TRBOVLJE, 15. MARCA 1962 Zufeft&TEDNIK PLAŠILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE - UREJA UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK LETO XV. ŠTEVILKA 12. CENA 20 DIN Javna razprava o reformi vajenskih, industrijskih in drugih šol s praktičnim poukom Znaten korak naprej Svet za strokovno šolstvo LRS Je dal v javno razpravo osnutke predpisov, ki naj urede verifikacijo vzgojno izobraževalne dejavnosti strokovnih izobraževalnih ustanov. V razpravo pride reforma, ki pomeni znaten korak naprej na tem področju ter pomeni pomembno vsebinsko in formalno spremembo dosedanjih vajenskih ter industrijskih in drugih šol s praktičnim poukom. Razprava naj bo čim širša, saj smo vsi interesirani na ureditvi tega vprašanja, kajti ugotovljeno je, da dosedanje strokovno izobraževanje po formalni in vsebinski plati ne ustreza več razvoju in zahtevam našega gospodarstva in družbe. V dosedanjem sistemu strokovnega izobraževanja je bilo opaziti vrsto pomanjkljivosti. Doslej so šole s praktičnim poukom in vajenske šole vzgajale tako imenovane kvalificirane delavce. Družbeno priznanje stopnje kvalifikacije se je doslej izrekalo tako, da so kandidati opravili ustrezen izpit pred komisijo na šoli ali pa pred ustrezno komisijo te ali one gospodarske zbornice ali okraja. Sama dosedanja praksa je pokazala, da so izpiti ga posamezne administrativno predpisane stop- nje kvalifikacij postali precej formalni, da so izpitni programi zastareli in niso več ustrezali zahtevam in potrebam sodobne proizvodnje, še manj pa so ustrezali zahtevam izobrazbe delavcev za dobre upravljavce. Sedanji način pridobivanja administrativno predpisanih kvalifikacij izgublja svoj pomen tudi v sistemu novega načina uveljavitve načela delitve osebnih dohodkov po delu. Doslej so od vseh dosedanjih šol na področju strokovnega izobraževanja kadrov največ napravile industrijske šole, ki so prilagajale učne programe potrebam proizvodnje. Pa tudi v raznih vajenskih šolah je kljub določenim izpopolnitvam opaziti različne pomanjkljivosti. Le redkokje so se učni programi skladali s potrebami in zahtevami proizvodnje in družbenih služb, ker doslej niso bili jasno določeni profili kadrov, kakršne potrebuje današnja proizvodnja. Vrsta pomanjkljivosti ie zlasti pri vzgoji vajencev, kajti skoro v večini vajenskih šol je bil praktični del vzgoje brez nadzorstva in ni bil dovolj povezan z učnim programom šole. V obračunskih enotah rezervni skladi Delavski svet Obrtnega podjetja Litija je razdelil gospodarsko organizacijo na šest obračunskih enot: mizarsko, gradbeno, betonarno, transportno, slikansko-pleskarsko in upravo (splošni sektor, računovodstvo, komerciala, tehnični sektor, skladiščni transportni delavci). Cisti dohodek se deli na podlagi sprejetega pravilnika o delitvi čistega dohodka v razmerju 92 % za osebne dohodke in 8 % za sklade. Osnova za delitev je proizvodni plan podjetja v višini 91 milijonov din. Obračunske enote so vezane na to z lastnim proizvodnim načrtom in realizacijo. V podjetju je uvedeno delo po enoti proizvoda in ceniku del. in sicer tako, da se za vsako obračunsko enoto določi finančno vred- nost proizvodov in na to vrednost veže tudi osebne dohodke. S posebnim izračunom za vsako obračunsko enoto je določeno, koliko pripada obračunski enoti od izračunanega osebnega dohodka po ceniku del in enoti proizvoda ter odbitku rezervnega sklada. Vsaka obračunska enota podjetja ima določeno vsoto za osebne dohodke in tudi odstotek, ki ga plača za normalno poslovanje obračunske enote uprave. V vsaki obračunski enoti imajo tudi rezervni sklad, ki se pa sicer vodi centralno. Osebne dohodke delijo po delovnem uspehu posameznika, poslovnem rezultatu obračunske enote in poslovnem usoehii vsega podjetja. Sicer so pa vsa delovna mesta v podjetju ocenjena s točkami. Finansiranje srednjih šol v revirjih Cisti računi -dobri prijatelji Sodelovanje v najtežjih okoliščinah je v resnici podvojeno sodelovanje. Tako lahko tre tiramo sedanje sporazumevanje med revirskimi občinami o sodelovanju Pri financiranju srednjih šol v Trbovljah. Samo šolstvo v vseh troh revirskih občinah zahteva hamreč okrog dve tretjini sred-*tev iz občinskih proračunov, kar Pomeni glavni delež v povečanju lzdatkov občin oziroma nastanek n°vih izdatkov. Tako se sučejo ti Povečani in novi izdatki za šole v nrastniškl občini nad 50 milijonov einarlev in podobno v Zagorju, v Trbovljah na okrog 70 milijonov dinarjev. To povečanje je povzro-ilo povečanje sredstev za osebne ohodke učiteljev in drugih pro-^votolh delavcev za približno ® °d*totkov, delež v medobčinski k ®d v Ljubljani in delež za filtriranje srednjih šol v revirjih P® ostalo. O slednjem so še včeraj •spravljali predstavniki občin. takšnem povečanju in na-^t*nku novih izdatkov za šole, ki ^ratnenjujejo pretežni del pporast®- Je razumljivo,da je sleherna 'Oettev težka in prav tako od-£?vt>rrav-ljeni na takšen prehod. Bo na znatno boljše v prihodnjih tednih, ker vsi odobravalo takšen ukreo.« Da. najvažnejše je to, da vsi odobravam prehod na 45-urni delovni teden. Kar vsi odobravajo, .ie vedno dobro in ima dobre posledice T.ahko mimo ti-dimo, da je v steklarni Hraetork osvojen 45-urni delovni teden. Cez en mes«c ra bodo de'ežr.1 tud! ostali obrati, torej vse ženske med sedem stotimi, kolikor jih v steklarni dela. Predvsem jim je s tem ustreženo. Za zaključek še to: se spomnite, koliko so govorili o pripravah na skrajšan delovni teden v stroini tovarni in elektrarni v Trbovljah in še kje, pa ni bil storjen pogumni korak, kakršnega so naoravili v steklarni brez napovedovanja! 'Viktor Sirec Žalna slovesnost Nedeljsko dopoldne, žalostno in turobno. Tako kot je bilo pred letom dni. Na taborskem pokopališču se je zbralo kljub slabemu vremenu okrog 2000 ljudi, Zagorjanov in drugih. Na žalni slovesnosti ob obletnici doslej največje nesreče v zagorskem rudniku. Po žalostinkah godbe in združenih pevskih zborov govori inž. Branko Hočevar: »Minilo je leto dni, odkar ste se poslovili od nas. Iztrgala vas je usoda, nenavadna ln kruta. Pretrgala je vašo življenjsko pot, ki je bila še vsa polna dela, ustvarjalne sile ln načrtov za bodočnost. Danes smo se zbrali, da sc vam ponovno zahvalimo za najvišjo žrtev, U ste jo prispevali za boljšo bodočnost... Zadnje večje rudarske nesreče širom po svetu zahtevajo od nas odločitve. In sam današnji dan, današnja žalna slovesnost bi nam morala dat! novih pobud in odločilnih ukrepov, da bomo vložili vse svoje sile, znanje, sposobnosti In sredstva, da do takih nesreč ne bi več prišlo. Odkrito si moramo priznati, da vsega še nismo storili, kar je mogoče In potrebno za varno delo. Podvrženi smo Človeški lastnosti, da prehitro pozabljamo, kaj se je zgodilo v preteklosti. Zato naj nam teh par minut premišljevanja o preteklosti učvr- Današnja številka je izšla v nakladi 11.500 izvodov sti vse naše sklepe ln prepričanja, da ni lepšega občutka, kot če lahko to življenje rešiš. Za to ne sme biti nič pretežko in nemogoče ... Dragi tovariši! Vaša žrtev Je bila velika in nenadomestljiva, naša dolžnost je pa, da poskrbimo, da ni bila zaman, ampak da bi iz njo zraslo novo življenje in srečnejša bodočnost vseh rudarjev. Slava!« 7.a njim govori v imenu sindikalne podružnice in upravnega odbora sklada za pomoč družinam ponesrečenih rudarjev Avgust Zupančič, ki se zahvali delovnim kolektivom, družbenim in političnim organizacijam ter posameznikom širom po Sloveniji za moralno in materialno pomoč ob lanskoletni nesreči in odkrije grobnico rudarjevi Grobnico, v kateri so našli svoj zadnji dom rudarji Jože Mlakar, Rudolf Prim, Alojz Gasior, Karel Novak, Seid Kadič, Rafael Romih, Franc Sladič in Ivan Kovačič (žrtev nesreče v lanskem novembru). Pionirji in zastopniki rudnika polagajo na grobnico vence in šopke prvega pomladanskega cvetja. Rudarji v rudarskih slavnostnih oblačilih, ki so bili doslej zraven grobnice, odhajajo. Skupno s pionirji odnesejo vence na grobove ostalih, lani tragično preminulih zagorskih rudarjev oz. članov delovnega kolektiva rudni.. Spet godba in združena pevska zbora z žalostinkama. Poslednjič v nedeljo. Ko odhajajo s pokopališča, vsem v notranjosti nenehno hiti misel: »Da se 11. marec 1961 ne bi nikoli več ponovil!• Z žalne slovesnosti v Zagorju — Na zagorskem pokopališču so v nedeljo odkrili grobnico lani tragično ponesrečenih zagorskih rudarjev. Načrt za grobnico je izdelal arh. Mušič lz projektivnega biroja »Komuna« Zagorje, dela Je opravil domačin Jože Mohar. Na slovesnosti Je govoril tudi Inž. Branko Hočevar (levo spodaj), ki Je med drugim naglasil, da Je dolžnost, da poskrbimo, da bi lz velike In nenadomestljive žrtve rudarjev zrastlo novo življenje in srečnejša bodočnost vseh rudarjev letošnja pot Štafete MLADOSTI Letošnja -Štafeta mladosti«, ki ponese pozdrave milijonov Jugoslovanov predsedniku republike ob njegovem 70. rojstnem dnevu, krene z Jesenic v soboto, 7. aprila Ob lh Mladinci mest in vasi, tič-r'! študentje, člani delovnih kolekt vov. pripadniki JLA in drugi naši državljani jo poneso skozi blizu 350 mest vseh naših republik in jo bodo 25. maja na stadionu JLA v Beogradu izroiili predsedniku Titu. Nosilci štafete bodo prehodili 7.000 km dolgo pot. V pismu, ki ga je ob majskih svečanostih zvezni odbor za proslavo dneva mladosti poslal vsem odborom za to proslavo, je poudarjeno, da bi bilo treba dan mladosti najbolj svečano pros'a-viti v delovnih kolektivih, stanovanjskih skupnostih in občinah. Ker bomo letos proslavili 20-let-nico prostovoljnih delovnih akcij mladine bo imela proslava dneva mladosti posebno obeležje tega Jubileja. Med drugim naj bi dograditev športnih in kulturnih objektov ter zaključek posameznih delovnih akcij povezali z dnevom mladosti. Po svetu OSVOBODITI VSE ALŽIRSKE ZAPORNIKE Kairski »Al Gumhurija« piše, da alžirski voditelj Ben Bela in njegovi tovariši nočejo biti izpuščeni, dokler ne bodo Iz francoskih zaporov in koncentracijskih taborišč izpustili tudi vseh drugih alžirskih zapornikov. Po razpoložljivih podatkih je v francoskih zaporih zdaj kakih 20 tisoč alžirskih političnih zapornikov. Po vesteh iz alžirskih krogov v Kairu, so nameravale francoske oblasti izpustiti Ben Belo in njegove štiri tovariše, niso pa Sprejeli sklepa o drugih zapornikih. SPOPAD V BERLINU Vzhodnonemška policija Je zadajo soboto zvečer na obmejnem prehodu pri Potsdamu streljala na avtomobil, v katerem sta bila dva člana britanske vojaške misije za zvezo. Šofer je bil laže ranjen. Incident se je pripetil na obmejnem prehodu pri Klein -Maehnotvu v bližini Potsdama. Policija je začela streljati, ker šofer ni hotel zaustaviti na prehodu, ko so mu dali znamenje, n ustavi. Oba člana britanske | m si'» so izročili po v-1 ’~4 sovje:. ' "> • K -.1 N ATOMSKO OBOROŽEVANJE Skupina mladih naprednih članov Konservativne stranke je zahtevala v spomenici, naj Britanija opusti atomsko oboroževanje in *e zavzame za splošni sporazum o zmanjšanju atomske oborožitve ZDA in Sovjetrke zveze. Po mnenju skupine mladih konservativcev bi s tem, da bi sprejeli v spomenici navedene predloge. Preprečili, da bi dobile atomsko orožje države, ki ga nimajo. KOEKSISTENCA na BALKANU V Sofiji se je v soboto dopoldne začela druga konferenca za razumevanje in sodelovanje na Balkanu. Na konferenci sodelujejo delegati Jugoslavije, Romunije, Grčije in Bolgarije. Delegacijo jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost vodi član predsedstva lige Dobrivoje Vidič. 1000 ŽRTEV Iz vojaških krogov so izvedeli, da je bilo prejšnji teden v spopadih med silami Vletkongn in Ngo Din I>l cm a ubitih in ranjenih nad tisoč vojakov. Reuter poroča. da je v teh operacijah rad-lo kakih 140 vladnih vojakov, medtem ko je po trditvah sajgnn-skih vo*arkih krogov padlo 330 vojakov Vletkonga, 150 je bilo ranjeni a, ujetih pa je bilo nad 300 pripadnikov Vietkonga. PLENUM CK KP SZ KONČAL DELO Prejšnji petek je v Moskvi končal delo plenum CK KP SZ. Vsi govorniki, ki so sodelovali v razpravi, so podprli predlog pred* dlja CK KP SZ o reorganizaciji vodenja kmetijstva. Na koncu plenuma je imel Hruščev krajši | govor, v katerem je rekel, da ob- • staja kriza v sovjetskem kmetijstvu in da Je plenum razpravljal o vprašanjih kmetijstva »ne zato, ker Je bilo na tem področju malo storjenega, temveč zato, ker bi I lahko in morali več storiti.« za čas do IS. marca Prevladovalo bo neugodno vreme e pogostimi padavinami, Le redki posamezni dnevi bodo lepi. Vdor mrzlega zraka e snegom do nižin se pričakuje okoli 18. In zlasti 20. marca. »ZASAVSKI TEDNIK.t Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranju -Uredništvo In uprava: TRBOV* L J E. Trg revolucije 11/11; telefon 80-191. poštni predal 82. Tekoči račun pri Narodni banki Trbovlje 600-13-3-116 - Letna naročnina 120 dinarjev iz dostavnlnoi, mesečna 60 din (prav tako z dostav- j ni no) — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. I DOGODKI TEH DNI PREDLOG ZAKONA O AMNESTIJI SPREJET Zakonodajni odbor Zveznega sveta Zvezne ljudske Skupščine je na seji sprejel predlog M krvna o amnestiji, o katerem bo, kot predvidevajo, skupščina razpravljala 13. marca. Novi zakonski predlog je obrazložil državni sekretar za notranje zadeve SvetieSav Stefanovič. Na tej seji je Zakonodajni odbor razpravljal tudi o zakonih o stanovanjskih vprašanjih in drugem. OBRT VLAGA PREMALO SREDSTEV ZA RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO Upravni odbor Zveze obrtnih zbornic Jugoslavije je na sestanku v Beogradu ugotovil, da so skupni dohodki obrti lani narasli Za 39 odst. Pri tem so poudarili, da obrtne organizacije ob spremembah v sistemu razdelitve niso sorazmerno povečale svojih skladov. Velik del njihovega dohodka je namreč zajet s promet- nim davke* i premet in pri-kom na izredni dohodek, kar zmanjšuje možnost vlaganja sredstev za razširjeno reprodukcijo. Zato bi kazalo proučiti možnost ponovne spremembe nekaterih predpisov o prispevku na izredni dohodek, ki se nanašajo na obrt. V razpravi o položaju obrti v našem gospodarstvu je sodeloval tudi namestnik sekretarja ZIS za industrijo Vinko Hafner, ki je poudaril, da bi bilo treba čimprej uvesti specializacijo v obrti in pospešiti mehanizacijo ter zboljšati gospodarski položaj z izkoriščanjem notranjih rezerv. KARAVANA PRIJATELJSTVA JE ODPOTOVALA Mednarodna ekspedicija »karavana prijateljstva«, ki jo vodi Jugoslovan Tibor Sekelj, je odpotovala prejšnji potek s Trga Marksa in Engelsa v Beogradu na triletno potovanje po afriških deželah. Člani ekspedicije so še po en Anglež in Švicar, dva Polja- ka, Jovan Aleksič, novinar Radia Beograd, Branko Marjanovič, snemalec Filmskih novosti in Dragiča Stevanovič, snemalec beograjske televizije. Ekspedicija bo z avtomobilom in peš prešla 50.000 lan. Pol leta bo potovala po vzhodni in centralni Afriki, nato pa po krajšem oddihu v domovini nadaljevala raziskovalno delo. »Naš cilj je« je pred oddhodom izjavil vodja ekspedicije Tibor Sekelj, »da prispevamo k mednarodnemu prijateljstvu. Upam, da bomo izpolnili vse naloge, ki smo si jih zadali.