razstrelivom vred okrog sto dinarjev; bomba, ki je sto kilogramov težka, velja torej okrog 10.000 dinarjev, če pa upoštevamo, da veliko število bomb sploh ne eksplodira ali ne zadene svojega cilja, pridemo do zaključka, da bi bili stroški sovražnika, ki bi izvršil napad na naše mesto, mnogo večji, kakor bi sploh znesla povzročena škoda. Ob dejstvu, da mora vsaka vojskujoča se stranka štediti z drago in včasih za diuge namene nenadomestljivo municijo, sem prepričan, da tudi v primeru vojne Ljubljana ne bi bila dobesedno kar zasuta z dežjem bomb, kakor mislijo nekateri črnogledi.
—	Po vseh teh dejstvih vidite, da morajo biti zakloni v manjših zasebnih hišah, (ki jih je v Ljubljani pretežna večina), konstruirani samo tako, da zavarujejo prebivalstvo hiše proti ruševinam, ki bi jih povzročile eventuelne bombne eksplozije. Zadostujejo lahki zakloni in primerne adaptacije kletnih prostorov, pri čemer je treba zlasti paziti; da je zavarovan izhod iz kleti tudi v primeru, da bi se del hiše porušil. če bi pa nesreča hotela, da predere tempirana bomba streho in lahke stropove hiše ter udari v strop zaklonišča, potlej ta pač ne bi zdržal bombnega učinka.
—	Vprašali ste me za moč in globino bombnega učinka. Ali veste, da naprimer lahka bomba, ki ima 50 kilogramov teže ln 23 kilogramov razstreliva, prodre že samo zaradi udara v beton 35 centimetrov globoko, vsled eksplozije pa sledi še na-daljno porušenje, ki znaša tudi okoli 40 centimetrov globine. Bomba, ki je 100 kilogramov težka, prodre v beton 50 centimetrov globoko, zaradi eksplozije pa nastane še nadaljnih 50 centimetrov globokega po-rušenja. Vsakemu lajiku bo torej jasno, da navadne, četudi ojačene stropne konstrukcije naših kleti ne bi mogle zadržati učinka takšnih bomb. Kakšne bi bile šele posledice tristo kilogramskih ali celo tisoč-kilogramskih bomb! Jasno je torej, da varnost v zasebnih zakloniščih ni stoodstotna pred grozotnimi učinki razdiralnih bomb, ki pa vendarle nastanejo le slučajno. Nekaj drugega je seveda, če ima kak zasebnik večja sredstva, ki jih hoče žrtvovati za varnost svoje rodbine. Dana mu je možnost, da si zgradi oklopni zaklon, ki vzdrži tudi polni udarec večje bombe. Takšen interesent bo lahko dobil potrebne informacije in navodila pri odboru, ki se je pravkar konstituiral pod okriljem inženjerske zbornice.
V čem je prednost oklopnih zaklonišč? Oklopni zakloni so grajeni iz specialno armiranega betona v primerno velikih debelinah. Najbolje jih je zgraditi na prostem, recimo na vrtu, na dvoriščih, v bližini hiše. Drugo vprašanje so spet zakloni, ki naj služijo za večje urade, tovarne ah javna zaklonišča v večjem obsegu. To pa ja.vnost nemara ne bo toliko zanimalo in s temi problemi se že itak bavijo poklicane oblasti.
K zaključku razgovora pripominjam, da so namenjene te besede v prvi vrsti v informacijo in pomirjenje javnosti, ker je bolje, da je prebivalstvo vsaj v grobem poučeno, kakor če posluša razne nestrokovnjake, ki radi pretiravajo in širijo zmedo ter čisto nepotrebno bojazen pred eventualnimi dogodki.
Zadnji dve desetletji »miru«, zlasti pa zadaja leta, v katerih smo od daleč doživljali vojne strahote na abesinskem in špan-: .. :rn bojišču, pa divje razdejanje poljske države v zadnjih dneh so nam v zadostni meri pokazali, kako važen činitelj je v sodobni vojaški tehniki vojaško letalsko bro-dovje, ki si danes brez njega ne moremo zamisliti moderne oborožene sile. Z grozo in z neprikritim strahom so v preteklih čednih ljudje sprejemali poročila o grozotah, ki so jih povzročili »gospodovalci neba« — orjaški bombniki, ki so dan in :icč, skoraj brez prestanka zasipali s težkimi bombami vseh vrst vojaške edinice na bojišču, bežeče prebivalce v zaledju, vlake, prenapolnjene z ranjenci, cvetoča industrijska mesta z vsemi njihovimi objekti, ne glede na to, ali se pod strehami niš in palač nahajajo zaklonišča žena, starcev in otrok, šole. bolnišnice ali znanstveni in umetniški instituti.
Komaj dobrih trideset let je preteklo, odkar se je prvo letalo dvignilo v zračne višave, danes pa obvladuje že takorekoč ves svet. Ni ga kraja, kamor ne bi mogel poleteti jekleni ptič, da z ognjem, strupenimi plini in vsemi mnogimi svojimi pripomočki uniči sovražnikovo armado in zanese zmedo in preplah v vrste civilnega prebivalstva, ni je gore, preko katere se ne bi mogel vzpeti in ki bi mogla zaustaviti njegovo pot. Naše stoletje, ki je, kakor pravijo, stoletje tehnike, je s svojimi silnimi iznajdbami in z napredkom splošne civilizacije pospešilo tudi razvoj letalstva, predvsem vojaškega, s čimer so bila načela vojaške strategije postavljena na popolnoma nove osnove, ki se zelo razlikujejo od osnov, na katerih je temeljilo vojskovanje preteklih dob. Občudovati moramo sicer pogum starih Galcev, ki so hladokrvno dejali, da bodo tudi nebo, ki bi padlo nad-nje, zaustavili na konicah svojih sulic, vendar se moramo jasno zavedati, da v sodobni tehnični vojni kljub pričevanju španskega republikanskega generala Miaje, ki poudarja velik pomen pogumnosti vojakov, odločata ne samo junaštvo in odločnost, s katero se vojaki zoperstavijo sovražniku, ampak mnoge druge komponente moderne vojaške znanosti, predvsem pa poučenost in izvežbanost v obrambi pred zračnimi napadi in zadostna zaloga vseh tehničnih pripomočkov, ki so potrebni za njo. Nemški general von Seekt je že leta 1925. pravilno poudaril, da mora biti protiletalska obramba čim intenzivnejša in da bi bilo najbolj zmotno misliti, da zadostuje za obrambo pred zračnimi napadi veliko število letal, ki jih kaka država ima; ako bi se mogli zanašati samo na svoje lovce in bombnike bi bila vsakršna protiletalska
ražnih letal, močni reflektorji, ki v nočni temi zasledujejo letala in njihovo kretanje ter omogočajo protiletalskemu topništvu in strojnicam uspešno delovanje, obrambni baloni, ki v zračnih višavah vzdržujejo obrambne mreže, v katere se lahko zaplete sovražno letalo, ko se hoče približati mestom ali drugim važnim objektom, ki so s takimi mrežami zavarovani. K aktivni protiletalski obrambi spada tudi neprestana čuječnost vojaških in civilnih protiletalskih sil podnevi in ponoči, kajti nikoli se ne ve, kdaj se bo sovražna letalska eska-drilja ' poskušala vtihotapiti ali naravnost napasti tuje ozemlje, da tam zaseje strah, zmedo in smrt.
Obstreljevanje sovražnih letal s protiletalskim topništvom in strojnicami je združeno s precejšnjimi težavami, ki se nepoučenemu laiku o njih niti ne sanja. Vzeti je treba v poštev le dejstvo, da se letalo lahko silno spretno giblje po zračnem prostoru, da neprestano izpreminja lego, ravnino in višino svojega leta, pa nam že postane jasno, da je cilj, ki si ga zastavi protiletalski topničar ali strojničar, dokaj nezanesljiv, saj je silno gibljiv. Moderen protiletalski top mora biti zatorej zelo precizno in vsestransko zgrajen, da more izstreljevati svoje izstrelke v vseh smereh, čeprav je streljanje popolnoma navpično skoraj nemogoče. Moderen protiletalski top, kakršne uporablja današnja vojaška tehnika, je priprava, ki zahteva temeljitega poznavanja njegovih zahtev in čim več izkušenj v ravnanju ž njim, kajti matematični merilni in optični inštrumenti protiletalskih topov so višek in čudo teh-nke našega časa.
Nekaj številk
Taka natančnost je tudi potrebna, če pomislimo, da preleti letalo v času 40 sekund, kolikor povprečno potrebuje topovski izstrelek, da doseže višino 7500 metrov, pri razmeroma zelo majhni hitrosti leta 200 kilometrov na uro razdaljo 200 metrov, četudi bi letalo medtem ne izpremenilo ne lege ne smeri, ravnine in višine svojega leta, ni vprašanje o pravilni usmeritvi in časovnem uravnanju izstrelka kar tako enostavno. Naj navedemo samo primer iz pretekle svetovne vojne, ko se je proti letalsko topništvo šele začelo razvijati. V letu 1915. je bilo sicer še zelo majhno število vojaških letal, toda v letih 1916. in 1917. je francosko protiletalsko topništvo porabilo 11000 izstrelkov za to, da je uničilo le eno sovražno letalo. Leta 1918. se je to število zmanjšalo na 7000, znatnejši napredek pa so dosegli Angleži, ki so v istem letu za enak uspeh porabili 4550 izstrelkov, v zadnjih tednih vojne pa so jih skrčili na 1500. Toda kako zelo je od tistega časa napredovala protiletalska top-
y	t ' %
Angleški bombniki najmodernejšega tipa
obramba nepotrebna. Pripravljenost zapadnih demokracij, Anglije in Francije, ki sta v zadnjem času prav resno zagrabili vprašanje protiletalske obrambe, kljub temu, da imata mogočno in zanesljivo napadalno in obrambno zračno brodovje, daje, misliti, da je za uspešno obrambo pred zračnimi napadi res potrebna temeljita priprava.
Preganjalci zračnih napadalcev
Vojaška tehnika razpolaga danes z mnogimi sredstvi, ki služijo protiletalski obrambi. Obramba pa je lahko aktivna ali pasivna. Zato deli vojaška znanost protiletalska obrambna sredstva v aktivna in pasivna. K aktivnim protiletalskim obrambnim sredstvom prištevamo ona, ki ofenzivno ali defenzivno delujejo proti napada jočim sovražnikovim letalom. Sem sodijo predvsem protiletalska artilerija in protiletalske strojnice, prisluškovalni aparati, ki že iz daljave zaznajo približevanje sov-
ška tehnika, nam postane jasno, če izvemo, da potieui.je danes moderen protiletalski top, opremljen t vsemi natančnimi matematičnimi in optičnimi inštrumenti, v rokah sposobnih moči povprečno le sedem izstrelkov, da onemogoči ali popolnoma uniči sovražno letalo. Danes ima protiletalsko topništvo na razpolago topove, ki dosegajo cslo kaliber 105 milimetrov in katerih izstrelki gredo v višino do 14.000 metrov. Velikanska hitrost, s katero letijo modema vojaška letala, zlasti bombniki. pa zahteva topov predvsem manjših kalibrov, predvsem od 20 do 47 milimetrov, ki so zaradi hitrega prestavljanja zelo uporabni. ki se pa zlasti odlikujejo po hitrem izstreljevanju topovskih izstrelkov in po veliki višini, ki jo izstrelki lahko dosežejo s popolnim učinkom. TTspeh protiletalske topovi" " " -■ -v	v veliki
i od tega, na kakšnih mestih so po??" 1 jeni prc	- ■ - 1 umestitev pro-
tiletalskih topov na mestih, s katerih je obstreljevanje sovražnih letal najpriprav-nejše. zahteva temeljitega poznavanja stra teške geografije in matematike, ki je z njo združena, saj je mogoče z zadostnim številom, zanesljivo oskrbo in pravilno razmestitvijo protiletalskih topov zavarovati cela mesta pred prehudim bombardiranjem s strani sovražnih letal. Samo po sebi umevno je, da uspešna protiletalska obram ba precej zavisi od nairazličneiših geografskih činiteljev, ki jih pa morajo tudi sovražna let."'0 "noštevati, če hočajo doseči p*-'	in ner,r»)em delu
nerabne uspehe.
Strojnice *«;gljajo
Izkušnje svetovne vojne in pridobitve novejšega časa so pokazaJe, da je strojnica ali mitraljeza eno najnevarnejših, za sovražna letala zelo pogubnih orožij. Protiletalski topovi so namreč v marsičem pomanjkljivi in ne ustrezajo prav tr.m, kjer se strojnica pokaže kot nenadomestljivo orožje proti napadajočim sovražnim letalom. Protiletalski top je namreč kljub vsem pripravam, ki mu omogočajo čim težje okretanje, precej neokreten in se naj-nanj obnese, kadar sovražna letala letijo ~izko. če ne bi imeli strojnic, s katerim reganjamo nizko leteča letala, bi proti letalska obramba bila kaj malo prida, saj bi sovražni bombniki spuščali svoje rušil-
ne bombe prav iz nizke višine, odkoder si najlaže izbirajo m točno zadevajo različne važne objekte. 2e v pretekli svetovni vojni so francoske strojnice kalibra 7 do 8 milimetrov imele velik uspeh v obrambi proti sovražnim avijonom do višine 1000 metrov. Proti koncu svetovne vojne je Nemcem uspelo, sestaviti strojnico kalibra 13 milimetrov, ki je lahko obstreljevala sovražna letala do višine 4000 metrov. Danes pa razpolagajo nekatere države s strojnicami kalibra 13 do 15 milimetrov, kar omogoča obstreljevanje letal skoraj do višine 6000 metrov.
