Kamniški It. 6 Leto XL Kamnik, 28. marca 200J Ob_praznovanju občinskega praznika ZA RAZVOJ OBČINE SMO ODGOVORNI SAMI čas neutrudno beži in z njim bolj ali manj prijetni trenutki. V življenju ljudi in skupnosti je pač tako, da ob novih in novih izzivih največkrat ni časa za kritično in poglobljeno ocenjevanje opravljenega dela in doseženih rezultatov. Sicer pa bo kar držalo, da je prehojeno pot mogoče realneje oceniti šele čez čas, ko so misli in spomini nanjo razbremenjeni trenutnih razpoloženj. Najbrž si je tudi naš cenjeni kamniški rojak general Rudolf Maister, kate- remu v spomin na njegov rojstni datum že nekaj let praznujemo občinski praznik, pri svojem delu kdaj pa kdaj zastavil vprašanje, kako bodo poznejše generacije ovrednotile njegov trud in prispevek vseh tistih, ki so mu v viharnih časih stali ob strani. Četudi takrat vsak s svojimi mislimi, hotenji in osebnimi interesi, so bili vendarle trdno prepričani, da je mogoče doprinesti k slovenski samobitnosti in sreči naroda le, če se v kritičnem trenutku združijo Spoštovani Kamničani! Pridružite se nam na SLOVESNOSTIH in PRIREDITVAH OR LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU Sreda. 2S, mrca ob 19. uri Občina Kamnik ODPRTJE RAZSTA VE UMETNIŠKE POSLIKA VE KAMNIŠKE KERAMIKE Razstavljajo: A. Berlec, D. Lipovec, D. Slerle, L Kalinšek ob 20. uri Galerija Veronika, Kamnik Diezinfekcija - JAZZOVSKI KONCERT V VRHUNSKI MEDNARODNI ZASEDBI Zlalko Kavčič - bobjii, Ares Tavolazzi - ak. bas, Roberto Bonisolo - saksofon Četrtek. 29, tmm ob 9. uri Sejna soba poslovne zgradbe STOL, Duplica IZZIVI SOVENSKEGA GOSPODARSTVA V NOVIH RAZMERAH V EVROPI Srečanje gospodarstvenikov s predsednikom GZS, g. Jožkom Čukom ob 15.30 Glavni trg, Kamnik PROMENADNI NASTOP MESTNE GODBE KAMNIK ob 16. uri Trg talcev, Kamnik SLOVESNOST PRI SPOMENIKU RUDOLFA MAISTRA Sodeluje Častna enota Slovenske vojske Slavnostni govornik minister za obrambo g. Anton Grizold ob 17. uri Šmarca PRIREDITEV OB IZGRADNJI KANALIZACIJE V ŠMARCI ob 18. uri Kulturni dom Šmarca SIAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA SPODF.LITVIIO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK Petek. 30. marca ob 18. uri Galerija M. Maleš, Glavni trg, Kamnik ODPRTJE SPOMINSKE SOBE slikarja AIADINA IANCA in predstavitev njegove zbirke novel ob 20. uri Šolski center R. Maistra, Kamnik Območno srečanje REVIJA PIHALNIH ORKESTROV OBČINE KAMNIK Z GOSTI Sodelujejo: Mestna godba Kamnik, Godba Stranje, Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Kamnik. Gost: Godalni orkester Glasbene šole Kamnik tiiau-: Športna dvorana, Kamnik MEDNARODNI MLADINSKI ROKOMETNI TURNIR Sodelujejo ekipe: ATV Trofaiach, RKSVIŠ - Ivančna Gorica, RK Cerklje in RK Kamnik ob 20. uri Šolski center R. Maistra, Kamnik Vokalni koncert Izvajalci: MePZ »Akademik« Trbovlje, Dekliški PZ Radost Godovič in MePZ Cantemus, Kamnik Petek, (i. aprila ob 18. uri Galerija Veronika, Kamnik Predstavitev zbornika razprav s simpozija o Frančišku Mihaelu Paglovcu rt padameftu modeli H n $.000 SIT! Prodajalna Moste 88 A vse razpoložljive moči. Na vse tisto, kar je nam uspelo ustvariti in za kar smo trdno prepričani, da bo v prid predvsem našim potomcem, pa bodo nove generacije zelo verjetno gledale z nekoliko drugačnimi očmi. Morda bolj, morda celo manj prizanesljivo! Kakorkoli že, letošnje praznovanje občinskega praznika bo nesporno obeleženo na kamniško dostojen način s pestrim kulturnim programom. Osrednje slovesnosti se bo 29. marca poleg pripadnikov častnega voda Slovenske vojske pri polaganju venca pri spomeniku Rudolfa Maistra udeležil tudi minister za obrambo dr. Anton Grizold. Slavnostna seja Občinskega sveta bo potekala v krajevni skupnosti Šmarca, kjer bo ob tej priložnosti predana v upo-rabo na novo zgrajena komunalna infrastruktura. Dogodka se bodo čez leta zagotovo dobro spominjali vsi tisti, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v njihovem okolju. Čeprav vsakršna pridobitev, pa