« STANOVANJA ZA BORCE NOV V lanskem letu 6o gospodarske organizacije v Sloveniji zgradile 986 novih stanovanj za bivše borce in vojne Invalide. Samo v 17 občinah so oskrbeli približno 400 milijonov din od predvidene vsote 530 milijonov din, ki so jo v lanskem in letošnjem letu namenili za izgradnjo še 154 stanovanj za borce in invalide. Še vedno nerešeno vprašanje 2e večkrat je bila v Zasavskem tedniku objavljena problematika šolstva na področju litijske občine. V zadnjem času pa zlasti izstopa kot eno izmed najbolj kritičnih vprašanj v občini: začeta in nedokončana gradnja nove osemletne šole v Šmartnem. Solo so začeli graditi v letu 1960 in doslej investirali vanjo okrog 28 milijonov din. S temi sredstvi pa ni bilo mogoče dograditi šolskega poslopja do III. faze, ker je zmanjkalo denarja v najbolj kritičnem obdobju, to je v drugi polovici lanskega leta. Zaradi tega so dela na novi šoli ustavili, objekt pa je bil s tem izpostavljen raznim vremenskim neprilikam. Po mnenju strokovnjakov je že do sedaj nastala . na stavbi znatna materialna škoda, ki pa bo vedno večja, če se poslopje v čim krajšem času ne dogradi do tretje faze. Občinski ljudski odbor v Litiji je proučil že vse možnosti financiranja te investicije, vendar za sedaj še ni našel izhoda iz situacije. Občinski LO nima na razpolago lastnih sredstev v ta namen, na razpolago ni prav tako lokalnih bančnih sredstev. Okrajni ljudski odbor v Ljubljani je na prošnjo Litijanov za dodelitev pomoči pojasnil, da nima na razpolago potrebnih sredstev — pa tudi Svet za šolstvo LRS je dal podoben odgovor s pojasnilom, da spada osnovno šolstvo v pristojnost komun. Zaradi tega se poraja vprašanje, kako čimprej zagotoviti vsaj najnujnejša sredstva za zavarovanje nedograjenega šolskega poslopja v Šmartnem pred škodo. Uspehi narekujejo še večjo prizadevnost Občinski svet Svobod In pro- ( svetnih društev v Trbovljah naj se v bodoče še bolj uveljavi v oblikovanju in usmerjanju kultur-noprosvetne dejavnosti v komuni! To je osnovno priporočilo sveta Za prosveto in kulturo ObLO Trbovlje, ko je slišal poročilo občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev. Pestrost dogajanja v kulturnem življenju komune zahteva vsekakor tudi večjo javnost temu dogajanju. Poskrbeti je torej treba za boljše obveščanje občanov tudi o teh dejavnostih. Ob tem pa je opaziti tudi nazadovanje v nekaterih dejavnostih s področja kulture, in tudi 0 tem je treba več govoriti javno in v pristojnih krogih. Takole je bilo pred dnevi poslopje nedograjene osnovne šole v Šmartnem Poživitev dela DIT v Zagorju N pobudo občinskega odbora SZDL v Zagorju ob Savi je bil pred nedavnim sestanek občinskega vodstva Društva inženirjev in tehnikov, na katerem so razpravljali o nekaterih kadrovskih vprašanjih in o poživitvi dela društva. Sklenili so, da si bodo v prihodnje prizadevali poživiti delo Društva inženirjev in tehnikov v Zagorju, nadalje, da bodo v okviru svojega društva ustanovili sekcijo ekonomistov (za samostojno društvo za sedaj še ni pogojev), da bodo sodelovali z društvi inženirjev in tehnikov iz sosednih občin, na Rudniku Zagorje pa bodo ustanovili Društvo rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov. Prav tako bodo člani društva sodelovali v proučevanju organizacije dela v posameznih gospodarskih organizacijah, pri organizaciji sodobnejših proizvodnih in tehnoloških procesov, pri raciona-lizatanstvu in novatorstvu. Sicer pa bodo v prihodnje pripravili več posvetov, predvajanj strokovnih filmov, organizirali strokovne izlete in tesneje sodelovali z organizacijo Ljudske tehnike. Pri finansiranju delovanja društev je že doslej postopal občinski svet Svobod in prosvetnih društev po načelu, da naj dobijo več tista društva, ki so objektivno bolj delavna, in sicer za vsak mesec posebej. To svoje vlogo naj občinski svet Svobod in prosvetnih društev še okrepi. Važna pa je prav tako in nemara še veliko bolj povezanost društev, njihovo sodelovanje, kar naj bi krepili s posvetovanji predstavnikov dramskih skupin, pevcev in drugih. Toda pobude za druge oblike sodelovanja so predvsem za-željene. Posebno živahnost so pokazale Svoboue in nekatera prosvetna društva z izobraževanjem v okrilju Svobod in ob sodelovanju delavske univerze. V tem delu imajo zlasti važno mesto klubi, katerih je zdaj pet, medtem ko jih pred tremi leti sploh ni bilo. V takšnem In drugačnem delovanju naj mesto nudi vso pomoč in pozornost okoliškim društvom. Ob tem pa je nujno vzpodbujati gostovanja med društvi različnih komun in tudi različnih mest. Vsekakor so tudi gostovanja poklicnih gledališč in drugih poklicnih skupin še bolj zaželena kot doslej. Poudariti pa je potrebno, da ne smemo dovoliti nazadovanja nikjer, kjer to povzročajo nesoglasja med posamezniki. Cilji kulturne vzgoje in dejavnosti naj bodo daleč nad posamezniki ali skupinicami in le-ti naj se povsem podredijo poslanstvu, ki ga imajo kulturni delavci. Posebno priporočilo sveta za kulturo in prosveto ObLO pa je namenjeno vsem, ki se Ukvarjajo s filmom. Plimske vzgoje trenutno v pravem pomenu besede ni. Ker pa Svobode in prosvetna društva vse bolj uspešno navezujejo sodelovanje s šolami, pa je prav tej - filmski - vzgoji potrebno dati primerno mesto V vsem dogajanju. Sproščena mladost ali proslava 8. marca v Trbovljah Osemletka Ivana Cankarja v Trbovljah nam je v letošnjem šolskem leta pripravila ie drugo proslavot prvo za 29. november in drugo ta t. marec. Obe proslavi sta bili manifestacija sproščene mladosti. Mladina je tako rekoč napolnila oder Delavskega doma, ki ni ravno majhen. Človeka pač obide radostno občutje, ko zagleda pred sabo toliko mladine, ki prepeva, igra in pleše. Pojasnilo Nepoznanemu ocenjevalcu Igre -Neopravičena ura« v nedavni številki Zasavskega tednika sporočam, da kot ' 'klor pri igri sploh nisem sodelovala, ker me k delu ndl nihče povabil. Režiser je samovoljno natisnil na plakat mbje ime. Čudi me dejstvo, da mi je naprtil odgovornost za neko delo, ki ga sploh nisem opravljala. Prof. Frančiška Mlakar, Gimnazija Trbovlje Delo dramske družine PD na Dolah Člani dramske skupine prosvetnega društva na Dolah pri Litiji pridno študirajo igro »Odpoved«. Ta teden imajo pregledno vajo, delo pa nameravajo pripraviti do 25. marca. Dramo bodo najprej igrali doma, gostovali pa z njo tudi v bližnji okolici. — ž Pomembno posvetovanje Občinski komite ZKS Zagorje ob Savi im občinski komite LMS sta pripravila v petek v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju ob Savi posvetovanje o delu mladih članov Zveze komunistov v organizaciji LMS. Na posvetovanju so sprejeli več konkretnih sklepov, ki obetajo, da bodo v prihodnje mladi dlani ZK aktivneje sodelovali v delu organizacije LMS in pomagali, da bo delo mladinskih aktivov in sploh organizacije ie uspešnejše. Seminar za člane HTV komisij v Zagorju V petek Je bil v Delavskem domu v Zagorju ob Savi seminar ta člane HTV komisij v gospodarskih organizacijah, ki je bil pripravljen na pobudo zbora proizvajalcev občinskega LO Zagorje ob Savi In podružnice OZSZ Zagorje. Osrednja tema seminarja je bila »Osnovna naloga katnislj za HTV«, predavanje je pa bilo spremljano s filmi, Seminar je bil več kot potreben, saj je mogoče Se vedno ugotavljati, da je HTV služba na področju zagorske občine še nerazvita, in da je prav zcradi tega še precej nezgod In bolezenskih izostankov, zaradi katerih morajo nekatere gospodar-ek a organizacije plačevati prispevek za socialno zavarovanje P° posebni stopnji, na drugi strani se pa tako rr sijta delovna sposobnost zaposlenih. TRN V PETI Čeprav zaključni računi za lansko leto še niso končani, že vedo v tovarni lesenih pet, lignollt tlaka in lesne galanterije »Peta« v Radečah, da se ustvarili sklad za okrog 4 milijone dinarjev, kar je skoraj šestkrat več, kot pa je imelo podjetje skladov v vseh petnajstih preteklih letih. Ta podatek iz podjetja govori več o dosedanjem gospodarjenju v »Peti« kot vse druge analize In ugotovitve. Ob tim naj ugotovimo, da je lanska realizacija proizvodnje dosegla vrednost 105 milijonov dinarjev in da predvidevalo v petih letih povečanje na 180 milijonov dinarjev, a optimisti trdijo, da tudi to planirano proizvodnjo lahko še podvojijo v petih letih. Tovarna »Peta« se namreč trudi preusmeriti Iz dosedanje neorganizirane proizvodnic In preiti na Industrijsko serijske proizvodnjo s poudarkom na lesni in postopoma tudi kovinski galanteriji. S tem v zvezi so tudi mani-še Investicije, Id vključujejo tudi gradn le potrebne delovne dvorane za galanterijsko proizvodnjo. Trn v peti trga podjetja so različni odnosi in dejanja predvsem do dveh vodilnih uslužbencev, ki sta vodila celotno gospodarjenje v preteklih letih. Gre za obdolži-tev bivšega direktorja Maksa Škergeta in njegovega sodelavca Rudija Mesarja raznih kaznivih dejanj v vodenju tovarne »Peta«. Kljub temu, da Je povsem jasno, da je bilo gospodarjenje zelo površno in neučinkovito, kar lahko razberemo iz aamo enega podatka o višini ustvarjenih skladov, kj ga navajamo uvodoma, pa le doslej ni prišlo do razprave, ki bi Izrekla takšno ali drugačno sodbo o odgovornosti obeh imenovanih, V kolektivu namreč prav to dolgotrajno obravnavanje predmeta zapušča neljub vtis, da je kaznovan kolektiv, ne pa povzročitelji slabega gospodarjenja. Kolektiv tovarne »Peta« namreč občuti ie zdaj posledico primanjkljaja, ki Je nastal pri surovinah za okrog 7 milijonov In iz drugih postavk za okrog 2 milijona dinarjev, Poleg teh devetih milijonov dinarjev pa so se povečali Izdatki ie e stroški tožb, ki so narasli na S milijone dinarjev, preden Je Ul dobljen (v teh dneh) prvi premostitveni kredit v zne- I temelji sedanja proizvodnja na sku 5 milijonov dinarjev, medtem individualnih normah, Id zagotav- ko ostalega zaprošenega kredita podjetje še zdaj ni dobilo. ljajo pridnim več kot površnim — pravično razdelitev zaslužka po Morebiti lahko govorimo ob ne- | dclu- Tak sistem nagrajevanja vsekakor zaostruje odnose V podjetju v odnosu do proizvodnje in hkrati odpira tudi perspektivo podjetju, ki se je z namenom, da se raz- proučenem gospodarjenju v tem podjetju tudi o neproučenem prehodu na pavšalno obdavčitev ob dejstvu, da je bilo znano, da to podjetje dosega letno realizacijo okrog 90 milijonov dinarjev. Nepredviden obračun po rediti Obračunski stopnji je pobral ves dohodek podjetja in zaradi tega ni bilo kritja za naknadno ugotovljene primanjkljaje. To je predvsem prizadelo obratna sredstva, ki jih mora imeti podjetje za okrog 30 milijonov dlnarjpv zaradi tega, ker potrebuje znatnejše zaloge lesa. Ob tem je bila ugotovitev zbora proizvajalcev ObLO v Hrastniku, da je podjetje zmožno razvoja, ob dejstvu, da ljudski odbor ni mogel takoj zagotoviti tudi najnujnejših sredstev za premostitev težav, premalo učinkovita. Naj ob vseh težavah ugotovi me še to, da sestavlja 80 odstotkov članov kolektiva tako imenovani pol proletariat, torej manjši zemljiški pocestniki, ki so obenem zaposleni v tovarni. Tl ljudje gotovo ne čutijo tako zelo s podjetjem kot tisti, katerih življenje Je povsem odvisno samo od dela v proizvodnji. Dosedanji proizvodni sistem Je temeljil na nekakšni kolektivni pogodbi, medtem ko tiri, odločilo tudi za izvoz, trenutno v Ameriko in Anglijo, od koder Ima že nekaj naročil. Vsa prizadevanj* po izboljšanju in ufejevantu gospodarjenja podjetja kot tudi njegovi znatni razširitvi zahtevajo kar nečistejših razmer v podjetju. To pomeni, da bo potrebno pospešiti ukrepanje tako sodnih organov, kot tudi drugih pristojnih čini tel Jev, in povedati dokončno besedo o krivdi in kaznovanju obdolženih. Vsekakor pa Je najumestnejši In naj-hUre'šl ukrep osnovne organizacije Zveze komunistov, ki Je raz-sodila, da zaradi znanih prestopkov bivši direktor ne more biti član ZK, ne glede na sodbe, ki be Izrečena od Strani sodišča — manj kategoričen p* Je ljudski odbor, ki doslej Se ni razpravljal o kršitvi socialistične morale od strani svojega člana Maksa Škergeta, ki je formalno še vedno član ljudskega odbora, čeprav so sej ljudskega odbora dosledno ne udeležuje, odkar je bil proti njemu uveden kazenski postopek. VIKTOR SIREC Nekaj novega je zavelo tokrat i odra v dvorano. In to novo je premaknilo poslušalce iz vsakdanje otopelosti, da so z radostjo, zainteresiranostjo in hvaležnostjo sledili programu. Kaj je bilo tisto, ki ie tako hitro našlo pot k poslušalcu? To je bila sproščena mladosti Glasbeni učitelji na osemletki Ivana Cankarja so med prvimi pedagogi, ki so pravilno in do dna dojeli smisel in pomen reformirane šole in reformirane glasbene vzgoje. Glasbeno-estelska vzgoja ni le petje na pamet in guljenje teorije, glasbena vzgoja obsega poleg petja tudi igranje na instrumente, izrazno ritmiko, narodne plese, poslušanje in razumevanje glasbe, glasbeno poustvarjanje in ustvarjanje. Vodstvo šole se dobro zaveda, kij pomeni otroka uspešno estetsko vzgajati, saj posveča poleg likovne estetske vzgoje tudi vso pozornost glasbeno estetski vzgoji. Zato takšna širina. Razen razrednega pevskega pouka, k! se ie od 4. razreda (D poučuje predmetno, imajo učenci se vse polno motnosti glasbenega iz' živlianja v raznih ansamblih 'J harmonikarskem in tamburaskem orkestru, v treh oziroma štirih medinskih zborih, v ritmičnem krožka in pri skupini narodnih plesov. I” če se na koncu najde še dober rt-User, ki zna vso to dejavnost za-okroiiti v živahno celoto, P01^ dobimo program, kakršnega si C’°' vek želi še videti in slišati. Večletna sistematična, š irbka glasbena vzgoja na osemletki Ivan* Cankarja je obrodila ie lepe he. Ti uspehi so se vidno manilf' stirali na obeh proslavah, ki sta bi’ kvalitetni, množični in vsebinsa sveii, Ker je bila druga prestava f°' svečena delu in uspehom zena, treba omeniti da so to delo vile tri žene — dirigenti: K »km. nova, Strgarjeva in Bernotova. K bi pa še čestital četrti lem, ravn* Jeljici Šole tovarišici ZaAobovsk ’ ki je s svojim vplivom, njem in organizacijskimi strni pomagala svoiim trem ding kam do tako široke glasbeno-cs ske vzgoje. — Albin Weingerl Seja Občinskega ljudskega odbora v Zagorju ob Savi V sredo, 7. marce, je bila v Zagorju ob Sevi seja občinskega LO. Na ločenih sejah ata občinski zbor in zbor proizvajalcev razpravljala In sklepala o odloku o občinskem prometnem davku od prometa na drobno, O odloku o občinskem prometnem davku, o odloku o Uvedbi doklade na dohodke Odkamoelojnlh poklicev in premoženj za leto 1969, o občinskih taksah, o ustanovitvi •bčiraskega cestnega sklada; razpravljal« In ititiepela sta o ustanovitvi komunalnega (klada, o potrditvi gozdnega gospodarskega načrta za gospodarsko enoto Kisovec, o predlogu posojila iz občinskega stanovanjskega sklada za gradnjo tovarne ravnepa stekla v Novem mestu, o predlogu vrnitve parcel, o odloku o ustanovitvi občinskega edravetvenega Investicijske ta sklada, e ustanovitvi Javne knjižnice, e sklepu o sofin&nsdranju Okrajnega sodišča v Trbovljah, o formiranju medobčinskega nega sklada, o potrditvi T1"* upravljanje skupnega mf<-tgne' skoga gozdnega (klada, o 'rj vltvl medobčinskega eku* g#-srodstev za pokritje 6t;r0*"\L,ja1 voda za stanovanjsko ■gfir Na skupni seji pa sta ° » ga' ra občinskega LO Zagorje vi poslušala poročilo kr,rn' v £, voli tve in lm enovan j a m tajnika občinskega LO Ih16” Draga Dolinarja. Namesto uvoda r h Prva številka OBČANA prinaša: — Obveščanje delovnih kolektivov — Naloge ZK v novih pogojih — Naša osnovna skrb — povečati proizvodne naloge — Šolska reforma v luči potreb komune — Zboljšanje elektroomrežja v Trbovljah — Kaj proizvajamo v Trbovljah — Problem onečiščenja Save v Trbovljah — Postavitev novega kotla v TE Trbovlje — Novice s Kleka — Gradnja nove železniške rampe V_________________________v dustrije in "gospodarstva v celoti. Rast industrije zahteva že njen dosedanji razvoj ,toda ob tem je znaten poudarek na ustanovitvi nove industrije, in sicer gradbene. »Ves strojni del opreme je namreč že kupljen,« je poudaril tovariš predsednik. »Gre torej za rekonstrukcijo rudniške opekarne, ki bi se specializirala za proizvodnjo ten-kostenske opeke in montažnih elementov, kar bi zopet omogočalo zaposlitev žena.