' ¿A wtLr ¿Ji
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
43. KNJIGA 1992
LJUBLJANA 1993
ISSN 0374-0315
LETOPiS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 43/1992
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCEENCES AND ARTS VOLUME 43/1992
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
43. KNJIGA 1992
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 43/1992
SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 15. APRILA 1993
Naslov - Adress SI.OVFNSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI 61001 IJUBLlANA / Novi trg 3 /p p 323 I telefon (061) 156-068 telefaks: 38 6I/E55-23Z
I
ORGANIZACIJA SAZU
SKUPŠČINA SAZU
Predsednik	I rance Bemik, redili član
Podpredsednik	Robert Blinc, redni član
Podpredsednik	Ciril Zlobec, redni član
Glavni tajnik	Matija Drovenik, redni član
REDNI ČLANI (64)
Aleksander Bajt, Janez Balis, France Bemik, France Bezlaj, Robert Blinc, Jože Bole, Miroslav Brzin, Emilij an Cevc, Dragotin Cvetko, Bojan Čop, Davorin Dolar, Matija Drovenik, Janez Fettich, Alojzij Finžgar. Stane Gabrovec, Ivan Gams, i-crdo Gestrin, Josip Globevnik, Peter Gosar, Bogo Grafenauer, Stanko Grafenauer, Ludvik Gyergyek, Dušan Hadži, Franc Jakopin, Vinko K am bič, Janko Kos, Bratko Kreft, Uroš Krek, Ni ko Kure t. Rudi Kyovsky, Valentin Logar, Boris Majer, JanezMatjaSič, Ernest Mayer, Janez Menart, France Mihelič, Milan Mihelič, Janez Milčinskl, Lev Milčinskl, Ivan Minaiti, Zdravko Mlinar, Dušan Moravec, Franc Novak, Boris Paternu, Vladimir PavSič, Janez Peklenlk, Anton Peter lin, Mario P len i čar, Ivan Potrč, Stoj an Pretnar, Primož Ramovš, Edvard Ravnikar, Janez Stanonik, LujoŠuklje, Miha Tišler, Anton Trstenjak, Ivan Vida v, Sergij Vilfan, Lojze Vodovnik, Anton Vratuša, Franc Zadravec, Ciril Zlobec, Boštjan ŽekS, Andrej O, Župančič.
DOPISNI ČLANI (21)
Lidija AndolSek-Jeras, Janez Bemik, Vinko V. Dolenc, Peter I-ajfar, Matija Gogala, Ljubo Gol tč, Taras Kemauner, Kajetan Kovič, Jože Krašovec, Lojze LebiČ, Jože Maček, JanezOrešnik, Janko Pkterski, Veljko Rus, Branko Stanovnik, Alojz Šercelj, Jože Toporišič, Jože Trontelj, Drago TrŠar, Dragica TurnSek, [gor VriSer.
Pri delu skupščine lahko sodelujejo tudi zunanji dopisni člani (78)
Krešimir Balenovič, Derek Sir Barton, Friedrich-Karl Beier, FrantiSek Benhart, Nikolaj A. Borisevič, Ivan Brajdič, Savo Bratos, Zoran Bujas, Johann CilenSek, Edhem Čamo, Aleksandar Despič, Milan Dimi trije vič, Branislav Djurdjev, Arnoid Feil, Kurt vonFischer, Aleksandar Flaker, Rudolf Flotzinger, Ivo Frangeš,
Branko Fučič, GethardGicsemann, Drago Grdenič, Irena Grickat-Radulovič, Vil GrimiČ, Peter Handke, Erwin L. Hahn, Nikola Hajdin, Milan Herak, Milka I vid, Pavle lvič, Ste van Karamata, Blaže Koneski, Zoran Konstant i novic, Georg Kossack, Miroslav Kravar, Abel Lajtha, Henry Leeming, Rado L-enček, Florjan L i puš, Zdra vko Lorkovič, Radom i r Luk ič, Desanka Maks i movič, J maj M art i novič, Janez Maličič, My I on Eugene Merchant, Esad Mekuli, Pavle Merku, Mihailo Mihailovič, Joseph Milič-Emili, Andre Mohorovičic, Karl-Alexander Müller, Zoran Mušič, VladimirNegovski, DimitarPanteleev, Branko Pav ičevič, Marton Pešci, Slobodan Pero vie, Boris Podrecca, Jože Pogačnik, Bogdan Povh, V lad im i r Prelog, Otto Prokop, Stanojlo Rajičič, Alfred Rammelmayer, Chin tarnam N. R. Rao, Kari HRechinger, Peter S afar, Pavle Savič, Jakov Sirotkovič, Lojze Spacal, Dimitrije Štefanov ič, Pelar Stevanovič, Wo Supičič, G urin ar Olaf Sv arte, J ä nos Szentägothai, Raj ko Tomovii, N ikita J. Tolstoj, Mstislav Volkov, John Waugh,
Pri del« skupščine sta sodelovala tudi upravni direktor S AZU (Bojan Plavc, dipl. ekon.) in direktor Znanstvenoraziskovalnega centra S A ZU (dr. M ¿tja Zupančič na skupščini dne 27. februarja, dr. Janez Dular, v. d, direktorja, na skupščini dne 14, maja in dr. Oto Luthar na skupščini dne 17. decembra). Delovna skupnost SAZU jc 31. decembra štela 50 delavcev, ki so delali deloma tudi za ZRC SAZU.
ORGANIZACIJA SAZU
IN NJENE DELOVNE SKUPNOSTI V LETU 1992
A. PREDSEDSTVO
Predsednik	France Bernik
Podpredsednika	Robert Blinc
	Ciril Zlobec
Glavni tajnik	Matija Drovenik
Tajnik I- razreda (zgodovinske in družbene vede)	Aleksander Bajt
Načelnik oddelka za družbene vede	Aleksander Bajt
Načelnik oddelka za zgodovinske vede	Emiiijan Cevc
Tajnik 11. razreda (filološke in literarne vede)	Janez OreSnik
Tajnik III. razreda (matematične, fizikalne in tehniške vede)	Lojze Vodovnik
Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede)	Ernest Mayer
Tajnik V. razreda (umetnosti)	Janez Menart
Tajnik VI. razreda (medicinske vede)	Lidija Andoišek-Jeras
B. POSEBNE ENOTE SAZU	
1. KABINET AKADEMIKA JOSIPA VIDMARJA
Vodil ga je akademik Josip Vidmar (z njegovo smrtjo dne I ]. aprila j c bil kabinet ukinjen).
2. KABINET AKADEMIKA JANEZA MJLČINSKEGA Vodil ga je akademik Janez Milčinski,
3.	SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Vodil gaje upokojeni znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah.
4.	ODBOR ZA ENERGETIKO
Vodil ga je akademik Janez Peklenik.
C. UPRAVA SAZU
Upravni direktor: Bojan Plavc
1.	Oddelek za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in pomožnih del Vodil ga je Bojan Plavc.
2.	Finančnoračunovodski oddelek Vodila ga je Anica Ribnikar.
3.	Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela Vodil ga je akademik Miroslav Brzin,
4 Biblioteka
Vodila jo je Marija Fabjančič,
SKUPŠČINA SAZU
t
PREDSEDSTVO
POSEBNE ENOTE SAZU	RAZREDI	DELOVNA SKUPNOST
KABINET AKADEMIKA JOSIPA VIDMARJA
KABINET AKADEMIKA JANEZA MILČTNSKEG A
SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA
ODBOR ZA ENERGETIKO
L razred
za zgodovinske in družbene vede Oddelek za družbene vede Oddelek za zgodovinske vede
II.	razred
za filo loške in literarne vede
III.	razred
za matematične, fizikalne in tehniSkc vede
IV.	razred
za naravoslovne vede V. razred
za umetnosti VI. razred
¿a medicinske vede
Oddelek za opravljanje strokovnih,
administrativnih, tehničnih in pomožnih del
Tajništvo kabineta predsednika
Tajništvo predsednika
Tajništvo razredov
Tajništvo D S SAZU
Referat za tisk
Fotolaboratorij
Finančnoračunovodski oddelek Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela Biblioteka
Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1992.
II
ČLANI
REDNI IN DOPISNI ČLANI
I. RAZRED	za zgodovinske in družbene vede
Redni člani
Aleksander Bajt
rojen 27. februarja 1921, dr. ekonomskih znanosti, Tedni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in zaslužni profesor te univerze; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila i 98i, redni član od 23. aprila 1987; tajnik prvega razreda, načelnik oddelka za družbene vede. Na volitvah funkcionarjev S AZU dne 14. maja 1992 je kandidiral za predsednik a S AZU, vendar ni dobil zadosti glasov.
Raziskovalno je delal v E1PF, kjer je vodil delo inštitutske raziskovalne skupine. Bilje predsednik Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Sodeloval je pri izdelavi izhod išč in usmerite v nacionalnega raziskovalnega program a, ki ga je svet sprejel na seji 26. novembra 1992.
Od 2 5. do 2 7. februarj a se j e v Bonn u in MUnchnu u de leži 1 Posvetovanj a o n emšk i gospodarski strukturi za predstavnike srednje in vzhodne Evrope, ki ga je organiziral a Družba Max PI anc k v sodelovanj uzd rugim i znanstvenimi ustanovami v Z RN, Od 2 3. do 24. j un ij a j e sode lo val na Strateški kon fcrenc i MZT o zn anost i in tehnologiji v Ljubljani z referatom Problemi nacionalnega raziskovalnega programa. Dne 9. novembra je sodeloval na povabilo 1MB Lausanne in IEDC Brdo pri Kranju na mednarodnem seminarju (Presidents Challenge in Central Europe), imel referat z naslovom Property Rights/Privatization and the Turnaround of Central Europe in razpravljal na okrogli mizi. Od 18. do 21. novembra je sodeloval v Varšavi na mednarodnem seminarju (Privatization Policy and System Transformation in Eastern Europe; A Strategy Outline from the Labor Point of View), ki so ga organizirali fundacija "Polska praca", Renner Institut in Friedrich Ebcrt St i Rung, z referatom, ki je ime! naslov Managerial versus Ownership Strategy of Transition,
Raziskovalno delo se je nanaSalo na aplikacijo teorije premoženjskih pravic na prob I em e preobrazbe v soc ial isti Čn i h deže I ah i n na empirično raziskavomeh anizma hiperinfladje v 1989. GScj l-ctopis 42. sir 15 in J13.
Emilij an Cevc
rojen 5, septembra 1920, dr. znanosti s področja ume mostne zgodovine, znanstveni svetnik in upokojeni upravnik Umetnostnozgodovinskega instituta Franceta Stelcta ZRC SAZU. Dopisni član od 23. maja 198i. Glej Letopis 42, str, 16 in 325.
Dragotin Cvetko
tojen 19. septembra 19! 1, dr. fil., častni dr. Univerze v Ljubljani (1990), upokojeni redni profesor za zgodovin o slovenske in novejše glasbe na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zaslužni profesor te univerze. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1973. Dopisni Član SANU in HAZU, Glej Letopis 42. sli. 16 in 116.
Alojfcij Finigar
rojen 30. decembra 1902, dr. prava, upokojeni redni profesor za civilno in rodbinsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in zaslužni profesor te univerze. Dopisni član od 20, marca 1975. redni član od 23. marca 197S. Zunanji dopisni član ItAZU in SANU.
V	letu 1992 je sodeloval v delovni skupini in nato komisiji SAZU o ureditvi pravnega položaja ZRC SAZU, nastalega po sprejetju zakona o raziskovalni dej avnosti iz leta 1991. Že več let je C lan uredn iškega odbora Zbom ika znanstven ih razprav Pravne fakultete in ponovno član lO Društva za mednarodno pravo Republike Slovenije.
Na okrogli mizi Zveze društev pravnikov Slovenije o enakopravnosti subjektov, kijebila28. februarja 1992, je sodeloval z referatom o pravni sposobnosti pravnih oseb v Ljubljani,
Dne 12. marca 1992 je imel v okviru Svobodne katedre Pravne fakultete v Ljubljani predavanje O preob likov arij u družbene lastnine v drugo obliko lastn in e.
0	tem predavanju je poročal mag. M. J uhan v Pravni praksi 1992, 5t. 5. 6,
V	marcu je po naročilu Ministrstva za znanost in tehnologijo Hrvaške ocenil za nagrado predlagano delo Tanje Tumbri Slanarsko pravo u zakonodavstvu, praksi
1	teoriji, Zagreb 1991.
Za ministrstvo za znanost in tehnologijo Slovenije je v septembru 1992 ocenil raziskovalni projekt Pravne fakultete v Ljubljani o ustavnih določbah o Človekovih pravicah in njihovem varstvu,
Za Letopis SAZU za leto 1992je napisal prispevek o umrlem zunanjem dopisnem članu dr. L. Gerškoviču,
Sodeluje v postopku prijave doktorata o tezi Predkupna pravica v Republiki Makedoniji. Pripravlja predavanja o etažni oziroma stanovanjski lastnini na pod i p lomskm em štud ij u s področja ci vi I nega prava na Piavn i faku I teti v Lj ub Ijan i. Glej Letopis 42, str. 17 in 11
Stane Gabrovec
rojen 18. aprila 1920, dr. arheoloških znanosti, upokojeni vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani. Dopisni Član od 23. aprila 1987, redni član od 30, maja 1991. Član Znanstvenega s vela Instituta za arheologijo in Umetnostn ozgod o v i nskega inštituta Franceta Ste leta ZRC SAZU, odgovorni uredit ik Arii eo I oSkega vestnika in urednik drugih pubi ikac ij Arheološkega inštituta, redni član Centra za balkanološke študije pri ANU BiH, član komisije za
arheološka izkopavanja pri Zavodu za spomeniško varstvo R Slovenije. V letu 1992 je pregledal nemški prevod svoje publikacije o stiskih naselbinskih izkopavanjih, ki so v tisku pri Narodnem muzeju (Stična L Katalogi ¡11 monografije 28) in opravil prve korekture. Pripravljal je tudi končno publikacijo o svojih gom i I n i h i zkopa va nj ih v Sti čti i (St ična 11), k i j i h pr ipra v Ij a za i sto serij o Narod n ega muzeja, V Arheološkem seminarju na Filozofski fakulteti je predavalo arheološki Stični (naselbinska in gomil na izkopavanja). Tam je bil mentor dveh disertacij, e naj e bi 1 a zak lj učena inje napi sal nj eno oc eno. Dvakrat j e vod i 1 po razstav i P i sm o brez pisave v Narodnem muzeju in imel uvodno predavanje v razstavo (Začetki krščanstva na Slovenskem). Prav tako je imel več vodstev po staro krščanske m naselju na Aj d ni. Kot odgovorni urednik Arheološkega vestnika je sodeloval pri uredniških sejali in ocenil letnik 43, kije vtem letu tudi izšel; letnik 42, 1991 pa je predstavil na tiskovni konferenci SAZU. Na radiu oz. televizi ji je imel dve predavanji o Zavodu sv. Stanislava in prvi slovenski gimnaziji, ob proglasitvi njegove ponovne ustanovitve
novembra 1992 pa je imel slavnostni govor. V radijski oddaji Obzorja duha je preda v al o pomenu krSčanstv a za ob I iko vanj e s I o venskega n aroda. Za M i n i strst vo za znanost je napisa I ocene za tri projekte Arheološkega seminaij a in Arheološkega inštituta. Sodeloval je pri Slovenski enciklopediji in napisal zanjo 6 gesel (za leto 1992 in 1993).
Glej Ijctopis 42. str I 7, 69-70 in 188
Ferdo Gestrin
rojen S. oktobra 1916, dr. zgodovinskih znanosti, upokojeni redni profesor za občo Zgodovino fevdalizma na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani rn zaslužni profesor te univerze. Dopisni član od 6, junija 1983, redni Član od 23. aprila 1987.
Je predsednik Upravnega odbora Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predsednik znanstvenega sveta Inštiuta za slovensko izseljenstvo in član znanstvenega sveta Zgodovinskega inštituta Mi Ika Kosa. V okviru projekta SAZU Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev je v 1. 1992 vodil priprave za knjigo Promet na Slovenskem in zanjo v sklopu Vodni promet napisal del poglavja Rečni promet in poglavje Pomorski promet. Zunaj SAZU je opravljal mentorske naloge pri treh doktoratih in magisteriju na Filozofski fakulteti; je predsednik izdajateljskega sveta Kronike ter član njenega uredništva in odgovorni urednik zbornika Dve domovini - Two Homelands, ki ga izdaja Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. Po programu RZM je na Filozofski fakulteti imel predavanje Vloga in pomen trgovine v srednjem veku (18. marca). Na kolokviju ob stoletnici rojstva akad. prof. dr. Milka Kosa, ki ga je pripravil Zgodovinski oddelek Filozofske fakultete v Ljubl jani, je imel referat Milko Kos in njegovo delo (10. decembra); tam je vodi! eno izmed zasedanj kolokvija.
Glej Letopis 42, str. 17 in 119.
Bogo Grafenauer
rojen 16. marca 1916, dr. fil,. upokojeni redni profesor za zgodovino Slovencev na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zaslužni profesor te univerze. Dopisni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972. Bilje predsednik znanstvenega sveta Zgodovinskega inštituta Milka Kosa in član znanstvenega sveta Instituta za slovensko narodopisje (oba v ZRC S AZU}; član odbora za proučevanje narodnih manjšin inčlanodboraSAZUza izdajo Brižinsk ¡h spomenikov. S AZU je zastopal na KoroSkih kulturnih dneh 27. in 28, decembra 1991. V dneh 17.-19. 6. 1992 je bil z akademikom Vratušo v Budimpešti in MonoStni, kjer sta oba v obeh krajih na več inštitucijah predstavila zbornik Narodne manjšine 2, I L decembra pa j c ob stoletnici rojstva Milka Kosa govoril na sestanku, ki ga j e organ i zi rai Znanstven i i nSt itut Milka Kosa za občo in n arodn o zgodovino, o življenju in delu akademika Milka Kosa. V zvezi z vpraSanji izvršitve Arhivskega sporazuma iz L 1923 Se vedno vodi delo ekspertov za arhiv Koroške in deželni arhiv Štajerske, vendar so ta čas pogajanja v zastoju zaradi stališča avstrijske strani. Še vedno opravlja nekatere naloge pri Slovenski matici, predvsem pa dolžnost predsednika Kluba koroških Slovencev v Ljubljani; v tem svojstvu se je udeležil več prireditev Slovencev na Koroškem (18. 1, 1992 občnega zbora Zveze slovenskih organizacij in 20.3, 1992 občnega zbora Krščanske prosvetne zveze, 23, oktobra pa razgovorov s predstavniki koroSkih organizacij o načinu njihove organizacije).
Dne 16. julija je sodeloval s poročilom ob predstavitvi druge slovenske izdaje Timesovega Atlasa svetovne zgodovine v Ljubljani. V dneh 28.-29. septembra se je udeležil XXVI. zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Slovenjem Gradcu, kjer je imel uvodno predavanje "Oblikovanje severne slovenske narodnostne meje in njena današnja vprašanja11. Od 21. do 23. novembra se je udeležil simpozija 11V loga Cerkve v slovenskem kulturnem razvoju od konca 19. stoletja do 1941" (v organizaciji Slovenske matice) z diskusijo o referatih v vseh treh dneh, 10. decembra 1992 pa na simpoziju o življenju in deiu akademika Milka Kosa, ki gaje organiziral Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ob stoletnici rojstva Milka Kosa. Glej Letopis 42, str. IS in 120
Rudi Kyovsky
rojen 17. avgusta 1906, dr, prava, upokojeni redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni Elan od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 42, str. 10T in 126 13oris Majer
rojen 15, februarja 1919, dr. fil., upokojeni redni profesor za sodobno filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, predsednik znanstvenega sveta
Filozofskega inštituta ZRC SAZU. Dopisni Član od 20, marca 1975, redni od 24, aprila 198!.
Glej Letopis str. 42. 20.
Zdrav ko Mlinar
rojen 30. januarja 1933, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Pripravil je knjigo z naslovom Individuacija in globalizacija v prostoru, ki bo izšla pri SAZU vi. 1993. V zvezi s tem je pisalo" časovno-prostorskem zgo šča nj u" pod vplivom nove informacijske in komun ikac ijske tehnolog ¡jez vid ikamedravenske dinamike teritorialno družbenih sistemov, zlasti Se glede na trend k lokalno-g I oba In i konvergenci. Sodeloval je v razpravah o m ikro- in makrosociologijt. Pripravil je razpravo European Integration and Socio-spatial Restructuring: Actual Changes and Theoretical Response, ki bo objavljena v reviji Journal of Sociology and Social Policy, in Se in referate, od katerih je eden izSel v slovenščini, dva pa bosta objavl jena v knjižnih izdajah v angleSČim. Deloval je kot predstojnik Centra za prostorsko sociologijo na fakultetnem InStitatu za družbene vede in s sodelavci zasnoval triletni program raziskovanja {Avtonomija in povezovanje v prostoru za čas od 1993-1995), ki vključuje tudi tri mednarodne raziskovalne naloge, 9, novembra je na tiskovni konferenci predstavi! knjigo z naslovom Globalization and Territorial Identities, istega dne govoril na Radiu Siovenija, 11. novembra pa na T V. Za Slovensko enciklopedijo je napisal geslo Množična družba, Sodeloval je v jedru raziskovalnega polja za sociologijo in psihologijo in v uredniškem kolegiju Teorije in prakse; sicer pa je "svetovni urednik" revije International Journal of Sociology and Social Policy, dopisni član uredništva revije L'Espaces et Sociétés, član sveta revije Urbani izziv, predsednik uredniškega sveta revije Žirovski občasni k idr. Aktivno je sodeloval na naslednjih mednarodnih konferencah: februarja v italijanski Gorici (Social Actors and Design for Change in Eastern Europe) in v Mariboru {Nation and State), aprila v Canterburyju (A New Europe?), maja v Acquafreddi d i Maratea {integration and Disintegration), udeležil pa sc je tudi letnega srečanja slovenskih sociologov junija v Gozd Martuljku. Glej Letopis 42, str. 20 in 130
Stojan Pretnar
rojen 23. januarja 1909, dr. prava, upokojeni redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in zaslužni pTofesorte univerze. Dopisni član od 25. marca 1975, redni član od 24, aprila 1985
V preteklem letu je Se intenzivneje preučeval buren razvoj intelektualne lastnine in njen razmah. Sodeloval jc pri končni tedakciji slovenskega zakona o varstvu
industrijske lastnine (Ur. L R Slovenije 13/92), prvega v desocializiranih državah, ki je naletel po svoji koncepciji tudi na izredno mednarodno pozornost. Drugo pomembn odelojebilo posvečeno pripravi obsežn ega s lo vensko- n emgke ga pravniškega slovarja. Glej Ulopis 42. str 21 in 133.
Anton Trste njak
rojen S. januarja 1006, dr. filozofije, dr. teologije, častni upokojen i redni profesor TeoloSke fakultete Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni Član od 6-junija 1983,
V letn 1992 je pripravil za tisk knjigo UmrjeS, iiviS in knjigo O slovenskem človeku, Imel je več kot 20 predavanj Sirom Slovenije, pa tudi v Celovcu in na Dunaju, več kot 20 pogovorov o različnih temah na Radiu Ljubljana, Valu 202, Radiu Murska Sobota, v okviru Skalerasovih večerov. Na srečanjih po Sloveniji je pred slavij al knjigi Pet velikih in O slovenskem človeku in koroški duši (so avtor Ringel), govoril ob odprtju razstav {slikarska razstava, jubilejni razstavi šol) itd. B i I j e i meno van za člana kom i s ij e za nagrade in pr i znanj a v M i u i strstvu za znan ost in tehnologijo, bil Clan uredniškega odbora SBL in Medakademijskcga odbora za preučevanje narodnostnih manj Sin in narodnosti in postal Častni član občine Ljutomer in Ormol Glej Letopis 42, Str. 21. in 136.
Sergij Vilfan
rojen 5, aprila 1919, dr. prava, upokojeni redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Dopisni član od 23. marca 1978, Tedni član od 6, junija 1983.
Končal je tis kovno-redakcij ska dela mednarodnega zbornika z naslovom Ethnic Groups and Language Rights (založba Darmouth Press, Vel. Britanija), ki jo je v prejšnjih letih uredil kot koordinator lil. skupine v projektu z naslovom European Science Foundation: Governments and non-dominant Ethnic G roups in Europe 1850-1940. V okviru njenega drugega mednarodnega projekta {The Origins of the Modem State) je skupaj z J. Nicolasem (Pariz) in J. Valdeonom-Baruque (Val lad olid) končal koncept skupnega primerjalnega dela o vplivu raznih oblik odpora na nastanek moderne države v 15, do 17. stoletju v Franciji, Španiji in v starih habsburških deželah. Skupni rokopis v francoščini sc prevaja v anglešč i n o, ker naj bi i zše I pri za I ožb i Ox ford I Jn i vers ity Press. V m ednarodne m sodelovanju v okviru Mednarodne komisije za cerkveno zgodovino je vodil dela za predstavitev Slovenije v Zgodovinskem Atlasu cerkvene organizacije za Srednjo Evropo, ki ga pripravlja skupina poljskih strokovnjakov. Sodeloval je pri sestavi raznih raziskovalnih projektov doma (mednarodno sodelovanje, zgodovina Ljubljane) in v tujini (Dunajski projekt Millenium, tema: City-Network) in izdelal mnenja k nekaterim drugim projektom, podelitvi nagrad itd.
Dalje pobudo za ustanovitev Nacionalnega komiteja za zgodovinske vede, postal njegov predsednik in ukrenil vse potrebno za sodelovanje 2 Mednarodnim komitejem za zgodovinske vede (Pariz) in za sprejem slovenskega komiteja v njegovo članstvo, V tem okviru je organiziral neposredno sodelovanje nekaterih mlajSih zgodovinarjev in dal nekaj pobud za nadaljnje mednarodno sodelovanje Slovencev.
Osebno znanstveno delo je usmeril predvsem v večjo študijo o slovenski pravotvomosti. Sicer pa je največ obdeloval snov v zvezi s prej navedenim projektom o moderni državi.
8.-12. apr ilajevLisboni sodclova I na zboru okrog 100 sode lavce v proj e kta E S F o nastanku moderne države in diskutiral na plenarnem zboru o nacionalnih vprašanj ih v Evropi oz. razpravljal na sckcijski sej i o reprezentanci in odporu; 3, in 4. junija se je v Tinjah (Koroška) udeležil sestanka sodelavcev učbenika o alpsko-jadranski zgodovini in predstavil svoj osnutek uvodnega poglavja; 30, j trn ij a je v zastopstvu S AZ U pozd rav i I ustano v no s k u pšč i no K lub a H um bo Idtov i h Štipendistov Slovenije in predaval o slovenski državotvornosti v zgodovini; 5.-9. septembra seje v Akphenu ob Renu (Nizozemska) udeležil letne seje Mednarodne komisije za zgodovino mest in sodeloval zlasti v razpravah o objav i srednjeveških virov; 23.-27. septembra se je v Lielleu (Francija) udeležil Mednarodnega kongresa za historično metTologijo ob 200, obletnici uvedbe metrskega sistema in imel referat o Juriju Vegi in metrskem sistemu; 1.-3. oktobra je v Trierju (Nemčija) na simpoziju tamkajšnje pravne fakultete o Francoskih državnih tvorbah v Napoleonovi dobi in njihovih naslednicah predaval o prehodu od Ilirskih provinc v Kraljestvo Ilirijo; 27, oktobra je v Gradcu s pozdravnim nagovorom zastopal predsednika SAZU na proslavi stoletnice Štajerske zgodovinske kom i sije; 12,-15. novembra je bil v Strasburgu na sklepnem sestanku skupine, ki pripravlja knjigo o reprezentanci, odpora in skupnostih (gl. zg.); 23. novembra je predaval o državnem verskem pravu na simpoziju Slovenske matice o političnih gibanjih slovenskih katoličanov (v krajši obliki ponovil v radijski oddaji); 10, decembra je predsedoval delu ciklusa predavanj v počastitev stoletnice rojstva Milka Kosa,
Za prireditev v češkem inestu Tabor je septembra poslal krajši prispevek o začetkih imena Tabor na Slovenskem.
Sodeloval je tudi v pedagoškem delu Pravne fakultete v Ljubljani in pri podiplomskem Študiju na Filozofski fakulteti. Glej Letopis 42. str. 23 in 1.18
Anton Vratuša
rojen 21, februarja 1915, dr. fiL, častni dr. Univerze v Ljubljani (1979). Dopisni Član SAZU od 23. marca 1978. redni član od 23- maja 1985. V letu 1992je nadaljeval zlasti s proučevanjem narodnih manjšin (v okvira SAZU - v delovni skupini za narodne manjšine), ukvarjal pa se je tudi z družbenopolitičnimi in organizacijskimi vprašanji (v okvira Mednarodnega centra za
podjetja v javni lasti v deželah v razvoju - 1CPE v Ljubljani) ter z raziskovanjem mednarodnih odnosov v zvezi z uresničevanjem Konvencije o pravu morja 1982 (v okviru Mednarodnega inštituta za oceane - !Ql - na Malti). V sodelovanju z Institutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani in Univerzo v Mariboru j« pripravil znanstveno srečanje o Slovencih v avstrijski zvezni deželi Štajerski, Nadaljeval je z obdelovanjem gradiva za študijo "Odnosi Osvobodilne fronte in komiteja osvoboditve za severno Italijo v 1. 1943-1945. Na podiplomskem študiju ICPE-MBA je pripravil in vodil program s področja upravljanja z morskimi bogastvi.
Sodeloval je na Skupščini dežel Članic ICPE in na seji Upravnega Sveta Centra ter v pripravah programa dela te skupne raziskovalne, izobraževalne in svetovalne organizacije dežel v razvoju,
Kot član Upravnega odbora IOI je sodeloval pri usmerjanju njegovega raziskovalnega in izobraževalnega programa. Na XX, Mednarodni konferenci "Pacem in maribus" je vodil sekcijo "Sea, Air and Space Govemance." Glej Li top is 42, str. 23 in 139.
Dopisni člani
Janko Pleterski
rojen 1. februarja 1923, dr. zgodovinskih znanosti, upokojeni redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 18. maja 1989. Sodeloval v komisiji za nagrade Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo. Sodeloval na znanstvenih posvetih: v Mariboru o MajniSIti deklaraciji (Zgodovinsko druStvo v Mariboru), v Slovenj Gradcu o slovenski zgodovini po 1945 (Koroški pokrajinski muzej), v Mariboru o avstroogrski vojski in narodnih prizadevanjih Slovenccv (Zgodovinsko društvo v Mariboru), v Ljubljani o Katoliški cerkvi in slovenski politiki 1890-1941 (Slovenska matica), v Avstriji v Tinjah o vprašanjih koroškega plebiscita (Dom "Sodalitas"), v Italiji v Bologni o prihodnosti Evrope (Zgodovinska in sociološka fakulteta univerze v Bologni), Ime! pogovor na radiu G las Ljubljane obstoletnici rojstva Josipa Broza, sodeloval v dveh aktualnih oddajah Radia Slovenija in v dveh omizjih T V Slovenija (o slovenski osamosvojitvi in o Bosni in Hercegovini), Sodeloval na konferencah v okviru Ministrstva za znanost in tehnologijo o polju Zgodovina, o polju Narodno vprašanje in o projektu Slovenska politična zgodovina 1890-1941. Sodeloval v strokovni oceni nekaterih prijavljenih projektov, Glej Letopis42, str, 24 in 132,
Veljko Rus
rojen 8. decembra 1929, filozof, sociolog, dr. znanosti s področja sociologije, znanstveni sodelavec Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 30. maja 1991.
Koord iniralje projekt De i nsti tucional izacija in privatizacija d ružbenib dejavnosti, Skupaj s teamom so pripravili za tisk pri DZS knjigo na isto tematiko, O socialni politiki v Sloveniji in v vzhodnoevropskih deželah ter o strukturnih spremembah v vzhodnoevropskih deželah je predaval v Ameriškem centru zn evropske Študije v Salzburgu, v Leuvenu na mednarodni konferenci, kt jo je organiziral program Phar, v Roskildu, kjer je evropska podiplomska Sola za socialno politiko, ter v Trstu za vodstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze. V jeseni je imel podiplomski kurz Sociološki problemi managementa v okviru Fakultete za družbene vede. V več skupščinskih komisijah je sodeloval pri oblikovanju zakonodajnih aktov. Glej Letopis 42, str 24 , 70-71 in 133.
Zunanji dopisni člani
Friedrich-Karl Beier
rojen leta 1926, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v MUnchnu in direktor Inštituta Maxa Plancka za industrijsko lastnino in avtorsko pravo. Zunanji dopisni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 34. str, 68-69
Zoran Bujas
rojen 27, decembra 1910, dr. fil, upokojeni redni profesor za psihologijo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 23. maja 1985, Glej Letopis 36. Str, 72-73,
Bran i s lav Djurdjev
rojen 4. avgusta 1908, dr, fil., upokojeni redni profesor za zgodovino turškega obdobja in metodologijo zgodovine na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Zunanji dopisni Član od 7. februarja 1969. Glej Letopis 20, str 37-3S.
Amold Feil
rojen 2. oktobra 1925, muzikolog, redni profesor muzikologije na univerzi v TUbingenu, Zunanji dopisni član od 30. maja 1991, Glej Lftopis 42, str 72-73.
Kurt von Ftscher
rojen 25. aprila 1913, dr. fil., profesor za muzikologijo in direktor muzikoloSkega seminarja na univerzi v Zilrichu. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 30, sit 63-6S.
Rudolf Flotzingcr
rojen 22. spetembra 1939, germanist in doktor muzikologije, od 1971 redni profesor za muzikologijo in predstojnik Muzikotoškega inštituta na univerzi v Gradcu. Zunanji dopisni član od 23. maja 1985.
Glej letopis ,16, sir
Branko Fuč ič
rojen 8. septembra 1920, umetnostni zgodovinar, dr. znanosti, višji znanstveni sode la vec v K a b i n etu za arh itekturo in urban i zc m H AZU na Rek i. Zun anj i d opi sn i član od 18. maja 1989. Glej Letopis 40, sir, 73-74.
Georg Kossack
rojen 25. junija 1923, arheolog, dr. znanosti, upokojeni rediti profesor za prazgod o vi n sko arh eologijo n a un iverzi v M (Inchn u, redn i član B a varske akademije znanosti. Zunanji dopisni član od 30. maja 1991. ijlcj Utopiš 42, str 73-74.
Radomir Lukič
rojen 31. avgusta 1914, dr, prava, upokojeni redni profesor za teorijo države in prava, politologijo in sociologijo na univerzi v Beogradu. Zunanji dopisni Član od 23. aprila 1987,
Glej Utopiš 3 S. str. 80-8! Branko Pavičevič
rojen 2. marca 1922, dr. prava, redni član C AN U, Titograd, Zunanji dopisni član od 10. marca 1977. Glej UlopisiS, str. 56-58.
Slobodan Perovič
rojen 10. septembra 1930, dr, prava, redni profesor za obligacijsko pravo na Pravni fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 23. aprila 1987, Glej Letopis 38. str. S2
lakov Sirotkovič
rojen 7. oktobra 1922, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za ekonomijo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Utopiš 30, str 66-68
Dimitrije Štefanov ič
rojeti 25- novembra 1929, dr. muzikologije, upravnik MuzikoloSkega instituta SANU. Zunanji dopisni član od 23, aprila 1987. Glej Letopis 38, str. 83-84
Ivo Supičič
rojen 18. julija 1928, dr. muzikologije, predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave HAZU. Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32, str. 100-101.
[ I. RA ZR E D	za ftloloike in literarne vede
Redni člani
France Bern i k
rojen 13, maja 1927, dr. literarnih znanosti, znanstveni svetnik v inštitutu za slovensko literaturo in liieme vede ZRC SAZU, naslovni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti, Dopisni član od 6, junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 1. marca 1988 do I, junija 1992, član ožjega predsedstva od 23. januarja do 14. maja 1992, predsednik SAZU od 14. maja 1992.
Od 29. septembra 1992 Član Mednarodne komisije za zgodovino slav i stike pri Mednarodnem slavističnem komiteju, od 8. oktobra 1992 Član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Član Society for Slovene Studies (ZDA). Glavni urednik Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, član uredniškega odbora Slavistične revije, član upravnega odbora Prešernovega sklada in Član upravnega odbora Slovenske matice,
V Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede je nadaljeval raziskavo "Preučevanje so venske moderne". Za tisk je pripravi I zbrane pesmi Frana Ellerja in jih opremil z znanslvenokritičnim aparatom.
Predavaj je na Univerzi v Trstu oz. Inštituta za slovansko filologijo na temo Pre vrednotenje pogledov na slovensko književnost (19. novembra), na simpoziju Obdobja 14 v organizaciji Filozofske fakultete v Ljubljani oz. Oddelka za slovanske jezike in književnosti o Položaju distance v Cankarjevi pripovedni tehniki (2 5. j unij a) in na kolokviju o M arij u Kogoju v SAZU o Evropski umetnost i na začetku 20. stoletja (7. oktobra). Govoril je še o Antonu Trstenjaku ob ustanovitvi "Fondacije za štipendiranje prleških študentov" v Radencih (11. januarja), o Josipu Vidmarju v SAZU (1 S. aprila), o sododbni znanosti in etiki na Dnevu Univerze v Mariboru (18. septembra) in o baronu Žigi Zoisu ob odkirtju doprsnega kipa v Ljubljani (30. novembra). Glej Letopis, 42, Str 27 in 114
France Bezlaj
rojen 19. septembra 1910, dr. znanosti, Častni dr. Univerze v Ljubljani (1991), upokojeni tedni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zaslužni profesor te univerze; član znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Zunanji dopisni
član Poljske akademije znanosti (PAU, Krakov, 1992); redni član od 3. julija 1964.
Glej Utopiš, 42, &tr. 27. Bojan Čop
roj en 2 3. maja 1923, dr. fil., upokojeni redni profesor za primerjalno indoevropsko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972, redni član do 25. marca 1976.
Glej Letopis 42, str, 28
Franc Jakopin
rojen 29. septembra 1921, dr. jezikoslovnih znanosti, upokojeni znanstveni svetnik SAZU. Dopisni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.
V	letu 1992je sode I oval v komisiji S AZU za izdelavo slovarskega dela Slovenskega pravopisa in do junija v odboru za pripravo nove izdaje Brižinskih spomenikov; kot sourednik je sodeloval tudi pri ureditvi in natisu simpozijskega gradiva za Miklošičev zbornik, ter kot urednik pri natisu monografije L. V. Kurkirte. Od oktobra 1992 je predsednik komisije za tisk SAZU.
Na povabilo slavističnega društva, zavoda za šolstvo in ARAM je 15. januarja predaval v Mariboru o temi Izrazna moč in bogastvo slo venskega jezika (ob izidu SSKJ); na letnem seminarju za tuje slaviste jc predaval o jezikovni podobi priimkov na Slovenskem (13, julija); na slavističnem oddelku univerze v Regensburguje 27, novembra gosi o val s predavan jem SSKJ und die slowenische Lexikographie. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je imel v letnem semestru 1992 predavanja (2 uri tedensko) o ustroju beloruskega in ukrajinskega jezika. Bil je Član znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana RamovSa, sopredsedn ik L i ng v i stič nega krožk a FF, urednik za jezikoslovje pri Encik lopedij l Slovenije, član uredniškega odbora mednarodne revije Russian Linguist i es Dordrecht), član upravnega in knjižnega odbora Slovenske matice. Glej [¿topiš 42, sit. 28 in 122.
Janko Kos
rojen 9. marca 1931, dr. literamozgodovinskih znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. juni ja 1983,
V	letu 1992je bil predsednik znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, član sveta ZRC SAZU, član Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije in predsednik njegove komisije za učbenike. Bit je predstojnik Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in član habilitacijske komisije pri Univerzitetnem svetu Univerze v Ljubljani. V tem času je postal član Republiške maturitelne komisije, delal je tudi v njeni predmetni komisiji za slovenščino s književnostjo, poleg tega kot vodja komisije za prenovo književnega pouka v
srednjih šolah v okviru Zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije, Vodil je komisijo pri SAZU, kije za javnost pripravila izjavo o pouku hrvaškega oziroma srbskega jezika v osnovnih šolah. Bil je predsednik glavnega uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije, Clan uredniških odborov pri revijah Primerjalna književnost, Slavistična revija in Sodobnost. V okviru del Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU j c bil glavni urednik Literarnega leksikona in predsednik uredniškega odbora za znanstvenokritično izdajo Brižinskih spomenikov, V tem letu je bil nosilec dveh raziskovalnih nalog, prijavljenih pri ZRC SAZU oziroma Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani: "Postmodemizem in slovenska literatura" ter "Problem lirike v svetovni in slovenski literarni teoriji". 14. oktobra je bil so vodja posveta o primerjalni književnosti v Sloveniji, ki sta ga na Filozofski fakulteti v Ljubljani priredila Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo ter Slovensko društvo za primerjalno književnost. Glej Letopis 42, str 28 in 123.
Ni ko Kuret
rojen 24, aprila 1906, dr. znanosti s področja slovenskega narodopisja, upokojeni znanstveni svetnik Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Dosmrtni član Société Internationale d'Ëtnologie et de Folklore (Paris 1966), dopisni član Commission Royale Belge de Folklore (Bruselj 1968). Predsednik znanstvenega sveta za slovensko narodopisje. Dopisni član od IS. maja 1989, redni član od 30. maja 1991.
Zastoj publiciranja v SAZU je onemogočil izid 1. snopiča II. dela njegove topografije (Slovensko Štajersko do marčne revolucije 1848), katere rokopis je oddal januarja 1991 Prav tako v Razpravah II. razreda ni mogla iziti njegova Že ud lanskega leta pripravljena Tazprava,
Leto 1992 je bilo v glavnem izpolnjeno z delom pri skrajšani verziji njegovega Prazničnega leta Slovencev v nemščini (Das Jahresbrauchtum der Sldwenen). Uspelo mu je dokončati koncept obširnega rokopisa do konca 1992. leta. Sestavil je tudi geslovnik za dolgoročni projekt Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in sicer geslovnik za Slovenski etnološki slovar (gesla s področja ljudskih šeg, verovanj, iger, znanja - skupaj okrog 1100 gesel).
Vmes je oddal nekaj prispevkov za Traditiones 21, ki so v tisku, in objavil nekaj manjših prispevkov, med njimi en Članek v Enciklopediji Slovenije. Na tiskovni konferenci 30. januarja 1992jepodalhistoriat publikacije Traditiones. Sodeloval je pri Okrogli mizi ob radijski realizaciji Škofjeloškega pasijona (Radio Slovenija, 6, oktobra 1992). Glej letopis 42, str. 29 in 126.
Valentin Logar
rojen 11. februarja 1916, dr. fi]., upokojeni redni profesor za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in
zaslužni profesor te univerze. Dopisni Član od 13. marca 1972, redni Čian od 24. aprila 198]. Zunanji dopisni član HAZIJ.
V letu 1992 je bi! mentor pri treh doktorskih disertacijah (mag. R. Cossutta iz Trsta, mag. Vera Smole, mag, Sonja Horvat) in pri eni magistrski nalogi (K. Kenda).
Bil je član odbora za novo izdajo Brižinskih spomenikov, član uredniškega odbora in komisije za novo fonetsko transkripcijo besedil BS (skupaj z akad. F. Jakopinom in prof, J, Zorom); sourednik zbornika predavanj na mednarodnem simpoziju ob 100-letnici smrti F. Miklošiča in sokorektortega zbornika; predsednik ZS Instituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Glej Litopis 42, sir 29 in 127.
DuSan Moravec
rojen 4, oktobra 1920, upokojeni ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 198 L V letu i 992je izdal knjigo Portreti pozabljenih igralcev in drugo knjigo Zbranega dela dramatika Antona Leskovca. Objavil je več razprav in člankov s področja gledališke in širše kulturne zgodovine v revijah, zbornikih in enciklopedijah. Pripravlja I je gradivo za študij o o modemih tokovih v slovenskem založništvu od vojne do vojne (1918-1941) kot nadaljevanje že objavljene razprave o Schwentnerju. Sodeloval je v nekaterih svetih, komisijah in uredništvih v okviru SAZU in zunaj nje. Glej l .ctopis 42, str 30 in 130.
Boris Paternu
rojen 5. j unija 1926, dr, literarnih znanosti, redn i profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 29, marca 1979, redni član od 23. maja 19S5.
V letu 1992jeensemester preda valnauniverziv Celovcu in en mesec na un i verzi v Trstu, Dokončal je svoje delo ob novi izdaji Brižinskih spomenikov pri SAZU v uredniškem odboru in pri prevodu v sodobni slovenski jezik. Bil je član pripravljalnega odbora za mednarodni simpozij o BS v letu 1994 pri SAZU in član akademijske komisije za vprašanje pouka hrvaškega/srbskega jezika na naših Šolah. Poleg dosedanjih obveznosti in funkcij v domaČih in mednarodnih znanstvenih telesih do febr. 1992 član Sveta za znanost pri IS RS. Nosilec raziskovalne naloge Tipološke raziskave slovenske književnosti {v delu model evolucije) in naloge Slovenska pesniška kultura (sinteze, v delu monografija o Prešernu za nemškega založnika). Vključen v: International Directory of distinguished Leadership, Fourth Edition; Who's who in the World, Eleventh Edition, 1992.
Glej letopis 42, str. 10 in 131
Janez Stanonik
rojen 2. januarja 1922, dr. znanosti, upokojeni redni profesor za angleško in ameriško književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 21. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987,
V šolskem letu 1991/92je vodil vaje iz moderne ameriške poezije na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete; raziskoval starejšo zgodovino slovensko-angleških ku Iturnih stikov, slovensko-nemške kulturne stike v srednjem veku, ter zgodovino slovenskega izseljenstva, s posebnim poudarkom na kolonialni dobi ter XX. stoletju, iz te K področij je tudi sodeloval pri tretjestopenjskem pouku. Uredil je XXIV. letnik revije Acta Neophilologica. Je član upravnega odbora Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. Dne 20. decembra mu je bila podeljena plaketa Slovenske izseljenske matice od proslavi letnice njenega dela. Decembra 1992 je bil sprejet polnopravnega Člana Evropske akademije za srednji vek (Euorop&ische Mittelalterakademie - EMA) v Bonnu. Glej Letopis 42, str, 31 in 134,
Franc Zadravec
rojen 27, septembra 1925, dr, znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985.
Je član Mednarodnega slavističnega komiteja in vodi priprave za slovensko udeležbo na mednarodnem slavističnem kongresu septembra 1993 v Bratislavi, član delovne skupine Medakademijskega odbora za proučevanje narodnili manjšin jn narodnosti pri SAZU in podpredsednik Prešernove dražbe ter odgovorni urednik Slavistične revije. V dneh od 1. do 5. j unij a 1992je predava) na univerzah v Giessnu in Marburgu v Nemčiji o ironiji v Cankarjevi literaturi. Pripravljal je monografijo o slovenski ekspresionistični literaturi, ki izide predvidoma v letu 1993.
Glej letopis 42, str, 31 in 140.
Dopisni člani
Taras Kermauner
rojen 13. aprila 1930, fiiozof., dr. literarnih znanosti, svobodni književnik. Dopisni član od 30, maja 1991, ti tej Letopis 42, str 31 in 123
Jože Krašovec
rojen 20, aprila 1944, dr. bibličnih, filozofskih, religijskih in teoloških znanosti; redni profesor za biblične znanosti na Teološki fakulteti v Ljubljani; predstojnik
biblične katedre. Dopisni član od 30. maja 1991. Od začetka leta 1992 član Sveta za znanost in tehnologijo Republike S loven tj e.
V letu 1992 je bilo težišče dela pri komparativnem raziskovanju literarne narave o razmerju med krivdo, kaznijo in odpuščanjem v hebrejski Bibliji in pri pripravi novega prevoda Biblije, V februarju je v Izraelu vodil strokovno potovanje za študente Teološke fakuïtete in vrsto drugih slovenskih izobražencev, Potovanje je spremljala mariborska ekipa Radiotelevizije Slovenije pod vodstvom Fraučka Jauka; ta je potem pripravila videokaseto Po Jezusovih sledovih. V Jeruzalemu je ostal do julija, daje na inštitutu Ratisbonne in na Hebrejski univerzi raziskoval poetiko povračila v Pregovorih in nekaterih drugih biblijskih knjigah. Od 1. do S. apri la je lj ub Ij anska ek ipa R ad iocelev i zije posnel a nj egovih de set desetm in utnih programov o biblični deželi za oddajo v Obzorju duha. Od 27. aprila do 4. maja je za mariborsko ekipo Radiotelevizije pripravil snemanje ekskluzivne oddaje o mrtvomorskih rokopisih. Za sodelovanje je pridobil vodilne strokovnjake za to področje s Hebrejske univerze in francoske biblične-arheološke šole. 14. junija seje udeležil med univerzitetnega simpozija Biblija in njen svetna Univerzi v Tel A vi vu. V poletnem času je svoje raziskovanje nadaljeval v Parizu in MUnchnu, Potem je kot predsednik koordinacijskega odbora za nov prevod Biblije vodit in usklajeval celotno delo, sam pa revidira! prevod Žal osti nk strogo po herbrejskem izvirniku in priredil uvod ter opombe {priprava za tisk). 6. in 7. novembra je na Teološki fakulteti vodil seminar prevajalcev Svetega pisma. Po leg rednih predavanj na Teološki fakultet i je imel naslednja posebna predavanja: 14, januarja na Teološki fakulteti (organizator odbora za izobražence): Klic po pravičnosti v l M z IS, 16-33; 21, julija ti a 14. svetovnem kongresu za starozavezne Študije na College de France v Parizu (organizator iOSOT = The international Organization for the Study of the Old Testament): Visiting the Iniquity of the Fathers upon the Children; 16. novembra na Teološki fakulteti v Mariboru, 23. novembra na Teološki fakulteti v Ljubljani (teološki tečaj 1992): Bksegeza v svetopisemskih injudovsko-krščanskih izroči lih; 2 S. novembra na Pravu i fakulteti v Ljubljani (v sklopu rednega programa za podiplomski študij): Biblične postavke prava; 16. decembra na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za zgodovino: Biblijska interpretacija zgodovine; 22. decembra na Onkološkem inštitutu (za zdravnike in druge zdravstvene delavce): Biblijska podoba o človeku; 23. decembra za biblično skupino izobražencev v Ljubljani (Prešernov trg 4): Biblijska poročila o stvarjenju,
Jc redni Član glavnega svetovnega akademskega združenja za starazavezne in mrtvo morske študije in drugih organizacij: The International Organization for the Study of the Old Testament; The International Organization for Qumran Studies, American Biographical Institute, The American Biographical Institute Research Association, lu tema t i ona i Biographical Association Marquis Who's Who, Internationa] Biographical Centre (Cambridge v Angliji). Vključitev v publikacije in med prejemnike diplom mu ponujajo Who's Who in the World, Man of the Year, Research Advisor of the Year, Professional of the Year, World Biographi-
cal Hail of rame. International Book of I Ion or, Five Thousand Personalities of the World, International Honors Cup
Glej I.Ctupib 42, str. 31 in 12!.
Janez Orešnik
rojen 12. decembra 1935, dr. germanskega jezikoslovja, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in za splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Dopisni i lan od 23. aprila 1987; tajnik II. razreda od 1 Junija 1992.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je opravljal redne pedagoške obveznosti na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje in oriental isti ko. V 1992 se je končal doktorat, pri katerem je bil mentor.
9. 4. 1992 je v Cankarjevem domu kot vabljeni diskutant sodeloval pri okrogli mizi o knjigi Jožeta Toporišiča Enciklopedija slo venskega jezika. 6.5,1992je na Strateški konferenci o humanističnih vedah v Ljubljani nastopil s prikazom slovenskega jezikoslovja. 23. in 24. 6. 1992 se je kot nac. koordinator za jezikoslovje v Ljubljani udeležil konference Nacionalni raziskovalni program in razvoj Slovenije ter sodeloval v diskusiji. Od 4. do 9, okt, 1992 imel na Univerzi v Celovcu 15 ur predavanj za slušatelje splošnega jezikoslovja in slavislike o ude I ežen skih vlogah v slo venšči ni. 19, okt. 1992 n astopi l v Lin g vi sti čn em krožk u Filozofske fakultete s prikazom svoje knjige Udeleženske vloge v slovenščini. Podoben prikaz je imel na tiskovni konferenci 11. razreda SAZU 7 , dec. 1992. Kor odgovorni za spored Lingvističnega kroika Filozofske fakultete v Ljubljani je organiziral 16 sestankov krožka {tj. 492,-5OS- sestanek), Opravlja! je med drugim naslednje funkcije: predstojnik Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete, član vodstva Lingvističnega krožka Filozofske fakultete, član Nordijskega jezikoslovnega društva, urednik za jezikoslovje pri leksikonu Cankarjeve založbe, Član uredniškega odbora časopisa Lingüistica (Ljubljana), član odbora za jezikoslovje pri Enciklopediji Slovenije, predsednik fakultetne komisije za podiplomski študij. Član fakultetne komisije za študijske zadeve in znanstvenoraziskovalno delo, član Znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri 2RC SAZU, Član Komisije za historične slovarje prav tam, član predsedstva SAZU {od 1. jun, 1992), nacionalni koordinator za jezikoslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, član Sveta za humanist i ko pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, član upravnega odbora ZRC SAZU (delegat SAZU). Glej Letopis 42, str. 32,
Jože Toporišič
rojen 11. oktobra 1926, dr, RloloŠkih ved, redni pTofesor za slovenski knjižni jezik in sti l i sti ko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 30. maja 1991.
V letu 1992 je kot redni profesor na s lav i stik i Filozofske fakultete v Ljubljani
predaval v poletnem semestru snov drugega in tretjega, v zimskem pa tretjega in četrtega letnika (in dragega - zgodovino knjižnega jezika). V tem Času sta bila p romov irana nj egova magistra i n doktor (oba sloven i sta). S icer j e pripra v lj al ne ka svoja dela za natis, med drugim učbenik za I. razred srednjih Sol, nekatere svoje razprave, zlasti pa velik Miklošičev zbornik (prek 600 strani - prva njegova predstavitev je bila 21, decembra na Dunaju).
Kot predsednik Komisije za pravopisni slovar S P je dosti razmišljal o stalno pojavljajočih se novih nerešenih vprašanjih in podal tudi svojo de facto recenzijo redigitane črke B tega slovarja.
Precej je nastopal publicistično in tudi kot predavatelj: 9, julija na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (Tipološka oznaka si o venskega jezika z bogato literaturo), 12. novembra je imel na ustanovitvenem sestanku Društva za uporabnostno jezikoslovje predavanje z naslovom Slovenski jezik v poteku političnega osamosvajanja, 4. decembra pa je imel obširno predavanje (26 strani nemško pisanega rokopisa) na mUnchensk i slavistiki v počastitev t. i. Sehausovega dneva (Slovenski jezik 20. stoletja s sociolingvističnega stališča). V zvezi z izidom svoje knjige je imel več predstavitev pred javnostjo (tudi televizijsko in v Lingvističnem krožku FF).
Za predavanje seje izpopolnjeval zlasti za besediloslovje, napisal je več ocen za učite lj ska mesta oz. nas love na visok i h 5o lah, spet ima magi strantko in doktoranta. S odelo val je z Zavodom za šolstvo: pri t. i. maturitetni komisiji za slovenski jezik in književnost kot predsednik (ministrski dekret), pri komisiji za prenovo učne snovi in pouka slovenščine na srednji Šoli pa kot član ustrezne komisije. Je bil glavni urednik za jezikoslovje pri Slavistični reviji. Glej Letopis 42, str 3J in 135.
Zunanji dopisni člani
Aleksandar Flaker
rojen 24. julija 1924, dr. rasi stike, redni profesor za rusko književnost na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni čian od 23. aprila 1987, Glej Letopis 38, str 89-90
Ivo FrangeS
rojen 15, aprila 1920, dr. literarnih znanosti, redni profesor Filozofske fakultete v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 34, str. 75-76,
Gerhard Giesemann
rojen 14. julija 1937, slavist, slovenist, dr, znanosti, redni profesor in predstojnik
Inštituta za s lav i si i k o na univerzi v Giessnu, Zunanji dopisni član od 18. maja 1989.
Glej Letopis 40, str- 77-78.
Irena Grickat-Radulovič
rojena 19. januarja 1922, dr, filoloikih znanosti, znanstvena svetnica Inštituta za jezik SANU Zunanja dopisna ČJanica od 6. junija 1983.
Glej t^topiS 34, Str. 76-7g. Milka Ivič
rojena 11. dccctnbra 1923, dr. filoloSk i h znanosti, redna profesorica za srbski in hrvaški jezik na Filozofski fakulteti v Novem Sadu, Zunanja dopisna članica od 6. junija 1983. Glej Letopis 34, str. 78-79
Pavle Ivič
rojen I. decembra 1924, Tedni profesor za srbski in hrvaški jezik na univerzi v Beogradu. Zunanji dopisni član od 29, marca 1979, Gfej Letopis 30, str 7S-77
Blaže Koneski
rojen 19. decembra 1921, redni profesOT za makedonski jezik na Filozofski fakulteti v Skopju. Zunanji dopisni član od 7, februarja 1968. Glej titcipis 19. str. 37-38.
Zoran Konstantinovič
rojen 5. junija 1920, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno literaturo na univerzi v Innsbrucku, zunanji dopisni Clan SANU in MANU, član Komisije za literaturo pri Avstrijski akademiji znanosti ter Član srbskega in avstrijskega PEN. Zunanji dopisni član od 18. maja 1989. Glej Letopis 40, sit. 79-80.
Miroslav Kravar
rojeni, aprila 1914, dr. filozofije, upokojeni redni profesor latinskega jezika na Filozofski fakulteti v Zadru. Zunanji dopisni član od 23. maja 1985, Glej Utopiš 36, str 85-86.
Henry Lee m ing
rojen 6. januarja 1920, klasični ftlolog in izvedenec za indoevropsko filologijo, višji predavatelj za primerjalno slovansko filologijo na londonski univerzi. Zunanji dopisni član od 23. maja 1985. Glej Utopiš 36, str, 86-87.
Rado Lenček
rojen 3. oktobra 1921, slavist, etnograf, jezikoslovec, dr. znanosti harvardske univerze s področja s lav i stike, koordinator programa za Študij slovanskih kultur pri Oddelku za slovanske jezike na univerzi Columbia (ZDA). Zunanji dopisni član od 30. maja 1991.
Glej Letopis 41, str 83414.
Ju raj Martinovih
rojen 24. maja 1936, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 23 maja 1985.
Glej Letopis 36, str. S7-SS. Jože Pogačnik
rojen 14. marca 1933, sloveti i s t, dr, znanosti univerze v Zagrebu, profesor za slovensko književnost in komparativno j ugoslav ist i ko na Pedagoški fakulteti v Ostjeku. Zunanji dopisni član od 30. maja 1991.
Glej utopiš42. Str, 8i-8h,
Alfred Rammelmayer
rojen 31. decembra 1909, dr. filozofije, upokojeni redni profesor m slovansko filologijo na univerzi v Krankfurtu ob Main i. Zunanji dopisni član od 24, aprila 1981.
Glej Letopis 32, str 123-124. Gunnar Olaf Svane
rojen 25, septembra 1927, slavist, dr. znanosti, redni profesor na univerzi za južnoslovansko filologijo in književnost v Aahusu (Danska). Zunanji dopisni član od 18, maja 1989.
Glej l etopis 40. str. 80-81. Nikita lljič Tolstoj
roj en 15. apr i I a 1923, dr, slavist i čn ih znanost i, redn i pro fe sor za staro slo vanSčino in slovansko jezikoslovje na državni univerzi v Moskvi. Zunanji dopisni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis J S, str. 90-91.
IFI. RAZRED za matematične, fizikalne in tehnične vede
Redni člani
Robert Blinc
rojen 31. oktobra 1933, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Podpredsednik SAZIJ od 2. oktobra 1980 dalje. Zunanji dopisni član 1 IrvaSke akademije znanosti in umetnosti, Poljske akademije znanosti, Saške, Atenske, Newyorïke in Evropske akademije znanosti. S sodelavci je v okviru Instituta "Jožef Stefan" raziskoval fiziko feroelektričnih, antiferoelektričnih in mikrokonfiniranih tekočih kristalov, inkomenzurabilnih feroclcktrikov, dipolarnih stekel, feroelektrikov in amifcroelektrikov vrste red-nered in molekularnih kristalov na osnovi C60,
Imel je vabljena predavanja na 26. kongresu AMPERE za magnetne resonance v Atenah, na 21. evropskem kongresu za molekularno spektroskopijo na Dunaju, na 14. mednarodni konferenci za tekoče kristale v Pisi, na letni šoli za tekoče kristale v EI Escorialu v Španiji, na nacionalni konferenci za feroelektrike Republike Koreje v Seulu, na korejskem institutu za znanost in tehnologijo v Faejonu, na institutu za tekoče kristale v Kentu (Ohio, ZDA), na NCSR "Demokritos" v Atenah (Grčija) in na univerzah v Seulu in Pusanu (Koreja) 1er na Univerzi Utah (Salt Lake City, Utah, ZDA).
Bilje ponovno izvoljen za predsednika mednarodnega združenja Société AMPER E i n evropskega sveta za raziskave feroe I ektri k ovT je č lan s veta m ednarodnega združenja za magnetne resonance (ISMAR), Član komisije za strukturo in dinamiko kondenzirane materije pri mednarodni uniji za čisto in uporabno fiziko (l UP A P) in Član odbora za kondenzirano materijo evropske fizikalne družbe (EPS). V 1. 1992 je bil ponovno izvoljen v naziv "adjunct professor" na univerzi Utah (Salt Lake Cityju, ZD A), Je podpredsednik Sveta za znanost in tehnologijo R Slovenije.
Je član širših uredniških odborov naslednjih mednarodnih strokovnih revij: Ferroelectrics, Ferroelectric s Letters, Phase Transitions, Molecular Crystals and Liquid Crystals, Bulletin orMagnetic Resonance, PHYSICY, Section B, Chemical Physics (do 15,9.1992), Solid Slate Nuclear Magnetic Resonance, Molecular Physics Reports, sodeluje v uredniških odborih domačih revij Fizika in Obzornik za matematiko in fiziko.
Glej Utcpi5 42.su. 36 ill I iS
Davorin Dolar
rojen i. februarja 1921, dr. kemijskih znanosti, upokojeni redni profesor za fizikalno kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo U n i verze v Ljubljani
in zaslužni profesor te univerze. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.
Je član uredniškega odbora Vestnika Slovenskega kemijskega društva in član odbora Prirodoslovnega društva Slovenije, Glej Letopis 42, str. 36 in 116.
Josip Globevnik
rojen 6. decembra 1945, d r, matematičn ih znanosti, redn i profesor za matemati Čno anal i zo na VTO M atem atikainmchanika Fakultete za naravosl ovje i n tehnologij o Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.
V	letu 1992 je nadaljeval Študij robnih iastnosti analitičnih funkcij in analitičnih diskov. Proučeval je tudi analitične diske z robovi v totalno realnih mnogoterostih maksimalne dimenzije. S predavanjem seje udeležil Konference za kompleksno analizovMarseilluod 13. do 18. januarja, Od 13. do 20.junijaje bil gost Oddelka za matematiko Univerze v Amsterdamu, od 19. septembra do 19. decembra pa je bil gostujoči profesor na Oddelku za matematiko Kalifornijske univerze v San Diegu.
Glej Letopis 42, str, 37 in 120 Peter Gosar
rojen 15. oktobra 1923, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 27. marca 1976.
V	letu 1992je nadaljeval z raziskavam i tunelskega g i banj a elektronov in skupkov kvantnih delavcev v kristalih.
Glej Letopis 42. str. 37,
Ludvik Gyergyek
rojen 2, septembra 1922, dr. aplikativnih znanosti (Bruselj 1957), častni doktor (BudimpeSta 1982, Maribor 1985), upokojeni (30. marca 1992) redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibemelikona Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani. Dopisni Član od 24. aprila 1981, redni Član od 23. aprila 1987.
V	letu 1991 je s sodelavci na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo in na Institutu ložef Štefan nadaljeval raziskave o razpoznavanju oblik, o analizi in obdelavi signalov ter o analizi sistemov, Z referati se je udeležil in skupaj s soavtorj i poročal o delu na Elektrotehniški in računalniški konferenci ERK 92 v Portorožu, Je član komisije za podiplomski Študij Fakultete za elektrotehniko m računalništvo v Ljubljani in predsednik Društva avtomatiko v Slovenije. Je član in podpredsednik Hrvaškega društva za komunikacije, računalništvo, meritve in avtomatiko KOREMA.
Glej Letopis 42, str. 37 in 121.
Dušan Hadži
rojen 26. avgusta 1921, dr. kemijskih znanosti, častni dr., upokojeni profesor /a strukturno kemijo, upokojeni svetnik generalnega direktorja tovarne Le k, raziskovalni svetnik na Kemijskem inštitutu. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni čtan od 2 i. marca 1974, tajnik HI. razreda SAZU. Je zunanji dopisni član HAZU in SANU, inozemski član Indijske nacionalne akademije znanosti. Junija 1992 je prejel priznanje in plaketo Božo Težak Hrvaškega kemijskega društva.
V	letu 1992 je raziskovalno delo obsegalo modeliranje nekaterih bioloških mehanizmov z metodami teoretične kemije, študij vodikovih vezi z ab-initio računi in simulacijo z metodami molekularne dinamike, študij hidratacije fosfolipidov z infrardečo in N MR spektroskopij o, načrtovanj epept i dnih učinkov in konformacijske študije peptidov.
Je častni predsednik Unije kemijskih društev Jugoslavije in Slovenskega kemijskega društva in član širših uredniških odborov naslednjih revij: Spectrochimica Acta, Journal of Molecular Structure, Spectroscopy Letters, Journal of Compnter-Aided Molecular Design in Croat ica Chemica Acta. Glej Letopis 42, str. 38 in 131.
Janez Peklenik
rojen 11. junija 1926, dr.-ing., dr. tehniških znanosti, habil, redni profesor za tehn ično kibernetiko, obdelova Ine si steme in rač u naln i i ko tehnologij o, predsto j n i k katedre na Fakulteti za strojni S t vo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni Član od 29. maTca 1979.
V	letu 1992 se je njegovo raziskovalno delo osredotočilo na problematiko računalniško podprtega konstruiranja z značilnostmi ter pogoji za integracijo programske opreme v pro izvod nj i na os n o vi pod atkovne baze spektra komponent. Poudarek je bil dan tudi raziskavam dinamičnih lastnosti sestavljenih materialov ter krmiljenju njihovih mehanskih lastnosti. Poglobljene raziskave so potekale tudi na področju krmiljenja kompleksnih objektov.
Udeležil seje generalne skupščine Evropske akademije v Budimpešti ter Generalne skupščine CIRP-a (Aix en Provence, Francija). Z vabljenimi referati je sodeloval na mednarodni delavnici univerze v Trentu (International Workshop on Cooperative Knowledge Processing to Engineering Problems) in na 24. mednarodnem seminarju CIRP-a v Kopenhagnu (CIRP International Seminar of Manufacturing Systems). Je redni član akademije CIRP-a in Evropske akademije (Academia Europaea), član komiteja za izvolitve novih članov CIRP-a, urednik publikacije C1 RP-Proc eedings on Manu facturing Sy stems, souredn ikrevijeJoumal of Manufacturing Systems (Detroit) ter član uredniških odborov uglednih mednarodnih revij s področja sistemov, proizvodnih tehnologij, robotike in računalniško integrirane proizvodnje.
Vlada Republike Slovenije mu je podelila priznanje Ambasador Republike Slovenije v znanosti. Glej Letopis 42. Dr. 33 is 131.
Anton Peterim
rojen 25. septembru 1908, dr naravosloven i h znanosti (Berlin 1938), častni dr. (Mainz 1979, Ljubljana 1988), upokojeni sodelavec Nacionalnega biroja za standarde (Washington, D. C., ZDA), Dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949. Dopisni Član Avstrijske akademije znanosti. Glej Letopis 42, sir. 39
Lujo Šuklje
rojen 21. septembra 1910, dr. tehniških znanosti, upokojeni redni profesor Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in zaslužni profesor te univerze. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979.
Kot mentor doktorske disertacije je spreml jal raziskave o prenosu obtežbe v tla po kolu. Ob ustanovitvi Slovenskega gradbeniškega društva je bi I 10. julija 1992 izvoljen za prvega častnega člana Društva. Glej Letopis 42. sir 39 in 135
Miha Tišler
rojen 18. septembra 1926, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za organsko kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 10, marca 1977. Zunanji dopisni Član HAZU, SANU in NewyorSke akademije znanosti,
V letu 1992 je s ¡.ode lave i na Oddelku za kemijo FN T raziskoval kemijo organskih spoj in, predvsem s i nteze in pretvorbe neprote inogen i h heteroc i k ličn ih am i nokisl in s posebnim ozirom na njihovo uporabo kotsintoni zaheterociklične sisteme. Na simpoziju OECD v Parizu je imel dve predavanji (Pyritrexaminc Analogs in Nonproteinogenic Heterocyclic Amino Acids as a Challenge for the Synthetic Chemists). V okviru kolokvijev na Institutu Jožef Stefan je imel predavanje z naslovom "Kemijske metode razpoznavanja strukturnih elementov molekul kot osnova enatioselektivne sinteze", v okviru Društva visokošolskih profesorjev pa predavanje "Bodočnost visokega šolstva pTi nas in v svetu". Skupaj s P. Kolarjem je sodeloval z referatom na XV. Evropskem kolokviju o heterociklični kemiji v Noordwijkerhoutu na Nizozemskem (Alky I 2-(PyridyI)glycinates as Synth on s for Some Heterocycles) pa tudi na 1 S. lUPAC-ovem Simpoziju o kemiji naravnih spojin v Strasbourgu.
Kot član IUP AC-ove komisije je sodeloval pri pripravi terminologije z nekaterih področij organske kemije ter deloval v okviru IOCD (International Organization for Chemical Sciences in Development). Bil je član Sveta za znanost pri MZT in od 13. decembra 1991 rektor Univerze v Ljubljani. Je član uredniških odborov naslednjih znanstvenih časopisov: Journal of Heterocyclic Chemistry, Advances in heterocyclic Chemistry, Organic Preparations and Procedures international,
Heterocycles, Doga - Turkish Journal of Chemistry, Croatia Chemica Acta in Vestnika Slovenskega kemijskega druStva. Glej Letopis 42, str 39 in 135.
Ivan Vidav
rojen 17. januarja 1918, dr. filozofije, upokojeni redni profesor za matematiko Fakultc te za nara vos I o vje i n te hno logij o Univerze v Ljubljani in zaslužni profesor te univerze. Dopisni Član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962,
V	letnem semestru 1992 je na Oddelku za matematiko in mehaniko predaval predmet Diferencialna geometrija na podiplomskem študiju izobraževalne smeri iz matematike.
Glej Letopis 42, str, 40 in 13R.
Lojze Vodovnik
rojen 6, septembra 1933, dr. elektrotehniških znanosti, redni profesor za b iok ibem et i ko in ne vrokibernet ikona Faku Itet i za e le ktroteh n iko i n račun a In i štvo Univerze v Ljubljani, dopisničlanod 10. marca 1977, redni član od6.junija 1983, S sodelavci je na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo, Univerzitetnem zavodu za rehabilitacijo-Soča, Medicinski fakulteti in Onkološkem inštitutu nadal jeval raziskave o vplivu električnih tokov na rane, tumoije in na celice imunskega sistema.
Raziskoval je posplošene mehanizme učinkov električnih tokov na biološke s i steme in predlagal h i pote zo, ki zmore raz lož iti nomializac ij o cel i čne prol iferac ije zarad i teh to ko v. GI ed e na nasprotujoča s i poroč i I a o kor i stn i h o zi roma škod Ij i vi h učinkih električnih tokov na biološke sisteme je predlagal poenoteni model, ki v načelu lahko zajame obe možnosti.
Je član izvršnega odbora Evropskega združenja za inženirstvo in medicino, znanstvenega odbora Ljubljanske konference FES in član uredniškega odbora revije Medical and Biological Engineering and Computing, V letu 1992je postal član Upravnega odbora Instituta Jožef Ste fan in član Sveta za znanost Republike Slovenije.
Imel je dve vabljeni predavanji v Si. Petersburgu, vabljeno predavanje na svetovnem kongresu za fizikalno medicino in rehabilitacijo v Dresdnu in na 1, svetovnem simpoiiju iz biofizike v Gozd Martuljku, sodeloval pa je še na konferencah na Capriju, v Portorožu, Parizu in Zagrebu. Glej Letopis 42, str 40 in 13»
Boštjan Žekš
rojen 26, junija 1940, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za biofiziko na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in habilitirani redni profesor fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Dopisni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991.
V	letu 1992 je pedagoško in raziskovalno deloval na Inštitutu za biofiziko
Medicinske fakultete in na Oddelku za fiziko Instituta Jožef Štefan v Ljubljani. Od maja do avgusta je bil kot gostujoči profesor na Oddelku za fiziko Tehnične univerze v Mitnchnu, Raziskovalno je delal na področju študija bioloških in umetnih membran in analize oblik celic ter teorije fcroeleketričnih in antiferoelektričnih tekočih kristalov.
V letu 1992je bil izbran za predsednika Upravnega odbora Instituta Jožef Štefan, bil pa je tudi član Znanstvenega sveta tega inštituta. G le j Letopis 42, str 41 in 142.
Dopisni Člani
Peter Fajfar
rojen 27. maja 1943, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inženjrstvo na gradbenem oddelku Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 18. maja 1989. S sodelavci Inštituta za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo na gradbenem oddelku FAGG je nadaljeval raziskave na področju potresnega inženirstva s posebnim ozirom na nelinearno obnašanje stavb pri močni potresni obtežbi.
Z referatom se je udeležil 10. svetovne konference o potresnem inženirstvu v Madridu, Organiziral in vodil je {skupaj s prof. H. Krawinklerjem z Univerze v Stanfordu) mednarodno delavnico z naslovom Nelinearna seizmična analiza armiranobetonskih stavb (Bled). Bil je so urednik dveh knjig, ki sta izSii v zvezi z delavnico (ena od njih pri založbi Elsevier). Obiskal je Univerzo v Sianfordu, Kalifornijsko univerzo v Berkeleyu, Kolumbijsko univerzo v New Yorku in Univerzo Nevada v Renoju, kjer je imel predavanje. V zvezi s problemi potresne varnosti jedrske elektrarne Krško je večkrat obiskal Mednarodno agencijo za jedrsko energijo na Dunaju.
Je namestnik koordinatorja raziskovalnega polja Gradbeništvo, namestnik predsednika habilitacijske komisije Univerze v Ljubljani, predstavnik Slovenije v mednarodnem združenju za potresno inženirstvo (1AEE) ter član uredniških odborov revij Journal or Earthquake Engineering in Inženirsko modeliranje
Glej Letopis 42, str 41 in 117,
Ljubo Golič
rojen 2. julija 1932, dr. znanosti, redni profesor za kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, Dopisni član od 18. maja 1989, V preteklem letuje bil ponovno izvoljen za predsednika Slo venskega kemijskega druStva za naslednje mandatno obdobje. Z nastankom nove države je s tem imel tudi bistveno spremenjene obveznosti. Unija kemijskih društev nekdanje Jugoslavije, kije vključevala tudi povezovanje s svetom, je prenehala delovati. Tako je moral vzpostaviti stike z Mednarodno unijo za čisto in uporabno kemijo,
Unijo kemijskih društev Evrope, Zvezo kemijski h inženirjev Evrope in podobno. Včlanjevanjc društva kot predstavnika samostojne države je uspelo vzpostaviti, tako da je strokovna izmenjava in delo naših predstavnikov v mednarodnih strokovnih delovnih telesih legalizirano. V tem letu gaje Ministrstvo za znanost in tehnologijo imenovalo za nacionalnega koordinatorja za polje kemije. Bilje sopredsednik organ izacij skega in programskega odbora Skupnega s lo vensko-hrvaškega kristalografskega srečanja, ki so ga v dogovoru s hrvaškimi kolegi organizirali z namenom, da bi nadaljevali izročilo vsakoletnih kristalografskih srečanj, ki so jih imeli v okviru Jugoslovanskega centra za kristalografijo pri nekdanji Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti. Ravno tako je sode lova I pri ustanovitvi posebne slovenske kristalografske sekcije pri Slovenskem kemijskem društvu, ki jo je povezal z Mednarodno in Evropsko kristalografsko unijo. Nadaljeval je z enakimi pedagoškimi obveznostmi iz preteklih let.
V	preteklem letu je uspešno opravil strukturne raziskave na osnovi rentgenske d ifrakcij e za vrsto različno substitu i ran ih propenoatov in tako poj asn i 1 konformacij e in orientacije molekul, Ravno tako je opravil strukturne raziskave na področju hidrazinijevih fluorogalatov kot pirtdmskih kompleksov kloro- in bromomolibdatov.
V	okviru sodelovanja z Univerzo v Leipzigu seje od 25. do 30 septembra v Leipzigu dokončno dogovoril o vsebini publikacije in v seminarski obliki izmenjaval rezultate skupnih raziskav.
Glej letopis 42, str 42
Branko Stanovnik
rojen 11. avgusta 193 dr. kemijskih znanosti, Tedni profesor za organsko kemijo na Oddelku za kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član S AZU od 30. maja 1991; član kraljevskega združenja za kemijo v Londonu od 1984, redni Član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu od 1991.
V	letu 1992 je poleg pedagoškega dela na Oddelku za kemijo FNT skupaj s študenti in sodelavci raziskovat na naslednjih področjih organske kemije; na 1,3-dipolarnih cikloadicljah diazoalkanov na heteroaromatske sisteme in na sintezah in transformacijah heterocikličnih amino kislin s posebnim poudarkom na sintezi heterocikličnih sistemov z vgrajenim aminokislinskim strukturnim elementom in C-nukleozidov.
Svoje delo je predstavil z dvema plenarnima predavanjema na 5, srečanju o hetero ciklični h strukturah in medicinski kemiji v Palermu (Italija) in 4. mednarodnem simpoziju o čisti in aplikativni heterociklični kemiji Ibn Sina v Kairu ter z referati skupaj s sodelavci na naslednjih kongresih in simpozijih: ISOCS 15,15. mednarodni simpozij o organski kemij i fosfotja v Caenu, Francija (1 referat), 15. evropski kolokvij o heteroeklični kemiji v NoordwijkerhoWu na Nizozemskem (6 referatov skupaj s sodelavci), 3. mednarodni simpozij o kemiji in farmakologiji Pyridazina v Comu v Italiji (1 referat skupaj s sodelavci). Na
povabilo južnoafriški h univerze je marca in aprila 1992 predaval na enajstih univerzah (Witwatersrand in Rand Africaans v Johannesburgu, Pretoria in South Africa (UNISA) v Pretoriji, Orange State v Bloemfonteinu, Natal v Pietermaritzburgu in Durbanu, Port Elizabeth v Port Elizabethu, Rhodes v Grahamstownu, Cape Town v Cape Tovvnu in Stellenbosch v Siellenboschu). Oktobra 1992 je pTedaval na Tehniški fakulteti Univerze v Mariboru. Je član personalnega jedra za polje Kemija pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, Član vladne komisije za podeljevanje državnih nagrad in namestnik predstojnika Oddelka za kemijo FNT Univerze v Ljubljani, Je član uredniških odborov znanstvenih časopisov: Vestni k Slovenskega kemijskega društva (predsednik), Croatica Chemica Acta in Bulletin des Societes Chimiques Belges (Assiciatc Editor) in član znanstvenih odborov raznih mednarodnih kongresov. Od leta 1992je predstavnik Slovenije v Generalni skupščini Evropskih kemijskih društev s sedežem v Londonu.
Medn arod n i biografski center iz Cambridga (A ng I ija) m u j e pod e 1 i I naziv" W or I d Intelectual of 1992" ter ga vključil v svoja seznama "The International WHO's WMO of Intelectuals" in "Men of Achievments".
Ctcj Letopis 42, str. 42 in 134,
Zunanji dopisni člani
Krešimir Balenovič
rojen leta 1914, dr. znanosti, upokojeni redni profesor za organsko kemijo in b to kem ijo na In štitutu za kem ij o Un i verze v Zagrebu. Zunanj t dopi sn i č I an od 2 5. marca 1976.
Glej Letopis27, Str. 84-86, Derek Sir Barton
rojen 8. septembra 1918, dr. tehniških znanosti, direktor Inštituta za kemijo naravnih spojin pri Centre National de la recherche scientifique v Gif-sur-Ivete pri Parizu. Nobelov nagrajenec. Zunanji dopisni Član od 23. maja 1985.
Glej Letopis 36. str. 92-93
Nikolaj A. Boriscvič
rojen leta 1923, dr. flzikalno-matemaličnih znanosti, član AZ BSSR in dopisni član AZ ZSSR. Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981. Glej letopis 32, str. 130-131.
Savo Bratos
rojen 28. julija 1926, dr. fizikalnih znanosti, imetnik francoskega državnega doktorata (Pariz 1964), profesor in direktor laboratorija za teoretično fiziko
tekočin na Univerzi Pierre et Marie Curie v Parizu. Zunanji dopisni član od 23.
aprila 1987.
Glej I.elopis 3S. str 93-99
Aleksandar Despič
rojen leta 1927, dr. fizikalne kemije, redni profesor fizikalne kemije na Tehnološki fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 25. marca 1976. Glej Letopis 27, sir. 87-SS.
Drago Grdenič
rojen leta 1919, dr. organske kemije, redni profesor za anorgansko kemijo na univerzi v Zagrebu, predsednik Jugoslovanskega centra zakristalografijo H AZU. Zunanji dopisni Član od 25. marca 1976. Glej Letopis 27, str 89-90.
Erwin L. Hahn
rojen 9. junija 1921, dr. znanosti, redni profesor fizike na Kalifornijski univerzi v BaTkeleyvi. Zunanji dopisni Član od 24. aprila 1981. Glej Utopi 5 32, str. 132-133
Nikola Hajdin
rojen 4. aprila 1923, dr. znanosti, redni profesor za statiko na Gradbeni fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni Član od 23, aprila i987. Glej Letopis 38, sir %-97.
Mylon Eugene Merchant
rajen 6. maja 1913, dr. znanosti, profesor strojništva na univerzi Cincinnati in gostujoči profesor na univerzi v Sal ford u (Anglija). Zunanji dopisni Član od 23. aprila 1987. Glej Letopis 38. su 99-101
Mihajlo Lj. Mihailovič
rojen 22. januarj a 1924, dr. kcm., redn i profeso r organske kern ij e na Naravosl o vno-inatcmatičm fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 25. marca 1976. Glej Letopis 27, sli 91-92.
Karl Alexander Müller
rojen 20. aprila 1927, dr. fizikalnih znanosti, Tedni profesor na univerzi v Zlirichu (Švica), Nobelov nagrajenec za fiziko. Zunanji dopisni Član od 23. aprila 1987. Glej Letopis 38, str. 101-102.
Bogdan Povh
rojen 20. avgusta 1932, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor na Univerzi v Heidelbergu, redni član in direktor Inštituta Maxa Plancka za jedrsko fiziko. Zunanji dopisni član od 10. marca 1977, Glej Letopis 28, str. 75-77
Vladimir Prelog
rojen 23. julija 1906, dr. znanosti, častni član Univerze v Ljubljani (1989), upokojeni predstojnik laboratorija za organsko kemijo na ETH v ZOrichu, Nobelov nagrajenec za kemijo. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 30. str 87-89,
Chintamani Nagesa Ramachandra Rao
rojen leta 1934. dr. znanosti na univerzi v Myrosu in na univerzi v Porducu (ZDA), predstojnik oddelka za strukturno kemijo iti kemijo trdne snovi (Indian Institute od Science), Nobelov nagrajenec za kemijo. Zunanji dopisni član od 24, aprila 1981.
Glej Letopis 32. sir. 134-136. Pavle Savič
rojen 10, januarja 1909, dr. znanosti, upokojeni profesor za fizikalno kemijo na Naravoslovno-matematični fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 13, marca 1972. Glej Letopis 23, str. i 9-61.
Raj ko Tomovič
rojen 1. januarja 1919, dr. znanosti, redni profesor za področje računalniške, regulacijske in biomedicinske tehnike ter robotike na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Beogradu, redni član Vojvodinske akademije znanosti in umetnosti. Zunanji dopisni član od 18. maja 1989. Glej Letopis40, str 87-8«
John Waugh
rojen 25. aprila 1929, dr. znanosti, redni profesor na Inštitutu za tehnologijo v Massachussetsti (Cambridge, Mass.), član Ameriške akademije znanosti in Nacionalne akademije znanosti ZDA. Zunanji dopisni član od 18. maja 1989. Glej Letopis 40. str. 88-89
IV. RAZRED
za naravoslovne vede
Redni Člani
Jože Bole
rojen 17. junija 1929, dr. bioloških znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem institutu Jo vana HadžijaZRC S AZU. Dopisni Član od 10. marca 1977, redni član od 23. maja 1985.
Madaljeval je s preučevanjem podzemeljskih in izvirskih polžev s posebim ozirom na družino Horatiidae. Opravil je 16 ekskurzij in pri tem jemal vzorce za preiskave ob robu Ljubljanskega barja, v Moravški dolini, v dolini Krke, pod Gorjanci in drugih predelih Dolenjske. Del terenskega dela je usmeril na preučevanje močvirnih predelov Slovenije, del pa na doslej ne preiskane dele Kočevske, zlasti na širše območje Goteniške gore. Sproti je obdeloval na terenu zbrano gradivo, ga sortiral, determiniral in uvrščal v inštitutsko zbirko. Glej Letopis 42, str. 45 in 346; Letopis 43, str.
Matija Drovenik
rojen 14, februarja 1927, dipl. ing. rudarstva, doktor tehniških znanosti, upokojeni redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, mikroskopijo rud in premogov ter za geološko kartiranje II na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 1. junija 1991. Nadaljeval je z raziskavami slovenskih rudišč. V letu 1991 je proučeval živosrebrovo rudo v permokarbonskih plasteh, ki je zanimiva zato, ker vsebuje diagenetske Ječe, gomolje, pole pirita ter ep i genetski cinabarit in samorodno živo srebro. Ker je v njej samorodno živo srebro enako pomembna komponenta kot cinabarit, predstavlja ta roda izjemen pojav v svetovnem merilu. Kot redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti seje 28. marca udeležil letne skupščine v Salzburgu in 6, novembra seje razreda za naravoslovne vede v Münch nu. Izvoljen je bil za predsednika slovenskega komiteja JGCP-UNESCO in se udeležil 27. in 28. aprila regionalnega posvetovanj a za srednjo in jugovzhodno Evropo na Dunaju. Je član Republiške komisije za ugotavljanje rudnin in talnih voda. Znanstvenega sveta Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU ter član Znanstvenega sveta za nafto pri H AZU, Prav tako je član mendarodnega mineraloškega združenja {Society Applied to Mineral Deposits). Glej Letopis 42, str. 45 in 117.
Ivan Gams
rojen 5. julija 1923, dr. geografije, upokojeni redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, sedaj honorarni predavatelj. Dopisni član 23. marca 1978, redni čian od 23. maja 1985.
V	letu 1992 je nadaljeval z organizacij ski m in Študijskim delom pri pripravi nove geografske monografije Slovenije in obdelal mezoregijo Bohinj, Proučeval je mladokvartarnogeomorfologijoZgornjesavskedoline. Za tisk je pripravil izsledke dosedanjega raziskovanja antropogenih sprememb v prid kmetijske rabe na primorskem krasu in novo koncepcijo kontaktnega krasa. Uredil je (skupno z D, Mezetom) 31. letnik Geografskega obzornika in sodeloval v uredniških odborih revij Geografski vestni k, Ujma in Naše jame. Ob finančni podpori S AZU se je udeležil mednarodnega kolokvija o krasu in klimatskem razvoju v Bordeauxu (17.-20. septembra). Predaval je še na 6. UeŠiČevih dnevih (21.-22. januarja), posvetu o poplavah (22. aprila), na mednarodnem simpoziju Geomorfologija in morje oz. sestanku GeomorfoloŠke komisije za Karpatobalkanske dežele MGU v Malem Lošinju (22.-26. septembra), v Ljubljanskem geografskem društvu (20, novembra) o krasu v Italiji in na proslavi ob 50-letnici Seidlove smrti v Novem mestu (20, novembra).
GSej Letopis42, str. 46in IIK
Stanko Grafenauer
rojen 13. maja 1992, dipl. inž, rudarstva, dr geoloških znanosti, upokojeni redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni Član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981.
Olej Letopis 42, sti. 46.
Janez Matjašič
rojen 14. maja 1921, dr. naravoslovnih znanosti, upokojeni znanstveni svetnik v B i o I oške m inštitutu J ovana Hadžij a Z RC S AZU. Dopisni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989. Glej Letopis 42, str 46.
Ernest Mayer
rojen 10. novembra 1920, dr. fiL, upokojeni znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu J ovana Hadžij a Z RC S AZU. Dopisni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983; tajnik IV. razreda,
V	letu 1992 je nadaljeval z raziskavami polirnorfizma in endemizma vaskularne flore jugovzhodnega alpskega obrobja in osrednjega dela Balkanskega polotoka na obsežnem herbarijskem materialu, nabranem na tem območju v pretek lih dveh desetletjih. Oktobra je bil zaradi ustreznih revizij 8 dni v Botaničnem inštitutu univerze v Firencah, Na več dvo- in enodnevnih ekskurzijah po Sloveniji in sosednjem avstrijskem in italijanskem obrobju je proučeval nekatere polimorfhe agregate. Septembra se je udeležil tridnevnega srečanja botanikov v Krškem in imel 24.9, 1992 enega od uvodnih referatov o življenju in delu dop. člana S AZU Alfonza Paulina ob 50-letnic i njegove smrti. Decembra 1992 je prejel Zoisovo priznanje Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Je predsednik znanstvenega sveta Biološkega inpštituta Jovana Hadžija ZR.C SAZU in urednik botaničnega dela Razprav IV. razreda SAZU. Glej Letopis 42, str. 46.
Mario PleničaT
rojen 5. avgusta 1924, dr. geoloških znanosti, upokojeni redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje na fakulteti za naravoslovje in tehnologij o Univerze v Ljubljani, Dopisni član od 2 4. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991.
V letu 1992je razi skoval zgomjekredne sklade in kred no fosilno favnonajužnem Primorskem, Kočevskem ter pri Stranicah blizu Slovenskih Konjic. Za katalog Fosili Slovenije je pripravil 10 taksonov krednih školjk, 11. aprila 1992 seje ud e leži I geo loške ekskurzije v Furlanij o, ki je bi I a prirej ena v okviru posvetovanja združenja alpskih in apeninskih raziskovalcev in geološkega inštituta tržaške univerze. Z referatom je sodeloval na 6. kongresu grškega geološkega društva v Atenah od 25.-27. maja 1992, Še nadalje sodeluje v terminološki komisiji za geološko izrazoslovje, v odboru za energetiko SAZU, v izvršilnem odboru Znanstvenega sveta za nafto pri HAZU in pri raznih komisijah za preverjanje geoseizmične varnosti JE Krško, Uredil je 33. zvezek Razprav SAZU 4. razreda in sodeloval v uredniških odborih raznih geoloških revij. Glej utopi! 42, Str. 47 in 131,
Dopisni člani
Matija Gogala
rojen I L deccmbra 1937, dr. bioloških znanosti, redni profesor za fiziologijo živali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in znanstveni svetnik v Prirodoslovnem muzeju. Dopisni član od 30. maja 1991, Njegova osnovna dejavnost v Prirodoslovnem muzeju Slovenije je bila delo na btoaktisliki žuželk, snemanje in urejanje arhiva zvočnih posnetkov, njihova analiza ter uvajanje digitalne tehnike in uporabe računalnikov v bio akustik i in na drugih področjih muzejskega dela.
Tudi v letu 1992 je urejal poljudno znanstveni časopis Proteus in sodeloval v uredniških odborih Biološkega vestnika in mednarodnega časopisa Bioacustics ter v svetu časopisa Scopolia.
Druga dejavnost, v katero je v preteklem letu vložil veliko dela, je bila velika razstava o žuželkah in njihovem raziskovanju pri nas - ENTOMOLOGIA S LOV EN IC A - v atriju osrednje muzejske hiše v Ljubljani. Razstava, za katero je pripravil idejno zasnovo, je bila odprta od 27. oktobra do 6, decembra 1992 in je v tem času privabila okoli 10.000 obiskovalcev.
25. septembra 1992 gaje skupščina Republike Slovenije imenovala za direktorja Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Kot nac iona I Ii i koord inator razi skoval nega po Ij a B io logija vod i delo personalnega jedra polja. Ministrstvo za znanost m tehnologijo ga je 4. novembra i992 imenovalo tudi za člana Sveta za naravoslovno-matematično področje, 14, marca 1992 so ga na skupščini Slovenskega entomološkega društva Štefana Michieiija imenovali za častnega Člana SED, Izvolili so ga tudi v nacionalni komite za raziskave entomofavne srednje Evrope (S I EEC), decembra pa na zasedanju odbora te organizacije v Budimpešti tudi v stalni mednarodni komite SI EEC.
I melje tudi več predavanj, in sicer: februarja je v Ljubljani govoril o Računalniku pri raziskavah akustike žuželk, marca je na gradu Socerb predstavil številko Proteusa o naravni dediščini Kraškega roba, kamor je tudi 13.j unij a vodil ekskurzijo Prirodos lovnega društva Slovenije. V Ljubljani je govoril o Novejši zgodovini raziskovanja fiziologije žuželk, predstavil naravoslovne prispevke 1. Številke revije Anna les, v Pommersfeldnu pa je septembra skupaj z D. Ribaričcm imel referat na mednarodni konferenci (Insect Sound and Vibration). Na Biološkem oddelku BF je tudi v letnem semestru 1991/92 imel predavnja In vaje iz predmeta Biologija žuželk za študente 3. letnika biologije, v zimskem semestru 1992/93 pa predavanja Uvod v zanstvenoraziskovalno delo za podiplomske študente biologije.
Jože Maček
rojen 28. oktobra 1929, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za fitopatologijo in fitofarmacijo na Biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni Član od 18, maja 1989, V letu 1992 je nadaljeval s podobno dejavnostjo kot prej. Vabljeno predavanje je imel na Pos vem o varstvu rastlin R Hrvaške v Stubičkih Toplicah 13,-14. febr, 1992, uvodno pa na seminaiju Alternativna prehrana inštituta za higieno Medicinske raku I tete v Ljubljani, 22. oktobra 1992, referate pa na 44. mednarodnem simpoziju o zaščiti žetev v Gentu 5, maja 1992, na 48, nemSkih dnevih varstva rastlin v Göttin genu od 5, do 8. okt. 1992 in na Okrogli mizi ob 200-letnici kmetijskega tiska na Slovenskem, Slovenska matica 19, 10, 1992. Uredil je 59, zvezek Zbornika Biotehniške fakultete - serija kmetijstvo ter suplementa 16, in 17. Imel je intervjuja za HrvaŠko televizijo v Zagrebu 16. febr. 1992, radio Slovenija (val 202) dne 19. okt. 1992. Udeležil seje tiskovne konference ob izidu svoje knjige v študijski knjižnici v Celju 15. jan. 1992 in diskutiral na Strateški konferenci za Nacionalni raziskovalni program in razvoj Slovenije 23. jun. 1992. 19. dcc. 1991 je postal član Sveta za znanost in tehnologijo R Slovenije, v letu 1992 član Komisije za strupe pri Ministrstvu za zdravstvo, družino in socialno varstvo R Slovenije, član združenja European Association for Environmental History v Mannheimu ter Član Evropskega združenja za raziskovanje rastlin v Londonu. Je funkcionar v klubu Stipend isto v ustanove A lexandra von I tum bo Idta, Vpisan je v naslednja mednarodna imenika strokovnjakov: Vademekum der Deutschen Phytomed i zini sehen Gesellschaft 91, Mainz 1991 (str. 235), Men and
women of distinction. Internationa! Biographical Centre Cambridge England, Fourth edit. 1992/93 (str. 323). Glej Letopis 42, sli 49 in 127.
Alojz Šercelj
rojen S. decembra 1921, dr. bioloških znanosti, upokojeni znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana HadžijaZRC SAZU. Dopisni član od 18. maja 1989.
V	letu 1992 je palinološko raziskoval profile gozdnih tal z Roga, hkrati pa je v okviru Biološkega inštituta ZRC zbiral usedline recentnega pel oda na transektu Grosuplje - Rog in Kočevje - Rog. Nadaljeval je raziskave postglacial ne razširjenosti bukve v primorski regij L
Glej («topiš 42, str 50 tn 135
Dragica Turnšek
rojena 6. avgusta 1932, dr, geoloških znanosti, upokojena (31. januarja 1992) znanstvena svetnica v Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU. Članica odbora in dopisnica za jugovzhodno Evropo pri združenju International Fossil Cnidaria and Porifera Association, Dopisna članica od 23. maja 1985.
V	letu 1992 je nadaljevala revizijo mezozojskih koral iz 50 nahajališč Slovenije. Računalniško je obdelala 82 taksonov za monografsko obdelavo celotnega področja Slovenije.
Končala je raziskave spodnjekrednih koral s Slovenskega vrha pri Kočevju. V albiju je odkrila grebensko združbo Strotogyra-Procladocora, ki zaenkrat nima primerjave nikjer v urgonskem razvoju Tetide. V okviru Unescovega programa lGCP-262 seje vključila v ekipo madžarskih in grških geologov, ki raziskujejo urgon ski razvoj skladov. V profilih Almopian in Statista v Grčiji je v baz i urgonija ugoto vi la zgorn j ej urske koral e j z rodov Placophy Ilia, Comophy 11 ia, Fungiastraea, Dermosmilia in Mitrodendron, ki so značilni za barieme grebene Dinarske plošče, tn tako paleografsko povezala obe sedim en tac ¡j ski provinci. S paleonto loškim i analizami je sodelovala pri raziskavah grebenskih faciesov v Švici in Franciji.
Objavila je dve razpravi (Dunaj, Ljubljana), bila sopredavateljica na simpoziju v Atenah in je izdelala dve analizi za Univerzi v Zllrichu in Ženevi. Glej Letopis 42, str, 59.307, 310 in 345.
Igor Vrišer
rojen 13. januarja 1930, dr, geografskih znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987.
V	letu 1992 je nedaljeval znanstveno in pedagoško delo na geografskem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani, na geodetskem in komunalnem oddelku Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ter na oddelku za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti, kjer je poučeval ekonomsko geografijo oziroma regionalno
planiranje. S ode I oval je pri magistrskem in doktorskem študiju na geografiji in pri interdisciplinarnem podiplomskem študiju urbanizma in prostorskega planiranja na FAGG.
Kot strokovni sodelavec je sodeloval pri delu odbora za lokalno samoupravo pri Skupščini Republike Slovenije ter pripravil zasnovo možnega oblikovanja novih obč in v Repu bli ki S io ven ij i ter priprav i I teze o reg i on a I izacij i in upravni razdeli tv i Republ ike Slovenije. O možu i teritorialni ured itvi no vih o bč in ter o regional i zac ij i je poročal na posvetu o regionalnem razvoju v Medijskih Toplicah (13. 2,), na llešičevih geografskih dnevih v Ljubljani (21. 2,), na Sedlarjevih urbanističnih dnevih v Postojni (28,5.) ter se udeležil okoli 30 se Stankov na občinah, v krajevnih skupnostih ali na strankarskih prireditvah, kjer je kot strokovnjak odbora za lokalno samo upravo poroča I o tej te mat i k i. Na po vabilo avstrijskega geografskega društva in avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo je poročal na zborovanju "Regije v Srednji Evropi in njihova integracija" o problemih regionalizacije v Sloveniji (22.-23. 10.), O upravni reformi v Sloveniji pa je referiral na mednarodnem simpoziju v Pčsio na Madžarskem (14.-15. 10). Je član uredniškega odbora Geografskega vestnika, Geografskega zbornika in Enciklopedije Slovenije. Je član znanstvenega sveta Geografskega inštituta pri SAZU, sveta Geografskega inštitula Univerze v Ljubljani ter sveta Interdisciplinarnega podiplomskega študij a urbanizma in prostorskega planiranja pri FAGG. Je tudi član uredniškega sveta Urbanega izziva. Glej Letopis 42, str. 50 in 135
Zunanji dopisni člani
Milan Herak
rojen 5, marca 1917, geolog, dr, znanosti, upokojeni redni profesor za paleontologijo na Prirodoslovno-matemalični fakulteti univerze v Zagrebu, redni član HAZU, Zunanji dopisni član od 30. maja 199Î,
Glej Letopis 42. str 95-96. Stevan Karamata
rojen 26. septembra 1926, geolog, dr, znanosti, redni profesor za petrogenezo na Rudarsko-geološki fakulteti v Beogradu, Zunanji dopisni član od 30. maja 1991.
Glej letopis42, str, 96-98,
Zdravko Lorkovič
rojen 3, januarja 1900, dr. bioloških znanosti, upokojeni redni profesor za biologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu, redni član HAZU. Zunanji dopisni Član od 30. maja 1991.
Glej Letopis 42, sli. 98-99.
Morton Pecsi
rojen 29. decembra 1923, dr. znanosti, predstojnik Geografskega inštituta Madžarske akademije znanosti v Budimpešti, redni Član MAZ in zaslužni profesor Budimpeštanske univerze. Zunanji dopisni član od 18. maja 1989. Glej Letopis 40. stt. 96-97.
Kari Heinz Ree hinger
rojen 1 6. oktobra 1906, botanik, dr. znanosti,dvorni svetnik in upokojeni direktor Naravoslovnega muzeja na Dunaju. Zunanji dopisni član od 30. maja 1991. Glej Letopis 42. stt 100-101.
Petar Stevanovič
rojen 3. junija 1914, dr. geoloških in mineraloških znanosti, redni profesor na Rudarsko-geološki fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od20. marca 1975. Glej Letopis 26, str, 66-69.
V. RAZRED	za umetnost
Redni fiant
Eiratko Kreft
rojen 11. februarja 1905, dr, filozofije, častni dr . Univerze v Mariboru in Univerze Tarasa Ševčenka v Kijevu; upokojeni redni {honorarni) profesor za novejšo rusko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, režiser, dramaturg, dramatik, pripovednik, esejist. Redni član od22. decembra 1961; podpredsednik SAZUod25, marca 1976 do 14 maja 1992. Zunanji dopisni č lan H AZU, M ANU in Matice srpske. Glej Letopis 42, str. 52
Uroš Krek
rojen 21. maja 1922, skladatelj, upokojeni Tedni profesor za kompozicijo in teoretske predmete na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Dopisni član HAZU in častni član Slovenske filharmonije.
Dobim i k Prešernove nagrade za življenjsko delo (8. februar 1992), Novokomponirane skladbe v letu 1992: INVOCATIONia oboo in klavir;SMRTI (na besedilo Alojza Gradnika) za moški zbor; PREKMURSKA (na ljudsko besedilo) z 130.
Janez Menart
rojen 29. septembra 1929 v Meriboru, diplomant slavistike in primerjalne književnosti, pesnik in prevajalec. Dopisni član od 6, junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik V. razreda od 8. januarja 1985. Od leta 1956 do 1963 je bil sprva lektor, dramaturg in nato vodja lutkovnega oddelka pri podjetju Triglavfilm, Zatem je do leta 1967 živel od literarnega dela, obenem pa opravljal tudi tajniške in kasnejše podpredsedniške posle pri tedanjem Društvu slovenskih književnikov. Leta 1967 je postal Se predsednik društva, obenem pa se zaposlil pri RTV Ljubljana, kjer je bi i sprva urednik dramskega oddelka, zatem zaradi pol ¡lične neoportunosti dramaturg v istem oddelku, nazadnje pa prevajalec podnaslovov. Leta 1979 je delo pri RTV sploh opustil in bil do upokojitve v maju 1990 programski vodja knjižnega kluba Sveta knjige pri založbi Mladinska knjiga,
Poleg objav, razvidnih iz bibliografije, se je leta 1992 udeležil dveh literarnih nastopov.
Glej Letopis 42, str. 53 in 12S France Mihelič
rojen 27. aprila 1907, upokojeni redni profesor na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, Redni član od 6. februarja 1965, Glej Letopis 42, str. 53,
Milan Mihelič
rojen 20. julija 1925, dipl. inž. arh. Dopisni član od 24. aprila 1981, Tedni član od 23. aprila 1987.
V letu 1992 je noveliral urbanistično zasnovo ožjega območja "Bavarskega dvora" v Ljubljani, imenovanega zazidalni otok C02/1 -2, ter območja južno od Dvoržakove ulice med Slovensko cesto in Kersnikovo ulico ter Ajdovščino. Dokon čal i z vedbene n aČrte za no vo cerke v v Stožicah, katere gradnj a se j e priče I a avgusta 1992,
Načrtoval izvedbeno tehnično dokumentacijo za prenovo stavbe predsedstva SAZU na Novem trgu 3 v Ljubljani. Glej Letopis 42. stt. 53.
Ivan Minatti
rojen 22. marca 1924, slavist, pesnik, prevajalec, upokojeni urednik pri založbi Mladinska knjiga. Dopisni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991.
Glej Letopis 42, str 53 in 130
Vladimir Pa všič-Matej Bor
rojen 14. aprila 1913, književnik. Redni član od 6, februarja 1965. Glej Letopis 42, str 53 in 131,
Ivan Potrč
rojen 1. januarja 1913, pisatelj. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6.
junija 1983.
Glej Ixcpis 43. str. 54 in 133.
Primož Ramovš
rojen 20, marca 1921, skladatelj. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
V	letu 1992je skladatelj ustvaril naslednja umetniška dela: Cumj ubilo za trobilni kvintet, A Ki za trobilni trio, Inpiam memoriam za oboo, violo in harfo. Pro tribits za flavto, kontrabas in klavir. Klavir naj začne za klarinet, violončelo in klavir, Inavguracija za orgle in harmoniko, Korajža velja za violončelo in klavir. Tako in tako za kontrabas in klavir, Pogumno naprej za klarinet in klavir, Ostinaio za klarinet in klavir, ZOMJza fagot in klavir, Repmesentatio za trobento in klavir, Conjinium za orgle, Soneti nesreče za kljunasto flavto in reeitatorja in Extension za basovski klarinet.
Izvedel je tudi več koncertov z orgelskimi improvizacijami (Ljubljana, Radenci, Pre valje, Stegersbach). Bilje predsednik Sveta II, evTopskegatekmovanjamiadih orglavcev v Ljubljani in član Strokovne komisije za glasbo Prešernovega sklada. Glej Utopiš 42, str ¡54 in 133.
Edvard Ravnikar
rojeni, decembra 1907, inž. arh., upokojeni redni profesor za urbanizem in javne zgradbe na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.
V	letu 1992je izvajal dela pri obnovi in posodobitvi Narodne galerije v Ljubljani. Glej Utopiš 42, str. 55 in 133
Ciril Zlobec
rojen 4. julija 1925, slavist, pesnik, romanopisec, prevajalec, publicist, urednik, politični dclavec. Dopisni član od 23. maja 1985, redni član od IS. maja 1989, podpredsednik SAZU od 14. maja 1992. Zunanji dopisni Clan HAZU. Ob koncu leta se mu je iztekel mandat člana predsedstva Republike Slovenije; urejal je Sodobnost (že štiriindvajseto leto); prevzel je (s petletnim mandatom) predsedništvo Kogojevih dnevov in častnega odbora akcije "Posvojite knjigo"; bil je predsednik častnega odbora Piranskih srečanj arhitektov in Drugega mednarodnega srečanja (tekmovanja) orglavcev.
Udeležil se je tudi nekaterih mednarodnih kongresov, simpozijev in imel več literarnih srečanj in predavanj: Pavia (predavanjena univerzi in literarni večerna Collegeu), Milano (predavanje na univerzi in v najstarejšem italijanskem Rotary klubu ter literarni nastop), Benetke, Pad ova, Trst (dvakrat), Gorica, Videm,
Pordenone (dvakrat), Nova Gorica, Dobrovo, Sežana, Koper, Izola, Maribor (dvakrat), Kamnik, Ljubljana.
Imel je nekaj javnih govorov, priložnostnih nagovorov ob raznih razstavah in različnih drugih kulturnih manifestacijah doma in v tujini, kot pesnik in kot član predsedstva Republike Slovenije. Večkrat seje oglašal tudi na radiu in televiziji doma in v tujini. Glej Letopis 42. str. 55 in 140.
Dopisni člani
Janez Bernik
rojen 6. septembra 1933, redni profesor in predstojnik Oddelka za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Dopisni Élan od 18, maja 1989.
Nadaljeval in zaključil je zbiranje gradiva za pregledno razstavo risb iz obdobja 1952-1992. Monografija o tej zvrsti njegovega ustvarjanja je v tisku in bo izšla kot publikacija Mednarodnega likovnega centra v Ljubljani in KoroSke deželne vlade v Celovcu. V tisku je monografija o njegovih jedkanicah in akvatintah, ki bo izšla pri založbi EWO v Ljubljani v zbirki "Arkade". Prej c I j e dve v i sok i priznan j i. N a VI11, seu I skem medn arodnem grafičnem b iena lu je prejel veliko nagrado (Grand Prix), na IL Bienalu slovenske grafike naOtočcu pa Nagrado Novega mesta, Gkj Letopis 42, str. 55 in 114
Ka jetan Kovič
rojen 21, oktobra 1931, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo pri Državni založbi Slovenije do 30. 6. 1992, ko se je upokojil. Dopisni član od 30, maja 1991.
V letu 1992je imel literarne nastope v Sloveniji, Avstriji (Wies, Graz) in Nemčiji (Marburg/Lahn, Biedenkopf). Sodeloval je na srečanju srednjeevropskih mladinskih pisateljev v Gradcu in Mariboru v maju 1992. dej Letopis 42, str 56 in 123
Lojze Lebič
rojen 24. avgusta 1934, skladatelj in dirigent, redni profesor za glasbenoteoretiine vede in kompozicijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Popisni član od 30. maja 1991.
V letu 1992 je ustvaril skladbi Simfonija z orglami (po naročilu RTV Slovenija) in Iz veka vekov... za dva mešana zbora a capella.
Bilje delegat Slovenije na generalni skupščini ISCM v Varšavi in vodil postopka
za vkljuCitev Slovenije v to mednarodno organizacijo (V ar Sava, 15.-23. maj), predsedoval glasbeni žiriji za javni natečaj RTV Slovenije za umetni S ka dela (zaključeno 21, oktobra), bil predsednik Izvršnega odbora Slovenskega kulturnega zbora in opravljal s tem povezane dejavnosti (organizacijske, oglašanje v javnosti in medijih), Sodeloval je pri filmskem snemanju portretne oddaje TV Slovenija (na sporedu 8. oktobra). Glej [jetopfs 42. sir. 56 in 126,
Drago TrSar
rojen 27. aprila 1927, kipar, redni profesor in predstojnik Oddelka za kiparstvo na A kadem ij i za I i ko vno um etnost Um verze v Lj ub Ijan i. Dopisn i č I an od 3 0, maja [991; Član Sveta Mednarodnega grafičnega centra. Sodeloval je v strokovni komisiji pri Prešenovem skladu za področje likovne umetnosti, arhitekture in oblikovanja. Sodeloval je pri postavitvi kipa 'Evropa", kiparja Pran četa Kralja, ki bo postavljen pred stavbo Univerze ter je nadzoroval livarska dela pri kipu. V letu 1992 je izdelal skulpture Pot navzgor (mavec). Solza (mavec), Akt (mavec), Zrcalo, portTet janeža tiernika (bron), Cirla Zlobca (bran), dr. V. M. Miheliča (bron) ter male skulpture (deset bronastih in tridesetih keramičnih), 6 slik na platnu in nekaj risb. Glej Letopis 42, sli 56 in 137
Zunanji dopisni člani
František Benhart
rojen 10. septembra 1924, slavist, kritik, prevajalec, član Društva čeških pisateljev, Praga. Zunanji dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 36. sir 103-1 (H.
Ivan Brajdič
rojen 16. junija 1924, hrvaški pisatelj in prevajalec slovenske književnosti. Zunanji dopisni član od 18. maja 1989. Glej Letopis 40, str 101-102.
Johann Cilenšek
rojen 4. decembra 1913, skladatelj, profesor na Visoki Šolj za glasbo Franza Liszta v Weimarju. Zunanji dopisni član od 7, februarja 1967.
Glej Letopis l&, str, 61-63
Vil GrimiC
rojen 7. junija 1925, ukrajinski književnik, prevajalec (Kijev), Zunanji dopisni član od 30. maja 1991, Glej Letopis 42, str. i OK-109
Peter Handke
rojen 6, decembra 1942, pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Zunanji dopisni ¿lan od 23, aprila 1987. Glej Letopis str 113-113
Florjan Lipuš
rojen 4. maja 1947, pisatelj, ravnatelj osnovne šole na Slovenskem Koroškem. Zunanji dopisni član od 23. maja 1985. Glej I -etopis 36, Str. 104-105.
Dcsanka Maksimovič
rojena 16. maja 189 S, književni ca, Beograd. Zunanja dopisna Članica od 7. februarja 1969. Glej Letopis 20, str, 57.
Janez Matičič
rojen 3. junija 1926, komponist, živi v Franciji, Zunanji dopisni Član od23. aprila 1987.
Glej Letopis JS, sir. 113-114 Pavle Merku
rojen 12. julija 1927, slavist, skladatelj in violinist, upokojeni srednješolski profesor in programski urednik Rad i a Trsi. Zunanji dopisni član od 23. maja 1985. Glej letopis J 6, Sir. 106-107.
An dre Mohorovičič
rojen 12. julija 1913, dr. arh., inž. arh. in umetnostni zgodovinar, redni profesor za arhitekturo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 34, str 94-95-
Zoran Mušič
rojen 12. februarja 1909, slikar, živi v Parizu. Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Utopiš 32, str. 153-155 Dlmitar Pariteleev
rojen 26, novembra 1901, pesnik in prevajalec, član Zveze bolgarskih književnikov, Zunanji dopisni član od 24. aprila 198 L Glej Letoopis 32, str. 156-157.
Boris Podrecca
rojen 30. januarja 1940, dipl. inž. arhitekture, samostojni arhitekt, Dunaj. Zunanji dopisni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis 38, str. 114-115.
Stanojlo Rajičič
rojen 16. decembra 1910, skladatelj, redni profesor na Glasbeni akademiji v Beogradu. Zunanji dopisni član od 20, marca 1975. (jfrj Letopis 26, str 70-72
Lojze Spacai
rojen 15. j unija 1907, slikar, grafik, Trst. Zunanji dopisni i lan od 2 3. aprila 1987. Glej Letopis 38, str 116-517.
VL RAZRED	za medicinske vede
Redni člani
Janez Batis
rojen 15. marca 1919, dr. veterinarskih znanosti s področja mikrobiologije, imunologije in kužnih bolezni, upokojeni redni in zaslužni profesor Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983; glavni tajnik akademije od 28. marca 1985 do 14. maja 1992.
V	letu 1992 je opravljal raziskovalno delo na Veterinarski fakulteti. Ukvarjal se je predvsem s strokovno veterinarsko terminologijo in s pripravo učbenika o specialni veterinarski mikrobiologiji. Na akademiji je vodil Mcdakadcmijski odbor za proučevanje zoonoz. Bil je član Znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in predsednik Terminološke kom i sije v Sekciji za terminoloSke slovarje ZRC SAZU.
Na fakulteti je bil glavni in odgovorni urednik Zbornika Veterinarske fakultete, v Slovenski matici je bil član upravnega odbora, pri Enciklopediji Slovenije član glavnega odbora enciklopedije, pri DruStvi veterinarjev Slovenije pa član dveh komisij. HrvaŠka akademija znanosti in umetnosti ga je izvolila za zunanjega dopisnega člana.
Glej Letopis 42. str. 58 in 114 Miroslav Brzin
rojen 13. aprila 1923, dr, medicinskih znanosti, redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in sodelavec Inštituta za patološko fiziologijo. Upravnik oddelka za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela SAZU. Dopisni član od l. marca 1974, redni član od 29, marca 1979.
V	letu 1992 je kot vodja skupine nadaljeval raziskavo o mehanizmih regulacije
razvoja in regeneracije mišic in živčevja v programu Ne vrobiologija. S sodelavci je v mednarodnih revijah objavil tri znanstvene članke. Sodeloval je pri delo komisije za podelitev državnih nagrad za vrhunske znanstvene dosežke za leto 1992.
O tej Utopiš 42, Sir. 59 in 116 Janez Fettich
rojen 9, oktobra 1921, dr. medicinskih znanosti, upokojeni redni profesor dermatovenerologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član SAZU od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.
V	letu 1992 je predavat izbrana poglavja iz dermatologije in venero Iogije slušateljem podiplomskega študija (socialna medicina, splošna medicina) in dermatovenerologijo na Višji Soli za zdravstvene delavce v Ljubljani.
Z raziskovalnim delom je sodeloval v okviru bivše matične ustanove (sodobno zdravljenje nekaterih kožnih bolezni, spolno prenosljive bolezni). Za Univerzitetni zavod za zdravstveno varstvo je napisal obSirno poročilo in analiziral podatke o razširjenosti spolnih bolezni v Sloveniji v letu 1991.
Še vedno je član Republiške komisije za medicinska elična vpraSanja, sodelavec uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije in Medicinskega terminološkega slovarja.
Glej Letopis 42. Str S9 in 117-118. Vinko Kambič
rojen 7. aprila ¡920, dr. medicinskih znanosti, upokojeni redni profesor otorinolaringolije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in zaslužni profesor te univerze. Dopisni član od 23, maja 1985, redni član od 18. maja 1989.
V	letu 1992 je skupaj s sodelavci nadaljeval znanstvenoraziskovalno delo o laringalnih htperplastičnih aberacijah: vodil je raziskavo z naslovom "Pomen imunokompetentnih celic v subepitelnem tkivu za vrednotenje htperplastičnih aberacij laringalne sluznice". Preliminarni rezultati raziskovalnega dela so bili prikazan i na 1. kongres u otorino I ari ngo I ogov S lovenij e v Portorožu ,3.-5. decembra 1992: "Novi epitelijski in stromalni markerji za razvrstitev laringalnih hiperplastičnih aberacij" (saoavtorja N. Gale, J. Fiscfiinger). Bil je član komisije za oceno doktorske disertacije. Sode I oval je v dveh raziskovalnih projektih, ki sta prijavljena na Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije za leto 1993 z naslovom "Proučevanje pojava modulacije poteka metastaziranj a malignega melanoma pod vplivom biološkega odziva" in "Molekularna patologija okužbe s humanim paptlomavirusom (HPV) v povezavi z nastankom tumorjev tn karcinogenezo".
V	letu 1992 je skupaj s sodelavci predaval v Trstu na 7. mednarodnem srečanju jadranskega združenja za patologijo, na Eli. spominskem srečanju prof, dr. Lj ude vit Jurak v Zagrebu in na I. kongresu otorinolaringologov Slovenije v Portorožu.
Je član Medakademijskega odbora za proučevanje tumorjev glave in vratu ter mnogih evropskih in ameriSkih strokovnih združenj. Glej utopiš 42. str. 59 in 122.
Janez Milčinski
rojen 3, maja 191dr. prava, dr. med,, častni doktor Univerze v Ljubljani (1979) in njen zaslužni profesor (1983). Častni doktor medicinskih znanosti Univerze v Leipzigu (1987), Do dopolnjenega 70. leta redni profesor in predstojnik inštituta za sodno medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5, februarja 1970; predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.
Do volilne skupščine 14. maja je član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
V	letu 1992 je sodeloval na dveh mirovnih konferencah predsednikov oziroma predstavnikov akademij znanosti in umetnosti bivše Jugoslavije, ki sta bili pripravljeni na pobudo predsednika Evropske akademije znanosti in umetnosti prof. Fe1ixa Ungerja v Salzburgu.
Junija je na slovesnosti ob predstavitvi novoizvoljenega vodstva SAZU predal
funkcijo predsednika akad, Francetu I3erniku,
Preje! je najvišje slovensko odlikovanje Zlati znak svobode.
Glej IJetopis 42. str. 60
Lev Milčinski
rojen 2 3. j unij a 1916, dr. medicinskih znanosti, upokojeni redni profesor psi h ¡atrije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in zaslužni profesor te univerze. Dopisni član od 29, marca 1979, redni član od 6. junija 1983. Deluje kot svetovalec v strokovnem kolegiju UniveTzitetnepsihiatrične klinike v Ljubljani in v Republiškem kolegiju za psihiatrijo Slovenije. Je član raziskovalne skupine, ki obdeluje temo: Žalujoči bližnji po smrti oseb. ki so preminule zaradi samomora, prometnih nesreč in rakavih bolezni. Trajno sodeluje pri tekočem spremljanju samomorov in samomorilnih poskusov v Sloveniji, Je član projektne skupine pri Zavodu za zdravstveno in socialno varstvo, ki ima na skrbi prevod nove mednarodne klasifikacije bolezni (MKB 10); prevedel je V. poglavje. Sod e 1 uj e v uredn i Skem odboru za i zd a j o novega ps ih i atričnega u čbe ni ka. N apisa I je 3 poglavja (71 strani) za to knijgo: Zgodovina psihiatrije, Etika v psihiatriji. Samomorilno vedenje. Je stalni sodelavec Enciklopedije Slovenije.
V	aprilu je sodeloval prt okrogli mizi na temo "Ali bomo znorel i?v juliju je sodeloval v skupni zagrebško-ljubljanski radijski oddaji z naslovom "Linija poverenja" o samomorilni problematiki. Pod okriljem revije "7 D" je v oktobru sodeloval pri okrogli mizi na temo "Evtanazija",
Glej Letopis 42,sir 61 in 124.
Franc Novak
rojen 2. junija 1908, dr. medicinskih znanosti, častni doktor univerze v Torinu, upokojeni redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in zaslužni profesor te univerze. Dopisni član od 22, decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; tajnik VI. razreda od l. marca 1976 do 31 .maja 1992; predsednik Medakademijskega odbora za travmato I ogijo v izjemnih razmerah.
S prof. Lidijo Andolšek je skrbel za pripravo na natis Zgodovine ginekologije na Slovenskem, V letu 1992je predaval i zbrana poglavja iz operativne ginekologije salu Sate Ijem 20. intenzivnega tečaja za italijanske ginekologe na univerzitetni ginekološki kliniki v Ljubljani. Skrbel je za tretjo posodobljeno italijansko izdajo svoje knjige z naslovom Technice chirurgiche ginecologiche. Olej Letopis 42, str, 61.
Andrej O. Župančič
rojen 27. januarja 1916, dr. medicinskih znanosti, upokojeni redni profesor za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in zaslužni profesor te univerze. Dopisni član od 3. julija 1964, redni član od S. februarja 1970.
V letu 1992 je knjigo Iz varstva pred ionizirajočim sevanjem v Sloveniji razširil z novim poglavjem. Diskete s končno verzijo je predal SAZU, ki knjigo izdaja. Opravil je strokovne preglede in recenzije za naslednje publikacije: K. Tarman, Osnove ekologije in ekologija živali. DZS, Ljubljana 1992; V. Pompe-Kirn, M, Primic-Žakelj, A. Ferligoj, J, Škrk: Zemljevidi incidencc raka v Sloveniji 19781987, Onkološki inštitut,Ljubljana 1992; J, Batis, I. Brglez(urednika) Veterinarski terminološki slovar (H-K), v tisku, SAZU, Ljubljana; Izvedljivost zapiranja NE Krško. Elektrogospodarstvo Slovenije, Ljubljana, Maribor, 1992: Procjena ekoloških posljedica zat varanja NE Krško. Elektrotehnički fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, 1992,
Vodil je Inštitut za medicinske vede ZRC SAZU. Bil je član S veta ZRC SAZU ter član Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri predsedstvu SAZU, Sodeloval je pri razvoju Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU. Glej Letopis 42, str. 61.
