Notranje glasilo Društva Novo mesto * Izhaja štirikrat na leto: marca, junija, septembra in decembra Urednik Tone Gošnik * Oblikovalec Marjan Moškon Računalniški stavek in prelom Marko Gošnik Filmi ŠPES GRAFIKA * Tisk TISKARSTVO OPARA Uredništvo: IZZIV, Cesarjeva 30,8000 NOVO MESTO Rokopisov in fotografij ne vračamo
IZZIV
II 32146/2002
H 'SiaU,
Novo mesto, 24. decembra 2002
COBISS 51
Leto II., številka 4
PO VOLITVAH V SVET MESTNE OBČINE
Več kot polovico več glasov
Popolna lista kandidatov - Ni dosti manjkalo do tretjega mandata - Prodor civilnih list - Civilne liste kot trojanski konji - Naš uspeh je plod nepretrganega dela
Društvo je na letošnjih volitvah za svet Mestne občine tcrvo Pa ne neopazna: poseb-Novo mesto nastopilo s popolno kandidatno listo. Volilni na zahvala gre pri tem inova-odbor, ki ga je upravni odbor društva pooblastil za vsa tivnosti in zagnanosti mla-volilna opravila, je ob tvornem sodelovanju drugih čla- dega arhitekta Tomaža Levinov pridobil soglasja kandidatov in pravočasno vložil garja.
kandidature.	njh možnosti sicer manj Volilni uspeh
Volilna kampanja je bila bučna ter plakatno in me- Dmštvena lista je zbrala zaradi skromnejših denar- dijsko manj odmevna, žago- 1524 glasov in s 6)5o/o gia„
sov dosegla 7. mesto med 15 strankarskimi in nestrankarskimi listami.
Doseženi volilni rezultat je v mejah pričakovanj in
Nadaljevanje na 2. str.
Društvo
Novo mesto
II
smo, da že skoraj deset let kot nestrankarsko in politično neodvisno Društvo Novo mesto veljamo za eno najbolj dejavnih društev v naši občini. Za razliko od mnogih drugih, zlasti političnih strank, smo delali vsa leta od ustanovitve, ne le nekaj tednov pred volitvami. V novo leto 2003 vstopamo z načrti, da si bomo tudi vnaprej prizadevali za prijetno, bolj pravično, varno in cenejše življenje vseh naših občank in občanov.
S temi željami želimo vsem našim članom zdravo, zadovoljno in u-stvarjalno novo leto ter jim čestitamo za dosedanje skupne uspehe našega društva!
UO Društva Novo mesto
Društvo NM na spletu
Kdor ima s svojim računalnikom dostop do spletnih strani na svetovnem medmrežju, se lahko poglobi tudi v domačo stran našega društva.
Razen osvežitve spomina odprta pisma Mestni občini
Društvo Novo mesto je kljub svojim skromnim gmotnim možnostim v predvolilni kampanji izdalo predstavitveno zloženko, razpečali smo »vizitko« z naslovom društvene spletne strani in postavili na najbolj prometnih točkah v mestu plošče s pozivi volivcem, naj glasujejo za kandidate Društva. Na istih ploščah smo se po volitvah (zgoraj) občanom za zaupanje in podporo tudi iskreno za-
hvalili (Foto: Tomaž Levičar) NARODNI DOM - DELOMA ODPRT
na pomembne letošnje dogodke v Društvu je na voljo tudi celotna zgodovina Društva. Tu so še predstavitev društvenih Pravil in organov, arhiv vseh izvodov društvenih glasil Poročevalec in Izziv, bibliografija pisanja o našem Društvu in
Prvi korak k obnovi spomenika
Novomeščani smo končno dočakali, da so se dne 6. novembra letos odprla vhodna vrata v Narodni dom v No-
vem mestu.
V prisotnosti velikega števila Novomeščanov in okoličanov je stekel krajši kulturni spored, nato je predsednik društva Anton Škerlj spregovoril o pomembnosti Narodnega doma ob začetku gradnje, to je leta 1873, ob njegovi otvoritvi in dokončanju v letu 1885.