« IC tej proizvodnji pridružimo še proizvodnjo opeke obrata eiektrofiltrske - opeke elektrarne in kamnolome z betonarno, in imamo resno osnovo za gradbeno industrijo, ki pa mora imeti skupno upravo in vsekakor komercialo. »imamo pa v dolini še proizvodnjo najkvalitetnejšega cementa,« je ob tem opozoril tovariš Gosak. »Tako bomo v Zasavju v gradbeni industriji brez konkurence, ker bomo najeenejši.« (Nadaljevanje na 2. str.) Trboveljski občani! Že dalj časa je bilo občutiti potrebo, kako bi se občinski ljudski odbori s svojim delom in snovanjem še bolj približali svojim občanom. Ena izmed oblik, s katero naj bi se ljudski odbor čimbolj približal vsem ljudem v občini, bo priloga Zasavskega tednika »TRBOVELJSKI OBČAN«, ki bo izšel šestkrat na leto im ga bodo dobila vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Na seji obeh' zborov ljudskega odbora v Trbovljah v letošnjem januarju je bilo poudarjeno, da spričo vse širšega razmaha družbenega upravljanja v komuni nastaja potreba, da se državljani — upravljavci bolje obveščajo o vseh problemih in nalogah ter odločitvah samoupravnih organov na področju vsega družbenega ip gospodarskega življenja v komuni. V_________________________________ Ljudski odbor je sprejel sklep, da se kot ena izmed oblik obveščanja uvede tudi seznanjanje občanov o vseh važnih vprašanjih preko lokalnega časopisa Zasavski tednik, in to z listom »Trboveljski občan«. V tej publikaciji bodo. družbene, gospodarske in politične organizacije, organi samoupravljanja ter posamezni državljani lahko objavili svoje prispevke, tako da bodo vsi volivci in vsi občani seznanjeni z vsemi vprašanji in nalogami v trboveljski komuni. Prva številka »Trboveljskega občana« je pred vami. Ocenite jo, sodelujte in pomagajte, da bo ta list še boljši in popolnejši, in kar je glavno, da bo postal vsem tako potreben, kot je postal sam Zasavski tednik. Uredniški odbor Koristna pobuda 1 Komunalna banka v Trbovljah je predlagala nekaterim gospodarskim organizacijam v kraju, da naj svoja 'iamortizacijiska sredstva, M jih v [predvidenem roku ne bodo potrebovala, odstopijo Komunalni banki, in to za dobo treh mesecev, naj-višja obrestna mera pa je 5 odstotkov. Samo v trboveljski občimi znaša letna amortizacija približno milijardo dinarjev. To je koristna pobuda, M bo v prid vsem gospodarskim organizacijam, ki so kreditno sposobne in ee zanimajo za najetje kratkodob-luh posojil. j ZAČEL se je TEČAJ j ZA ANGLEŠKI jezik V okviru Delavske univerze v Trbovljah so prejšnji eden pričeli s tečaji za angleški jezik. Za tečaj je bito toliko' interesentov, da so pričeli kar z dvema tečajema hkrati. Za STT so napravili poseben tečaj. Angleški jezik se poučuje po najnovejši metodi. ■j PREMOGA DOVOLJ Dosedanje geološke., raziskave na področju Rudnika Trbovlje—Hrastnik, zlasti na področju Bmice, so odkrile nova stojišča premoga. Tako je na rudniku ugotovljeno toliko zalog premoga, da bodo pri sedanji proizvodnji trajale še najmanj- 50 let. Dela pri cesti Sušnik — kolodvor so v teku tem odpirati nova delovna mesta, zlasti pa zaposlitev ženske delovne sile. Vsa investicijska politika bo temeljila na tem, da bomo vlagali investicijska sredstva le tam, kjer bodo pogoji za hitro rast proizvodnje najugodnejši.« »Ustvariti povsod v industriji čim več novih delovnih mest predvsem za zaposlitev žena,« je poudaril tovariš predsednik, ko sva ga vprašala, v čelm je osnovna misel družbenega plana. Letos bo po predvidevanjih družbenega plana 250 novih delovnih mest, težili pa bodo za tem, da bi jih bilo še več, čeprav so doslej letno na novo zaposlovali po 100 delavcev. Znatnejši skok v zaposlovanju žena bo storjen predvsem pri »Mehaniki«, »Elekirostan-dardu«, pa tudi v »Tapetništvu« pri »Tiki«... »- Seveda so pogoji za ustanavljanje novih delovnih mest, kot za vse drugo v občini, predvsem v rasti in- trboveljskim ‘ "+2 - L'-* \ OBČAN ----- Nila osnovna skrb -povečati proizvodne zmogljivosti še v tem mesecu bo sprejet družbeni plan in proračun občine za letošnje leto. Obiskali smo predsednika trboveljske občine MARTINA GOSAKA, ki je poudaril predvsem naslednje: »Naša osnovna skrb bo, predvsem povečati proizvodne kapacitete in s Nasa osnotroa skrb -poiečati proizvodne zmtgliivesti (Nadaljevanje s 1. str.) — A načrt za tovarno v Gabrskem? O tem načrtu smo že veliko govorili tudi zaradi zaposlovanja žena. »To je vprašanje, ki ga trenutno rešujejo v Beogradu. Gre za projekt 29 objektov, od katerih vsak zahteva milijardo dinarjev. V Trbovljah predvidevamo gradnjo enega od teh objektov, kar pa je predvsem odvisno od odobritve potrebnih kreditov iz zveznih in republiških kreditov. Poudarjam pa, da se je občinski ljudski odbor obvezal, da bo finansiral gradbena dela in ves potrebni kader, pri čemer še vedno vztraja.« Tako je o tem povedal tovariš predsednik. Očitno je ,da je zadeva enako resno na dnevnem redu, kot Je bila v začetku. Postopek pa okrog takšnih zadev gotovo ni enostavnejši ,še manj pa kratkotrajen. So pa druge stvari, ki so laže rešljive in zahtevajo nujnega reševanja. Komuna je v največjem razmahu rekonstrukcij. Vse stare obrate mora rekonstruirali. Prvega maja bo končan prvi del rekonstrukcije cementarne. Od sto tisoč ton letno se bo proizvodnja povečala na 170.C00 ton letno in s končanjem drugega dela rekonstrukcije. za kar bo potrebnih še 2 milijarde 700 milijonov dinarjev, se bo proizvodnja zvišala na 320.000 ton letno. Prav tako nujno potrebna je rekonstrukcija rudniške separacije, ki je zastarela in ne ustreza že za- slu že storile prve korake, vendar je še vedno aktualno vprašanje kvalitetnega kadra. Ob vsem tem se naravno vsiljuje vprašanje, kakšno bo povečanje narodnega dohodka. Predvideno je povečanje celotnega dohodka za 16.2 odstotka, narodnega dohodka za 11.2 odstotka in osebnega dohodka za 10 odstotkov. To je vsekakor posledica predvidevanja večje storilnosti, težnje po povečanju proizvodnih kapacitet, «fl> čemer pa nujno izostajajo negospodarska investiranja. Kalce je s tem? Slišali smo stavek, ki se čestokrat izgovarja tudi v drugih komunah: »Začetih negospodarskih investicij je ogromno!« Torej ni govora o novih negospodarskih investicijah. In katere so te začete negospodarske investicije? Očitno gradnja bolnišnice, potem gradnja zdravstvenega doma, gradnja ceste Sušnik — postaja... V šolstvu je nujno adaptirati šolo Alojza Hohkrauta, ki zahteva tudi centralno kurjavo, šola Ivana Cankarja pa potrebuje telovadnico. V seznamu gospodarskih investicij je dokončanje obrata »Tapetništva«, novi prostori za »Tiko« in »Elit«, in začetek gradnje razkladalne Slabi obeti Predvideno je bilo, da bo prepotrebna gradnja otroškega oddelka nove bolnišnice v Trbovljah skončana in oddeiek izročen svojemu namenu letos do 29. novembra. Vse pa kaže, da tega načrta do določenega roka ne bo mogoče izvesti. Predsednik gradbenega odbora nove bolnišnice v Trbovljah, tov. Milan Kožuh, je na naše vprašanje o tej zadevi izjavil naslednje: — Perspektive, da bi bila nova otroška bolnica dograjena v letošnem letu, so se znatno poslabšale. To pa zaradi tega, ker ni nikjer mogoče dobiti vira, ki bi zagotavljal najnujnejša sredstva. Gradbeni odbor za novo bolnice razpolaga za sedaj le s sredstvi, ki bodo omogočila izgradnje otroškega oddelka nove bolnice letos v surovem stanju. Dela bode napredovala v tolike, da bo nova stavba dobila strehe, potrebne instalacije ter okna in vrata, tako da bo stavba do zime pod streho in zaprta. Ake pa bo mogoče dobiti potrebna sredstva v ta namen iz republiških virov, bo nev objekt — kakor je bilo določeno — izročen svojemu namenu letošnjega 29. novembra. Seveda je povsem jasno, da je potrebno, da vsi. H imajo obveze do nove bolnice, izvrTe svojo dolžnost in obljube. Stane Šuštar klančine na železniški postaji v dolžini 100 metrov ... — In sredstva? Predvsem za rekonstrukcije! »Aktualno je združevanje sredstev!« in tov. predsednik naim je omenil pripravljenost elektrarne, da posedi strojni tovarni 180 milijonov dinarjev za nakup opreme, da pride v poštev tudi rudnik, v kolikor bo ugodno rešeno vprašanje zveznega investicijskega kredita za separacijo, sicer pa so potrebe tudi finansiranju »drobne industrije« občine. Govorili smo sicer še o šol- stvu in nekaterih drugih stvareh, lahko pa bi govorili o predvidevanjih družbenega plana in usmerjanju gospodarjenja v komuni velike. Te je domala neizčrpna tema, ki pa se dosledno končuje pri vsotah denarja, ki so nam dosegljive. — Sicer bo pa osnutek družbenega plana objavljen v »Trboveljskem občanu« in bodo o njem lahke tudi podrobneje obveščeni vsi občani. Na svidenje na zborih občanov! . viktor Sirec , Obveščanje delovnih kolektivov Nasa odgovorna naloga tcgadclj, ker tržišče zahteva kvalitetnejši premog, kar s sedanjo sepa-raci.o ni i.iogoče doseči. »To bo stalo zopet eno milijardo dinarjev,« je pripomnil tovariš predsednik. »Razen tega pa stopa strojna tovarna letos v novo obvezo.« Tej tovarni je nujno' potreben n kup strojne opreme v vrednosti 5 milijonov dinarjev. V proučevan je tudi rekonstrukcija elektrarn kjer je treba zamenjati kotel, močno zaprašuje zasavske prede in predvsem celotno okolico Trb vcij. »Z večjo ekonomsko enoto 1 elektrarna porabila velik del pr megovega prahu trboveljskega ru nika,« je poudaril tovariš predse nik in pojasnil, da kaže proda premogovega prahu sicer vse sla še, ker nadomeščajo premog po sod že z drugimi gorivi, pri čem nam je lahko za primer železnic z metorkami. Razen tega pa moi elektrarna poskrbeti za odprai pra enja, in sirer z najnovejšir lovilnimi napravami. Torej dve mnhi v en mah. To: 7..s.*a'ne’ jeni izdatkov se k pičijo. Vendar gospodarska mi obe n ani narašča. Tudi obrtna po. jetja se razvijajo. »Metalija« sc na primer, že toliko razvila, da dehmo na industrijsko proizvodu strojnih delov v kooperaciji s stro no tovarno in izrazito obrtniške d mV7-v‘ 7d’ "Tik^ ti ima nar čil trikrat več, kot pa je njei zmogljivost, zahteva dvojno razšu tev obsega proizvodnje, seveda tu nove stroje in več prostorov. -Sio Pa je usmerjenost v krepitev se vlSnc dejavnosti pri stanovanjski skupnostih«, je opredelil prizadevi nja v obrti tovariš predsednik. St. novanjeke skupnosti se v tem se Stojimo pred začetkom občnih zborov sindikalnih podružnic v naših gospodarskih organizacijah. Ze zadnje konference rudniških in tovarniških komitejev ZK so zlasti naglasile vlogo in pomen hitrega in stalnega obveščanja članov kolektivov o vseh važnih vprašanjih. V večini gospodarskih organizacij je namreč obveščanje članov kolektiva nezadovoljivo in nezadostno. Obveščanje kolektivov o sklepih delavskega sveta preko oglasnih desk še zdaleč ne ustreza današnjim zahtevam in potrebam. Redki so primeri, da bi člani delavskih svetov tolmačili kolektivu sklepe, ki so jih sprejeli na svojih sejah, še manj pa, da bi se s kolektivom pred zasedanjem delavskega sveta o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, posvetovali. Tedaj bi delavski svet laže potrjeval oziroma sprejemal predložene predloge o tem in onem vprašanju. Vprašanje obveščanja delovnega kolektiva se ponekod še nekako rešuje po sindikalnih podružnicah, največkrat pa po Vedlinih uslužbencih na upravi podjetja ali po posameznih obratih. Člani delavskih svetov opravljajo nalogo obveščanja kolektiva le individualno, ne pa še vsi, in tudi ne organizirano po izmenah in skupinah, kot je to primer v posameznih gospodarskih organizacijah. Zato lahko rečemo, da je bil pozitiven sklep na konferenci ZK Rudnika Trbovlje — Hrastnik, v Strojni tovarni v Trbovljah in še drugod, da naj se člani delavskih svetov v bodoče pred vsakim zasedanjem sveta posvetujejo s člani delovnega kolektiva in jih seznanijo s stališčem, ki je za to in ono vprašanje, ki ga je treba v podjet- ju rešiti, za gospodarsko organizacijo najugodnejše. Ob takih posvetovanjih se lahko zgodi, da se za določeno vprašanje na takem posvetovanju s člani kolektiva najde celo boljša rešitev, kot je bilo prvotno sklenjeno. S tem v zvezi pa je treba poudariti, kako važno je tudi aktivno sodelovanje članov delavskega sveta v tem ali onem vprašanju — ne pa da se predloženi sklepi brez občutka odgovornosti za kolektiv in Neva železniška V okviru urbanistične ureditve mesta Trbovlje in zaradi vedno večjega razvoja industrije v naši komuni je bil dolgo časa eden izmed važnejših problemov ureditev železniške postaje ter ureditev železniške rampe in nakladalnega prostora na postaji. Vse večje gospodarske organizacije v komuni so čutile potrebo po večjem nakladalnem in razklada 1-enm prostoru, ker sedanji ne ustreza več potrebam. Zato je dal ObLO izdelati projekt rampe in nakladalne/ga prostora, ki ga je že lani potrdila republiška komisija za revizijo projektov. V načrtu je graditev rampe in nakladalnega prostora ob železniški progi, in sicer na prostoru sedanje rudniške rampe in še naprej proti sedanjim postajnim poslopjem. Celotna naprava bo dolga 130 m in se bo istočasno lahko nakladalo ali pa razkladalo na trinajstih vagonih. Investitor je občinski ljudski odbor Trboylje ob pomoč: boJo":h glavnih koristnikov na-rave: Hucnška. Ftrojne tovarne, Cementarne, trgovskega podjetja in podjetje enostavno sprejemajo brez debate, ki bi bila marsikdaj umestna in potrebna. Z dobre pripravo pred zasedanjem delavskega sveta in po njem, kjer se sprejeti sklepi z obveščanjem prenesejo na vse zbere ekonomskih enot s pravilne obrazložitvijo, bomo naloge obveščanja delovnih kolektivov e vseh važnih vprašanjih temeljito spremenili. Te je važna in zelo odgovorna naloga vseh prizadetih. rampa še letos? estalih. Vrednost investicij znaša približno 35 milijonov dinarjev . ObLO se je v sodelovanju z glavnimi koristniki te naprave odločil za gradnjo v glavnem iz naslednjih vzrokov: zaradi izrednega pomanjkanja prostora je manipuliran e z blagom, prispelim ali odposlanim, po železnici zelo neugodno. V ozkem pasu med pobočjem in železniškim tirom ei je Rudnik že