Dopisni člani
Lidija Andolšek-J eras
rojena30.julij a 1929, dr, medicinskih znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Tajnica VI. razreda. Kot svetovalka direktorja Ginekološke klinike za raziskovalno delo je usmerjala delo v okviru Centra Svetovne zdravstvene organizacije za klinične raziskave reprodukcije človeka ter v okviru programa M inistrstva za znanost in tehnologijo.
Nadaljevala je tri dolgoletne raziskave s področja intrauterine kontracepcije (A comparative study of two cooper lUDs in muciparous women; A randomized comparative study of interval insertion of three !UDs;TCu220C, Nova T and the WHO Levonorgestrel 2 ug IUD; A radnomized comparative study of interval insertion of two JUDs: TCu 380 A and Multiload 375).
Sodelovala je tudi pri drugih raziskavah {Cardiovascular disease and use of hormonal contraception, Demografski, sociološki in medicinski vzroki nizke rodnosti v Sloveniji).
Februarja 1992 je sodelovala na rednem srečanju generalnega sekretarja SZO za raziskave na področju reprodukcije Človeka (Scientific and Technical Advisory Group). Od 24.-25. junija 1992je sodeloval a v Ženevi na pros lav i 20-letnice tega programa, od 4,-6. oktobra pa na proslavi Centrov SZO Ljubljana in Szeged. V Szegedu je predstavila ljubljanski center (Development and Activity of WHO Center in Ljubljana - Perspectives for the future).
Od 28.-3L oktobra je sodelovala na 8. kongresu Združenja za napredek kontracepcije (Pregnancy rate after PID in [UD users). Kotsoavtorica je sodelovala tudi pri prispevkih, predstavljenih na kongresih v Atenah, Helsinkih in Stockholmu, ki so bili objavljeni v izvlečkih. Dve od teh besedil bosta v celoti objavljeni v priznanih mednarodnih revijah.
V	letu 1992je še naprej vodila Komisijo za mednarodno sodelovanje Ministrstva za znanost in tehnologijo (MZT). Od novembra 1991 je predsednica Strokovnega sveta raziskovalcev medicinskih ved pri MZT.
Na strokovnem področju je delovala kot članica zdravstvenega sveta Republike Slovenije, strokovnega kolegija Ginekološke klinike in razširjenem strokovnem kolegiju za ginekologijo in perinatologijo, kjer je sedaj predsednica. Je članica organizacijskega odbora 8 kongres evropskega združenja ginekologov in porodničarjev, ki ho v Ljubljani od 13 ,-16, oktobra 1993. Je članica uredniškega odbora revij Acta Europea Fértil i tat i s in Acta Reproductiva Turcica ter nove hrvaško-slovenske strokovne revije Ginecología et per i nato logi a.
V	letu 1992 je prejela priznanje AmbasadOTka republike Slovenije v znanosti ter pre ¡znanje za večletno sodelovanje v svetovalni skupini generalnega direktorja SZO na področju reprodukcije človeka.
Glej Utopiš 42. str 62 in 113
Vinko V. Dolenc
rojen 29. j unij a 1940, dr. medicinskih znanosti, izredni profesor za nevrokirurgijo na Med i c in skt faku I teti U ni verze v Lj ubljani in od j un ij a 1987 predstoj nik K1 in ike za nevrokirurgijo. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Na Klinik i za nevrokirurgijo je vodil raziskovalni program z nas lovom "Delo vanje, reparacija in regeneracija živčevja, ožilja živčevja invzdražnihtkiv", S sodelavci jc opravil vrsto mikroanatomskih raziskav na lobanjski bazi. Na podlagi ugotovitev o anatomskih odnos ih med kostn im i, ži Inimi in i i1vč nimi strukturam i tega področja
¡c tako uspe! uvesti nove kirurške posege v primeru tumorjev ali obolelih žil v ka verno znem sinusu. V najnovejših raziskavah je proučeval mikroanatomijo in fiziologij o avtonomnega živčevja obraza, očesa ter možganskega oŽiSja, v drugem raziskovalnem programu pa je s sode lave i proučeval vrednotenje in nove možnosti operativnega monitoriranja v nevrokirurgiji, v tretji pa nevroendokrinološke mehanizme in perioperativne ter pooperativne motnje pri tumorjih ali boleznih ožilja hipotalamusa.
Zaradi raziskovalnega in kliničnega programa je kliniko obiskalo večje število strokovnjakov iz tujine, sam pa je bil vabljen na številna mednarodna strokovna srečanja.
Leta 1992 je bil vabljeni predavatelj na štirinajstih nevrokirurških srečanjih: v Nagoyi (dvakrat), Tokiu, Charlottesvillu, San Franciscu, Minncapolisu, Washingtonu, Lizboni, Veroni, Milanu, Hannovru, Arroli (Švica), na Dunaju (dvakrat) in v Madridu. Na teh srečanji h je imel skupno 3 2 predavanj. Šest srečanj pa je tudi soorganiziral. Glej Letopis 42, str. 63. in I (6,
Jože Troti te I j
rojen I, junija 1939, dr, nevroloških znanosti, redni profesor nevrologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani, Dopisni član od 30, 5, 1991. Vod i I je razi skoval ni program Univerzitetnega in šti uta za ki in ično ne vrofizio log ij o in projekta "Senzorično-motorična integracija" in "Fiziološki mehanizmi nevroloških bolezni". Nadaljeval je raziskave mikrofiziologije motorične enote in živčno-mišičnega prenosa v zdravi človeški mišici in pri bolnikih z miastenijo in drugimi motnjami prenosa. Nekatere od teh raziskav so potekale v sodelovanju z Oddel komzaklinično nevrofiziol ogij o Un i verzi tetne bolnišn i cc v U ppsa! i. De 1 raziskav je posvetil izboljšanju metode m ikro stimulacije motoričnih aksonov. Ena od Študij je zadevala patogenezo prirojene ekvinovarustie deformacije stopal, Na vabilo organizatorjev IX, mednarodnega kongresa za elektromiografjjo in ki ¡nično ne vrofiziologijo v Jeruzalemu je na tem kongresu organiziral in vodi i delavnico o mikroelektromiografiji z mikrostimulacijo. Kot namestnik nacionalnega koordinatorja za megapolje medicina je sodeloval pr i izde 1 a v i i zhodišč za strateško kon ferenco M in istrstva za znanost i n tehno I ogij o. Deluje kot član odbora za raziskovalno delo v Univerzitetnem kliničnem centru. V razširjenem strokovnem kolegiju za nevrologijo Ministrstva za zdravstvo, dužino in socialno varstvo vodi komisijo za izdelavo tez za bodoči razvoj nevrološke službe v R Sloveniji. Sprejel je nalogo, da izdela osnutek novega pravilnika m ugotavljanje možganske smrti. Kot član razširjenega strokovnega ko legij a za transplantacij o Ministrstva za zdravstvo je sode I oval pri zagotavljanju pogojev za zgodnje ugotavljanje smrti potencialnih donatorjev organov v bolnišnicah zunaj Ljubljane. Sodeloval je v komisiji za reorganizacijo nevrološke službe v UKC, Na željo Zdravstvenega sveta R Slovenije je sodeloval pri izdelavi osnutka pravilnika o svemištvu.
Nadaljeval je z obnavljanjem stiperspectal¡stične službe za klinično nevrofiziologij o v Kuvajtu, za katero je še vedno odgovoren, Kot svetovalec za nevrofiziološko aparatumo opremo je bil povabljen na posvet v Angliji o trendih na tem področju. Kot član znanstvenega sveta Združenja za kvantitetno elektromiografijo in organizacijskega odbora je sodeloval pri pripravah S. mednarodne konference o kompjnterizirani in kvantitativni elektroni i ografij i in mednarodnega tečaja za mikroelektromiografijo in druge specialne tehnike (Hamilton, Kanada, 17, do 21. maja 1993).
Je član uredniškega odbora revije Journal of Kuwait Medical Association, Glej UlopiA42, str. 64 in 136
Zunanji dopisni člani
Edelhem Čamo
rojen 30. decembra 1909, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za zoohigieno na Veterinarski fakulteti v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 31. marca 1972. Glej Utopiš 23, str. &2 f>4
Milan Dimitrijevič
rojen 2 7. januarja 1931, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za nevrofiziologijo na College of Medicine v Houstonu (Texas). Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Utopiš 32. Str. 158-159, Abel Lajtha
rojen 29. septembra 1922, redni profesor psihiatrije in direktor Centra za nevrokemijo Inštituta za psihiatrične raziskave (New York University School od Medicine), Član Ameriške akademije za nevrologijo in Indijske akademije znanosti ter Številnih drugih znanstvenih institucij. Zunanji dopisni član od 18, maja 1989.
Glej Letopis 40. str. 104-106, Esad Mekuli
ro jen 17. decembra 1916, dr. veterinarske znanosti, pesnik in prevajalec, Priština Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Cilej Utopiš 30, sir. 107-108
Joseph Milič-Emili
rojen 25. julija 1931, dr, medicinskih znanosti, redni profesor za fiziologijo in eksperimentalno medicino na McGillovi univerzi v Montrealu. Zunanji dopisni član od 6. junija 1983.
Glej Utopiš 34, sir. 99-100.
Vladimir Aleksandrovih Negovski
rojen 19. marca 1909, dr. medicinskih znanosti, profesor za Teanhnatologijo v laboratoriju za splošno reanimatologijo Akademije za medicinske znanosti ZSSR. Zunanji dopisni član od 6. junija 1983. Glej letopis 34, str 101-102
Otto Prokop
rojen 29. septembra 1921, dr. medicinskih znanosti, upokojeni redni profesor za sodno medicino na Humboldtovi univerzi (Berlin), upravnik hematoserološkega laboratorija v Inštitutu za sodno medicino. Zunanji dopisni član od 23. aprila
1987.
Glej Ixtopis 38, sli. 122-123. Peter Safar
rojen 12. aprila 1924, dr. medicinskih znanosti, profesor za reanimatologijo in direktor raziskovalnega centra za reanimacijo pri univerzitetnem zdravstvenem cetitro v Pittsburgu (ZDA). Zunanji dopisni član od 6. junija 1983, Glej utopiš 34. Sir, 103-104
Janos Szentagothai
rojen 31. oktobra 1912, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za anatomijo v anatomskem inštitutu v Budimpešti. Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Utopiš 32, str, 160-161
Mstislav Vasiljevič Volkov
rojen leta 1923, dr. ortopedije in redni profesor, direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi in glavni travmatolog. Zunanji dopisni Član od 7, februarja 1968.
Gtej Utopiš 19. str. 40
BIBLIOGRAFIJA
NEKATERIH ČLANOV AKADEMIJE ZA LETO 1992
* Člani navajajo v itm poglavju letno bibliografijo svojih manstvenostnjkovnih ali umetniških del.
Lidija Andoliek-Jcras
ZNANSTVENI IN STROKOVNI ČLANKI
Special Programme of Research, Development and Research Training in Human Reproduce tion(HRP). Draft Report HRP/STAG (9)/l992. - V; Ninth Meeting of the Scientific and Technical Advisory Group (STAG), Geneva, 2-5 March 1992.
Sterilizacija - olakianje ilikajanje. - Gynecol Pcrinatol 1992; 1,1:9-11. (Avtorji: Maček M,, Andclšek J eras L.)
Hormonska kontracepcija. - V: KI i nitka repmduktivna endokrinologija. Ur. Pre levi i G. M. Beograd, Nauka, 1992; str. 41-71.
IZVLEČKI
Fertility survey in Slovenia, 1989. - V: Second Congress of the European Society of Contraception (ESC), Amens. Book of Abstracts, 1992; 103 (5). (Avtoqi: AndolSck-Jtras L„ Koiuh-Novak M., Obersnel-K veder D,, Pintar B.)
The opinion of Slovenes about abortion. - V: Seventh Congress of the European Association of Gynaecologist and Obstetricians (L AGO), Helsinki 1992: 54 (63 J. (Avtorji: Pintar R„ Obersnel-K veder D„ AndolSek L.)
The differences in attitudes between sexes regarding abortion V: Tenth Internatinnal Congress on Psychosomatic Obstetrics and Gynaecology, Stockholm 1992. J Psychosom Obstet Gynccol 1992; 13 (Suppl 1): 178 (F487). (Avtorji: Pintar B„ Obcrsnel-Kvedcr D„ AndolSek L)
Pregnancy rate after P1D in 1UD users - V: Eighth Annual Meeting. Barcelona 1992. Ad v Contracept 1992; 8: 212 (61). (Aviorji: Kožuh-Novak M„ Andolfick-Jeras L.).
Aleksander Bajt
Osnovne komftonente analize 1 politike. - Ljubljana 1992, Pravna fakulteta, str. 427 + XIII (ponatis izdaje iz 1979).
Gospodarski vidiki zasebtjenja stanovanj. - Gospodarska gibanja 1992,5t. 224 (januar), str, 2542.
Problemi denacionalizacije. - Ljubljana 1992, F.1PF, 31 str., nekoliko izboljšana objavljeno tudi v Privatizacija na Slovenskem. - Ljubljana 1993, DZS in SI M. 189-230. Oboje izpopolnjena izdaja članka Zakon o denacionalizaciji kot zanikanje zasebne lastnine. -Gospodarska gibanja St. 223, december 1991, str. 25-34.
A Property Rights Analysis of t he Transition Problems in the East. - Ljubljana 1992, E1PF, 26 str, Avtorjev prevod dela Premoženjskopravna analiza preobrazbenih krčev na
socialističnem vzhodu. - Gospodarska gibanja 1992, St. 233, november 1992, str. 2139. Prevod: Premoženjskopravna analiza problemov preobrazbe socialističnega vzhoda.
-	V: Privatizacija na Slovenskem 1990-1992, Ljubljana 1993, DZS in SIM, 31-57. Wages and employment in the transition to a market economy, by S. Commander, F, Coricelli,
and K, Staehr, Comments, in: Central and Eastern Europe Roads to Growth, International Monetary Fund and Austrian National Bank, Washington 1992, str, 241-246.
J an ex Balis
Veterinarski terminološki slovar (H-K), ¡11. zvezek, 14) strani, - SAZli, ZRC SAZU in Veterinarska fakulteta, Ljubljana 1992, (Avtorji: L Batis, Ivanka Brglez s sod.)
France Bernik
Pojem "moderna" v ¡slovenski literarni vedi, - Primerjalna književnost XV, 1992, št- 1, str. 1320.
Edvard Kocbek v začetku šestdesetih let. - Glasnik Slovenske matice XVi, 1992. St. 1-2, str. 912,
Osebnost, ki širi duhovni pluralizem slovenske humanist ike. (Ob ustanovitvi Sklada akademika
Antona Trstenjaka). - Delo - Znanje za razvoj 15. januarja 1992, str. 14. Josip Vidmar (1895-1992). - Delo - Književni listi 23. aprila 1992, str. 13-14. Izziv naSi literarni vedi. - Sodobnost XL, 1992, št. R-9, str, 737-739. Mnenje, Sodobne znanosti in etika, - Delo - Znanje za razvoj 23. septembra 1992, str, 13. Evropska umetnost na začetku dvajsetega stoletja. - Delo - Književni listi 28. oktobra 1992, str. 13-15.
INTERVJUJI IN IZJAVE ZA IAVNOST
Dr. France Bernik o (i)zbranih delih naših klasikov Za gigantska dejanja zasluženo več rodov
(spraševal Marjan Kunej) - Večer (Maribor) 15, fchmarja 1992, str. 35. Dr. France Bernik ob izvolitvi za predsednika SAZU - "Častna in delovna funkcija". - Dnevnik 16, maja 1992, str. 16.
Med Akademijo, literaturo in naravo - France Bernik (spraSeval Slavko Kvas - Nedeljski
dnevnik 31. maja 1992, str. 5-6. Gost uredništva: Dr. France Bernik novi predsednik SAZU. Človek in umetnina se dopolnjujeta (spraševalidr. Sandi Sitar, Pavle Bratina, Jani yirk, AndrejDvoršakin IgorŠkamperle).
-	Slovenec 30. maja 1992, str. 23.
Tretji program vam predstavlja (spraševal Jernej Piki) - Radio Slovenija [II, 13. junija 1992. Dobesedno. Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik France Bernik O
članskem sestavu Akademije. - Slovenec 16, junija 1992. Dobesedno. Dr France Bernik o pravni ureditvi Slovenske akademije znanosti in umetnosti. -
Slovence 27, junija 1992, Besedovanje z akademikom prof. dr. Francetom Bernikom o Akademiji in umetnosti (spraševal
Milan Sklcdar). - Slovenske brazde - Midva 2. julija 1992, str. 1-2. Večerni gost: prof. dr, France Bernik (spraševal AleksanderČolnik). TV Slovenija II, 28. in 29. avgusta 1992.
Merilo; Strokovnim nazorski pluralizem članstva (spraševal Marjan Kunej). - Večer (Maribor) 24. decembra 1992, str. 42
Janez Beritik
SKUPINSKE NACIONALNE IN MEDNARODNE RAZSTAVE
New Realities - Art in Western Europe 1945-1968 - Talc Gallery Liverpool (7. april 1992 - 7. april 1993).
Sodobna slovenska likovna umetnost. - Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bonnu (maj). Slikarji in kiparji za Metelkovo. - Ljubljana (maj - junij),
11. Bienale slovenske grafike. - Otočec - Novo mesto. Dolenjska galerija (20- maj - 15. september).
Trie/tnale europea delVincisione "11 segno e ilsongo". - Cividale del Friuli, Centro civico (10. julij - 31. julij).
The 8th Seoul International Print Biennial - Seoul, Metropolitan Museum of Art (L oktober
-	26- november).
Identität; Differenz. Tribüne Trigon 1940-1990. Eine Topografie der Moderne. - Graz (17.
oktober - 8. november). Fiorenzo Faltani: Ümaggio (i Zoran Kržišnik, - Trst, Studio Tommaseo (12. december 1992
-	10. januar 1993). INTERVJU
UmetniSki večer-Janez Bernik Razgovor s Jožetu»; H ude čkom - TV Slovenija II, 22, oktobra in TV Slovenija 1,23. oktobra.
Robert Blinc
Phason Dispersion and Magnetic-Field-Induced Band Gap in a Ferroelectric Liquid Crystal.
-	Phys. Rev. Letters6», 1850-1853 (1992). (Avtorji: Muševič Igor.ŽekS Bnitjan, Dlinc Roben, Wierenga H, A, in Rasing Theo.)
Microscopic Mode! for the Structural Phase Transitions in NHßCN andKSCN. -Eerroelectrics 125,257-262(1992). Proceedings of the Seventh European Meet ing on Ferroelectric ity (EMK-7), Dijon, Francija,julij 199L (Avtorji: Schnmz Wilfried, Fuith Armin, Warhanek Hans, ßlinc Robert, Seliger Janez, Apih Tomaž in Dolin£ek Janez.) Ferroelectric Liquid Crystals in High Magnetic Field. - Physics B 177, 497-505 (1992), Proceed ings of the 3 rd Intern ational Symposium on Research on 11 igh M agnetic Fi elds, Amsterdam, Nizozemska, avgust 1991. Predavanje na povabilo, (Avtorji: Rasing Theo, Muševič [gor, Žckš BoStjan, Blinc Robert in Seppen Ans.) Observation of Magnetically induced Changes in the Phason Band Structure in a Ferroelectric Liquid Crystal. - Physica B 177,511-515 (1992). Proceed i ngs of the 3rd International Symposium on Research on High Magnetic Fields, Amsterdam, Nizozemska, avgust 1991. (Avtoiji: Muäevii Igor, Žekš Boštjan, Blinc Robert, Wierenga H. A in Rasing Theo,)
Deuteron-Magnetic-Resonance Study of the Cluster Formation in the Liquid and Supercooled-Liquid State of 2-Cyciooetylamino-5-Nitropyridine. - Phys. Rev. B 45, 7697-7703 (1992). (AviOlj i: Kind Raymond, Li ech ti Ol ivieT, Komer Norman, i i ull iger J., Do I i nSek Janez in Blinc Robert.) 2D Methods in NQR Spectroscopy. - Z. Naturforsch. 47a, 333-341 (1992). Proceedings of the Xllh International Symposium on NQR Spectroscopy, London, Velika Britanija, julij 1991. (Avtorji: Blinc Robert in Seliger Janez.) Nonlinear Optica! Properties of Ferroelectric LiquidCrystah. - Condensed Matter News 1,1424 (1992). (Avtorji: Drevenšek Irena in Blinc Robert.) "Rb NMR Study of the Low Temperature Phase ofRb/nClPhys. Stat, Sol. (b) 171, 51-57
(1992), (Avtorji: ApLh Tomaž, Blinc Robert, DolinšekJancz, M ilia Kani in Ail ion David C.)
Spin-Lattice Relaxation Via Sliding of the Modulation H'ave in Incommensurate Charge Density Wave Systems. - Solid State Comtnun. 81, 949-950 (1992) (Avtorja: Ailion David C, in Blinc Robert.)
Proton and Deuteron Glasses - Physica A 185, 322-3 JO (1992). Proceedings of the Internationa! Conference on Complex Systems: Fractals, Spin Glasses, mid Neural Networks, Trat, Italija, julij 1991. (Avtorji: Pire Raša, Tadii Bosiljka in Blinc Robert.)
Correlation between Random Bonds and Random Fields in Proton Glasses - Physica B 182, 137-144 (1992). (Avtorji: Pire Raša, Blinc Robot in Wiotte Wolfgang.)
Two-Dimensional Nuclear Magnetic Resonance Study of Phason and Amplitudon Relaxation Mechanisms in Structurally Incommensurate RbjZnClf - J. Phys.: Condensed Matter 4,7203-7218 (1992). (Avtorji: Dollnšek Janez, Apih Tomaž in Blinc Robert.)
Fractal Effects in Magnetic Resonance. - Croatica Chniica Acta65,439-453 (1992), (Avtorji: Blinc Robert, Lahajnar Gojmir in ZidanSek Aleksander.)
Dielectric Properties ofSmectic C Liquid Crystals. - Mol. Cryst. Liq Cryst 220,63-65 (1992). (Avtorja: ŽekS Boštjan in Blinc Robert.)
Spin-Lattice Relaxation Due to Sliding of the Modulation Wave in Incommensurate Systems with Impurities. - Phys. Rev. B 46,2758-2763 (] 992), (Avtorji: Žunlcr Slobodan, Blinc Robert, Mi Ma Fan i in Papavassiiiou Jorgos.)
Thermal Fluctuations and NMR Spectra of Incommensurate Systems. - Phys. Rev. Letters 69, 2721-2724(1992). (Avtorji: Fajdiga Andrea Maja, Apih Tomaž, Dolinšek Janez, Blinc Robert, Levanyuk Arkadij P., Minyukov S. A, in Ailion David C.)
Models for Phase Transitions in Ferroelectric Liquid Crystals; Theory and Experimental Results. - V knjigi Phase Transitions in Liquid Crystals (urednika S. Manellucci in A. N. Chester), NATO ASI Series B Physics Vol. 290 (1992). Proceedings of a NATO Advanced Study Institute/!6th Course of the International School of Quantum Electronics on Phase Transitions in Liquid Crystals, Ericc, Italija, maj 1991, str. 343-363.
Joie Bole
Glej str. 330-331,
Emilija n Cevc
Oživljanje sakralne umetnosti v času politične rekatolizacije v notranjeavstrijskih deželah. -Bogoslovni vestnik, 52, 1992, SL 1/2, str. 84-92.
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 6. (992
Krcstenica (umetnostni spomeniki); Krilni oltar; Kripta: Križ; Križ (umetnostni spomeniki); Križe v pot (soavtor); Križna Gora (umetnostni spomeniki); KrkavCe (umetnostni spomeniki); Krstilnica; Krško (umetnostni Spomeniki); Kuga (soavtor), Kukuljevid Ivan-Sakcinski; l.aibov oltar; I^ngUS Matevž; Leskovec pri KrSkem (unmetnnstni spomeniki); Lichtenreit - družina; Likovno šolstvo (soavtor); Lipa-Tiglio (umetnostni spomeniki); Lipec Jane/,; Log pod Mangartom (umetnostni spomeniki); Loke v Tuhinju (umetnostni spomeniki); Lož (umetnostni spomeniki); Lutrovska klet; Manierizcm (soavtor); Marija Snežna (umetnostni spomeniki).
Vinko V. Dolenc
ČLANEK V KNJEGI
Surgery of Tumors Originating in or Invading ike Cavernous Sinus - V: Long, Donlin M (ed.) Surgery for Skull Base Tumors. BlackwelI Scientific Publication, Boston 12: 1992, str, 211-221.
ČLANEK V REVIJI
Force. Fatigue, and the Cross-sectional Area of Wrist Extensor Muscles After Radial Nerve Grafting. - Neorosurgery 31:1992,1035-1042, (Soavtorji: Bošnjak, F. R., Sepc, A. and Demšar, F.)
POVZETKI PREDAVANI V ZBORNIKIH MEDNARODNIH KONGRESOV:
Anatomy and Surgery of the Cavernous Sinus. - V: Proceedings of the Congress, Update and Future Trends in Fibrin Sealing in Surgical and Non-Surgical Fields, Vienna, Austria, November 1992. (Soavtorji: PneStor, B.. Sustersic, J,, Pregeli, R,, Meglic, B-, Bošnjak, R, and Horvat, A.)
Direct Surgical Approaches to Aneurysms m Cavernous Stmts. - V: Proceedings of the XI International Symposium on Microvascular Surgery for Cerebral Ischemia, Madrid, Spain, November 1992,
Cranial Base Tumors - V; Proceedings of the XI International Symposium on Microvascular Surgery for Cerebral Ischemia, Madrid, Spain, November 1992.
Janez Fettich
GESLO V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 5. knjiga 1991
Franjo Kogoj, (187-188).
Ludvik Gyergyik
KNJIGA
Zbirka rešenih rtalog iz teorije vezij in sistemov. - Akademska založba Ljubljana, Ljubljana 1992, Str. I-IV in 1-204 (avtoija: Franjo PemuS in Ludvik Gyergyik),
ČLANKI
iiadonova transformacija pri analizi sivih slik - Proceedings of the First Electrotcchnical and Computer Science Conference, ERK' 92, Volume B, str. 185-188 (avtorji: F. MiheliC, L, Gycrgydk, N, PaveSič).
integralna projekcija pri optičnem razpoznavanju znakov. - Proceedings of the First Electrotechnical and Computer Science Conference, ERK 92, Volume B, str. 169-192 (avtorji: Tomaž Savšek, Ludvik Gyergyek, Nikola PaveSič in Marjan Vezjak).
Skupina lastnih nevronskih mrež za razpoznavanje govorcev. • Proceedings of the First Electrotechnical and Computer Science Conference, ERK192, Volume B, Str, 209-212 (avtoiji: Marjan Markelj, Ludvik Gyergytik, Nikola PavtSii, Simon DobriSck).
Vključevanje slovničnega znanja v sistem za razpoznavanje vezanega govora. - Zbornik prve Elektrotehniške in računalniške konference ERKr 92, Zvezek B, str. 237-240 (avtorji: Jerneja Gros., Ludvik Gycrgydk, France Mihclič).
Sistem za razpoznavanje vezanega slovenskega govora ■ Zbornik prve Elektrotehniške in računalniške konference ERK' 92, Zvezek B, str. 245-248 (avtorji: F. MiheliC, I. IpSič, S. Dobri5ek, M. Majcen, J. Gtos, L, Gyergyik, N, PaveSičj.
Comlexity in Signal Processing Using Control Approach. - Elekuotehniški vestnik, september* oovember. 1992, St. 3-4, sir. 165-170 (avtorja: D, Zazula, L, Gyergydk).
Peter Fa j far
Equivalent ductility factors, taking into account low-cyclefatigue. - V: Earthquake Engineering and Structural Dynamics. 1992, Vol. 21, str. 837-848.
An approximate methodfor seismic damage analysis of buildings. - J Oth World Conference en Earthquake Engineering, Madrid 1992, Proceedings, Balkema, Rotterdam, str. 39212926 (avtorji: P. GaSperiSiC, P. Fajfar, M, Fisehinger).
On energy demand and supply SDOF systems. - V: Nonlinear seismic analysis and design of reinforced concrete buildings, (urednika P, Fajfar in H, Krawinkler.) Elsevier, London 1992, str. 41-62 (avtorji: P. Fajrar, T. Vidic, M. Fisehinger).
Nonlinear seismic analysis of structural walls using the multiple-vertical-line-element mode.
-	V: Nonlinear seismic analysis and design of reinforced concrete buildings, P. Fajfar inH. Krawinidet (urednika), Elsevier, London 1992,str. l9i-202(avtorji:M. Fisehinger, T, Vidic, P. Fajfar).
A procedure for determining consistent inelastic design spectra. - V: Nonlinear seismic analysis and design of reinforced concrete buildings, Supplementary proceedings of a workshop held in Bled, H. Krawinkler in P, Fajfar (urednika), Stanford Univ. and Univ. of Ljubljana, 1992, 24 strani (avtorji: T, Vidic, P, Fajfar, M. Fisehinger),
Inelastic seismic response of R. C. structural walls designed according to EUROCODENo. 8.
-	AC1 Spring Convention, Washington D. C. 1992, reprint, 6 strani (avtorja: M. Fisehinger, P. Fajfar).
Nonlinear seismic analysis and design of reinforced concrete buildings- - Elsevier, London 1992, 310 strani (urednika: P. Fajfar, H. Krawinkler).
Nonlinear seismic analysis and design of reinforced concrete buildings. - Supplementary proceedings of a workshop he Id in Bled, If Krawinkler in P. Fajfar (urednika), Stanford Univ, and Univ, of Ljubljana, 1992-
Približna metoda za analizo poSkodovanasti stavb pri potresni obtežbi. - 14. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled 1992, Zbornik del, str. 215-222 (avtorja: P. Ga3peršič, P. Fajfar).
Določitev ekscemričnosti v konstrukcijah visokogradnje. - 14. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled 1992, Zbornik del, str. 231-238 (avtorja: L PeruS, P. Fajfar).
Razvoj interaktivnega programskega sistema za projektiranje armiranobetonskih stavb -modeliranje in analiza. -14, zborovanje gradben i h konstrukloijev Slovenije, Bled (992, Zbornik del, str. 255-262 (avtorja: V. Kilar, P. Fajfar).
Alojzij Finigar
O nekim znaiajnijim dilemama u radii Prava ličnosti. Beograd 1988. Priobčilo na sej i Oddelka za družbene vede SANU dne 6. 6. 1990. - Glas CCCLXVI Srpske akademije nauka i umetnosti, Odeljenje društvenih nauka, knj. 26, Beograd 1992, Str. 119-128.
Uvod uredništva h knjigi Predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in zaplembah premoženja (po drugi svetovni vojni), - Ur. L RS, Ljubljana 1992, str. 11-19. Podatki za ta uvod.
Pravna sposobnost pravnih oseb z vidika enakosti vseh pred zakonom. - Podjetje in delo 1 /1992/ XVm/l 12 zv„ str. 5-9.
Lastninjenje po X. poglavju zakona o zadrugah. - Pravna praksa 11, i992, St. 7, str. 3, 4.
Novi lastniki stanovanj - posameznih delov stanovanjske hiSe. - Pravna praksa 1J, 1992, St. 14, str, 4-6,
Svobodno odločanje o rojstvih otrok (mednarodni dokumenti). - Pravnik 47/1952, št. 3-5. SU, 107-111.
Prof. dr. Bogomir Sajovic- Osnove civilnega prava, Stvarno pravo t. - Pravnik 47, 1992, St 68, str, 333-335.
Svobodno odločanje o rojstvih, otrok in umetno omogočanje rojstev. - Pravnik 47, 1992, Št, 910, str. 345-354.
Preoblikovanje družbene lastnine v drugo obliko lastnine. - Zbornik znanstvenih razprav Lil, 1992, str. 1-12.
Stane GabrOvec
Etrvskischer Niederschlag in Slowenien. V: Etmsker nördlich von Etmricn. - Acten des Symposiums von Wien-Schloß Neudewaldegg 2.-5. oktober 1989. Wien l992.Texibd 203-218, Diskussion: 27Ä-279, 473-474, 501. Rildbd. 41-51.
Pismo brez pisave. Ob razstavi, - Slovenec, 15, februar 1992, str 29-
Slovenska arheologija. - Dom in svet. Zbornik 5, 1992, 179-189.
Nacija. - Cerkev v sedanjem svetu 26, 1992, 131-133.
Alojzij Benac. - Arheološki vestnik 43, 1992, 205-206.
Trojici iz ponedeljkarske druščine v spomin. - Mohorjev koledar 1993. Celje 1992, 134-137,
Zavod sv. Stanislava. Slavnostni govor. - Slovenec, 5. december 1992, str. 35.
Slovenci pred svojo zgodovino. - Trnovo 13, 1992,2 str,
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 6, knjiga, Ljubljana 1992
R. Ložar (331-332), Magdalenska gora (362-363),
Kan Gams
Nekatere geografske stalnice Slovenije. - Geografski vestnik 63, 199 S, str. 7-25,
Geografske stalnice Slovenije in njeno mesto medmakroregijamiEvrope. - Geografija v šoli, St. 2, 6, Ilešičevi dnevi. Ljubljana 1992, str, 7-14.
Sistemi prilagoditve primorskega Dinarskega krasa na kmetijsko rabo tal. - Geografski zbornik 31, Ljubljana 1992, str. 5-106.
O preventivi pred spomladansko pozebo. - Ujma, 6, 1992, str. 123.
Posebnosti preventive pred fxrplavami na robu kotlin in dolirt. - Ujma 6, 1992, Str. 127-132.
M is linj ska dolina in njeno mesto v Sloveniji. • Slovenj Gradec in Kfislinjska dolina (zbornik). - Slovenj Gradec 1992, str. 6-8.
Les influences des climates dans les régions karstiques - Karst et ¿volution climatiques (Hommage Jçan Nicod) - Bordeaux, 1992, sir, 43-49.
A Geographer's View of Slovene History. Slovenia, 1, v, 6, Ljubljana 1992, str. 22-28.
Geo-Ecological Structure of Slovenia and rfj Position in Europe - Slovenia, Geographic Aspects of a New Independent European Nation. Ljubljana 1992, str, 9-19.
Tektonska pogojenost večjih poplavnih območij v Sloveniji in bivši Jugoslaviji. - Poplave v Sloveniji, Ljubljana 1992, str, 59-67,
Geografske značilnosti Slovenije (učbenik za srednje šole, izpopolnjena izdaja). Ljubljana 1992, str. 1-120.
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, Št. 6, Ljubljana 1992,
Labot-ska dolina (str. 86), Ljubljanska kotlina (str. 255-256), Ljubljansko polje (str. 266), Mangart (str. 238, s T. Wrebrom)
KNJIŽNE OCENE
Geografski vestnik 199!, Ujma £t. 6, Anali Koprskega pri morja in bližnjih pokrajin 2/92, Koper 1992.
Članki v Delu (22. januar, 12. in 19. februar), Slovenec (12. maj).
Ferdo Gestrin
Nastanek trga in mesta Radovljice. - V: Radovljiški zbornik 1992, Radovljica 1992, sir. 30-36,
Vegetal!per l'industria nellaSlovenia del protocapitalismo. - Proposte e ricerche 2®, Ancona, 1992, sir. 101 -S 11 .
L'apporto itaiiano alio sviluppo dell'economia slave no nel basse* Medioevo. - Proposte e ricerche 29, Ancona, 1992, str. 142-151.
Alan John Percival Taylor (1906-1990). - V: Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti 42. knjiga 1991, Ljubljana 1992, str. 171-172.
Prof Bogomir Stupan - devetdesetletnic Zgodovinski časopis 46, 1992, str. 401.
Ob ponatisu Zgodovinskega časopisa 21, 1967, štev, 1-4. - Zgodovinski časopis XXI, 1967, Ljubljana 1992.
Seite eittajugoslavetra MedioevoeOttoeento: Skopje, Sarajevo, De Igra do, Zagabria, Cetigne, Lubiana, Žara, A cura di Sergio Anselmi. Sedam jugoslovanskih gradova izmedju srednjegvekn i XIX stoiječa: Skopje, Sarajevo, Beograd, Zagreb. Cetinje, Ljubljana, Zadar. Uredil Sergio Anselmi. An cona 1991,243 str. Zgodovinski časopis46,1992, str, 2« I-282.
Josip Globevnik
Boundary Morera theorems for holomorphic functions of several complex variables. - Duke Math. J„ 64, 1991, str. 571-615 {avtorja J. Globevnik, E. L. Stout).
A support theorem for the X-ray transform. - J, Math, Anal. Appl., 165, 1992, str. 284-287,
Discs in pseudoconvex domains. - Comment, Math. Hclv,, 67, 1992, 129-145 {avtorja F. Forstneri£, J. Globevnik).
A disc in the ball approaching the boundary non-nontangentially - Madison Syrtip. On Compl. Anal,, Contemp Math. 137, 1992, str. 261-265.
Matija Gogala
Motor reactions of Erebia butterflies la acoustic stimuli. - 8th International Meeting on Insect Sound nad Vibration, Pommersfeldcn 24,-27. IX, 1992, (Avtorja Gogala Matija in Darja Ribarič).
POLJUDNOZNANSTVENI ČLANKI
Številki o Kraškem robu na rob. - Proteus 54: 211-213 (1992)
Prispevki o Kraškem robu v prejšnjih številkah Proteusa. - Proteus 54: 283 (1992).
B. Kladnik: Terra mystica. Zaklad, Ljubljana. - Proteus 54: 206-207 (1992).
M. Dolenc in sod.; Podmorski svet in mi. Prešernova družba v Ljubljani. - Proteus 54; 283 in 286 (1992).
Asteroid od blizu. - Proteus 54: 287 (1992).
Predstavitev tematske številke Proteusa o Kraškem robu na gradu Socerb. - Proteus 54: 318 (1992).
Zgodba o dvoličnikih Dimorphocoris. - Proteus 55: 59-61 (1992).
F.ntomologia Slove niča - razstava žuželk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije - Proteus 55:7576 {1992).
Na novo odkrite dinozavrove stopinje ha otočku F eno ti ga - Proteus 55: 110-112 in 128 {1 992).
(Avtotja Pavlov« Raj ko in Matija Gogala) SO AVTORSTVO PRI POLJUDNOZNANSTVENI KNJIGI
Žuželke - uspešnost množičnosti- - Prinodostovni muzej Slovenije, Ljubljana, 5,53-59. (Avtorji: Andrej Gogala, Marko Aljančič, Matija Gogala in Ignac Sivec)
Ljubo Golič
Structure of Pyridimum Trihydrogen Dimalonate. - Acta Cryst. 1992, C48, 1046-1048. (Avtorja K. Djinovič, L. Golič.)
Structure of Hydrazinium Hexafluorogallate Dihydrate. - Vtstn. Slov. kern, d ruš. 1992, 39, 319-324, (Avtorji: A Meden, L. Golič, J. Šiftar.)
Preparation, Characterisation and Chemical Reactivity towards Pyridine of the Isostructural Chloro and Bromamolybdates (HI) - Vestn. Slov. kcm. dniS. 1992, 39, 301-308, Avtoiji: J. V. Brcnčič, L. Golič, B. Modec.)
Structure of Sodium fi-Hydroxy-2-methyl-3-thioxo-2H-l, 2, 4-trazin-5(4H)-onate 1 .25-Hydrate. - ActaCiysl. 1992,48, sprejeto v tisk AC3272). (Avtorji: M. Valenčič, L. Golič, M, Japelj, A, Štefančič.)
Crystal and Molecular Structures of Three Substituted 3-Amino-2-Benzaylaminopropenpic Acid Derivatives. - Acta Cryst. (poslano v tisk). (Avtorji: K, Djinovič-Canigo, L. Golič,
1.	Lcban, J. Svete, B. Stanovnik, M. TiŠIer, C. Tate.)
Bogo Gr» femmer
Vprašanje položaja manjitn jtdnoshvanskih narodov na Madžarskem, - V Narodne manjšine
2,	S AZU, Ljubljana 1991, str. 53-66.
(Z A. Vratuto) Pri Porabskih Slovencih, prav tam, str. 67-70,
L'alba degli Slavi. - V: Dossier "Jugoslav i dalle origin i al Medioevo, v Storia Vll/1992, N- 65, str. 75-81.
Miti o "Istri" in resnica istrskega polotoka. - Svobodna misel XXX, 1992, št, 3, str, 15-17; št. 4, str. 15-17 in zemljevid na platnicah, St. 5, str. 15-17; št. 6, str. 15-18; št. 7, str. 15-17 in zemljevid na platnicah.
(Z J. Plelcrskim in J. Prti n kom) Slovenska pot do osamosvojitve. - Botcc XL1V, 1992, str. 277-2K5 (oddaj a na Radiu Slovenija 26.12.1991). (Med več sode lave i) Tiskovna konferenca ob izidu Borca 1-8-9 1991 (= A. Gabri C, Slovenca agiipropovska kulturna politika 5945-1952), prav tam, str. 393-398.
The Times Atlas svetovne zgodovine 2. dopolnjena izdaja z dodatkom Južnoslovanske dežele - Ljubljana 1992: član strokovne komisije slovenske izdaje, avtor zemljevidov in besedila blokovM Ju&ti Slovani do pridružitve krščanski Evropi" in "Samostojne države od 10, do 12. stoletja", str. 298-301, dveh zemljevidov o slovenski zgodovini s komentarjem, str, 305, in zemljevida Migracije s komentarjem, str. 307. besedila bloka "Življenje na razkosanih območjih" str. 306-307, novo besedilo v spremnem besedilu bloka "Kraljevina Jugoslavije od 1918 do 1941", str. 310-311 (in predlog novega zemljevida str, 310), strokovna redakcija str. 305-315 (nove prireditve) m nekaj posegov v Register (zlasti v zvezi s slovensko zgodovino).
Kdaj so prišli Slovenci (Strokovna in osebna zavezanost zgodovinski resnici) - ugotovitev o neznanstvenosti domišljijo "ve nets kern" izviru Slovencev. - Slovenec, Sobotno branje 30. V. 1992, str. 31.
Odprto pismo dr. Davorinu Rudolfu. - Delo, Sobotna priloga 30. oktobra 1992, str. 21, tudi Glasnik Slovenske matice XVI, 1992, 1-2, str. 13-17.
GESLA ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE 6. knjiga, Ljubljana 1992.
redaktor nekaterih komplekse v zgodovine, avtor 13 gesel: Krempl Anton (7), Krka (26), Krnski grad (32-3 3), Kron i ka (36-3 7), Kmci (57), Lilek Emilij an (187), L inhart Anton Tomaž, zgodovinarsko delo (189-190), Ljubelj (217), I judevit Posavski (267), Lukovič Petko (338), Madžarizacija (350), Mahni i Anton, vloga v političnem Življenju (364-365), Marija naZilji (413).
Dušan liadfj
Interaction between acetic acid and methylamine in water Molecular dynamics and ab-initio MO studies. - V: "Proton transfer in hydrogen bon ded system", NATO AS! Series, T. Bou nti s, Ed., P! enu m Press, New York, 1992,217-2 8 8, (A vtoija J. Mavri in D. Hadži.)
A comparative setniempirtcal and ab-initio study of tautomerization energies. - 7-Methylf-2,3,4,7 tetrahydroisothiazolo [5, 4b]pyridine-3.4-dione and other models of antibacterial quinalone analogues.-}. Mol. Struct, (Theochem)257,1992,4475-483. (Avtorji V. Harb, D. Kocjan in D. lladži.)
Tetramethylammanium as proton donor in hydrogen bonding. An ab-initio and infrared study -J- Mol. Struct. (Ihcochem) 259, 1992, 199-209. (Avtorji J. Koller, J. Grdadolnik in D. Hadži.)
Interm olecu lar effects on phosphate frequencies in phospholipids - infrared study andab- in itio model calculation. - J. Mol. Struct. 266, 1992, 9-19, (Avtorji D. Hadži, M. 1 lodošček, J. Gradadoinik in F, Avbdj.)
Cis-trans isomerism of the amide bond in EtO-Ac-L-Ala-L-Glu.-J. Mot. Struct. 267, 1992, 7378. (Avtorji J. Golič-Grdadolnik, J Mavri, J. Kidrič, D, Eiadži.)
NMR study of phosphatidylcholine hydration in relation to its state of aggregation in CDCI3. - J. Mol. Struct. 267, 1992, 399-404. (Avtorji A. Kovač, J. Kidrič in D. Hadži.)
Proton transfer between acetic acid and methylamine in aqueous solution. Ab-initio and MD study of free energies of hydration. - J. Mol, Struct, 270, 1992, 247-262. (Avtorja J, Mavri in D. HadŽt.)
Franc Jakopin
Aničev hrvaški slovar. - JiS 37, 1991-92, str. 212-215, (Occna).
Nekaj pripomb tn dopolnil k Merkujevim Svetnikom v slovenskem imenoslovju. - Mladika 1992, Trst, str. 151-154
Jezikovna podoba priimkov na Slovenskem. - SSJLK 28, 1992, str. 57-62.
Briiinski spomeniki Znanstvenokritična izdaja. - SAZU, Slovenska knjiga, Ljubljana 1992,
(Soavtor in sourednik). Miklošičev zbornik. - Obdobja 13 SAZU, Ljubljana 1992. (Sourednik). Franc Miklošič - utemeljitelj slovanskega imenoslovja. - Miklošičev zbornik. 1992, stT. 67-76, Slovanske izposojenke v slovenskem knjižnem jeziku (v 19. stoletju ilt danes). - Zbornik
Slavističnega društva Slovenije 2, Ljuhljana 1992, Str. 86-98 Stane Suhadolnlk - Delo, 14, 8. 1992.
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 5. in 6, knjiga, Ljubljana 1991, 1992 Koppen, Petr fvanovič(263), Kurkina, Ljubo v, Viktorovna(SO), Lessiak Primus(148), Levstik Fran (jezikosi.: 161), Logar Tine (311), Malecki Mieczystaw (383),
Taras Kermauner
Dvanajst predavanj o perečih razpotjih krščanstva. - Medškofijski odbor za Študente, Ljubljana 1992, 148 str.
Slovenski čudež v Argentini. - Sloveoskakulturna akcija, Ljubljana 1992 (I. knj iga: Predstavitev SPE. 158 str. 2. knjiga: Krščanska tragedija. 190 str. 3 knjiga: Srečanja in portreti, 296 str.)
Janko Kos
Značilnosti predromantike. - Gledališki list MOL, 41,1991/1992, št. 5, str. 7.
Teze o slovenskem romanu. - Literatura, 3, 1991, št. 13, str, 47-50,
Slovenska književnost in slovenska država. - Sodobnost, 40, 1992, str. 253-255.
Novi pogledi na slovensko literaturo. Kocbek redivivus. - Sodobnost, 40, 1992,str. 230-235.
Novi pogledi na slovensko literaturo. Živi in mrtvi. - Sodobnost 40, 1992, str. 355-360.
Novi pogledi na slovensko literaturo Poskus družbenopolitične določitve. - Sodohnost, 40, 1992, str, 535-541.
Brižinski spomeniki. Znanstvenokritična izdaja. - Ljubljana 1992 (predsednik uredniškega odbora, član redakcijske in prevajalske skupine).
Novi pogledi na slovensko literaturo. Josip Vidmar. - Sodobnost 40, 1992, str 5R7-593.
Zgodbe Svetega pismo Izbral, vredd in spremna besedila napisal Janko Kos. - Ljubljana 1992, 218 str, (Klasje).
Pojem lirike in slovenski literarni razvoj. - Primerjalna književnost. 15,1992. št, 1, str. 1-12,
Novi pogledi na slovensko literaturo. O ječah in nagradah. - Sodobnost, 40,1992, str. 943-94 S
Sodobna umetnost izraža resnico niktUstičnega sveta, Pogovor z dr, Jankom Kosom o Svetem pismu in pouku književnosti. - Tretji dan, 22, 1992, št. 2, sir. 30-32.
O srbSSini/hrvaiiini v osnovni ioli. - Slovenec, 30. II. 1992.
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 6 knjiga, Ljubljana 1992 (tudi strokovni urednik za književnost)
Legenda (117-11 (i), Lirika (197-200), Manierizcm (390).
Kajetan Kov tč
KNJIGE IN ANTOLOGIJE
Maček Muri (osmi ponatis), - Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992,
letni čcts'\ (I/hrane pesmi. Izbral in spremno besedo napisal Vid Snoj.) - Mladinska knjiga (Knjižnica Kondor, 262 str.), Ljubljana, 1992.
Sibirski ciklus in druge pesmi raznih let. - Založba Mihci a i, Ljubljana, 1992,
Prečudovite potepuške pesmi (Antologija uglasbenih otroških pesmi). Kajetan Ko vit Kekec, - Zaloi-ba Renata Bevhan. Ljubljana, 1991 {= januar 1992).
Biha leze, hiba... (Antologija otroških pesmi}. Kajetan KoviE. Medvedja Šola. Franca izpod klanca. Pobeg, KekČeva pesem, - Založba Harlekin, Kamnik, 1992.
PESMI
Brezpotje (Menjava, Vreme kot vzdih. Brezpotje, Veterani, Dražba).-Naši razgledi, Ljubljana, 24. januarja 1992, str. 40.
h cikla "MuSnice"(Lov, Vas, Konec veka). * Dialogi, Maribor, 1992, letnik XXVIII. št. 2, str. 22-23.
Izročilo (Darovi, Slovar, Učenec, Dele?, Dvogovor 1, JI, Pesem 1,2).- Nova revija, Ljubljana, 1992, letnik XI, št. 126/127, str, 1041-1044.
PROZA
Gospod j psičkom, - Prešernov koledar 1993, Ljubljana, 1992. Str. 194-1%,
PESMI IN PROZA V TUHH PREVODIH
La visita (Obisk). Italijanski prevod Jolka Millč. - Fontana, Koper-Sežana, ]991, VI. letnik St. 18.
Eliramlds (Odtekanje), Hatàrsêto (Mejaš), Zanzibar, A flü (Deček). Madžarski prevod Liszlö Lator. - Kelet-Europa, Budimpešta, 1991, St. 3, str. 19-24 (^januar 1992).
Wasser des I*ebei\3 (Voda življenja), Sansibar (Zanzibar), Vom Verßiessen der Dinge (Odtekanje), Der Ozean ( Ocean), Mon pire. Original in nemški prevod Aloisaltergoutha. - Literatur um 11. Diagonal Verlag, Marburg/Lahn, str. 42-54 (s kratko bio-bibliografijo in fotografijo avtorja).
Die erste Nacht mit Teresa (Prva noč sTerezo). Nemški prevod Janko Ferk, - Lichlungen, Graz, 1992.
PESMI ZA MLADINO
Veselica. - Kckec, Ljubljana, 1992, letnik II, št. 6, str. 24.
Popotnika. - Slovenec, Ljubljana, 21, 3. 1992.
Zlata ladja. - Hiša, hiSka, hišica. Berilo za 2. razred osnovne šole, str. 13. - Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.
Česa mačke ne marajo. - Galeb, Trst, 1991/92, 38. letnik, št. 9-10, str, 277.
Mačja veselica - Moja beležka, Mladinska knjiga7 Ljubljana, 1992. str. 34-35.
Ure, - Galeb, Trst, 1992/93,39. letnik, St. 1-2, str. 22.
ČLANKI
Hvalnica slovarju - Delo (Književni listi), Ljubljana, 19. 12, 1991-
Sio lei(hica) Danila Lokarja. - Delo (Književni listi), Î4. 5. 1992.
Temna tišina Ade Škerlove (Spremna beseda V knjigi Ada Škerl: Temna tišina). - Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1992.
INTERVJUJ1
Pogovor s pesnikom: Odgovori, ki pa So samo posebna oblika vprašanj (Vprašanja lože Horvat). - Delo (Književni listi), 31. 12. 1991,
Pogovor s Kajetanom Kcvičem (Jože Horvat). - Kekec, Ljubljana, 1992, Jetnik 2, St. 6, str, 24,
"Tudi žalostna pesem pesniku prinese srečo. " (Pogovor Alenke Zor-Simon i ti s pesnikom Kajetanom Kovičem). Zapis TV-oddaje z dne 28. L 1992. - Mentor, Ljubljana, Î991, letnik XII, St. 9-10, str. 357-362 (=febniar 1992).
"Dokierboli, nijamb in ne trohej. "(Pogovor z Marjeto Novak-Kaj zer), - Delo, 20 6.1992, str, 27.
Govor je skd sence zarje (Pogovor z Milanom Dcklcvo), - Dnevnik, Ljubljana, 5. 9. 1992.
PREVODI IZ TUJ» I JEZIKOV
SândorCsoôri: Spomin na sneg (iz madžarščine), - Nagy vilag. Budimpešta, 1992, 37. letnik, St. 4, str. 491.
Ferenc Juhdsz: Zadnja fotografija Endreja Adyja, Zapoznelo sporočilo, Pri šestindvajsetih /e/iii(Izmad2ar5čine),-Vilenica92, Društvo slovenskih pisateljev, Ljuhljana, 1992. str. 93-99,
Fndre Kukorelly: Izhod 1984 (Iz madžarščine). - Vilenica 92, DruStvo slovenskih pisateljev, Ljubljana, 1992, str. 144.
Use Brem: Knjižni molj. V deželi marelic. Pozno poletje. Ko pride jesen. Starka, Kmalu, (Iz nemščine). - Separatio, Murska Sobota, 1992, str. 12-14.
RADIO
Intervju (vprašanja Gitica Jakopin). - R Slovenija [II, 15. I, 1992.
Ne bog ne žival. Radijska igra po istoimenskem romanu v priredbi Franca Uršiča. (Prva i zvedba v radiu Maribor 1986). - R Slovenija 1, 10. 3. 1992.
Georg Heym, Pesmi (Iz nemščine). - R Slovenija I, (7. 3, 1992.
lise Brem, Pesmi. (Iz nemščine). - R Slovenija 1,23. 3, 1992.
Die erste Nacht mit Teresa (Prva noč s Tcrezo) Nemški prevod Janko Ferk. - ORF 1, oddaja: Radiogcschichten, 13. 7. 1992.
Gospod s psičkom. - R Slovenija I, 3 i, 8. 1992.
Nedeljska miniatura (Intervju s Tanjo Grčnfeld). - R Slovenija 1, 27. 9. 1992.
TELEVIZIJA
Pesnik Kajetan Kovič. (Pogovor z Alenko Zor-Simoniti). -TV Slovenija I, oddaja: Osmi dan, 28. 1. ¡992.
Kajetan Kovič (Pogovor z Aleksandrom Čoln i kom), - TV Slovenija II, studio Maribor, oddaja: Plus Ljubljančani, 12,2, 1992,
KASETE IN PLOŠČE
Mačje mesto. Pesmi Kajetan KoviČ, glasba Jcrko Novak, - CD (plošča) in brošura z 22 pesmimi. - Založba Prodok, Ljubljana, (992.
J oži Kraíovet
The Source of Hope in the Book of Lamentations. - Vetus Testamentu m XI JI/2, Str. 223-233, leto 1992,
Filozofska-teološki razlogi za odpuščanje. - Bogoslovni vestnik 51, str. 273-286, leto 199!, izšlo 1992.
Dileme v prevajanju hebrejske Biblije. - Prevajanje Biblije Prevajanje filozofije; Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev 16, uredila D. Bajt in A. BcrgeT, Društvo slovenskih književnih prcvajalccv, Ljubljana, 1992, str. 7-10.
Slovenčev intervju z dr. Jotetom KraSoveem. (Spraševal ka Ignacija Fridlj. "Morda kljub trudu pri prevajanju nekaterih izrazov nismo pravilno prevedli" (Sirah, predgovor). Prevajanje Biblije Prevajanje filozofije; Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev 16, uredila D. Bajt in A. Berger, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Ljubljana, (992, str. 65-68
Ostra kritika novega prevoda evangelijev. - Prevajanje Biblije. Prevajanje filozofije; Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev 16, uredila A, Bajt in A. BergeT, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Ljubljana, 1992, str. 74-75.
Razlogi in namen kazni Stara Grčija in Izrael v luči sodobnih teorij o kazni. - Naši razgledi XL1, št. 2(961), str, 55-56, 24. januarja 1992.
Vera, samovolja in ideologija (Spraše valeč Iztok Kržič), - Dmžina 41, St, 7, str, S 2,16, februarja 1992.
Zvestoba in samovolja. (Spraše valeč Iztok Kriič). - Tretji dan XXI, Št. 5(174), str27-29, februar 1992
Muzej biblijskih deiel v Jeruzalemu - Družina 41, št. 22, str. 11, leto 1992.
Nelegalna izključitev Teološke fakultete.- Družina 41, Št. 25, str. 12, leto 1992.
Nov prevod Biblije in Visoka pesem.-Y)e\o - Književni listi XXXIV, št. 262, str. 13, 12. november 1992.
Uro! Krek
POMEMBNEJŠE IZVEDBE SKLADB
Koncertni diptihon za violončelo in orkester, Ljubljana,
Rapsodičmples, Ljubljana.
Ittventionesferales, Ljubljana - artlivru posnetek za RTV Slovenija, Celovec.
Vigoroso za violino in klavir, Ljubljana - krstna izvedba. Maribor, Zürich, Radenci, Köln in arhivui posnetek za RTV Slovenija.
Canto per viola edarpa, Ljubljana, Dobrovo.
Psaim - Desiderum exsidis za mešani zbor, Ljubljana - krstna izvedba Maribor. Gorica -mednarodno zborovsko tekmovanje C, A. Scgjrizzi, Pitan, Dobrovo.
Hove Autumn Songs (bes. John Gracen Brown} za mešani zbor, Ljubljana - krstna izvedba, Gorica - mednarodno zborovsko tekmovanje C, A. Seghizzi.
Appassionato za flavto in klavir, Vetrinje.
Zborovske skladbe na tekmovanjih v Zagorju in Mariboru ter na koncertih v Ljubljani in drugih krajih v Sloveniji.
Koncerti ob 70-letnici: Ljubljana, Vetrinje, Laško z izvedbo raznih skladb med njimi: Psalm, Three Autumn Songs, Invocation za oboo in klavir - krstna izvedba. Sur une mélodie, Pesmi za L vii (bes, Jožeta Udo vi ïa), V igoroso za v I o 11 no in kl a vir, Godal n i sekstet - prva izvedba v Ljubljani, Jeux pour quatre,
TTSK
Vigoroso, Založba Pizzicato, Udine, P. Î47 E.
SaimoXLll, naložba Pizzicato, Udine, P 356. E,
Čeh in zarja (bes. Joie Udovič), Naši zbori 1-2/92.
Smrti (bes. Alojz Gradnik), Naši zbori 3-5/92.
Ni ko Kuret
ČLANKI
Dvajset let etnološkega zbornika Traditiones. (Prikaz urednikovanja dr. Nika Kureta 19721974), - Delo, 20. februarja 1992.
Anna Wambrechtsamer. (Spremni zapis na ičitnem ovitku k 6. izdaji Kuretovega prevoda romana Anne Wambrechtsamer Danes grofje celjski in nikdar več. - Mladinska knjiga, Ljubljana 1992.
GESLI V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 6. knjiga, Ljubljana 1992
Ljudsko gledališče (299-300), l judsko verovanje (302-303).
INTERVJU
Dr, Niko Kure t, starosta slovenskih etnologov. Pogovarjala se je Dalja Skrt. V: Glasnik Slovenskega etnološkega društva 1992, 33/3, 2-7.
OCENA
Herbert Paulitsch, Das Phänomen bukovništvo. V: Glasnik Slovenskega etnološkega druStva 1992, 32/1-2, 47-49.
Glej str. 115-316.
Rudi Kyovsky
Sindikalni zaupnik v podjetju. - Podjetje in delo, St. 2/I992/XVIII, str, 101 -110.
Delavska zbornica. - Pravna praksa, Št 7/1992, str. 8-9.
Objavljanje mednarodnih in nacionalnih dokumentov socialnega prava. - Pravna praksa, St, 2 L 22/92, str. 15.
Vloga družbenih udeležencev na področju izvenpodjetniškega varstva okolja. - Podjetje in delo,
št 5/I992/XVI1, str. 410-418. Sindikalno pravo. Uradni list RS, 1992 (Avtotji: Novak M., Kyovsky R., Jurančič fc) Sindikalna svoboda (23-49). Organizacija sindikatov in delodajalskib predstavnikov (49-71).
Lojze I .«bič
POMEMBNEJŠE IZVEDBE SKLADB
Pomlad, Poletje za Ženski Zbor, Ncerpdt 30. 4. 1992, Köln 3. 5. 1992. Urok za mladinski zbor, Llangollen 12, 7, 1992.
Queensland Kiusic za simfonični orkester, Basier Simfonicorehester dir. R&to Tschupp. Basel 15. 10. 1992.
Sentence za dva klavirja in orkester. Simfonični orkester Slovenske filharmonije, dir. Marko Letanja, 18. II. 1992,
Queensland Kiusic. Simfonični orkester Slovenske filharmonije, dir, Michel Tabathnik,
abonma SF 18. 12. 1992. ČLANEK
New Age in glasba. - Časopis za kritiko ¡manosti, maj 1992, str. 142. Valentin Logar
Brtžinski spomeniki Znanstvenokritična izdaja - Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti idr., Ljubljana 1992; soavtor poglavja Fonetični prepis in slovar, str. 65-81, str. 130-153.
Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas. Serija Fonetiko-grammatičeskaja. Vypusk 2a, Refleksy
*	f. - Moskv a" N auka" 1990. S uurcdn i k, avtor in soavton avtor karte 7:+ ž^dja in soavtor
(skupaj s P. Ivičem) sintetične karte 5: Vlijanijc vokal'nngo količestva na refleksaciju
*
Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas Serija Fonetiko-grammatičsskaja. Vypusk 2 b. Refleks}' * o. - Wroclaw-Warszawa-Krakow, Zaklad Narod o wy imicnia Ossolinskih, Wydawnictwo Polskiej Akadcmii Nauk 1990. So urednik, avtor in soavtor; avtor karte 32 * g/o/ba in soavtor (skupaj s P. Ivičcrn) sintetične karte V: Vlijanije vokal'nogo količestva na refleksaciju * o. Delitev slovenskih narečij pri Miklošiču. Miklošičev zbornih. - Ljubljana, 1992, str. 445-450, Besedovanje z akad. prof. dr. Tinetom Logarjem o narečju. - Časopis Midva v časpisu. Četrtek,
21. maja 1992. (Priloga časopisa Slovenske brazde). Predstavitev 2 zvezkov ObSčeslavjanskogn lingvističeskogo atlasa na tiskovni konferenci, S AZU, 7. 12, 1992. Rokopis 3,5 str.
Jože Maček
SAMOSTOJNA PUBLIKACIJA
Schwizenova inštrukeija za upravnike državnih posestev iz leta 1788. - Zbornik Biotehniške
fakultete v Ljubljani, suplement 17, Ljubljana 1992. 147 str. ZNANSTVENE IN STROKOVNE RAZPRAVE
Versuche zur Unkrautbekämpfung in Heilpflanzen (Echinacea purpurea L. und Plantago afra L.j mit einigen Herbiziden, - Med, Fat. Landbou w. Rijk.suni v Gent 56/3 a, 199 L p 665671 (izšlo 1992) (skupaj s T. Ilc). Die Abneigung der Stadtbewohner gegen mit chemischen Pflanzenschutzmitteln behandelte
landwirtschaftliche Produkte - Gesunde Pflanzen (Berlin u. Hamburg) 44, 2.1992, p 58-60.
Inoculation of the corn cobs with different Fusarium-species. - 44th International Symposium on Crop Protection Gent, i. S 1992, Summaries of the papers 44 e, Gern 1992, p. 28.
Antagonistische Beziehungen zwischen Fusarium spp. Epicoccum purpurascens und Trichoderma longibrachiatum unter Laboratoriumsbedingungen. - 48. Deutsche P llanzenschutztagun g Göttingen 5 .-8. Oktober 1992, M i tte i I un gen aus der B i o I ogisehen Bundesanstalt für Land- und Forstwirtschaft Beri in-Dahlen, Hell 283, Berlin Dahlem, 1992, p. 262 (skupaj z L. Mokole).
Vpliv ostankov herbicida atrazina in kombinacije atrazina in metoiaklora na uspevanjepšenice (Triticum aestivum) in skladkorne pese fBeta vulgaris) kot naslednjih posevkov v Šestih slo venskih krajih - Zhom i k B iotehniške faku Itete u n i verze v Lj ubijam 59,1992, p. 215 -221 (skupaj 7. M. Urbančič),
1'pliv ostankov herbicida atrazina in kombinacije atrazina in metoiaklora na uspevanje ovsa (Avena sativaj in ječmena (Hordeum vulgare) kot naslednjih posevkov v šestih slovenskih krajih. - Ibid., 59, 1992, p. 223-228 (skupaj z B. Žugelj).
Kontaminacija kmetijskih in gozdnih tal v Sloveniji z ostanki kloriranih ogljikovodikov. - Ibid. 59, 1992, p. 211-214 {skupaj z A. Gärtner).
Kontaminacija tal in rastlinskih pridelkov z ostanki fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji v obodbju 1973 do 1991. ■ J bi d, 59, 1992, p. 229-240.
Listnizavrtači Slovenije. XXII. - Ibid. 59, 1992, p. 191-198.
Rastlinske bolezni. Njihov pomen v zgodovini in sedanjosti. - Sodobno kmetijstvo. - Sodobno kmetij sivo, 25,1, 1992, p. 5-9.
Ekologija in kmetijstvo. - Slovenska ekonomska revija 43, 1, 1992, 50-52,
Lokalizacija nekaterih gospoiiinskih sedežev v knjigi: Majda Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem - DZS, Ljubljana 1982, 711 str. Zgodovinski časopis 46, 1, 1992, str. 34.
OCENE
//.-J. Aus t. H. Buchenauer, F. Klingauf, P. Nieman, A. M. Pohl ing, F. Schönbeck: Glossar phytomediz inischer Begriffe. Schriftenreihe der Deutschen Phytomedizinischen Gesellschaft. Band 3, 123 str. Eugen Himer Verlag Stuttgart 1991, objavljeno v Glasniku zaStite bilja Zagreb XIV, 10-12, 1991, p 339-
Chemistry of Plant Protection Editors: W. S. Bowers, W. Ebing. D. Martin, R. Wegler. Vol. 6 Controlled Release, Biochemical Effects of Pesticidu, Inhibition of Plant Pathogenic Fungi. - Springer Verlag Berlin, Heidelberg, New York, London, Paris, Tokyo, Hong Kong, 1990, 392 str., objavljeno prav tam, XV, 7-8, 1992, p. 242.
Science in Slovenia. Overview with higlights. Editors Tamara Lah & Radko Osredkar. Ljubljana: The Ministry of Science, and Technology of the. RepublicofSlovenia, 1991, 76 str., objavijeoo v Zgodovinskem časopisu 46, l, 1992, 145-146.
Acta historico-oeconomica Jugoslaviae. Zagreb, Skolska knjiga, 1990, 263 strani (Vol.: 17j. objavljeno prav tam 46, 3, 1992, 415-416.
PREVODI
Petra Michaeli-Achmühle: Vrtni leksikon. - DZS Ljubljana, 1992, 336 stT.
Perspektive kmetijstva v Evropski skupnosti. - Sodobno kmetijstvo 25, 5, 1992, 230-231.
BaileyAdrian: Vse o hrani Žepna e nciklopedija. - Pomurska založba Murska Sobota, 1992,240 str. (skupaj z Milico Kač).
Poleg tega Se 74 knig krajših sestvko v Kmečkem gl asu, 49, 1992, Sodobnem kmetijstvu, 25, 1992, in Mohorjevem koledarju 1993, Celje 1992.
Ernest Mayer
Cortusa matthioli L. am Siidostrand der Alpen. - Razprave IV. razreda S AZU (Ljubljana) 33: i 15-146, lab. 1. (Skupaj z 1. Dakskobleijem).
Janez Menart
IZVIRNA POEZIJA
Mižek Figa gre po svetu. - V: Ljudmila Prunk - Ulva in Janez Menart Kaj jc videl Mižek Figa - Mižek Figa gre po svetu, Otroška slikanica. Ilustrirala Alenka Settler. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992. (Ponatis istoimenske samostojne izdaje iz leta 1953). (Dodatna kaseta s posnetkom oheb besedil). Jaz Pesnikov sobotni večer. - V intervjuju: Besedovanje z akademikom Janezom Menartom o
pesni kovanju, Slovenske brazde - Midva. 12- 3- 1992, (Ponatisa) Bitka priSisku. - Prešernov koledar 1993. Ljubljana 1992, december. Strani 108-116. (Pod glavnim naslovom "Ob štiristoletnici bitke pri Sisku", skupaj z avtorjevim kratkim zgodovinskim orisom). (Ponatis), PREVODI POEZIJE
Alphonse de Lamartine: Dolinica, Večer. - Srce in oko, marec, stran 146-147. (S kratko spremno besedo: O pesniku).
Alphonse de Lamartine: Jesen, Ischia. - Srce in oko, it 42, oktober 1992, str. 548-549. (S kratko spremno notico).
Friedrich Torberg; Hrepenenje po jezeru Altaus. Goerg Kreislet; Čarovnica. Guido '¿ernot!o: Tuji veter tega kontinenta... - Vse V knjigi:Anton TrSlenjak I Erwin Ringel: O slovenskem človeku in koroški dufii Mohorjeva družba, Celovec-Ljubijaoa-Dunaj, 1992. strani 557-158. 173-174, 198 RiehardChoer de Lion (Rihard Levjesrčni); Poslanica (Rotrouenge). - V Članku: Kako sem
postal prevajalec. Dialogi, 1992, SL 2, str. 43-44. Alphonse de Lamartine: Brajda in dom. - Sodobnost 1992, št. 11. str. 1046-1057. (S kratko
spremno besedo: Beseda o de L am art i nu in njegovi pesnitvi Brajda in dom). ČLANK1
Slovenija včeraj in jutri. - Narodni demokrat, 4.7. 1992, str, 5. Rado Bordon (1915-1992). V slovo. - Dnevnik. 27, 6 1992.
Obvezna "srbohrvaščina" v osnovni šoli. Osem ljudi odloči, kaj se mora kakih 12000 učencev
učiti. - Delo, KL, 15. 10. 1992, str. 13. Kako sem postal prevajalec. - Dialogi 1992, št. 2, str. 41-43, INTERVJUJI
Nada Ravter: Na obisku pri Janezu Menartu. "Vedno sem si želel dom...". - Revija Naš dom,
1992, St. 8, avgust, str. II. Anketa: Pokol v tisoč slikah. - Jana, 2. 6, 1992, št. 22, str. 5. Anketa; Pot iz anonimnosti. - Sodobnost, 1992, št, 3. str, 263-264.
Skledar: Besedovarte i akademikom Janezom Menartom opesnikovanju, - Slovenske brazde -
Midva. 12. 3. 1992. (S sliko) Anketa: Dobil je mojo petico za vse življenje. V anketi: Z Josipom Vidmarjem v krogu
Književnih listov, - Delo, KL, 16. 4. 1992, str. 13, VEČJE RADIJSKE ODDAJE
Alphonse de Lamartine: Brajda in dom Literarni večer. - RAS 1, 15. 8. 1992. Alphonse de Lamartine: ischia Literarni nokturno. - RAS I, 18. 10, 1992, Percy Bysshe Shelley - ob 200- letnici. Literarni večer. - RAS 3, 15. 12, 1992,
Janez Menart: Literarni nokturno. - RAS 1, 28, 12. 1992,
Lev Milčinski
STROKOVNA DELA
Demografska in diagnostična struktura pacientov, ki so bili prvič 1989. leta obravnavan i na treh odsekih Uni verzitetne psihiatri ine ki i n i ke v J „j ubij an i, Raziskoval no porof i lo. Nosilec: Lev MilČinski, sodelavci Mirijam Corn, Franci Hrast ar, Mira Paternoster, SimŠa Stikovič, Mira Viram-Jaklič, Bojan Zal ar. Ljubljana, december 1991. Založil SAZU in UPK.
Ideja evtanazije kot preskusni kamen etičnega ravnanja. - NaSi razgledi, 10- januarja 1992, ¡tfr. 4,5.
(Skupaj z J, Darovcem in L, fekerbinck) Psihiatrični zavod in njegovi pacienti med vojno (Primer Poljanskega nasipa). - Traditiones, 20/1991, I S3-!97.
(Skupaj z J. Darov sem in L. Škeibinck) Psihijatrijski zavod i njegovi pacijenti (Slučaj Poljanskog nasipa). - Socijalna psihijatrija, Zagreb, 19/1991, 3, 227-248.
'¡'retji jugoslovanski kongres za preprečevanje samomorilnosti (Bled, 22.-25. 5, 1991), V: Samomor in samomorilni poskus v Sloveniji v letu 199(1. UP K, Ljubljana, avgust 1992.
POLJUDNI SESTAVEK
Okrogla miza o evtanaziji. (Avturiziran prispevek). - Revija "7 D" St. 42, Str, 7-9 in it, 43, Str. 13-15,
Ivan M i na tli
IZVIRNE PESMI
Pet pesmi iz cikla Vračanje. - Nova revija, St. 119, str. 229-232.
Pet pesmi iz cikla Oko sonca, Tri pesmi iz cikla Vračanje. - Vilenica 92, Društvo slovenskih pisateljev, str, 166-171,
PREVODI TUJIH AVTORJEV
J o van Koteski: Srh (prevod sedmih pesmi). - Nova revija, št. 117-118, str. 50-54.
Jana Štroblovd: Hrepenenje, Zvestoba, Evridika, Gozd. - Vilenica 92. Društvo slovenskih pisateljev, str. 206-216.
Zdrav ko Mlinar
KNJIGA
Globalization and Territorial Identities. - Aldershot, England, Avebury (ured.) 1992, 172 str.
ČLANKI
European integration and socio-spatial restructuring. Actual changes and theoretical response. - Internationa] Journal of Sociology and Social Policy, St, 8, 1992/12, str. 3358.
Mikro in makro sociologija v prostorsko časovnih koordinatah. - Teorija in praksa, št. 9-10, str. 989-1003. 1992.
Teritorialne identitete v nastajajoči svetovni družbi. - Teorija in praksa, št, 5-6, Str. 450-462, 1992,
Avtonomija in (dez) integracija v postsocialističnih preobrazbah. - Družboslovne razprave, St. 13, str. 15-26, 1992,
O naši majhnosti in preko nje. Teritorialna in institucionalna zaprtost družboslovnega delovanja. - Teorija in praksa, St, 11-12, str, 1118-1128, 1992,
Raznovrstnost v naravi in družbi. - Slovenska ekonomska revija, St, I, let. 43, str, 53-56, 1992.
Sociološki pogled na "Novo Evropo". - NaSi razgledi, Let. X U, Ljubljana, 5. 6. 1992.
Grozeča pr)st-totalUarna praznina. - Teorija in praksa, Si. i-2, str. 179-181, 1992,
Še nikoli taka varni in tako ogroženi. - Teorija in praksa, St. 5-6, str, 504-505, 1992.
M a poti v informacijsko dražbo, - V: Obča komunikologija. Gradivo za študente I letnika FDV. EDV, Ljubljana 1992, str, 22-42.
Dušan Moravec
Portreti pozabljenih igralcev (V, N Igri nova, Z. Zvonarjeva, J. DaneŠ, M- Zakrajškova, C, Medvedova, R. Železni k, E. Kralj, V. Podgorska, J, RakuSa, V, Simčičeva.)- Slovenski gledališki in filmski muzej, Ljubljana 1992, 124 str.
Leskovec Anton, Zbrano delo. Druga knjiga (Kraljična Haris, Vera in nevera, Pisma, Dodatek, Kazala.) - Državna založba Slovenije, Ljubljana 1992,400 str, (opombe str. 297-365).
Motivne variacije, slogovne značilnosti in pomen Leskcrvčevega dela. (V: Zbrano delo Antona Leskovca II, str, 367-379).
Janka Rakušz (J90LI945). - Sodohnost (januar 1992), str. 93-106.
intervju Sodobnosti. - Sodubnoat (maj 1992), str. 473-486
Tržaško meddobje Antona Verovška. - Sodobnost (dccember 1992), str. 11&5-1194.
Vabljivost in nezanesljivost igralskih memoarov. - Naši razgledi 3. aprila 1992, str. 1%.
Vidmarjeva dramaturgija. - Naši razgledi 17, aprila 1992, str, 231.
Prvi gledališki večeri Igorja Pretnarja. - V: Igor Pretnar, gledališki in filmski ustvarjalec. -Slovenski gledališki in filmski muzej, Ljubljana 1992, str. 53-58.
Mejniki v razvoju slovenskega gledališča. - V: Jubilejni katalog ob 100-letnic i stavbe današnje Opere v Ljubljani, SN G v Ljubljana 1992, 20-24
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 6, knjiga. Mladinska kn jiga, Ljubljana 1992 {tudi strokovni urednik za gledališče do 1945)
Kristan Etbin, Levar Ivan, Levarjeva Ančka, Licr FrantiSek. Linhart A. T. (lil. del), M ahn i č Mirko, Malo gledališče, Marija Vera.
Janez Orešnik
Udeleženske vloge v slovenščini. Semantic Rotes in Slovene - Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Dela37. Uredil Tine Logar. Ljubljana 1992, 237 Str.
(S Frančiško Trobevšek Drobnak ) "Expanded l enses in tke Old English Orosius: A Strengthened Construction". V zborniku Language and Civilization. A Concerted Profusion of Essays and Studies in Honour of Otto Heilsch. Ur. Claudia Blank in dr. Sir. 146-161, Frankfurt/M, Peter Lang. 1992.
"Jezikoslovje". - Raziskovalec 22, 2, 1992, str, 14-15. Anonimno, Ljubljana
Boris Paternu
Der Sprachgedanke in der slowenischen literatur - Münchener Zeitschrift für Balkankunde, Bd. 7. 8. Trofen i k Festschrift, München 1991. str. 11-43.
Jezikoslovna misel v slovenski književnosti. - Slavistična revija, 39, 1991, št. 4, str. 421-437.
Hemmung und Freiheit in der slowenischen Literatur in Kärnten. Die slowenische Literatur in Kernten. - Klagenfurt 1991, str. 153-175.
Meje literarne zgodovine. Referat z mednarodnega znan. simpozija Obdobja 14. - Književni listi, Delo 2. jul. 1992, str. 13-14.
Zidarjev "Oče naš". Spremna beseda k novi izdaji romana "Oče naš". - Novo mesto-Koper 1992, sir. 5-13. Tudi v Knjiž. listih, Delo 23.jan. 1992, str. 13-14.
France Freieren in problem identitete - XXVOL Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1992, str. S L82.
Brižinski spomeniki. Znanstveno kritična izdaja. - Izdala S AZU, Institut za slovensko literaturo in literarne vede. Zal. Slovenska knjiga, Ljubljana 1992. Sodelovanje pri prevodu in spremno besed i lo Prevod v podobno slovenski ino, str. 83 ter povzetek na str 186-187.
Slovenska "duhovna shema". - Sodobnost XL, 1992, 51. 8, 9, str. 742-745.
GESLI V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 5. zv„ Ljubljana 1991
Kajetan Ko vi i, Lojze Krakar.
Janez Peklenik
Some Basic Relationshipsfor Identification ofthe Machining Processes. - Annal S of the CIRP, Vol. 41 (1992), No. 1, pp. 155-160, Aix.en Provence, France, 1992. {Avtoija: Pcklenik J., Jerele A.)
F MS; A Complex Object of Contra!; The Extrapolation of an European View ins o the 21st Century. - The Eight International IF1P WG5. 3. Conference PROLOMAT92, June, 1992, Tokyo, Japan, p. 25, to be published in the Journal of Computer Industry. Invited keynote paper.
Steuerbare Mehrkomponenten-Werkstojfe fur Maschinen und Geräte. - 8. EngeIberger Kunstofftechnisches Seminar, 14.-21. Marz, 1992, Universität Erlangen, BRD.
Development of the Tool System Data Base. - 24 th International CIRP Seminar on Manufacturing Systems, June 1992. Co penhagen/Denmark, Conference Proceedings of the 24 th CIRP Seminar, June 1992, pp. 419-432, to be published in Proc. of the CIRP International Seminar on Manufacturing Systems. {Avtorja: Butala P., Pek len ik J.)
Mario PI en ji ur
he récif de Rudistes près de Stranice (N. O. dela Yougoslavie). - Geologica Romana 28, Roma Î992, str. 305-317. (Avtorja: M. Pleničarin L. Šribar.)
Rudistfauna and microfossils of the I/ite S eno man (Monte Grisa Area, Karst of Trieste, Italy) . - Geologica Romana 28, Roma 1992, str. 57-63. (Avtorji: M. CafTau, C. Pirini-Radrizzani, M. Pleničar, N, Pugliese.)
Rudists and Larger Foraminifera below tke Cretaceous - Tetiary Boundary in the Dolenja Vas Section - New Aspects on Tethyan Cretaceous Fossil Assemblages, Schriftenreihe der Österreichischen Akademie der Wissenschaften 9, Wien, New York 1992, str. 231-240. (Avtorji: M. Pleničar, K. Drobne, B. Ogorelec.)
Spodnjekredna favna Slovenskega vrha pri Kočevju. - Razprave S AZU 4, razreda 33/8, Ljubljana 1992, Str, 205-257. (Avtorji: D.Turniek, M. Pleničar, L. Šribar )
Anew species of Distefanella from the Trieste Karst (Northeastern Italy). - Razprave S AZU 4. razreda 33/7, Ljubljana 1992, str. 189-209. (Avtorja: M. Caffau in M. Pleničar )
REFERATI NA SIMPOZIJIH IN POVZETKI:
Characteristic Fossil Assemblages below the K/T Boundary in the NW Part of the Adriatic Carbonate Platform. - 6th Congress of the Geological society of Greece with emphasis on the Geology of the Aegean, Athens, May 25-27, 1992, Abstracts, Athens 1992, str. 6-7. (Avtorji: K, Drobne, B. Ogorelec, M, Pleničar.)
GESLO V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIIE, 6. knjiga, Ljubljana 1992
Lendava (geologija) (128-129).
Janko Pleterski
Historische Aspekte der Vereinigung tu Jugoslawien. - V: Klaus-Detlev Grothusen, ed., Staatliche Einheit und Teilung - Deutschland und Jugoslawien, Südosteuropa-Gese»schalt, München, 1992, 23-31. Dejavnost dr. Ivana ŠuSteriiča v Švici v letih ¡917-1918. - Zgodovinski Časopis, 46, 1992,2! I-223.
Slovenska pot do osamosvojitve. (Z Bogom Grafenauerjem in Jankom Prunkom, Oddaja 26.
decembra 1991 na Radiu Slovenija.) - Borec, 44, 1992, 277-285. 70 let koroškega plebiscita. Prispevek pri okrogli mizi ¡4. novembra ¡991 v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu. - VeStnik koroških parli7anov, 25, 3-4, 199], 3-37.
Slovenski upor 194J. Beseda ob predstavitvi zbornika. - Naši razgledi, 41, 24. januar 1992, 2 (961), 36-37.
Iskanje žive vode. Ob 40-letnici Naših razgledov. - Mai i razgledi, 41,6. marec 1992, 5 (964), 126.
Spomini jeznega Slovenca. O knjigi Ljuba Sirea. Med Hitlerjem in Titom, Ljubljana, 1992. -
Naši razgledi, S maj 1992, 4i, 9 (968), 258-259. Zgodovinska Slovenska ljudska stranka. - NaSi razgledi, 19. junij 1992, 12 (971), 360-362. Nacionalizem malih narodov in prihodnost Evrope. - Delo, 20. in 27. junija 1992, Odnos avstroogrskih vojaških vrhov do Slovencev... - Večer, 2. do 11. november 1992 (Zapis predavanja.)
KatoliSke stranke in demokracija do padca faiizma. - Delo, 12. in 19 december 1992. S(ojan Pretnar
Institucializaeija trga in izvajanje sorodnihtržnihzakonitosti - prispevek k Razvoju slovenskega
pravnega sistema. - Pravnik 1991, št. 9-10, str. 477-479 (izSlo v preteklem letu). Intelektualna lastnina kot moj znanstveni čredo. Uvodni prispevek v zborniku: Beier-Straus, Gospodarski vidiki sodelovanja Jugoslavije z Evropsko skupnostjo po letu 1992. Gospodarski vestni k, Ljubljana 1991, str. 9-13. Slovenčevepremije (rcdakc. naslov). Sobotna priloga Dela I. februarja 1992, replike pod istim
naslovom 8. 2. v isti prilogi. Besedovanje o intelektualni lastnini Intervju. Slovenske brazde, priloga Midva 16. jul. 1992. Proti ustavi? Vrnitev slo venskih gozdov katoliški Cerkvi - Pravn i i n zgodovi nski vidiki. Sobotna priloga Dela 17. 10. 1992.
Primoi Ramovš
KRSTNA IZVEDBA SKLADB
Cum jubilo za trobilni kvintet (Ljubljana) 18. II,
Trojka za flavto, angleški rog in triangel (Ljubljana) 23.1,
Inpiam memoriam za oboo, violo in harfo (Dobrovo) 25- 9.
Arcofonia za violino in klavir (Ljubljana) 4.2,
Dvojčki za dva violončela (Ljubljana) L 4.
Korajža velja ¿¡> violončelo in klavir (Ljubljana) 25. 5.
Dilema za klarinet in klavir (Ljubljana) 30- 3,
Inavguracija za orgle in harmoniko (Bogcnšpcrk) 28. 10.
Soneti nesreče za kljunasto flavto in recitatnrja (Celje) 6.2
Ob klavirju za klavir (Ljuhljana) 16. 3.
KONCERTNA IZVEDBA SKLADB
A quatlro (Ljubljana), Viribus unitis (BogenSpcrk, Ribnica), Kontrasti (Ljubljana), Dvojčki (Ljubljana, Maribor), štirje Utrinki (Ljubljana, Postojna, Rogaška Slatina), Trikrat (Ljubljana), Dilema (Ljubljana), Soneti nesreče (Buenos Aires), Sonata (Ljubljana, Velenje, Tolmin, G raz). Su i ta (Tolmin), DD-70 (Tolmin), Eirene (Ljubljana), Syrigma (Radovljica, Dunaj, Buenos Aires), Dva nokturna (Ljubljana, Maribor, Udine), Šest etud (Buenos Aires).
PUBLIKACIJI
Two Nocturnes m kitaro, Edition Bizjak, Ljubljana 1992. Compact Disc EBCD 9105.
Suita za klavir 4-ročno. Arhivni posnetek. RA1 Trieste.
Vcljko Rus
KNJIGI
Med antfkomunlzmom tn postsocializmom. - Teorija in praksa, Ljubljana 1992, str, 210.
Zapiski iz življenja Josipa Rusa. - Partizanski knjižni klub, Ljubljana 1992, str, 241.
ČLANKI
Social Policy between Positive and Negative Equality - V: ZsuzSa Ferge, Jon Kolberg(eds.). Social Policy in Changing Europe. Campus Wcsticw, Frankfurt 1992, str, 1 i.
Conditions and Restrictions for Privatization of Social Services. - V: Bob Deacon (ed.). Social Policy in Slovenia, Avebury, Aldershot 1992, Str. 13,
Možnosti in meje privatizacije na področju družbenih dejavnosti. - V: Rado Bohinc (ed.) Privatizacija na Slovenskem 1990-1992, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1992, str. 20.
Janez Stanonik
Zgodnji angleški potopisi po Sloveniji. - Zgodovinski časopis 46 (1992), str. 112-11 S.
The Prehistory of Slovene Journalism in the United States. Dve domovini - Two Homelands 23 (1992), str. 125-140.
Slovenci in odkritje Amerike. - Delo, 19. oktober - 3. november 1992 (podlistek),
Slovene kose: - Old English cotsei. A Comparative Study. - Miklošičev zbornik, uredili Jože Toporišič, Tine Logar, Franc Jakopin, Ljubljana, založile SAZU, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, 1992, str. 95-105.
GESLI V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 6. zvezek, Ljubljana 1992
Lenček Rado (128), Ludvik Dušan (334-335),
Branko Stanovnik
ČLANKI
The Structure of (J -Heteroaryl- , o, p -dehydro-a. -amino Acid Pyran-2-ones, Substituted Methyl 0)- 2-Benzoylamino-3- (5-oxopyrazotinyt-4) propenoates. - J. Heterocyclic Chem., 28, 196.1- 1964. (Avtorji: B, Stanovnik, L. Golič, P. Kmecl, B. Ornlk, J. Svete, M. TiSler,)
Amino Acids in the Synthesis of Heterocyclic Compounds Transformations ofThiazohnes into imidazole Derivatives. - J. Heterocyclic C hem., 29,155-160(1992). (Avtorji: A. Čopar, B. Stanovnik, M. TiSler.)
Reactions ofHelerocycl ic N-Ox ides The Synthesis of CtHeteroaryi-a -am inoAcid Derivatives andDipeptides. - Hetcrocycles. 657-671 (1992). (Avtorji: B. Kotar Jordan, B. Stanovnik, M. TiSler.)
S, 3-Dypolar Cycioadditions of 'Diaxoalkanes to Heteroaromatic Systems. New Simple Syntheses ofC-Nucleosides, - 51 h M eet ing Structure Eternci cc] i che nel 1 a Ricerca Farmaeeu tica, Palermo 1992, str. 37-42, (Avtorji; R. Stanovntk, B. Jelen, M. Žličar.)
Thiazolones in the Synthesis of, a-, p/JeiiytifKj-a -amino Acids and Their Further Transformations into Heterocyclic Systems. - Proceedings of the XV International Symposium on the Organic Chemistry of Sulfur, Caen, Francija (v tisku), (Avtorji: J. Smodi i, B. Stanovnik, M, TiSIcr.)
Methyl 2-Benzoylaminopropenoate in the Synthesis of Heterocyclic Systems A Simple Synthesis of Amino Derivatives of Isomeric Naphthopyranones and Naphthodipyranones. - J, Heterocyclic Chcm., 29, S31-834 (1992). (Avtorji; 8, Omik, B, Stanovnik, M. TiSler.)
A New Synthesis of C-NueleOsideS by 1, 2-Dipllar CycloadditionofChiralAzomethine Imines to Methyl A crylate. The Stereoselective Synthesis of Fused Pyrazoles. - Tetrahedron, 3 7, 7965-7992 (1992), (Avtorji; M Tiličar. R Stanovnik, M. TiSler.)
Transformations of Isomeric Naphthopyranones. The Synthesis of Substituted $-Naphihyl-a , fi-dehydro- a-amino Acid Derivatives. - J. Heterocyclic Cliem., 29,1241-1244 (1992). (Avtoiji; B. Omik, B. Stanovnik, M. TiSler.)
/. 3-Dipolar Cycioadditions of Diazoaikanes to Heteroaromatic Systems. New Simple Syntheses ofC-Nucleosides. - II Farmaco, v tisku. (Avtorji: B. Stanovnik, B, Jelen, M. Žličar.)
Alojz Š c reel j
Paleobotanika t arheologija. - Arheologija i prirodne nauke. Beograd, SANU, Naučniskupovi, 64 (21), 1992, str. 31-35. (Avtorja Alojz Šcrcelj, Mclka Culiberg.)
Razlike v rezultatih raziskav makroskopskih rastlinskih ostankov s kolišč na Ljubljanskem barju in pelodnih analiz - dokaz človekovega vpliva na gozd. - Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji, 19, 1992, str 249-257- (Avtorja Metka Culiberg, Alojz Šcreelj.)
Jože Toporišič
KNJIGE
Enciklopedija slovenskega jezika. - Cankarjeva založba Ljubljana, 1992, 384 str.
Stiški rokopis, Študije. - Slovenska knjiga Ljubljana, 1992,95 str (od tega moje 3-40 in 87-88: Prečrko vanje, uglasitev in prevod besedil, Jezikoslovna obravnava, Besednjak, Zusammen fassu ng).
RAZPRAVE
Tip o loška oznaka (sodobnega) slovenskega knjižnega jezika. - SR 40 (1992), 5-18, 159-177.
Kritične pripombe k Trubarjevemu delu s strani slovenskih besedoijubov in kritikov. - SR 40 (1992), 241-254.
Franc Miklošič IS 13-189! (Govor na spominski svečanosti v Ljutomeru), - V: Fran Miklošič 1813-1891, Zbornik Slavističnega društva Slovenije), 1992, 14-24. (Drugi natis.)
Tip o i oška oznaka sodobnega knjižnega jezika. - SSJI.K ZP 28 (1992), 13-42 (skrajšana razprava, navedena zgoraj z motno izpopolnjeno biografijo na str. 34-42).
POLEMIKE
Ne prezrto, ampak nesprejeto dosedanje branje in umevanje. - Delo KI. 1992, 27. 2., str. 14 (odgovor V. Novaku v zvezi z obravnavo StiSkega rokopisa).
Kaj se vse ljudem po glavi blodi ali Stane Suhadolnik ob Slovarju slovenskega knjižnegajezika ,-NRazgl 1992,20, 3., str, 164-167.
Dane Zaje v "Samostojni Sloveniji i« slovenskem jeziku". - Delo 1992 (Prejeli smo), 27.3., str.
6 (o n azor ih, k i j i h j c leto prej i n zalem ob organ i zacij t sestanka slavistov v Can karj e vem domu marca 1992 zapisal oz. zagovarjal ali tolcriral ta pesnik).
Govorim pač saj je vseeno, kako. - Delo SP 1992, 28. 3., str. 30 (proti povrSnim sodbam M. Kajzer o slovenistiki; moj naslov seje glasil: Marjeta Kajzer o jeziku "pač govori, saj je vseeno, kako").
Profesorjev ognjemet. - Delo SP 1992, 25. 4., str. 30 (odgovor S. ivancu na sestavek s tem naslovom, povezan z mojimi polemikam i tega časa; moj naslov: Novinarjev umetnostni potpuri).
O temi in remi v slovenskih besedilih. - Delo KL 1992, 11.6., str. 14 (Ugovori in pripombe -kritični odziv na neke sodbe E. KriiSnik o zadevni problematiki v slovenskem jezikoslovju).
Posebna polemika sobesednice. - Delo KI. 1992, 2. 7,, str, 14 (o isti temi, od polemtčarkc preneseni na drugo besedilo, kot v prejšnjem sestavku).
Jože Trontelj
ČLANKI V MEDNAODNlH REVIJAH
A d hoc Committee of the A A EM Special Interest Group on Single Fiber EMG: Gilchrist J M (coordinator), Barkhaus PE, Bril V, Daube J, DeMeirsman J, Howard JF jun., Jablecki C, Sanders DB, StSlbcrg E, Trontelj IV: Single fiber EMG reference values: a collaborative effort. Muselc & Nctvc 15: 151-161,1991.
Electrical micro-stimulation with single fiber EMG; a useful method to study the physiology of motor unit. Journal of Clinical Neurophysiology 9: 105-119,1992. (Avtorji: StSlberg E, Trontelj JV, Mihelin M.)
Jitter of the stimulated motor axon. Muscle & Nerve 15:449-454, 1992. (Avtorji: Trontelj JV, StSlberg E, Mihelin M, Khuraibet A.)
Jitter measurements by axonal stimulation. Guidelines and technical notes. Electroencephalography and Clinical Neurophysiology 85: 30-37, 1992, (Avtorja Trontelj JV, StAlberg E.)
Myasthenia gravis in Arabs: prevalence, clinical expression, acetylcholine receptor antibodies, thymectomy 1980-1989. Journal of Tropical and Geographical Neurology 1: 49-53, 1991 (izšlo 1992). (Avtorji: Shakir RA, Al-Din, ASN, Al-Naqeebna, Abouna CM, Trontelj JV. Khan RA.)
Calf Tendon Jerks Are Changed in Congenital Equinovarus Deformity. Developmental Medicine and Child Neurology 34: 966-971, 1992, (Avtorja Trontelj J. V„ Pavlo vtič
v.)
The effect offiring rate on neuromuscular jitter in Lambert-Eaton myasthenic syndrome: A reply. Muscle & Nerve 15: 258. 1992. (Avtorja Trontelj JV, StSlberg E.)
ČLANKA V DOMAČIH REVIJAH
Kompresijske in utesnitvene nevropailfe: patofiziologija in klinični sindromi. Medicinski razgledi 30; 537-552, 1992.
Možganska smrt: polemika se nadaljuje. Zdravniški vestni k 61: 37-42, 1992
KONGRESNE OBJAVE
Low safetyfactor neuromusc ttlarjunci ions, transmission at physiological discharge rates often depends on intertetanie ¡Mtentiation. (in press, Electroenceph clin NeuTophysiol) Abstracts, IXth International Congress of Electromyography and Clinical Neuropysiology, Jerusalem, Israel, Juno 8-12, 1992, page 184,
Myostimulation with Single Fibre EMG. Hands-on Workshop. IXth International Congress of
Electromyography and Clinical Neurophysiology, Jerusalem, Israel, June 8-12, 1992. Handout (pages 1 -7).
Prevodna hitrost mišičnega vlakna je odvisna od njegove dolžine. V: Skeletna miška, 23. memorial ni sestanek Janeza Plečnika, Ljubljana, H).-11, december i 992, Povzetek v: Zdravniški vestnik61: 507. 1992.
Anton Trstenjak
Pet velikih. - Ljubljana, Slovenska malica 1992, 285 str.
O slovenskem človeku in o koroški duši. (Skupno z E. Ringlom,)- Celovec, Mohorjeva družba 1992, 215 str.
Po sledeh človeka. - Ljubljana, Mladinska knjiga 1992, 325 str.
Dobro je bili čovjek. (Prevod iz slovenščine.) - Djakovo, U pravi trenutak, 1990, prejel komaj leta 1992.
Človek v ravnotežju. (3. izdaja.) - Celje, Mohorjeva družba 1992, 212 sir.
človek V stiski (3 izdaja.) - Celje, Mohorjeva družba 1992. 192 str.
ČLANKI
Prosti Čas mladih. - Zbornik Prosti čas mladih, Ljubljana, Zveza prijateljev mladine Slovenije 1992, str. 99-102,
Manjka nam sredine. - Sodobnost, 8-9. 1992, str. 732-734.
Po sledeh Janeza Puha (1862-1914). - Zbornik Prlekija. Med grič i Slovenskih goric, Ljubljana 1992, str. 22-23.
Rudolf Trofenik - Letopis SAZU, Ljubljana 1992. str. 75-77, 175-176.
Josip Vidmar. - Celovški zvon, junij 1992, sir. 92-94,
FerdinandSeidt. - Dolenjski zbornik. Seidlov zbornik, ob 50. letnici smrti Ferdinanda Seidla, Novo mesto 1992, str. 81 si.
Umor ali ponesrečena igra.-7 D. 17 junij 1992, str. lO-l2(intervjuzNadoRavterosmrti Ivana Krambergerja).
Vera Terstenjak (1944), akademska slikarka. - Katalog, Knjižnica Domžale, v nemščini, angleščini in slovenščini.
Kakšno tragedija? Z ubijanjem soljudi se človek kaže, daje Človek - To je to, Domžale, junij 1992, str, 3-6.
Umrjem. da živim. - V somraku duhovnih avantur, Ljubljana 1992, str. 66-74.
Spomin na obisk pri KUD-u Krka. - Dolenjski knjižni sejem 1978-1992, Novo mesto, str. 7072.
Skladatelj Vinko Vodopivec v rokopisih. - Goriški letnik. Nova Gorica, Goriški muzej, 19,1992, str. 14-15.
Janez Ev. Krek v pisavi, - Simpozij o Kreku v Rimu 1991, Ljubljana 1992, Mohorjeva družba, str. 21-26.
Ženska prispodoba nečesa višjega. Slikarka Slivnikar-Belantič. - Delo, 6. marca 1992, str. 7.
Junak je postal žrtev. - Lesar-Stele-Turk, Dobri človek izNegove, Ljubljana 1992, str, 95-97.
Splav s psihološkega zornega kota. -Cerkev v sedanjem svetu, 1992, št. 1-2, str. 20,
Človek samozavestno bitje. - A. Marinček, Humanizacija odnosov in življenja mladostnika, raziskovalni projekt, Celje, Zavod za socialno medicino in higieno, 1992, str. 10.
Predgovor k slovenskemu prevodu Beraničeve knjige Center duhovne moči-podzavest (izvirnik v nemščini ZetitTUm der geistigen Kraft- Unterbewustsein, Reinhardt) samozaložba Maribor 1992, str. 11-12.
Misli o smrti (pod različnimi naslovi), - Likovne besede, 1992, str. 74-95. 98.101.
Politični spreobrnjenci, pogovor Z J. Horvatom, - Slovenec, 1, febr. 1992,
Estetska vzgoja in oblikovanje osebnosti. - Zbornik razprav, St 33., mladinski zborovski
seminar ZKOS/SPZ, 22. febr. 1992. Prešernov rokopis. - Slovenec, 7. febr. 1992.
Umetniška in znanstvena ustvarjalnost - Slovenec, sobota 17, okl. 1992, Str, 34-35 (ponatis iz
knjige Problemi psihologije, Slovenska matica 1976). K zgodovini mladinskega gibanja na Slovenskem. - Glasnik Slov. malice LXVI, 1992, ät 1 -2, stt. 1-9.
SifovéK sztereotlpiâk - Tisztâj 46 (1992), okt. str. 43-49
Poglavje o slovenski politični omiki. - Demokracija in politika, Ljubljana, 1 L univerza, 1992, str. 71-75.
O Prlekiji in Priekih. - Prlekija, med griči Slovenskih goric, Ljubljana 1992, str. 5-7. Politična naivnost Slovencev. - ND, St. 6., nov. 1992, str, 7, Pristopi k znanosti o barvah - Raziskovalec 22, 1992, str. 4-21.
Drago Tr$ar
SAMOSTOJNE RAZSTAVE Galerija Ars, Ljubljana SKUPINSKE RAZSTAVE Grafika. - Sakaido, Japonska Grafika. - Mednarodni grafični center. Ljubljana.
Razstava likovnih umetnikov občine Vič-Rudmk. - Osnovna Sola na Viču, Ljubljana. 3th International Drawing Triennale - Wroclaw, Poljska.
Dragica Turnïek
Glej str. 330,
Ivan Vidav
Ravninske mnoiice, v katerih se izražajo razdalje med točkami s celimi Števili. - Presek 19,1992, str. 262-266.
Sergij Vilfan
Die Kärntner und Krainer städtischen Getreidemaße am Beginn der Neuzeit, - V: Acta Metrologiae historicae III (J.-C. Hocquet Hrsg.), Scripta Mercaturae Verlag, St. Katharinen 1992, 268-277. Joîe iontar - iestdesetletnik. - V: Zgodovinski časopis 46 (1992), 255-258, Unternehmer und Gutsbesitzer, Ländliches Bürgertum in Slowenien im 19. Jahrhudnert. - V: ( l lannes Stekl et al. Hrsg, ), Durch Arbeit, Besitz, Wissen und Gerechtigkeit - Bürgertum in der Habsburgermonarchie II, Böhl au AVien-Köln-Weimar 1992, 244-253. Ustavna ureditev Kranjske ob zatonu deželnih stanov (1760). - V: Zbornik znanstvenih razprav Lil (1992), 228-238.
La coutume en Yougoslavie. - V: La Coutume - Custom III, Congrès Bruxelles 1984 (Recueils de la Société Jean Bodin pour l'histoire des Institution s LIK), Bruxelles 1992, 159-165. GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 6. knjiga, Mladinska knjiga, Ljubljana 1992 K noši Anton (40), Krvno sodstvo (59), Kupno pravo (76-77), KuSej Radoslav (82), Lastnina (101-102), Leveč Vladimir (158), Libctnik (168), Ljubljana, Zgodovina (Srednji vek in do 1SÛ0)(221-225), Luschin Arnold (339), Magistrat (363), Majaron Danilo (367),
Loj» Vodovnik
Modified cell proliferation due to electrical currents. - Med. A Biol. Eng.&Comput.. 30, CE2I-
CE28, J992. (Avtorji: L. Vodovnik, D. Miklavčič, G. SerSa.) Treatment of chronic wounds by means of electric and electromagnetic fields - Med, & Bio!.
Eng. Sl Comput. 30, 257-266, 1992. (Avtorja: L. Vodovnik, R. Karba) Normalization of abnormal cell proliferation by means of electric currents. - Period i cum Biologonim, 94. No. 1, 13-16, 1992. (Avtorji: L. Vodovnik, D. MikJavčii, G. ScrSa.) Local treatment of murine tumors by electric direct current - Electro- and Magnetobiology, 11(2), 109-125,1992. (Avtorj i: D. M ik la v£ ii, L. Vodo vn ik, F. B obano vič, S. Rebcršek. J Growth inhibition in Candida albicans due to len* intensity constant direct current, - Journal of
Bioclcctrieity, 10(1&2), 1-15, 1991. (Avtorji; R. Karba, M. Gubina, L. Vodovnik.) Anti-tumor effect of electrotherapy alone or in combination wtift interlevkin-2 in mice with sarcoma and melanoma tumors, - Anti-Cancer Drugs, 3, 253-260, 1992, (Avtorji: G. Ser&a, D. Miklavčič, U. Batista, S. Novakovič. F. Bo banov ič, L. Vodovnik.) Pulsed electric current enhances the phorbol ester induced oxidative burst in human neutrophils. - FEBS LETTERS, 3II, 1, 95-98, 1992. (Avtorji: F. Bobanovic, S. Simčič, V. Kotnik, L. Vodovnik,)
Muscle force recovery after continuous direct current stimulation of a crushed nerve -Restorative Neurology and Neuroscience, 4,331-338, 1992, (Avtorji: S. Ribarit, A. Stcfanovska, L. Vodovnik, P, Cvim) Local treatment of fibrosarcoma SA-1 and malignant melanoma B-16 solid tumors in mice by electrical direct current A preliminary study. - Radiol lugosl, 25, 351-353, 1991. (Avtorji: D M i klavci. G, Serša, L. Vodovnik, S. Novakovič, F. Bobanovič, S Rebertck.)
Učinki električnih tokov na človeka ■ predlog posplošenega modela. - Med. razgl, 31: Suppl. 1:99-102, 1992.
AH je električni tok panaceja, placebo ah Strup? - Quark, j unij-julij-avgust, 1. leto i k, 1992.
(Avtorja L. Vodovnik, D. Miklavčič,) Controversies regarding electrical stimulation in physical medicine. - Xlth World Congress of the Internat. Federation or Physical Med. and Rehab,, Dresden, Germany, September 16-20, p. 24.
The role of parameters of electrical currents in biomedical applications, -1, slovenski simpozij iz biofizike, Gozd Martuljek, Oktober 1-3, 1992, p. LIL (Avtorja L. Vodovnik, V. ValenČiČ.)
Modulation of cell cycle by low level direct current in cancer, - Proc. of VI. Mediterranian Conf. on Med. & Biol, Eng., July 5-10, Capri, Italy, Vol. I, pp, 325-328, 1992, (Avtorji: L. Vodovnik, D. Miklavčič, G. Serša.) Electromagnetic influence on cellular processes. - Proc. of the Annual Int. Conf. oTthc IEEE Eng. in Med. and Biol, Sac . October 29 - November 1, Paris, France, Vol. 14, Part 7, p, 2801. 1992, (Avtorja L. Vodovnik, D Miklavčič.) Electrical wound heating: State-of-the-art and perspectives - Zbornik prve Elektrotch. in računal, konf. ERK'92, zvezek B, pp. 305-307, Portorož, 28 -30 september 1992. (Avtorja R. Karba, L. Vodovnik.) Direct electric currcnt in treatment of murine solid tumors: electrode material and configurations. - Zbomik prve Elcktroleh. in računal, konf. ERK'92 zvezek B, pp. 289-292, Portorož, 28.-30. september 1992. (Avtorji: D, Miklavčič, G, SerSa, L, Vodovnik.) Model sferične biološke celice v zunanjem električnem ¡folju. - Zbornik prve Flektroteh. in
računal, konf. ERK92, zvezek B, pp. 301-304, Portorož, 28.-30. september 1992. Avtorja V. Vaku&E, L, Vodovnik.) Neutrophils of X chromosome-linked chronic granulomatous disease (CCD) patients fail to respond to the pulsed electric current treatment. - I. slov. simp, iz biofizikc, Gozd Martuljek, 1.-2. oktober, P-37, 1992. (Avtorji S. Simčtč, F. Babanovič, V. Komik, L. Vodovnik.)
Direct electric current stimulation of wound repair. - First Congress E.B.E.A., Brussels, January 23-25,1992, p. 32. (Avtorji: R. Karba, L. Vodovnik, A. Jerčioovič, A. Kolenc-Krajnik, A. Stefanovska.) Electrochemical reactions at electrode-tissue interface and their role in tumor growth retardation achieved by electrotherapy. - First Congress E.B.E.A., Brussels, January 23-25, 1992. (Avtoiji: F. Robanov ič, D, MiklaviiC, G, Seri a. S, Novakovič, L. Vodovnik.) Low frequency pulsed current in pressure sore management. - First Congress E.B.E.A., Brussels, January 23-25,1992, p. 33. (Avtorji: A, Jerčinovič, L. Vodovnik, R. Karba, A. Stefanovska, P. Krošelj.) Electrotherapy of fibrosarcoma SA-1 in mice combined with interleukin-2. - First Congress
E.B.E.A.,	Brussels, January 23-25, 1992, p. 64. (Avtorji: D. Miklavčič, G. SerSa, L. Vodovnik, S. Novakovič, F. Bobanovič, S, ReberSek.)
Effects of the electric current on partial oxygen tension trt wound surrounding. - Proc, of I he V], Mediterran, Conf. on Med. & Biol. Eng., July 5-10,1992, Vol. I, Capri, Italy, pp. 409-412. (Avtorji: B. Likar, P. PoredoS, M. PreSern, M. KleSnik, L. Vodovnik.) The pulsed electric current treatment of human neutrophils - comparison ofhealthy and chronic granulomatous disease (CGD) neutrophils. - Ninth Symposium on Biomed, Eng. r92, Zagreb, November 1992, p. 37. (Avtorji: S. Simčič, F. Bobanovič, V. Kotnik, L. Vodovnik.)
A dynamic model of wound healing. - Proc. of¡4th Annual Int. Conf, of the IEEE Eng. in Med. and Biol. Soc Paris, France, Oct. 29,-Nov. I, 1992. (Avtorji: V. Valentič, B. Zupan, L. Vodovnik, T. Škcta.) Electric direct current in treatment Of cancer. - Proc. of 14th Annual fnt.Conf. of the IEEE Eng. in Med. and. Biol. Soc. Paris, France, Oct. 29-Nov. 1, 1992, Part I of 7, pp. 281-282. (Avtorji: D. Miklavčič, G. Serža, L. Vodovnik.) Enhancement of phorbol myristate acetate induced oxidative burst in human neutrophils by means of pulsed electric current. - Proc. of 14 th Ann. tut Conf. ofthe IEEE Eng. in Med. and Biol. Soc., Paris, Franec, Oct. 29.-Nov, 1,1992, Part 1 or7, pp. 285-286. (Avtorji:
F.	Bobanovič, S. SimčiC, L. Vodovnik, V, Kotnik.)
Electrical wound healing; State-of-the-art and perspectives. - Proc. of 14 th Ann. Int. Conf. of IEEE Eng. in Med. and Biol. Soc,, Paris, France, Oct, 29 -Nov 1,1992, Part I of 7, pp. 279-280, (Avtorja R. Karba, L. Vodovnik.) Engineering and mathematical aspects of functional stimulation (peripheral and spinal cord). - V: Spinal Cord Dysfunction, Vol. Ill: Functional Stimulation (ed, by L. S. Ill is), Oxford Medical Publications, pp. 38-61,1992. (AvtorjaI,. Vodovnik, A. Stefanovska.)
Anion Vratuia
Priporabskih Slovencih. - Narodne manjšine 2., SAZU 1991, str. 67-69, Vtisi in spoznanja. - Narodne manjSine 2., SAZU 1991, str. 183-189, Srbi u selu Deska (Deszk). - Narodne manjšine 2„ SAZU 1991, str, 199-214. Pogovor; Družbene spremembe na Madžarskem in položaj Slovencev, Hrvatov in Srbov. -Narodne manjSine 2., SAZU 1991, str. 217-246.
Pogled v prihodnost. - Sodobnost XL, 4, 436-444.
Položaj slovenske, hrvaške in srbske manjšine na Madžarskem. - Sodobnost XL, 8-9,870-873.
Elements of a critical review of the system of self-managment, Yugoslavia in the age of democracy. - The FloridaUniversity. Praeger Publishers. 1992, pp. II9-133,
Igor Vriier
RAZPRAVE
Agrarian Systems in the Republic of Slovenia (Yugoslaviaj. Rural Areas and Socio-Economic Development, IGU, CommissiononChanging Rural Systems. - Geographica lugoslavica, XII, Ljubljana, 1990, p, 53-60.
Socialnogeografska regionalizacija in upravna reforma v Republiki Sloveniji - Dela, 8, Ljubljana, 1991, p. 7-15.
Lokalna samouprava v Republiki Sloveniji in oblikovanje novih občin. - Geografija violi, 2,6 llešičevi dnevi 21.-22. 2. 1992, Ljubljana, 1992, p. 33-38.
Delovno gradivo o oblikovanju novih občin Lokalna samouprava v Republiki Sloveniji. -Poročevalec S kupščine Republike Slovenije, posebna številka, 30. marce 1992, zvezek 1-0, Ljubljana, 1992, p. 20-95.
Economic-Geographic Development of Slovenia. Geographic Aspects of a New Independent Europea Nation. - Published on the Occasion of the 27th International Geographical Congress at Washington 1992, Ljubljana, 1992, p. 51-63.
Industrialization of Slovenia. - Geo Journal, 27/4, August, 1992, p. 365-370.
DELA, POROČILA
Izhodišča za ureditev razvojnega planiranja na ravni Republike Slovenije, Ljubljana, 30. L 1992, str. 1-3.
Prenovljena zasnova oblikovanja novih občin v Republiki Sloveniji, november 1991, Skupiti na Republike Slovenije, Odbor za lokalno samoupravo, 1-79
Delovno gradivo o oblikovanju novih občin v Republiki Sloveniji, Odbor za lokalno samoupravo, Skupščina Republike Slovenije, Ljubljana, februar 1992, p, 1-102.
Predlogi in pripombe k zasnovi možne prostorske ureditve novih občin. Skupščina Republike Slovenije, Odbor za lokalno samoupravo, Ljubljana, julij 1992, p. 1-39.
Teritorialna organizacija lokalne samouprave in državne uprave, Üdbor <51 lokalno samoupravo Skupščine Republike Slovenije, Ljubljana, junij 1992, p, l-l 1.
GESLI V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE
Kisovec (76), Kokole Vladimir(191).
Franc Zadravec
RAZPRAVE IN ŠTUDIJE
Romani o tragiki socialistične ideje. - Srce in oko, 1992, str. 158-163.
Koroški portrete Cvetka Lipuš, - Srce in okn, 1992, str. 10- France Merkač. - Prav tam, str. 231 -232, Jožica Čerlov, - Prav tam, str. 303.
Roman brez dialoga iz Lipuševe jezikovne delavnice. - SR 1992, str. 229-240,
Romaneskni antijunaki z družbenega obrobja. - Srce in oko, 1992, Str. 650-655.
Odločam se za kvaliteto - Sodobnost 1992, str. 749-752,
Siowefiirc-fte, kroatische und deutsche expressionistische Dramatik Nähe und Differenz (Essay). Spečimi na philo logiae slavicae, str. 531-542. Mtlnchcn, 1992.
Ciril Zlobec
IZVIRNA KNJIGA
Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko, Politična in lite tarna publicistika, eseji, pesmi - Založba
Mihelač 1992, str. 224. REVIALNE IN ČASOPISNE OBJAVE PESMI Oda ženi. - Slovenske brazde, Priloga Midva, 16. J. 1992, str. L V večernem soncu, Deževni november 1991. - Jana 4, 2. J 992, str. 5 in Srečna Sizifa (Vprašanja, '¿daj Ženska si. Ljubezen kol beseda, Srečna Sizifa 1-11, In pride čas, Naravni red stvari, Sinoptični sonet, Skoz dolge sence, Življenjeje navdih). - Sodobnost St. 3, str. 225-230. Ljubezen dvoedina (¡0 sonetov). - Naši razgledi 5. 6. 1992, str, 328. Oda nebeški rosi (Preganjalcem). - Delo, KL, 4, 12. 1992, str. 16, Oda svobodi (Obrekovaicem in ovaduhom). - Dnevnik, 7,12. 1992, str. 2, Oda domovini (Izdelovalcu izdajalcev). - Republika 9, 12. 1992, Str, 2. PESMI V PREVODU
Ciril Zlobec: Pjesme (preveo Slavko Mihalic: Zamaln himna. Soba, Samoča, Bum, Ljubavni
scherio, Pozdrav grijehu, Štagalj, Vrata). - Svjetlo 1-2, Karlovac 1992, str. 12-14, PREVEDENA POEZIJA
Giacinto Spagnoletti: Ne več živi, vendar tudi mrtvi ne (Zvestoba, Ekstaza, Megla, Suita 1953, 1-111, Kamej i na svetloba, Njen a roka, Neke noči, Preblisk, Zamah peruti. Ne več živi, vendar tudi mrtvi ne, Kamela). - Sodobnost št. 2, str. 191-197, ESEJI, ČLANKI, REFERATI
Slavo od zgodovine. - Jadranski koledar. Trst 1992, str, 29-32.
Če bi pisal dnevnik.., - Sodobnost št. 3, str. 236-237,
Anton Ingolič. - Delo 14. 3. 1992, str, 2.
Anton Ingolič. - Sodobnost št. 4, str. 353-354.
Leto dni potem. - Primorske novice 23. 6, 1992,
Čas vsakdanjosti. - Delo, SP, 4. 7, 1992, str. 32,
Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko. - Delo, SP, 22. S. 1992, str. 18-19.
Če hočeta vojno, prevzemita oblast. - Delu, SP, 29. 8. 1992, str. 12-13.
Čar in močjlomastra. - Delo, SP, 5, 9. 1992, str, 22-23.
Ah, ta moja Primorska,- Primorske novice, v štirih nadaljevanjih: 15., 18., 22. in 25. 9. 1992, zmerom na str. 3.
Knežji kamen sredi Ljubljane. - Nedeljski dnevnik 20, 9. 1992, Str. 26-
Stalni alibi Slobodana Miloševiča. - Nedeljski dnevnik 27. 9, 1992, str. 26.
Najbolj nevaren človek v Evropi. - Nedeljski dnevnik 4, 10. 1992, str. 26,
Upanja in razočaranja novih evropskih držav. - Primorski dnevnik 2. 10. 1992, str. 7.
Blišč m stiska gledališča. - Sto let operne hiše v Ljubljani, posebna publikacija, str. 6-7.
Upanja in razočaranja novih evropskih držav. - Sodobnost Št, 11, str, 1100-1103.
Štirideset let Sodobnosti, - Sodobnost št. 12, str, 1103-1105,
INTERVJU SODOBNOSTI
Pavle Zidar. - Sodobnost ŠL 1, str. 1-13.
Akademik Dušan Moravec, - Sodobnost St. il, str. 473-486,
NEKATERI DRUGI INTERVJUJI <v vlogi intervjuvanea)
La nuova Slovenia e nata da um vecchia poesia (spraševalee FrancescoSetra). - Unitl, Rim 15. 1, 1992.
Besedovanje z akademikom Cirilom Zlobcem (spraševalee Milan Skltdar). - Nove brazde,
Priloga Midva, 16. 1. 1992, str. 1-2. Govdri mi o ljubezni, Ciril Zlobec: Pred Prešernoviom dnem s pesnikom o ljubezenskih pesmih
(spraševalka Bernarda Jekiin), * lana 4, 2. 1992, str. 4-5 in 34. Več kulture v politiko in manj politike v kulturo (spraievalec Gančo Savov). - Delu, KL, 21,5. 1992, str. 15 (prevod intervjuja, ki je bi I pred tem objavljen v bolgarskem šti ri najstdnevn iku "21. vek", Sofija 16.-28. 5. 1992), Zlobec: "In fuga in Slovenia mille bosniaci ogni giorno" (spraševalec Maurizio Cerruci). -11
Gazzetino, Padova23. 5.1992. Zlobec il poeta "ambasciatore" della Slovenia (sprafevalka Valentina Polati). - II MattifiO, Padova 23. 5, 1992.
Knjiga, ki seje pečate in madeže (sprafevalka Marjana fončina). - Nedeljski dnevnik 5. 7.1992, str. 18-19.
Naš gost; Pogovor i akademikom Cirilom Zlobcem. "Raje sem nesrečen kot majhen " (apraSevalec
Brojan). - To je to, Domiale 16.7. 1992, str. 4-6. S knjigo nad knjigo (spraševalec Janez; Vodnar). - Nova doba, Celje 5, 8 1992, stt. 4-5. Kako je to - Slovencem bili? (spraievalec Vojo Lukič), - Vjesnik, Zagreb 29. 8. 1992. Nevrotično lastninjenje naroda (spraSevalka Danica Petro včič). - Slovenske novice 30.9.1992. Slovenci nismo idiličen narod(spraSevalka Neva Miklavčič Predan). - Primorski dnevnik 11. 10. 1992, str. S,
E ora trattiamo su Osimo (spraievalec Ettore Vittorini). ■ Corriere della sera, Milano, 4. 11. 1992, str, 6.
La battaglia degli scrittori per I'indipendenza sbvena (spraievalec Aldo Righetti). -1 .a voce
repubblicana, Milano 20. 11. 1992. Sem metafora za druge spopade (spraievalec Janko Lorenci). - Delo, SP, 21. 11.1992, str, 3132.
Zlobec: "Europa, dove sei Jinita?" (spraievalec Ivo Prandin), - II Gazzetino, Benetke 4, II. 1992.
"Med afero sem pisal ljubezenske pesmi" (spraševal ca Špela Predan in Bojan Kranjc). - Večer,
Praznična priloga, 31. 12, 1992, str. 29. ANKETA SODOBNOSTI (organizacija in uredništvo) Če bi pisal dnevnik... (Slovenija zdaj in jutri). - Sodobnost SI. 3, str. 236-295. Pluralnost ali izločanje? - Sodobnost St 8. str. 721-773. UREDNIŠKO DELO (glavni in odgovorni urednik) Dvanajst Številk Sodobnosti 1992.
Boitjan Že ki
Landau-Khalatnikov dynamics of helicoidal antiferroeleciric liquid crystals. - Kerroclectrics
122, 221-22B (1991). (Avtorji: B, ŽekS, R. Blinc in M. Čepič.) Ferroelectric liquid crystals. - Gordon and Breach, 1991. (Avtorji: J, W. Goodby, R. Blinc, N.
A.Clark, S.T. Lagerwall, M. A.Osipov, S, A. Pikin,T. Sakurai, K, Yoshino in B, ŽekS.) Theoretical analysts of phospholipid vesicles and red blood cell shapes and the effect of external electric field. - Biologically Inspired Physics, editorL. Pel iti. Plenum Press, 1991,111125. (Avtorja B. ŽekS in S, Svetina.) Nearly spherical vesicle shapes calculated by use of spherical harmonics: axisymmetric and nonaxisymmetric shapes and their stability. - J, Phys. 11 (France) 2, 1081 -1108 (1992). (Avtorji: V, Hetnrich, M Brumen, R. Heinrich, S. Svetina in B. ŽekS,) Phason dispersion and magneticfield induced band gap in aferroelectric liquid crystal. - Phys.
Rev. Letters 68, 1850-1853 (1992). (Avtorji: L MuSevič, B. ŽekS, R. Blmc, H. A. Wterengz in Th. Rasing.) Rote of lamellar membrane structure in tether formation from b i layer vesicles - Biophys. J. 6 [,
963-973 (1992). (Avtorji: B. Božič, S. Svetina, B. ŽekS in R. E. Waugh.) Local and nonlocal curvature elasticity in bil oyer membranes by tether formation from lecithin vesicles. - Biophys. J. 61, 974-982 (1992) (Avtorji: R. E. Waugh, 1 Song, S. Svetina in B. Žeki)
The phase transition from the SmC* to the SmC phase induced by an external magnetic field.
-	Proceedings of a NATO ASI, 16 th Course of the International School of Quantum Electronics on Phase Transitions in Liquid Crystals, eds. F Manellucci and A. N. Chester. Plenum Press, New York, 1992, 356-372. (Avtorja B. Kutnjak-Urbane in B. ŽekS.)