Opisal je prizadevanja Društva Novo mesto za obnovo in ponovno oživitev doma, zahvalil se je odgovornim, ki so odločilno prispevali, da je bil narejen ta prvi korak in v Narodnem domu predstavljen naš rojak, akademski slikar, Vladimir Lamut. Umetnika in razstavo je predstavil kustos Dolenjskega muzeja Jože Matijevič, potem pa je župan Mestne občine Novo
mesto, dr. Tone Starc odprl dom in slikarsko razstavo.
Narodni dom v Novem mestu bo seveda treba po-
polnoma in v celoti prenoviti, obnoviti in mu dati novo vsebino. Za to popolno prenovo pa bo treba veliko denarja.
V letu 2002 je bila tudi u-
radno ustanovljena Ustanova za obnovo in oživitev Narodnega doma, katere edini namen je zbiranje sredstev za to popolno obnovo. V Nadaljevanje na 2. str.
Novo mesto in drugim odgovornim organom, zapisniki sej ter opisi pogovornih večerov in simpozijev, poseben sklop pa je namenjen Volitvam 2002 s kandidatno listo, predvolilnim (in povolilnim!) programom in celotnim spremljajočim gradivom kot tudi spletnimi povezavami na najrazličnejše pravne in druge dokumente od Ustave RS do Evropske listine o lokalni samoupravi. Ponuja pa se tudi možnost, da pišete Društvu, saj se vam bo z enim samim klikom na »Pišite nam« odprlo okno z našim naslovom.
M. MOŠKON
Ob odprtju obnovljenega pritličja v Narodnem domu je prizadevanja za oživitev doma opisal predsenniK Društva Tone Škerlj (Foto: Tone Gošnik)
stran 2 * 24. decembra 2002 * IZZIV
Pomagajte
pri obnovi Narodnega doma v Novem mestu!
Denarne prispevke zbiramo na transakcijskem računu:
»Ustanova za obnovo in oživitev Narodnega doma«
02970-0092436024
z namenom:
»Za Narodni dom«
Občinstvo ob odprtju obnovljenega pritličja v Narodnem domu (Foto: T. Gošnik)
Na predvolilnem zborovanju v KC Janeza Trdine 2(Foto: Tone Gošnik)
Nadaljevanje s 1. strani pomeni napredek v primerjavi s prejšnjimi kandidaturami: če smo bili v prvem poizkusu veseli enega svetnika in smo v drugo z malo sreče zasedli dva stolčka, nam v tretje ni prav dosti manjkalo do tretjega mandata. Pa drugič!
Čista je glasove zbirala predvsem na mestnih voliščih, saj smo tam prejeli kar štiri petine vseh glasov. Prepričljivo največ glasov so dali društveni listi občani iz KS Kandija-Grm (17%), sledijo pa volilci iz mestnih KS Center, Mestne njive, Gotna vas in Majde Šilc (10 do 15%). Uspeh v nekaterih primestnih KS je bil nižji od pričakovanj, program društva pa je bil očitno najmanj zanimiv za podgorjanske krajevne skupnosti.
Kaj je posebej zaznamovalo letošnje volitve?
Rezultati volitev pri nas in drugod po Sloveniji jasno kažejo na uspeh in prodor civilnih list.
Razlogov in primernih razlag je več kot dovolj.
V prvi vrsti gre za razočaranje volilcev nad strankarsko demokracijo in samoza-verovanostjo.
Večina strank deluje samo ob volitvah, vmes pa skoraj izginejo z lokalnega političnega prizorišča.
Med glavnimi vzroki za tako ravnanje volilcev je prav gotovo premajhna razčlenjenost političnega prizorišča ter neprepoznavnost strank in njihovih programov. Programi so (skoraj) enaki, splošni in nestvarni, polni zavez in pasivnih obljub (treba bi bilo, si bomo prizadevali..)
mih oziroma tega ne predstavljajo dovolj uspešno.
Zakaj civilne liste?