zdavnaj zgradil nakladalno rampo za les, ki ga prekladajo na vozičke ozkotirne železnice ter ga nato razvažajo ali pa dvigajo na različne etaže. Toda kapaciteta te rampe je zelo majhna. Vsi ostali koristniki pravzaprav niti ne morejo uporabljati normalnega industrijskega tira Cementarne, ker dostikrat primanjkuje prostora za Cementarno. Ta tir pa mora uporabljati tudi STT, kar pa e zaradi specifičnosti izdelkov zelo zamudno. Ta tir pa uporabljajo tudi ostali koristniki, in ker velikokrat ni prostora, se večkrat uporablja za nakladanje in razkladanje tudi prvi tir. Vse to pa povzroča precejšnje nepotrebne stroške. Naloge ZK v novih pogojih Koristi s koristmi Današnji proces razvoja naše družbe in njenih odnosov nikakor ne more ostati brez vpliva organizacije, ki številčno ni najmočnejša, ki pa povezuje člane enotnega pogleda in stališč do najvažnejših vprašanj razvoja socialistične graditve. Ugotavljanje, da je bila KP po osvoboditvi tista sila, ki je odločala o vsem dogajanju tako v komuni, okraju in republiki, stopa vedno bolj v ozadje spričo spremenjenih odnosov, ki so našli svoje prve obrise leta 1950 z ustanavljanjem prvih organov samoupravljanja — delavskih svetov. Ta osnova in načelo, ki se kot rdeča nit prepleta skozi vso našo prakso izva-'janja bistvenih principov socialistične demokracije, je seveda našla svoj odraz tudi v spremenjeni vlogi ZK kot organizacije ter v poudarjeni odgovornosti vsakega posameznega komunista. Naša socialistična praksa ima svojo osnovo v graditvi in oblikovanju driavl ana, ki se z vso odgovornostjo vključuje v proces razvijanja novih odnosov, ki temeljijo na družbeni lastnini in odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Takšen razvo' ima seveda za posledico vključevanje vedno širšega kroga državljanov v organe upravljanja in gospodarjenja. Pri tem je jasno, da orientacija, pojmovanje in odnos do vseh Problemov, ki nastajajo, ne more biti vedno identičen s socialističnimi idejnimi principi. V takšnih primerih se mora odražati idejna trdnost komunistov in sposobnost usmerjanja ter utrjevanja socialistične misli. Kakor se je včasih izvajala oblast v imenu ljudstva, tako se moramo 'danes vse bolj zavedati, da mora to oblast izvajati ljudstvo samo. Ti principi so osnovni za usmerjanje dela vseh naših družbeno-političnih organizacij in seveda v prvi vrsti ZK. Napačna pojmovanja, ki so posledica nedavne prakse, morajo dati mesto drugačnega zaznavanja vpliva jZ K. Zaupanje in ~hiranje okrog njenih idej in pobud ni namenjeno turni organizaciji. ZK se bori za to, da bi vsak naš državljan občutil svojo Vlogo in Pomembnost v razvijanju tiaših čedaVe b-,: *~:'tnih socialističnih odnosov. Neredko slišimo pripombe. da mamba trdne roke, da bi vilo Potrebno tod zgoraj< urejevati ' marsikatere probleme, za katerih urejevanje nosimo po logičnih zaključkih iosnov našega razvoia sami neposredno odgovornost. Duševna preobrazba držuvliana sledi seveda v glavnem materialnim in objektivnim pogojem, v katerih nastajajo spremenjeni odno-»i. In prav zato govorimo danes mnogo o ekonomskih enotah, o decentralizaciji upravljanja, o, delitvi dohodka itd. Postaviti oziroma okrepiti hočemo materialno osnovo za takšne socialistične odnose, ki naj dokončno odpravilo možnost izvajanja oblasti v imenu ljudstva. T/ takšnih zahtevah in potrebah dob'—i 7K odgovornejšo vlogo kot činin Pobudnik razvijanja socialistične misli ter zastopanja najnaprednejših stališč po slehernem svo- jem članu. Ker so področja članov ZK tako različna in ker zahtevajo ravno zaradi poglobljene vloge, ne več v smislu metod aktivističnega propa-gandizma, mnoga več specializacije tudi v vrstah komunistov, nastajajo prav v zadnjem času različne oblike spoznavanja posamezne problematike. Osnovne organizacije postajajo preozke, da bi komunisti lahko v njih odgovarjali za svoja stališča. Od tod potreba po aktivih in tudi njihovem ustanavljanju. Kakor kažejo naš razvoj in njegove potrebe tako se tudi delo ZK prilagaja tem potrebam in kaže stalno rast v razvijanju drugačnih odnosov znotraj svoje organizacije. V zadnjem času je delo ZK usmerjeno v glavnem na razprave o III. plenumu CK ZKJ. Te razprave imajo namen hitrejšega in spodbudnejšega prizadevanja komunistov pri odkrivanju Igstnih napak, pa tudi, da bi dosegle pri vsakem komunistu spoznanje, kakšna je njegova vloga in od- govornost v procesu našega družbenega in gospodarskega razvoja. Ena izmed glavnih dolžnosti članov ZK je, da odkrivalo in se borijo proti vsem negativnim pojavom, ki zavirajo hitrejši razvoj socialistične demokracije. Takšno dolžnost jim nalaga ne le članstvo v ZK, ampak tudi odgovornost pred vsemi državljani. Komunisti so prav zaradi te odgovornosti postavljeni na ocenjevanje vseh državljanov, katerim ne more biti vseeno kakšno je življenje komunista. Osnovno načelo v organizaciji ZK je: Komunist mora biti povsod in vedno samo komunist! Tako načelo moralno-političmb kvalitet spoštujejo vsi državljani, pa tudi kot splošna načela o človeku in njegovem profilu veljajo kot neoporečna merila kvalitete državljana naše socialistične družbe. Iz teh razlogov bi bilo potrebno več razpravljanja, sodelovanja vseh državljanov pri ocenjevanju dela komunistov, pa tudi sodelovanja pri sprejemanju novih članov v organi- zacijo ZK. S tem načinom bodo vsi državljani imeli tudi jasno orientacijo, kakšna je organizacija ZK in kakšne člane zajema ta najnaprednejša organizacija v naši družbi. Zaradi ožine presojanja problematike, kar je pa nedvomno posledica že prilično dolge prakse, smo pri osnovnih organizacijah ZK v podjetjih le malo bili orientirani na spoznavanje in razpravljanje o problemih komune. Danes, ko vedno bolj ugotavljamo odgovorno vlogo komune in njenih sredstev v nadaljnjem razvijanju proizvajalnih sil, postaja za komuniste to področje vedno bolj zahtevno pri uveljavljanju naprednih stališč in mnenj. Od tod izhaja pravzaprav potreba po stalnem razpravljanju, posvetovanju, tako komunisti kot tudi med vsemi občani. Važno je, da vsi spoznamo in znamo vrednotiti geslo, ki je tudi geslo naše socialistične skupnosti: KORISTI SKUPNOSTI SO PRED KORISTMI POSAMEZNIKA/ Koordinacijski sveti stanovanjskih skupnosti Združitev sil Na področju trboveljske komune delujejo tri stanovanjske skupnosti in krajevne skupnosti na vasi. Mnogo je bilo že razprav o vprašanju, da bi bilo treba sUe združiti im delno koordinirati, im to predvsem na področju servisne dejavnosti. Prod kratkim je bil sestanek vseh predstavnikov stanovanjskih skupnosti in krajevnih skupnosti. Ob tej priliki so poudarili, da bodo stanovanjske skupnosti odigrale svojo vlogo v polni meri, če se bo njihovo delo koordiniralo. Koordinacijski odbor sestavljajo vsi predsedniki stanovanjskih skupnosti in vaških krajevnih skupnosti. Tako se bodo na sedežu krajevnih uradov na vasi vzpostavile in organizirale stanovanjske skupnosti. Namen občinskega odbora je namreč, da se del njegove dejavnosti prenese na krajevne urade in da se krajevni uradi občinskega ljudskega odbo- ra po svojih predstavnikih še bolj približajo občanom. Krajevna skupnost bo kot določena celota morala ugotavljati potrebe občanov im izvrševati svoje naloge. Tako bi imele krajevne skupnosti svoj proračun, plan in vse ostalo. Krajevne skupnosti bodo razpolagale z delom sredstev za urejevanje komunalnih vprašanj, za urejevanje cest in poti, za društveno dejavnost in ostalo. Ugotovili so tudi, da je priporočljiva in potrebna združitev sil na nekaterih področjih, tako na primer združitve raznih sorodnih servisov. Sklenili so, da se obstoječi pralnici, Iti je že delovala v stanovanjski skupnosti v Trbovljah II, priključili še krpalndca, ki je bila doslej v sestavu stanovanjske skupnosti Trbovlje-Center — pri stanovanjski skupnosti Center bodo pa ustanovili knjigovodski center ki bo delal usluge vsem servisom. Prav tak center se bo ustanovil kot pomoč pri izvrševanju nalog hišnih svetov. V vseh servisih gre za enoten način upravljanja in nagrajevanja pri delu. Umesten je tudi sklep, da se iz operative stanovanjskih skupnosti izločijo vzgojno -varstvene ustanove im se organizira poseben vzgojno-vanstveni zavod. Pa še več drugih vprašanj in nalog je, ki zadevajo stanovanjske skupnosti. Z združitvijo sil in pomoči drug drugemu lahko tudi na področju stanovanjskih skupnosti pričakujemo napredek v korist vseh. Nev proizvod v ..Mehaniki" V podjetju »Mehanika« v Trbovljah se letos pripravljajo na nov proizvod, in sicer na izdelovanje prodajnih avtomatov. Najprej M tovarna začela pro o jati prodajne avtomate za cigarete. V tej zadevi je tovarna že sklenila pogodbo za kooperacijo s tvrdko Braun v Avstriji. »Mehanika« nadalje deluje v živahni kooperaciji e tovarno »Impol« v Slov. Bistrici. Kakor znano, slednja tvrdka izdeluje aluminijeva okna in vrata, napravo zanjo potrebnega okovja je pa prevzela »Mehanika«. Okovje za aluminijeva okna in vrata smo doslej morali uvažati iz tujine, z izdelovanjem tega okovja doma bomo pa državi prihranili precej deviz, zlasti še, ker se uporaba takih oken in vrat v zadnjem času zelo širi. Predmetna okovja so patentni izdelek znanega novatorja Julija Flamtana v Trbovljah. Polna dvorana Delavskega doma V trboveljski komuni so tri popolne osemletke z 2.446 učenci in tri nepopolne osnovne sole s 17} otroki. Odstotek šolarjev, vključenih v popolne osnovne šole, je izredno ugoden in najvišji v Zasavju. To pomeni, da je večina učencev deležna kvalitetnega poteka. To potrjujejo tudi rezultati našega testiranja znanja in polletni učni uspehi ob zaključku 1. Šolskega polletja, ker je izdelalo pouk na višje organiziranih šolah . 80"U učencev in na nižje organiziranih 77% učencev. Lahko trdimo, da se je na teh šolah naredil premik v smislu reforme šolstva. So pa tudi se pomanjkljivosti, ki so večkrat rezultat materialnih okoliščin (pomanjkanje prostorov za pouk telesne vzgoje, oprema kabinetov s sodobnimi učili še ni zadovoljiva). Od učnega kadra zahtevamo, da mora biti pouk nazoren in povezan z življenjem. Zato moramo dati šolam več materialnih sredstev za opremo, kar bo omogočilo sodoben pouk. Kadrovska zasedba na šolah še ni zadovoljivo rešena, zlasti na osnovni šoli Tončke Čečeve. Vsebinska povezava učnega procesa Z življenjem v komuni še ni dosegla potrebne višine. Predvsem ure, predvidene v predmetniku, ki sc lahko Uporabijo za občinske potrebe, niso Izkoriščene (občina mora predvsem zahtevati od šol, da se uvede v šole nov predmet, ki bo koristil komuni za bodočega proizvajalca in upravljavca). Te ure so uporabljene za splošno iozbraževalne predmete. Po- nekod so občine zahtevale od sol, da uvedejo poseben predmet za poučevanje komunske problematike in gospodarstva v komuni ter analize družbenega upravljanja. Šole bi morale imeti podatke in material o perspektivnem razvoju komune Od nižje organiziranih šol je najbolj razvita osnovna šola na Dobovcu. Prebivalci tega naselja želijo bolj organiziran pouk in višje stopnje (predmetni pouk). Ta problem bi se uspešno rešil, če bi se organiziral prevoz teh učencev v višje organizirane šole v Trbovljah (osnovna šola A. Hohkrauta) ali bi bilo treba organizirati predmetni pouk na sami soli, kar bi bilo dražje in težko izvedljivo, ker ni dosti prostora za tak pouk. . Stanje na gimnaziji je zadovoljivo. Na ekonomski srednji šoli je osrednji problem pomanjkanje strokovnega kadra. Saj so predavatelji preobremenjeni z učnimi urami na redni in večerni šoli in se ne morejo zadosti poglabljati v metodsko delo in poučevati najbolj primerne metode pedagoške prakse. Zato je kolektiv te šole razpisal ustrezna mesta za posamezne predmete na šoli, kar je osnovni pogoj za izboljšanje dela v smislu reforme srednjih strokovnih šol. Tehniška srednja šola se lepo razvija. Učne načrte te šole je treba prilagoditi potrebam komune. Perspektivni razvoj proizvodnje narekuje našemu strokovnemu šolstvu, da to perspektivo upošteva. Zato bo treba vso skrb posvetiti elektro oddelku za šibki tok. Na vseh srednjih šolah je treba v duhu reforme šolstva uvesti proizvodno delo kot način povezave teorije s prakso. Gimnazija to že uvaja. S tem bi odpravili pregrado med umskim in fizičnim delom in vključili šolsko mladino v proizvodne procese. Posebne industrijske šole Posebno področje našega šolstva, ki ni prilagojeno našim družbenim potrebam, so industrijske šole, ki so šole zaprtega tipa in usposabljajo ozko specializirane delavce za naše gospodarske organizacije (kovinarska in rudarska šola). Takih šol zaprtega tipa naša družbena stvarnost ne prenese več, ker so preozke in preino-stranske. Treba je misliti na reformo takih šol in predvsem na dejstvo, da bodo te šole morale usposabljati kvalificirane delavce za širše področje delavske stroke. Zraven tega bo morala njihova vzgoja in izobrazba izhajati iz širših družbenih aspektov (strokovna plus državljanska vzgoja kot poseben in vključen predmet). Skratka, te šole bodo dobile status javnih družbenih šol. Republiški svet za šolstvo je v tem smislu že sklepal. Spričo nazadovanja nekaterih strok v obrti zaradi pospešene industrijske proizvodnje se ie število vajencev v obrti v nekaterih strokah zelo zmanjšalo (mizarska, čevljarska stroka). Zato bodo tudi vajenske šole morale dobiti nov status. Verjetno bo treba te vajence vključiti v reformirane in- dustrijske šole. Do takrat pa bo verjetno ostalo po starem (velja za to šolsko leto). Tudi varstveno-vzgojne ustanove v komuni je treba prilagoditi potrebam državljanov v komuni. Iz klasičnih oblik predšolskih ustanov je treba razviti varstvene ustanove za vso šoloobvezno mladino. Naši šolski mreži bodo pomagale stanovanjske skupnosti ker bodo le-te imele največ koristi od ustanov. Pri gradnji stanovanjskih blokov je treba planirati posebne prostore za varstvene ustanove. Zaradi pomanjkanja prostorov na srednjih šolah moramo posebno skrbeti za izobraževanje strokovnih kadrov v večernih šolah. V te šole e najboljše sprejemati slušatelje iz proizvodnje, ker so le-ti že v stroko orientirani. Pravilno usmerjanje v poklice e nujno potrebno. Zato naj se naši prosvetni delavci in šolske ustanove po-' glabljajo v to problematiko pod vodstvom Zavoda za prosvetno-pedago-ško službo in Zavoda za zaposlovanje delavcev. — Veselin Perič h.VESELI RUDARJI« PRIDNO NA DELU Zabavni ansambel »Veselih rudarjev«, ki deluje v Svobodi V v Trbovljah, marljivo nastopa. no uspeli prireditvi doma je v zadnjem času nastopil na Klek" v Hrastniku in Svobodi-Zasav ie. Mimo celovečernega programa ie ansambel pripravil še glasbeni klubski večer. Kai oroizvalamo v Trbovljah MEHANIKA TRBOVLJE To podjetje izdeluje mimo drugih izdelkov še naslednje, ki jih dnevno srečujemo v svojem življenju, ali pa jih uporabljamo in ne vemo, da so izdelki naše industrije: za medicino: Kramarjeve upornice za kostolome, košarice za epruvete in stojala za epruvete; električni instalacijski material: zraven varovalnih patron za zaščito elektro napeljav, to je še starih, klasičnih varovalnih patron, izdelujejo u voj ne avtomate, ki