Moderna protiletalska strojnica, ki je, kakor smo že omenili, mnogo gibljivejša kakor naiokretnejši protiletalski top, je orožje, s katerim so združene tudi težave zaradi hitrega letenja modernih vojaških letal. Toda te težave so mnogo manjše nego pri protiletalskem topu. Izstrelki protiletalske strojnice so mnogo hitrejši, številnejši in tudi — cenejši. Prav gotovo je, da vsaka država razpolaga z večjim številom protiletalskih strojnic ali strojnic sploh kakor pa protiletalskih topov. Razmestitev protiletalskih strojnic je lažja in uspešnejša, ker je mogoče zlasti mesta in njihovo okolico pa važnejše vojaške in industrijske centre popolnoma obkrožiti s postojankami strojnic, ki tvorijo pravcato napadalno, sovražnim letalom zelo nevarno mrežo.
Nočni čuvaji neba
Ne d& se popisati razburjenje in strah, ki ga povzroča bombardiranje mest in ostalega zaledja v nočnih urah, ko se prebivalstvo, po večini domž ostali starci, žene in otroci, zateče k skromnemu počitku po razburljivih dnevnih dogodkih. Nadvse važno je torej, da je protiletalska obramba budna in aktivna prav ponoči, ko skušajo sovražna letala v senci teme doseči svoje cilje. Primeri iz pretekle svetovne vojne pričajo, da je nočna protiletalska obramba lahko zelo uspešna in da more prizadejati sovražniku prav težke izgube. Zlasti nemška nočna obramba proti letalom je povzročila v pretekli svetovni vojni francoskemu letalskemu brodovju veliko škodo; nemška lovska letala, ki so posamič in osamljena krožila križem velikih teritorijev ter previdno pazila, da se odkod ne približajo francoski bombarderji, so pregnala marsikaterega slednjih. Ko se je sovražni bombarder približal, so močni reflektorji osvetlili nebo, da je bil izpostavljen najhujšemu ognju protiletalskega topništva in strojnic z zemlje, v zraku pa ga je obstreljevalo spretno in sila okretno lovsko letalo, katerem nerodni bombnik ni mogel biti kos. Na istem principu temelji tudi sodobna nočna protiletalska obramba, vendar je od pretekle svetovne vojne do današnjih vojnih dogodkov napravila velikanski korak naprej. Moderni prisluškovalni aparati, ki so bili v pretekli svetovni vojni komaj v začetku svojega razvoja, so danes že tako izpopolnjeni, da zaznajo sovražno letalo že iz velike daljave in da zatorej preostane še dovolj časa, da se nočna protiletalska obramba pripravi za svoj učinkoviti nastop. Velikanski reflektorji, katerih zrcalna leča meri od 90 centimetrov do 3 metrov v premeru, lahko z različnih stojišč — saj so večinoma postavljeni na posebnih, za to konstruiranih avtomobilih, križema osvetlijo nebo in se jim ne more izogniti nobeno letalo, zlasti pa ne veliki, nerodni bombniki. Zaradi velike razsvetljevalne razdalje, ki jo Imajo moderni vojaški protiletalski reflektorji — saj dosežejo višino do 8000 metrov — je tudi onemogočeno, da bi se sovražni bombnik pri zadostni protiletalski obrambi in pri dobri ter zanesljivi povezanosti vseh nrotiletalskih obrambnih sil — spustil nizko nad sovražno ozemlje, kar mu edino omogoča, da v noči doseže količkaj pomembne uspehe. Ravnanje s protiletalskimi prisluškovalci, nosebno pa upravljanje protiletalskih nočnih reflektorjev zahteva mnogo fizičnega napora sodplujočih in točnega poznavanja aparatov. Je pa to orož-ie — če smemo tako reči — ki je v moderni protiletalski obrambi neprecenljivega nomena.
Obrambni baloni
Omeniti moramo na kratko še protiletalske obrambne balone, ki razpostavljeni drug od drugega v razdalji 300 do 500 metrov in v višini okoli 2000 metrov s posebno jekleno mrežo varujejo cela mesta ali posamezne važne objekte pred sovražnimi letali. Razpostaviti jih je mogoče tudi v višino do 4000 metrov, ako sistematično razmestimo enega nad drugim. Ti baloni so po svoji zunanjosti slični onim, ki služijo za vremensko, pa tudi vojaško opazovanje; njihova prostornina znaša približno le od 150 do 300 kubičnih metrov. Uporabljati pa jih je mogoče le ponoči, kajti podnevi bi bili preveč izpostavljeni sovražnim letalom in njihovim strojnicam. V svoji nočni službi pa se lahko prav dobro obnesejo, zlasti za obrambo različnih samotnih objektov. Primeri iz pretekle svetovne voine dokazujejo, da so se sovražna letala skrbno izogibala s takimi baloni razpostavljenih jeklenih mrež, ki predstavljajo za sovražno letalo, če se vanje zaplete, precej zanesljivo pogubo. Za zakrivanje važnih industrijskih in vojaških objektov je precejšnjega pomena njih zakrivanje z umetnimi oblaki ali umetno meglo, ki vsaj za nekaj časa onemogočijo sovražnemu bombniku uspešen napad. Omeniti pa je treba, da je zakrivanje s pomočjo umetne megle, ki jo za ta določena letala razpršijo nad raznimi objekti, združeno z mnogimi težavami, zlasti vremenskimi, zaradi česar je ta način obrambe v mno-gočem r-zanesljiv.
V kratkem lahko poudarimo, da je najzanesljivejše in najuspešnejše orožje proti zračnim napadalcem še vedno protiletalsko topništvo in stro1n'štvo, ki s pomočjo vseh oralih obrambnih pripomočkov pred-ptiTlia np*"f>2nejša čiritelja v protiletalski obrambi.
Pasivna obramba
če 3e ozremo kamorkoli po svetu, lahko ugotovimo, da si vse države čim bolj prizadevajo, zgraditi kar se dd veliko dobrih ih varnih zaklonišč, ki naj zlasti civilnemu prebivalstvu nudijo varno zatočišča pred smrtjo, ki jo sovražna letala sipljejo nad prebivalstvo. Francoski general Niessel je pred leti upravičeno poudaril, da ne sme biti nikomur zabranjeno, govoriti o problemih moderne letalske vojne in opozarjati na velikanske strahote, ki lahko zadenejo civilno prebivalstvo pri pomanjkanju varnih zaklonišč. Dolžnost vsake državne oblasti je v prvi vrsti, da poskrbi za arr.ost svojega civilnega prebivalstva pred vsemi napadi iz zraka. Mrzlica, s katero gradijo na Francoskem, v Angliji in i
drugod zaklonišča za civilno prebivalstvo, nam priča, da so tamošnje državne in ostale oblasti resnično na delu za zavarovanje svojega prebivalstva. Strahote zadnjih tednov nam tudi dokazujejo, kakšna usoda lahko zadene narod, ki ni dovolj tehnično pripravljen na sovražni napad in koliko nedolžnega civilnega prebivalstva po nepotrebnem doživi grozno usodo v nezavarovanih. s potrebnimi zaklonišči necpremlje-nih krajih.
Zaklonišča za zavarovanje civilnega prebivalstva pred zračnimi napadi morajo zadostiti mnogim zahtevam, če naj uspešno ustrezajo namenom, zaradi katerih so zgrajena. Biti morajo trdno in proti učinkom najtežjih bomb grajena, dovolj velika, da nudijo zavetje vsemu prebivalstvu, ne samo "bi ancem, in na takih mestih, da se vanje lahko zateče prebivalstvo v najkrajšem "času. Moderna zaklonišča morajo biti poskrbljena z vsem, kar je potrebno tudi za večdnevno ali celo več tedensko bivanje pod zemljo; pri tem se pojavlja cela kopica vprašanj, ki so v zvezi s prehrano, s preskrbo z vodo in razsvetljavo, s prvo pomočjo ranjenim in bolnim itd. Zaklonišča ne smejo biti omejena samo na mestno prebivalstvo, ampak je danes, v času totalne vojne potrebno, da se tudi kmečkemu in delavskemu prebivalstvu nudijo varna zatočišča pred nevarnostjo zračnih napadov. Graditev varnih zaklonišč za vse prebivalstvo je ena izmed največjih nalog sodobne pasivne protiletalske obrambe.
Zatemnitev in drugo
Med sredstva pasivne protiletalske obrambe spadajo tudi zatemnjevanje celih mest in pokrajin, maskiranje raznih objektov, organizacija pomožne civilne in sa-nitejske službe ter uporaba vseh sredstev, ki služijo preti plinskim in bacilskim napadom. Običajna razsvetljava mest in večjih krajev, tovarn in večjih postaj lahko postane v primeru zračnega napada zelo usodna, kajti sovražna letala morejo že iz zelo velike razdalje zaznati svoj cilj in se laže orientirati. Naj samo omenimo, da letalo lahko zapazi veliko postajo že iz daljave približno 80 kilometrov. Priprave za zatemnitev mest, večjih krajev, zlasti pa tovarn in bolnišnic morajo biti vedno pri roki in že v naprej pripravljene, kajti hitra zatemnitev tovarn in bolnišnic je združena z velikimi težavami, če naj ne povzroči zmede in ne onemogoči normalnega dela, ki je v takih objektih nujno in ki zaradi zračnih napadov ne sme biti prekinjeno. Z maskiranjem raznih važnih objektov, z iz-premenitvijo njihovih geometričnih oblik je mogoče v veliki meri onemogočiti sovražnim bombnikom hudo razdejanje. Objekti, ki jih je treba pesebej zavarovati proti zračnim napadom, so zlasti elektrarne, plinarne, hangarji, mostovi, bolnišnice itd. Poudariti pa je treba, da morajo biti priprave za maskiranje teh objektov v zalogi že v miru, kajti nikoli ni mogoče vedeti, kdaj se politični položaj zasuka tako, da sovražni avijoni priletjo nad nič hudega sluteča mesta.
Naj se dotaknemo še civilne pomožne in sanitejske službe ter preskrbe civilnega prebivalstva s protiplinskimi maskami. Pomožna in sanitejska služba mora biti temeljito organizirana in je treba vanjo pritegniti čim več sposobnih ljudi ter jih dc potankosti izvežbati v vsem, kar je z moderno protiletalsko obrambo v zvezi. Vsaka država pa mora delati tudi na tem. da svoje prebivalstvo založi s prepotrebnimi plinskimi maskami, saj vidimo, da sta n. pr. francoska in angleška vlada oskrbeli slehernega prebivalca s tem nujnim sredstvom za zaščito pred zračnimi napadi. Kakšna usoda lahko v totalni vojni zadene civilno prebivalstvo, ki ni preskrbljeno do zadnjega moža. otroka in žen- s plinsko masko, se ne d£ popisati. Da ima vsak poedinec svojo plinsko masko, to je ena izmed najosnovnejših zahtev sodobne pasivne protiletalske obrambe. Naloga vsake državne oblasti je, da preskrbi s plinskim maskami vse one, ki si je sami ne more j • kupiti. In teh je v vsaki državi brez dve ■ ma največ.
Vsakdo na svojem mestu
V tem kratkem članku nam sicer nI mogoče na široko razglabljati o vseh neštetih vprašanjih, ki se nam stavijo o moderni aktivni in pasivni protiietalsk obrambi. Imeli smo le namen, da na krat/ ko opišemo najvažnejše, kar je z njo *. zvezi. Sodobna vojaška tehnika je že ne kaj tako popolnega, da bi obravnavanj« posameznih vprašanj zahtevalo posebni! obširnih člankov. Tudi na tem mestu rt mogoče pisati o vsem, kar bi mnogim, ki o protiletalski obrambi niso dovolj poučeni, radi povedali. Mislimo pa, da ni in ni preveč, če iznova poudarimo, da je za uspešno aktivno in pasivno protiletalsko obrambno potrebno sodelovanje vojaških in civilnih sil bolj kakor na kateremkoli drugem področju moderne vojne. Uspešna protiletalska obramba je združena s tolikimi zahtevami in težkočami, da mora v danem trenutku biti vsak poedinec na svojem mestu in da mora vsakdo v celoti upoštevati vsa navodila o protiletalski obrambi poučenih in pomožno službo vrše-čih oseb.
Grozote, ki jih povzročajo zračni napadi in o katerih dan na dan čitamo v časnikih, spravljajo nepoučene ljudi v strah in zmedenost, kar je tudi popolnoma razumljivo. Težko je materam, ko mislijo na usodo svojih otrok in jih skrbi, ali jih bodo mogle zavarovati pred strahotami zračne vojne, vznemirjeni so starci, ki bi radi v miru preživeli jesen svojega življenja, razburjeni so otroci, ki so v domišljiji še huje slikajo razdejanja, ki ga prinašajo jekleni ptiči. Vidni ukrepi, ki so potrebni, da se prebivalstvo na lastne oči prepriča o vseh potrebnih pripravah za zavarovanje svojega položaju v uri, ki nikoli ne veš, kdaj lahko pride, so najboljše sredstvo za pomirjenje razburjenih in preplašenih glav. Nikomur ni mogoče zameriti, če se v teh usodnih urah, ko divja nad Evropo nova vihra svetovne vojne, zanima za vse pojave. ki so z njo v zvezi, in če pričakuje od odločilnih faktorjev, da podvzamejo vse potrebno za zaščito civilnega prebivalstva. 2e francoski general Niessel je prav mislil, ko je zapisal, da js treba temu vprašanju posvetiti največjo skrb.
Lucidus.
IZNAJDLJIVOST — Povejte mi, zakaj hodite tako radi po ulicah z menoj?
•— Vidite, gospodična, to je tako. Imam precej dolga, in ko hodim tako po ulicah z lepo gospodično, me nihče od mojih upnikov ne opazi, kar vsak gleda le vas...