Observation of magnetically induced changes in the phason band structure in a ferroelectric liquid crystal. - PhysicaB 177,511-515(1992). (Avtorji: 1. MuSeviČ, B. ŽekS, R.BIitic, H, A, Wierenga in Th. Rasing.) Ferroelectric liquid crystals in high magneticfields. - Physica B 177,497-504 (1992). (Avtorji:
Th, Rasing, I. MuSevič, B. ŽekS, R. Blinc in A, Seppen.) Red blood celt membrane as a possible model systemfor studying mechan isms ofchiorpromazine action. - Acta Pharm. 42,25-35 (1992). (Avtorji: S. Svetina, S. Vrhovec, M, Gros in B. ŽekS.)
Dielectric properties ofsmectic C* liquid crystals. - Mol. Cry St. Liq. Cryst. 220,63-65 (1992).
(Avtorja B. ŽekS in R. Blinc.) Mechanical behavior or closed lamellar membranes as a possible common mechanism for the establishment ofdevelopmental shapes. - Int. J, Dev. Biol, 35.359-365 (1992). (Avtorja S. Svetina in B. ŽekS.)
Elastic deformabihty ofclosed multilayered membranes is the same as of a bilayer membrane.
-	European Biophysics Journal 21, 251-255 (1992). (Avtorja S. Svetina in B. ŽekS.) The effect ofmembrane elasticity on shapes of nearly spherical phospholipid vesicles. - V: The
Structure and Conformation of Amphiphilic Membranes (eds, R. Lipowsky, D. Richter and K, Kremer) Springer Verlag, Berlin, 1992,101-104. (Avtorji: F. Sevšek, S, Svetina in B. ŽekS.)
The effect of the electric field on the shapes of phospholipid vesicles. - V; The Structure and Conformation of Amphiphilic Membranes (eds. R, Lipowsky, D, Richter and K. Kremer) Springer Vcrlag, Berlin. 1992, 174-177, (Avtorja: B, Žekš in S. Svetina) Phospholipid membrane local and nonlocat bending moduli determined by tether formation from aspirated vesicles. - V: The Structure and Conformation of Amphiphilic Membranes (eds, R, Lipowsky, D. Richter and K, Kremer) Springer Verlag, Berlin, 1992, 154-157, (Avtorji: S, Svetina, B. Božič, 1. Song, R, E, Waugh in B. ŽekS ) The influence of finite dimensions on the static ordering ofthe SmC* phase in an electricfield.
-	Liquid Crystals, to be published, (Avtorji: B. Kutnjak-Urbane, B. ŽekS in B. RovSek.) A Phenomenological model of antlferroelectric liquid crystals. - Liquid Crystals, to be
puhli shed. (Avtorja B, Žeki in M. Cepič,) Elastic properties of closed layered membranes and equilibrium shapes of phospholipid vesicles. - Proceedings of the Eleventh School on Biophysics of Membrane Transport, Poland, 1992, to be published (Avtorja S, Svetina in B. ŽekS.)
Andrej O. Župančič
Spremna beseda v knjigi Dušana Mlinška: Pragozd v naši krajini. DZS, Ljubljana, 1992.
UMRLI ČLANI
Ivo Andrič
rojen 10.oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Nobelovuagrajcnccza književnost, Beograd. Zunanji dopisni član od 2-junija 1953.
Glej Letopis 5. str. 133-134,26, str 97-102
Mihailo Apostolski
rojen 8. novembra 1906, umrl 7, avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje, Zunanji dopisni čian od 10. marca 1977, Gkj Utopiš 2», str. 53-55; 38, str. 167-169.
Anton Bajec
rojen 6 januarja 1897, umri 10. junija I9B5, dr., filo loških znanosti, izredni profesor za slovenski jezi k na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 13, marca 1972, redni član od 23, marca 1978.
Glej utopiš 23, str. 4545, 29. str 65-66, 36, str. 149-152 Milan BartoS
rojen 10, novembra 1901, umrl i 2. marca 1974, dr. prava, redni profesor na P ravni fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 17. oktobra 1958, Glej Letopis i, str. 43-44, 25. itr. 97-99
JVlirko BedjaniČ
rojen 29, junija 1904, umrl 15, februarja 1976, dr, med,, redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 7, februarja 1968, redni Član od 21, marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20, marca 1975 do smrti. Glej Letopis, !9, str. 39; 25, str. 50-53,27, str 125-19.
AEek.sandar Belič
rojen 2, avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. GL, profesor za lingvisti ko na univerzi v Beogradu ¡predsednik Srbske akademije znan osti in umetnosti, Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Utopiš 11, str. 36-38.
Alojz Benac
rojen 20, oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheol., redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 23, marca 1978.
Glej utopi! 29, Str. 62-64; 43, str Oton Berkopec
rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil., vodja Bibliografije sla vik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi. Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 22, str 46-51; 39, str. 125-126.
France Bevk
rojen 17,septembra 1890,umrl 17.septembra 1970,književnik,Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953; lajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966,
Glej Utopij 5, str. 110-115; 21, str 117-121.
M tla n Bog d a novic
rojen 4. januarja i 892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega g leda M5Ca v Beogradu, Zunanji dopisni Član od 2. junija 1953.
Glej letopis 5, str. 135-135, M a rja Boršnik
rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Dopisna članica od 10. marca 1977,
Glej Utopiš 28, str 59-62; 31. str 40 in 191; 32, str, 56 in 284". 33, su 95-97,
Vlad isla v lira j kovic
rojen 24. januarja 1905, umrl 9, septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo na Pravni fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 4. aprila 1981. (iiej Letopis 32,ütr 5)5-97; 40, sli. 161-164
Matija Bravničar
rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoTetske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Dopisni član od 13. maTca 1972, redni član od 21. marca 1974. Glej Utopiš 23, str 68-70; 25, str. 77-79; 2S, str 117-121.
Bogdan Brecelj
rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni profesor za ortopedijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. septembra 1949. Glej utopiš 3, str. 199-200,37, str. 103-105.
Anion Breznik
rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr.fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Dopisni član od 16. maja 1940. Glej Utopiš t, Str. 157-160; 2, str 61-74.
Srečko Brodar
rojen 6. maja 1893, umrl 17, aprila 1987, dr. fiI., redni profesor za kvartarologijo
na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni Član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 3, str 205-206,36, str. 46; 33. Str. 171-175.
Josip B rti z-Tito
rojen 25. maja 1892, umrl 4, maja 198-0, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi Častni član SAZU od 1948, Glej Letopis 3, str, 77-89; 31, str. 75-78.
Vaso Butozan
rojen 5. decembra 1905, umrl 14, maja 1974, dr. vet., častni dr,, redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 7, februarja J967. Glej Letopis 18. str. 50-51; 25. str. 103-KM
Izidor Cankar
rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni profesor za zgodovino umetnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2, junija 1953.
Glej letopis 5, str, 67-73; 9, str 68-77. Stojan Cigoj
rojen 27, junija 1920, umrl 19, septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 6. junija 19S3, redni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis 38, str. 15-17.70-71 in 127-128; 40, str. 157-160
Franc ČeleSnik
rojen 27, oktobra 19! 1, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Glej Letopis 20, str 49-50; 24, sir. 87-9 L Avgust Čtrnigoj
rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981, Glej Letopis 32, str, 150-132; 36. str. 153-156.
Vasa Čubrilovič
rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na univerzi v Beogradu. Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32, str. 98-99; 41, su. 11 l-t 14.
Mirko Deanovič
rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr, fil., redni profesor za romansko
filologijo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 21. marca 1974. Glej Letopis 32. str, 58; 35. str. 95.
Otto Dem us
rojen 4. novembra 1902, umrl 17, novembra 1990, dr, fl|.( ordinarij umetnostno zgodovinske katedre na univerzi na Dunaju. Zunanji dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis 38, sli 78-80; 41, str. 115-1 IS Jovan Djordjevk
rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu. Zunanji dopisni član od 17. oktobra 1958. Glej Letopis 9, str. 45-46; 40. str 165-168.
Elija Djuričič
rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Beogradu, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Zunanji dopisni član od 22. decembra 1961. Glej utopiš 12, str. 40-42; 17. str. 50-52.
Metod Dolenc
rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Glej Ijdopis 1, str 193-197.
Lojze Dolinar
rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Dopisni Član od 2. junija 1953, redni član od 7, februarja 1970.
Glej Letopis 5, str. 137-138,21, str 78-81 in 111-113. Boris Drujan
rojen 27. junija J928, umri 24, decembra 1991, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Caracasu (Venezuela). Zunanji dopisni član od 10. marca 1977. Glej Letopis 28, str. 93-100; 42, sU. 183-186.
Ejnar Dyggve
rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr, inž., arhitekt in arheolog v KGbenhavnu. Zunanji dopisni član od 17. oktobra 1958. Glej Letopts 9, str. 47-48; 12, str. 81-82
Franc Saleški Finžgar
rojen 9, februarja 187], umrl 2. junija 1962, književnik, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30, septembra 1949. Glej Letopis I, str. 22-35; 13, sli. 43-46,
Atdo Franchini
rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih ved, predstojnik inštituta za sodno medicino v Genovi. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis, 30, str 105-106; 38, str 177-16.0.
Maks i m Gaspari
rojen 26. januarja 1883, umrl 14, novembra 1980, slikar, Ljubljana. Redni član
od 13, marca 1972.
Glej Letopis 23, str 65-67; 31, str 93-96.
M Kovan Gavazzi
rojen 18, marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr, fil., redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Zunanji dopisni član od 25, marca 1976. Glej Letopis, 27, sir. 74-75; 43, str
Leon Gerškovič
rojen 2. februarja 1910, umrl ¡.junija 1992, dr. prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd. Zunanji dopisni član od 17. oktobra 1958.
Glej Letopisstr 49-50; 43, Str,
Velibor Gfigorič
rojen 28. junija 1899, umrl 3, oktobra 1977, književni kritik, Beograd. Zunanji dopisni član od 7. febtuajja 1967. Glej Letopii IS. str 42; 2«. str 113-116,
Pavel Golia
rojen 10. aprla 1887, umrl 13, avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljuljani. Redni član od 2 junija 1953. Glej Letopis 5. sli 116-120; 10, str 34-39
Jože Goričar
rojen 20, januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, redni profesor za sociologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 25, marca 1976; glavni tajnik SAZU od 1. julija 1980 do smrti. GJcj Letopis 20, str 35-36; 27, str 47-49; 36. str, 157-160
Anton Grad
rojen 23, marca 1907, umrl 27, marca 1983, dr. fil., redni profesor za romansko
filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977.
Glej Letopis 28, str 63-65; 14, str. 137-139. Alojz Gradnik
rojen 3, avgusta 1882, umrl 14, julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962,
[jlej Letopis 13. str 33-3S; 18, str 79-92. Ivan Crafenauer
rojen 7. marca 1880, umrl 29, decembra 1964, dr. ftl., gimnazijski profesor, Ljubljana. Dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za ftl o loške in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti. Olej letopis I, str. 161-165, 15, str, 65-71,
Milan Grošelj
rojen 19. septembra 1902, umrl 12, februarja 1979, dr. fiL, redni profesor za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977,
Glej Letopis 9, str 53-54; 2R. str 66-67; 30. str. 130-132. Branimir Gušič
rojen 6. aprila 1901, umrl 7, julija 1975, dr,, med., dr. fil,, redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 3. junija 1964.
Glej Letopis 15, str, 41-46; 26, str. 119-121. Jovan Hadži
rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fil., redni profesor za /oologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Redni Član od 7. oktobra 1938.
Glej letopis ], str. 29-37, 23. su, J17-120,
Ljudmil llauptman
rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr, fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis t, su. 166; ID, str. 51-62. Krsto Hcgeduitf
rojen 28. novembra 1901, umrl 8. aprila 1975, akademski slikaT-mojster, Zagreb. Zunanji dopisni član od 20, marca 1975,
Glej 1 -dopis 26. str 103-108
Miorirag Ibrovac
rojen 24, avgusta ¡885, umrl 21. junija 1973, dr, filoloških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od i 7. aprila 1973,
Glej [.clupiji 24, sIr. +7-52 iti 8,1-85. Svetozar HeSii
rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil, redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Dopisni član od 7. februarja 1967, redni čian od 5. februarja 1970.
GlejLelupis 18, str. 52-54; 21, sir. 59-62; 36, sir. 161-164
Anton Ingolič
rojen 5, januarja 1907, umrl 11 marca 1992, Ljubljana. Dopisni član od 25. marca 1976, redni Član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 42, str. 53, 43, str. Božidar Jakac
rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni Član od 6. decembra 1949. Glej Utopiš 38, str. 50; 40, sli. 190-193.
Rihard Jakopič
rojen 12. aprila 1869, umrl 21.aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana. Redni
Član od 7. oktobra 1938.
Glej Letopis 1, str. 41-43; 2. str 75-89.
Matija Jama
rojen 4. januarja 1872, umTl 4. aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana. Redni
član od 7. oktobra 1938.
Gtcj Letopis I, str. 47-49,2. W. 90-103.
Dimitrije Jovčič
rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni profesor za ortopedijoin travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967. Glej letopis 18, str S5-5S; 24, str 69-72,
Janko Jurančič
rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filol. znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Dopisni član od 25. maTca 1976, redni član od 24, aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od decembra 1979 do februarja 1984, GJcj letopis 27, sir 58-63; 40. Str. 169-172
tloris Kalin
rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar-mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, Redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5, str. 121-122; 26, str. 109-113
Zdenko Kalin
rojen I L aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dopisni član od 5, marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Glej letopis 27, su 97-99; 41, str. 123-127.
Edvard Kardelj
rojen 27. januarja 1910, umri 10. februarja 1979, marksistični teoretik, soorgan i zator KP J ugos la v ije i n KP SI ove n ij e, avtor de I s področj a m arksisti čnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni Član SAZU od 6, decembra 1949, Glej letopis 3, 117-132; 30. 121-127.
Roman Kenk
rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnih ved, rednt profesorzazoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washington u v oddelku za zoologijo ne vretenčarjev. Zunanji dopisni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 34. su 84-8V 40, str. 18S-188
Dušan Kermavner
rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znanstveni svetnik N arodne in u n iverzitetne knj ižn i ce v Lj ubij an i. Dop isn i ¡11 an od 5. februa rj a 197 J. Glej Letopis 22, str. 3<M5; 26, str. 115418.
Boris Kidrič
rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953; predsednik Gospodarskega sveta FLRJ, Ljubljana. Redni član od 6. decembra 1949. Glej Letopis 3, str. 156-164; 5, str 161-167.
Francc Kidrič
rojen 23, marca 1880, umrl I L aprila 1950, dr. fiL, redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni Clan od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do L julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti.
Glej Letopis l, str. 51-61; 2, str. 34-44 in 257-266; 4, str, 86-100, Mile Klopfič
rojen 16, novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec, Ljubljana.
Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 34, str 86-87; 35, str. 37-91.
France Koblar
rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni Član od 3. julija 1964; tajnik razreda za fil o loške in literarne vede od 22. januarja 1965 do smrti,
Glej Utopiš 15, Str. 35-38; 26, str 83-87
V ari d a Kochansky-Devid£
rojena 10. apriia 1915, umrla 26. februarja 1990, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-mafematični fakulteti v Zagrebu. Zunanja dopisna članica od 20. marca 1975. Glej Letopis 26. str. 62-65; 41. str. 119-122.
Fran jo Kogoj
rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo univerze v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 29. marca 1953.
Glej Utopiš 5, str. 101-102; 34, str. [49-152. Viktor Korošec
rojen 7. decembra 1899, umrl 16, novembra 1985, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Redni član od 2. oktobra 1956, Glej Letopis 8. str. 33-36; 36, str 165-168
(Sojmir Anton Kos
rojen 24. januarja 1896, umrl 22, maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Glej I-etopts 3, sit- 2! 4-215; 21. str. 105-107.
Milko Kos
rojen 12. decembra 1892, umrl 24, marca 1972, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redili član od 7. oktobra 193 8; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972. Glej Letopis I. str 53-62; 23, str. SS-95.
Ciril Kosmač
rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož, Redni
član od 22. decembra 1961,
Glej Letopis 12, sit. 49-53; 31, str, 89-91.
Marko Koslrenčic
Tojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni profesor /azgodovino države in prava narodov SFRJ od 19 stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu, Zunanji dopisni član od 2. junija 1953, Glej Utopiš 7, str 45^(6; 24, str. 77-8!
Alija Košir
rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za histologijo inembriologi jo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24. j unija 1955. Glej Letopis 7, str 45-4S; 2A, str. 77-8!
JuS Kozak
rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964. književnik, Ljubljana. Redni član
od 22. decembra 1961.
Glej Letopis 12, str. 54-62; 15, str 62-65.
Marjan Kozina
rojen 4. j unij a 1907, umrl 19. j unija 1966, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5, str. 123-124; 17. sit. 47-49
Venčeslav Koželj
rojen 17, septembra 1901, umrl 6, avgusta 1968. dr, tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko na Univerzi v Ljubljani, Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 21, decembra 1962, Glej Letopis 5, str 95-97; 13, su. 31; 19. str. 49-50.
Miško Kranjec
rojen 15. septembra 1908, urml 8. junija 1983, književnik, Ljubljana. Redni član od 2, junija 1953.
Glej l-ctopis 5, str, 125-132; 34. sli 141-144. Stane Kraiovec
rojen 14, julija 1905, umrl 13, aprila 1991, dipl, ing. ekon., redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Dopisni član od 25, marca 1976, redn t član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 27, SU 50-51; 32, str. 45; 42, sli. 77-81
Josef Kratochvit
rojen 6, januarja 1909, dr. naravoslovja, dr. biologije, profesor zoologije, konzultant - vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vreLenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti, Zunanji dopisni član od 5. februarja 1970. Glej Utopiš 21, su. 76-77,43, str,
Ivo Krbeh
rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od !7, oktobra 1958. Glej letopis 9. str. 51-52; 17, str. 53-55.
Gregor Krek
rojen 27. j unij a 1874, umrl I, septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni Član od 7. oktobra 193 8; prvi glavni tajnik AZU oz. SAZU od 28. januarja 1939 do i 1. julija 1942. Glej letopis 1, str. 201-238.
Gustav Krklec
roj en 23. j unija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb. Zunanji dopisni
čian od 7. februarja 1969.
Glej Letopis 20. str. 56; 28, str. 523-126.
Miroslav Krleža
rojen7. julija 1893, umrl30, decembra 1981, književnik, Zagreb. Zunanji dopisni
član od 2, junija 1953,
Glej Letopis 5,str. 139-141; 32, str 176-177.
Anton Kuhelj
rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr, tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti. Glej Letopis 3, str. 185; 31, str. 78-82.
Filip Katan K um ha tov ič
rojen 2. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. itiž. arh,, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Dopisni član od 24, aprila 1981, redni član od 23. maja 1985,
Glej Letopis 38, su. 32 in 135,40, str 173-177. Othmar KUhn
rojen 5. novembra 1892, umrl 26, marca 1969, dr. ftl., redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju. Zunanji dopisni član od 6, februarja 1965. Glej Letopis 16, str. 53-54; 20, str 78-80.
Gorazd Kušcj
rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerja I no ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze
v Ljubljani. Redni član od ! 7. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980. Glej Utopiš 9. str. 33-34, 36, str. 169-172.
Rado Kulej
rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr, prava, redni profesor za cerkveno pravo na Prani fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938-Glej Letopis 1, str. I RS-190
Anton Lajovic
rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muzikolog, Ljubljana, Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30, septembra 1949 do smrti.
Glej l-ctopis 1. Str. 63-76; 11, str 34-35.
Emmanuel Laroche
rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za sploSno lingvistiko in primerjalno slovnico na na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Zunaj i dopisni član od 29, marca 1979.
Glej Utopiš 30. str 60-62,42, sli. 165-167.
Ivan Lavrač
rojen 11. februarja 1916,umrl 25. decembra 1992, dr, ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije na F-konomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis 38. str. 77.43, str.
Božidar Lavrif
rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., častni dr., redni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik kirurgične klinike. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21- marca 1950 do smrti.
Glej Utopiš 3. str. 201-202, 12, str. 72-80. Janko Lav riti
rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejSo rusko literaturo na univerzi v Nottinhamu, Zunanji dopisni Član od 2, oktobra 1956. Glej 1 «topiš 8.sn. 39-42, 37. str 109-110.
Feliks Lobe
rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949, Glej Utopiš 3, str. 186-187, 21, str. 99-100
Janez Logar
rojen 3, februarja 190S, umr] 9. novembra 1987, vifiji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dopisni član od 23, marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Glej letopis 29, str. 67-69; 38, str ! KI -185
Franc Ksav. Lukman
rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teol., dr, fil,, redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis I, str. 168; 9, Str. 76-81. Pavel Lunaeck
rojen 31. januarja 1900, umri 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike, Redni član od 30. junija 1954, G tej Lelop i s 6, str, 61 -65; 7 , str. S S-Sit
Anton Melik
rojen I. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fll,, redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti.
Glej Letopis I. str 17M71; 17. str 37-46.
Boris Merhar
rojen L maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do modeme na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni C lan od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985,
Glej Letopis iS, str 33; 40. str. 173-183. Vojeslav Mole
rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr, fil,, redni profesor za s rednjeve Jko um etn ost na J age 1 on sk i un i verzi v Krakovu. Zunanj r dopisni član od 22. decembra 1961.
Glej Letopis i J. str J9-34. 24. str 93-98. Matija Murko
rojen 12. februarja 1861, umrl II. februarja 1952, dr. fil., redni profesor za s I ovensko ftlologijonaKarloviuni verzi v Pragi. Zunanj i dopi sn t i I an od 16. maja 1940.
Glej Letopis I, sir 172-174; 5. str, 169-177
Marjan Mušič
rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Un i verze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979, Glej letopis 21, SU. 82-36; 31, Str. 48; 35, str. 93-9Î
Rajko Nalitigal
rojen 14, aprila 1877, umrl 29, marca 1958, dr. fil,, redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU oz. SAZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2, oktobra 1945 do 30. septembra 1949. Glej Letopis L, str. 71-75; 9, str. 63-67.
Zde nek Ncjedly
rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor muzikologije na Karlovi univerzi v Pragi; predsednik Akademije znanosti ČSSR. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis 1, str 23-25; 13, str. 43-46.
Robi rt Ncubauer
roj en 7. dece mbra 1895, umrl 3. maj a 1969, dr. med,, re dn i profesor za fzio I ogij o na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961. Glej Letopis 12, str 38-39; 20, str. 74-77.
Ka/imiçrz Nilsth
rojen 1, februarja 1874, umri 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis 9, str. 85-87.
Jean Nougayrol
rojen 14. februarja 19Q0,, umrl 23. januarja 1975, asirioiog, profesor na Ecole pratique des Hautes Etudes v Parizu, Zunanji dopisni član od 7, februarja 1968. Glej UtopiJS 19. str 35-36; 26, str 89-9 i
Crga Novak
rojen 22. aprila 1888, umrl 7, septembra 1978, dr, fil., redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 22. decembra 1961. Glej letopis 12. str. 35-37,29. su 103-105
Anton Ocvirk
rojen 23. marca 1907, umrl 6. januar j a 1980, dr, fil., redni profesor za zgodovino
svetovne književnosti in l i le ramo teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od J. junija 1964. Glej Letopis 15. str. .10-40; 31. sli, 85-87.
VVactavv Olszak
rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu (Ud i ne). Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 30, sir. 84-86; 31, str 97-99
Karel OŠtir
rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958.
Glej Letopis S, str 83-85; arhiv SAZU za 1958 Alfonz Pavlin
rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fltogeografijo in botanično sistematiko, Ljubljana. Dopisni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis I, str. 241-257 Todor Pavlov
rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji, Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949, Glej Letopisi, str 29; 3, Str 16
Leon Id S cm c nov tč Persianinov
rojen 18. avgusta 1908, umrl 27, decembra 1978, predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi. Zunanji dopisni član od 29, marca 1979-Glej Letopis 30, sir. 143-146.
Leon i d Pitamic
rojen 15. decembra 1885, umrl 30, junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 193 8 do 21. maj a 1948; čl an nadzornega odboraod28.januarjal939do 2, oktobra 1945,
Glej Letopis 1, str, 79-83; 3. str. 15. Jože Plečnik
rojen 23, januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Glej Utopiš 1, str. S6-89; 8, str. 61-67.
Josip P le nitij
rojen 1. decembra 1873, umrl 22, maja 1967, dr. fil., častni doklor matematičnih i n teh niSk i h ¡m an osti, redn i pro fe sor za m atemat i ko na Un verzi v Lj ubij an i. Red n i član od 7, oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniSke vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949. Glej Letopis I, str 93-94; 18, str. 73-78
Janko Poteč
rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni Član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri A71J oz SAZU, Glej Letopis 1, str. 97-101; t, str. 48-60,
Ivan Raku v et
rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni Član od 21. decembra 1946, redni član od 6, decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 1966 do 1981. Glej letopis 2, sir 47-53; X str 66;36,sr 173-176,
Fran Ramovš
rojen 14, septembra 1890, umrl 16 septembra 1952, dr. fil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik fiiozofsko-fil o loško-historičnega razreda od 2 8. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19, maja 1950 do smrti.
Glej Letopis I, str 105-110; 5, str 148-160 Zoran Rant
rojen 14, septembra 1904, umrl 12, februarja 1972, dr, tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschweigu. Zunanji dopisni član od 3. julija 1964. Glej Letopis 15, str. 4749; 23, str. 81-84
Ivan Rtgen
rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1949, dr, tli., gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo, Ljubljana, Dopisni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis I, str 175-176; 2. str. 104-105. Jakob Rigler
rojen 2, decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. flloloških znanosti, znanstveni
svetnik v Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU, Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis str. 83-84 in 177-180
llarald Saeverud
rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent, NorveSka. Zunanji dopisni član od 25. marca 1976. Glej letopis V, str 103-106, 43, sU
Marijan Kalopek
rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr, fil,, Zagreb. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967.
Glej letopis 18. str 59-60 in 33-86 Maks Samec
rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, nato pa do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni Član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od i6. novembra 1962 do smrti. Glej letopis 3, str. 188-198; 15, str 60-61.
Ferdinand Scidl
rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Dopisni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis 1. str. 261-290. Peta r Skok
rojen I. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil,, redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej letopis 5, str. 89-91; 8, str 77-82.
Anton Slodnjak
rojen 13. januarja 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967.
Glej l-etopis 18, str 39-41; 34, str 14S-148
Anica Sodnik-Zupanc
rojen 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka, Ljubljana. Dopisna
Članica od 25. marca 1976.
Glej uti>pis 27, str. 100-102; 29. str. 97-100.
Anton So vre
rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na
Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953, Glej Letopis 5, str. 86-88. 14, str. 36-38
Sinisa Stankovič
rojen 26. marca 1892, umrl 24, februarja 1974, dr. tli., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Zunanji dopisni Član od 2. junija 1953. Glej letopis 5, str 103-104; 25, str. 93-94
Franc Štele
rojen 21, februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fii., redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Redni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis l,su. 113-123; 23, str. 103-115. Pavel Stern
rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za famnakologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu, Zunanji dopisni član od 21, marca 1974. Glej I-ctopis 25. str. 74-76; str 131-134
Gabrijel Stopica
rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Glej l-euipis 28. Str. 92-94; 34, str 91-92; 41, SIT. 129.133 Jaroslav Šašet
roj e n 21. j an uaerja 1924, umrl 2 5. inarc a 1988, dr. arhe olog ije, znan stvenisvetnik v Institutu za arheologijo ZRC S AZIL Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Utopiš 36, str 70-71; 39, str 119-121
Jaroslav Šidak
rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 4, aprila 1981, Glej Leiopis 32, str. 102-104; 37, str 113-114.
Lucij a n Marija Škerjanc
rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Glej Letopis 3. str 216-220; 24, sli. 73-76.
Milan Skerij
rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za
trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.
Glej Utopiš 1, str. 127-130:2. str 106-125. Stanko Škerlj
rojen 7. februarja ! 893, umrl 21 julija 1975, dr. fil., redni profesor za romansko fiiologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni čl ari od 7, februarja 1969.
Glej Utopiš 2&, str. IMD; 26, str 123-126
Janko Šlebinger
rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dopisni član od 21. decembra 1946.
Glej Utopiš 2, str 54-58; 4, str, 101-124 Makso Šnudert
rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.
Glej Utopiš 8, str. 37-38; 30, str 133-137 Andrija Štampar
rojen 1. septembra 1888, umrl 26. j unij a 1958, dr med., redni profesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, predsednik JAZU. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis 9, str 82-84
Alois Tavčar
roj e n 2. marca 1895, umrl 2, m arca 1979, redn i profesor za genetiko in ž! ah tnj enje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Zunanji dopisni član od 2 junija 1953, Glej Letopis 5, Str 105-106; Str. ! 39-142.
Igor Tavčar
rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, uporavnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949. Glej Letopis 3. str. 203-204; 16, str. 63-65.
Lueien Tesnierc
rojen 13, maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Utopiš 5, str 92-94; 7, str 59-63.
Kosta Todorovii
rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za
infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, str 107; 26, str. 127-130 Jože Udov ¡C
rojen 17, oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Glej Utopiš 32. sit 148-149; 37, str. 115-118.
Aleš Uitnifnik
roj en 3. j u I ij a 1869, umrl 3 0, marca 1952, d r. fi 1., dr. teo I,, redn i profesor fi I ozo fije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva "Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani" od II. decembra 1937 do 4. januarja 1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Glej Letopis 1, str 133-135; 3, su. 15.
Scrgej Ivanovič Vavilov
rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR. v Moskvi. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis 2, str. 31.
Lado Vavpetič
rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958.
Glej Letopis 9, str. 35-37; 31, su 47; 33, sli. 9!-<J4 Franc Veber
rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesor filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945, Glej Letopis 1, str. 177-179; 2, su. 26.
Josip Vidmar
rojen 14, oktobra 1895, umrl 11, aprila 1992, častni dr. Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. dccembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976. Glej Letopis 3, str 172-IS4,43, str
Milan Vidmar
rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, častni dr, tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16, maja 1940, nače I n ik m atematično-prirodos lovnega razreda od 10, oktobra 194 Odo 16, junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik
razreda m matematične, fizikalne in tehniške vede od 30, septembra 1949 do smrti.
Glej Utopiš I, Str, 130-142; 13. sir, 47-SO Vale Vouk
rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesor za botaniko na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953,
Glej Utopiš S, str 108-109; 13. str i 1-53.
Dimitrije Vučcnov
rojen 30. oktobra 191 l,umr! 13. novembra 1986, dr znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 32, sli. 125-126; 37, str 121, Frank VVollman
rojen 5, maja 1888, umrl 9. maja 1969; dr. HI,, redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na Filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu, Zunanji dopisni član od 7. februarja 1969. Glej Letopis 20, str, 41 in 81-82.
Maks Wraber
rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžij a SAZU. Dopisni član od 7. februarja 1969. Okj Letopis20, str. 51-55, 23, sir. 97-101
Vilem Za vadit
rojen22. maja 1905, umrl30. novembra 1982, književnik, Praga. Zunanji dopisni
član od 29. marca 1979.
Glej Letopis 30. sir. 97-9R; 33, str, 99-102.
Boris Ziherl
rojen 25. septembra 1910, umrl II. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Dopisni član od 6. decembra i 949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti.
Glej Utopiš 3,165-171; 9, Str. 38-40.27, str S19-124 Rihard Zupančič
rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do
25. julija 1945; namestnik načelnika matematično-priTOdoslovnega razreda od 28. januarja 1939 do 5. junija 1942.
Glej Letopis I, str. 145-147. 2, str. 26, Fran Zwitter
rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fiL, redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 2. junija 1953, redni Clan od 17. oktobra 1958; zunanji dopisni član JAZU in SANU.
Glej Letopis 5, str 76-82; 9, str 41 -42; 39, sli. 11M15. Oton Župančič
rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljubljana. Redni član
od 7. oktobra 1938.
Glej Letopis l, str 151-153; 2. str. 225-256,
IVAM LAVRAČ (1916-1992)
Dopisni član SAZU, ekonomist prof", dr, Ivan Lavrač, seje poslovil od nas ti a sam božič lani. Enako tiho, kot je pred skoraj Šestim i leti priSel med nas in bil med nami, je tudi odSei,
Prof. lavrač je bil marksistični ekonomist. Zelja po razš i ri tvi znanja gaje že v zgodnj i h letih pripeljala do Alfreda Marshalla. Plod lega je bila v srbohrvaščini napisana disertacija "Povpraševanje v ekonomski teoriji A. Marshalla", ki je avtorjevo najbolj temeljito delo. Z njim je v svoj analitski aparat, kajpak z vso previdnostjo, vključi! povpraševanje in vse, kar tiči za njim, vključno s koristnostjo, kar je za ortodoksno marksistično politično ekonomijo še danes pravi tabu. Kot zagovornik povpraševanja je Lavrač opazoval nastajanje decentraliziranega odločanja, samostojnosti podjetij in s tem uvajanje trga v naše gospodarstvo v Šestdesetih letih ne le z naklonjenostjo, ampak je tudi prispeval k teoretični obdelavi. Razprava "Konkurenca in stimulacija v našem gospodarskem sistemu" (v srbohrvaščini) je prva in zelo izvirna analiza morfologije jugoslovanskega trga.
Kljub tržni usmerjenosti pa ga, gledano s stališča marksistične ekonomske doktrine, ni nikoli 'znaneslo', da bi pripisal trgu in povpraševanju primat. Prepričan je bil, da je mogoče med planom in trgom vzpostaviti plodno sožitje, v katerem pripada vsakemu svoje 'naravno' mesto; prav 10 lahko maksimalizira ekonomske rezultate. Na tem področju izstopa delo "Družbeno planiranje in trg", v katerem je opozoril na nevarnost, da nastajajoči sistem 'združenega dela' ponovno odrine trg, podobno kakor se mu je zdelo, da je bil v času velike gospodarske reforme iz ¡965 preveč zanemarjen plan. Zato je bi I skeptičen do uvajanj a samoupravljanj a, predvsem do njegove t, i. dohodkovne različice, kije povsem prevladalavjugosiovanski partijski ekonomiji. Trdno je stal na stališčih t. i. 'ptofitaSev'. V tej z vezi je najbolj znana njegova razprava "Cena uporabne vrednosti (!!!) družbenega kapita la". Družbena sredstva naj bodo posamezn i m podj etj em na razpo! ago prot i pl aČi lu n ekc m i n i maln e cene, k i bi si uit I a kot spod nj a mej a družbene rentabilnosti. Gre seveda za obresti na kapital, ki v tržnem gospodarstvu opravljajo podo bno vlogo. Vtem je hkral i videl materi alno potrd i tev družbenega zn ačaj a lastn ine.
saj bi cena kapitala onemogočala njegovo trošenje, t. j. prelivanje v porabo. To naj bi bilo tudi jamstvo za delitev po delu.
Vendar se je pri tem zaustavil. V poznih osemdesetih letih, ko je prihajalo do teoret ičn ega u temelj e vanj a potrebe po u ved b i ko le kt i vne 1 astn i n e i n komple me nlarne m izrivanju države iz gospodarskega odločanja na podjetniški ravni, ni bil več posebno aktiven.
Dober, čeprav ne kar pretežen del svojih prizadevanj je LavraČ posvetil prevodom klas i ko v marksizma, Tako je p rc vedel nekaj pogl av ij prvega, ter ves t relj i, naj obsežnej Si del Marxovega "Kapitala", kasneje pa prevzel še uredništvo celotne druge izdaje "Kapitala". Že v zgodnjih petdesetih letih jc prevedel v srbohrvaščino Agrarno vprašanje Kautskega, leta 1980pa j e izše I s I o venski prevod H i I ferd i ngo vega "Finan čnega kapitala1'. Vsakemu od teb del je dodal ustrezno uvodno Studijo. S podobno Studijo je obogatil tudi slovenski prevod Ricardovih "Načel politične ekonomije in obdavčevanja". Lahko rečemo, da je veljalo njegovo osrednje zanimanje predvsem zgodovini ekonomskih doktrin. Tudi Marshall in povpraševanje sta vstopila v njegov opus skozi ta stranska vrata.
Lavračeva bibliografija je sorazmerno skromna, toda kar je napisal Je bilo tehtno. Zato se mu svojih del tudt v novih razmerah ni bilo treba sramovati. Ni sicer sodilo v sam vrh sodobne ekonomije, toda v omejitvah t L "sivega" obdobja ga ni nihče dosegel,
Aleksander Bajt
ALOJZ BENAC (1914-1992)
6. marca 1992 je v Sarajevu umrl A. Benac, gotovo prva osebnost jugoslovanske arheologije po drugi svetovni vojni. Bil je odi i i en kabinetni in terenski raziskovalec, učitelj, muzejski delavec, predvsem pa karizmatični organizator. Lahko rečemo, daje bil edini, kije znal iz kulturno tako različnega prostora, kot je bi la J ugos lavij a, zbrali de I avce, k i so kij ub različnim znanstvenim tradicijam. Šolam in metodam dela ter interesom navduSeno in disciplinirano delali za skupni program. Če bo kdo tudi po razpadu Jugoslavije Se govoril o jugoslovanski arheo logij i v poz iti vnem sm isl u, j e to prav zasluga A. Benca.
A. Benac je leta 1937 diplomiral v Beogradu iz klasične filologije in bil nato profesor po različnih gimnazijah v Bosni. Leta 1951 je doktoriral v Ljubljani pri prof. J. Korošcu. Kolarheologje služboval v ZemaIjskem muzeju v Sarajevu od 1947 do 1967 (1957-67 ravnatelj), od 1953 do 1967 je hkrati predaval arheologijo na sarajevski univerzi, od 1967 do 1971 pa bil tam redni profesor za antično zgodovino in arheologijo. Od 1962 do 1965 je Se predaval arheologijo tudi na Filozofski fakulteti v Zadru, v zimskem semestru 1965 tudi v Milnstru. Bil je Član vseh jugoslovanskih akademij, slovenske od leta 1978. V Akademiji znanosti in umetnosti BiH je bil njen dolgoletni tajnik (1969-1977) in predsednik (1977-1981). V letih 1977-78 je bil predsednik Sveta jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti. Bil je večkrat odlikovan, prejel je tudi avnojsko nagrado.
Imel je tudi številne mednarodne funkcije. Bil je član stalnega sveta svetovne arheološke organizacije, tajnik in organizator osmega svetovnega kongresa v Beogradu leta 1971, član Številnih mednarodnih ustanov in združenj, slavnostni predavatelj na mednarodnih prireditvah, kjer je zastopal in predstavljal jugoslovansko arheologijo. Njegovo glavno delo je ustanovitev Centra za balkanoloSke Študije pri Akademiji znanosti in umetnosti Bi H leta 1963. V njem je za sodelavce zbral vodil ne jugoslovanske raziskovalce antičnega sveta, arheologe, zgodovinarje, lingviste in etnologe iz vseh republik. Osrednjo pozornost je namenil ilirologiji. Na treh mednarodnih kolokvijih o Ilirih v prazgodovini (1964), v rimski antiki (1966) in njihovem deležu v zgodnjeslovanski zgodovini (1968) je jugoslovanska znanost, zgodovina, arheologija
in lingvist i ka prvič prevzela pobudo v tako kompliciranih vprašanjih, ki so bila dotlej domena tujih raziskovalcev, in se takoj uveljavila. Izšle so od lične zgodovinske študije Papazoglujeve, lingvistične in mitološke študije R. Katičiča, ki so problematiko bistveno dopolnile. Začela je izhajati tudi ilirska bibliografija, liirologiji je bil posvečen tudi simpozij o ilirskih naseljih - do tedaj skoraj neupoštevana problematika - in za zakljulček tudi simpozij o duhovni kulturi Mirov, kot se kaže v grobnem kultu in v umetnosti oz. umetni obrti. Tako je v raziskovanju ilirskega vprašanja dosegel bistven napredek, ki je bil splošno priznan in ki bo podlaga za vsako nadaljnje delo. Drugo ve I i ko d e loj e b i I a Prazgodov i na j ugo slovans kega ozem Ij a (I983-1987) v petih zvezkih s skupaj nad 3500 stranmi in 450 tabelami, kjer dobimo solidno sintezo prazgodovine kulturno tako različnega prostora. Tako delo je lahko izpeljal le organizaci jski genij A. Benca, Njegov je tudi koncept, ki se genialno prilagaja stanju in možnostim jugoslovanske arheološke vede,
Če se m se podrobne) e ustav i I ob ve I tk zh timsk i b de I ih, k i so n asta I a po B enč ev i zas I ug i in ki jih brez njega ne bi bilo, moram vsaj na kratko označiti tudi njegovo osebno znanstveno delo. Bilo je široko in je segalo na različna področja. To velja tako za različnost obdobij, kot za raznovrstnost problematike. Predvsem pa je potrebno poudariti njegovo iskanje sinteze, Arheologijamuje služila za rekonstrukcijo zgodovine. Za njeno celostno podobo pa mu je bita brezpogojno dopolnilo tudi paleolmgvistika, zapisani viri, antropologija in etnologija. Sintezi so bila posvečena tudi njegova izkopavanja. Izbiral jih je smotrno in sistematično, najprej izneolitskegaineneolitskega obdob j a, da j e I ah ko izris a I cc I otn i potek tega č asa v Bo sn i in H ereego vini. V eneo liriku je tudi zasledoval gibanja stepskih ljudstev, ki se običajno povezuje z indoevropsko selitvijo in našel v gomili 16 v Pustopolju na Kupreškem polju naravnost senzacionalni dokaz za svojo tezo, Prav tako je bilo njegovo raziskovanje naselij na Duvanjskem polju, Baškem blatu, Livanjskem in Glamočkem polju izrazito v službi zgodovine De I matov, njihovi samostojni zgodovini in prehodu pod rimsko oblast, Vsa svoja izkopavanja je tudi hitro publiciral, praktično ni ostalo niti eno nepublicirano. Tako je bila Bosna, kjer so se od neolitika dalje srečevale vzhodne in zahodne civilizacije, idealen prostor za njegov širok koncept. Prav tako mu je bila Bosna s svojimi različnimi narodi, nosilci tako različnih kultur, pobuda za njegov Študij etničnih vprašanj. V etnosu je videl enoto, ki je bila vedno zgodovinska sila, nosilec lastne duhovne in materialne kulture, ki je torej arheološko opredeljiva, V tem smislu moramo tudi razumeti Renče va etnološka raziskovanja, ki se jih je povojna evropska arheologija zaradi zlorab in stranpoti med obema vojnama izogibala, Predvsem pa so bila Benčeva tovrstna raziskovanja mnogo bolj kritična in na višji ravni kot mnoga podobna raziskovanja v sosednjih balkanskih državah, ki pogosto niso bila brez nacionalističnega naboja.
Ko se v teh, za Bosno in Hercegovino tragičnih dneh A, Bencu zahvaljujemo za njegovo delo, vemo. da nas iz tako bogatih, različnih kultur Bosne ni učil le boljše razumevati naše arheološke vede, ampak tudi razumevajoče sprejemati to različnost, A. Benac je bil odličen arhitekt plodne skupnosti v različnosti.
Slane Cabrovec
LEON GER&C0V1Č (1910-1992)
Dne 1. junija 1992 je v Zagrebu umrl zunanji dopisni član SAZU Leon Gerškovič, Rodil seje 2. februarja 1910 v Bučju pri Slavonski Požegi. Po končanem študiju in doktoratu na Pravni fakulteti v Zagrebu seje odločil za odvetniški poklic. Med nemško okupacijo po letu 1941 je bil najprej ilegalec in nato partizan, pred osvoboditvijo pa je predvsem organiziral ljudsko oblast.
Po letu 1945je imel vodilne in odgovorne državne funkcije na zakonodajnem in upravnem področju. Kot predvojni komunistični i zobraženecje zagnano gradil novo Jugoslavijo kot socialistično državo, temelječo na delavskem samoupravljanju in družbenem upravljanju. Bil je podsekretar ustavne komisije (1945-1946), nato mto let sekretar za zakonodajo in organizacijo Zveznega izvršnega sveta, p redsedn ik zakonodaj no-pravn e komisije med pripravo ustavnih amandmajev iz leta ¡971 in ustave iz lela 1974, predsednik skupne komisije vseh zborov zvezne skupščine za civilni kodeks (od ustanovitve 1969), ko so se pripravljali predpisi, sprejeti kot Zakon o obligacijah (1978) in Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (1980), in vodja podkomisije za pripravo predpisov o družbeni lastnini, sprejetih kot Zakon o združenem delu (1976).
Bibliografijo njegovih pomembnejših del od leta 1951 do 1981 prinaša Jugoslovanska enciklopedija. V posebno skupino se uvrščajo prispevki o družbenem upravljanju v Jugoslaviji (1957), socialistični demokraciji (1952), samoupravljanju in o samoupravnem pravu (1972, 1973, 1975, 1981), o federativni ureditvi (1971), skupščinskem sistemu (1967), delegatskem sistemu (1960, 1974), ljudskih odborih (1945, 1951) in komunalnem sistemu (1954, 1955, 1957).
Gerškovič se je posvečal tudi oblikovanju družbene lastnine, ki je bila zanj vselej ustavnopravna kategorija, čeprav so jo najprej skušali opredeliti kot civilnopravno razmerje (prtm. Teze o temeljnih in splošnih določbah zakona o civilnopravnih razmerjih civilnega zakonika, Ljubljana 1970), dokler ni v Zakonu o združenem delu pre vla da la drugačna zas nova, zn ana v b istvu ževt.i.blejskihu redbah I eta 1963.0 tem je tudi veliko pisal (pri m. Društveno ekonomsko uredjenje Jugoslavije, Beograd 1958,
prispevki v publikacijah Polazne osnove pravnog sistema u udruženom radu, Zagreb 1972, Ustavne teme, Zagreb 1976).
Razmišljal je tudi o sistemu v družbenoekonomski in politični ureditvi Jugoslavije, Že leta 1947, nato v predavanju po izvolitvi za zunanjega dopisnega člana SAZU (1959) in na jugoslovanskih pravniških kongresih (Skopje 1977, Novi Sad, 1978) je govoril o pravici delavca do sadov svojega dela, pravici do dela z družbenimi sredstvi in o posebnem "meSanem" družbenoekonomskem razmerju z elementi upravnega in civilnega prava (pritn. referat Pravo združenega dela kot temeljna pravna veja), LconGerSkovičjev letih 1946-1962 predaval kot honorarni izredni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu in je priredil za tisk oz. izdal pomembna pravnozgodovinskadela (Dokumenti o razvoju narodne vlasti, 1948, Istorija narodne vlasti 1, Beograd 1950). V letih 1963-1965 je bil profesor in prvi dekan Fakultete političnih ved v Zagrebu. V tem času je pisal o stanju in problemih visokošolskega Študija političnih znanosti (1963) in pouku jugoslovanskega političnega sistema (1966).
L. Gerškovič je bil član Mednarodnega združenja za politične vede v Parizu in Mednarodnega inštituta za javno upravo v Bruslju. Prejetje več državnih odlikovanj in bil po upokojitvi član jugoslovanskega Sveta federacije,
Alojzij Finžgar
JOSIP VIDMAR
(1895-1992)
Pred ieti je Josip Vidmar sklenil knjigo meditacij o smrti, o "svoji vse preveč zvesti spremljevalki" , kakor je smrt ljubeznivo imenoval, z naslednjo mislijo: "Povedal sem ji vse, kar sem ji mogel povedati, kaj pa ima povedati ona meni, bom zvedel zagotovo". Zdaj ko napovedani pogovor s smrtjo ni več ugibanje, nam ta misel, kot tudi Številne druge Vidmarje ve izjave, razkriva eno poglavitnih sestavin njegove osebnosti: suvereno držo do sobesednikov, do vseh pojavov življenja, celo do smrti, lastnost, kije v popolnem soglasju z Vidmarje vim organskim življenjem, začetim konec prejšnjega stoletja, v potresnem letu IS95, in dopolnjenem zdaj, na pragu tretjega tisočletja al i bolj natančno: 1 ¡.aprila 1992. Če opustimo naštevanje konkretnih podrobnosti, se iz biografskega filma o Vidmarju izlušči dvoje značilnosti, ki nam približata, morda celo v marsičem pojasnita njegovo osebnost, Najprej ne gre prezreti, da se Vidmar pojavi v areni javnega življenja razmeroma pozno,v svojih zrelih letih, ko je bila njegova osebnost mišljenjsko in svetovnonazorsko že v največji meri, če ne povsem izoblikovana. Literarno kritiko je začel sistematično gojiti pri tridesetih letih, v politiko je aktivno posegel šele po svojem petinštiridesetem letu starosti. Ni čudno torej, če je bi i tako dolgo literarno ustvarjalen in politično odziven. Prav ta okoliščina, zreli začetek v literaturi in še zrelejši v politiki, nam pomaga razložiti vplivnost oziroma odmevnost Vidmarjevih pogledov kakor tudi njegov zunan ji ugled v javnosti. Druga značilnost, s prvo tesno povezana, je Vidmarjeva navzočnost v ospredju dogajanja, literarnega, kulturnega in političnozgodovinskega, kolikor Vidmar sploh ni bil v nekem času prvi med prvimi, Tu kaže omeniti njegovo izrazito apodiktično, skoraj karizmatično 1 iteramo kritiko, Čeprav nikoli ni bil brez n evarn e k onkurence na drug j stran i, saj j c i me 1 med vojnama močne nasprotnike v katoliškem delu naše književnosti, po drugi svetovni vojni pa med kritičnimi predstavniki mlade generacije Morda Se bolj izrazito je Vidmarjcvo prvenstvo v politiki med drugo svetovno vojno in nekaj let po njej (Os vobod i lna fronta, SI ovensk i narodnoos vobodi Ini svet, Lj ud ska skupšči na J ugos I av ije in ljudska skupščina Slovenije). Bii pa je tudi predsednik v visokih znanstvenih in kulturnih ustanovah, predvsem v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti z doslej
najdaljSo dobo predsedn¡kovanja (1952-1976), skoraj četrt stoletja je vodil Sterijevo pozorje v Novem Sadu in predsedoval nekdanji Zvezi književnikov Jugoslavije ter mnogim drugim svetom, odborom in uredništvom. Te funkcije, rekordne po pomenu in trajanju, niso brez zveze z Vidmarjevo intelektualno prožnostjo ter somatskim in duhovnim zdravjem njegove osebnosti.
Osrednje področje Vidmarje ve poklicne dejavnosti je bila literarna oziroma gledališka kritika in s tem povezano obravnavanje tudi drugih umetnosti. Da bi nam bila njena miselna izhodišča jasnejša, kaže povedati, da je Vidmar kol dedič razsvetljenske miselnosti dosledno zagovarjal racionalno podobno sveta. Zavračal je transcendentno mišljenje in seje zlasti pozneje kot privrženec d i alektičnega m ateri a lizma opredeljeval za izrazito izkustveno in razumsko reflektiranje stvarnosti. Racionalna sestavina duha, ki je pri njem prevladovala Že v mladih letih, pa je našla svoj izraz bolj v sponami meditaciji kot v pojmovno diskurzivnem mišljenju, Tak položaj je racionalnost ohranila pri njem ves Čas, zato ni presenetljivo, če je vzročno povezana z njegovo estetiko, kot tudi ni presenetljivo, če Vidmar z nobenim sodobnim literarnim gibanjem ni bil estetskonazorsko ali miselno tesneje povezan, niti z ekspresionizmom, kamor je generacijsko sodil. Celo njegove zveze z Antonom Podbevškom in M arije in Kogojem v začetku dvajsetih let niso bile dolgotraj ne, niti globlje utemeljene. Že to kaže na tisti estetski model, ki je bil Vidmarju ves čas najbližji. Kaže na realizem, čeprav gaje pojmoval v kar najširšem, nadčasovnem pomenu, kot trajni in dinamični model ustvarjanja, In v resnici je bil Vidmar najvztrajnejši zagovornik takega realizma v naši literaturi. V tem smislu je tudi vso evropsko kulturo in umetnost, vključno z njenimi nerealističnimi obdobji imenoval "eno samo razvijajoč o se manifestacijo realističnega duha". Zanimivo je pri tem dejstvo, da je teorijo o realizmu kot "univerzalni umetniški tendenci" razvil razmeroma pozno, šele v času, ko je ta umetniški slog zašel v resno krizo, to je neposredno po drugi svetovni vojni, Tedaj je branil realizem z njegovo več kot d vat is oč letno tradicijo, opozarjal na njegov izvor v grški antiki, njegovo rast v renesansi, zlasti pri Shakespearu, nato v 18. stoletju pri Rousscauju in Goetheju teT se naposled oprl na njbolj dovršno obliko te umetnostne smeri, na realizem 19. stoletja. Vrhunski pred stavni k i tega realizma, po leg francoskih in angleških zlasti ruski pisatelji Tolstoj, Dostojevski in Gorki, ao mu izoblikovali z Goethejem kot središčem klasične izobrazbe tiste visoke estetske zahteve, s katerimi je razlagal in vrednotil slovensko književnost svojega časa.
Podobno kot v literaturi Vidmar tudi pri razumevanju drugih umetnosti ni segel čez realistično estetiko. Tuja mu je ostala grafična likovna umetnost v šestdesetih letih, ker ne prikazuje, kot je zatrjeval, človekovega življenja v individualnih, konkretnih pojavnih oblikah. Nekateri abstraktni grafični listi so se mu zdeli kvečjemu kol posamezni akordi neke skladbe prihodnosti, izvajane na še neizumljenih instrumentih. Glasbi sami se je nasprotno bližal z večjim spoštovanjem in večjo zadrego, kako z besedo izraz iti izj em no s uge st i vn i, Čeprav neopredelj i vi, v pra vem pome n u skri vn ostn i čar te umetnosti. Toda zvest svojemu estetskemu prepričanju je zavračal že Igorja Stravinskega in za njim vso novo oziroma moderno glasbo. Pritrdilno pa seje Vidmar zapisal v naš zgodovinski spomin s tezo o avtonomnem položaju umetnosti, sicer ne
kot časovni prvi, vsekakor pa kot prvi kritik, ki je razločevanje med estetiko in id eo log ij o bran i I z izj emno, samo zanj ončtlno polemično silovitostjo. Poki ic I ilerarnega kritika je ves Čas opravljal z velikim težko posnemljivim pogumom, s prepričanjem poklicane in izvoljene osebnosti, Z izjemno sugestivnostjo svojih sodb, kije mejila že na brczpogojnost, je vnašal nemir v slovensko in širšo javnost ler izzival nasprotnike, da so mu ugovarjali, pogosto ob tihem priznanju njegove intelektualne premoči. Naj bo njihovo pa tudi naše razmerje do Vidmarja Se tako različno, smo prepričani, da bo njegova duhovna dediščina tudi v prihodnje kljubovala ravnodušju in ustvarjalno živela v slovenski kulturni in estetski zavesti,
France Bernik
MILAN GAVAZZI (1895-1992)
Dva meseca pred svojim 97. rojstnim dnem je umrl v Zagrebu univ. prof. dr. Milo van Gavazzi, redni profesor za etnologijo na zagrebškem vseučilišču, od 25. 3. 1976 pa zunanji dopisni član II. razreda SAZU.
Po študiju filozofije in slavist i ke v Zagrebu (osmi semester v Pragi J je bil najprej s red nješo I sk i pro fe sor (1918-1922), Vm es j e doktorira 1(1919),nato pa j ebi! dode !j en etnografskemu oddelku Hrvaškega narodnega muzej a v Zagrebu, kjer je postal kustos (1923). Po enoletnem izpopolnjevanju v Pragi (1925/26) je leta 1927 postal izredni, leta 1930pa redni profesor za etnologijo z etnografijo na zagrebškem vseučilišču, kjer je ostal do upokojitve leta 1965. Delal je Še naprej kot honorarni predavatelj in kot vodja magistrskega in doktorskega Študija. En semester je predaval kot gost v Indian i (Indiana University - Institute for Folklore v Uloomingtonu),
Spričo svoje glasbene nadarjenosti je začel svojo kariero v (elno)muzikologiji, ki se ji ni nikoli po vasem odrekel, že zgodaj pa je pokazal smisel za muzejsko delo. Še pred vstopom v Narodni muzej je namreč zbiral predmete za etnografsko zbirko. Razvil se je v odličnega muzealca in uspešnega terenskega delavca.
Kot redni profesor za etnologijo je svoje izredne sposobnosti usmeril predvsem v primerjalno etnološko raziskovanje slovanskih narodov, s tem v zvezi v raziskave življenja in kulta starih Slovanov, etnološke strukture Balkana in njene geneze ter analize kulture Južnih Slovanov. Ožje specialno področje njegovega dela je ostajala glasbena folklora, sploh pa duhovna kultura, pri čemer ni zanemarjal tvame kulture. Tako je pisal o ljudski umetnosti, ornamentih, pisanicah, o socialni kulturi (zadruge), o megalitski kulturi, o kulturi starih Slovanov, pa tudi o tkanju in statvah, o prehrani itd. Segal je v balkanologijo, v raziskavo karpatske in ugrofinske kulture, v Orient, v zadnjih časih v Vzhodne Alpe. Bil je izreden poznavalec literature, pr! čemer seje opiral na svoje naravnost poliglotsko znanje jezikov. T« mu je dovoljevalo tudi razpravljanje o ieksikoloških vprašanjih.
Že kot m uzealec je pok aza I sm ise I za sodobne priponi očke pri razis kova Inem de I u. Prv i je na slovanskem jugu uvedel fonografska snemanja na terenu, pozneje je začel film al i t n ust va ri I ka k i h 20 terensk i h fi I m o v, med nj im i so nepo nov lj i vi doku me u ta re i. S pozna I
je važnost geografske metode in se - z dr. Brataničem - lotil Etnološkega atlasa Jugoslavije in se pridružil Evropskemu etnološkemu atlasu.
Za Milovana Gavazzija je značilna njegova usmerjenost v zgodovino in njegova vraščenost v hrvaäko kmečko kulturo ("baätina sela"). To dvoje mu je narekovalo metodo dela, zato se očitno ni družil z nobeno "šolo", kvečjemu se je v zadnjih letih pri bi i žal teorij i kulturnih krogov. Ni se posebno ogreval za smeri zadnjih let ("etnologija sodobnosti "/'etnologija me sta" ipd.). Pri razpravljanju se je držal pravila: najprej opis, nato primerjava, za tem nastanek in razvoj pojava.
Znanstveni opus Milovana Gavazzija jc velikanski. Ob njegovi 80-letnici ga je poskusil zajeti Vilko Novak v VII, knjigi "Ethnologia Slavica" (Die wissenschaftliche Tätigkeit Milovan Gavazzis). Bibliografijo njegovih objav je tedaj prispevala J. Andrič. Na popolno Gavazzijevo bibliografij o Se čakamo. Z obžalovanjem ugotavljamo, da sta njegova samokritičnost in dostikrat neupravičeno mnenje, da predmet Se ni dovolj raziskan, odvračala od velikih sintetičnih del. Tem dragocenejša so tista, kijih je vendrale objavil. To je predvsem delo o hrvaških letnih šegah, "God in a dana hrvatskih narodnih običaja" (1939), ki je izšla v drugi izpopolnjeni izdaji 1990. Za volj o vojne je ostal nedokončan njegov "Pregled entografije Hrvata11, ki pajeučakal novo, izopopolnjeno izdajo z novim naslovom "Osnovni elementi baštine, njene materijalne kulture i života Hrvata" (1991). Številne razprave v tujih znanstvenih glasilih od 1947 dalje je zbral in objavil v hrvaSkem prevodu pod naslovom "Vrela i sudbine narodnih tradicija. Kroz prostore, vremena i ljude" (1978), Milovan Gavazzi je bil član številnih tujih znanstvenih združenj in dnlStev, sodelavec mnogih publikacij, prejel je razna odlikovanja. Dopisno članstvo JAZU jc zaradi nesoglasij odklonil, pač pa je bil, kakor že omenjeno, od 1976 zunanji dopisni član SAZU.
S Slovenijo so ga vezale tesne vezi. Njegov oče je bil prvi profesor geografije na novo ustanovljeni ljubljanski univerzi (1920-1926) in Milovan je hodil na počitnice v Ljubljano in na Gorenjsko. Odlično se je naučil slovenščine, V 30. letih je imel obetavnega slovenskega slušatelja, BelokranjcaLojzetaGolobiča, ki pa je zgodaj umrl (1934). V povojnem času smo se strokovno zbližali (Vilko Novak že od 1941, pozneje Ni ko Župan ič, Boris Orel, Milko M a tiče to v). Strokovni kolegi so si postali prijatelji. Podpis an i s i Šteje v čast, da j e b i 1 ves čas med nj i m i. Ga vazzi j e b i 1 tud i sode I a vec naS i h strokovnih glasil. Od leta 1965 do leta 1967 je kot gost redno predaval na ljubljanski univerzi etnologijo neevropskih narodov. Z zanimanjem je spremljal delo Inštituita za s lovensko narode pi sje. se ude I eževal sestan kov delovne skupnost i "A I pes Ori enta I es". Milovana Gavazzija je odlikovala človeSka toplina, bilje prijeten sogovornik, zmeraj pripravljen pomagati. Bilje izjemen človek in izjemen znanstvenik, za zmeraj zapisan ne samo v hrvaško in južnoslovansko, temveč tudi v svetovno etnologijo.
Niko Kuret
JOSEF KRATOCHViL <1909-1992)
V Rmu na Češkem je 17. februarja 1992 umrl v starosti 83 let prof. dr. Josef Kratochvfl, upokojeni profesor Visoke agronomske šole v Brnu, redni Clan ČSAV in zunanji dopisni član SAZU. Akademik J. Kratochvll se je rodil 6. januarja 1909 v Kuskah pri Velikih Mezeričih kot deseti od dvanajstih otrok. Že v otroških letih seje z družino prešel 11 v Vel ike Mezeriče, kjerjc leta 1927 maturiral na realki. Po maturi je poslal sluSatelj pri rodos lovne fakultete v Brnu, Študiral je biologijo in geografijo. Že v drugem semestru je začel delati na raziskovalnem področju in kot Študent napisal Štiri znanstvene razprave. Od tretjega letnika dalje je bil zaposlen kot preparator na prirodoslovni fakulteti. Leta 1933 je bil promoviran za doktorja pri rodos lovnih znanosti in leta 1936 je habil ¡tiran za docenta za zoologijo na prirodoslovni fakulteti brnske univerze. Do tega časa je že nekaj let delal kol asistent v zoološkem zavodu Visoke šole za agronomijo v Brnu. Med okupacijo, ko so bile visoke Sole zaprle, je bil zaposlen v agronomskem raziskovalnem zavodu v Bmu. Po osvoboditvi seje vrnil na Visoko agronomsko Solo v Brnu in bil imenovan za rednega profesorja za entomologijo. V letih 1952-1958 je predsedoval komisiji ČSAV pri projektu zooloških raziskav, sočasno pa je ustanovil zavod za raziskovanje vretenčarjev in bil njegov prvi ravnatelj. Akademik J. Kratochvil je najprej deloval na področju entomologije in arahnologije. Posebnc zasluge sije pridobil pri raziskovanju naše podzemeljske favne, zlasti pajkov in suhih južin. Gradivo za raziskave je nabiral sam po jamah dinarskega krasa. O rezultatih teh raziskav je napisal prek 30 razprav, ki jih je objavil v letih 1930-1978. Že leta 1934je objavil v naš i h Prirodos lovnih razpravah sintetični pregled pajkov pod naslovom "Liste générale de Araignées cavernicoles en Yougoslavie", Raziskave pajkov in suhih ju Jin je nadaljeval tudi po vojni. Pri tem je skupaj odkril 9 novih rodov in 47 vrst pajkov, med suhimi južinami pa je odkril 3 nove rodove, 4 nove podrodove in 7 novih vrst.
Ko je v Brnu odprl v šestdesetih letih vertebratoloiko šolo, je ta kmalu doživela mednarodno priznanje. Sam je veliko naredil na področju taksonomije, morfologije in ekologije vretenčarjev. Posebno natančneje proučeval drobne vretenčarske škodljivce
v srednji Evropi pa tudi na Švedskem, Norveškem, Finskem in v Kanadi. V zavodu za preučevanje glodalcev je vodil ekipo, kije preučevala favno sesalcev ČSR in Evrope. Preučeval je tudi azijske sesalce in sesalce na območju Karibskih otokov. Skupaj je objavil prek 250 znanstvenih razprav, 200 poročil in poljudnoznanstvenih člankov, napisal je več učbenikov zoologije.
Za uspešno zn ans tveno d e lo j e dob i 1 ve I iko priznanj in nagrad. Od I ikovan j e b i I z redom dela (1969), dobil je zlato plaketo ČS A V za zasluge za znanost (1974, 1979), zlato plaketo R. Mendla{1975), zlato plaketo J, E. Purkynja (1978), zlato plaketo Visoke agronomske šole in Visoke šole za veterino univerze v Brnu (1979). Izbran je bil za častnega člana Slovaškega zoološkega društva S A V. bil je častni predsednik Češkoslovaškega zoološkega društva in častni član Entomološkega društva. Leta 1955 je bil izvoljen za dopisnega člana ČSAV, leta 1972 pa je postal njen redni član. Leta 1970 je bil izvoljen za zunanjega dopisnega člana SAZU.
Jože Bole
ANTON INGOLIČ (t 907-1992)
Anton Ingolič seje rodi I S. januarja 1907 leta na Spodnji Polskavi pri Pragerskem v mizarski družini. Realno gimnazijo je končal v Mariboru leta 1927. Po maturi je na Sorboni v Parizu leto dni študiral romanistiko in diplomiral na Pripravljalni šoli za profesorje francoščine v inozemstvu, Eno leto je bil obenem vpisan tudi naslavistiki ljubljanske univerze, kjer je leta 1931 diplomiral. Že dve leti pred tem seje še kot Študent poročil z učiteljico Adelo OpravŠ. Eno leto po diplomi je bil brezposeln, zalem je dobil službo h onorarn ega sup lenta na gi mnazij i v P tuj u, kjer je potem služboval do vojne. Na Ptuju se je spoznal z. nekaterimi vidnimi slovenskimi intelektualci in ume miki. Po izbruhu vojne so ga Nemci z ženo in dvema mladoletnima otrokoma junija 1941, med prvimi, pregnali v Srbijo. Tam je žive! najprej v Paračinn in Zaječaru, brezzaposlitveTodjeseni 1941 pa poučeval na gimnaziji v Čuprijt, Obenem je deloval med slovenskimi pregnanci in sodeloval v narodnoosvobodilnem odporu. Po osvoboditvi Beograda, leta 1944, so ga poklicali na tamkajšnji radio, kjer je organiziral slovenski oddelek, Julija 1945 seje vrnil na Ptuj, a se že naslednje leto pTeselil v Maribor. Ves ta čas je poleg poučevanja na gimnaziji sodeloval tudi v kulturnem in političnem življenju. Leta 1946 je bil član Ustavodajne skupščine in dve mandatni dobi republiški poslanec, V Mariboru je bil predstavnik mariborskih kulturnih dclavcev ter soustanovitelj revije Nova obzorja (1948), ki jo je pet let tudi urejeval, in Založbe Obzorja (1951). Leta 1955 seje z družino preselil v Ljubljano. Tuje poučeval na raznih gimnazijah, do upokojitve leta 1965. Medtem je bil leta ¡961-62 predsednik Društva slovenskih književnikov. Leta 1976 je bi! na predlog akademikov Mateja Bora in Bratka Krefta izvoljen za dopisnega in štiri leta zatem za rednega člana SAZll. Tedaj je obenem postal za dve mandatni dobi tajnik V. razreda: od leta 1980 do 1987 pa je bil tudi član plen uma jugoslovanskih akademij. Pomemben del Ingoličevega življenja bi spregledali, če ne bi vsaj omenili njegovih potovanj. Peš, s kolesom in pozneje z avtom je križ-kraž prepotoval vso Slovenijo, In kadar se mu j e 1 e pon udilapriložnost,sijeznavdušenjem ogle dal to a I i ono tuj o d eže! o, zl asti še po upokoj i t v i, ko ga n iso zadrževale pro fesorske obveznosti. Tako s i j e v nekaj desetletjih ogledal domala vso Evropo, zašel pa tudi daleč v osrčje bivše Sovjetske
zveze, v Združene države Amerike ter Egipt, Sudan in Etiopijo. A ta njegova potovanja niso bila le uresničitev njegovih potovalnih nagnjen, rodila so tudi več knjig (Kje ste Lamutovi, Sibirska srečanja, Onduo, moj Črni fant, na primer). Čeprav je bil Anton IngoJič znan po svoji veliki poklicni in drugi vestnosti, pa lahko o njem brez najmanjšega odlašanja rečemo, da je bil kljub vsemu predvsem pisatelj. Če izvzamemo običajne človeške nagibe, s čimer mislim predvsem na družinske in prijateljske vezi, bi pri njem lahko med pojmoma življenje in pisanje postavili enačaj. Pisal in objavljal je že od svojih zadnjih gimnazijskih let, pa dobesedno vse do konca življenja. Prvo črtico je objavil daljnega leta 1924, zadnji dve leta 1991, tri daljše nove le, ki naj biznji ma izš lev knjigi pod nasi ovom Črn i k urent, pa so ostale o b nj ego v i smrti še nenatisnjene.
Te zadnje navedbe so nameme. So namreč oprijemljiv dokaz, da v tem žalnem zapisu ni mogoče niti našteti vseh romanov, povesti, novel, dramskih in mladinskih knjig, ki jih je napisal pokojni avtor, pa čeprav bi opustili vse ponatise, revijalne objave, uprizoritve in gledališke priredbe njegovih del. Njegov opus je preprosto povedano tako obsežen, da odmerjeni prostor tega ne dopušča.
Zalo le nekaj kratkih oznak. Poleg Franceta Bevka in Miška Kranjca sodi med naj plodov i tej še slovenske pisatelje za odrasle in za mladino. Njegov pivi roman "Lukarji", ki je izšel leta 1936 v Mariboru Je obudil veliko zanimanje v literarnem svetu in pri Širšem krogu bralcev. Z njim je Ingolič dokazal, daje slovenski socialni realizem dobil pomembnega zastopnika po literarno umetniški strani; obenem pa je avtor s tem delom prinesel v slovensko književnost posebnost ljudskega življenj a med Ptujem in Dravo, kot sta pozneje prinesla vanjo Miško Kranjec Prekmurje, Prežihov V orane pa slovensko Koroško. S svojim naslednjim romanom "Vinski vrh", 1946, je zajel življenje v vinogradnih Halozah, v romanu "Soteska", 1939, življenje med Pohorjem, Bočem in Donačko goro, z romanom "Na splavih", 1940, je opisal življenje dravskih splavarjev, z delom "Matevž Visočnik" pa je ustvaril roman o mizarju in mizarskem delu, V romanu "Stavka" je iz pretežno kmečko domačijskega sveta prešel v okolje mariborskih tekstilnih delavcev, v povesti "Ugasla dolina" v svet nekdanjih koroških železarjev; in tako naprej. Poleg več knjig raznih povesti in novel je po vojni pisal o mladinskih brigadah, o med vojno prodanih otrocih, o slovenskem izseljenstvu po vsem svetu, Kasneje ga je začela mikati davna slovenska zgodovina, iz česar sta n asta la zgodo vi nska romana" Pra d edj e " i n1 rG ore le so grmad e". Od šte vi In i h m lad in sfcih del je treba navesti vsaj zgodbe "Udarna brigada", "Ptiček brez kijunčka", "Tajno društvo PGC", "Gimnazijka" in "Mladost na stopnicah". Od njegovih dramskih del pa vsaj sccnarij za televizijsko trilogijo o slovenskem izgnanstvu v Srbijo z naslovom "Žive vezi", leta 1975 uprizorjeno in predvajano po vsej tedanji Jugoslaviji, Dodati je potrehno vsaj Se avtobiografsko delo "Moje pisateljevanje", iz zadnjih let pa kratek roman iz sodobnega življenja "Delovni dan sestre Marije", A kljub vsemu temu - le skiciran emu naštevanju - je ostalo ob strani vse polno lepih knjig in novel, da raznih cnodejank ter številnih dramatizacij njegovih del niti ne omenjam. Kot je razvidno že iz teh samih bežnih navedb, je pisatelju Ingoliču zmerom šlo za to, da bi opisoval Življenje preprostega človeka, ki živi od dela svojih rok, ne pa da bi
razglabljal o vprašanjih intelektualcev; tako je sam avtor dejal o svojem de ki v nekem televizijskem intervjuju malo pred smrtjo. Razumljivo je torej, daje predvsem epik, pripovedovalec. Vendar pa je treba pri tem izrazito poudariti, da mu ne gre za golo fabuliranje, temveč da pri svojem slikanju življenja in oseb ostro opazuje, razčlenjuje ter skrbi za verodostojnost podrobnosti, da bi s tem ustvaril čim bolj resnično, živo in prepričljivo literarno podobo. Prav ta fabulativna zanimivost, združena z jasnostjo in življenjsko prepričljivostjo ter obarvana s pisateljevim sočutjem do ubogih in z nj egov i m o bč utkom za prav i čn ost pa je tista od i i ka nj egove umemot i, ki ni u j e ust vari I a ime in ga obenem pri ljubila naj širšim plastem bralcev, Nič čudne ga torej, d a so njegove knjige (s ponatisi, seveda) izšle doma doslej že v dobrem milijonu izvodov; v tujini, v prevodih, pa tudi ne dosti manj. Povedati je namreč treba, daje več kot polovica Ingoliče vi h del prevedena v 20 različnih tujih jezikov. Mnoge njegove knjige so tudi zunaj Slovenije, zlasti še po bivši Jugoslaviji pa tudi drugod po svetu, doživele po več ponatisov. Več njegovih krajših del si je razen tega utrlo pot v mnoge antologije novel doma in v tujini.
I ngol i te vo ogromno in odmevno delo je doživelo tudi vrsto visokih priznanj. Leta 1939 je prejel nagrado mesta Maribor, leto kasneje banovinsko nagrado, leta 1959 nagrado Društva slovenski h književnikov, istega letaSe Levstikovo (ki jo je prejel zatem še leta 1968); leta 1960 je dobil Prežihovo nagrado, veliko Prešernovo nagrado je prejel kar dvakrat {leta 1949 in 1978), nagrado AVNOJ-a pa leta 1983. Dvakrat je bil tudi odlikovan: leta 1949 z redom dela 11, stopnje in leta 1965 z redom bratstva in enotnosti.
Za sklep bi lahko dejali: opravil je nadvse bogato, plodno in žlahtno življenjsko delo, od katerega bo nedvomno veliko ostalo živega in zanimivega tudi Še za prihodnje rodove. Žal pa ni več njega, takega, kot je živel med nami. Neposrednega, prijaznega, živahnega, vestnega, preudarno zavzetega za vse napredno, predvsem pa neizmerno poštenega,
Janez Menart
HAKALD SAEVERUD (1897-1992)
V svojem petindevetdesetem ietu je spomladi 27. marca letos umrl zunanji dopisni član naše akademije, slavni norveSkt skladatelj Harald Saeverud. Harald Saeverud se je rodil 17. aprila 1897 v Bergenu. Tam je pozneje tudi študiral kompozicijo, v kateri seje zatem eno leto izpopolnjeval še v Berlinu.Zatem se je posvetil skladateljstvu in delno tudi dirigentstvu.
Prvo njegovo skladbo so izvedli že, ko mu je bilo 18 let, pozornost pa je vzbudil pri svojih 27 letih s svojim delom Simfonija I, leta 1920.
Stilno se je sprva usmeril v pozno romantiko, že takrat pa je bil tudi pod vidnim vplivom ljudske glasbe svoje domovine. Pomembnejša dela iz tega obdobja so tri simfonije (1, 11, III) in Sonata za klavir v g-mo!u. Kot mnoge druge evropske skladatelje je tudi njega proti koncu dvajsetih in na začetku tridesetih let zanimala tedaj aktualna atonalnost. O tem pričajo nekatera njegova dela iz t istega časa, na pri mer Suita za klavir. Koncert za čelo in orkester in C in quanta variazione piccole (vse 193 I). A tej atonainosti seje postopno odtujil, kajti v njem seje začel razvijati njegov osebni stil, kar je trajalo skozi vsa trideseta leta, v katerih je skladatelj postajal vse bol j svoj, njegova značilnost pa razšir jena tonalnost.
Izviren in v konceptu jasen Saeverudo v osebni stil seje zatem najbolj izrazilo pokazal po letu 1940, v času ko so Nemci okupirali Norveško Njegovo delo je tedaj nastajato iz potrebe, da bi glasbeno upodobil svoj notranji upor. Iz tega njegovega zagona je nastala vrsta pomembnih in slavnih skladb, med katerimi kaže za primer navesti vsaj simfonično trilogijo s podnaslovom Resistance Movement Symphony (1941) in leto zatem nastalo šesto simfonijo, poimenovanje "Dolorosa", Iz vseh del tega vojnega časa izžareva volja po uporu in osvoboditvi.
Saeverud je tudi po vojni napisal več umetniško dognanj h del, predvsem koncertov in simfonij, med njimi pa tudi glasbo za delo Peer Gynt. po predlogi Henrika Ibsena, Ta glasba je ena najznačilnejših avtorjevih storitev. Po formi, stifu in izrazu je koncipirana popolnoma drugače kot Griegova, je an ti romantična in bližja resničnosti, iz nje pa vejejo elementi in teme iz norveške ljudske glasbe. Ta glasbaje doživela mnogo izvedb
in priznanj in je zlasti v sni trn predelavi postala zelo popularna po vsem nordijskem svetu in tudi širše.
Umetniška vrednost in razvojna pomembnost kompozicij daje Saeverudu veljavo osrednje osebnosti starejše generacije novejše norveške glasbe, kar mu priznavajo številni pomembni evropski glasbeni kritiki in ki ga uvrščajo v vse pomembnejše glasbene enciklopedije; v nji h mu priznavajo nekatere značilnosti ustvarjanja, ki niso pomembne samo v norveškem, temveč v določenem smislu tudi vevropskem glasbenem okvini. Skoraj nepotrebno je omeniti, da gaje med svoje člane sprejela tudi Norveška akademija.
Temu pa, da je leta 1976 postal dopisni član SAZU, je poleg njegovega slovesa v nordijskem svetu botrovalo tudi naključje, da se je že pred petdesetimi leti srečal z B ožidarjem J akcem, to ga je potem pove za I o s SI ovenij o.kijojeprvičobiskalželeta 1934 in se tedaj spoznal z nekaterimi vodilnimi slovenskimi glasbeniki, med drugimi s Slavkom Ostercem, L, M. Škerjancem in Francetom Maroltom, kar je vplivalo tudi na razširitev njegove ustvarjalne tematike, saj je pozneje med vojno, ko je postal akt i ven sode la vec nor vešk ega odporn i škega gibanja, ob n apad u N emč ije na J ugosl avij o svojo Simfonijo odpora posvetil Božidarju Jakcu, preko njega pa tudi vsem jugoslovanskim borcem za svobodo. To simfonijo je leta 1953 z izrednim uspehom tudi osebno dirigiral na koncertu Slovenske filharmonije v Ljubljani (obenem s svojo suito Peer Gynt). Bivša Jugoslavija se mu je za njegovo vsestransko naklopnjenost oddolžila s tem, da mu je leta 1974 za Že omenjeno Simfonijo odpora podelila visoko državno odlikovanje. Harald Saeverud je ostal ves čas prijazno naklonjen naši deželi in je Ljubljano obiskal še leta 1975, torej že v svojem osemdesetem letu, ko je norveški pianist Kayserna recitalu v okviru Ljubljanskega festivala predstavil njegove klavirske skladbe.
Od svojega zunanjega dopisnega člana Harald a Saeveruda se je razred za umetnosti poslovil Selena svoji seji dne 12. novembra 1992., potem ko je izvede! za njegovo smrt iz pisma, ki ga je Akademiji poslal pokojnikov sin. Pisemce, v katerem navaja, daje bil njegov oče počaščen z državnim pogrebom in s posebno spominsko svečanostjo, ob kateri j e i zšla md i pr i ložn os t n a b roš u r ica o umr lem u metn i ku, j e taj nik s pou darkom prebral članom razreda v nagovoru pred začetkom seje.
Janez Menart
III
POROČILO O DELU SAZU V LETU 1992
DELO SKUPŠČINE SAZU
Skupščina SAZU je v ietu 1992 zasedala Štiri krat in sicer 27, fcbraulja, 14, maja, 11 junija in 17. decembra.
Skupščina jn«! 27- februarja 1993_
Skupi čine dne 27. februarja 1992, ki jc bila posvečena predvsem zaključnemu računu za leto 1991 ter finančnemu načrtu za leto 1992, SO se udeleiili:
Člani predsedstva: predsednik Janez Milčinski, podpredsednik Robert Bline, glavni tajnik Jane?. Balis, tajniki razredov: Emilijan Cevc, France Bemik, Ernest Mayer, Janez Menart. Franc Novak;
Redni član i: Jože Bole, Miroslav Brzin, Davorin Dolar, Matija Drovenik, Janez Feltich, Alojzij Finžgar, Slane Gabrovec, Ivan Gams, Ferdo Gestrin, Peter Gosar, Bogo Grafcnauer. Ludvik Gyergyek, Frane Jakopin, Janko Kos, Ni ko Kttrcl, Rudi Kyovsky, Valentin Logar, Boris Majcr. Lev Milčinski. Zdravko Mlinar. Dušan Moravec, Boris Paternu, Mario J'I en ¡Car, Primož Ramovš, JanezStanonik, Lujo Šuklje, Anton Trstenjak, Ivan Vidav, Sergij Vilfan, Anion VratuSa, Ciril Zlobec, Andrej O. Župančič,
Dopisni Člttni: Peter F'ajfar, Matija Gogala, Ljubo Golič, Kajetan Kovič, Ivan Lavrač. Lojze Lebič, Jože Maček, Janez Orožnik, Janko Plctcrski, Veljko Rus. Branko Stan ovni k, Alojz Sercelj, Joie Toporišič, Drago TrSar, Dragica TumSek,
Opravičeno odsotni člani: Lidija And o ISek-Jeras, Aleksander Bajt, France Bezlaj, Bojan Čop, DuSan Kad ¿i. Anton Ingolič, Taras Kermauncr, Bralko Kreft, UroS Krek, Janez M atj aši č, M i lan M i he I i č, J an ez Pek len ik, Anton Peteri i n. Stoj an Pretnar, MihaTišler, Josi p Vidmar, Lojze Vodovmk, Igor Vri Ser.
Skupščino je odprl predsednik SAZU akad. Janez Milčinski, ki je pozdravil navzoče in ugotovil, da se je skupščine od 88 članov udeležilo 56 tako, daje sklepčnost zagotovljena.
Predlagal je naslednji dnevni red: I Zapisnik skupščine SAZU z dne 15.10.1991
2.	Zaključni račun za leto 1991.
3.	Finančni načrt za leto 1992.
4.	Razno.
Dnevni red je bil sprejet brez pripomb.
a<i 1: Zapisnik skupičine SAZUz dne 15.10. 1991
Tudi zapisnik skupščine z dne 15.10,1991 je bil sprejet brez pri pnmh
ad 2: Zaključni račun za teto 1991
Upravni direktorB. Plavcje obrazložil zaključni račun za leto 1991. O tem je že razpravljalo predsedstvo S AZU na svoji zadnji seji dne 24.02.1992 in sklenilo poročilo podpreti ter ga predložiti skupščini v sprejem,
Prihodki SAZU so v letu 1991 znaSali 35.565.113,40 SIT, odhodki pa 35.446.104,00 SLT. Tako osiaiie presežek v znesku 119.009,40 SIT, Del tega presežka v višini 115,548,40 SIT se prenese v poslovni sklad, preostali del v znesku 3.461,00 SIT se prenese v leto 1992.
V	nadaljevanju je podrobneje obrazložil nekatere postavke iz poročila.
aj Sredstva %% sanacijo stavb SAZU
V	letu 1991 je SAZU prejela skupaj 24.124.269,80 SIT za potrebe sanacije svojih stavb. Od tega jedo 31.12.1991 porabila 18,412.417,70 SIT, ostanek torej znaša 5.711,852,10 SIT in je bil porabljen žc v začetku leta 1992 za delno plačilo izvajalcu sanacijskih del SCT Ljubljana, Sanacijaje potekala na stavbah Gosposka ul. 13 in Novi trg 5. Izdelani so bili tudi idejni načrti za sanacijo stavbe Novi trg 3.
Financiranje sanacije je bilo v lanskem letu nezadostno zaradi nerednega priliva denarja iz Proračuna in hitre rasti cen. Tako prejeti denar, na osnovi predračunov izvajalca del, ni več ustrezal revaloriziranim zneskom, Tudi način izplačevanja po sistemu "dvanajstin" je bil resna ovira za realizacijo zastavljenega sanacijskega programa.
V	letošnjem letu Akademija načrtuje dokončanje del na stavbi Novi trg 5 in izdelavo projektov za sanacijo stavbe Novi trg 3-
b)	Sredstva /a tiskovno dejavnost
V	letu 1991 je SAZU prejel a za tisk skupaj 2.105,285,80 SIT,porabila pa 3.25 9.464,80 SIT Primanjkljaj je krila iz obresti Za IN DO K so prihodki znašali 4.187.746,50 SIJ, kar jc bilo v celoti tudi porabljeno. Omogočili so samo delno realizacijo načrtovanega programa nabave periodike in revij. Zato je SAZU zaprosila MZT za dodatno financiranje tega sklada, vendar je dn sedaj prejela samo 400 000,00 SIT, kar nikakor ne zadostuje obstoječim potrebam,
Kljub slabemu financiranju je hila publikacijska dejavnost Akademije v preteklem letu zelo uspešna, kar kaže, da je bila usmeritev, da se denar najprej uporabi za stroške natisa, pravilna, izplačilo avtorskih honorarjev pa se odloži na kasnejši primernejši čas. (SAZU mora ie izplačati avtorske honoraijc za 220 avtorskih pol,) Zalo kaže tudi za leto 1992 postavili merila prednostnega financiranja. Ne gre pozabiti, da jc v letu 1991 SAZU objavila 24 del.
c)	Sredstva "Fonda za znanost", namenjena znanstvenemu detli upokojenih akademikov
Prihodki tega sklada so v letu 1991 znašali 2.478.544,40 SIT, odhodki pa 1,142.887,50
SIT. Preostanek denarja v znesku 1.335.656,90 se prenese v leto 1992.
Predsednik seje zahvalil upravnemu direktorju za prikaz finančnega poslovanja SAZU v
preteklem letu in odprl razpravo, ki je v glavnem zajela naslednja vpraianja:
1. Financiranje tiska SAZU ter financiranje nabave periodike in revij.
2 Sanacijo Stavb SAZU in zagotovitev delovnih kabinetov za člane SAZU.
3. Višino in revalorizacijo članskih nagrad.
4. Natis bihliografij Članov H AZI J.
1.	Razprave so SC udeležiti predvsem akad. R. Grafenauer, upravni direktor R Plavc, podpredsednik akad, R. Blinc ter glavni tajnik akad. J, Batis. Ugotovili so, da je ireba zagotoviti sredstva ne samo za nemoteno uresničevanje tiskovnega programa, temveč tudi za nabavo nujno potrebnih tujih znanstvenih revij in knjig. Za tiskovno dejavnost potrebujemo v letu 1992 najmanj 10 milijonov SIT inše dodatna sredstva za IN DO K, Opozorjeno je bilo na to, da izvira del težav pri financiranju Biblioteke SAZU tudi iz dejstva, da le-ta nima statusa osrednje, niti nepodročne knjižnice, ki imajo pri financiranju privilegiran položaj, SAZU jc Ministrstvo za znanost in tehnologijo že večkrat pisno zaprosila za dodatno financiranje INDOK dejavnosti in za posehen status svoje Biblioteke. Ministrstvo je sicer odobrilo nekaj dodatnih sredstev, na prošnjo v zvezi s statusom pa, žal, do danes ni bito odgovora. Posebej je bilo poudarjeno tudi pomanjkanje finančnih sredstev za izdajanje periodičnih publikacij SAZU.
Po končani razpravi o teh problemih člani skupščine soglasno sprejmejo sklep, da se pooblasti predsedstvo SAZU za reševanje nastalih finančnih težav.
2.	Po vprašanju akad. J. Stanunika, ali sanacijski program SAZU predvideva tudi zagotovitev delovnih kabinetov za člane, je pravni d i rektor kratko prikazal uresničevanje tega programa, V stavbi G osposka ul. 13 je že 10 tak ih prostorov, vendar se le-t i zaenkrat uporablj ajo za začasn e preselitve tistih inštitutov ZRC SAZU, ki morajo zapustiti svoje matične prostore zaradi izvedbe sanacijskih del. Tudi v stavbi Novi trg 4 bo Akademija pridobila nekaj kabinetov, v ta namen pa bo preurejeno celotno UL nadstropje v stavbi Novi trg 3.
3.	Upravni direktor je pojasnil način izračuna in način revalorizacije članskih nagrad, ki jih opredeljujejo določila Zakona o SAZU in ustrezni republiški predpisi.
4.	Akad. A. Kinžgur je opozoril na veliko zamudo, ki jc nastala pri izdajanju bibliografij članov SAZU. Ne sledi namreč začrtanemu programu objav, ki je bi! sprejet oh 50-letnici SAZU.
Glavni tajnik je pojasnil, da je o tej zamudi razpravljalo tudi predsedstvo SAZU, Odobrilo je prednostni natis Bibliografije članov III. razreda, saj je gradivo že dalj časa pripravljeno. Akad, F. Bemik, ki sicer ureja ¡rad eve glede izdaje hibliografijje podrobneje obrazložil nastalo situacijo. Ob 50-letnici SAZU je bilo sklenjeno, da se objavijo bibliografije vseh razredov in vseh članov SAZU. Ob sami obletnici so bile natisnjene bibliografije članov IV. in VI. razreda, gradivo za objavo bibliografij III. razreda pa je tudi žc nekaj Časa pripravljeno. Za ostale razrede se gradivo §e pripravlja. Natis bibliografij spremljajo številne težave, kol So: pridobitev ustreznih urednikov in sodelovanje posameznih članov z njimi. Spremembe metodologije priprave gradiva za bibliografije pa tudi niso zanemarljive. Bibliografije posameznih razredov bodo obj a vlj ene v nasl ednjem zaporedj u: najprej bo nati snj ena bibliografij a za III. razred, sledili ji bosta zelo obsežni bibliografiji I.razreda in 11. razreda ter na koneu 5e bibliografija za V. razred. Izdelava slednje ho posebej zahtevna glede na raznovrstnost umetniških stvaritev njegovih članu v. Zalo bo gradivo razdeljeno v dva tematsko ločena zvezka. 1. zvezek bo obsegal dela literarnih ustvarjalcev, II. zvezek pa dela likovnih in glasbenih ustvarjalcev in oblikovalcev.
Po končani razpravi so člani skupščine soglasno sprejeli zaključni račun in potrdili prenos dela presežka v višini 115.548,40 SIT v poslovni sklad
ud J: Ktnanfni načrt za leto 1992
Upravni direktor je seznanil skupščino, da podroben finančni načrt SAZU za ieto 1992 Se ni pripravljen, ker šc ni bil sprejet republiški proračun. Okvirni predlog proračuna za financiranje dela SAZU v letu 1992 predvideva vsoto J 8.715.400,00 SIT, kar je nominalno za šesl odstotkov več denarja, kol ga je v le namene SAZU prejela v lanskem letu. Za članske nagrade je predviden znesek 11.73.1.000,00 SIT s polletno revalorizacijo, za potrebe sanacijskih del pa je predvidena vsota 22.500.000,00 SIT. O lede na le predvidene zneske, ki nikakor ne bi zadostovali za uspešno poslovanje Akademije, upravni direktor izrazi upanje, da bodo ob sprejetju proračuna kot izhodišče u poŠte val i mesec december 1991, kar bi pomenilo določene pozitivne popravke zneskov.
Po ugotovitvi, d a so finančne težave več al i manj splošen pojav, in predlogu, naj se v reševanje problema financiranja SAZU pritegne tudi MZT, so člani skupščine z dvema vzdržanima glasovoma sprejeli informacijo upravnega direktorja o finančnem načrtu SAZU za leto 1992. Skupščina pa je predsedstvo pooblastila, da pripravi finančni načrt 1992, ko bo proračun sprejet.
ad 4: Rj/.no
Predsednik a kad. J. Milčinski se je zahvalil vsem tistim članom predsedstva, upravnemu direktorju in ostalim sodelavcem, ki so v času njegove bolezni skrbeli za nemoteno izvajanje vseh naloženih del in obveznosti.
Člane skupščine jc seznanit s potekom kand idacijskega postopka ki bližnje vol it ve funkci onaijev SAZU in z delom Komisije za pripravo osnutka Zakona o SAZU Ker razprave o možnih kandidatih v posameznih razredih Že niso končane, se podaljša ruk za en mesec, Predsedstvo SAZU pa bo tudi vnaprej spremljalo izvajanje kandidacijskega postopka in pripravilo vse potrebno za izvedbo volilnega postopka, Treba bo namreč najti najugodnejšo rešitev glede na dejstvo, da nova zakonodaja o SAZU Se nastaja, določila Zakona in Statuta pa šc veljajo.
Komisija za novi Zakon svojega dela Se ni zaključila, ker so nekatera vprašanja Še odprta. Ob koncu je predsednik seznanil skupščino, da ga je livropska akademija znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu povabila, da se udeleži sestanka predsednik»v vseh akademij iz nekdanje Jugoslavije. Razgovori bodo vSalzburguod 28. februarja do vključno I. marca 1992.
Ker se nihče več ni javil k razpravi, seje predsednik zahvalil za udeležbo in zaključil zasedanje skupščine ob 12,30 uri.
Skupščina dne 14. maja
Skupščina dne 14, maja je sprejela poroči i o predsednikah, podpredsednika in glavnega tajnika, razrešila je dosedanjega predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika ter izvolila novega predsednika, oba podpredsednika ter glavnega lajnika, Skupščine so se udeležili:
Člani predsedstva: predsednik Janez Milčinski, podpredsednik Robert Blinc, glavni tajnik Janez Balis; tajniki razredov: Aleksander Bajt, Emilijan Cevc, France Bernik, Dušan Hadži, Emest Mayer, Janez Menan in Frane Novak.
Redni člani: Jože Bole, Miroslav Brzin, Dragolin Cvetko, Davorin Dolar, Matija Dnovenik, Janez Feltich, Alojzij Pinžgar, Stane Gabrovec, Ivan Gams, Ferdo Gestrin, Josip Globe vnik, Peter Gosar, Bogo Grafenauer, Ludvik Gyergyek, Franc Jakopin, Vinko Kambič, Janko Kos, Uroš Krek, Niko Kurel, Rudi KyOvsky, Valenlin Logar, Boris Majer, France M i he I i č, M i tan Mihelič, Lev Milčinski, Ivan Minatti, Zdravko Mlinar, Duian Moravec, Janez Peklcnik, Mario Pleničar, Ivan Potrč, Primož Ramovš, Edo Ravnikar, JanezStanonik, Lujo Suklje, Miha Tišler, Anton Trstenjak, Ivan Vidav, Sergij Vilfan, Anton Vraluia, Franc Zadravec, Ciril Zlobec, BoStjan ŽckS in Andrej O, Župančič.
Dopisni člani: Lidija AndolSek-Jeras, Janez Bernik, Vinko V. Dolenc, Peter Fajfar, Matija Gogala, Ljubo Golič, Taras Kermauner, Lojze Lebič, Ivan Lavrač, Jože Maček, Janez Orešnik, Janko Pletcrski, Veljko Rus, Branko Slano vnik, Alojz Šercelj, Jože Toporišič, Jože Trontelj, Drago TrSar in Dragiea Tumšek.
Opravičili so se člani; France Bezlaj, Bojan Čop, Stanko Grafenauer, Kajetan Kovič, Joie Kraiiivec, Bralko Kreft, Janez Matjašič, Boris Paternu, Anton Peterim, Stoj an Pretnar in Lojze Vodovnik.
Skupščino so spremljali ludi predstavniki sredstev javnega obveščanja,
V uvodnem govoiu je predsednik SAZU akad. J. Milčinski najprej pozdravil navzoče ter ugotovil, daje sklepčnost dela skupščine zagotovljena, saj je od 86 članov prisotnih kar 73. Opravičil je tiste člane, ki se iz lega ali onega razloga skupščine niso mogli udeležiti. Nato je zaprosil prisotne, da počaste z mmuto molka spomin na redna člana SAZU Aniona Ingoliča in Josipa Vidmarja ler na zunanje dopisne člane Rudolfa Trofenika, Borisa Drujana, M i lova-na (iavazzija, J ose ta Kratochvila in Alojza Benea, ki so preminili v zadnjem obdobju. V nadaljevanju seje spomnil ži v Ij enjskihljuh i lejev nekateri h članov SAZU i njim čestital, Prav lako je čcstilal ludi številnim rednim in dopisnim članom SAZU, ki so v preteklem obdobju prejeli različna od ličja in počastitve.
Nato je predsednik akad. J, MilCinski predložil v obravnavo in sprejem naslednji dnevni red:
1,	Zapisnik redne skupščine SAZU £ dne 27.02.1992.
2,	Izvolitev delovnega predsedstva in komisij.
3,	Poročilo predsednika, podpredsednikov in glavnega tajnika z razpravo.
4,	Glasovanje o zaupnici in razrešitvi.
5,	Predlog in razprava o začasnih pravilih pri današnjih volilvah.
6.	Predlog predsed siva o kan d idalih za predsed n ita, oba podpredsednika in gi avnega tajn i ka,
7.	Volitve.
H Razglasitev rezultatov. 9. Zitključek skupščine.
Po krajši razpravi so navzoči sprejeli predlagani dnevni red (en glas proti),
ad 1: Zapisnik rednr skupščine SAZU z dne 27.02.1992
Z nekaterimi popravki je skupščina zapisnik sprejela.
ad 2: Izvolitev delovnega predsedstva in komisij
V imenu predsedstva S AZU je predsednik predstavil naslednje predloge za volitve organov skupščino in pojasnil, da so predlagani člani v te funkcije že privolili: Za delovno predsedstva: akad. P. Gosar (predsednik), akademika J. Fettich in J. Kos (člana). Za verifikacijsko komisijo: akad. D. Dolar (predsednik) in akad F. Jakopin (član). Za volilno komisijo: akad. E, Ceve (predsednik), akademika U. Krek in Z, Mlinar (člana). Za skrutinaiorja: dop. član J. OreSnik, kot predsednik, in dop, član J. Maček (član).
Skupščina je glasovala o predlogu v celoti in delovno predsedstvo, komisij i in skrutin a-torja soglasno izvolila.
Predsednik je nato povabil člane delovnega predsedstva, da prevzamejo vodenje skupščine in zaprosil verifikacijsko komisijo, da začne S svojim delom. Vse filane je Še enkrat opomni! na 55. člen statuta SAZU. ki določa, kateri odsotni Člani senc štejejo v kvorumskupščine, Po tem členu se v fcvorum današnje skupščine ne štejejo akademiki France Dezlaj, Bojan Čop, Anton Peteri in in Bratko Kreft,
Akad. Peter Gosar seje skupščini zahvalil za zaupanje in prešel k obravnavi dnevnega reda.
ad J: Poročilo predsednika, podpredsednika in glavnega tajnika z razpravo
Predsednik delovnega predsedstva akad P. Gosar je zaprosil predsednika S AZU akad. J. Milčinskega, nato podpredsednika akad. R. Blinea in na koncu Se glavnega tajnika akad,J. Batisa. da podajo skupi čin i svoja poročila o delu S AZU v zadnjem mandatnem obdobju,
Poročilo predsednika akad. Janeza Milčinskega
Spoštovani kolegici, spoštovani kolegi!
Praviloma Vam dolgujemo poročilo o delu in dogajanju na Akademiji v času od zadnje letne skupščine dne 15. oktobra 1991.
Takrat smo obširno poročali in razpravljali o sodelovanju z drugimi akademijami, o zakonski ureditvi odnosov z Znanstvenoraziskovalnim centrom in o osnutku Zakona in Statuta Akademije, pa tudi o razdruženju s Svetom akademij znanosti in umetnosti Jugoslavije. Razpravljali smo še o Sporočilu javnosti v zvezi t vojno na Hrvaškem in o Spomenici, ki smojopojlali v svet neposredno akademijam in posredno mednarodnim političnim forumom, Naslednje obdobje sedmih mesecev do današnjega dne - o tem smo Vam dolžni poračati -je minilo, lahko bi rekli, četudi v zaledju, pa vendar v senc i vse hujše vojne na Hrvaškem m sedaj še v Bosni in Hercegovini. Mimo tega smo prav v tem času doživljali živahno
valovanje razpoloženja v naši državi, z uspehi in napetostmi, s hvalo in kritiko političnih razmer, tudi teža v in nestabilnosti, ki so moti le umirjeni tek del a in gospodarjenja na Akademiji Bili smo priče tudi neprikritim izrazom nenaklonjenosti do Akademije ob spreneveda vem enačenju Znanstvenoraziskovalnega centra 7, Akademijo. Razdruženje Sveta akademij, hkrati z razpadanjem nekdanje Jugoslavije, je pripeljalo do prekinitve partnerskih zvez z akademijami v jugoslo v anski h republikah, pa tudi z akademijami Sirom po svetu, Predscdn i ki oziroma predstavniki akademij nekdanje Jugoslavije, prej članic S veta, smo sc srečal i nazadnje in po vsem videzu tudi zadnjič, ko nas je predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti Felix Unger povabil na Srečanje v Salzburg, l am smo se pogovarjali in I. marca 1992 sprejeli skupno Deklaracijo o možnostih akademij v prizadevanjih za miroljubno rešitev konflikta med republikami, ob takrat še mirni Bosni in Hercegovini, Vojna, ki z nezmanjšano krutostjo divja tam še danes in vse huje, je odmaknila pričakovanje vnovičnega sodelovanja v nedosegljivo prihodnost, Tudi vzpostavljanje novih ali oživljanje nekdanjih zvez med akademijami je oteženo ali pa ustavljeno, odkar se je vojn a razširila na Dalmacijo, Dubrovnik in sedaj še na Bosno in Ilereegovino.
Dogovarjanje s starimi in stavnimi akademijami v Vidmu, Veroni, Roveretu je utihnilo, zakasnila se je pogodba s Švicarsko naravoslovno akademijo. Z Avstrijsko akademijo znanosti smo pred podpisom dogovora za vmesni i as enega leta-preden bo mogoče skleniti bolj dolgoročno pogodbo.
Ob vseh teh težavah smo kolikor mogoče varovali dvoje načelnih stališč za obnašanje Akademije za današnji in pnhodnji čas,
Prvo: kolikor mogoče moramo čuvati mostove med akademijami in drugimi znanstvenimi in umetnostnimi ustanovami, dabo- ko bo krizno obdobje mimo - čim hitreje mogoče začeti z nomialnim sodelovanjem. Tako stališče lahko samo koristi umirjanju konflikta. Drugo: Akademija seveda ne more in ne sme zapirati oči pred dogajanjem in spremembami v svetu, ki jo obdaja, Nikdar pa ne sme ob tem pozabiti na to, da je bolj kot dnevna politika sposobna in glede na svoje poslanstvo dolžna zreti prek dnevnih dogodkov v daljo, v prihodnost.
O dejavnosti Akademije na znan si venem področj u, v pub I i kacijah, v med narod nem sodel ovanju, v izpolnjevanju skupnega raziskovalnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, o pomembnem in plodnem delu za pripravo novega Zakona 0 Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, o medakadetnijskih odborih in njihovem dosedanjem uspešnem delu, u zapletih okoli financiranja investicijskih del na starih akademrjinih poslopjih - o vsem tem bosta poročala podpredsednik akademik Robert Blinč in glavni tajnik akademik Janez Bat i s. Jaz pa naj ob tej priložnosti namenim nekaj besed v zahvalo podpredsedniku akademiku Bralk u Kreftu, ki mu bolezen že dlje kot leto dni brani, da bi se udeleževal dela v predsedstvu. Dokler je mogel, je to opravljal zavzeto in z veseljem. Koliko je bilo teh opravkov, vidimo šele sedaj, ko smo morali prevzeti to dolžnost. Pazljivi bralec lahko spozna iz zapisov o protokolarnih obveznostih v letop i si h i z zadnj i h let. Za pomeni bn a sode lovanj apri kulturnih dogajanjih doma in na tujem, ki pri površnem listanju lahko ostanejo prezrta, je Kreft dobil lepa priznanja in počastitve: dva častna doktorata, dopisno Članstvo dveh akademij in Matice srpske, častnoobčanstvo Maribora in Gornje Radgone in Se več drugih počastitev Naj vas te besede zalivale za zvesto pripadnost Akademiji spomnijo na člana predsedstva, ki ne more biti navzoč, ko ob izteku mandata po Šestnajstih letih skupaj z nami pTcpušča svoje mesto v predsedstvu mlaj šemu kolegu. V knj igi življ enj epi so v članov Akademije, izdani ob petdesclletn iei SAZU, so našteta vsaj glavna priznan ja naših članov, Iz teh je lahko spoznati ugled, ki ga naši znanstveniki in umetniki uživajo daleč onstran meja naše drŽave. Samo v obdobju
Štirih let zadnjega mandata jc državne nagrade prejelo deset naših članov, Iti inozemske med njimi. Devet Članov je bilo odlikovanih, pet z inozemskimi odličji. Pet jih jc prejelo častni doktorat, tri častna občanstva, dve imenovanji za Ambasadorja Republike Slovenije v znanosti - in Se veČdrugih priznanj, vse v manj kot štirih letih. To in kar bo Se povedanega, oaj bi tudi oaSi širši javnosti posredovalo objektivno podobo Akademije, njenega, poslanstva in njene vloge med konstitutivnimi prvinami mednarodno priznane države Slovenije, tako da njen državljan v srcu prepričan in z upravičenim ponosom lahko reče "naša Akademija"
Poročilo podpredsednika akad. Roberta Blinca
Po dogovoru v predsedstvu bom poročal o: mednarodnem sodelovanju, izvajanju sanacije stavb S AZU i n prizadevanj ih S AZU za i zbolj Sanje razmer n a področj u znanosti v SI oven ij i.
!. Mednarodno sodelovanje
V	obdobju 1988-1992 je imela SAZU pet samostojno sklenjenih pogodb z akademijami v tujini. Te akademije so: Beloruska akademija znanosti. Madžarska akademija znanosti. Indijska akademija znanosti, Venezuelska akademija za fizikalne, matematične in naravoslovne vede ter Akademija umetnosti Nemške demokratične republike.
Prek Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ pa je imela SAZU pogodbe s šestnajstimi tujimi akademijami. To so: Avstrijska akademija znanosti. Bolgarska akademija znanosti, Britanska akademija Češkoslovaška akademija znanosti in prek nje Slovaška akademija znanosti, Kitajska akademija znanosti, Kitajska akademija za družbene vede, Akademija znanosti NDR, Poljska akademija znanosti, Kraljevo društvo (Royal Society), London, Nacionalna akademija znanosti, Washington, Akademija znanosti ZSSR, Romunska akademija znanosti, Romunska akademija za družbenopolitične vede, Kuban ska akademij a znanosti. Akademija znanosti Francoskega instituta
V	okviru medakademijske izmenjave je samo v obdobju 1989-1991 delalo V tujini 164 slovenskih raziskovalcev 206,5 tedna, 130 tujih raziskovalcev pa je delalo pri nas 159 tednov,
V	letu 1991 sta se zaradi vojne mednarodno sodelovanj es tujimi akademijami in izmenjava raziskovalcev močno zmanjšali. Kljub temu pa je preko medakademijske izmenjave v A vstrij i 10 si oven sk i h raziskoval cev de lalo skupaj 7,5 tednov, na Madžarskem 16 slo v enskih raziskovalcev skupaj 13 tednov, v Veliki Britaniji 6 slovenskih raziskovalcev 9,5 tednov, v ZDA en slovenski raziskovalec 4 tedne in v ZSSR en slovenski raziskovalec teden in pol,
Z osamosvojitvijo Slovenije je Slovenska akademija znanosti in umetnosti odvzela Svetu akademij SFRJ pooblastilo, da jo zastopa pri sodelovanju s tujimi akademijami. Hkrati je oktobra 1991 obvestila vse tuje akademije, s katerimi je posredno ali neposredno sodelovala, daje pripravljena spoštovati vse pravice in obveznosti, ki izvirajo iz do tedaj sklenjenih pogodb, in da si želi, da se med akademijsko sodelovanje tudi v prihodnje uspešno razvija
Seveda bo t večino tujih akademij treba skleoiti oove pogodbe o sodelovanju, kar zahteva precej časa in tmda_ Beloruska akademija je sporočila, da je pripravljena tudi v novih razmerah spoštovati vse pravice in obveznosti, ki slede iz doslej sklenjene pogodbe, Royal Society je postala spomenico (Memorandum of Understanding), ki do sklenitve nove pogodbe omogoča nadaljevanje medakademijskega sodelovanja in medakademijske izmenjave.
Nacionalna akademija iz Washingtona je sporočila, da je v okviru začasnega aranžmaja pripravljena nadaljevali brczdeviznomedakademijsko izmenjavo, da paje treba s sklenitvijo nove pogodbe Se počakali.
Avstrijska akademija znanosti je prav tako sporočila, da je v okviru začasnega enoletnega aranžmaja pripravljena omogočili nadaljevanje dosedanje izmenjave. Pozneje naj bi sklenili novo pogodbo.
Poročilo o mednarodni dejavnosti SAZU ne bi bilo popolno, če ne bi omenili obsežnih osebnih stikov članov SAZU s tujimi univerzami, raziskovalnimi centri in akademijami. Mnogi člani SAZU SO bili izvoljeni za člane tujih akademij in z njimi aktivna sodelujejo na znanstvenem in umetniškem področju Vrsta akademikov je tudi s finančno podporo SAZU predavala na mednarodnih kongresih, sc udeleževala mednarodnih srečanj in obiskovala tuja univerzitetna in druga znanstvena središča.
2.	Izvajanje sanacij stavb SAZU
V	okviru sanacij stavb SAZU je bilo doslej skupaj saniranih i. 197,73 m2.
V	obdobju pred letom 1989jeSAZU obnovila in protipotresno zavarovala stavbo Novi trg V obdobju 1989-1992 je SAZU sanirala in nadgradila stavbo Gosposka 13 in začela s
sanacijo stavbe Novi trg 5. Zaradi vojne je bil pritok sredstev za sanacijo stavb SAZU v I. 1991 realno manjši kot v prejšnjih letih, kar je upočasnilo izvajanje sanacijskih del, V 1. 1991 je SAZU od Izvršnega sveta RS prejela skupaj 23,136.980,00 S IT, medtem ko mesto Ljubljana vi. 1991 ni več sodelovalo pri sanaciji stavb SAZU, čeprav je bilo ta načrtovano i nje vlada R Slovenije tO predlagala.
Za I. 1992 je v proračunu R Slovenije predvidenih za sanacijo stavb SAZU okoli 3 4 milijon o v SIT, kar bo predvidoma zadostovalo za dokončanje sanacijo Novega trga 5 in izdelavo načrtov za sanacijo stavbe Novi trg 3. Občina Ljubljana Center je izrazila pripravljenost, da sodeluje pri sanaciji in preskrbi nadomestne prostore za skladišče knjig Biblioteke SAZU tako, da bi se lahko izpraznila Prešernova dvoran a in skupaj s pritličnimi prostori na Novem trgu 5 uporabila za razstave in druge kulturne namene. Sodelovanje mesla pri financiranju sanacije stavb SAZU v letu 1992 še ni zagotovljeno, čeprav smo to pravočasno predlagali, Zaradi prepočasnega dotoka sredstev ne bo mogoče dokončali vseh sanacij skih del d o konca leta 1993, kolje bilo načrtovano,
Omeniti je tudi treha, daje SAZU V obdobju 1989-1991 v sodelovanju z investitorjem iz gospodarstva obnovila počitniški dom Akademije na Bledu - Vilo Epos -, ki tli bila več primerna za bivanje, SA7.U je tudi sproti vzdrževala počitniški dom SAZU v Planici. Prav tako je SAZU predlagala skupSčini občine Postojna, da ustanovi konzorcij za obnovo Stavbe InStituta za raziskovanje krasa v Postojni.
3.	Prizadevanja SAZU za izboljšanje razmer na področju znanosti v Sloveniji
Akademija sej c zavzemal a za odličnost slovenske znanstvene misli in umetniškega ustvarjanja ter njuno uveljavljanje v svetu. To je opravljala na dva načina:
-	z osebnim delom svojih članov in
-	z analizami stanja znanosti pri nas in s prispevki k oblikovanju slovenske raziskovalne politike.
V	obdobju 1988-1992 so člani SAZU po podatkih iz Letopisa vsako leto napisali med 400 in 500 razprav, člankov in samostojnih publikacij, kar kaže na visoko raven znanstvene in umetniške ustvaijalnosti. O vlogi Slovenske akademije znanosti in umetnosti v našem znanstvenem življenju priča dejstvo, da so člani Akademije od ustanovitve 1,1938 pa do
!. 1992 objavili več kot 14.000 znanstvenih razprav, knjig in člankov v periodičnih publikacijah.
V	obdobju 1988-1991 so člani SAZU sodelovali v komisijah in znanstvenih svetih in so skušali usmerjali znanstveno politiko tako, da bi naša znanost čim manj zaostajala za razvitim svetom. Analize, ki smo jih opravili v okviru SAZU, so pokazale, da sudi Slovenija po mednarodno priznanih kazalcih znanstvene ustvarjalnosti med srednje razvite evropske države, čeprav je v tem razredu precej pri dnu,
V	letu 1992 sodeluje več članov SAZU v Znanstvenem svetu R Slovenije, kjer si prizadevajo za uveljavljanje mednarodnih standardov pri ocenjevanju rezultatov znanstvenih raziskav in m zboljšanje pogojev za razvoj znanosti pri na¿¡. Tudi predsednik Sveta jc član SAZU,
V	zadnjem 4-letnem obdobju je SAZU uspešno opravljala tudi eno svojih najosnovnejših nalog, to je izvajanje programa Naravno in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki naj zagotovi izdelavo tistih temeljnih del, ki opredeljujejo slovenski narod kot narod. Sistematično in izčrpno znanstveno raziskovanje slovenskega jezika, zgodovine, umetnosti, ozemlja in njegovih značilnosti kot podlaga za sestavljanje in objavljanje temeljnih del o naši kulturi in naravnem okolju jc bil osrednji cilj, ki si gaje SAZU postavila že ob svoji ustanovitvi, L. 1979 je hil omenjeni program na pobudo predsedstva SAZU prvič predstavljen kot celota v samostojni publikaciji. Dopolnjen za srednjeročno obdobje 1986-1990 je izšel I. 1985, ob petdesetletnici SAZU - leta 1988 - pa v dvojezični, slovenski in angleški izdaji. L. 1991 jc izšel program raziskav v okviru Naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda za obdobje 1991-1995.
Program si kot svojo osnovno nalogo zastavlja izdelavo enciklopedičnih, leksikainih in monografskih publikacij, kart, atlasov in podobnih del, za katere je potrebno dolgotrajno, koordinirano, metodološko usklajeno delo raziskovalnih skupin, Njihova jedra so redni sodelavci inStitutov ZRC SAZU, ki je bil ustanovljen za izvajanje omenjenega programa Akademije. Delo vodi vrsta rednih in dopisnih članov SAZU, ki z ZRC SAZU sodelujejo.
V	okviru programa Akademije so bila v zadnjem času med drugim končana naslednja temeljna dela:
-	zadnji zvezek Slovarja slovenskega knjižnega jezika (skupaj 5 knjig);
-	zadnji zvezek Slovenskega biografskega leksikona (skupaj 15 zvezkov);
-	Slovenski pravopis - pravila.
Omeniti paje treba, da so izšla tudi naslednja dela: prvi dve knjigi Ltimološkega slovarja slovenskega jezika, več terminoloških slovarjev, več monografskih obdelav arheološke topografije in slovenskih arheoloških najdišč, vrsta knjižnih objav zgodovinskih, umemostnozgodovinskih, etnoloških in drugih virov, prvi knjigi Enciklopedije gospodarske in družbene zgodovine Slovencev. I i zvezkov Monumenta artis musicae Sloveniae, 35 zvezkov Literarnega leksikona, 2 knjigi Slovenskih ljudskih pesmi itd. Med načrti Akademije paje treba omeniti:
-	pripravo nove izdaje Brižinskih spomenikov,
-	začetek novega Slovenskega biografskega leksikona,
-	pripravo slovarskega dela Slovenskega pravopisa in seveda
-	nadaljevanje izdajanja prej omenjenih temeljnih del in periodičnih publikacij SAZU: Arheološki vestni k, Traditiones. Geografski zbornik, Acta Carsologica, Dve domovini, Razprave IV. razreda SAZU.
Poročilo glavnega tajnika a kad. Janeza Bat isa
1.	Medakatlemijski o d bo H
Posebna organizacija sodelovanja na raziskovalnem področju med akademiki posameznih akademij v bivši Jugoslaviji so bili v letih 1988-1992 medakademijski odbori (MO). V okviru teh odborov so akademiki in njihovi sodelavci opravljali pomembne raziskave. BivSi Svet jugoslovanskih akademij, ki je leta 1991 imel sedež pri HrvaŠki akademiji znanosti in umetnosti je koordiniral delo vseh MO, ki jih je bilo več kot 50, na posameznih akdemijah pa je bil sedež. enega ali več MO,
Na naši akademiji je imelo v zadnjih štirih letih sedež osem MO, Koordinacijski odbor za molekularne vede in Odbor za energetiko, ki se je pred letom reorganiziral v odbor naSe akademije.
Akademija ima tudi Svet za proučevanje in varstvo okolja, ki je podobno kot Odbor za energetiko sestavljen iz slovenskih raziskovalcev.
Na na5iakademijisoimeliscdežtileMO:MOzaravno in floro Jugoslavije (predsednik akad, Ernest M ayer), MO za proučevanje problemov mešanih gospodinjstev (predsednik akad. Stane Krašovcc), MO za proučevanje infekcij s Str. agalactias pri ljudeh in živalih (predsednik: akad Janez Bat is). MO za sodelovanje pri projektu ESF (Europcan Science Foundation) o nevladajočih etničnih skupinah v Evropi od 1850-1940 (predsednik akad. Sergij Vilfan), MO za energetiko, sedaj Odbor za energetiko (predsednik akad. JanezPekienik), MO za tiavrnatologijo v izrednih razmeTah (predsednik akad. Vinko Kambič), MO za proučevanje narodnih manjšin in narodnosti (predsednik akad. Anton VratuŠa), MO za koordinacijo znanstvenoraziskovalnega dela razredov in oddelkov za matematične, prirodoslovne, fizikalne, in tehnične vede (predsednik akad. Robert Blinc), Koordinacijski odbor za molekularne vede (predsednik akad. Dušan Hadži: Svet za proučevanje in varstvo okolja je vsa leta vodil dr. Avguštin I .ah
Raziskovalno delo sta v letu 1991 zaključila MO za proučevanje infekcij s Str. agalactias pri ljudeh in živalih ter MO za sodelovanje pri projektu ESF, MO za proučevanjeprobleniov meSanih gospodinjstev paje končal d el ornad i smrti predsednika in koordinatorja raziskav,
2.	Izdajateljska dejavnost SAZU
Od leta 1988 do 1992 je akademija izdala 66 publikacij in sodelovala Se pri 12 skupnih izdajah, Vse izdaje so pomembne za znanost in kulturo, predvsem pa za raziskovanje in ohranjanje naše naravne in kulturne dediščine.
V zadnjih letih so nastale težave zaradi nezadostnega financiranja. Zato ni bilo mogoče vsako leto izpolniti načrta tiska, ki gaje odobrilo predsedsvo Akademije. Kljub temu pa smo s količino in kakovostjo tiska Akademije in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU lahko zadovoljni.
Seznam izdanih knjig in imena avtorjev samostojnih publikacij
1, Splošne izdaje :
-	Utopiš, 39. knjiga,1988; 40. knjiga, 1989; 41. knjiga, 1990
-	Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1938-1988, 1988
-	Slovesna skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti ob petdesetletnici, 1989
-	Slovenski biografski leksikon (15. zvezek in Osebno kazalo), 1991
-	Srednjeročni načrt SAZU in ZRC SAZU 1991-1995, 1991
2. Periodične izdaje:
-	Acta carsologica XVJ1,1988, XVII 1,1989; XIX, 1990; XX, 1991
-	Filozofski vestnik 2/1988, 1 in 2/1989, t in 2/1990, 1 in 2/1991
-	Arheološki vestni k 39-40, 1989; 41,1990; 42,1991
-	Traditiones 18,1989; 19,1990; 20, 1991
-	Razprave It. razreda SAZU XII,1989; XIÏ1,1990; XIV, 1991
-	Razprave IV. razreda SAZU XXIX, 1988; XXX, 1989; XXXI, 1990. XXII, 1991
-	Geografski zbornik XXVIII, 1988; XXIX, 1989; XXX,1990; XXXI, 1991.
j. Serijske in monografske izdaje:
-	I. Gallus, Opus mu sicum 111/2,1988; Opus inusi cum IV/1, 1989; I V/2,1989; 1 V/3,1990; IV/ 4,1990; Selections quaedam missae 1,1991; 2, 1991; 3,1991; 4, 1991
-	Gallus in evropska glasbena renesansa (zbornik), 1991
-	D, Cvetko, lacohus Handl (Gallus vocatus) Cam i o I anus, 1991
-	J. Horvat, Nauportus, 1990
-	I, Šavcl, Arhcološka topografija Prekmurja, 1991
-	D, Kos, Urbarji za Belo krajino in Žumberk, 199i
-	D. Mihelič, P. Gcstrin, Tržaški pomorski promet 1759/60, 1990
-	B. Ziherl, Zbrana deta, V. knjiga, 1989
-	Narodne manjšine (zbornik z znanstvenega srečanja), 1990
-	Narodne manjšine 2, Položaj hrvaške, slovenske in srbske manjšine na Madžarskem, 199t
-	Slovenski upor 1941 (zbornik), 1991
-	R. Štefan, N. Jež, Čopovi galicijski dopisniki, 1989
-	J. Rotar, Korespondenca med F. Ramovšem in A. Beličem, 1990
-	Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja (I.ogarjev zbornik), 1989
-	N. Kuret, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848 (1/3), 1989
-	A. Baš, Opisi oblačilnega videza na Slovenskem v 17, in 18. stol., 1989
-	B. Curčič, Cave-dvvclling FscudoScorpions, 1988
-	A. Kranje, Recent Fluvial Cave Sediments, 1989
-	J. Matjašič, Monography of the Family Scutanellidae, 1990
-	M. Cul i berg, Late Glacial Vegetation in Slovenia, 1991
-	F. C i merman. M, Langer, Mediterranean Foraininifera, 1991
-	N. Mršič, Monograph on Faith worms (Lumbricidae) of Balkan, 1991
-	M. Bravničar, Belokranjska rapsodija za veliki orkester, 1989
-	Poškodbe glave in vratu (zbornik), 1990
-	Slovenija 88 - Okolje in razvoj (zbornik), 19S9
-	Meteorološki strokovni slovar, 1990
4. Koprodukcijske izdaje:
-	Literarni leksikon 33,1989; 34, 1989; 35, 1989; 36, 1990; 37,1990; 38. 1990
-	Historična topografija Slovenije 2, 1989
-	Stud i en und Texte zur Kirchengcsehichtc und Geschichte, 1989
-	Slovenski pravopis (1. Pravila), 1990
-	Slovar slovenskega knjižnega jezika (V. knjiga), 1991
-	S. Flego, M. Zupančič, Arheološka topografija občine Dolina, 1991
-	Jezikoslovni zapiski 1, 1991
Dogodki v zvezi z osamosvojitvijo Slovenije
Že pred odlofiilnimi dogodki, ki SO privedli do plehiscita in osamosvojitve Slovenije, seje Akademija vključevala v dogajanja na akademijah bivSe Jugoslavije. Predstavniki naše Akademije so npr zahtevali pojasnilo o "nedokončanem" memorandumu Srpskeakademije nauka i umetnosti (zasedanje S veta jugoslovanski h akademij v Pri zrenu 9,- 10 oktobra 1986), Konec leta 1990 (12. decembTa) je skupščina SAZU razpravljala o nalogah Akademije po slovenskem plebiscitu za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo. Posebno poznmost je posvetila potrjevanju narodove samobitnosti in iskanju novih poti za sodelovanje s sorodnimi znanstvenimi in umetnostnimi ustanovami v svetu
Naslcd nj a sku pščina S AZ U 2 8. f 2.1991 j e pono vno pol rd i I a slaJ i šča predsedstva i n skupšči ne 17. leta 1990.