prihranijo uporabnikom nakup novih električnih varovalk, predvsem za nove stavbe; hišne zvonce, komplete in tudi b-nila za pisarne električni varilni material: tropoina stikala, MGO razvodne doze iz bakelita, vezal ni material za proste vode, to je vse vrste sponk iz bakra in aluminija, kabelske čevlje za razne elektroinstalacije; okovje: sodobno okovje za okna in vrata iz aluminija. ELIT TRBOVLJE Tudi proizvodnja te tovarne je pomehna za gospodarstvo in se nekako dopolniuje z »Mehaniko«. Izdelke tega podjetja poznamo v obliki pralnih strojev, sušilnih komor, bojlerjev, kuhalnikov ter raznih visečih svetilk. Njihova livarna pa odliva odlitke barvnih kovin za industrijo in rudarstvo. Izdelujejo mazalke, tlačilke, uvodnice, vezalne tulce in drugo. TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE Lepo in praktično pohištvo je danes človeku življenjska potreba, in tega izdeluje ta tovarna v naslednjih oblikah: mize vseh vrst, in sicer: pisalne, knjigovodske, študentovske, ter mizice za pisalne stroje; izdelujejo šolsko opravo, omare, klopi in table ter omarice za čevlje. Kompletno opremljajo internate, kot so to storili za internate v študentovskem naselju v Ljubljani, opremili so pa tudi internat in šolo Gradbenega centra LRS v Ljubljani. Tudi našo osemletko na Plevčakovem hribu — šolo Tončke Čečeve — so kompletno opremili s pohištvom. Njihove izdelke lahko vidimo širom po domovini in tudi izven nje. OBRTNO PODJETJE »METALI J A«, TRBOVLJE To podjetje nam nudi naslednje storitve v svojih delavnicah oziroma na samih objektih: oddelek ključavničarstva izdeluje po naročilu razne balkonske ograje, ograje za stopnišča, prezračevalne ranrave ter opravlja razna popravila in podobno; v oddelku za alumiivska dela izdelvieio »lodne« (nizke zaboje) vseh dimenzij, nadalje posode za sifon za 15 in 20 litrov vsebine; kleparji izvršujejo vsa kleparska dela za stavbe in kritje streh, popravila štedilnikov, kotliče za vodo itd. ter opravljajo bitumenske premaza na ravnih strehah; njihov elektro oddelek izvršuje vse elektroinstalacije po stavbah, mimo tega pa previja še elektromotorje za industrijo; podjetje sodeluje z združenjem »Rudis« in STT glede raznih konstrukcijskih naprav, za podjetje »Elit« pa izdeluje razne dele za pralne stroje. KOMUNALNO ČRKOSLIKARSKO PODJETJE Podjetje opravlja vsa črkoslikanska in pleskarska im slikarska dela v samem kraju in tudi izven Trbovelj. KROJASTVO IN SlVILSTVO Izdeluje po meri moška in ženrika oblačila vseh vrst iz prinešemega blaga, razen tega pa izdeluje tudi konfekcijo. V podjetju izdelane delovne obleke nosijo delavci Rudnika Trbovlje-Hrastnik in Cementarne Trbovlje ter delavci Steklarne in Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku. ZLATARSTVO Izdelki podjetja so poznani ne samo doma temveč tudi širom po Jugoslaviji. Lepo izdelani okrasni predmeti iz zlata so iskani. Delajo tudi po naročilu razne tovrstne usluge. Obrat »Dotika« izvrv-";“ vsa optična dela za Zavod za socialno zavarovanje in druge potrošnike. TAPETNIŠTVO Po napornem delu nam je potreben počitek. Počivamo pa lahko na kakovostnih izdelkih tega podjetja, ki izdeluje v svojih delavnicah vse vrste tapetniških izdelkov, kot: kavče, pol kavče, divane, fotelje, vzmetnice, žimnice, in to: iz gumirane žime, afrika (»morske trave), trave, volne, vate. v zadnjem času pa tudi že iz penaste gume. Izdelujejo razna tapetniška dela po naročilu in tudi vsa popravila. »TIKA« TRBOVLJE »Tika« v Trbovljah je zavod za zaposlovanje invalidnih oseb. V svojih obratih izdeluje zavod kartonsko embalažo in druge kartonažne izdelke ,v tiskarskem obratu tiska razne industrijske in druge obrazce, v knjigoveškem oddelku pa opravlja razna v to stroko spadajoča dela. M'mo vseh teh nfVHeMi p- = 7 -e.- - gg znana vel tka in- j dustri;ska podietja, kot na primer Rudn"k Trbovlie-Hrastnik, Strojna \ tovarna Trbovlje, Cementarna in Elektrarna Trbovlje, v katerih je zapo- 1 slena večina industrijskega delavstva v kraju. Rado Kovačič Prsmslo skupnega dela m gostinskem področju V trboveljski komuni je gostinstvo že nekajkrat preživelo kritične trenutke, ko je bilo opaziti zastoz na tem področju dejavnosti, zaradi česar so bile potrebne razne organizacijske spremembe. Ob teh spremembah pa vsi poklicani niso težili samo za odpravo različnih pomanjkljivosti, temveč tudi za socializacijo v gostinstvu, zato je bilo v raznih obdobjih opaziti na tem področju zasebne, zadružne, društvene in družbene gostinske obrate. Zadnje spremembe so bile v letu 1960 in 1961. Tedaj so se ustanovili manjši gostinski obrati, ki samo-sto no- delujejo s S zaposlenimi, na-dal e samostojna gostišča in eno gostinsko podjetje z več gostišči. Glavni namen te organizacijske spremembe je bi!, doseči čimveč zanimanja za uspeh v gostinskem poslovanju. V tem času niso bili ustvarjeni pogoji za us lana vian je močnejših gospodarskih organizacij. Opaziti pa je, da gostinstvo ne more držati koraka s splošnim družbenim razvojem, ker obstoječe gostinsko omrežje s svojimi prostori in razpoložljivo opravo ne more zadovoljiti gostov. Premalo je namreč sodobno urejenih lokalov, kolikor jih je pa, pa v veliki večini ne ustrezajo svojemu namenu in zahtevam. Sredstva, ki jih ob času ustvarja gostinstvo, so majhna in še ta tako razdrobljena, da z njimi ni mogoče priti do nujno potrebnih materialnih osnov za nadaljnji razvoj na tem področju. Gostinstvo ima na razpolago le 12 milijonov dinarjev lastnih osnovnih sredstev, ne upoštevajoč pri tem vrednost zgradb, v katerih delujejo gostinci. Značilno je nadalje, da so oblike dela v manjših gostiščih zgoščene na dve osebi, pogosto v sorodstvenem razmerju, kjer se pojavljajo možnosti nekontroliranega poslovanja. Medtem ko je akumulativna sposobnost v gostinstvu zelo majhna, je sicer produktivnost dela na določeni višini, bila bi pa lahko ponekod še večja, zlasti z uvedbo ustrezne mehanizacije. Značilno za manjša gostišča je nadalje to, da je nagrajevanje takšno, da je v glavnem opaziti mezdni odnos, le v samostojnem podjetju in gostišču je uvedeno nagrajevanje po učinku na podlagi individualne norme. Zlasti problematično je v gostinstvu vprašanje kadra, saj je v njem 20,7*!% priučenih in 22*!% nekvalificiranih moči in le 9J*/% visokokvalificiranih delovnih sil, ostali so pa kvalificirani. Da se reši to vprašanje, je treba usposobiti nove, mlade kadre, usposobiti je treba nadalje še 30*/% nekvalificiranih in priučenih delovnih moči V kvalificirane ter pritegniti v gostinstvo sposobne, ekonomsko izobražene delavce, ki jih gostinstvo praktično pravzaprav še nima. Perspektivno naj bi se gostinstvo razvijalo na materialnih osnovah, ki jih le-to ima, in s pomočjo družbenih sredstev tako, da bi doseglo tako ma- Cesta Sušnik ■ žel. p o staf a letos končana V zadnjih letih ise je v trboveljski komuni začelo e pospešenim urejevanjem precej slabega cestnega omrežja. V prvem pianu je bila ureditev tistih cest, ki so v strogem centru mesta ali pa ki niso povzročale občutnejšega zastoja v potniškem in tovornem prometu. Za ta dela so bili potrebni težki mil jeni, ki pa so se kaj hitro obrestovali. V zadnjem času pa se vse bolj poudarja, da je nujno glede na vse ve"ji promet in pa tudi zaradi bližnje dograditve Zasavske ceste čim-prej urediti odsek cestišča Sušnik— železniška postaja, Id je nekaka rakava rana v trboveljskem cestnem omrežju. Zaradi regulacije struge Trboveljščice so v lanskem letu kljub namenu, da bodo začeli z delom, morali ta dela odložiti za letos. V prvotnem načrtu je bilo predvideno 6 metrov široko cestišče,- sedaj pa so načrt popravili na 7,5 metra, ker to zahteva vedno močnejši promet. Cestišče bo betonirano. Pri Sušniku so že začeli z zemeljskimi deli, ki naj bi bila ekončana do aprila, nato pa bodo zaceli z deli na spodnjem in zgornjem ustroju. Vsa dela do sedanjega upravnega poslopja Cementarne naj bi bila zgotovljena do konca leta. Za ta dela bo predvideno potrebno približno 70 milijonov din. Da bi pa traso rekonstruirane ceste' 1-hko speljali, bodo morali obnovit: tudi most pri Sušniku, za k:- je predvideno 7 milijonov din. Xo< smo že omenili, bo letos dograjena cesta le do Cementarne. To pa zato, ker je trasa predvidena po pokritem potoku za upravnim poslopjem, ki še stoji. Ko bo upravno poslopje podrto in rekonstrukcija zgotovljena, se bodo dela dokončala. Vsa zemeljska dela bo opravilo SGP »Zasavje« iz Trbovelj, spodnji in zgornji ustroj ceste pa bo opravilo podjetje »Slovenija ceste« iz Ljubljane, ki ima edino v republiki potrebno mehanizacijo za ta dela. Omeniti moramo še to, da je ObLO v razgovorih z okrajem dosegel, da bo tudi okraj prispeval del sredstev za ureditev ceste Sušnik-želez-ni*ka ros ta ja. Za ta dela je okraj najprej določil 11 milijonov dinarjev, kasneje pa je na pobudo Sveta za komunalne zadeve povišal ta znesek na 20 milijonov din. Zaradi rekonstrukcije pa so odsek Cementarna—Zasavska cesta le začasno uredili, kar pomeni, da bo- do ta del popolnoma uredili šele takrat, ko bo stekla nova Zasavska cesta in ko bo dograjena nova železniška postaja oziroma nakladalna rampa na železniški postaji. v Vedno bolj In bolj se širi televizijsko omrežje v Trbovljah terialno bazo, da se bo lahko postavilo na lastne noge. Ze na predlanskem posvetovanju o perspektivnem razvoju turizma in gostinstva so bile nakazane osnovne smernice v ta namen, in sicer: čim-prej uresničiti načrt gradnje novega hotela v Trbovljah, kjer je sedaj le 16 (!) ležišč za tujce in goste. Nadalje naj bi se na Kleku uredil dom Tončke Čečeve z nadzidavo sedanjega poslopja ali pa s popolno novogradnjo z Prtom. Prav tako naj bi se uredilo gostišče %Na hribčku• ter moderniziralo in povečalo gostišče •Pod Klečko«. Enako ie izgradnja ‘inskega obrata na desnem bregu Save, ki naj b: se z.dal šele po dograditvi Zasavske ceste. Tu bi bila nadalje še bencinska črpalka, parkirni prostor za avtomobile in tudi Turistični informator. Planinsko kočo na Mrzlici je prav tako treba obnoviti, tako da bi ta postoianka zmogla sto dvajset ležišč. Gradnja tega obiekta je že v začetni fazi. Pri Lovski koči nad Podmeio naj bi se uredila tceekend naselja. Z gradn'0 nove gospodarsko-poslovne zgradbe v središču mesta, k'er bi bila tudi sodobno urejena restavracija, bi bile bližnje naloge na gostinskem sektorju v glavnem nakazane. Za uresničitev oziroma izpolnitev vseh teh nalog pa so potrebna •očna in dobro organizirana podiet-'a, ki bi s pomočio družbenih organov in še drugih lahko izpolnila svoje naloge. Toda tu ie o Paziti različna mnenia gostinskih delavcev. Tako je na primer opaziti stališča, ki niso odraz napredka na tem področju, temveč odraz osebnih interesov. Potrebno bi pa bilo, da bi tudi gostinci vskladili svoi korak z razvo-em in napredkom svlnlneaa družbenega sekt*-'-- InvesticMsko vzdrževani« v STT v letu 1962 Na zadnjem zasedanju delavskega sveta Strojne tovarne v Trbovljah so med drugim razpravljali tudi o povišanju letošnjega proizvodnega plana in o njegovi vskla-ditvt z družbenim planom trboveljske komune. Družbeni plan STT se za letošnje leto poveča za 380 milijonov din. — Ko so obravnaali vprašanje investicijskega vzdrževanja svojih naprav, so upoštevali tudi izrabljenost strojev v svoji tovarni. Tako so na osnovi vseh kriterijev napravili sklep, da je treba vrsto strojev v tovarni generalno popraviti. Mimo tega bo treba izvršiti popravila objektov splošnega značaja ter namestiti nove stroje in naprave. Skupni stroški vseh popravil v planu investicijskega izobraževanja so ocenjeni na 76 milijonov din. Kooperacija s »Prvomajsko« iz Zagreba Strojna tovarna v Trbovljah ne sodeluje samo s podjetji v domačem kraju oziroma v Zasavju, temveč navezuje stike in sodeluje v kooperaciji tudi z ostalimi tovarnami in podjetji v Sloveniji, a tudi v ostali državi. Tako potekajo sedaj dogovori s tovarno 1. maj v Zagrebu o kooperaciji glede izd e- Irvim-n i o Zboljšanje elektroomrežja v Trbovljah Znatna sredstva za ureditev napeliav V povojnih letih je bilo stanje električnega omrežja v Trbovljah »elo kritično zaradi njegove zastarelosti in transfermatortirih postaj, ki so bale v času gradnje predvidene samo za razsvetljavo in nekaj maloštevilnih motorjev. Podjetje Elefctro-Trbovije je tedaj raz-j polagale e tremi transformaiorski-{ mi postajami in le s oca 10 kilome-.* tri omrežja za zalaganje potrošnikov električne energije ob glavni cesti. Vsa rudniška naselja je rudnik napajal z električno energije s svojim lastnim omrežjem, katere prav tako ni bilo dimenzionirano tako, da bi lahko preneslo naraščajoč odjem električnega toka. Velik porast industrije v kraju, večje število prebivalstva, elektrifikacija gospodinjstva z raznimi aparati in stroji ter naraščajoče število motorjev v najrazličnejših industrijskih podjetijh pa je nujno terjalo rekonstrukcijo in okrepitev dotedanjega električnega napajalnega omrežja. Tako je podjetje Elektro-Trbov-Ije v naslednjih dveh letih napravilo perspektivni načrt obnove oz. okrepitve napajalnih električnih vodov v Trbovljah. Tako se med drugim dokončava jo dela v razdelilni transformatorski postaji (RTF) za 35/10 kV. Ta postaja je bila pred leti zgrajena zaradi težavne energetske situacije v kraju. Zaradi pomanjkanja večjih finančnih sredstev je bila dograjena samo delno, toliko, da je zače- la obratovati. Za dkančanjo še potrebnih del oz. ca dokončno izgradnjo RTP je bile treba še 64 milijonov din, katerih del se bo finansiral letos. Druga RTP, ki je tudi v načrtu, se bo gradila v Gabrskem in bo potrebna za napajanje projektirane nove tovarne pol vodnikov, pa tudi za razbremenitev krožnega 16 kV voda, ki je že polno obremenjen. V načrtu izdelave je predviden projekt delne preložitve daljnovoda 35 kV Trbovlje—Podlog (Savinjska dolina), ki se bo nad Katarino odcepil in usmeril preko mesta Trbovlje ter potekal preko nove RTP v Gabrskem in preko že obstoječe RTP v Trbovljah (pri Lukmarju) v trboveljsko termoelektrarno. S tem bo zasi gumno dvostransko napajanje Trbovelj z električnim tokom, po eni strani iz termoelektrarne v kraju, ob potrebi pa iz RTP v Podlogu. To bo stalo cca 21 milijonov din. Izgradnja RTP v Gabrskem In preusmeritev daljnovoda se bo izvedla v letu 1963. Med ostalimi deli je predvidena ureditev in oearikanje 35 kV daljnovodov, ki sedaj potekajo mimo RTP Trbovlje, ki pa naj bi potekali skozi to postajo. Do sedaj je večino teh daljnovodov upravljala TE Trbovlje, v bodoče pa naj bi bil manipulativni center v RTP Trbovlje. Ta rekonstrukcija in ozan-kanje bilo stalo cca 10 milijonov dih. Nadaljnje 4 milijone din bo stala okrepitev daljnovoda 10 kV Trbovlje (sistem I). Ta daljnovod poteka levo, po obronkih trboveljske doline, preko Kleka in se združi z desnim sistemom II. Ta se okrepi zaradi preobremenitve. Program del pa obsega ureditev napajanja Dobovca, Podkuma, Poi-šnika, Dol, KonjSce in Kuma z električno energijo. Tudi to se uredi preko RTP Trbovlje, kateri kraji so se do sedaj napajali iz TE Trbovlje preko rudniških naprav v Savskem črpališču. S temi deli bi se hkrati