Vino. razum in zločin
Pogled skozi lupo psihiatra-sodnega izvedenca v duše ljudi, izgubljenih med senco prisilnega jopiča in senco kazenskega paragrafa
Vsak dan beremo v dnevnem časopisju žalostna poročila o umorih, ubojih, o grdih zločinih, velikih in majhnih, ki jih store nekateri nad življenjem in imetjem svojega bližnjega. Kakšno kazen naj prejme zločinec za storjeno hudodelstvo? Ali je odgovoren pred postavami, ali ni nemara njegov zločin nepremišljeno dejanje pobesnelega blazneža? Naprosili smo našega najuglednejšega in prav gotovo našega najboljšega psihiatra docenta dr. Ivana Robido, da nam dovoli nekaj bežnih pogledov v bogato zakladnico njegove štiridesetletne prakse sodnega izvedenca v psihiatriji. Gospod docent bi moral pred meseci pričeti na univerzi s predavanji o sodni psihiatriji, pa je iz več tehtnih vzrokov mesto predavatelja odložil. Naj mu bo izrečena na tem mestu zahvala za prijaznost, da nam je uslužno dal na razpolagp potrebne, nadvse zanimive zapiske in pojasnila.
Docent dr. Ivan Robida
V svetu bolnega duha
Duševne bolezni prav za prav niso le ananstveno-medicinski, ampak socialni pojav, saj s svojimi uničujočimi posledicami moteče posegajo v posameznikovo, v rodbinsko in socialno življenje. Razlikujemo v glavnem pridobljene in prirojene duševne 'bolezni. Pridobljene blaznosti, recimo, po raznih poškodbah lobanje, po poteku infekcijskih bolezni, v epilepsiji, histeriji. Psihično obolelost doženemo na primer pri motociklistu, ki se je pri padcu težko poškodoval. s posledicami duševnih motenj, pri sifilitiku, ki je dobil kot žalostno ded-ščino svoje zablode paralizo. Pri drugih pridejo v poštev zopet razna zastruplje-nja, tako zunanja, z alkoholom, morfijem, svincem, ogljikovim oksidom in drugimi strupi. Notranje zastrupitve z bakterijami, po Basedovvu, pri kretenizmu. Končno se pojavljajo blaznosti še pri novotvorbah v možganih, pri težki oslabelosti in še raznih živčnih boleznih.
Prirojene blaznosti so plod razvojnih nedostatkov, ki se kažejo v prirojeni duševni onemoglosti sicer v lažjem primeru v imbecilnosti, v težjem pa v idijotiji. Vmes so še razne stopnje bolestnosti, tako dege-neracije, psihopatije, ki se kažejo deloma kot posebnosti v značaju in temperamentu teh bolestnikov, deloma pa kot prave psihoze. Sem spada tako zvana manično-depresivna blaznost, ki je značilna po svojem valovitem poteku, tako, da se depresivne in manične faze menjujejo z glavnimi znaki: velik nemir, vedra razbranost in želja po neprestanem udejstvovanju. Drugo vrsto bolestnosti imenujemo paranoja, ki jo lajiki tudi poznajo v posebni zvrsti pod imenom kverulantna blaznost, ki se pojavlja v občutkih ogražanja in zapostavljenosti.
Pretežno večino v blaznicah tvorijo shi-cofreniki. Shicofrenija se uvaja z lahko depresijo, kateri slede razburjenja, zmedenosti, stanja toposti, predvsem pa težka razrvanost. Najnavadnejša psihoza, ki jo vsak dobro pozna, a je nima za blaznost, je navaden alkoholski opoj. Pri pijanosti opažamo lahko razne stopnje duševnih bolezni: manična vedrost, veselost. podjetnost. pozneje pa zmedenost do popolne duševne ohromitve. Ostale psihoze so lajiku neznane.
Težavna naloga psihiatra
Sodni izvedenec mora pač obvladati dodobra svojo snov, za kar je treba temeljitih teoretičnih študij in mnogoletnih izkušenj. Pa se še zgodi verziranemu psihiatru, da v posameznih primerih odreče vse njegovo znanje in opazovanje, katerikrat tako, da ne more postaviti diagnoze in je v oddaji presoje v veliki zadregi. Zato je izvedensko delo psihiatra zelo težko v vseh netipičnih primerih, zlasti že zaradi potvarjanj in si-
mulacije, dasi danes pač najrazboritejši psihiatri vedo, da simulirajo samo psihično neuravnovešeni ljudje; seveda je pa tudi resnica, da so skoraj vsi kriminalci psi-hopatični. Izvedenec dobi pri sodišču akt, ki ga mora preštudirati in iz katerega si izpiše vse tiste podatke in izpovedi • prič, ki so sumljive za abnormalno duševnost osumljenca ali obdolženca. Ugotoviti mora vse potankosti obtoženčevega življenja od poroda dalje, kdaj je shodil, kdaj izgovoril, otroški razvoj, kako se je šolal in s kakšnim uspehom, skratka ves curriculum vitae. Sposoben psihiater si že iz sodnih spisov ustvari približno sliko preiskovančevega duševnega stanja, končno mnenje izreče potlej, ko obtoženca telesno in duševno preišče. Ko dobi dovolj elementov, jih zveže v primerno zgradbo, postavi v primeru dognanja kakšne psihične bolezni diagnozo ter se v svojem strokovnem jeziku izjavi, pod katero točko kazenskega paragrafa spada obtoženčev zločin, o tem, ali je le-ta presoden, kazensko odgovoren, odnosno neprištevit, neuračunljiv.
Od zla do zločina
Pogled v zapiske psihiatra — sodnega izvedenca nam na pretresljiv, brezobziren način razgali vse strahotno gorje in tragiko, ki jo prinaša v življenje ljudi njihova blaznost, njihove duševne bolezni z uničujočimi posledicami. Blazni zločinci počenjajo blazne zločine in samo izkušeno oko spretnega, razgledanega psihiatra more prodreti za kulise zločinskih dejanj duševno manjvrednih, duševno obolelih ljudi.
Primer iz prakse sodnega izvedenca. Krvav zločin, pravi umor, lahko bi rekli tudi družinska drama. Skromen, tih uradnik v mestu živi s svojo ženo in s tremi otroki v srečnem zakonu petindvajset let. Svojo ženo ima rad otroke tudi, nikoli prepir ne greni družinske sreče. Nekaj pa je, na čemer trpe vsi, to je pomanjkanje življenjskih sredstev. Premajhna plača, trije odrasli otroci brez služb, težko se prebijajo iz dneva v dan. Nemara prav zato postaja mož zadnje leta tih in potrt, prične zahajati v gostilno in se vrača pozno ponoči pijan domov. Toda nikoli ni nasilen proti ženi, ki mu tudi ne očita pijančevanja, saj si ga razlaga, češ, pomankanje je krivo, da v pijači vtaplja svojo žalost in zagre-njenost. Z lepimi besedami ga sicer skuša odvrniti od pijače pa se ji to ne posreči. Usodega dne je postal mož še bolj potrt, vse do noči je preležal v postelji zatopljen v svoje žalostne misli. Proti jutru pa je nenadoma vstal in pričel nemirno korakati po sobi sem in tja. žena ga je vprašala, kaj vendar počenja, saj vendar vidi, da vsi še spe. Na te besede je mož potegnil izpod blazine revolver in pričel besno streljati na ženo in otroke. — Iz tega tihega, pohlevnega človeka je v trenutku postala pravcata divja beštija. Streli so usmrtili ženo ter ranili otroke. Prihiteli so ljudje, prišla je policija in ga aretirala. Po dejanju je bil vidno razburjen, ves bled, tresel se je po vsem telesu, pozneje pa se je obvladal ter ostal miren in apatičen. Kot vzrok streljanja je navedel obup zaradi pomanjkanja, mislil pa ni nikogar usmrtiti. Ne zaveda se pa, zakaj je neposredno streljal, ve samo to, da mu je tisti čas močno zašumelo v glavi. Spominja se pač, kako so okrvavljeno, smrtno zadeto ženo odnesli, poslej pa se ne spominja več, zavedel se je šele na policiji. Zdaj je na vrsti psihiater, da preišče moževo duševnost. Izvedenec vrta in vrta, dožene njegovo preteklost in se najprej ustavi pri dejstvu, da sta dve
obtoženčevi sorodnici zblazneli. Torej duševna bolezen v rodbini. Dalje je mož v mladosti pretrpel hud pretres možganov. Dobival je pogoste napade v prsih in glavi, prej ni nikoli pil, ker alkohola ne prenese. Razumsko ni kdo ve kaj razvit, v nekaterih rečeh omejen, ima močno poapnenje žil in je prezgodaj izhiran, oslabel človek z zmanjšano odpornostjo. Njegovo dejanje spominja na shicoidne psihoze. Nenadoma je iz omrtvelosti in zakrknjenosti brez psihološko neumljivega temelja izvršil zločin. Psihopatska, bolestna narava, katero je znatno okvaril alkohol, ki ga je užival kljub temu, da ga sploh ni prenesel. Diagnoza iz vseh teh in ostalih dognanj ga oprašča kazenske odgovornosti- ker je shi-coiden psihopat manjvredne duševnosti, ki je bila v času zločinskega dejanja razkro-jena oziroma skaljena.
Tiran in njegova bolna bojazen
Cisto drugače se je spletla zgodba, ki se je prav tako končala z dvojnim umorom. Oženjeni uradnik petdesetih let, oče več otrok, je dne tega in tega streljal na ženo in na hčer ter obe usmrtil. Sodišče je uvedlo proti njemu sodno postopanje, ki je bilo pa ustavljeno, kajti pri preiskavi obtoženčevega duševnega stanja sta sodna izvedenca spoznala, da je obtoženec duševno bolan. Podrobna preiskava njegove preteklosti in njegovega družinskega življenja je razkrila žalostne, strahotne reči sveta, kjer je dolga leta blazen človek po mili volji trpinčil in vprav zverinsko, sadistično šikaniral in mučil svojce. Ne, to že davno ni bilo več življenje, ki ga je živela nesrečna žena z otroki ob strani blaznega moža. To se pravi, prva leta zakona je še nekako bilo, mož je bil sicer čudaški, preveč samo svoj, uporen, tiranski zadosego pravic hišnega in družinskega poglavarja. Otroke je zgojil strogo, vojaško, jih dre-siral takorekoč z bičem, kakor da bi imel opravka z divjimi, neukročenimi konji, že potlej, ko so otroci že davno prekoračili polnoletnost, jim je na vse mogoče načine kratil osebno svobodo, napovedoval obvezno uro spanja, z železno, neizprosno roko določal red življenja, gnan od nenasitne sile, vladati, biti vsemogočen gospod in sodnik nad sužnji, ki jih njegova sveta volja lahko vsak čas stre k tlom. Poznejša leta so "*e razmere doma še močno poslabšale. Mož je postajal nasilen, izzival prepire, kar na lepem razgrajal in se včasih celo dejansko lotil žene in otrok. Zastrupiti me hočete, hudiči! je venomer ponavljal — to je bil prvi vidni znak naraščajoče duševne bolezni — paranoje. Bojazen, da ga hočejo uničiti, da mu strežejo po življenju, da se snuje proti njemu zarota z njegovo ženo na čelu. Vse jedi je morala žena vpričo njega pokusiti, slišal je glasove, ki so mu obljubljali pogubo s strupom, videl je celo ženo kako stresa nekakšen bel prašek v lonec in zazdelo se mu je, da je že zastrupljen, že ga zvijajo smrtni krči, njegov obraz v ogledalu dobiva mrtvaško podobo, žile se mu nabrekajo, oči izstopajo iz jamic — še čas ali dva in konec bo. In ta strah pred koncem, ta uničujoča zavest, da so mu za petami, da so ga zahrbtno zapletli v nesrečo, ki se zmerom bolj oži; vsa ta bolezenska, paranoidna morija ga je privedla v gostilno k utehi, k pozabi. Prej nikoli ni pil in to je značilno. Samo ti strašni bolezenski prividi, to duševno trpljenje ga je zalkoholiziralo ter tako pospešilo bolezenski izbruh do samega zločinca. Usodnega dne je pijan prikolovratil do-
mov, dvignil škandal, pretepel ženo in hčer, se nenadoma zavedel, da so ga zastrupili, da so mu minute štete, vzel orožje ter streljal z besedami: Opravljam samo svojo dolžnost !. . .
Morilka, ki ji je sredi pota pošel pogum
Pred sodnim izvedencem stoji precej šibka, revna kmetiška ženska. Mirna je sicer in tiha, toda njene kretnje so plahe in negotove, oko ji bega nezaupljivo sem in tja, raz obraz ji bereš zaskrbljenost in tugo. Med pomenkom pogostoma za joče in zdaj pa zdaj globoko zavzdihne. Odgovarja urejeno in točno na vprašanja, zanika, da bi bila na kakršenkoli način bolna, svoj zločin opravičuje z zmedenostjo. Z možem se ni nikoli razumela. Bil je pijanec in viačugar, zapravljal je denar, prodajal zemljo, pretepal ženo. Resnica bo nekako v sredi. Oba sta bila pijanca, kajti žena je že celo sama zahajala v gostilne. Dalje navajajo priče, da je bila slaba gospodinja, jezava, svojeglava ženska, ki ni znala z možem človeško ravnati. Spet bo tu resnica nekje v sredini. Oba sta prinesla svoj delež k razrušitvi družinske sreče. Oba alkoholika, ki ju je alkohol od dne do dne bolj podžigal v strasteh sovraštva, in ker je spričo alko-holizacije vsaka moralna odgovornost zmerom bolj padala v njiju, je bil do končnega zločina en sam korak. Neke noči, ko je obtoženka ob strani osovraženega moža premišljala o preteklosti in bodočnosti svojega življenja, se ji je mimogrede utrnila morilna misel, napraviti konec temu pas-
jemu življenju. Večni prepiri, pretepi, pijanosti; ljubezenska usužnjenost človeku, ki se stara, brezumno zapravljanje in s tem v zvezi negotova bodočnost s pretečo nevarnostjo revščine — vsa ta boleča dejstva so ji za trenotek zmedla um, opojena s sovraštvom do moža, ki je po njenem krivec vseh teh nesreč, je vzela sekiro in zamahnila po spečem možu enkrat, dvakrat, trikrat. Sklenila je že prej. politi posteljo in ubitega moža s petrolejem ter zažgati. Toda po storjenem umoru so ji pošle moči. Obšla me je groza in ugasnila sem luč. da ne bi videla, kaj sem napravila«. Potiej je odlašala s podtaknitvijo ognja, pekla jo je vest in mučno ji je bilo, ko ji jo sočuv stvujoča soseda nas veto vala, nnj daruje nekaj sveč za srečno vrnitev izginulega moža. Te sveče naj gore — na zunaj kot slepilo za ljudi, pa tudi zno-traj, prav zanjo naj gore za odpuščanje težkega greha. Pekoča vest in kesanje sta jo docela živčno stila, in ko jo je končno čas vendarle prisilil, zanetiti požar, da izbriše in uniči posledice krvavega zločina — ji je živčevje docela odpovedalo. Oblila je sicer še posteljnino s petrolejem in podtaknila ogenj, toda takoj nato je poklicala na pomoč, v brezupni zavesti, da je itak vse izgubljeno.