Ob sprejetju akta o neodvisnosti Republike Slovenije 25. junija 1991 so se predstavniki Akademije udeležili slovesnega zasedanja SkupSči ne Repuhlike Slovenije, zvečer pa so se udeležili slovesne razglasitve Republike Slovenije. Po razglasitvi neodvisnosti je 27. junija Akademija poslala pozdravne brzojavke predsedstvu Republike Slovenije, skupščini in vladi. Ob agresiji na Slovenijo 28. junija 1991 je bila sklicana izredna seja predsedstva SAZU, ki jo je zaradi odsotnosti predsednika vodil glavni tajnik. Poslan je bit poziv za mir in ustavitev agresij u med narodn i kulturni in znanstveni javnosti skupaj s PEN klubom, D ruši vom p i salelje v Slovenije, Slovensko matico in obema slovenskima univerzama.
SAZU je 29. junija poslala vsem evropskim in ameriškim akademijam pismo o stanju po agresiji J A na Slovenijo, Pismo je bilo poslano tudi predsedstvu, skupščini in vladi Republike Slovenije.
Več članov SAZU je posredovalo za mir pri uglednih tujih institutcijah in osebnostih Predsednik SAZU je pisal kardinaloma Koenigu in msgr. Poupardu ter akademijam v Italiji (Rovereto, Ud i ne, Veronaj, podpredsednik BI i ne pa je skupaj z nekaterimi zunanjimi dopisnimi člani iz ZDA in drugimi ameriškimi znanstveniki posredoval pri članih ameriškega senata in Kongresa. Zunanji dopisni članR. Trofen ik je vimemi nemških dopisnih Članov SAZU poslal Spomenico o položaju v Sloveniji predsedniku in kanclerju Zvezne republike, V imenu ameriških slavistov, univerzitetnih profesorjev, seje z več komunikeji zunanji dopisni član Rado I- Leoček obrnil na predsednika, zunanjega ministra in kongres ZDA, akad. Gams pa znanstvenikom in sodelavcem po Evropi, dopisni Član J. Trontelj predsedniku ZDA G. Bushu, zunanjemu ministru i. Bakerju in veleposlaniku v Beogradu W, Zirnmermannu,
Na seji predsedstva SAZU 7. oktobra 1991 so člani sklenili, da se SAZU vključi v splošna prizadevanja za mednarodno priznanje Republike Slovenije s poslanico tujini, v kateri so predstavili zgodovinski razvoj slovenskega naroda in njegova prizadevanja za samostojnost. Člani Akademije so sklenili, da SAZU glede na nastale spremembe ob osamosvojitvi R Slovenije poišče svoja pota za povezovanje in sodelovanje s tujimi akademijami. Poslala je pismo vsem tujim akademijam, s katerimi je sodelovala, glede prevzema pravnega naslcd stvamedakademijski h pogodb Sveta jugoslovanski h akademij, S tem je SAZU prevzela vse pristojnosti iz naslova sodelovanja s tujino, ki jih je zanjo do sedaj opravljal Svet jugoslovanskih akademij.
Skupščina SAZU je 15. oktobra sprejela "Osnutek Spomenice 0 temeljih nastanka slo venskega naroda in slovenske državnosti", da v prehodnem obdobju v osebnih stikih uredi vse potrebno glede poslovanj a S veta jugoslovanskih akademij in delitvene bilance O tem so bili ie doseženi določeni dogovori s predstavniki HAZU iz Zagreba na sestanku na Otočcu dne 14. oktobra 1991.
S kupSč i na j e sprejeta besed i I □ sporočila javnosti ob agresiji n a Republ ¡ko HrvaŠko, v katerem SAZU obžaluje iti obsoja agresijo v sosednji republiki.
Na izredni seji predsedstva SAZU so člani sprejeli besedilo "Spomenice o temeljih nastanka slovenskega naroda in slovenske državnosti" ter določili,da se s tem dokumentom seznanijo organi Republike Slovenije, akademije nekdanje J ugoslavije, tuja tn domača javnost. Po poročilih članov ožjega predsedstva je predsednik akad, J. Milčinski izrekel nekaj zahvalnih besed v imenu podpredsednika akad. R, Blinca in glavnega tajnika akad. J, Batisa ter v svojem lastnem imenu. Najprej seje spomnil preminulih članov in se nato zahvalil članom predsedstva, članom ožjega predsedstva, glavnemu tajniku akad. J, Bat i su, članom komisije za pripravo predloga osnutka novega Zakona O SAZU, tajnikom razredov ter upravnemu direktorju B Plavcu, za uspešno in zavzeto sodelovanje. Zahvala je šla tudi vsem službam SAZU, ki so skrbele, daje bilo delo pravočasno in korektno opravljeno, Akad. P. Gosar se je članom ožjega predsedstva zahvalil za poročila in povabil člane k razpravi,
Sledila je krajša razprava o poročilih, ki so se je udeležili akad. B.Žekš, akad. R. Blinc, akad. A, Vnituša in akad. J. Pekienik. Skupščina je nato sprejela predlog, da se iz članskih nagrad prispeva V naslednjih dveh mesecih po 10% za pomoč heguncem iz BiH, Ker je v tem času verifikacijska komisija končala svoje delo, jc sledilo
Poročilo verifikacijske komisije
Predsednik verifikacijske komisije akad. D, Dolarje poročal, da se bo od skupnega števila čl ano v S AZ U (86 članov) udeleži lo današnj i h vol itev 72 č i ano v. Glede na to, da 4 oprav i čeno odsotni člani ne štejejo v kvoruro, ima SAZU v celoti 82 volilnih upravičencev,Navzočih jc 68% volilnih upravičencev. Tako kandidati za svojo izvolitev potrebujejo najmanj 42 pozitivnih glasov.
ad 4; Glasovanje o zaupnici in rezrešitvi
O zaupnici m razrešitvi predsednika, oheh podpredsednikov in glavnega tajnika SAZU, je skupščina glasovala javno in oh enem vzdržanem glasu sprejela zaupnico in razrešitev,
nI 5: Predlog in razprava o začasnih pravilih pri danaSnjib volitvah
Predsednik delovnega predsedstva akad. P. Gosar jc odprl razpravo o predlogu Pravilnika za volitve funkcionarjev SAZU v letu 1992, ki jc sestavni del delovnega gradiva za današnjo skupščino.
Predsednik akad. J. Milčinski je najprej pojasnil, da gTe za tretjo različico Pravilnika, ki ga jc pripravilo predsedstvo SAZU po tehtnem premisleku na podlagi zakonskih določil ter predlogov in pri pom b posameznih razred o v. Men i I j e, da bo Pravi I n i k postal dragoceno grad i vo za novi Statut SAZU.
K predlogu akad Z, Mlinarja, da se črta 6. točka Pravilnika, ki govori o možnosti pripisa dodatnega kandidata, je akad. P. Gosar pojasnil, da ta možnost pomeni svobodno izbiro kandidata in je element demokratičnih volitev. Enakega mnenja je bil tudi akad. A. Kinžgar Na prošnjoakadJ.Peklenikainpredlogakad, B, Grafenauerja, da predsedniški kandidat, ki v prvem krogu ne ho izvoljen, kandidira za eno od podpredsedniških funkcij, predsednik akad J. Milčinski podrobneje pojasni 9. točko Pravilnika, ki ureja to vprašanje, postopka, saj meni, da so posamezni razredi predlagali več kandidatov, ki pa v končnem predlogu niso bili
upoštevani. Akad. J, Stan on i k pa je Se vpraša!, zakaj je predsedstvo kandidate, če so bili predlagani, izločilo iz seznama.
Predsednik akad J, Milčinski je pojasnil, daje dokončni seznam nastal na podlagi predlogov, ki so imeli večinsko podporo v vseh razredih in na podlagi soglasja, ki so ga predlagani kandidati dali k svojim kandidaturam. Sicer pa so vsi £ lan i imeli močnost aktivno sodelovati v celotnem kandidacijskem postopku.
Akad, B. Grafenauer je Se pogrešal pisno mnenje razredov O posameznih predlaganih kandidatih, ki naj hi bilo priloženo seznamu kandidatov.
Predsednik delovnega predsedstva akad. P, Gosar je zaključil razpravo o predlogu Pravilnika z ugotovitvijo, da se zaveda, da bi bilo možno izvedbo kandidacijskega postopka in volitve urediti tudi drugače. Vendar dokler ni Sprejela nova zakonodaja SAZU, velja ta vprašanja urejati po predlaganem Pravilniku.
Nato so člani o predlogu Prav ilnika za volitve funkcionarjev SAZU v letu 1992 glasovali in ga sprejeli ob dveh vzdržanih glasovih.
ad 6: Predlog predsedstva o kandidatih za predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika
Na prošnjo akad, P. Gosarja predsednik akad. J. Milčinski predstavi predlogo kandidatih, ki ga jc pripravilo predsedstvu SAZU,
Predsednik akad ). Milčinski pove, da bo imela Slo verska akademija znanosti in umetnosti tudi v prihodnje predsednika, dva podpredsednika in glavnega tajnika. Za predsednika sta dva predloga in sicer akad. A. Bajt ter akad. F, Bemik. Za pod predsednika predlaga predsedstvo akad. K. Blinca in akad. C. Zlobea, za glavnega tajnika pa akad. M. Drovenika. Predsedstvo je pri predlaganju kandidatov izhajalo iz interesov Akademije, iz potrebe, da se zagotovi zastopanost razreda za umetnosti ter da se zagotovi možnost medsebojnega sodelovanja izvoljenih funkcionarjev. Predlog je nastajal na podlagi posvetovanj s kandidati in t. razredi ter pridobitve njihove privolitve, da sprejemajo kandidature za posamezne funkcije, Poleg tako nastalega dokončnega predloga pa je predsedstvo skleniloomogočiti tudi pripis dodatnega kandidata, če je le-ta v kandidaturo privolil,
Po tej predstavitvi je akad. P, Gosar povabil k razpravi o predlaganih kandidatih. Oglasil se je le akad. M, Drovenik, kandidat za glavnega tajnika. Ker do sedaj ni imel pomembnejše funkcije na SAZU, se je zbranim kratko predstavil,
ad 7: Volitve
Predsednik volilne komisije akad, E. te veje pojasnit navzočim članom volilni postopek, kot ga določa sprejeti Pravilnik za volitve funkcionarjev SAZU v letu 1992.
ad 8: Razglasitev rezultatov:
Po odmoru, med katerim so član i skupščine glasoval i, je sporočil predsednik volilne komisije akad. E. Ccvc naslednji izid glasovanja: za predsednika je bil i 47 glasovi izvoljen akad. F Bemik, medtem ko je dobil akad. A. Bajt 21 glasov. Za podpredsednika sta bila izvoljena akad. R, Rlinc z 53 in akad. C. Zlobec z 44 glasovi, Akad. M. Drovenik pa je bil za glavnega tajnika izvoljen z 69 glasovi.
Vsi volilci, ki določenega kandidata niso izvolili, torej niso obkrožili njegovega imena in priimka,sose skladno s prvim od Slavkom 7. točke Pravjlnjkaza volitve funkcionarjev SAZU v letu 1992 vzdržali. Zapisati moramo še naslednje:
-	priimek in ime akad. A. Bajta na dveh glasovnicah nista bila obkrožena, pripisana Sta bita akad. B, Paternu in akad. P. Gosar;
-	priimek in ime akad. R. BI inea na dveh glasovnicah nista bila obkrožena, pri pisana sta bila akad. P. Gosar in akad B. ŽekS, ena glasovnica za akad. R. Blinca ni bila oddana;
-	pri imek in ime akad. C. 2! o bca na deseti h g lasovn i cah n i sta bi la obkrožen a, pri p i san i pa so bili akad. A. Bajt (3x), akad. F. Bemik (3x), akad J. Peklenik, akad. P. Gosar, akad. S. Gabrovec in dop. član V. Rus;
-	priimek in ime akad. M- Drovenika na eni glasovnici nista bila obkrožena, pripisan je bil akad. U. Krek.
Ob ugotovitvi, da je skupščina že v prvem krogu izvolila nove funkcionarje S AZU, jim je dosedanji predsednik akad. J. Milčinski iskreno Čestital, prav tako tudi predsednik delovnega predsedstva akad, P Gosar.
Novoizvoljeni predsednik akad. P. Bcmikseje vimenu izvoljenih zahvalil za izkazano zaupanje z oblj ubo, da bo ožj e predsedstvo s svoj im delom to zaupanj e opravičeval o. Akad. F. Bera iku je nato čestital drugi kandidat za predsednika akad. A. Bajt, kise je ob tejpriliki zahvalil vsem tistim članom SAZU, ki so zanj glasovali.
Skupščina je sprejela Je naslednji obvestili:
-	da se bo naslednji dan, tO je 15. maja 1992 ob 9. uri sestalo predsedstvo v dosedanji in novi sestavi ter
-	d a bo slovesnost razglasitve novi h funkcionarjev SAZU dne 11. j unija 1992, na katero bodo poleg Članov SAZU povabljeni tudi predstavniki političnega Življenja Slovenije,
ad 9: Zaključek sku pščine
Ker je bil dnevni red za današnjo sejo izčrpan, seje predsednik delovnega predsedstva zahvalil navzočim članom za sodelovanje in zaključil današnjo skupščino ob 12,05 uri.
Skup&ina dnt 11. junija 1991
Slovesna skupščina ob predstavitvi novoizvoljenega vodstva Slovenske akademije znanosti in umetnosti za nadaljnje obdobje štirih let seje začela ob 11, uri,
Poleg članov dosedanjega in novoizvoljenega vodstva so bili prisotni mnogi redni in dopisni člani SAZU ter številni gosti, med njimi: M. Kučan, predsednik Predsedstva R Slovenije, dr. F. Bučar, predsednik Skupščine R Slovenije, prof.dr. P. Tancig, minister za znanost in tehnologijo, dr, A. Šuštar, ljubljanski nadškof in metropoli!, prof.dr, M. Tišler, rcktoT Univerze V Ljubljani, prof.dr, A. Kri žman, rektor Univerze v Mariboru, J. Strgar, predsednik Skupščine mesta Ljubljane, ga, J, SteFan-Bastl, veleposlanica Republike Avstrije v Sloveniji, g. dr. G. Seibcrt, veleposlanik Zvezne republike Nemčije v Sloveniji, g. prof. A, lenco, predstavnik Veleposlaništva Republike Italije v Sloveniji, g. M, Dular, častni generalni konzul Kraljevine Belgije v Sloveniji, g dr. M. Škof, častni generalni konzul Kraljevine Nizozemske v Sloveniji, g. M. Kuhelj, častni konzul Kraljev i ne Norveške v Sloveniji in g. N. Tičar, častni konzul Republike Finske v Sloveniji.
Novoizvoljeni predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akad F. Bcmtk je najprej v imenu dosedanjega predsednika akad, J. Milčinskega in v svojem imenu pozdravil prisotne redne in dopisne člane SAZU ter goste, nato pa jc zaprosil akad. J. Milčinskega za pozdravni govor.
Pozdravni govor dosedanjega predsednika akad Janeza Milčinskega:
Na volilni skupščini dne 14. maja 1992 smo potrdili sklep predsedstva, da bomo približno mesec dni po izvolitvi novih vodilnih članov predsedstva le-te predstavili državnemu vrhu in še izbranim osebnostim , ki se bodo v novem mandatnem obdobju srečevali s člani naše Akademije in z njenim ožjim vodstvom Tako bi prvim in drugim prihranili čas, ki bi ga bilo treba nameniti protokolarnim obiskom, povabljenim pa bi omogočili, da se seznanijo z akademiki po lastnem izboru in zanimanju, hkrati pa kot dragi gosti spoznajo tudi dom naše Akademije. Tako začenjamo predstavitev v obrnjenem redu, namesto da bi začeli Z akademiki, ki so \< skupnosti Akademije, začenjamo s hišo, kjer Akademija domuje.pač tako, kakor doživlja Akademijo drag in spoštovan gost ob prvem obisku, Z nekaj besedami pojasnila (saj opravičevati se nimamo za kaj!) naj obrazložimo nastanitev Akademije: Ob oživitvi teta 1945 in v naslednjih letih je Akademija dobila v uporabo in last tri poslopja, častitljiva po starosti, ubornapo stanju in uporabnosti. Ob vsakem majhnem potresu smo zatrepetali od skrbi. Ogrevanje v pečeh na trdo gorivo je upravičeno zbujalo strah pred požarom, ki bi ogrozil nenadomestljive fonde podatkov v kartotekah in arhivih. Nekako pred petnajstimi leti jo ji? začele adaptacije in zavarovanje zgradb proti potresu in požaru, Najprej v najhuje ogroženih hišah onstran trga: vogalna palača številka 4 je bila usposobljena pred tremi ieti, sosednja številka 5je v delu; še jo zastira gradbeni oder; znotraj je narejenega že veliko, fasada ho urejena nazadnje. ObSalendrovi ulici onstran dvorišča je na neugledni zasilni zgradbi iz prvih let po vojni zrastla Štirietažnica, kije zagotovila dokaj delovnega prostora za inštitute Znanstvenoraziskovalnega centra Akademije in kabinete za akademike. Ostaja tale palača - kot nekdanji lontovž pač zasluži to oznako-, v kateri smo sedaj le, ko še nismo pozabili njene na pogled propadajoče zunanjosti, kijo pa-palačo-navzlic temu imamo radi. Kliče po protipotresnem zavarovanju, po koreniti prenovi, ki naj jo ohrani še kakšno stoletje Ob tej prenovi bo urejena tudi zunanjost, prej bi bilo prenavljanje fasade
neupravičeno razsipanje denarja. Stvarno in trezno ocenjeno bi bita prenova akademijskega središča na Novem trgu lahko končana ob 60-letnici Akademije leta 1998. Zgodovina Akademije od njene formalne ustanovitve leta 1938 je navezana na to hišo: tu so bile sprejete pomembne odločitve, tu so vse od leta 1945 naprej volili nove člane in izbirali predsednike, podpredsednike in glavne tajnike. Podpredsednika Krefta in mene kot predsednika so izvolili leta 1976, pred šestnajstimi leti. In prav tu, še preden bo palača notranje in zunanje preurejena, bo ~ vsaj upam - v tej dvorani že naslednje leto delovna slovesnost v čast 300-letnice prve Akademije v Ljubljani; štejemo jo za predhodnico sedanje, to je bila Aeademia operosorum. ustanovljena leta 1693. Od njenega prenehanja v dvajsetih letih 18. stoletja formalno ni povezave z našo, sedanjo Akademijo. Toda vmesni čas polnijo znastvene in umetnostne združbe, ki po svojem prizadevanju, ugledu in dosežkih ne zaostajajo za akademijami, kakršne so v tistih časih že delovale v raznih središčih Evrope Na zadnji skupščini smo članom navedli nekaj podatkov o gibanju članstva v zadnji mandatni dobi štirih let, o počastitvah in priznanjih članov doma in na tujem, o pogodbenih zvezah z drugimi akademijami in o dejanskem izkoriščanju teh zvez, o objavah, monografijah in razpravah v zbornikih, o udeležbi akademikov in dopisnih članov na mednarodnih kongresih ali v vlogi povabljenih predavateljev na tujih univerzah. Večino teh podatkov boste lahko našli v Letopisu, ki smo si Vam ga dovolili poslati skupaj z vabilom.
Za goste na današnji skupščini si dovoljujemo iz poročil na volilni skupščini navesti samo nekaj podatkov: Akademija je bila do osamosvojitve Slovenije po prostovoljnem dogovoru enakopraven član Sveta akademij SFRJ; kot takšna je Svetu zaupala sklepanje pogodb o sodelovanju (z brezdevizno izmenjavo znanstvenikov kot pomembno dejavnostjoj in je bila na ta način povezana s šestnajstimi akademijami in analognimi organizacijami širom po svetu. Mimo tega je imela še posebne lastne pogodbe s petimi inozemskimi akademijami Sedaj sklepamo nove pogodbe in obnavljamo dotedanje iz seznama Sveta akademij; vse v obsegu glede na stvaren interes in kolikor bomo predvidoma mogli kriti stroške bivanja tujih gostov in stroške prevoza za raziskovalce, kijih bo v zameno napotila naša Akademija Akademija in Znanstvenoraziskovalni center, ki je samostojna znanstvena organizacija, vendar po določbah zakona in statuta povezana z Akademijo. Akademiki namreč delajo na katerem od štirinajstih institutov ali pa so člani ali predsedniki znanstvenih svetov. Predsednik Akademije predseduje Svetu skupnega raziskovalnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Akademiki iz strok ki niso zajete v skupnem programu, tako fiziki, kemiki, raziskovalci iz medicine in veterine, arhitekti, ekonomisti in še nekateri, pa znanstveno delajo na univerzah in podobnih institucijah. Tako tudi vsi člani umetnostnega razreda, od pesnikov do kiparjev in skladateljev.
Koordinacijski odbori med raziskovalci sorodnih strok iz raznih akademij prejšnje Jugoslavije bodo morali biti odslej organizirani kakor skupni raziskovalni programi z inozemskimi akademijami.
Bogata znanstvena proizvodnja Akademije in njenega Znanstvenoraziskovalnega centra odseva tudi v živahni izdajateljski dejavnosti na Akademiji. V zadnjih štirih letih (ko so že nastajale težave s podražitvami tiskarskih storitev in zaostajanjem višina razpoložljivih sredstev) je vendar SAZV izdala še 66 publikacij in pri dvanajstih sodelovala v koprodukciji. Letos so težave še znatno večje.
Akademijina knjižnica ima 395500 knjižnih enot. Njen fond se množi, v prvi vrsti iz zamenjavanja publikacij z drugimi zavodi. Naše publikacije (za vse stroke skupaj j m pošiljajo na 1473 naslovov na vseh celinah.
Tako smo, v kratkem in ne popolno, predstavili Slovensko akademijo znanosti in umetnosti
z njenim domom, njeno zgodovino, njenimi člani in njihovimi dosežki. Ostane mi Še prijetna dolžnost, da Vam. spoštovani gosti, predstavim vodilno skupino akademikov, ki smo jih izvolili na tn in uli skupščini PripOm injam samo, da so bili na tajnih volitvah vsi izvoljeni v prvem krog u z absolutno večino volilnih upravičencev
Za predsednika v naslednjih štirih letih je bil izvoljen akad. prof. dr. France Bernik Iz 2. razreda za fdološke in literarne vede:
France Bernik, rojen leta 1927, doktor literarnih znanosti, je znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter hahilitirani redni profesor za slovensko književnost ljubljanske univerze, dopisni član SAZU od leta 1983, redni od leta 1987, tajnik razreda za fdološke in literarne vede od leta 1988 do letos, od decembra lani tudi član ožjega predsedstva Akademije. Je raziskovalec slovenske književnosti 19. in 20. stoletja v evropskem kontekstu, avtor sedmih samostojnih knjig s tega področja, med njimi treh o Ivanu Cankarju in njegovem delu ter glavni urednik nacionalne zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Bernik je vsakoletni gostujoči profesor na avstrijskih in nemških univerzah, udeleženec številnih mednarodnih znanstvenih posvetovanj, sodelavec uglednih evropskih strokovnih revij ter redni član Društva za slovenistične študije v Združenih državah Amerike.
Nadalje smo izvolili, kakor to zakon zahteva, dva podpredsednika in sicer akad. prof. dr. Roberta Blinca iz 3. razreda za matematične, fizikalnem tehnične vede ter akad. Cirila Zlobca iz 5. razreda za umetnosti;
Robert Blinc, rojen leta 1933, je redni profesor fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član SAZU od. 1969, redni član od. 1976, tajnik 3. razreda od. 1978 do 1980, podpredsednik SAZU od 1980 dalje. Zunanji dopisni član HAZU in evropske, poljske, Saške, atenske in newyorške akademije znanosti, častni član indijske družbe za raziskavo materialov, predsednik mednarodnega združenja za magnetne resonance. Združenja A MPF.RF,, predsednik evropskega sveta za raziskave feroelektrikov. Prejel je mednarodno nagrado IS KLAR za uporabo jedrske magnetne resonance pri študiju raznih prehodov v kristalih in tekočih kristalih in vrsto domačih nagrad in priznanj. Je podpredsednik Sveta R Slovenije za znanost in tehnologijo in dobitnik priznanja Ambasador R Slovenije v znanosti.
Ciril Zlobec, rojen teta 1925 v Ponikvah na Krasu, je diplomirani slavist Bil je novinar in urednik, en mandat je bil predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije, do konca leta 1992 je bit član Predsedstva Republike Slovenije in že. petindvajseto leto glavni in odgovorni urednik Sodobnosti. Dopisni član SAZUje postal leta 1985, redni 1989- Je tudi zunanji dopisni član HAZU, Njegov opus obsega nad 80 knjižnih enot izvirnih del in prevodov. Med njimi je 17 pesniških zbirk 2 romana, 4 knjige esejistike in publicistike, več antologij in prevodov. Šestnajst Zlobčevih del, od tega 13 knjig ¡poezije, je prevedenih v tuje jezike. Za svoje literarno delo je akademik Zlobec prejel več priznanj in nagrad, med njimi veliko Prešernovo nagrado in dve mednarodni nagradi.
Za glavnega tajnika pa je bil izvoljen akad. prof. dr. Matija Drovenik iz 4, razreda za naravoslovne vede;
Matija Drovenik rojen leta 192 7, upokojeni redni profesor Univerze v Ljubljani, je redni član od 1987. Leta 1952 je diplomiral za rudarskega inženirja in bil nato 11 let zaposlen kot rudarski geologv Rudarsko topilniškem bazenu Bor Medtem je dosegel doktorat tehničnih
znanosti s področja geologije. Na povabilo alžirske vlade je bil v letih 1963-1965 svetovalec v direkciji za rudarstvo in geologijo v A Ižiru Leta 1965 se je zaposlil na Univerzi v Ljubljani. Ukvarjal se je z metalageneza bakrovih rudisč vzhodne Srbije in svinčeno-cinkovih rudtšč Alžirije. Sedaj proučuje genetske značilnosti slovenskih rudišč Predaval je na mnogih znanstvenih Srečanjih ter na univerzah doma in v tujini. Prejel je več nagrad in priznanj, Med drugim je redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti.
Volitve so ftokazale, da imenovani, v ožje akademijsko vodstvo izvoljeni akademiki, uživajo polno zaupanje in prepričano podpora volilcev, to so akademiki in dopisni člani. Prepričani smo, da je Akademija pod njihovim vodstvom v dobrih rokah. Tudi jaz ponavljam čestitke, ki sem jih izrekel že na skupščini po izvolitvi; želim jim prijetno delo v uglašenem sporazumevanju, obilo uspehov in mnogo osebnega zadovoljstva.
Preden vrnem besedo spoštovanemu predsedniku akad. F. Bernikit, si dovoljujem izreči, ponovno, tokrat brez navajanja imen, svojo globoko in izkreno zahvalo vsem, ki so mi v minulih šestnajstih letih pri težkih odločitvah in pri vsakdanjih opravkih stali ob strani in vsak na svojem področju zvesto in Odgovorno opravljali delo, ustrezno njihovifunkciji. Enako kot jim od srca voščim vse dobro, hkrati žetim, da bi naše razumevajoče prijateljstvo trajalo in trajalo še naprej. Ostanite zdravi!
Akad. J. Mi (črnskemu se je za njegove si vame, lop le in prisrčne besede iskreno zahvalil akad. F. Remi k, Jajc nato 7. zbranimi hesedami razložil svoje videnje dela in razvoja Slovenske akademije znanosti in umetnosti v naslednjem Štiriletnem obdobju.
Govor novoizvoljenega predsednika akad. Franceta Bernika:
Ko novo vodstvo stopa na čelo naše Akademije in ko z vso odgovornostjo začenja skrbeti za njeno nadaljnjo rast, se zaveda dveh dejavnikov, ki bosta določala smer in pomen Akademije v prihodnjih letih.
Najprej je tukaj bližnja tradicija, vse tisto kar je Akademija ustvarila zlasti v zadnjih desetih, petnajstih letih, od tedaj, ko je javnosti predstavila svoj temeljni oziroma trajni raziskovalni program "Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda", in vsa ta leta, ko je raziskovalni program uspešno uresničevala. Sodelovanje z Znanstveorazis kovalnim centrom, s skupnostjo štirinajstih inštitutov, kije v organizacijskem in gmotnem smislu samostojna, v raziskovalnem in delno personalnem pa tesno povezana z Akademijo, se je izkazalo za plodno v obeh smereh Program "Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda" bo tudi v prihodnosti osrednji cilj naše Aklademije kot raziskovalno operativne «i M nove. Ker pa sodelovanje v tematska sicer širokem raziskovalnem programu zajema predvsem družboslovne, humanistične, naravoslovne in delno medicinske vede, torej strokovni razpon treh oziroma štirih razredov Akademije, je za popolno sliko njene navzočnosti v našem prostoru in v svetu treba reči, da se člani matematičnih, fizikalnih, tehniških in medicinskih ved uveljavljajo zunaj tega raziskovalnega programa, kar delajo tudi člani razreda za umetnosti; literarni, glasbeni inlikovni ustvarjalci. Akademija pomeni namreč tO, kar pomenijo njeni člani kot osebnosti. Ugleda Akademije torej ne merimo po številu članov, temveč po strokovni oziroma umetniško ustvarjalni teži njihovega dela. Natančen popi.i znanstvenih dosežkov naših akademikav zato prinaša zbirka njihovih Bibliografij. Raziskovalni in
duhovno ustvarjalni potencial vseh članov je tista konstanta, ki najmočneje določa in bo določala v prihodnje vrednost naše Akademije. Na tem potencialu bo gradilo iiovo vodstvo, gradilo bo na mišljenjski avtonomnosti Akademije kot "najvišje znanstvene in umetnostne ustanove" pri nas. To je prvi dejavnik v sedanjem in prihodnjem življenju Akademije, ustvarjalna rezultanta več rodov naših vrhunskih znanstvenikov in umetnikov. Drugi dejavnik je zgodovina danes in tukaj, realnost, kije v določeni meri zunaj naše moči, čeprav jo sooblikujejo tudi ustanove civilne družbe in posamezniki. Politični zasuk pre d dvema letoma pri ruis, uvedbapariamentarnodemokratičnega sistema, nastanek neodvisne slovenske države in njeno popolno mednarodno priznanje, te prelomne spremembe je Akademija sprejeta -mislim, da rte tvegam, če rečem - sua spon te, iz notranjega prepričanja, in v znamenju teh sprememb se bo razvijala v prihodnje. Navznoter, v območju pravne ureditve je s temi spremembami povezan osnutek predloga novega zakona o S A ZU, za katerega si prizadevamo, da ga bo slovensko vlada oziroma ustrezna ministrstvo ali več ministrstev v kratkem predložilo v skupščinsko proceduro Med najbolj izpostavljene točke osnutka sodita vsekakor predlog o določenem, tj. omejenem. Številu članov Akademije in predlog o statusnem položaju Znanstvenoraziskovalnega centra, Ta naj bi bil rešen tako, da bo upošteval raziskovalni interes Akademije kot ustanoviteljice centra in zakonske predpise ministrstva za znanost in tehnologijo slovenske vlade. Navzven pa čaka našo Akademijo navezovanje pogodbenih stikov z drugimi Akademijami znanosti. Tu smo na začetku, saj šele zdaj lahko predlagamo sorodnim ustanovam v tujini znanstveno sodelovanje na meddržavni ravni. Z Avstrijsko akademijo znanosti je že podpisana začasna enoletna pogodba o tako imenovani brezdevizni zamenjavi naših in avstrijskih znanstvenikov.
Pripravljena je. ni pa še podpisana pogodba o sodelovanju s Švicarsko akademijo naravoslovnih znanosti v Baslu, začeli so se pogovori z Royal Society' v Londonu, z Nacionalno akademijo znanosti v Washingtonu, z Madžarsko akademijo znanosti. Podobno opravilo nas čaka pri navezavi stikov s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti, s Konferenco nemških akademij znanosti, ki ima sedež v Mainzu. s severnoitalijanskimi akademijami v Vidmu. Peroni in Roveretu ter drugimi akademijami v Evropi. Globinske spremembe v družbeni strukturi na Slovenskem pa ne bodo ostale brez vpliva tudi na članski sestav Akademije. Kritična javnost bi utegnila zdaj j« bolj pozorno tehtati nazorsko pluralnost članstva in ugotavljati, kako ,ro posamezne stroke, različne vrste umetnosti i n različni idejni nazori enakovredni pri izbiranju novih članov, zato je rta nas, na posameznikih, razredih in predsedstvu, da pri obnavljanju članstva kot najbolj relevantno merilo uveljavimo elitno kakovost strokovne oziroma umetniške ustvarjalnosti. Tudi se kot najbolj uspešno navadno izkazuje prav tvorno sodelovanje več generacij in več modelov mišljenja, tako sodelovanje klasične modrosti z manj izkušeno in morda bolj tvegano prodornostjo duha. neizpobitno najditeljstvo z nemirnim iskateljstvom in neučakano težnjo po novih spoznanjih.
Naj gre že za take ali drugačne smeri, njihovim pravim predstavnikom naj bo skupna nesebična služba znanosti in umetnosti, to pa je tisto jamstvo, ki naj nas dela vredne naših predhodnikov iz Akademije operozov, zlasti temeljne misli teh učenih mož, pravnikov, teologov in zdravnikov oziroma njihovega vodila "Nam in drugim". Tako živo kot pred nekaj manj kot tristo leti se tudi danes zdi njihovo prepričanje, da najdeta znanstveno delo ali umetnina šele s svojim odmevanjem v prostoru in času pravo potrdilo. V tem smislu bo naša Akademija delovala v prihodnje in prizadevala si bo vsem ustvarjalnim težnjam vkraljstvu duha omogočiti ploden in vsestranski razvoj.
Spoštovani gostje, dragi akademiki.
novo vodstva nafe Akademije ve, da delo ki nas čaka, ne bo lahko, ne samo zaradi izzivov časa, kijih ne poznamo, ki so nam neznani in nepredvidljivi, filozofi jih imenujejo "imponderabilije". Nelahko bo naše delo tudi zaradi nadvse plodnega, tehtam besede, nadvse plodnega vodenja naše Akademije v zadnjem obdobju, Novo vodstvo se zato javno zahvaljuje dosedanjemu predsedstvu, tem bolj, ker je to predsedstvo opravljalo svojo funkcijo strnjeno skozi kar nekaj mandatnih obdobij.
Tako je bil akad- Janez Batis glavni tajnik od leta 1985 Dosedanji in prihodnji podpredsednikakad, Robert BUncje v tejvhgi od leta ¡980. Podpredsednik akad. Bralko Kreft trt predsednik akad. Janez Milčinski pa od leta 1976 do danes. Naša posebna zahvala gre seveda akad Janezu Milčinskemu, kije stal na čelu naše ustanove celih 16 let in je Akademijo srečno, zelo srečno vodil skozi nemirna in prelomna zadnja leta do današnjih dni. Odgovorno funkcijo je Opravljal uspešno, uspešno zato, ker jo je rad opravlja! in ker se ji je predal ves irt sceta. nesebično do samopozabe. Za vse se mu Akademija seveda ne more ustrezno oddolžiti. Tako najbrž misli tudi sam. Vendar mu v znamenje priznanja izroča spominsko plaketo z najboljšimi željami in z enodušno pohvalo in zahvalo. Ker imamo V nasi sredi vrsto prominentnih osebnosti našega javnega, kulturnega in političnega življenja, prosim predsednika Predsedstva g. Milana Kučana, da nam pove nekaj misli.
Pozdravne besede Milana Kučanu, predsedniku Predsedstva Republike Slovenije
Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe in gospodje akademiki,
Najprej se vam zahvaljujem za povabilo na to prijazno slovesnost, ki kaže, kako gre iz roda v rod tudi usoda slovenske znanosti in umetnosti, Želel bi čestitati novoizvoljenemu vodstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v trdnem prepričanju, da bo znalo krmariti ne zmeraj hvaležno barko znanosti skozi nemirne čase, ki so očitno še pred nami, Vi imate, pač po svoje, ta srečen privilegij, da ima znanost kriterije, ki sijih postavlja sama in da ima tudi umetnost kriterije, ki jih postavlja sama; da Ste jim zavezani in da Ste zavezani svojim moralnim kriterijem, ki sijih postavlja vsakdo sam Jaz sem v prejšnjih letih dostikrat sodeloval z Akademijo in moja najbolj pozitivna izkušnja iz tega obdobja in iz tega sodelovanja je zmeraj bila ta, da teh kriterijev - moralnih, ki ste jih postavili sami sebi, niste vsiljevali drugim. Naj končam tako, kot je rekel novi predsednik, spoštovani akad. dr. Bernik, Vi ste spremembe, fdsOse zgodile v Sloveniji, sprejeli ¡z notranjega prepričanja, in jaz sem prepričan, da boste ravno tako iz notranjega prepričanja vse svoje intelektualne sposobnosti ponudili na voljo tudi slovenski državi, slovenskemu narodu, državljanom naše Republike - za tisto, kar je zdaj pred nami in karje najbolj zahtevno. To je blaginja tjudi in razcvet slovenskega naroda. Čestitam vam,'
Predsednik akad, F, Dem i k se je zahvalil Milanu Kučanu, predsedniku Predsedstva Republike Slovenije, za prijazne besede iz notranjega prepričanja ter za dobre želje. Za besedo je natn zaprosil prof.dr. Alojzij Križman, rektor Univerze v Mariboru.
Pozdravne besede prof. dr. Alojza Kriimana, rektorja Univerze v Mariboru;
Spoštovani gospod predsednik, spoštovani člani Akademije, predsednik, gostje, moje
dame in gospodje.
to vodstvo Slovenske akademije, kije to ustanovo vodilo v zadnjih 16 letih, je pravzaprav bilo vodstvo, kije na nek način začelo delovati kot naša Univerza; in moram povedali, da nam je predvsem prof. Milčirtski bil kot prijatelj v veliko oporo, da je znal vedno prisluhniti, in da smo pravzaprav v tem tesnobnemn Času, ki varuje malenkosti, vedno bili veseli snidenja s človekom širokega duha, širokega Srca ter tenkočutnega; Id nam je kot prijatelj sta! ob strani, vedno takrat, kadar smo to potrebovali Ob zadnjem obisku vodstva Akademije na naši Univerzi, pred dobrima dvema mesecema, ali nekaj meseci, ml je ob nekem vprašanju prof. Milčinski očetovsko povedal: "Storite tako, . .." Jaz .vi v imenu naše Univerze prof. Milčinskemu in seveda celotnemu vodstvu Akademije iskreno zahvaljujem za vso podporo in želim. da bi seveda tudi novo vodstvo uspe i no sodelovalo z našo Univerzo, z željo, da bi vsi skupaj delovali za razvoj znanosti po listi človeški vesti, kije lahko v dobrobit kasnejšim rodovom. Prof Milčinskemu pa v imenu Univerze želim podariti skromno darilo, tihožitje našega akademskega slikarja, tudi profesorja na naši Univerzi, profesorja Polaka, s tem, da bi si seveda želeli, da bi bil še dolgo, dolgo tako čil med nami. da bi ga lahko vedno znova pozdravljali v naši sredi in naj tO pozornost, to skromno darilo. Sprejme res kot amicitiae cavsa.
Akad. J. Milčinski seje prof. dr. A, Križmanu za lop le besede in za darilo iskreno zahvalil. Končno se je predsednik F, Remi k zahvalil vsem prisotnim, ki so S svojo navzočnostjo počastili slovesno a! ob predstavitvi novoizvoljenega vodstva Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter s tem zaključil slovesno skupSiino.
Skupščina dne 17. decembra
Skupščina, ki je sprejeta poročilo predsednika akad, F, Rernika, gradivo za novi Zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter sklep, da je SAZU edina ustanoviteljica Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, seje začela, ob uri.
Skupščine so se udeležili:
Člani predsedstva: predsednik Hraneč Bern i k, podpredsednika Robert Blinc in Ciril Zlobec, glavni tajnik Matija Drovenik;tajniki razredov: JanezOrešnik, Lojze Vodovnik, Ernest Mayer, Lidija Andotšek-Jeras in upravnik znanstvene koordinacije Miroslav Brzin.
Redni člani: Janez Batis, Jože Bole, Davorin Dolar, Alojzij Finžgar, Stane Gabrovec, Ivan Gams, Fcrdo Gestriu, Peter Gosar, Bogo Grafenauer, Stanko Grafenauer, Ludvik Qyergyek, Prane Jakopin, Vitiko Kambič, Uroš Krek, Ni ko Kuret, Valentin Logar, Dušan Moravec, Franc Novak, Boris Paternu, Janez Pek len i k, Mario P len i čar, Stojan Pretnar, Primož Ramovš, Janez Stanonik, Lujo Šuklje, Miha Tišler, Anton Trstenjak, Sergij Vilfan, Anton Vratuša, Franc Zadravcc, Boštjan Žckš, Andrej O. Župančič.
Dopisni člani; Janez Bemik, Vinko V. Dolenc. Peter Fajfar, Matija Gogata, Ljubo Golič, Kajetan Kovič, Jože Krašovec, Lojze Lebič, Jože Maček, Janko Pleterski, Jože Toporišič, Jože Trontelj, Drago Tršar, Dragica Turnšek, Igor Vrišer.
Opravičeno odsotni člani: Aleksander Bajt, France Bczlaj, Emilij an Cevc, Dragotin Cvetko, Bojan Čop, Josip G lobe vn i k, Dušan Hadži, Bratko Kreft, Janko Kos, Ivan Lavrač, BorisMajer, Janez Menart, Janez Milčinski, Lev Milčinski, Zdravko Mlinar, Anton Peteri in, Branko Stanovnik, Ivan Vidav.
Predsednik akad, F, Bemik je odprl zasedanje skupščine in pozdravil navzoče člane. Po ugotovitvi, daje kvorum za današnjo skupščino dosežen (navzočih je 56 članov), je predlagal v sprejem naslednji
Dnevni red
t. Zapisnik redne skupščine SAZU z dne 14. 5. 1992.
2.	Poročilo predsednika akad. F. Bernika.
3.	Novi zakon o SAZU in statusno preoblikovanje ZRC SAZU.
4.	Razno.
Člani so predlagam dnevni red sprejeli.
ad 1: Zapisnik redne skupščine SAZU z dne 14. S. 1992
Člani so soglasno sprejeli zapisnik zadnje skupščine z dne 14. 5, 1992-
ad 2: Poročilo predsednika akad. F. Bernika
Poročilo predsednika oziroma predsedstva o delu po 11, juniju, ko je novo vodstvo prevzelo dolžnosti, je osredotočeno na najbolj pereča vprašanja, ki se ta čas postavljajo pred Akademijo. Prvo in najvažnejše od teh je nedvomno obstoj in delovanje Akademije in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU ter s tem povezana prizadevanja za novi Zakon o
Akademiji in za nov status ZRC SAZU, o katerem bomo govorili v tretji, osrednji točki dnevnega reda. Zato vas v svojem poročilu obveščam samo o najpomembnejših aJi najbolj vidnih korakih, ki smo jih v tej smeri napravili. Najprej sodi sem obisk delegacije slovenske vlade na Akademiji 30. j unija. Potem smo člani ožjega predsedstva in direktor ZRC SAZU obiskali podpredsednika
V	i ktorj a žaklja. To j e bi So ! 3. oktobra. Akademijo sta ob iskala tudi predsed n i k sku pšč ine mesta Lj u b Ij ana in predsed n i k Izvršnega sveta mesta Ljubljana ing. Jo Že St rgar in Marjan V idm ar, kaj t i Akademija je odvisna tudi od denarnih sredstev mesta pri adaptaciji in sanaciji stavb. Dne 16. novembra sem obiskal ministra za znanost in tehnologijo dr. Petra Tanciga in 2 decembra s podpredsednikom dr. Blincem predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Ta srečanja in druga vzporedna so temelj, na katerega vodstvo Akademije opira prizadevanja za novi Zakon o SAZU in predlog za novi status ZRC SAZU. Toliko O tem prvem in najpomembnejšem vprašanju. O drugi dejavnosti Akademije pa naslednje: Pri uresničevanju programa izdaj je treba reči, da so dosežki glede na popolno pomanjkanje sredstev za tisk letos še razmeroma zadovoljivi. Od 11, junija pa do danes je izšlo 10 publikacij, ki so bile v program sprejete že pred časom. En nekatere izmed njih SO se pripravljale leta in leta. zato jih s tem pojasnilom tudi navajam. Govorim o tistih knjigah, ki so izšle pri Akademiji ali pri ZRC SAZU ali pri drugih založbah, so pa dosežki akademikov ali znanstvenih sodelavcev inštitutov.
7 knjig sodi v področje humanističnih oziroma družboslovnih znanosti. Navajam jih po času
izida:
Janez Orešnik: U deležen s kc vloge v slovenščini.
Znanstvenokritična izdaja Brižinskih spomenikov,
Filozofski vestni k (1/1992),
Janja Žitnik, Louis Adamič in sodobniki: 1948-1951,
Arheološki vestni k (43/1992),
Zbornik razprav "Ove domovini".
Slovenske ljudske pesmi, 111, Markantna izdaja Slovenskih ljudskih pesmi izhaja sicer pri
Slovenski matici, vendar kot delo sodelavcev Inštituta za slovensko narodopisje. Tri knjige prihajajo iz naravoslovnega področja: Peter A. Us, Favna ortopteroidnih in sekto v Slovenije, J. Brglez in T. Wikerhauser, Hhinokokoza, Razprave IV. razreda {33/1992).
V	pripravi za tisk so publikacije različnih področij: Acta carsologica (21/1992),
Trad it iones (7/1992), Geografski zbornik (32/1992), Veterinarski terminološki slovar (t Í-K).
Navedene knjige so bile javnosti predstavljene na Akademiji, samo Slovenske ljudske pesmi v Slovenski matici. Treba paje omeniti, daje bila jeseni v Budimpešti tiskovna konferenca, kjer je bil predstavljen zbornik Narodne manjšine U in da bo v ponedeljek, 21. decembra na Dunaju tiskovna konferenca, na kateri bodo uredniki predstavili Zbornik o Miklošiču. Ta zbornik so ob Akademiji izdale še Univerzi v Ljubljani in Marihoru ter Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo, izpostava Ljubljana,
Člani Akademije in predsedstva ali predsednik so se aktivno udeležili različnih znanstvenih posvetovanj. Omenjam samo tista, pri katerih je bila udeležena (udi Akademija kot ustanova in izpuščam vse protokolarne in druge podobne obveznosti, Najprej kaže omenili simpozij "Flora in vegetacija Slovenije" ob 50-Ietnici smrti dop. člana Alfonza Pavlina in ob 40-letnici izida
"Seznama praprotnic in cvetni c slovenskega ozemlja" akad. Fmesta Mayerja v Krškem, 24. septembra. Potem Mednarodni kolokvij o skladatelju Marij u Kogoju v organizaciji MuzikoloŠkega inštituta ZRC SAZU in Akademije 7, oktobra. Mednarodni simpozij v organizaciji Videmske akademije znanosti, literature in umetnosti "Ljudska kultura v Furlaniji, pogled od zunaj", v Vidmu 21. novembra. Simpozij "Katoliška cerkev in katoličani v slovenski politikli in kulturi 1890*1941" v Slovenski matici od 23, do 25. novembra. Slovensko-avstrijski simpozij o avstrijskem pisaEeiju Robertu Musilu v prostorih Akademije in v organizaciji Filozofske fakultete in Veleposlaništva Republike Avstrije v Sloveniji 26- novembra Sicer kaže v zvezi z mednarodno dejavnostjo povedati, da si Akademija intenzivno prizadeva obnoviti stike, ki so bili spričo dogodkov pretrgani, in ustvariti nove zveze z akademijami, če se bo pokazala potreba po ust valjal nem sodelovanju z njimi.
Ta hip je stanje takole:
Za sodelovanje S Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti je podpisana pogodba in čakamo samo na pripravljenost, dajo podpise tudi hrvaška stran. Z Makedonsko akademijo znanosti in umetnosti je pogodba o medsebojnih stikih, med drugim o zamenjavi publikacij, obojestransko podpisana in veljavna. Začasna enoletna pogodba o sodelovanju z Avstrijsko akademijo znanosti se uresničuje in v prihodnjem letu bo treba pogodbo ali podaljšati ali pa preoblikovati v pogodbo O sodelovanju za daljše obdobje- švicarska akademija naravoslovnih znanosti s sedežem v Bcmu nam je pred nekaj dnevi poslala v podpis pogodbo o trajnem sodelovanju oziroma o sodelovanju za (oliko časa. dokler eden od podpisnikov pogodbe nc izrazi želje po prenehanju stikov. Nacionalna akademija znanosti v Washingtonu nas je v odgovoru na našo pobudo - pismo smo prejeli včeraj - seznanila, da se j i formalna pogodba o sodelovanju ne zdi potrebna, zato predlaga neposredne dogovore o znanstvenem sodelovanju naših članov l njo. NaSa Akademija se dogovarja o sodelovanju tudi z drugimi tujimi akademijami ino konkretnejših uspehih dogovarjanj vas bomo pravočasno obvestili neposredno ali pa po tajnikih razredov. Naj dodam še - z dovoljenjem ožjega predsedstva - informacijo, ki je očitno rezultat naše državne samostojnosti, da nas je Nobelov komite pri Švedski akademiji povahil, naj predlagamo enega ali več kandidatov za Nobelovo nagrado Za literatoro v prihodnjem letu. Toliko O tem, O drugih stvareh vas bomo obvestili ob sprejemanju zaključnega finančnega računa na prihodnji skupščini, ki bo predvidoma konec februarja naslednjega leta.
V razpravi o poročilu predsednika akad. F. Jakopin vpraša, ali so predstavniki Republike S loven ij e o b svojem obi s ku na S AZU poda I i kakSnc zagotovit ve za i zboljšanj e fi nanciranj a de la Akademije v prihodnje.
Predsednik pove, da seje namenoma izogni! podrobnejši razlagi o tej zadevi, ker bo skupščina danes o tem razpravljala v tretji - osrednji - točki dnevnega reda. Lahko pa pove, daje vlada zagotovila, da bo s 1. januajjem prihodnjega leta sleklo nemoteno financiranje dela SAZU in ZRC SAZU.
a d 3: Novi zakon o SAZU in statusno preoblikovanje ZRC SAZU
Predsednik zaprosi glavnega tajnika akad, M. Drovenika, da skupščino seznani z gradivom za to točko dnevnega reda in trenutnim stanjem stvari.
Na začetku svojega poročilaje glavni tajnik orisal potek d veh pomembnih projektov Akademije: pripravo gradiva za novi Zakon o SAZU in pripravo dokumentacije za statusno problikovanje ZRC SAZU.
Pri pripravi gradiva za novi Zakon je sodelovala komisija v sestavi: akad. J. Bati s, akad, A-Finžgar, akad. P. Gosar in akad. D. Moravče. Komisija j e imela odgovorno in naporno delo, za
kar se ji glavni tajnik Se enkrat zahvali. Delo na gradivu je komisija tudi zaključila, vendar ga ni posredovala ustreznim republiškim organom v nadaljnjo obravnavo in sprejem predvsem zaradi 3 J. člena, ki govori o statusu ZRC SAZU.
Drugi projekt - status ZRC SAZU - pa je obravnavala komisija, v kateri so sodelovali predstavniki SAZU (akad, A. Bajt, A. Finžgar in F. Remik), predstavnik MZTg, Ciril Baškovič ter predstavnik ZRC SAZU (mag, D. Dolinar, dr, J. Dular, dr. D. Mihctič, dr. M, Zupančič in dr, R, Riha). Tudi njim se je glavni tajnik zahvalil za opravljeno delo. Že od samega začetka sta glede ustanovitelji! va ZRC SAZU obstajali vsaj dve možnosti: prva možnost, da ZRC SAZU ustanovi Akademija sama in druga možnost, da ZRC SAZU ustanovi Ministrstvo za znanost in tehnologijo R Slovenije, Akademij a pa je soustanovitelj ¡ca. Komisija je na podlagi takratnih okoliši in sklenila, da se odloči za dntgi predlog, po katerem je SAZU samo soustanoviteljica inštitutov. Temu sklepu je na seji predsedstva SAZU dne 29. junija nasprotoval predvsem akad. A, Bajt kerje menil, da bi se s to rešitvijo Akademija odpovedala svojim osnovnim pravicam in dolžnostim.
Ma omenj en i sej i predsedst v a j e bi I a ustanov Ijen a no va kom i sij a. v kateri so sode I o val i akad. M. Dro ven i k, A. Finžgar, P. Gosar in E, Mayer, občasno tudi predsednik SAZU akad, F. Bern i k ter predstavniki ZRC SAZU: dr. J. Dular, dr. O, Luthar in dr. R. Riha z nalogo, da ponovno preuči možnosti glede ustanov i teljstva ZRC SAZU. Ta komi sij a je potem pripravila tri predloge: tako imenovane A, B in C, ki So sestavni del gradivo za današnje zasedanje skupščine SAZU. Cel otn o gradi vo, tako za Zakon o S AZU kot za statusno preobl ikovanjc ZRC S AZU, predstavlj a pomembno osnovo za dokončno izdelavo osnovnih dokumentov SAZU. V tej obliki je bilo poslano v pregled in mnenje strokovni službi Ministrstva za zakonodajo R Slovenije. Današnja skupščina naj bi se O njem dokončno izrekla. S tem v zvezi je direktor ZRC SAZU dr. O. Luthar obvestil skupščino, da so se okoliščine na ZRC SAZU spremenile. Prevladalo je mišljenje, da jc lahko edini ustanovitelj ZRC SAZU le Akademija. To mnenje je bilo potrjeno s sprejemom sklepa na podlagi konsenza na posameznih inštitutih. V tem smislu je razpravljalo tudi predsedstvo SAZU in na svoji seji dne 22. oktobra 1992 sprejelo sklep o avtonomnosti ustanoviteljskih pravic ter odločitev, da se S tem stališčem seznani današnja skupščina. Po prikazu nastajanja gradi vaza Zakon o S AZU in statusno preoblikovanje ZRC SAZU je glavni tajnik podrobneje obrazložil gradivo, priloženo današnjemu vabilu.
Najprej je to nekoliko spremenjen in razširjen osnutek predloga Zakona o SAZU. Sedanji osnutek obsega 51 členov (dosedanji pa 49 členov), zaradi dodatnih določil, ki so nastala na osnovi nekaterih sprememb in novih predlogov,
V prvem de I ti osn utka zako na, k i obsega C len e od I d o 32, predsedstvo SAZU predlaga skupščini naslednji spremenjeni besedili 13. in 15. člena ter besedilo 20, člena,
13. člen
Za častnega člana SAZU je lahko izvoljen, kdor je s svojim znanstvenim ali umetniškim delom izjemno obogatil slovensko kultuTualije posebno zaslužen za slovenski narod in razvoj njegove znanosti ali umetnosti.
Za rednega člana SAZU je lahko izvoljen znanstvenik ali umetnik, kije državljan R Slovenije in je ustvaril posebno pomembna dela, ki predstavljajo vrhunske stvaritve na področju znanosti ali umetnosti.
Za izrednega člana SAZUjc lahko izvoljen znanstvenik ali umetnik, kije državljan R Slovenije in jc ustvaril tako pomembna dela, da je z njimi tehtno obogatil znanost ali umetnost. Za dopi snega člana SAZU j e lahko izvoljen znanstvenik al i umetn ¡k, k i ni državljan R Slovenije,
če izpolnjuje druge pogoje za rednega Člana in ima posebej pomembne zasluge za znanost ali umetnost v H Sloveniji.
15. člen
SAZU ima največ 60 rednih in 30 ¡¿Tednih ter 60 dopisnih članov. Najmanj 6 mesecev pred volilno skupščino določi predsedstvo SAZU po obravnavi predlogov in mnenj razredov ter a na! izi stanj a v razred i h i n na posameznih področj i h ¿nanos i i al i umetnosti v R S lo ven lj i, ko I i ko (največ) je prostih mest v posameznih razredih za zasedbo z novimi člani, Pri tem je treba upoSlevati ustrezno razmerje članov znanstvenikov in umetnikov.
Kot je razvidno iz predloga je sprememba v tem, da se v členu črta zadnji stavek, ki govori o primerni pokritosti disciplin. Ker posamezni razredi v pred hodni obravnav i niso imeli pripomb na ta Člen, predsedstvo predlaga, da se skupščina o spremembi izreče s tajnim glasovanjem.
20. člen
Redni in izredni člani SAZU imajo pravico do najvišje pokojnine odmerjene po drugem odstavku 54, člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur, list, St. 12/92). Od pokojnine, določene članu Akademije po 1. odstavku tega člena, se odmeri tudi družinska pokojnina.
O nekater ih pomisl ekih glede upravičenosti vklj uč it ve tega členavZakono SAZU je razprav lj al o ožje predsedstvo. Po tehtnem premisleku in na podlagi mnenja Ministrstva za zakonodajo R Slovenije je sklenilo predlagati skupščini, naj se o členu danes ne izreka, pač pa pooblasti ožje predsedstvo, ki se obvezuje zadevo Se enkrat temeljito pretehtati in urediti, Predsednik seje zahval i I glavnemu tajniku za pred slavite v prvega dela gradiva, ki zadeva Zakon o SAZU, in povabil k razpravi.
Na spTcmenjeno besedilo 13. člena prisotni nimajo pripumb. Pač pa imaakad, B, Grafenauer pomisleke glede upravičenosti 20, člena, ker meni, da pravica do najvišje pokojnine ne bi hila sprejemljiva glede na 19. člen, ki govori o stalni mesečni nagradi kul družbenem priznanju. Oboje skupaj je po njegovem nesprejemljivo. Z njim se ne strinjaj o akad. A, Finžgar, dop. član J. Orešnik, akad. J. Pcklenik in akad, U, Krek.
K razpravi poda dodatno pojasnilo podpredsednik akad, R. Blinc, ki pgve^ da seje več i na članov ožjega predsedstva prvotno nagibala k temu, da 20. člen izpusti iz enakih razlogov, kot jih jc navedel akad. B Grafenauer, Vendar je na podlagi strokovnega posveta in ugodnega mnenja, ki gaje dobila od ustreznih republiških organov, to svojo odločitev zaenkrat umaknilo, dokler se stvari popolnoma ne razjasnijo in dorečejo. Glede pokojnin ima SAZU dve možnosti: prva je možn ost pridobi tve naj višj ih pokoj n i n za vse č I ane, kar j c treba oprede I i t i v Zakonu o SAZU, druga možnoslpaje, da se uveljavi pravica do izjemnih pokojnin samo za nekatere člane, ki sicer ne bi dosegli poprečja pokojnin oziroma ne bi imeli zagotovljenih rednih pokojnin. Tega določila ni potrebno posebej opredeljevati v Zakonu o SAZU. Vprašanje pokojnin in nagrad je v drugih akademijah po svetu urejeno na različne načine,
Akad. .1. StanonikjepTcdiagal, d a se razprava o 20. členu preloži na kasnejši čas, dokler se o njem ne izrečejo posamezni razredi. Predsednik akad. F, Bernik se s tem predlogom ni strinjal, ker so razredi o tem gradivu že razpravljali. Zato je predlagal, naj se O 20. členu glasuje danes, ali pa naj skupščina pooblasti ožje predsedstvo, kot je to predlagal akad. L. Vodovnik, da besedilo uredi.
Večina navzočih se je opredelila zadrugi predlog. Z enim vzdržanim glasom so sprejeli sklep, da ožje predsedstvo dokončno uredi 20. člen.
Predsednik je nato povabil k razpravi o 15, členu osnutka predloga Zakona o SAZU, oziroma
o pred logu, da sc črta zadnji stavek v tem Členu, ki se glasi: "Pri predlaganju kandidatov SAZU mora biti upoštevana poleg strokovnih kriterijev tudi primerna pokritost znanstvenih in umetnostnih disciplin, ki so pomembne za znanost in umetnost ter kulturo v celoti v R Sloveniji".
V	daljši razpravi so sodelovali akad, S. Vilfan, d op. čian J, Orešnik, akad, B. Graletiauer, glavni tajnik akad. O. Drovenik, predsednik akad. F. Bernik in akad. P. Gosar. Izrazili so različna stališča, ne le do zadnjega stavka, temveč tudi do drugih stavkov tega člena, razen do prvega.
V	nadaljevanju razprave j edop. član K. Kovič ugotovil, da je V razred za umetnosti prikrajšan glede števila svojega članstva, če upoštevamo različnost področij umetnosti, ki jih Slani Se zdaleč ne pokri vaj o. Ob tem j e pndpredsedn i k C. Zl obcc dodal, d a se vprašanj e nesorazmernost i v smislu zastopanosti Članov s področja umetnosti v odnosu do zastopanosti i lan o v s področja znanosti pojavlja že dalj časa, pravzaprav ob vsakih volitvah. Tu gre iz nesorazmerje v smislu Akademije kol take, saj pO sestavi članstva deluje predvsem kot akademija znanosti, medtem ko umetnost ni njen a druga polovica, ampak samo eden izmed njenih razredov, Statistične analize, ki jih je opravil tajnik razreda za umetnosti akad. J. Menart, so pokazale, daje razred ob povečanju celotnega članstva SAZU za eno tretjino ostal številčno nespremenjen, kar pomeni, da se je število umetnikov realno zmanjšalo. Zato je ustrezna predstavljenost in dejavnost Akademije v slovenskem umetniškem prostoru ohromljena. Razen lega številna področja umetnosti v razredu niso zastopana, ne glede na poprej omenjeno merilo "ustrezne pokritosti", pač pa glede ne Številne vrhunske umetnike, ki bi bili lahko z vso upravičenostjo izvoljeni v članstvo SAZU. Razsežnost tega problema bi po mnenju akad. C. Zlobca zahtevala kritično, poglobljeno in celovito analizo ob neki drugi priložnosti.
Predsednik akad. F. Bcmik je zaključil razpravo o 1 S. členu s predlogom, naj se skupščina s tajnim glasovanjem izreče o tem, da se v omenjenem Členu črta vse razen prvega stavka, ki vsebuje določilo o številu članov SAZU. Člani naj bi se izrekli tudi o možnosti, da se črtana določi la i z tega č lena v k Ij uč ij o v Statut SAZU. Nato je ponovno zapros i I g lav nega tajni ka akad, M. Dnoven i ka, d a skupšč ino sezn an i z drugim delom gradi va, ki govori o statusnem preob i iko vanj u ZRC SAZU.
Glavni tajnik je predstavi I spremembe v osnutku predloga Zakona o SAZU, ki sla jih pogojevali dve možnosti statusnega preoblikovanja ZRC SAZU,
1.	Varianta A je predlog besedila za V, poglavje Zakona o SAZU v primeru, ko je ustanoviteljica 7. RC SAZU samo A kad e m ij a. Ta vari anta obsega č lene od 3 3 do vključn o 60 s tem, da se n a 7-RC SAZU nanašajo členi od 33 do 44. Varianti je priložen tudi ustrezen osnutek Odločbe.
2.	Varianta B je predlog besedila za V. poglavje Zakona o SAZU v primetu, ko je ustanovitelj ZRC SAZU Ministrstvo za znanost in tehnologijo R Slovenije, Akademija pa soustanoviteljica. Ta varianta zakona z enakim številom členov kot varianta A prav tako obsega ¡lene od 33 do 44, ki se nanašajo na ZRC SAZU. Tudi tej varianti je priložen ustrezen osnutek Odloka. Ker 12 členov (od 33 do 44) v varianti A oziroma varianti B podrobno obravnava le statusni položaj in pravno UTcditCv ZRC SAZU in bi ta določila morda bolj sodila v statol, je bila pripravljena tudi varianta C.
3.	Varianta C je skrajšana oblika predloga besedila za V. poglavje Zakuna o SAZU. Obsega člene od 3 3 do 51. Statusn a do loči la za Z RC S AZt J ohravn a va le načelno i n si cer v 3 3., 3 4, in 35. členu z upoštevanjem obeh različic glede na ustanoviteljstvo ZRC SAZU.
Člani naj bi na današnji skupščini tako odločali o dveh možnostih:
-	varianta A in prvi različici variante C ter
-	varianti B in drugi ni/lički variante C.
Ob končuje glavri i lajnik seznani I člane skupščine s stališčem predsedstva SAZU, ki priporoča varianto A in prvo različico variante C.
V razpravi o tem delu gradiva je akad. A. Kinžgar menil, da obstajajo prazaprav tri možnosti ustanavljanja ZRC SAZU oziroma njegovega statusa, ne samo dve, kot ju je predstavil glavni tajnik.
Prva možnost je nastala na podlagi Zakona o zavodih, po katerem javne raziskovalne zavode lahko ustanavlja samo država. Po tem zakonu bi ZRC SAZU lahko pridobil samo status raziskovalnega zavoda s pravico javnosti. Druga možnost je kompromisna rešitev, po kateri je ustanovitelj ZRC SAZU Ministrstvo za znanost in tehnologijo R Slovenije, SAZU pa soustanoviteljica inštitutov. In nazadnje tretja možnost, po kateri pridobi SAZU kot avtonomna ustanova pravico, da sama ustanovi ZRC SAZU. Akad. A, Fmžgar zagovarja to možnost in ugotavlja, daje prav, da Akademija izhaja iz stališča, daje raziskovalna dejavnost družbena dejavnost in ne državna, kot Jic to zastopa sedaj. Opozori pa (udi na materialno vprašanje, ki izhaja i z dolžnost i ustanov i teljstva. To mora biti vsekakor tudi opredeljeno v Zakonu o SAZU, Predsednik je dopolnil razpravo akad. A. Finžgarja 7. informacijo, da bo Vlada R Slovenije zagotavljala nemoteno financiranje dela ZRC SAZU tudi v prihodnje ter z ugotovitvijo, da bo Zakon o SAZU vključeval pravico Akademije, da sama ustanovi ZRC SAZU kot javni raziskovalni zavod, do sprejetja ¿akona pa bo ZRC SAZU deloval kot za vod s pravico javnosti. Nato j e pred lagal, da se č lani s tajnim glasovanj em opredelijo do obeh različic glede ustanov ite I jstva ZRC SAZU.
Glavni tajnik jc pojasnil način glasovanja in svetoval, naj se izvolita vcrifikacijska in volilna komisija. V veriflkacijsko komisijo je predlagal akad. L, Vodnvnika za predsednika komisije i n dop. člana L. Gol iča za č I an a. V vol i Ino komisijo pa akad. F. Gestri na za predsed n i ka ter dop. člana J. Grešnika in D. Turnšek za člarta komisije. Skupščina je oba predloga potrdila.
Predsednik je nato odredil odmor, med katerim so člani glasovali,
Po odmoru je akad, F. Gestri n seznanil člane skupščine z rezultati glasovanja, Od prvotno
navzočih 56 članov, jih je ostalo in glasovalo 49. Izrekli so se takole;
Glede 15. člena sej« izreklo za prvi pred log, to je, da se črtaj o iz č lena vsa do I oč i I a razen prvega
stavka 34 članov, 15 članov pa se je izreklo za to, da člen ostane nespremenjen.
Glede ustanovi teljstva ZRC SAZU za varianto A in prvo različico variante C seje izreklo 45
Članov, za Varianto B in drugo različico variante C pa 4 člani,
Kct je v obeh primerih za predlug glasovala več kot polovica prisotnih, ostane v 15. členu osnutka predloga Zakona o SAZU le besedilo "SAZU ima največ 60 rednih in 30 izrednih ter 60 dopisnih članov" ter da je sprejet predlog predsedstva, daje SAZU edina ustanoviteljica Znanstvenoraziskovalnega centra. Ob tem velja posebej poudariti, daje glasovalo za omenjeni predlog 44 članov, kar je več od polovice vseh rednih in dopisnih članov. Predsednik akad. F. Be mik seje predsedniku volilne kom i sije zahvali I za poročilo in ugotovil, da seje današnja skupščina izrekla za tisti predlog, ki Akademijo postavlja v avtonomni položaj, kar lahko edino zagotovi vsestranski razvoj znanosti in umetnosti.
ad 4: Razno
Dup, član J. Toporišič je predlagal, da se besedilo za Zakon o SAZU lektorira. K er se n i hče n i več jav i 1 k razprav i, se je pred sedn i k zah vali I na vzoč im čl anom za sodel 0 vanj e, jih še enkrat povabil, da se udeležijo novoletnega srečanja v ponedeljek, 28. decembra, ter zaključil zasedanje ob 12.30 uri.
KRONIKA DOGODKOV 01) L 1. DO 31. 12. 1992
20, 2, seje predsednik Janez Milčinski udeležil seje Sveta za znanost in tehnologijo RS, katerega član je, na Izvršnem svetu Skupščine RS.
22.	2. sta se predsedn ik in ak ad. F. Bemik udel eži la si ovesnost i ob 190- letn i c i Zd ra v i lišča
v Rogaški Slatini.
24.	2 seja predsedstva SAZU
25.	2. je predsednik obiskal predsednika Predsedstva RS Milana Kučana,
- se je predsednik udeležil srečanja in pogovora o razvojni in raziskovalni politiki RS v pri hod nj em obdobj unapovabiloministraza znanost dr. Petra Tanc i ga v KI uhu Cankaijevega doma. 27. 2. skupščina SAZU.
28.2.-1.3. je bil predsednik v Salzburgu, kjer se je udeležil mirovnih razgovorov med predsedniki oz, predstavniki akademij znanosti in umetnosti bivše Jugoslavije na povabilo predsednika Evropske akademije znanosti in umetnosti, 3. 3. je bil predsednik na razgovoru pri predsedniku vlade RS Lojzetu Peterletu glede
problematike ZRC SAZU. 5. 3. seje predsednik udeležil Seje Sveta za varstvo okolja SAZU v dvorani Akademije
12.	3. sta b i I a predsed n ik i n glavn i taj n ik Janez Bat is na s lovesnosti ob podel i t v i J esenko v i h
priznanj na K [C Križanke.
13.	3. žalna seja za pok. akademikom Antonom Ingoličem. 26- 3, seja predsedstva SAZIJ.
27. 3. so predsedn ik, podpred sed n i k BI in c i n gl av n i taj n i k obi skal i Un i verzo v M ari bom in se z vodstvom Univerze pogovarjali o njihovem delu in načrtih, -je predsednik čestital dr. Rudolfa Pavlino za 70-letnico, 7, 4. je bil predsednik na razgovoru pri predsedniku Predsedstva RS Milanu Kučanu. 9. 4. seja predsedstva SAZU.
15. 4. žalna seja za pok. častnim članom akademikom Josipom Vidmarjem v dvorani Akademije in pogreb na Žalah, kjer je predsednik govoril v slovo akad. Vidmaiju ob grobu.
23.	4. jc bil predsednik na seji Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije v
prostorih republiške vlade.
27,	4. seje predsednik udel eži I slovesnosti ob državnem prazniku 27, aprilu-Dnevu upora
slovenskega naroda v Skupščini mesta Ljubljane in zvečer slavnostnega koncerta v Cankarjevem domu.
28.	4. seja predsedstva SAZU. 7. 5. seja predsedstva SAZU.
14.	5. skupščina SAZU z volitvami članov ožjega predsedstva - L mandat predsednika
akad. F. Bernika. 13, 5. seja predsedstva SAZU (starega in novega sestava).
23- 5. sta predsednik akad. F. Bemik in podpredsednik akad, R. BlinC sprejela na vljudnostni obisk predsednika 11AZU akad. Ivana Supka. Z njim sta se ob drugih aktualnih temah pogovarjala predvsem o prihodnjem sodelovanju in o pogodbenem razmerju med akademijama. 25. 5. je predsednik sprejel g. Stojana Vujičiča iz Madžarske akademije znanosti in se z nj i m dogovarj al o ob isku naši h predsta vn i ko v v Bud impcšt i i n predstav it v i zborn i ka o manjšinah na Madžarskem,
- sta predsednik in akad, J. Milčinski obiskala predsednika Skupščine RS dr. Franceta Bučarja,
27. 5. se je predsedn i k ude lež i I si avnostne skupne seje vseh zborov slo venske sku pščine
ob sprejetju Slovenije v OZN, 11. 6. slovesnost v S AZU ob predstavitvi novega vod si va akademij c.
22.	6. je predsedn i k sodeloval natisko vn i konferenci ob predstavit vi nove izdaje Briži nskih
spomenikov v dvorani S AZU,
-	se je predsednik udeležil svečane podelitve priznanj "Ambasador Republike Slovenije v znanosti" v vili Podrožnik.
23.	6. seje predsednik udeležil otvoritve strateške konference "Nacionalni raziskovalni
program in razvoj Slovenije" v Cankarjevem domu,
24.	6. seje predsednik udeležit prined ite v ob t. ob letnici razgl asit ve neod v i snosti Slovcn ij e
in Dnevu državnosti:
-	sprejema na ljubljanskem Magistratu, ki gaje priredil župan Jože Strgar,
-	osrednje proslave na Trgu republike in
-	sprejema, ki gaje dal ob tej priložnosti predsednik Predsedstva RS Milan Kučan.
29.	6. seja predsedstva S AZU.
30.	6, je delegacija slovenske vlade v sestavi: podpredsednik mag. ViktorŽakcIj, minister
za znanost i n tehno logij o dr. Pete r Tancig, min ister za kulturo Borut S uklje, minister za Šolstvo in šport dr. Slavko Gaber ter Šefinja kabineta podpredsednika Žaklja, obiskala S AZU, kjer je imel a razgovor s predsednikom in člani ožjega predsedstva. 2, 7, seje predsednik udeležil slovesnega kos i I a, ki gaje priredil predsednik Predsedstva RS Milan Kučan ob obisku gospe Catherine Lalumičre, generalne sekretarke Sveta Evrope, v vili Podrožnik,
-	in sprejema, ki sta ga priredila veleposlanik Kraljev i ne Nizozemske v Sloveniji g. Plug in generalni konzul dr. Matija Škof v vili Podrožnik.
6 7. je predsednik v imenu S AZU pozdravil udeležence na otvoritvi 28. seminarja
slovenskega jezika, literature in kulture na Filozofski fakulteti. 14 7. se je predsednik udeležil sprejema, ki ga je ob francoskem državnem prazniku priredil francoski veleposlanik v Sloveniji Bernard Poncet na Ljubljanskem gradu. 2, 9. je bi! predsednik na razgovoru pri ministrstvu za zunanje zadeve R Slovenije dr. Dimitriju Ruplu.
7. 9 je predsedn ik sprejel Matijo MaleSiča, novo i men o vanega vel eposlan i ka S lo ve n ije v Republiki Hrvaški.
11. 9. sejepredsednik udeleiil predstavitve knjige "Žalearh. Jožeta Plečnika" v postorih ljubljanskega Magistrata.
16.	9. se je pred sed n i k udeleži I s večanega kosi ia, ki ga je pri red i I pred sedn i k Pred scdsl va
RS Milan Kučan v čast madžarskemu predsedniku dr. Arpadu GSnczu v prostorih Predsedstva.
17.	9. je predsednik sprejel prof- Vlad ¡slava Bevca iz ZDA in dr, Evgena Bavčarja iz
Pariza,
18.	9, je bil predsednik v Mariboru, kjer je govoril na slovesnosti ob Dnevu univerze v
Mariboru.
24. 9 je predsedn ik sprejel namestn i ka velepos I an ika N i zozemske za S loven ij o g. 1 Tansa Van der Valka, ki je v spremstvu častnega generalnega konzula Nizozemske dr, Matije Škota obiskal SAZU in ga seznanil z delom in načrti Akademije in njeno mednarodno dejavnostjo
Skupaj z glavnim tajnikom akad. Matijo Drovenikom je isti dan sprejel tudi francoskega veleposlanika v Sloveniji g, Bernarda Ponccta in se z njim pogovarjal o mestu in vi ogi nac i onaln ift kultur znotraj polit ičn i h i n gospodarsk i h integracijskih gibanj v Evropi.
-	predsednik, glavni tajnik in akad. J. Milčinski so sc v Krškem udeležili otvoritve simpozija "Flora in vegetacija Slovenije" ob 50-letnici smrti prof. Alfonza Pavlina in 40-letnici izida knjige "Sezn am praprotn ic i n cvetric si o venskega ozemlja" akad. E mesta Mayerja. Predsednik je v imenu SAZU pozdravil udeležence simpozija.
6 10. sta predsednik in podpredsednik akad. R. Blinc sprejela pomočnika genera I tiega direktorja 11NFSCA za področje znanosti dr. Adnana Badrana in njegovega sodclavca dr. Edgarja da Silvo ob njunem obisku v Sloveniji. Seznanila sta ju z delom Akademije in ZRC, gosta pa sta se zanimala za možnosti sodelovanja Slovenije z ustreznimi svetovnimi institucijami na področju znanosti in umetnosti.
-	j e p redsed n i k Cesti tal vel e poslaniku ZRN dr. G ilntherj a Se i bertu ob d nevu n e mške enotnosti in drugi oblctnici združitve Nemčije.
7. 10, je predsednik v imenu Akademije pozdravil udeležence na otvoritvi simpozija o Marij u Kogoju, ki gaje pripravil Muzi kol oški inštitut ZRC v dvorani SAZU in tudi sodeloval v njem z referatom: Evropska umetnost na začetku 20. stoletja. Po končanem dopoldanskem delu simpozija je predsednik priredil sprejem za referente in ugledne goste simpozija. S. 10. je predsednik sprejel na razgovor svetnika za kulturo Avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani g. Wa!terja Simona in se 7. njim dogovoril o simpoziju o pisatelju Robertu Musilu,
-je vlada Republike Slovenije imenovala predsednika za člana Sveta za znanost in tehnologijo RS,
IJ, 10 so bi I i predsedn i k, čl an i ožjega predsedstva i 11 direktor ZRC dr. Lutb ar na razgo voru pri podpredsedniku slovenske vlade mag. Viktorju Žaldju
-	j e bi I p redsed n i k n a svečan em kos I lu, k i ga je pri red i I predsednifc Predsedstva RS Milan Kučan v čast hrvaškemu predsedniku dr. Franju Tudjmanu na Brdu pri
Kranju,
-	se je predsednik v Domžalah udeležil večerje s svetovno znanim psihologom dr. Viktorjem E. Krank lom in v imenu SAZU pozdravil gosta.
15, 10, je predsednik sprejel zun. dop, člana Petra Safarj a ob njegovem obisku v [,j ubij an I,
-	je predsednik priredil slovesnost, na kateri je svetnica za kulturo poljskega veleposlaništva v Zagrebu gospa Malgorzata Wierzbicka izročila akad. Francetu Bezlaju diplomo zunanjega člana Poljske akademije znanosti in umetnosti v Krakovu.
20,	10. je bil predsednik na kosilu, ki ga je priredil svetnik za kulturo avstrijskega
veleposlaništva v Ljubljani g. W. Simon ob obisku Uglednega profesorja z Dunaja dr. Wolfganga Krausa.
21,	10. se je pred sedn i k udeleži 1 sprej ema, ki ga je ob španskem državn em prazn iku pri redil
veleposlanik Španije na Dunaju g, de Ochoa na Ljubljanskem gradu.
22,	10. seja predsedstva SAZU.
26. 10. seje predsednik udeležil sprejema, ki gaje ob avstrijskem državnem prazniku priredila veleposlanica Republike Avstrije dr. Jutla Ste fan-Basti v prostorih veleposlaništva.
28, 10. je imel predsednik predavanje za člane Rotary Cluba v hotelu Holiday Inn
29.	10. je predsednik kol i lan sodeloval na seji Sveta za znanost in tehnologijo Republike
Slovenije v prostorih vlade,
- se je predsednik udeležil sprejema, ki ga je ob državnem prazniku priredil odpravnik poslov veleposlanika ČSFR v Sloveniji g. Peter Kypr na Ljubljanskem gradu.
30.	10. sta se predsedn ik i n gl avn i tajnik udeležila proslave Dneva reformacije v Cankaijevem
domu.
4,	11. jc imel predsednik razgovor Z Zupanom mesta Ljubljane g. Jožetom Strgarjcm in
predsednikom Izvršnega sveta S M L g. Marjanom Vidmarjem,
5.	11. se je predsednik udeležil slovesnosti na Predsedstvu RS, na kateri je predsednik
Predsedstva Milan Kučan izročil odlikovanje Častni zlati znak svobode Republike Slovenije akad. J, Milčinskemu,
9.	11. izredna seja predsedstva S AZU,
10.	11. seje predsednik udeležil sprejema ob izidu dnevnika Republika na Ljubljanskem
gradu.
11.	II. Sla predsednik in akad- Lojze Vodovnik obiskala bolnega akad, Antona Peteriina, 15. 11. seje predsednik udeležil slovesnosti ob odkritju spominskih ploSč dr. Alojzu
Gradniku in Ludviku Zorzuiu v Medani. 19. 11. je predsednik predaval na univerzi v Trstu, v Inštitutu za slovansko filologijo, O
temi; Prevrednotenje pogledov na slovensko književnost. 21. 11. sta se predsednik in akad. Janez Milčinski udeležila znanstvenega srečanja v Akademiji znanosti, književnosti in umetnosti v Vidmu,
V imenu S AZU je predsednik pozdravil posvetovanje o ljudski kulturi v F ur ¡uniji, na katerem sta z referatom sodelovala tudi dr. Milko Mat ¡četo v in JuUjan Strajnar. 26. 11, seje predsedn i k v prostori h Akadem ije ude ležil otvoritve si oven sko-a vstrijskega simpozija o pisatelju Robertu Musilu oh 50-letnic i njegove smrti. Na otvoritvi je pozdravil udeležence v imenu S AZU, 30. 11. je imel predsednik slavnostni govor ob odkritju spominskega obeležja Žigi Zoisu
na hiši Breg 22 v Ljubljani. 2. 12. sta bila predsednik in podpredsednik R. Blinc na razgovoru pri predsedniku vlade RS dr, Janezu Drnovšku,
-	se j e pred sednik ude leži 1 sla vn ostne sej e u n i verzi tem ega sveta ob Dnevu Un i verze v Ljubljani in podelitve priznanj na ljubljanski Univerzi.
4. 12. stase predsednik in glavni tajnik udeležila pred novoletnega srečanja predstavnikov mesta Ljubljane s predstavniki S AZU in Univerze v Ljubljani, na katerem je predsednik v imenu S AZU pozdravil navzoče. K. 12. seja predsedstva S AZU.
15 12, je predsednik sprejel g. Wal terja Simona, konzula v Avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani, ki mu je izročil več publikacij Avstrijske akademije znanosti za S AZU,
17.	12. skupSčina S AZU,
-	se je predsednik udeležil slovesne podelitve nagrad Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo v Cankaijevem domu
18.	12. je predsednik skupaj z glavnim tajnikom, akad. JoŽetom Bo letom in dT. O lom
Lu [barjem obiskal InStitut ¿i raziskovanje krasa ZRC S AZU v Postojni, kjer so se S predstavniki Inštituta pogovorili o njihovem delu in načrtih ter sodelovali ob priložnostnem sprejemu ob 45-letnici Inštituta. 23. 12. so se predsedn i k, podpredsednik Blinc in glavn i taj n i k ude leži I i zaprisege predsednika
RS Milana Kučana pred državnim zborom v dvorani Parlamenta. 28. 12. seja predsedstva SAZU,
-je predsednik skupaj z direktorjem ZRC pripravil novoletni sprejem za akademike in zaposlene na SAZU in ZRC SAZU. 30, 12. je pred sednik skupaj S č lan i ožjega predsedstva i n taj p i kom I, razreda Sprejel akad, Alojzija Finžgarja ob njegovi 90-letnic i
NAGRADE, OULJKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA
Lidija Andolšek-Jeras je sprejela priznanje Ambasadorka Republike Slovenije v znanosti in priznanje za večletno sodelovanje v svetovalni skupini generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije na področju reprodukcije človeka in bila izvoljena za tajnico razreda za medicinske vede SAZU.
Aleksander Bajt je bil ponovno izvoljen za tajnika razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU.
Janez Balis je bil izvoljen za zunanjega dopisnega člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.
France Bemik je bil izvoljen za predsednika SAZU, postal član Mednarodne komisije za zgodovino slav isti ke pri mednarodn e m s! a vističnem komi tej u in član Združenja za si oven i stične študije, ZDA, bi l j e i zvo I j en za č lan a S vela za znanost i n lehn o logij o Repu b I i ke SI o venije in za člana Upravnega odbora Prešernovega sklada.
lanez Bemik je prejel v Seulu na VIII, mednarodnem seulskem grafičnem bicnalu veliko nagrado (Grand Prix), nail. Bienalu slovenske grafike na Otočcu pa nagrado Novega mesta. France Rezlaj je postal zunanji član Poljske akademije znanosti (PAU) v Krakovu. Robert Bitne je bil izvoljen za častnega Člana Indijskega združenja za raziskavo materiala, za podpredsednika SAZU in za predsednika Znanstvenega sveta Instituta Jožef Stefan, ponovno izvoljen za predsednika združenja Ampère (Société AMPFRF-) in evropskega sveta za raziskavo feroeleklrikov ter izvoljen v naziv "adjunkt professor",
Matija Dreveni k je bil izvoljen za glavnega tajnika SAZU in za predsednika Slovenskega komiteja IGCP-UNESCO.
Matijo Gogala je Skupščina Republike Slovenije imenovala za direktorja Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ministrstvo za znanost in tehnologijo za člana Sveta za naravoslovnn-matematično področje, Skupščina entomološkega društva Štefana Michielija pa za častnega člana. Ril je izvoljen v nacionalni komite za raziskave entomofavtie srednje Evrope (SIEFC). Ludvik Gyergyek je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Dušan HadŽi je prejel priznanje in plaketo Božo Težak 1 Irvaškega kemijskega dm šiva. Franc Jakopin je postal predsednik komisije za tisk SAZU. Brelko Kreft je prejel češko odlikovanje Medalja Josefa Hlavke.
Uroš Krek je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bil imenovan v Komisijo za
avtorske pravice pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije,
Ernest Mayer je prejel Zoisovo priznanje Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
France Mihclič je poslal častni meščan Ptuja.
Milan Mihelič je prejel Plečnikovo medaljo.
Janez Milčinski je prejel najvišje slovensko odlikovanje Zlati znak svobode. Janez Orešnik je bil izvoljen za tajnika razreda za fil o loške in literarne vede SAZU, Janez Peki en i k je prejel priznanje Ambasador Republike Slovenije v znanosti.
Jane/ Station i k je prejel plaketo Slovenske izseljenske matice ob proslavi 40-letnice njenega tie I j in bil sprejet za polnopravnega člana Evropske akademije za srednji vek (Europaischc Miucialtcrakademie - EMA) v Bonnu.
Branku Stanovniku je Mednarodni biogralski centcr (International Biographical Centre, Cambridge) podelil naziv "World InteJectual of 1992" ter ga vključil v seznama "The International WHO'S WHO of Inielccluals" in "Men of Achievments".
I ,uj o S u kije jc b i 1 ob ustanov it vi S loven skega grad ben i škega d ruštva izvoljen za prvega čast nega člana.
Anton Trstenjak je postal častni občan Ljutomera in Ormoža.
Miha Tfslerje bil izvoljen za člana Državnega sveta Republike Slovenije.
Ivan V i dav je prejel nagrado Republike Slovenije za znanstveno delo.
Lojze Vodovnikjc bil izvoljen za tajnika razred a za metamatične, fizikalne in tehniške vede in
poslal član Upravnega odbora Instituta Jožef Stefan.
Ciril Zlobce je bil izvoljen za podpredsednika SAZU.
Boštjan Žckš je bil izvoljen za predsednika Upravnega odbora Instituta Jožef Ste fan. SAZU je bila sprejeta v Mednarodno združenje humanistov.
POROČI l-A RAZREDOV
RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
Razred je imel ob koncu leta 14 rednih članov, 2 dopisna in 14 zunanjih dopisnih članov. Med 1 etom so umrl i d op i sn i čl an dr I van Lav rač ter zu nanj a dopisn a Član a dr, Leon Gerško vič i n d r. Alojz Benac.
V	letu 1992 je itncl razred pet sej.
Razen z rednim delom (izvolitve in ponovne izvolitve sodelavcev SAZU, izdajateljske zadeve, udeležbe na posvetovanjih, razno) se je razred ukvarjal največ s kandidiranjem za vodilne funkcionarje SAZU. Za predsednika SAZU je predlagal A. Bajta, ta pa na skupščini 14. maja ni bil izvoljen.
A. R aj tj e samo iniciativno sodeloval pri ureditvi razmer naZRCin v odnosih med ZRC in SAZU, ki so postali neobvladljivi in so pričeli ogrožati ugled SAZU v javnosti, Glede ustanoviteljstva ZRC (pri urejanju sta sodelovala akademika Finžgar in Bajt) je razred trdno zagovarjal izključno ustanov iteljstvo SAZU in nasprotoval Sou slano vite Ijstvu Republike Slovenije. "Njegovo stališče je prevladalo in je bilo na skupščini 17, decembra 1992 formalno sprejeto z veliko večino glasov,
Naseji22. maja 1992 je razred izvolil za tajnika ponovno A. Bajta, člani oddelka za zgodovinske vede pa za načelnika akademika E. Cevca.
Na seji 14. oktobra 1992 je razred sklenil predlagati predsedstvu SAZU, da energično ukrepa ob vse pogostejših napadih na člane akademije, Do konca leta predsedstvo v zvezi s tem Se ni ničesar sklenilo.
O raziskovalnem delu, udeležbah na posvetovanjih doma in v tujini, objavljenih delih članov ter drugem delu govorijo osebna poročila. Poročilo oddelka za družbene vede za 1992
V	letu 1992 oddelek za družbene vede ni imel nobene seje. Vse zadeve je urejal kar na sejah razreda.
RAZRED ZA NLOLOŠKE IIV LITERARNE VEDE SAZt!
Razred je na prvih Štirih sejah - 18. februarja, 10. marca, 21. aprila in 26. maja - obravnaval tekočo problematiko, značilno za dejavnost filoloških in literarnih ved v SAZU. Večjo pozornost je posvetil edicijskemu programu (znanstvenokritični izdaji Brižinskih spomenikov, disertacijama Francke Premkove Korenine slovenskih psalmnv in Janje Žitnikove Louis Adamič V Stiku S sodobniki 1948-1951 ter Kaste lec-Vorenčevemu slovarju) Imen oval je Jožeta Toporišiča za slovenskega predstavnika v združenju Atlas Linguarum Europac, razpravlja! o pre ved l>i Jožeta Pogačnika iz zunanjega d op. člana v dopisnega člana, glede na to, da se je Pogačnik preselil v Slovenijo, v Maribor, te: podaljšal mandat tajniku razreda, ki mu je rok potekel I. marca t. L, za čas do volile v novega vodstva S AZU. Razred je na dveh sejah -10, marca in 21, aprila - razpravljal tudi o kandidatih za novo predsedstvo in za predsednika predlagal s tajnim glasovanjem Franceta Bcrnika, za podpredsednika Roberta Blinca in Aleksandra Bajta ter več kandidatov za glavnega tajnika. Pred volitvami je bil razred seznanjen z uradno kandidatno listo za novo vodstvo Akademije, za mesto predsednika sta bila predlagana France Bern i k in Aleksander Bajt, za dva podpredsednika Robert Blinc in Ciril Zlolwe, za glavnega tajnika Matija Drovenik. Po volitvah novega vodstva je razred 26. maja 1992 razrešil funkcije tajnika Franceta Bernika, kije postal predsednik SAZU, in za tajnika Tazrcda izvolil s tajnim glasovanjem Janeza Onešnika, za njegovega namestnika pa Jožeta Krašovca. N ato j e razred jun ij a 1992 opra vil dopisno sejo, 2 7. oktobra 1992 in 1. d ccemb ra 1992 pa redno sejo. Razred seje zahvalil akademiku Berniku za dotedanje skrbno vodenje tajniških del in mu Čestital k izvolitvi predsednika SAZU. Razred je na obeh sejah posvečal veliko pozornost publikacijam; tako je zlasti oblikoval edicijski program za 1993. Dalje so bili na teh sejah oblikovani predlogi novih zunanjih in domaČih dopisnih članov ter novih rednih članov razreda, člani razreda akademika J, Kos in B, Paternu terdop, član J, Toporišič SO oblikovali stališče SAZU do pouka hrvaščine in srbščine v osnovnih in srednjih šolah, Člani razreda so sodelovali na dveh tiskovnih konferencah SAZU; enajc bila posvečena novi znanstveni izdaji Brižinskih spomenikov, druga novim publikacijam razreda.
RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIK A L NE IN TEHNIČNE VEDE
V letu 1992 je imel razred Štiri seje v zvezi s kritičnimi poročili v Časopisju o JF, Krško je razred podprl delo akademijskega Odbora za energetiko, ki ga vodi akad. Pcklenik. Razred je aktivno sodeloval pri nastajanju nacionalnega raziskovalnega programa in obravnaval pripombe na ta dokument.
Razred je ponovno razpravljal o delitvi na dva oddelka: Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske ved c i n Od de lek za tehniške v edc. Na osnov i pred I oga, k t so ga že leta 1987 pri p ra v i 1 i akad emiki Gosar, Šuklje in Pek len lk, so č I an i razreda pooblasti h tajnika, da to pobudo poared uje predsedstvu SAZ.U.
Razred je na SAZU organiziral predavanje mednarodno priznanega profesorja H. Hakena Z Univerze v Stuttgartu o sinergetiki.
Po zahvali za večletno uspešno vodenje razreda akademiku Hadiijuje razred Izvolil ¡ta novega tajnika akademika Vodovnika.
Znanstveno dejavnost članov razreda prikazuje bibliografija za leto 1992
RAZRED ZA NARAVOSLOVNE VEDE
Ob koncu leta 1992 je imel razred za naravoslovne vede 7 rodnih, 5 dopisnih in 6 zunanjih dopisnih članov, Februarja 1992 je umrl zunanji dopisni član Josef Kraloehvil. Razred je imel med letom Štiri seje, Sprta je na njih obravnaval volilni postopek in kandidate za novo predsedstvo SAZU, kasneje seje posvetil odprtim vprašanjem v gradivu za novi zakon o SAZU in ustanoviteljskemu odnosu do njenega Znanstvenoraziskovalnega centra. Nadalje je razpravljalo oživitvi medse bojnih povezav z inozemskim i akademijami, vključno z nekaterimi akademijam i h ivše Jugoslav ije. in posveti I s voj o posebn o pozornost odprtim vprašanj e m v zvezi s tiskom. Za Razprave IV. razreda SAZU 1992je sprejel na podlagi ustreznih ocen recenzentov v tisk 8 rokopisov, 2 rokopisa za Geografski zbornik 1992 in 13 rokopisov za Krasoslovni zbornik (Aeta Carsologiea) 1992,
Za č lan a u p ra v nega odbora ZRC SAZU je imenoval akad, M, P leničarj a, za člana h ab i I i tacijske komisije Univerze v Ljubljani pa je predlagal akad. 1. Gamsa.
Razred za naravoslovne vede je nadalje imenoval dr. Katico Drobne za upravnico Paleonto loškega inštituta Ivana RakoveaZRC SAZU in potrdil njeno ponovno izvolite v za znanstveno svetnico, enako je potrdil ponovno izvolitev v naziv znanstvenega svetnika akad, dr. J, Sedeta in dr. M, Zupančiča ter napredovanje višjega znanstvenega sodelavca dr. M. Accetla za znanstvenega svetnika v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU; dipl. ing. geol. Metko Petri č pa je izvolil za raziskovalno asistentko za pretok v Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU V Postojni.
V let u 1992je bilo več sej znanstven ihsvetovvinšti lutih ZRC SAZU ,kisodijovokvir delovanja razreda za naravoslovne vede SAZU,
RAZRED ZA UMETNOSTI
Razred za umetnosti je ob koncu leta 1992 imel 11 rednih, 4 dopisne in 15 zunanjih dopisnih članov. Med letom sta namreč umrla njegov redni Član pisatelj Anton Ingolič {l 1.3, 1992) in kmalu zatem zunanji dopisni član norveški skladatelj I i ara Id Sacvcrud (27, 3, 1992), Od pisatelja Antona Ingoliča seje Akademija pošlo vila naj prej na ža I ni seji, na kateri je o njegovem življenju in delu spregovoril tajni k razreda, zatem pa še na pogrebu v pisateljevi rodni Polskavi, kamor j e Akademij a pos lala tri č lansko del egac ij o (France Bern i k, Robert BI i nc i n Janez Menart) i n kj er je posl ovilne besede ob grobu pokojnika imel Ciril Zlobec. Od zunanjega dopisn ega ČI ana Maral da Saeveruda pa seje razred poslovil šele na svoj i sej i d oe 12.11 1992., potem ko je izvedel za njegovo smrt iz pisma ki gaje Akademiji poslal pokojnikov sin.
Član razreda akademik Uroš Krek je v preteklem letu prejel veliko Prešernovo nagrado za svoje Življenjsko delo, kar je tako kot zanj priznanje tudi za vso Akademijo. Razred za umetnosti je v letu 1992 imel Štiri seje (20. februarja, 5- maja 12. novembra in 3-decembra). Prvi dve sta bili posvečeni predvsem razpravam in predlogom za novo vodstvo Akademije, ker je prejšnjemu poteke! tudi že podaljšani mandat.
Tretja in Četna sej a sta potekal i v pripravah navolitvenovihčlanov.a zaradi Se nerešene razred ne zahteve po še enem kandidatnem mestu do konca leta kandidatna lista Še ni bila nared Razredni tajnik jc med drugim sodeloval pri izbiri novega upravnega direktorja SAZU, bil eden od dveh elektorjev SAZU na volitvah v Državni svet (med kandidati je bil tudi dopisni član V. razreda Lojze Lebič) in sode lo val v tričlanski komisij i, k i jc izob I i kov ala mnenj e SAZU o pouku hrvaškega in srbskega jezika v slovenski šoli
Kot pri vseh prejšnjih letnih poroči lih je potrebno tudi za leto 1992 ponoviti, daje k delu Članov razreda ¡fa umetnosti zaradi posebnega značaja njihovih dejavnosti potrebno prišteti tudi vse listo, kar so njegovi člani v minulem letu ustvarili na svojih umetniških področjih
RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE
Ob koncu iela 1992 je imel razred za medicinske vede R rednih, 3 dopisne in 10 zunanjih dopisnih članov. lid en izmed rednih članov je veter i narske, ostal i SO med ic inske Stroke, Dop tsn a č lanica L id ij a Ando I šek i eras je prej el a pri znanje- Ambasadorka Repub! ike S lovenij c v znanosti.
V	letu 1992 je imet razred 7 sej, ki so bile razmeroma dobro obiskane. Do konca maja je vodil razred akademik Novak, od junij a pa dopisna članica Lidija Andolšek Jeras. Na sej ah je razred razpravljal o delu svojih članov, obravnaval vprašanja znanstvene, raziskovalne in strokovne dejavnosti in priprav zanje, tekoče zadeve s sej predsedstva SAZU (statusno preoblikovanje ZRC SAZU, itd.), Nekaj sej so člani razreda posvetili kriterijem za sprejem novih članov in obravnavi kandidatov za nove dopisne člane.
Zaradi vojne na Hrvaškem in v Bosni je sodelovanje v okviru med akademijskega odbora za proučevanje zoonoz skoraj popolnoma prenehato.
Mcd akademijski od bor za travmatologijo, kije poverjen razredu zamedicinske vede in ga vodila akademika Franc Novak in Vinko KambiČ, je začasno opusti! svoje delovanje. Inštitut za medicinske vede skrbi za publikacije o varstvu pred sevanjem v Sloveniji. Prvi del "Zgodovine ginekologije na Slovenskem" je pripravljen in gaje razred sprejel, na drugi del pa je imel pripombe, ki jih bo moral avtor še upoštevati.
Raziskovalno in strokovno delo so člani razreda opravljali v svojih ustanovah individualno oziroma skupaj z ustreznimi stroko vjaki. Podrobnejša poročila o tem delu so prikazana posebej, zato navajamo le Številčni prikaz le dejavnosti,
Skupno so objavili 43 znanstvenih in strokovnih del; v to število je všteto souredništvo, samostojne knj ižne obj a ve in soavtorsivo v skupinski knjižni objavi znansi veno-razisko val nega dela.
V	domačih strokovnih glasilih je bilo objavljenih 16, v tujini pa 27 strokovno znanstvenih del. Člani so imeli skupaj 3 predavanja z vabilom na domačih in 29 predavanj na mednarodnih konferencah. V domačih in tujih raziskovalnih ustanovah in univerzah so imeli 12 predavanj z vabilom, 1 člana sta organiziral a in vodila mednarodno konferenco, V mednarodnih projektih sodeluje 5 članov, 3 Člani pa pri skupinskih raziskavah ali elaboratih v Sloveniji,
Nekaj članov je opravljalo pedagoško delo na Univerzi v Ljubljani. Člani razreda so sodelovali na raznih področji h znanstvenega, raziskovalnega, strokovnega in javnega življenja v domovini in tujini
Posebej je predstavljeno poročilo o delu medicinske in veterinarske sekcije Terminolške komisije ZRC SAZU.
TISKOVNE KONFERENCE iN DRUGE PRIREDITVE NA SAZU
30. 1. Tiskovna konferenca II. razreda SAZU;
Traditiones. 20. zvezek (Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje). 3. 4. Razšlava ln memoriam Anion Ingolič. Pripravili stajoNUK in SAZU, 16. 4. Tiskovna konferenca I. razreda SAZU:
Dušan Kos, Urbatji za Belo krajino in Žumberk (15,-18. stoletje, Arheološki vesmik42,1991, Jana Horvat, Nauportus (Vrhnika),
Slavko Ciglenciki, Piliš Morik6n (Poznoantične višinske utrdbe med Celjem in Brežicami),
Stanko F lego in Matej Župančič, Arheološka topografija občine Dolina (Tržaška pokrajina Italija),
Irena Šavel, Arheološka topografija Slovenije, Topografsko področje XX (Prekmurje).
8.	5. Tiskovna konferenca ob izidu zbornika Narodne manjšine 2 (Položaj hrvaške,
slovenske in srbske manjšine na Madžarskem). 22. 6. Tiskovna konferenca ob izidu nove izdaje Brižinskih spomenikov. Pripravili stajo
SAZU in Slovenska knjiga. 7. 10. Kolokvij "Marij Kogoj (1892-1992)" ob l(X)-letnici rojstva. Organiziral gaje Muzikološki inštitut ZRC SA2U pod pokroviteljstvom SAZU.
9.	10. Ti skovna kon ferenea, ki j o je priprav i 1 ak ad. Anton Trstenjak, o sv etovn o pri znan em
psihologu Viktorju K, Frankiu ob njegovem ohisku in pTcdavanju v Ljubljani, 26.-27. 11. Slovensko-avstrijski simpozij o pisatelju Robertu Musilu ob 50-Ietntci smrti.
Organizirala sta ga Avstrijsko veleposlaništvo v Ljubljani in Oddelek za germanske jezike in književnost Filozofske fakultete v Ljubljani. 7. 12, Tiskovna konferenca II, razreda SAZU:
dva nova zvezka Slovenskega lingvističnega atlasa, Janja Žitnik, Louis Adamič in sodobniki: 1948-1951, Janez Orešnik, Udeleženske vloge v slovenščini.
JUBILEJI
Leta 1992 so praznovali; 94 let zunanja dopisna članica Desanka Maksimovič; 92 let Zunanji dopisni član Zdravko Lofkovič; 91 let zunanji dopisni čian Dimitar Panteleev; 90-letnieo akademik Alojzij f inžgar, 85-lctnico akademika France Mihelič in Edo Ravnikar ter zunanji dopisni član Lojze Spacal: 80-letnico zunanji dopisni član Janos Szentagothai; 75Tetnico zunanji dopisni član Milan tterak; 70-letnico akademik i Stanko Grafenauer, LudvikGyCrgyek, Uroš Krek in Janez Stanonik ter zunanji dopisni Člani Abel Laitha, Branko Pavičevič in Jakov Sirotkovič;65-lctnico akademika France Bemik in Matija Drovcnik; dopisni član Drago Tršar; ter zunanji dopisni člani Aleksandar Despič, Pavle Merku, Karl-Alexander Mliller in Gunnar 01 af Svan e; 60- letn ico do p isna č lana Dragica Tu mšek in Lj u bo Gol ič ter zunanj a dop i sna č lana Slobodan Perovič in Bogdan Po vb; 5 5-letnico dopisni član Matija Gogala ter zunanja dopisna člana Gerhard Giesemann in Florijan Lipuš,
ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA
Znani dogodki iz leta 1991 so bistveno vplivali tudi na delo vtem oddelku. Prenehali so veljati vsi prejšnji dogovori z akademijami znanosti v tuj i ni, pretrgal i so se Sli ki Z raznimi mednarodni mi znanstvenimi organizacijami. Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ sicer niti ni bil formalno ukinjen, vendar je prenehal delovati.
Predsedstvo SAZU jc oktobra 1991 na številne akademije znanosti v tujini naslovilo dopis, v
Igo
katerem je poudarilo, da v odnosu do akademij prevzema svoj del obveznosti, ki izhajajo iz delovanja bivšega Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ, in tako izrazilo željo po nadaljevanju dosedanjih mednarodnih znanstvenih stikov S AZIL Hkrati pa je oddelek usmeril svoje delo v pripravo in podpis dvostranskih odnosov z nekaterimi akademijami v tujini, s katerimi je SAZU uspešno sodelovala v prejšnjem obdobju.
Maja 1992 je predsedstvo SAZU (Se pod vodstvom predsednika J, Milčinskcga) podpisalo začasni (enoletni) dogovor o sodelovanju z Avstrijsko akademijo znanosti. Dogovor omejuje znanstveno delo na projekte, ki so zanimivi za obe strani, oziroma tudi za avstrijskega partnerja. Maja 1993 bo treba podpisati nov Sporazum, ki bi dovoljeval našim raziskovalcem tudi krajše študijske obiske arhivov, knjižnic in muzejev, kar je bistvenega pomena za skupni program SAZU in ZRC SAZU Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Od d el ek je tudi priprav i I in predsedstvo pod p isalo poseben Memorandu m s Kralj e v im d ruštvom v Londonu kot začasen dogovor, ki ga bo treba nadomestiti prihodnje leto z običajno pogodbo 0 dvostranskem sodelovanju. V izmenjavo vključuje le znanstvenike z doktoratom, zaželeno je tudi, da bi le-ti delali pri skupnih projektih. Možni so tudi individualni obiski. Pokriva naravoslovne in tehnične vede,
Kljub predlogom z naše Strani nam do danes ni uspelo vzpostaviti konkretnega sodelovanja l Britansko akademijo, ki pokriva humanistično področje, za kar je pri nas velik interes, niti z N acion al no akadem ij o zn anosti v Washingtonu. S iccrN AS ne nasprotuje indiv idual n i i zmenj avi, vendar trenutno ne želi podpisati dogovora o sodelovanju.
Za podpis je pripravljen tudi dogovor o znanstvenem sodelovanju in izmenjavi z. Makedonsko akademijo znanosti. Predlog dogovora je bil poslan novembra 1992, Julija 1992 je Hrvaška akademija znanosti in umetnosti predložila SAZU osnutek dogovora o medsebojnem sodelovanju na področju znanosti in umetnosti. Pregledan in dopolnjen osnulek s konkretnimi 9 projekti oziroma temami za sodelovanje je oddelek poslal HAZU v oktobru in sedaj pričakuje dokončni podpis pogodbe.
Medtem je oddelek zbral informacije (2 anketi) o tem, kateri redni in dopisni člani SAZU ter kateri raziskovalci oziroma inštituti ZRC SAZU in nekatere zunanje ustanove želijo sodelovati s lujimi akademijami in pri kakšnih temah ali projektih. Na podlagi tega gradiva bo SAZU vzpostavila stike s temi akademijami, ki naj bi omogočile podpis dvostranske pogodbe o sodelovanju,
Na podlagi tega gradiva bo oddelek pripravil vse potrebno za vzpostavitev mednarodnega sodelovanja z vsaj 11 akademijami znanosti v tujini.
Razen zgoraj navedenega je oddelek v letu 1992 opravljal svoje redne naloge tako pri, žal sporadični (zaradi mednarodnega položaja) izmenjavi znanstvenikov, kot pri pripravljanju gradiva za 43. knjigo Letopisa SAZU, Organiziral je eno predavanje predavatelja iz tujine, se ukvarjal ssprotnimi, manjšimi nalogami, ki spadajo v področje njegovega delo vanj a, Predavanje na temo SincTgctika je imel dne 21. maja prof. dr. h. e. muli, Herman Haken z univerze v Stuttgartu, Oddelek je tudi pripravljen organizirati redna ali predstavitvena predavanja rednih in dopisnih ter zunanjih dopisnih članov SAZU.
Pregled izmenjave raziskovalcev v letu 1992
Avstrijska akademija
Dosedanje sodelovanje je bilo omejeno s Številom tednov (56 dni), ki smo jih dobili v okviru Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ. V povprečju je slovenska stran intenzivneje
izkoriščala svojo kvoto v primerjavi z avstrijsko, V zadnjih 10 letih npr. je povprečno odhajalo 7,5 osebe v Avstrijo, 5 oseb iz, Avstrije pa je prihajalo v Slovenijo, Naša kvota je bila zmeraj v celoti izkoriščena Tako kot SAZU tudi AAZ sprejema znanstvenike na simpozije in konference le takrat, kadar sama organizira ali soorganizira kakšen simpozij. V letu 1992 je bilo rednemu članu naše akademije odobreno nekajdnevno študijsko bivanje na Dunaju, vendar je bilo to zaradi objektivnih okoliščin preneieno v leto 1993, Aktualni dogovor z AAZ zahteva, da mora i meti vsak si o vensk i razi sko valeč, k i že I i delati n a AAZ, po vabilo ozi romaj amstvo od ugl ed nega znanstvenega delavca na AAZ.
Oddelek je novembra posredoval AAZ predloga 2 projektov za dolgoročnejše sodelovanje s prošnjo, naj AAZ najde ustreznega partnerja oziroma naj predloži predlagana projekta nosilcem na avstrijski strani. Če bo odgovor na naš predlog pozitiven (projekta sta s področja kemije in geografije), bo oddelek predložil še dodatni predlog projekta s področja arheologije.
Madžarska akademija znanosti
Z Madžarsko AZ dogovor velja do vključno leta 199i in akademiji sodelujeta pri 14 skupnih projektih, v katere so vključene tudi znanstvene ustanove zunaj akademije. Novembra je oddelek v imenu IJS zaprosil za razširitev sodelovanja še za en projekt. Za sodelovanje ima SAZU na razpolago 24 tednov (2 tedna sta rezervna), vendar ugotavljamo, da ne slovenska ne madžarska stran ne izkoriščata sodelovanja v celoti. Lahko rečemo, da na upočasnitev sodelovanja bistveno vplivajo dogodki na Balkanu.
A kad. BogoGrafenauerinakad. A. Vratušastase v Budimpešti in Monoštm od 17. do i 9. j unija udeležila tiskovnih konferenc ob izidu zbornika Narodne manjšine 2 in obiskala predsednika Madžarske akademije znanosti.
Dr. Andrej Kranjc iz IRK ZRC SAZU je obiskal Spcleološki inštitut v Budimpešti in se je udeleži! speleo loškega simpozija na Madžarskem od 17. do 24. maja.
Mag. Metka Tekavčič iz Ekonomske fakultete v Ljubljani je delala od 11. do 15. septembra v Ekonomskem inštitutu MAZ.
Dr. Aleš Erjavec iz Filozofskega inštituta ZRC SAZU je bil od 25. do 31. oktobra na študijskem obisku na Filozofskem inštitutu MAZ,
Dr. Katica Drobne in mag. Franc i C imerman iz Pa leonto loškega inštituta I. Rakovca ZRC SAZU sta bila od S. do 12. decembra v Arheološkem inštitutu MAZ in Geofizikalnem inštitutu
Madžarske,
Dr. Mihaly Szivos iz Filozofskega inštituta MAZ seje od 13. do l K maja udeležil konference Formalizem, ki jo je organiziralo Društvo za estetiko Slovenije.
Dr. Karoly Kocsis in dr. Agoston Juhaszsta bila od 25. do 3!. maja 1 teden gosta Geografskega inštituta A. Mclika ZRC SAZU,
Ga. Tanja Mihal i i iz F konomskle fakultete v IJ ubljani je deialaodl.do4.junijav Ekonomskem inštitutu v Budimpešti.
Dr, Stojan Vujičič s soprogo (Budimpešta) je bil na povabilo predsednika bivšega MO za proučevanje narodnih manj Sin in narodnosti v času od 7. do 9. in od 24. do 26. maja v Ljubljani, Namen obiska je bil pripraviti na Madžarskem tiskovno konferenco ob izidu zbornika Narodne manjšine,
Dr Andras Salamon, MAZ, se je od 31, avgusta do 2. septembra udeležil na Bledu simpozija v organizaciji Šole za organizacijo dela, Kranj.
Dr, Edil Kerecsenvi iz Etnografskega inštituta MAZ je od 19- do 25. oktobra delala v Muzeju in galeriji v Lendavi in v muzeju v Murski Soboti,
Dr, Laszlo Bartosiewicz iz Arheološkega inštituta MAZ je bil od S. do 14. novembra I teden na Studijskem obisku na Pal eonto loškem inštitutu I, Rakovca S AZU.
Kraljevo društvo, London
Mag. A, Mihevc iz IRK ZRC S AZU je od 4. do 27. marca izkoristil tritedenski obisk v Veliki Britaniji za delo na Geografskem oddelku univerze V Pri stolu in Manchestru ter si ogledal angleški kraški svet. Njegov obisk je bil načrtovan v 1.199 i, a zaradi vojne je bil premaknjen vL 1992.
Prof. dr. Venčestav Kaučič iz K1BK je dne 3. oktobra odšel nadelo pri dolgoročnem projektu na univerzi v Manchestru in Liverpoolu. Letno trimesečno kvoto za obisk dr. Kaučiča v okviru The Royal Society predvideva še prejšnji dogovor med Kraljevim društvom in Svetom akademij. Ta kvota tednov ne bremeni redne kvote za izmenjavo.
Dr, Jonathan Waltho iz Sheffletdske univerze, Wester Bank, je od 20, do 27, novembra delal na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani.
SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA
Svet je v nespremenjeni sestavi izpolnit program, v katerem so bile temeljne naloge: priprava zbornika o okolju, razprave ob konferenci ZN o okolju, prispevek k obravnavanju strategije razvoja turizma in aktualne naloge, med njimi razprava o predloga zakona za zaprtje JE Krško, P ri priprav i zbornika Vel ika knj iga o okolju je sodeloval o 52 doktorjev in 14 magi strov zn anosti ter 49 drugih uglednih strokovnjakov (inženirjev, zdravnikov, pravnikov, biologov idr.), Napisati so 106 prispevkov, Uvodni del obravnava ekološko etiko in strategijo razvoja, zatem so razgrnjeni vidiki ogrožanja in varovanja zdravja in prispevek ekološkega prava razvoju pravne države, Prikazane so posebnosti okolja v Sloveniji, Kar 45 prispevkov obravnava razmere v gospodarstvu in napore za izboljšanje okolja. Svet je zasnoval ta zbornik tudi zato. ker je prekinjeno izhajanje revije Naše okolje, sicer skupne publikacije uprave, S AZU in gibanj za varstvo okolja. Zbornik je koristna, sveža in kompleksna informacija o problematiki okolja. Sooča različne stroke in poglede ter spodbuja znanost in gospodarstvo k reševanju problemov okolja. Gradivo je oddano založbi.
V začetku leta, po objavi osnutka zakona o referendumu za zaprtje nuklearne elektrarne v K rškem - do I eta 1995, seje razvnel a o tem ži vahn ajavn a razprava. Sku pšč i na RS in Predsedst vo S AZU sta želela mnenje sveta, Ta je presodil, da nuklcarka ub normalnem obratovanju in nadzoru neznatno vpliva na okolje. Za nadaljnje varno obratovanje je potrebno izpolniti tri pogoje: rešiti odlaganje radioaktivnih odpadkov, zagotoviti redno vzdrževanje, nadzor in zaSčito, posebej pa strokovna, vdiunsko usposobljena in stalno odgovorna upravljal ska ekipa. Svet podpira le takšen razvoj energetike, ki ne ogroža zdravja in varnosti ljudi in ne onesnažuje okolja.
Svet je bil povahljeti, da Skupščini RS pove, kaj sodi o gozdovih in gozdarjenju na Slovenskem. Opozoril je na izjemen pomen gozdov v naSi pokrajini in biološke raznovrstnosti narave, PriporoCi! je, naj se s strategijo gospodarskega razvoja uskladijo lastniški interesi in zagotovi gozdarjenje po strokovnih načelih,
ODBOR ZA ENERGETIKO PRI PREDSEDSTVU SAZU
Odbor za energetiko je vprcieklem letu obravnaval predvsem perečo problematiko proizvodnje v jedrski elektrarni Krško. Posebno pozornost je posvečal vpraSanju varnosti in zanesljivosti delovanja lega objekta, Se posebno zalo, ker so se pojavile močne politične težnje, da se JE predčasno zapre.
Odbor je izdelal dobro pretehtano in objektivno stališče o tem problemu, ki ga je sporočit slovenski javnosti.
N a pobudo član o v odbora sej c okrepilo sodelovanje z Odbo mm SAZU za varstvo okolj a. Odbor je pričel tudi z načrtovanjem simpozija o energetiki v Sloveniji,
MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN
je dejansko končal skupno delo jeseni 1991. Posebna delovna skupina Medakademijskega odbora v okviru SAZU pa je nadaljevala delo v zvezi z nekaterimi nalogami iz od borovega delovnega programa za 1991-1992, Gre zlasti za objavo zbornika Narodne manjšine 2: Položaj hrvaSke, slovanske in srbske manjšine 2: Položaj hrvaSke, slovenske in srbske manjšine na Madžarskem in za nadaljevanje priprav za znanstveno srečanje v Mariboru o Slovencih v avstrijski zvezni deželi Štajerski, Predstavitev publikacije v SAZU je bila dne 8 5. 1992, v Madžarski akademiji znanosti v Budimpešti 18. in 19.6. 1992, na sedežu Zveze Slovencev na Madžarskem v Monoštru/Szentgotthardu pa 20. 6 1992 Simpozij v Mariboru bo v drugi polovici maja 1993.
V zvezi z objavo rezultatov Studijskega potovanja članov odbora na GradiSčansko v Avstriji ni bilo napredka, Zastoj je v prvi vrsti posledica stališča v HAZU, kjer naj bi publikacija izšla, da se o tem zainteresirane akademije morajo posebej dogovoriti. Iz istih razlogov ni bilo napredka niti v zvezi z naSo pobudo iz 1991 za znanstveno srečanje v organizaciji HAZU in SAZU o Slovencih in Hrvatih v Italiji in Italijanih na Hrvaškem in v Sloveniji V obdobju 1918-1990. Vprašanje oblike morebitnega nadaljevanja preučevanja narodnih man j Sin v okviru SAZU po omenjenem simpoziju v Mariboru je še odprto.
MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA KOORDINACIJO ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA DELA RAZREDOV IN ODDELKOV ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE, TEHNIŠKE IN NARAVOSLOVNE VEDE
Odbor se v 1. 1992 ni sestal, nadaljevali pa so se stiki na osebni ravni z akademiki s Hrvaške akademije ¿nanosi i v Zagrebu in z akademiki z Bosanske akademije v Sarajevu Menimo, da v dosedanji obliki odbor ne bo več nadaljeval z delom, mislimo pa, da sc bodo stiki nadaljevali na meddržavni ravni, O tem in 0 nadaljnji usodi sodelovanja na področju matematičnih, fizikalnih, tehniških in naravoslovnih ved bomo lahko kaj več povedali konce leta 1993, če se bo do tedaj vojna v Bosni in drugod končala,
MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA FLORO IN FAVNO JUCOSLAVJJE
Zaradi novih razmerje dejavnost tega medakademijskega odbora od leta 1991 dalje prekinjena.
M F. i J AKADEMIJSKI ODBOR ZA TRAVMATOLOGI JO V IZJEMNIH RAZMERAH
NaSe prizadevanje, da bi odbor tvorno deloval z drugimi akademijami tudi v novih razmerah v prostoru bivše Jugoslavije, ni imelo odziva. Zato je sprejet sklep, da odbor preneha z delovanjem,
MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA PROUČEVANJE ZOONOZ
Zaradi vojne na HrvaŠkem in v Bosni je sodelovanje v okviru Mcdakademijskega odbora za proučevanjezOOnoz skoraj popolnoma prenehalo, razen s sodelavci I Irvaške akademije. Člani Slovenske in HrvaŠke akademije znanosti in umetnosti so se dogovoril i za nadaljevanje dela v okviru Mcdakademijskega odbora. Na sestanku v Ljubljani, kjer je sedež odbora, so se v novembru 1992 sestali in pripravili nov program dela, ki bo v skladu z meddržavno pogodbo obeh akademij. Predsednik odboraje navezal Slike (udi s članom odbora z Bosanske akademije znanosti in umetnosti BIH, vendar sodelovanja zaenkrat ni mogoče pričakovali. S predstavniki drugih akademij v odboru pa za sedaj nimamo povezav.
V	letu 1992 se je delo v okviru Medakademijskega odbora nadaljevalo. lzSlo je več člankov s področja hakterijski h in glivičnih zoonoz, s področja parazitskih zoonoz pa je izšla monografija "Ehinokokoza", ki j o je izdala naša Akademija. Hrvaška akademija znanosti in umetnosti pa je v oktobru 1992 pripravila simpozij o virusnih zoonozah na akademiji v Zagrebu.
KABINET AKADEMIKA JOSIPA VIDMARJA
Kabinet je nadaljeval svoje delo. Tajnica je zbirala material za bibliografijo, dopolnjevala biblioteko, fototeko in fonoteko in zbirala material za biografijo. Obiskovala je akademika na domu do njegove smrti, dne 11. aprila 1992.
Po smrti akademika Vidmarja je posredovala podatke medijem, poslala material za spominsko svečanost Makedonski akademiji znanosti in umetnosti, pripravila besedila za objavo V reviji Sodobnost Odpovedal a je naročeno periodiko, vrnila vse akademikove osebne knjige, rokopise in druge materiale pokojnikovi družini, knjige in revije, ki so last Akademije, pa Centralni biblioteki SAZU. Z 3 L majem je kabinet nehal obstajati.
TAJNIŠTVO RAZREDOV
V	letu 1992je Referat razredov (RRj vodil vso korespondenco in administracijo za pet razredov SAZU in za oba odde Ika J. razred a (Oddelek za zgodov inske vede in Oddcl ek za dru žbene vede). Skrbel je za sklicevanje sej razredov, prepisovanje zapisnikov sej, skrbel za arhiv in opravljal vsa sprotna organizacijska dela, ki so povezana z razredi. Sem so sodili poleg pisnih tudi telefonska obvestila članom SAZU in drugim poslovnim partnerjem po naročilu akademikov, Pripravljal in razpošiljal je vabila za tiskovne konference, vabila za sodelovanje pri raznih pu bi ikacij ah SAZU, hkrat i posred o val odgo vo re nanje taj n i kom pri stojnih razredov. Posred oval je podatke in prijave za udeležbo članov SAZU na raznih posvetovanjih, predavanjih doma in v tujini.
Nadalje je Referat razredov prepisoval referate in članke rednih in dopisnih članov, ki so povezani ¡¿obveznostmi članov zunaj akademije. Poleg tega je posredoval informacije o članih akademije pomembnim državnim ustanovam in javnim občilum (različna ministrstva. Enciklopedija Slovenije, časniki, RTV itn.).
