211. Številka.
*
Trst. v |>etrk 15 septembra IS90.
'lVfcij X\|V
,Ertlnc»t"
izliaia rtv* kr.it tiii tlim. runu nedelj in
praznikov, xjntr*j in zvečer oh 1. uri. <> p ,nf,1o!jlrih in po praznikih inhaja r»l> f*. uri tintnj.
v iroJiii n n /Fiitšn :
Ohe tadanji na |«tn . . gld. "21 • Ar umno rebrno tadanje .	12-
/.h pol leta iVtrt let« in na iiip*h<: razmerno, Nnrnfnlno plačevati naprej, V« tiaro M »e hrer |irilrt(em> naročnine ie uprava
Nh drobno se prodajajo v Trutu zjnt-riuijf 4t»"iike po 3 nvĆ. večerne Številke po 4 nvČ. pohedeljake /.jutranje Številke pn 2 n'''*. Izven Trata po 1 iivč. vec'.
Večerno Izdanje.;
GLASILO POLITIČNEGA MOŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon 4t*.
4 nvč.
v -dlnoatl Je nm#!
O^l a« 1
*e r:u*iiunio po vrntali v petitu. 7,h v«1-krmno naročilo * primernim popustom. I'imIihih, osmrtnice in javne zalivale, dtv-mm*i ostani itd. *e računajo po pogodbi.
V«i dopisi naj se pobijajo iireilni^lvu. NefVaiiknvani dopisi se ne sprejemajo. Koknpisi se ne vračajo.
NiiriK'iiino. reklnmacije in ouln-e sprejemu iipravništvn. Naročnino in oglase je plačevati looo Trst.
IrediilAtvit In tisk»rna se nahajata v ulici farintia *tv. 1*2. I praviililvit. »hI« praviiHti <» in sprejemanje ^P^^pft
v ulici Molili piocolo *tv." o, II. tiadstrT
Izdajatelj In odgovorni urednik Fran Godni k
L.astnik konzorcij lista „Edinosti",
Natisnila tiskarna kousorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie veiti.)
1'raga 14. Dane« so zborovali zastopniki deškega državuo-zhorskega klulm in konservativnih veleposestnikov. Razpravljali so o političnem položaju v obče i u zlasti o konferenci, sklicani od predsednika državnega zbora. Spoznalo se je popolno soglasje obeh klubov ter sklenilo solidarno postopanje istih v vprašanju konference.
Dltiuij 14. Danes popolitdne je cesar sprejel ministerskega predsednika, grofa Thuna, v avdi-jenciji. — Pravosodni minister, dr. Rtiher, se je danes posvetoval z grofom Thunom v palači mi-nistra-predsednika.
Budimpešta 14. Na zboru ogerskih škofov se je razpravljalo danes o vprašanjih, ki se tičejo poduka in neodvisnosti cerkve. Tudi jutri bodo zborovali škofje.
ilrilgrad 14. (Pravda proti radikalcem.) Obtoženec Stoj kovic izjavlja, da je imel h Pavidevi-dem opraviti samo kakor odvetnik. V njegovih pismih svojemu klijentu ni najti ničesar, kar bi opravičevalo obtožbo radi veleizdaje. On priznava, da je radi kaleč po mišljenju, ni pa sovražnik Obre-novidev ter nima vzroka želeti, da bi hc vrnil Karagjorgjevid.
Obtoženec Novakovih pravi, da je obtožba proti njemu neutemeljena. Marinkovic taji, da bi bil pred »atentatom« rekel, da je v Srbiji pričakovati važnih dogodkov.
Neki svedoki trde, daje bil Marinkovitf /miraj dobro podučen o vsem, kar je nameravala radikalna stranka.
Todorovid taji, da bi bil pred napadom rekel, da bode kmalu tekla kri.
Kloilifoiitaill 12. Oleni državnega zbora (raada) Oranjske repu I »like ho obveščeni, da imajo
P O I> \j I S T K K.
Vaške slike.
rr.
Staretov Ludvik.
Zvonilo je »Zdrava Marija«, mrak je legal čez vas, a v naši vasi je bilo še vse živo. Tam preti županovo hišo jo bilo vse polno ljudi in vodno ko je še kdo pridružil gruči. »1 kaj pa imajo vendar tamkaj !« je vprašala Podlipčeva Tona svojo sosedo, Belčevo Katrico. »I kaj še ne veš! Stare-tovemu Ludviku ho je v glavi zmešalo. Strašno je kričal in razbijal doma : morali so ga z veza ti in zdaj so ga pripeljali k županovim, da ga odpošljejo jutri v Ljubljano.« — »Moj Bog, kaj praviš — Ludviku se meša — to že ne more biti res.« — »Kes jo, res, vprašaj katerega hočeš, vsakdo ti pove. Skoda ga je reveža; najzaljši fantje bil v naši vasi. Fn veš, zakaj mu gre ob pamet ? Samo zaradi tistega Gregorjevega dekleta, tiste Ančke, ki ga je vodila /a nos. — Lahko vest tudi ne more imeti in Bog jej tudi gotovo ne podeli sreče.* — »Ne podeli ne«, je pritrdila Tona svoji tova-rišiei, ;; katero sta še dolgo stali pri vaškem studencu iti ugibali, kaj in kako bo z ubogim Ludvikom.
— Ludvik je bil res lop fant, a bil je tudi dober in priden kakor malokdo. Vse ga je imelo rado, staro in inlado. Vedno je I>i 1 vesel in dobre
biti pripravljeni za izredno sejo državnega zbora. Na nekem zboru so meščani Oranjske države sklenili, da so hočejo v slučaju vojno mod Transvaalom in Angležko bojevati na strani Transvanla.
Kini 14. Križariea «Carlo Albertom je dobila ukaz, da jo pripravljena na pot v Kitaj.
Pariz 14. Z velikih vojaških vaj v Lncroixu javljajo, da so danes v jutro tamkaj zaprli nemškega vohuna.
Kdo gospodari?!
(Dopis.)
No, da odgovorimo na to vprašanje, ni nain treba posebne bistroumnosti. Odgovor je lahek: Poulična s od r ga v imenu i r reden te. Dan za dnem dobivamo dokazov, kateri podkrep-Ijajo naše menenje. Dokaz so nam : Heb, ('olje, Celovec, Graslieo itd. Vlada cihea in jo nezmožna, j da bi stopila na prste ti sodrgi. Pogaja in pogaja so pouličnjaki kakor s kakim mogočnim vojskovodjem. Žalostno! Žalostno je za vsako vlado, da dopušča, da taka sodrga stavlja pogoje miru ! — Kdo stavlja pogoje v vojni ? — Vedno le zmagovalec. Kdo pri nas? Pouličnjaki. Logičen sklep iz tega je torej : poulična svojnt je zmagovalka! Zmagovalec je tudi diktator. Ulica je torej diktator. Drastično ilustracijo tem razmeram smo dobili z zborovanjem zaveze učiteljskih društev v Gorici.