Zopet anamneza, zopet preiskava. Sodni izvedenec secira do jedra sleherno potankost preiskovančevega življenja. Prav nič ne uide njegovim izkušenim očem. Pod lupo njegovega znanja in izkušenj stoje ljudje v vseh svojih dejanjih in podvigih razgaljeni do dna duše in srca. In z njegovo besedo se dopolnjujejo usode ljudi. . .
L. K.
Koncert pacientov na bivšem psihiatričnem oddelku
Povest o vojnem dobičkarju
Vsak dan hodil je na dnino, z njo preživljal je družino; pa mu delo zasmrdi, bolj kupčija mu diši.
Mož omisli si voziček. Skraja majhen je dobiček, vsak začetek je težak. Vest ima že nekaj dlak.
Železnino zdaj kupuje, z njo kupčuje, prekupčuje. Zadovoljno z bičem poka: vest kosmata več ne stoka.
Čas hiti, mošnjiček rase, mož redi se kakor prase, v avtu že slepar sedi. Kje je vest? V garaži spi.
Sreča vedno se ne smeje, greh ima pa svoje meje: ves dobiček mu vzemo, med ušivce ga zapro.
Kaj stori krivični dinar, dokazuje tale dninar; ljuba duša, kar poglej: tam je, kjer je bil poprej!
Ivan Rob
PROFESORKA
Žena: »Na, dragi možiček, ta šopek ti poklanjam v spomin ob obletnici poročnega dne!«
Mož: »Najlepša hvala, dragica! Spomni tudi ti mene, kadar boš obhajala obletnico, da ti tudi jaz kupim kaj v spomin!«
SIGURNOST
A: »Kam pa tako hitiš?«
B: »V zavarovalnico, da se zavarujem za življenje!«
A: »Pa ti si bil vedno proti življenjskemu zavarovanju!«
B: »Da, da! Toda danes sem položil izpit za nogometnega sodnika!«

Sicer je res. da bo od zdaj naprej v Ljubljani še več sodnikov, kajti iz igre-ba so prenesli stol sedmorice k nam in zdaj bomo tu razsojali največje stvari, vendar se vsak pameten človek seznani s paragrafi, in ko jih spozna je njegova plovba skozi življenje dost' lažja, ker ve, česa ne sme storiti, da ga ta ali oni ne prime za nos.
Res je že, da je za takele vrste pisanja, kot je moja pridiga, stvar v tokrat težja, posebno ker ti čista resnica kar sama sili v pero, toda zavedati se moramo, da gre dandanes vse navzkriž, novi ljudje prihajajo, mladi nadomeščajo stare, stari pa ponekod mlade ni več pravega reda in ves svet je postavljen na glavo.
To se vidi tudi v naši lepi Evropi, kjer se mi, ki se imamo za pametne, niti nič več ne spoznamo. Jaz imam sicer svoje mnenje o tej stvari, toda kako bi si ga upal napisati, ko se lahko zgodi, da bo čez noč postalo vse drugače. Nič ni več sigurnega, vse je tako čudno premakljivo, neke roke mirno šarijo po zemljevidih, meje padajo kot češplje z drevesa, ljudje
mro — saj sam ne vem. ali že morda ne stojim z eno nogo v grobu. In grob je težka stvarca za živega človeka.
Da, da, smrt, ki zdaj razsipava svoja darila na vzhodu in na zapadu, je dokaj premisleka vredna stvar, kajti ona ne čaka in pride po navadi prehitro. In če se tega zavedamo, nam nehote prihaja na misel, da je treba biti pošten, dokler ne bo prepozno; ali boš na smrtno uro govoril resnico, če si vse življenje lagal?
Jezik me srbi in z najtežjo silo ustavljam svoje besede, ker ne vem, kje bi zagrabil, da bi vse povedal, kar mi leži na srcu. Pa pojdimo kar po vrsti, kajti red mora biti.
Torej: v Ljubljani smo imeli češpljev teden, in če bi mi vsi kupili toliko češpelj. kakor je to svetoval naš magistrat, bi bili vsi od prvega do zadnjega sami češpljev-ci. Vsi pa nismo ubogali, kajti nekateri od nas bomo rajši počakali, da bodo češplje prekuhali in kaj je za samo boljše od slivovke, to menda vsak ve. In slivovka da toploto, da pa tudi korajžo in tako bomo z junaškim pogledom gledali v bo-
dočnost, pa naj se ta kuha kjerkoli. Morda bomo pa slivovko celo izvažali, saj so tudi drugod narodi, ki potrebujejo koraj-že, izvažali jo bomo, za temelj pa bomo vzeli sklep ameriškega kongresa, ki pravi: Cash and carry!, kar se pravi po naše: Plačaj pa vozi! Plačaj, bratec, potem pa naloži in hajdi s slivovko, kamor te vleče. Na kredit pa ne damo nič, plačaj s suhim zlatom.
Zadnje čase, ko se bolj zanimam za narodno gospodarstvo, sem nekje bral, da se morajo mednarodni dolgovi plačevati v zlatu. Bral sem, pa nisem dolgo razumel. Ali se plača kar tako v kosih zlata — ali se lahko dajo uhani, prstani in zlate ko-ravde ? Ali se plača z novi ? Novci pa so kosi kovine, s strani države overovljeni kosi — kako se ti izvozijo? In nazadnje, kako se določa cena? Ali se upošteva tisto vrednost, ki jo blago ima, ali se tudi tukaj določi cena na temelju dobička? Bral se in bral. potem pa sem nekoga po-prašal in ta mi je razložil vso stvar:
»Vidiš, Kapur«, je dejal, temelj človeškega življenja je potreba.«
»Potreba?« sem se začudil. »Kakšna potreba?«
»Počakaj, Kapur,« mi je odgovoril. »Veš, kaj je potreba? Potreba je zavest, da ti nečesa manjka.«
Spoštljivo sem pokimal, on pa je nadaljeval:
»Vidiš, in že imaš zavest, da ti nekaj manjka, občutiš potrebo, tisti trenotek pa tudi zahrepeniš, da bi to potrebo utešiL Razumeš?«
Vesel sem mu odvrnil:
»Seveda — če nimam denarja, hrepenim po njem.«
»Ne mešaj, dragi Kapur«, me je skoro z jezo opomnil. »Tu ne gre zdaj za denar. Človek nima potrebe po denarju, temveč po onem, kar lahko za denar dobi. Ali ne?«
Spomnil sem se svoje žeje in mu seveda spodobno pokimal.
»No. vidiš.« je nadaljeval on, »imamo stvari, s katerimi si potrebe utešujemo, in te stvari imenujemo vrednote.«
»Da. Pivo, slivovka, kruh . . .«
»Tako je, vidiš, — vsak človek dela za to, da bi si pridobil vrednote, to se pravi, da bi si utešil svoje potrebe. Vsak človek, vsaka dežela in vsaka država. Vrednote pa je treba plačati. Ce imaš denar, kupiš. če imaš denarja, pa si le lačen, vza-meš, kjer je. Ali ne?«
žalostno sem pokimal:
»Tako je!«
In on me je zadovoljno udaril po plečih in mi za slovo dejal še:
»Mislim, da za sedaj razumeš ameriški kongres, in prepričan sem, da ti je jasno še kaj drugega.«
»AH ni s tem Se vse povedana? m« ga
vprašal s strahom, on pa je odkimal:
»Ne. Je še dosti stvari — pa za enkrat to prežveči, bova drugič govorila o razdeljevanju vrednot.«
In je odšel, jaz pa sem gledal za njim.
Tako je torej na svetu: če nimaš, vza-meš, in če si močnejši, dobiš. Po glavi ml je začela rojiti vsa zgodovina od Egipčanov do svetovne vojne in še naprej in kar zazdelo se mi je, da mi postaja vse jasno.
In zato, dragi moji, se zavedajmo svojih potreb. Ko nam bodo te popolnoma jasne, premislimo s kakšnimi vrednotami jih bomo lahko utešili — ko pa bomo dognali tudi te. najdimo primerna plačilna sredstva, in če teh ni, pojdimo pot, ki nas jo uči zgodovina in naT>dno gospodarstvo.
Jaz za svojo osebo bom začel brati. Študiral bom vse, kar mi bo prišlo pod roko, predvsem pa se bom za enkrat vrgel na pravo. Pravo pomeni pravico in pravica je lepo razložena v paragrafih* Ko bom spoznal vse zakone, si bom svoje življenje usmeril čisto po njih, kajti iz-previdel sem, da se da zakonito storiti marsikaj, kar bi človek, če ni pravno podkovan, lahko imenoval krivico aH celo greh. In v tem spoznanju bom nastopil svojo novo pot, srečo bom nosil aebi in vam vsem, dragi poslušalci in poslušalke — amen!
ŠPORT
VI. halo v novi ligi
Dve točki In tri mesta za naši
je prinesla včerajšnja zmaga SK Ljubljane nad Bačko — Gradjanski je dobil prvi gol, vodi pa še zmerom kr epko
obračunavanj. V 20. min. je Farkaš zabil za Slavijo edini gol dneva. V drugem polčasu so gostje igrali še ostreje in je moral sodnik Šterk zaradi surove igre izključiti Bjelančiča od Splita. Publika je protestirala proti sodniku in proti Spličanom. Tik pred koncem — igralo se je že skoraj v temi — se je žoga vendar znašla v Slavijini mreži. Slavijaši so v znak protesta zapustili igrišče, toda sodnik je izjavil, da gola ni priznal, nakar se je igra nadaljevala.
Hašk: Slavija (V) 1 s o (oso)
Varaždin, 1. oktobra
Edini gol dneva je bil avtogol. Tekmi je prisostvovalo 1500 gledalcev V prvem polčasu sta si bila nasprotnika enakovredna, v drugem pa je bila igra bolj zanimiva, ker jc Slavija stalno ogražala Haškova vrata. Na pad Slavije pa je bil premalo enoten. Tudi na tej tekmi je prišlo do konfliktov in je bil Haškovec Pajevič II v drugem polčasu zaradi surovosti izključen. Čeprav pa je Hašk igral samo z 10 igralci, je v 39. min. iz gneče pred Slavijanimi vrati dosegel edini gol. Ustreljena žoga se je namreč odbila od Gušiča v mrežo. Zmaga Haška je bila nezaslužena, ker je bik Slavija boljša.
Šesto kolo tekem v hrvatsko-slovenski ligi, ki je bilo na sporedu danes, ni prineslo pretresljivih dogodkov. V vseh srečanjih so zmagali favoriti, to pot tudi Ljubljana, ki je imela na domačih tleh precej nevarnega nasprotnika. Današnja zmaga. ki bi bila po splošni sliki na igrišču lahko tudi še večja, je prišla belo-ze-lenim kakor nalašč, kajti z dobljenima dvema točkama so se vsaj začasno za krepak korak pomaknili od nel.iubega *ad-nie«ra mesta v tabeli. V moštvu je danes za/" vel o nekaj volje in se tudi pokaralo nekaj znanja, tako da smemo upati, da bo zdaj morda le konec večnega strahu pred ono pozicijo na koncu vseh ostalih.
V Zagrebu je zmaeal Gradjanski in je moral Sašk zabeležiti svo* prvi poraz. Gra-djan«ki na ie pri tei priliki dobil prvi gol v svojo mre?o. V ostalem pa je še naprej o^+al v vodstvu tabele.
Ofiipska Slavija le tes™« obrač'in»'a s SnVtnm Hašk na ie v Varaždinu pustil Sl:*viin brez toPke Snlitski Izid le kinih temu, da so v zadnjih dnevih o Hajdukovi
enajstorici krožile zelo nerazveseljive vesti, izpadel v korist domačinov, kar pomeni, da upor med igralci ni imel najhujših posledic za moštvo.
Prvenstvena tabela danes ni pretrpela prevelikih pretresijajev in se je samo Concordia morala umakniti osiješki Slavili na šesto mesto, viden skok pa je ▼ spodnjem delu napravila Ljubljana, ki se je z boljšo razliko golov usidrala na sedmo mesto pred svojega današnjega nasprotnika. Slika prvenstvene tabele je do prihodnje nedelje takale:
Gradjanski
Sašk
Haiduk
Slavila (O)
Concordia
L.ifhljana
Fačka
Solit
Slavija fV)
6 5 1 0 23
6 5 6 3 6 3 6 2
2 1 2 1 0
0
2 1 2 1 2 0 1 2
18 11
2 14
2 13
11 12 11 4 4
1 7 10
9
19 15
20 21
10 9
11 (1) 10 (2) 8 (4) 7 (5) 6 (6) 5 (7) 4 (8) 4 <*) 3 <9> 2(10)
V naslednjem naša poročila:
Ljubljana : Bačka 5:3 (3:1)
Na igrišču Ljubljane je bila danes odigrana ligaška tekma v hrvatsko-slovenski ligi med Ljubljano in Bačko iz Subotice, ki se je končala s sigurno zmago domačih Na igrišču se je zbralo okrog 800 gledalcev kar je za našo Ljubljano vsekakor premajhno število. Vreme je bilo deževno, kar je. posebno v drugem polčasu, precej nagajalo igralcem in več ali manj tudi vplivalo na rezultat.