Nastankom civilnih list pa so botrovali tudi drugi interesi: nekatere so celo spodbudile stranke same z namenom prikriti ideološkost in strankarski naboj programa ali preprosto zamegliti pogled in skozi zadnja vrata pripeljati v občinski parlament svoje ljudi, pa tudi zato, da so odvzele glasove volivcev drugim občanskim listam. Ni skrivnost, da so preko civilnih list prišli v občinske svete ljudje, ki jih stranke na svojih listih niso uvrstile dovolj visoko.
Pri tem ne moremo mimo ugotovitev, da so take civilne liste povečini sila kratkega diha, »muhe enodnevni-
ce«, in se v povolilnem obdobju umaknejo v ilegalo.
Volilni uspeh takih na lokalni sceni je redko plod uspešnega in prepoznavnega dela, ampak bolj nedoumljivih dejavnikov, cenenega glumaštva ali medijske prepoznavnosti posameznikov, ki so uspeli prepričati del volilnega telesa.
Društvo Novo mesto zagotovo ne sodi med tiste, ki so dobili poceni glasove. Volilni uspeh je posledica nepretrganega delovanja in zavestne odločitve volivcev, ki so podprli prizadevanja društva. Že sama sestava in porazdelitev prejetih glasov po voliščih in krajevnih skupnostih je zrcalni odraz programa in prizadevanj društva, ki so usmerjena na mesto in njegove prebivalce.
MATJAŽ VERBIČ
Prvi korak k obnovi
Nadaljevanje s 1. strani njen sklad sta do sedaj vplačala Mestna občina Novo mesto in Društvo Novo mesto ustanovna deleža, večji prispevek je dalo tudi Društvo upokojencev Novo mesto, ki se močno zanima za oživitev Narodnega doma, povabilu našega društva pa se je že odzvalo tudi večje število članov, ki so prispevali različne zneske v ta namen.
Upravni odbor ustanove bo vsekakor moral napraviti naslednji korak pri zbiranju sredstev - opredeliti vsebino, ki naj bi jo obnovljeni Narodni dom imel in razširiti zbiranje denarja v vseh mogočih oblikah in na vse mogoče darovalce. Žal u-pravni odbor ustanove (ki seveda ni istoveten z organi
Volivci so se zato opredel- našega društva) do zdaj ni jevali ali po ideološkem kaJ veliko Post°rik Verjetno vztrajanju ali po ljudeh, ki so predstavljali stranko, drugi pa s(m)o izbrali civilno listo.
Število civilnih list (v nekaterih okoljih celo 20 in več!) dokazuje, da stranke ne znajo in ne zmorejo zajeti vseh posebnosti interesov lokalnega okolja in interesnih skupin v svojih progra-
je vzrok v pravkar minulih volitvah, pri katerih so bili večinoma zaposleni vsi člani začasnega upravnega odbora. Upajmo, da bo v letu 2003 bolje.
Že to, da je do delnega in začasnega odprtja Narodnega doma vendarle prišlo, dokazuje resnično in resno voljo ustanoviteljev, to je Mestne občine Novo mesto
in Društva Novo mesto, da ne bo ostalo le pri besedah, ampak da bomo Novomeš-čani vendarle dobili obnovljen in oživljen Narodni dom. To upanje nam utrjujejo tudi predvolilne napovedi in gesla vrste političnih in civilnih skupin v Novem mestu, ki so povzele v svoje volilne programe tudi skrb za staro mestno jedro, za njegovo obnovo in še posebej za obnovo Narodnega doma.
Do minulih volitev so bila to gesla Društva Novo mesto, v predvolilni kampanji za volitve 2002 pa so postala tudi gesla nekaterih političnih strank. Pričakujemo, da jih bodo tudi uresničevale. Če jih ne bodo, lahko pričakujejo primerno ostre odzive našega društva.
Z željo, da bi vsi Novo-meščani videli v obnovi in oživljanju Narodnega doma dejansko potrditev našega rodoljublja in naše zavezanosti slovenski zgodovini in kulturi, želimo vsem Novo-meščanom veliko zadovoljstva in veselja v letu 2003, čimprej pa tudi veliko zadovoljstva ob obiskovanju obnovljenega Narodnega doma.