naj si bo še tako pomembna, sčasoma izgubi svoj blesk in postane v vsakdanjem življenju konkretnih ljudi sama po sebi umevna, je vendarle rezultat skupnih prizadevanj in iskrene požrtvovalnosti. Kljub temu, da si v vseh sredinah prizadevajo za nove pridobitve (predvsem na komunalnem področju), vsega tistega, kar bi potrebovali v tej ali oni krajevni skupnosti, le ni mogoče ustvariti prek noči. Vsekakor pa je prav, da se nikoli ne zadovoljimo z doseženim, saj pretirana samovšečnost ne rojeva novih sadov. Še zlasti, če se zaradi takšnih in drugačnih medsebojnih nasprotovanj, pregovorne slovenske nevoš-čljivosti ali celo privoščljivosti, dokazovanja svojega »edinega prav« in za vsako ceno ter zaradi vrste lokalistično obarvanih afer, zmanjša sposobnost ločevanja zrna od plevela. ŽUPAN ANTON TONE SMOLNIKAR Naslednja številka bo izšla pred velikonočnimi prazniki v sredo, 11. aprila. Članke oddajte najpozneje do srede, 4. aprila: zahvale, oglase in voščila pa do ponedeljka, 9. aprila. V kamniški dekaniji poteka misijon Odpe.ka, 23. marca, do nedelje, 1. aprila, poteka po desetih letih v kamniški dekaniji misijon. Ta pomemben dogodek, ki poleg verskih vzpodbud pomaga najti odgovore na ključna življenjska vprašanja in probleme, poteka v frančiškanski cerkvi Sv. Jakoba in v trinajstih župnijah: Kamnik - Šutna, Mekinje, Nevlje, Tunjice,Stranje, Gozd, Sela pri Kamniku, Vranja peč, Šmartno v Tuhinju, Zgornji Tuhinj, Homec, Šmarca in Komenda. V župni- Občanke, občani! Iskrene čestitke ob letošnjem občinskem prazniku, 29. marcu. Pridružite se spominski slovesnosti pred spomenikom Rudolfa Maistra, da skupaj počastimo spomin na velikega Kamničana. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN . jah Špitalič in Motnik, kiju vodi župnik Hočevar, bo misijon jeseni. Na fotografiji: slovesen začetek misijona v župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Sutni. Ob daritvenem oltarju nadškof Franc Kode vodi somaševanje dekanijskih duhovnikov in misijonarjev. Skrajno levo misijonar za župnijo Kamnik pater Primož Kovač, kapucin, med branjem prošenj M nt na 9. strani. VERA MKJAČ Ob občinskem prazniku vsem iskreno čestitam! MIHA NOVAK NAČELNIK VPRA VNE ENOTE KAMNIK Stratni stolp na Malem gradu Sožitje zgodovine in sodobne turistične ponudbe Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. ŠPOPTIME OPPEMME na Perovem, ob kamniški obvoznici Pomlad je čas za kolo! VELIKA IZE3IKA in Hat$tce SERVIS KOLES rprAt rolerjev ROLER BLADE in pehodniških hlač 3S SPORT Odprto od 83° do 193°, sobota od 83° do 13". Še danes je na holmcu kapelica v nadstropjih treh. Gradu ošabnega - več ni ga- Le v kleti spira deva greh... (A. Medved -Veronika z Malega gradu) O dosedanjih in prihodnjih delih v zvezi s prenovo Stružnega stolpa na Malem gradu, ki so si ga pred dnevi ogledali predstavniki občine s projektanti in izvajalcem sanacije Malega gradu, pišemo na 3. strani. Delegacija Sveta Evrope v Kamniku Je občina Kamnik (še) prevelika? Petčlanska delegacija odbora za lokalno samoupravo pri Svetu Evrope, ki je bila na tridnevnem obisku v Sloveniji, je 13. marca obiskala tudi Kamnik. Po predhodnih pogovorih s službo za lokalno samoupravo pri vladi RS in v državnem zboru RS so se člani delegacije v Kamniku seznanili tudi z delovanjem združenje tajnikov slovenskih občin, ki jim ga je predstavil njen predsednik Ivan Pristovnik, direktor kamniške občinske uprave. Delegacijo je pozdravil tudi župan Tone Smolnikar in predstavnikom Sveta Evrope predstavil občino Kamnik in njene probleme na področju uveljavljanja lokalne samouprave. Nadaljevanje na 3. strani Spoštovani starši! Vse starše, ki prošnje za sprejem še niso oddali in bi radi svojega otroka s J. 9. 2001 vključili v vrtec, prosimo, da oddajo PROŠNJO ZA SPREJEM OTROKA (obrazec dobijo v vseh enotah vrtca), do 30. 4. 