uredilo napajanje vseh teh področij, kjer bodo prišli iz napetosti 3 kV na napetost 16 kV. Ta dela so preračunana na cca 8 milijonov din. Sama železniška postaja Trbovlje se sedaj napaja iz svoje trans- formatorske postaje, vsa okolica pa po Cementarni- Zato se je zgradila nova trameformatomdea postaja ob Kolodvor*! cesti za 16/04 kV, ki bo z visokonapetostnim priključkom iz Bovškega napajala železniško postajo tn vso bližnjo okolico. S tem se bo ves proces napajanja popolnoma ločil od cemen tajniških energetskih naprav, stroški bi pa znašali fl milijonov din. Se letos se bo uredila javna razsvetljava na cesti od Sušnika do železniške postaje, za kar bo treba nadaljnih 6 milijonov din. Tako bo nova cesta na tem sektorju Trbovelj dobila moderno javno razsvetljavo. Elektro-Trbovlje pa ne bo ostalo samo pri teh delih. Uredilo bo nizkonapetostno omrežje kamnolom Vasle — Bevško — Fabjan — Klek, od klavnice do Pušnika; od Zupe do Matice na Dobovcu; od Partizanskega vrha — Čebine — Rnezdol — Podmeja; omrežje okolice osebnega kolodvora ter Cesta ob železnici do Prapreškega grabna; popravilo cestne razsvetljave Bevško — Žabjek; popravilo daljnovoda 19 kV Škofja riža - Zupa, popravilo nekaterih transformatorskih postaj in popravilo omrežja glede na varnost odjemalcev široke potrošnje, popravilo hišnih priključkov in nizkonapetostnih križanj s ptt linijami, cestami in daljnovodi v skupnem znesku 11 milijonov din. Za vse te ureditve in popravila, ki se bode izvršila v letih 1962 — 1963, bo potrebne 187 milijonov din. Pa tudi večja trboveljska industrijska podjetja imajo v načrtu več zadevnih investicij. Tako se bo rudniška žaga, ki se je doslej napajala iz Cementarne, priključila na visokonapetostni vod iz RTP Trbovlje. Z rekonstrukcijo Cementarne se bo le-ta preorientirala oz. priključila na daljnovod 35 kV TE Trbovlje - RTP Trbovlje take, da bo Cementarni zagotovljeno dvostranske napajanje z elefctr. energijo. Mimo tega si bo Cementarna zgradila za svoje potrebe v Retju poseben 3 kV daljnovod iz svoje lastne RTP, s čimer se bo popolnoma osamosvojila v tem pog"eiu od Rudnika. Prav take bo potrebno, da se tudi STT loči od Rudnika, ki se še delQO napaja iz rudniške transformatorske postaje, a tem, da zgradi transformatorsko postajo II. V obrat bo spomladi izročena transformatorska postaja Vasle z napajalnim vodom, ki poteka iz RTP. To izgradnjo je finansirala Cementarna iz svojih sredstev za naprave v kamnolomu Vasle. S tem poročilom hoče pod"etje Elektro-Trbovlje vsaj delno prikazati, koliko naporov bo še treba da se uredi oziroma okrepi elek'rič-no napajalno omrežje v Trbovl ah in zagotovi občanom prepotrebno električno energijo brez motenj in zastojev. VK - S ZA trgovski center Edino sodobno, tako po notranji ureditvi kot arhitektonsko, urejeno malo večje trgovsko središče je v Trbovljah samo eno, in sicer Veleblagovnica pri pošti. Vsi ostali trgovinski lokali v naši komuni so že stari in ne ustrezajo več tako potrebam kot željam kupcev. Mimo tega pa so tudi zelo veliki izdatki pri vzdrževanju in popravljanju teh lokalov. Po drugi strani je pa tudi nujno, da ima mesto, kot so Trbovlje, in ki ga urbanistično urejujejo, da ima neko večje trgovsko-poslovno sodobno urejeno središče. „Zasavčani“ so lahko ponosni Nedavno soboto je zabavna sekcija društva Svobode — Zasavje v T rbovljah priredila celovečerni koncert pod naslovom »Za vsakogar nekaj-. Lepaki, ki so vabili na to prireditev, so bdi skromni, a lepi ui so v vseh bralcih vzbujali radovednost» v samih »Zasavčanih< pa vznemirjenost: kaj bo? In vsakdo, ki je zvečer stopil v društvero dverano, je bil prijetno iznenaien, saj so se že ob začetku začeli prelivati ubrani glasovi muzike in petje nepoznanih pevcev izza zavese v dvorano, kakor spomladansko sonce skozi megleno kopreno, toplo, prijetno, sveže. Za-s xv čtrnom se je prvič predstavil nihov domač ansambel, ki ima pred seboj se lepo bodočnost. Vodja ansambla je tov. Tine Jelen, ki je s svojim velikim znanjem harmonije odlično aranžiral skladbe za ta večer. Razen tega pa vztramo prenaša svoje znanje na ostale, ki so vsi marljivi. So namreč sami mladi začetniki, ki so zdaj prvič javno nastopili. Dosegli so lep uspeh. Nič zato, če je bilo tu in tam kaj spodrsljajev. Če ne bi igrali, jih ne bi bilo. Vsi člani ansambla pa vedo, da bodo z nadaljnjimi vztrainimi va:ami pod skrbno in veščo roko svojega vodje vse manjkajoče še popravili in izboljšali. Seveda je pri začetnikih botrovala trema. Nad vse so Zasavčani lahko ponosni na svoje pevce. -Ti si naša nada!- je dejal predsednik društva pevki Julclei, ki je najbolj navdušila poslušalce zraven harmonikarja Francija. Tega ni rekel zaman, saj ■ je zapela znano pesem »O sole mio• tako občuteno, tako dovršeno, s tako čisto in lepo izgovorjavo, da ji lahko samo čestitamo in ii želimo še mnogo uspehov. Tudi pevcem je treba izreči priznanje, ki jim bo še m še treba nadaljnjih vaj. Vsi imajo obilo poguma, vztrajnosti in volje. Led ie prebit. Iz teh ljudi se bo razvil res kvaliteten ansambel, na katerega bo društvo lahko ponosno. Zato na> društvo y zda\, ko smo videli, kakšno zakladnico ima v svojih vrstah, ne skopari s sredstvi, saj bo za instrumente vložen denar bogato povrnjen. Po regionalnem planu razvoja trgovine v naši komuni je predviden tak trgovinski center na sedanjem prostoru tržnice ,ki bo po svojem namenu zamenjal oziroma dopolnil sedanjo tržnico — tržni prostor. Načrti za ta objekt so že z?o» tovljeni. V tem centru bodo pro tori za: delikateso, za prodajo mesnih izdelkov, mleka, sadja in zelen-'ave, samopostrežna trgovina, lokal za gospodinjske potrebščine, kniigana in papirnica, steklar itd. Skra ka, tu ee bo dobilo vse, kar se potrebuje od gospodinjskih potrebščin do industrijskih stvari, ker bodo tu verjetno tudi industrijske poslovalnice. V trgovsko - upravnem centru bo približno 2200 kv. metrov prodajnega prostora, kar bo vsekakor ustrezalo vsem potrebam potrošnikov. Predračunska vrednost novega objekta je ocenjena na oko': 30 milijonov dinarjev. Investitor ;e sklad za zidanje stanovanjski'.] ’ iš kot soinvestitorji pa nas*oeao: ObLO Trbovlje, trgovski pol etji »Železnina« in 1. junij, Dalma‘im-' *a klet. Steklar Celje, Mesno podjetje Trbovlje, Mladinska kn:iga ter predrt 3 eno Varteks in Peko. Z gradnjo bodo verjetno pričeli sredi leta — avgusta meseca. Da bi se pa lahko uresničil ta na "rt. bodo morali podreti sedanio tržnico, ki jo bodo prenesli ,na Prostor med Jerebom in Vozlom. Nova tržnica bo zgotovljena do avgurta. Porušiti pa bodo morali še dve stanovanjski hiši ter opraviti dela na regulaciji Trboveljščice. Dela r>a trgovsko-urravnem sredi "v oz'roma zm-rtb: naj bi bila dokončana do sredine leta 1964. Postavitev novega kotla... Problema, ki se stalno pojavljata, sta prašen j e Zasavske doline in onesnaženje reke Save. Trboveljska Elektrarna je storila odločne korake glede prašen j a in bo še letos pričela s postavitvijo novega kotla. Do leta 1956 je bila Elektrarna Trbovlje največja termoelektrarna v Jugoslaviji. Njena instalirana moč je znašala 36,5 MW. V začetku leta 1956 se je povečala njena instalirana moč na 56,5 MW, kar je tudi dokončno možna povečava kapacitet termoelektrarne v Trbovljah glede na sedanje parametre pare in tudi glede na lokacijo, kjer se je leta 1914 ta elektrarna gradila. Za povečanje zmogljivosti sedanje elektrarne je važno vprašanje razpoložljivih količin premogovega prahu iz rudnikov v Zasavju. Da bo možno konkurirati vsaj starejšim elektrarnam pri nas, ne uuo'tavajoč nove, moderne termo-e jlframe, zgrajene po osvoboditvi. bo treba doseči in izboljša'! izkoristek obstoječih energetskih naprav v elektrarni. S postavitvijo novega, modernega kotla, z nekoliko večjo kapaciteto od sedanjega, in uvedbo reeenerativnega gretja napajalne vode bo možno fo doseči. Tako se bo tedaj lahko obratovalo tudi z os‘a!ima dvema kotloma z nor-me’no trajno zmogljivostjo, kar bo znatno vplivalo na znižanje s-eeifične porabe energije na kWh oziroma bo omogočilo racionalnejšo izkoriščanje obstoječih zalog premoga. Proizvodnja električne energije je dosegla v letu 1961 naj višjo proizvodnjo električne energije, odkar obstaja Elektrarna Trbovlje, in sicer 263 milijonov kWh. Urbanistično Da bi mogli uspešno reševati nešteto problemov, ki jih iz dneva v dan postavlja pred nas življenje, da bi končno prišli do ustreznih rezultatov in da bi mogli sproti za-čk*~ ,:ti nenehnim zahtevam po grj oenem prostoru, je bilo nujno in edino umestno, da smo pričel: s študijem zasavske regije, s planiranjem generalnega načrta in z z elavo parcialnih zazidalnih načrtov. Rc-gionalni študij nam je potreben zato, da bomo spoznali vse faktorje, ki so do sedaj oblikovali življenje zasavskega regionalnega prostora, in se seznanili z vsemi tistimi socialnimi^, tehničnimi in ekonomskimi silnicami, Iti bodo v prihodnosti še vplivale na nadaljnji razvoj in medsebojni odnos mest ter pokrajine v tem delu Slovenije. Rezultate, ki nam jih bodo prince regionalne analize, bomo lahko koristno uporabili pri generalnem planiranju zasavskih mest in Tri-ovdj kot centra regi ona. Gotovo je ,da bodo že obstoječe višje mestne funkcije upravnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega značaja, ohranjale kraju ta primat, vedno ugodnejše prometne zveze pa še stopnjevale. Neugodna terenska konfiguracija ne more zanikati centralnosti Trbovelj. V generalnem načrtu želimo prezentira- Pomen trboveljske elektrarne ▼ okviru ELES V zvezi z zapraševanjem Zasavske doline po Elektrarni Trbovlje je bilo • vprašanju ž« toliko razprav, da se je podjetje odločilo za rešitev tega važnega problema. Kotel BORSIG za #91 na uro, ki se bo zamenjal v elektrarni, je izrabljen in zastarel ter ima za današnje prilike zelo slab izkoristek, namreč le 60 do 76 %, čeprav je bil grajen za kurjenje s premogovim prahom z dvema Kramerjevima mlinoma. Normalno bi moral ta kotel doseči izkoristek 80 •/«. Kljub temu, da se je v letu 1946 priključil temu kotlu novo zgrajeni elektrofilter na novi dimnik v višini 116 metrov, ki je bil zgrajen leta 1942, se je zapraševanje krajev vzdolž Save le delno izboljšalo. Elektrofiltri niso lovili čistih saj, ki se porajajo zaradi nepopolnega izgorevanja premogovega prahu pri tem kotlu. To vprašanje je podjetje hotelo rešiti 1954. leta z naročilom tretjega PAUKER kotla za 125 ton na uro in s tem rešiti tudi vprašanje kotla BORSIG za 60 t na uro. Toda z vsem tem niso bile dosežene bistvene spremembe. Leta 1957 je bil izdelan investicijski program za rekonstrukcije kotla BORSIG za M Vh. Za ureditev tega vprašanja je bilo izdelano več variant. Investicijski program je dokončno izdelan za zamenjavo obstoječega kotla z novim kotlom zmogljivosti 60 ton pare na uro. V programu je preti- ti izsledke regionalnih »aziekav, mimo tega pa vnesti, racionalno er-ganizacijo v sedanjo kaotično in brezoblične množico objektov in komunikacij, da M tako deli večini, če že ne vsem prebivalcem, možnost enakovrednega bivanja ter dela in ljudem nudili prilike za duševno in fizične rekreacije. Jasno je ,da tega cilja ni mogoče doseči naenkrat (generalni) načrti morajo zajeti dobo 36 let). Brezperspektivne izgradnje in subjektivno pesimistično gledanje na rast mesta, monopolni položaj rudnika ter pomanjkanje kakršnega koli kolektivnega duha pri reševanju urbanističnih problemov se zapustili kaj žalostno dediščino, ki je ne bo mogoče v kratkem času in brez bolečin sanirati. Z generalnim načrtom želimo pokazati, da je tudi v neugodnih geografskih in geoloških prilikah možno ustvariti sodobno in moderno urejeno mesto, z diferenciranimi površinami, industrijskimi conami, urejenimi stanovanjskimi soseskami, centrom, organiziranim prometom, parki, zelenicami itd. Poiskati hočemo maksimalne možnosti, ki eo dane v dolini Trbovcij-ščice, in iz njih rekapitulirati obseg bodočega razvoja na komparaciji z gospodarskimi, demografskimi, prometnimi in drugimi anali- videno, da se demontira izrabljeni kotel in da ee na isti prostor postavi nov kotel. Za zamenjavo je izbran kotel za nekoliko večjo zmogljivost, ker je potrebna določena rezerva v hotelski kapaciteti, predvsem še glede na tovarno zidakov iz el aktrof litrskega pepela in za predvideno ogrevanje rekonstruirane separacije Rudnika Trbovlje—Hrastnik. Ob povečanju kapacitete novega kotla je predvidene tudi povečanje elektrofiltra za čiščenje dimnih plinov, da ee tako vprašanje prašen j a v Zasavski dolini vsaj delno reši. Program je izdelan tako, da ga bo mogoče izvajati v posameznih etapah ter znašajo končni stroški pa investicijskem programu 1 milijardo 117 milijonov 680 tisoč dinarjev. Investicijski znesek je predviden iz lastnih sredstev, računa ee pa tudi na pomoč Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Novi kotel bo možno postaviti v roku dveh let od podpisa pogodbe. Predvideno je. da bi novi kotel zač.el obratovati v letu 1964. Z zamenjavo starega kotla za 60 t/h in vgraditvijo novega kotla zmogljivosti 80 t/h bo odpravljeno tudi zapraševanje krajev vzdolž Save, ker be tedaj dovolj pare na razpolago in bosta ostala dva kotla obratovala pr; polni ebte-žitvi elektrarne le s svojo normalno trajne zmogljivostjo. S tem ee bo znatno izboljšalo delovanje elektrofiltrov, ki izločajo pri sedanjem režimu obratovanja cca 75 do 80 % pepela. V študiju se nadalje izboljšave sedanjih el ektrofil trških naprav po izkušnjah, ki so jih dosegli pri obratovanju novejših termoelek- zami. Izvajanje zaključkov zgolj na osnovi gospodarskih planov in drugih pokazateljev se je pri nas izkazalo kot pomanjkljivo, ker eo ti pokazatelji netočni in spremenljivi. Stanovanjske izgradnje in gospodarskega razvoja ne moremo ustaviti ds takrat, ko bi bila slika razveja Trbovelj že povsem jasna. Za zadostitev tekočih potreb, za izdelave zazidalnih načrtov je bila na osnovi obstoječega stanja, geografskih in geoloških prilik m na »novi prometne sheme izdelana skica coningov, kot osnova za detajlne obravnavo posameznih kompleksov po splošnih urbanističnih principih, e posebno izbranimi indiferentnimi lokacijami, ki ne morejo imeti nobenega vpliva na rezultate raziskav generalnega načrta ali regionalnih študijev. Kot vodilne elemente pri načrtovanju smo osvojili coning, možnost zaključene in dokončne ureditve lege na začetku planskega razvoja Trbovelj, kjer je možne graditi postopoma tudi vse komunalne instalacije. Po opisani poti načrtovanja nameravamo izdelati za Trbovlje tiste nujne osnove, ki eo potrebne vsakemu mestu kot ogledalo njegovih sposobnosti in značaja, da ee zagotovi emotm in planiran razvoj ter pravdno mesto in sloga med sosedi. tram in podobnih objektov. Vse to in še razne druge izboljšave in izpopolnitve bodo dokončno rešile problem zapraševanja Zasavske doline in okolice elektrarne. Vprašanje onesnaženja reke Save Drug problem — onesnaženje Save — je bolj pereče vprašanje. Da bi se ta problem vsaj delno rešil, je bila tik ob Elektrarni Trbovlje zgrajena tovarna zidakov iz elektroflitrskega pepela, Id ee v