Referat razredov je skrbel za nemoteno poslovanje med razredi In inštituti ZRC S AZU, ki so v
sklopu razredov, v zvezi s tiskom, reelekcijami ipd.
Pomagal je pripravljati bibliografske in biografske notico za Letopis.
Vsako drugo leto voli SAZU nove člane. Ob sprejemanju novih članov SAZU se obseg vseh
administrativnih del podvoji zaradi boljšega, obveščanja dosedanjih članov, kije potrebno za
argumentirano odločanje na skupščini pri volitvah novih članov. Tajništvo razredov prepisuje
in skrbi za razmnoževanje, zlaganje in razpošiljanje gradiva vsem dotedanjim Članom (pribi.
15.000 kopij).
Prejšnja leta so razredi organizirali tudi različne literarne večere in jubilejne OZ. spominske razstave ob življenjskih oblctnicah oziroma ob smrti svojih članov, Ta dejavnost pa je zamrla, ker je zaradi adaptacijo akademijskih stavb bil preseljen v razstavne Prešernovo dvorano del Biblioteke. Tudi sodelovanje med SAZU in Akademijo umetnosti v Berlinu, kije potekalo na podlagi dogovora o kulturni izmenjavi med obema ustanovama, je povsem zamrlo (izmenjave razstav itn.}. Takrat je referentka vodila vso potrebno korespondenco, skrbela za sprejem tujih gostov, njihovo nastanitev in program bivanja.
Zadnji dve leti jc referentka v Referatu razredov Marija Brezigar tudi sodelovala na zahtevo predsedstva z dr. Uorisovom, kini član akademije, pri njegovi knjigi Zgodovina ginekologije na Slovenskem. V dveh letih so bilapretipkana 3 poglavja, t j, 280 tipkanih strani. Delo pri tej knjigi je napredovala zelo počasi zaradi nenehnega vnašanja sprememb v Že izgotovljeno besedilo. Tekoče in nujno delo ni dovoljevalo nadaljnjega dela za knjigo, tako je s pristankom predsedstva SAZU delo prevzela zunanja delovna moč,
REFERAT ZA TISK
Zaporedna, že drugo leto trajajoča stiska s sredstvi je vplivala tudi na uresničevanje programa izdajanja publikacij SAZU. Knjižni program za leto 1992 jc obsegal 34 publikacij, od tega 4 splošne, 9 periodičnih, 15 monografskih del in 6 zbornikov.
Iz tega programa je v koledarskem letu 1992 izšlo 15 publikacij, 6 pa v začetku leta 1993, Vsebinski opis publikacij, tudi tistih, ki so izšle v sodelovanju z drugimi založniki, je objavljen na str. 197-210,
Ker SAZU nima lastnih založniških sredstev, je skoraj povsem odvisna od zunanjega sofinanciranja knjižnih izdaj, ki s tem po svoje odloča o uresničevanju programa. A tudi te možnosti so vse bolj skope.
Tako Že tretje leto čakajo na tisk nekatere pnprav Ij ene splošne publikac ij e (Bibl iografij a č lano v I. in III. razreda. Bibliografija publikacij SAZU v letih 198Í-I990) in narodopisno gradivo (nadaljnji snopiči Slovenske Štajerske pred marčno revolucijo 1848). Odloženo je tudi uresničevanje zamisli o izdajanju monografij, posvečenih umetnikom, članom SAZU. Že drugo leto tudi ni mogoče poravnati obveznosti do avtorjev, ker ni sredstev za avtorske honorarje. V takih razmerah vse preveč sil in časa odteka v iskanje soimanCerjeV in najcenejših možnosti za tisk. Edina razbremenitev stroškov jc računalniška priprava besedil, ki kot tiskov ne predloge nastajajo večinoma v organizaciji ZRC SAZU, kar sicer lajša položaj, bistveno pa ga ne Spreminja.
fotola boratorij sazu
Fotolaboratorij je skrbel /a fotografsko doku men tinuije dogajanj na SAZU. kot so: obiski domaČih in tuj ih de legac ij, ob iski osebnost i i z Znanstvenega, kultu mega in pol itičnega življenj a. tiskovne konference, razstave, simpoziji in podohno.
f zde!oval je fotografske prispevke za opremo elaboratov, Študij in poročil za člane Akademije in nekatere institute ZRC SAZU pa tudi za druge, če so se prispevki nanaSali nadelo v okviru SAZU.
Voditeljica fotolaboratorij a mojster fotografije Carmcn Narobe je delovala tudi v strokovnem društvu kot podpredsednica, odgovorna za organizacijo strokovnih srečanj in izobraževalnih programov,
ZAKLJUČNI RAČUN SAZU ZA LETO 1992
prihodki	v tisočih SIT
1, Repu blika S1 oven ija-M inistrstvo za fi nance	67,763
2. Republika Slovenija-MZT	20.746
3 ZRC SAZU	2.850
4. Prihodki od lastne dejavnosti	628
5, Prenos iz leta 1991	3
6 Drugi prihodki	3,499
SKUPAJ:	95489
ODHODKI	
1 Bruto osebni dohodki s prispevki	44,919
Sklad skupne porabe	1.210
2 Materialni stroški in amortizacija	21.149
3, Tisk in avtorski honorarji	6.795
4, Članske nagrade akademikov	21. j 60
5. Medakademijsko sodelovanje	10
SKUPAJ:	95.482
Presežek prihodkov nad odhodki	7
BIBLIOTEKA SAZU
Po najboljših močeh smo skušali sodelavci Biblioteke izpolnjevati program, ki smo si ga zastavili za leto 1992, kakor tudi srednjeročni načrt 1991-1995. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo kljub izredno slabim delovnim razmeram in k ljub objektivni m "zaviralnim" elementom večino zastavljenih ciljev izpolnili zaradi prizadevnosti celotnega kolektiva.
V	letu 1991 vzpostavljeno aktivno sodelovanje Biblioteke SAZU pri gradnji vzajemnega kataloga, ki seje v letu 1992 nadgradilo v sistem COB1SS, pomeni velik prispevek k skupnim prizadevanjem za izgradnjo čim popolnejšega kataloga in možnosti, da čim več uporabnikov pride do iskane informacije. Biblioteka SAZU namreč s svojim knjižnim Fondom sega skoraj na vsa področja znanosti; veliko gradiva (približno 80% je tujih publikacij) ima v Sloveniji samo Biblioteka SAZU, ker ga dobi z zamenjavo akademijskih publikacij.
Biblioteka SAZU je tretja naj večja knjižni ca v Sloveniji; njena posebnost je raz vita zamenjeval na p ublikacijska dejavnost v Sloveniji, Z zamenjavo publikacij s skoraj 1,500 ustanovami povsem svetu se Biblioteka SAZU poudarjeno vključuje v mednarodno znanstvenoraziskovalno sfero,
V	skladu s 45. členom StatutaSlovenskeakademijeznanosti in umetnosti jeBiblioteka izpolnila vse naloge. Teh nikakor ni malo .zato bodo statistični podatki, ki so navedeni po ustaljenem redu, še največ povedali o opravljenih nalogah. Knjižnično gradivo je bilo strokovno obdelano in dano na *oljo uporabnikom. V želji, da bi kar najbolje predstavili delo Biblioteke in njeno gradivo, smo izdali več informacijskih biltenov; poleg tega smo po Biblioteki vodili tudi tuja gosta: dr, Savo Peiča (British Ubrary, London - 9-juiija), mag, Tiborja Totha (Institut informacijskih znanosti, Zagreb - 12.avgusta), več domačih gostov in ponovno tudi udeležcncc tečaja za pripravo na strokovne izpite bibliotekarske stroke (6. maj a in 20. maja).
Tudi v letu 1992 so se delavci Biblioteke pospešeno izobraževali. Velika večina je opravila tečaje vzajemne katalogizacije, začetne in tudi nadaljevalne. Delavci so se udeleževali delovnih sestankov, okroglih miz, koordinacijskih sestankov, predavanj, posvetovanj, ki sojih organizirali Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Univerza v Ljubljani, Računalniški center Univerze v Ljubljani, IZUM, NUK, Univerzitetna knjižnica Maribor (l.slovensko-avstrijsko zborovanje knjižnic v Mariboru, 24.aprila), Društvo bibliotekarjev (v NUK, CEK, CTK) in specialne knjižnice (CEK,CTK)-pogosto so tudi aktivno sodelovali Kot član i izvršnega odbora Društva bibliotekarjev Ljubljana smo bili organizatorji posvetovanja Zveze bibliotekarskih društev Slovenije 24.-25. septembra v Ljubljani. Mnogi so bi I i aktivni tudi v organih delov ne skupnosti SAZU in raznih strokovnih komisijah,
B i bi i oteka S AZU je b i 1 a i zbrana za čl an ico strokovnega sveta CO B1SS, zato ima v s vetu svojega predstavnika, ki se je redno udeleževal sestankov v Mariboru,
Sodel oval i smo pri pripravah petih tiskov n ih konferenc na SAZU in ZRC SAZU in pri pri pravah
televizijskega snemanja za oddajo o akademiku Primožu Ramovšu, prejšnjem upravniku Biblioteke SAZU.
Posodabljanje dela v Biblioteki je bilo tudi v letu 1992 zelo oteženo, saj je skoraj vse leto delala V izredno si abih delovnih razmerah zarad i sanacije in adapt iranj a Stavbe, V kateri imaBiblioteka svoje delovne in (hkrati) skladiščne prostore
Akcesija
Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele:
	Zamenjava	Darilo	Nakup	Obvezni izvodi	Skupaj
Knjige, letniki revij	2.380	1 880	700	728	5.688
Rokopisne zapuščine	0	0	0	0	0
Mikrofilmi	0	0	0	0	0
Geografske karte	0	0	0	0	0
Fotografije, reprodukcije	0	34	0	0	34
Plošče, kasete	0	2	0	0	2
Skunai	2.380	1.916	700	728	5,724
Pri akcesiji daril je treba posebej omeniti darovalce, ki so Biblioteki SAZU podarili več dragocenih knjig: Avstrijsko veleposlaništvo (Ljubljana), Umetnostna galerija (Maribor), Založba "Slovenska knjiga" (Ljubljana), akademik Aleksander Bajt, akademik Dragotin Cvetko, akademik Pavle Mcrku, akademik Primož Ramovš, dr, Vinko Strgar in Drago Samec,
DubEetni fond
Med letom se je nabrala samo 101 dvojnica, zato seznama dvojnie nismo izdelovali in razpošiljali v izbiro domačim in tujim ustanovam.
Celotni knjižnični fond
Ob koncu leta 1992 je imela Biblioteka SAZU inventariziranih:
knjig in letnikov revij	387.72i
rokopisnih zapuščin	114
mikrofilmov	737
geografskih kart	3.504
fotografij in reprodukcij	8,685
gramofonskih plošč in kaset	362
skupaj	401.123
Katalogi in baz« podatkov
Lastna baza podatkov obstaja v obliki inventamih knjig za zamenjavo, nakup, darila, obvezne izvode, zapuščine in razne posebne fonde, v obliki knjige kot sigoatumi katalog za knjige in revije (numerus eurrens) ter v obliki klasičnih listkovnih kartotek za matični abecednoimenski katalog knjig in revij, čitalniški abecedno]menski katalog knjig in revij, sistematski katalog (klasifikacija po UD K), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejema publikacij.
Ves knjižnični fond je inventariziran, katalogiziran in signiran. Klasificiranje fond, ki gaje Biblioteka prejela po letu 1951, računalniško podprt pa je del fonda, in sicer: tuje monografske publikacije, ki jih je Biblioteka prejela od konca leta 1986, in serijske publikacije od leta 1982. Bibl i Oteka izdeluje i n pošilja katalogne i istke inštitutom ZRC S AZU. I z I astne računalniške baze podatkov lahko posreduje tudi podatke o tujih periodičnih in serijskih publikacijah, kijih hrani v svojem knjižnem fondu.
Bib I i oteka S AZU je tudi v letu 1992 grad i la več lokal n i h računal n i 5k i h baz podatko v, in s icer: bazo podatkov za tuje monografske publikacije (skupno 12.948 zapisov, v letu 1992 novih 212 zapisov; skupno 20,694 pojmov, v letu 1992 novih 612 pojmov; skupno 73.138 deskriptorjev, v letu 1992 novih 1.070 deskriptorjev), bazo podatkov za periodične publ ikac ij e {l .23 6 zap isov/ naslovov tujih serij, 1.135 zap i sov/nas lovov tujih revij, skupno 2.371 zapisov/naslovov tuje periodike; 327 zapisov/ naslovov jugoslovanskih serij, 202 zapisov/naslovov jugoslovanskih revij, sk upno 529 zap i so v/n aslovo v j ugoslovan ske period i ke, od tega je s loven sk i h 178 zap i sov/ naslovov), baze podatkov o publ ikac ij ah S AZ U (kum u I ati vna b ibl i ografij a pu b I i kacij S AZU za leta 1981 -1990; letne bibl iografij e; razpotožlj i ve in razprod an e publi kac ij e oz. cenik: 868 enot) in bazo podatkov o naslovnikih, katerim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo (inozemstvo: 1,205 naslovnikov; Hrvaška: 79 naslovnikov; Makedonija: 25 naslovnikov; Bosna in Hercegovina: 25 naslovnikov; Srbija: 61 naslovnikov; Črna gora: 12 naslovnikov; Slovenija: 74 naslovnikov), v dar (institucije: 142 naslovnikov; člani S AZU: 86 naslovnikov), v recenzijo (44 naslovnikov, od tega 32 tujih) in bazo podatkov o naslovnikih, ki jim je Biblioteka prenehala pošiljati akademijske publikacije (arhiv: 120 naslovnikov). Vse baze podatkov so izdelane s programom STEVE na računalnikih ATARI, Lastno računalniško bazo podatkov o tujih monografijah je Biblioteka zaradi prehoda v sistem COBISS (kooperativni online bibliografski sistem in servisi) v letu 1992 zaključila, ima pa jo pripravljeno tako, da se bo po konverziji lahko vključila v bazo COB1B (kooperativna bibliografska kaialožna baza podatkov), kije del sistema COBISS, kar predstavlja nadgradnjo računalniško podprtega vzajemnega kataloga, katerega gostitelj (host) z računalnikom VAX 8800 in opremo ATLAS S je Univerzitetni institut informacijskih znanosti (IZUM) v Mariboru, Kot rezultat sodelovanja v kooperativnem online bibliografskem sistemu COBISS lahko navedemo naslednje podatke:
V sistem vzajemne katalogizacije se je Biblioteka aktivno vključila 14. julija I99t, Ob koncu leta 1992 je imela v lokalni bazi skupno 4.542 zapisov, in sicer 2.773 zapisov monografskih publikacij, 1.720zap isov periodičnih publikacij in 49 analitičnih zapisov(člankov). V letu 1992 je bilo vnešenih 2,038 zapisov, in sicer 1.782 zapisov monografskih publikacij, 207 zapisov periodičnih publikacij in 49 analitičnih zapisov (Člankov), Od skupnih, v letu 1992 vnešenih 2,038 zapisov je bilo originalnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 1.290, kopiranih in za lokalno bazo formalno in vsebinsko dodelanih zapisov pa 748.
Zamenjava
Zamenjava akademijskih publikacij je naše najobšimejše in najaktivnejše delovno področje. Med letom smo redno po s lo vanje preki n i I i z & inozemskimi nas lov n i k i, n o ve zamenjeval n e stike pasmo navezali s 16 naslovni ki (od tega 14 v inozemstvu in 2 v Sloveniji), Ob koncu leta je bila naša zamenjevalna mreža razširjena na 79 držav sveta in je zajemala 1 481 naslovnikov (74 v Sloveniji in 1.407 v inozemstvu), Seznam naslovnikov je bil naveden v jubilejni publikaciji S AZU "Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda" (Raziskovalni program S AZU in ZRC S AZU) na straneh 67-96 (1 natis) oz. 67-105 (dotisk) (Ljubljana 1988). Celoten seznam naslovnikov, ki vsebuje tudi vse spremembe v letih 1988-1992, ima Biblioteka S AZU na
računalniških datotekah Recenzija
Akademijske publikacije pošiljamo v oceno 44 naslovnikom (od tega 32 v inozemstvo). Razpošiljanje publikacij in informacijskih biltenov
Razpošiljali smo akademijske publikacije, skupne publikacije naše akademije in Sveta jugoslovanskih akademij, publikacije, ki jih je SAZU prejela kot dediščino nekaterih ustanov. koprodukcijske publikacije in informacijske biltene Biblioteke SAZU, in sieer: Publikacije:
v zamenjavo	10.992
v dar	1.214
v prodajo	1.484
kot obvezni izvod	5.288
skupaj	18.978
Informacijski bilteni:	
v dar	1,300
kot obvezni izvod	198
skupaj	1,498
V se aa skuji;i|:	20.476
Izposojanje
Knjižnični fond je bil vsakomur dostopen, posebnih omejitev ni bilo, seveda pa je bilo zaradi sanacijskih in adaptscijskih del na zgradbah SAZU in z njimi povezanimi selitvami osebja in knjižnega fonda tudi V letu 1992 izposojanje zelo oteženo in zato tudi po številu spel nekoliko manjše kot prejšnje leto; prav tako je bil precejšen del knjižničnega fonda, ki ga hranijo nekateri inštituti ZRC SAZU (Biološki inštitut Jovana Hadžija, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede) še vedno težko dosegljiv ali celo nedosegljiv.
V letu 1992 je Biblioteka iz svojega fonda izposojala 3,245 uporabnikom, Ti so Biblioteko obiskali 5,114-krat (2.154-kral za izposojo v čitalnici, 2.960-krat za izposojo na dom), Število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo:
v čitalnici	9.126
na dom	3.775
inštitutskim bibliotekam	8.589
medb ib I i otečno v Slovenijo (5 3 bibl iotekam)	310
medbihliotečno v inozemstvo (25 bibliotekam)	36
21.836
Informacije
Biblioteka SAZU je poskrbela, daje uporabnikom posredovala strokovne informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in čim popolneje. Izdala je tiskane informacijske biltene, in sicer:
i, Marija Pabjančič: Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 1991. - Ljubljana 1992.9 str. 30 cm.
2.	Seznam prejetih knjig 1992. - Ljubljana 1992. 5 zv. (120 str.) 30 cm. (Urednica Marija Fahjančič)
3.	Cenik publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Januar 1992, -Ljubljana 1991. (Ponatis 1992.) E + 70 str. 30 cm. (Urednica Marija Fabjančič.)
4.	Cenik publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Januar 1993, - Ljubljana 1992. 1 + 93 str. 30 cm. (Urednica Marija Fabjančič.)
Informacijski bilteni Biblioteke SAZU so tiskani na tiskalnikih EPSON RX-100 in NEC P6, razmnoženi v povprečni nakladi 200 izvodov in broširani Te biltene pošiljamo članom akademije, inštitutom ZRC S AZU ter mnogim ustanovam, ki se zanje zanimajo. Biblioteka je pripravila tudi bibliografijo "Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1991", ki je objavljena v Letopisu S AZU, 42. knjiga za leto 1991, na stTaneh 221-237 (Ljubljana 1992).
Administracija
Delovodnik Biblioteke je obsegal v preteklem letu 1,832 številk. V zvezi s prodajo akademijski h publikacij pri Cankarjevi založbi, Državni založbi Slovenije in pri strokovnih društvih pa smo izstavili 50 raCunov.
Knjigoveznica
Akademijska knjigoveznica je v letu 1992 zvezala 1,159 knjig. Poleg tega je broširala bibliotefine informacijske biltene (1.400 izvodov), restavTirala stare tiske in opravljala druga knjigoveška dela.
Objave M. Capuder
Publ ikacije Slovenske ak ademij e znanosti in umetnosti v I etu 1991. - Letopi s S AZU, 4 2 (199 i), 1992, 221-237.
M. Fabjančič
Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 1991, - Ljubljana, Biblioteka S AZU, 1992, 9 str, Biblioteka SAZU. (Poročilo o delu v letu 199L) - Letopis SAZU, 42 (1991), 1992,213-219. Seznam prejetih knjig 1992. Biblioteka SAZU, 1992. (Urednica.)
Cenik publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Januar 1992. Biblioteka SAZU,
1992. (Ponatis,) i Urednica.) Cenik publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Januar 1993. Biblioteka SAZU, 1992. (Urednica,)
Opremljenost in delovne razmere
Biblioteka S AZU je v letu 1992 uporabljala računalnike: ATARI 520 ST, dva ATARI-ja 1040 ST, ATARI M EGA ], ATARI M EGA 2; tiskalnike EPSON RX-100, NEC P6, FUJITSU DL1100 in trdi disk ATARI Megafile 30. Pri delu z računalnikom je Biblioteka uporabljala program STE VE.
Do maja 1992 je lahko štiri računalnike uporabljal a tudi kot terminal ske priključke, od maja do decembra pa zaradi gradnje samo dva. Stanje pa se je Biblioteki muino izboljšalo, ko so decembra pri k Ij ui i I i no vo kom un i kac ij sko i n računaln iško opremo, k j i j o j e dode I i lo v u porabo
Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Pri tem jc dobila ustrezne terminalskc serverje, Sest videotcrmmalov Digital VT420 in matrična I iskalnika FUJITSU DL4400 in FUJITSU DL900. Biblioteka SAZU je fotokopirala na skupnem kseroksu SAZU,
Leta 1992 SO izvajali najbolj zahtevna gradbena dela prav pri centralni hiblioteki, zato smo bili v maju 1992 prisiljeni uvesti dežurstvo, saj smo se morali zaradi gradnje izseliti še iz začasnih prostorov v II. nadstropju. Delali, smo lahko samo V dveh sobah, Šele od novembra 1992 se postopoma selimo nazaj v adaptirane prostore v I. nadstropju.
Gradbena dela sn zahtevala veliko interni h selitev, povzročala so pogoste nenapovedane izpade električnega loka in komunikacij, kvarila seje računalniška Oprema, tako daje bilo tudi veliko de I a u n i Cene ga. Kij ub vse mu temu pa je zarad i p ri zadevn ost i s voj i h 20 deta vcc v H i b I i Oleka d C10 pravočasno in strokovno opravila.
IV.
PUBLIKACIJE SAZU
PUBLIKACIJE
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 1992
SPLOŠNE PUBLIKACIJE
LETOPIS Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 42. knjiga. 1991 _ The Yearbook ef tbe Slovenian Academy of Sciences and Ans. Volume 42/1991. [Glavni in odgovorni urednik Janez Batisj Ljubljana 1992, 353 str. 22 cm. 200(1 izv. ISSN 0374-0315
publikacije i. razreda za zgodovinske in družbene vede filozofski vestnik. Letnik XIII: ¡992 [Glavni urednik Boris Majer. Urednik Vojislav Likar, Aleš Erjavce]. Ljubljana 1992. 2 zv.(l93, 255 str.) 24 cm. 800, 900 izv. ISSN 0353-4510
Številka I (193 str.. 800 izv.)
Vsebina:
Vsebina. Str,{5)
Logika refleksije, logika argumentacije, transcendentalna logika
ŽIŽEK, Slavoj: Ideološko-praktično jedro temeljne operacije 1 leglove logike refleksije = Der ideologisch-praktische Kern der Grundoperation der hegelsehen Logik der Reflexion. Str. 9-2 5
ŠUMIČ-KJHA, Jelica: Univerzalni avditorij kot jamstvo za umno argumentacijo - Das
universelle Auditorium als Garant der vernüftigen Rede. Str.27-44 R1HA, Rado: Nekaj pripomb k razmerju leorija- praksa pri Kantu = Einige Bemerkungen zum
Iheorie-Praxis Verhältnis bei Kant. Str.45-57 ZUPANČIČ, Alenka: Cogito ergo es = Cogito ergo es. Str.59-66 Epistemoiogija in analitična filozofija
LIKAR, Vojislav: Epistemoiogija ali filozofija približka - Epistemologie als Philosophie der
Annäherung. Str.69-80 BORSTNER, Bojan: Dispozicije = Dispositions. Str.8L99 ŠUSTER, Danilo: Kako razložiti modalnost? - ExpIaming modality. Str, 101-116 Estetika - utopija - zgodovina
ERJAVEC, AleS: Postmodcrnizem in umetniške avantgarde - Postmodernijm and artistic
avant-gardes. Str. 119-127 PAGON, Neda: Dialogi med utopijami iz srede 20, stol et j a - Der Dia log zwischen den Utopien der Mitte des 20,Jhr.. Str, 129-139
LUTH AR, Oto: Pri po vedno zgodovinopisje med historični m realizmom in un i verzalno zgodovino = Narrative Geschichtsschreibung zwischen historischen Réalisions ond Universalgcschichtc, Str, 14 l-148
Prevod
BADlOU, Alain - ŠUMIČ-RIHA, Je lica [pre v,]: Manifest za filozofijo - Manifeste pour
philosophie. Str. 149-186 Sinopsisi. Str. 187-193
Številka 2 (255 sir., 900 izv.) Inhalt = Contents. Str. [5]
B ER TEN, André: Kant et 1 a question de I a Rčpu b I i q ue uni verseile - Kant in v praäanj c sveto vn e države. Str. 7-30
BIRKEN-BERTSCH, Hanno: The closure of experience : Kant, Goodman, and the aesthetic
approach = Zapora izkustva. Str,31 -41 CROWTHER, Paul: Authentic moral commitment - Kant's phenomenology of respect =
Avtentična moralna obveza: Kantova fenomenologija 5 poŠto vanj a. Str. 43-57 f'RANK, Manfred: Die Kritik der Urteilskraft als Schlussstein des kantischcn Systems = Kritik
der Urteil krati kot sklepni kamen Kantovega sistema. Str. 59-77 K.OBE, Zdrav kor Das Problem des inneren Sinnes : Das Innere, das Äussere, und die
Apperzeption = Problem notranjega Čuta, Str.79-96 KOROŠEC, Gorazd: Hobbes and the theory of social con tract as the context for Kant's political philosophy = Hobbes in teorija družbene pogodbe kot kontekst za Kantovo politično filozofijo. Str.97-1 ï3
MAS 1~NAK, Tomaž: Kant eirenikos: republicanism, commerce and the law of nations = Kant
eirenikös: repu b I ¡kan st vo, trgovina in mednarodno pravo. Sir.l 15-134 PROUST, Françoise: L'idée de Kant = Kantova ideja Str. 135-149 R1HA, Rado: Kant in praktischer Absicht = Kant s praktičnega gledišča. Str. 151-169 ŠUMJČ-R1HA, Je I i ca: On the in-ex-sistence of the Critique of political reason = O neobstoju
Kritike političnega uma. Str, 171-182 VOLLRATH, Ernst: Handeln und Urteilen : Zur Problematik von Hannah Arendts Lektüre von
Kants Kritik der Urteilskraft unter einer politischen Perspektive. Str. 183-203 ZANETTI, Véronique: La théorie kantienne du vivant. Str.205-219 ZUPANČIČ, Alenka: Nu m propter v ¡tam perdere causas, Str.221-231 ŽIŽEK, Slavoj: Kant: the subject out ofjoint = Iztirjeni subjekt. Str.233-248 Summaries. Str.250-255
ARHEOLOŠKI vestni k. 43. i 992. [Odgovorni urednik Stane Gabrovec. Glavni urednik Dragan Božič). Lj ub I jan a 1992, 228 str. ( vklj u čno 108 si., 14 T„ 27 tab, ) + 2 pri 1.29 cm. 1200 izv. ISSN 0570-8966 Vsebina:
Vsebina = Contents, [Str.3-6] Starejša kamena doba Palaeolithic
TURK, Ivan - DIRJEC, Janez - DEBELJAK, Irena - HUBF.R, Duro: Divje babe I - poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v paleolitski arheologiji. IV. Posamično najdeni zobje jamskega medveda - Divje babe I - an attempt to apply statistical analysis to the mass animal remains in the palaeolithic archaeology. IV. fsolated teeth of cave bear. Str, 7-22, vključno 8 si., 10 tab.
Srednja kamena doba = Mesolithic
BRODAR, Mitja: Mezolitsko najdiiče Pod Črmukljopri Šembijah- Der mesolitische Fundort
Pod Črmukljo bei Äembije. Str.23-35, vključno 7 sl,,S T Železna doba - Iron age
DULAR, Janez: Zgodovina raziskovanj železnodobnih naselij in poselitve v osrednji Sloveniji = Geschichte der Erforschung der eisenzeitlichen Siedlungen und der Besiedlung in Zentralslowenien Str.37-52, vključno 21 sL VAS Rastko: An Etruscan bone box from south-west Serbia and the problem of Late archaic imports in the central Balkan area = Etrurska koštana kutija \7. jugozapadne SThije i problem kasnoarhajskog importa na centralnom Balkanu. Str,i3-66, vključno 9 si. MIH0VIL1Č, Kristina: Die Situ la mit Schlfiskampfszcne aus Ncsactium - Situla s prikazom
pomorske bitke iz Nezakcija, Str. 67-78, vključno 15 si. + 2 pril. Rimska doba = Roman period
STOKJN, Marko: Naselbinski ostanki iz l.st.pr.n.št. vFornačah pri Piranu = Settlement remains
Trom the first century1 B.C. at Fomače near Piran. Str,79-92, vključno 5 si.,5 T, VIDRtH PER KO, Verena: Afriška sigi lata v Emoni = Terra sigi Hala africana ad Emona. Str.93-
104, vključno 1 sl„ 2 T. Pozna rimska doba = late Roman period
BUORA, Mauri/i o; Note on the diffusion of swastika tiibulac with horse-head decorations in the I ale Roman period - K razprostranjenosti poznorimskih fibul v obliki svastike s konjskimi glavicami. Str, 105-110, vključno 1 si.,2 T. M1GOTTI, Branka: Zusatz zur Datierung der ausserstädli sehen frühchristlichen Architektur des breiteren sal On itani Sehen Bereiches = Prilog datiranju izvangradske lanokrSČanske arhitekture äireg salonitanskog područja. Str. 111-133, vključno 24 sl. Pozna rimska doba in zgodnji srednji vek ~ Late Ko man period and Early medieval period 1BLER, Ursula: Pannonische Gürtelschnallen des späten 6, und 7,Jahrhunderts = Panonske
pašne spone iz poznega 6, in 7.stoletja. Str. 135-148, vključno 8 sl. MARGETIČ, Lujo: Neka pitanja boravka Langobarda u Sloveniji = Note su alcune quest ioni
del soggtorno dei Langobardi nell'odiema Slovenia. Str. 149-173, vključno 2 sl. FERLUGA, Jadran; L'lsbia tra Giustinianoe Carlo Magno = Istra med Justinijanom in Karlom
Velikim. Str, 175-190, vključno 2 sl. Zgodnji srednji vek - Early medieval period
ŠTEF ANČIČ, Marij o - L EBEN- SEL J AK, Petra: Antropološka an a I i za staroslovanskega grobi šča Diese pri Bode&ah = Anthropological analysis of the Old Slavic necropolis Diese near Bodeäc. Str. 191-203, vključno 5 sl., 17 tab. In memoriam
GABROVEC, Stane: Alojz Benac (1914-1992). Str.205-206 VIDRI H PERKO, Verena: Zorko Eiarej (1949-1990) Str. 207 KNIF1C, Timotej: Branko Marušič (1926-1991) Str.208-209 Knjižne ocerte in prikazi = Book reviews
TURK, Ivan: Luu Tran Tieu: Palaeolithic Pebble industries in Europe. Budapest 1991. Str,211 TURK, Peter: Richard Bradley: The passage of Arms (An archaeological analysis of prehistoric
hoards and votive deposits). Cambridge 1990, Str.Z 11-214 PAVLIN, Primož: Märia Novotnd: Die Bronzegeffisse in der Slowakei. Prähistorische
Bronzefiinde 2/11. Stuttgart 1991. Str.214-215 HORVAT, Jana: Roman frontier studies 1989 Proceedings of the XVth International congress of Roman frontier studies. 1991. Str.215
VI DRI H PER K O, Veren ar NininaCuomo d i Caprio; Laeemmica in arebcologia. Roma 1988. Str.215-216
MIKL-CURK. Jva: Ljiljana Bjclajac: Terra sigi Hala u Gurnjoj Mcziji. Beograd 1990. Str.216-
217
DJ URIC, Bojan; Corpus Signorum Imperii Romani. Ungarn. Band 7, Budapest 1991. Str. 217219
KOS, I'eter: Ivo Uikanc: Diocletianus. Der rß mische Kaiseraus Dalmaticn, Weiteren 1991. Str. 219
ŠAŠEL KOS, Marjeta: Ivo Bojanovski: Bosna i Hercegovina u anličko doba. Sarajevo 1988. Slr.2l 9-220
ŠAŠEL KOS, Marjeta: Gian l.uca Gregoris: Breseia romana, Roma 1990. Str,220-22! SASEL KOS, Marjeta; Supplemcnla Italica. Nuovaserie7. Indice dei volumi 1-6- Roma 1991. Str. 221
Kratice revij, kratice zbirk = Abbreviations o f Journals, abbreviations of series, Str,223-228
MONUMENTA artis mu sitae Slovtniae XXII. Janez Rrstnik Dolar: Missa sopra ta bergamasca. Transkrihiral in revidiral Tomai Faganel. Ljubljana 1992. 200 str,29 cm. 500 izv. ISBN 86-7131-065-5
GALLUS Carnioli» in evropska renesansa. Mednarndni simpozij. II. Ljubljana 21,24.10,199 L U red i la Dragot in C vetko in Dan i lo Pokom. Lj u b Ij ana 1992,288 str. 24 trn. 600 izv. ISBN 86-7131-06B-X Vsebina:
RF1NFCKE, lian s-Peter: Jacobus Gallus, Paradigma für musikhistorisehe "Wirklichkeit"? -Versuch über Produktion und Festigung kultureller Diskurse = Jakob Gallus, vzorec za glasbenozgodovinsko "resniinost"? - O produkciji in utrditvi kulturnih diskurzov. Str. 5-19
MILAČ, Metod M.: An no Domini 1574: The question of Jacobus Gallus and the imperial court chapel = An no Domini 1574: Vprašanje Jakoba Gallusa m cesarske dvorne kapele. Str.21-48
ACCIAI, Giovanni: Espressione e ariificio in alcuni motetti deli' "Opus mustcum" di Jacobus Gallus Camiolus — Izraz in umetelnost v nekaterih motelih Gallusovega "Opus mus¡cum". Str.49-77
SIVEC, Jože: Lamenlationes lererniae Prophetae Jakoba Gallusa - Lamentationes lerem i ae
Prophetae von Jakob Gallus. Str,79-99 C1L1BFRTI, Galliano: Jacobus Hand I Gallus e la "Scuola musicaie Romana" del XVI secolo
= Jacobus Handl Gallus in "Rimska glasbena Sola" 16,stoletja, Str, 101-131 KURENT,Tine: Gallusovagematrična predstavitev= Gallus' gematrisehe Vorstellung.Str.133-153
1JNDELL, Robert: Music at the court of Rudolf 11 = Gl asba na dvoru Rudolfa II Str 1.55-170 MERKU, Pavle: Alessandro Orologio in njegova oporoka = Alessandro Orologio und sein Testament, Str. 171-184
RUAVEC, Andrej: Glasbena vzgoja v t6stoletju - oh primeru šolskih redov ljubljanske prulestantske stanovske šole = Musikerziehung im 16,Jahrhundert - am Beispiel der protestantischen Standesschute in Ljubljana. Str. 185-192 DEMOV1Č, Miho: Frankoflaman.ski glazbenici u Dubrovačkoj rcpublici - Frankoflämische Musiker in der Republik Dubrovnik, Str. 193-204
WOODBRIDGE WILSON, Fred ríe: Index to the Opus Musicjm of Jacob Mandl Gallus = Kazalo lt Opus mus ¡cum Jakoba Hand la Gallusa. Str. 207-288
PUBLIKACIJE II, RAZREDA ZA FILO LOŠKE IN UTERARNE VEDE DELA 37. Janez O reí ni k; Udeležen ske vloge v slovenščini. [Uredil Tine Logar). Ljubljana 1992. 237 str.24 cm. 800 izv. ISBN 86-7131-062-0
DELAJ8. L.jubov Viktorovita Kurtina: Dialektnaja struktura praslavjanskogo jazyka po dannymjuinoslavjanskoj leksiki [čir,] = Narečna struktura praslovanskega jezi kav luči juinoslovanskeleksike. [Urednika Franc Jakopin, O.N.Tnibaíov], Ljubljana 1992.260 str.24 cm. 813 izv. ISBN 86-7131-062-1
TRADITIONES 21. Zbornik Instituta za slovensko narodopisje. Ljubljana 1992. 311
str.fvključno 17 si.) + [lČjpril., Š13Č str.fotogr. 24 cm. 700 izv. ISSN 0352-0447 Vsebina;
Vsebina = Index. Str. f 5-6} Razprave = Dissertationen
CE VC, Tone - ANGERER. Alois [prev.J: Bohinjski nadstropni stan v luči strukturne analize -
Die Stockhlltc von Bohinj im Lichte der Strukturanalyse. Str.7-16, vključno 16 sl. KRIŽNAR, NaSko: Govorica telesa na primeru ljudskih iger na Vin tarje vcu pri Litiji = Body
language. Str. 17-24 + [2J str.fotogr. STANONIK, Marija: Slovstvena folklora kot terminološko vprašanje - Literary folklore from
a terminologi cal point of view. Str. 2 5-72 K ROPE J, Monika: Raziskovanje ljudskega pripovedništva na Slovenskem v luči mednarodnih usmeritev = Die Forschungstätigkei t auf dem Gebiet der Volkserzähiung in Slowenien im Lieht der internationalen Trends. Str.73-84 KUMER. Zmaga: Lj udske nabožne pesmi na SI ovenskem = S lowen i sehe gei stl ¡che V ol ksl iede r. Str.85-104
RAMOVŠ, Mirko: "Osemca" = "Osemca" (Achtcrtanz). Str. 105-112
ŠM1TEK, Zmago: Gog, Magog in legenda o kitajskem zidu = Gog, Magog and the legend about
the Chinese wall. Str. 113-120, vključno 1 sl. + [ I ] str.fotogr. KATSCHNIG-FASCH, EI i sabet h: Feld forsehu ng in B latten=Terensko raziskovanje v Blatnem.
Str. 121-136 iz zgodovine naše znanosti - Histórica varia
KURET, Niko: Prezrti spisi o Slovencih - Übersehene Abhandlungen über die Slowenen, Str. 137-152
BAŠ, Angelos: Jovan Cvijič o Slovencih - Jovan Cvijič über die Slowenen, Str, 153-162 NOVAK, Vilko: Življenje in znanstveno delo M i lo van a Gavazzija ■• Lebenslauf und
wissen schaflliche Tätigkeit von Milo van Gavazzi. Str, 163-184 Jubileji = ¡ubilaea
KURET, Niko: Tone Cevc - šestdeset letni k Str. 185-1&6 LOŽAR-PODLOGAR, Helena: Bibliografija Toneta Cevca Str.l 86-190 KURET, Niko: Pavle Zablatnik - osemdeset letnik. Str. 191-192 MATIČETOV, Milko: Leopoldo Kretzenbacher oetu agen ario salutem. Str. 193-194 KURET, Niko: Iz bibliografije Leopolda Kretzenbacheija : Slovenica. Str 194-198 Gradivo in zapiski = Kiateriaha et misceilanea
MUNDA-H1RNÖK, Ratal in: Vzroki in razvoj poljedelskega zaposlovanja med porabskimi Slovenci na Madžarskem = A rabaviddki szlovčn idinymunkäsäg kialakuldsa čs fejIodise. Str. 199-208 + [4] str.fotogr. RAVNIK, Mojca: Pravica prve noči = The lus primae noctis in Istria. Str.209-2 i 2 LOŽAR-PODI.OGAR, Helena: Slovanske Šege na tarok kartah Hinka Smrekarja = Slawische
Bräuche auf den Tarockkarten von fiinko Smrekar. Str.213-226 + [2] Str.fotogT. KRIŽNAR, NaŠko: Vizualni simboli narodne identitete na pri meni avtomobilskih zadkov =
Visual symbols of national identity. Str.227-232 + [2jstr.fotogr. BEN EDI K., Francka: Veliki Šmaren - Veliki Šmaren ŠAssumptionČ. Str. 23 3-2 40 + [1] pril. CVETKO, Igor: Kako sploh arhivirati instrumentalno glasbo na Slovenskem?. Str,241-244 FlKFAK, Jurij: Oblikovanje informacijskega sistema : Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848 (na podlagi pilotske faze) = Die Gestaltung eines Informationssystem. Str.245-252 + [2J str.fotogr. NATEK, Karel: Franciscejski kataster in geografski informacijski sistem - Emperor Francis'
cadastre and geographic information system Str.253-256 DOLGAN, Maijan: Od slabih oči iti hudobnih ljudi: (Iz ljudske medicine). Str.257-258 Polemika = De controversUs disputationes
TE RSEGLA V, Marko: Folklori stična termin o logija njena zgodo vi na tn strokovna produktivnost
= On folcloristic terminology. Str.259-268 KREMEN ŠEK, Slavko- Kaj nam ponuja Božidar Jezemik?, Str.269-273 JELINČIČ, Rado [zapisal]: Pripovedi z Ranjščic. Str.274 Knjižna poročila in ocene = De no vis ¡ihr is relationes et iudica
BELAJ, Vitomir: DamjanJ.Ovsec, Slovanska mitologija in verovanje. Ljubljana 1991. Str.275-280
GR AN DA, Stane: Slavka l.ožar, Stare gostilne in gostilničarji v novomeški obči ni.Novo mesto
1991.	Str.280-282
SUL1Č, Nives: Marjan Drnovšek, Pot slovenskih Izseljencev na tuje. Ljubljana 1991. Str. 282283
Š MI TEK, Zmago: Breda Čebulj-Sajko, Med srečo in svobodo. Avstralski Slovenci o sebi.
Ljubljana 1992. Str.283-284 KURET, Niko: PavleZablatnik, Volksbrauehltim der Kärntner Slowenen, K lagen furt/Celovec
1992.	Str.284-285
HUDALES, Jože: Maja God iua, I ¿mariborskih predmestij. O življenju in kulturi mariborskih
delavcev v letih 1919 do 1941. Maribor 1992. Str .285-2 87 STANONIK, Marija: Aija Jane!sina - Priedite, Als die Bäume sprechen konnten, Zur Funktion
des Bildes in Karl i s Skalbes Märchen. Stockholm 1987. Str.287'28S VINCE-PALLUA, Jelka: Etnološki atlas Jugoslavije, karta s komentar!ma, 1. (Vitomir Belaj,
ur.). Zagreb 1989. Slr.28R-2B9 RAVNIK, Mojca: Miroslav Bertoša, Zlikovci i prognaniei. Pula 1989. Str.289-290 VFNCE-PALEUA, Jelka: Studia Elhnologica 1, (Vitomir Beiaj, ur). Zagreb l989fizšlo 1990). Str.290-291
LOŽAR-PODLOGAR, Helena: Ethnologia Slavic a 22, Slovenski pedagogic kč na-
kladatel'stvo.Bratislava 1990, Str.291-292 NOVAK, Vilko: Milo van Gavazzi, Baština hrvatskog sel a. Zagreb 1991. Str.292-294 S TANONIK, Marija: Maja Boškovič-Stulli. Pjesme, priče, fantastika. Zagreb 1991. Str.294-295
HU DEL J A, Mihaela; Mirna Veli ¡i, Otisak priče Intertekstualno proučevanje autobiografije.
Zagreb 1991. Str.295-298 HUD El, J A, Mihaela: Simbol i identiteta: (študije, eseji, grada), (DunjaRihtmaii Auguštin, ur).
Zagreb 1991. Str.298-300 SOVIČ, Silvia: Philippe Aries, Otrok in družinsko življenje v starem režimu. Ljubljana 1991. Str.300-301
STANOM K, Marija: Bronislava Kerbelite, IstoriČeskoe razvit ie struktur i semanliki skazok.
Vilnius 1991. Str.301-303 SMOLIK, Marijan: Leopold Kretzenbacher, Wortlose Bilder- und Zeichen-Litaneien im
Volksbarock. München 1991. Str.303-3Ü4 KROPEJ, Monika: Hans-Jörg Uthcr(ur), Märchen vor Grimm. München 1990. Str.304-305 I3AŠ, Angelos: Helge Gerndt, Studienskript Volkskunde. München 1992. Str.305-306 RAVNIK., Mojca: Armalcs. Anali Koprskega primoTja in bližnjih pokrajin, Annali del Litorale
capDdistriano e del le regioni vicine, Koper 1991. Str. 3 06-3 OS H UD ALES, Jože: Raziskovalni tabor Paški Kozjak 92. Str. 3 09-310
HUDELJA, Mihaela: Študentski raziskovalni tabor - Sentrupert na Dolenjskem Str.310-311 HUDELJA, Mihaela: Mednarodni raziskovalni tabor Obrov-HniSica 92. Str.311
ŽITNIK, Janja: Louis Adamič in sodobniki: 048-051. Ljubljana 1992. 214 str. : ilustr + popravki. 24 cm. 700 izv. ISBN 86-7131-066-3
VETERINARSKI terminološki slovar. H-K. [Uredila Ivanka Brglez]. Ljubljana 1992. 141 str.24 cm. 500 izv. ISBN 86-7131-069-8
PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE
RAZPRAVE XXX J J J. [Uredil Mario Pteničar]. Ljubljana 1992. 260 str.(vključno 42 sl.,32
tab.,2S T.) + 2 prti. 24 cm, 1000 izv. ISSN 0352-5090 Vsebina;
1.	BOLE, Jože: Neue Arten der unterirdischen Seh necken Westbalkans = Nove vrste
podzemeljskih polžev zahodnega Balkana, Str.3-20, vključno 3 si.,4 T.
2.	DEŽMAN JOK1Č, Olga: Revision of the species Vailonia pulchella (Müller 1774),
V.enn iensis (Gred 1 ct 1856) and V.eicenlrica Stcrki 1892, (Gastropoda, Val Ion i idae) in Slovenia = Revizija vrst Vailonia pulchella (Müller 1774), i' enn iensis (Gred I er 1856) in Vexcentrica Sterki 1892, (Gastropoda, Val I oni idae) v Sloveniji. Str. 21-49, vključno 16 si .,3 tab.
3.	MRŠIČ, Narcis: Biokoviella mauriesi gen.nov., sp.nov. (Biokoviellidae fam. nov.),
Macrochaetosomatinac sub fam nov. (Anthogon idae) and superfamily Cleidogonoidca of the Western Balkans (Craspedosomidea, Diplopoda)=Biokoviella mauriesi gen,nov., sp. no v.(B iokov iellidae fam .nov.), Macroch aetosomati nae sub fam. no v. (Aanthogonidaej in naddružina Cleidogonoidea zahodnega Balkana (Craspedosomidea, Diplopoda). Str.51-91, vključno 13 si. 4 LIPE J, Lovrenc: 'lhe Tintinnid Fauna (Tinti nnina, Choreotrichida, Ciliophora) in Slovenian coastal waters=Tinti n idn a favna {Ti nti nn ina, Choreotrich ida, C i I i oph ora) v slo ve nskem obalnem morju. Str.93-113, vključno 3 si,,3 T.,2 tab. 5, DAKSKOBLER, Igor - MAYER, Ernest: Conusa matihioli L. am Südostrand der Alpen =
Cortusa mal/hiûU L. na jugovzhodnem obrobju Alp, Str.l 15-146, vključno 3 karte,3 lab. +■ 2 prit.
6.	POHAR, Vida: MlajScwilrmska favna iz Ciganske jame pri Žejnah (Kočevje, južnovzhodna
Slovenija) - La faune du Würm récent de la grotte de Ciganska jama près de Žejne (Kočevje - région sud-est de la Slovénie), Str. 147-187, vključno 2 si.,24 tab.,4 T.
7.	C AFF AU, Mauro - PLENI ČAR, Mario: A new Species of Distefanella from the Trieste Karst
(Northeastern Italy) = Nova vrsta rodu Distefanella s tržaškega krasa (severovzhodna Italija). Sir. 189-203, vključno 3 sl.,3 T.
8.	TURNSEK, Dragica - PLENI ČAR, Mario - ŠRIBAR, Ljudmila: Lower cretaceous fauna
from Slovenski vrh near Kočevje (South Slo ven i a)=Spodaj ekred na favna Slo venskega vrha pri Kočevju. Str.205-257, vključno 2 sl.,14 T. Vsebina = Contents, Str.259-260
DELA 32. Biološki inštitut Jovana Iladžija 12. Peter A. Us: Favna ortopteroidnih insektov Slovenije-Faunaoforthoptcroidcain Slovenia. [Uredil in ilustriral Sergej D.Matvejev]. Ljubljana 1992.314 str , vključno 165 si, + 8 fotografij. 24 cm. 800 izv. ISBN H6-7I3 L-061-2
GEOGRAFSKI zbornik XXXI. 1991. [Uredila Ivan Gams in Drago Mezej. Ljubljana 1992.
161 str, (ključno 53 sl„34 tab.) 24 cm, 1000 izv, ISSN 0373-4498 Vsebina:
L GAMS, Ivan: Sistemi prilagoditve primorskega dinarskega krasa na kmetijsko rabo tal = Systems of adapting the littoral dinaric karst to agrarian land use. Str.5-106. vključno 44 si., 9 tab.
2, OGR IN, Darko: Vpliv padavin ski h i n temperaturnih razmer na debelinski pr irastek dreves (na primeru treh pokrajinskih tipov v Sloveniji) ~ The influence of precipitations and temperature conditions on trees' radial increment (Analysed on the case of three landscape's types in Slovenia). Str. 107-161, vključno 9 si., 25 tab.
GEOGRAFSKI zbornik XXX) L1992, [Uredila Ivan Gams in Drago Meze]. Ljubljana 1992 139 str. 24 cm. 1000 izv. ISSN 0373-4498
Vsebina:
1,	GAMS, [van; Prispevek k mladokvartarni geomoriblogiji v Zgornjesavski dolini = A
contribution to the young-quaternary gcomorphology in the upper Sava valley. Str. 549, vključno 10 si.,4 skice. 1 diagr.
2.	ŽI BERNA, Igor: Vpliv klime na lego in razširjenost vinogradov na primeru Srednjih
Slovenskih goric = The influence of climate on the position and spread ing of vineyards concerning the pattern ufthe Middle Slovenske gorice, Str.51-139, vključno 38 si.,43 tab.
ACTA carsologica XXI 1992, (Urednik Peter Habič ; povzetke v angleščino prevedla Maja Kranjc], Ljubljana 1992.207 str. (vključno 59 si., 19tab.), 24 cm, 1200 izv. ISSN 05836050 Vsebina:
SLABE, Tadej: Naravni in poskusni obnaplavinski jamski skalni relief = Natural and experimental cave rocky relief on the contact of water and sediments. Str.7-34, vključno 16 si., 1 tab.
HAB1Č, Peter - KOGOVŠEK, Janja: Sledenje voda v kraškem zaledju Krupe v JV Sloveniji = Water tracing in the Krupakarst catchment, SE Slovenia Str.35-76, vključno 11 sl„ 11 tab.
ČAR, Jože - JANEŽ, Jože: Strukturno-geološke in hidrološke razmere izvirov Možniee ~ Structural-geological and hydrogeological conditions at the Možnica springs. Str. 7796, vključno 3 si., 5 tab.
ŠEBELA, Stanka: Geološke značilnosti Pisanega rova Postojnske jame = Geological characteristics of Pisani TOV in Postojna eavu. StT.97-114, vključno ft si.
ZUPAN-HAJNA, Nadja: Mineralna sestava mehanskih sedimentov iz nekaterih delov slovenskega krasa = Mineral composition of mechanical sediments from some parts on Slovenian karst, Str. I ¡5-130, vključno 4 si.
KRANJC, Andrej: A short historical review of cave mineral explorations in Slovenia before 1930 = Kratek pregled raziskovanja jamskih mineralov na Slovenskem pred 1930. Str. 131-136
FAJMUT-ŠTRUCL, Suzana - ŠTRUCL, Wo: Minerals in the karstfteld triassic orebearing carbonate rocks of the northern Karavanke Mts. = Minerali v zakraselih triasnih rudonosnih karbonatnih kamninah Severnih Karavank. Str, 137-150, vključno 8 s I,, 2 tab.
H1LL, Carol A. - BUECHER, R obert H.: Nitrocalcite in Kartcbner caverns, State Park Kartchner cavern s, Arizona, USA=Nitrokal cit v Kartchnerski h jamah, Narodni park Kartchnersk i jam. Str. 151-156, vključno 3 si.
CUCCHI, Franco - HNOCCHlARO, Furio - PRINCIV ALLE, Francesco: Yellow sands with gibbsite in sediments ofl'ocalacave: palcoen viron mental consideration=Rumen i peski zgibsitom v sedimentih Pocalajame: paleoekoloSki pomen. Str. 157-165, vključno 3 si.
KOGO V ŠEK, Janj a: F lowstone deposition in the Slovenian caves =Odi aganje si ge v slo ven ski h jamah. Str. 167-173
M1HEVC, Andrej: Gypsum in Tajna jama and in the cave Kubik ™ Sadra v Tajni jami in jami Kubik. Str. 175-183, vključno + si
PAVLOV EC, Rej ko - VESEL, Jože: F lowstone as natural Stone = Siga kot naravni kamen. Str. 185-191, vključno 3 si.
KRANJC, Andrej: 45 [Petinštirideset let] raziskovanja degradacije in varstva si o venskega krasa v Inštitutu za raziskovanje krasa = 45 years of karst degradation and protection research in Karst rese Arch institute. Str. 193-207
PUBLIKACIJE VI. RAZREDA ZA MEDICINSKE VEDE
BRGLEZ, Janez - WlKERHAUSER, Teodor: EhinokokozH.. [Urednik Janez Batis]. -Ljubljana 1992, 116 str., vključno 26 si. 24 cm 800 izv. ISBN 86-7J3L063-9
koprodukcijske publikacije
RRIŽINSK1 spomeniki : Znanstvenokrittčna izdaja : Faksi m i le. [Uredniški odbor: France Bernik, Jože Eaganel (tajnikj, Janko Kos (predsednik)... et al.]. Ljubljana(SlovCnska knjiga) 1992, 199 str., corr. + Faksi m i le, 27 cm, 1999 oštevilčenih izv,
MIKLOŠIČ EV zbo rn ik: medn arodni si m pozij v Lj u b Ij ani od 26. d o 2 8. j u n ij a 19911 [ured i I i Jože Toporišič, Tine Logar, Eranc Jakopin; prevodi Jože Toporišič... etal-1-- Ljubljana
(Filozofska fakulteta. Univerza v Mariboru) 1992. IV, 638 str. 24 cm. LS BN 86-7207027-5 Vsebina:
M ARE S, Františefc Vaclav: Mikloäitovy staroslovenskč slovniky. Str. 1-5 PALLASOVA, Eva: Miklošič jako lexikograf stari cirkevnl slovanStiny. Str. 7-12 NAZOR, Anica: Hrvatskoglagoljski izvori u Miklošičevu Lex i con u palaeoslovenico-graeco-latinum. Str. 13-19
LEWASZK1EWICZ, Tadeusz: Slownik Miklošiča a slownik Bernekera. Str.21-27 RUSEK., Jerzy: Die christliche Terminologie der sla vischen Sprachen. Str 29-40 MOSZYNSKI, Leszek: Slo wiarï skie nazwy demonöw w materi alach HLcxiconu,h i interpretaeji
etymologiezncj Franciszka Miklosicha. Str.41-50 KRAJČOVIČ, Rudolf: Historicky vyznam Starej slovanskcj toponymie v Pandnii, Sir.51-57 VASCENCO, Victor: Franz Miklosich als Forscher der christlichen Terminologie des
Rumänischen, Str.59-66 JAKOPIN, Franc: Miklošič - utemeljitelj slovanskega imenoslovja. Str.67-75 SC 11U STER-ŠE WC, Hei nz : M iklosich" Beitrag zur Erforschung der sorbi sehen Monatsnamen Str,77-85
POHL, Heinz Dieter: Franz Miklosich und die slavische Anthroponymik. Str.87-94 STAN ON IK, Janez: S loven e kosez - old english COlset: a comparative study, Str95-I05 MARKOV, Boris: Slovnične besede turškega izvora v makedonščini, Str 107-116 KRANJC, Janez: Prispevek Frana Miklošiča k oblikovanju slovenske pravne terminologije v prvem letniku dvojezičnega izhajanj a Državnega zakonika in vlad nega lista Avstrijskega cesarstva. Str, 117-134 MAMIC, Mile: Miklošič kao član S laven skoga term inološkog odbora. Str. 135-139 KUCHAR, Rudolf: O slo venskej privnej terminologi! v Mik1ošičovometymologickomslovniku. StT.141-149
RESSEL, Gerhard: Miklošič und die slovenisch-deutsche Rechtsterminologie Seiner zeit. Str. 151-163
BABIC, Stjcpan: Miklošičevi sufiksi - osobito hrvatski. Str, 165-171 VIDOVIČ-MUHA, Ada: Besedotvorna tipologija "novoslovenskega" gradiva pri Miklošiču. Str. 173-191
SNOJ, Marico: K preučevanju starejših nominalnih kompozit: psi. *drozdb in *strbnadb Str. 193-200
GARDE, Paul: Les catégories grammaticales chez Miklošič, Str.201-208
RAECKE, Jochen: Zu MikloŠič's Auffassung von Morphologie ond morphologischer
Klassifikation, Str.209-218 TOPOL1NSKA, Zuzanna: SlowiaAskie verba impersonaiia w klasyfikacji Miklošiča. Str.219-227
CVETKO-OREŠNIK, Varja: K Miklošičevim razlagam pri samostaJniški in pridevniški
sklanjatvi in njegovi panonski teoriji. Str.229-245 ONDREJOVIČ, Slavo: Franz Miklosich a jeho konctpcia bezsubjektovych viet. Str.247-254 ČFJKA, Mi rek: Hod nota a vyznam Mikl0ŠiČ0vy studie O negaci ve slovanskych jazyeych. Str .25 5-262
ORE ŠNIK, Janez : O neki sk ladenj ski posebnosti slo ven sk ih svoj i Ini h pride vn ikov. Str.263-267 TOPORIŠIČ, Jože: Slovenščina v Miklošičevi sklad nji na primeru obravnave rabe rodilnlka. Str .269-284
MICKLESEN, Lew R.: Early slavic accentology as mirrored in S lov ene. Str .285-296
GVOZDANOVIČ, Jadranka: Miklošič v krogu jezikoslovcev svojega Časa. Str.297-302 HAFNER, Stanislav: Fran Miklošič v okviru dunajskega znanstvenega sveta svojega Časa. Str.303-315
KURK1NA, Ljubo v' Viktorovna: F.Miklošič kak etimolog [cir.]. Sir. 3) 7-3 2 S
FIJRLAN, Metka: Miklošičev etimološki slovar v luči sodobnega etimološkega raziskovanja
slovenskega besedja, Str. 329-338. EICHLER, Emst: Leskien und Miklošič h. Str 33 9-3 40 D AM J ANO VIČ, Stjepan: Jagičeve ocjene Miklošičevih dje! a. Str.341-348 ŠIVIC-DIJLAR, Alenka: Pojempanonskoslovenski pri Miklošiču. Str.349-357 SCHALLER, Helmut W.: Franz Miklosieh und das Bulgarische. Str.359-368 HERRiTY, Peter: Srbohrvaščina v delih Frana Miklošiča. Str.369-377 MIHÄILÄ, Gheorghe: Mesto Fr.Miklošiča v siavjano-rumynskoj filologii I cir. J. Str. 379-3 92 SUPRUN, Adam E: Belorusklj jazyk v trud ah Frana Miklošiča [cir.]. Str. 393-402 MANCZAK, Witold: Miklošič a wspölnota batto-slowiariska, Str.403-409 ZOLTÄN, And ris: Die B cdeutung von Franz Miki os ich für d i c ungari sehe Sprach w i ssen sch a 11. Str,4| 1-413
DE M [RAJ, Shaban: Franz Mikloäiffs main contributions in albanology. Str ,415-422 ISMAJLT, Rexhep: Miklošič kot albanolog Str.423-429
DULIČENKO, Aleksander D.: Fran Miki oSič i Matija Maj ar Zil'skij: ot jazykapraslavjanskogo
k jazyku vseslavjanskomo [cir,], Str.431-444 LOGAR, Tine: Delitev slovenskih narečij pri Miklošiču. Str.445-450 STEENWIJK, H an: Miklošič als Resianologe. Str.451-461
ZORKO, Zinks: Prleško narečje v Radomerščaku, rojstnem kraju F.Miklošiča, Str.463-476 SCHERBER, Peter: Miklošič und die Literaturgeschichte. Str.477^85 POGAČNIK, Jože: Miklošič in ilirizem. Str.487-502 PRETNAR, Tone: O Miklošičevih prevodih iz poljske poezije. Str 503-510 OSOLNIK, Vladimir: Fran Miklošič in Petar II. Petrovič Njegoš. Str.511-518 JEMBR1H, Alojz: Miklošičeva prisutnost u Siavische Blflrter. Str.519-526 HARTMAN, Bruno: Miklošič kol bibliotekar dunajske dvome knjižnice. Slr.527-537 GRD INA, Igor: MikloŠičevaMonumenlaserbicaspectantiahistoriamSerbiae, Bosnae, Ragusii. Str. 53 9-552
NIKČEV1Č, Vojislav P.: Crnojeviči nijesu srpski več črnogorski vladari. Str.553-563 VOJE, Ignacij: Fran Miklošič in dubrovniški arhiv. Str.565-576 L UKAN, Walter: Franc Miklošič kot politik v gospodarski zbornici. Str. 577-590 STURM-SCHNABU Katja: Fran Miklošič in južni Slovani. Str.591-601 CETNAROWICZ, Antoni: Slosunek Slowcnii do spraw pol s ki eh w polowie XIX wicku. Str.603-613
SUHADOLNIK, Stane: Kdo je avtor kritike Primčevih branj. Str.615-627 TOPORIŠIČ, Jože: Potek Miklošičevega simpozija, Ljubljana, od 26. do 28. junija 1991.
Str.629-635 GARDE, Paul: Rešimo Slovenijo. Str.636-637
BAŠ, Angelds: Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18.stoletju.Ljubljana(DZS) 1992. 298 str, ; ilustr. 25 cm. ISBN 86-341-0714-0
KU M ER, Zmaga: Oj, ta vojaški boben. Slovenske ljudske pesmi o vojaščini in vojskovanj u. Ljubljana (Drava, Celovec) 1992. 213 str. 25 cm. ISBN 3-85435-178-X
CEV C, loju*: Bnhinj in njegove planine. Srečanja s planšarsko kulturo. Ljubljana (Didakta, Radovljica) 1992. L52 str. : ilustr 22 cm. ISBN 86-7707-017-6
RAMOVŠ. Mirko: Polka je ukazana. Plesno izročilo na Slovenskem: Gorenjska, Dolenjska, Notranjska. Ljubljana (Ktcs, Celovec) 1992.398sir.: ilustr. 25cm. ISBN 86-7823-0126
SI RAJNA R, Julijan: Rožmarin, can I i popolari sloven i, slovenske ljudske pesmi, Slovene folk songs. Ljubljana (Pizzicato, Ud i ne) 1992. 126 str.: ilustr. + 2 kaseli. 25 cm. ISBN 88-7736-362*2
MED godci in glasbili. Razgledi Zhral in uredil I gor Cvetko Ljubljana (S I o venski etnografski muzej) 1991. 14 I str.: ilustr, 23 cm.
Vsebina:
Vsebina = Contents. Str.[3]
CVETKO, Igor: Predgovor = Preface. Str. [4-5]
QMERZEL-TERLEP, Mira: Zvočna identiteta slo venski h ljudskih glasbil "The sound identity of Slovene folk instruments. Str.7-26
TOMAŽIČ, Tanja: Ljudska glasba in šege = Folk music and customs. Str.27-50
CVI-TKO, Igor: O troika glasbila in zvočne igrače kot del glasbene (zvočne) tradicije otrok na Slovenskem = Children instruments and musical toys as part of the musical tradition of children in Slovenia. Str.51-90
RAMOVŠ, Mirko: Ljudska instrumentalna glasba in pies = Instrumental folk music and danec. Str.91-102
GOLLŽ, Marjetka: Glasbeni instrumenti v slovenski književnosti = Musical instruments in Slovene literature. Str, 103-133
VRČON, Rohert: Bibliografija o ljudskih glasbilih in ljudski instrumentalni glasbi na Slovenskem = Bibliography on folk instruments and instrumental folk music in Slovenia. Str, 135141
IZBOR PUBLIKACIJ ZRC SAZU
DVE domovini. 2-3. Razprave o izscljenslvu. [Uredniški odbor: Ferdo Gestrin (odgovorni urednik), Andrej Vovko (glavni urednik) ...et al. |. Ljubljana 1992. 424,(22] str. + [ 11 list eorr. 21 cm. ISSN 0353-6777
Vsebina:
VOVKO, Andrej: Uvodna beseda = Foreword. Str.7-9
RACHLEFF, Peter J.: The Croatian fraternal union Zajedničar and the second generation — HrvaŠka bratska zveza Zajedničar in druga gcneracija. Str. 11-25
CHRISTIAN, Henry A.: The Prosveta English language section: certainly not hard news, and never intended to be = Angleški del Prosvele: sploh ne "udarne" noviee in ni kol i slakim namenom. Str.27-42
KOOP, Kathryn: The new immigrant press in the New York area = Novi priseljenci in priseljenski tisk na področju New Yorka. Str.43-53
KUZM1Č, Mihael. Amerikanski Slovencov Glas = The Amerikanski Slovencov Glas weekly. Str. 55-66
ŠVF.NT, Rozina: Tiski slovenskih beguncev v taboriščih v Avstriji in Italiji " Slovene refugee press in camps in Austria and Italy. Str.67-l0l
MAVER, [gor: Slovene immigrant literature tn thepustmodern world: the rise of mu I licu llura) ity and multi-ethnicity in Australia, the United States of America and Canada - Slovenska izseljenska književnost v postmodernem svetu: vzpon mullikulturalnosti in mu I ti ciničnost i v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Kanadi, Str. 103-111 LUKŠIČ-HAC1N, Marina: Pregled dosedanjih (slovenskih) socioloških raziskav o slovenski izselj enski problematiki v E v ro p i od lela 194 5 dalj e = Review o f (domesl ie) soc io logi ca I studies of Slovene migration problems in Europe from 1945 on. Str 113-124 STAN ONI K, Janez: The prehistory of Slo vene journ al i sm i n the Uni ted States = Prcdzgod o vin a
slovenskega časnikarstva v ZDA. Str. 125-140 STOl .ARlK,MarkM.:TheSI ovak press i n the 1 ale 19th and early 20 th ccnturies, with part ícu lar emphasis on the Slovak-American press, 1885-1918 = Slovaški tisk v poznem 19. in zgodnjem 20-stoletju s posebnim poudarkom na slovaško-ameriškem tisku. Str. 141166
BRECELJ, Aleš: Slovenski etnični lisk v Argentini do druge svetovne vojne = Slovene ethnic
press in Argentina until the second world war. Str, 167-183 MI SLEJ, Irene: Slovenski tisk v Argentini po drugi svetovni vojni - La prensa eslovena en
Argentina luego de la If guerra mundial. Str. 185-í 94 KODR1Č, Majda: The press as a link between the leaders and the rank and file of an ethnic fraternal organisation: handling the situation of second generation membership in the KSKJs organs - Časopisje kot vez med vodstvom in bazo etnične podporne organizacije: soočanje s položajem članstva dnige generacije v glasilih Kranjsko slovenske katoliške jednote. Str. 195-207
ROT, Andrej: Slovenski lisk v Argentini po drugi svetovni vojni - El quehacer editorial
esloveno en la Argentina después de la segunda guerra mundial. Str.209-235 SU S t L, Rudolf M.: Poslanstvo in vloga časopisa Ameriška domovina v zgodovini ameriških Slovencev, Í919-91 = The mission and role of the A merifka domovina weekly in the history of Slovenes in America, 1919-1991. Sir.237-251 ?,ITN1 K, Janj a: 1XJUÍS Adami c's per iod icals = P ub I i ci sti čna dej a vnost Lou i sa Ad ami ča. Str. 25 3263
DRNOVŠEK, Marjan: Izseljensko in drugo časopisje med Slovenci v zahodni Evropi do leta 1940 = Immigrant and other publications among Slovenes in Western Europe. Str.265-316
ČEBULJ-SAJKO, Breda: Raziskave o Slovencih v Avstraliji = Studies of Slovene immigrants
in Australia. Str.317-332 VOVKO, Andrej: Slovenski begunci v Avstriji v luči časopisa Domači glasovi = Slovene
refugees in Austria considered through the newspaper Domači glasovi Str.333-342 OENORlO, Rado: Slovenski tisk v Kanadi -' Slovene press in Canada. Str.343-351 KLEMENČJČ, Matjaž: Elections for eouneilmen in the city of Cleveland and Slovenes of Cleveland = Volitve za člane mestnega sveta v Clevelandu in Cleveland ski Slovenci. Str,353-369.
FR1Š, Darko: Delovanje šolskih sester kongregacijcsv. Frančiška Asiškcga - Kristusa Kralja v ZDA med letoma 1909 in 1915 = The activities of the congregation of the school sisters of the order of S l. Franci s of Assisi of Christ the King in the U.S.A.. Su.371-389. PLUT-PREGELJ, Leopoldina: Katoliški šolski sistem v Združenih državah Amerike in u stan avlj anje osno vn i h Sol pri si o venskih Župn ij ah (1895-1941) = Cathol ic edu cati o nal syste m in USA and the establ ishin g o f pri mary school s at Sloven e pari shes. Sir. 3 91 -407 ČEBULJ-SAJKO, Breda: Marjan Drnovšek, Pot slovenski h izseljencev na tuje od Ljubljane do
Ellis Islands - otoka solza v New Yorku: 1880 - 1924 [recenzija]. Ljubljana 1991. Str.409-4l3.
ČEBULJ-SAJKO, Bred ar Jurij Zalokar, Mavrična kača, Radovljica, 1990 [recenzij a|. Str.415-417.
DRNOVŠEK, Marjan: Breda Čebulj-Sajko, Med srečo in svobodo. Avstralski Slovenci osebi.
Ljubljana 1992 |recenzija]. Str. 419-422. Seznam referatov z Mednarodnega simpozija o priseljenskem tisku v Mariboru (od IS.do 21 .aprila 1991), ki so objavljeni v Znanstveni reviji (št.2/1991), izdajatelja: Pedagoška fakulteta in Raziskovalni inštitut Pedagoške fakultete v Mariboru. Str.423-424.
KNEZ, Martin -ZUPAN, Nadja; Minerali v slovenskih kraških jamah, Postojna 1992.43 str. (vključno 17 si.). 17 em. 2000 izv.
SUMMARY
THE PRESIDENCY President: France Bemik
Vice-President: Robert Blinc	
Vice-President: Ciril Zlobec	
Secretary-General; Matija D rovenik	
The members of the Presidency are also the Secretaries of the Sections	
SECTION ONE	Historical arid Social Sciences
Secretary: Aleksander Bajt	
SECTION TWO	Philological and Literary Sciences
Secretary: Janez Orešnik	
SECTION THREE	Mathematical, Physical and Technical Sciences
Secretary: Lojze Vodovnik	
SECTION FOUR	Natural Sciences
Secretary. Ernest Mayer	
SECTION FIVE	Arts
Secretary: Janez Menart	
SECTION SIX	Medical Sciences
Secrcatyr. Lidija Andolšek J eras	
MEMBERS
OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS (on 31 December, 1992)
SECTION ONE_Historical and Social Sciences
Regular Members
Bajt, Aleksander, D. Econ., bom in 1921, Professor or Economics, Law School, University of Ljubljana; Director, Economics Institute of the Law School, Ljubljana.
Cevc, Emilijan, Ph. D., bom in 1920, Scientific Adviser and Head of the Franc Stele Institute od Art History, SASA Research Centre, retired, Ljubljana,
Cvelko, Dragotin, Ph. D,, bom in 1911, Professor of Histoid of Slavonic and Modem World Music, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Finigar, Alojz, I.L-D,, horn in 1902. Professor of I .aw, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Gabrovce, Stane, D, Archaeol. Sc., born in 1920, Head ofthe Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired, Ljubljana.
Gesirin, Ferdo, Ph. D,, bom in 1916, Professor of Mediaeval History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Grafenauer, Bogo, Ph. D., bortt in 1916, Professor of Slovene History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana
Kyovsky, Rudi,LL. D.,born in 1906, Professor, Faculty of Law, University ofLjublj ana, retired, Ljubljana,
Majer, Boris, Ph. D , born in 1919, Professor of Philosophy, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Mlinar, Zdravko, Ph. D,, bom in 1933, Professor of Sociology of Local Communities, Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, University of Ljubljana, Ljubljana.
Pretnar, Stojan, LL D.bom in 1909, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Trstenjak, Anton, Ph. D., born in 1906, Professor of Psychology, Theological Faculty, retired, Ljubljana.
Vilfan, Sergij, LL- D,, born in 1919, Professor of Legal History, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
VratuSa, Anton, Ph. D., bom in 1915, Professor, Faculty of Political Sciences in Belgrade and Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Corresponding Members
Pletcrski, Janko,D, Seaborn in 1923, Historian, Professor, Faculty ofArlsand Sciences, retired, Ljubljana.
Rus, Veljko,D. Sc., born in 1929, Professor, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Ljubljana,
Nonresident Corresponding Members
Bei er, Friedrich-Karl, LL. D., bom in 1926, Professor, Faculty of Law in Munich and Director of the Max Planck-Institute for Industrial Ownership and Copyright Law, Munich, Germany.
Bujas, Zoran, Ph, D,, horn in i910, Professor of Psychology, University of Zagreb, retired, Zagreb, Croatia.
Djurdjev, Bran i slav. Ph. D,, bom in 1908, Professor ofHistotyoflhe Turkish Era and Historical Methodology, Faculty of Arts, University of Sarajevo, retired, Sarajevo, Bosnia and Hercegovina.
Feil, Arnold, born in 1925, Professor of Musieology, University of Tübingen, Tübingen, Germany.
von Fischer, Kurt, Ph. D.,bom in 1913, Professor of Musieology, University of Zürich, Ztlrich, Switzerland,
Notzinger, Rudolf, Pb, D,, bom in 1939, Professor of Musieology, University of Graz, Austria.
Fuöi£, Branko, D, Sc,, bom in 1920, Art Historian, Senior Science Associate at the Division for Architecture and Town Planning of CAS A {Croatian Academy of Sciences and Arts), Rijeka, Croatia,
Kossack, Georg D. Sc., bom in 1923, Professor of Prehistoric Archaeology, University of Munich, Munich, Germany,
Lukiä, Radomir, LL., D., bom in 1914, Professor of State and Legal Theory, Political Sciences and Sociology, University of Belgrade, retired, Belgrade.
PaviCeviC, Branko, LL, D., bom in 1922, Professor of Hi story. University ofTitograd,Titograd.
Perovie, Slobodan, LL. D., bom in 1930, Professor of Obiigational Law, Faculty of Law, University of Belgrade, Belgrade.
Sirotkovic, Jakov, Ph, D., bora in 1922, Professor of Economies, University of Zagreb, Zagreb, Croatia.
Stefanovi£, Dimitrije, Ph. D,, bom in 1929, Head of the institute od Musieology, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade,
Supi£i£, Ivo, Ph. D,, bom in 1928, Professor od Musical Hi story and Sociology, Music Academy of Zagreb, Head of the Institute of Mus ico logical Research at the Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, Croatia.
SECTION TWO_Philological and Literary Sciences
Regular Members
Bernik, France, Ph. D., bom in 1927, Scientific Advisor at ihe Institute for Slavic Literatures
and Literary Scicnces, S ASA Research Centre, Ljubljana, Bezlaj, France, Ph, D., bom in 1910, Professor of Comparative S la vie Ph i lolohy, Faculty of Arts
and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Čop, Bojan, Ph, D., bom in 1923, Profcssot of Indo-European Comparative Linguistics, Faculty
of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
Jakopin, Franc, Ph. D., bom in 1921, Professor of Slovene Language, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kos, Janko, Ph. D., bom in 1931, Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana.
Kuret, Niko, D. Sc., Ethnographer, bom in 1906, Scientific Consultant at the Institute for Slovene Ethnography, SASA Research Centre, retired, Ljubljana,
Logar, Valentin, Ph. D., bom in 1916, Professor of History and Dialectology of the Slovene language, retired. Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Moravec, DuSan, bom in 1920, Director of Theatre Museum, Ljubljana, retired, Ljubljana,
Patemu, Boris, Ph. D,, bom in 1926, Professor of Slavic Literatures, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana.
Stanonik, Janez, Ph. D , bom in 1921, Professor of Germanic Languages and Literatures, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Zadravec, Franc, Ph, D., born in 1925, Professor of Slavic Literatures, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana.
Corresponding Members
Kcrmauncr, Taras, Ph. D., Philosopher and Free-lance Writer, bom in 1930, Ljubljana.
Kraiovec, Joie, D Sc.. bora in 1944, Theologian and Associate Professor of Exegesis of the Old Testament, Faculty of Theology, Ljubljana.
OreSnik, Janez, Ph D,, bom in 1935. Professor of Germanic Comparative Grammar and of General Linguistics, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana.
ToporiiiC, Joie, D, Sc., born in 1929, Professor of Slovene Literary Language and Theory of Style, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members
Flaker, Aleksandar, Ph. D, bom in 1924, Professor of Russian Literature, Faculty of Arts, University of Zagreb, Zagreb, Croatia.
FrangeS, Ivo, Ph, D., bom in 1920, Professor of Literary Sciences, Faculty of Arts, Zagreb, Croatia.
Giescmano, Gerhard, D. Sc., Scholar of Slovene Studies, born in 1937, Professor of Slavic Studies, University of Giessen, Germany.
Griekat-Radulovii, Irena, Ph. D, bora in 1922, Scientific Advisor of Philology, Institute for Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade.
Ivi6, Milka, Ph. D., born in 1923, Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts, Novi Sad.
Ivid, Pa vie, Ph. D,, bom in 1924, Professor of Slavic Lanaguages, University of Novi Sad, retired, Novi Sad.
Koneski, tilaie, bom in 1921, Professor of Macedoniao Language, Faculty of Arts, University of Skopje, Skopje
Konstantinovit, Zoran, D, Sc., born in 1920, Professor of Comparalive Literature, University of Innsbruck. Austria,
Kravar, Miroslav, Ph, D,, bom in 1914, Professor of Latin, Faeully of Arts, Zadar, University of Zagreb, Croatia,
Leeming, Henry, bom in 1920, Senior Lecturer of Comparative Slavic Philology, University of
London, G. B.
LenCek, Rado, D, Sc., bom in 1921, Ethnographer, Linguist, Coordinator of the Program of Slavonic Studies, Department of Slavonic Studies, University of Columbia, USA.
Martinovid, Juraj, Ph. D., bom in 1936, Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts, University of Sarajevo, Sarajevo, Bosnia and Hercegovina.
PogaCnik, lote, D. Sc., bom in 1933, Professor of Slovene Literature and Comparative Yugoslav Studies, Faculty of Education, Maribor.
Rammelmayer, Alfred, Ph. D., bom in i9(19. Professor of Slavic Philology, University of Frankfurt, retired, Frankfurt, Germany,
Svane,GunnarO!af, D. Sc., born in 1927, Scholar of Slavic Studies, Professor at the University of Arhus, Denmark.
Tolstoj, NikitalljiC, Ph, D., bom in 1923, Professor of Old Ecclesiastical Slavic Languages and Slavic Philology, Moscow State University. Moscow, Russia,
SECTION THREE_Mathematical, Physical and Technical Sciences
Regular Members
Blinc, Robert, D, Phys Sc., born in 1933. Professor of Electromagnetic Field and Optics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljublj ana-
Do! ar, Davorin, D.Chem. Sc., bom in 1921, Professor of Physical Chemistry, FaeultyofNatural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana
Globevnik, Josip, D. Math. Sc., bom in 1945, Professor of Mathematics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana.
Gosar, Peter, D. Phys. Sc., bom in 1923, Professor of the Physics of Solids, faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Gyergyek, Ludvik, D, Techn. Sc., D, h. c,, bom in 1922, Professor of Network Systems, Information Theory and Statistic Methods at the Electrotechnics Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana.
Hadïi, DuSan, D. Chem, Sc., born in 1921, Professor of the Chemistry of Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Peklenik, Jancz, D. Eng., bom in 1926, Professor of Technical Cybernetics and Processing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana Ljubljana.
Peterlin, Anton, D. Phys. Sc., D. h. c., born in 1908, Afis Chief, Polymer Science and Standards Div., National Bureau of Standards, Washington, D C , retired, U. S, A,
Sukij e, Lujo, D. Eng., born in I91Û, Professor of Soil Mechanics and Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
TiSler, Miha, D. Chem. Sc., bom in 1926, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Vidav, Ivan, Ph. O., bom in Î918, Professor of Mathematics, Faeulty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Vodovnik, Lojze, D- Phys. Sc., born in 1933, Professor of Biocybemetics, University of Ljubljana, Ljubljana.
¿ekS, RoStjan, D. Phys. Sc., bom in 1940, Professor of Physics, Faculty ofNatural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Corresponding Members
raj far, Peter, D. Sc., bom in 1943, Professor of Sialics, Faculty of Architecture. Construction and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana
Goliü, Ljubo, L>. Sc., bom in 1932, Professor of Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Stanovnik, Branko, D. Sc., born in 1939, Professor of Organic Chemistry, Faculty uf Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members
Ralenovit, KreSimir, D. Chem, Sc., bom in 1914, Professor of Organic Chemistry and Biochemistry, Institute of Chemisliy, University of Zagreb, Zagreb, Croatia.
Barton, Sir Derek Harold, D. Sc., bom in 1918, Director of the Institute of the Chemistry of Natural Compounds at CNRS, Paris, France.
Borisevii, Nikolaj AleksandroviC, D. Sc., bom in 1923, Professor at the Lenin University of Minsk, Minsk, Belorussin
Bratos, Savo, D, Phys. Sc., bom in 1926, French Stale Doctor's Degree, Professor, Directorof the Laboratory for Theoretical Physisc of Liquids, University of Pierre el Marie Currie, Paris, France.
Dcspii, Aleksandar, L>. Phys. Chem. Sc., bom in 1927, I'm fessor of Physical Chemistry, Faculty of Technology, University of Belgrade, Belgrade.
Grdeniö, Drago, D, Chem. Sc., bom in 1919, Director, 1 nslitile of Anorganic and Analytical Chemistry, University of Zagreb, Zagreb, Croatia,
Hahn, Erwin, L D. Sc., bom in 1921, Professor of Physics, University ofCalifomia, Berkeley, U. S. A.
H aj din, Nikola, D. Eng., born in 1923, Professor of Statics, Faculty of Architecture, University of Belgrade, Belgrade.
Merchant, Eugene My Ion, D, Eng., bom in 1913, Professor of Engineering, University of Cincinnati, Guest-Professor at the University of Salford, England, Cincinnati. U S A,
Mihailovid, Mihailo, D, Chem. Sc., bom in 1924, Professor, Faculty of Natural Science and Mathematics, University of Belgrade, Belgrade.
Müller, Karl-A I exander. D, Phys. Sc., bom in 1927, Professor, University of Zurich, Zürich, Switzerland.
Povh, Bogdan, D. Phys. Sc., bom in 1932, Professor of Physics, University of Heidelberg, Director of the Max Planck-Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, Germany.
Prelog, Vladimir, IX Chem. Sc., bom in 1906, Head of the Laboratory for Organic Chemistry ETH, retired, Zürich, Switzerland.
Rao, Chintamani,Nagesa, Ramachandra, D, Sc., bom in 1934, Professor at the Indian Institute of Technology, Kanpur, India.
Savic, Pavle.D, h.c., born in 1909, Professor of Physical Chemistry, Faculty ofNatural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, retired, Belgrade.
Tomovid, Rajko, D, Sc., bom In 1919, Professor, Faculty of Electrical Engineering, University of Belgrade, Belgrade,
Waogh, John, D, Sc., Physicist, bom in 1929, Professor at the Massachusetts Institute of Technology, Cambridge, Mass., U. S. A.
SECTION FOUR
Natural Sciences
Regular Members
Bole, Jo Je, D. B io I. Sc.. bora i n 192 9, Sci e 111 i fie Adv i scr at the Jo van lladii 1 nst ilutc of Biology, SASA Research CcntTe, Ljubljana,
Drovenik, Matija, Q Tech Sc., bora in 1927, Professor of Ore Deposits and Ore and Coat MieTOSCupy, Faculty oT Natural Seicnces and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Gams, Ivan, D, Gcog. Sc., bom in 1923, Professor of Geography, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Tetired, Ljubljana.
Grafenauer, Stanko, D. Geo I. Sc., bom in 1922, Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty ofNarural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
MatjaSiC, Janez, D. Biol. Sc., bom in 1921, Scientific Adviser, Jo van Hadii Institute of Biology, SASA Research Centre, Ljubljana, retired, Ljuhljana.
Mayer, Ernest, D. Biol. Sc., born in ! 920, Scientific Adviser, Jovan lladii Institute of Biology, SASA Research Centre, retired, Ljubljana.
PleniCar, Mario, D Geol. Sc., bora in 1921, Professor of Geology, IJiostratigraphy and Geological Map-Making, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Ljubljana.
Corresponding Members
Gogala, Matija, D, Sc., bom in 1937, Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Councillor, Musem of Natural Sciences, Ljubljana,
MaCck, Joie, D. Sc., born in 1929, Professor of Phytopathology, Riotechmcal Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana.
Sercelj, Alojz, D. Sc., Biologist, Paiino legist, born in 1921, Scientific Adviser at the Biological Institute Jovan Hadii, SASA Research Centre, retired. Ljubljana.
TumSek, Dragica, D, Gcol. Sc., born in 1932, Head of the Institute of Paleontology, SASA Research Centre, Ljubljana
V riSer, IgoT, D. Gcog, Sc., bora in 1930, Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members
Herak, Milan, D., Sc.. born in 1917, Professor of Paleontology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, Zagreb, Croatia.
Karamata, Stevan, 13 Sc., bora in 1926, Professor of Pedogenesis, Faculty of Mining and Geology, Belgrade,
LorkoviC, Zdravko. D. Sc., bom in 1900, Professor of Biology, Faculty of Medicine, Zagreb.
Picsi, Morton, D, Sc., Geographer, bom in 1923, Regular Member of the Hongarian Academy of Sciences, Budapest, Hungary.
Rechinger, Karl Heinz, D. Sc., born in 1906, Court Councillor, Director of Natural Sciences Museum, retired, Vienna, Austria
Stevanovid, Petar, D, Nat., Sc., bom in 1914, Professor, Regular Member of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Faculty of Metallurgy and Geology, University of Belgrade, Belgrade.
SECTION FIVE
Arts
Regular Members
Krefl, Bratku. Ph D.T born in 1905, Professor ofModem Russian Literature, Faculty of Arts an d Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Krek, UroS, Composer, bom in 1922, Professor of Composition and Theory, Academy of Music, retired, Ljubljana.
Menart, Janez, Writer, horn in 1929, retired, Ljubljana.
Mihelič, France, Painter, bom in 1907, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired,
Ljubljana.
Mihelič. Milan, Architect born in 1925, AB Bureau of Architecture, Ljubljana.
Minatli, Ivan, Poet and Translator, bom in 1924, retired, Ljubljana.
Paviič, Vladimir (Matej Bor), Poet and Writer, born in 1913, retired, Radovljica.
Potrč, Ivan, Writer, bom in 1913, retired, Ljubljana.
Ramovš, Primož, Composer, bom in 1921, retired, Ljubljana,
Ravnikar, Edvard, Architect, born in 1907, Professor of Public Buildings, Projecting and Arranging Settlements, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana
Zlobec, Ciril, Poet and Translator, bom in i925, Ljubljana.
Corresponding Members
Bern i k, Janez, Fainter, Graphic Artist, bom in 1933, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana
Kovič, Kajetan, Poet and Translator, bom in 1931, Edilor-in-chicfand Assistant Director of the Publishing Division of Državna založba Slovenije, Ljubljana.
LebiČ, Lojze, Composer, bom in 1934, Professor of Music Theory, Department of Musicology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana.
Triar, Drago, Sculptor, born in 1927. Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts, University of Lj u b Ijana, Lj ublj ana.
Nonresident Corresponding Members
Ben hart, František, Critic and Translator, bom in 1924, Prague, Czechoslovakia
Brajdič, Ivan, Writer and Translator, bom in 1924, Zagreb, Croatia.
CilenSek, Johann, Composer, bom in 1913, Professor, Franz Liszt Hochschulc fUr Musik, Wiemar, Germany.
Grimič, Vil, Writer and Translator, bora in 1925, Kiev, Ukraine.
Handke, Peter, Writer, Playwright and Translator, bom in 1942, Salzburg, Austria.
Lipuš, Florjan, Writer, bom in 1937, Carinthia, Austria.
Maksimovič, De sanka. Poetess, bom in 1898, Belgrade.
Matičič, Janez, Composer, boni in 1926, France.
Merku, Pavle, Slavist, Composer and Violinist, bom in 1927, Editor of the Trieste Radio Programme, Trieste, Italy,
Mohorovičii, Andre, D. Archit. Eng., born in 1913, Professor of Architecture, University of Zagreb, Zagreb, Croatia.
Mušii, Zoran, Academic Painter, bom in 1909, Paris, France,
Panteieev, Dimitar, Writer, hom in 1901, Sofia, Bulgaria.
Podrecca, Boris, Architect, born in 1940, Independent Architect, Vienna, Austria.
Rajiiii, Stanojlo, bom in 1910, Professor, Academy of Music, Belgrade. Spacal, Lojze, Painter and Graphic Artist, born in 1907, Trieste, Italy.
SECTION SIX_Medical Sciences
Regular Members
Balis, Janez, D. V. M., bom in 1919, ProfessoT, Veterinary Faculty, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Brzin, Miroslav, D. B inch em. Sc., bom in ¡923, Prolessor of Biochemistry, Faculty of Medicine, Scientific Adviser at the Institute for Pathological Physiology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Fettich, Janez, M. D,, bom in 1921, Professor of Dermatovenerology, Faculty or Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kambič, Vinko, M. D., born in 1920, Professor of Otolaryngology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Milčinski, Janez, M. D., L, D., born in 1913, ProfeSSOT of Forensic Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Miliinski, Lev, M, D., bom in 1916, Psychiatrist, Professor, Faculty of Medieine, University of Ljubljana, rertired, Ljubljana.
Novak, Franc, M. D., bom in 1908, Professor of Gynaecology and Obstetrics, Faculty of Medicine, University or Ljubljana, retired, Ljubljana.
Župančič, Andrej O., M. D., born in 1916, Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Corresponding Members
Andolšek-Jeras, Lidija, M. D., born in 1929, Professor of Gynaecology and Obstetrics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana,
Dolenc, Vinko, M, D., bom in 1940, Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, Head of the Clinic for Neurosurgery, Ljubljana.
Trontelj, Jože, D. Sc., bom in 1939, Professor of Neurology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members
Čamo, Fdhem, D. V. M,,bom in 1909, ProfessorofZoohygiene, Veterinary Faculty,University of Sarajevo, Sarajevo, Bosnia and Hcreegovina.
Dimitrijevič Milan, M. D„ born 1931, Neuropsychiatrist, Professor of Neurophysiology at the Baylor College of Mcdicinc, Houston, Texas, Head of the Department of Clinical Neurophysiology at the Texas Institute for Rehabilitation and Research, Houston, U. S. A.
Lajtha, Abel, D- Sc., born in 1922 in Budapest, Professor ofPsichiatry and D i rector of the Center ofNeurothemislty, New York University School of Medicine, U S A,
Mekuli, Esad, V. V. M., bom in I9i6, Poet and Writer, Professor of Veterinary Sciences, PriStina.
Mi|i6-Emili, Joseph. M. D., born in i931, Professor of Physiology, McGill University, Montreal, Canada.
Negovski, Vladimir AleksandroviC.M. D,,bom in 1909, Professor ofRean i matology. Academy
of Sciences, Moscow, Russia. Prokop, One, M. D.p bom in 1921, Professor of Forensic Medicine, Humbold's University of Berlin, Head of the laboratory at the Institute of Forensic Medicine, Berlin, Germany. Safar, Peter, M. D., born in 1924, Professor of Reanimalology, University Medical Centre of
Reanimation, Pittsburgh, U. S. A. Szentdgothai, J^nos, M. D-, bom in 1912, Anatomist, Budapest, Hungary, Voltov, Mstislav VasiljeviC, M. D., bom in 1923, Orthopedist, Director, Central Institute of Traumatology and Orthopedics, Moscow, Russia.
REPORTS ON THE ACTIVITES
OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 1992
Since independence the Slovenian Academy of Sciences and Arts (SASA) has continuously searched for methods of association and cooperation with foreign academies and other similar institutions. SASA assured al I the academ ies with wh ich it cooperated prior to independence that it ivas prepared to take over the legal succession of agreements signed between the foreign academies and the Council of Yougoslav Academies, Initial results are beginning to show. Althought the SASA's members maintain intensive personal contacts with foreign academies, universities and research centres, the international cooperation needs to be systematically organized on a long-term basis.
In the changed circumstances of an independent Slovenia, SASA has been intensively su pporti ng the improvement of the organ i zati o n of scienti fi c research work an d workin g on the preparation of new legislation which will regulate also the status of its scientific research centre, The se vere eeonom ic situ ation i n S lo ven i a i n 1992affected the finan c i al situation of S AS A, This caused difficulties in the reconstruction of the Academy's buildings, in the purchase of foreign scientific and professional literature (especially periodicals) and in the issuing of its own publications. These dim cullies had a knock-on effect on the research programme as well, The contractual research work was accomplished despite the restricted possibilities, and the results of this part of the Academy's activities have either already been published, or soon will be. Among them was a systematic and exhaustive scientific research project on the Slovene language, history, art, territory and its characteristics, This is to form the basis for further work on essential text on our culture and natural environment, which has beeooneofthe fundamental aims of SASA ever since it was founded. The basic task of the programme is to produce encyclopaedias, lexicons, monographs, maps, atlases and similar publications that require the long-term, coordinated and methodological work of several research groups In 1992 SASA brought Ou 1 fifleen pub! ications. The 1 i brary archiveshavebcenenriched with a I most 5,700 new books, bringing the total stock to more than 400.000,
In the middle of Ihc year (on May 14, 1992) new officials of the presidency were elected at a session of the SASA's Assembly. Its main objective is that die research work and spiritual creative potential of the Academy's members is the constant factor which Strictly determines the value of the Academy and will continue to do so. The new leadership will build on the independence of opinion of members of the Academy as the prominent science and arts instititution in Slovenia.
GENERAL
At the end of December, 1922 the Slovenian Academy of Sciences and Arts had one honorary member, 64 regular, 21 corresponding members and 78 nonresident corresponding members, in total 163 members.
In the year 1992 the Slovenian Academy of Sciences and Arts lost its regular members Josip Vidmar and Anton IngoliC, corresponding member Ivan Lavrai and its nonresident corresponding members Leon Gcrfkovii, Alojz Bcnae, Harald Saevemd, Milovan Gavazzi and Josef Kratochwil.
UNITS
CABINET OF ACADEMICIAN JOSIP VIDMAR Head: Josip Vidmar
CABINET OF ACADEMICIAN JANEZ MILClNSKl Head: Janez Milfinski
SASA COUNCIL FOR THE RESEARCH AND PROTECTION OF ENVIRONMENT Head: AvguStin Lab COMMITTEE FOR ENERGETICS Head: Janez Peklenik
DEPARTMENT FOR PLANNING AND COORDINATING RESEARCH PROJECTS
Director: Miroslav Brzin
LIBRARY
Director: Marija FabjanCiC
DEPARTMENT FOR SPECIALIZED, ADMINISTRATIVE. TECHNICAL AND ANCILLARY AFFAIRS Director: Bojan Plavc
INTER ACADEMY COMMITTEES
Inter-Academy Committee for the Flora and Fauna of Yugoslavia
Inter-Academy Committee for Traumatology in Emergency Circumstances
Inter-Academy Committee for Muleeular Sciences
Inter-Academy Committee for Ethnic Minorites
Inter-Academy Committee for Coordinating Scientific and
Research Activities of the Classes and Departments for
Mathematical, Natural and Technical Sciences
Inter-Academy Committee for the Study of Zoonoses
LIBRARY
The SASA Library worked intensively on its programme and has implemented it in spite of the encountered problems (lack of storage room, shortage of personnel) due to its efficiency, higb professionalism and extraordinary efforts of the Library staff and management, publications and duplicate Stock exchange established with 1481 institutions throughout the world represent the most significant and active sphere of the Library's adiv¡ties. [ n 1992, the L ibrary col lection was i ncreased for .1724 u n its, 2 3 SO on the basis ofexchange, 1916 donations, 700 purchases and 728 obligatory editions.
At the end of the year, the Library collections comprised 401123 units, recorded in an alphabetical order in various catalogues (according to authors in a systematic way (UDC),). In 1992, a comp ute r-a i ded data base was establ ished for 212 un i is concert] i n g forei gn monographs
that the Library had received. The data base of foreign monograph publications holds a total of 12 94 8 ent rj es, There is al so a data base of period i cals received by the S AS A Library con tai n in g 2900 items; 529 titles of Slovene and Yugoslav and 2371 titles of foreign periodical publications.
In 1991, the Library took part in shared cataloguing system, now called COBISS, We are creating our local data base, which is on-line connected with host data base of the Institute of information sciences of (he University of Maribor, In 1992, our local data base as a part of shared cataloguing system was established for 4542 entries, precisely for 2773 entries of monograph publications, 1720 entries of serial publications, and 49 entries of articles. The Ls brary regul arly in forms i ts readers of the new acq u i s i tions an d i ts own activity by month ly publishing a bulletin and newsletters. Its collection is accessible to one and all, either in its reading room or for home-use. In total, the Library has lent out 21836 works to 3245 readers, and has recorded 5114 visits.
The Library proceeds with dispatching the SASA publications. A comprehensive data base of th e ad d ressees t he L i braty sends th e S AS A pu b I i cat i ons to, was re v ised i n 1992 too. It compri ses 1481 addressees for regular exchange (1407 from abroad and 74 from Slovenia), 44 for reviews, 142 addressees receiving publications as gifts and 86 addressees receiving publications as compulsory copies.
A t th e end o f t he y ear, i ts staffcon s isted of 20 emp loy ces, 16 o rthem c n I i si ed as th e pro fessi o na Is. In 1992, the working conditions in the Library were quite harsh. For almost the entire year, it operated in impossible conditions, because the building in which (he Library and its storage space are housed was being renovated.
ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
strokovni svn
AVDIO VIZUALNI LABORATORIJ F0T0LAB0RAT0R1J
ZNANSTVEN[SVET INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO
ZNANSTVENE SVET FILOZOFSKI INŠTITUT
ZNANSTVENI SVET GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA
ZNANSTVENISVFT
INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
ZNANSTVENISVFT PALEONTOLOŠKJ
INŠTITUT IVANA RAKOVCA
ZNANSTVENI SVET BIOLOŠKI INŠTITUT JOV ANA IIADŽUA
INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE
I. ORGANIZACIJA
UPRAVNI ODBOR ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA CENTRA SAZU (od 23. 4.)
Predsednik: delegat SAZU akademik prof. dr. Ferdo Gestrin. Namestnik: delegat ZRC SAZU dr. Rado Riha.
Delegati SAZU: akademika prof. dr. Janez ti a tis in prof. dr. M ar i o PI eni čar, dopisni član SAZU prof. dr Janez Grešnik.
Delegata Ministrstva za znanost in tehnologijo: dr. Mitja GuStin in Zvonka Pere. Delegat Ministrstva za kulturo: prof. dr, Kajetan Gantar.
Predstavniki nosilcev raziskovalnih projektov v ZRC SAZU dr. Metka Cul iberg, mag. Darko Dolinar, dr, Darja Mihelič, dr. Andrej Pleterskl, dr, Rado Riha, Predstavnik drugih delavcev ZRC SAZU: Primož Pavlin.
DIREKTOR: dr, M itja Zupančič (do 30.4.), dr. Janez Dular (v. d. od 1.5. do 31. 8.),
dr, Oto Luthar (od 1.9.).
Glavni pomočnik direktorja: Marko Žvanut.
Pomočniki direktorja', mag. StaneGranda(do31, 8.) in MajdaStanovnik-Blincfdo 3 I. 8.), dr. Andrej Pleterskl (od 1. 10.).
KOLEGIJ
Direktor dr. Oto Luthar, pomočnika direktorja dr. Andrej PleteTski in Marko Žvanut, upravniki institutov: dr. V ar j a Cvetko OreSnik in pomočnica Milena Hajnšek Holz, mag, Darko Dolinar, dr Katica Drobne,dr Janez Dular,mag. StaneGranda, dr. Andrej Kranj c, dr, Ivan Klemeni tč, Milan Natek, dr, Damjan PrelovŠek, dr. Rado Riha, mag Andrej Seliškar, Julijan Strajnar,dr. JanjaŽitnik in vodja A vdiovizualnega laboratorija Naško Križnar.
Disciplinska komisija: dr, Božo Drovenik (predsednik), dr. Metka Kur lan, mag. Spela Goričan, Dušan Kos, Zvonka Praznik.
Komisija za predloge odlikovanj: Polona Kostanj evec, Vlasta Pacheiner-Klander, Ivan Turk (predsednik), dr. Mitja Zupančič.
Tiskovna komisija: Dragan Božič, mag. Darko Dolinar (predsednik), Jože Munda, Majda Stanovnik-Bline.
Komisija za prostorski razvoj: mag, Darko Dolinar, dr, Janez Dular, mag. Stane Granda (predsednik).
TAJNIŠTVO_
Glavni pomočnik direktorja: Marko Žvanut.
Samostojna referentka za kadrovske zadeve: Magda Kregar (do 31. 3,), Romana Zaje (od ]. 8.}.
Samostojno referentka za gradbene zadeve: Karo I in a Benec. Samostojna referentka za namizno založništvo: Milojka Žalik Huzjan. Samostojni referent za sistemski inženiring: Sil vester Kink, Tajnica: Božena Gabrijel čič,
Pooblaščeni delavec za varstvo pri delu: Peter Tonkli.
Računovodska in nekatera splošna opravila za potrebe ZRC SAZU opravljajo delavci delovne skupnosti SAZU.
I. INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA_
Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Janez Batis, prof. dr. France Bezlaj,dr. Franc Jakopin in prof. dr. Valentin Logar (predsednik), dopisni član SAZU prof. dr. JanezOrešnik, izr. prof. dr. Alenka Šivic Dular, izr. prof. dr. Ada VidoviC Muha, znanstvena sodelavka dr. Metka Furlan, strokovna svetnica Milena HajnSek Hoiz, višja raziskovalna sodelavka mag. Majda Merše.
Upravnik: višji raziskovalni sodelavec Vladimir Nartn i k (do 31, I.}, znanstvena svetnica dr, Varja Cvetko OreSnik (od 1. 2,). Pomočnica upravnika: strokovna svetnica Milena Hajnšek Holz. Samostojna strokovna delavka: Ivana Hafner.
a)	Leksikoioika sekcija
Vodja: strokovna svetnica Milena Hajnšek Holz.
Strokovni svetniki: Ivana Černelič (do 30, 3,), Marjeta Humar, Janez Keber,
Bori s lava Košmrlj Levačič, Jakob Müller, Ivanka Šircelj ŽnidarSič.
Višji strokovni sodelavci: Martin Ahl in, Ljudmila Bokal, Alenka GloŽančev,
Marija Jež Grgič, Polona Kostanjevec, Branka Lazar, Zvonka Praznik, Jerica
Snoj, Nastja VojnoviČ.
Raziskovalni sodelavec: mag. Peter Weiss.
Raziskovalna asistentka: Andreja Žele (od 1. 9,).
Samostojna tehnična delavka: Ana Anžel.
Višja tehnična delavka: Lučka UrSiČ,
Tehnična delavka: Karmen Nemec.
Zunanji sodelavci: člani Komisije za izdelavo slovarskega dela Slovenskega pravopisa: dr. Janez Dular, akademik dr. Franc Jakopin, Janko Moder, Stanislav Sufiadolnik (do 10. 8.), dopisni član SAZU prof. dr. Jože Toporišič (predsednik); strokovnjak za računalniško programiranje mag. Primož Jakopin.
b)	F t i mol oš ko-o rio ti i;i stična sekcija
Znanstvena sodelavca: dr. Metka Furlan, dr. Marko Snoj. Samostojna tehnična delavka: Alenka Koren. Zunanji sodelavec: akademik prof, dr. France Bezlaj.
c)	Sekc ij a za zgod ovin o s lov e n s kcga j ezika
Vodja: strokovni svetnik France Novak. Znanstvena sodelavka: dr. Francka Premk. Višja raziskovalna sodelavka: mag. Majda Merše Raziskovalna sodelavka: mag, Jožica Narat Šrekl, Raziskovalna asistentka: Andreja Legan Ravnikar, Tehnična delavka: Ida Mlakar.
Zunanji sodelavci: akademik prof, dr. France Bezlaj, prof. dr. Vilko Novak, dopisni član SAZU prof. dr. Janez Orešnik, prof. dr. Breda Pogorelec, izr. prof. dr. Alenka Šivic Dular, Stanislav Suhadolnik (do 10. 8.). £) Dialekt otoška sekcija
Raziskovalna svetnica: mag. Frančiška Benedik. Višja raziskovalna sodelavca. mag. Sonja Horvat, Vladimir Nartnik. Raziskovalni sodelavki: mag. Vera Smole, mag. Jožica Škofi c. Zunanji sodelavec; akademik prof, dr, Valentin l ogar
d)	Sekcija za terminološke slovarje
Terminološka komisija: akademik prof, dr. Janez Bat is* (predsednik); strokovna svetnica Zvonka Leder Mancini (pomočnica predsednika); akademik prof. dr. Dragotin Cvetko* (vodja umetnostne podkomisije); prof dr. Andrej Paul in* (vodja tehniške podkomisije); prof. dr. Ivanka Brgiez* (vodja veterinarske podkomisije); dr, Ciril Kržišnik* (vodja pravne podkomisije); prof. dr. Bogomil Vargazon* (vodja medicinske podkomisije); prof. dr, Raj ko Pavlovec* (vodja naravoslovne podkomisije); prof. dr. Branko Berčič* (vodja bibliotekarske podkomisije).
Strokovna svetnica: Cvetana Tavzes, Strokovni sodelavec: Silvo Torkar, Višja tehnična delavka: Marija Djurovič,
2. INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO_
Znanstveni svet: redni član SAZU dr. Stane Gabrovec, znanstvena svetnika dr. inž. Demetrij Brodar (predsednik) in dr. France Leben, prof. dr Franc Oso le, višji znanstveni sodelavec dr. Andrej Pleterski in znanstveni sodelavec dr. Slavko Ctglenečki.
Upravnik: višji znanstveni sodelavec dr, Janez Dular.
Znanstveni svetnik: dr. Prance Leben.
Višji znanstveni sodelavec: dr. Andrej Pleterski.
Znanstvena sodelavca: dr. Slavko Ciglencčki in dr. Marjeta Saše I-Kos.
Raziskovalna sodelavca: Dragan Božič in mag. Jana Horvat.
Višji strokovni sodelavec: Ivan Turk.
Strokovni sodelavci: Janez Dirjec, Andreja Dolenc-Vi čič in Snežil Tecco-Hvala.
*Zunanji sodelavec
Samostojni strokovni delavki: Mateja Belak in Zvezda Modrijan.
Strokovni asistent: Primož Pavlin.
Višja strokovna delavka: Dragica Knific-Lunder.
Tajnica: Breda Pavčič-Justin.
Tehnična delavka: Tamara Korošec.
Zunanji sodelavec: dr. inž. Demetrij Brodar,
3.	ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA_
Znanstveni sve/. akademiki prof. dr. Bogo Grafenauer (predsednik), prof. dr,
Ferdo Geslrin in prof, dr, Sergij Vilfan, znanstvena svetnika dr. Branko Maruš i £
in dr, Božo OtOTepec, višj i zn anst ven i sode I avk i dr. Eva Ho fz in dr. Darj a M i hel ič.
Upravnik: raziskovalni svetnik mag. Stane Granda.
Znanstvena svetnika: dr. Branko Maruštč in dr. Božo Otorepec.
Višji znanstveni sodelavki dr. Eva Holz in dr. Darja Mihelič.
Znanstveni sodelavec: dr. Vincene Raj 5 p.
Raziskovalna sodelavca: Dušan Kos, Janez Šumrada.
Raziskovalna asistentka: Petra Svoljšak.
Tajnica: Cvetka Vode (dela tudi za Muzikološki in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Ste leta).
Zunanji sodelavci: akademiki prof, dr. Bogo Grafenauer, prof. dr. Ferdo Gestrin, prof. dr. Sergij Vilfan,
4.	UMETNOSTNOZGODOV1NSKI INŽT1TUT FRANCETA STELETA
Znanstveni svet: akademik, znanstveni svetnik dr, Emilijan Cevc (predsednik), prof. dr. Špelca Čopič, akademik prof dr. Stane Gabrovec, prof. dr, Božo Otorepec, višji strokovni sodelavec Blaž Resman, prof. dr. Sergej Vrišer, dr. Marijan Zadnikar,
Upravnik: akademik, znanstveni svetnik dr. Emilijan Cevc (do 30, 3,), višji
znanstveni sodelavec dr. Damjan PrelovŠek (od 1. 10,).
Višji znanstveni sodelavec: dr. Damjan Prelovšck.
Raziskovalna sodelavka: Ana Lavrič.
Strokovna svetnica: Vida Stanovnik.
Višji strokovni sodelavec: Blaž Resman.
Tajnica: Cvetka Vode (dela tudi za Zgodovinski inštitut Milka Kosa in Muzikološki inštitut).
5.	MUZIKOLOŠKI INŠTITUT_
Znanstveni svet: akademika prof, dr. Dragotin Cvetko (predsednik) in Primož Ramovš, prof, dr. Andrej Rijavec, prof, dr, Jože Sivec, znanstveni sodelavec dr. Jurij Snoj.
Upravnik: znanstveni svetnik dr. Danilo Pokom (do 31. 1.), višji znanstveni
sodelavec dr Ivan Klemenčič (od L 2.).
Višji znanstveni sodelavec; dr. Ivan Klemenčič.
Znanstveni sodelavec: dr. Jurij Snoj.
Raziskovalni sodelavec: mag. Tomaž Faganel.
Raziskovalna asistentka: Metoda KokoJe (od 1. 5.).
Tajnica; Cvetka Vode (dela tudi za Zgodovinski inštitut Milka Kosa in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Ste leta).
Zunanji sodelavci: znanstveni svetnik dr. Danilo Pokom (od 1.2.), prof, dr, Jože Sivec, dr. Edo Škulj.
6.	INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE
Znanstveni svet: akademiki prof, dr. Janko Kos (predsednik), prof. dr. France Bernik, Dušan Moravec in prof. dr. Boris Paternu, strokovna svetnika Jože Munda in Majda Stanovmk-Blinc.
Upravnik: raziskovalni svetnik mag. Darko Dolinar. Višja strokovna sodelavka: Sonja Stergaršek, Tajnicai Alenka Maček.
a)	Se kcija za s Eove n s ko litera rn o zgo d ov tno Znanstveni svetnik: prof. dr. France Bernik. Višji znanstveni sodelavec: dr, Marjan Dolgan. Višji strokovni sodelavec: Jože Faganel.
b)	Sekcija za literarno teorijo
Strokovni svetnici: Vlasta Pacheiner-Klander, Majda Stan ovnik-B line. Višja raziskovalna sodelavka: mag. Jola Škulj.
c)	Sekcija za biografi ko, bibliografijo in dokumentacijo Strokovna svetnika: Jože Munda, Nada Gspan-Prašelj. Znanstvena sodelavka: dr. Metka BSgel-Dodič.
Višja raziskovalna sodelavka: mag. FrančiSka Bultolo.
7.	INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE_
Znanstveni svet: akademiki prof. dr, Niko Kuret (predsednik), prof. dr. Bogo Grafenauer in prof. dr. Sergij Vilfan, znanstvena svetnika prof. dr. Angelos Baš in dr. Zmaga Kumer (namestnica predsednika), raziskovalna svetnica mag. Helena Lofcar-Pod logar in raziskovalni sodelavec mag. Igor Cvetko. Upravnik: strokovni svetnik Julijan Strajnar. Znanstveni svetnik: dr. Tone Ceve.
Raziskovalni svetnici: mag. Helena Ložar-Pod logar in mag, Mojca Ravnik. Višji raziskovalni sodelavci: mag. Jurij Fikfak, mag. Marija Stanom k, mag. Marko Terseglav.
Raziskovalni sodelavci', mag, Igor Cvetko, mag. MarjetkaGoležinmag. Monika Kropej.
Raziskovalni asistent: Robert Vri on. Strokovni svetnik: Mirko Ramovš. Višja strokovna sodelavka: Sinja Zemljjč-Golob, Samostojna tehnična delavka: Marta Koren. Tajnica: Tatjana Nartnik.
Zunanji sodelavci: akademik prof. dr. Ni ko Kurei, prof. dr. Angelos Baš, dr. Zmaga Kumer in dr, Milko Mat ¡čet o v,
8.	INŠTITUT ZA SLOVENSKO 1ZSELJENSTVO_
Znanstveni svet akademiki prof. dr. Ferdo Gestrin (predsednik), prof. dr. Rudi Kyovsky, prof. dr. Boris Paternu in prof. dr, Janez Stanonik; dr. Rado Genorio, strokovni svetnik Marjan Drnovšek.
Upravnica: raziskovalna sodelavka dr. Janja Žitnik (od 1. L v. d, upravnika, od 1.6. upravnica).
Višji raziskovalni sodelavec: dr, Andrej Vovko, Strokov ni svetnik: Marjan Drnovšek. Raziskovalna sodelavka: mag, Breda Čcbulj-Sajko. Raziskovalna asistentka: Marina LukSič-Hacin. Tajnica: Špela Marmšek.
9.	FILOZOFSKI INŠTITUT_
Znanstveni svet: akademika prof, dr. Boris Majer (predsednik) in prof. dr. Zdravko Mlinar, prof, dr. Božidar Debeiijak, prof. dr. Valentin Kalan, Ivan Križnar, višji znanstveni sodelavec dr. Aleš Erjavec, raziskovalni sodelavec Vojislav Likar.
Upravnik, znanstveni sodelavec dr. Rado Riha.
Višja znanstvena sodelavca: dr. Aleš Erjavec, dr. Tomaž Mastnak.
Znanstveni sodelavec: dr. Oto Luthar.
Raziskovalni sodelavci: Vojislav Likar, dr. Je lica Šum i £-Riha
Strokovna svetnica' Neda Pagon.
Raziskovalna asistentka: mag, Alenka Zupančič,
Samostojna strokovna delavca: Peter Klepec-KrSič (od L 12.), Gorazd Korošec (od t/7.).
Tajnica: Zvezdana Bizjak-Pitam ic,
10.	GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA_
Znanstveni svet: akademika prof. dr. Ivan Gams (predsednik) in prof. dr. Ernest Mayer, dopisni Član SAZU prof. dr. Igor Vrišer, prof. dr. Darko Radinja in znanstveni svetniki SAZU dr. Peter HabiČ, dr. Drago Meze, dr. Avguštin Lah in dr. Milan Šifrer.
Upravnik: strokovni svetnik Milan Natek.
Znanstvena svetniku: dr. Drago Meze {do 30. 3.) in dr. Milan Šifrer. Višja raziskovalna sodelavca: mag. Karel Natek, mag. Milan Orožen Adamič (tudi vodja Kartografskega oddelka in Centra za m uit ¡disciplinarno preučevanje naravnih nesreč).
Raziskovalni sodelavci: mag. Matej Gabrovec, mag. Drago Perko, mag. Maja Topole.
Samostojna strokovna delavka: Marija Gorenšek. Samostojni tehnični delavki: Metka Ferjan, Maruša Rupert.
11.1N&TITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA_
Znanstveni svet: akademiki dr. Jože Bole (predsednik), prof. dr. MalijaDrovenik. prof, dr. Ivan Gams in prof. dr, Mario PI en i Čar, i zreti. prof. dr. Jože Čar in raziskovalna svetnica mag. Janja Kogovšek. Upravnik: višji znanstveni sodelavec dr. Andrej Kranje. Pomočnica upravnika: raziskovalna svetnica mag, Janja KogovŠek. Znanstveni svetnik: dr, Peter Hahič.
Raziskovalni sodelavci: mag. Andrej Mihevc, mag. Tadej Slabe, mag. Stanka Šebela, mag. Nadja Zupan Kajna,
Raziskovalni asistenti: mag. Martin Knez, Metka Petrič (od 1. 6.). Samostojna strokovna delavka: Maja Kranje. Tajnica: Stanka Tomšič, Sonja Franetič (nadomeščanje). Samostojna tehnična delavca: Leon Drame, Jurij Hajna. Višja tehnična delavca: Franjo Drole, Mateja Zadel. Snažilka'. Siavuljka Šušak.
12. PALEONTOLOŠKI INŠTITUT IVANA RAKOVCA_
Znanstveni svet: akademiki dr. Jožetioie, dr. Janez Matjašifi in dr. MarioPleničar (predsednik), dopisna članica SAZL) dr. Dragica Turnšek, raziskovalni svetnik mag, Franc Cimerman.
Upravnica; znanstvena svetnica dr. Katica Drobne.
Znanstvena svetnica: dop. članica SAZU dr. Dragica Turnšek (do 31. 1.).
Raziskovalni svetnik: mag. Franc Cimerman.
Raziskovalna sodelavka: mag. Špela Goričan,
Raziskovalna asistentka: Irena Debeljak.
Samostojni strokovni delavec: Adrijan Košir (od 1. 12.).
Strokovni delavec: Iztok Saj ko.
Višja tehnična delavka: Kata Cvetko-Bari i
Zunanja sodelavka: dopisna članica SAZU dr Dragica Tumšek (od 1. 2.).
13.	BIOLOŠKI INŽTITUT JOVANA HADŽUA_
Znanstveni svet: akademika prof. dr. Ernest Mayer (predsednik) in dr. Jože Bole,
dopisni C lan SAZU dr. Alojzij Šercclj, prof. dr. Kazimir Tamian, znanstvena
svetnika dr. Ivo Puncer in dr. Mitja Zupančič.
Upravnik: višji raziskovalni sodelavec mag. Andrej SeliSkar.
Znanstveni svetniki: dr. Marko Accetto, dr. Jože Bole, dr. Jan Carnelutti (do 30.
3.), dr. Božidar Drovenik, dr. Lojze Marinček, dr. Ivka Marija Mnnda, dr. Ivo
Puncer, dr. Mitja Zupančič.
Višja znanstvena sodelavca: dr. Narcis Mršič, dr. Darinka Trpin, Znanstvena sodelavka: dr, Metka Cuiiberg.
Raziskovalni sodelavci: mag. Andraž Čarni, mag. Igor Dakskobler, mag. Raj ko Slapntk, mag. Branko Vreš.
Raziskovalna asistenta: Nikolaj Pečenko, Staša Tome.
Strokovni svetnik: Vinko Žagar.
Strokovni sodelavec: Mari j Čuček.
Strokovna delavka: Olga Dežman-Jokič.
Samostojna tehnična delavca: Inge Kalan, Peter Tonkli.
Zunanji sodelavci: akademik dr. lirnest Mayer, dopisni član SAZU dr. Alojzij
Šercelj, dr. Jan Carnelutti (od 1. 4.).
14.	INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE_
Inštitut nima redno zaposlenih sodelavcev. Vodi ga akademik dr. Andrej O. Župančič.
AVDIOVIZUA LNI LABORATORIJ_
Svet: akademik dr, Andrej O. Župančič (predsednik), prof, Darko Bratina, dr. Franc Merkač, višji znanstveni sodelavec dr. Andrej Pleterski, strokovni svetnik Mirko Ramovš.
Vodja: strokovni svetnik Naško Križnar. Samostojni tehnični delavec: Aleksander Kuharič. Tehnična delavca: Igor Lapajne, Marko Zaplat¡1.
II. POROČILO O DELU V LETU 1992
UPRAVA
[ eto 199) je bilo za delavce ZRC SAZU izjemno predvsem zaradi občih sprememb (sprejetje Zakona o zavodih in Zakona o raziskovalni dejavnosti), leto 1992 pa pomeni čas notranje reorganizacije in personalnih sprememb-
Dclo Sveta ZRC SAZU je pTevzel Upravni odbor, v katerega so bili deloma izvoljeni, deloma pa delegirani p redstavni ki S AZt J, p redstavnika M i nistrst va zjianost in tehnologij o, predstavn it Mini strstva za kulturo, predslavn iki nosi Icev raziskovalnih projektov ZRC SAZU in predstavnik drugih delavcev ZRC SAZU.
Kolegij upravnikov je, v skladu s svojimi pristojnostmi, nadaljeval delo (11 sej). V letu 1991 izvoljena tričlanska delovna skupin a (dr, Janez Dular (predsednik), dr. Rado R i ha in mag. Darko Dol mar), kije pripravljala predloge za reorganizacijo, pa je svoja stališča posredovala meSani komisiji SAZU in ZRC SAZU (akademiki prof, dr. Matija Drovenik, prof, dr. Alojzij Pinžgar, pTof dr. Peter Gosar in dr. Ernest Maver, dr. Janez Dular, dr. Rado Riba in dr. Oto Luthar). Komisija je izdelala predloge reorganizacijskih aktov (Odlok o Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU kot zavodu s pravicami in dolžnostmi javnega raziskovalnega zavoda ter V. poglavje Zakona 0 Akademiji), iz katerih je razvidno, da se obe ustanov i, tako ZRC kol SAZU, zavzemata, da bi hila SAZU edinaustanoviieljicaZRC SAZU. Odlok o ZRC SAZU naj bi veljal kot začasni zakonski akt do takrat, ko bo Državni zbor sprejel Zakon o SAZU. Do sprememb je prišlo tudi v vodstvu ZRC SAZU: s 1 .junijem je dr. Mitjo Zupančiča za Štiri mesece zamenjal dr. Janez Dular (kot vršilec dolžnosti), konec j unija pa je Upravni odbor izbral za direktoija dr. Ota Lutharja. Z delom je začel 1, septembra.
Pri nabavi nove opreme smo imeli nekoliko več sreče. Uspelo nam je pridobiti donacijo letos ustanovljenega predstavništva IBM za Slovenijo, Ministrstvo za znanost in tehnologijo pa nam je pomagalo s subvencijo za nakup dodatne opreme za elektronski mikroskop. Sanacija stavb seje nadaljevala, vendar prostorska stiska Se ni neSena in je močno ovirala delo nekaterih inštitutov.
Kljub takšnim in podobnim zadregam je pet naših raziskovalk in raziskovalcev uspešno zagovaljalo doktorsko, dva pa magistrsko nalogo.
Pregled finančnega poslovanja ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1992
v tisočih SIT	
CELOTNI PRIHODEK	284.568
POSLOVNI PRIHODKI IN AMORTIZACIJA	112.189
USTVARJENI DOHODEK IN DOBIČEK	172.386
RAZPOREDITEV DOHODKA	
- za bruto osebne dohodke	172.345
- za rezervni sklad	41
SKUPAJ	172.386
NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA	
Dr. Angelos Bašje prejel nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo 1992. Podelitev je bila 17. 12, v Ljubljani.
Dr Zmaga Kumer je prejela Herderjevo nagrado 1992, Podelitev je bila i. 5, na Dunaju Slovesne podelitve so se udeležili tudi sodelavci Inštituta za slovensko narodopisje (Ju lijan Strajnar, Marjetka (Jolež, Marko Terseglav, Helena I.ožar- Podlogar, Jurij Fikfak ter Herderjev Štipendist Roben Vrčon).
Dr. Zmaga Kumer je b i I a izvolj e na za častno občanko Ribn i ce. Slovesn ost je bila 7.11. v Ribnici. Dr. Milko Mat ičetov je prejel Murko vo pri znanje za življenjsko del o. Slovesna podelitev je bila 6 3.