ANTON ŠKERLJ
Pogled na dolenjsko prestolnico, kot si ga lahko privoščijo le redki: letalska fotografija Novega mesta z najbližjo okolico, ki jo je 24. junija 2001 posnel Geodetski zavod Slovenije.
Fotogr^a prepričljivo kaže, kako velik delež Hotnega območja je v skoraj polstoletni asti zavzela avtomobilska industrij1 Nekdanji IMV in sedanji REVO^ objekti tovarne zdravil Krka,
ADRIE, TPV, skokovit razvoj Bršljina, nekoč malega predmestja naše metropole, in druga območja osrednjega dolenjskega mesta govorijo v vsakomur razumljivem jeziku...
Nova mestna tržnica -priložnost ali pretnja?
Novomeška tržnica mestu s svojim videzom in uporabnostjo že dlje časa ni več v ponos. Dandanes se po zgledu trgovin tudi večje tržnice selijo na mestna obrobja.
Takšna selitev masovne ponudbe sama po sebi ni slaba, če bi v mestnih jedrih znali sočasno razvijati ponudbo, ki bi zadovoljevala neko višjo raven potreb meščanov in obiskovalcev mesta.
Tudi če Novo mesto pridobi novo tržnico nekje na obrobju, pa tržnične dejavnosti v starem mestnem jedru ne bi smeli povsem opustiti, saj gre za prvobitno mestotvorno dejavnost. Tržnice dajejo mestom svoj značaj in dušo in novomeško jedro nikakor ne sme o-stati le lupina brez vsebine.
Prvotno se je v Novem mestu trgovalo na Glavnem trgu, po porušitvi cerkve sv. Florjana v 70. letih 19. stoletja pa se je ta dejavnost preselila in meščanom tako »zrasla pod kožo«, da je Florjanov trg postal sinonim za tržnico. Glede na našteto se zdi odločitev občinskih oblasti, da objavi natečaj za ureditev nove tržnice na sedanjem kraju, vsekakor na mestu.
Bo pa to prav gotovo eden najtežavnejših posegov v mestu. Zaradi lege v historičnem središču med dvema glavnima mestnima simboloma - Kapitljem in Glavnim trgom - ter zaradi prometne in siceršnje zavoz-lanosti lokacije bo sleherna odločitev v tem prostoru imela večplastne posledice za celotno mestno jedro.
Rešitve tako ne bodo mogle ostati le na ravni estetizi-ranja, prav tako pa ne bodo
sprejemljive rešitve, ki bodo ves prostor podrejale le novim namembnostim tržnice.
Poselitveni sestav Novega mesta se ni bistveno spreminjal vse od njegovega nastanka, kar naše mesto uvršča med najbolje ohranjena srednjeveška mesta pri nas. Zato bodo rešitve vsekakor morale ohranjati obliko in velikost trga znotraj zgodovinske poselitvene mreže.
Nove prvine ne smejo prevladovati in ogrožati zgodovinskega značaja mesta kot celote. Ohraniti je treba vse zgodovinske poti, ki naj bi jih prvenstveno namenili pešcem in potrebam stanovalcev. Z ukinitvijo motornega prometa po Sokolski ulici bi se uporabnost Florjanovega trga močno povečala, hkrati pa bi se lahko trg bolj povezal z Narodnim domom in morebitno ureditvijo manjšega trga pred njim.
Preko nekdanje Smalčeve hiše (Glavni trg 27) bi bilo možno tržnico neposredno povezati z Glavnim trgom. Ko pa začnemo govoriti še o prometu in podzemnih parkirnih garažah, se zdi, da počasi prehajamo v področje znanstvene fantastike.
Skratka priložnosti je veliko, pasti pa tudi. Vsekakor bo Novo mesto za rešitev tega zalogaja moralo pokazati vse svoje znanje in sposobnosti (ob vključitvi čim širše strokovne in upoštevanju tudi druge javnosti), seveda pa tudi denar.