Ba&ka iz Subotice
se je po več kakor desetih letih, odkar je nismo imeli prilike videti, predstavila
v naslednji postavi: Barna, Hampelič. Vujkovič. Horvatski. Sarčevič. Kopunovič, Demeter, Evetovič, Sabanov, Vidakovič in
Cvijanov.
Moštvo je bilo simpatično sprejeto in je
dalo kot celota tehnično prav dobro in fair igro. Najboljši del moštva je obramba, ki je imela danes zelo mnogo dela, ker sta v srednji vrsti odpovedala stranska krilca, zadovoljil pa je, prav posebno v drugem polčasu, srednji krilec Sarčevič. V napadu se odlikuje leva stran, po kateri so gostje tudi bili uspešni, ostala trojica pa ni pokazala nič posebnega.
L^bljana
]e danes nastopila v spremenjeni sestavi, in sicer: Kroupa. Ceelar, Jerman, Vodišek, Sercer. Boncelj, Pressinger, Pupo, Grintal, Lah Smole.
Enaistorica je danes zaigrala dovolj dobro. vendar ne tako, da bi mogli biti z njeno igro popolnoma zadovoljni. V obrambi Kroupa ni zadovoljil in gresta dva šola na njegov račun, pač pa je Ceg-lar danes zaigral v velikem stilu in tudi njegov partner je bil na mestu. V srednji vr«ti ie danes Šercer odlično opravil svojo nalogo. dočim stranska krilca nista zadovoljila Boncelj je v prvem polčasu dal kar slabo igro. V napadu je leva st^an z G^ntplom v sredini ooka^ala prav dobro znanie. dočim je bil danes Pupo sem in tja obupen in je z netočnimi predlo*ki kriv da moštvo ni dns««io vidnejšega uspeha. Pressinger je bil dober.
Kratek potek
V	prvem delu igre se gostje nikakor ne znajdejo na terenu in je Ljubljana stalno v njihovi polovici. V 12. min. Smole lepo predloži Grintalu in že je 1 : 0. Ljubljana je stalno v napadu in gostje nikakor ne morejo povezati svojih vrst. V 24. min. prvi napad gostov pred gol Ljubljane _ in že je rezultat 1 : 1. V 23. min. izrabi Grintal nepazljivost branilcev in poleg presenečenega vratarja efektno postavi na 2 \ 1. Enako se ponovi v 30. min., samo z razliko, da Grintal iz bližine 5 m namesto v mrežo, strelja vratarju naravnost v roke. V 36. min strelja Boncelj prosti strel in Grintal, to pot, že tretjič, poviša na 3 : 1, kar ostane vse do odmora.
V	drugem delu igre je Ljubljana zopet v ofenzivi, toda Lah in Pupo danes nista »pri strelu« V 16. min. oster strel Laha in od droga odbito žogo pošlje Pressinger v prazen gol. 4 : 1. V 25. min. napad gostov in Cvetovičev strel podaljša vratar sam v svojo mrežo 4 : 2. V 36. min. Pupo ostro strelja in že je rezultat 5 : 2. Liub-Ijana skuša povišati rezultat, toda Vodišek in Boncelj sta že na koncu svojih moči in v 44 min uide Vodičku levo krilo gostov ki doseže še gol in postavi izid današnje borbe na 5 : 3.
Sodil je namesto delegiranega codniVa Krausa iz Splita g. Macoratti prav dobro
Gradjanski • Sašk 3 s 1 (0:0)
Zagreb 1. oktobra Lepa in razburljiva borba, v kateri je zasluženo, toda šele komaj v finishu zmagalo bolj odločno in boljše moštvo. Mura-dori doseže z lepim golom v 24 min dru gega polčasa vodstvo za Sašk V 28 min Lešnik izenači. Isti igralec je še dvakrat potresel Saškovo mrežo. Saškovci so bili v prvem polčasu enakovreden nasprotnik v drugem pa so bili celih 20 minut boljš5 od Gradjanskega in šele prot' koncu so po pustili. Zelo dobro je sodil g Kujundžič i2 Subotice.
Hajduk t Concordia 2 : 1 (2 s 1)
Split 1 oktobra Precej slaba igra Concrrdia je bila v drugem polčasu v premoči Skoro ves čas tekme je bil hud naliv take da se igra za radi blatnega terena ni mogla prav razviti. Hajduk je imel boljšo obrambo. Con cordia pa slab napad. Rezultat je bil dosežen že v prvem polčasu V drugem polčasu so^bili Zagrebčani znatnr boljši in se je igralo večinoma na Hajdukovem polju. V 15. min. pred koncem je prišlo do
spora med igralci zaradi sodnika Petraella, k; je pogrešno diktiral prot: Hajduku prosti strel. Tekmi je prisostvovalo samo 700 gledaicev.
Slavija (O) : Split 1:0 (1:0)
Osijek, 1. oktobra Gostje so že v začetku pričeli z ostro | igro in je med igralci večkrat prišlo do
Stara liga
Beograd: Jugoslavija : BSK 1 : Bask : Jedinstvo 0 : 0. Skoplje: Gradjanski : ZAK 4 : 2. Borovo: Bata : Zemun 6 : 0.
0,
Mars? Olimp In železničar
so od včeraj sem najboljši med prvorazrednimi klubi
Ljubljana, 1. oktobra.
Nova prvenstvena nedelja v območju LNP je prinesla v L razredu 7 novih izidov.
V	ljubljanski skupini je bilo na terenu vseh 8 moštev. Na kratko: Mars je petič zmagal in se krepko usidral na čelo tabele. Kranj in Reka sta na obojestransko žalost delila na pol. Bratstvo si je z Jadranom pomagalo za dve mesti navzgor in tudi Hermes se je premaknil z neprijetnega repa tabele,
V	mariborski skupini je dobil Maribor ves izkupiček, Mura in Gradjanski pa polovičnega. Stanje v tabeli se zaradi tega še ni spremenilo in je Železničar še zmerom najboljši.
V	celjski skupini je bila tekma med zadnjima dvema (Atletikom in Hrastnikom), o kateri pa žal nismo mogli prejeti poročila. V tej skupini pa je ne glede na ta izid slej ko prej najboljši celjski Olimp.
Bilo Je vseh osem. •.
Mars : Disk 3 : Z
Na igrišču Ilirije je bila dopoldne prvenstvena borba med Marsom in Diskom iz Domžal, ki se je končala s pričakova- I no zmago domačih.
Borba je bila živahna in ostra ter je moral sodnik poslati desnega branilca gostov zaradi preostre igre z igrišča. S to zmago si je Mars še bolj utrdil svojo pozicijo v ljubljanski skupini I. razreda.
Sodil je g. Mrdjen.
Hermes : Svoboda 3 :1
Dopoldanska prvenstvena borba na igrišču Ljubljane med Hermesom in Svobodo je prinesla rezultat 3 : 1 za Hermes. Svoboda je bila Hermesu enakovreden nasprotnik ter je njen vratar sam kriv dveh golov Tesnejša razlika bi vsekakor bolj ustrezala poteku igre. Hermes je z današnjo zmago dobil prvi dve točki.
Sodil je g. Cimperman.
Kranj : Beka 2 : 2
Na igrišču Reke so Vičani v prvenstveni
tekmi s Kranjem rešili eno točko, ki pa i
so jo gostje prav po nepotrebnem prepustili nasprotniku Kranj :e do 4? min drugega polčasa vodil z 2 . 0 in je Rečanom šele v poslednjih dveh minutah uspelo izravnati rezultat.
Sodil je g. Macoratti.
Bratstvo: Jadran 5:2 (2:1)
Jesenice, 1. oktobra.
Na igrišču Bratstva je bila danes popoldne prvenstvena tekma med Jadranom in Bratstvom. Igra je bila na zelo raz-mehčanem igrišču, kar je precej oviralo igralce pri oddajanju žoge.
Bratstvo je nastopilo kompletno razen Crnoborega. Moštvo je zaigralo z mnogo volje in velikim elanom ter se je zlasti razigralo v drugem polčasu. Kaže, da bi domžalska lekcija izostala, če bi bilo moštvo nastopilo kompletno. Igrali so vsi dobro, pohvaliti pa je treba zlasti srednjega krilca Zavrla, ki je dobil na glavi precejšnjo rano, ko je trčil z nasprotnikom, a je kljub temu vztrajal do konca ter Še bodril ostale. Nadalje je podal dobro igro ves napad, kjer so bili odlični Janežič, Ivaniševič, Sretenovič, Abram in Kureš. Tudi Jadran se je dobro držal, predvsem obramba, zlasti vratar Franci. Za Jadran sta zabila gola srednji ln levi krilec, za Bratstvo pa Sretanovič 2. Ku-reš, Ivan ševič tn Janežič pa po enega.
Sodil je g. Skalar.
Za mariborske točke
Maribor : Bapid 2:1
Na Rapidovem igrišču je bila danes prvenstvena tekma med starima rivaloma, ki je bila zelo slabo obiskana. Komaj 250 ljudi se je zbralo na igrišču in še ti so bili z današnjo igro večinoma nezadovoljni. Maribor je danes sicer zmagal, toda ta zmaga je bila priborjena šele pred zaključkom tekme. Srečni strelec je bil Vo-deb, ki je pripomogel, da je Maribor knjižil še dve točki. O igri sami se ne da dosti povedati. Oba nasprotnika sta predvajala precej raztrgano igro, ki ni bila

V Atenah ne gre dobro
Po prvem dnevu Balkanskih iger smo ostali 3. mestu
Atene, 1. oktobra.
Atletske reprezentance Jugoslavije, Rumunije in Turčije so prispele v Atene, da sodelujejo na balkanskih igrah, ki so se pričele danes v krasnem atenskem stadionu. Reprezentanti so včeraj položili venec k vznožju spomenika Neznanega junaka. Danes dopoldne je prestolonaslednik Pavle sprejel balkanske reprizentan-te. V torek se bo začel kongres balkanskih atletov katerim na čast bodo razne svečanosti ln sprejemi. V zvezi z Balkanskimi igrami podčrtava jo grški I'stl pomen teh iger. ki se vrše kljub težkim razmeram v svetu. Balkanske igre so še enkrat dokazale bratski duh sloge, ki vlada na Balkanu. Atene so v svečanem raz-noloženju, glavne ulice so okrašene z zastavami balkanskih držav.
Otvoritev X. Balkansk'h iger je bila že lopoldne Ob tej pri.iki je bila tudi proslava lOletnega jubileja tega tekmovanja in je bila zaradi tega otvoritev zelo svečana. Ceremonial je bil podoben olimpijskemu in je trajal okrog pol tire. Pred kraljem Jur jem II., ki je prisostvoval otvoritv* skupaj s kraljico, in ored prestolonaslednikom Pavlom so defllirali zastopniki Grške, Jugoslavije. Rumunije tn Turčiie. Bolgari niso prisostvovali, kar se je pokazalo pri našem sktrpnem plasmaju. ker so računali samo štiri mesta, dočim smo mi stavili veHko trpenie na povprečje tekmovalcev. Razen grške kraljevske rodbine so bili navzočni tudi mi-nistrsk1 predsednik Metaxas z vsemi ministri. d^omatsk* •»*<or tirer^"^«.!*! opol-nomočenl minister Vukčevič z " osebjem
poslaništva itd. Na veJikem atenskem stadionu je bil ogromen ob:sk, bilo je tam nad 50.000 gledalcev. Plasma našega moštva je bil danes slab, saj smo dosegli samo eno prvo mesto, in sicer Kovačevič v metu krogle, medtem ko uspehov na 100 m, 800 m in v štafeti 4x400 m ni bilo. Igre se bodo nadaljevale v torek.
Rezultati tekmovanja prvega dne so bili naslednji:
100 m: 1. Mestafer (Turčija) 11.5, 2. Kling (Jug.) 11.5, 3. Stevanovič (Jug.) 11.5. Rezultati slabi zaradi močnega nasprotnega vetra.
Skok v vfelno: 1. Lekaxa (Grška), 2. Fulad (Turčija), 3. Pampadis (Grčija), vsi 180. Enak rezultat je dosegel tudi La-zarevič, ki pa je šele peti
800 m: 1. Stratakos (Grčija) 2:04, 2. Glemis (Grčija) 2:04.6, 8. Gortek (Jug.) 2:04.6. Hud poraz našega reprezentanta, ki je vodil do 200 m pred ciljetn. Rezultati v splošnem slabi.
Met krogle* l. Kovačevič (Jug.) 14.66 (nov balkanski rekord), 2. Buletl (Rum.) 14.44, 3. Srefanakis (Grčija) 14.29. Kovačevič je sigurno zmagal.
10.000 m: 1. Ragazos (Grčija) 32:53.8, 2. Cristea (Rum.) 33:39, 3. Kirlakides (Grčija) 33:58.
Štafeta 4x400 m: 1. Grčija 3:31.8, 2. Turčija 3:32.3, 3. Jugoslavija 3:33.1.
Po prvem dnevu tekmovanja vodi Grči j», ki je dosegla 26 točk, »ledi pa Turčija s 14, Jugoslavija s 18 in Romunija % 8 tBftKaati.	,
niti najmanj podobna prvenstvenemu nogometa Razen tega je tudi današnja tekma prinesla nekaj prestopkov proti športni fairnesi in tako smo spet doživeli, da so na igrišču padale celo klofute. Na srečo te klofute niso imele hujših posledic in je vse ostalo mirno.
Maribor je imel glavno silo v obrambi, ki je bila zelo robustna in je čistila v lepem stilu. Tudi krilska vrsta je na trenutke dobro igrala, vendar ni dovolj podpirala napada, ki je tako rekoč visel v zraku Razen tega napad ni znal držati žoge, tako da sta bili zadnji formaciji preveč obremenjeni.