2001 na UPRAVO VVZ ANTONA MEDVEDA KAMNIK, Novi trg 26b. Vse dodatne informacije v zvezi z vpisom v vrtec lahko dobite tudi na tel. št. 830 33 30. v Dokončana kanalizacija in obnovljena kulturna dvorana v Smarci V okviru prireditev ob praznovanju občinskega praznika bo jutri, na obletnico rojstva generala Rudolfa Maistra, Se posebej velik dan za krajane KS Šmarca. Po štiriletni gradnji in simbolični otvoritvi kanalizacijskega sistema bo v kulturnem domu slavnostna seja Občinskega sveta s podelitvijo priznanj Občine Kamnik. Ideja o kanalizaciji v Šmarci se je porodila že davnega leta 1986, vendar je bilo do pričetka del potrebnih kar deset let. Nov Svet Predsednik KS Šmarca Ivan Se-kavčnik je zadovoljen, da se je v zadnjem obdobju v njihovi krajevni skupnosti z veliko zavzetostjo krajanov res veliko naredilo. KS Šmarca, ki je bil izvoljen leta 1996, je zavihal rokave in po pridobitvi gradbenega dovoljenja začel / gradnjo, ki naj bi po prvotnih načrtih potekala v štirih fazah. Gradnja celotne kanalizacije se je zavlekla za eno leto in bila dokončana v teh dneh, dolžina celotne kanalizacije je približno 7200 metrov, vrednost vseh del izvajalca - Komunalnega podjetja Kamnik - pa znaša približno 157 milijonov tolarjev. Občina Kamnik je prisluhnila potrebam krajanov in namenila potrebna sredstva iz proračuna. Pri plačilu del je poleg proračunskih sredstev sodelovala tudi KS Šmarca, ki je s krajani sklenila pogodbo. Zanimivo je dejstvo, da pred tem načrtovani referendum o samoprispevku za namen izgradnje kanalizacije ni uspel, pogodbenemu načinu sofinanciranja pa so se odzvali skoraj vsi krajani. Komunalno podjetje Kamnik je poleg kanalizacije saniral tudi vodovodno instalacijo, kjer je bilo to potrebno. Občinska uprava se je odločila, da bo slavnostno sejo Občinskega sveta in podelitvev občinskih priznanj ob letošnjem občinskem prazniku priredila v kulturnem domu v Šmarci. Po mnenju predsednika sveta KS Šmarca g. Ivana Sckavćnika je pomenila ta odločitev za krajane in Svet KS veliko čast, pa tudi skrb in obvezo, saj je bila dvorana v Kulturnem domu nedokončana 111 v slabeti! stanju. Misel o obnovitvi dvorane je med svetniki KS Šmarca zorela že nekaj let, tudi idejna zasnova dokončne rešitve prostora, kot si jo je zamislil projektivni biro GEOPLAN že leta 1998, je bila pripravljena, le finančnih sredstev ni bilo nikoli dovolj. Januarja letos, ko so izvedeli za slavnostno sejo, je padla dokončna odločitev o obnovi ce-lotnega Kulturnega doma. Po zasnovi projektnega biroja Gcoplan naj bi dogradili novo vhodno avlo ter delno rekonstruirali sanitarije, pomožne prostore, vsekakor pa dokončali dvorano. Na osnovi projekta so že v lanskem letu pridobili dovoljenje za gradnjo, vendar so z deli odlašali. Odločitev o praznovanju občinskega praznika v Šmarci je dala svetnikom nov zagon in vzpodbudo. Odločili so se, da za začetek zaradi časovne omejitve dokončajo ureditev dvorane, ki naj bi bila po besedah g. Sckavćnika vredna naziva »kulturna dvorana«. Svet KS Šmarca je bil mnenja, da so bili krajani dovolj obremenjeni že s sofinanciranjem kanalizacijske- ga sistema, zato so za obnovo kulturnega »hrama« potrkali na vrata nekaterih večjih podjetij in obrtnikov v njihovem kraju, saj bi na ta način lahko prispevali kaj dobrega za kraj in krajane. Tudi župan občine Kamnik g. Tone Smolnikar je obljubil finančno pomoč pri investiciji. Po pridobitvi ponudb izvajalcev del, ki so v večini iz Šmarcc, izdelavi terminskega načrta del in obljub potencialnih donatorjev, da bodo pripravili določena sredstva, je svet KS izbral izvajalec, ki so pričeli z delom 14. februarja letos. V dvorani so uredili strop, namestili novo osvetlitev, položili parket, popravili oder, dvorano odeli v nove tople barve ter jo napolnili s stoli. Dvorana je bila nared 22. marca, v nedeljo pa je bila v njej že proslava za materinski dan, ki je /clo lepo uspela. Večina izvajalcev je opravila del izvedenih opravil brezplačno, veliko ur prostovoljnega dela pa so prispevali člani sveta KS, kulturnega društva in drugi zavzeti krajani. KS namerava v kulturni