tovarni uporablja kot surovina za izdelavo zidakov. Za poooi-no odpravo onesnaženja reke Save je pa še več možnosti, in sicer: Na levem bregu Save naj bi se zgradi" 1 usedalni bazeni, v katere bi se po posebnem kanalu odjavljala pepel in žlindra. Usedlina bazenov bi se periodično praznila ih nalagala v železniške vagone ter služila za zasipavanje raznih kotlin ob železhiški progi. Ti odpadki bi se nadalje po posebnih cevovodih hidravlično transportirali na Rudnik Trb~v!je-H rastni k in tamkaj uporabili za zasipavanje edkopnih prazn n v jamah. Povečale bi se tudi količine pepela in žlindre za izdelovanje zidne opeke in drugih gradbenih elementov. Problem kopičenja pepela in žlindre je vprašanje vseh večjih termoelektrarn in drugih kaloričnih objektov z veliko uporabe premoga. Povsod ee s tem vprašanjem ubadajo, vendar je težko rešljivo. To"terja namreč velika investicijska sredstva in tudi transportira n je odpadkov iz neposredne bližine elektrarn na mesto, kjer ti odpadki ne bi bili nikomur v nadlego. To vprašanje bo ostalo še nekaj časa era izmed važnih nalog, ki jo bo Elektrarna TrbovVe skušala zadovoljivo reši‘! . ir UREDITEV PARKA NA TRGU REVOLUCIJE V TRBOVLJAH V zadnjih letih so v središču Trbovelj velike gradili, tako da se je Trg revolucije popolnoma spremenil. Teda vse nove stavbe v strogem središču mesta eo nekaaa osamljene in nso harmonično povezane med seboj. Tu manjka namreč še lepo urejen nasad *H park. Pred Blagovnico in pod njo so zasadili nekaj lepotičneva grmičevja, prazen pa je es#al še prostor pred Narodno banko. Prav tako prazen je tudi prostor pred spomenikom Revolucije pri restavraciji. Zadnie dni februarja se pa delavci trboveljske Komunale začeli urejati park okoli poslopja Narodne banke, tako da bo ta prostor prikupnejši. Najprej bodo uredHt prostor okoli same ranke, a pozneje še prostor do ceste. Na pobude LO bodo končno uredili tudi prostor ob sporne«-:lem Revolucije. Ob njegovem vznožju bodo zasadili cvetje in okr**u» grmičevje. Umestno bi pa bile. če bi uredili tudi razsvetljave okrog spomenika. — ek planiranfe v TrbevUdi NOVICE S KLEKA Kar pridni so delavci pri širjenju in urejanju ceste ] RAZPRAVA O GOSPODARSKIH PROBLEMIH V klubu prosvetnega društva ►Tončke Čečeve« na Kleku se večkrat zberejo v okviru SZDL, kjer razpravljajo o raznih krajevnih vprašanjih. Teh sestankov se pa udeležujejo samo nekateri, ni pa fjgHh ki bi jim bilo to v korist. V zadnjem času so na Kleku dobili tudi telefon. Zasluga, da ga imajo, gre krajevnemu odboru gasilskega društva in ostalim, ki so pomagali do izvršitve tega načrta. Nadalje ure ju jelo temeljito tudi pešpot iz Glotmšaka na Klek. Za sedaj je ekončan samo del poti, ko pa bo natopilo lepše vreme, bodo s tem delom nadaljevali. Na sestanku so se tudi pogovorili, kaj storiti, da se prepreči plaz, ki je odtrgal že dobršen del poti proti Goropevškemu naselju. Sklenili so tudi, da se ohstoieča pešpot skozi sredino vasi (od Žagarja do Kramarja) zapre za vsa motorna vozila. CESTNA RAZSVETLJAVA NA KLEKU Na večer pred Novim letom je na Kleku zasvetila cestna razsvetljava. Manjka sicer še nekaj luči, ki jih bo naročil krajevni odbor. Pereč problem na Kleku je pa čedalje slabša napetost električnega toka . zaradi preobremenitve žic. Sklenili so zaprositi, da bi vas Klek dobila svojo transformatorsko postajo. NA KLEKU SI ŽELE AVTOBUSNI PROMET predelu uredil avtobusni promet, namreč skozi Klek do Čebin m nazaj. Potniki bi bili v glavnem ljudje, ki hodijo v službo, in šolarji, ki morajo vsakodnevno pešačiti tudi po deset in še več kilometrov s Partizanskega vrha in Čebin v Trbovlje in nazaj. SKRB ZA ČLANE ZVEZE BORCEV Na nedavnem občnem zboru na Kleku so člani Zveze borcev NOV razpravljali o gradnji hišice za oddih članov ZB NOV. Tako nameravajo v Dolenjskih Toplicah zgraditi hišico s kapaciteto osem postelj, v kateri se bodo lahko nastanili zdravljenja potrebni ljudje s Kleka in okolice. Ugotovili so namreč, da je najmanj 30% bivših borcev in aktivistov bolnih in da pridejo v poštev za zdravljenje po eden ali dva. Občani na Kleku so se zelo zavzeli za to ureditev. . KAJ DELAJO GASILCI Gasilci na Kleku so pomagali pri gradnji telefonske napeljave v njihovo vas, udeležujejo se pa tudi pridno gasilskih vaj. Gasilsko društvo ima tudi svojo pionirsko desetino. Zelja teh gasilcev je, da bi dobili motorno prevozno sredstvo za gasilsko motorko in moštvo, ker vprežni voz, ki ga imajo v ta namen, ne ustreza več današnjim potrebam — v danem primeru je pa potrebna hitra intervencija gasilcev. PISANO DELO PROSVETNEGA DRUŠTVA Klub prosvetnega društva na Kleku stalno dela. Tamkaj imajo televizor, radio, knjižnico, časopise, revije in šah ter drugo kar pripomore, da je njihova dejavnost čimbolj pisana. So pa delavni tudi na drugih področjih. Vedno pripravljajo razne prireditve in proslavi. Tako so sedaj priredili lepo proslavo za 8. marec, pripravili so pa tudi dve gledališki igri. Delajo nadalje na programu klubskega večera in revije, ki bo v aprilu v Delavskem domu v Trbovljah. POSTAJA ZA PRVO POMOČ V decembru in januarju je Bdeči križ na Kleku priredil tečaj za prvo pomoč. Zdaj pa nameravajo na Kleku postaviti postajo za prvo pomoč. STRELSKA DRUŽINA JE ZAŽIVELA Strelska družina ►Tončke Čečeve« na Kleku je ponovno zaživela. V odboru so se zbrali mladi ljudje, Sani pa pridno vadijo in so pred kratkim izvedli medčlarnsko tekmovanje. TAKO NA KLEKU NE MORE 1 ITI VEC DALJE... 1 Vse kulturno in ostalo družabno življenje na Kleku se danes razvija v na pol dograjenem domu »Tončke Čečeve«. Treba bo resno misliti tudi na to, da se za pisano in živahno dejavnost raznih organizacij na Kleku dokončno dogradi tamkajšnji prosvetni dom. VALENTIN OSREDKAR JE PATENTIRAL CEVNE JAMSKE STOJKE Trboveljčan Valentin Osredkar, izumitelj raznih izdelkov, je med drugim dal patentirati tudi svoje izume, in sicer cevne jamske stojke tipa »Valent I« in »Valent II«, nadalje svoj stropnik. Vse te stojke in stropnike je Strojna tovarna že izdelovala in z njimi oskrbovala domače rudnike, pošiljala pa jih je tudi že v druge države, tako na primer na Poljsko in v Madžarsko. Delavski svet tovarne je raz rav-Ijal o odkupu patentov od Valentina Osredkarja in o vprašanju napravil ustrezne zaključke gled-c dodelitve nagrade za izume, kakor to predpisuje zadevna uredba. LETOS V NOVE PROSTORE Problem, s katerim se je vrsto let ubadal delovni kolektiv »Tapetništva« iz Trbovelj, so bili* obratni prostori. V lanskem letu je kolektiv dobil pet od 17 milijonov din, odobrenih za graditev poslopja za delavnice. Sedaj Ima namreč podjetje delavnice razmetane po vseh Trbovljah, kar zelo obremenjuje materialne izdatke in zmanjšuje tudi delovni učinek. Že lansko leto je bilo poslopje dograjeno, a so morali zaradi nezadostnih finančnih sredstev z nadaljnjimi še potrebnimi deli v poslopju prenehati. Sedaj bodo s temi deli nadaljevali. Opraviti je treba še mizarska dela. Ko bodo ta »končana, se bo kolektiv lahko vselil v nove delovne prostore, kjer bodo imeli tudi skladišče. Verjetno se bodo v nove prostore preselili že meča maja. Klečani in okoličani si že dalj Pred kratkim je Komunalna banka Trbovlje praznovala petletnico delovanja pod novimi pogoji, na sliki sedež KB Trbovlje Našel sem dvokolo. — Alojz Mrežaf, Trb' Nasipi 8. Dva Hpleanea in gumi voz zapravljivček prodamo. Interesenti si konje in voz lahko ogledajo v nedeljo, 25. marca, v zdravilišču Cateške Toplice pri Brežicah. Dve osebi brez otrok iščeta stanovanje kjerkoli. — Alojzija Kačič, Zidani most 21. vre lrsl.V.ke iv, da bo obvezno cepljenje psov v sredo, 21. marca, in v četrtek, 22. marca, od 8. do 11. ure v klavnici. ObLO Trbovlje Imetniki orožnega lista! Veljavnost orožnih listov za leto 1982/63 se podaljšuje na tukajšnjem oddelku od 15. 3. 1962 v Uradnih urah od 7. de 14. S seboj prinesite državne kolke v vred- nosti 650 din ter potrdilo o članstvu v lovski družini, v kolikor se nanaša to na lovce. Iz pisarne ObLO Trbovlje POJASNILO V prvi številki »LITIJSKE KOMUNE« se nam je vrinilo nekaj neljubih napak. Na prvi strani se je v pregled vsebine vrinila napaka in bi morala izpasti napoved članov Poskusna farma ovac in Nedograjena šola v Šmartnem, na drugi strani je bil pod nedograjeno šolo v Šmartnem objavljen napačen podpis, pravilen naslov članka na drugi strani zgoraj bi se pa moral glasiti: Vloga ObK ZK v družbeno političnem življenju komune. Bralce in Litijane prosimo, da oprostijo to neljubo pomoto. — Uredništvo Razglas Dne 29. marca 1962 bo eb 8. uri pred hišo št. 6 v Radečah javna dražba hiše št. 6 Z drvarnico in pritiklinami na paro. št. 162, vpisana na splošno ljudsko premoženje v upravi občine Hrastnik, vi. št. 376 k. o. Radeče. Cenilna vrednost je 500.000 din. Dražbeni pogoji so objavljeni na Krajevnem uradu Radeče. OBVESTILO ZAVAROVANCEM IZ ZAGORJA Okrajni zavod za socialno zavarovanje Ljubljana, podružnica Zagorje ob Savi, obvešča ves zavarovance, da v četrtek in petek, 15. in 16. marca, ne bo posloval za stranke, zaradi preselitve v nove prostore. Od sobote, 17. marca 1962, posluje OZSZ Ljubljana, podružnica Zagorje v novih prostorih v stolpnici (nebotičnik) v 1. nadstropju. Iskreno se zahvaljuje za požrtvovalnost in pomoč na doma ob priliki nezgode dr. Krambergerju, za ves trud dr. Kersteinu, sestri Reziki ter ostalemu strežnemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Trbovlje bolnice TVbovtje - družina Bricelj Dežurna služba zdravnikov t Trbovljah 15. marca 16. marca 17. marca 18. marca 19. marca 20. marca 21. marca 22. marca , dr. Komoroweky . dr. Drnovšek dr. Komoroweky dr. Komorowsky dr. Kramberger dr. Južnič dr. Komorowsky dr. Drnovšek Nesreče Kino »Svoboda H« Trbovlje: J 18. do 19. marca angleški film »Liga gentlemenov«; 20. in 21. ; marca angleški W film »Podaj roko hudiču«. Kino »Svoboda H« v Hrastniku: 15. marca ameriški film »Beg v verigah«; 17. do 19. marca franc, film »Hirošima, ljubezen moja«; 18. marca češki zabavni film — matineja ob 10. »Pokorno javljam«; 21, in 22. marca francoski W film »Prevaranti«. Kino Šmartno pri Litiji: 15. marca italijanski film »Zapeljivec«; 17. in 18. marca francoski cin. film »Tisti, ki mera umreti«; 21. in 22. marca jugoslovanski film »V mreži«. Poživiti dramsko dejavnost Od prvega posvetovanja reži- mnenja še ne more izreči. - Jev-serjev, ki je bilo v začetku febru- rdčani so doma že dvakrat igrali Upravni odbor Občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš Trbovlje RAZPISUJE na podlagi pravil sklada ln določil zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ, št. 47/59) NATEČAJ za najetje posojila Iz sklada za zidanje stanovanjskih hiš Interesenti lahko dobijo Iz sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Trbovlje posojilo za odkup novozgrajenih stanovanj ln gradnjo ali dovršitev stanovanj pod naslednjimi pogoji: 1. Ponudnik mora prispevati h gradnji kot svoj delež lastna sredstva v višini najmanj 50 odstotkov investicijske vrednosti stanovanja oziroma objekta. 2. Obrestna mera znaša 2 odstotka. 3. Posojilo se daje na naslednje odplačilne roke; a) pod let jem za dobo 13 let, b) ustanovam ln zavodom ta dobo 20 let, c) p-lvatnikom za dobo do 20 let. 4. Varščino v višini 2 promila od zaprošene vsote morajo položiti interesenti, ki so pravne osebe, na račun sklada. Varščina zapade v korist sklada, če Interesent odstopi od ponudbe. 3. Porotno, ki bo dano osebam v delovnem razmerju, se zavari’'c tnko, da ponudnik privoli na odtegovanje anuitet od mesečnih prejemkov v korist sklada. 6. Posojilo se mora koristiti le za gradnjo na območju občine Trbovlje. 7. Ponudbo morajo ponudniki vložiti na obrazcu, ki ga Izda sklad, do 20. aprila 1962 v zaprti kuverti z označbo »Posojilo — po. nudba«. 8. O izidu natečaja bo upravni odbor sklada obvestil ponudnike z odločbami. 9. Prednost pri natečaju Imajo tisti, ki nudijo večjo obrestno mero In krajši odplačilni rok ter člani Zveze borcev. Vsa nadaljnja pojasnila daje poslovna služba sklada za zidanje stanovanjskih hiš Trbovlje. Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš Trbovlje ZAGORJE Ivan Joger, star 37 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri prehodil po lestvi je padel z lestve in si poškodoval leve nego. Jože Gele, star 39 let, zaposlen pri IGM. — Pri nakladanju kamna ra vozičke mu je preko vozička, ki je bil že skoraj poln, vrgel sodelavec kamen. Pavle Kmetič, star 21 let, zaposlen v Klavnici. — Ko je zabodel teleta se je to še zadnjič nerodno obrnilo ter ga brcnilo v roko, V kateri je držal nož, ter se je urezal v palec leve roke. Vinko Jeretina, star 34 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri razpiranju stropnika mu je padel drog na desno nogo. Herman Fevše, star 52 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri vlačenji! polivke od sesalnih košev ga je železno vedro pritisnilo na palec leVe roke. Jože Lenari, star 29 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri transportu lesa skozi odprtino navzgor je sekira, s katero je vlekel les, njegovemu sodelavcu spodletela poškodovanec pa je bil spodaj ln pomagal potiskati les navzgor, nakar mu je les priletel na pnstaneč desne roke. Ivan Gune, star 19 let, zaposlen pri SIC. — Pri spravilu železnega podporja ga je stojka pritisnila na mezinec leve roke. Alojz Jazbec, star 35 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri kopanju S kopačo mu je odletel kos premoga v mezinec leve roke. Viktor Zupan, star 19 let, zaposlen pri LIP. — Pri valjanju hloda s skladišča na voziček mu je spodrsnilo in mu poškodovalo nogo. Kino »Delavski dem« v Trbovljah: 15. marca jugoslovanski film »Nebeški edred«; 16. do 19. marca francoski cin. film »Potovanje z balonom«; 21. im 22. marca japonsko-angleški film »Šampion In igralka«. <ž£ž*dk TRBOVLJE Rojstva: Vekoslava Rajh, Trbovlje — deklico; Terezija Drnovšek. Trbovlje — deklieo; Valburga Predovnik, Hrastnik — dečka; Ivanka Stefanec, Trbovlje, Trg svobode 22 — dečka; Ivanka Zupan, Jesenovo — dečka; Antonija Medvešek, Vrhe — deklico; Marija Jan, Trbovlje — d klico; Erika Koetanjšek, Trbovlje -deklico; Terezija Bokal, Zagorje — deklico; Anica Romih, Trbovlje — deklico. Porok ni bilo. Smrti: Julijana Murn, roj. Janc, gospodinja iz Trbovelj — stara 77 let; Marija Molk, roj. Firm, gospodinja iz Zagorja — stara 80 let. BREŽICE Rojstva; Slaviea Kutarčič, Ključ 41 - deklico; Ana Hribar, Pavlova vas 1 — deklico; Ida Pacek, Vi-dem-Krško — deklieo; ona. Nemec, Videm-Krško, Kolodvorska 6 — deklico; Jožefa Kiler, Veliki Trn T — deklieo; Angela Krošelj, Zdole 47 — dečka; Nevenka Zu-bak, Sp. Stari grad 16 — deklico; Štefanija Kužnik, Videm-Krško, Kolodvorska 5 — dečka; Frida Matjašič, Brežice, C. prvih borcev 1 — dve deklici; Marija Novšak, Arto 21 — dečka; Marica Hogač, Laduč — dečka. Poroke: Borislav Sokol, uslužbenec JLA, Brežice, C. prvih borcev 39, in Silva Zrimšek, delavka, Ljubljana, Tržaška -6. Smrti: Marija Kodeh, kmetovalka s Pianine 13 — stara 62 let; Neža Geč, upokojenka iz Brežic, C. bratov Miklavcev 25 — stara 82 