Šolska vodstva sežanskega okraja so dobila okrožnico od e. kr. okr. šol. sveta, ki je datirana od dne 1. sopt. 1891), št. - in so glasi:
• Okrožnica vsem šolskim vodstvom sežanskega okraja.
Vsled prošnje učiteljskega društvu za sežanski okraj od dno 12. avgusta t. 1. št. 102, za podelitev pouka prostega dne v 11. dan septembra t. I.
volje; le ko je prišla Gregorjeva Ančka — ki je bila prej pri stricu - - zopet domov v našo vas, jel je postajati zamišljen in otožen. Zagledal se je bil v dekleta in ona mu tudi ni kazala, da ga ne mara. Oče njen je bil vesel pridnega fanta in Ludvikov! »tariši tudi niso imeli nič proti Ančki. Zmenili so se, da kupi Ludvik gori v Velikem klancu domačijo in se potem z Ančko preselita tja, kajti doma jo gospodaril že njega stareji brat. Kupil je res kmetijo, a Ančki ni bila po volji; dejala je, da no gre v tako puščobo. Ženitovanje se je še zavleklo, Ludvik je prodal domovje, če tudi je imel nekaj zgube, a Ančka vendar ni bila prijazneja žnjim. In kmalo je Ludvik izvedel, kaj je vzrok Ančkini inlačnosti.
Skozi našo vas so zidali cesto; dosti ljudij je delalo na nji. Moj njimi je bil tudi neki Italijan — Bouetti so mu pravili za nadzornika. Mlad in lep je bil, rad so je prilizoval dekletom in tudi preti Gregorjevo hišo so jo ustavljal vselej, kadar je šel na cesto. Ljudje so kmalo govorili, da sta si /. Ančko dobra in dekle samo tudi ni tajilo toga. Ludvik je vedel vse to; iz začetka je molčal, a neko nedeljo popobidne je šel k Gregorjevim, da poreče Ančki, naj pusti ali Italijana ali njega. In pustila je -— njega! Od tedaj ni šel več k Gregorjevim ; ogibal so jo ljudi, najbolj pa Ančke in Italijana, Ljudje so pravili, da je »čuden« in res je včasih delal ko črna živina, a potem je zopet legal trn vrt, nepremično zrl v nebo in so ni zme-
povodom glavnega zbora »Zaveze učiteljskih društev za Kranjsko, Koroško, Stajarsko in Primorsko* v Gorici se naznanja, da imajo one šole, katerih učiteljstvo so udeleži glavnega zbora v Gorici, ponedeljek 11. dan septembra t. I. pouka ]> r o s t <1 a n.
Vabim šolska vodstva, da to podrejenemu uči-teljstvu pravočasno naznanijo.
Predsednik: (i o r i z u 11 i». Dne 9. t. m. so dobila zopet vsa šol, vodstva od istotam naslednjo okrožnico:
o^ck	Sežana, 8. sept. 1899.
O k r o ž n i o a vsem šolskim vodstvom polit, okraja sežanskega.
Vsled dopisa o. k. glavarstva v Gorici, dne h. sopt., so prepovedana od vlade vsa zborovanja, koncerti in banketi »Zaveze učiteljskih društev* dne 10. in 11. t. m. v Gorici. Preklioujc se torej tukajšnji odlok od 1. sept. 1H(.»<> št. 1741 in prepoveduje so podati v Gorico in odredujo so, da mora biti dne 11. t. m. šola.
V ogib neprijetnih nasledkov, spoluuje naj so natanjČno ta ukaz.
Predsednik: (1 o r i z u 11 i». Kateri je bil uzrok drugi okrožnici ? V prvi okrožnici o. kr. okrajni šolski svet takorekoč pozivlje učiteljstvo, naj se isto udeleži «Zvezinegu» zborovanja, s tem, da udeležencem dovoljuje od šole svoboden dan. V drugi okrožnici jim pa strogo prepoveduje udeležiti so istega zborovanja, pretč jim z neprijetnimi nasledki. Zapoveduje jim, <la dne II. t. tu. morajo imeti šolo, da-si je kardinal-nadškof v okrožnici št. 1?(>01) od dne 4. sept. t. I. zapovedtd, daje 11, (ali 12.) t. m. maša z *Ke-<|iiiem» po blagopokojni cesarici Elizabeti in bi torej na vsak način ne bi imelo biti šole!
nil: ne za ljudi, ne za jed, ne za nič, — Italijan je vedno prihajal k Gregorjevim. Ančka ni bila brez cvenka in zvitemu Italijanu to ni hodilo na poti. Staremu Gregorju to ni bilo všeč, a nazadnje se je vendar udal. Bouetti mu je znal govoriti na dušo in tako je prišlo, da sta bila neko nedeljo Ančka in Italijan na oklicih. Ludvik je bil tedaj v cerkvi. Pravili so, da je postal močno bled in potem da je mej vsem opravilom krčevito v rti I klobuk mej rokami. Prišel je domov, zaprl so v kamro in proti večeru je začel razbijati iu razsajati, da so z silo uloinili vrata in ga zvezali. Odpeljali so ga v Ljubljano na Studenec, kjer je ostal kakega pol leta. Potem so ga izpustili domov. Tih in zamišljen je hodit okoli, z nikomur ni govoril, ogibal so je vseli. ('cz nekaj časa se mu jo zopet povrnilo; mešalo se mu je huje, nogo prvič. Odpeljali so ga zopet v Ljubljano, od koder se ni vrnil več. Ne dolgo po njegovem odliodn jo prišla vest, da je umrl v norišnici,
Ančka je vzela Italijana. Preselila se je žnjim nekam na Laško. Pravili so, da jo je imel rud, dokler je zapravljal njeno doto. Ko pa ni bilo več denarja, izkadila so je tudi njegova prijaznost. Grdo je ravnal žnjo in jo pretepal, dokler sja ni nekoč vzela noč. Pustil ji ni ničesar. Domov jo je bilo sram. Nekaj časa so, je potikala po Laškem, zdaj pa pripovedujejo ljudje, da služi tam nekje
Reki.
Polu k s.
Kje je doslednost ? Kje je torej vzrok, da seje izdal« omenjena drugu okrožnica?! No! — Goriški jfos|H%di se je pač /.ljubilo tako.
Našega učiteljstva nisu hoteli videti v svoji sredi. Istega učiteljstva, ki je najmarljivejši delavec uh polju na i od ne omike, ki je v Kg »jevatelj in voditelj našega naroda, katerega isti gonj h ulje toli č r t i j o !