MITJA SIMIČ
Prednovoletnega srečanja Društva Novo mesto v veliki dvorani hotela Krka se vsako leto udeleži več naših članov, saj je to prijetna priložnost za sproščene pogovore, snovanje novih predlogov za dobrobit mesta, med »starimi« meščani pa tudi za obujanje spominov na stare, dobre čase. Predsednik Društva Tone Škerlj se je zbranim zahvalil za sodelovanje v minulem letu in jim zaželel vse dobro v novem letu (Foto: Tone Gošnik)
Novo mesto kolesarjev in pešcev
Novo mesto je prestolnica slovenskega športnega kolesarstva in prestolnica slovenske avtomobilske industrije
Avto je danes in že nekaj predhodnih desetletij predvsem v urbanih sredinah razvitega dela sveta prevladujoče prometno sredstvo potniških, dnevnih, znotraj urbanih
potovanj.	taistih okoljih doprinesti
Ni pa zgolj sredstvo za prav oziroma tudi spre-premikanje po zemeljski memba prometne podobe
obli, sredstvo za ustvarjanje občutka in udejanjenje svobode, ampak zaradi svojih prednosti, kot mnogi tehnični dosežki pred njim in ob njem, pa hkrati tudi pripomoček za preob-ličevanje podobe mest in prostora nasploh ter posledično zaradi svoje posebnosti in trenutne nadmoči celo orodje ustvarjanja nesoglasij med grajenim ozi-
t' z~x m n rv> o n r T-»	-*-*-* i-t Tl/—> nr mm wr
iuma mtiolijljljui uiudiuium
in ostalimi znanimi prevoznimi sredstvi.
Vse to nosi s seboj številne negativne posledice v življenju in razvoju mest in mestnih ljudi ter nenazadnje celo širšega, globalnega socialnega, ekonomskega, fizičnega okolja - z onesnaženjem zraka, tal, vode, s pojavom hrupa, in negativnim vplivom na zdravje ljudi, rastli, živali, z razpršenostjo bivanja, veliko porabo energije predvsem neobnovljivih virov in podobno.
Ne glede na vse to pa odgovorni za razvoj mest, tudi načrtovalci posegov v prostor, morda nevede, morda celo hote, prav avtomobilskemu prometu še vedno posvečajo največ pozornosti ter mu z razvojem prometne infrastrukture in urbane strukture urejajo pogoje za prihodnji obstoj in razcvet, ostalim pa za životarjenje ali izumrtje.
A kot lahko avto oziroma motorni promet prepoznamo za krivca mnogih tegob urbanega in globalnega vsakdanjika, lahko prav zato tudi domnevamo, da more k spreobrnitvi negativnih stanj in procesov v
mest. Pri tem bi mogla močno vlogo odigrati pešačenje in kolesarjenje, ki nista zastareli, malodane pozabljeni obliki preteklosti, temveč predvsem rezerva ali celo nuja prihodnosti.
Pešačenje in kolesarjenje sta med vsemi znanimi oziroma privzemanimi načini brezprizivno najbolj, kot bi rekli dandanes, trajnostna
n nmn n m r\nmn tt
xiciv.iiici k jl Učili ju. V uiuaiioni
prostoru. Njima lastne omejitve, ki jih v določeni povezavi resda lahko razpoznamo kot pomanjkljivosti, pa so v prostoru urbane sredine dejansko zgolj prednosti ter odlični nastavki za o-zdravitev negativnih stanj in procesov.
Ob tem da v urbanem prostoru kakovostno izpolnjujeta zahtevo po gibljivosti in dostopnosti, lahko kolesarjenje in pešačenje tvorno prispevata tudi k razumnejšim vzorcem rabe prostora, k omejitvi rasti mest oziroma k njihovi enovitosti, razvrščenosti mestnih sestavin po pomembnosti, podajata dodatne pobude za sanacijo razvrednotenih notranjih urbanih območij, neposredno in posredno ozdravljata zrak in nasploh bivalne razmere, zmanjšujeta rabo energije ter, kar je verjetno najpomembnejše, izboljšujeta zdravje in z-dravstvene pogoje.