dvorani namestiti posebno steno, na kateri bodo vpisani vsi dona-torji. Stroški za obnovo do sedaj znašajo približno 6,5 milijona tolarjev. Za kulturno dvorano ima svet KS Šmarca veliko idej. Do sedaj so tu gostovala različna amaterska gledališča iz okolice, krajani so se zbirali za kulturni praznik, materinski dan in mik-lavžcvanjc, starejša in mlajSa skupina krajank pa ima v njej dvakrat tedensko rekreacijo. Radi bi, da se ponovno obudi spomin na čase, ko je bila kultura v Šmarci zapisana z velikimi črkami, pripravili bi plesne prireditve, različne tečaje, trg je Širok in možnosti veliko. V vseh teh nekaj letih je bilo v Šmarci poleg kanalizacije rekonstruiranih nekaj ulic, asfalti- ranih nekaj cest, izvedena in pripravljena instalacija za ulično razsvetljavo, pripeljan zemeljski plin. Dosegli so tudi, da se bo uredil prehod za pcScc čez regionalno cesto pri železniški postaji v Šmarci. VaSčani so nad pridobljenim kanalizacijskim sistemom in obnovljeno dvorano navdušeni, g. Sckavčnik pa dodaja, da se je ponovno potrdilo načelo, da se lahko z. osebno zavzetostjo in veliko interesa ter relativno majhnimi sredstvi naredi veliko. V Šmarci, ki ima približno 1250 prebivalcev, se je v zadnjem času veliko naredilo, ostaja pa želja, da bi v takem duhu uspcSno nadaljevali Se z vrsto drugih projektov. BOJANA KEEMENC OBČINA KAMNIK objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNINE PREDMET PRODAJE: Stanovanjska hiša na Prešernovi 4 v Kamniku s pripadajočim zemljiščem, pare. št. 128, stavbišče in dvorišče v izmeri 143 m?, vi. št. 938, k. o. Kamnik. Izhodiščna cena je 5.400.000,00 SIT. POGOJI: 1. Ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v RS, ki se izkaže z registrskimi listinami ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu. 2. Ponudnik mora v ponudbi opredeliti ceno ter plačilne pogoje z datumom plačila. Rok plačila je 10 dni po podpisu pogodbe. 3. Nepremičnina je naprodaj po sistemu »videno-kupljeno«. Davek na promet nepremičnin in notarske stroške plača kupec. 4. Ponudbe morajo prispeti na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik v zapečateni ovojnici z oznako »PONUDBA ZA NAKUP NEPREMIČNINE - PREŠERNOVA 4« do vključno 17. 4. 2001 do 12. ure. 5. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v 8 dneh po končanem zbiranju ponudb. 6. Prednost pri nakupu pod enakimi pogoji bo imela dosedanja najemnica. 7. Izbrani kupec mora prodajno pogodbo skleniti v 10 dneh po obvestilu o izboru. 8. Razpis ne zavezuje prodajalca, da bo z najboljšim ali katerim koli ponudnikom sklenil prodajno pogodbo za nepremičnino, ki je zajeta v tem razpisu. 9. Vse informacije glede nepremičnine in njenega ogleda dobijo zainteresirani kupci po telefonu 8318-104,8318-118 Anton Tone Smolnikar ŽUPAN Na podlagi 8 člena pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Kamnik (Ur. I. RS, št. 2/96 in 45/97) župan občine Kamnik objavlja RAZPIS za dodelitev posojil in sofinanciranje obresti iz sredstev občinskega proračuna za leto 2001 za pospeševanje razvoja malega gospodarstva i. Posojila in sofinanciranje obresti za pospeševanje razvoja malega gospodarstva se odobrijo za naslednje namene: - posodobitev obstoječe proizvodnje in storitev, - nakup opreme in zagonske stroške, - nove proizovodne in storitvene programe, - uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov z novimi ekološkimi programi, - nakup, graditev, prenavljanje in adaptiranje poslovnih prostorov, - turistične kapacitete in programi. • II. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - samostojni podjetniki posamezniki, - zasebne in mešane gospodarske družbe z do 50 zaposlenimi. Sedež obratovalnice oz. gospodarske družbe in kraj investicije morata biti na območju občine Kamnik. III. Posojila se odobrijo za dejavnosti, ki imajo prednostni pomen pri razvoju občine - turistične kapacitete in programe Prednost imajo tudi programi, ki zagotavljajo nova delovna mesta. IV. Doba vračanja posojila je od 5 do 7 let. Trajanje subvencije je 30 mesecev. Obrestna mera znaša: temeljna obrestna mera ♦ 1% letna obrestna mera. Posojilojemalec zavaruje posojilo na enega od naslednjih načinov: z zastavo nepremičnine, premičnin, denarnih sredstev, vrednostnih papirjev; za samostojne podjetnike obstaja možnost zavarovanja pri zavarovalnici. Posojilojemalec se zavezuje sredstva posojila porabiti namensko, v skladu z investicijskim programom. V. Vloga mora vsebovati naslednjo dokumentacijo: • za samostojne podjetnike: - zahtevek za posojilo (obrazec). - potrdilo o opravljanju dejavnosti, - potrdilo o plačanih davkih, - potrjen obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti oz. izdana odločba, - dokumentacijo za namensko porabo kredita, - poslovni načrt ali skrajšan investicijski program; • podjetja: - vlogo za posojilo z obrazložitvijo, - poslovni načrt ali skrajšan investicijski program, - izpisek iz sodnega registra (registracija) in potrdilo o opravljanju dejavnosti, - zaključni račun za pretekli dve leti. Razpisni obrazci so na voljo v sprejemno informacijski pisarni občine Kamnik. VI. Komisija, ki jo imenuje župan občine Kamnik, prouči vloge, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. Posojila odobrava občinska uprava po predhodnem pozitivnem mnenju bančne organizacije, s katero bo občina Kamnik sodelovala pri razdelitvi posojil Posojilojemalec sklene z bančno organizacijo posojilno pogodbo najkasneje v roku 30 dni od sprejema sklepa o odobritvi. VII. Vloge morajo vsebovati predpisano dokumentacijo in biti poslane na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik. Prosilci oddajo vloge z oznako »Razpis za malo gospodarstvo«. VIII. Rok za oddajo vlog je 25. 4. 2001. O rezultatih razpisa bodo prosilci obveščeni najkasneje v roku 8 dni po odločitvi. _ Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK Prireditev za materinski dan, kije že potekala v obnovljeni kulturni dvorani, je bila toplo sprejeta. » Knjiga o vojni za Slovenijo na Kamniškem Združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda seje <>orazumom med državami ne sme imeli pravil. Ni »zakona«, ki bi jo lahko sprejel kol dovoljeno obliko delovanja človeštva. Pravila demokratične družbe temeljijo na merilih pravičnosti in človečnosti, kijih postavlja razumen človek, zalo vojna enostavno ni in ne sme bili sprejemljiva, j>a naj še imenuje obrambna, osvobodilna, vsiljena ali kakorkoli upravičena. Drugače fe seveda spravili za zločince. A za njih obstaja sodišče v Haagu Vojna seje zgodila tudi nam. Hranili smo se z vso svojo vestjo in prepričanjem v pravilnost odločitve. Vojne se še redno dogajajo, ne gle de na polna usta vseh vrst in barv demokratičnosti in zagotavljanja j>ravic človeka. 0 času osamosvajanja v Sloveniji se j >o javlja jo različna mnenja, tu di odklonilna. V družbi, kakršna je naša, so dovoljena tudi laka. Naj ostanejo v lasti jiosameznikov ali skupin. Najbližje neki »srednji« res niči je verjetno dr. France Bučar, ki pravi nekako takole: »Vojni rele ran je posameznik zaradi lega, ker je opravil osnovno državljansko dolžnost v vojni, ne da bi za to pričakoval »uslugo« države. Navadno se tudi ne borimo zalo, da bi imeli kasneje prednosti, ki bi izhajale iz tega dejanja«. Z mnenjem se popolnoma strinjam v pričakovanju, da tisti, ki imajo enako dolžnost do države, niso prvi />ri ocenjevanju do godkov vojne in posameznikov v njej. Pomembno je ločevati tudi pri Spevek oseh. ki to dolžnost opravljajo kol pripadniki rezervne sestave, od prispevka delavcev V stalni sestavi SV. Prispevek rezervne sestave vsekakor ni dovolj cenjen. V knjigi bodo opisane aktivnosti posameznih enot kol videnje posa meznikov. ki so dogodki- doživljali vsak nit %voj način, ki fe dosegljiv in razumljiv njihovemu duhovnemu svetu Pri pisanju niso uporabljene znanstvene metode in instrumenti raziskovalcev, zgodovinarjev Prisotno je le poznavanje teh dogodkov in njihovo notranje, individu