In hajd! Poslali so, ]»■ t«lisi že anonimno idi ne anonimno pismo do e. kr. vlade (Tudi tržaški «Piecolo* to glasdo vse sodrge — je pošteno • pritisnil* v ta namen. l"red. * K. ) prete /. '/gredi. In našo birokracijo se tako boji izgredov, kakor hudič križa! In zadostovalo je. Mesto da l)i bili poskrbeli vse, kar je l>il«> potrebno v varstvo uči teljstva — prepovedali so zborovanje ! Seveda, to je najkrajša pot do miru. (Saj to je ravno rak-rana in vir vsemu /In na Primorskem: mestu da bi vlasti prijele nasilnike in krivičnike, pa se umikajo že pred Kr zažuganimi i/gredi!! Posledica je, da radi onih, ki žugajo z izgredi, mora trpeti oni, ki je miren! Ali se ne pravi to stvari postavljati na glavo! Ali ni to atentat ne le na pravico, ampak tudi na logiko?! [Jred. «Kd.»). lTprašamo le, kaj poreče naše učiteljstvo na to moralno pljunko od strani vlade? — Njim, irredenti na ljuho se zadajajo take pljuske našemu ueiteljstvu! Gospodi z 2000-letno kulturo ni ljuho, da se naše učitelj« stvo organizira in jači med seboj. Hočejo nas imeti razdeljene, da nas potem lažje uničijo. Gospa vlada jim pa seveda gre na roko in si s tem redi gada na prsih ! Naj le gleda, da je isti ne piči svoječasno.
Ali si še upa kedo trditi, da no gospodarita irredenta in poulična sodrga ? Kdor hi kaj ta-eega trdil, je slep na ohe očesi in gluh na obe ušesi!
Politični pregled.
TKST 15. septembra 1HW». Tudi mi imo tu! Govorč O spravni akeiji, ki jo je uvel predsednik dr. Kuehs na prošnjo in po želji ne le grofa Tlmna, ampak bržkone tudi po ukazu viših činiteljev, se nemški listi sosehno sklicujejo na svoj binkoštni program. In govore tako, kakor bi bilo to, kar stoji v tem programu, minimum tega, kar Nemci morejo in morajo zahtevati. Neki nemškoliberalni list piše n. pr., da binkoštni program izpolnjuje nnjvnžneje in bistvene postulate — Čehov!
Torej — Cehov! V prvo je to gola laž, kajti češki listi vseli nijans so izjavili soglasno, da na podlagi tega programa ni možno pogajati se, ker je izbruh neverjetne, blazne domišljavosti. Ali tudi ko bi bilo res, da se binkoštni program kolikor toliko bliža zahtevam Cehov, vendar nebi mogel biti nikdar — avstrijski program ! To pa že zato ne, ker preko Jugoslovanov kar stopa na dnevni red, ker teinu delu avstrijskega prebivalstva, toli nadarjenemu in živečemu v zemljepisnih legah, ki so naravnost usodne važnosti za korist in varnost države, odreka pruvieo do življenja! Kdor v Avstriji odreka Jugoslovanom pravico do samostojnega narodnega življenja, ta izvršuje atentat ne le na pravioo in ustavo, ampak tudi na zdravo pamet in življenske koristi monarhije.
Takov atentat je binkoštni program Nemcev, A na ta program se Nemci sklicujejo sedaj kakor na minimum onega, kar morejo zahtevali. Torej najmanje, kar morejo Nemci zahtevati v naših krajih, kakor svojo pravico, bi bilo: da nas umore narodno, da iz lojalnih, poštenih po n a p r e d k u in s v o h o d i hrepeneči h d r-ž a v 1 j a n o v n a p r a v i j o n a r o <1 n e, polit i-£ k e in duševne h e 1 o t e !
()j, kolike blaznosti! O ne, ne, gospoda nemška, tudi mi Jugoslovani smo tu, ki zahtevamo svoja prava in vse pogoje za svoj svobodni narodni razvoj! Tudi mi smo državljani, ki vemo, da kdor žrtvuje za človeško organizacijo — iti naj se že imenuje rodbina, družba ali država — ima tudi pravico do uživanja. Tudi mi smo tu, ki se zavedamo svojih božjih in človeških pravic. A sreča naša je, da nam najnoveje manifestacije pobratimstva naroda češkega z Jugoslovani pričajo, da tndi Cehi ved«), da smo tu ! In naša sreča je, da se na obeh straneh širi spoznanje, da smo močni, ako hc naše moči spajajo, a da bi bili slabi, ako bi se naše moči razcepile. Pred par dnevi smo
rekli, da v isti hip, ko bi ne bilo več naroda češkega, bi tudi mi J.igoslovani nehali biti činitelj v Avstriji, ali na drugi strani ni nič manje res, da bi pripoznana velika moč Cehov jela padati in bi se skrčila v nič, čim bi se odločili od ostalih Slovanov. Zato smo overjeni, da voditelji naroda češkega nikdar ne utore te usodne zmote, da bi vsprejcli kako spravo z Nemci, ki bi za Jugoslovane piimenjala smrt v /.mislit hinkoštnega programa Nemcev ! Narod, ki je tako politiško zdrel kakor je češki, ne dela takih zinot!
Nemška gospoda naj si torej ne domišljajo, da bodo Jugoslovane mogli izobčiti iz avstrijskega programa, kakor dela to njihov binkoštni program. Prav zato, ker je ta program atentat na ekzisteneo i Jugoslovanov, ker je torej drzen napad na važen del posestnega stanja vsega avstrijskega slovanstva, moramo Slovani, kolikor nas je na vsej črti, najodločneje odkloniti binkoštni program Nemcev in izjaviti slovesno, da takov monstrum srednjeveškega nasilstva ne more služiti v podlago niti za začetek kakega pogajanja!
V tem moramo biti jedini mi Slovani, kajti j binkoštni program, ako res izvršen, bi v svojih j posledicah postal nevarnost za življenje vsem. Naša vzajemnost ne more biti prazna fraza, saj jo kujejo : ukupni sovražnik, ukupna nevarnost, ukupna korist in ukupna bodočnost — torej jo kuje nagon samoobrane! Postulat te vzajemnosti pa je, da na vsakem eventuvelnem pogajanji kličejo Nemcem:* tudi J u g o s 1 o v a n i so tu!
K položaju. Neko poročilo z Dunaja hoče j vedeti, da je že sedaj izven vsakega dvoma, da | Nemci odklonijo povabilo dra. Fuchsa na konfe-i reneo na »nevtralnih tleh«. Vlada sama da je že ■ prepričana, da tudi ta najnoveja akcija za »spravo« i ne bo imela uikacega vspelia.