TISKOVNA DEJAVNOST IN GLAVNE OBJAVE
Ialajatcljska dejavnost ZRC SAZU je bila v primerjavi s prejšnjimi leti znatno skrčena. Kljub namenskim subvencijam pristojnih ministrstev se je zmanjšal zlasti obseg tiska pri SAZU Namcslu tega smu iskali možnosti za objavo pri drugih založbah in si prizadevali zmanjšati stroške tiska z računalniško pripravo in stavljenjem rokopisov. - Za program publikacij in za pregled nad njegovo izvedbo in financiranj cm je tako kot v prejšnjih letih skrbela tiskovna komisija.
Ob 10-letniei ustanovitve ZRC SAZU je bila postavljena stalna razstava del iz njegovega publikacijskega programa in izdan katalog (pripravile Sonja Stergaršek, Majda StanDvnik-Blinc in Sinja Zemljič-Golob).
Večje objave rezultatov multidisciplinamega in interdisciplinarnega raziskoval nega programa
Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda v letu 1992:
Lingvistika
Veterinarski terminološki slovar H-K. SAZU in ZRC SAZU. Arheologija
Arheološki vestnih 43/1992, SAZU.
S. Ciglenečki: Polti Norikon. Poznoantične višinske utrdbe med Celjem in Brežicami. Podsreda. Umetnostna zgodovina
D. Prelovšek, V. Kopač: Žale arhitekta Jožeta Plečnika. Mesto Ljubljana
MuzikoJogija
J.K, Dolar: Missa sopra la bergamasca. SAZU.
Gallus Carniolus in evropska renesansa - Gallus Carniolus und europäische Renaissance,
Mednarodni simpozij - Internationale Tagung. II, SAZU, Literarne vede
Brižinski spomeniki - Znanstvenokritična izdaja. SAZU in ZRC SAZU. Slovenska knjiga. Etnologija
Tradiiiones 2IA992. SAZU.
Slovenske ljudske pesmi Iii. Slovenska matica.
A.	BaS: Oblačilna kultura na Slovenskem v 17, in 18. stoletju. DZS. Tone Cevc: Bohinj in njegove planine. Dialekta, Radovljica.
M. Ramovš: Polka je ukazana. Plesno izročilo na Slovenskem. Kres. Inseljenstvo
B.	Čebulj-Sajko: Med srečo in svobodo: Avstralski Slovenci O sebi Samozaložba, Dve domovini - Two Homelands 2/3. ZRC SAZU.
J. Žitnik: Louis Adamič in sodobniki: 1948-1951. SAZU. Filozolija
Filozofski vestmk 13/1992. SAZU Geografija
Geografski ibornik J//1991. SAZU.
Popolave v Sloveniji Republiška uprava za zaščito in reševanje in Geografski inštitut Aniona Melika.
K. Matek, D. Perko, M. Zal i k Iluzjan: Države sveta 1993. DZS, Krasoslovje
Acta carsologica 20f 1991. SAZU,
M. Knez, N. Zupan: Minerali v slovenskih kraških jamah. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC
SAZU in Notranjski kompleksni muzej. Paleontologija in biologija
Razprave IV. razreda SAZU 33/1992. SAZU.
ZNANSTVENA POSVETOVANJA iN SEMINAR.! I
Ob stoletnici rojstva skladatelja Marija Kogoja je pod pokroviteljstvom SAZU in v organizaciji Muzikološkcga inštituta potekal 7. oktobra v dvorani SAZU mednarodni znanstveni kolokvij Marij Kogoj (1892-1992).
Inštitut za slovensko izscljcnstvo je organiziral znanstveno posvetovanje Dtiseiki in načrti v raziskovanju slovenskega izseljenstva po znanstvenih disciplinah. Ljubljana, 26, 5-Gtografski inštitut Antona Melika je skupaj z Republiško upravo za zaščito in reševanje pripravil strokovno posvetovanje Poplave v Sloveniji, Polj če, 22. 4., in bil pobudnik in soorganizator simpozija Geograjški informacijski sistemi v Sloveniji, Ljubljana, 22.10. Inštitut za raziskovanje krasa jc organiziral mednarodno posvetovanje Minerals in Karst Caves, Postojna, 7.- 8. 5.
Biološki inštitut Jovana Hadžijaje bil soorganizator simpozija Flora in vegetacija Slovenije, Krško. 24.- 26. 9., in 19. srečanja entomologov sosednjih dežel, Ljubljana. 24, in 25. 10. Filozofski inštitut je organiziral mednarodno znanstveno šolo Transformacija sodobne filozofije I. del: Kognitivni značaj umetnosti (18.- 19. 5.), II. del: Filozofija in politika (15.-17, 10).
UREDNIKI ZNANSTVENE PERIODIKE IN ZBIRK
Do IS, 6. je urejal revijo ARHEOLOŠKI VESTNIH Dragan BožiC, potem pa je Znanstveni svet Inštituta za arheologijo imenoval za glavnega urednika Slavka Ciglenečkega, za tehničnega urednika pa Primoža Pavlina.
Slane Grand a je odgovorni urednik KRONIKE, časopisa za slovensko krajevno zgodovino. Stane Granda, dr, Darja M i belič, dr, Božo Otorepec in Janez Šumrada so uredniki ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE.
Tomaž Faganel je urednik knjižnega dela revije NAŠI ZBORI,
Dr. Danilo Pokom je sourednik zbirke MONUMENTA ART!S MUSICAE SLOVENIAE (SAZU).
Dr. France Bernik je glavni urednik zbirke ZBRANA DELA SLOVENSKIH PESNIKOV [N PISATELJEV, sourednik zbirke KORESPONDENCE POMEMBNIH SLO VENCE V (S AZU), glavni urednik BIBLIOGRAPH ČLANOV SAZU in član uredništva SLAVISTIČNE REVIJE. Mag. Darko Dolinar in Majda Slanovnik-Blinc sta člana uredniškega kolegij a LITERARN EGA LEKSIKONA (ZRC SAZU).
Jože M und a je glavni urednik, dr. Metka Bügel Dodič, mag. Franca Buttolo in Nada Gspan-Prašelj so člani uredništva, mag, Darko Dolinar je Član uredniškega odbora SLOVENSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA (SAZU).
Nada Gspan-Prašelj je sourednica slovenskega deleža v ÖSTERREICHISCHES BIOGRAPHISCHES LEX!KON 1815-1950 (Dunaj)
Dr. Marjan Dolgan je član programske skupine zbirke STUDIA HUMANITATIS,
Mag. Darko Dolinar je glavni in odgovorni urednik, Majda Stanovnik-Blinc je članica
uredniškega odbora revije PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST.
Mag, Marko Terseglav je član uredniškega odbora revije SLOVENSKI ETNOGRAF,
Mag. Marko Terseglav, mag. MarjetkaGolež, mag. Igor Cvetko in Julijan Strajnar so uredniki
zbirke SLOVENSKE LJUDSKE PESMI.
Mag. Mojca Ravnik je bila urednica zbornika TRADITIONES (SAZU) do 4. 11„ od 4 11. je glavni urednik 21. letnika TRADITIONES mag. Jurij Fikfak, dr, Tone Cevc pa glavni urednik 22, letnika,
Mag. Helena Ložar-Podlogar je urednica INTERNATIONALE VOLKSKUNDLICHE BIBLIOGRAPHIEza Slovenijo tcrzaDEMOS, INTERNATIONALE ETHNOGRAPHISCHE UND FOLKLORISTISCHE INFORMATIONEN (Berlin/Dresden). Od novem bra 1992 je tudi tehnična urednica TRADITIONES.
Mag, Marija Stanonik je koordinatorka zbirke GLASOVI, ČZP Kmečki glas, Ljubljana. Dr, Andrej Vovkoječlan glavnega uredniškega odbora ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE. Marjan Drnovšek je član uredniškega odbora KRONIKE.
Akademik dr. Ferdo Gestrin je odgovorni urednik, dr. Andrej Vovko glavni urednik, Marjan Drnovšek in dr, Janja Žitnik pa člana uredniškega odbora revije DVE DOMOVINI - TWO HOMELANDS.
Mag. Breda Čebulj-Sajko je urednica BILTENA INŠTITUTA ZA SLOVENSKO IZSELJEN STVÜ,
Dr. Aleš Etjavcc je urednik publikacije Mednarodne zveze za estetiko NEWSLRITER IAA/ A1E.
Neda Pagon je glavna urednica knjižne zbirke STUDIA HUMANITATIS. Mag. Alenka Zupančič je glavna urednica revije PROBLEMI
Dr. Rado Rihaje član programske skupine zbirke STUDIA HUMANITATIS, Član uredništva
zbirke ANALECTA, član uredništva revije PROBLEMI-RAZPRAVE.
Vojislav Likarje urednik FILOZOFSKEGA VESTNIKA in Član programske skupine zbirke
STUDIA HUMANITATIS.
Dr. Drago Mez.e je glavni urednik GEOGRAFSKEGA ZBORNIKA. Dr. Milan Šifrer, mag. Milan Orožen Adamič in Milan Natek so £ I an i uredniškega odbora. Mag. Karel Natek in Mi lan Natek sla člana uredniškega odbora GEOGRAFSKEGA VESTNtK A. Mag. Drago Perko je glavni in odgovorni urednik GEOGRAFSKEGA OBZORNIKA. Mag. Milan Orožen Adamič je član uredništva in tehnični urednik UJME, revije za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
Milan Natek je član uredništva zbirke ETNOLOŠKA TOPOGRAFIJA SI.O VENSKEGA ETNIČNEGA OZEMLJA - 20. STOLETJE.
Dr. Peter I labi č je gl avni u redn i k zbornika ACTA CARSOLOG ICA (S AZU) i n član uredn iškega odbora SLOVENIA - GEOGRAPHIC ASPECTS OF A NEW INDEPENDENT EUROPEAN NATION.
Dr. Andrej Kranjc je glavni urednik revije GEOGRAFSKI VESTNI K in član uredniškega odbora revije NAŠE JAME.
Naško Kri Žnarje član uredniškega odbora zbornika YEARBOOKOF VISUAL ANTHROPOLOGY (Firence).
SODELOVANJE Z VISOKIMI IN VIŠJIMI ŠOLAMI
France Novak: višji predavatelj za slovenski knjižni jezik na Višji upravni šoli v Ljubljani. Marjeta Humar: Slovenski uradovalni jezik. Seminar za študente 1. letnika Višje upravne šole v Ljubljani v zimskem semestru 1992/93
Dr, Božo Olorepcc: Pomožne zgodovinske vede, predavanja in vaje na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani;
Dr. Daija M i belič: Problematika Starejše slovenske zgodovine, predavanja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani;
Janez Šumrada: Zgodovina in arhivi, predavanja na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani;
Mag. Tomaž Faganel: Igranje partitur (2 uri tedensko) in General bas (2 uri tedensko), predavanja in vaje na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Jože Faganc I: Zgodovina slo venskega jezika, Literarna teorija In retorika, Predavanja na Katedri za umetniško besedo in odrski govor AGRFT v Ljubljani - 2 uri tedensko v letnem semestru 1991/92 in 3 ure v zimskem semestru 1992/93, - Pravorečje - 8 ur proseminarja na Katedri za oznanjevanje in retoriko Teološke fakultete v zimskem semestru 1992/93. Vlasta Pachciner-Klander: Analize staroindijskih literarnih besedil. Seminar na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani - 2 uri tedensko v letnem semestru 1991/92 in v zimskem semestru 1992/93. Majda Stanovnik-Blinc: Literarni prevod. Predavanja in vaje na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani - 2 uri tedensko v letnem semestru 1991/92 in v zimskem semestru 1992/93,
Dr, Angel os Baš: Etnologija Slovencev. Konzultacije in mentorstvo pri treh magistrskih nalogah na Oddelku za etnologij o Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani - vidnem semestru 1991/92 in v zimskem semestru 1992/93.
Mag, Igor Cvetko: Uvod v etnomuzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru - 2 semestra po 2 uri tedensko.
Julijan Strajnar: Ltnomuzikologija; Ljudska glasba na Slovenskem, lin iveri i lil degli studi d i Bnlogna, Dipartipentodi Muiica e Spettacolo za Študente in profesorje (skupaj 8 ur), 27. in 28. 2, Somcntorstvopri disertaciji Glasbena kultura Slovencev v Trstu (delovni naslov)-avtor: Ivo Tuli, Univcrsiti degli studi d i Bologna, Dipartimento d i Musicae Spettacolo (mentor in vodja oddelka prof. Roberto Leydi)
Dr. Aleš Erjavec: Predavanja v letnem semestru 1991/92 in v zimskem semestru 1992/93 na Oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost v Ljubljani; v letnem semestru 1991/ 92 na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani,
Meda Pagon: Zgodovina žensk. Predavanja za dodiplomski in podiplomski študij v letnem .semestru 1991/92 na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dr. Rado Riha: Cikel Štirih predavanj o Kantovi tretji Kritiki v letnem semestru 1991/92 na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Mag, Karel Natek: Predavanja iz predmeta Fizična geografija za študente L letnika krajinske arhitekture na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani v zimskem semestru 1991/92. (Skupaj s prof. dr. J. KunavCijem.)
Mag. Milan Orožen Adamič: Vojaška geografija. Predavanja na Katedri za obTamboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v zimskem semestru 1991/92, (Skupaj s prof. dr. J, Kunaverjem in prof. dr. M. Pakom.)
Branko VreS: Vaje iz predmeta Osnove sploSne botanike za Študente I, letnika na Biološkem oddelku Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani v januarju 1992. NaSko K ri žit ar: Vaj e iz vi zuaine antropologije na Oddel ku za etno I ogij o in kult urno antropo logijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani - 2 uri tedensko.
INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA
Leksikološka sekcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika. Po izidu 5. knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika je bilo dokončno urejeno vse slovarsko gradivo, zbrano v letih 1946-90, to je okrog 6 milijonov kartotečnih listkov za okrog 300.000 gesel. Gradivo je urejeno po abecednem redu in se hrani v kartotečnih škatlah na kovinskih policah v prostorih Leksikološke sckcije. Na osnovi popisa gradiva, zbranega v zadnjih petih letih, je bil pripravljen Drugi dodatni splošnialfabetarij A-Ž z 38.635 gesli na 976 straneh. Za razmnožitev je pripravljen tudi Dodatek k Besedišču slovenskega jezika na 5 i straneh. (Pri tem delu so sodelovali: M. Hajnšek Ho I z, M. Humar, P, Kostanje vet, l. Šircelj ŽnidarSič, A, Anžel, K, Nemec, L. Uršič.) - O Slovarju slovenskega knjižnega jezika SO avtorji pripravili več predavanj za Radio Slovenija. Slovar slovenskega knjižnega jezika jo bil tudi uvodna tema Zborovanja Slavističnega društva Slovenije v Murski Soboti, Ob tej priliki je M, 1 lajnSek Hotz v imenu Inštituta poklonila Društvu porabskth Slovencev v MonoStru vseh pet knjig Slovarja. - Minister za znanost in tehnologijo je priredil 15, 12, Sprejem za Sodelavce Slovarja. - Slovarsko gradivo je Uporabljalo več domaČih strokovnjakov, zlasti še Študentov za pripravo seminarskih in diplomskih nalog. V tem letu so potekala pripravljalna dela za računalniško obdelavo Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije sta omogočili nakup zmogljivejšega računalnika, bralnika slike in programske opreme, ki jo je zunanji sodelavec mag. Primož Jakopin izpopolnil tako, da seje septembra začelo skeniranje in razpoznavanje skeniranega zapisa Slovarja. Z bralnikom slike je bila v računalnik vnesena 2. knjiga Slovarja. Slovar v računalniški obliki oz. na disketah bo osnova
za nadaljnja jezikoslovna d« I h, tako za odzadnji in frekvenčni slovar po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, pa tudi kot pomagalo pri izdelavi slovarskega delu Slovenskega pravopisa in enozveztavnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, (Pri tem delu sodelujejo: M. I lajnšek Holz, mag. P. Jakopin, P. Kostanjevec, A. Koren in K, Nemec.}.- A. Anüel je usklajeno s peto knjigo Slovarja spreminjala tiskam iš k i zapis v STEVE.
Enozvezkovni slovar slovenskega knjižnega jezika (Ivana Černelič, Milena Hajnšek llolz. Marjeta Ilumar. Dorislava Košmrlj Levačič, Jakob Milller, Vladimir Nartnik, Ivanka Šircclj ŽnidarŠič, Andreja Žele, Ana Anžel, Lučka Uriič)
S stališča priprave enozvezkovnegaslovaij a so bili vtem letu kritično pregledani tujt enozvezkovni slovarji, strokovni in del zvrstnih kvalifikatorjev v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Zbrani in pregledani SO bili vsi kritični zapisi o Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Sestavljena so bila načela za enozvezkovni slovar (predlog načrta). Sestavljen je bil načrt za novo vodenje kartotečnih virov. Po klasični metodi zbiranja gradiva je bilo vtem letu obdelanih 116 knjižjiih enot in v njih podčrtanih 11.132 besednih enot. Potekala so dela za računalniško pridobivanje slovarskega gradiva, za kar bi nujno potrebovali stal nega računalniškega sodelavca - programerja. Skupina je imela v tem letu 32 sej.
Slovenski pravopis (dr. Jože Toporišič, predsednik, Martin Ahl in, Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Janez Keber, Branka Lazar, V lad i mir Nartnik, Zvonka Praznik, Jerica Snoj, Nastja Vojno vi č, mag, Peter Weiss, Marija Jež Grgič in zunanji sodelavci dr, Janez Dular, dr. Franc Jakopin, Janko Moder in Stanislav Suhadotoik)
Člani Komisije so se sestajali na rednih tedenskih sejah (40 sej), na katerih so usklajevali osnovno redakcijo. Uredniški odbor (J. Toporišič, F. Jakopin, J. Dular, J. Moder) je v juliju in avgustu op ra vil revi zij o red i gi ranih gesel črkeB, V tem letu je bila opravljena osnovna redakcija 7.050 gesel in pripravljen geslovnik črk D, E, F.
V septembru je bila urejena in odkupljena zapuščina prof. Stanislava Suhadolnika, in sieer gradivo za Prešernov slovar in jezikovno gradivo v zvezi s slovenskim pravopisom in terminološkimi slovarji, Gradivo se hrani v ustreznih sekcijah. A. Žele je bila od 16,11. do 31 12. na študijskem dopustu,
Etintološko-oitoitiasiična sekcija
Etimološki slovar slovenskega jezika (dr, France Bezlaj, dr, Metka Furlan, dr. Marko Snoj, Alenka Koren)
Za tretjo knjigo je bilo izdelano in vneseno v računalnik 105 gesel. Število je razmeroma nizko zaradi daljših odsotnosti obeh znanstvenih delavcev; dr. M. Furlan je bila do septembra na porodniškem dopustu, dr. M. Snoj pa se je kot Hom bo IdtOv štipendist do avgusta izpopolnjeval na Oddelku za splošno in indoevropsko jezikoslovje Univerze v Regensburgu, Dr. M. Furlan in A, Koren sla dokončno izdelali Odzadnji seznam slovenskih zemljepisnih imen. Dr. M. Furlan je opravila vsebinske korekture zlasti tujejezičnih imen. Delo je bilo predano v recenzijski postopek,
Dr. M. Sn oj j e v okviru posebn ega projekta, ki ga fl nanc i ra M ini strst vo za an ost in tehno logij o, nadaljevat raziskovanje praslovanskihin indoevropskih akcentskihpojavovtrizložnih nominalnih debel. - Je član Mednarodnega združenja belorusistov v Minsku.
A. Korenje pripravila za tisk rokopis knjige Korenine slovenskih psalmov avtorice FVancke Premk.
A, Koren od septembra sodeluje pri skeniranju in razpoznavanj uskemranega zapisa prvi h štirih knjig SSKJ. Dr. M. Snoj je adaptiral linotypov zapis pete knjige SSKJ tako, da je smiselno berljiv v podatkovnih zbirkah formata STF.VF ali EVE.
Sekcija za zgodovina slovenskega jezika
Shvar slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (France Novak, mag, Majda Merše, dr. Francka Premk, mag. Jožica Maral Šrekl, Andreja l.egan Ravnikar, Ida Mlakar in zunanji sodelavci)
Ob pripravi poskusnega snopiča in oblikovanju teoretične podlage za redakcijo so potekale raziskave iz pomenoslovja samostalnika in glagola in iz sli I nosil z uporabo kontrasti vne in primerjalne analize.
Kastelec- Varenčev slovar (France Novak, ld a Mlakar, dr. Franc Jakopin, Stanislav S uhadolnik) Opravljale so se korekture računalniškega vnosa in reševala odprta vprašanja, ki so ostala po prilagajanju tipkopisa Stabejevega Kastelec-Vorenčevega slovarja za računalniški vnos ali bila odkrita prt sistematičnih pregledih (zapisovanje gesel s ke besede, besed no vrstne oznake, abecedno zaporedje ipd ).
Mag. M. Merše je oddala doktorsko disertacijo Ctagotski vid kot besedotvorno-oblikoslovna kategorija v jeziku slovenskih protestantskih piscev i 6, stoletja.
F. Novak je raziskoval samostalniško pomenoslovje in stilnost protestantskih piscev, zlasti glede na večpomenskost (priprava doktorske disertacije),
Mag. J. Narai Šreki je primerjalno analizirala zbrano jezikovno gradivo iz J 6. in 18. stoletja (priprava doktorske disertacije).
A. Legan Ravnikarje opravila predpisane izpite za magistrski študij. Dialekta loška sekcija
Slovenski lingvistični atlas - SLA (dr. Valentin Logar, mag. Frančiška Benedik, mag. Sonja Horvat, mag. Vera Smole, Vladimir Nartnik)
F, Benedik je urejala narečno gradivo, izdelala karto Veliki imaren s spremnim besedilom, pripravljala fonetično gradivo za karto oreh in leksično za mravlja. - S. Horvat je pregledala in dopolnila z magnetofonskih trakov prepisana narečna besedila, - V. Smole je zapisala narečno tesarsko terminologijo v vasi Migolica pri Mirni; pripravljala je doktorsko disertacijo iz šentruperškegagovora,-V, Nartnik je za raziskovanj etonemskih variant knjižnega hesedotvorja v razmerju dogovora V nanj ih Goric vnesel v računal n ik ccloln i opom i a Ifabelarij po Tominče vem Čmovrškem dialektu in gesla črk C in M iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Splošnoslovanski lingvistični atlas - OLA (mag. Frančiška Benedik) Po navodilih je bilo pripravljeno slovensko narečno gradivo za kontinuante *lort, *tolt, *tert, *teh, *on, *olt ter opravljena analiza gradiva; pripravljeno je bilo dodatno zahtevano gradivo za "r, F 274, F 3241, F 4240, F 3239, F 3254; pripravljen je bil številčni in besedni indeks za fonetični karti FP (Sm) 504 gorxb in F 261 pors%\ izdelana je bila leksikalno-bcsedotvoma karta SI 935 kurnik
Evropski lingvistični atlas -ALE (mag. Sonja Horvat) V tem letu ni bilo sestankov niti delovnih obveznosti. Slovar kostelskega govora (mag. Sonja Horvat)
Dopolnj e nj e b i I op is samostal nika, A. Koren je pri pravi la program za vnos grad iva v računalnik. Triglavski narodni park (mag. Vera Smole)
Izdelana je bila vpraša I niča za planinsko pašništvo drobnice in po njej opravljeni terenski magnetofonski zapisi v Bovcu in bovških ovčjih planinah.
Sekcija za terminološke slovarje
(Zvonka l.eder Mane i ni, Cvetana Tavzes, Silvo Torkar, Marija Djurovič, Maijcla H um ar in zunanji sodelavci)
Pravna podkomisija Nadaljevalo seje redakcijsko delo za pravni slovar; po enakih načelih, upoštevajoč novo republiško zakonodajo in novo ustavo Republike Slovenije, je potekalo dopolnjevanje in usklajevanje geselskih člankov črk N, O, S, T in delno črke D, V računalnik so bile vnesene črke K, O, R in S, skupaj 3.135 geselskih člankov,
TehniSka podkomisija. Nadaljevala seje priprava tretje izdaje Splošnega tehniškega slovarja. Potekala jc redakcija geselskih člankov Črke A; obdelane so geselske besede in njihove zveze od A do ae-, vključno z vsemi strokovnimi izrazi iz drugih črk, ki so bili uporabljeni pri razlagah geselskih besed. Izdelane so razlage za sistemska gesla pojmovnih skupin: proces, sredstvo, produkt, sistem, sistemizacija, klasifikacija, vrsta, skupina in kontinuiren, diskontinuiren, SaTŽen, Kot delov no gradi voje bil pripravljen popravljeni in dopolnjeni izpis razlagalnih besed, ki so bite obdelane v prejšnjih letih (50 str.).
Za Papirniški slovar je bila končana usklajeval na redakcija do črke Ž in zaključen vnos geselskih člankov (ok. 4,950) V računalnik.
Medicinska podkomisija. V tem letu so bile pregledane in dopolnjene geselske besede z geselskimi zvezami črk D do polovice črke M za publikacijo Pravopis medicinskih izrazov v obsegu 1.830 strani. Obenem je potekala redakcija gesel črk G do M. Delno so voeseoi tudi popravki klasičnega filologa o pisavi medicinskih izrazov.
Veterinarska podkomisija Izšel je 3, zvezek Veterinarskega terminološkega slovarja (H-Kj. Za 4. zvezek (L-N) seje začel usklajevalni pregled gesel črke L in nadaljevala red akcija gesel črke N, ki je bila sproti vnesena v računalnik. Nadaljevalo se je izpisovanje novejše strokovne literature in pripravljali dodatki k 1. in 2, zvezku.
Naravoslovna podkomisija. Delo je potekalo v več skupinah, Pri geografskem terminološkem slovarju seje na podlagi narejenih geslovnikov v zelo zreducirani zasedbi začelo izdelovanje razlag, ven dar brez vidnejših rezultatov; gre za trenutno prekinite v dela Za geološki terminološki slovarje končan vnovični pregled geslovnika črk A-Ž po računalniškem iztisu. Nadaljevala se je redakcija strokovnih izrazov, zlasti s področja petro!Ogijc, scdimcotologijc in Stratigralije, Umetnostna podkomisija. Delo seje nadaljevalo v skupini za gledališče, medtem ko je delo v skupini za glasbo in likovno umetnost trenutno prenehalo. Zagledališki terminološki slovar se je nadaljevalo sestavljanje geslovnika; narejen je bil izbor gesel črke P in deloma črke R. Bibliotekarska podkomisija , Narejen je iztis geslovnika slovenskih bibliotekarskih izrazov A-Š, ki obsega 215 strani; ob strokovnem izrazu je naveden ludi vir. Ekonomska podkomisija Delo poteka po trenutnih možnostih sodelujočih, prof dr, Ivan Turk je pripravil Angleško-slovenski slovar izrazov v mednarodnih računovodskih standardih, ki obsega 78 strani, (Izšel je v reviji Revizor, 3, 1991, št. 3.)
Z. Leder Mancini je sodelovala pri slovarju Slovenska statistična terminologija, ki ga v okviru Statističnega društva Slovenije in Zavoda Republike Slovenije za statistiko pripravlja delovna skupina pod vodstvom dr. Blaženke Košmelj.
Knjižnica (Ivana Hafner)
V okviru Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dela tudi znanstvena knjižnica, ki je sestavni del Biblioteke SAZU,
Mednarodno sodelovanje
Že dalj časa sodelujemo pri mednarodnih projektih Splošne/slovanski lingvistični alias (OLA) in Evropski lingvistični atlas (ALE). Letos smo bili povabljeni k sodelovanju za Akcentološki slovar slovanskih jezikov V. A, Dyboja, ki ga pripravlja Inštitut slavistike in balkanistike v Moskvi. (Ustrezno gradivo za naglas samostalnikov moškega spola - za škofjeloški govor F. Benedik, govor Rogatca M. Hajnšek Holz, govor Razdrtega S. Horvat in šentruperški govor V, Smole - je bilo odposlano.)
Udeležba na simpozijih in posvetovanjih
~ Znanstveno posveta vanj eMednarečn i stiki in prepletanja v Zagrebu 10,- 1 L. 4,: F. Benedik, S, Horvat, V, Smole (z referati).
-	Delovno zasedanje kom i sij e S plošnosl ovanskega I i n gv i stičnega atlasa v Moskvi 10. - 21. 5.: F, Benedik.
-	Mednarodni znanstveni simpozij Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi v Ljubljani 24,- 26. 6,: V. Nartnik, F, P rem k (s predavanjema),
-	Alpski mladinski raziskovalni tabor v Tolminu in Podbrdu 17.- 23. 8.: V. Smole, S. Torkar (mentoija).
-	Zboro van je Sla vi sti č nega druši va v Mu rski Soboti L- 3.10.: A, GI o žančev, M. Haj nšek Holz (z referatom), J, Müller{zreferatom),,J.Naral Šrekl, V. Nartnik, F, Novak, 1. ŠiTcelj Žnidaršič in N. Vojnovič. - Tiskovne konference ob izidu GradiSčanskohrvaškega-hrvaško-nemškega slovarja v Zagrebu 7.4, sta se udeležila V. Cvetko Orešnik in V. Nartnik.
-	Inštitut za nemški jezik v Mannheimu 20,- 21. 8. je zaradi seznanjanja z računalniško obdelavo besedil obiskal P. Jakopin.
Obiski na Institutu
Lidija Arizankovska, Univerza v Skopju, januar do april (priprava magistrske naloge). Dr. Tom Priestly, Univerza v Torontu, 8,-9.6. Dr. Alexandr Stich, Univerza v Pragi, 25, 6. I lennie Vermaas, Univerza v Leidnu, 5.-15. 7.
M i ko I a Seljagovič, Kulturno društvo Polesje v Minsku, 7, 7. (s predavanjem). Donald F Reindl, Univerza v Houstonu, 5 -10, 8 Dr. Peter Herrity, Univerza v Nottinghamu, 11. 12,
Delo Inštituta, 5e posebej delo za Slovar slovenskega knjižnega jezika, je bilo ob obiskih predstavljeno (M. Hajnšek Holz) študentom L letnika slavistikc V Ljubljani, 25. 2., učencem gimnazije iz Celja, 21.5., učencem Osnovne Šole Vič, 5, 2., in Osnovne šole Move Jarše, 411.
Jezikovno svetovanje, lektoriranje in drugo
Delavci Inštituta so v ustni in pisni obliki odgovarjali posameznikom in podjetjem na različna jezikovna vprašanja. Lektorirali so monografska dela in revialne prispevke, tako npr Biološki vestni k (M. Hajnšek Holz), Varstvo spomenikov (L. Bokal), Veterinarske novice in knjigo Iz prakorenin v drevo današnjih dni (1, Šircelj Žnidaršič), Letopis S AZU za leto 1991 (Zvonka Leder Mancini), Enciklopedijo Slovenije 6 in revijo Scopol i a (C. Tavzes), Urbani izziv in Sladkorna bolezen (P. Weiss), - P, Weiss je sodelavec strokovnega odbora za jezikoslovje pri Enciklopediji Slovenije. - M. Humar je jezikovno priredila knjigo Brede čebulj Sajko Med srečo in svobodo. - V. Nartnik je bil lektor za slovenski jezik na 28 seminarju slovenskega j ezika, 1 iteratu re i ß ku 1 tu rc (od 6, -18, 7,) - F. No vak j e bi I izvo Ijen za predsed n ika SI av ¡stičnega društva Slovenije - O angažiranosti delavcev Inštituta prim. Letopis S AZU 39-42.
PRH DA VANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV
Frančišku Renedik
Narečja in govori v okolici Škofje Loke. Predavanje na znanstvenem zborovanju MednareČni stiki in prepletanja. Zagreb, 11. 4.
Ljudmila Bokal
Zunajjezikovni dejavniki pri nastajanju novih besed v slovenskem knjižnem jeziku. Predavanje na Radiu Slovenija. Ljubljana, 19, 3.
Notranjejezikovni dejavniki pri nastajanju novih besedvsiovenskem knjižnem jeziku. Predavanje na Radiu Slovenija. Ljubljana, 26.3.
Alenka Gložančev
Slovenščina v imenih slovenskih podjetij. Predavanje na posvetovanju Slovenščina v Soli in javni rabi. Ljubljana, 19. 3,
Mesto slovenščine v imenih slovenskih podjetij. Predavanje na Radiu Slovenija. 14. 5.
Enobesedna imena slo venskih fiodjetij Predavanje v Lingvisti čnem k ro2k u F i Itvo fske faku I tete. Ljubljana, 7.12.
Milena HajnSek Holi
Slovar slovenskega knjižnegajezika. (Ob izidu knjige) Predavanj c v okviru kultu mega ledna. Celje, 13. 2.
Narečne besede v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Predavanje na Radiu Slovenija, 9. 4.
Informativnosl in normativnost Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Referat na Zborovanju slavističnega društva Slovenije. Murska Sobota, I 10,
Sonja Horvat
Medsebojni glasosiovni vplivi na stičišču kraških govorov z vipavskimi notranjskimi Predavanje na znanstvenem zborovanju Med narečni stiki in prepletanja. Zagreb, 11.4.
Marija Jež Crgif
Računalniško izrazje L Predavanje na Radiu Slovenija, Ljubljana, 2. 4-
Računalniško izrazje 2. Predavanje na Radiu Slovenija. Ljubljana, 17. 12.
Bo ris lava K oš mrl j Levačif
Slovenska rastlinska imena. Predavanje na Radiu Slovenija. Ljubljana, 11.6.
Jakob Miiller
Pretres kritičnih zapisov o Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1964-92j. Referat na zborovanju Slavističnega dntStva Slovenije. Murska Sobota, I. 19,
Vladimir Na rt nik
Časovna odprtost oblikovanja tika Lepe Vide. Referat na mednarodnem simpoziju Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ljubljana, 25. 6.
Francka Prem k
Usodna in univerzalna osmica. Numerična osnova v luči bivanja in ustvarjanja. Referat na mednarodnem simpoziju Individualni in generacijski ustvaijalni ritmi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ljubljana, 26. 6.
ISalmi nelle traduzioni det riformatori sloveni Trubar e Dalmatin alta luce della spritualitd ebraica. Predavanje v italijanščini na Inštitutu za vzhodnoevropske jezike in literature. Videm, 26.11.
Vera Smole
Pozicijski razvoj kratkih o in p v vzhodnodolenjskih govorih. Predavanje na mednarodnem simpoziju Med narečni stiki in prepletanja. Zagreb, 10. 4.
Silvo Torknr
Prikaz gruzinskegajezika. Predavanje v seminarju za splošno jezikoslovje Odde Ika za primetj aino in splošno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, 29.5.
Nastja Vojnovič
Uporabnost Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Predavanje na Radiu Slovenija. Ljubljana, 18. 6,
Peter \Veiss
Katere slovarje lahko pričakujemo po izidu Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Predavanje na Radiu Slovenija.Ljubljana, 12. 11.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 305-306
INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO
Paleolitska raziskovanja {Ivan Turk, dr. Mitja BTodar, Janez Dirjee) Nadaljevali smo večletna sistematična izkopavanja v najdišču Divje babe I, Izkopavanja so trajala 18 dni brez montaže in demontaže na terenu začasno vgrajenih naprav in pripomočkov, kar je zahtevalo še dodatnih 5 dni. Izkopavanja so dosegla raven (glej Letopis 42,1991), kije v kratkem času ne bo več mogoče preseči z enakimi finančnimi sredstvi. Rezultati vseh novosti se bodo pokazali šele, ko bodo dokončno obdelani vsi terenski in laboratorijski podatki. V 20 dneh izkopavanj zberemo pri sedanj em načinu de I a samo n eponovlj ivih kvantitati vnib terenskih podatkov ok, 3.700, ki jim je treba dodati še vse običajne deskriptivne podatke in podatke, ki jih lahko poljubno ponavljamo z analizo najdenega arheološkega in drugega gradiva. Nanovo smo sondirali tri lokacije; Mlinatjevo peč (Jezersko), Spodmol v Žičci (Žirovnica) in Lukovo jamo (Podstcne). Vse tri sonde so bile paleolitsko negativne. V Lukovi jami smo našli številne ostanke iz eneolitske dobe in bogato pleistocensko favno z jamskim medvedom, Ogledali smo si 33 jam in spodmol o v, večino od njih pri sistematični topografiji jamskih objektov na Btzeljskem in Kozjanskem.
Za ti sk smo obdelal i in pripravili paleo I itske i n mezolitske najdbe iz j amc Špehovka (izkopa vanj a S. Brodaija), V elaboratu smo obdelali rezultate izkopavanj v Divjih babah 1 v letu 1991. Pripravili smo koncept paleolitskega dela arheološke razstave v Slovenj Gradcu.
Prazgodovinska raziskovanja (dr Janez Dular, Dragan Božič, dr, France Leben, SnežaTeeco-Hvala)
Raziskovanje kultur mlajše kamene in bakrene dobe je teklo po programu raziskovanja poselitvene zgodovine in opredelitve starejših prazgodovinskih kulturnih strukturna območju jugovzhodnih Alp. Prazgodovinsko, Se posebej neo-eneolitsko gradivo iz Trhlovec in Male Triglavce se ureja po stTaligrafskih podatkih v kulturne horizonte za kataloško in grafično dokumentacijo, torej za končno obdelavo in objavo, V speleoarheoloSko kartoteko so bili vneseni vsi dosedanji arheološki in bibliografski podatki jamskih najdišč v Sloveniji in na sosednjih ozemljih, uporabljeni bodo za kataster arheoloSkih najdišč Slovenije.V okviru projekta Prazgodovinska utrjena naselja na Dolenjskem smo rekognuscirali prostorna desnem bregu Krke in Krško hribovje (topografska enota Krško). Za vsa ugotovljena naselja smo izdelali najdiščne zapisnike in opravili izmere objektov. Najdišča so bila vrisana v topografske karte 1:5.000. Sondaže smo opravi I i na štirih naseljih, in sicerMastni hrib nad Škocjanom (nadaljevanje leta 1991 začetega dela). Veliki V i nji vrh nad Belo Cerkvijo, Kočnik nad Segonjami in Gradec pod Glavnikom. Za vse terenske posege so bili izdelani elaborati, gradivo pa je bilo oddano v Narodni muzej, ki sodeluje pri projektu. Napisana je bila razprava O začetkih železnodobne poselitve v osrednji Sloveniji,
Priprava monografije o železnodobnem in poznoantičnem naselju na Kučarju nad Podzemljem je tekla po programu. Zrlsana je bila večina gradiva, dokumentirati je potrebno le še posodje, kije v preparaciji. Pričeli smo z vrednotenjem arhitekture in obdelali prazgodovinsko hišo A in sondo 1.
Dokončali smo katalog najdb iz bronastodobnega naselja na Ptujskem gradu. Datoteka je narejena na posebnih obrazcih, naslednje lelo jo bomo računalniško obdelali. Pri pripravi publikacije sodeluje Pokrajinski muzej s Ptuja.
Priprava objav o gradiSčih mokronoške skupine. Zbrali in analizirali smo kovinske najdbe iz utrjenih naselij mokronoške skupine, izkazalo seje, da so v celoti pozno I atenske, kar pomeni, da višinske točke, z morebitno izjemo naselja Cvinger nad Virom pri Stični, v latenskem obdobju niso bile neprekinjeno poseljene, ampak samo v pozno latenskem obdobju. V srednjelatenskem času je treba računati z obstojem nižinskih naselij. Prebivalstvo mokronoške skupine na Dolenjskem in Štajerskem ni poselilo še neobljudcnih vrhov, ampak praviloma točke, poseljene v halštatski dobi (npr. Cvinger nad Koriti, Veliki Vinji vrh nad Belo Cerkvijo, PoStela pri Mariboru, Rifnik nad Šentjurjem), samo izjemoma pa take s starejšo poselitvijo (bakreno- al i žarnogrobiščnodobno), ki v h alštatski dabi niso bile obljudene (npr. Korinjski hrib nad Velikim Korinjem).
Študij iatenškodobnega orožja. Primerjava orožja (mečev, suličnih osti, ščimih grb, bojnih nožev, vojaških pasov) mokronoSke, idrijske in vtniSke skupine je pokazala, da se mokronoška skupina močno loči od drugih dveh in da je glede orožja tesno povezana s srednjeevropsko keltsko kulturo, predvsem njenim vzhodnim delom. Izjemo predstavljajo le SCitne grbe vrste Mokronog, ki so italskega izvora in jih prav zaradi tega dobimo tako v idrijski kol mokronoSki skupini.
V julij a oddan i disertaciji z naslovom Mokronoška skupina ¡atenske kulture v poznolatenskem obdobja smo rekonstruirali poznolaiensko-zgndnjerimskn grobišče Strmec nad Belo Cerkvijo in poznoiatenske grobove iz halštatski h gomil naMagdalenski gori pri Šmarju, utemeljili novo delitev stopnje Mokronog lit in ocenili kulturnozgodovinsko mesto mokronoške skupine v poznolatenskem obdobju.
Antična raziskovanja (dr, Marjeta Šašel-Kos, mag. Jana 1 lorvat)
V	okviru teme Začetek rimskega obdobja v Sloveniji smo analizirali arheološko gradivo z najdišč Sermin, Fomače, S lavi na in Slara SuSica pri Košani, Raziskovali smo amfore grško-italskcga tipa in amfore Lamboglia 2.
V	okviru projekta ftifllijbf napisi Slovenije smo nadaljevali delo V lapidariju Narodnega muzeja v Ljubljani. Preveriti je potrebno objave napisov v stari literaturi - to delo Se poteka, Ostalo je nekaj napisov, kijih Se ni bilo mogoče identificirati. Zbirali smo gradivo (arhivsko in drugo) za uvodno študijo.
Nadaljevali smo delo na projektu Antični literarni viri za vzhodnoatpski prostor in zahodni Balkan: napisan je bil osnutek za uvodno študijo k A pijano v i Illyriké; zbirali smo gradivo za komentar k prvima poglavjema. Kol vsako leto smo pripravili poročilo za Année épigraphique in zbrali objave vseh novih rimskih napisov s področja republik nekdanje Jugoslavije,
Raziskovanje preseljevanja ljudstev (Dr. Stavko Ciglenečki, Andreja Dolenc-V ičič) Letos smo na pobudo Gorenjskega muzeja uvrstili v naS raziskovalni program sistematično izkopavanje pomembne pOZnOanlične postojanke Ajdna nad Potoki v pogoiju Karavank. Z intenzivnim enomesečnim detom smo do konca raziskali zgodnjekrščansko cerkev, ki se na vzhodni strani globoko zajeda v pobočje skalnatega vrha. in poleg nje na južni strani nekaj bivalnih prostorov, ki so s cerkvijo organsko aaščeni. Posebno pozornost smo namenili razlikovanju dvoplastnOsti naselbine, pri kateri posamezne najdbe nakazujejo posel i lev tudi V postantičnem času. Sodelovali smo pri raziskovanju poznoantične naselbine na Rjfniku, posebej pri odkrivanju druge, verjetno arijanske eerkve.
Nadaljevali smo z rekognosciranji poznoantičnih najdišč v Sloveniji, kjer je med posebej pomembnimi točkami treba opozoriti na Tonovcev grad pri Kobaridu z imenitno ohranjenimi arhitekturnimi ostal i nam i in najdbami, ki segajo vse do 9. st. po Kr. Opravili smo tudi natančne oglede Gradišča nad Bašljem, katerega temeljno objavo pripravljamo skupaj z Arheološkim oddelkom Narodnega muzeja in Gorenjskim muzejem za tisk v Arheološkem vestniku, Študij drobnega gradiva s Tinjaje v zaključni fazi. Keramiko skušamo na podlagi različnih analiz in analogij opredeliti v sklopu gradiva sosednjih sorodnih postojank (Zbelovska gora, Ajdna nad Potoki, Gradišče nad Bašljem, levant). Vtiskjebil oddan tudi povzetek problematike o poznoantični Petovioni, ki, dopolnjena z nekaj korektivi Starih gledanj, dobro dopolnjuje podobo poznoantične poselitve Slovenije,
Staroslovanska raziskovanja (dr. Andrej Pleterski, Mateja Belak)
Delo je bilo osredotočeno na prevajanje surove računalniške zbirke podatkov za AllcnCrding v šifrirano obliko. Pri tem smo naleteli na Številne praktične in teoretične probleme, Hkrati smo skupaj z dr, Tomažem Zwittrom razvijal i program za koreliranje tako pripravljenih podatkov, ki naj bi pomagal iskati skupine podobnih lastnosti. Izkazalo se je, da so dosedanji programi, ki dvodimenzionalno razvrščajo podatke okoli diagonale tabele, preveč nezanesljivi in nepregledni, hkrati pa ne upoštevajo podatkov o medsebojnih časovnih odnosih. Zato smo poskusili s povsem novo idejno rešitvijo Ta deluje enodimenzionalno in je zato neprimerno hitrejša, upošteva pa tudi odnose prej : kasneje. S tem smo oblikovali uporabno orodje za nadaljnje delo, ki bo sedaj usmerjeno predvsem na pripravo vhodnih podatkov in vrednotenje rezultatov korekcijskega programa.
Za tisk smo sk upaj z dr. Timotejem Kn i licem pri prav i li kalal og staroslo vanskih grobišč na Žal ah pri Zasipu in Pri Turku v Spodnjih Gorjah. Redno smo dopolnjevali dokumentacijo in banko podatkov za Vzhodne Alpe in obrobje.
Arheološka topografija (Sneia Tecco-FEvala, dr. Janez Dular, Zvezda Modrijan) Dokumentacijsko delo je zajemalo izde lavo aplikacije za računalniški vnos katastra arheoloških najdišč Slovenije in poskusni vnos podatkov za topografsko področje Prekmurjeter spremljajoče podatkovne zbirke: topografsko literaturo, ki se nanaša na slovenski prostor, ažurirano do leta 1992; fototeko, ki zajema 16.410 posnetkov in 218 geodetskih posnetkov, ter zbirko temeljnih topografskih načrtov, ki šteje 340 enot,
Dokumentacija arheološkega gradiva in najdišč (Janez Dirjec, Andreja Dolenc-Vičič, Sneža Tecco-1 Ivala, 13reda Pavčič-Justin, Dragica Knific-I,under, Tamara Korošce) Sproti je bilo urejeno vse arhivsko gradivo (elaborati, poročila, slikovno gradivo - skupaj 920 enot). Urejeno in inventarizirano je arheološko zanimivo gradivo iz privatnega arhiva J. Pcčnika, ki ga hrani Arhiv Slovenije.
Arheološki vestnik (Dragan Božič, Primož Pavlin, Ivan Turk)
Decembra smo izdal t Arheološki ve s mik 43, 1992, ki na 228 straneh vsebuje trinajst razprav, tri nekrologe, enajst knjižnih ocen in prikazov in seznam kratic revij in zbirk Znanstveni svet inštituta je 18-6. imenoval nov uredniški odbor z glavnim urednikom SlavkomCiglenečkim in tehničnim urednikom Primožem Pavlinom.
Knjižnica {Primož Pavlin)
Z devetimi internimi akccsijami se je knjižni fond povečal za 1,118 enot. 113 obiskovalcev je obiskalo knjižnico 571-krat Na dom smo izposodili 744 zvezkov, v čitalnico 154. Vzpostavili smo 10 novih Tednih zamenjav.
Obiski na inštitutu
Na Inštitutu seje mudilo več tujih strokovnjakov: dr. F, Glaser (Celovec), G. Gužvica (Zagreb), R. Hänggi (Museum Vindon i ssa), D, H über (Zagreb), dr. K. Karpf(Beljak), dr, B, Kull( Berlin). J. Len ard i č {Zagreb), dr. H, Losert (Bamberg), dr. M. Mackensen (München), P. Miracle (Ann Arbor, Michigan), dr, E. Szanieit (Dunaj), dr, G. Trnka (Dunaj), dr, O. Urban {Dunaj), dr, I, Weiler (Gradec), dr. H. Wolf (Passau).
19. 6. je bila v okviru Inštituta organizirana okrogla miza Antični literarni in epigrafski viri, ki so seje udeležili dr, M, Hainzmann (Gradec), prof, dr. C, Zaccaria in V, Vcdaldi lasbez (Trst), prof. dr. R. Brato?. (Ljubljana), prof, dr. B. Kuntič-Makvič (Zagreb) in dr, E. Marin (Split)
Študijska potovanja
Dragan Božič, 3--30, 7,, Frankfurt (gost R i msko-germanske komisije Nemškega arheološkega inšti tuta; zb i ranj c 1 ilcTatuTC za anal itično-pri merj alne študije po znolatenski h in zgodnjerimskih najdb i z Slovenije); i 4.-18.10., St. Pölten (mednarodni simpozij o Keltih v Alpah in ob Donavi). Dr, Slavko Ciglenečki, 15.- 20, 12,, Nemčija (obisk univerz in inštitutov), Mag, Jana Horvat, 7,- 19. 12., Frankfurt (študij v knjižnici Rimsko-gcrmanske komisije Nemškega arheološkega inštituta).
Dr, mag. Andrej Pleterski, 19 - 29.1 L, Beri in (red akcija za novo enciklopedij o vzhodnega dela Evrope v zgodnjem srednjem veku); 29. 11,-3. 12., Bamberg in M Einehen (obisk Univerz in inštitutov).
Marjeta Šašel-Kos, 24, L- L 2,, München (Kommission für Alte Geschichte und Epigraphik);
11.-15. 5., Mitano (Študij na katoliški in državni univerzi); B,- 29. 7., Barcelona {Študij na univerzi, ogled muzejev); 2 - 4, 12., Dunaj (institut für Alte Geschichte, Altertumskunde und Epigraph i k).
PREDAVANJA, REFERATI
Dragan Božič
Die Gürteltracht im Raum zwischen den Alpen und der Donau in der Spät-La-Tene-'Zeit Simpozij Die Kelten in den Alpen Und an der Donau, St. Pölten, Spodnja Avstrija, 17. 10.
Nošnja pasov na prostoru med Alpami in Donavo v poznolatenskem obdobju. Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete. Ljubljana, 3. 11.
Slavko Cigleneiki
Polis Norikon. Šmarje pri Jelšah, 6. 3.
Kozjansko v arheoloških obdobjih. Podsreda, 1. 7.
Polis Norikon. Ljubljana, 29, 10-
Janei Dular
Prazgodovinska višinska naselja v Sloveniji Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete. Ljubljana, 17. 12.
Jana Horvat
Nauportus. Predstavitev knjige. Vrhnika, 8. 2.
Nauportus, arheološka obdobja na Vrhniki. DruStvo za antične in humanistične Študije, Ljubljana, 27.2. Teritorialna obramba, Vrhnika 9,6,, 10,6. EkoloSki tabor, Bevke, 30, 6, Osnovna Šola Ivana Cankarja, Vrhnika, 29. 9.
Andrej P lete rs ki
Die Methode der Verknüpfung der retrograden Kaiasteranalyse mit schriftlichen und archäologischen Quellen (Am Beispiel der Bieder Region). Bamberg, 30. II.
Marjeta Said-K os
Die Güttin Aeeorna in Emona. Institut für Alte Geschichte und Altertumskunde. Gradec, 12, 3.
Epigraphy in Jugoslavia 1987-1991 - A Survey. 10. mednarodni kongres za grSko in latinsko epigrafiko. Nimes, 7, 10.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANF.H 306-308.
ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA
Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev (dr, Eva Holz, dr, Darja Miheiič, dr. Vincenc RajSp, mag. Slane G ran d a. Du San Kos in zunanji sodelavci akademik dr. Ferdo Gestrin, akademik dr. Sergij Vilfan, akademik dr. Bogo GraFenauer, prof, dr. Peter Vodopivec, prof. dr. Vlasto Zemljič, prof. dr. Olga Janša-Zom, prof. Ema Umek, prof. Majda Žotitar, dr. Sandi Sitar, ing, Tadej Brate, Maruša Pleterski)
Zaradi obseinosti rokopisov je bilo sklenjeno, da bo Zgodovina prometa na Slovenskem izšla v dveh zvezkih. Prvi bo obsegal kopenski in vodni promei. Gradivo je pripravljeno do take faze, da bo začela z delom ožja redakcija. O ostalih vrstah prometa pa naj bi bila oddana končno besedila v začetku naslednjega leta, Finančne težave so pogosto vzrok, da delo ne napreduje hitreje.
Problemi slovenske politične zgodovine od konca 19. stoletja do leta 1918 (mag. Stane Grand a, dr, Eva Holz, dr. Branko MarušiČ, dr. Vmcenc Rajšp, Petra Svoijäak) Raziskava Temeljni problemi Ilirskih provinc je dokončana in kol discrtaeija predložena Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V	zvezi z revolucijo 1848/49 so bile analizirane "hrvaške" peticije in peticije za Zedinjeno Slovenijo. Analiza organizacije podpisovanj je pokazala nekatere vidike d o jemanja revolucije pri različnih slojih Posredno lahko za nekatera področja sklepamo o pismenosti in socialni razslojenosti podeželja. Pregledanega je bilo tudi veliko arhivskega gradiva, zlasti tajni policijski spisi in dokumentacija kazenskih preiskav.
O škofu Mihaelu Napotniku je bila upravIjena manjša raziskava.
Raziskovanje socialnih vprašanj prve svetovne vojne zajema predvsem begunce in poteka po načrtu. Enomesečne raziskave v Rimu so potrdile domneve, da je gradiva veliko, žal pa ni urejeno.
Histerična topografija in kolonizacija slovenskega ozemlja (dr. F.vaHolz, Dušan Kos, dr. Darja Mihclič, dr, Božo Otorepec. Janez Šumrada)
Na tem segmentu inštitutskih raziskav že drugo leto ni pravega napredka, kar potrjuje, da preveliko drobljenje raziskovalnih načrtov škodi inštitutskemu delu. Končno se oh takem odnosu zunanjih dejavnikov do Inštituta postavlja tudi vprašanje smiselnosti njegovega obstoja.
Edicija vtrov do leta 1918 in bibliografija za zgodovino Slovencev (mag. Stane G ran da, dr. Eva Holz, Dušan Kos. dr. Branko Marušič, dr. Darja Mihclič, dr. Božo Otorepec, Janez S um rada)
V	delu jc izdelava spremljevalnega aparata za izdajo 6. piranske notarske knjige in kartoteka prvih omemb naših mest za Elenchus fontium historiae urbanae. V centralno kartoteko srednj eveških listi nzaS loven ijo so bi Ii na novo uvrščen i povzetki 1 isti n iz Gradiva za zgodovino Maribora, HI. zvezek, Identificiranih je bilo 86 krajevnih imen in oseb iz fevdnih knjig grofov Celjskih V računalniški pripravi za tisk jc 362 strani obsegajoč rokopis l'odic po gradivu za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma. Veliko dela je hilo opravljenega za Valvasorjev Opus insignium armorumque.
Narasla je tudi dokumentacija za revolucijo IR48/49. Precejšen del gradiva doslej ni bil znan.
V	zvezi z objavo korespondence dr. Henrika Turne potekajo zadnje korekture. Pridobitev zapuščine dr. Henrika Tume, ki sta jo dobili v varstvo enota našega Inštituta v Novi Gorici in tamkajšnja občina, je od pri a vprašanje objave dodatka korespondence. Institut dotlej namreč nt imel ustreznega pristopa do tega arhivskega gradiva Dolgo časa je bil odvisen od izbora pokojnega BTanimiij a Tume, Do sedaj opravljen pregled originalnega gradiva pa je pokazal, da vrste pisem nismo dobili. Našla seje tudi korespondenca, ki smo jo imeli za izgobljeno.
V	prvi polovici leta bo priprav Ij ena za t i sk tekoča h istorič na bi b I i ografij a do vk Ij učn o 1 eta 1990.
V	izdelavi je bibliografija za zgodovino obrti.
Dr, Eva Holz je 10.1. zagovaijala doktorsko di sertacij o Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem v 19 stoletju. 1.6. j e b i la iz vo Ij ena v v i šj o znanstveno sodelavko S AZU Dušan Kos je 19. j un ij a diplomiral na Institut für Österreichische Geschichte in dobil naziv Član inštituta za avstrijsko
zgodovinsko raziskovanje. Dr, Darja Mihelič je bila s pomočjo nemške štipendije od 27, 9, do 24.10. v NOmbergu, kjer je del al a v državnem arhivu. Gledano v celoti leto 1992 gotovo ne bo zapisano med uspešnejšimi. Vrsta dejavni kov, ki nima nobene zveze z raziskovalnim delom, je vplivala na medčloveške odnose. Zelo negativno je delo val a tudi reorganizacija raziskoval nega delav Sloveniji, ki ne npošteva n aSih speci fičn i h razmer in n al og J nit i tula. Nekrit i i no presaj anj e tujih izkušenj prinaša na en i strani ogromno dela in stroškov s prijavljanjem projektov, na drugi pa z obljubami nestalne zaposlitve zmanjšuje zbranost in voljo do dela.
Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih
-	Proti reformacij a in katoliška obnova v notranjeavstrijskih deželah Ljubljana, 7,- 8- 5, Gorica, 9.5., Celovec, 14. 5,-15, S„ Gradec, 4. 6,- 5. 6.: V. RajŠp,
-	Dunaj in Slovenci. Ljubljana, 18,-20, G: S, Grands, E.Holz, D. Mihelič, V. Rajšp, F Svoljšak.
-	Slovenska beseda v angleškem kulturnem prostoru, Ljubljana, 30. 6.: B. Maruši£.
-	Simpozij The Historiography of Fast and West. Praga, 3 L S. in L 9,- J, Šumrada,
-	Rimski simpozij o Mihaelu Napotniku. Rim, 14, 9.- 19. 9.: V. Rajšp.
-	26. zborovanje slovenskih zgodovinarjev Slovenj Gradec, 28.- 30. 9.: E. Molž, P. Svoljšak.
-	Manjšine v centralni vzhodni Evropi, Lublin, 19,-24. 10,: V. Rajšp.
-	Katoliška cerkev in katoličani v slovenski politik) in kulturi 1890-1940. Ljubljana, 23,- 25. 11 : S. Granda, E. Holz, D. Mihelič, V. Rajšp, P. Svoljšak.
-	4. svetogorsko srečanje. Sv, gora, 6, 11.: B Maruši C.
-	Kosov kolokvij: O nekaterih vprašanjih proučevanja slovenske kolonizacijske zgodovine od Milka Kosa do danes. Ljubljana, 10, 12.: S. Granda, E. Holz, D. Mihelič, B. Otorepec, V. Rajšp, P. Svoljšak, J. fiumrada.
-	Simpozij ob 500-letnici frančiškanov v Kamniku. Kamnik, 17. 12.: B, Otorepec,
Tiskovne konference, javne predstavitve raziskav Branko Maruiii
-	Petra SvoljSak, Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno. Nova Gorica, 14.2.
-	Dimitrij Rupel, Slovenstvo kot politično prepričanje
-	Dimitrij Rupel, Slovenska pot do samostojnosti in priznanja. Solkan, 17.3,
-	Martin Bavčer, Zgodovina Nor tka in Furlanije. Nova Gorica, 9. 4.
-	Videokaseta Prodar pri Kobaridu. Kobarid, 24. 10.
-	Dimitrij Rupel, Skrivnost države. Nova Gorica, 9, II. Darja MiEteliC
-	Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije. Nova Gorica, 9. 4,
-	Ferdo Gestrjn, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem Koper, 2. 6 Božo Otorepec
-	Pomožne Zgodovinske vede, heraldika, krajevni grbi, TV Slovenija, 27. 6. {pogovor s Sandijem Čolnikom),
Janez Šum rada
-	Tiskovna konferenca ob izidu videokasete Celje. 1. 2.
-	Tiskovna konferenca - predstavitev knjige Janje Žitnik Louis Adamič irt sodobniki 19481952. 7. 12,
PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV
Eva Ho I
Ceste - element gospodarskega razvoja v prvi polovici 19 stoletjij. 26. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Slovenj Gradec, 29, 9.
Branko ¡Vfarušič
Goriško območje v Sloveniji in Italiji po spremembah v vzhodni Evropi. Krmin, i. 2. O nastajanju opozicije na Goriškem po drugi svetovni vojni. Solkan, 23, 6. Goriška na začetku 18. stoletja. Gorica, 10. 6.
Ljudevit Purlani - publicist in prevajalec v Angliji Slovenska beseda v angleškem kulturnem
prostoru. Ljubljana, 30, 6. Primorska kot pokrajina. Kogojevi dnevi Kanal, 2 S, 8-Domoznanstvo Ludvika Zorzuta. 4. svetogorsko srečanje. Sveta gora, 6. 1L
Darja MiheliČ
Razgovor o goriškem zgodovinarju jezu i lu Martinu Bavčerju. Radio Trst, 15. 4. Utrinki iz piranskega kapiteljskega arhiva. Ljubljana, |1. 6, Sklepna beseda na posvetovanju Dunaj in Slovenci Ljubljana, 19. 6. Posvetovanje Dunaj in Slovenci. RTV Slovenija, Kanal A, 20. 6, Poročilo o delu ZZD 1990-92. Slovenj Gradec. 28, 9. Zgodovina iger na srečo Intervju, Delo, 3. 10.
Razgovor s Tomom Sajnnm o vsakdanjem življenju v srednjeveškem in baročnem Piranu. Radio
Koper (Hladno-toplo-vročc), 29. 12. Obrt v srednjeveških mestih na Slovenskem s posebnim oziram na Piran in Maribor. KoSov kolokvij. Ljubljana, 10. 12.
Rožo Otorcpcc
Evidentiranje in objavljanje gradiva za slovensko zgodovino v poznem srednjem veku. Kosov
kolokvij. Ljubljana, 10 12. Cerkev sv. Jakoba inzačetkifrančiškanskega samostana v 15. stoletju. Simpozij ob 500-letnic i frančiškanov v Kamniku. Kamnik, 17. 12.
V i ncenc Rajšp
Protireformacija na Kranjskem na primeru župnije Skocijan. Protireformacija in katoliška
obnova v notranjeavsirijsklh deželah Ljubljana, 7. 5, Dunajska glasila o Slovencih v Času taborov Dunaj in Slovenci, Ljubljana, 18. 6. Protireformacija v župniji Škocijan. Radio Slovenija. 27.9, Čarovniški procesi na Slovenskem Idrija, 24. 11. Promet na Slovenskem. Dunaj, 17.12.
Janez Sumrada
Ljubljansko visoko šolstvo v času ilirskih provinc. P red a vanj ena rektoratu ij ub Ij anske univerze 17. 6.
O nekaterih vprašanjih proučevanja slovenske kolonizaeijske zgodovine od Milka Kosa do danes. Kosov kolokvij. Ljubljana, 10. 12.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 308-310.
UMETNOSTNOZCODOVIN5KI INŠTITUT FRANCETA STE LETA
Homanska retrospektiva v pozni gotiki in renesansi (akademik dr. Emil ¡jan Cevc) Terensko je bila pregledana vrsta predvsem arhitekturnih in skulpturnih spomenikov na Gorenjskem in v Posočju (delno tudi v Beneški Sloveniji). Pri tem je bilo revidiranih tudi vet datacij in potrjene nekatere povezave s severno: talijansko (predvsem iombardsko in furlansko) arhitekturo, zlasti pa lokalno odločujoče slogovne konstante, ki nakazujejo tudi v tej skupini pokrajinsko določljive značilnosti in razlike. Vzporedno je dozoreval študij slikarskih in kiparskih spomenikov reformacijskega časa. Enako tudi umetnostnozgodovinskega profila tolminske in bovške regije v povezavi s škofjeloškim zaledjem in z odvodi v Beneško Slovenijo ter v Furlanijo,
Izbrana poglavja o starejši in novejši arhitekturi na Slovenskem (dr, Damjan Prelovšek) Tema je zastavljena zelo dolgoročno; v minulem letuj ebil poleg nadalje vanj a študija literature in spomenikov poudarek predvsem na urbanizmu 19, stoletja. V okviru le teme je bila pripravljena primerjalna razstava o Plečniku in Gaudiju in izdana monografija o Jožetu Plečniku, D. Prelovšek sc je udeleži! tudi več pripravljalnih sestankov v zvezi s Plečnikovo razstavo v Pragi 1994. S spomeniškim varstvom je sodeloval s strokovnimi nasveti zlasti pri obnovah zunanjščinc frančiškanske cerkve v Ljubljani in notranjščine župnijske cerkve v Naklem Do srede marca in v septembra seje D. PrelovSek mudil kot štipendist raziskovalne ustanove Akadcmic SchloD Solitude v Stuttgarlu; septembra seje udeležil ludi 10-dncvne strokovne ekskurzije v organizaciji Tehnične visoke šole Stuttgart po nekdanji Vzhodni Nemčiji. V marcu in aprilu je predava! na Srednjeevropski univerzi v Pragi; od marca 1992 je redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Pragi.
Poznobaročno kiparstvo (Blaž Resman)
Nadaljevalo se je terensko (dopolnjevanje in preverjanje evidentiranih lokacij) in arhivsko delo (cerkveni urbarji, samostanske kronike, malične knjige). Tema je prerasla izhodiščna pričakovanja in dozorela do sinteze, ki bo končana v začetku prihodnjega leta. Vzporedno je potekalo tudi raziskovanje beneških vplivov v slovenskem kiparstvu začetka 18, stoletja; preučevanju zvez slovenskega Z evropskim baročnim kiparstvom je bil namenjen tudi večji del enomesečnega študijskega bivanja na Dunaju in v Gradcu maja in junija.
Zbiranje in kritično objavljanje virov za umetnostno zgodovino Slovenije (Ana Lavrič) V letu 1992 je bil poudarek na viziiacijah ljubljanske Škofije 17, stoletja. Pregled umetnostnozgodo vinsko relevantnih dognanj je v zaključni fazi sinteze. Dosedanje delo je tudi temelj za načrtovane topografske in kartografske prikaze slovenske umetnostne preteklosti.
Zbiranje dokumentacijskega gradiva za umetnostno zgodovino slovenskegaozemija (akademik dr. Em i lijan Cevc, Ana Lavrič, dr. Damjan Prelovšek, Blaž Res man in Vida Stanovnik) Dopolnjevanje topografskih in specialnih kartotek ter fototeke, V. Stanovnik je ekscerpirala primorsko periodiko iz časa med obema vojnama in izdelala nekaj manjših bibliografij za interno rabo v Inštitutu.
Knjižnica (Vida Stanovnik)
Dopolnjevanje stvarnega in abecedno-imenskega kataloga. Minimalna sredstva za nabavo strokovne literature v zadnjem času že močno ogrožajo redno inštitutsko delo. V letu 1992 se
jc knjižnica sicer povečala za 93 enot in 113 Številk revij, ven dar je treba dodati, daje prirastek plod čiste slučajnosti, v periodiki pa nastajajo nepopravljive vrzeli.
Udeležba na strokovnih srečanjih
-	Dnevi slovenske kulture v Belgiji Bruselj, 3.- 5. 3.: D. PrelovSek.
-	Mednarodni simpozij Katoliška obnova in protircfbrmacija v notranjeavstrijskih deželah 1564-1628. Lj ubljana, 7.-8.5., Gorica, 9. JCelovec, 14. - 15,5,, Gradec. 45. 6.: E. Ceve, A, Lavrič, D, PrelovSek,
-	Mednarodni kongres ICSID. Ljubljana, 18. 5.: D. Prelovšek.
-	Mednarodni simpozij Dunaj in Slovenci. Ljubljana, IS,- 20. 6.: E. Ccvc, A. Lavrič, D. Prelovšek.
-	Mednarodni simpozij Btlrgertum in der Habsbtirgcrmonarchic. Salzburg, 7,- 10. 10: D. Prelovšek.
-	18. Bcnečanskl kult umi dnevi: Umetnostn i i n ku It um i sti k i med S lo ven i jo i n Bencč ijo od X V, do XVII, stoletja. Speter, 23. 10.: E, Cevc,
-	Strokovni posvet o Življenju in delu arhitekta Ivana Vumika, Radovljica, 5.-6.11.: A. Lavrič, D. PrelovSek, B. Resman.
-	Strokovno srečanje SUZD. Prekmurje, 19.- 20. II.: D. PrelovSek.
-	Simpozij Katoliška cerkev in katoličani v slovenski politiki in kulturi 1890-1941, Ljubljana, 23,- 25. 1 L: E. Ccvc, A. Lavrič, D. PrelovSek.
-	Simpozij ob 500-1etn i ci franč iškanskega samostana v Kamn i ku, K anin i k, 17.12.: F„ Cevc, A. Lavrič, D, PrelovSek, B, Resman.
PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV Emitijan Cevc
Govor ob podelitvi Plečnikovih nagrad. Narodna galerija. Ljubljana, 13.4.
Oživljanje sakralne umetnosti v času politične rekatolizacije v notranjeavstrijskih deželah.
Celovec, 15,5, Slovenski umetniki in Dunaj. Ljubljana, 19. 6, Problem umetnostne topografije. Radio Slovenija, 16, 10. Umetniški prispevek Andreja iz Loke k slovenski gotski arhitekturi. Špeter, 23.10, Likovna umetnost v času 1890-194J. Ljubljana, 25. 11. Likovna umetnost v Enciklopediji Slovenije. Narodna galerija. Ljubljana, 9. 12. Umetnostni delež kamniškega frančiškanskega samostana Kamnik, 17, 12,
Ana Lavrič
Vloga ljubljanskih škofov Janeza Tavčarja in Tomaža fIrena v likovni umetnosti katoliške obnove Ljubljana, S. 5,
Damjan Prelovšek
Arhitekt Jože Plečnik Bruselj, 3. 3.
Umetnostna tradicija slovenskega ozemlja. Ljubljana, 18-5
Dunajska arhitekturna teorija začetka 20. stoletja in stavba Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ljubljana, 19, 6.
IdentitätSsuche und Nachholbedarf. Zur A usbildung einer bürgerlichen Architektur in Slowenien.
Salzburg, 8,10, Vurnik in slovenski nacionalni slog. Radovljica, 5.11.
Plečnikova kapela Božjega groba v frančiškanski cerkvi v Kamniku. Kamnik, 17. 12. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 31D-311.
MUZ1KOLOŠK1 INŠTITUT
Raziskave srednjeveškega glasbenegapismenstva (dr. Jurij Snoj)
Končanje popis srednjeveških glasbenih virov v Ljubljani: Srednjeveško glasbeno pismenstvo v ljubljanskih hraniščih. Popis virov. Sistematičen bibliografski in vsebinski prikaz v obliki računalniške podatkovne zbirke je bil poenoten in dopolnjen na skupno 329 bibliografskih enot; z uvodom in vsebinskimi kazali obsega 121 strani. V že obstoječo podatkovno zbirko Kranjski antifonal je bila vnesena vsebina 200 enot tega rokopisa. Za dva v Ljubljani fragmentarno ohranjena prepisa glasbenoteoretičnih del Gv i dona Aretin skega iz 12. stoletja sta bi la oprav Ij ena transiiteracija predloge in primerjalni študij, dognanja pa objavljena. S študijsko pripravo seje začelo delo za dolgoročnejše zasnovano razpravo o nevmatskih spomenikih v Sloveniji in za razpravo o med vrstičnih znamenjih v Brilinskih spomenikih
Renesansa (prof dr. Jože Sivcc, dr. Danilo Pokom)
V zaključni fazi je transknpcijamotetov Jurija Prennerja in priprava spremnega redakcijskega besedila. V tej zvezi se je dr, Sivec med 6. in 20, julijem mudil na Dunaju, kjer je dodatno preverjal oznake partov in njihovo razporeditev v zbornikih 16. stoletja s Prenncrjcvimi skladbami ter študiral relevantno literaturo. Dr. Pokom je uredil 2. zvezek zbornika referatov simpozija Gallus Carniolus in evropska renesansa in ga oddal v tiskamo.
Barok (mag. Tomaž Faganel, Metoda Kokole)
Opravljena so bila zaključna dela za natis skladbe Janeza Krstnika Dolarja Mira sopra la bergamasca, tj. korekture notografije in redakcija spremnega besedila, ki bo izšla kot 22. zvezek Monumenta artis musicae Sloveniae, Transkribirane in rekonstruirane so bile tudi Dolarje ve instrumentalne in psalmske skladbe, pripravljeno je bilo redakcijsko poročilo in izdelan generalni bas; zaradi daljše bolezenske odsotnosti raziskovalnega sodelavca bodo izgle v Monumenta 1- 1993 Rezultat preučevanja Dolarjevih instrumentalnih del je razprava O teoretičnih osnovah izvajalskih manir v teh skladbah. Na podlagi študija teoretičnih spisov G, Tartinija in nekaterih njegovih sodobnikov je bila izdelana razprava o teoretičnih osnovah nekaterih vidikov izvajalne prakse sredi 18. stoletja. Prva je bila predstavljena na znanstvenem srečanju v Varaždinu, druga na mednarodnem simpoziju o Tartiniju v Piranu in ludi objavljena. - Iz muzeja v Kromčflžu je bila pridobljena Dolarjeva skladba Salve Regina - Začela so se pripravljalna dela za obdelavo Instrumentalnih skladb Izaka Poša. Iz Nemčije je bil pridobljen mikrofilm za obe Poševi tiskani zbirki Musicalische Tafelfreudt (1621) in Musicalische Ehrenfreudt(\G\ 8) ter začeta priprava za transkripcijo, ki je bila začasno prekinjena (porodniški dopust od 25. avgusta),
Klasicizem (dr. Ivan Klemenčič)
Angleško besedilo razprave o rodu in življenju skladatelja Franca Pollinija, zlasti v rojstni
Ljubljani, na Dunaju v stikih z Mozartom, v Parizu in v Italiji do ustalitve v Milanu, je bilo predstavljeno na mednarodnem simpoziju OfF-Mozarl v Zagrebu, Začelo se je preučevanje Pol I In ij ev i h glasbenoscen skih del, kije bilo zaradi 1 etos pridobljenih sredstev za i zdaj o zbom i ka referatov s kolokvija o Mariju Kogoju zamenjano s pripravo lega zbornika ?.e letos.
Novejša slovenska glasbena zgodovina (1848-1941) (dr. Ivan Klemenčičj Preučevano jebilo vprašanje glasbenega izraza v opusu Marija Kogoja, Eksplicitno so bili zajeti skladateljevi nazori, njegov Tazvoj med zgledi in zvestobo samemu sebi ter neposredni izraz njegove umetnosti; dognanja so bila predstavljena v daljši razpravi na kolokviju o Mariju Kogoju. Sicer je bila osrednja pozornost namenjena zasnovi in organizaciji mednarodnega kolokvija Marij Kogoj (1892-1992), prirejenega ob stoletnici skladateljevega rojstva skupaj z dvema načrtovanima koncertoma Kogojevih de! in izdajo zbornika referatov.
Evidentiranje inkatalogiziranje virov (dr Jurij Snoj. mag. Tomaž Faganel, dr. Ivan Klemenčič, Metoda Kokole)
Začeto seje evidentiranje srednjeveških glasbenih spomenikov zunaj Ljubljane. Pregledane so bile knjižnica frančiškanskega samostana v Kamniku, župnijska arhiva v Žalcu in v Škocjanu pri Novem mestu ter knjižnica novomeškega kapitlja. Nanovo najdeni in poznani fragmenti so bili popisani in fotografirani. Urejeno je bilo 46 rokopisnih enot S 60 skladbami ilt 46 tiskanih enot s 14 pesmaricami in J S samostojnimi skladbami iz knjižnice novomeškega kapitlja, ki sodijo v drugo polovico 18. in prvo polovico 19. stoletja. Pregledani in urejeni so bili glasbeni rokopisi v sto I nem župnišču v Kopru iz 17. in 18, stoletja, - Za RlSMjcbitaopravljenaposkusna transkripcija notni h incipitov 30 kata logi ziran i h skladb i z arhiva mariborske stolnice v kod i rano obliko. Ker so priprave za sodelovanje z RISM-om z dopisovanjem zaradi zaposlenosti tamkajšnjega vodje K, Kcila potekale počasi, je bil zelo koristen obisk mag. T. Faganela decembra 1992 v centrali RlSM-a v Frankfurtu. Sklep teh pogovorov je sprejeto načelo kompatibilnosti računalniške izmenjave podatkov pri popisu starih glasbenih virov. Načrtovan je obisk K. Keiia v začetku maja 1993 v Muzikološkem inštitutu, da vnese v naš računalnik program PIKA DO in v enem tednu uvede sodelavce v računalniško obdelavo gradiva. S tem bodo dani temelji za obli kovanje in delo LSndergruppc za republiko Slovenijo. Potreben bo še dogovor glede pokritja stroškov za program PIK ADO med RISM-om in ZRC SAZU. Ok. 1500 doslej Že na ncračunalniški način obdelanih enot gradiva bo treba ponovno pridobili za precej podrobnejšo obdelavo in za vnos katalogizacije v računalnik. Za naše potrebe publiciranja bo možen izbor polj in konverzija kodirane oblike incipitov v notno. Potreben pa bo Se RISM-ov program za obdelavo glasbenih tiskov, kije v pripravi.-Za RILM vNew Yorkujehilo izdelanih 21 ahstraktov iz slovenske muzikološke literature za leti 1989 in 1990.
Druge dejavnost i
Mag. T, Faganel je od decembra 1991 do aprila 1992 vodil Komorni zbor RTV Slovenija. - Dr, L Klemcnčič je bil namestnik predsednika sindikata ZRC SAZU, od 11, 11. je Član njegovega izvršnega odbora. - Dt. D, Pokora je bil koordinator raziskovalnega polja Muzikologija in predsedn ik program skega odbora Mednarodnega festi vala komorne glasbe 20, stol. v Raden c ih - Dr, J. Snoj je skrbel za inštitutsko knjižnico, tehnično je pomagal pri urejanju zbornika Gallus Carntolus in evropska renesansa II in izdelal 4 povzetke.
JAVNA PREDSTAVITEV RAZISKAV
Ob Stoletnici rojstva skladatelja Marija Kogoja je pod pokroviteljstvom SAZU in v organizaciji Muzi ko bškega inštituta potekal 7. oktobra v dvorani SAZU mednarodni znanstveni kolokvij Marij Kogoj (1892-1992). Na njem je sodelovalo 8 referentov iz različnih strok: muzikologi, skladatelji, dirigent, psihiater in slavist. Vsi referenti so obravnavali delo in osebnost skladatelj a Marija Kogoja, uvodni referat dr Franceta ilemika pa je prikazal estetske okvire evropske umetnosti na začetku 20. stoletja. Dr. Borut Lopami k je ob vprašanjih zgodovinske vloge Marija Kogoja zajel razmerje med njegovo umetnostjo in družbo, dr. Ivan Klemenčlč je obravnaval vprašanja Kogojevega glasbenega izraza, dr. EdwardNeill iz Genove Kogojev evropski pomen, prof. Jakob Je?, je pregledal Kogojeve skladbe z vidika glasbenih vrednot, dr. Pavle Merki) iz Trsta je obravnaval razmerje med besedo in zvokom v vokalnih skladbah, Samo Hubad pa problematiko uprizoritve Črnih mask. Prvo razpravo o Kogojevi klinični podobi in bolezni je pripravil dr. Janko Kost nap fel, Kolokvij naj bi prispeval k boljšemu poznavanju še ne dovolj priznanega skladatelja evropskega pomena. Spremljala ga je razstava o ustvarjalnosti Marija K ogoj a v Ku It um o- i n formac ijskem centru Kri 2an ke, k i jo je na pobudo M uzikol oškega i nšl i tuta pripravila glasbena zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Istega dne zvečer je bil koncert Kogojevih zborovskih del. Vseh 17 otroških pesmi je zapel Mladinski zbor RTV Slovenija z dirigentom Matevžem F abijanom, širši izbor iz mešani h zborov pa je izvedel Slovenski komorni zbor pod vodstvom Marka Vatovca. Koncert Kogojevih klavirskih del v izvedbi pianista Bojana Goriška je zaradi gostovanja v ZDA preložen na 4. marec 1993. Stroški kolokvija so bili minimalni, dnevnice in nočni no dvema gostoma je krila SAZU; sredstva za koncerta so pri spe v al i M in i strstvo za kul turo RS, Mestni sekretari at za izobraževanje, raziskovalno dej a vnost, kulturo in šport in sponzor Zavarovalnica Triglav, d.d. Zbornik referatov bo pripravljen za natis v začetku leta 1993.
PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV
Tomaž Kaganel
O prihodnosti ljubljanske opere (okrogla miza). III. program Radia Slovenija, 5. I.
Teoretične osnoveartikulacije, deklamacije in izvajalske manire sredi 18. stoletja. Referat na mednarodnem muzikološkem simpoziju Tanini 92, Piran, II ,- 12.9-
Teoretične osnove izvajalske manire v instrumentalnih delih Janeza Krstnika Dolarja. Referat na znanstvenem srečanju Glasbena baština baroka, Varaždin, 27. 9.
Svet glasbe, svet umetnosti (dialog) 111. progTam Radia Slovenija, 29 11.
Ivan Klemeniič
Franc PotlinČs origin andhis sojourn in Ljubljana. Referat na mednarodnemu simpoziju OffMozart, Zagreb, 1-3. 10.
Klavirske skladbe Marija Kogoja in Piano (komentar ob predvajanju Piana Marija Kogoja), RAITrst, 13.4.
Kolokvij Marij Kogoj (J892-1992) (intervju) RAJ Trst, posn. Ljubljana, 7. 10.
O glasbenem izrazu Marija Kogoja. Referat na mednarodnem kolokviju Marij Kogoj (18921992). Ljubljana, 7. 10.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 311-312.
INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO iN LITERARNE VEDE
Sekcija za slovensko literarno zgodovino
Literarnozgodovinske raziskave slovenske, književnosti Preučevanje slovenske moderne (dr. Franec Bemik)
Nadaljevala seje stilno narato loška analiza pripovedne proze s poudarkom na pomembnejših pisateljih- V ta okvir sodijo tudi posegi v predhodne raziskave Slovensko pripovedništvo 1918-1930 (At Marjan Dolgan)
Raziskava je v sklepni fazi: pisno s hitet i znanje kontradiktomih literarno zgodovinski h dognanj o bistvenih lastnostih ekspresiunistične proze in izdelava aplikativne mreže, ki omogoča opredelitev slovenskih pripovednih variant, kakor so se konkretizirale v literarnih tekstih treh najbolj značilnih pisateljev tega obdobja: Preglja, J area in Grama.
Metafora v starejši slovenski književnosti (Jože, Faganel) Za raziskavo je bila pregledana francoska teoretska literatura.
Priprava znanstvenokritičnih izdaj (Jože Faganel in zunanji sodelavci)
V	okviru projekta Brižinski spomeniki je bila dokončana znanstven okritičn a izdaja, kije izšla v juniju. Začele so se vsebinske priprave na mednarodni simpozij o problematiki v zvezi z Brižinskimt spomeniki. - Za Zoisovo korespondenco jc bilo transkribiruno novo gradivo, opravljen vnos doslej pripravljenega v računalnik, začela pa seje tudi tekstnokntična obdelava gradiva
Drugo strokovno in organizacijsko delo
Dr. F. Bemik jebil.spomladi izvolj en za predsednika S AZl I, poleg tega je član up ravnega od bora Slovenske matice.
Sekcija rit literarno teorijo
Literarni leksikon (mag. Darko Dolinar, Vlasta Pacheiner-Klander, Majda Stanovnik-BIinc, mag. Jola Škulj, Alenka Maček in zunanji sodelavci)
V	tem sklopu temeljnih literamoteoretičnih raziskav sta bi i i končani razpravi o liriki (J. Kos) in o t'uturizmu (V. Troha). Nadaljevalo seje raziskovanje literarnega prevoda (M. Slanovnik-Blinc), staroindijskih pesniških obl ik inverzni h obrazcev (V, Pacheiner-K lander), modernizma (J. Škulj), formalistične Šole, literarne kritike, tragedije, komedije in drugih literarnosmcrnih, obdobnih, vrstno-zvrstnih problemov zaiazprave, ki bodo končane v letu 1993 ali pozneje. Vse delo za Literarni leksikon jc po skupnem načrtu usklajeval redakcijski kolegij.
Drugo strokovno in organizacijsko delo
D. Dolinar in M. Stanov nik-B line sta sodeloval a pri pripravljanju izdaje Brižinskihspamtitihov. - D. Dolinar je raziskoval metodološke in zgodovinske vidiku slovenske literarne vede. - V. P acheiner-K lander je nadaljevala raziskavo vedske književnosti; uporabnikom je posredovala dokumentacijske podatke o literamoteoretičnih terminih in o tujih avtoijih v slovenskem peri od i č nem t is ko. - M, Slano vn i k- BI in c j e poslal a predsednica Društ v a knj iževn i h pre vaj al ec v in prevzela skrb za strokovne prireditve društva - J Škulj je bila povabljena k sodelovanju pri mednarodnem raziskovalnem projektu o literaturi in kulturni identiteti, ki ga vodi Birkheck College (University of London); sodelovala je pri pripravljanju posveta o položaju primerjalne
knj iževnosti v S loven ij i in simpoz jj a o poststruktu rat i zrnu ter dekonstrukcij L, oboje v organizaciji Društva za primerjalno književnost.
Sc krt j a za biografi ko, bibliografijo In dokumentacijo
Slovenski biografski leksikon (Jože Munda, Nad a G span-Praielj, dr, Metka BÜgel-Dod it, mag, Franca Buttolo, Alenka Maček in zunanji sodelavci)
Nadaljevala seje izdelava koncepta za novo izdajo Slovenskega biografskega leksikona, ki od srede leta 1991 teče kot poseben raziskovalni projekt. Izčiščena so bila vprašanja o vsebini in slogu geselskega ilanka, določena je bila njegova grafična podoba. Za interno rabo sta bila sestavljena seznama sploSmh in bibliografskih kralie. Dokončan in razmnožen je bil geslovnik za prvo knjigo nove izdaje (A*D), ki obsega okoli 1600 imen, štirikrat več kot v prvi izdaji; izbor je razäirjen z relevantnimi osebami iz novejSega časa in nekaj spregledanimi iz preteklosti. Geslovnik je bil izročen v pretres konzultantom za posamezna strokovna področja. Odposlanih je bilo okoli 300 vprašalnikov osebam, ki bodo opisane v novi izdaji. Oživljeni so stiki z dosedanjimi sodelavci - pisci člankov - in vzpostavljeni z novimi. Četrtina gesel je bila oddana v delo. Napisani in redi g i ran i so bili prvi gesel sk i članki, - Hkrati so se nadaljevale utečene dejavnosti sekcije: zbiranje, urejanje in arhiviranje biografskega in bibliografskega gradiva za potrebe leksikona iz dnevnega tiska, arhivov in knjižnic, informiranje zainteresiranih raziskovalcev.
Drugo strokovno in organizacijska delo
J. Munda je bil Član Bibliotekarske podkomisije pri Sekciji za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Knjižnica (Sonja StergarSek)
Knjižni fond seje povečal za 174 knjig in 263 zvezkov revij. Zaradi finančnih težav je bil bistveno omejen dotok tuje periodike. 770 obiskovalcev sije izposodilo 1527 enot gradiva. Uveden je bi! bilten novih knjig, začela seje računalniška obdelava gesel skega in predmetnega kataloga, oboje s programom Steve. Vse delo v knjižnici je bilo oteženo zaradi selitev, povezanih z adaptacijo prostorov.
Tajništvo (Alenka Maček)
Poleg rednih administrativnih in tehničnih del za vse tri inStitutske sekcije je bil opravljen računalniški vnos in obdelava obsežnega gradiva za nekatere raziskave. Zahtevni rokopis znanstvenokritične izdaje Briiinskih spomenikov je bil v celoti stavljen in oblikovan vključno Z izdelavo rcprofllmov. Izdelan je bil geslovnik za novi Slovenski biografski leksikon (črke AD). Urejena SO bila doslej zbrana pisma za izdajo Zoisove korespondence
Zunanji sodelavci
Pri raziskovalnem delu Instituta so z obsežnejšimi avtorskimi ali uredniškimi prispevki sodelovali:
-dr, Janko Kos, dr. Boris Paternu, mag Igor Grdina, Marko Kranjec, Janez Zor (Filozofska fakulteta), dr. Marijan Smo lik (TeoloSka fakulteta), dr, Franc Jakopin, dr. Valentin Logar pri izdajanju gradiva s področja slovenske literature,
-	dr Fvald Koren, dr, Janko Kos, dr, Aleksander Skaza, Vera Troha (Filozofska fakulteta) pri Literarnem leksikonu;
-	okrog 90 avtoijev in konzultantov i pri Slovenskem biografskem leksikonu.
Sodelovanje z raziskoval ni m i in drugimi organizacijami prim. Letopis SAZU 39/1988, 19S9,str. 235.
Obiski na Inštitutu
Prof. dr. Laura Marcus (B i rkbcck College, University of London) in prof. d r. W i I liam Oulh wait e (Sussex University), 31. 3. in I. 4.: informirala Sla Se o tekočih literamoteoretičnih in komparativističnih raziskavah.
ImTeSzil&gyi in JuciitHamberger (Madžarska akademija znanosti), 15.9.: pogovor o možnosti sodelovanja s prispevki o slovenski književnosti za madžarski literarni leksikon. Dr, Leskovic (Pontiflcio Istituto Orientale v Rimu), 25. 9: pogovor o možnostih izmenjave Strokovnjakov, ob izidu Brižinskih spomenikov.
Dr. Sergio Bonazza, predstojnik slavistične katedre univerze v Veroni, 20. I L: sodelovanje pri Zoisovi korespondenci.
Dr. Miran Hiadnik s Filozofske fakultete ljubljanske univerze in skupina Študentov 1. Jetnika slavistike. 29 I L: ogledali so si dokumentacijsko gradivo literamoteoretične sekcije.
Študijski obiski, potovanja v tujino
Mag. Jola Škulj je bila od 23. 2. do 4. 3. na Studijskem bivanju v Londonu kot sodelavka med narodnega projekta Literature and Cultural Identity; v okviru istega projekta se je od 6. do 13. 9. prav lam udeležila simpozija Cultural Identity and Polities of English. (Glej tudi rubriko Predavanja, referati, prispevki na RTV,)
TISKOVNE KONFERENCE, JAVNE PREDSTAVITVE RAZISKAV France Bernik
-	Vodstvo tiskovne konference ob izidu 20. zbornika Traditiones. SAZU, Ljubljana. 30. I.
-	Sode I o vanje pri predstavitvi novih knjig zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (O. Župančič XI/, F. S. Finžgar XII, J. Kozak V in A, Leskovec lij. Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana, 28, 5.
Jož« Faganc)
-	Predstavitev projektov Škofjeloškipasijon in Božanska komedija. Radio Slovenija in RAI, Studio Trst. Ljubljana, Križanke, 16. 9.
Jože Munda
-	Sodelovanje na tiskovni konferenci ob izidu 5 knjige Zbranega deta Juša Kozaka Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana, 28. 5,
PREDAVANI A. REFERATI, PRISPEVKI NA RTV France Bernik
Življenje in delo akademika prof. dr. Antona Trstenjaka. Govor ob ustanovitvi Fundacije za štipendiranje prleških študentov akademika Antona Trstenjaka. Radenci, hutcl Rad in,
II. L
Josip Vidmar. Govor na žalni Seji SAZU, SAZU, Ljubljana, 15. 4.
Položaj distance v Cankarjevi pripovedni prozi. Rc ferat na si mpozij u l ndi v idu aln i in generacijski ustvarjalni ritmi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Obdobja 14 Ljubljana, Filozofska Fakulteta, 25.6.
Slavnostni govor ob Dnevu Univerze v Mariboru. Maribor, Pedagoška fakulteta, 13. 9,
Evropska umetnost na začetku 20. stoletja. Referat na kolokviju o Marij u Kogoju v organizaciji ZRC SAZU, pod pokroviteljstvom SAZU. SAZU, Ljubljana, 7. 10.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Predavanje v Rotary Clubu, Ljubljana, Hot I i day Inn, 14. 10.
Prevrednotenje pogledov na slovensko književnost. Predavanje na Inštitutu za slovansko iilologijo na Univerzi v Trstu. Trst, 19. II.
Pozdravni govor na znanstvenem srečanju La cultura popolarc in Friuli: Lo sguardo da fuori v organizaciji Akademije znanosti literature in umetnosti v Vidmu. Videm, 21. II.
Pozdravni govor na Slo vensko-avstrijskem simpoziju o Robertu Musilu v organizaciji Oddelka za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani in avstrijskega veleposlaništva v Republiki Sloveniji. Ljubljana, SAZU, 26. II,
Govor ob odkritju doprsnega kipa barona Žige Zoisa na Zoisovi hiši. Ljubljana, 30. 11.
Tretji program vam predstavlja (spraševal Jernej Pikel). Radio Slovenija, lil, program, 13. 6
Večerni gost: prof dr, France Bemik (spraševal Aleksander Čoln i k), TV Slovenija, U. program, 28. in 29. 8.
Metka Rftgel-Dodič
Kratek pregled zgodovine antropologije na Slovenskem. Predavanje na Antropoloških večerih. Fakulteta za družbene vede. Ljubljana, 25,3.
Spolni razvoj pri slovenskih deklicah. Predavanje na Antropoloških večerih (z M. Štefančič), Fakulteta za družbene vede. Ljubljana, 22. 4.
Marjan Dolgan
Pogovor o slovenskih koledarjih za leto 1992 z Jožetom Hudeikom TV Slovenija, L program, oddaja Forum, 10. I.
Pogovor o kriminalnem romanu Sergeja Verča Rolandov steber z Alenko Zor Simoni t i in Matejem Bogatajem. TV Slovenija, I. program, oddaja Oči kritike, 8. 5.
Pogovor o zbirki kratke proze Andrej a Morovita Potapljači z Alenko Zor-Simoniti in Matejem Bogatajem, TV Slovenija, I, program, oddaja Oči kritike, 11.9.
Pogovor o romanu Vinka Ošlaka Hagar z Alenko Zor-Simoniti in F.dijem Kovačem. TV Slovenija, L program, oddaja Oči kritike, 6, II.
Darko Dolinar
Spremembe paradigem v novejši slovenski literarni vedi? Referat na simpoziju Obdobja -Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (ob 10-letnici smrti Marje Boršnikove). Univerza v Ljubljani, 25. 6.
Vloga religioznegafaktorja v literarni vedi. Referat na simpoziju Katoliška cerkev in katoličani v slovenski politiki in kulturi 1890-1941. Slovenska matica. Ljubljana, 25- 11.
Jože Faganel
Velikonočne procesije - pasijoni kot ljudsko ambientalno gledališče Referat na strokovnem posvetovanju ZKOS Gledališče na podeželju. Medijske Toplice, 26,9,
Govorna kultura v ¡iturgiji {z dr. Marijanom Smclikom). TV Slovenija, oddaja Obzorja duha, 12. 4.
Okrogla miza o Škofjeloškem pasijonu {z akademikom dr. Ni kom Kure lom, dr. Metodom Bcnedikom, dr. Markom Marinom, Alešem Janom), Radio Ljubljana, Program Ars, 7. 10,
Majda Stanovnik-Blinc
Samobitni strah pred prevodom. Referat na 18. delovnem srečanju Društva slovenskih književnih prevajalcev. Preddvor, 26. 9.
The American proletarian novel in Slovenia (¡920-1960). Referat na mednarodni konferenci America and the Left v organizaciji Austrian Association for American Studies. Institut fur Amcrikanistik. Univerza v Gradcu, 21, 11.
Jota Škulj
Cultural Identity as Dialogism. Predavanje v okviru mednarodnega projekta Literature and Cultural Identity. Dirkbeck College, University of London, 27, 2-
The Concept of Dialogue asan Issue of English Cultural identify: Trench, Eliot, Leawis. Referat na simpoziju Cultural Identity and Politics of English. Birkbeck College, University of I-ondon, 10. 9.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 312-314.
INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Sekcija za ljudsko slovstvo
Raziskave pripovednega gradiva (mag. Monika Kropej, mag, Marija Stanonik, dr Milko Mat ¡četo v)
Na podlagi opravljene analize pravljic in povedk iz Strekljevc zapuščine seje delo za študij ljudske kulture ter kulturnozgodovinskih in družbeno zgodovinski h sestaviti v ljudskem pripovedništvu nadaljevalo in končalo. Pri tem so bili upoštevani Se dodatni viri in literatura. Rezultat je disertacija Ljudska kultura v slovenskih pravljicah in povedkah, ki jo je M Kropej oddala konce decembra na Filozofski fakulteli Univerze v Ljubljani, Iz zgodovine slovstvene folklore je M. Stanonik obdelala obdobje protireformacije in baroka; gradivo je ekscerpirala (čez 5,000 Strani rokopisnih in tiskanih virov) in podatke sistemizirala pO žanrskem kriteriju, Iz 19. sto I. j e b i i o bra vna van Gašper Križn i k iz Moto i ka (184 K-19(14), prvi sloven ski zap isovalec slovstvene folklore v oarečju, v katerem je zapisal £cz 200 pripovedi. Od avtotjev, ki Že prestopajo mejo folklornega ustvarjanja, je obdelala pesnico Doro Obljubek in zapisovalca svojega govora Edvarda Erzetiča, oba iz Goriških Brd, in ju primerjala zdelam njunih rojakov Alojza Gradnika in LudvikaZorzutn, Zaprošena za spremno besedo h knjigi Skrivnost in svetost kamna Pavla Medveščka, se je morala spoprijeti 7. vprašanjem motiva kamna v slovenski slovstveni folklori, literarni in kulturni zgodovini sploh. Teoretično je obravnavala vprašanje teksturv, to je izvedbe slovstvene folklore, psihološki vidik le-te in razmerje med pesmijo in prozo v njej, ter dokončala razpravo o njeni terminologiji. Za Slovenski etnotoSki slovar je pripravila gtselnike; viri znanja, jezik, folklora, branje. Konec lanskega leta je M. Stanonik opravi late rensko delo v krajih: Dutovlje, Kopriva, Križ, Slaojel, 4.12.1991: tu seje dogovarjala za knjigo folklornih pripovedi s Krasa; Črni Vrh, God ovit. Zadlog, 14,12, 1991, kjer je v
Zadlogu odkrila kroniko družine Kosmač (v lanskem poroiiiu Se ni bilo omenjeno). Terensko delo letos: Šenlrupcrt, Mima, Vesela Gora, Lanšprež, 16, I.; Borovlje, Šmarjeta, Mohliče, Bistrica v Podjun i, L ¡buče, 6.2. Na Dolenjskem seje dogovorila za knjigo folklornih pripovedi, na KoroSkem pa je evidentirala slovenske nagrobne napise. V Bistrici je dobila družinsko kroniko rodbine Pernat.
Sekcija za ljudske šege in igre
Raziskava šeg življenjskega in koledarskega kroga ter delovnih šeg (mag Helena Ložar-Podlogar, mag. Jurij Fikfak, dr. Niko Kuret)
Za Studijo o narodopisnih motivih na kartah za tarok Hinka Smrekarjasobili pregledani v NU K-u (rokopisni oddelek) 3 las cikli še neurejene korespondence in drugega gradiva slikarja Hinka Smrek atja (zapui ti na Frana Vesel a) ter v seh 21 knj ig Die österreichisch- ungarische Monarchie in Wort und Bild in izpisane vse slovanske šege, ki jih je Smrekar prikazal na svojih kartah, z upoštevanjem primerjalnega gradiva pri nas. Že do sedaj zbrano gradivo o Kočevaijih je bilo dopolnjeno s terenskim delom; Mozclj, 28.-29,3,; Laknarji, 16,5,; Kočarji, 27.6.; Črni Potok, 15. in 30. 8.; Kočevje, 21, 9,; skupaj z Marijo Kundegraber äe v Kočevju, 25, 10. Od 18 informatotjevjcbilo zbranih okoli 2.500 odgovorov, ki, združeni v posamezne sklope glede na elemente šeg, predstavljajo ok. 620 arhivskih kartonov. Temu številu lahko pripišemo še 78 arhivskih enot iz literature in drugih virov, predvsem iz starih letnikov Gottschecr Zeitung. Za primerjalno študijo o svatbenih šegah na Kočevskem (slovenskih in nemških)je bilo napisanih 30 strani teksta, s krajšim zgodovinskim uvodom in obravnavo šeg pred samim poročnim obredom. Nadaljevalo se je delo za Mednarodno etnološko bibliografijo (Internationale volkskundliche Bibliographie), ki izhaja v Bonnu {glavno uredništvo je trenutno v Bremnu) pod pokroviteljstvom Unesca. V pripravi je bibliografsko gradivo za leti 1989 in 1990, 42 bibliografskih enot po novem načinu klasifikacije, ki so ga uredniki posameznih narodov pripravljali zadnja tri leta in je dobilo dokončno potrditev na letošnji konferenci v Baslu (zaradi finančnih težav brez naše udeležbe). V okviru dela za doktorsko disertacijo je J, Fikfak S pomočjo računaln iškega programa A TLA S/ti za kv al i tati vno anal izo anal iziral vn esena etn o loška besedila Matija Majarja Ziljskcga (Novice, Slovenski glasnik, Vrazovo Kolo, Pesmarica cerkvena idr.), v obsegu ok. 150.000 znakov). Prav tako je analiziral gradivo Jakoba Volčiča o Istri {objavljeno v Novicah, Glasmku idr.), v obsegu 100.000 znakov). Za etnološko monografijo dveh naselij {Obrov in H ruši ca) je bilo zbrano gradivo o pomembnejših praznikih: pustu, 29, 2,- 3. 3.; veliki noči, 18.- 19. 4., 1. maju, 30. 4,- l. 5.; dnevu osamosvojitve, 25. 6.; vaškem prazniku - opaši I u, 10, 8 - 22. B,; volitvah. 6. 12.; božiču, 24,- 26. 12. Od 10 posnetih zvočnih kaset jih je bilo S vnesenih v računalnik. Gradivo obsega Se 150 barvnih in ¡80 črno-belih fotografskih posnetkov, dva videofilma: Opasilo; Odlagališča smeti (avtor J, Fikfak). Sem Sodi šeok, 400 prepisanih enot iz družinskih knjig župnije Hrušica, Na osnovi pilotske faze projekta Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848 in s sodelovanjem z Max Planck-Institut für Geschichte iz GOttingena, Institut für Realienkunde des Mittelalters und der frühen Neuzeit iz KTemsa (Avstrija) in nekaterimi inštituti ZRC SAZUjebil oblikovan osnovni koncept razvoja informacijskega sistema. FL Ložar-Podlogar je diplomantom in doktorantom seminarja za avstrijsko in primerjalno narodopisje dunajske uni-verze organizirala 3-dnevno študijsko bivanje v Sloveniji in jim pripravila strokovno ekskurzijo v Škofjo Loko, Kropo in Kamno Gorico. Pripravila in uredila je 2 koncertna kataloga in jima napisala uvodne besede: V pričakovanju miru, december 1991, Vem, da je zopet pomlad, maj 1992.
Raziskava družinsko-sorodstvenih odnosov v vaških okoljih na obrobju Slovenije (mag- Mojca Ravnik)
Raziskava je obsegala terensko delo z zbiranjem gradiva o istrskih družinah v krajih: Rižana, 3,2.; Dekani, 3., 18. in 19.2.; H e rtoki, 21.2.; B uzet, 20.2.; Opatija, Trkusi, H rib, 13.3.; Reparac, Abitanti, 7.4.; Opatija, 10. 4.; Trkusi, Opatija, G rad in, 16 4; Opatija, 8-i- Posnetih je bilo 19 zvočnih kaset, ki so prepisane na računalniške diskete. Fotografsko gradivo obsega 275 negativov. Delo je zajemalo 5c strokovno vodstvo za videodokumentacijo (skupaj z Naškom Križnarjem, AVLZRC 5AZU): Gradivo o naseljih in zaselkih. M. Ravnik je sodeloval a tudi pri i zdela v i gesel n i ka za etnološki slovar za področj a: družina in sorodstvo, i nteret ičn i in medkraj e vnt odnosi, sosedstvo, proračun. Poleg tega je sodelovala Še pri redakciji tipkopisa Bogdane Tome Marlclanc: Občina Izola. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20, stol
Sekcija za glasbeno narodopisje
Raziskave ljudske glasbene in plesne kulture (Julijan Strajnar, mag. Igor Cvetko, Robert V rčon, mag. Maijetka Golež, mag. Marko Terseglav, Mirko Ramovš, dr. Zmaga Kumer) Transkribiranoje biloeinokoreološko gradivo, posneto pri Slovencih na avstrijskem Koroškem v letih 1962 do 1984 (209 magnetofonskih trakov), Izdelan je bil rokopis ljudskih plesov Bele kraj i ne i n Kostela (oko I i 210 stran i: uvod, komentarj i, besedni opi si in kinetogrami) kot pri prava za 2. knjigo slovenskih ljudskih plesov, ki bo zajemala plesno izročilo Bele krajine, vzhodne Štajerske, Prekmurjain Porabja. Pripra vije no je tudi gradi voza knjižno izdajo ljudskih ko I ednic na Slovenskem. Izdelan je bit geselnik o slovenskem ljudskem plesnem izročilu in geselnik za poglavje o ljudski pesmi in glasbi za Slovenski etnološki slovar. Za zbirko Slovenske ljudske pesmi Koroške je bilo narejenih 262 glasbenih transkripcij. Za raziskovalno nalogo Uskoška duhovna tradicija v Beli krajini je bila opravljena znanstvena analiza vseh pesemskih primerov (vsebinska, stilistična, jezikovna in verzološka podoba pesmi itd.) ter napisana vsa poglavja študije. Čistopis naloge (doktorska disertacija M. Terscglava) bo oddan septembra 1993. Februarja 1993 bo oddan tudi čistopis raziskovalne naloge Slove ns ka ljudska pesem in sodobna slovenska poezija (doktorska disertacija M- Golež), ki obsega poleg uvoda še pet poglavij, zaključek, priloge, bibliografijo (550 strani). Raziskava Fantje na vasi - ljudski pevci? (magistrska naloga R. V rčon a) je končana in čistopis oddan 22. junija Filozofski fakulteti. Naloga Otroške pesmi in zvočne igre na Slovenskem je osnova za razširjeno študijo Funkcija zvoka v tradicionalnih igrah otrok na Slovenskem. Ta je kot doktorska disertacija (1, Cvetko) že prijavljena in rokopis bo oddan v letu 1993, Dopolnjen je pesemski katalog (po kraju zapisa in 1. verzu) za okoli 500 primerov. Zaradi pomanjkanj a denarja je bilo treba znova opustiti nekaj načrtovanih terenskoštudijskih poti, Terensko delo je opravil v glavnem I. Cvetko (večinoma na I astne stroške) i n je potekalo v kraj ih: Sentanel in Črn a na Koroškem, 16,3, in 2 2,4.; A mbrus, 20, 7.; Žvirče, 22. 7.; Hinje, 31. 7.; Lopata, 6. 8., Visejee, 13. 8.; Kočevska Reka, 14. 8 ; Hrib, 22. 8,: Zagori ca, 24. 10.; Koper, 25. 11, V 12 dneh je bilo posnetih 205 enot, narejenih 251 fotografij ter zbrati i različni etnološki in etnomuziko loški podatki ter podatki in fotografije o zvočnih strašilih in ljudskem lutkarstvu (za raziskavo Funkcija zvoka v šegah). Skupaj z lasno Vidakovič(Radio Slovenija) je L Cvetko opravil terensko pot na Tolminskem, 27, 8, Presnetke zvočnega gradiva bo Inštitut dobil, ko jih ho Radio arhiviral in presnel. Uredniki Slovenskih ljudskih pesmi 3 (M. Terseglav, 1. Cvetko, M. Golež in J, Strajnar) so v prvi polovici letaopravili še vse korekture in vnesi i pomotoma izpuščene primere.
Sekcija ¿a materialna kultura
Ljudsko stavbarstvo na Slovenskem (dr, Tone Ccvc)
Raziskoval no del o je b i lo u smerjeno k u resn i £i tvi d veh večj ih nalog: pripravi polj udozn anst vene monografije ffohinj in njegove planine Lct pripravi komentirane izdaje fotografskega almanaha o slovenskem kozolcu s fotografijam i Jake Čopa. V zvezi s prvo nalogo je terensko delo potekalo v krajih: Jcljc, Podjcljc, Studor, Srednja vas, Kam nje, 4.- 8. 2. Za drugo nalogo pa je terensko delo potekalo v kraj ih: Sonca, Spodnje Danje, Straži iče, 14.7.; V ransko, Žalec, Slovenj G radec, Gornji Grad, 15. 7.; Velike Lašče, Trebnje, Šcntrupert, Mokronog, 20. 7.; Vrhnika, Cerkno, Tolmin, Kobarid, Drežnica, 22.7. V devetih dn eb j e bi lo narejenih 130 d i apozi ti vo v, Po leg tega je dr. T, Cevc sodeloval pri snemanju Poeove domačije iz 18. stol. v Zgornji Radovni, 17. 3., ter zbira! gradivo v Kranju in na Bledu, 2. 3. V Celovcu (14, 4.; 17, 9.; 1, 10.) je sodeloval pri pripravah mednarodnega posvetovanja o alpski hiši Das Bauernhaus und seine Umgebung (Ce I ovec, 15-17. 10), Z2 katero je pri prav i I predavanj e Skica sta vbne strukture vzhodnoalpske (slovenske) hiše v primerjavi z nadstropno plani arsko hišo v Bohinju. Posvetovanj o je bilo v zadnjem trenutku preloženo na pomlad 1993. Končana je prva naloga Bohinj in njegove planine (gl. bibliografijo). Končana je tudi priprava za rokopis knjige o slovenskem kozolcu. Zanjo je napisal uvodno študijo, komentarje k poglavjem in podnaslove k slikam. Dr T, Cevca je Ministrstvo za znanost in tehnologijo imenovalo za namestnika koordinatorja raziskovalnega polja Etnologija.
Slovenski etnološki slovar (dr, Angcios Baš)
Nosilec naloge je zbral 26 sodelavcev, ki so dobili navodila za sestavo gesel na 62 tem iz etnologije Slovencev. Vsi sodelavci so oddali gesla za teme, ki so jih prevzeli v obdelavo. Dokončno SO izdelana vsa gesla, ki sestavljajo geselnik za slovar: čez 3-000; dokončno število bo mogoče ugotoviti po verifikaciji preostalih gesel. Sodelavci so jih začeli obdelovati. To delo se bo nadaljevalo v naslednjih letih. Slovenski etnološki slovar naj bi izšel leta 1997 pri Državni založbi Slovenije, s katero je sklenjena ustna pogodba.
Drugo delo
Sodelavci Inštituta za slovensko narodopisje so posredovali gradivo in nasvete vsem, ki so to potrebovali za znanstveno, pedagoško, kultumo-prosvetnoali umetniško delo. Tudi sami so se vključevali v pedagoško in kulturno dejavnost, mentorstvo pri diplomskih in magistrskih nalogah ter disertacij ah (dr. A, Baš, dr, Z. Kumer, mag, L Cvetko, M, Ramovš, mag. M, Stanonik, J, Slrajnar)T sodelovanje z ZKOS in kulturnoumetniškimi skupinami (mag. L Cvetko, M Ramovš, 1. Strajnar). V letošnjem letu sta sodelavca Inštituta (mag I, Cvetko in J. Strajnar) več desetkrat strokovno vodila po razstavi ljudskih glasbil Raztegni harmonkc, pritisni na bas (odprta do novembra): osnovne šole, posebne Šole s prilagojenim programom, slepe In slabovidne, invalide, odrasle skupine kakor tudi številne strokovnjake iz tujine.
Knjižnica (Sinja Zemijič Golob)
V let u 1992 se je šle vi lo knj ig po večal o za 3 21 enot (dari I a, zamenjava i n nakup) i n 213 zvezko v periodike. Ob koncu letaj e imela knjižnica 11.760 knjižnih enot. Knjižničarka, kije hkrati višja strokovna sodelavka, raziskovalka, je poleg tekočih del v knjižnici (izposoja, svetovanje uporabni kom ipd.) poskrbela za restavracijo 19 starih knjig in FFC-publikacij od številke 110 do 192, Vzpostavili smo zameno z nam sorodnimi knjižnicami v Celju, Kočevju in na Ravnah n a Koroškem. Gl a vno d ef 0 pa je bilo i zdelava bibliografij e 20 letn ikov Trad i tiones, ki bo v ce loti izšla v 21. letniku tega zbornika. Delo je bilo narejeno (in delno prilagojeno) po mednarodni etnološki bibliografiji (Internationale Volkskundlichc Bibliographie), dodan pa mu jc še
seznam vseh sodelavcev, ki so objavljati v Traditignes. Sodelovala je (udi pri vseh korekturah za knjigo Slovenske ljudske pesmi 3.
Obiski na Inštitutu
Alois Angerer, Krščanska kulturna zveza, Celovec, 30. 1.: pogovor o sodelovanju. Denis Möreh, direktor Francoskega kulturnega centra, Ljubljana, 13, 2.: Ogled Inštituta in razgovor o našem delu ter sodelovanju s francoskimi ustanovami.
Dr. Jerko Bezič, Institut za etnologi ju i folkloristiku, Zagreb, 12.3.: pogovor o stroki ter obisk razstave ljudskih glasbil Raztegni harmonke, pritisni na bas.
Mag, Berti I-ogar, etnomuzikolog, Gradec, 19.3.: predstavitev dela Inštituta ter obisk razstave ljudskih glasbil.
Dr. Giovani Kezich, direktor etnografskega muzeja, San Michele ali'Adige/Trento, 28., 29.3.: dogovor o sodelovanju sodelavcev našega Inštituta z muzejem ter obisk razstave ljudskih glasbil.
Dr. Dietrich Schüller, d i rektor Phonogrammarch Iva Avstrijske akademije znanost L Dunaj, I L-13,4,: nadaljevanje dogovora o preureditvi zvočnega arhiva Inštituta za slovensko narodopisje ter obisk razstave ljudskih glasbil.
Prof. Roberto Leydi, Sandra Mantovani, Bologna, Milano, 23., 24. S.: dogovoT o nadaljnjem sodelovanju ter obisk razstave ljudskih glasbil.
Prof. dr. Janez Orešnik, tajnik 11. razreda SAZU, 12.6.: predstavitev dela sodelavcev Inštituta za slovensko narodopisje.
Dr, Feliks Bister, Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo, Izpostava Ljubljana, 16, 6.: dogovor o sodelovanju med ustanovama.
Prof. Gian Paolo Gri, Videm, 24. 6,: pogovor o nadaljnjem sodelovanju, udeležba na tiskovni konferenci ob izidu knjige J. S trajna rja Rožmarin ter obisk na razstavi ljudskih glasbil. Dr, Peter Scherber, Güttingen, 27. 6,: prepisovanje gradiva (OCR) Inštituta za slovensko narodopisje.
Dr. Rud i P ictsch, Inst i tut Iti r Vo Iksm usikfors chung der H ochschu le fil r M usik und d arste I len de Kunst, Dunaj, in dr. Emil Lubej, Institut für Musikwissenschaft, Dunaj, 9. 9 ; pogovor o sodelovanju ter obisk na razstavi ljudskih glasbil.
Dr. Jerko Bczič, Zagreb, in prof. Bruno Rossi, založba Pizzicato, Videm, 11.9.: skupni dogovor o sodelovanju z založbo.
Dr Rado Riha, član UO ZRC SAZU. 14 9.: predstavitev dela sodelavcev Inštituta.
Dr, Marija Kundegraber, upokojena direktorica narodopisnega muzeja v Gradcu, 21.- 23. 9,:
konzultacija o Kočevskem.
Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, 5. 10.: predstavitev dela sodelavcev Inštituta.
Ivo Tuli, Bologna, Trst, 9, 10,: zbiranje gradiva in literature za disertacijo.
Jasna Novak. RTV Slovenija, 19. IL: dogovor o sodelovanju za spominsko TV-oddajo o Luki
Kramolcu.
Astrid Philipsen, privatna prevajalka iz Berlina, 4. 12.: pregled prevodov treh slovenskih pravljic,
Dr. Olaf Bockhorn z dvajsetimi disertanti in doktoranti univerze na Dunaju, Seminar za avstrijsko in primerjalno narodopisje, 5,- S, 12.: študijsko bivanje ter vodstvo strokovne ekskurzije v Škofjo Loko, Kropo in Kamnu Gorico,
Študijska potovanja v tujino
Dr. Angeios Baš je bii aprila in maja kot štipendist Humboldtovc ustanove na Inštitutu za
nemSko in primerjalno etnologijo univerze v Mùnchnu, kjer seje izpopolnjeval v no vej Si teoriji evropske etnologije.
Mag, Mojca Ravnik je skupaj z Zoro Žagar, etnologi njo iz Pomorskega muzeja Sergej MaSera v Piranu, obiskale Muzej in Narodno sveuči lište v Buzetu, Z arheologom Aleksandrom Nikoličem so obiskali vasi v okolici tiuzeta.
Udeležba na znanstvenih posvetovanjih in kongresih
-	High-Teeh-Histoty-Workshop. Salzburg, 24.-27. 1.: i, Fiktak.
-	Katoliška obnova in prat ¡reformacij a v notranjeavstrijskih deželah 1564-1628. Gorica/ Goricia, 9. 5.: M. Stanonik (z referatom).
-	Dosežki in načrti raziskovanj a slovenskega izseljcnstva po znanstvenih disciplinah. Ljubljana, 26, 5.: M. Ravnik (diskusijski prispevek),
-	Arbeitstflgung der Study Group on Folk Musical Instruments (ICTM, Unesco). Smolenice, 24,- 29, 5.: J. Strajnar.
-	Congress of the International Society for Folk Narrative Research. Innsbruck, 9. 6.: M. Stanonik (z referatom),
-	International Workshop, New Computer-Based Technologies in E[¡story Research and Teaching. Užgorod (Ukrajina), 1 L- 14, 6.: J. Fikfak (z referatom).
-	Dunaj in Slovenci, Mednarodni simpozij, Ljubljana, 18.- 20, 6,: H. Ložar-Podlogar, J. Strajnar
-	7* I ntemational Con gress o f the Associât ion for H i sto ry and Comp ut i ng, Bologna, 29.8.-2. 9.: J. Fikfak (računalniška demonstracija).
-	Buzetski dani. Buzet, 4, 9.: M, Ravnik (z referatom).
-	Computer and Qualitative Research, Bremen, 7,-9, 10,: J. Fikfak (diskusijski prispevek).
-	Iniziative perla valorizzazione cil recupcro della cul tura tradizionale in un parcoalpino. San Martino di Castroza (Trentino), 9.- 12, 10.: T. Cevc (z referatom),
-	Der authenti sche Volksgesang i n den AI pen. 1 n nsbruck, 2022. 10, : J. Strajnar (z re feratom).
-	Identiteta in oblikovanje prostora (Alpe-Jadran). Martuljk, 22, 10.: T, Cevc {diskusijski prispevek).
-	Festival Otrok in umetnost, Maribor, 11.11.: I, Cvetko, (z referatom),
-	Liens et interactions entre musiques arabes et méditerranéennes. Tunis, 11,-15, IL; J. Strajnar (z referatom).
-	LaeulturapopolareinFriuli-Losguardodifuori.Videm,21,11.:M.Matičctovtti J.Strajnar (z referatoma).
TISKOVNE KONFERENCE, JAVNE PREDSTAVITVE RAZISKAV Angeles BaŠ
Predstavitev knjige Oblačilna kultura na Slovenskem vi 7. in 18. stoletju na tiskovni konferenci v Ljubljani, 10. 6. in 18. 12.
Tone Ce ve
Predstavitev knjige Bohinj in njegove planine na tiskovni konferenci v Ljubljani, 18. 12.
Igor Cvetko
Predstavitev knjige Slovenske ljudske pesmi 3 na tiskovni konferenci v Ljubljani, 11. in 18.12., ter zbornika Med godci in glasbili. Ljubljana, IS. 12,
Jurij Fikfak
Poster predstavitev pilotske faze projekta Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848.
Salzburg, 26- L, in Užgorod (Ukrajine), 13. 6. Videoprojekcija: Opasilo in Odlagališča smeti. Zemljepisni muzej. Ljubljana, 10.9.
Marjetka Gole ž
Predstavitev knjige Siovmite ljudske pesmi 3 na tiskovni konferenci v Ljubljani, 1!. in 18. 12. Zmaga Kumer
Predstavitev knjige Oj ta vojaški boben na tiskovni konferenci v Ljubljani, 11.5. in 18. 12. Mirko Ramovš
Predstavitev knjige Polka je ukazana na tiskovni kunfcrenci v Ljubljani, 21. 10 in 18. 12. Mojca Ravnik
Predstavitev 20, letnika Tradltiones na tiskovni konferenci, Ljubljana, 30. 1, in 18, 12. Julijan Strajnar
Predstavitev knjige Kožmarin na tiskovni konferenci v Ljubljani, 24.6. in 18 12. Slovenske ljudske pesmi 3, 11. 12. in 18. 12,
Marko Ttrseglav
Predstavitev knj ige Slovenske ljudske pesmi 3 na tiskovni konferenci v Ljubljani, I I, in 18, 12.
Razstave
Mednarodni (etnološki in geografski) raziskovalni tabor Hrušica^Obrov 1992. Avtoiji: Jurij Fikfak, Igor Šebenik in udeleženci tabora. Zemljepisni muzej. Ljubljana. 10. 9,- 30.9. Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848 in Kulturna zgodovina srednjega veka, Avtorji: Jurij Fikfak, Gerhard Jaritz, Barbara Schuh, Janez Šumrada, Karel Natek. Mojca UrSiC, INFOS 92 - sejem informatike na Slovenskem, Intcrtradc ITS. Cankarjev dom, Ljubljana, 25. 11.-28. 11,
PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV Tonei Ceve
Planšarska kultura v Triglavskem narodnem parku. Predavanj ena mednarodnem posvetovanju I n i zi ati ve per la valonzzazione e i1 recupero del 1 a cu I tura (rad izion ale in un parco alpino. San Martino d i Castroza (Trcntino), 9,- 12. 10. Slovenska kmečka hiša in kozolec. Predavanji na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete. Ljubljana, 17. 1 i.
[gor Cvetko
Muzika brez muzike Referat na simpoziju Otrok in umetnost, Maribor, II. H,
Zvočni svet pračloveka Predavanja na osnovnih Šolah: Radgona, Kapela, Videm, Negova, Radenci, Stogovci, 14,-16. 10.
Jurij Fikfak
Slovenian Styria be/ore the Marchrevolution ¡848. Design of Information System. Referat na posvetovanju New Computer-Based Technologies in History Research and Teaching. Užgorod (Ukrajina), 13. 6-
Matija Major Ziljski und Volkskunde. Referat na posvetovanju Matija Maj ar Ziljski. Trate (Avstrija), 7, 7.
Gradivo Jakoba Volčiča o Istri. Referat na posvetovanju Pazinski me morij al. Pazin, 2. 10.
Zmaga Kumer
Delež katoličanov v slovenskem narodopisju ¡890-194!. Re feral na simpozij u Kato I i 5ka eerke v in katoličani v slovenski politiki in kulturi 1890-1941. Ljubljana, 23 - 25. II
Helena Ložar-Podlogar
Božične šege in navade. RTV Slovenija (Klub klobuk), 24. 12. 1991 in 3. L 1992.
.ieg t? v adventnem času. Radio Slovenija (Petkova srečanja), 20. 12. i 991.
Valentinovo. TV Slovenija, 14, 2.
Valentinovo v svetu in pri nas Smisel in nesmisel uvajanja nove šege. Radio Slovenija (Petkova srečanja), 14. 2.
Milko Matičetov
Zrno do zrna: Hrast idr. kot izhodišče za pogovor o slovarju živega slovenskega jezika. Predavanje na Filozofski fakulteti, Ljubljana, 5. 10.
Ljudski napisi na severnem Primorskem. Predavanje na letnem srečanju primorskih muzealcev na Sveti gori pri Gorici, 6. 11,
Resia. Referat na mednarodnem simpoziju Lacultura popolare in Friuli- Lo sguardo da fuori. Videm, 2!. II,
II mostro, il vicino. Valieno. Predavanje za Circolo semiologico triestino. Trst, 10,12.
Mirko Ramovš
Ljudski plesi Dolenjske. Predavanje na nadaljevalnem seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin, Dolenjske Toplice, 26,- 29. 3.
Slovenski ljudski plesi. Predavanj e na sem i narju za vodje folklom i h skupi n v Kan ad i. Ham i Iton, 2!.- 23.8.