alno dojemanje ter poizkus objektivnega pisanja le teh. Dojemanje in videnje dogodkov je lahko tudi drugačno, />a Čeprav gre za opis istih. Resnic a ni bila, ni in niti ne bo popolna last enega <3o veka. Lastni pogledi pa sledijo vesti prepričanja v notranji prav, notra nje merilo pravičnosti, ki pa je lahko za bralce nekaj povsem druge g* V času pred desetimi leti so bila podana nekatera dejstva, ki se ne morejo spremeniti. Ustanovitev Teritorialne obrambe občine Kamnik se ga že v daljne leto 1968. Dvajseti november lega leta štejemo za rojsl ni dan TO. Vtem času je bilo v tej sestavi mnogo pripadnikov, ki so us-jieli do i o j ne />o korakih zgradili Spoštovanja i 'redno i ■< ijaško organizacijo Breme vojne in tudi nejtosrednih vojaških spopadov pa so no sili pripadniki, ki so bili razporejeni v tistem času, in prostovoljci, ki so se javljali na upravni organ za obrambo in štab j< i Drugo dejstvo je odvzem orožja teritorialni obrambi Slovenije in tudi oh< trti Kamnik. Tako smo formalno sicer imeli pripadnike TO in tudi mobilizacijski sistem, ki/>a v tistem času ni veljal prav veliko, jo je bil tudi razlog za ustanovitev Manevrske strukture narodne zaščite ob čine Kamnik. Organizacija je pridobila orožje in strelivo, zagotovila njegovo hranjenje, izdelala izbor vojaških obveznikov in pripravila načrt za delovanje v vojni. MSNZjc delovala lajno, z majhnim številom ljudi, ki praviloma niti niso vedeli drug za drugega. Delovala je do odstranitve starega vodstva Republiškega štaba TO in organiziranja »nove TO« z imenovanjem generala Janeza Slaparja 4, 10. 1990. Tretje dejstvo zajema aktivnosti obrambnih struktur občine Kamnik. V pripravah na vojno V času od5. 10. 1990 do 26. (>. /99/. Pri tem gre za številne aktivnosti T(), kol so dodatno pridobivanje orožja in shranjevanje na tajnih lokacijah, priprave in usposabljanje enot za morebitni spopad, izvajanje dežurstva in varovanje določenih objektov, usposabljanje za določene naloge v Učnem centru Ig. V času predvoj no se je izvedla tudi reorganizacija l'() na ravni države. Razlogi za takšno odločitev v tistem času mi še danes niso j>o vsem jasni. Tudi uj)ravni organ za obrambo je izvajal v lem času naloge, ki so nastale kol posledica izrednih razmer. Organ je uvedel stalno dežurno službo, zagotovljena je bila zaščita kartotek vojaških obveznosti, iz vedeni so bili sklici nosilcev mobilizacijskega sistema, preverjale so se upravne zveze in sistemi alarmiranja, sklicani so bili sestanki s poveljniškim kadrom, izvajale so se priprave Civilne zaščite, Narodne zaščite in organov oblasti. Vrsto aktivnosti so izvajale tudi ostale civilne in delovne organizacije, ki so imele opredeljene naloge v vojni. Četrto dejstvo je bila vojna z oboroženim sj>oj>adom ter obdobje in aktivnosti TO občine Kamnik j>o vojni do odhoda JI.A oktobra 1991. Ta čas bo v knjigi posebej ojrisdn z videnjem tedanjega poveljniškega kadra. Po mnenju avtorja članka so enote TO občine Kamnik gotovo izvedle svoje naloge, celo več, kot je bila pričakovati Prav ta »več« f>a povzroča nekatere pomisleke in razjnave. V času vojne je potrebno posebej izpostavili delež prav vsakega posameznika. Via namen je veteranska organizacija pripravila natančen seznam obveznikov spripadnostjo posamezni enoti. To ostaja zgodovinsko dejstvo, ki ga ni mogoče spremeniti. Posameznikom, vojakom in poveljniškemu kadru ere posebna zahvala in zasluga za njihova dejanja, za katerimi se skrivajo mnoge zgodbe in doživetja, ki verjetno ne bodo nikoli objavljena. Napisati knjigo, ki bi bila sprejemljiva za vse, ni mogoče. Mogoče j>aje napisali več knjig na isto tematiko. Piscem knjig je tudi jasno, koliko truda in denarja je potrebno zagotoviti za objavo napisanega Za tO je ob izidu knjige pričakovati, da ho ocena knjige tehtna in premišljena, [)a četudi v negativnem smislu. Uredniški odbor je bil in bo sprejemljiv tudi za kritike, čeprav nam je že dolgo znan pregovor, ki se nanaša tudi na avtorja članka: »Če hi nekdo ljudem pobral pameti in jih ponovno delil, bi vsakdo zahteval nazaj svojo. « JOŽEARKO Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o.. Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mcjaf.univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Iranci Vidu Na po.itaj'1 mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode Informativne narave na katere se na podlagi Zakona 0 I)I)V obračunava davek na dod.nio vrednost po stopnji X%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik breplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (davni Irg 24 (občina), BSt/UuN •M/JM1-311, 041/(»(»2-450. Žiro račun: Bistrica, d.o.o.. 50140-601-2X14%. Ncnaročcnih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TĆR, d.d. Ljubljana Delegacija Sveta Evrope v Kamniku Je občina Kamnik (še)prevelika? Nadaljevanje s 1. strani Kol je dejal Ivan Pristovnik, se združenje tajnikov slovenskih obetu poleg izmenjavanja izkušeni in sodelovanja pri oblikovanju novih predpisov zavzema za večjo avtonomnost lokalnih skupnosti, letos bo združenje sodelovalo pri Spremembah zakona o lokalni samoupravi, pri nastajanju zakona o pokrajinah, zakona o financiranju občin, zakona o graditvi objektov in drugih predpisov. (lani delegacije so se zanimali za status združenja tajnikov kot ustreznega sogovornika državi in katera vprašanja iz evropske listine o lokalni samoupravi bo treba še upoševati v slovenski zakonodaji. Želeli so tudi pojasnilo o razmerju med skupnostjo slovenskih občin in združenjem tajnikov obćin. Po mnenju naših sogovornikov naj bi bila skupnost slovenskih občin bolj politični organ občin, združenje tajnikov pa naj bi delovalo na strokovnem področju. Predstavniki Sveta Evrope so želeli tudi pojasnilo, kakšna je perspektiva sedanje občine Kamnik, ki ima 26.000 prebivalcev glede na usmeritev evropske listine, da naj bi občine imele približno 5.000 prebivalcev. Župan in direktor občinske uprave sta povedala, da se je del občine že osamosvojil (Ko- činske uprave in direktorjem občinske uprave ter še nekaj drugih Vprašanj. Po mnenju naših sogo- Vi sprašujete, župan odgovarja Delegacija Svet Evrope v pogovoru s Tonetom Smolnikarjem in Ivanom Pristovnikom na občini Kamnik. menda), takšna razmišljanja pa se pojavljajo tudi na nekaterih območjih sedanje občine. Goste je zanimalo tudi vprašanje usposabljanja delavcev občinske uprave, razmerja med županom, ki je po občinskem statutu predstojnik ob- vornikov pristojnosti župana in direktorja uprave v zakonodaji niso jasno opredeljene. Po razgovoru so si člani evropske delegacije ogledali tudi prostore in tehnično opremljenost občinsko uprave. F. S. SOŽITJE ZGODOVINE IN SODOBNE TURISTIČNE PONUDBE Nadaljevanje s I. strani Pravijo, da se je v 12. stoletju, ko je nastala dvonadstropna romanska kapela z gradom, na mestu sedanjega Stružnega stolpa na Malem gradu dvigoval mogočen stolp - bergfrid. Z močnimi, več kot tri metre debelimi zidovi je služil obrambnim namenom. Po lisalmitvi življenja na gradu sredi 15. stoletja so meščani po vsej verjetnosti porušili vojaško zastarel obrambni objekt in na njegovem mestu zgradili novo utrdbo, ki je služila obrambi mesta. Po potresu leta 1511 sla od grajskih stavb ostala le kapela in stružni stolp. Stolp je v naslednjih stoletjih izgubil svoj obrambni pomen in začel postopoma propadati. Ob začetku 2. svetovne vojne je nemški okupator spremenil razvaline stolpa v bunker in izkopal rov pod malograjskim pobočjem. Po sanaciji razvalin v osemdesetih telili in v začetku devetdesetih let je Stružni stolp ponovno dobil streho. Sedaj pa so vrata Stružnega stolpa že nekaj let zaklenjena, njegove odprtine pa zabite z deskami. Tudi podzemni rov je v večni temi oslul pozabljen, le ob njegovem zahodnem vhodu je v sedemdesetih letih nastalo gostišče. V zadnjem času so spet oživele zamisli o oživitvi tega dela malograj-skegu kompleksu s svojo dominantno lego nad starim mestnim