Mi seveda nismo prav čisto nič presenečeni ali eel<j razočarani po tem sporočilu; v prvo zato ne, ker nič druzega pričakovali nismo ; v drugo pa zato, ker to, kar je sedaj jelo prihajati v svet o glavnih namenih te akcije, ni baš ti(ko, da bi nas moglo navduševati zanjo. »Politiki« poročajo nam-I reč z Dunaja, da akcija katoliške ljudske stranke nima biti nič druzega, nego paralelna akcija oni — barona Chlumetzkega. A nje pritisk naj hi občutili Cehi. Privolili naj bi: da se odpravijo jezikovne naredbe in da se uzakoni — nemški posre-i dovalni jezik. Ker pa to ne bi bilo druzega ' nego nova vinjeta na staro hoteljko — nemškega ! državnega jezika, torej le novo ime za staro nem-j ško zahtevo, mora pač občutiti vsakdo, da je tej I naj no vej i akciji namen dovesti Cehe do kapitula-| eije pred nemško obstrukcijo. Tako stoje stvari in ni da bi človek oporekal »Politiki», ko pravi, da prihodnji dnevi bodo zanimivi in usodni.
Zal, da ne moremo biti tako na strani praškega lista glede tega, kar pravi v zaključku svojega čluiika »Kingeleitet«. Kajti to s nam zdi malce preveč optimistično, ako meni: »Oprti na svoje dobro pravo, zaupajoči v svojo moč, obdani ! od svojih prijateljev (tu meni Jugoslovane in — Poljake) se bližamo novim dogodkom. Ako se zahteva (»d nas lojalno, pošteno sporazumljenje, nas najdejo pripravljene v to ; nikoli pa ne za kapitulacijo.«
Malo preveč optimizma je v tem vzkliku — tako se nam zdi. Ali čemu naj bi bili črni prorok i ? Ako ima »Politika« gotovost, da jim v v s a k e ni s 1 u č a j u vsi prijatelji ostanejo zvesto na strani, potem bomo slavili največi triumf: saj bo , prvikrat v ognju posvečena ona vzajemnost i avstrijskih Slovanov, katera jedina nas more dovesti do cilja.
Se jedno izjavo »Politike« moramo zabeležiti z odkritim zadoščenjem, to namreč, da je čehom dolžnost, skrbeti za to, da bodo Slovani primerno zastopani na konferenci. Te konference sicer bržkone ne bo, ali to zatrdilo »Politike« je za nas dragoceno, ker odgovarja idejam, katere razvijamo mi ravno danes v politični vesti: Tudi mi smo tu! Tudi to je nov pojav češko - slovenske vza- j jemnosti.
Pravda v Belemgradu se bliža svojemu koncu in v nedeljo že se utegne razglasiti razsodba, ! ali vsa razprava dosedaj še ni prinesla na dan uijed- \ nega veljavnega dokaza o zaroti in veleizdajstvu j z	ev. Kaki dokazi so to ? ! Odvetnik !
Zivkovio je n. pr. veleizdajalco, ker simpatizuje s j kraljico Natalijo; odvetnik Pavičevič je zarotnik,
t ker je nekoč storil, kar je storilo na tisoče drugih v Srbiji : ker je za novo leto čestital ruskemu |h>-slaniku Zadovskemu itd. itd. V »Information« pišejo iz IJelegagrada ; »Propali obrazi glavnih za-tožencev so dokaz o prebiti torturi in so naredili na poslušalce najgloblji utis. Po deželi se še niso zaveli od prvih u tiso v pravde, v kolikor so se razširili, ali tu v Belemgradu je že opažati neko zamolklo vrvenje, ki se potrja na obrazih znanih Milanoveev, očevidno izrazujočih — strah. Mila-novci se že tresejo prod možno sodbo naroda. Neka odlična politična, aktivna oseba se je že izrazila, da je Milan že zgubil svojo va hampie partijo, le vprašanje da je, da-li ho po zaslugi le on jedini žrtev....«
Domače vesti.
OiseUtiA vest. Veleučeni gospod dr. Josip I v a n i č, bivši ravnatelj škofijskega konvikta in ravnatelj škofijske pisarne v Trstu, je minolega ponedeljka zapustil Trst, odidši za prefekta v Te-rezijanišče na Dunaj. »Naša Sloga* piše o tej priliki: Mi obžalujemo globoko, da je ta mladi in neumorno delavni duhovnik »spustil našo škofijo, ali nadejamo se za trdno, da ne ostane dolgo v tujini, ker ga doma potrebujeta škofija in naš narod, kateremu je bil vsikdar vreden in uzo-ren sin.
N»šl» so<ll»a. »Slovenski Narod* od minole srede pripoveduje, da je v pravdi župana vipavskega proti «Slovencu* zastopnik tožene stranke, gospod dr. Sušteršič, prosil za delegacijo drugega sodišča, da je to zahtevanje jako žaljivo za ljubljanske porotnike, da je v prošnjo — da bi več izdalo pred sodniki višega deželnega sodišča prav spretno vpletena tudi celjska afčra, tako, da bi mogli misliti nemški misleči svetniki v Gradcu, da gospodje okolo »Slovenca« odobravajo oni iz-dajski dopis v «Vaterlnndu* — ki je trdil, da je Celje za Slovence «tuja tla» — in da simpatizu-jejo z celjskimi Nemci in VVolfijanci. In slednjič beleži še »SI. Narod*, da je prošnja dra. Sušter-šlča uložena — v nemškem jeziku !
Na ta zares huda očitanja odgovarja danes nam došli «Slovenec* :
«Ni nam treba povdarjati posebej, da je vse, kar trdi »Narod« o vsebini zadevne prošnje, nesramna laž. Poživljamo «Narod», da objavi zadevno prošnjo doslovno, da bode vsakdo lahko sam sodil, ali je zadevna prošnja za kateregakoli porotnika žaljiva ali če vsebuje kako simpatijo za celjske Nemec itd. Res pa je, da je bila prošnja pisana v nemškem jeziku, in sicer je smatral g. zagovornik to kot svojo dolžnost, ker je bila prošnja vložena zadnji hip in ker je znano, da dotični senat deželnega nadsodišča v Gradcu, ki ima sklepati v takih prošnjah, ni popolnoma vešč slovenskega jezika*.
Ker pa nas «Narod» apostrujo, češ, da je radoveden, kako sodbo izreko obmejni Slovenci o tem dogodku, izjavljamo na kratko:
Ako je to resnica, kar pripoveduje »Narod*, mora sleherni Slovenec, brez razlike političnega mišljenja, najstrožje obsoditi postopanje hranitelja toženega urednika. Kajti to, kar pripoveduje »Narod* o vpletanju dopisu v »Vaterlandu* in celjske nfdre z namenom kaptivuoije grafikih sodnikov, bilo bi naravnost izdajstvo na slovenski stvari.
To je naša sodba. Toda ponavljamo : Ako je res....!
Spomini na — (»uriba l«l i j a. Pišejo naiu: Nekoliko pozno prihajam sicer, ali, bolje pozno nego nikoli, osobito ko gre za spomine na tako »slavnega generala«, kakoršen brez vsega dvoma junaški je Menotti, sin pok. Jožeta. Beležimo torej še nekoliko spominov ! Oni četrtek okoli i), ure popoludne je prišel na vrata nove luke neki črn laški inožicelj, noseči v roki lep šopek belili cvetlic.