Ljudski plesi Bele krajine. Predavanje na nadaljevalnem seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin, Črnomelj, 15,-18. 10,
Uvod v zgodovino ljudskega plesa. Tipološka razvrstitev in označitev slovenskega ljudskega plesa. Vloga plesa v življenju slovenskega človeka. Predavanja na začetnem seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin. Ljubljana, 21 - 23. 1 L, 19 - 20. 12.
Mojca Ravnik
Družina, sorodstvo in izseljenstvo. Diskusijski prispevek na znanstvenem srečanju Dosežki in
načrti raziskovanj a slovenskega izseljenstva po znanstvenih disciplinah. I.juh \j ana, 26.
5.
hročilo o dvorcu Buturai v okoliških vaseh. Referat na znanstvenem srečanju dokumentarnega filma Buzetski dani 92. Buzet, 4. 9 (s predvajanjem videofiima, posnel in sestavil N, Križnar, Avdiovizualni laboratorij ZRC SAZU).
Družine v istrskem zaledju in izseljevanje Istranav v Trst in druge kraje. Predavanje v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja. Koper, 15. 12.
Marija Stanonik
Slovstvena folklora v obdobju pratireformacije in baroka pri Slovencih. Referat na simpoziju Katoliška obnova in proiirefcrmacija v notranjeavstrijskih deželah 1564-162 8, Goric»/ Gorizia, 9. 5
Mythological Dimensions of Literary Folklore. Referat na Congress o f the 1 n Lcmation al Society foT Narrative Research. Innsbruck, 9. 6.
Tip pripovedovalca, kije hkrati iudi igralec. Referat na srečanju gledališč na podeželju. Izlake, 26. 9,
Julijan Stmjnar
Ljudska instrumentalna glasba v Reziji. Osnovna šola v Prato di Resi a, 6, J,
Etnomuzikologija. Ljudska glasba na Slovenskem Predavanja na Univcrsita di Bologna, Dipanimento di Musica e Spertacolo. Bologna, 27 - 28. 2.
Ljudska glasba na Dolenjskem. 1'Tedavanje na nadaljevalnem Seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin. Dolenjske Toplice, 27, 3.
Gesangstile in Slowenien. Referat na mednarodnem simpoziju Der authenlischc Volksgcsang in den Alpen. Innsbrack, 20,- 22. 10.
La contribution araho-musulmane dans la musique traditionnelle en Slovenie. RefCTat na mednarodnem posvetovanju Liens et interactions entre musiques arabes et mčditerrančennes. Tunis, H,- 15.11.
Scambidi melodic trafriulani e sloveni. Referat na mednarodnem simpoziju Laculturapopolarc in Friuli - Losguardo da fuori. Videm, 21. II.
Ljudska glasba na Slovenskem Predavanja na začetnem seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin. Ljubljana, 19. 12.
Robert Vr!on
O izrazih in načinih ljudskega petja na Slovenskem. Radio Slovenija, 25-8.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 314-318.
INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSEUIENSTVO
Izseljevanje iz osrednje Kranjske pred prvo svetovno vojno (Marjan Drnovšek) N adaljevalo seje zbiranj e gradiva v časopisnem in ro kopi snem odde! ku N arodn e in univerzitetne knjižnice v I j ubij an i in v Univerzitetni knjižnici v Mariboru ter arhivskega gradiva v Arhivu Republike Slovenije, v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani in v Škofijskem arhivu v Mariboru Težišče dela je bilo na pisanju disertacije,
Priseljevanje in življenje Slovencev v zahodni Evropi (Marjan Drnovšek) Nadaljevalo se je zbiranje arhivskega in drugega gradiva.
Povezave slovenskih izseljencev z matično domovino (dr. Andrej Vovko) Nadaljevale so se raziskave stikov slovenskih izseljencev z matično domovino. Raziskovalec je 12, maja oddal doktorsko disertacijo Družba sv. Cirila in Metoda 1885-1918, v kateri je posebno poglavje posvečeno stikom Družbe s slovenskimi izseljenci, in jo 16. oktobra uspešno obranil. Nadaljeval je preučevanje dejavnosti Družbe sv. Rafaela in pripravil o njej več znanstvenih prispevkov.
Slovenski begunci v Avstriji po letu ¡945 (dr. Andrej Vovko)
Nadaljevalo se jc zbiranje gradiva in objavljanje znanstvenih prispevkov o begunskem taboriščnem tisku.
Življenje in delo Louisa Adamiča (dr. Janja Žitnik)
Raziskovalka je 14 4. uspešno obranila doktorsko disertacijo O zadnjem obdobju Adamičevega I i letam cga u st varj anja in obj avi 1 a dopol njeno poglavje o p i sate Ij c vi h stikih s sodobn iki v o b [ iki znanstvene monografije. Opravljena je bita samostojna raziskava o Adamičevi politični dejavnosti v ZDA v letih 1946-51. Slovenska izseljenska književnost (dr. Jan ja Žitnik)
Opravljena sta bila sistematičen pregled in ocena dosedanjih znanstvenih študij in strokovnih prispevkov s tega področja. Končana je priprava skupinskega projekta Slovenska izseljenska književnost, v kaieregabodo kot zunanji sodelavci vključeni najvidnejši poznavalci te tematike iz Slovenije. Trsta in Dunaja. Začelo seje zbiranje gradiva za omenjeni projekt.
Življenje Slovencev v Avstraliji (mag. Breda Čebulj-Sajko)
V zvezi s to raziskavo je raziskovalka spomladi objavila znanstveno monografijo in prijavila doktorsko temo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani Z naslovom 'Dvojna identiteta' in njene posledice v vsakdanu avstralskih Slovencev. Težišče dela je na preučevanju ustrezne strokovne literature, emigrantskega tiska in osebnih izpovedi avstralskih Slovencev.
Resocializacija v zvezi z migracijsko problematiko (Marina Lukšič-Hacin) Nadaljevalo se je dopolnjevanje bibliografije socioloških del o izseljenski problematiki ter zbiranje in obdelava gradiva s poudarkom na zahodni Evropi Raziskovalka je poleg tega redno in uspešno opravljala vse svoje podiplomske študijske obveznosti.
Bilten InStituta za slovensko izseljenstvo
Izšla je četrta številka informativnega biltena s katero želi Inštitut predstaviti svojo dejavnost v preteklem letu sorodn i m znanstven i m inšt itucijam in i ndi v i dualn i m raziskovalcem iz domov ine in zamejstva.
Druge dejavnosti
Nadaljevalo se je urejanje dokumentarnega in arhivskega gradiva, izdelava bibliografij posameznih revij in raziskovalcev s področja slovenskega izseljenstva, dopolnjevale so se obstoječe računalniške zbirke, med dmgim o izseljenskih društvih, pomembnejših izseljenskih
osebnostih, sorodnih znanstvenih institucijah in samostojnih raziskovalcih v Sloveniji in tujini. Mreža mednarodnega znanstvenega sodelovanja se je razširila, od dosedanjih sodelujočih institucij pa je Inštitut še bolj redno kot doslej sodeloval s Slovensko izseljensko matico, Svetovnim slovenskim kongresom, Katoliškim središčem za Slovence po svetu, Ministrstvom za Slovence po svetu. Geografskim inštitutom Univerze v Ljubljani, posameznimi oddelki Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani terPedagoSkc fakultete Univerze v Mariboru, z Odsekom za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Society for Slovene Studies, Slovensko kulturno akcijo. Centrom za migracijske študije v New Yorku idr.
Znanstveno posvetovanje
Inštitut je 26. 5, organiziral naZRC SAZU Prvo letno posvetovanje raziskovalcev slovenskega izse Ijenstva z naslovo m Dosežki in načrti v raziskovanju slovenskega izseljertstvapo znanstvenih disciplinah. Poleg gostov so se posvetovanja z referatom udeležili vsi raziskovalci Inštituta.
Udeležba na kongresih, simpozijih in posvetovanjih
-	9, srečanje slovenskih laikov. Oberhausen, Nemčija, 4.-5.4.: M. Drnovšek.
-	European Research Con ference On Integration and Di sintegration: Regional ism and lh e State in West and East Europe. Acqualredda di Maratea, Italija, 2- 7. 5,: M. LukSiETIacin.
-	Simpozij Dunaj in Slovenci. Ljubljana, IS,-20,6,: dr. J. Žitnik, M. Drnovšek, dr. A Vovko,
-	Simpozij Slovenska beseda v angleškem kulturnem prostoru. Ljubljana, 30. 6.- 1. 7,: dr. A, Vovko, dr. J. Žitnik.
-	Simpozij 5 ssues of Identity in Contemporary " Y ugoslavi a": Antagon ism and the Construction of Community. Canterbury, Velika Britanija, 20,- 23. 8,: M, Lukšič-Hacin.
-	Napotnikov simpozij ob70-letnici njegove smrti. Rim, I5> 18 9.: M, Drnovšek.
-	Simpozij o msgr Jožefu Kerecu, misijonarju na Kitajskem. Ljubljana, 30, 9.: dr. A, Vovko.
-	Simpozij Amenca and the Left, Gradec, Avstrija, 20,-22, 11.: dr. J, Žitnik,
-	Simpozij Katoliška cerkev in katoličani v slovenski kulturi m politiki: 1R90-1941. Ljubljana, 23,-2S, ti.: dr. A. Vovko,
Obiski na inštitutu
Dr. Janez Dular, minister za Slovence po svetu, 5, L
Dr, Tom Priestly iz Univerze Alberta v Kanadi, glavni urednik Slovene Studies, Journal of the Society for Slovene Studies, 23,6,
Dr. Leopoldina Plut-Pregelj iz Washingtona, raziskovalka slovenskega izseljenstva, 2. 7. Slovenski maturanti iz Buenos Airesa, 22.7.
Valentin Bazilij, pater iz slovenskega verskega središča Kew v Melboumu, 1, 9. Dr. Rudolf Susel, glavni urednik Ameriške domovine, 19. 10. Prof. Janez G rum, raziskovalec slovenskega izse Ijenstva iz Milwaukeeja, 23. 10. Ljenko Urbančič, pisatelj iz Sydney a, 23. 10.
Dr. Jan Siracky, raziskovalec zgodovine slovaškega izseljenstva i i Bratislave, II. 11. France Benko. restavrator iz Melbouma, 12. 11.
TISKOVNE KONFERENCE
Breda Če bul]-Saj it«
Predstavitev lastne knjige Med srečo in svobodo: Avstralski Slovenci osebi. Svetovni slovenski kongres - Konferenca za R Slovenijo. Ljubljana, 13. 5. Narodna in Studijska knjižnica. Trst, 10. 6. Andrej Vovko, Janji Žitnik
Predstavitev nove številke znanstvene revije Dve domovini - Two Hpmelands 2-3. ZRC S AZU. Ljubljana, 26. It.
Janja Žitnik
Predstavitev lastne znanstvene monografije iouis Adamič in sodobniki. 1948-1951. SAZU. Ljubljana, 7. 12.
Marjan Drnovfek
Predstavitev zbornika K novi sver. Univerzitetna knjižnica. Maribor, 18. 12.
PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV Breda Čcbulj-Sajko
Pregled dosedanjega etnološkega raziskovanja slovenskega izseljenstva Znanstveno posvetovanje Dosežki in načrti v raziskovanju slovenskega izseljenstva po znanstvenih disciplinah. ZRC S AZU. Ljubljana, 26. 5. Nastanek in razvoj migracijske politike v Avstraliji. Večer različnih pogledov na avstralske
Slovence in multikulturalizem. Cankarjev dom. Ljubljana, 17. 12. O raziskovanju Slovencev v Avstraliji. Radio Slovenija 1, 22, 4.
O knjigi Med srečo in svobodo: Avstralski Slovenci o sebi. Oddaja Slovenci po svetu. Radio
Slovenija 1, 15, 5. Intervju. Radio Koper, 1!. 6. Intervju. Radio Trst, 15, 6.
Odlomki iz knjige Med srečo in svobodo: Avstralski Slovenci o sebi. Val 202, 15. 9. Marjan Drnovšek
Slovenci in zahodna Evropa do leta 1940. Svet slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi, 9.
srečanje slovenskih laikov. Oberhausen, Nemčija, 4,4. Pregled zgodovinskih raziskav slovenskega izseljenstva do leta 1941. Znanstveno posvetovanje Dosežki in načrti v raziskovanju slovenskega izseljenstva po znanstvenih diseiplinah. ZRC SAZU. Ljubljana, 26, 5. Izseljevanje z območja Lavantinske škofije pred prvo svetovno vojno in odnos Cerkve do tega pojava. Napolni ko v simpozij ob 70-letnic i njegove smrti. Rim, 17. 9.
Marina LuhltC-llacin
Pregled Socioloških raziskav o slovenski izseljenski problematiki V Evropi od leta 1945 dalje. Znanstveno posvetovanje Dosežki in načrti v raziskovanju slovenskega izseljenstva po znanstvenih disciplinah. ZRC SAZU, Ljubljana, 26. 5.
Andrej Vovko
Katoliško šolstvo v prvi polovici 20 stok tja. Simpozij Katoliška Cerkev in katoličani v slovenski kulturi in politiki 1890-1941. Slovenska malica. Ljubljana, 23,- 25, II.
Janja Žitnik
Literarnozgodovinske raziskave slovenske izseljenske književnosti in izhodišča za prihodnje raziskovanje slovenske izseljenske književnosti. Znanstvena posvetovanje Dosežki in načrti v raziskovanju slovenskega i zseljenstva po znanstven i h disciplinah. ZRC SAZIJ. Ljubljana, 26. 5,
Louis Atlantic's Role in an American Resistance Movement. Simpozij Austrian Association for American Studies America and the Left. Gradec, Avstrija, 20.- 22. II.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANKI I 313-320
FILOZOFSKI INŠTITUT
Zgodovina socialne misli (Neda Pagon)
Raziskovalka je preučevala družbene imaginacije v zgodovini in socialni misli ter posebno vakantno smer - zgodovino žensk.
Sodobni status umetnosti kot oblika vedenja (dr, Aleš Erjavce, dr. Lev Kreft, mag. Marina Gržinič-Mauhlcr, dr. Lars-Olof Ahlberg, dr, Paul Crowthcr)
R azi skoval n i projektj e osredotočen na sedanj o v logo umetnosti kot ob! i ke včdcnj a i n spoznavanja, pri čemer je posebne pozornosti deležna prognostična vrednost umetnosti. Pri projektu sode I ujejo domač i in tuj i raziskoval e i. Maja je b i I a medn arodn a kon ferenea v ok v i ru mednarodn c znanstvene šole Transformacija sodobne filozofije (1. del): Kognitivni značaj umetnosti, ki so se je poleg domačih raziskovalcev in obeh tujih (dr. Paul Crowther in dr, Lars-Olof Ahlberg) udeležili Se Rlchard Woodf!eld, dr. Arto Haapala, dr, Mihilj Szivos in dr, Bo Westas. Na konferenci so bila predstavljena izhodišča projekta, udeleženci pa so dali vrsto koristnih komentarjev, kritik in pripomb. Osrednji trije raziskovalci so začeli raziskovali zlasti historično-teorelsko ozadje teme. Posebno pozornost so namenih analitični, fenomenološki in filozofsko-kritični tradiciji.
Filozofija in politično ob koncu 20. stoletja: elementi za teorijo diskurzivnega oblikovanja politične sodbe in delovanja (dr. Rado Riba, Peter Klepec-KrSič, Gorazd KoroSec, Vojlslav Likar, dr. Oto Luihar, dr. Tomaž Mastnak, dr, Jellca Šumič-Riha, mag. Alenka Zupančič) Raziskovalni projekt je v prvem letu analiziral nekatera notranja protislovja Hahcrmasove paradigme filozofskega mišljenja. Poleg tega so bile analizirane tudi bistvene filozofske predpostavke "vrnitve h Kantu" vpostmoderni filozofiji. Raziskovanje Kantove filozofije seje usmerilo predvsem na Kantovo tretjo Kritiko (dr, R. Riha, mag. A, Zupančič). Pri raziskovanju pravne filozofije in njenega razmerja do po I i ličnega sta bila obravnavana Kclsnova čista teorija prava in tlartov poskus obnove pozitivistične paradigme v pravu (dr. J Šumič-Riha). V okviru problematike metodologije in konccplualiziranja raziskovanja politične misli je bil temailztran preobrat od "zgodovino političnih idej" k "zgodovini političnih jezikov", pri čemer je bila posebna pozornost posvečena delu J. G. A. Pococka, posebna Študi ja pajc zajela tudi l lobbsovo
teorijo družbene pogodbe (dr, T. Mastnak, G, Korošce). V okviru obravnave problema konstilueijc epistcmologije v razmerju do d is k ur/a znanosti in filozofije je bil analiziran način konstitucije nekaterih pobachelardovskih koncepcij epistemologije (V. Likar). Na podlagi Diltheyevega historizma je bila raziskovana rekonstrukcija glavnih vidikov spremembe v filozofiji in teoriji zgodovine (dr. O, Luthar).
Knjižnica
Knj i žni fond sc jc po v ečal za 31 knj ig i n 30 zvezkov period i ke. 18 obi sko valcev in 10 sodelavcev sije izposodilo knjig.
Druge dejavnosti
Jeüca Šumič-Rihaje 31 7, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjala doktorsko d isertacijo Problem i nujnosti in jamstva v nekaterih sodobnih teorijah argumentacije. Alenka Zupančič je 9, 7. na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjala m agi Slerij Razmerje med umom in dejanskostjo v nemih klasičnifilozofiji: filozofija Immanuels Kanta. Vsi raziskovalci Inštituta so opravljali še druge funkcije (prim. Letopis 42/1991, Str, 293),
Zunanji .sodelavci
Dr. Bojan Borstner, Pedagoška Fakulteta Univerze v Mariboru; dr, Lev Krčit, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; akademik prof. dr, Boris Maj er; dr, Slavoj Žižek, inštitut za družbene vede Un i verze v Ljubljani; dr, Paul Crowther, University of St. Andrews; dr, Lars-Otof Ahlberg, Uppsala University.
Znanstvena posvetovanja
Mednarodna znanstvena Sola: Transformacija Sodobne filozofije. L del: Kognitivni značaj umetnosti (18.- 19. 5.), H. del: Filozofija in politika (15 - 17, 10,).
Obiski na Inštitutu
William Outhwaite, University of Sussex, 30. 3.- 4. 4. Laurie Marcus, Birkbeek College, London, 30.3,-4,4. Dr. Paul Crowther. University of St Andrews, 10. 5.- 18. 7. Dr. Lars-Olof Ah I berg, Uppsala University, 18,-19. 5. Alain Bad i ou. Université Paris VII], 15,-17.10. Jacques Rancière, Université Paris VI II, 15,- 17. 10.
Dr. Christian Allesch, Hochschule fur Musik und Darstellende Kunst Mozarteum, Salzburg, I, 12.
Studijski obiski in potovanja v tujino
-	A. Erjavec : na povabi lo H union Sc i ences Research Cou ncil ( Pretoria) preda va I v J Užnoafriški republiki od 2. do 27. 3,
-	A. Erjavec: obisk na Inštitutu za filozofijo Madžarske akademije znanosti (medakademijska izmenjava) od 25. 10,- 3 L 10.
-	T. M astnak : M ac Arthur Foun dat ion - Soci al Seien ce Research Counci I (New York), 1.1.-15, 11,
-	T. Mastnak: Univerza v Cambridgeu in Univerza v Edinburghu, 15. 11.-31. 12,
-	R, Riha: DAAD, Tübingen, L I L-31. 12.
-	J. Sumii-Riha: European University Institute, Firence, 8.- It}. 5.
-	J SumiC-Rihii; Centre for Theoretical Studies, University of Essex, 21. 10.- 31 12.
-	J SumiC-Riha: University of Sussex, 9,-10. 12.
-	A. ZupanCit: University Paris VIII, 18. 10,- 28. 10.
REFER Aft, PREDAVANJA PRISPEVKI NA RTV
Aleš Erjavec
Tke Pleasure of Representation, Referat na mednarodnem kongresu Representation and the Arts v organizacij i British Society for Aesthetics & Scandinavian Association of Aesthetics. Durham (Velika Britanija), 9,- 12, 4.
Denouement of Formalism. Mednarodni kolokvij Formalizcmformalisra v organizaciji Slovenskega društva za estetiko. Uvodni referat. Ljubljana. 14,- 17. i.
The Contemporary Relevance of the Cognitive Function of Art Mednarodna znanstvena šola Preoblikovanje sodobne filozofije, 1. del v organizaciji Filozofskega inštilula ZRC SAZU- Uvodni referat. Ljubljana, 18,-19. 5.
Cultural Aspects in Slovenia in Recent Times. Poletna šol a The Phenomenon of Nationalism in Central Europe, v organizaciji Academia Istropoliiana. Dve plenarni predavanji. Bratislava, 15,-26,6.
Postmodernism and the A rtistie A va nt-Gardes. Referat n a X11. svetovnem kongresu za esteti ko. Madrid. I.- 5, 9.
Politika in estetika. Referat na filozofskem simpoziju Politika, etika in estetika v organizaciji Univerze v Mariboru. MariboT, 10, 11.
Postmodernism and Nationalism in Culture Plenarni referat na mednarodnem kongresu East European Cultures After Communism v organizaciji Inštituta za filozofij o in sociologijo Poljske akademije znanosti. Radziejowice, 7.- 10, 12.
Postmodernism and Nationalism in Culture. Referat na mednarodni konferenci Aesthetics and Artistic Culture After the Vanguard and the Philosophy of Post-Mod em ism v organizaciji Inštituta za kulturo. Poljska akademija znanosti in umetnosti. Plenarni referat, Radziejowice, 11.- 12, 12.
Philosophy in Yugoslavia. Rand Afrikaans University. Johannesburg. 4. 3.
Ideology and Art I, It, 111 Rand Afrikaans University, Johannesburg, 4, 3., 6, 3. in 9. 3,
Modernism/Postmodernism. Rand Afrikaans University. Johannesburg, 11.3.
Modernity/Postmodernity. Rand Afrikaans University. Johannesburg, 11.3,
Modernity/Postmodernity. Fine Arts Department, University of Blomfontein. 12. 3,
Modernity/Postmodernity. Philosophy Department, University of Blomfontein. 12.3,
Architecture and Postmodernism Department of Architecture, University of Blomfontein. 13. 3,
Modernism/Postmodernism. Human Sciences Research Council, Cultural Studies Unit. Pretoria, 16.3.
Avant-Garde Arts and Political Ideology. Departments of History of Arts, Fine Arts and Comparative Literature, University of South Africa, Pretoria, 18. 3.
Neue Slowenische Kunst University of South Africa. Pretoria, 19. 3.
Architecture and Postmodernism. Fine Arts Department, University of Stellenbosch, 23- 3, in 24.3.
Slovenian National Myths Through Photography. Fine Arts Department, University of
Stellenbosch. 25. 3. Modernism/Postmodernism. University of Cape Town. Cape Town, 26. 3. Modernity/Postmodernity■ The Problem of Avant-Garde Literature and Ideology. Plenarni referat na kongresu South African Association for General Literary Studies. Broederstroom, 19.* 21. 3. Ideological Interpretations of Kafka. Interdepartmental colloquium on Kafka. Plenarni referat.
German Studies Department, University of Stellenbosch, 24. 3, Sodobna umetnost Juine Afrike. Cankarjev dom. 22.4.; Slovensko društvo za estetiko. DFSSA. Ljubljana, 3. 6.
Intervju za radijski postaji S ABC in SAVC. Johannesburg, 5, 3. Intervju za J. program Radia Slovenija. 23. 5.
Oto LutJiar
Tagate socialne zgodovine. Humanistični simpozij. Ljubljana, 17. I i. Nedn Pagon
Pripadnost in svetovljansko Mednarodni simpozij Nation etraison. Ljubljana-Gradec, november. Podobe o družbi v 18. stoletju. Humanistični simpozij. Ljubljana, 17, 11. Iz zgodovine imaginacij 18. stoletja Humanistični simpozij. Ljubljana, H. 12.
Rado Riba
Inhaltliche Probleme der formalen Demokratie - Beispiel Jugoslawien. Qesamthochschule Kassel, 10,7.
Jelica Siimič-Riha
The Right to Self-Determination or (he Outburst of Nationalism. States, Nations, and Ethnic
Identities. Firence, 8.- 10. 5. nationality in Argumentation. Centre for Theoretical Studies in the Humanities and the Social
Sciences. Plenarni referat. University of Essex. 4, 1 i. Demonstration of Sadist Ethics in Sceptic's Argumentation. Department of Government.
University of Essex 4. 11, Particularisms vs Universal ism. Department of Government, University of Essex. 11. II Ethical Impurities and Argumentation. Department of Government. University of Essex. 18.11, ln-exisience af Kant's Political Philosophy. Department of Government. University of Essex, 25, 11.
Against Habermas. Department of Sociology, University of Essex. 10. 12. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 320-322.
GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA ME LIKA
Regionalna geografija in regionalni razvoj
Geografska monografija Slovenije (dr, Ivan Gams, dr, Drago Meze, dr. Milan Šifrer, mag. Karel Natek mag. Matej Gabrovec, mag. Milan Orožen Adamič, mag. Drago Perko, mag. Maja Topole, dr. AvguSlin Lah, dr, France Bemot, Milan Natek in 27 zunanjih sodelavcev) Večina temeljnih elaboratov za splošni del Geografske monografije Slovenije jz pripravljena za
recenzijo in redakcijo. Med letom sta dva zunanja soddavca odpovedala nadaljnje sodelovanje pri izdelavi dveh nosilnih poglavij. Za poglavje Vodovje smo pridobili prof. Marka Ko I bežna, poglavje Prebivalstvo pa je prevzel mag. D, Perko.
M. šifrerje za Splošni del Geografske monografije Slovenije napisal poglavje o razvoju reliefa. Po kritičnem pretresu doslej Opravljenega dela ter prikazu novejših geoloških teorij o razvoju kopnegaje začel obravnavati geološki razvoj Slovenije V luči nove globalne teki on i kc oziroma leklonike plošč prikazuje nastanek geosinklmalc morja Tetis in njen kasnejši razvoj, ki je pripeljal do nastanka današnjega kopna s štirimi osnovnimi tektonskimi in morfografskimi enotami pri nas: Alpe, Dinarsko gorstvo ter Jadranska in Panonska kotlina. Močno poudarja sočasno eksogeno preoblikovanje površja Pri tem ugotavlja, daje bilo v terciarju, podobno kot se to dogaja v današnjih tropskih oziroma subtropskih območjih, nastajanje prostranih ravnat dominantni geomorfološki proces. Dognal je, da so pogoji za nastajanje tovrstnih Tavnot še posebno ugodni na naj bolj uravnan i h in trajno premočenih delih ravninskega sveta, S skrčenjem obsega trajno namočenih tal pa se spremene tudi geomorfološki procesi, Bolj sušni deli ravninskega sveta začno v zniževanju zastajati in se čedalje izraziteje dvigati nad bolj namočene, Do i zsušit ve posamezn i h del o v ra vn inskega s veta in s tem do d i fcrenc iranega zn i že v anja povrSj a lahko pride zaradi pospešenega tektonskega dviganja posameznih delov ali pa zaradi nastopa bolj sušnega podnebja. Pri osvetlitvi vloge teh dejavnikov pri diferenciranem razvoju površja na Slovenskem ima za posebej pomembno dejstvo, da se je ohranila najbolj kompletna serija uravnav prav n a obm očj u naj bolj i n te nzivnega tektonskega dviganja slo venskega al pskega s veta in visokih kraških planot. Nižje uravnave iz tega obdobja pa se zajedajo tudi v dvigajoče se tektonske strukture lokalnega gubanja, narivanja ali dviganja grud v smeri proti Jadranski in Panonski kotlini. Ločnico v tem dogajanju predstavlja uravnava v višin i 80(1-900 m. ki je široka tako na primorsk i stran i kot (u d i v osred nj i S lo ven ij i i n proti Panonski koli i n i. Za svojo ohran itcV se ima po vsej verjetnosti zahvaliti nastopu močno sušnega podnebja, ko se je obseg trajno n amočen i h tal n enadoma močn o skrči I i n je prišlo do izsuš it ve obsežn i h dc lo v ra vn i n skega s veta ter s tem do zastoja nadaljnjega zniževanja površja. Po tej dobi eksogeni procesi zniževanja in uravnavanja površja niso več mogli paralizirati sočasne tektonske aktivnosti, ki seje zaradi tega v podobi pokrajine zelo uveljavila (neotektonika). Nastajanje ravniot seje omejilo samo Še na območja tektonskega zastajanja ali celo grezanja (er na vznožja vododrznega zaledja. V orografsko dominantnejšem zaledju pa je pri šlo (udi do prav močnega mehaničnega razpadanja kamnin in do selektivne erozije. Z dotokom debelejšega drobirja v doline so se razvili številni pedimenti in glaeisi, okrepila pa se je tudi selektivna erozija. Ob menjavi sušnejših in humidnejših obdobij so nastale tudi dve ali tri zelo izrazite (erase, ki so podobno kot Starejše uravnave zelo široke tudi na apnencu.
Se bolj so se spremenili eksogeni procesi v sledečem kvartarnem obdobju, za katero so značilne močne oh lad it ve pod n ebj a, I ,edene gmote, k i so se zbiral e na naj v i šj ih p I a notah s lo venski h Alp in v Dinarskem hribovju in odtod odtekale V doline, so priostrile številne vrhove, razširile ravnike in prispevale k značilni kori tasti obliki dolin. V kvartarju pa je prišlo tudi do močne poglobitve dolin (za 150 do 300 m) in do nastanka številnih novih, ki so dodobra razčlenile v Icrciarju nastalo površje. V tem času je bila erozija zaradi zadostnih količin proda, ki so ga prenašale reke, zelo pomemben geomorfološki proces. Erozija se ni omejevala samo na topla obdobja, ampak je bila zelo močna (udi še v začetnih oddelkih ledenih dob. Odtod tudi razmeroma skromna ohranjenost interglacialnih SedimcntOv. Do prekinitve erozije je prišlo samo ob močnih ledenodobnih n asi panj th, ki so posledica zelo intenzivnega mehaničnega razpadanja, drobljenja in brušenja kamnin v tedaj poledenelem kot tudi nepolcdenelem svetu ter sočasnega intenzivnega odnašanja ter nadaljnjega pretransportiranja tega gradiva po
ledenikih, s soliflukcijo ali s fluvialnimi procesi. Te pojave pa je spremljala tudi močna bočna erozija in s tem povezano Širjenje dolin. Zaradi močne globinske erozije tudi nasipanje in bočno vrezovanje ob vsakokratni sledeči ledeni dobi ni več doseglo višine predhodnega. Na ta način je nastalo v globoko zajedenih dolinah Sest ali celo sedem teras, značilnih za območja glacialnega kot tudi fluvioperiglacialnega naši panj a.
Zanimivo je poglavje o sočasnem cvstatičnem nihanju morske gladine, kije v priobalnih delih Koprskega primorj a zapustilo Sestali celo sedem toplodobn ibabrazijskih teras, zajedenih v fl i S, v zaledju Izole tet na Savudrijskem polotoku pa v apnenec. Terasa, ki se danes nahaja 2-3 m nad morsko gladino, najbrž pripada toplotnemu višku po zadnji ledeni dobi, višje (med 5 in 120 m) pa so p leistocenske starosti Terasa v globini 2-3 m pod morsko glad i no je, kot lahko sklepamo na osnovi potopljenih arheoloških najdb, rimske starosti, še globlja, v globini 90 m, ob kateri se nehajo potopljeni wtlrmski višaji, pa je iz viška zadnje ledene dobe, ko je bila morska gladina zaradi zadrževanja vode v obsežnih ledenikih za toliko nižja
D, Perko je dokončal podpoglavja o zgodovini poselil ve, gostoti prebivalstva in starostni strukturi prebivalstva Slovenije.
K. Natek je SOurednik knjige Savinjsko-sotelska in jugovzhodna Slovenija in je sodeloval pri uredniškem delu. Skupaj s sodelavci je pripravil nov načrt za izvedbo celotnega projekta Regionalnogeografska monografija Slovenije, ki pa ni bil sprejet. M, Topo le je za. Regionalnogeografska monografijo Slovenije zbrala podatke o prebivalstvu in naseljih temeniške pokrajine in Trebeljanskega.
Preučevanje hribovskih kmetij na Slovenskem (dr. Drago Meze , Milan Natek) D. Meze je začel s podrobno raziskavo 263 kmelij na Blokah (BloSka planota), preučevanje pa je razširil Še na 47 kmetij na bližnjem Bahnem polju in v L oški dolini, ki po naši metodologiji sodijo med hribovske kmetije. Velika večina raziskovanih kmetij je zakonsko zaščitena (88 odstotkov, največ na Blokah, 91 odstotkov, naRabnem polju in v Loški dolini pa 74 odstotkov), Aktivne kmetije na Blokah so glede na Splošno Stanje do sedaj raziskanih hribovskih kmetij na Slovenskem relativno majhne, saj merijo v povprečku le 17 ha. Ob tem preseneča razmerje med kmetijskim zemljiščem in gozdom, ki je 60:40 odstotkov. Glede na (o bi pričakovali, daje na Blokah intenzivneje razvita živinoreja, predvsem govedoreja, gozd pa je drugotnega pomena. V preteklosti, vse do prvih povojnih let, je tako ludi bilo, sedaj pa je gospodarska in z njo povezan a social na sestava b i st veno spre me njen a. V e I i ka več i na aktiv nega prebival stva s kmet ij je zaposlena v neagramih dejavnostih, predvsem v industriji (Brest - Cerknica, No vol it Nova vas, Kovinoplaslika Lož - okovje), deloma pa tudi v drugih dejavnostih v bližnjih urbanističnih središčih, tako na planoti kot izven nje, Govedoreja je v primeijavi s pretek I os ij o močno nazadovala, gozd pa kmečkemu prebivalstvu že dolgo ne daje pomembnejšega zaslužka, saj ga ima povprečna kmetija le 6,8 ha, sestavljajo pa ga v veliki večini manj donosni sekundami borovi gozdovi (primarno je b i I j e I o v- bukov gozd, ki ga j e kasneje i zri n i 1 u metn o zasajen i boTO v, in si cer zato, ker bolje kljubuje ostrim zimam in močnemu vetru, ki ima zaradi izpostavljenosti planote, višine, lege in odprtosti na skoraj vse Strani veliko moč (povzelo iz razgovora z dr. M. Zupančičem, znanstvenim svetnikom ZRC SAZU)- Zato ne preseneča, da na Blokah skoraj ni več čistih kmetij, ampak so večinoma mešane in po naSi metodologiji tudi poICIste, kolikor pa je čistih, so t.i. "ostarele čiste kmetije", ki so za vzdrževanje kmetijskega gospodarstva v bodočnosti skoraj v celoti brezperspektivne, - Raziskava hribovskih kmetij na vseb treh imenovanih območjih ho po načrtu zaključena leta 1993,
M. Natek je na osnovi terenskega gradiva, zbranega v preteklih letih, opravil globalno analizo prebivalstvenega stanja in njegovega delovnega (zaposlitvenega) potenc i al a na 1,025 pohorskih
kmetijah. Na domačijah, ki so merilc v povprečju 25,5 ha (od tega so zavzemali gozdovi 63 odstotkov zemljiške posesti), je živelo 5.054 prebivalcev, med katerimi je bilo 51 odstotkov moških. Višji delci moških kot?enskje odsev težaškega dela, ki ga terjata hribovsko kmetijstvo in delo v gozdovih Na domačijo so prišli v povprečju po trije aktivni prebivalci, od katerih sta dva delala doma na zemlji. Dve tretjini neagraroih zaposlencev sta odpadli na moške. Med aktivmm kmečkim prebivalstvom je bilo 55 odstotkov žensk. Preučevanje je pokazalo, da tretjina pohorskih domačij nima ustrezne kmečke delovne sile. Te značilnosti prebival si venega stanja se neposredno kažejo v gospodarski in socialno-zaposlitvcni strukturi hribovskih območij, spreminjanju obdelovalne zemlje, razkroju avtarkičnih oblik kmetovanja, slabšanju gospodarske trdnost i domačij, naglem preoblikovanju kuj tu me pokrajine itd. Skratka, pohorske kmetije so premajhne in gospodarsko preslabotne, zalo so kljub zmanjšanemu številu prebivalstva v zadnjih desetletjih postale socialno neodporne in dovzetne za najrazličnejše vplive in učinke industrializacije in deagrarizacije.
Prebivalstvo Slovenije (mag. Drago Perko)
D. Perkoje v predpisanem roku dokončal in oddal doktorsko disertacijo z naslovom: Pokrajinski odnosi med reliefom in prebivalstvom med letoma 1880 in 1981 v Sloveniji, Podrobneje je preučil navezanost prebivalstva na relief in stopnje povezanosti med reliefom in nekaterimi prebiv&btvenimi kazalci ter njihove spremembe v stoletnem obdobju, Prikazane so zakonitosti povezanosti med reliefom in prebivalstvom in opredeljena območja koncentracije prebivalstva in depopulacije ter njihovo spreminjanje v prostoru in času.
Naravni elementi geografskega okolja
Ogroženost slovenske zemlje zaradi naravnih nesreč {ti&g. Milan Orožen Adamič, mag. Matej Gabrovec, dr. Drago Meze, mag. Karel Natek, Milan Natek, mag. Drago Perko) Z letošnjim letom je začel v okviru Inštituta delovati Center za muItidisc ¡plinarno preučevanje naravnih nesreč. Kot v prejšnjih letih smo tudi letos nadaljevali s sistematičnim zbiranjem in urejanjem vsega razpoložljivega in dostopnega gradiva o naravnih nesrečah, kt so prizadele Slovenijo (knjige, revije, časopisi, slike itd.), Od večjih nesreč, ki so letos prizadele Slovenijo, smo se lotili preučevanja posledic poplav in suše, Opravljeno je bilo terensko delo, V teku so številne raziskave, katerih dognanja nameravamo objaviti v prihodnji Številki revije Ujma, ki jo pomagamo urejati že vrsto let. V letošnjem letniku revije Ujma smo objavili šest prispevkov (gi. Bibliografijo). Ujma v letu 199(1 je bila izjemnih razsežnosti, saj je uničila skoraj 20 odstotkov družbenega proizvoda Republike Slovenije, To je bilaena največjih naravnih nesreč pri nas v tem sto letj u. Zato smo se odloči 1 i, da sk upaj z Republiško upravo za zaŠČ ¡to in reševanje pripravimo posvetovanje z naslovom Poplave v Sloveniji, Poljče, 22. aprila. S posvetom smo omogočili Široko in poglobljeno razpravo, izmenjavo različnih pogledov na povodci j i in poplave kakor tudi soočenje raziskovalnih dosežkov in spoznanj na tistih področjih, ki preučujejo vode in njihovo funkcijo v gospodarstvu, infrastrukturi in pokrajini Na posvetu so sodelovali strokovnjaki z najrazličnejših področij. Natisnj en je zbornik simpozjjafi^&ive v Sloveniji, 232 str.), ki ga jc uredil M, Orožen Adamič s sodelavci.
K. Natek je nadaljeval s preučevanji posledic poplav novembra 1990 v porečju Savinje in sodeloval pri oblikovanju nove strategije varovanja Celja pred poplavami, Je član komisije Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora za ocenjevanje nacionalne strategije razvoja vodnega gospodarstva Slovenije,
D. Meze si je tudi v letu 1992 na terenu ogledoval, kako napredujejo sanacijska dela v Gornji Savinjski dolini po ujmi prve dni novembra 1990. Stanje ob prvi obletnici del je opisal v Ujmi
6/1992, razmere pa si je ogledal tudi poleti in ob drugi oblclitici del leta 1992, Močno spomladansko deževje je grozilo z uničenjem nestrokovno narejenega Delejevega jeza na Savinji v Mozirju in zato t udi s ponovnim poplavljanjem Savinjskega gaja, kar je na srečo uspelo zadnji hip preprečiti, takrat pa je voda Savinje zrahljala tudi temelje pontonskega mostu na Ljubnem, Obilne padavine v začetku novembra so naredile nekaj Škode ob Ljubiji, predvsem pa na zasilno popravljenih koritih Savinje in pritokov, ko je bila večina improviziranih, slabo ulijenih brežln Savinje in pritokov ponovno razrušena. Še več škode pa je naredil drugi val obilnega deževja v začetku decembra 1992, ko je narasla Savinja zrušila Pečovski most nad Lučam i in tako pretrga la neposred no cestno po v ezavo po o bsa vi nj ski cesti s So Ičav skim (za prvo silo je bil most popravljen šele 16. decembra). Istočasno je močno narasla tudi Lučnica in v spodnjem loku stopila iz struge pri naselju na Boltinovih travnikih v l.učah, poplavila cesto in kleti hiA v naselju. Manjše poškodbe so bile še na več krajih, spet pa so bila še bolj načela zasilno urejena rečna in potočna korita z brežinami, ki so kljubovala It ob redkih trdno zgrajenih in zaščitenih brežinah, kot npr. na obeh straneh Savinje ob zaselku Trbiž. Zdržal pa je tudi končno res strokovno zgrajen Delejevjez. Sanacija vseh večjih piazov v porečju gornje Savinje seje ob obeh viških jesenskega deževja izkazala kot zelo uspešna, ni pa bilo tako, kot je bilo Že omenjeno, z zasi I no u red itv ij o vodotokov, ki čakajo na končno san acijo, i n s ce slo Lj ubno- Luče, ki je že dobri dve leti še vedno le zasilno popravljena.
M. Nalek je preučil oblike in načine sanacije poškodb, ki jih je povzročila povodenj 1990. leta n a o bmočj u Spodnj e Savinj ske doline. Poseg za odpravo poškodb, ki so prizadejale pukraj i ns ke sestavine in njihove prvine, ne pomeni samo prevrednotenja posameznih območij in predelov, temveč spodbuja in sproža nove težnje v razvoju pokrajine in njene funkcionalne naravnanosti in usmerjenosti. Nadalje je s terenskim preučevanjem zbral osnovne podatke o posledicah pu vod nji, ki jih je sprožilo močno deževje v oktobru 1992, in sicer v predelih Črnega grabna (porečje Radomlje) in porečja Bolske. Prvi rezultati kažejo, da odpade znaten delež Škode, ki so jo povzročile zadnje povodnji, na človeka. Odkar se je zmanjšala njegova skrb za redno vzdrževanje rečni h korit in drugih vodnogospodarskih naprav, prihaja do čedalje pogostejšega razpada ravnotežja med temeljnimi pokrajinskimi sestavinami, Prav v tem so vzroki za nagle spremembe in razkroj obstoječe tiziognomije kulturne pokrajine.
Redna letna merjenja in preučevanja Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto (dr. Milan Šilrer, mag. Matej Gahrovec in zunanja sodelavca Mauro Hrvat in in Dušan Košir) Leta 1992je snežna odeja na Triglavskem ledeniku dosegla največjo debelino (366-520 cm) žc aprila. V sledečem močno spremenljivem in toplem, kasneje pa tudi ekstremno sušnem in vročem poletju seje sneg zelo hitro talil, lako da Se je začela ledena gmota kazati izpod snega že Sred i avgusta, Ob preučevanju in merjenju ledenika, k i so ju opravili M. Gabrovec, M. Hrvat in in D Košir (17, in IS. septembra), je bil že Široko razkrit. Prišlo je tudi do močnega umika ledenika, saj seje skalna pregraja, kije leta 1990 ločila spodnji del ledenika od osrednjega zgornjega, v tekočem letu razširila za več kol 20 m. Izredno pa je bilo ludi stanj šanje ledenika (v povprečju za 0 krog 2 m). Tud i ustrezna preučevanj a, ki sta j i h 10 dni kasntjenaledenikupod Skuto (26. do 28. septembra) Opravila M- Slfrer in D. Košir, so pokazala, daje izredno vroče poletje opravilo svoje. Tako je skopnel na ledeniku skoraj ves sneg iz preteklih let, pri Slo pa jc tudi do močnega skrčenja ledenika, saj seje le-ta na spodnjem koncu umaknil za 5-8 m.
Geomor/ološko kartiranje Slovenije (mag. Karel Natek, mag, Matej Gabrovec) K.Natekje v letu 1992 nadaljeval z reliefno analizo območja, ki ga pokriva geomorfo loška karta Celje v merilu 1:100,000. V zaključni fazi je izdelava študije, ki bo sestavni del njegove
doktorske disertacije. Reliefna analiza je bila razširjena na preučitev povezanosti med izoblikovanostjo površja in geološko podlago na osnovi digitalnega modela reliefa, kar je spremenilo in obogatilo dosedanje poglede na razvoj površja pri nas Zaradi velikega obsega preučevanega Ozem Ij a (2.143 km:) temelj i an al iza na 214.3 00 ce I i cah vel ikost i 100x 100 m, k i predstavljajo skoraj vse tipe nekraškega reliefa v Sloveniji, razen visokogorja, tako da so rezultati reprezentativni za celotno nekraško Slovenijo. Drugi del reliefne analize obsega preučevanje 21.978 dolinskih odsekov na istem območju, kar je tudi novost v slovenski geomorfologiji.
Geomorfološko kartiranje izbranih tipov reliefa je bilo opravljeno v Spodnji Saviojski dolini in na Pohorju. Nova programska oprema in rezultati opravljenih testiranj bodo omogočili računalniško obdelavo rezultatov geomorfološkega kartiranja v letu 1993. M. Gabravec je S pumočjo digitalizacije osnovnih geoloških kart izdelal karto dolom itn i h območij Slovenije. Na nekaj testnih območjih, kjer je bila i zdelana delaj I na gen morfološka karta v merilu 1:10.000, je bila ugotovljena lesna zveza med reliefom in spremembo rabe tal med letoma 1826 in 1986.
Letos je bila natisnjena pregledna Geomorfohška karta Slovenije v merilu 1:500.000, kije bila pripravljena kol sestavni del Geomorfološke karte Jugoslavije.
Geoekotoške sestavine (mag, Maja Topole)
Mlada raziskovalka M. Topole je v okviru doktorske naloge izdelala koncept za preučevanje geoeko loških pogojev v Mimski dolini Podrobneje je preučila problema erozije (v odnosu do intenzivnosti padavin, erodibilnosti prsti, lastnosti pobočij, vrste vegetacije in načina obdelave tal) in temperaturne inverzije.
Geografski informacijski sisiem (mag Karel Natek, mag. Matej Gabrovec, mag- Drago Perko) M. Gabro večje s pomočjo digitalnega modela reliefa v geografskem informacijskem sistemu IDR t SI izdelal karto naklonov in nadmorskih višin za ozemlje Republike Slovenije v gndu 100x100 m.
D Perko je dopolnil v okviru GIS prebjvalstveni sloj S številom prebivalcev za vsa naselja v Sloveniji z najnovejšimi podatki popisa prebival5Iva leta 1991.
Kartografski oddelek kartografska zbirka, kartografska dokumentacija (mag, Milan Orožen Adamič, Meta Ferjan, Maruša Rupert)
V Kartografskem oddelku smo v sodelovanju z avtorji razprav izdelali tematske karte in druge grafične prikaze za razprave v Geografskem zborniku. Poleg tega smo izdelali še nekatera grafična ponazorila za druge publikacije, v katerih So objavili svoje prispevke sodelavci Inštituta, Nekaj tematskih kart in drugih prikazov smo izdelali tudi za potrebe drugih inštitutov ZRC SAZU. Za knjigo Svcina Manneslanda, profesorja iz Os1a(ForJugoslaviaog Btter), smo izdelali 36 tematskih kartografskih ponazorit Oddelek je vodil mag, M. OroJ.en Adamič. Risarska in druga dela sla opravljali M. Rupert in M. Ferjan.
Knjižnica in tajništvo (Marija Gorcnšek)
Knjižni fond je narasel za 69 knjig in 319 enot periodike. Izposojenih je bilo 123 zvezkov. Znanstveni svet
Sestal seje dvakrat, in sicer 2. 6. in 7. 10.
Drugo delo
M Gahrovec je sodeloval v delovni skupini Ljubljanskega geografskega društva za pripravo zbi rite diapozi tivoVza osnovne in srednje šole. Pri spe val je 3 6 d i apoziti vov razi iinih slovenskih pokrajin.
Sodelavci Inštituta so sodelovali kot vodje in mentorji na dveh mladinskih raziskovalnih taborih:
• Primorje 1992, Portorož, 27 - 28. 7. (M. Orožen Adamič);
-	Bardo 92, Beneška Slovenija, 24. 8,- 5. 9, (M. Gahrovec, D. Perko in M. Orožen Adamič). M. Gabtovee in D, Pcrko sta koordinatorja za geografijo pri Gibanju znanost mladini, Člani komisije za ocenjevanje geografskih nalog na Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 1992 so bili mag. M, Gahrovec, mag.M Orožen Adamič, mag. D, Pcrko in mag. M. Topole. K, Natek je podpredsednik Zveze geografskih društev Slovenije, tajnik njenega Nacionalnega komiteja in predstavnik Inštituta v predmetni skupini Geografija na Zavodu RS za šolstvo, ki vodi in usmerja reformo pouka geografije v šoli. Je član organizacijskega odbora za pripravo 16. kongresa geografov Slovenije, ki bo oktobra 1993 v Celju,
Za 27. kongres Mednarodne geografske unije, ki je bil avgusta 1992 V Washingtonu in na katerem so sprejeli Slovenijo v redno članstvo, je pripravil razstavo o Sloveniji in slovenski geografiji, ki je uspešno promovirala novo državo v mednarodni skupnosti. Za teletekst TV Slovenijaje pripravil nadaljevanko Krištof Kolumb, kije bila na sporedu od 4. 8. do 24. 10.
M. Orožen Adamič je v Zvezi geografskih društev Slovenije predsednik komisije za tisk. Pomagal je urediti publikacijo Slovenia. Geographic Aspects of a New Independent European Nation, ki jo je Zveza geografskih društev Slovenije pripravila za 27, svetovni geografski kongres v Washingtonu. Usklajeval je delo uredniškega odbora pri Velikem družinskem atlasu sveta, kt ga je izdala Državna založba Slovenije,
Obiski na inštitutu
Dr. Agoston Juhasz in dr Karoly Koczis z Geografskega inštituta Madžarske akademije znanosti v Budimpešti, 25.- 30. 5.
Prof. dr. Randall Baker iz Indiana University (ZDA), 28. in 29. 5 : pogovor o možnostih in oblikah dolgoročnega sodelovanja.
Dr. Giuseppe Motta, direktor Institute geografico de Agostini iz Novare, 12. 12. Študijska potovanja
Dr. M. ŠifreTjebilod 15. do 17.10. na Koroškem, kjer je skupaj s prof. dr. W, Eiehcijem in prof. dr. W. Tintorjem preučeval pjeistncenske sledove dravskega ledenika.
Udeležba na kongresih, simpozijih in posvetovanjih
-	Poplave v Sloveniji. Poljče, 22, 4 : M, Gahrovec, K. Natek, M Orožen Adamič in D, Perko.
-	Mednarodni simpozij o civilni zaščiti. Kranj, 20. 5,: M, Orožen Adamič.
-	4. mednarodni simpozij o geografskih informacijskih sistemih AGlT 92, Salzburg, 8,-10, 7.: M. Gabnovec.
-	Mednarodni simpozij Geomorfologija in morje. Mali Lošinj, 22,- 26.9,: M. Gabrovec in K. Natek.
-	Geografski informacijski sistemi v Sloveniji. Ljubljana, 22, 10.: M. Gabrovec, K. Natek, M. Orožen Adamič, D, Perko.
-	Kolokvij ob 50-letnici smrti Ferdinanda Seidla. Novo mesto, 20. I L: K. Natek.
- Social na gcogja fij a v teorij i I n praksi. Lj u bljana, .1, i n 4.12.: M. G abro vec, K. Natek, M . Natek in D, Perko.
TISKOVNE KONFERENCE IN JAVNE PREDSTAVITVE RAZISKAV
M. Orožen Adamič
Ujma 6. Kranj, 20, 6.
Slovenia. Geographic Aspects of a New Independent European Nation. Ljubljana, 23, 7. Veliki družinski atlas sveta, Ljubljana, 10. 12. Poplave v Sloveniji Ljubljana, 2\. 12,
K. Natek in 0. Perko
Države sveta 1993. Ljubljana, 10- 12, Države sveta 1993. Ljubljana, 21. 12. D. Perko
Geografski obzornik, I cinik 40. Ljubljana, 21. 12,
PREDAVANJA, REFERATI Karel Na tek
Japonska, dežela vzhajajočega sonca. Gimnazija Poljane. Ljubljana. 6. 2. Geoekološkeznačilnosti in grožnje prihodnjih katastrofv porečju Savinje. Referat na strokovn em
posvetovanju Poplave v Sloveniji Polj če, 22,4. Krištof Kolumb in "Novi svet" Predavanje v Zemljepisnem muzeju Slovenije. Ljubljana, 3. 6. Ekstremno intenzivni geomorfološki procesi ob poplavah 1. 11. 1990 v porečju Savinje. Referat na mednarodnem simpoziju Geomorfologija in morje, Mali Lošinj, 229-
IVltlan Natek
Prebivalstvo hribovskih kmetij na Pohorju. Referat na mednarodnem simpoziju Socialna geografija v teoriji in praksi. Ljubljana, 4. 12.
Mitan Orožen Adamič
Poplave v Sloveniji. Referat na strokovnem posvetovanju Poplave v Sloveniji, Polj če, 22. 4. Drago Perko
Poplave kot sestavina splošne ogroženosti Slovenije zaradi naravnih nesreč. Referat na
strokovnem posvetovanju Poplave v Sloveniji, PoljČe, 22. 4. Geografski informacijski sistem v regionalni geografiji in geoekologiji. Referat na interdisciplinarnem simpoziju Geografski informacijski sistemi v Sloveniji. Ljubljana, 22. 10.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 322-325,
INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Temeljne krasoslovne raziskave {át. Peter Hiibič, mag, Martin Knez, mag. Janja Kogovšek, dr. Andrej Kranj C, mag Andrej Mihevc, Metka Petrič, mag, Tadej Slabe, mag. Stanka Sebe! a, mag, Nadja Zupan i lajna, tehnični sodelavci Leun Drame, Franjo Droie, Jurij 1 lajna. Maja Kranjc, Mateja Zadel in zunanji sodelavci dr. Jože Čar, dr. Ivo Širne! in dr. Trevor R. Shaw) Osnovne raziskave tega tematskega sklopa sodijo deloma med začetna dela srednjeročnega programa 1991 , del oma med pri p rave na no vi proj ckt, ki pa zarad i reo rgan izacije razi sko vain e dejavnosti v Sloveniji v tem letu še ni dokončn o zaživel, del oma pa v okvir projekta Speleološke razi ska ve Škocjanskihjam, k i ga je pričel o fin ansirati Ministrst vo za znanost in tehnologij o sred i leta 1991.
V	okviru projekta Spe leo loške raziskave Škocjanskih jam je bil v prvi fazi Speleomorfotogija. mikroklima, voda, sedimenti nanovo geodetsko izmerjen Hankejev kanal, zbiostratigrafskega in paleoekološkega vidika SO bili obdelani profili vremskih in kozinskih plasti, Hankejev kanal in površje nad njim je bilo detajlno tektonska kart irano, analizirani so bili sedimenti iz vrtač nad jamami, na več mestih so bili zajemani vzorci prenikajoče vode ter voda Rekezahidrokemijskc an alize, pričeta so bi la merj enj a korozij e i n od 1 aganja sige s pomočj o m i krometra ter avtomatska merjenja temperatur,
Razen s tem projektom so se inštitutski sodelavci ukvarjali s kraško geomorfologijo, spcleomorfologijo, strat igra fijo in paleockologijo, tektoniko, sedimento! ogij o in kraško hidnologijo oziroma bidrokemijo ter z zgodovino krasoslovja in spe teologije. Geološko in hidrološko usmerjene krasoslovne raziskave so potekale na Krasu, v okolici in v samih Škocjanskih jamah, v postojnskem jamskem sklopu in deloma drugod pa Sloveniji. Gcomorrološke raziskave so bile usmerjene predvsem v Belo krajino, naGotjance in v Julijske Alpe ter dinarski kras, s poudarkom na zbiranju podatkov o paleokraških pojavih, na preučevanju kontaktnega krasa in drobnih oblik v kraških jamah.
V	kemijskem laboratoriju je bilo opravljenih 750 analiz fluorescence, 560 fizikalnih in 1.030 kemijskih analiz vode ter 185 analiz sedimento v.
Rezultati teh raziskav so bili uporabljeni tudi za pripravo doktorskega in magistrskega dela Dokumentacija
V	katastru jam (vodi ga Inštitut v sodelovanju z Jamarsko zvezo Slovenije) je trenutno registriranih 6.317 kraški h j am s slovenskega ozemlja, od lega jih je bilo leta 1992 registriranih 137. Osnovni podatki so računalniško obdelani, lege pa vnesene na podrobne topografske karte.
V	risalnici je bilo izdelanih 45 risb in jamskih načrtov ter skop i ranih 1,800 tekočih metrov gradiva. Kartografska zbirka je pridobila 49 novih enot. Knjižnični fond seje povečal za 328 enot: za 194 enot periodike in 134 knjig. Računalniško je obdelanih 14,078 člankov in monografij. Izposoja je obse gala skupaj 62 5 enot, od tega slaba polovica zunanjim uporabnikom oziroma medbibiiotečno. Knjižnica sodeluje pri mednarodnih in domačih bibliografijah, sestavlja samostojne bibliografije in kazala ter DTP za notranje potrebe. Razen fotografskega gradiva zbiramo v fototeki tudi lastne videoposnetke (19 kasel).
Mednarodno sodelovanje
Inštitutske raziskave so bile v letu 1992 vključene v več mednarodnih projektov, tako v okviru Unesca (IGCP 299 - Geology, Climate, Hydrology and Karst Formation), Evropske skupnosti (COST65 - Hydrogcological Aspects ofGround water Protection in Karstic Areas), multilateralnih (7. SWT - Tracers and models in various aquifers, Investigations in Slovenia 1993-1996, pri
katerem sodelujejo pod slovenskim vodstvom Se raziskovalne skupine iz Avstrije, Nemčije in Švice) in bilateralnih projektov (francosko-slovensko sodelovanje med Inštitutom in skupino U.R. A. 903 C.N.R.3., sodelovanje v italijansko-slovenskcm projektu o porečju Rekc-Timave), ki so deloma sofinansirani iz mednarodnih oziroma tujih skladov.
Uporabne raziskave za naročnike
Pri teh raziskavah so občasno sodelovali vsi člani Inštituta. Povezane SO bile s problemi kraške hidrologijevzvezi z oskrbo z vodo (Bela krajina, idrija, Nova Gorica, Kras), njenim varovanjem pred onesnaževanjem (Postojna) ter z vprašanji poplav ob Reki. Za potrebe varstva narave smo preučevali Cerkniško jezero, za boljšo turistično ponudbo pa Jamo pri Pred jami, Za zunanje naročnike Smo Opravljali tudi laboratorijske analize (Komunala Postojna, Geološki zavod Ljubljana),
Organizacijsko in mentorsko delo
Člani Inštituta so organizirali mednarodni simpozij Minerali v kraških jamah (Postojna, 7.-8. 5.) in dva mednarodna delovna sestanka za pripravo 7. simpozija o sledenju voda (v Ljubljani in v MDnchnu). Pripravili in vodili so strokovne ekskurzije za inštitutske tuje in domače goste, študente, dijake in učence ter za strokovna in ljubiteljska društva, Dr, P. Habič je bil mentor novemu raziskovalcu doktorantu ter predavatelj na 111. stopnji geografije v Ljubljani.
Druga dejavnost
P Habič je predsednik Mednarodnega /druženja za sledilno hidrologijo (ATH), dopisni član Mednarodne gcomoribloškc zveze. Član znanstvenega komiteja 6, mednarodnega simpozija O sledenju voda (Nemčija), znanstvenega komiteja Mednarodnega kongresa o alpskih jamah (Italija), predsednik Komisije za sledilno hidrologijo pri slovenskem hidrološkem komiteju, nacionalni koordinator raziskovalnega polja Prostor, član Sveta za tehniko lil pri MZT, član Sveta za preučevanje in varstvo okolja pri S AZU ter predsednik Muzejskega društva Vrhnika. A, Kranjc je vodja področja Krasoslovjc, redni Clan IN QU A, Komisije za kvartarne obale, Podkomisije za sredozemske in čmomorske ohale in Komisije za informacije pri Mednarodni spclcološki zvezi. A, Mihe ve sodeluje pri Prirodoslovncm društvu Slovenije, Jamarski zvezi Slovenije ter v jamarskih društvih (Anthron, Logatec}.
Zunanji sodelavci
Dr. Jože Čar, Rudnik živega srebra Idrija, Idrija;
dr [vo Štrucl, Mežica;
dr, Tre vor R, Shaw, Shoscombe (Anglija).
Sodelovanje z raziskovalnimi in drugimi organizacijami
Pri programu raziskovanja krasa je Inštitut sodeloval s temi institucijami:
-Hidrometeorološki zavod RS, kraška hi drologija;
-	Inštitut za biologijo, Univerza v Ljubljani, kraška hidrologija;
-	Rudntk živega srebra Idrija, Raziskovalna enota, hidrologija;
-	Vodogradbeni inštitut, Ljubljana, hidrologija
Obiski na inštitutu
Giorgio Boggio in Sergio Vecchi (Faet-finding mission in Slo venia), ES, Head of Division, Dhectorate General, 7. 5,
Udeleženci mednarodnega simpozija Minerals in Karsl Caves (15 članov iz HrvaŠke, Italije in Nemčije), 7,- 8. 5,
Dr. Agoston Juhasz in dr. Karoly Kocsis, Institut of Geography, HAS, Budimpešta, 29, 5. Prof. dr, Heinz Hfltzl (Lehrstuhl für Angewandte t icologie, Karlsruhe), prof. dr. Heribert Moser (GS F, Institut für Hydrologie, München), prof. dr, Hans Zojer (Institut für Geothermie und Hydrogeologie, Joanneum Research, Gradec), 4.- 5, 6. Prof Paolo Forti, Istituto Italiano di Speleoiogia, Bologna, 23.6. Dr. R, Trevor in Jean Shaw, ShoScombe, Bath, 3fl, ff- 13, 9. Prof. dr. Andres Szekely, Physical Geography Department, Budimpešta, 4.' 5. 9. Prof. Gregory J, Middleton, Ministry of Agriculture, Fisheries and Natural Resources Conservation Unit, Réduit, Mauritius, 8.- 13, 9.
Dr. Steve in Jean Worthington, MeMaster University, Hamilton (Canada), 18.-23. 9. Dr. Abdan Badran, pomočnik generalnega direktorja Unesca za znanost, Bruselj, 6, 10. G Dellacasa (Torino), J. Perez-Martin (Madrid), P. Radvanyi (Sac lay), P. Vol fin (Villejuif), člani Mission D'Information duC.N.R.S. v Sloveniji, 13. 10.
Ing. Marcel I-alkovič, direktor, dr. Pavel Bela, Jožef Hlavač, Slovenske Muzeum ochrany prirody a jaskiniarstva, Liptovsy Mikuiaš, 20.-23. 10.
Prof. Volodja Kiseljov (Moskva) in dipl. ing. Aleksandr Vishnevsky, (F-katerinoburg), Ruska speleoloSka zveza, 5,-6. II.
Akademik dr. France Bem i k, akademik dr. Matija Drovenik, akademik dr. F.mest Mayer, akademik dr. Jože Bole, SAZU, 18. 12.
Študijska potovanja
A. Mihevc: angleški kras in njegovo raziskovanje (medakademijska izmenjava): 4,- 27. 3. P. Habič. A. Mihevc, S Šebeia, N. Zupan: kras južne Italije: 23 - 28. 4. M. Knez, A, Kranjc, S. Šebeia: obisk Laboratoire de Géographie physique (Aix-en-Pro vence) in Laboratoire souterrain du C.N.R.S. (Moulis): 13,-16. 9.
Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih
-	Sestanek COST 65, Ncuchâtel (Švica), 9.- 1 L 2.: N. Zupan Hajna.
-	GoljevšČkovi dnevi, Ljubljana. 11. 3,: P. Habtč.
-	Mednarodni simpozij Minerals in Karst Caves, Postojna, 7.- 8. 5.: F. DtoIc, M. Knez, J. KogovSek, A, Kranjc, M. Kranjc, A. Mihevc, S. Šebeia. N, Zupan Hajna.
-	Posvetovanje Poplave v Sloveniji, Republiška uprava za zaščito in reševanje, Poljčc, 22.4,: A, Kranjc, A, Mihcvc.
-	Mednarodn i s impozij ALC A D192 Internat ional Conference on Speleo History, Budimpešta-Aggtelek, 18.-24. 5 ; A. Kranjc.
-	Sestanek delovne skupine ATI I, Neuchâtel (Švica), 3.- 5. 6.1 P. Habič.
-	Sestanek COST 65, Gal way (trska), 27,- 30. 6.: N, Zupan Hajna.
-	Conference Européenne de Spéléologie, Hélée i ne (Belgija), 19,- 23, 8.: A, Mihevc,
-	Colloque International Karst et évolution climatiques. Bord eaux in Pčrigord-Quercy, 17.-20, 9,: M. Knez, A. Kranjc, S. Šebeia.
-	Mednarodna konferenca ÎUCN Vzgoja za okolju prijazen turizem, Lipica, 17.- 23. 9,: A. Mihevc,
-	6- mednarodni simpozij o sledenju voda, Karlsruhe, 20.-26. 9.: P. Habič, J. Kogovšek. * Mednarodni simpozij Geomorfologija i more, Mali LoSinj, 23,- 26. 9.: A. Mihevc
-	Sestanek delovne skupine ATH, München, 5,- 7. lt.: P. Habič, J. Kogovšek, A. Kranjc.
-	Raziskovanje kvartarja v Sloveniji danes, Ljuhljana, 20. I L: M. Knez, A, Mibevc, S. Šebelu, N. Zupan Hajna.
-	Mednarodni posvet Socialna geografija v leoriji in praksi, Ljubljana, 3 ,-4 12,: A, Kranjc.
-	5, Management Committee meeting, COSI' 65, Bruselj, S, 12,; A. Kranjc,
RAZSTAVA
Minerali v slovenskih kraških jamah. Tržič, K,- 10. 5,
PREDAVANJA, REFERATI Peter Habiï
Kras v severnem Sredozemlju. Ljubljansko Geografsko društvo. Ljubljana, 21.1. Neotectonics and speieogenesis in the Dinarie Mountains. Mednarodni kongres o alpskih
jamah. As i ago (Italija), 11. 6. Naravne i« kulturne znamenitosti Vrhnike. Učni center TO. Vrhnika, 9,7. Tracing of percolating and base flow in karst. 6. SWT, Karlsruhe, 23, 9.
Janja Kogovšek
On flows tone deposition in the Slovene caves. Mednarodni simpozij Minerals in Karst Caves. Postojna, 7. 5.
Andrej Kranjc
Poplave na krasu - ravnotežje med tehniko in naravo. Posvetovanje Poplave v Sloveniji. Poljie, 22. 4.
A short historical review of cave mineral explorations in Slovenia. Mcdnarudni simpozij
Minerals in Karst Caves. Postojna, 7. 5. Older Theories on Underground Accumulations in Karst, (Soavtor M. Kranj C.) Mednarodni simpozij ALCADI 92 International Conference on Speleo History, Budimpešta-Aggtelek. IS. 5,
Les dépots calcitiques dans la grotte de Škocjanske, sous l'aspect climatique. (Soavtotja J.
Kogovšek in S. Sebe la) Kolokvij Karst et évolution climatiques. Bordeaux, 17, 9. Degradacija kraškega podzemlja, Mednarodno posvetovanje Socialna geografija v teoriji in praksi. Ljubljana, 4 12.
Andrej Mihevc
Gypsum in Tajna jama and in the cave Kubik Mednarodni simpozij Minerals in Karst Caves.
Postojna, 8. 5. Angleški kras in jame. Logatec, 20. 5,
Poplave, ob Logaščici, Hotenj ki in v Hotenjskem ravniku, Posvetovanje Poplave v Sloveniji. Polj Ce, 22. 4.
Micrometry measurements on the corrosion rate on the cave wall inscription in the swallet cave
in Odolina. Hélécine (Belgija), 21.8. Cave tourism and the problems of the caw protection in Slovenia. Mednarodna konferenca lUCN. Lipica, 22. 9.
Brkini contact karst. Mednarodni simpozij Geomorfologija i more. Mali Lošinj, 23. 9. Kras in jame. Ljubljana, 24. 11.
Problemi slovenskega kraškega podzemlja ZRC SAZU. Ljubljana, 16. 12, Nadja Zupan lfajna
Kar s t of Postojna Pilot Area (Annual Report). Neuchatel (Švica), i 1. 2.
The most frequent minerals in the Slovene karst caves. Mednarodni simpozij Minerals in Karst
Caves. Postojna, 7. 5. Minerali na krasu. Seminar za pedagoge. Tržič, 9,5. Kras v Sloveniji Postojna, 14. 10.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 325-329. PALEONTOLOŠKI INŠTITUT IVANA RAKOVCA
Velike foraminifere (dr.Katica Drobne)
K, ÜTobnC j e v letu 1992 razi Skovala ben to š ko lb ramin i temo združbo n a moj i K/T in v paleocen u na profilu Sopada, Tod obsegajo karbonatni sedimenti plasti od zgornjega maa-strichlija do ilcrdija. V letu 1992 smo zbrali dodatne vzorce ne meji K/T in v plasteh thanetijske starosti. V starejših smo določili naslednjo združbo: Rhapydionina Hburnica (Stäche), Cunealina ketini Inan. Cuneolina cf cylindrica llenson, Cuneotina sp., Gyroconulina sp., n. gen, n. sp. in miliolide ter rud iste iz rodov Gyropleura sp. in Boumonia sp.div. Pomembna je ugotovitev novega rodu, ki predstavlja vodilni fosil ob koncu maaslrichtija na vsej Jadranski karbonatni platformi (Slovenija, Dalmacija, Murge). Enako zanimivost predstavljajo vrste C. ketini, C. cf. cylindrica ler rod Gyroconulina ki so bili do sedaj odkriti le na Bližnjem vzhodu v enako starih plasteh kot pri nas. V mlajših plasteh bo zbrani material služil za opis dveh al veni i d no-miliolidnih foraminifer, že znanih iz profilov v J Z Sloveniji, Pirenejih, srednji Italiji in Majevici, Ta nahajal i šča i z thanetija kažejo razširjenost vrst proti zahodu, kar je svojevrsten paleogeografski fenomen v primerjavi z zgornjekrednimi velikimi foraminiferami.
Na profilu Klana-Volarijc smozbTali dodatne vzorce iz maastriehtija in paleocena. Z njimi smo dobili več materiala za obdelavo foraminifer iz poddružine Rhapydioninidae v kredi in pri m i ti v n e sferične keramosferi de iz pa! eocen a. Obe skupini foram i n i fer sta do sedaj ugotovljeni vzhodno od našega ozemlja.
Pri teh raziskavah sodelujejo sedi men to log dr. Boj an Ogorclec i z Geološkega zavoda Ljubljana, paleontolog akademik Mario Pleničar ter geolog Mladen T rutin iz INA Gcokonzalting iz Zagreba. O rezultatih smo poročali na simpozijih Unescovih programov IGCP 262 v Atenah in 1GCP 286 v Ankari.
Na lokaliteti Povlak, zahodno od Dobrne, so bili zbrani vzorci, ki po preliminarno določenih vrstah, zlasti Borelis vonderschmitti Schweighauser, pripadajo zgornjemu eocenu. Ti vzorci predstavljajo, poleg M a kol na vzhodni strani Boča, drugo nahajališče v Sloveniji. S temi raziskavami smo vključeni v projekt, k i ga vodi dr. Mirko Jelen iz Geološkega zavod a Ljubljana. O rezultatih smo poročali na interdisciplinarni konferenci RJGS-SOG MiCOP v projektu Columbus v Anconi.
Ob sistematsko paleontološkem in biostratigrafskem preučevanju smo posvetili več pozornosti tudi abiotskemuprc uče vanj u p lasti, zato so bile izvedene prel i m i name palcOmagnctnc razi ska ve izbranih paleogenskih plasti v JZ Sloveniji, Ekipi raziskovalcev iz Geofizikalnega inštituta v Budimpešti je že uspelo dobiti nekaj zadovoljivih rezultatov, V raziskave so vključeni dr. Emü Marion, Robert Bordas in t mre Gabor.
Male foraminifere (mag. Franc C ime rman)
F. Cimerman je v letu 1992 raziskoval dva profila v soicEkih skladih severno od Dobrne, imenovana po kmetiji V račje k. Skupno je bilo vzetih 19 vzorcev. V profilu Vraijck 1 nastopajo plasti v limničnemrazvoju in v njih nismo našit foraminifer. V profilu Vračjek 2 smo v spodnjem delu profila (vzorca Si. 1 in 2) ugotovili samo ostrakode. V naslednjem vzorcu št- 3 pasmo našli poleg ostrakodov že tudi nekaj foraminifer(miliolid). To kaže, da seje začelo okolje spreminjati iz sladkovodnega v morsko. V nadaljnjih vzorcih (preliminarno smo določili vzorce št. 4,5, 9. 10, II, 12 in 14) smo ugotovili hogato bemoško foraminiferno favno. Med drugim nastopajo Alabamina aeulimargo (Halkyard), DiscocycIina Sp., Halkyardia minima (Liebus), Marginulinopsis behmi (Reuss), Orbilpefypeus sp., Reliculopalmula arborescens (Halkyard), Schlosserina asterites (GUmbel), Semivulvulina peciinata (Hantkcn), Sipho-nodosaria erassisepta (Halkvard l, Triteaia szaboi (Flantken), VuivulinaJlabelli/ormis (Gilmbel), majhne sferične alveolinide. S tem je bila ugotovljena zgomjeeoccnska starost soteških skladov, Ma geo loški karti I isl Mozirje in v lo I m situ (1898) ima Tel ler kot naj vzhodnej ši ostanek gomj egrajsk i h skladov označeno majhno krpo severozahodno od Dobrne, Ker leži to nahajališče severno od šoštanjske prelomnice, kjer gomj egrajsk i skladi do zdaj niso bili znani, se nam je zdela ta Tellerjeva omemba neverjetna. Po večletnem prizadevanju nam je uspelo to krpo terciarnih skladov na terenu tudi ponovno najti. Že na terenskem ogledu je postalo jasno, da ne gre za oligocenske gomjegrajske sklade, marveč za eocenske apnence s številnimi numuliti, redkejšimi diskociklinami in s pogostimi porcelanskimi foramin i ferami. Nabranih je bilo 10 vzotccv. Lokalileto smo poimenovali Povlak, po najbližji kmetiji. S temi raziskavami smo vključeni v projekt, ki ga vodi dr. Mirko Jelen iz Geološkega zavoda [.jubljana. O rezultatih smo poročali na interdisciplinarni konferenci IUGS SOG MICOP v projektu Columbus v Anconi. Ob tektonskem kontaktu na Nanosu smo v paleogenskih laporjih nabrali 9 vzorcev. Deloma so že pripravljeni za obdelavo.
Ekologija recentnihforaminifer v Piranskem zalivu (dr. Katica Drobne, mag. Franc Cimerman) Zaradi neurejene meddržavne meje v Piranskem zalivu ni bilo mogoče sistematično mesečno zbiranje vzorcev. V laboratoriju smo pripravili za analize 15 vzorccv, ki smo jih imeli še iz prejšnj i h let. Za analize so priprav Ij ene tri frakcij e sedimenta in m ikro favne: 63 -12 5 pm, 12 5pm-1 OOOjim in nad lOOO^m,
Sistematski del atlasa Medilerranean Faraminifera (1991) smo predelali v zbirko podatkov, ki jo je zdaj mogoče računalniško obdelovati.
Radiolariji (mag, Špela Goričan, dr. Katica Drobne, mentorica)
Nadaljevali smo bioslraligrafske raziskave jurskih in krednih raiiiolarijev cone Budva v Črni gori. Obdelanih je 105 vzorcev z devetih profilov, ki obsegajo interval od prehoda tri as/j ura do zgornje krede. Rezultati temeljijo na 250 vrstah radiolarijev.
Razvoj v bazenu Budva lahko primerjamo regionalno z drugimi bazeni zahodne Tetide. Normalen bazenski sedi meni v juri in kredi je bil radiolarit, v spodnji kredi pa pelaški apnenec. Prekinjajo ga serije karbonatnih resedimentov. Na podlagi facialne analize in biostratigrafije z radiolariji smo določili relativno oddaljenost posameznih delov bazena od platforme visokega krasa, InterStTatificirani karbonatni resedimenti so se odlagali glede na Spremembo morfologije in produkcijo na robu platforme ter nihanje morske gladine. Njihova sestava ne kaže na močnejše sinsedimentame tektonske premike,
Z radiolariji smo razdelili obdobje od aalenija do valanginija na devet in obdobje od barrcmija
do cenomanija na šest lokalnih biocon, Po primerjavi z obstoječimi conacijami (Baumgartner, 1984, 1987; Sanlilippo & Ricdel, 1985; Matsuoka &. Yao, 198fi; Interrad Jurassic-Cretaceous Working Group, v pripravi) lahko sklepamo, da je večina vrst kozmopoiitskih in da imajo povsod pri b I i žno enako stratigrafsko razš irj e nost. Večje favn L stične spremembe, ki j ih opazimo v coni Rudva (npr prehod spodnji/zgornji bajocij, zgornji kimmeridgij), so ugotovljene tudi v drugih hazenih Tetide in verjetno sovpadajo z globalnimi spremembami okolja, predvsem klimo. Rezultati bodo pripravljeni za tisk v prihodnjem letu.
Sodelujemo v osrednjem odboru mednarodne skupine 15 radio! ari sUw (Interrad Jurassic-Cretaceous Working Group) s sedeiem v Lausanni (vodja P. O, Baumgartner). Skupina od konca leta 1989 pripravlja katalog in conacijo jurskih in krednih radiolarijev celotne Tetide. Delo je v zaključni fazi in bo izšlo naslednje leto.
Mezo2ojski htidariji (dr. Dragica Tumšek)
Nadaljevati smo revizijo meZozojskih koralnih vrst iz 50 nahajališč Slovenije, Doslej obdelane vrste pripadajo 122 rodovom, 45 družinam in 11 podTedovom. Delo bomo nadaljevali. Končali smo raziskave spodnjekrednih koral s Slovenskega vrha pri Kočevju, V al bij u jc bila najdena nov a koralna združba (S trotogyra-Froc I adocora), ki nima primerjave nikjer v urgonskih razvojih Tetide. Rezultati so (soavtorstvo) objavljeni v Razpravah IV, razjeda SAZU, 33, Na Dunaju je i žila razprava o krednih koralah na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Ugotovljena je starostna odvisnost teh fosilov od različnih paicogeugrafskih enot, V okviru Unescovega projekta IGCP-262 smo se vključili v ekipo madžarskih in grških geologov, ki raziskujejo urgonij Grčije, V conah SiaEista in AlmOpian smo v bazi Ugotovili zgornjejurske korale iz rodov Placophyllia, Comophyllia, Fungiaslraea, Dermosmllia, Mitrodendron, ki so značilne za bariemc grebene Dinarske karbonatne platforme. Rezultati so bili (soavtorstvo) predstavljeni na simpoziju IGCP-262 v Atenah in izdelan je elaborat. S paleonto loški mi analizami smo sodelovali pri raziskavah greben skih fosilov v vzhodni Švici in severovzhodni Franciji, Določili smo 30 vrst kur al, slromatopomidov in helelid ter z njimi potrdili zgornjejursko in spodnjekredno starost. Izdelana sta dva elaborata.
Kvartarni sesalci (Irena Debeljak, dr, Katica Drobne, mentorica)
Nadaljevali smo raziskave ostankov jamskega medveda iz Divjih bab, Do zdaj smo izmerili več kot 2000 izoliranih molarjev. Statistična analiza celega profila je pokazala, da vrednosti niso razporejene normalno, pač pa obstaja znotraj populacije več različnih skupin (samci in samice; razlike med plastmi in deli profila) Po podrobnejši analizi posameznih plasti bomo rezultate interpretirali v smislu paleoekologije in evolucije. Izkazalo seje, da so dimenzije predvsem zadnjih molarjev primerne za ugotavljanje razmerja odraslih samcev in samic, ki nam veliko povedo o spreminjanju namembnosti brloga in obnašanju jamskega medveda. Splošno uporabljan kriterij razlikovanja izoliranih /ob na adultne in juvenilne glede na zaprtost korenine seje pri teh analizah pokazal kot neustrezen. Nekatere zobe istega osebka namreč označimo kot adultne, druge pa kot juvenilne. Oznaka adulten tudi prehiteva resnično samostojnost in nasploh spolno zrelost osebka. Da bi upoštevali vse pomembne razvojne stadije in izenačili posamezne zobe med seboj, smo za vsak zob določili več faz oz. starostnih stopenj od rojstva do adultnosti, Metodo določanja Starosti odraslih osebkov na podlagi prirastnic v zobnem cementu skušamo še izboljšati. Poleg starostne sestave populacije jamskega medveda bomo s to metodo skuSali ugotavljati tudi klimatske spremembe, podobno kot pri dendrokionologiji. Letos smo se udeležili tudi izkopavanja v Divjih babah, ki ga vodi Ivan Turk,
Katalog Fosili Slovenije (Dr. Dragica TurnSek) Obdelanih je 11 novih taksonov iz skupine Anthozoa,
Dokumentacija in knjižnica (Izluk Saj ko)
Nadaljevali smo z računalniško grafično dokumentacijo za objave, predavanja in posterje. Izposoja knjig je poteka I a nemoten o. V letu 1992je bilo vpisanih 134 prejetih in 133 odposlanih dopisov.
Laboratorij (Ivan Baranašič - honorarno nadomešča Kalo Cvetko-Barič) Izdelanih je bilo 161 zbruskov, razžaganih 100 vzorcev in izpranih 9 vzorcev za raziskave forarainifer in mlkrofaciesa. Na univerzi v Lausanni je fe. Goričan izprala 10 vzorcev za rad iol arije.
Fotodokumentacija (mag. Franc Cimerman)
Na elektronskem mikroskopu je bilo narejenih 329 posnetkov, na mikroskopu ORTHOPLAN-POL pa 1080. Na univerzi v I.ausanni je S- Goričan naredila 720 posnetkov na elektronskem mikroskopu
Terensko delo
Opravili smo 119 terenskih dni. Mentorsko delo in druga dejavnost
K. Drobne je bi ta mentor ¡ca Š Goričan in I Debe Ij ak v domačem i nšt itutu, na zagrebšk i u ni ver/i pa V, Čosovič, V, Tari-Kovačič in D, Lučiču, v decembru pa novo izbranemu mlademu raziskovalcu A. Koširju. Pripravila je dve recenziji za revijo Geologica Croutica in napisala poročilo o dejavnosti Ivana GuSiča in Vlad im i rja J elaske ter recenzijo o njunem delu Stratigrafija gornjokrednih naslaga otoka Brača za nagrado Rudjer Boškovič. Je član odbora Slovenskega geološkega društva, mednarodne podkomisijezastratigrafijopaleogenapri lUGSin koordinator za paleogenske raziskave v central nem delu Med i terana pri projektu 1GCP 286. Š. Goričan deluje v skupini 15 radiolaristov - Interrad Jurassic-Cretaceous working group - za pripravo kataloga in eonacije celotne Tetide.
1. Debetjak se je priključila Slovenskemu odboru za raziskave kvariarja, ki je bil ustanovljen junija 1992.
Mednarodno sodelovanje
Člani Inštituta sodelujejo v Unescovih projektih IGCP 262 - Crctaceous facies in Orogenic Belts, IGCP 286 - Farly Paleogene Benthos, [NTLRRAD - mednarodna skupina radiolaristov, FOSSIL CNIDARIA- mednarodno palcontološko združenje, v projektu MIOCENE COLUMBUS pri podkomisiji za geokronologijo, Živahno je bilateralno sodelovanje z geološkimi ustanovami v Zagrebu, Budimpešti, na Dunaju, v Baslu, Ztlrichu, Ženevi, Toulou.su, Parizu, Lyonu, Atenah, Urbinu in Los Angelesu.
Zunanji sode. /a ve i
Dr, Gčza Csiszir, Geološki zavod, Budimpešta; Dr, Mario Pleničar, SAZU, Ljubljana; Ljudmila Sribar, Geološki zavod Ljubljana; dr. Mirko Jelen, Geološki zavod Ljubljana; dr. F.mfl Marton, Geofizikalni inštitut Budimpešta.
Obiski na Inštitutu
Joerg Mayer-Heinisch, raziskovalni amater iz Gradca, Avstrija, marec.
Joachim Kuhlcmann iz Heidelbcrga, julij: izbral vzorec iz paleogenskih plasti na Koroškem.
Dr, Miklos Kedveš, paleobotanik z univerze v Szegcdu, Madžarska, 22. 7.
Dr. F„ Marton, R Bordas in G. [mre z Geofizikalnega inštituta v Budimpešti, 25.-27.7.: zbirali
vzorce za paleomagnetne raziskave paleogenskih plasti v Sloveniji.
V. Tari-Kovačič, INANaftaplin iz Zagreba, 6 11.: recenzija magistrske naloge pri K. Drobne.
Ž. K ruši j in, 6. II.: dogovor o projektu Dalmacija IV s K. Drobne.
Dr Otto Cichoski, paleobotanik Z univerze na Dunaju, 9, 11.
L, Bartosiewicz, Arbeozoološki inštitut Madžarske akademije znanosti v Budimpešti, 8.- 15. II.: determinacija živalskih ostankov z Ljubljanskega barja in računalniških statističnih programov (medakademijska zamenjava).
D. Lučič, IN A Naflaplin iz Zagreba, 27. 1 L; recenzija magistrske naloge pri K. Drobne. Studijska potovanja
F. Cimerman. K. Drobne, A. Košir in M. Jelen so se udeležili delovnega posveta ob prvih rezu Itatih pal eomagnetni h razi skav v terciar j u S loven ij c na Geofi zikalnem i nštitutu v Bud i mpešti. M a enodnevni ekskurziji so si ogledali izdan ke priabonijskih in oligocertskih plasti v pogorju Buda pod vodstvom dr, L. Fodorja in dr. M. Kazmerja, F Cimerman in K. Drobne sta bila gosta Madžarske akademije znanosti v medakademijski zamenjavi od 8.- 12. 12.
Udeležba na kongresih simpozijih, posvetovanjih
-	ALCAPA, Gradec (Avstrija), i.- 3. 7.: aktivna udeležba F, Cimerman, K. Drobne.
-	iGCP 262, Atene (Grčija), 25,- 27. 5 : aktivna udeležba K. Drobne.
-	MICOP, projekt Columbus, Ancona (Italija), 10.- 15. 1 L: aktivna udeležba K. Drobne.
PREDAVANJA, REFERATI, POSTERJI Franc Cimerman
Model o/ Positional Relationship for Upper Paleogene and Miocene Strata in Slovenia LU.G.S.-S.O.G, Miocene Columbus Project. PortOnovo (Ancona), 10.- 15. 11. (Predavatelji: B. Jelen, B. Aničid, A. Brezigar, S. Buser, F, Cimerman, K. Drobne, M, Monostori, M. Kedveš, J, Pavšič, D. Skabcme.) Upper Eocene and basal Oligocene beds along-western margin ofPannonian baa in. Gradec,
L- 3. 7, (Predavatelji: K, Drobne, L. Šikič, R. PavtovCC, F, CimCfman, F. Drobne.) Katica Drobne
Selected foraminifera from upjar Maastrichtian to Thanedan from the Adriatic carbonate platform. 3d Annual Meeting of IGCP 286. (Povzetek ni tiskan.) Ankara, 8 - 13. 10. {Predavatelji: K- Drobne, B. Ogorelec in R, Pavlovec.) Model of Positional Relationship for Upper Paleogene and Miocene Strata in Slovenia. I.U.G.S.-S.O.G. Miocene Columbus Project, Portonovo (Ancona), 10.- 15. 11. (Predavatelji: B. Jelen, B. Aničič, A. Brezigar, S. Buser, F. Cimerman, K. Drobne, M, Monostori, M. Kedveš, J. PavšiC, D. Skabcme.) Upper Eocene and basal Oligocene beds along western margin ofPannonian basin. Gradec,
L-3. 7. (Predavatelji: K. Drobne, L. Šikič, R. Pav lovec, F. Cimerman, F. Drobne.) Searchfor Sections Suitable for Integrated Stratigraphie Calibration ofthe Miocene Sequence: Sections ill Japan, Lesser Antilles, Algeria, Spain, Cyprus &. Slovenia. LU.G.S.-S.O.G.
Miocene Columbus Project, Portonovo (Ancona), ID.-15.11 .(Predavatelji: S. C. Odin, A. Amorosi, M. Takahashi, J. P. Cadet, G. Cuenca, P, Guard ia, K. Drobne, B, Jelen. F, OrSzag.)
Špela Goričin
Middle Jurassic - Early Cretaceous radiolarian biochronology ofTethys: implications for the age of radiolarites in the Hellenides (Greece), Congress of the Geological Society of Greece. Atene, 25.- 27. 5. (Predavatelji: P. O. Baumgartner, T. Danetian, P. Dumitrica, Š. Goričan, R. Jud, L. O'Dogherty - Jurassic-Cretaceous Working group.)
Middle Jurassic - Early Cretaceous radiolarian biochronology ofTethys and Circumpacific low latitudes, 29th International Geological Congress, Kyoto, 24,8,- 3.9. (Predavatelji: P. O. Baumgarlner, T. Danclian, P. Dumitrica, 5. Goričan, R, Jud, L. O'Dogherty -Jurassic-Cretaceous Working group.)
Dragica T urn še k
Stratigraphy and sedimentary patterns of the Frachti hill Cretaceous, Argolis, Greece. 6"1 annual Meeting of 1GCP-262, Cretaceous Facies in Oogenic Belts. Atene, 22.- 26.5, (Predavatelji: S. Tsaila-Monopolis, G. Csiszar, P. Gaitanakis, E, Bodnar, A. GOrBg, D. Tum&ek,)
BIB[JOGRAF[JA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 329-330,
BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA
Floristične, vegetacijske in ekološke raziskave
Floristične raziskave - endemizem in [>olimorfizem (dr. Darinka Trpin, mag. Branko Vreš, zunanji sodelavec akademik dr, Ernest Mayer)
Nadaljevali smo z zbiranjem herbarijskega materiala iz rodovStellaria in Cerastium v Sloveniji s poudarkom na skupi ni Cerastium subtriflontm oz. sylvaticum i n začeli si stematično pregl edovati ta material. Opravili smo primerjavo materiala iz skupine Stellaria nemorum iz herbarija v Ženevi, Sodelovali smo v raziskavah močvirnih in vodnih biotopov v osrednji in vzhodni Sloveniji zaradi inventarizacije današnjega stanja močvirskih biotopov. Posebej Smo SC posvetili vrstam iz rodov Eleocharis. Schoenoplectus, Lindernia, Rumex in Cyperus. Ugotovljen a je bila nova vrsta za floro Slovenije Lindernia dubia (L.) Pennell, Revidiranje bil tudi herbarijski material tujih zbirk (rod Alyssum za Herbarium TubingCnse). Za mednarodni projekt Atlas Floerae Europaeae (Helsinki) je bilo zbrano gradivo O razširjenosti taksonov Sisymbrium, Alliaria, Arabidopsis, I satis. Erysimum. Barbarea. Rorippa. Cardamine, Cardaminops is, A rabiš na celotnem osrednjem delu Balkanskega polotoka. Gradivo bo izšlo v 10. zvezku imenovanega dela.
Smrekovi gozdovi (dr, Mitja Zupančič)
Končana j e glavna si ntetič na tabela, ki /d ružuje 22 anal i t ičn i h tabel, s katerim i j e predstavljen i h 20 smrekovih asociacij oziroma geografskih variant Slovenije. Za Slovenijo je novih 13 asociacij oziroma geografski h variant, 7 asociacij paje korigi ranih oziroma emendiranih. Hkrati sta izdelani sintetični tabeli asociacij Bazzanio-Piceetum s. lat. in Sphagna- -Piceetum s. lat. za evropski prostor. Prva vsebuje 9, druga 18 analitičnih tabel, Vsestranske primerjave (nekaj jih
moramo še narediti) naših in evropskih smrekovih fitocenoz nam bodo nazorno pokazale in ovrednotilo njihovo sinsistematsko pripadnost. V prvi fazi bomo monografsko obdelali naSe smrekove fitocenoze.
Ruševja in macesnavje (dr. Mitja Zupančič, mag. Igor Dakskobler, Vinko Žagar, akademik dr. Ernest Mayer)
Raziskave ruševjase nadaljujejo v Karavankah (Železnica, Koroška Mala Kepa, DovSka baba). Obdelali smo še nekaj preostalih lokacij v Julijskih Alpah (Planica, Tamar). Naredili smo pilotsko raziskavo v Kamniško-Savinjski h Alpah (Kalce, Ovčarija) zaradi ekskurzij na to območje ob mednarodnem zborovanju v Ljubljani, ki bo prihodnje leto. Izdelali smo 20 fitoccnoloških popisov, tako da jih imamo sedaj že nekaj manj kot 100. Nadaljujemo z računalniško obdelavo nabranega gradiva.
Na severnih pobočjih Poreznasmo našli ostanke macesnovja, kije floristično in fiziognomsko podobno subasoeiaciji Rhodothamno-Rhododendretum (Aichinger 1933) Rt,-BI. et Siss. 1939 laricetosum Treguhov (1957 nom. nud.) 1962. Ugotovili smo, daje to macesnovje trajen ali prehoden sukcesijski stadij na ekstremnih rastiščih v pasu jeJovo-bukovih in visokogorskih bukovih gozdov. Podobne macesnove gozdove raziskujemo tudi na pobočjih Grušnice nad dolino Tolminke in na pobočjih Jelovice pri Soteski,
Fitogeografika delitev Slovence (dr, Milja Zupančič, Vinko Žagar)
P red dinarski pod sektor (predd i narsko območje) ilirske fin me province Slovenije smo delili na nove distrikte: idrijsko-nolranjski, polhograjski, iški, severov zhodnodo I enjs ki (bohorsko-ku mski) in j ugo vzh od nod o Ecnjsk i (kočevsko-go rjan ski). V preddin arskem območj u smo oddef i I i Še osrednjedolenjski distrikt, ki ga uvrščamo v srednjeevropsko provinco. Korigirali smo fitogeografsko mejo predd inarskega podsektorja na severovzhodnem delu med štajersko-korošk im in severovzhodu odo lenj ski m (boh orsko- ku mski m) di stri ktom ter na severovzhodnem delu med kranjskim in zahodnodolenjskim d i str ik lom. Nova razmejitev preddinarskega podsektorja n am j t n aieko val a natančnejšo razdelitev severozahodnodinarskega podsektorja še na dva nova dislrikta: krimskega in mokrško-goteniškega.
Bukovi gozdovi (mag. Igor Dakskobler, dr. Lojze Marinček, akademik dr. Ernest Mayer) Na območju AvškeOsojnice, Kanalskega vrha. KambreŠkega, Kanalskega Kolovrata in v dolini Idrije smo nadaljevali s proučevanjem asociacij Lamio orvalae Fageium Seslerio autumnalis-Fagetum in Quereo-Luzulo-Fagetum. Nad dolino Idrije smo našli še pTeccj ohranjenih gozdov združbe Omithogalo-Fagetum. Ta asociacija je bila že opisana (Marinčeketall. 1990), vendar bomo morali obstoječo tabelo dopolniti in preurediti. Na Tolminskem, v dolinah Bače, Zadlaščice in Tolminke ter na pobočjih Breginjskega Stola in na grebenu Polovnika, smo razi skoval i asociacij i A b ieti-Fagemmpraealpinum i n Polysticho lonchitis-Fagetum. Na se vem ih pobočj ih Porezna, nad B atavo pri Podb rdu, smo op isal i novo v arianto p redal pskih visokogorski h bukovih gozdov Fagetum altimontanum praealpinum var, Cortusa matthioli, V dinarskem območju (Kočevsko) smo nadaljevali s preučevanjem altimonlanskih bukovih gozdov,
Gozdovi črnega gabra (mag. Igor Dakskobler)
Na Tolminskem ter nad dolino Idrije smo zbirali gradivo o južnoalpski asociaciji Seslerio variae-Osiryetum (sin. Ostryo-Fraxineium orni).
Visoke steblike in obvodna vegetacija (mag, Igor Dakskobler, akademik T,mest Mayer, mag Andraž Čami)
Na pobočj i h Črnega vrh a (13 77 m), v se ve rnem predgorj u Po rezn a, smo od kri I i novo nah aj al 15če evroazijske gorske vrste Cor tusa matthioli. Preučili smo floro in vegetacij o lega območja in med drugim opisali novo asociacijo Cortuso-Adenostyletum glabrae.
Popisali smo /družbe zvez Filipenduiion uimariae Segal 1966 in Senecion/Juviotilis R, Tx, ((947)1950 em. R Tx. 1967 na Krikem polju. Ugotovili smo 5 združb iz zveze visokih steblik in 1 obvodno združbo.
Poplavni in obrežni gozdovi ter vegetacija kolüevkíÚT Marko Accetto) Nadaljevali smo s preučevanji gozdnih združb v nižinskih gozdovih Pomurja in Krške kotline in deloma na Kočevskem, V Kriki kotlini (Krakovski gozd) smo na osnovi 11 popisov opisali novosubasociacijo/'jfi;£ÍDsre//ano-í)uerí;erum leucojetosum aestivi. Razen tega smo nadaljevali s preučevanjem zgodnjcspomladanskega aspekta združbe Querco roboris-Carpinetum, pri čemer smo v kratkem času (tri dni) dvakrat popisali vsa popisna mesta te asociacije od Pomutja do Krške kotline.
V	Kočevskem Rogu smo dopolnili vegetacijske popise v subalpinskih smrekovjih v koliševkah. Pri tem delu je sodeloval tudi prof. dr. Franc Ratič, ki je opisal floro liSajev v Podsteniški in Rožeški ko I i še vk i. V zahodni Kočevski (Uorovška, Goteniška in Velika gora) so bila v treh koliševkah opisana še tri nova subalpinska smrekov]a m najdena nova nahajališča doslej Še ne v ccloti preučene združbe Abietl-Ficeetum dinar icum, ki smo j o popisali na 16 mestih. Pri tem so bila odkrita tudi nova najdišča endemične vrste Campanulajustiniana Wit, Determinirane so bile Številne mahov ne vrste in tabelarno obdelano zbrano popisno gradivo. Jelovo-bukovi in jelavigozdovi (dr. Lojze Marinček)
Vegetacijsko in flori stično smo preučili pragozd Šumikna Pohorju. V njem prevladuje združba Lmulo-Abieti-Fagetum 11, Mayer 1969 praeatpinum Marinček 1979 galietosum rotundi/olii Marinček & Dakskoblcr 1988 v ar. Luzula albida, v kateri smo opisali dve novi sub varianti: subvar, Luzula sylvatica In sub var Hypnum cupressiforme Tonalitne bloke na obeh bregovih Lobnice porašča jelov gozd, ki smo ga opisali kot novo asociacijo ffttracio rotundatF Abietetum. To novo združbo smo členili na dve varianti: var. Avenella flexuosa in var. Doronicum austriaeum.
Gozdovi plemenitih listavcev (dr. Lojze Marmček)
V	gorskem svetu Kočevske Smo našli lepo ohranjene gozdove plemenitih listavcev. Za njihovo sintaksonomsko opredelitev bodo potrebne nadaljnje fitoccnološke raziskave,
Raziskave, gozdnih obronkov (mag, Andraž Čami)
Obdelali smo vegetacij o gozdnih obronkov v preddinarskem območju Slovenije, Ugotovili smo 11 nitrofilnih robnih združb, 6 tcrmofllnih robnih združb in 8 zastomih združb. Napravili smo potrebno Število popisov in jih bomo v prihodnjem letu uvrstili v fitoccnološke tabele in dokončno ovrednotili tudi v Širšem evropskem prostoru.
Raziskave urbane vegetacije zahodne Jave (mag. Andraž Čami)
Popisovali smo urbano vegetacijo na zahodni Javi, predvsem v Džakarti. Nabrali smo tudi ustrezen herbarij ski material, ki smo ga poslali v do ločitev specialistom. Ko bodo znani rezultati detcrminacij, bomo lahko obdelali naše popise.
Traviščna, močvirna in vodna vegetacija (mag. Andrej Seliškar)
Terenske raziskave se zajele Primorsko, Dolenjsko in Štajersko s Pomurjcm. Posebno pozornost smo namenili preučevanju močvirne in vodne vegetacije, predvsem iz razredov Fkragmitetea, Potamogetonetea, Lemnetea, Isčeto-Nanojuncetea in reda Molinetalia. Ugotovili smo nekaj za Slovenijo novih asociacij, npr, Rumicetum mar i tirni, Cypero-Plantaginetum intermediae, Lindernio-Eleocharitelum, in dopolnjevali gradivo za celovit pregled lovrstne vegetacije pri nas. Močvirno in vodno vegetacijo smo raziskovali na nekaj otokih v Indoneziji. Gradivo je v obdelavi,
Vegetacijska karta Evrope (dr Mitja Zupančič)
Izdelali smo sintezo tekstov k evropski vegetacijski karti za območje osrednjega Balkanskega polotoka.
Paleovegetacijske, karpološke in ksiblomske raziskave (dr. MetkaCuliberg, zunanji sodelavec dr. Alojzij Šereelj)
Nadaljevali smo s pal i no loškimi raziskavami gozdnih tal na Rogu, hkrati pa nabirali vzorce reccntncga pcioda na transektu Grosupljc-Rog-Kočevje. Preiskali smo tudi nove profile iz primorske regije in dobili nekaj novih informacijo postglacialni razširjenosti bukve, Analizirali smo serijo kvartarnih vzorcev iz Podravine.
Antrakotomsko in karpološko smo preiskali material, najden pri izkopavanjih v paleolitskih, neolitskih in halštatskih najdiščih (Divje babe nad Idrijo, jama pri Petrin jah, Šandalja pri Puli, Ajdovska jama; dolenjska gradišča: Cvingcr nad Koriti, Se I a pri Sumberku, Mali vrh pri Giobodolu, Kučar pri Metliki).
Ekologija morskih bentoških alg (dr, Ivka Marija Munda)
Nadaljevanje preučevanja vpliva polucije na podmorsko vegetacijo evlitorala in zgornjega subliLorala v Piranskem zalivu, Preučevanje sprememb v zonaciji, pojavljanja in izginotja nekaterih vodnih vrst, sezonske spremembe vegetacije in sestave vodilnih asociacij. Gojitev zelenih in rjavih vrst alg v različnih medijih in vitro, vpliv na rast in aminokislinsko sestavo. Priprava vzorcev za analize B-vitaniinov v vrsti Fucus virsoides (sezonski potek, razlika med lalusom in rcceptakuli). Liofiiizacija in priprava vzorcev. Vpliv Zn na morfološke spremembe zelenih alg. Ugotavljanje sprememb bentoške vegetacije pod vplivom procesov v pelagičnem sistemu, predvsem amorfnih sluzastih agregacij. Opažanje migracije vrst iz globljih slojev na površino zaradi zvečane turbiditete Opažanje ¡migracije novih vrst v piransko področje, npr. atlantsko-pacifičnc vrste Codium fragile, Preučevanje morfoloških variacij v območju rodu Fucus in primerjalne študije vrst Fucus vesiculosus L,, Fucus serratus L. in Fucus spiralis L. s Helgolanda in bretonske obale.
Favn ¡stične raziskave
Mehkužci - Moiiusea (dr. Jože Bole, mag, Raj ko Slap ni k, Olga Dežman Jokič) Malakološke raziskave so zajele območje osamljenega krasa vzhodne Slovenije. Vzorci za preiskave so bili zhranj v jamah in izvirih na območju PaškegaKozjaka, Stenice, Konjiške gore, Donačke gore, Orlice, Rud niče, Boča, Haloz, Plešivca in južnega roba Pohorja, Primerjalni material vrst iz rodu BeigrandieUa je bil zbran s tipičnih najdišč okoli Dola in Šmame gore. Podzemeljske polže iz družine Horatiidae smo zbirali ob robu Ljubljanskega barja, v Moravški dolini, v okolici Krke, pod Gorjanci in v drugih predelih Dolenjske. Raziskali smo malakološki material močvirskih predelov.
Dopolnjene so bile raziskave malakofavne kočevskega območja naGotenižki gori. Končane so bile raziskave rodu Valtonia v Sloveniji,
Hrošči - Coleoptera (dr. Božidar Drovenik)
Letošnje delo na terenu je bilo razmeroma zelo omejeno. Nadaljevali smo raziskave favne hroStev v Sloveniji. Del raziskav je bil usmerjen v alpski svet Slovenije na rod Cfvysochloa, pokazale SO nekaj zanimivih podatkov O razširjenosti vrst tega rodu broščev. Nadaljevali smo z dodatnimi raziskavami favne hroščev K uma. Jamsko favno smo le malo raziskovali, zato pa je bil poudarek na raziskavah močvirske favne hroščev na Kočevskem in v severovzhodni Sloveniji. Kabinetno delo je obsegalo predvsem prepariranje in urejanje zbirk hrošče v Pripravili smo tudi nekaj del za tisk.
Tardigrada (Marij Čuček)
Nadaljevali smo ekološke in favn i stične raziskave tardigradov, predvsem na zamočvirjenih območjih Slovenije. Našli smo 43 vrst. Nadaljevali smo tudi s preučevanjem dinamike populacije jamskih hroščev v 4 različnih jamah v Sloveniji,
Deževniki ■ Lumbricidae in Megascolecidae; dvojnonoge - Diplopoda (dr. Narcis Mršič) Raziskovali smo deževnike in njihovo ekologijo predvsem na območju zoocenotskih raziskav Poseben poudarek je bil na raziskavah deževnikov kot indikatorjev edafskih dejavnikov, procesov humifikaeije in mineralizacije in stopnje razvoja tal, Dvojnonoge in deževnike smo preučevali na območju Julijskih Alp, Škofje Loke, Idrije in Trnovskega gozda, Megascolecidae in dvojnonoge smo preočevali tod i v Indoneziji.
Plazilci - Repiltia (dr. Narcis Mršič, Staša Tome)
Pri plazilcih smo nadaljevali S preučevanjem speciacijskih procesov v okviru vrst Lacerta melisellensis in Lacerta sicula. Material smo nabirali na otokih severnega in srednjega Jadrana (Komati in skupina otokov pri Rovinju), Pregledovali smo tudi material v pri rod oslo vnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Za prikaz razširjenost i plazilcev in dvoživk v Sloveniji smo pričeli zbirati podatke na terenu in v literaturi. Plazilce smo preučevali tudi v Indoneziji.
Biologija vretenčarjev (Nikolaj Pečenko)
Nadaljujemo z izdelavo magistrskega dela z delovnim naslovom Ureditev Živalskega vrta po bioloških načelih,
Mentorsko delo
-	B. Drovenik je mentor doktorskega dela mag. M are Tabakovič-Toštč iz Sarajeva. Žal zaradi vojne v Bosni še ni prišlo do obrambe doktorske teze.
-	N, MTši č j e mentor R obertu B olj ešiču (d i pl omska naloga), Staši Tome (magi sterij) in Ni n i de Luca v Zagrebu (doktorat).
-	N, Pečenko je bil v sklopu gibanja Znanost mladini in petega srečanja mladih raziskovalcev in mentorjev ljubljanske regije Zaupajmo v lastno ustvarjalnost mentor pri uspešno zaključenih raziskovalnih nalogah Vpliv načina hranjenja na vedenje primatov v ljubljanskem živalskem vrtu. Vedenjejelenjadi v tivolskem vrfu te r pri Tazi sko val n i n a logi Vedenje volkov v živalskem vrrji, ki bo končana v naslednjem šolskem letu,
-	M. Zupančič je mentor 1. Dakskoblerju (doktorat) in A. Čamiju (doktorat).
Druge dejavnosti
-	R. Drovenil: je predsednik Slovenskega entorno loškega, društva Štefana Michielija
-	N . Mišič sodeluj e v proj ektu karti ranja Favna A vertebróla in Vertebrata Evrope za dvoj nonoge in plazilce. Sodeluje kot član v po (ju Biologija.
-	I. Mundaje članica mednarodnega organ i zacij skega odbora za V. I nternal iona! Phycologi cal Congress, Quingdao, Kitajska, v letu 1993.
-	A, Seliškar je član finančne komisije pri projektu Evropske vegetacijske raziskave
-	S, Tome sodeluje pri kartiranju evropske herpetofavne.
-	D Trpin je region alna s vetov alka v komi tej u za kan iranj c fl ore Evrope s sedežem v Helsinkih.
-	M. Zupančič je podpredsedn i k V zhod noalpsko-d i narskega d ruštva za preučevanj e vegetacij e, član redakcijskega kolegija evropske vegetacijske karte, podpredsednik DruStva ekologov Slovenije, predsednik izdajateljskega sveta revije Scopolia, član izdajateljskega sveta Biološkega vestnika, Član odbora za izgradnjo Biološkega središča in Prirodoslovnega muzej a. Član znanstvenega s veta polj a B i o logija, član izvrš i I nega odbora PS ZRO S, b 11 je član organizacijskega odbora simpozija Flora in vegetacija Slovenije,
Sodelovanje z znanstvenimi in drugimi organizacijami Biološki oddelek Biotehniške fakultete, Ljubljana,
Zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana, Novo mesto, Maribor.
Arheološki inštitut Univerze v Ljubljani.
Gozdarski oddelek Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Pokrajinski muzej Koper.
Inštitut za geologijo in mineralne sirovine,
Rudarsko-geološko-nattni fakultet, Zagreb
Prirodoslovno-matematički fakultet, ZagTeb.
Živalski vrl Ljubljana.
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana.
Jersey Wildlife Preservation Trust.
Consortium of Aquariums, Universities and Zoos.
Hrvatski prirodnjački muzej u Zagrebu,
Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani.
Prirodonaučen muzej vo Skopje.
Museo Reg ion al i d i Scienze Naturali, Torino.
Obiski na inštitutu
Dr. Preston Miracle Museum of Anthropology University of Michigan, Ann Arbor, Or, Marianne Schneider, Botanisches Institut, Universität für Bodenkultur, Dunaj. Prof. dr. Lívío Poldini, UniveTsitá di Trieste. Dr. Crista Frank z Dunaja, 23.7.
Študijska potovanja, obiski tujih institucij B Drovenik: Prirodoslovni muzej na Dunaju, 22.2. in 23. 2. A. Čami, N. Pečenko, A, Seliškar, R, SJapnik, S- Tome,
P. Tonkli: Biološka odprava na Novo Gvinejo (trian J aya) in v Indonezijo, t. 9,- 28, 10, L Dakskobler: Botanisches Institut Universität Ilir Bodenkultur, Dunaj, 30.3.- 12, 4. in 10.6,-24.6.(šipendija Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo-izpopolnjevanje pri prof. dr. E, HUblu in prof. dr K, Zukriglu),
L. Mari nick : Botan i sches I nstitut Universität für Bodenkultur, Dunaj ,19.-23.10,- enotedensk i posvet s prof. E- HÛblom, prof. K. Zukriglomin prof. V, Muci no. Problematika: si n takso nom ij a rastlinskih združb južnoalpskcga prostora; Università di Trieste, Instituto Botánico - i 2. 10. (obisk pri prof. L. Poldiniju).
I Munda; Station Biologique Roscoff, Brest, 16,-21, S.; Biologische Anstalt Helgoland, kraj Se raziskovalno delo s pomočjo subvencije Alexander von Humboldt Stiftung, Bonn, in obiski na raziskovalnih ladjah in njihovih laboratorijih: lleincke - Helgoland, Gauss - Hamburg (hidrografía), Poseidon-Institut filr Meereskunde, Kiel, A Ihr« lit Pcnck - Warnemünde, Victor Hansel - Bremerhaven (Institut für Polar und Meeresforschung), 11.- 25.9,; Botanični inštitut Univerze v Trstu, 12 -17. 10,
S. Tome: Naturhistorisches Museum, Dunaj, 15. 115. 2. (štipendija Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo).
Udeležba rta kongresih in delovnih sestankih
-	Letno zborovanje avstrijskih entomologov na Dunaju, 22, 2. in 23. 2.: B. Drovenik.
-	Ecología del paesaggiu e progcttazionc ambiéntale, il ruolo del la phytosociologia, Association amicale de phytosociologie, Societa botan i ca italiana, D i parti mentó di botánica ed ccol ogi a Uni versi tá dcgl i st u d i d i Camerino. Camerino, 19. - 21.3. : (vodenj e sekcije) A. Cani i,
-	Colloquia mediterránea. Approcci metodologici per la definizione delVambiente físico e biologico mediterráneo IV co Ñoqui o. Societa botan i ca italiana, Univers itá degli studi di Lecce, Centro interuniversitatio di cronometría geoastrofisica e paleoradiazione cósmica Lecce, 17,- 19, II.: A, Čami,
-	Seja redakcijskega kolegija evropske vegetacijske karte, Bonn, 8.» 15. 5,: M. Zupančič, A, Seliškar, in Pees, 8,- 14. 9.: M. Zupančič, V. Žagar.
-	6. svetovni kongres o vzreji redkih in ogroženih živali: Vloga živalskih vrtov pri globalnem varstvu narave. Jersey, 4,- 6. 5.: N. PeCenko,
-	Mednarodna konferenca o Dravi. Maribor, 28 - 29. 5.: A. Seliškar, B. Vreš.
-	13. srečanje entomologov sosednjih dežel. Weissbriach, Avstrija, 27,- 28.6,: B. Drovenik, R. Slapnik
-	Mednarodno zborovanje Vzhodnoalpsko-dinarskega dni Siva za preučevanje vegetacije, St, Oswald pri Grafenavu (Bavarski gozd, Nemčija), 6.-9. 7. : M. Accetto, L Dakskobter, L. Marinček, M, Zupančič, V, Žagar.
-	XIV International Seaweed Symposium. BTest/San Malo, 16.- 25. 8.: 1. Munda (predsednik ekološke sekcije).
-	Kongres The challenge to marine biology in a changing woTld na Biologische Anstalt. Helgoland, 12,- 18.9.: L Munda.
-	Mednarodni simpozij Flora in vegetacija Slovenije. Krško, 24,- 26. 9.; M, Accetto, M. Culiberg, A, Čami, L Dakskobler, L, Marinïek, I. Puncer, D. Trpin, B, Vreš, M, Zupančič, V. Žagar.
-	Kongres CIESM, Trst, 12,- 17.10,: L Munda.
-	19. srečanje entomologov sosednjih dežel v Ljubljani,, 24. 10. in 25. 10,: B, Drovenik (organizacija).
» Zborovanje koleopterologov Nemčije v Beutelsbachu pri Siultgartu in Letno zborovanje entomologov iz Hessna v Frankfurtu, 27. 10.- 1, IL: B Drovenik.
PREDAVANJA, REFERATI, POSTERJI
Marko Accetto
Frostbedingte Naturfichtenwálder im Gebieie von Kočevsko. Mednarodno zborovanje Vzhodnoalpsko-d i narskega društva za preučevanje vegetacije. Si. Oswald pri Grafenavu (Nemčija),
Pseudostellario-Quercetunt leucojetosumaestivi subass. nova v Krakovskem gozdu. Simpozij Flora in vegetacija Slovenije. Krško, 24,- 26. 9.
Andraž Čarni
Study of the Succesion Line from "Terraced" Vineyard in NW Istrta. Colloquia mediterránea. Approec i metodo logici per ] a deti n i zi o ne d el l'ambi en te fisi cot bi o lógico med i te tranco IV eollquio. Societa botanic a italiana, Universiti degli studi di lecce. Centro ínteruniveTsitatiodi cronometría geoastro física e paJeoradiazione cósmica. Lecce, 17.19. 1L (Soavtor Mitja Kaligarič.) Združbe zvez Filipendulion uimariae in Senecio» fluviatilis na Krškem polju. Simpozij Flora
in vegetacija Slovenije. Društvo biologov Slovenije, Krško, 24,- 26. 9. Vegetacija gozdnih obronkov v Prehnurju. Šesto srečanje slovenski h botanikov, Ljubljana, 23.
11.	1991
Igor Dakskobler
Razširjenost vrst Lathyrus ve netivi (Mill.) Wohlf, Galeobdohn jiavidum (F. Herm.) Holub in Veratrum nigrum L. V gozdnih združbah na Tolminskem in v srednjem Posočju. Simpozij Flora in vegetacija Slovenije, Krško, 24,- 26,9.
Božidar 11 rov en i k
Ogroženost močvirske favne hroščev v Sloveniji. 19, srečanje entorno logov sosednjih dežel, Ljubljana, 25. 10.
Lojze Mariniek
Urwald Šum i k in Slowenien. Simpozij Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje
vegetacije, St. Oswald (Bavarski gozd), 6.7, Prispevek k poznavanju gozdov plemenitih listavcev v Sloveniji. Simpozij Flora in vegetacija
Slovenije. Krško, 24.- 26. 9, Steile Bósehungen - Überprtijungsgebiet der Ingenieurbiologie. (Soavtorja L. Marinček in F, Šubic.) Simpozij v Vidmu.
Ivka Marija Munda
Changes and degradation of seaweed stands in the Northern adriattc. XIV International
Seaweed Symposium, Brest/San Malo, 16.- 25. 8, Morphological variation and population structure ofFucus species from Helgoland. Kongres The challenge to marine biology in a changing world na Bio logi sche An stal t Helgoland
12,	- 18.9
Association of benthic masive algae from Northern Adriatic (Asociacije mezozojskih alg v
severnem Jadranu). Simpozij Flora in vegetacija Slovenije Krško, 25, 9- . Growth strategies of Fucus virsoides in different media. Kongres CíHSM. Trst, 12,- 17. 10.
Andrej Selištmr
Vpliv vodnih črpališč na vegetacijo Mariborskega otoka Mednarodna konferenca o Dravi. MariboT, 28. 5.
Nacionalni parkovi Indonezije - prirodoznanstvene odlike, organizacija i zaitila. Hrvatsko
ekološko društvo, Zagreb, 17, 12. Biološka odprava na Novo Gvinejo. Prirodoslovno drušlvo Slovenije. Ljubljana, 18. 12, Prispevek k poznavanju flore in vegetacije vlažnih rastišč Slovenije. (Soavtorja D. Trpin in B. Vreš.) Simpozij Flora in vegetacija Slovenije, Krško, 25. 9,
Darinka Trpin
Prispevek k poznavanju flore in vegetacije vlažnih rastišč Slovenje. (Soavtorja A. Seliškar in B. VreŠ ) Simpozij Flora in vegetacija Slovenije, Krško, 25.9.
Branko Vrti
Dravograjsko jezero - ogrožen ekosistem redkih Živalskih in rastlinskih vrst. Mednarodna
konfercnca o Dravi. Maribor, 28. 5. Prispevek k poznavanju flore in vegetacije vlažnih rastišč Slovenije.. (SoavtOija A. Sel: škar in D, Trpin.) Simpozij Flora in vegetacija Slovenije, Krško, 25- 9.
Mitja Zupančič
Über zwei weniger bekannte Urwälder Krokar und Strmec inSlowenien. Mednarodno zborovanje Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije. (Soavtor L Puncer) St. Oswald pri Grafenavu (Nemčija), 6,- 9.7. Novosti o fitogeografski delitvi Slovenije. (Soavtor V. Žagar.) Simpozij Flora in vegetacija
Slovenije. Krško, 25. 9. Termofilne šume meduftca S beskotjenkom (MoUnio-Quercetum pubescentis Šugar 1981) u graničnom području Hrvatske i Slovenije u Istri. (Soavtorji Sugar, J, Trinajst ič, I. Puncer.) Simpozij Flora in vegetacija Slovenije. Krško, 2S. 9.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 330-335.
INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE
Končana je knjiga iz varstva pred ionizirajočim sevanjem v Sloveniji.
Izdelali smo strokovne ocene in napisali recenzije rokopisov in študij:
-	V, Pompc-Kim, M. Primic-Žakelj, A. FeTligor, J. Skrk: Zemljevidi incidence raka v Sloveniji 1978-1987. Onkološki inštitut. Ljubljana.
-	J. Batis, 1. Brglez: Veterinarski terminološki slovar H-K. SAZU. Ljubljana.
-	K, Tarman: Osnove ekologije in ekologija živali. DZS- Ljubljana.
-	Izvedljivost zapiranja NE Krško. SGS. Ljubljana.
-	Procjena ekoloških posljedica zatvaranja NE Krško. Elektrotehniški fakultet Sveučilišta u Zagrebu.
AVDIOVIZUALNI LABORATORIJ
Izdelava videodokomentacije EB SAZU in inštitute ZRC SAZU
-	Inštitut za arheologijo: 24. 3., 8. 7., 9.7., 15. 7.
-	Inštitut za medicinske vede: 6 montažnih seans
-	Inštitut za slovensko narodopisje: 19. 2„ 20. 2., 24, 2„ 9. 3., 17. 3., 9. 5., 16. 5„ 17. 5., 29, 2„ 18. 12.
-	Paleontološki inštitut Ivana Rakovca: 17, 4.
-	SAZU: 15, 4,f 15, 5„ 11, 6., 22. 6.
-	Zbirka videodokumentacije: 30. L, 14.2.,21.2., 7.4., 12.5., 17.9., 15.10., 16, 10 ,22.-24. 6.
Delo za zunanje naročnike
-	Arhiv Slovenije (videomontaža)
-	Klinični center (videomontaža)
-	Tehniški muzej Slovenije (videofilm)
-	Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (vldeofilm).
V celoti se je Zbirka videodokumentacije povečala za 77 enot in zdaj šteje 388 enot. Iz pridobljenega gradiva je bilo zmonttranih 7 videofilmov (prim, videografljo AVL),
Foto laboratorij
Izdelanih je bilo 5.541 ¡Smo-belih Fotografij, narejenih 3,700 posnetkov (barvnih, čmo-belih) vseh formatov.
Sodelovanje v mednarodnih združenjih
N. Križnar je član Komisije za vizualno antropologijo pri Mednarodni uniji antropoloških in etnoloških znanosti (IUAES) s sedežem v MontTcalu,
Udeležba na konferencah in festivalih
-	The Second Amsterdam Conference on Visual Sociology and Anthropology. Byes Across the Water. Amsterdam, 24,- 27. 6,: N. Križnar
-	VI Rassegna Internationaledi Documentari Etnograflci e Antropologici. Nuoro, 6.-10. 10.: N. Križnar.
PREDAVANJA, REFERATI Naško Kriinar
Vizualne raziskave v etnologiji. Oddelek za etnologijo Filozofske fakultete, podiplomski študij.
Ljubljana, 8. in 12. 2, Etnografskifdm, Svobodna katedra Študentov etnologije, Ljubljana, 28. 5. Visual Symbols of National identity. Ific Second Amsterdam Conference. Eyes Across the
Water. Amsterdam, 25, 6. Uporaba viden pri znanstvenem raziskovanju SeminuT za učitelje Zgodovine, Šolski muzej Ljubljana. 16,9,
Cosmic Mountain. Okrogla miza: Montagnc. spazio del I a communicazione, Rassegna
[nternazinnale d i Documcnrari Etnografiei e Antropologict, Nuoro, 9. 10. Uporaba vizualne dokumentacije v arhitekturi Mednarodni raziskovalni tabor, Podsrcda, 26-
to.
Božič, zimski kres. Muzej za no vej So zgodovino. Celje, 2. 12, BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALA JE NA STRANEH 335-336,
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1992
Kratice za oznake bibliografskih enor:
B = bibliografija (bibliography)
Čp = članek, poljudnoznanstveni (article, popular)
Čs — članek, strokovni (article, professional)
Či = članek, znanstveni (article, scientific)
E - elaborat (mimeo copy)
Kb - knjiga, bibliografska (volume, bibliographic)
Kb-u = ureditev bibliografske knjige (editor of a bibliographic volume)
Kp = knjiga, poljudnoznanstvena (volume, popular)
Kp-u - ureditev poljudnoznanstvene knjige (editor of a popular volume)
Ks = knj iga, strokovna ( vol ume professional)
Ks-u ureditev strokovne knjige (editor of a professional volume)
Kz — knjiga, znanstvena (volume, scientific)
Kz-u = ureditev znanstvene knjige (editoT of a professional volume)
O = ocena (rcwiev)
P = poročilo (report)
R = razprava (treatise, dissertation)
Redkejše, specifične zvrsti, npr. intervju, nekrolog, polemika, so označene neokrajšano.
INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA Frančiška Bcncdik
Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas, Serijafonetiko-grammatičeskaja. Vypusk2a. Refleksi c.Moskva, 1990. -[izšlo 1991] (Sodelavka.) Kz Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas Serija fonetiko-grammatičeskaja. lypusk 2b. Rejleksyq
Wroclaw, 1990 - fizšlo 1992,] (Sodelavka.)Kz Samo otrokom je dovoljeno ... - Delo 20.2.1992, (Književni lisli.) Polemika
Varja Cvetko Orcšnik
K Miklošičevim razlagam pri samostainiški in pridevniški sklanjatvi in njegovi panonski
teoriji,- Miklošičev zbornik, 1992, sir. 229-245. R H kritikam Ramovševe interpretacije Brižirtskih spomenikov: Otzlodeine oblazti; od fzlauui bo fige,- Slavistična revija, 40, 1992, str. 269-289. Čz
Mi tka Furlan
Miklošičev etimološki slovar v luči sodobnega raziskovanja slovanskega besedja. - Miklošičev zbornik, 1992, sir. 329-338. Čz
Milena Hajnšek H o Iz
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstveno-raziskovainega centra SAZU,- Jezik in slovstvo, 37, 1991/92, str. 125-130. P
Janez Keber
Pes in mačka - Družinska pTatika 1993, str. 132-133. Čs Ob slovenskem imenoslovju,- Mladika, 7, 1992,155-156. Čs
Tke Origin of Slovene Surnames- Slovenija, 6,1992/93, št.2, str. 47-49; št.4, str, 48-49. Čs Majda Merge
Dvovidskost kot ena od značilnosti vidskega sistema v jeziku slovenskih protestantskih piscev.-Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 1, 1991, sir. 110-128. Čz
Jakob MiiHer
Metod Miha, - Lojze Štrubelj: Iz prakorenin v drevo današnjih dni, 1992, str,306-308, Čs Domoznanec Josip Svigeij (1871-193?).• Zbornik občine Cirosuplje, 17, 1992, str. 15-16. Čs Kovači trt kovačije v dobrepoljski dolini,- Zbornik občine Grosuplje, 17,1992, sir. 107-1 i 6. Čs Janez Perovšek-Pelko. Ob 70detnici,- Zbornik občine Grosuplje, 17, 1992, str. 1S9-190. Čs Josip Švigelj: Kraj no imenje v poliški hipmji, -Zhomik občine Grosuplje, 17, 1992, str, 191-195. (Uvodin ureditev.)Čs
Jožica Narai Šrekl
Sinonimi vjeziku Jurija Dalmatina (izvor, pomenske in stilne funkcije).- Jezik in slovstvo, 37,
1991/92, str. 161-163. Čs Kristina Trobec, Pesem je moja njiva.- Dialogi, 28, 1992, št, 5, sir. 47-49. O
Vladimir Nartnik
Ženski liki v j/ovpruiem ljudskem izročilu o kralju Matjažu - Posvetovanje Matjaža Korvina,
1991, str. 30-34. Čs
Poskus medmetne izpeljave naklonov in načinov.- Slava, J, 1991, str. 89-94. Čs Podlaga in razsežnosti ponavljanja predlogov - Slava. 5, 1991, str, 95-102, Čs Perečenje priimkov in imenv ljudskih pesmih o Lambergarju,- Slava, 5,1991, str, 118-122. Čs Od desete hčere do kralja Matjaža.- Slava, 5, 1991, str, 123-129. Čs Oblikovne posebnosti hiinih imen v Vrtanjih Goricah- Jezik in slovstvo, 37,1991 /92, str, 157160. Čs
Ob sedemdesetletnici akademika Franca Jakopina,- Jezik in slovstvo, 37,1991/92, sir, 83-85.
Čs
Poskus glagolično-latiničnega prepisa Brižinskih besedil - Slava, 6, 1992/93, str. 32-34. Čs
Iskani bti slovo.- Slava, 6. 1992/93, str. 44-49. Čs
Eke bi dab našb ne sbgrašilb,- Slava, 6, 1992/93, str. 50-55, Čs
Slovenistika na tujih univerzah,- Zbornik slavističnega društva Slovenije, 2,1992, str. 191-197. P
Francka Prem k
Korenine slovenskihpsalmov,- Ljubljana, Trubarjevo društvo. 1992, 752 str. Kz Marko Snoj
K preučevanju starejših nominalnih kompozit: psi *drozdb in *strb Inadb- Miklošičev zbornik, 1992, str. 193-200. Čz
Silvo Torka r
Namesto srbohrvaščine. - Delo 10.6,1992, Čp
Hem ingway in Soška fronta - Delo 12,11,1992, (Književni I i sli.) Čp
Peter Weiss
Ignac Orožen o cerkvi in», Primoža in Felicijana,- Savinjske novicc, 1992, št, I, str. 15, (Uvod,
prevod in opombe.) Čp Ignac Orožen o Bočni. - Savinjske novice, 1992, št.2, str. 12. (Uvod, prevod, opombe.) Čp Zračenje fiktivnih potnih nalogov na ZRC SAZU,- Slovenec, 9,3.1992. Čp Poskusni snopič novega gozdarskega slovarja-lezik in slovstvo, 37,1991/92, str, 239-242.0 Beseda ni konj, lepa še celo ne (kakršen ogovor, takšen odgovor).- Delo 13.2.1992, (Književni listi.) Polemika
Vprašali ni greh, ne vprašati pa je.- Delo 2.7,1992. (Književni listi.) Polemika
INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO Mitja H roda r
Mezoltiska najdišče PodČrmukijopri Šembijah. - Arheološki vestnik, 43,1992, str, 23-36. Čz Slavko Ciglencf ki
Polis Norikon. Poznoantične višinske utrdbe med Celjem in Brežicami,- Pod sreda, Zavod
Spominski park Trebče. 1992, 89 str. Ks Forgotten Monuments of the Mysterious Millenium - Slovenija, 6, 1992, St. 6, str. 36-40. Čs
Janez L) i rj er
Divje babe 1 - pesku s uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v paleolitski arheologiji ¡V. Posamično najdem zobje jamskega medveda,- Arheološki vestnik, 43, 1992, str. 7-22. (Soavtorji Ivan Türk, Irena Debeljak in Dum Huber.) Čs "Krapinski kanibalizem, kult lobanj in pokopi. " Primerjalna tafonomska analiza fosilnih ostankov vrste Homo sapiens neanderthalensis iz K rapine (Hrvaška).- Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji, 19, 1991 (1992), str. 131'144. (Soavtor Ivan Türk.) Čs
Janez Dular
Zgodovina raziskovanj železnodobnih naselij in poselitve v osrednji Sloveniji.- Arheološki vestni k ,43, 1992, str. 37-52. Čz
Jana Horvat
Boris llakavae: Burnum II.- Arheološki vestnik, 42, 1991, str. 244. O Conspectusformarum terrae sigilatae italicomodoconfectae. - Arheološki vestnik, 42, 1991, Str. 244. O,
Rimsko steklo Argyruntuma- Naši razgledi, 40, 1991, str. 719. O Roman Frontier Studies 1989.- Arheloški vestnik, 43, 1992, str. 215. O Rimska trdnjava pri Loč ici ob Savinji in načrtovanje avtoceste,- Delo 14 1,1992 (Sobotna priloga.) Čp
Rimski iegijski tabor pri Ločici ob Savinji: Hitre ceste naj upoštevajo dragocenosti iz
preteklostiDelo 15.4 Î 992. (Znanje za razvoj.) Čp Rimski vojaški tabor pri Ločici ob Savinji. - Slovenec 30. 4,1992; Novi tednik, tnaj 1992. Čp
France Leben
Veliki zjot, bakreno- in bronastodobnojamsko bivališče v Beli krajini-Poročilo o raziskovanju pal eo I i ta, neolita in eneolita v Sloveniji, 19, 1991 (1992), str. 169-191. Čz
Andrej PJeterski
Zamujene priložnosti. Razmislek o knjigi Damjana J. Ovsca: Slovanska mitologija in verovanje. Ljubljana /»A-Naši razgledi. 41, 1992, str. 484-485, O
Marjeta Sasel Kos
Sententiae in the Agricola ofTacitus - Živa antika, 40, 1990 [1992], str. 83-109, Čz Draco and the Survival of the Serpent Cuit in the Central Balkans.- Tyche (Wien) 6, 1991, str. 183-192, cab. 13. Čz
M Aurelius Bassus, Eques Romanus, from Mursa- Zeitschrift lut Papyrologie und Epigraphik
(Bonn) 91,1992, str, 176-182, lab. Va. Čz Boginja Ekorna v Emoni.- Zgodovinski časopis, 46, 1992, str. 5-12. Čz I, Bojanovski, Bosna i Hercegovina u antičko doba - Arheološki vestnik, 43,1992, Str , 219-220. O
G. /. Gregori, Bresaa romana - Arheološki vestnik, 43, 1992, str 220-221. O Supplementa Italien, n.s. 7,- Arheološki vestnik, 43, 1992, str, 22L O
Sneža Tccco Hvala
Utrjena prazgodovinska naselja v Mire ns ki in TemeniŠki dolini- Arheološki vestnik, 42,1991,
Str. 65-198. (Soavtoiji Janez Dular, Borut Križ, Drago S volj Jak.) Čz A. Pleterski, Etnogeneza Slovanov. Obris trenutnega stanja arheoloških raziifcjv,-Zgodovinski časopis, 46, 1992, str. 274-275. O
Ivan Türk
"Krapinski kanibalizem, kult lobanj in pokopi " Primerjalna tafonomska analiza fosilnih ostankov vrste Homo sapiens neanderthalensis iz Krapine (Hrvaška).- Poročilo 0 razi skovanj u paleo I i ta, neol i ta in en eol ita v Slovenij i, ] 9, 1991 (1992), str. 131-144, (Soavtor Janez Dirjcc.) Čs Divje babe I - poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v paleolitski arheologiji. IV Posamično najdeni zobje jamskega medveda - Arheološki vestnik. 43. 1992, str. 7-22. (Soavtorji Janez Dirjec, Irena Debeljak, Duro Huber.) Čs Živalskipridatki izžganih keltsko-rimskih grobov na grobišču Novo mesto - Betetov vrt- Tone
Knez; Novo mesto II, keltsko rimsko grobišče, 1992, str. 103-105. Čs Luu Tran Tiev: Palaeolithic Pebble Industries in Europe,- Arheološki vestnik, 43,1992, str, 211.0
Divje babe l Izkopavanja 1992,- 1992, 27 str, + priloge. (ArheoloSki inštitut ZRC S AZU, Ljubljana.) t!
ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA Stane Graitda
Hranilnica in posojilnicavŠt. Petru pri Novem mestu - Krekov simpozij v Rimu, 1992, Str, 142159, R
Ob izteku Miklošičevega leta.- Dialogi, 28,1992, št.2, str. 76-79. Čs
Krško; Leskovec; Ljubljanska kreditna banka; Marčna revolucija. - Enciklopedija Slovenije, 6, I992.4ČS.
Simpozij o Janezu E. Kreku v Rimu - Primorska srečanja, 17, 1992, str. 339-340. Čs Ludvik Tončič, Tiskarstvo na Dolenjskem. Novo mesto 1989,- Kronika, 39, 1991, str. 92-93, O
Štiri dragocene publikacije Aleksandra Videčnika,- Zgodovinski časopis, 45, 1991, str, 681682.0
Sergij Vilfan, Uvod v pravno zgodovino,- Zgodovinski časopis, 46, 1992, Str, 129. O Miklošičev zbornik.- Zgodovinski časopis^ 46, 1992, str, 138-139. O Stavka Lolar, Stare gostilne in gostilničarji v novomeški občini - Zgodovinski časopis, 46, 1992, sir. 291-292.0
Eva Holz
Ivan Žnideršič - Primorski slovenski biografski leksikon, zv. 18, 1992. Čs Zbornikzazgodovino naravoslovja in tehnike 1 / ,-Zgodovinski časopis, 46,1992, str, 292-293. O
Dušan Kos
Herwig IVeigt, Materialien zur Geschichte des ritte r massigen Adels im südwestlichen Österreich unter der Enns im 13. und 14.Jahrhundert.~ Zgodovinski časopis, 46, 1992, str. 419421. ČS
Branko Miruiií
Con I ribati per una rassegna della presenza storica degli Slove m ne/I'Isontina.- Etnía e
sviluppo (Garizia) 1992, str. 15-21, R Publicist Ljudevit Furlani. Ob 80-letnici smrti,- Jadranski koledar 1993, str. 81-88. R Krščanski social is ti rta Primorskem v Krekovem času,- Krekov simpozij V Rimu, 1992, Str. 188194. R
O nekaterih internacionalnih pobudah na Goriškem v dvajsetih letih,- La mittdeuropa negi i
anni venti: cultura e socict h (Gorizia) 1992, str. 247-250. R Na Šentviški planoti pred sto leti,- Zbornik Šentviške planote, 1992, str. 35-42. R Andrej Marušič, Moja doba in podoba,- Gorica, Goriška Mohoijeva družba. 1991, 159 Str, (Uvod, str. 5-S; Andrej MarušiE, str. 131-147; bibliografija objav Andreja Marušiča -izbor, str. 149-156; Opombe, str. 95-108, 112-113,117, 128-130.) 3Čs + B Kristan Cvetko Anton, Krmirt; Laginja Matko/ Lavrič Karelr Lega nazionale. Londonski pakt,
Marchetti Giuseppe,- Enciklopedija Slovenije, 6, 1992. 7Čs Zgodovina in zgodovinska veda ob zahodni meji v letu ¡990,- Kronika, 39, 1991, str, 77-81, Čs
Zucchiati Jožef, Žiberna Joško; Žnidaršič Andrej; Abramič Jernej, Bajt Ivan; Bannes Janez, Bašin Danilo; Birsa Josip; Bisanti Paolo; BiteSnik Bogomil; Bizjak (druiina); Bizjak Janez; Blažir han; Bressan Aldo, Bradamante Mihovih Bolho Leopold,- Primorski biografski leksikon (Gorica), zv.18, 1992. I6Čs
Darja MiheliC
Primer finančnega načrtovanja letnega proračuna v istrskem mestu. - Acta historico-oeconom ica
lugoslaviac (Zagreb) 17, 1990, str. 119-126. R La vita quotidiana a Pirano agli inizidelSeicento,- Studi Goriziatli (Gorizia) 74, 1991, Str. 3958, R
Hazard v somraku preteklosti. - An nales, 2,1992, str. 103-108 R Piranska razglednica iz prvih desetletij 17. stoletja,- Anuales, 2, 1992, str. 257-266. R Jezuit Marko Hanžič. v luči svoje koroške zgodovine. - Jezuiti na Slovenskem, 1992, str. 207212, (RedovniStvo na Slovenskem, 3 ) R Mesto Martina Bavčerja v zgodovinopisju njegove dobe,- Koledar GoriSkc Mohorjeve družbe
(Gorica) 1993, str, 86-94. R Chartularium Piranense Camilla de Franceschija in Códice Diplomático Istriano P tetra
Kandlerjo,- Zgodovinski Časopis, 46, 1992. str 109-111 R Manufaktura,- Enciklopedija Slovenije, 6, 1992. Čs [Recenzija.]- Darko Darovec: Pregled zgodovine Istre, 1992, zavihek. O
Bozo Otorepec
Obnovljena je "grbovna cerkev".- Delo 28.4,1992, Čs
Kronologija; Lambergi; Listina; Latinica; Logatec,- Enciklopedija Slovenije, 6, 1992. 5 ČS
Vincenc Raji p
Protireformacija v župniji Skocijan,- Bogoslovni vestnik, 52, 1992, 51.1/2, Str. 65-71, R Ukinitev jezuitskega reda na Slovenskem,- Jezuiti na Slovenskem, 1992, str. 255-274.
(Rcdovništvo na Slovenskem, 3.) R Slovenska krščanskosocialna zveza s posebnim ozirom na Slovensko krščanskosocialno zvezo
za Štajersko,- Krekov simpozij, 1992, str. 160-173. R Ob 31 oktobru, dnevu reformacije - Delo 30.10,1992. Čs
Kriievci pri Ljutomeru; Lenart v Slovenskih goricah; Maksimilijan L; Maksimilijan II.-
Eneiklopedija Slovenije, 6, 1992. 4 Čs Jegličev simpozij v Rimu - Prispevki za novejšo zgodovino, 32, 1992, str. 240-241. P Simpozij "Katoliška obnova in protireformacija v notranjeavstrijskih deželah 1564-1628".-Zgodovinski časopis. 46, 1992, sir. 403-405, P
Petra Svoljiak
Utrinek iz slovenske begunske zgodovine,- Primorska srečanja, 17, 1992, sir, 724-726. Čs Velika pozornost do Primorske. Novi izsledki v zadnji številki Zgodovinskega časopisa.-
Primorski dnevnik 18.3,1992. Čs Bagatej Franc.- Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica), zv, L 8, 1992. Čs Vasja Klavora, Plavi Križ, Soška fronta: Bovec 1915-1917. Koper 1991- Zgodovinski časopis, 46, 1992, str. 142-143, O
Janez Šum rada
Kandlerjev Códice Diplomático Istriano in Kosovo Gradivo za zgodavino Slovencev. -
Zgodovinski časopis, 46, 1992, str. 249-253. R Ljubljanski kongres; Lož; Lunevitlski mir.- Enciklopedija Slovenije, 6, 1992. 3 Čs Katoliška obnova in protireformacija v notranjeavstrijskih deželah 1564-1628,- Zgodovinski
časopis, 46, 1992, str. 261-263. P Videokaseia Celje,- TVS 1992
l) M ET MOST NOZGODOV IN S KJ INŠTITUT FRANCETA STELETA
Emil i jan Cevc Glej str, 68.
Ana Lavrič
Oltar jv. Frančiška Ksaverja pri ljubljanskih jezuitih - nova dognanja - Jezuiti na Slovenskem, 1992, str. 119-135. (Redovništvo na Slovenskem, 3; soavtor Blaž Kesmati.) R Vloga ljubljanskih škofov Janeza Tavčarja in Tomaža Hrena v likovni umetnosti katoliške obnoveBogoslovni vestni k, 52. 1992, Št. 1/2, str 99-109. Čs
Damjan PrelovSek
Josef Plečnik 1872-1957. Arch itectura perennis. - Salzbu rg-W ien, Residcnz Vcrlag, 1992,340 str. Kz
Žale arhitekta Jožeta Plečnika. - Ljub Ij ana, Mesto. 1992, 159 str. {Soavtor VI asto Kopač.) Ks L''architettura sacra di Jože Plečnik,- Archilettura c spazio sacro nella moderni a (Venezia)
1992, str. 133-139. Čs Jože Plečnik (1872-1957).- Dom in svet, Zbornik, 5, 1992, str. 150-154. Čs Krka (.umetnostni spomeniki); Limbarska Gora {umetnostni spomeniki).' Enciklopedija
Slovenije, 6, 1992. 2 Čs Jože Plečnik: Kraljevi lovski dvorec - The Hunting Lodge,- Piran es i, i, 1992, št, 2, str. 8-18. Čs
Antoni Gaudid£ Jože Plečnik: vzporednice = paral.letismes = parallels. - Ljubljana, 1992, sir
{Katalog, Narodna galerija]. Čs Monografija o Jožetu Plečniku.- Slovenec 20.6.1992. O Barbarmranje arhitekture Ljubljane,- Slovence 10 12,1992, P
Hlsi, Resman
Enciklopedija Slovenije. 6. knjiga- Ljubljana, Mladi nska knj iga_ 1992. X V + 416 str. (IJ redn ik
za likovno umetnost.) Ks-u Oltar sv. Frančiška Ksaverja pri ljubljanskih jezuitih - nova dognanja,-Jezuiti na Slovenskem, 1992, str. 119-135. (Redo vništvo na SI o v cnskem, 3; soavtOTi ca Ana Lavrič.) K Križna gora (umetnostni spomeniki): Krum/ierk (umetnostni spomeniki); Kuren (umetnostni spornem kij: Lesce (,umetnostni spomeniki); Leše (umetnostni spomeniki): Mače (umetnostni spomeniki).- Enciklopedija Slovenije, 6, 1992, 6 Čs
MUZI KO LOŠKI INŠTITUT Tomaž Fagancl
JanezKrstnik Dolar: Missa sopra la bergamasca,- Ljubljana, SAZU. 1992, XVI11 + 200 str,
(Monumcnla artis musicae Sloveniac, 22; transkripcija in revizija) Kz Psalmske skladbe Janeza Krstnika Dolarja - Rado vi Zavoda za znanstveni rad (Varaždin)
1990-1991, zv.4/5, str, 183-196. R Teoretične osnove arttkulacije, deklamacije in izvajalske manire sredi IS. stoletja - Muzikološki
zbornik, 28, 1992, str 25-34. R Koncert komornega ansambla Slovenicum 15, //.-[Koncertni I i stj Ljubljana, Festival, 12 str. J Čs
Koncert komornega ansambla Slovenicum 20. 12,-[Koncertni list] Ljubljana, Festival, [2 str. J
Čs
150 let od rojstva Antona Hajdriha - Naši zbori, 44, 1992, št 1/2, str. 3-4. Čs
50 let od smrti Gojmira Kreka - Naši zbori, 44,1992, 513/5, stT. 44-45. Čs
Frank Martin in njegova maša,- [Spremno besedilo za gramofonsko ploščo] Ljubljana,
Ljubljanski mad rigal isti, 1992, CD LM 001 [2 str.] Čs Edo Skulj, Gallusov katalog,- Naši zbori, 44, 1992, št. 3/5, str 53. O Zborovski dogodki v Ljubljani, oktober- december 199 L- Naši zbori, 43,1991, št, 5/6, str. 126127. P
Kronika zborovskih koncertov v Ljubljani, januar -junij 1992. - Naši zbori, 44, 1992, št. 1/2, str. 10. P
Kronika zborovskih koncertov v Ljubljani, julij-december 1992. -Naši zbori, 44, 1992, št. 3/ 5, str. 53-54. P
Ivan Klemen j if
Rod in ljubljanska leta Franca Potiinija - Muzikoloiki zbornik, 28, 1992, str. 73-91, R Krek Gojmir Gregor; Kumer Zmaga - Enciklopedija Slovenije, 6, 1992. 2 čs Marij Kogoj kot narodna vrednota - Slovenec 15.10,1992, Čs
100th Anniversary of the birth of the composer Marij Kogoj - MM Slovenija, 12. 1992, St. 4 (oktober), str, 3. Čp
Danilo Pokom
Gallus Camiotui in evropski renesansa Mednarodni simpozij = Gallus Carmohu und die europäische Renaissance. Internationale Tagung, //.-Ljubljana, S AZU. 1992,288 sir. (sourednik.) Kz-u
Jam? Krstnik Dolar: Missa sopra la bergamasca. Transkripcija in revizija Torna! Faganel.-Ljubljana, S AZU, 1992, XV11I + 200 str. (Monumenta artis musicae Slovcniae, 22; sourednik) Kz-u
Jurij Snoj
ljubljanski prepis traktatov G vi d o na Aretinskega. - MuzikoloSki zbornik, 28, 1992,str,63-71. R
Muzikohški vidik Stiškega rokopisaStiški rokopis. Študije, 1992, str, 55-62 (Monumenta Slovenica. 2.) R
INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE
Frann Bern «k
Glej str. 66-67.
Franca Buttolo
Kako bo mogoče opredeliti katoliški ekspresionizem? Ob stoletnici dr. Ivana Dornika (1892-
¡968).- Delo 23.1.1992. (Književni listi.) Čs Žrtvovani najboljši predstavnik marksistične kritike in esejistike? Ob 80-letnici rojstva Iva
Brnčiča (1912-1943) - Delo 27.2.1992, (Književni listi.) Čs Med M. Krležo in E. Kardeljem. O Ivu Brnčiču,- Delo 9.4. 1992. (Književni listi.) Čs Malavašič Franc. - Enciklopedija Slovenije, 6, 1992, Čs
Fantastika in realizem v noveli Zanka Narteja Velikonje. Ob pripovednikov/ stoletnici rojstva.-
lezik in slovstvo, 37, 1991/92, str. 32-34. čs Slovenski katoliški ekspresionizem in filozofija življenja. Utrine k ob 60-letnici rojstva dr. Frana Čibeja (1901-1929) in 70-letnici Almanaha katoliškega dijaštva (¡922), - Slovenec 23.1.1992, Čs
Struktura subjekta v esejih Pozabljena preteklost sociologa dr. Zdenka Rote rja - Zaveza, 5, 1992, St.2, str. 43-45. Čs
Marjan Dolgan
Pregljevo pripovedništvo in ekspresionizem,- Primerjalna književnost, 15, 1992, št,2, str, 2138, R
Od slabih oči in hudobnih ljudi. Iz ljudske medicine - Tradiliones, 21,1992, str. 257-258. čs Gerhard Giesemann, Novejši pogledi na slovensko književnost. - Primerjalna književnost, 15, 1992, Št, 1, str, 47-49. O
Darko Dolinar
Hermenevlične teorije in metode v literarni vedi. Razvoj in možnosti Položaj na Slovenske m.-
Univerza v Ljubljani- Filozofska fakulteta, 424 Str. Disertacija Primerjalna književnost, 15, 1992, št. 1, 2. (Glavni in odgovorni urednik.) Kz-u Lavrin Janko, Legiša Lino, Literarna teorija; Literarna veda; Literarna zgodovina; Macun
Ivan, - Enciklopedija Slovenije, 6, 1992. 6 Čs Jože Faganel
Brižinski spomeniki. Znanstvenokritična izdaja,- Ljubljana, Slovenska knjiga. 1992, 199 sir.
(Monument a Sloveniea, 3; so ure dni k, soavtor, član redakcije.) Kz-u Prevod v sodobno slovenščino- Drižinski spomeniki, Znanstvenokritična izdaja, 1992, sir, 8399. (Soavtor.) Prevod France Prešeren (1800-1849).- Dom in svet. Zbornik. 5, 1992, sir. 145-149. Čs Govor kot konkretizacija Strniševega sveta,- Samorog. Gledališki list Drame S NO, 72, 1992/ 93, str. 14 15- Čs
Prevajanje Biblije -prevajanje filozofije. Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 16 - Primerjalna književnost, 15,1992, St.2, str, 81-85.0
M a ti a Gspan P rasel j
Zimmermann Franz Xaver; Zorzut Vladimir - Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica) zv.18, 1992. 2 Čs
Jože Munda
duš Kozak; Zbrano delo. Peta knjiga. - Ljubljana, Državna založba Slovenije. 1992, 558 str. (Z bran a de I a slovenskih pesnikov in pisateljev, 174; ureditev inopombcslr. 437-556.) Ks-u
Literarna revija; Ljubljanski zvon, Logar Janez, - Enciklopedija Slovenije, 6, 1992. 3 Čs V ta s ta Pach einer Klan der
Janez Svetina; Slovenci in prihodnost.- Radovljica, Didakla. 1992, 302 Sir. (Sourednica;
Pojasnilo urednikov str,9-1 I.) Ks-u Proučevanje staroindijske poetike. Komparativni vidik,- Iz indijske predaje i filologije.
Zbornik radova (Zagreb) 1990, str. 43-52. R Nastanek indijske teorije o rasi kot estetskem užitku - Iz indijske predaje i filologije. Zbornik
radova (Zagreb) 1990, str, 53-63 R Rabindranath Tagore; Gora - Ljubljana, Mihelač. 1992, 295 str. (Prevod iz nemSČine, Kot
prevajalec v knjigi napačno naveden Janko Moder.) Prevod Velik prevajalski načrt. Staroindijske religiozne poučne pesnitve v slovenščini,- Delo, 23. J 2. 1992. (Književni listi.) O
Majda Stanovnik Blinc
Identiteta izvirnika v različnih prevodih. - Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev,
16, 1992, str, 41-48. Čz Leeming Henry; Madžare vič Branko- Enciklopedija Slovenije, 6, 1992, 2 Čs Uvod,- Objave iz programov ZRC S AZU 1982-1991,1992, str. 3-6. Čs Zbirka Klasje, H. letnik- Primerjalna književnost, 15, 1992, Stl, str, 49-52. O Primerjalna književnost /,- Delo 8. 7. 1992. (Književni lisli.) P
Amerika in levica. Mednarodna konferenca Avstrijskega društva za ameriške študije. -Primerjalna književnost, 15, 1992, Si.2, str. 95-97. P
Sonja Stergaräek
Objave iz programov ZRC SAZU 1982-1991- Ljubljana, ZRC SAZlJ 1992, 24 str. Ks
Nove knjige (januar-november '92).- Ljubljana, Inštitut zašlo vensko literaturo in literarne vede
ZRC S AZU. 1992, (razmnoženo.) B Marcus, Laura; Literatura, identiteta in avtobiografski diskurz- Primerjalna književnost, 15,
1992, £1.1, str. 3 M L Prevod Voyetle.t mortes: pesmi francoske in slovenske,- Ljubljana, Kranj, samozaložba. 1992, 73 str, (Fondi Oryja Pila) Pesniška zbirka
Jola Škulj
Kulturna identiteta kot dialogizem,- Primerjalna književnost, 15, 1992, fit. 1, str, 21-30. R
INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Angelos Ba£
Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju,- Ljubljana, Državna založba Slovenije.
1992. 300 sir, 80 slik, Kz Dvajset let etnološkega zbornika Traditionen,- Delo 20,2-1992- Čs Gospodarski, družbeni in politični izraz oblačenja.- Delo 20.2. 1992. Čs LukarijaEnciklopedija Slovenije, 6, 1992, Čs Politični izraz oblačenja v 18. stoletju - Slovenec 14.3.1992- Čs
Pogovor z dr. Ange losom Baše m: Kako so se ljudje na Slovenskem nekoč oblačili,- Slovenec 30.10.1992. Čs
Jovan Cvijič o Slovencih- Večer 3.11; 4.11; 5,11; 6,11; 7.11 ;9.11; 10.11; 11.11; 12.11; 13.11. 1992. Čs
Maria Kundegraber, Razvoj kočevske noše, Kočevje in Ljubljana, februar-marec 1991 (Maria Kundegraber. Die Entwicklung der Gottseheer Tracht Kočevje und Ljubljana, Februar-Marz ¡99!).- Österreichesche Zeitschrift für Volkskunde (Wien) 46, 1992, str. 107-109.0 Titovi portreti pri Kučanu.- Slovenec 29.1. i 992, P Konec Miloševičeve ekspoziture v Sloveniji?- Si oven ec l .1, 1992. P Titov ¡dp v dvorani SAZU,- Slovenec 3.2.1992, P Ob Slomškovi razstavi v Mariboru - Slovenec 3.6,1992, P
Ton« Cevt
Bohinj in njegove planine. Srečanja s planšarsko kulturo,- Radovljica, D idakta, 1992,149 str. Ilustr. K p
Bohinjski nadstropni stan v luči strukturne analize,- Traditiones, 21, 1992, str, 7-16, R Dvajset let etnološkega zbornika Traditiones - Delo 20.2.1992, (Kultura.) Čs Muzeji na prostem in raziskovalna dejavnost,- Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 32, 1992, str. 28-29. Čs
Ljudska kultura Slovencev-vogelni kamen narodne identitete,- Slovenski svet, 1992, £1.5, stT. 11-13, Čs
Igor Cvetko
Slovenske ljudske pesmi lil. Legendarne in socialne.- Ljubljana, Slovenska Matica. 1992,493 str, (Uredili Marko Terseglav, Igor Cvetko, Marjetka Golež, Julijan Strajnar.) Kz-u Ostanki ljudskega lutkarstva kot del tradicije igrcev in zabavnjakov na Slovenskem.- Lutka v prostoru in času, Festival otrok in umetnost, 1991, str, 16-24. R
Soočenje s tradicijo,- Naši razgledi, 41, 1992, sir. 414. Čs
Kako sploh arhivirali instrumentalno glasbo na Slovenskem?- Tradition es, 21,1992, str, 241 -244. čs
So ptički se ženiti,- Ciciban 1992, marec. str. 28-29. Čp Jurij Fi krak
Oblikovanje informacijskega sistema na hipotetičnem primeru Slovensko Štajersko pred
marčno revolucijo 1848 - Traditiones, 21, 1992, str. 345-252. Čz Die Slowenische Steiermark vor der Märzrevolution 1848.- History & Computing, Newsletter
(Wien) 1992, St 2, Str. 12-14, Čs VideOgrafija
Odlagališča smeti. - Proizvodnja: Mladinski raziskovalni taborHnišicain AVL ZRC. Realizacija Jurij Fikfak, NaSko Križnar; scenarij Jurij Fikfak in IgorŠebenik; 3/4 PAL, 8 min. 53 sck.
Opasilo v Obrovu. - Proizvodnja: Mladinski raziskovalni tabor Hrušica in AVL ZRC, Realizacija: Jurij Fikfak. Maš ko Križnar, scenarij Jurij Fikfak, Silvia Sovič; 3/4 PAL, [2 min.
Marjet [ta Go lož
Slovenske ljudske pesmi 111. Legendarne in socialne - Ljubljana, Slovenska matica 1992, 493 str. (Uredili Marko Terseglav, Igor Cvetko, Marjetka Golež, Jut tj an Strajnar.) Kz-u Woman in the Slovene Folk Ballad- Gender and Print Culture (Mew Perspectives on International Ballad Studies), University of California (Irvine) 1991, str. 41-53. R
Monika K rope j
Raziskovanje ljudskega pripovedništva na Slovenskem v luči mednarodnih usmeritev,-
I rad it ion es, 21, 1992, sir, 73-84. R Ljudski junak.- Enciklopedija Slovenije, 6, 1992. Čs
/■Jans-Jorg Uther, Märchen vor Grimm Die Märchen der Weltliteratur. München. Diederichs 1990 ' Traditiones, 21, 1992, str. 304-305. O
Zmaga Kumer
Oj, ta vojaški boben. Slovenske ljudske pesmi o vojaščini in vojskovanju - Celovec, Drava, 1992, 214 str. Kz
Slovenske ljudske pesmi Koroške. 3. knj. Spodnji Rož.- Celovec, Drava 1992, 613 str, Kz Drei Hahne als Wacher in der slowenischen Ralladenüberlieferung.- Studia elhnographica in
honorem Hermann Strabach (Rostock) 1992, str 53-60. R Ljudske nabožne pesmi na Slovenskem,- Traditiones, 21, 1992, str.85-104. R Ljudska glasba; Ljudska pesem; Ljudski godec; Ljudsko glasbilo; Ljudska gledališče; Ljudsko verovanje - Enciklopedija Slovenije, 6, 1992. 6Čs
Ni ko Kurfet
Ljudsko gledališče; Ljudsko verovanje - Enciklopedija Slovenije, 6, 1992. 2. Čs
Prezrti spisi o Slovencih. - Traditiones, 21, 1992, str. 137-152. Čs
Dr. Tone Cevc - Sestdesetletnik. - Traditiones, 21, 1992. str. 185-186 Čs
Dr. Pavle Zablatnik - osemdesetletnic - Traditiones, 21,1992, str. 191-192. Čs
Slovenica ¡2 bibliografije Leopolda Kretzenbachherja. - Traditiones, 21,1992, str. 194-198.B
ff. Paulitsch, Das Phänomen "hukovniitvo". - Glasnik Slovenskega etnoloSkega društva, 32,
1992, St. 1/2, str. 47-49. O Pavle Zablatnik. Volksbrauchtum der Kärntner Slowenen. Celovec/Klagenfurt ¡992-
Traditiones, 21, 1992, str. 284-285. O Glej tudi str. 78,
Helena Ložar Pod logar
Internationale Volkskundliche Bibliographießir die Jahre ¡985 und 1986 - Bonn, Dr. Rudolf Habelt GMBH. 1991,(78 klasificiram h in z gesli opremlejnih enot; sourednica in sodelavka za Slovenijo.) Kz-b Slovanske šege na tarok kartah Hinka Smrekarja,- TraditioneS, 21, 1992, Str. 213-226, R Bibliografija Toneta Cevca - Traditiones, 21, 1992, str. 186-190. B
Z vseh koncev o Slovencih v znani mednarodni publikaciji.- Delo 30.1.1992. (Književni listi.) Čs
Advent.- [Koncertni 1 ist] Ljubljana, december 1991. 6 str. Čp
Niko Kuret, Maske slovenskih pokrajin, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1984 - Etnološki
pregled (Beograd) 26, 19911 [izšlo 1992], str. 175. O Niko Kuret, Slovenska koledniška dramatika, Ljubljana, Slovenska matica 1986,- Etnološki
pregled (Beograd) 26, 1990 [izšlo I992|, str. 176. O Angelos Baš, Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času (j. polovica 19. stoletja). Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1987,- Etnološki pregled (Beograd) 26, 1990 [izšlo 1992], str, 178-179, O Ethnologia Slavica 22, Slovenske pedagogtcke nakladatel'stvo, Bratislava, Universitas eameniana Bratislavensis. Facultas philosophica, 1990. 290 str - Traditiones, 21, 1992, str, 291-292.0
Milko Matičetov
Deilapoesia di tradizione orale allapaesia di autorertella Resia,- Ce fastu? (Udine) 68, 1992,
št.2, str 269-288. R Živa ßres it - Primorska srečanja, 1992, str. 496-499. R
"Šentandraž". Una variante res i a na deltaßaba internazionale AT 788,- Studi slavistiei 0 (Teti i
a Alessandro Ivanov (Udine) 1992, str, 231-244 R Ljudska proza (soavtor),- Enciklopedija Slovenije, 6, 1992. Čs
Asqulnl, G Mamo; Barazzutti, Alfonso; Barbarino, GUberto,- Primorski slovenski biografski
leksikon (Gorica), zv.! 8. 1992.3 Čs Itopoitio Kretzenbacher octuagenario salutem!- Traditiooos, 21, 1992, str, 193-194, Čs Beseda ni konj, lepa beseda še celo ne.- Delo 30.1.1992, (Knjževni listi.) Čp Nekaj nujnih pojasnil h Kazalu slovenskih pravljic,- Delo 19. 3,1992. {Književni listi ,) Čp Smešenje resnih prizadevanj z otročjo metaforo - Delo 2.7. 1992. (Književni listi.) Čp Se o zagovarjanju iz Ščigft.- Dom (Čedad) 15.1,1992. Čp Mornica, - Primorska srečanja, 1992, str. 213-214, Čp
Mirko Ramovš
Polka je ukazana. Plesno izročilo na Slovenskem, Dolenjska, Gorenjska, Notranjska - Ljubljana, Založba Kres. 1992, 398 str. Kz "Osemca",- Traditiones, 21, 1992, str, 105-112. R Ljudski ples.' Enciklopedija Slovenije, 6, 1992, Čs
Mojca Ravnik
Izročilo o dvorcu Buturai v okoliških zaselkih - Buzctski zbornik (Buzet) 17,1992, str,00-00. Čz
Pravica prve noči v Istri.- Traditiones, 21, 1992, str, 209-212. Čz
Miroslav Bertoša. Zlikovci in prognanci (Socijalno razbojništvo u Istri u XVII. i XVIII.
stolječu). Pula ¡989 - Traditiones, 21,1992. str. 289-2W. O Annates. Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin, Annali del Litorale capodistriano e
delle regioni vicine, 1/1991, Koper 1991Traditiones, II, 1992. str. 306-308. Ü Damjan J. Ovsec. Slovanska mitologija. Ljubljana 1991,- Etnolog, 2(53), 1992, str. 00-00, O
Marija Stananik
General Observations on Folklorism.-Etno loSki pregled - Ethnological Review (Beograd) 26,
1990, str. 15-37. R Etnolog in domači kraj.-Luški razgledi, 38, 1991, str, 171-184. R
Nedokončan portret Martina Nagliča (1748-1795).- Jezu it t na Sloven stem, 1992, Str, 193-206, (Redovniítvo na Slovenskem, 3., izšlo tudi v:Žirovski občasnik, 12,1992, St. 18, str, 11-23.) R
Slovstvenifolklorizem,- Nova revija, II, 1992, sir. 673-683. R Spremna beseda,- Janez Dolenc: Zlati Bogatin, 1992, str 256-257. Čp Raztrgane korenine?- Slovenski svet, 2, 1992, St.5, str. 23-24. Čp
Glasovi - vseslovenska zbirka folklornih pripovedi, - Slovenski svet, 2, 1992, 51.5, str. 25. Čp Simpozij o Kralju Matjažu v Mariboru- Slavisticka Folklori stika (Brno) 1991, St, 1/2, Str. 9. P 40-letnica Inštituta za slovensko narodopisje pri (ZRC) SAZU Ljubljana, - Sla visticka fbl kloristi ka
(Bmo) 1991, St. 1/2, str. 5-6. P Traditiones, 19, Ljubljana 1990- S lav isti cka folklori stika (Brno) 1991, št. 1/2, str. 26-27. P Milko Motičetov (¡0,9.1919) - Slavisticka folkloristika (Bmo) 1991, St. 1/2, str. 37, P Troje pomembnih ktijig izpod peresa uredništva Hansa-Joerga Utherja. - Glasn ik Slovenskega
etnološkega društva, 32. 1992, str. 104-105 P Folklorno pripovedništvo in svetovni nazor,- NaSi razgledi, 41, 1992, str, 514. P
Julijan Strajnar
Rožmarin. Canli popolari sloveni ■ Slovenske ljudske pesmi Slovene folk songs, - Udinc,
Pizzicato. 1992, 127 str. + dvojna kaseta C 034, C 035. K z Slovenske ljudske pesmi HI. Legendarne in socialne - Ljubljana, Slovenska matica. 493 str. (Uredili Marko Terseglav, Igor Cvetko, Marjetka Gole*, Julijan Strajnar.) Kz-u.
Marka Terseglav
Slovenske ljudske pesmi III. Legendarne in socialne,- Ljubljana. Slovenska matica. 1992,493 str. (Uredili Marko Terseglav, Igor Cvetko, Marjetka Go leí, Julijan Strajnar,) Kz-u Folkloristična terminologija, njena zgodovina in strokovna produktivnost.- Traditiones, 21, 1992, str. 259-268, R
Ljudska duhovna kultura - pot do slovenske samobitnosti,- Seminar slovenskega jezika,
literature in kulture, 28, 1992, str. 149-160. Čz Pogovor z dr. Milkom Matičetovim- Celovški zvon (Celovec) 10, 1992, št.34, str. 63-74, Čs Ljudsko slovstvo: Ljudska proza; Ljudsko vremenoslovje - Enciklopedija Slovenije, 6, 1992. 3 Čs
Kam so vsi etnologi šli?- Glasnik. Slovenskega etnološkega društva, 32, 1992, str, 8-13. Čs Smisel je v služenju narodu. Pogovori letošnjo Herderjevo nagrajenko dr. Zmago Kumer,-Slovenec 7,5.1992. Čs
Sinja Zrmljič Golob
Kazalo pesmi po krajih in pokrajinah, - Slovenske ljudske pesmi III, 1992, Str. 425-428. B Kazalo zapisovalcev,- Slovenske ljudske pesmi III, 1992, str. 429-431, B
INŠTITUT ZA S LOVES N KO IZSEUENSTVO Breda ČebuJj Saj ko
Med srečo in svobodo. Avstralski Slovencio sebi,-Ljubljana, samozaložba. 1992,251 str. fCz Raziskave o Slovencih v Avstraliji-Dve domovini = Two Homelands, 2/3,1992, str , 317-332. R
Odkrivanje prvih Slovencev v Avstraliji - Slovenski svet, 2, 1992, Št.5, str. 19-22, Čz A Szloven Emigraciokutato Intezet,- Regie, Kisebbsegtudomanyi Szemle (Budapest) 2, 199]
(1992), št.4, str. 221-224, Čs Jurij Zalokar, Mavrična kača. Radovljica, Didakta, 199 L- Dve domovini ~ Two Homelands,
111, 1992, str, 415-417, O Marjan Drnovšek Pot slovenskih izseljencev na tuje: Od Ljubljane do Eilis Islanda - Otoka solza v New Yorku: 1880-1924, Ljubljana, Mladika, 199 L- Dve domovini = Two Homelands, 2/3, 1992, str. 419-422. O Marjan Drnovšek, Pot slovenskih izseljencev na tuje: Od Ljubljane do Ellis Islanda - Otoka solza v New Yorku: 1880-1924. ■ Slovenski svet, 2, 1992, št.6, str. 31. O
Marjan Drnovšek
Izseljensko in drugo časopisje med Slovenci v zahodni Evropi do leta ¡940,- Dve domovini =
Two Homelands, 2/3, 1992, str. 265-316. R In the Footsteps of Columbus The First Slovene Settlers in the United States of America.-
Slovenija, 6, 1992, št.2, str. 21-24. Čs Ameriška zgodba Franka Česna,- Slovenski koledar 1993, str, 227-232. Čs Slovenski izseljenci in Evropa. Evropa je vedno potrebovala pridne roti, - Slovenski svet, 2,
1992, it .6, str. 22-25. Čs Mednarodni simpozij "Dunaj in Slovenci". Ljubljana, 18.-20. junij 1992,- Zgodovinski časopis, 46, 1992, str. 263-265. P
Marina Lukiič llaciu
Pregled dosedanjih (slovenskih) socioloških raziskav o slovenski izseljenski problematiki v Evropi od leta 1945 dalje,- Dve domovini — Two 1 lomelands, 2/3, 1992, str. 113-124. R
Andrej Vovko
Družba sv. Cirila in Metoda 1885-1918. -Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 1992. 358
str, +341 str. prilog. Disertacija Dve domovini. Razprave o izšcljenstvu, 2-3 Two Homelands. Migration Studies, 2-3,-Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo.
1992,415 str. (Urednik) Kz-u Dober dan, Zemlja. Delovni učbenik za Spoznavanje narave in družbe v 3- razredu osnovne Sole. 2. dopoljnena izdaja * Ljubljana. Državna založba Slovenije. 1992, 117 sir, (Soavtorji Darja Dimce-Skribe in drugi,) Ks Slovenski begunci v A vstriji v luči časopisa Domači glasovih Dve domovi n i = Two Homel ands,
2/3, ¡992, str. 333-339, R Izseljevanje iz Primorske med obema vojnama. - Zgodovinski časopis, 46, 1992, str. 87-92. R Odnos slovenskih izseljencev v ZDA do rojakov v Italiji - Primorska srečanja, 17,1992, Str. 115116. Čz
Uvodna beseda = ForewordDve domovini = Two Homelands, 2/3, 1992, str. 7-9. Čs "Inventura" dosežkov in načrtov. Po prvem letnem srečanju raziskovalcev slovenskega
izseljenstva,- Slovenec 19,9. 1992. (Znanost in tehnika,) Čs V znamenju korenin, Nekaj misli o slovenskih izseljencih danes. - Slovenec 26.9.1992. (Svet in dom.) Čs
Moli zame v upanju križa Oh štiridesetletnicismrtidr. Jože ¿ovirniiča,-Slovenec 10.12,1992.
(Kultoma priloga ) Čs Družba sv. Rafaela za var.irvo izseljencev - Slovenski svet, 2, 1992, št.3, str, 16. Čs Peseta šola,- Pisani list, 45,1992, Poglavja iz zgodovine: Dedek vseh slovenskih zemljevidov (St. 11, str. 19). Čp
Vesela šola,- Pisani list, 46,1992, Poglavja i z zgodovine: Pomet Kolumbove Evrope (št. 7, str. 16) Čp
Jezuiti na Slovenskem, Zbornik simpozija, Redovništvo na Slovenskem 3, Ljubljana 1992,-
Dnižina21 T2.1992. O France Pibernik: Jutro pozabljenih, Mohorjeva družba, Celje 1991,- Slovenec 17,1.1992. (Kulturna priloga.) O
Nove knjige, 130 let visokega šolstva v Mariboru, Mohorjeva družba, 199L- Slovenec 28.1,1992. O
Zgodovina Cerkve na Slovenskem, Mohorjeva družba 1991,- Slovenec 6.2.1992. (Kulturna priloga.) O
Iz revij, 24. Zbornik za zgodovino šolstvo inprosvete- Slovenec 4.3,1992, O Nove knjige. Siavica Pavlič. Predšolske ustanove na Slovenskem 1830-1941,- Slovenec 31.3.1992.0
Boris Korun, Stopinje boga A tona,- Slovenec 14,4.1992. (Kulturna priloga.) O
Zmaga Kumer: Oj. ta vojaški boben. Slovenske ljudske pesmi o vojaščini in vojskovanju.
Založba Drava Celovec 1992,- Slovence 21.5,1992, (Kulturna priloga.) O h revij, Ivanka Tadina Ignacij Knoblehar 1819-1858, Acta Ecclesiastics Sbveniae 13,*
Slovenec 1.7.1992. O Iz revij. Zgodovinski časopis 1. 1992 - Slovenec 8.7.1992, O Iz revij. Zgodovinski časopis 2/1992,- Slovenec 6.8.1992. O
Radoslava Premrl, Moj brat Janko- Vojko, Slovenska matica, Ljubljana, 1992 - Slovenec
10.9,1992. {Kulturna priloga.) O Nove knjige, Krekov simpozij v Rimu,- Slovenec 23.9.1992, O
Franc Halas-Tone Ciglar: Jožef Kerec, slovenski misijonar na Kitajskem, Salezijanci.
Ljubljana 1992,- Slovenec 5,11.1992. (Kulturna priloga.) O Andrej Capuder, Mozaik svobode. Založba Mihelač, Ljubljana 1992,- Slovenec 26.11.1992, (Kulturna priloga.) O
Jože Zadravec: Na gredicah moje dežele. Založba Mihelač Ljubljana 1992 - Slovenec
1G.12.1992.(Kulturna priloga.) O k revij, Zgodovinski časopis 3/! 992.- Slovenec 17.12.1992. O
Vlada Habjan, Anton Martin Slomšek Založba Kres, Ljubljana 1992,- Slovenec 17.12.1992,
(Kulturna priloga.) O Pravičnejša podoba katoliške obnove - Slovenec 9.5.1992. P Friderik Baraga, apostol Velikih jezer, v Sitim'.- Slovenec 17.9,1992. P
Janja Žitnik
Zadnje obdobje Adamičevega literarnega ustvarjanja,- Univerza v Ljubljani. Fiiozorska fakulteta, 1992. 382 slr.+ 204 Str, prilog: Intervjuji z nekaterimi Adamičevimi sodobniki, Disertacija
Louis Adamič in sodobniki: 1948-195!Ljubljana, 5AZU, Razred za filološke in literarne vede, 1992, 214 str. Kz
Louis Adamic's image of America as it has heed presented tO the Slovene reading public.-
Slovene Studies, 13, 1991 (izšlo 1992), št. I, sir. 111-116. R Louis Adamic's Periodicals.- Dve domovini = Two Homelands, 2/3, 1992, str. 253-263, R Louis Adamic: The Education of Michael Novak - Literature, Culture and Ethnicity. A
Festschrift for Janez Stanonik, 1992, str, 73-78. R Vinko Žitnik - Slovenski biografski leksikon, zv.15, 1991. Čz Usklajeno o izseljecih,- Naši razgledi, 41, 1992, št, 14, str, 445-446. P
FILOZOFSKI INŠTITUT Aleš Erjavec
Formalizem Formalism. - Ljubljana, Slovensko društvo za estetiko. 1992, zv.l, 121 Str,; zv.2,
131 str. (Glavni urednik.) Kz-u Dekonstrukcija u arhitekturi.- Delo (Beograd) 38, 1992, št. 3/4, str. 186 -191. Čz Fostmodernizem in umetniške avantgarde,- Filozofski Vestni L, 13, 1992, str. 119-127. Čz Denouement of Formalism - Formalizem = Formalism, 1992, zv. IT št, I, str, 10-18, Čz Ce monde tel que nous le vayons est en train de passer.- Retrospektiva video del 1982-1992 (Katalog Inforativnega centra Modeme galerije, Ljubljana) 1992, str, 2-4 in str, 5-7. Čs
Kopiranje - Sinteza, 1992, št,91/94, str. 129-130. P
Jaego-Slaaf se dr. APT je voorbelld is nie reg nie,- Johannesburg Times (Johannesburg)
16.3.1992, str. 17. Intervju Južna Afrika. Živeti z apartheidom,- Gea, 2, 1992, št. 617, str. 28-33, Čp
Gorazd Korošec
Primer: demokratična tiranija večine I,- Problem i-Esej i, 29, 1991, št-3/4, str, 67-86. Čz liobbes and the theory of social contract as the context for Kant's political philosophy.-
Filozofski vestni k, 13, 1992, št. 2, str. 97-114. Čz Primer: demokratična tiranija večine II,- Problem ¡-Eseji, 30, 1992, št 1/2, str. 87-110. Čz
Vojislav Likar
Epistemologija ali filozofija približka.- Filozofski vestnik, 13,1992, št. 1, str. 69-80. Čz
Oto Luthar
Pripovedno zgodovinopisje med historičnim realizmom in univerzalno zgodovino- Filozofski
vestnik, 13, 1992. Si. 1, sir. 141-148. Čz Gabriele Rosenthal (Hg.), "Als der Krieg kam, halte ich mit Hiller nichts mehr zu tun". Zur Gegenv/ärtigkeit der "Dritten Reiches" in Biographien, Leske + Budric Opladen. ¡990 - Zgodovinski časopis, 46, 1992, str. 422-424. O Pustolovščina je končana. Ob izidu zadnjega dela trilogije Fernanda Braudela, Čas sveta Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV. - XVtJl. stoletje. - Del o 18,6,1992, Čp
Tomaž Mastna k
Vzhodno od raja (Civilna družba pod komunizmom in po njem) - Ljubljana, Državna zaloiba
Sloveniji;. 1992,226 str. Kz CiviiSociety in Power. - After the Wail, Democracy and Movement Politics in the New Europe
(Amsterdam) 1991, Amsterdam 1991 [izšlo 1992], str. 31-34, 145 Čz Put na vlast. Kratkapovijestcivilnog društva u Sloveniji. - üradansko društvo i driava(Zagreb)
1991, str. 374-400. Čz Človekova duša po socializmu - Problemi-Eseji, 29, 1991, [izšlo 1992 j, št.3/4, str 79-98. Čz From the new social movements to political parties. - Yugoslavia in Turmoil After Self-
Management (London, New York) 1991, [izšlo 1992), str. 45-64. Čz Civd Society in Slovenia: From Opposition to Power- Democracy and Civ i i Society in Eastern
Europe (Basingstoke/New York) 1992, str, 134-151. Čz Kant eirenikös: republicanism, commerce and the law of nations.- Filozofski vestnik, 13, 1992, St.2, str. 115-134. Čz
From Parallel Polis to Polis- The Founding Session (Praga) 1992, str. 24-29. (Helsinki
C i t i zen s' Asse mbl y Pu b I ieat Ion Seri es,) Čz ¡s the nation-state really obsolete?- Times Literary Supplement (London} 7,8,1992. Čz Pero in meč,- John Keane: Mediji in demokracija, 1992, str, 177-199, Spremna študija
Neda Fagoti
Dialogi med utopijami iz srede 20. stoletja.- Filozofski vestnik, 13,1992, St, I, sir. 129-l39,Čz Plädoyer za zgodovino Žensk.- Zgodovinski časopis, 46, 1992, str. 539-545. Čz
Bado Riha
Refleklirajoča dovršite v razsodne moči.- Problemi-Esej i, 19, 1991, [izšlo 1992[, št.3/4, str. 125-138. Čz
Nekaj pripomb k razmerju teorija - praksa pri Kantu. - Filozofski vestnik, 13, 1992, št, l, str, 245-257. Čz
Kant in praktischer Absicht.- Filozofski vestnik, 13, 1992, št,2, str. 151-170, Čz K problemu moralnega politika in političnega moralista pri Kantu.- Znanstvena revij a, 4,1992, št.2, str, 161*173. Čz
Jelka Šumič Riha
"Mit" o gotovosti in vloga sodnika. - Problem i-Esej i, 29, 1991, (izšlo 1992], št. 3/4, str. 113-¡24. Čz
Univerzalni avditorij kotjamstvo za umno argumentacijo, - Filozofski vestnik, 13,1992. Št. 1, str. 27*44. Čz
On the in-ex-sis fence ofthe Critique of political reason. - Filozofski vestnik, \ 3,1992, St, 2, str. 171-182. Čz
Človekove, pravice ali moč abstrakcije..- Problemi-Eseji, 30, 1992, St.1/2, str, 7-20. Čz CariSchmitt: occcaio in svarilo,- Problemi-Esiji, 30, 1992, 51.3, str. 135-146 Čz Pravo kot etični red - Znanstvena revija, 4, 1992, št.2, str. 135-147. Čz
Alenka Zupani if
Einperfekter Plaz, umzusterben. (Theater in Hitchcock-: Filmen,)-E\n Triumph desB licks tlber
das Auge (Wicn) 1992, str. 69-106. Čz A Perfect Place to Die. (Theatre in Hitchcocks Fth>s). - Everything You Always Wanted to Know about Laean but Were Afraid to Ask Hitchcock (London) 1992, str. 73-105. Čz Cogito ergo es - Filozofski vestnik, 13, 1992, St, I, str. 59-66. Čz
Num propter Vita m vivendi perdere «rusas - Filozofski vestnik, 13,1992, St. 2, str 221 -232. Čz
Nekoč so bili,..- Froblemi-Eseji, 30, 1992, St. 1/2, str. 73-80. Čz
Image fatale.- Problem i-Eseji, 30, 1992, St.3, str. 7-20. Čz
Matematika sublimnega.-Problemi- Razprave = Razpol, 7, 1992, str 160-174. Čz
AH the Rest Is Silence.- Ekran, 29, 1992, St. 1/2, str. 11. Čs
Ljubimec. - Ekran, 29, 1992, St.3, str. 21. Čs
Unforgiven - Ekran. 29, 1992, št 10/11, str 4-5. Čs
GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MEL1KA Matej Gabrov«
Vzhodnoafriški tektonski jarek.- Geografski obzornik, 39, 1992, iti, str. 4-8. Čz Povezovanje DMR-ja in EHlS-a pri proučevanju prebivalstva. - Geodetski vestnik, 35, 1992, št.4, str. 266-268, Čs
Bazena Lipej: Register območij teritorialnih enot - ROTE in evidenca hišnih številk EHlS:
Analiza in razvoj. - Geografski obzornik, 38, 1991, St.I, str 48-49. O Geodetski vestnik- Geografski obzornik, 39, 1992, Stl, str. 39. O
Drago Meze
Ljubno oh Savinji; Logarska dolina; Luče ob Savinji, - Enciklopedija Slovenije, 6, 1992. 3 Čs Leta dni po ujmi v Gornji Savinjski dolini - Ujma, 6, 1992, str. 56-60. Čs
Karel Nate k
Države sveta 1993- Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1992,467 str. (Avtorji Karel Natek,
Drago Perko, Milojka Žalik Huzjan.) Ks Geoekološke značilnosti in groinje prihodnjih katastrof v porečju Savinje - Poplave v
Sloveniji, 1992, str. 171-174. R KriStof Kolumb.- Geografski obzornik, 39, 1992, št.3, str. 4-9. Čs
Dežela na sončni strani Alp.' Slovenija, 1992, str, 6-18 (Izšlo tudi v angleščini: Discover Slovenia; nemščini: Entdeeken SieSlowenien in italijanščini: Scopriamola Slovenia) Čs
Milan Natek
Prebivalstvo hribovskih kmetij na Pohorju.- Gcographica Slovenica, 23,1992, str, 279-296. Čz
Nekateri geografski vidiki poplavnih območij na Slovenskem. - Poplave v Sloveniji, 1992, str, 21-31. Čz
Odprava posledic povodnji l. novembra 1990 v Spodnji Savinjski dolini,- Ujma, 6, 1992, str 61-67. Čz
Laško; Občina Laško; Letuš; Uboje; Loče pri Poljčanah; Loka pri Zidanem Mostu; Loka pri
Žusmu; Lož niš ko gričevje,- Enciklopedija Slovenije, 6,1992, 8 Čs Dr. Marko Žeravnik - iestdesetletnik.- Geografski vestnik, 64, 1992, str. 253-256. Čs Dela 8,- Delo 30,1.1992, (Književni listi.) O Geografski vestnik 63.- Delo 19.3.1992, (Književni listi.) O Geografija violi 2,- Delo 2.4,1992. (Književni listi.) O
Poudarek na pisani raznoterosti naših pokrajin. Knjiga o državi Sloveniji ,- Delo 23,7 1992.
(Književni listi.) O Geografski zbornik 31- Delo 6,8.1992, (Književni listi.) O Loški razgledi 38,- Delo 6.8.1992. (Književni listi.) O Geographica Slovenica 22 - Delo 12,8.1992.(Književni listi.) O
Bohinjske plan ine - žlahtna in samonikla planšarska kultura. Etnološki pogledi in spoznanja
Delo 17,9.1992. (Književni listi.) O Slovenia, Geographic Aspects of a New Independent European Nation.- Geografski vestnik.
64, 1992, str. 219-220. O Geografski zbornik-Acta gcographiea, XXXI,- Geografski vestnik, 64, 1992, str. 220-222.0 Ujma 6. Revija za vprašanja Varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami- Geografski vestnik,
64, 1992, str.222-223. O Loški razgledi 3S (1991),- Geografski vestnik, 64, 1992, str. 224-225, O Požei. M., 1991; Razvoj podeželskih naselij v občini Koper.- Geografski vestnik, 64, 1992, str. 225-227. O
Pavlin, B., 1991; Sodobne spremembe kmetijske rabe tal v izbranih obmejnih pokrajinskih
enotah Primorske Slovenije. - Geografski vestnik, 64, 1992, sir. 227-228. O Oder, K., 1992: Občina Ravne na Koroškem Etnološka topografija slovenskega etničnega
ozemlja - 20. stoletje,- Geografski vestnik, 64, 1992, str, 230-231, O Cevc. T,, ¡992: Bohinj in njegove planine. Srečanje s planSorsko kulturo,- Geografski vestnik,
64, 1992, str. 231-232.0 Priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Pomurje A-Ž- Lipov list, 34, 1992, št. I, str. 46. O
Odmev na članek "Zeleno zlato",- Slovenec 5,9,1992. (Sobotna branja,) Polemika Mila» Orožen Adamič
Slovenia, Geographic Aspects of a New indefiendent European Nation - Ljubljana, Zveza
geografskih društev Slovenije, 1992,100 str, (Sourednik,) Kz-u Poplave v Sloveniji- Ljubljana, Republiška uprava za zaščito in reševanje in Center za multidtsciplinarno preučevanje naravnih nesreč Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, 1992, 232 str. (Sourednik.) Ks-u Ujma, 6, 1992, 272 str, (Sourednik) Ks-u
Veliki družinski atlas s veta,- Ljubljana, Državna založba Slovenije. 1992,408 sLr. (Soavtor in
sourednik slovenske priredbe.) Ks-u Krtina,- Enciklopedija Slovenije, 6,1992. Čs Podvodni Triglav,- Geografski obzornik, 39, 1992, Stl, str. 24-27, Čs Poplave v Sloveniji.- Poplave v Sloveniji, 1992, str. 5. Čs
Pregled večjih poplav v Sloveniji in škoda, ki jo povzročajo. - Poplave v Sloveniji, 1992, Str. 7-10. ČS
For Jugoslavia og Etter, Svein Monnesland.- Oslo 1992, (Tematske karte.) Izdelava kan. Pozdravljena Slovenija, - Geografski obzornik, 39,1992, št. 2, str. 37, O Zemljepis v slikah- Geografski obzornik, 39,1992, 51,2, str. 39. O Vsevednik.- Geografski obzornik, 39, 1992, St.2, str. 39. O
50 preprostih stvari, kijih otroci lahko naredijo za rešitev Zemlje.- Geografski obzornik, 39,
1992, St.2, str. 39.0
Založniška dejavnost ZGDS - Geografski obzornik, 39, 1992, St.!, str. 3. P
Piran, kompleksno prostorska analiza. Aplikativna raziskava,- - 1992, 22 Str. (Geografski
inštitut Antona Mclika ZRC SAZU, Ljubljana.) E Begunci v Sloveniji - Refugees in Slove rita,- 1992, 19 str, (Republiška uprava za zaščito in reševanje, Ljubljana.) E
Drago Ptrko
Države sveta ! 993.- Ljubljana, Državna založba Slovenije. 1992, 467 str. (Avtorji Karel Natek,
Drago Perko, Milojka Žal i k Huzjan.) Ks Geografski informacijski sistem v regionalni geografiji in geoekologiji,-Dela, 9,1992, str. 186203. Čz
Digitalni model reliefa kot osnova za geografski informacijski sistem,-Geodetski vestni k, 35,
1991,	5t.4, str. 269-274. Čz
Nakloni v Sloveniji in digitalni model reliefa,- Geodetski vestni k, 36, 1992, Št.2, str 115-121. Čz
Poplave kot sestavina splošne ogroženosti Slovenije zaradi naravnih nesreč,- Poplave V
Sloveniji, 1992, str. 11-20, Čz Ogroženost Slovenije zaradi naravnih nesreč,- Ujma, 6, 1992, str. 74-77. Čz Naravne nesreče in digitalni model reliefa,- Ujma, 6, 1992, str. 174-179. Čz Krška kotlina; Krško; Krško-občina; Krško hribovje; Krško polje; Leskovec pri Krškem -
Enciklopedija Slovenije, 6, 1992. 6Čs Devetmtrldeieto leto - Geografski obzornik, 39, 1992, SLI, str. 3. Čs Lufaemburg, Luvemhourg in Luxemhurg - Geografski obzornik, 39, 1992, št. 1, str, 9-12, Čs Tipi pokrajin v porečju Kokre. - Geografski obzornik, 39, 1992, St.2, str. 25-32. Čs Zbornik "Repentabor 90",- Geografski obzornik, 39, 1992, SLI, str. 39. O Statistični podatki zemljiškega katastra, - Geografski obzornik, 39, 1992, št.2, Str. 38-39. O Podmorski svet in mi.- Geografski obzornik, 39, 1992, St.2, str, 39. O Mitja Bricelj, Reka i« človek - ilava.- Geografski obzornik, 39, 1992, št.4, str. 38-39. O Leto ¡992 v geografiji,- Geodetski vestni k. 36, 1992, St.4, str.341-343. P Program ekskurzij Ljubljanskega geografskega društva v prvi polovici leta 1992,- Geografski
obzornik, 39, 1992, St.2, str. 36-37. P Ekskurzije in predavanja ljubljanskega geografskega društva,- Geografski obzornik, 39,
1992,	51.3, str. 37. P
Pismo iz Velike Britanije,- Geografski obzornik, 39. 1992, št. 4, str. 36-37. P
Milan Šifrer
GeomorfobškirazvojBlejsko-radovljiškeravnine in Dobrav v kvartarju.- RadovljiSki zbornik, 1992, str. 6-14. Čz
Maja Topole
The Times atlas sveta.- Geografski obzornik, 39, 1992, št-2, str. 37-38. P Geografski vestnik 62.- Geografski obzornik, 39, L992, št.3, str. 37-3S. P Geografski vestnik 63,- Geografski obzornik, 39, 1992, St,3, str. 38-39. P
INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Leon Drame
Speleohidrološke raziskave na razvodju reke Krke in Krupe. Poročilo za 1991- 1992,23 str + 8 pril. analize vzorcev 11 str. (Institut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna, avtorji Peter Kabič, Andrej Kranjc, Janja Kogovšek, Nadja Zupan, Franjo D role, Leon Drame, Mateja Zadel.) E Meritve vhodnega dela Predjamskega sistema,- 1992, 2 str. +4 pri I. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorja Franjo Droie, Leon Drame (risal),) E
Franjo Drole
Speleohidrološke raziskave na razvodju reke Krke in Krupe Poročilo za 1991.- 1992, 23 str, + 8 pril. analize vzorcev 11 str. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter I labič, Andrej Kranjc, Janja Kogovšek, Nadja Zupan, Franjo Drole, 1 ,eon Drame, Mateja Zadel.) E Poročilo o prenosu koordinat jamskega poligona Pisanega rova Postojnske jame na površje.-
1992, 2 str. + 3 pril. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna.) E Meritve vhodnega dela Predjamskega sistema.- 1992,2 str, +4 pril. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtotja Franjo Drole, Leon Drame (risal),) E
Peter lia b if
Geomorphologica! Classification ofNWDinaric Karst - Acta carsologica, 20,1991, Str. 135164. R
Les phénomènes paléokarstiques du karst alpin et dinarique en Slovénie,- Karsl cl évolutions
climatiques. Hommage ... Jean Nicod (Bordeaux) 1992, str. 411-428. R Tracing of percolating and base flow in karst.- Tracer Hydrology, Proceedings of the 6thl nt ernational Symposium on Water Tracing (Rotterdam/Brookfield) 1992, str. 213219, R
Plains on Dinaric Karst - Tübinger Geographische Studien, Proceedings of the Karst
Symposium - Blaubeuren (Tübingen) 109, 1992, sir. 23-35. R Kras and Karst in Slovenia - Slovenia, Geographic Aspects of A New Independent European
Nation (Washington) 1992, str. 31-39, Čz Neotectonics and speleogenesls in the Dinaric Mountains \Abstract!- Alpine Caves: Alpine
Karst Systems and their Environmental Context ( s.L) 1992, str. 29. Čs Strokovne podlage za varovanje kraškihvodnih virov Trnovsko-Bc r^jike planote. - 1992, 19 str (Inštitut za raziskovanje k rasa ZRC SAZU, Postojna; avtorja Peter Hahič, Jože Janež.) E
Speleohidrološke raziskave na razvodju reke Krke in Krupe. Poročilo za 199L- 1992, 23 str. + 8 pril, analize vzorcev 11 str. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter I labič, Andrej Kranjc, Janja Kogovšek, Nadja Zupan, Franjo Drole, Leon Drame, Mateja Zadel.) E
Martin K nu
Minerali v slove tiskih kraških jamah - Postojna, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
1992, 43 str. (Avtorja Martin Knez, Nadja Zupan.) Ks Najpomembnejši minerali iz slovenskih kraških jam - 20. mednarodna razstava mineralov, fosilov in nakita. Katalog, 1992. str. 13-24. (Avtorji Nadja Zupan, Martin Knez, Andrej Kranjc.) Čs
The most frequent minerals in the Slovene karst rawj [Abstract].- International Symposium Minerals in Karst Caves. Abstracts of Papers. 1992, str. 16 (Avtorja Nadja Zupan, Martin Knez.) Čs
Paleoekološke značilnosti vremskih in plasti v okolici Škocjanskihjam. M agistrsko d c I o.-1992, 175 str. -t- 76 slik (FNT, Odsek za geologijo, Ljubljana) E
Janja Rogov še k
La qualité de la riviŠre,,. perte Pivka dans les années de I9S4 jusqu'oui990. - Acta carso logiea.
20, 1991, str. 167-186. R Les conrétionnements de la Grotte de Škocjanske (Slovénie) et les changements climatiques, -Karst et évolutions climatiques, I lommage ... Jean M i cod ( Bordeaux) 1992, str. 355361. (Avtorji Andrej Kranjc, Janja Kogovšek, Stanka Sebela.) R Onjlowstone de/x>sition in the Slovene Caves [Abstractj.- International Symposium Minerals
in Karst Caves, Abstracts of Papers. 1992, str. 8. Čs Posledice izlitja gnojevke v Nanoščico,- Ujma. 6, 1992, str. 54-55. Čs Speleohidrološke raziskave na razvodju reke Krke in Krupe. Poročilo za i 99i - 1992, 23 str, + 8 prit. analize vzorcev 11 str. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter llabič, Andrej Kranjc, Janja Kogovšek, Nadja Zupan, Franjo Drole, L eon Drame, Mateja Zadel.) E Strokovno mnenje o izcednih vodah deponije Stara vas,- 1992, 7 str. + 3 slike, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorja Janje Kogovšek, Andrej Kranjc.) E
Andrej Kranjc
Les conrétionnements de la Grotte de Škocjanske (Slovénie) et tes changements climatiques. -Karst et évolutions climatiques, Hommage a Jean Nicod (Bordeaux) 1992, str. 355361. (Avtorji Andrej Kranjc, Janja Kogovšek, Stanka Šebela.) R La coopération franco-slovène en karstologie. l'accent sur le programme de ZAMTES - Acta
carsologica, 20, 1991, str. 19-23. čz Degradacija kraškega podzemlja.- Geographica Sloven i ca, 23, 1992, str. 503-516, Čz Le programme et le cours de la manifestation - Acta carsologica, 20, 1991, str. 7-13. Čs Ob 350-letnici rojstva J. V. Valvasorja (1641-1693).- Geografski vestnik, 63,1991, str, 177178. Čs
Najpomembnejši minerali iz slovenskih kraških jam - 20. mednarodna razstava mineralov, fosilov in nakita. Katalog, 1992, Str. 13-24, (Avtorji Nadja Zupan, Martin Knez, Andrej Kranjc.) Čs
Mala gora- Enciklopedija Slovenije, 6, 1992. Čs
A short historical review of mineral explorations in Slovenia [Abstract],- International
Symposium Minerals in Karst Caves. Abstracts of Papers. 1992, str. 9. Čs Poplave na krasu - ravnotežje med tehniko in naravo,- Poplave v Sloveniji, 1992, str. 69-72. Čs
Older Theories on Underground Accumulations in Karst- Proceedings of the Alcadi '92
International Conference on Speteo J Jistory, Karszt es BarTang (Budapest) Special Issue, 1992, str. 63-66. {Avtorja Andrej Kranjc, Maja Kranjc.) Čs Valvasorjev obisk Svete jame v Franciji.- Življenje in tehnika, 1992, St.2, Str, 41-43, Čp Starejše teorije o kraški talni vodi- Življenje in tehnika, 1992, št6, str. 45-47. Čp Karstologia ¡6 - Geografski vestnik, 63, 1991, str. 136. O
Acta carsologica - Krasoslovni zbornik, XIX,-Geografski vestnik, 63, 1991, str, 144-146, O Enciklopedija Slovenije, 5, by (Kari-Kreij - Geografski vestnik, 63, 1991, Str. 163-164. O Francosko-slovenska okrogla miza o "Sredogorskem mediteranskem krasu "(Postojna, 24.-23, junij 1991).- Geografski vestnik, 63, 1991, str, 185-186 (Avtorja Jean Vaudour, Andrej Kranjc,) P
Strokovne podlage za razglasitev Cerkniškega jezera za naravno znamenitost. Kraški objekti in pojavi,- 1992, 7 str, + 1 pri (.(Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna.) E
Poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na znanstveno-raziskovalnemprojektu v letu 1992. Speleotoške in ekološke raziskave Škocjanskih jam. 1. faza: Speleomorfologija, mikroklima, voda, sedimenti,-1992, brez pag.(Inštitutza raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna.) F, Poročilo: Kraški pojavi v trasi vodovoda Rižana - Rodik.- 1992, 5 str, + 4 pril. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Andrej Kranjc. Andrej Mihevc, Stanka Šebela,} E
Strokovno mnenje o izcednih vodah deponije Stara vas,- 1992, 7 str. + 3 slike (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorja Janja Kogovšek, Andrej Kranjc.) E Speleohidrotoške raziskave na razvodju reke Krke in Kruf>e Poročilo zo ¡991- 1992, 23 str. + 8 pril. analize vzorcev 11 str, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habič, Andrej Kranjc, Janja Kogovšek, Nadja Zupan, Franjo Drole, Leon Drame, Mateja Zadel) E Typical Karst Area - Škocjanske jame (Sloveniaj. Annual Report for UNESCO1992, 7 str;
6 str. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna.) E Ogroženost zaradi poplav na ozemlju občine ¡¡irska Bistrica.- 1992,23 str. f 25 slik (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Stanka Sebela.) E
Grafične priloge za odlok o varstvu krajevnih vodnih virov v občini Postojna,-1992, J 4 str + 9 prilog (Inštitut za raziskovanje kTasaZRC SAZU, Postojna; avtorja Andrej Kranjc, Stanka Šebela.) E
Maja Kranjc
Yugoslavie.- Bulletin Bibliographique Spčleologique. Speleological Abstracts (MUnchen-
buchsce) 22,29(1990), 1992, str. 1-256 (129-134). B Older Theories on Underground Accumulations in Karst.- Proceedings of the Alcadi '92 International Conference on Spelco History, Karszt čs Barlang (Budapest) Special Issue, 1992, str. 63-66. (Avtorja Andrej Kranjc, Maja Kranjc.) Čs
Andrej Mihevc
Morfološke značilnosti ponornega kontaktnega krasa v Sloveniji,- Geografski vcslnik, 63, 1991, str, 41-50. Čz
Sinter Formations in Snežna jama [Abstract].- Alpine Caves: Alpine Karst Systems and their Environmental Context (s.l.) 1992, str, 30, (Avtorja Uroš Herlec, Andrej Mihevc.) Čs
Brlog in Jama treh bratov pri 1'erdrengu- Dolenjski krai, 3, 1992, Sir. 41-44. Čs Brkini region contact karst [Abstract), - International Symposium Geomorphology and the Sea & Meeting of the Geomorphological Commissi onn of the Carpato-Balcan Countries IGU, Abstracts ofPapers (Mali LoSioj) 1992, str. 14, Čs Gypsum in the caves Kubik and Tajna jama [Abstract},- International Symposium Minerals
in Karst Caves. Abstracts ofPapers. 1992, str. 1(1. Čs Poplave Logaščice in Hotenjke kot primer ¡topla v na krasu,- Poplave v S !o ven ij i, 1992, sir. IS 519], Čs
Cave tourism and the problems of the cave protection in Slovenia. - Proceed ings of 1 n temat i ona I Conference "Education for Sustainable Tourism" (Ljubljana) 1992, str. 113-1 ]7. Čs Andrej Kranjc. Dolenjski kraški svet - Geografski vestnik, 63, 1991, str. 169-170, O Poročilo; Kraški pojavi v trasi vodovoda Rižana - Rod i k,- 1992, 5 str, + 4 pril, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Andrej Kranjc, Andrej Mihe ve Stanka Šebela.) E
Ogroženost zaradi poplav na ozemlju občine ilirska Bistrica- 1992,23 str. + 25 slik. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Stanka Šebela.) E
Tadej Slabe
Jamski skalni relief kot odsev soeleogenetsklh dogajanj v izbranih predel i h slovenskega krasa. -Univerza v i j ubljan i. Filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo, 1992,243 str. + 199 slik. Disertacija
Stanka Sebe I a
Geološke razmere v podornih dvoranah Vzhodnega rova Predjame,- Acta carsologica, 20,
1991, sir. 207-222, (Avtotja Stanka Šebela, Jože Čar,} R Les eonritiomemené de la Grotte de Škocjanske (Slovénie) et les changements climatiques. -Karsl dévolutions climatiques, HommageâJcanNicod(Bordeaux) 1992,sir. 355-361. (Avtorji Andrej Kranjc, Janja KogovSçk, Stanka ŠebelaJ R Ogroženost zaradi poplav na ozemlju občine Ilirska Bistrica1992,23 str. + 25 slik. (Institut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Andrej Kranjc, Andrej Mihevc. Stanka Šebela) E
Poročilo: Kraški pojavi v trasi vodovoda Rižana - Rodik,- 1992, 5 str. + 4 pril. (Institut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, Stanka Sebe la.) E
Grafične priloge za odlok o varstvu krajevnih vodnih virov v občini Postojna.- 1992, 14 Str, +■ 9 prilog. (Institut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorja Andrej Kranjc, Stanka Šebela.) E
Mateja Zadel
Speleohidrološke raziskave na razvodju reke Krke in Krupe. Poročilo za 1991,- 1992, 23 str, + 8 pril. analize vzorcev I I str, (InStitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habič, Andrej Kranj e, Janja Kogovšek,NadjaZupan, Pranj o Drole, Leon Drame, Mateja Zadel.) E
Nadja Zupan
Minerali v slovenskih kraških jamah - Postojna, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU,
1992, 4.1 Sir, (Avtorja Martin Knez, Isladja Zupan.) K S
Flowstone dotations in Slovenia.- Acta carsologica, 20, 1991, sir, 189-204. R
Najpomembnejši minerali iz slovenskih kraških jam20. mednarodna razstava mineralov, fosilov in nakita, Katalog, 1992, str. 13-24. {Avtoij i Nadja Zupan, Martin Knez, Andrej Kranjc.) Čs
The most frequent minerals in the Slovene karst eaves [Abstract], - International Symposium Minerals in Karst Caves. Abstracts of Papers. 1992, sir. 16, (Avtorja Nadja Zupan, Martin Knez.) Čs
SpeleohidrotoŠke raziskave na razvodju reke Krke in Krupe. Poročilo za 1991.- 1992,23 str. + 8 p ril. analize vzorcev 11 str. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habit, Andrej Kranj e, Janja Kogoviek, Nadja Zupan, Kranj o Droie, Leon Drame, Mateja Zadel,) E
PALEONTOLOŠK! INŠTITUT IVANA RAKOVCA
Frane Cimerman
Upper Eocene and hasal Oligocene beds a bug western margin of Pannpnian basin.-ALCAPA, Terra nova (Graz) 1992, zv.4, Abstract supplement 2, str. 16,( Avtorji K, Drobne, L. Šikič, R. Pavlovec, F. Cimerman, F. Drobne.) Čs
Model of Positional Relationship for Upper Paleogene and Miocene Strata in Slovenia.-I.U.G.S.-S.O.G. Miocene Columbus Project, Porto novo (Aneona) 1992, str, 71-72. Abstract, (Avtorji B, Jelen, B. Aničič, A. Brezigar, S. Buscr, F. Cimerman, K, Drobne, M. Monostori, M, Kedveš, J. Pavšič, D. Skabeme). Čs
Irena De beljak
Divje Babe / - poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v paleolitski arheologiji. ¡V. Posamično najdeni zobje jamskega medveda.- Arheološki vestnik, 43, 1992, str, 7-22, (Avtorji Ivan Turk, Janez Dirjec, Irena Debeljak, Duro Huber). R
Katica Drobne
Rudists and Larger Foraminifera below the Cretaceous-Tertiary in the Dolenja Vas Section. 1992.- Kol I man n, H. A.& Zapfe, H.(Eds,): New Aspects on Tethyin Cretaceous Fossil Assemblages. Scbriftenreihe der Fjrdwissensch aft lichen Kommissioncn dcr OslCrr. Akad. Wiss. (Wien, New York) 9, 1992, str. 231-239, (Avtorji M. Pleničar, K, Drobne, B. Ogorelec.) R
Upper Eocene and basal Oligocene beds along western margin of Pannonian basin.-ALCAPA, Terra nova (Graz) 1992, zv.4, Abstract supplement 2, str, 16, (Avtorji K. Drobne, L, ŠikiC, R. Pavlovec, F. Cimerman, F. Drobne.) čs
Model of Positional Relationship for Upper Paleogene and Miocene Strata in Slovenia.-I.U.G.S.-S.O.G. Miocene Cofumbus Project (Pononovo/A ncona) 1992, str, 71-72 Abstract. (Avtorji B. Jelen, B Aničič, A. Brczigar, S. Buser, F. Cimerman, K, Drobne, M. Monostori, M, Kedveš, J. Pavšič, D, Skabeme.) Čs
Searchfor Sections Suitable for Integrated Stratigraphie Calibration ofthe Miocene Sequence: Sections in Japan. Lesser Antilles. Algeria, Spam Cyprus & Slovenia- I.U.G.S.-S.O.G. Miocene Columbus Project (Portonovo/Aneona) 1992, str. 84-85. Abstract.
( A vtorji S. G. Odin, A, Arno rosi, M. Takahashi, J.-P. Cadet, G, Cuenca, P. Guard ta, K. Drobnc, B. Jclen, F, Orszag.) Cs Characteristic Fossil Assemblages below the K/T Boundary in the NW Part of the Adriatic Carbonate Platform,-6th Annual MeetingoflGCP 262 (CretaccouS Fades in Orogenic Belts)(Athens) 1992, sir. 6-7. Abstract, (Avtorji K Drohne, B Ogorelec, M PleniCar.)
Cs
3 pe l a Gor lean
Middle Jurassic -Early Cretaceous radioiarian biochronology ofTethys; implications for the age ofmdivlarites in the Helienides (Greece).^6ih Congress of the Geological Society of G recce (Athens) 1992, sir. 14-15. Abstract. (Avtorji P. O. Baumgartner, T. Danclian, P, Dumitrica, £ Goriian, R. Jud,L- O'Dogherty- Jurassic-Cretaceous Working group.)
Cs
Middle Jurassic - Early Cretaceous radiolarian biochronology of Tethys and Circumpaciflc low latitudes.- 29ih International Geological Congress (Kyoto) 1992, zv.2, sir. 250. Abstract, (Avtorji P, O, Baumgartner,T. Danelian, P, Dumitrica, Goriian, R Jud, L, O'Dogherty - Jurassic-Cretaceous Working group.)
Dragica Turnsck
Tethyan Cretaceous corals in "Yugoslavia ". - Ko 11 mann, H, A, & Zapfe, H, (Eds,): New Aspects on Tethyan Cretaceous Fossil Assemblages. Schriftenreihe der Erdwissenschaftlichen Kommissionen der Österr. Akad. Wiss.(Wien -New York) 1992, zv. 9, str. 155-170, R Lower (Cretaceous Fauna from Siovenski vrh near Koéeyje (south Slovenia).- Razprave S AZU, IV. razrcd,33,1992, str. 205-257, Tab. 1-14, (Avtorji Dragica'lurnSck, Mario PleniCar, Ljudmila Sribar. ) R
Stratigraphy and sedimentary patterns of the F'rachti hill Cretaceous, Argolis, Greece.- 6th annual Meeting of IGCP26J, CrelaceousFaciesinOrogenieBelts. 22-26,5.1992,(Athens) Abstract. (Avtoiji S. Tsaila-Monopolis, G. CsäszAr, P, Gaitanakis, E. Bodnar, A. G&ritg, D. TurnSek.) £s ffüraiien undStromatoporen des helvetischen Schelfs der E Schweiz am Uebergang vom späten Jura zur frühen Unterkreide.- 1992, 5 Str., 2 tab. (Geologisches Institut, Universität Zürich; avtorji D. Tumäek, H. Mohr.) E Rief Fossils of the Urgonian Platform in the .Subalpine Bell (NE France) - 1992, 3 Str.
(Département de Géologie, Université de Genève; avtoiji D, Tumäek, G. Trabold.) E Upper Jurassic Corals from Aimopian Zone, N Greece.-1992, 5 Str., I tab.(Geological Institut, Athens, 1GCP-262; avtorji D. Turn Sek, S. Tsaila-Monopolis.) E
BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽ1JA Jože Bole
Neue Arten der unterirdischen Schnecken Westbalkans.- Razprave SAZU, IV, razed, 33(1), 1992, str. 3-20. Čz
Polii Dolenjske in njihove značilnosti - Dolenjski zbornik, 1992, Str, 117-120. Čs Krka: Kuičer Ljudevit: Ljubljanica,- Enciklopedija Slovenije, 6, 1992. 3 Čs Rdeči seznam ogroženih kopenskih in sladkovodnih mehkužcev v Sloveniji, - Varstvo narave, 1992, Si. 17, str. IB3-1S9. Čs
Mehkužci Kraškega roba - Proteus, 54, 1991/92, št.6/7, sir. 234-235. Čp Flora, vegetacija trt favna kočevsko ribniškega območja -1992, ] 9 str. (B i o I oík i i n štitot J o vana HadžijaZRC S AZU, Ljubljana; avtorji Mitja Zupančič, Metka Cuiiberg, Alojz Šereelj, Darinka Trpin, Andraž Čarni, Andrej Seliškar, Jože Bole, Božo Drovenik, Narcis Mršič, Jan Camelutti,) E Gradivo za pripravo odloka o razglasitvi Cerkniškega jezera za naravno znamenitost. Vegetacija Cerkniškega jezera,- 1992, 15 Sir, (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZftC S AZU, Ljubljana, avtorji Jože Bole, Jan Camelutti, Božidar Drovenik, Andrej Sel ii kar, Darinka Trpin, Branko Vreš.) E
Jan Camelutti
Metulji Kraškega roba - Proteus, 54, 1991/92, str 254-259. Čs
Gradivo za pripravo odloka o razglasitvi Cerkniškega jezera za naravno znamenitost. Vegetacija Cerkniškega jezera.- 1992, 15 Str. (Avtoijt Joie Bole, Jan Camelutti, Božidar Drovenik, Andrej Seliškar, Darinka Trpin, Branko Vreš.) E Flora, vegetacija in favna kočevsko-ribniškga območja- 1992, 19 str. (Biološki inštitut Jovana I ladžija ZRC SAZU, Ljubljana; avtorji Mitja Zupančič, Metka Culibwerg, Alojz Šereelj, Darinka Trpin, Andraž Čarni, Andrej Se Iii kar, Jože Bole, Božidar Drovenik, N are is Mršič, J an Cam el o tti, j E
Metka Cuiiberg
Paleohotanika i arheologija..- Arheologija i prirodne nauke (Beograd) SANU, Naučni
skupovi, 64(21), 1992, Sir. 31-35. (Avtorja Alojz Šereelj, Metka Cuiiberg.) Čs Razlike v rezultatih raziskav makroskopskih rastlinskih stankov s kolišč na Ljubljanskem barju in pelodnih analiz - dokaz človekovega vpliva na gozd,- Poročilo o raziskovanju palcolita n col i ta in eneolita v Sloveniji, 19, 1992, str. 249-257, (Avtoija Metka Cuiiberg, Alojz Šereelj.) P Flora, vegetacija infavna koČevska-ribniškegaobmočja.-1992,19 str,(Biološki inštitut Jovana Madžija ZRC SAZU, Ljubljana; avtorji M i tja Zupančič, Metka Cuiiberg, Alojz Šereelj, Darinka Trpin, Andraž Čarni, Andrej Seliškar. Jože Bole, Božo Drovenik, Narcis Mršič, Jan Camelutti). E
Andraž Čarni
Comparison of Dynamics of Reforestation in Karstmeadows (Carici-Centaureetum rupes tris Ht. 31) at Two Altitudes - Illyrische Einstrahlungen Im ostal pi n-d i nari sehen Raum. Ostal pin-din ari sehe Gesellschaft für Vegetationskunde/Pannon AgraruniverisitSt Fakultät Georgikon, Lehrstuhl ftir Botanik und Pflanzensoziologie (Keszthely), 1990 [izšlo 1992|, str. 15-18 + 1 pril. (Avtorja Andraž Čara i, Mitja Kaligarič.) Čz Study of the Succesion Line from "Terraced" Vineyard in NII' ¡stria. Abstract,- Colloquia mediterránea. Approcci metodo logic i per la deft nizione de I lambiente tísico e biológico mediterráneo IV collquio Societa botánica italiana, Univesita degli studi di Lecce, Centro interuniversitalio di cronomctria geoaslrofisica e paleoradiazionc cósmica (Lecce) 1992, (Soavtor Mitja Kaligarič.) čz Združbe zvez Filipendulion ulmariae Segal 1966 in Senecion fluviatilis R. Tx. (1947) 1950 eni R. Tx. 1967 na Krškem polju - Flora in vegetacija Slovenije. Zbornik povzetkov referatov, 1992, Str. 17, Čz Pregled gozdne in travniške vegetacije na Goričkem v Prekmurju,- Znanstvena revija, 4,1992,
ät.l, sir, 23-43, (Avtoiji Andraž Čarni, Andrej SeNSkar, Mitja Zupančič.) Čz
Flora, vegetacija infavna kočevsko-ribniškega območja. -1992, 19slr.(B i dI oäki inäti tu t J ovana liadiijaZRCSAZU, Ljubljana; avtorj i Mitja Zupančič, Metka Cul i berg, Alojz Šercelj. Darinka Trpin, Andraž Čami, Andrej Seliäkar, Jože Bole, Božo Drovenik, Narcis MrSič, Jan Camelutti.) E
Igor Uakskobler
Razširjenost vrst I Athvrut venetus (Mili) Wohlf Galeobdolon ftavidum (F. Herrn.) ffolub in Veratrum nigrum L. v gozdnih združbah na Tolminskem in v Srednjem Posočju.- Flora in vegetacij a Slovenije. Zbornik povzetkov referatov, 1992, str, 18. Čz
Corlusa matthioli L am Siidostrand der Alpen- Razprave S AZU, IV razred, 33(5), 1992, str, 115-146, (AMorja Igor Dakskobler, Ernest Mayer.) Čz
Gora z odkruSenim obrazom nad Batavo pri Podbrdu in njene skrivnosti,- Proteus, 55, 1992/ 93, St.2, str. 54-58. Čp
Srečanje Vihodnoalpsko- dinarshega th-uitva za proučevanje vegetacije-St. Oswald (Bavarski gozd) 6,- 9.julij ¡992. - Gozdarski veslo i k, 50,1992, ät.7/8, str. 377-379. P
Utrinki ob smrti slovenskega botanika dr. Vinka Strgarja, - Proteus, 54,1991 /92, St.S, str. 313314. Nekrolog
Olga Deiman Jo kič
Revision of the species Vallonia pulchella (Kiuller 1774), V. enniensis (Gredler 1856) and V. excentricaSterkt 1892, (Gastropoda, VaUtmiidae) btSlovenia,-RazpraveSAZU, IV. razred, 33(2), 1992, str. 21-49. Čz
Božidar Drovenik
Systematische Liste der Gattung Carabus mit Arten und Unterarten. - Schwante I d, De It a Druck. 1992, 76 sir. [Katalog, j (Avtorja Heinz Peks, Bof.idar Drovenik). K z
Prispevek k poznavanju kozličkov (Cerambycidae - Coleoptera). - Dol enjski zbomi k, 1992, str. 152-164. Čs
Flora, vegetacija infa vna kočevsko-rihniškega območja.- 1992,19str.(B io I oäki inät itut J ovana HadžijaZRC SAZU, Ljubljana; avtorji Mitja Zupančič, MetkaCuliberg, Alojz Šercelj, Darinka Trpin, Andraž Čarn i, Andrej Seliäkar, Jože Bole, Božo Drovenik, Narcis Mršič, Jan Camelutti ) E
Gradivo za pripravo odloka o razglasitvi Cerkniškega jezera za naravno znamenitost. Vegetacija Cerkniškega jezera. - 1992, 15 str. (Bioloäki inäti tut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana; avtorji Jože Bole, Jan Camelotli Božidar Drovenik, Andrej Seliäkar, Darinka Trpin, Branko Vreš.) E
Lojze Marin ček
Prispevek k poznavanju gozdov plemenitih listavcev v Sloveniji. - Fl ora i n vegetac ija SI o ven ij e. Zbornik povzetkov referatov, 1992, str. 27. Čz
Narcis Mriič
Biokoviella mauriesi gen. nov., sp. nov. (Biokoviellidae fam. nov.), Macrochaetosomatinae subfam. nov. (Anthogonidae) and superßmily Cleidogonoidea (Craspedosomidea, Diplopoda) ofthe western Balkans- Razprave SAZU, IV. razred, 33(3), 1992, Str. 5191. R
Deževniki (Lumbricidae) DolenjskeDolenjski zbornik, 1992, sir. 122-125. Čz Dvojnonoge (Diplopoda) Dolenjske,- Dolenjski zbornik, 1992, str. 130-132. Čz Plazilci (Reptilia Dolenjske.- Dolenjski zbornik, 1992, str. 176-1Ä0. Čz Rdeči seznam ogroženih plazilcev (Reptiliaj t Sloveniji,- Varstvo narave, 1992, St. 17, sir. 41 -44. Čz
Rdeči seznam ogroženih dvojnonog (Myriapoda: Diplopoda) v Sloveniji - Varstvo narave,
1992, SU7, str. 131-136. Čz Rdeči seznam ogroženih deževnikov (Lumbricidae, Oligochaeta) v Sloveniji- Varstvo narave,
1992, St. 17, str. 179-1X1. Čz Matjašič, Janez; Matvejev, Sergije,- Enciklopedija Slovenije, 6,1992. 2 Čs Deževniki in dvojnonoge Kraškega roba,- Proteus, 54, 1991/92, St. 6/7, str. 236-23S. Čp Flora, vegetacija in favna kočevsko-ribniškega območja,- 1992,19 Sir. (Biološki inštitut J ovan a 1 ladžijaZRC S AZU, Ljubljana; avtoiji Mitja Zupančič, Metka Culiberg, Alojz Šercelj, Darinka Trpin, Andraž Čarni, Andrej ScliSkar, Jože Bole, Božo Drovenik, Narcis MrSič, lan Camelutti.) E
Ivka Marija Munda
Hornstrandir- a conspicuous area ofvegetation shift in the extreme Northwest ofIceland- Acta
Rotanica Islandica 1992, St. 11, str. 17-88. Čz The gradient of the bent hie algal vegetation along the eastern Icelandic coast - Acta
Phytogeog, Succ, 1992, St. 78, str. 131-141. Čz Associations ofbenthic marine algaefrom the Northern Adriatic (Asociacije be nt oš ki h morskih alg v severnem Jadranu) - Fl ora in vegetacij a S lo ven ij e. Zbo m i k povzeti, o v referatov, 1992, str. 32-33. čz
Gradient of seaweed vegetation patterns along the North Icelandiccoast. related to hydro-
graphic conditions.- Hydrobiologia, 1992, St.242/243, str. 133-147. Čz Growth strategies ofFucus virsoides (Don,) J. Ag, in different media - Rapports commission international Mer Med iterance Benthos 1992, St.3 3, str. 350. Čz
NikoFaj Pečenko
Cons/ink - Proteus, 54, 1991/92, št. 10, str. 390-391. Čp Leodhas,-Gen, 2, 1992, St. 10, str, 34-37, Čp
Ivo Puncer
Termofilne šume medunca s beskoljenkom (Modnio-Quereetum pubescentis Sugar 1981) u graničnom području Hrvatske i Slovenije Istri- Flora in vegetacija Slovenije, Zbornik povzetkov, 1992, sir. 43. (Avtorji Ivan Sugar, Mitja Zupančič, Ivo Trinajstič, Ivo Puncer.) Čz
Über zwei weniger bekannte Urwälder Krokar und Strmec (Slowenien),- Tagung der ÜSlalpin-dinarisehen Gesellschaft im Nationalpark bayerischer Wald (St. Oswald-Grafenau) 1992, str. 8. (Avtorja Mitja Zupančič, Ivo Puncer.) Čz
Andrej SeEiŠkar
Ulyrian species in the meadows of karst poljes in Slovenia - lllyrische Einstrahlungen im ostal pin-din ari sehen Raum. Ostal pin-d inarische Gesellschaft (tir Vcgetalionskundc/ Pannen Agraruniverisität, Fakultät Georgikon, Lehrstuhl für Botanik und Pflanzcnsuziologic (Kcszthely), 1990 [izSlo I992J, str. 7i-77. Čz
Pregled gozdne in traviščne vegetacije na Goričkem v Prekmurju, Slovenija).- Znanstvena revija, 4, 1992, Stl, str. 23-43. (Avtorji Andraž Čami, Andrej Seliškar, Mitja Zupančič.) Čz
Pregled vegetacije in flore Dolenjske,- Dolenjski zbornik, 1992, str. 86-105. ¿z Prispevek k poznavanju flore in vegetacije vlažnih rastišč Slovenije,- Flora in vegetacija Slovenije. Zbornik povzetkov referatov, 1992, str. 41 (Avtorji Andrej Seliškar, Darinka Trpin, Branko Vreš.) Čz Gradivo za pripravo odloka o razglasitvi Cerkniškega jezera za naravno znamenitost Vegetacija Cerkniškega jezera. - 1992, 15 SIt. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana; avtorji Jože Bole, Jan Camelutti, Božidar Drovenik, Andrej Seliškar, Darinka TrpŠin, Branko VreS.) E Zasnova rajonizacije ekosistemov Slovenije. Močvirni ekosistemi Slovenije. Flor is Učne in vegetacijske raziskave.- 1992, 14 str. (Biološki Inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana; avtorji Andrej Se I i Star, Darinka Trpin, Branko VreŠ.jE Vpliv črpališč na vegetacijo Mariborskega otoka - zaključno poročita,- 1992,25 str. (Biološki
inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana.) E Flora, vegetacija in favna kočevsko-ribniškega območja -1992, 19 str, (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana; a^orj i Mi tj a Zupančič, Metka Cul iberg, Alojz Šercelj, Darinka Trpin, Andraž Čami, Andrej Seliškar, Jože Bole, Božo Drovenik, Narcis Mršič, Jan Camelutti.) E
Darinka Trpin
Prispevek k poznavanju flore in Vegetacije vlažnih rastišč Slovenije,- Flora in vegetacija Slovenije. Zbornik povzetkov referatov, 1992, str. 41. (Avtorji Andrej Seliškar, Darinka Trpin, Branko Vreš,) Čz Gradivo za pripravo odloka o razglasitvi Cerkniškega jezera za naravno znamenitost. Flora Cerkniškega jezera.- 1992, 15 str. (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana; avtorji Jože Bole, Jan Camelutti, Božidar Drovenik, Darinka Trpin, Branko Vreš.) E
Zasnova rajonizacije ekosistemov Slovenije. Močvirni ekosistemi Slovenije. Ploristične in vegetacijske, raziskave,- 1992, 14 str, (Biološki Inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana; avlorji Andrej Seliškar, Darinka Trpin, Branko Vreš.) F. Flora, vegetacija infavna kočevsko-ribniškega območja,-1992, l9str.(Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana; avtorji Mitja Zupančič, MetkaCuliberg, Aiojz fcercelj, Darinka Trpin, Andraž Čami, Andrej Seliškar, Jože Bole, Božo Drovenik, Narcis Mršič, Jan Camelutti.) E
Branko Vreš
Prispevek k poznavanju flore in vegetacije vlažnih rastišč Slovenije,- Flora in vegetacija Slovenije. Zbornik povzetkov referatov, 1992, str 41. (Avtorji Andrej Seliškar, Darinka Trpin, Branko Vreš.) Čz Dravograjsko jezero - ogrožen ekosistem redkih živalskih in rastlinskih Vrst.- Mednarodna
konferenca o Dravi, 1992, str. 41-43. Čz Zgodba o odkrivanju neznane močvirske rastline. - Proteus, 55, 1992/93, Št, I, str. 28-31. Čs O deljenolistnisrčnici na Pohorju,- Proteus, 55, 1992/93, št.3, str 89-90. Čs Gradivo za pripravo odloka O razglasitvi Cerkniškega jezera za naravno znamenitost. Flora Cerkniškega jezera. -1992, 15 str (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU,
Ljubljana; avtorji Jože Bole, Jan Cameluttt, Dožidar Drovenik Darinka Trpin, Branko Vrcš.) E
Zasnova rajonizacije ekosistemov Slovenije. Močvirni ekosistemi Slovenije. Floristične in vegetacijske raziskave - 1992, 14 str. (Biološki Inštitut Jovana IJadžijaZRC S AZU, Ljubljana; avtorji Andrej Seliškar, Darinka Trpin. Branko Vreš.) E
Fauna in flora Dravograjskega jezera,-1992,35 str, (Dravograd; avtorja Branko Vreš, Davorin Vrhovnik.) E
Mitja Zupančič
Einfluss balkanischer, südosteuropäischer und illyrischer Florenelemente aufzentralbalkanische Fichtenwälder. - Illyriche Einstrahlungen im Ostalpin-dinarischen Raum, Ostalpindinarischc Geselsehaft fl)r Vegetationskundc (Keszthcly) 1990 [i/Slo 1992], str. 109-112, Čz
Zur syntaxonomischen Problematik des Verbandes Bruckenthalion spiculifoliae Ht. 1949 (n. nud.) und der Assoziation Junifiereto-Bruckenthalietum Ht. 1938 (n.nudj auf der Balkanhalbinsel.- Leddes Rcpertorium (Berlin) 103, 1992, št.3/4, Str. 243-268, R
Novosti ofitogeografski delitvi Slovenije, I,- Flora in vegetacija Slovenije. Zbornik povzetkov, 1992, str. 51-52. (Avtorja Mitja Zupančič, Vinko Žagar.) Čz
Termofllne iume medunca s beskaljenkom (Molinio-Quercetum pubescentis Sugar 1981) u graničnam području Hrvatske i Sloveniji u is tri,- Flora in vegetacij a S lo ven ij e. Zbornik povzetkov, 1992, str, 43. (Avtorji Ivan Šugar. Mitja Zupančič. Ivo Trinajstič, Ivo Puncer) Čz
Über zwei weniger bekannte Urwälder der Krokar und Strmec (Slowenien).- Tagung der Oslalpin-dinarischen Gesellschaft im Nationalpark Bayerischer Wald (Sl. OswaldGrafenau) 1992, str. 8, (Avtorja Mitja Zupančič, Ivo Puncer,) Čz
Pregled gozdne in traviščne vegetacije na Goričkem v Prekmurju (Slovenija).- Znanstvena revija, 4, 1992, ŠU, str. 23-43. (Avtorji Andraž Čami, Andrej SeliSkar, Mitja Zupančič.) Čz
Flora, vegetacija tnfavna kočevsko-rtbniškega območja,-1992, 19str ( Bi ološki inštitut Jovana H adžija, Z RC S AZU .Ljubljana; avtorji Mitja Zupanč ič, Metk a Cu I i bcrg. Al oj z Šercelj. Darinka Trpin, Andraž Čami, Andrej Seliškar, Jože Bole, Božo Drovenik, Narcis Mršič, Jan Camclutti.) E
Vinko Žagar
Novosti ofitogeografski delitvi Slovenije, /.-Flora in vegetacij a Slovenije. Zbornik povzetkov, 1992, str. 51-52. (Avtorja Milja Zupančič, Vinko Žagar,) Čz
AVniOVlZUALNl LABORATORIJ Naško Križna r
Razgovor z Milovanom Gavazzijem. - Etnološka Tribina (Zagreb) 15,1992, str. 187-200. Čz Govorica telesa na primeru ljudskih iger na Vintarjevcupri Litiji,- Traditiones, 21, 1992, str, 17-24, Čz
Vizualni simboli nacionalne identitete na primeru avtomobilskih zadkov - Traditiones, 21,
1992, stT. 227-232. Čz Metod Badjura, pionir in mojster - Kinotečni lisi ob Spominskem večeru za Milko Badjuro,
i 992, sir. 2-10. Čs Božič, zimski kres,- idrijski razgledi, 1992, str. Čp
Shvene BvmperStichin and theCollective Unconscious.- Slovenija, 6, 1992, št.3, str. 55-58, ČP
Predlog mreže opremljenosti z video lehmko.- 1992, 6 sir. + priloge. (Filozofska fakulteta
Univerzi: v Ljubljani.) F Vsebinska zasnova etnološke razstave o Trend - 1992, 13 str. (Triglavski narodni park, Bled.)
E
Videografija
Raztegni harmonke. pritisni na bas. - Proizvod nj a: A V L, ZRC. Real izac ij a: Naško Kri žnar. 3/ 4 PAL, 4 min. I Osek,
Predstavitev ZRC SAZU - Proizvodnja: AVL ZRC. Realizacija: Naško Križnar 3/4 PAL, 55 min.
Kronika SAZU.- Proizvodnja AVI. ZRC. Realizacija; NaSko Križnar. 3/4 PAL, 20 min. Gradivo: Opatija - Proizvodnja: AVL ZRC. Realizacija: Mojca Ravnik, Naško Kri žnar. 3/4 PAU 19 min, 34 sek.
Opazilo v Obro vu- Proizvodnj a: M lad i nski raziskovalni tabor 11 ruši ca in A Vi. ZRC, Real izac ija:
Jurij Fikfak, Naško Križnar. 3/4 PAL. 12 mirt, Odlagališče odpadkov - Proizvodnja; Mladinski raziskovalni tabor ilmšjca in AVL ZRC.
Real izac ija: Jurij Fikfak, Naško Kriinar. 3/4 P Al,, 8 min. 53 sck. Možganske operacije.- Proizvodnja: Univerzitetni klinični center in AVL ZRC. Realizacija: Vinko V, Dolenc, Naško Kri žnar. 3/4 PAL, 15 enot v skupnem trajanju 2 uri 50 min
REFERAT ZA NAMIZNO ZALOŽNIŠTVO Milojka Žalik Huzjan
Države sveta 1993 - Ljubljana, Državna založba Slovenije. 1992,467 Str. (Avtorji Karel Natek, Drago Pcrko, Milojka Žalik Huzjan.) Ks
Bibliografijo uredila Pida Stanovnik
ANNUAL REPORT
OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS' RESEARCH CENTRE, 1992
Summary
GENERAL
Th i s year certai n changes took p I ace at ihe Centre of Scicntific Rescarc h oft he Slovene Academy of Sciences and Arts.
Future legislation governing the foundation ofZRC SAZU will come into effeel in 1993. The management structure has also been changed somewhat, The work of the ZRC council is being continued by the Executive Board Consisting ofrepresentatives of the Ministry of Culture and Sciences, members of the Academy and research project directors. Dr. Oto Luthartook the place of Director Mitja Zupančič, after a short period when the Centre was run by Janez Dular. Despite all the changes there were fewer interruptions in our work in 1992 than in 1991. This is con firmed by the results of our scientific research which was far out of proportion to our actual material and financial position.
THE FRAN RAMOVŠ INSTITUTE OF SLOVENE
Preliminary work on text processing of SSKJ was begun, Preparations for a one-volume dictionary of standard Slovene and editing of an orthographic dictionary were continued. ES 3 is in preparation; research for editing the dictionary of Sloven i an Protestants Is in progress, and atrial fascicle is being prepared. The KaStelce-Vorenc dictionary was prepared for publication. Work for OLA and ALE continues within an international project, and new fascicles of terminological dictionaries are being prepared.
THE INSTITUTE OF ARCHAEOLOGY
Systematic excavations at the paleolithic cave site of Divjc babe have continued. Three prehistoric fortified settlements in Lower Carniola were investigated, as well as the early Christian site at Ajdna, above Potoki. Volume 43 of AiheoloSki vestnik (1992) has been published The members of the Institute published 26 treatises and articles.
MILKO KOS INSTITUTE OF HISTORY
The recent main project of the institute is The History a/Transport on Slovene Territory, it will be published in two volumes, The first will comprise land and water transport. Final redaction work is to be done in {993-
Theworkon Sources/or the History of Slovenes is progressing normally. Not so the Historical Topography. The bibliographies of individual researchers show the international affirmation of our research work,
THE FRANCE STELE INSTITUTE OF ART HISTORY
Research focused on I he following themes:
-	The problems of mediaeval and renaissance art in Slovenia (romanesque retrospects in the late 15th and 16th century; painting and Sculpture of the Reformation period; the artistic profile of the Tolmin and ilovec region).
-	A rch iteciure of the 19th and early 20thcenturyin S lo ven ia (19th century to wn-plann ing; a comparative Plefnik-GaudT exhibition in Ljubljana has been organised, and a monograph on architect Pleinik published; a PlcCnik exhibition in Prague in 1994 is being prepared).
-	Baroque sculpture in Slovenia (research on the late I 8th century sculpture ofGorenjskoand early baroque marble sculpture has continued).
-	Collection and commentary on the sources for Slovenian art history (a critical treatise and a commentary on episcopal visitation records of the 17th century have been concluded).
-	Collection of documentary material for Slovenian art history.
Dr. D. PrelovSek lectured in March and April at the Central European University in Prague as
visiting professor; sincc March 1992 he has been a regular member of the European Academy
of Sciences and Arts in Prague.
THE INSTITUTE OF MU5ICOLOCY
-	A bibliography of medieval musical sources in Ljubljana was completed.
-	A yearbook, vol 2, on a sy mposium under the heading Gallus Camialus and the European Renaissance was prepared.
-	Transcription s of J anez Krstnik Do lar's Missa sopra la bergamasca and his instrumental and vocal works were completed.
-	Special, partial research into two treatises by Guido of ArCzzO (12th century) found in 1 ,j uh Ij ana; two stud ies into perfo rming practi se in the middle of the I Sth century an d research into the musical expression of Marij Kogoj were completed.
-	An international coloquy under the heading Marij Kogoj (1892-1992), accompanied by two concerts, was held on the occasion of the centenary of the Composer's birth.
-	The catalogues of Slovene musical sources were continued; computer cataloguing and cooperation with R1SM (Frankfurt) are prepared.
THE INSTITUTE OF SLOVENE LITERATURE AND LITERARY SCIENCES
ResearchonthethemesoftheModema period o f Slovene literature (1895-1918) and of Slovene narrative prose of the period 191&-1930 continued; 3 papers were published or delivered for printing.
The critical edition of the Brizinski spomeniki (Slovene texts from the I-'rcising codex. 10th century) was published Collection of materials and editorial work on the correspondence of'S. Zois (1747-1819) continued.
Two volumes of the Literary Lexicon (Nr, 39: Lyrics by Janko Kos; Nr. 40: Futurism by Vera Troha) were edited to print. Preparatory work for fun her volumes continued. Introductory work on a new edition of the Slovene Biographical Lexicon continued.
THE INSTITUTE OF SLOVENE ETHNOLOGY
Fundamental research into the Slovene ethnographic tradition: folk architecture in different regions of Slovenia; customs of life and the yearly cycle; social culture in 1 stria; verbal folk art: folk songs, folk musie and folk dances. Preparation of col lections of talcs, songs and dances; ethnological data of Slovene Styria before 1848. Preparation of monographs of rural architecture in the Julian Alps, of traditional marriage, or the image of folk culture in Slovene folk tales, of the relations between folk and modem poetry. On the basis of research, 34 units were published - including <i books, 15 dissertations {scientific papers). An exhibition was set up.
THE INSTITUTE FOR SLOVENE EMIGRATION RESEARCH
The following research projects of the Institute continued regularly: The Life and work of Louis Adamic; Slovene emigrant literature; The Way of life of Slovenes in Australia, The connections between the old country, Slovene emigrants, and the organisations established to support them; The history of emigration from central Slovenia; The life of Slovene immigrant* in West Europe, and Ways of immigrant resoeialisation in West Europe. Two members of the Institute received their doctor's degrees; the Institute edited the fourth number of the Institute's BillCn (Bulletin); organised lectures on Slovene emigration, published two scientific monographs; the second (double) number of its scientific journal Dve domnvini - Two Homelands, 53 treatises or minor contributions; and delivered 14 lectures or papers at scientific meetings at home or abroad.
THE INSTITUTE OF PHILOSOPHY
The main research topics were the history of social theory in Slovenia; contemporary political philosophy; Kant's practical philosophy; the grounding of basic principles in the philosophy of I-aw; the constitution of science; modernism and postmodernism in contemporary aestheties.
THE ANTON MELIK INST1TUT OF GEOGRAPHY
All of the chapters of the Geographical Monograph of Slovenia have been completed except Hydrogeography and Population, which are still being prepared.
Three hundred and ten (310) mountain farms on the Bloke Plateau, in the LoSkadolina, and on the Babnopolje have been studied. A global analysis of the population of 1025 mountain farms in the Pohorje Mountain has been carried out, The study, Regional Relations between Relief and Population between 1880 and 1981 in Slovenia, has been completed. The Department of Multidisciplinary Research of Natural Disasters has begun work within the framework of the Institute. Its main attention has been focused on the study of the geographical cfiects of summer drought and fall flooding. Results will be published in Ujma {7: 1993).
Al the end of the melting period, the regular annual measurement and observation of Triglav and Skuta glaciers were carried out.
The revised Geomorphological Map of Slovenia (l:$QQ.OOO) was printed A relief analysis of the region covered by the geomorphological map of Celjc (1:100.000) was carried out. A detailed geomorphological mapping of selected types of relief was prepared for the Lower Savinja Valley and the Pohorje Mountain.
The geographical information system has been up-dated with data From the 1991 population census according to population distribution in Slovenia.
Volume 31 of Geografski zbornik (Acta Geographica),\Wii\ two dissertations, was published, and Volume 32 is in print. A collection of papers entitled Poplave v Sloveniji (Floods in Sloveniaj has been published (Ljuhljana 1992, 232 pages).
THE KARST RESEARCH INSTITUTE
Research work was carried out in the frame wort: of two main projects-basic karstologi cal and regional karstological investigations - and within a special projeel, Speleological investigations of Škocjanske jame. They included the study of the influence ofcarbonate rocks on karst i fi cation; hydrochemical and hydro logi cal bases ofkarstification, and the study of geomorphological and speleological karst phenomena. The elaboration of about 2,500 different chemical analyses is included. Regional investigations were done on the Slovene karst, with emphasis on the Postojoa region, Škocjanske jame (corrosion and temperature observations), the Din ari c karst (contact karst), and the Julian Alps (paleokarst phenomena), Applied research work was eonneetcd to the pro blems of karst hy drol ogy (especial ly water supp ly) and to the karst pol I uti on and protection in general. Concerning documentation, computerisation of the library, (14,000 items), and the cave register, reaching 6,317 registered caves, are worth mentioning. The Institute is included in the following international projects:
-	UNESCO - IGCP 299 (Geology, Climate, Hydrology and Karst Formation),
-	COST 65 (I [ydrogeological Aspects of Groundwater Protection in Karstic Areas),
-	7. SWT {Tracers and models in various aquifers, 1 nvestigati ons in S ioven i a 1993-1996, by the coordination of Slovenia with participation of groups from Austria, Germany, and Switzerland),
-	French-Slovene project with U.R.A. 903 C.N.R.S., and
-	Italian-Slovene project concerning the Reka catchment area.
THE IVAN RAKOVEC PALEONTOLOGlCAL INSTITUTE
Research work was carried out in Slovenia an d abroad. The new associations of genera and species of LargCT Foraminifera in the Central part of the Adriatic carbonate platform was established in Maastricht ian and Paleocene, In the surroundings of Dohma the Barton i an / or Biarritzian Clastic sediments were stated on the basis of Smaller Foraminifera, and a new outcrop ofLimestonewithPriabonian fossils, the second in Slovenia, was discovered. This is important because of the contemporary connection between northern Italy and Hungary. The Jurassic and Cretaceous age of basin sediments in Budva zone in Montenegro was proved by 250 Radiolarian species. With corals, the Lower Cretaceous beds on Slovenski vrh near Koíevje, the Upper Jurassic beds in Frachty Hill in Greece, and the Urgonian beds in Mecsek, Hungary were documented, From the Divje babe Paleolithic station more than 2,000 molars of cave bears were collected and measured with a view to further evolutionary and paleoecological research, We are cooperating on two UNESCO projects: IGCP-262 and IGCP
286, in international working groups ÍNTERRAD and FOSSIL CNIDARJA, in The 1UGC Miocene Columbus project, ITtrcc treatises and eight abstracts of reports were published, and we gave lectures at nine international conferences.
THE JOVAN HADZI INSTITUTE OF BIOLOGY
The joint programme: floristlc, vegetation and faunistic investigations deals with basic and partly applied problematics of these special research fields: Polymorphism, chorology and en demism of vascular flora; Vegetation and ecology of spruce, beech, white beech and moist forests, grasslands, water and marine vegetation; Palaeovegetution based on palynoiogical, anthracotomical and carpologica! analyses; Ecology ofmarine bent hie algae; Taxonomy and zoogeography of Mol lusca, Lumbricidae, Dipbpoda, Tardígrado, Coleóptera, Lepidoptera, Reptilia, and animal behaviour in captivity.
The investigations are based on standard, generally adopted or on some new, essentially modified methods. The research area covers Slovenia, some pans of the Adriatic coast, and is also extended to some parts of neighbouring countries. In September and October five institute members contributed to a biological expedition to New Guinea. The results are an important contribution to the knowledge of the lloristic, vegetation and faunistic inventory of Slovenia. They elucidate problems in taxonomy, chorology, dynamics and ecology and are comparable to the TesultS of similar investigations abroad. The application of this knowledge is possible in forestry, nature conservation, the protection of environment and landscape planning.
THE INSTITUTE OF MEDICAL SCIENCES
A volume Protection against ionizing radiation in Slovenia has been prepared for publication, Several expert statements have been prepared, e. g. on the quality of two studies concerning the possible closing of the KrSko Nuclear Power Plant (for the Ministry of Energetyca).
AUDIOVISUAL LABORATORY
The Video Archive was supplemented with 77 new units for the Collection of video documents, which now totals 388 units, 7 new video films were produced.
Mr, ¡Criínar published 8 articles, gave 7 lectures (two of them at international conferences) and continued to teach the Visual Anthropology Course at Ljubljana Faculty of Art.
VSEBINA
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
I. ORGANIZACIJA	5
Skupščina SAZU, redni člani, dopisni člani	7
Organizacija SAZU in njene delovne skupnosti	9
Preglednica organizacije SAZU	11
1L ČLANI	13
Redni, dopisni in zunanji člani	15
Razred za zgodovinske in družbene vede	15
Razred za filološke in literarne vede	25
Razred za matematične, fizikalne in tehniške vede	35
Razred za naravoslovne vede	45
Razred za umetnosti	5L
Razred za medicinske vede	57
Bibliografija nekaterih članov SAZU za 1. 1992	65
Umrli člani	97
Ivan Lavrač	120
Alojz Benac	122
Leon Gerškovič	124
Josip Vidmar	126
Milovan Gavazzi	129
Josef Kratocbvil	131
Anton Ingolič	133
Harald Saeverud	136
ILL POROČILO O DELU SAZU V LETU 1992	139
Seje Skupščine SAZU	141
Kronologija dogodkov	171
Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja	175
Poročila razredov	176
Razred za zgodovinske in družbene vede	176
Razred za filološke in literarne vede	177
Razred za matematične, fizikalne in tehniške vede	177
Razred za naravoslovne vede	178
Razred za umetnosti	178
Razred za medicinske vede	179
Tiskovne konference	179
Jubileji	180
Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela	180
Svet za proučevanje in varstvo okolja	183
Odbor za energetiko	184
Med akademij ski odbor za preučevanje narodnih manjšin	i 84 Medakademijski odbor za koordinacijo znanstvenoraziskovalnega dela razredov
¡n oddelkov za matematične, fizikalne, tehniške in naravoslovne vede 184
Medakademijski odbor za Hoto in favno Jugoslavije	184
Medakademijski odbor za travmatologijo v izjemnih razmerah	185
Medakademijski odbor za proučevanje zoonoz	i 85
Kabinet akadem ika J osipa Vidmarja	18 5
Tajništvo razredov	185
Referat za tisk	186
Fotoloaboratorij SAZU	187
Zaključni račun za Jeto 1992	187
Biblioteka	188
[V. PUBLIKACIJE SAZU	195
SUMMARY	211
ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU	223
L ORGANIZACIJA	224
II. POROČILO O DELU V LETU 1992	233
Uprava	233
Zaključni račun za leio 1992	234
Nagrade. Odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja	234
Tiskovna dejavnost in glavne objave	234
Znanst ven a posvetovanja in sem inatj i	23 5
Uredniki znanstvene periodike in zbirk	236
Sodelovanje z visokimi in višjimi šolami	237
Inštitut za slovenski jezik Prana Ramovša	238
Inštitut za arheologijo	244
Zgodovin sk i i nštitut M i lka Kosa	248
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Sleicta	252
Muzikološki inštitut	254
Inštitut za slovensko literatura in literarne vede	257
Inštitut za slovensko narodopisje	261
Inštitut za slo vensko i zseljenstvo	269
Filozofski inštitut	273
Geografski inštitut Antona Mclika	276
Inštitut za raziskovanje krasa	284
PaleontoloŠki inštitut Ivana Rakovca	288
Biološki inštitut Jovana H adžij a	293
Inštitut za medicinske vede	301
Avdiovizualni laboratorij	302
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1992	304
ANNUAL REPORT (Summary)	337
LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 43 KNJIGA 1992
Glavni in odgovorni urednik akad. prof, dr, Matija Drovenik Jezikovni pregled in korekture za SAZU Jože Faganel Za ZRC SAZU uredila Maijeta Humar Izdala
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani DTP
Miiojka Žal i k Huzjan
Natisnila Tiskarna Planprinl
v Ljubljani Naklada 1700 Izvodov Ljubljana 1993