Rapid je že v 3. min. prvega polčasa izgubil vodjo napada Baumla, ki je moral zaradi poškodbe z igrišča Zaradi tega Je Rapid igral samo na prodore, kar je imelo tudi uspeh. Vendar pa je bil njegov napad preveč mehak in neodločen. Obrambna formacija je bila še precej dobra, ven-. dar ima na vesti drugi gol in to predvsem ' iz taktičnih razlogov, ker ni znala pravočasno spraviti žoge z linije. Sodil je g Konič.
V predtekmi je rezerva Maribora v prvenstveni tekmi premagala rezervo Ra-•pida s 3 : 1. Sodil je g. Jenko.
Gradjanski : Mura 1:1
Cakovec, t. oktobra. Na igrišču Gradjanskega sta se srečala domači Gradjanski in Mura iz Murske Sobote. Tekma je bila zelc živahna in zanimiva in sta oba nasprotnika dala vse iz sebe. Oba sta si vidno prizadevala, da si
priborita točke, vendar se to ni possredBo nobenemu ter sta si razdelila Izkupiček.
Sod« Je g. Veble iz Celja.
Celjski II. razred
Jugoslavija : Borut 8 : 3 (4 : 1)
Celje, 1. oktobra
Na igrišču pri Skalni kleti je Jugoslavija danes zasluženo zmagala nad šibkim nasprotnikom. Jugoslavija je v tehničnerti pogledu znatno prekašala goste ki so nudili primitiven nogomet in igrali docela za-četniško.
Sodil je g. Lokošek.
Mladina Celja je v prvenstveni tekmi premagala mladino Jugoslavije z 2:0
(0:0).
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: II. razred: Grafika : Moste 3 : 1 (1 : 0), Slavija : Korotan 2 : 1 (1 : 1), Mladika : Adrija 4 : 2 (1 : 1), Juniorji: Ljubljana : Reka 5 : 0, Svoboda : Slavija 2 : 1, Hermes : Mars 4 : 1.
Rim: III. kolo drž. prvenstva: Genova : Milan 1 : 1, Lazio : Fiorentina 3 : 2, Torino : Novara 1 : 0, Modena : Bolog-na 0 : 0, Triestina : Juventus 1 : 0, Ve-nezia : Roma 2 : 0, Ambrosiana : Na-poli 4 : 0, Bari : Liguria 1 : 1.
Dunaj: Dunaj : Budimpešta 3 : 1 (1 : 0).
Budimpešta: Dunaj B : BudimpeSta B 2 : 0 (0 : 0).
Nov red v nogometu
Včeraj sta bila v Beogradu ustanovljena „Srpslti loptački savez" in Vrhovni nogometni savez kraljevine Jugoslavije
Beograd, 1. oktobra.
V Delavski zbornici je bil danes izredni občni zbor JNS. ki pomeni važen dogodek v zgodovin juaosl nogometa Po tem občnem zboru se zdi. da je reorganizacija nogomet športa dokončno izvedena in sicer 7 ustanovitvijo Vrhovnega nogometnega saveza kraljevine Jugoslavije s sedežem v Beogradu ter treh samostojnih savezov (srbskega, hrvatskega in slovenskega). Ali bo ta nova ureditev našemu nogometu koristila, bo pokazala prihodnost. toda kot kronisti moramo zabeležiti, da so se že na današnjem občnem zboru pojavili pomisleki in energični ugovori proti sedanji ureditvi, zlasti od strani Sarajevčanov.
Izrednf ob?n? 7bor je otvoril in vodil predsednik .TNS dr Andrejevič. ki je v začetku predlagal Številne udanostne in pozdravne brzojavke Občnemu zboru so prisotvovali delegati samo 10 podsavezov. Veriflkaciiskl odbor je izmed 422 poveril-nlc verificiral 419 Poročila upravnega in ■ nadzornega odbora ki so bila tiskana, so bila spreleta brez debate in je bila odboru in bla«?airi<ku dana razrešnlca. Nato ie predsednik dr Andrejevič p^rfal hlstoriat pogajani za reorgamVaHio JNS. za njim pa ie talnik Kosta Had*i tolmačil vse podrobnosti sporazuma, ki je bil med predstavniki vodilnih nogometnih klubov iz vse države skl^nien pit»de tega vnrpšania dne 28 septembra v Zagrebu. (O glavnih točkah tega sporazuma ie »Jutro« pisalo v številki z dne 30 Sept.)	|
MM kratkim odmorom je delegat LNP a Martelanc izročil 41 poverilnic slovenskih klubov. Po zopetni otvoritvi ie občni j zbor sorelel na znanie ustanovitev slovenske in hrvatske nogometne zveze in prešel takoj na
ustanovitev tretiega saveza s sedežem v Beogradu.
Dolga in mestoma zelo tehtna razprava se je razvila nato o vprašanju, kako naj se ta savez Imenuje Medtem ko so ne- j kateri delegati — predvsem iz Sarajeva — ! zagovarjali," naj bi imel naziv »jugoslovenski« so se drugi zavzemali za naziv »srbskega loptačkega saveza«. Zagovorniki prvega predloga so predvsem poudariali, da sporazumašl niti niso vprašali vseh podsavezov kam bi prav za prav hoteli Po daljšem razpravljanju je slednjič prodrl
— in sicer z 247 : 71 glasovom — predlog delegata Stevana Trivunca, po katerem se bo tretji savez s sedežem v Beogradu imenoval »srbski loptački savez«.
Občni zbor je nato prilagodil nekatere določbe v pravilih in izrekel amnestijo za vsa prestopke, storjene do 30. septembra. Slednjič so bile sprejete še nekatere spremembe glede prestopa igralcev.
Pri volit\'ah je bil izvoljen za predsednika Srpskega loptačkega saveza predsednik BSK Miodrag Filipovič, predsednik okrožnega sodišča v Beogradu. Kot tajnika bosta poslovala Kosta Hadži in Kika Popovič savezni kapetan pa bo Culič.
Popoldne je bil v istih prostorih
ustanovni občni zbor vrhovnega nogometnega saveza kraljevine Jugoslavije.
Zborovanje sta uvodoma pozdravila predsednik JNS dr. Andrejevič in predsednik HNS dr. Kraljevič, nato pa so bila preči-tana nova pravila, ki so bila sprejeta z majhnimi spremembami. Glede dodelitve čakov?kih klubov je občni zbor sklenil, naj se to vprašanje sporazumno reši med slovenskim in hrvatskim nogometnim save-zom ter Cakovčani. Občni zbor je nato vzel na znanje ustanovitev samostojne srbske nogometne zveze kakor tudi njene sklepe glede amnestije ln prehoda igralcev. Slovencem je priznana še ena koncesija, da lahko za svojega edinega zastopnika v upravnem odboru izvolijo tudi namestnika.
Pri prvih volitvah v novi vrhovni savez so bili nato izvoljeni: za predsednika dr. Andrejevič (SLS), za podpredsednika dr. Kraljevič (HNS) in dr. Milutin Stanoj-lovič (SLS), za tajnika Kosta Hadži in Kfka Popovič (SLS), za blagajnika Ml-hailo Lazarevič (SLS) fn Lucijan Kovačič (HNS), v odbor pa Rtevan Trivunac (SLS), Suste, dr. Simič (HNS), Bulievič (SNZ) in kot namestnik dr. Kosti fSNZ). Kapetan vrhovnesra saveza bo Boško Simon ovlč (SLS). V nadzorni odbor so prišli Culič (SLS), Cak (HNS) in Jugovec (SNZ).
V nadaljnjem je občni zbor razpravljal o raznih finančnih vprašanjih in je bilo pri tej priliki v korist Ljubljane odnosno LNP rešeno tudi vprašanje povračila din 60.000, ki jih je svoječasno JNS posodil beli Ljubljani H koncu je bilo sprejeto še, da bo mednarodna nogometna tekma med Nemci io In Jugoslavijo, ki bo v nedeljo dne 15. t. m., v Zagrebu.
Nova uprava SKJ
Prvi namestnik starešine SKJ je br. dr. Vladimir Belajcic — Počastitev zaslužnega brata E. Gangla
Beograd, 1. okt. p. Dopoldne je bila izredna skupščina saveza SKJ. Na dnevnem redu so bile predvsem volitve novega prvega namestnika starešine in ostalih članov savezne uprave.
2e včeraj je bila cela vrsta sestankov načelnikov, prosvetarjev, župnih starešin in drugih sokolskih voditeljev. Današnje izredne skupščine so se udeležili vsi delegati v polnem številu. Otvoril jo je dragi namestnik starešine dr. Belajčič. Na njegov predlog so bile soglasno odposlane udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju ter kraljevim namestnikom. Skupščina je z globoko pieteto počastila spomin pokojnih sokolskih zaslužnih delavcev Kajzelja, 2akule in Mudriniča. Dr. Belajčič je v svojem govoru sporočil, da bo ustanovljen poseben garancijski fond, s katerim naj se zajamči finančni uspeh vsesokolskega zleta. ki bo L 1941.
Pri volitvah je bil na predlog Pavla Kovačeva soglasno izvoljen za prvega namestnika starešine dr. Vladimir Belajčič, kasacijski sodnik iz Novega Sada. Novi podstarešina se je zahvalil za upanje, ki mu je bilo s tem izrečeno, in je poudaril, da ga bo skušal utemeljiti. Nato se je spomnil moža. ki je dolga leta vodil jugoslovenske sokolstvo. V dvorani so ga tedaj prekinili z navdušenim vzklikaniem »Živel Gangl«. Na dr. Belajčičev predlog je bila odposlana br. Ganglu naslednja brzojavka:
»Jugoslovensko sokolstvo se na svoji današnji izredni skupščini v Beogradu spominja tvojega dolgoletnega apostolskega dela na prvem mestu in ti izraža popolno priznanje ter zahvalo. Pozdravljamo te z nalprisrčnejšim bratskim sokol-«klm — Zdravo!«
Nato so bili izvoljeni še ostaU člani upravnega odbora ln sicer za drugega
namestnika starešine dr. Oton Gavrančie iz Zagreba, za tretjega Jože Smertnik iz Celja. Med drugimi sta v upravnem odboru dr. Mihajlo Gradojevič in Milivoj Smiljanič iz Beograda. Za načelnika je bil izvoljen Ivo Kovač, za njegovega namestnika pa Vojislav Pajič. Josip Bogner in Branko Polič, za načelnico Elza Ska-larjeva, za namestnico pa Milica Sepa, Olga Skovran in Jožica Trdinova. Uprava SKJ ima 36 članov. Razen omenjenih so v njem vsi župni starešine.
Nato so na skupščini razpravljali o sedanjem splošnem položaju sokolstva, o organizacijskem fondu za prihodnji vse-sokolski zlet in drugih sokolskih vprašanjih. Ob zaključku je bila r prejeta resolucija, ki naglaša, da ostane sokolstvo zvesto svoji ideologiji državnega in nacionalnega edinstva, da bo nadaljevalo svoje delo za kralja in domovino kakor doslej, da bo posvečalo prvo skrb delu v telovadnicah ter na narodnoobrambnem področju, da bo delovalo za prosveto na vasi in podpiralo sokolske žrtve.
Nastop našega v Luksemburgu
Beograd, 1. okt. br. Iz Luksemburga poročajo, da je vojvodina Luksemburška davi sprejela novega jugoslovenskega poslanika Miodraga Lazareviča v nastopni avdienci. Poslanik je vladarici izročil svoja akreditivna pisma.
Dr. Maček v Kupincu
Zagreb, 1. okt. o. Podpredsednik vlade dr. Maček se je tudi še danes dopoldne mudil v Zagrebu, popoldne se je s svojo družino z atom odpeljal v Kupinec, kjer namerava ostati nekaj dni.
Naša beseda v prekomorskih deželah
Včeraj je pričela redno oddajati druga jugoslovanska kratkovalovna postaja — V načrtu je gradnja tretje, še močnejše postaje, ki se bo zanesljivo čula po vsem svetu
Beograd, 1. oktobra.
Zaradi naših šibkih radijskih oddajnih postaj se naša domača beseda celo v mejah države ne sliši povsod, kakor bi bilo želeti, ki. .-Je v inozemstvu. Da bi se temu odpomoglo, je bila že pred leti postavljena v notranjem ministrstvu majhna kratkovalovna oddajna postaja, ki se je pri svojem razmeroma majhnem učinku 1 kilovata presenetljivo dobro slišala v inozemstvu, v ugodnih prilikah pa celo v Ameriki. Avstraliji in drugih prekomorskih deželah. Da bi bil sprejem v daljnih deželah zmerom zanesljiv, da bi naši izseljenci v tujini po domači besedi ostali v stiku z domovino, je država zdaj zgradila v Zemunu novo. desetkrat močnejšo postajo., ki je pričela danes z rednim oddajanjem.
V zadnjih mesecih izvršene poskusne oddaje so pokazale nepričakovano velik uspeh. Z vseh koncev sveta so jele prihajati na vodstvo postaje brzojavke in pisma o izvrstnem sprejemu nove postaje. Med poslušalci, ki čestitajo k izvrstnemu uspehu. so seveda v prvi vrsti naši ljudje, naši izseljenci, delavci in farma-ii v Severni in Južni Ameriki pa naši mornarji, ki plovejo po širnih morjih. Vsi se v ganljivih besedah zahvaljujejo domovini, da se jih . je spomnila z domačo be?edo in pesmijo, ki jim je v tujini dvakrat draga.
Njim vsem bo nova postaja poslej vsak dan oddajala domačo glasbo, predavanja in vesti iz domačih krajev. Posebno pozornost bo postaja posvetila Severni in Južni Ameriki. Tjakaj se bodo naravnavale oddaje po posebnih reflektorskih antenah,
tako da bo sprejem zmerom zanesljiv in dovolj močan. Vsak dan je določena v sporedu ena ura posebej za Severno in ena ura za Južno Ameriko. Te posebne oddaje bodo med 8. in 9. uro tamkajšnjega lokalnega časa. ker si večina ljudi takrat naj-laglje utrga urico časa za poslušanje radia. V našem času se torej prično te oddaje ob 00.55 za Severno in ob 02.00 za Južno Ameriko.