Hoje se, da hi ga ustavila tam stoječa redarja, izročil je ta šopek blizo njega korakajoči gospodi-čini, ki naj bi ta »krasni dar« prenesla preko nevarne Črte !
Redarji so bržkone opazili ta manever iu ojoj — šopek in inožicelj sta morala nazaj iz svobodne luke!
Kako nesramno predrzni so ti ljudje, naj priča tudi to, da je omenjeni starikavi pobalin iz-
07326691
javil, ko ga je redar »stavil in vprašal, kani tla je namenjen šoj>ek : — tla je to lastnina gospodični«, ki ga nosi! Gos|todičina j<- kar ostrmela na ttiliki predrznosti, ter izjavila, tla je šopek lastnina moiieeljna, katerega pa tla ne pozna niti od daleč!
Ta šopek je pa vendar prišel do blizu Gari-baldijevega parnika ! I'tihotapljeni šopek so hoteli izročiti — Ganbaltliju! Toda retlarstveni organi so ustavili sedaj gospodskega nositelja ter se je istemu svetovalo, naj pokloni ta »tiar« tam v bližini naliajujočemn se — oslu!!
Naš kmet okoličan, lastnik tega osla, je pa izjavil, <la njega osel ne sme jesti takih »darov«, ker hi potem gotovo — crknil!!!
To ni šala, to je gola resnica. I zakaj tudi ne? Vsa Garihaldijuda v Trstu je bil na pol predrzna, na pol neslana komedija in v ensemblu se je izborno podajala ta komična epizoda z laškim šopkom in okoličanskim — oslom t!
Kako vaiuje kaj teknilo!? Pod tem naslovom nam pišejo: Pred kratkim so bili tu naši bratje Cehi, ki so bili prišli na jug, tla si ogledajo te lepe kraje. In ko so sc isti, spremljani tlo pomola po par stotinah nas tržaških Slovencev, odhajali v Benetke, so tukajšnji lahoni čutili potrebo, tla so žvižgali nam in našim bratom, ter so pokazali s tem, da v divjaštvu ne zaostajajo za celjskimi švabi!
Moja malenkost je napisala notico o tem junaštvu naših lahonov, z dostavkom, da je tako postopanje divjaško, ter tla se gospodi lahonom to lahko povrne, kar jim gotovo ne bo drago!
O zadnjih demonstracijah »garibaldinecv« je bilo slišati tudi raznih proti-vsklikov, a žvižganja je bilo brez konca in kraja. Sedaj uprašnmo gospodo, ki je norela okolo malika Garibaldija : K a k o je vam teknilo to upravičeno žvižganje? ! Vas-li ni jezilo, ko ste morali poslušati mej-klicev, kakor so bili objavljeni v »Edinosti«?! »Ne stori drugemu, kar nočeš, da bi drugi tebi storil«, pravi neki izrek sv. pisma, kateri izrek priporočam naj-topleje vsem sodeželanom italijanske narodnosti.
Konstatujemo opetovano, da smo se mi Slovenci popolnoma vzdržali vsake proti-demonstraeije o priliki Garibaldijevega bivanja v Trstu, toda zapomnijo naj si, tla je bilo to poslednji k rat, ako nas v bodoče ne bodo pulišča pri — miru !
Mi se faktično ne mešamo v njih homatije, zato želimo in zahtevamo, tla tudi oni nas puste v miru, ako nočejo doživeti še večega razočaranja, od onega o priliki Garibaldijade!
Slava jim! Pišejo nam: Dne t. m. smo bili vabljeni na veselico pevskega društva »Slava« k sv. M. M. spodnji. Odzvali smo se v precejšnjem številu. To število pa bi bilo gotovo še veče, ako bi ne bilo vreme tako neprijetno. Veselico je je opisala spretnejša roka, zato hočem tu spregovoriti le o res redki požrtvovalnosti Slavašcv. —
Omenjeno je že bilo, da je vrla gospa soproga predsednika »Slave«, gosp. Mi klavca, sama in brez nikakih stroškov za društvo napravila krasno zastavo tega društva. Omenjeno je tudi bilo (ako se ne motim), tla so Slavaši sami zložili svoto, potrebno za nakup blaga zastave, toda zraven zastave so si sami napravili tudi krasen oder in dali prekrasno naslikati pevsko dvorano. Zvezda tega vrlega društva je njega predsednik, neumorni Anton Mi klavec, ki je »Slavi« in slavašem prava duša. Takih predsednikov, ki bi toliko žrtvovali za društvo, katero je vodijo, je pač le malo na Slovenskem!
Miklavec je vsikdar prvi v pevski sobi, o vsaki pevski vaji ima tudi poučne govore in je vedno zadnji, ki odhaja iz pevske dvorane.
rI o društvo pa ima zraven svojega vrlega predsednika tudi 2(5 istotako vrlih pevcev, ki vztrajajo že nad osem let pri društvu in ki (ako ni posebucga vzroka) nikdar ne izostanejo od pevskih vaj ali od rednega plačevanja mesečnine!!
Te vrle možake in mladeniče naj si vzamejo v izgled ostala naša društva, in gotov sem, da bode marsikje povoljnejših vspehov, nego jih je bilo do sedaj.
»Slava« je eno najdelavuejših pevskih društev na Primorskem. To društvo ne zamuja nobene prilike, ko treba dejanski pokazati bratsko čutstvo do sorojakov in čut kolegijalnosti do ostalih pevskih, in sploh narodnih društev.
Živela torej naša »Slava«, nje predsednik in njeni vrli pevci!	Pevec.
I z vojaškega veteranskega in podpornega društva /a Trst in okolleo nam pišejo: Moteči slaviti petdesetletnico vladanja Njegovega Veličanstva po Njega najviši želji — brez hrupa iu z usta* novljenjem dobrodelnih naprav — združil se je odbor odsluženih vojaških in državnih uradnikov s plemenitim namenom, tla se ustanovi veteranski podporni kor v trajni spomin na ta cesarski jubilej. Dne 14. avg. 1. I. je bil prvi občni zbor, katerega se je udeležilo 2."»<> oseb. Prečitana pravila so se odobrila soglasno in tako je bilo ustanovljeno novo društvo. Ko so bile odstranjene vse ovire — v kar je trebalo blizu leto tlnij — je ta eminentno patrijotična in človekoljubna ustanova zadobila zakonsko potrjenje z odlokom namestništva od '.). avgusta 1 S*.)*.!, št. 1 i>.'17. Ker sc je stvar zatezala toliko časa, je novo društvo trpelo precej škode. Soscbno, ker se niso mogli pobirati milodari in že zagotovljeni doneski. Lastni prihodki iz redne členarine pa so komaj zadoščali za na-jemščino, za pisarniške potrebe, knjige, tiskovine itd., kamo-li da bi bil mogli dajati pomoč potrebnim udoin !