Naprednejša evropska in svetovna mesta, ki so se o-vedla slabosti, pomanjkljivosti obstoječega mestnega prometa in življenja nasploh ter so v ospredje svojih političnih vrednot postavila zdravje meščanov in zdrav-
je naravnega oziroma urbanega okolja, mesta, ki žele skrbeti za vsakega svojega prebivalca in za naravno oziroma urbano okolje, že dajejo pešačenju in kolesarjenju med prometnimi načini znotraj mesta večji poudarek. Tako skušajo s-kladno s temi temeljnimi vrednotami spremeniti tudi prometne strategije, jim prilagoditi urbani razvoj ter kakopak odstraniti škodljive navade ljudi, ki so mnoge postale že prava železna srajca.
Za naše Novo mesto danes lahko brez sence dvo-
m o rornm r\ Ha io rvroctrtlm*.
mu jl uvjuiiiUj vj-Li jv/ Mx uutv7xixj.
ca slovenskega kolesarskega športa. Na njega čelu so kolesarski klub Krka Telekom ter tukajšnji današnji in včerajšnji kolesarski asi: Gorazd Stangelj, Bogdan Fink in Sandi Papež ter seveda še mnogi njihovi kolegi. Žal pa ne moremo hkrati trditi, da je Novo mesto tudi v splošnem kolesarska prestolnica, ki bi to denimo izkazovala s številčnostjo meščanov, ki u-porabljajo kolo ob vsakodnevnih poteh po mestu ali ob telesnem in duševne.,! sproščanju. Za razliko od velikih športnih kolesarskih uspeho'1’ je tukajšnja kolesarska "n nasploh prometna ki dura bolj nebogljena, kakor je bila doslej bolj ali manj na psu tudi moralna odgovornost mnogih posameznikov do svojega družbenega in naravnega okolja. Novo mesto je nenazadnje ne le slovenska prestolnica športnega kolesarjenja, pač pa tudi prestolnica slovenske avto-
Naslov prejemnika
mobilske industrije z Revozom na njenem čelu.
Toda Novo mesto se mora in more preporoditi v mesto kolesarjev in pešcev, v mesto telesno dejavnih ljudi, v mesto, kjer bo kolesarjenje ali pešačenje na posebej za to odrejenih in dobro označenih poteh varno, udobno, prijetno in celo zabavno. Potrebujemo torej trajnostno zasnovan promet, prometno strategijo, ki bo naklonjena ljudem in okolju o-ziroma prijaznejšim oblikam prometa kot je avto, potrebujemo mesto, ki bo ekološko, zdravo, prijazno, mirno. Čas je za to.
TOMAŽ LEVIČAR
Obiščite nas
na spletnih straneh Društva Novo mesto:
www.drustvo-novo-mesto.si
»Doma se vidiva enkrat na leto, konec septembra pa sva bila v prijetni družbi kar pet dni...« Tako sta ugotovila na otoku Kefalonija v Jonskem morju »stara Novomeščana«, člana našega društva Tita Kovač Artemis in Tone Gošnik. Slednji je bil v 47 članski delegaciji Skupnosti slovenskih borcev v NOV Makedonije, Grčije in Albanije, ki je 28. septembra v kraju Livathos odkrila spominsko ploščo 26 padlim slovenskim partizanom. Skupaj z grškimi borci ELAS so v jeseni 1943 v bojih z Nemci z življenji zapečatili boj grškega ljudstva proti okupatorjem. Tita Kovač Artemis je kot tolmač za grščino prišla na otok v družbi z Jožico Puhar, ambasadorko Slovenije v Atenah, ki je ploščo odkrila. Na sliki: Novomeščana pred spomenikom Panajotisa Valionosa v Argo-stoiiju, giavnem mestu otoKa. Grki se ga hvaležno spominjajo kot izrednega dobrotnika za razvoj kulturnih ustanov v Grčiji. Po njegovi zaslugi imajo v Atenah tudi mogočno palačo Nacionalne knjižnice. (Foto: Marko Gošnik)
Kakršnakoli podobnost med tema dvema vagonoma je zgolj slučajna - zgornji je menda živinski... Vprašanje pa je, v kakšno urbanistično prihodnost se peljemo s spodnjim po desnem bregu Krke v Kandiji, saj dosedanja občinska oblast za javno mnenje o njem ni pokazala razumevanja (Foto: Marijan Lapajne)
stran 4 * 24. decembra 2002 * IZZIV