Vsebinski okvir prekomorskih oddaj naše nove postaje bo nekako tale: oddaja se prične vsakikrat z državno himno in napovedovalčevim pozdravom. Slede poročila iz naših krajev, potlej pa narodne pes" mi. predavanja, primerki njše umetne mu-zike, pogovori s poslušalci in kot zaključek spet državna himna. Spored je že sestavljen za daljšo dobo v naprej in bodo v njem sodelovali res samo prvovrstni umetniki in veščaki. Posebno skrbno bodo obdelana vsa predavanja, tičoča se našega političnega in kulturnega življenja ter naših nacionalnih problemov. Naši poslušalci onkraj morja bodo redno prejemali tudi zunanjepolitični pregled, kakor ga mi vidimo, in posebej še analizo o položaju naše države v razpletu mednarodnih dogodkov.
Poleg teh specialnih oddai za naše ljudi v Ameriki bo nova postaja enako kakor stara oddajala zelo obsežen program splošnega propagandnega značaja, namenjen poslušalcem vseh narodnosti, ki se zanimajo za našo državo, njeno prebivalstvo in prilike. Kakor doslei se bo posebna pažnja posvečala poročevalski službi. Ze stara kratkovalovna postaja si je
glede točnosti svojih poročil, k:
9 jezikih.
e odda-
ekia dober sloves v bo poskušala le še
jajo
svetu. Nova postaja utrditi ta sloves.
Oddaje, ki so na splošne namenjene poslušalstvu širorn sveta, se bodo vršile na različnih valovnih dolžinah, zmerom tako izbranih, da bodo zajele čim več poslušal-slvi. bcr!' ': v Evropi ali na drugih celinah. Od 1. oktobra bosta stara in nova postaja cd 'rjali pod naslednjimi znaki in z na-Jtdnjmi valovnim* dolžinami:
YUA na valu 49.18 m z energijo 1 kvv opoldne, zvečer in po polnoči.
YUB na valu 49.18 m z energijo 10 kvv — opoldne, zvečer in po polnoči.
YUC na .valu 31.56 m z energijo 10 kvv — opoldne in zvečer.
YUD na valu 31.56 m z energijo 10 kvv — oc 01.00 do 02.00 ponoči, usmerjeno v Južno Ameriko.
YUE na valu 25.56 m z energi jo 10 kvv — od 02.00 do 03.00 ponoči, usmerjeno v Severno Am -iko. — Poleti sc bo val za Severno in Južno Ameriko skrajšal na 19.69 m in bosta odgovarjaiočn postajna znaka YUF in YUG, ker bi poleti postaja na gornrh daljših valovih ne segla uspešno čez Ocean.
Da bodo oddaje naših kratkovalovnih postaj tud: zvočno na višku, je bil vzporedno s postajo urejen tudi nov studio v notranjem ministrstvu. Čim bodo na razpolago denarna sredstva, bo poleg sedanjih dveh postavljena še tretja nova oddajna postaja s še večjo energijo, tako da se bo glas Jugoslavije slišal ob vsakem času na slehernem prostorčku zemeljske krogle.
Velike zasluge smrtno ponesrečenega vseuč. prof. Miroslava Plohla za Hrvatsko
Pokojnik je bil naš ožji rojak, doma iz Gorice
Odkritje spomenika Svetozarju Miletiču
Svečanosti v Novem Sadu je prisostvovalo veliko število predstavnikov
Novi Sad, 1. oktobra, p. Ob prisotnosti ogromne množice ljudstva so danes v Novem Sadu odkrili spomenik dr Svetozarju Miletiču, voditelju prečanskih Srbov v preteklem stoletju. Prisotni so bili tudi zastopnik vladarja, ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in druge odlične osebnosti. Dr. Svetozar Miletič se je rodil pred 133 leti v Mošorinu pri Vršcu. Odločil se je za odvetniški poklic, a že v mladih letih se je posvetil tudi političnemu življenju. Ze s 35 leti je postal dovesadski pod-
župan in tri leta pozneje član srbskega cerkvenega sabora, leto dni na to pa še poslanec v hrvatskem in madžarskem zboru. Ze od vsega početka je bil glavni vodja in predstavnik srbskega naroda pod madžarsko oblastjo. Ko se je ustanovila srbska narodna svobodoumna stranka, je postal njen vodja ter je vodil stranko vse do leta 1883., ko je nevarno obolel. Dr. Miletič je bil revolucionaren duh. Leta 1870. je bil iz političnih razlogov obsojen na leto dni zapora. Šest let pozneje so ga znova spravili v zapor pod sumom veleizdaje. Leta 1878. je bil spet obsojen na pet let ječe, a že naslednje leto so ga pomilostili. Ko si je po letu 1883. opomogel in okreval, se ni več uveljavljal v politiki. Dr. Miletič je bil organizator srbskega naroda, velik govornik in publicist. Do smrti je ostal velik nacionalistični propovednik, sijajen borec za liberalne reforme in odločen nasprotnik klerikalizma. Nekoliko se je udejstvoval tudi kot pesnik. Kot novinar je sodeloval pri »Srbskem dnevniku« ter pri »Zastavi«, ki so jo izdajali v Budimpešti in pozneje v Novem Sadu.
Davi je bila na grobu Svetozarja Miletiča spominska svečanost, ki se je je udeležila ogromna množica ljudstva. V sprevodu so se nato vrnili s pokopališča v mesto in na Trg osvobojenja pred bansko palačo, kjer stoji spomenik. Na svečanost so prišli zastopnik Nj. Vel. kralja Vuko Lepetič, ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, minister pravde dr. Lazar Markovič. minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Srdjan Budisavljevič ter še nekaj članov vladei nadalje zastopniki novosadskih in vojvodinskih ustanov, znanstvenih in drugih kulturnih zavodov in organizacij. Red na trgu so vzdrževali Sokoli. Pred spomenikom, ki je krasna mojstrovina Ivana Meštroviča. je prvi govoril predsednik Matice srbske in odbora za spomenik dr. Aleksander Moč. Nato se je oglasil Dragiša Cvetkovič, ki je imel naslednji govor:
Govor predsednika vlade
•
Narod, ki ne ceni svojih velikanov, ni dostojen svoje prošlosti. Zgodovina srbskega naroda zaznamuje na svojih straneh mnoge svetle točke in velike dogodke, ki najboljše ilustrirajo večno in nadčloveško borbo našega naroda za ustvaritev neodvisne in svobodne domovine. V tej veliki kanov, ki so cele dobe narodne borbe za kanoo, ki so cele dobe narodne borbe zaznamovali s svojim imenom, bili nosilci dogodkov ter gojili narodni čut s tako silo in takim zamahom, da iih nobene ovire
niso mogle ustaviti na potu ustvarjanja narodnega ideala. V vseh teh borbah sta se jasno pojavila dva cilja, dve stremljenji našega naroda, borba za zedinjenjem v svoji samostojni domovini ter v njej uresničenje političnih idealov, za katere so se takrat navduševali narodi liberalne in zapadne Evrope.
Eden teh naših velikanov iz teh minulih zgodovinskih časov je brez dvoma Svetozar Miletič, ki mu se danes njegova Vojvodina in ves naš narod tako lepo oddol-žujeta. Svetozar Miletič se je rodil v vasi Mošorinu, šajkaškem obmejnem bataljonu, ki so ga že v 16. stoletju ustanovili s šu-madijskimi hajduki. Miletič je že kot otrok imel v sebi revolucionarni šumadij-ski duh, ki mu je že kot mladeniču v 22. letu starosti v tukajšnjem srbskem pokretu leta 1848—1849 ustvaril zelo vidno vlogo. Njegovo stremljenje, da se ustanovi srbska vojvodina, takrat ni moglo biti izpeljano. Namesto srbske vojvodine se javlja administrativna edinica z avstrijsko upravo in nemškim jezikom. Vse to ni oviralo Miletiča pri njegovem osnovnem strem-jenju za preporodom Vojvodine ter njenim zedinjenjem z ostalimi srbskimi pokrajinami. V tej smeri deluje od takrat še močnejše. Sovraži Avstrijo, njeno birokracijo in njena centralistična stremljenja. Miletič postane v tem času v pravem smislu besede predstavnik in vodja nacionalne revolucionarne mlade generacije Vojvodine. Vodi odločilno borbo proti reakcionarni avstrijski in domači konservativni hierarhiji, ki je v zedinjenju in demokratizaciji našega naroda videla izgubo svojega privilegiranega položaja v avstrijski monarhiji. Miletič vodi Vojvodino po čisto novih potih v zunanji in notranji politiki. V notranji politiki je pristaš Rusije. Samo po njej se mu zdi mogoče rešiti narodne probleme in to na revolucionaren način, z vojno in izven okvira Avstrije. On je že tedaj predvideval zedinjenje Vojvodine s Piemontom Srbijo ter ostalimi srbskimi deželami. Toda Svetozar Miletič gre še dalje in že takrat sanja, kako bi se v skorajšnji bodočnosti ustanovila velika jugoslovanska država. V oni dobi nastopati s takim programom je bilo zelo drzno dejanje, toda Svetozar Miletič je to odkrito in jasno povedal pri vseh svojih javnih in političnih nastopih. Miletič se naslanja na Madžarsko, ker veruje v razpad Avstrije. Madžari so bili v sporu z Dunajem in so zahtevali, naj jim Dunaj vrne njihove ustanove in politične svoboščine. Dva bolnika sta, je takrat govoril in pisal Miletič, eden je Avstrija in drugi, še večji, je Turčija. Zaradi teh dveh bolnikov bo Srbija lahko brez ovire osvobodila srbsko pleme, najprej oni del v Turčiji, to je v Bosni in Hercegovini, stari Srbiji in Makedoniji, nato pa oni del v Avstriji, to je v Vojvodini, Vojni Krajini in Dalmaciji. S časom se bodo Srbi združili v eno politično in državno celoto. Miletič je problem zedinjenja in osvobojenja razumel najširše in to v dveh etapah, prvič osvoboditev in zedinjenje srbskega plemena v eno državno celoto; nato pa naj ta velika Srbija v drugi etapi ustvari zajednico s Hrvati in Slovenci. Miletič vidi v Srbiji predvsem Piemont, ki ima posebno poslanstvo na slovanskem jugu. Njega je Srbija kot taka, njen revolucionarni duh ter njena notranja in zunanja politika zelo zanimala. Zaradi tega je bil nezadovoljen z zunanjo politiko kneza Mihajla, ki se mu je zdela preveč oprezna in počasna. Glede notranje politike je bil pristaš naprednih idej ter liberalnega pojmovanja. Zato je v tedanjem radikalnem pokretu videl veliko jamstvo' za uspešno poslanstvo Srbije. Iz tega razloga je podpiral zelo vidno v Srbiji borbo radikalov proti absolutizmu in birokraciji. Istotako je njegova borba v Vojvodini za ustavnost in demokratizacijo cerkvene uprave bila zelo odločna in jasna. Leta 1867. pride novo razočaranje za Miletiča. Avstrijsko-madžar-ska pogodba prepusti naš narod kakor tudi ostale narodnosti na milost in nemilost Madžarom. Miletič je začel sedaj borbo proti Madžarom ter poziva na boj tudi Hrvate. Bečkereški program leta 1868. organizira borbo narodnosti proti Madžarom. To borbo vodi odločno in premišljeno. Želi svoje cilje izvesti, preden bi se avstro-
ogrska monarhija po pomiritvi med Dunajem in Budimpešto okrepila in postala sposobna icot država. Ko je nastala hercegovska vstaja leta 1875.. je Miletič smatral, da je prišla ugodna ura za rešitev vzhodnega vprašanja in z njo trenutek, ko se bo srbski narod osvobodil in zedinil. Njegovi izredni članki v »Zastavi« so navduševali ne samo Vojvodino, temveč tudi Srbijo. Bosno. Črno goro in vse kraje na "slovanskem jugu. Vojna Srbije in Črne gore s Turčijo leta 1876—1877 je prinesla Miletiču drugo razočaranje. Zdelo se je, da se je vzhodno vprašanje začelo reševati za nas neugodno. Por.r-bnc je v okupaciji Bosne in Hercegovine videl neugoden trenutek za ustvaritev svujega sna. Miletičevo delo m njegove konecpcije so povzročile sovražno in zlobno stališče Madžarov nasproti njemu. Posebno je Madžare izzivalo njegovo delo za prebujenje narodnih manjšin. L. 1875 so ga Madžari prijeli ter obsodili na 5 let zapora. Vse to, posebno pa okupacija Bosne. ga je telesno popolnoma uničilo. To je bilo tretje in zadnje razočaranje tega velikega sina Vojvodine in apostola jugoslo-vanstva. pobornika državljanskih svobod ter zaščitnika malih in tlačenih. Leta 1879. je bil pomiloščen ter od te dobe naprej zaradi težke bolezni ni več sodeloval pri političnem delu. Tako velikemu sinu odkriva hvaležni narod ta spomenik in daje s tem najboljši dokaz, da ceni svojo zgodovino in da pripravi nova pokolenja za nove napore za dobro svoje svobodne in neodvisne jugoslovenske domovine ter za srečo svojega kralja in svojega naroda. Slava Svetozarju Miletiču. velikemu borcu za narodne pravice in apostolu jugoslovati-stva!
Zaključek svečanosti
Po govoru predsednika vlade je bil spomenik svečano odkrit in izročen v varstvo novosadskemu županu Petroviču. Sledila je še cela vrsta govornikov. Združeni pevski zbori iz Novega Sada, Pančeva in Som-bora so zapeli državno himno in nekaj patriotskih pesmi. Ob 11. je bila v Matici srbski svečana aka/demija, potem pa banket za številne povabljence. Svečanost je v celoti krasno uspela.