Zaupajoči v domo- in človekoljublje naše javnosti poživlja predsednik sedaj, naj bi oni, ki so že kaj obljubili, in tudi vsi drugi patrijotje, dopo-slali mrvico v podporo starim veteranom, ki so svojo mladost in svojo kri žrtvovali za domovino.
Ti dobrotniki bodo na častnem mestu vpisane v letnike društva.
Do sedaj so doposlali:
A. Loj k 17 kron, A. Zavrtani k 7 K, A. Gre-gorič 17 K, i. Sosič 10 K, A. Udovič 17 K, A. Pangere (5 K, M. Sinole 1) K, gaspa L. Gre-gorič jo<Ino lampo za f)0 K, gaspa M. Cekada jedno zidno uro za 30 K.
Sedež društvu je v ulici Tin tore št. 5., I. nadstropje.
»Slovansko pevsko društvo« v Trstu se udeleži dne 17. septembra slavnosti blagoslovljenja zastave bratskega pevskega društva »Zarja« v j utro po deputaciji, popoludne na koncertu pa korporativno. Na koncertu bo pelo »Slov. pevsko društvo« : »Na vrelu Bosne« od K. S. Vilharja, veliki zbor z has-solom. Na banketu ho zastopal društvo društveni tajnik.
Prošnja. Pevsko društvo »Adrija« v Bar-kovljah prosi vse one rodoljube in slavna društva, katerim je o priliki blagoslovljenja društvene zastave razposlalo nabiralne pole, da bi iste čim prej vrnili, bodisi popolnjenc ali nepopolnjene.
Cepljenje ko/ se bo vršilo v drugi polovici t. m. in sicer: za 1. okraj v ljudski šoli v ulici Lazzarctto veechio od 20—27. t. tu.; za drugi okraj v ljudski šoli za staro mesto; za .'1. okraj v ljudski in v meščanski šoli v ulici Giotto; za f>. okraj v ljudski šoli na Barieri; za 6. okraj v ljudski šoli ; ulici Rena uuova ; za 7. okraj v šoli v ul. deli' Istri a dne 20. septembra in v ljudski stili v Skednju dne 28. t. m.; za 8. okraj v ljudski šoli v ul. Ferriern dne 20. t. m., v ljudski šoli na Katinari dne 21. t. m; za 9. okraj dne 20. t. m. v lj. šoli v ul. Giulia in dne 21. t. m. v lj. Šoli na Verdeli: za 10. okraj dne 2H. t. m. v Ij. šoli na Belvederu, dne 20. t. m. v lj. šoli v Barkovljah in due 21. t. m. v Rojansld lj. šoli; za 11. okraj dne 2.'». t. ni. v Ij. šoli na Opčinali, dne 2o. t. m. v lj. šoli v Trebčah, dne 27. t. m. v lj. šoli v Bazovici, za 12. okraj dne t. m. v lj. šoli na Prošeku, dne 2;"). t. m. v Ij. šoli v Sv. Križu. Razven tega vsaki dan vsega poletja, izvzemši nedelje in praznike, v zavodu za cepljenje v ul. Palladio od ;")—(! ure pop. Drugod, v šolskih poslopjih so določene ure otl 4.—6. pop. Cep-ljenci se pregledajo osmega dne po cepljenju.
Dražbe premičnin. V soboto, due 10. septembra ob 10. uri pred pol u dne se hodu vsled naredbe tuk. o. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : na trgu della Legna št. 7, hišna oprava; v ulici Caserma št. JI, 1 tiskarski stroj; v ulici Riborgo štev. 10, hišna oprava; v ulici Riborgo št. 13, hišna oprava; v ulici Valdcrivo št. 7, hišna oprava in sodi.
V svobodni Inki so aretirali včeraj 20-letnega Ivana P. iz Planine, ker so našli pri njem 9 vencev ukradenih lig. — Pri 41-loLnem dninarju Antonu St. iz Krškega pa so našli ."> le i le uian-deljev, o katerih je trdil, tla jih je nabral, ko so
razkladali neki par »i k. Prvega so spravili v /a-* por, dragega pa zaslišali in izpustili.
Mlada družba tatov. PredsimtČi sta našla dva redarja v košu nekega voza v ulici Aleksandro Volta mirno spati pet tantov, v dobi od 1 1. tlo li") let. To so bili Rudolf P. iz ulice Karneto. Ivan S. iz Torrente, Anton G. iz ul. Media, Marij Z. z Aeipietlotta in Viktor T. i/. nI. Metli«. Na ko-misarijatu so dečki priznali, tla so izvršili več tatvin, skupno ali posamični. Vsled tega so jih spremili v ulico Tigor.
Poskusen samomor. HMetna Nela L. iz
ulice S. Kraneeseo je izpila količino t'enilne kisline. Sorodniki so jo spravili v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Vzrok je baje zopet nesrečna I j nbezen!
Nezgoda. Natakar Valtlemar Tomasini je padel sinoči s krova parnika »Vindohonn«, ki je zasidran v svobodni luki, v prostor za premog ter se je precej nevarno ranil na več mestih. Zdravnik rešilne postaje, tir. Fonda, mu je podelil prvo pomoč ter ga dal spraviti v njegovo sta nt »v a nje v zagati tlel Moro št. 10.
Različne vesti.
Milan in sodniki. Slavni ruski feljtonist Da-
roševič je priobčil v «Rossiji« to-le satirično črtico: Kraj: Beligrad, komik. Zbrani so sodniki prekega sodišča. Ustopil je Milan. Milan: Zdravo, gospoda ! Jutri začne preko sodišče svojo tlelo in pozval sem vas, tla Vam povem nekaj besed o velikih dolžnostih in o važnosti poklica, kateremu ste se posvetili. Ne mislite, da bi vam hotel »»siliti kako otllttčbo. Nikakor ne! (Nnvtlušcno):
Vest sodnika mora biti svobodna! < )na zajema svoje prepričanje satno iz dejstev. Ne mislite, tla hočem pritiskati na vas. Bog ohvari! (S solzami ganjenja:) Sodnik mora biti svoboden, svoboden, kakor sokol v zraku, ki leta v nedosežnih višinah, kjer ga ne more dospeti strel.
Ne mislite gospoda, tla bi Vam jaz priporočal, tla bi sc dali voditi ud kakih političnih ozirov. Nikakor ne! (Z naj večini navdušenjem:) Vse je prah in nič za sodnika razven resnice! Edino trna naj ga votli T On ne pozna ozirov, on posluša h; glas svoje vesti in to, kar mu ukazuje njegovo sveto prepričanje. Pozval sem vas, no tla bi pritiskal na vas ali uplival — nikakor ne ! Hotel som Vam samo reči, ako se vi, vrag vas vzel, predrz-nete rešiti le jednoga izmed obtožencev, jaz vas u ženem v kozji rog, glave vam dam prebiti, vrv zvezati okoli vrata, nabiti vas na kol, pustiti, tla zgnijete v trdnjavi, glave navzdol, a nogo kvišku! [tlite, gospoda, in sodite po svoji vesti!