let. HRASTNIK Rojstva; Angela Obrez, gospodinja, Brdce 29 — dečka. Porok ni bilo. Smrti; Marija Učakar, uoeko'enka iz Uradnega 2 — stara 76 let; Jožežif Hadotin, upokojenec iz Hrastnika 79 — star 64 let. SEVNICA Rojstev (izven porodnišnice) ni bilo. Poroke: Jože Mastnak, kmet s Pod vrha, in J'>' fa Fakin, delavka z Gornijh Orl; Franc Koštrin, delavec iz Ponikve, in Marija Mlakar, poljedelka s Studenca; Anton Majcen, uslužbenec iz Orehovega, in Ljudmila Vovčko, trg. pomočnica iz Sevnice; Franc Racman, šofer iz Ljubljane, in Zofija Imperl, delavka iz Sevnice; Jože Prah, mizar iz Boštjana, in Marta Šeško, poljedelka z Ledine. Smrti: Franc Leben, železničar iz Šmarja — star 57 let; An& Racman, soc. podpiranka iz Draženja — stara 77 let; Jožefa Glas, upokojenka z Ziganskega vrha — stara 73 let. LITIJA Sprememb v gibanju prebivalstva ni bilo. Iz Zagorja nisme prejeli poročila. arja v Litiji, se je delo na dramskem področju ponekod poživilo. Nekatera društva načrtno študirajo igre, ki jih bodo uprizarjala v okviru občinske revije. Izvedenih bo najmanj pet do šest celovečernih del. Vse premiere bo obiskala občinska dramska komisija, ki bo režiserjem in igralcem povedala svoje mnenje o uprizorjenem delu in jim dala sugestije za izboljšanje predstav na gostovanjih drugod. Vsem igralskim skupinam bo občinski svet Svobod omogočil gostovanja po občini in delno kril stroške, če bo delovna primerni višini. K predstai»am bodo vabljeni tudi predstavniki okrajnega sveta Svobod, da se hkrati napravi izbira dramskih del iz občine Litije za okrajno dramsko revijo. Mimo dramske družine z Dol, ki je celovečerno delo naštudirala že v decembru in z njim trikrat gostovala, so v Kostrevnici že igrali igro »Včeraj popoldne«. Kaker smo slišali, je bil obisk zelo velik in delo ustrezno izvedeno. Komisija si ga še ni ogledala ln svojega Marinčevo komedijo »Poročil se bom s svojo ženo«, v Gabrovki pa so 4. marca uprizorili komedijo »Charlijeva tetka«. V marcu bodo na Dolah pri Litiji igrali dramo »Odpoved«. Premiere bodo še v Kresnicah, na Vačah, v Polšniku pa; bodo verjetno ponavljali dramo »Mati«. Ta dejavnost v celotni občini je precejšen korak naprej na tem področju dejavnosti — edino, kar nas teži, je pa, da v samem centru v Litiji in v industrijskem Smart-nu pri Litiji ni mogoče napraviti ničesar. Kje je vzrok za to mrtvilo? Saj imata vendar oba društvi lepo tradicijo na dram« skem področju. Ali v teh krajih res ni mogoče najti požrtvovalnega človeka, ki bi zrežiral v sezoni vsaj eno gledališko delo? Člani komisije za dramatiko v občini Litiji bodo poskusili vse, da se vsaj v prihodnji sezoni poživi delo teh dveh igralskih skupin, ki bi pravzaprav imele največ možnosti za kvalitetno izvedbo odrskih del — Z. A. Stanovanjska izgradja v letu 1962 Na razširjeni seji izvršnega odbora SZDL Hrastnik eo razpravljali o problemih stanovanjske izgradnje in o uporabi sklada za to izgradnjo v letu 1962. V razpravi je bilo nakazanih več vprašanj v zvezi z odobritvijo sredstev sklada in o zbiranju sredstev od posameznih reflektantov za stanovanje. Sklenili eo, da upravni odbor deli vsa sredstva po razpisanem natečaju in z najmanjšo 50-od-stoteio udeležbo investitorja, kar je bilo sklenjeno na razširjeni seji plenuma občinskega odbora SZDL že lani. Na seji so ee nadalje dogovorili, da bodo v vseh gospodarskih organizacijah razpisali anketo m ud vsemi interesenti za stanovanje. Potrebno je zvedeti, kakšna stanovanja posamezniki žele, koliko 13. Veeelo so trčili, pa tudi GJorgiu la Alfredu ■e ponudili kozarec. »Se nekaj tl svetujem, Antonio,« je potem rekel krčmar, »e tebi časopisi Sele grde pišejo, zato bi bile bolje, da te v mestu nekaj dni ae bo videti.« — »To zdaj ni važno. Se bom že kako Izmazal. Dečka pa bosta nocoj prespala pri tebi, kajti mojstri pridejo šele jutri,« — Krčmar je stlačil dečka v kleti kjer ju Je zeblo in to Ju nadlegovale podgane. Tudi Učna sta bila. »Veš, kaj mislim,« Je rekel Gior-gio, »to je kazen za to, ker nismo v tisti vasi rekli, da se je rešil tudi Antonio Litini.« — Zjutraj Je dečka zbudil krčmarjev glas; »Hej, vidva, ali mislita ostati v tisti kleti ves dan? Hitro ven, kmalu bodo tu prvi mojstri.« V kuhinji jima Je prijazna dekla dala belega kruha in tople kave; -Le jejta, kdo ve, kaj bosta dobila Jutri.« 54. »Koga čakamo?« Jo Je vprašal Giorgio, ko Je videl, da Je prijazna. »Dimnikarje, ki vaju bodo kupili.« - In že eo bili tu prvi. Začelo se je glasno barantanje, kajti cena je bila visoka, ko sta pa bila naprodaj samo dva dečka, mojstrov pa več. Alfreda je kupil neki mojster ozkega in rumenega obraza, ki so ga klicali »Limona«, za osemdeset lir. Gl orgijo pa za tri ln sedemdeset neki mali debelinko. - Dečka sta se poslovila ln Alfredo je šepnil Giorgiu: »Dekla ml Je povedala, da stanuje moj mojster v Via della Cer-va. Ni daleč od tod. Oblšči me.« Giorgio Je obljubil, potem pa se je moral odpraviti domov e Svojim mojstrom, ki so ga klicali za Rossija. — Ulica, kjer je stanoval mojster, ni bila Pirša od tiste, kjer Je bito gostilna »Pri zlatem loncu«. V Rossinijevo stanovanje se Je prišlo skozi mizarsko delavnico la mračno dvorišče. Priprave za JPI v Zagorju V petek je bil na občinskem odboru SZDL v Zagorju ob Savi sestanek odbora za organizacijo letošnjih Jugoslovanskih pionirskih iger. Na sestanku so indelali predlog občinskega programa, tekmovanj in prireditev za Jugoslovanske pionirske igre, ki ga boJo zdaj poslali vsem šolam na področju ob*ine. Domenili so se, da bodo v okviru JPI pripravili tekmovanja v devetih športnih panogah, predvsem takih, V katerih bodo lahko tekmovali učenci z vseh šol. Sicer se bodo pa že kmalu začeli pripravljati tudi na Pohod ob žici okupirane Ljubljane, pred tem bodo pa pripraviti nekaj pohodov tudi v Zagorju ob Savi. Obisk v Zagorju V ponedeljek sta prispeli v Zagorje ob Savi komisiji Glavnega odbora SZDL Jugoslavije in GO SZDL Slovenije, ki bosta skurej s tovariši na občinskem odboru SZDL v Zagorju ob Savi razpravljati o nekaterih vprašanjih novega eistema v komuni, družbenega in delavskega upravljanja in nekaterih drugih vprašanjih. NAROČAJTE IN KUPUJTE Betevsts TEDNIK so pripravljeni prispevati Itd. Po razpisani anketi bodo sklicani sestanki, na katerih se bodo podrobno pogovorili, kako se bodo zbirala sredstva od posameznikov in v kakšnem času bodo le-ti prišli do stanovanj. Občni zbor ObO RK v Zagorju V nedeljo dopoldan je bila v sejni dvorani SZDL v • Zagorju letna skupščina občinskega odbora RKS Zagorje ob Savi. Na skupščini eo delegati pregledati dosedanje delo občinskega odbora in osnovnih organizacij RK in spreti več sklepov za še uspešnejše delo te humane organizacije v prihodnje. Novi prostori za podružnico OZSZ v Zagorju V soboto, 17. marca, bodo v Zagorju izročili namenu nove prostore podružnice OZSZ. Ta je doslej gostovala v Zdravstvenem domu, zdaj pa ima nove prostore v prvem nadstropju Stol ranice (zraven šolskega poslooja Solatno izobraževalnega centra). Pcdružnca OZSZ Zagorje ob Savi prične z redm/m poslovanjem v novih prostorih že v soboto. večer ob 8. marcu na Dolah Rednim klubskim večerom na Dolah pri Litiji so pridružili še klubski večer za praznik žena — 8. marec. V dvorani se je zbralo čez 30 gostov, Kratkemu pozdravnemu govoru in programu je sledila pogostitev. Žene so zapele ln zaplesale. Otresle so se vsakdanjih skrbi, zato so bile tudi dobro razpoložene in so ustvarile v dvorani priietno vzdušje. Člani prosvetnega društva v kraju eo se prepričali, da eo takšne prireditve usoešne in potrebno tudi na vasi. — ž Tečal za strokovno osebje V kolektivu podjetja Elektro -Trbovlje so prejšnji teden zaključili strokovni tečaj o poznavanju varnostnih pravil. Š pravili, ki jih je predpisala Blektrogcsnodareka skupnost Slovenile za varnost pri delu, mora biti seznanjen sleherni član kolektiva. Tečaj je ob!skovalo 21 članov kolektiva, ki so na novo prišli v podjetje. ČETRTEK, 15. m*rca 8.58 Radijska šola za višjo stopnjo — Vihamo deactiet]«; 10.15 Od tod in ondod; 11.06 Komorni zjftir RTV Ljubljana poje pesmi raSnih narodov; 12.05 Slovenske narodne poje Marije Gazvoda; 12.15 Kmetijski napveti. - Ing. Viktor Repanšek: Letošnji izbor sort in vzorcev semenskega krompirja; 13.30 Skladbe slovenskih avtorjev; 14.15 Sovjetska in poljska Zabavna glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Turistična oddaja; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.46 Kulturna kronika; 20,00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, PETEK, 16. marca 8.40 »Ljubljanski zvon« p. v. Jožeta Hanca; 8.55 Pionirski ted' nik; 10.15 Od tod in ondod; 11.35 Od polke do caljrpsa; 12.05 Viški fantje igrajo in pojo; 12.15 Radijska km "ka unlver a — Ing. Mira Puc: V)>Hv proizvajalca na žli .rejsko proizvodnjo; 13.10 Cel x zabavna glasba; 14.05 Radijska šola za nižjo stopinjo — Crnošolec; ■ 15.20 Od pianina do velikega plesnega orkestra; 15.45 Jezikovni pogovori; 18.10 Kvintet. bratvv A vi mik; 20.00 Dva doma- ča virtuoza; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.35 Spoznavajmo svet in domovino; 21.35 Vedri ritmi; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 17. marca 8.05 Poštarčtit v mladinski glasbeni redakciji; 10.15 Od tod In ondod; 12.05 Kvintet Niko Stri- j PONEDELJEK, 19. marca 16.00 Humoreska tega te’r!a — P. Daninos: Mož za Vranom; 17.15 Radijska igra - Marjan Marinc: V krempljih enookega gusarja; 18.30 Športna nedelja; 19.06 Nedeljska panorama; 20.00 Izberite melodijo tedna! 20.43 Zabavni zvoki. tof ob spremljavi »Štirih fantov«; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Gvido Fajdiga: Organizacija Predenja na velikih in malih obratih; 13.30 Pihalni orkester JT«A p. v. Pavla Brzulje; 13.45 V tričetrtinskem taktu; 14.33 Naši poslušal ul čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Napotki za turiste; 15.40 Mariborski ženski vokalni kvintet; 17.05 Gremo v kino; 18.43 Okno v svet; 19.03 Domači zvoki v pisanem zaporedju; 20.00 Zabavne melodije; 20.50 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše Izseljence. NEDELJA. Ig. marca 7.35 Izletnllsom Aa pot; 8.00 Mladinska radijska igra — Vfallis Hall: Vladarjeva kopel; 8.50 »Ej, topla pomlad ...«; 9.05 Z glasbo v novi teiden; 16.60 Se pomnite, tovariši... Stane Šušteršič-Boštjan: V Dakijevem bataljonu; 11.30 Nedeljska reportaža; i2.05 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo; 13.30 Za našo vasi 1100 Zbor slovenske filharmonije, dirigira Bogdan Babič; 14.15 Naši poslušale! čestitajo in pozdravljajo; 13.15 Trikrat pet; 8.05 Popevke in melodije za vse; 10.15 Od tod ih ondod; 11.00 Pihalni orkester Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča; 12.05 Dobri znanci iz Celja; 12.15 Radijska kmečka univerza; 13.30 Zvočni mozaik; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Literarni sprehod — Anton Ingolič: Avtostop; 18.45 Radijska univerza — Dr. Jože Bole: Rekordi v živalskem svetu; 19.03 Slovenske popevke; 21.30 Zabavne melodije. TOREK, 20. marca 8.05 Zborovske skladbe Antona Hajdrlha; 10.15 Izberite melodijo tedna; 11.30 Zvočna mavrica; 12.05 Veseli hribovci eo v gosteh; 12.15 Kmetijski nasveti; 13.30 Domači napevi Izpod zelenega Pohorja; 13.50 Četrt ure z majhnimi Misambli; 14.05 Radi jska šola za višjo stopnjo - Obisk v steklarni; 15.20 Deset minut ob šegavl klaviaturi; 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje g'»sbe; 18.43 S knjižnega troa; 20.01 Fo'e Komorni zbor RTV LjpVrm: 29.30 Radijska igra — Dieter Weller-ehoff: Tajnica. TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED Aktualni problemi v športu in telesni vzgoji v Hrastniku Občinski odbor SZDL v Hrast- samoupravni organi v gospodar- niku je pred dnevi sklical posvetovanje o problemih telesne vzgo- ' je in športne dejavnosti v občini. Po referatu tov. Jožeta Zorčiča je sledila živahna razprava, v kateri so sodelovali predstavniki raznih organizacij in društev ter občinskega odbora SZDL. V referatu kakor tudi v razora-vi je bilo nakazano nešteto pere-,čih vprašanj, s katerimi se ukvarjajo telesnovzgojne in športne organizacije v občini. Med najpomembnejšimi problemi, ki so bili pogostokrat omenjeni, so materialni cogoji za delovanje organizacij in društev. Udeleženci so ugotovili, da eo finančna sredstva v ta namen majhna in jih bo v prihodnje treba povečati. Tudi vprašanje vzdrževanja telesno-vzgojnih in športnih objektov bo treba v najkrajšem času rešiti, ker so nekateri obiekti, zlasti domovi TVD Partizana, potrebni večjih popravil. Zelo hiter temno razvoja gospodarstva spreminja življenjske pogoje ljudi. Te'eena vzgoja postaja zlasti v industrijskih središčih, pa tudi na vasi nepogrešljiva v življenju. zato ni brez osnove predlog, da bodo morale gospodarske organizacije nuditi mnogo več materialnih in finančnih sredstev za razvoj telesnovzgojne dejavnosti. Ce rečemo, da nov čas potrebuje spretnejše, telesno čimbolj odporne delavce, potem je umesten predlog, da bodo morali o tem v—ašanju razpravljati tudi skih organizacijah. Na posvetovanju je bilo ponovno poudarjeno, da se telesnovzgoj-na dejavnost podcenjuje in da ne gre v korak z razvojem ostalih dejavnosti, kar je nepravilno in bo v bodoče nedopustno. V razpravi je bilo slišati več kritičnih pripomb na račun pojmovanja telesne vzgoje kot obveznega predmeta na šolah. Se vedno imamo primere, da se telesna vzgoja smatra na šoli kot predmet druge stopnje, in če mora odpasti kakšna ura pouka, naj gre to na račun telesnovzgojnega pouka, kar je popolnoma nepravilno. Tudi športni dnevi, ki naj bi se organizirali po enkrat mesečno, SMUČANJE Prvi Marjan Bajda Na prvenstvu sindikalnih podružnic kovinarjev ljubljanskega okraja v veleslalomu, ki je bilo v nedeljo v Planici, je prvo mesto med posamezniki zasedel Marijan Bajda (STT), drugo mesto pa Sore (STT). Med moštvi so zmagali prav tako zastopniki STT. Sindikalno prvenstvo Na sindikalnem prvenstvu občine Hrastnik je igralo 8 ekip. Po enomesečnih borbah je nepričakovano zasedla prvo mesto ekipa Kemičar z 31,5 točke; > 2. Rudar 30; 3. Steklarna; 4. Trg. podietje: 5.-6. Občinski uslužbenci in Obrtne de'avnice; 7. Elektro podjetje in 8. 7:Jl>ni most, — ma Srednješolsko tekmovanje V telovadnici osemletke T. Čečeve je bilo minuli teden srednješolsko tekmovanje v teku na 20 m, skoku v daljino z mesta, skoku v višino ter v metu medicinke. Tekmovanje je bilo moštveno. V vsaki moški ekipi je nastopilo 5 tekmovalcev, v ženskih ekipah pa 10 tekmovalk. Tehnični rezultati: moški — 20 m: Draksler (Gim.) 2,8; skok v daljino z mesta: Godec (Gim.) 2,45; skok v višino Godec (Gim.) 1,55; met medicinke: Jelen (TSS) 16 m; ženske — 20 m: Teršek (ESS) 3,00; skok v daljino z mesta: 2,13; skok v višino: Valenčič (Gim.) 1,35; met medicinke: Prijatelj 10,30. Končni rezultat: moški: 1. Gimnazija 8.573 točk; 2. TSS 8.238; 3. ESS 7.400 ; 4. Vajenska šola 6.331 ter 5. IRS 5.238; ženske: 1. ESS 14.242; 2. Gimnazija 13.799; 3. Vajenska šola 6.953 točk. Q 1 U -o1 H' — ” brf o cn "S >o ca N ca M _ca KO O lX i '-5 43 .2. O TZ L-. >(/) ro o Z CL E