Zagreb. 1. oktobra Vsi zagrebški dnevniki prinašajo obširna ooročila o tragični smrti profesorja zagrebške tehniške fakultete inž Miroslava Plohla. Kakor je > Jutro« davi kratko poročalo. se je inž. Plohi v seboto okrog pol 16. ure peljal z inž Jurijem Horvatom v banovinskem avtomobilu iz Gorskega Kotara. kjer sta vršila inšpekcijo pri elektrifikaciji. Pri vasi Borljinu. kjer je avto vozil precej umerjeno, je stopal po cesti nek; moški, ki se tudi na glasove avtomobilske sirene ni umiknil. Šofer je spretno obšel moža z avtomobilom in inž. Plohi je odprl vrata, da bi opozoril moža na pravilno ravnanje na cesti. Ob sunku pa je inž. Plohi oadel skozi vrata na cesto in je z vso silo zadel z glavo ob kamenje. Na usta mu je udarila kri. Bil je takoj prepeljan v bolnišnico v Karlovcu. Toda zdravniška pomoč ie bila zaman, ker ie • bila lobanja počena in je inž. Plohi po ne-| kaj minutah izdihnil.
j Hrvatski dnevnik poudarja ob njegovi smrti: Zaslužen in marljiv delavec, kakršen je bil vseučiliški profesor inž. Plohi, ni niti slutil, da bo s smrtjo plačal svojo službo v korist hrvatskemu narodu. Njegovo smrt bomo občutili kot zelo tež-1 ko izgubo v vseh onih krogih, kjer je bil ; inž. Plohi na čelu elektrifikacije hrvatskih ! krajev. Bil je predsednik banovinskega J električnega podjetja in predsednik odbo-; ra za elektrifikacijo pri Gospodarski slo-| gi. Bil je tudi kot človek mož izrednih j vrlin, zato je njegova smrt tem bolj žalo-j sten dogodek. Zapustil je užaloščeno vdovo. hčerko profesorico in dva sina Za profesorja Plohla zares nimamo nadomestila.«
Inž. Miroslav Plohi je bil po rodu Slovenec, in sicer se je rodi! dne 30 junija 1881 v Gorici. V domačem mestu je tudi dovršil pet razredov girr.naziie in ie pokazal lepe talente. Zlasti se je zanimal za pomorstvo in za tehniko, zato so ga «tarši poslali v pomorsko vojno akademijo na Reki. Leta 1902 je položil izpit za mornariškega častnika, nato je dve leti študiral na najvišjem torpednem in elektrotehničnem tečaju v Pulju. Tečai je dovršil leta 1910. z odliko. V vojni mornarici bivše monarhije je služboval ves čas
do prevrata. Nato je kot kapetan bojnega broda stopil v rezervo in postal tehnični ravnatelj radijske družbe na Dunaju. Leta 1925. je bil kot izvrsten tehnični strokovnjak poklican na tehnično fakulteto v Zagrebu Leta 1930. je postal redni profesor vseučilišča in predstojnik Zavoda za elektrotehniko. Zlasti zadnja leta je razvijal ogromno delavnost pri izvajanju načrta da bi se hrvat.-ka banovina elektri-ticirala tako dosledno, da bi prav sleherna vas imela ceneno strujo Na njegovo pobudo je bilo ustanovljeno banovinsko električno oodietje. ki je začelo lani delovati. Društvo je namevaralo za izvedbo celotnega načrta najeti 140 milijonov dinarjev posojila, za kar naj bi jamčila banovina. Po prizadevanju inž. Plohla ie bilo že izplačanih 25 milijonov, nakar se ie Plohi takoj začel prizadevati še za izplačilo ostale vsote. Z vsem idealizmom se ie loti! velikega podjetja in že so pričeli graditi hidrocentralo pri Fužinah. ki naj bi omogočila tudi elektrifikacijo železnice na Sušak. Začetek je storjen in postopno bo banovina Hrvatska imela letno energijo cele milijarde kilo-vatnih ur in bo električna struja zadosti cenena.
Čeprav je bil inž. Plohi šibkega telesnega zdravja, je neumorno razsipal energijo. Vozil se je nadzorovat tehnična dela, razen tega je dnevno sprejemal kmetovalce iz najrazličnejših hrvatskih krajev ter deputacije različnih občin, ki žele imeti elektriko. Ieterveniral je vsepovsod, opravljal veliko korespondenco, se trudil za dobavo kredita, polee vsega tega pa ie moral skrbeti za svoj vseučiliški zavod, moral je proučevati najnovejše pridobitve elektrotehnike in vzgajati svoje študente. Bi! je mož izredne delavnosti in njegovo življenje je bilo vse posvečeno napredku naroda. Njegovo geslo ie bilo: Tehnika mora služiti vsemu narodu, ne samo nekaterim bogatim izbrancem!« Po tak~m je razumljivo, da je banovina Hrvatska utrpela s smrtjo prof. Plohla neprecenljivo izgubo in obenem je seveda prizadet tehnični napredek vse Jugoslavije. Pogreb bo v Zagrebu na stroške banovine. Z brati Hrvati se klanjamo spominu svojega ožjega rojaka!
20 let Narodnega gledališča v Maribor*!
Slavnostna jubilejna predstava »Hlapca Jerneja in njegove pravice"
Maribor. 1. oktobra.
S'noči je b:la v Narodnem gledališču jubilejna otvoritvena predstava v novi gledališki sezoni. 20 let je Narodno gledališče v Mariboru vršilo svoje pomembno kulturno ter umetniško poslanstvo. To poslanstvo je bilo v polni meri izvršeno. Maribor se je hotel oddolžiti tem velikim prizadevanjem mariborske gledališke uprave ter ansambla f tem da je pri snočnji predstavi do dobra napolnil gledališče. S plnočnjo premie-o. z današnjo uprizoritvijo -Verige« in s torkovo predstavo Kreftovih ^Celjskih grofov - hoče naše gledališče vtisniti letošnemu repertoarju poseben pečat.
Pred 3nočnjo predstavo je spregovoril uvodno fapominske besedo predsednik Umetniškega kluba v Mariboru g. dr. M a k.so šnuderl. V izklesanih mislih je prikazal razvojno pot naše Talije, ki je 'mela v vzornem, plodonosnem delovanju rDrama-tičnega društva« v Mariboru svojega pre-hodnika. Dočim ni prejšnje predvojno in medvojno gledališče zapustilo nobene duhovne ter oblikovane dediščine na torišču umetniškega ocrskega ustvarjanja, je slovensko gledališče v 20 letih doseglo zavidljivo' umetniško višino. Slovenska beseda se stalno izpopolnjuje. Mariborsko gledališče si je ustvarilo poseben slog odrskega prikazovanja, kar se je pokazalo zlasti ob lanskem gostovanju mariborske drame v Ljubljani. Ustvarjanje mariborskega ansambla je kvalitetno in mu gre zaradi tega priznanje vse javnosti. Ob tej priliki se moramo spomniti vseh zaslužnih igralcev, ki so sodelovali v mariborskem ansamblu. Od vsega začetka, ko je H. Nučič na lastno pest organ:ziral
NAGRADNA KRIŽANKA
tffcSEDE POMENIJO:
Vodoravno: 1. naslov Medvedove tragedije (ime naslovnega junaka). 9. amen v staroslovenščini. 10. vrsta vozička, 11. ne-marljiv. 13. svetopisemska kralj Magoga, 14. veznik, 15. sumnja. 17. veznik, 18. vrsta literarnega dela. 20. oblika glagola imeti, 22. domača oblika za Anton, 24. vprašalni
zaimek, 26. ker v srbohrvaščini, 27. medmet. 28. sladka jed. 30. veznik. 31. kraško vino.
Navpično: 1. sodobni ruski pisatelj. 2. zadnja beseda v očenašu, 3. glas zvončka. 4. veznik. 5. d. d. v nemščini, 6. gol. 7. ime židovskega očka, 8. tujka za urejen. 12. močna pijača, 15. velika riba, 16. šahovski izraz, 18. bivališče blaženih. 19. ptič iz tropskih krajev, 21. mesec v letu. 23. kratica za novo ekonomsko politiko v Rusiji. 25. gora v Srbiji, znana iz bojev za osvobojenje. 28. oblika osebnega zaimka. 29. trdilnica.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE:
Vodoravno: 1. napovedovalec, 11. il, 12. sen, 13. bar (Bar), 14. ne, 15. zov, 17. ko-sir, 19. sir, 20. oder 22. trs, 23. šejk. 24. Leda, 26. tein, 28. epika, 31. pleme, 33. Meka 34. Krk, 36. ogon, 37. ena. 38! rogač, 40. ali (Ali), 41. Cankar, 42." Duplek.
Navpično: 1. Nizozemec, 2. alod, 3. os, (Os—osmij), 4. vek, 5. enota, 6. obist, 7. var (Var), 8. ar, 9. Enij. 10. Cerkveni!?. 16. velikan, 18. s. r., 19. Senegal, 21. reka, 23. šilo 25. da. 27. ep, 29. pena, 30. trg, 32. Moie. 34. kor, 35. kad. 38. Ra 39. Cu.
Nagrado v znesku 100 din
je žreb tokrat naklonil Vinku Železniku v Mostah pri Ljubljani, Bavdkova nI. 20. Troje nagrad v knjigah pa s! dele Mar-janca Pate v Ljubljani VII, Podjunska št. 25, Ksenija Šetina v Mariboru, Tomšičeva cesta 8, in Jože Medja na Bledu, Milno 104.
★
Rešitve je treba poslati do petka In sicer po navadni dopisnici, tako da kri-
žanko izrežete iz lista, jo pravilno izpol alte in izrezek nalepite na zadnjo stran dopisnice. Reševalci v Ljubljani. Mari boru in Celju, lahko izrezek iz lista i izpolnjeno križanko nalepijo tudi na navaden kos papirja in ga do petka vržejo v nabiralnike »Jutrovib« podružnic. Po žrebu izbranemu reševalca pripade nagrada 100 din, razen tega pa so na razpolago še tri tolažilne nagrade v knjigah.
mariborsko gledališče, delujejo mt mariborskem odru gdč Elvira Kraljeva, ga. Savinova ter gg. Rasberjr^r in Gr^m. ^ast in priznanje pa gre tudi upravnikom Nu-čiču. B^atini in dr. Brenčiču Upajmo, da bomo nasledni' jubilej Narodnega gledališča lahko proslavili v novi gledališki palači
Potem, ko je občinstvo s toplim aplavzom sprejelo izvajanja predsednika Umetniškega kluba dr. Snutlerla. 'je režiser g. Vlado Skr!>inše!» prečita! štev 'ne . čestitke in brzojavke ki iih je pr-^vlo z vseh strani naše Narodno gledališke ob 201*>t-nici svojega obstoja in rarrvoja. Pozdravil je zlasti navzočega zastopnika ljubljanskega gledališča ter organizacije ljubljanskih igralcev ter književn kov g. dr. Brat-ka Krefta, ki ga je občinstvo iskreno pozdravilo.
Sledila je predstava Cankarjevega Hlapca Jerneja in njegove pravice?, ki ga je dramatiz!ral ljubljanski režiser g. Milan S^rbinšek. Sodelujoči so znova upravičili sloves, ki ga uživa zaradi svoje odrske umetnosti mariborski ansambl. Po predstavi pa je bi! spominski večer v gledali, ški pevski dvorani. Ob tej prilik se je spomnil zaslužni upravnik dr. Rado Brenči. vseh činiteljev. ki so sodelovali pri rasti mariborskega gledališča. Omeni! je požrtvovalno delo ansambla, koristno sodelovanje stvarne kritike, ki zlasti v zadnjih letih na vso moč podpira gledališče, blagohotno naklonjenost vseh dosedanjih mariborskih županov. Omenjal je subvencije, ki j h daje država, mestna občina in banovina. Posebna zahvala gre bivšemu podbanu dr. Pirkmajerju, ki je v težkem času vstavil v banovinski proračun vsoto preko 300.000 din. Končno je treba :zreči priznalno besedo tudi stalnemu kadru gledal škega občinstva in nekaterim denarnim zavodom, predvsem Posojilnici v Narodnem domu, Mestni hranilnici in Ljubljanski kreditni banki, ki so zmerom pokazali svojo naklonjenost kadarkoli se je naše gledališče znašlo v težkem položaju. Zatem so spregovorili še režiser ljublj. gledališča, dr. Bratko Kreft, p:sa1:elj Ra-divoj Rehar t«- Pavle Kovič v ;menu gledaliških igralcev.
želja vseh nacionalno zsvedn h Mariborčanov. zlasti ljubiteljev naše gledališke umetnosti, je. da bi Narodno gledališče v Mariboru rastlo in zorelo k stalnemu izpopolnjevanju in k nezavzetn; utrdbi naše nacionalne kulture ter odrske umetnosti.
Hadio po »vetu
Danes bomo poslušali
Ljubljana 12: Uverture (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena ura: Mladinsko zdravstvo in higiena (dr. A. Brecelj). — 18.20: Glazunov: Stenka Razin, simf. pesnitev (plošče). 18.40: Matija Majar Ziljski-ob 130 letnici rojstva (dr. Ivan Gra-fenauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40: Nac. ura. — 20: Veseli godci, vmes poje g. Mirko Pre-melč ob spremijevanju klavirja (prof. M. Lipovšek). — 21.15: Komorna glasba s plošč. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki radijskega orkestra.
Beograd 19.40: Operne arije. — 20.30: Simfonični koncert beograjske filharmonije. — 22.20: Lahka glasba s plošč. — Zagreb 17.15: Lahka godba oikestra. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.50: Mešan glasbeni program. — 20.10: Zvočna igra. — 22.20: Plošče. — 23: Koncert češke glasbe. - Sofija 3 8.30: Bolgarska glasba.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodu* tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,