Sodniki se klanjajo in odhajajo, Milan se jim posmehuje, češ: Le jen esl fait, rien ne va plus.
Mlati človek je stopil v dvorano :
Kaj ste rekli ?
Milan: To je stavek, ki sem ga cul na dvoru princa od Monaco.
Skrivnosti elektrike. Ruskemu inžeuerjiiSteinu, ki ima že lepili uspehov na polju elektrotehnike (telefon brez žic jo njegova iznajdb«), se je baje posrečilo sestaviti stroj, s pomočjo katerega bodo — videli slepci. Neki angležki novinar je poskušal ta stroj na sebi; S tein mu je namreč zavezal oči tako trdno, da ni videl ničesar. Potem ga je zvezal se strojem, in glej, novinar je videl vse, kar se je godilo krog njega. Ko pa je iužener pretrgal električni tok, je bil novinar zopet v popolni temi. Stroj da je majhen ter ga bodo slepci lahko nosili s seboj; tudi ne bo predrag. Vsa stvar je seveda sedaj še ovita v skrivnost, a če se ves-uresniči, bi to bila iznajdba, katero bi trebalo prištevati najslavnejšim vseli dob. Sedaj se bavi Stein s tem, tla podeli tudi nemim sluh. <4e le vse to ni dobro izmišljena — raca!
Kuga na Portugalskem. Francoska vlada je poslala v O porto zdravnikov, da prouče bolezen. Iz poročila teh zdravnikov je posneti sledeč ti: Francozki zdravniki so menenja, tla kuga ne ugasne tako kmalu, ampak da bo trajala več mesecev, morila tudi leta in leta. Za druga mesta v Evropi ni nevarnosti, ako se bo ravnah) strogo po higijeničnih naredbah, ki veljajo za take slučaje. Zdravstveni kordon, s katerim je obdano mesto, škodi več, nego pa koristi, ker so prebivalci vsled istega kakor v ječi; vsled kordona narašča revščina,
ki povape&uje umrljivost. Boljše l>i Lilo, <la l>i de-sintekeiji mosta obračali vedo pozornost.
0 Levčevem „pravopisu".
(Dalje.)
Točka .'HM) (il79). INilejf navedenih imamo Dolenjei so dele/nisko obliko «pozahel jši • (pozu-bivsi), ii. pr.: 1'ozalieljši j<» ustavil čutaro vina v hramu.
Točke .">.»7, .'»(tO, iti i 1. - K odar glagole biti, h oteti, imeti, moči in smeti (da, tudi ta poslednja dva) zanikajo spregamo, spajamo v sedanjem šasu zanikalnioo ne ž njimi vred, n. pr. neseni, nosi, noj, nesnio, neste, neso ; nočem, nočeš, noče, nečemu, nečete, nočejo (neče); nemam, nemaš, nema, nemamo, nemate, nemajo ; nemorem... nemoremo; nemiiem,... nosmemo,... Te oblike so jedim> pravilne in jih je tudi rajni Levstik, bivši prijatelj prof. Loven, toplo priporočal, ker jih tako velika večina slovenskega roda govori — po vsem Dolenjskem in Štajerskem — da, na Dolenjskem v n »-s o m... in nemam.... čujemo celo prav razločno izgovarjati j vmes, n. p. nejsem, nejsi... nejsmo, nejste, nejso ; ne j mam, nejmaš, nejma, nej-mamo, nejmate, noj majo; — ali nekoj čudnoj iz-menoj so pretopili ta ej v slabši i in ga v knjigo uveli.
Namesti nečem... nočemo... govorimo in pišemo tudi nočem... nočemo...; kaj misliš, kako je pravilnejše? Na vsak način rečem... nočemo..., ker je zanikanje krcpče, nego istinita volja.
Točka 367. — Na Notranjskem, zlasti pa v Brkinih, po Krasu in Štajerskem govore vzajemno s Hrvatami krajšo obliko za tretjo množinsko osebo v sedanjem času, izvzemši one na — a j o, ne samo v glagolih, ki so v prvej edninskej osebi na končnici naglašeni, nego tudi v vseh drugih, ali ne na-glaševanoj končnieoj, n. p. grabim... grabe ; hvalim... hvale; ležem... lezo; mislim... tnisle; molzem... molžo; objemljem... objemljo ; omiljujem... omiljujo; podnčujem... podučujo; posredujem... posreduje; predem.... predo; pridem... prido ; rabim... rabe; vidim... vide; zmagujem... ztnagujo; žaljujem... ža-Ijujo... kar je posnemanja vredno, saj je jezik toliko krepči in lepši kolikor izraževanje pristnojše in točnejše.	(Pride še.)
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Pariz lf>. Hočejo vedeti, da se je ministcr-ski svet v načelu izrekel za pomiloščenje Drevfusa. Dotični dekret se baje podpiše prihodnji torek. Mnogi pokrajinski listi in tudi častniki so baje za pomiloščenje. V afčri zarote se utegne udušiti več tožeh nego se misli.
Pariz IT). V Nantesu se je uvela sodna preiskava proti ligi antisemitov, proti ligi nacijo-nalistov in proti ligi rojalistiške mladeži. V Saint-Ktienne so bile hišne preiskave v prostorih dveh antisemitskih listov in pri nekaterih členih lige antisemitov.
London lij. »Times« javljajo iz Pariza včo-rajšnega ilno: Glasi se, du je franeozki minister za v nanje stvari, Deleassč, naložil franeozkemu generalnemu konzulu v Transvalu, naj porabi ves svoj vpliv, da predsednik Krilger vsprojme predloge ( 'luimberlaiuove.
London 1 f>. »I)ni Iv Ne\vs« javljajo i/ Kap-stadta včerajšnjega dne: Tisoč mož je na dolu, da utrjajo utrdbe okolo Protorije.
Pretorlja 15. Tajna seja obeh zbornic, ki se jo vršda včeraj |>opoludne, je trajala do (5. ure. Predsednik Krtigor je zapustil sejo ob 4. uri in se ni povrnil več. Ouje so, da je Transval glede sestave odgovora močno pod vplivom države Oranje in da polaga važnost na ohranitev dogovora od leta 18H4.
Nikolaj Terškan
trgovec v Ljubljani
priporoča ob pričetku sezone svojo izborno kislo želje v sodčekih po 200, 100, 50 in
25 1Ig., kakor tudi sveže zelje v glavah.
Pri sodčekih po 200 in 100 kg. se računi brutto za netto, pri pošiljatvi po 50 in 25 kg. pa se plačajo prazni sodi po 70 in 50 kr. Posebno prilično za večje rodbine in gostilničarje! il^ Cene brez konkurence.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oatnanila (»o najnižjih cenah za enkratno insercijo se plača po 1 nč. za besedo: za večkratno inaereijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po lO gld. ter se plačujejo čettrtletnih antecipatnih ohrokih. Najmanja objava .'50 nvč.
Alojzij
Posredovalnica za potovanja
■ ■	< ■ Piazza Negoiiante 1.
mozotic p°.iB8n''aza
koršna potovanja in sprejema predplačila za obisk svet. razstave v 1'urizii I. l'.MH).
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
If i	|| ulica Vienna številka f>
VdlOVeC JB.K. «log<> krompirja, zelja
ližola in drugih pridelkov
Razprodava na debelo.
Zaloga olja. mila in kisa.
m ■ i	jb g	Ulica Torrente št. 2i>.
vatovec Anton ^ *
kisa na drobno 111 debelo. Naročilu izvršuje točno.
Krčme.
Jurković Mate
ima dobro domačo kuhinjo.
Jak. Perhauc
ulica Carintin 5t. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter
Vin Acrjuedotto štev. H Zalogu vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna,
cene zmerne.
■■ |	Via Modia St. 3., krčmar, toči črna
F ll lil IVflll ®n ')e®11 v'na 1J'V0 Prve vrHte
kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Androna S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od o litiov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in 1111 deželo.
Lozić Jurij
z ah te vanje se pošilja na
Potočnik Fran.
Stantič Josip
ima gostilno v ulizi Itcneo št v. 1., toči ' istrijansko, dalmatinsko in belo ipavsko vino, in Hteinfuldska pivo ; vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
„pri Pepetu KraSevcu" nit Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročile.
^ ■	pn |	ulica Hiborgo št. 25. Velika
ti firlrt I | CICI za®°8" delavnica vsakovrstnega obuvalu po naročbi.
Trgovci.
■■ ^ »v	Via Uiulia 64 prodaja
Nazarij brizon ^mu^^
J	lom jal nega blaga m olje
Piazza H. Francesco št. 2. Pro-dajalnica jestvin iti kolonijal-nega blaga. Posu-ežba točna.
Ant. Furlan
oene brez konkurence.
Abram Fran
Via H. Francesco št. 22-Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Odo solidno, cene zmerne.
M -a ■	Via Stadion .št. 20, pekarna
I 61 naUC	HVež krilil
večkrat na dan, prodaja moke. Vnprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna.
Rl# I	na oglu ulice (icppa in delle Poste
b	Nuove, prodaja kolonnalno blago
delikatese, likere itd.
Marija Čokelj
na Korzu št. H. priporoča slav. slovenskemu občinstvu svojo prodajal-nico, v kute rej se dobiva po primerni ceni vsakovrstno blago, /.lasti perilo za gospode in gospe, narejene obleke zu gospe n otroke. V istej zalogi ima na razpolago vsakovrstne potrebščine za gospe. Postrežba je točna in cene nizke.
priporoča svoji kavarni Oominereio .n Tedesco, ki sti shajal išči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov.
Anton Sorli
Na razpolago so vsi sle
T. Zadnik
Via S. Francesco štev. Iti, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Xu željo pošilja na dom.
I. Tavčar, Fran Hitty,
krojač Via delle lieccherie 8tv. <5, priporoča se slovenskemu obči nst ve.
Novak Mihalj,
c. kr. pn?. astriista Mitiiia zavoda
/a trsrovhi* tu obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
.'»O-dnevni odkaz 2 "/,*/, .'1-mesečni .. 21,'.®
4-dnevni izkaz 21 4*0
na pisma, kateni se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2S. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2" „ na vsako svoto. V napoleonih brez obrest
Nakaznice na Dunaj, Prago. 1'esto, Brno, l.vov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, Arad, Uielitz, Gablonz, < Jradec. Sihinj, Inomostu Czovec, Ljubljano. Line. Olomtic, Ueichenberg, Saaz in Sol-nograd, brez trošltov. Kupnja ln prodaja bitku 1" ll0 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšinii pogoji. Predujmi. Janičevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Herolinti ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloikl v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanak
v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v polirano vrednostni papirji, zlati ali are brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Rinnione Adriatica ii Sicnrta v Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po 9uhem, rekah in mor]u, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. (tece^ra 1892.:
-1.000.000-—
13,32( }.34tf-i)8
1,(582.248-22
Glavnica društva......gld.
Premijna reserva zavarovanja na
življenje........ „
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju...........
Premijna reserva zavarovanja blaga
pri prevažanju...... «	41).4ti5-()7
Reserva na razpolaganje..........T>00.(XX)*—
Reserva zavarovanja proti premi-
njatiju kurzov, bilanca (A) . . ,.	383.822*42 Reserva zavarovanja proti prenii-
njauju kurzov, bilanca (II) . . .,	243.331*83
Reserva specijalnih dobičkov za-	i
varovanja na življenje . . ,,	500.000*—
Občna reserva dobičkov ..........l,187.1(i4*8H
Vrati riivnateljstvii: Via ValdirlvIt. 2, (v lastni hlftij.
Naznanilo.
Na prodaj je 500 kvintalov grozdja (refoška) po jako nizki ceni. Za predloge in pojasnila treba se obrniti direktno na A. Zamarini, Cittanova (Istra).
O U
■H
m a
o -p
d
	CN
	4-j
	Hf)
<	n3
u	0
cc	
o	
ta	rt
	^
	d)
	C
	
	Z
Konsumna zaloga olja
mzpofliljntve iz glavnih pridelkov od
5 litrov naprej (prosto (ioriea).
Olje jedilno fino	nvč.
„ dnlmiitinsko -'$(>	,, ,, istrsko 40 ., mmii/,no I.n 44
„ litij finej še 4S	,.
extru f)<5	.,
., ,, spenijalitetuo liO	„
., l'ti.solmo zai cerkveno luč ;>S	.,
Via Barriera vecchia št. 13, prodajalniea vsakovrstnega ina-iiufakturnega bluga in drobnarij Na zuhtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
trgovec, ulicn Sv. t'a tarina št. {(., priporoča svojo zalogo kolonija!-nega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja nu deželo proti povzetju.
pooo<xxxxxxxxxxx>q
«ZALOGI POHIŠTVA IN OGLEDAL J
Uafaela Italia
THST — Via Malcanton št. I — TRST
Kalotu pohištva za Jedilnice, spalnice in s prejemnice, žiinnlc iu peresnic, ouletlul in železaili blagajn, po ccmili, tla se ni bali koukiirence.
Dr. JOSIP-MARTINIS
i
doktor im a zdravilstva in specijalist ;za očesne bolezni
se je preselil
v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad.
Ordinira nn domu vsaki tlnn <»<1 S tlo H8/, zjutraj in od I do 'J popoludne. — Z:t ubo^e otl 2 do JI v ulici Mulin pieoolo štev. 1, 1. nmlstr.