jedrom. O teh zamislih smo se pogovarjali z. arhitektoma Bojanom Schleglom, kije že leta 1964 v svoji diplomski nalogi prikazal revitalizacijo območja malograjskega hriba in Tomažem Schleglom, ki sije za svojo diplomsko nalogo letu 1994 izbral Programsko arhitekturno rešitev Stražne-ga stolpa, od koder smo povzeli tudi nekaj zgornjih podatkov. pravi: »Pred realizacijo glavnega projekta je bila leta 19X4 v Ma-lcšcvi galeriji pripravljena razstava na lo letno. Obiskovalci so v javni anketi Z veliko večino pod- V pokriti lopi pred vhodom v romansko kapelo naj bi bila predstavljena zgodovina stavbe in ostale zanimivosti, ki so povezane s kapelo. V kapeli bi lahko potekali poleg dogodkov, ki zaznamujejo človeško življenje, kot so krst, poroka, različni praznični obredi tudi razni protokolarni dogodki (podpisovanje pomembnih občinskih listin, podeljevanje priznanj, odlikovanj in podobno). Na vprašanje, kako naj bi v celovito ponudbo vključili tudi Snažni stolp, arhitekt Tomaž pravi, da bi stolp s svojo kvalitetno ponudbo in čudovitim razgledom dopolnjeval svečano dogajanje v kapeli. V restavraciji naj bi se občasno odvijale tudi manjše kul- Koliko predšolskih otrok je v občini Kamnik starih od enega do sedmih let? Koliko od teh otrok je vključenih oz. sprejetih v VVZ (vzgojno varstveni zavod)? Koliko denarja iz proračuna občina Kamnik letno nameni za predšolsko varstvo in koliko tega denarja pride na enega otroka, vključenega v VVZ? Kaj lahko kot župan pripomorete k manjši diskriminaciji predšolskih otrok, ki niso vključeni oz. sprejeti v VVZ? To je le nekaj vprašanj, ki so jih v zadnjih mesecih zastavljali Kamničani V občini Kamnik je pa dostopnih statističnih podatkih za lansko leto 1502 predšolskih otrok do vključno šestega leta starosti. V enote javnega vrtca Antona Medveda je v letu 2001 vključenih 646 otrok, od tega so v dnevne programe prve starostne skupine (od 1 do 3 let) vključeni 103 otroci, vpoldnev-nem programu je 25 otrok, oddelke druge starostne skupine (od 3 do 7 let) pa obiskuje 518 otrok. Otroci kamniške občine, teh je 82, se vključujejo tudi v vrtce v drugih občinah. Največjih obisku';" ljubljanske vrtce (51), 31 otrok pa vrtce v Vranskem, Domžalah, Mengšu, Komendi, (ionijem gradu, Trzinu in Izoli Občina Kamnik na podlagi 28. členu Zakona o vrtcih v okviru proračuna zagotavlja sredstva za razliko med ekonomsko ceno programov in plačilom staršev z.a tiste, otroke, ki imajo v kamniški občini stalno bivališče. Tako je v proračunu z.a leto 2001 na postavki - doplačilo oskrbnih stroškov WZ Antona Medveda in ostalim vrtcem namenjenih 351.000.000,00 SIT. Za otroka, vključenega v dnevno varstvo v matičnem vrtcu, občina letno nameni 484.500 SIT. Letni prispevek občine za 15 oddelkov zunanje priprave na šolo je 32.361.480,00 SIT ter 5.809.536,00 SIT za 9 oddelkov otrok, vključenih v program eici-banovih uric. Občina v ločenih postavkah v letu 200/ namenja sredstva tudi za prevoz otrok v mulo šolo v višini 600.000 SIT, za letovanje otrok je zagotovljenih 872.000 SIT, za amortizacijo v matičnem vrtcu 3.815.000 SIT, za izdelavo plinske kotlovnice v VVE Duplica 362.000 SIT, z.a idejne zasnove za preureditev obstoječih prostorov z.a potrebe otroškega varstva v Molniku in Šmarci 1.000,000 SIT, Z.a najnujnejša popravilu strehe na vrtcu v Šmarci 200.000 SIT ter za investicijsko vzdrževanje in obnovitvena dela v enotah VVZ Antona Medveda 7 milijonov SIT, s tem se predvideva postopna preureditev prostorov z.a potrebe prve starostne skupine v VVE lin kora in Pestrna. Pravne podlage z.a to, da bi lokalna skupnost prispevala več sredstev tudi za liste otroke, ki so v zasebnem varstvu, ni. Reševanje liki bakcl in osvetlitvijo skalnega ostenja, kar bo še dodatno prispevalo k mistifikaciji tega podzemnega prostora. Poleg vhoda s Trga svobode bi bil možen tudi vhod s Parmove ulice, poleg Cuzaka, saj je tam stena debela le nekaj metrov. Kako naj bi po Schleglovi idejni zamisli izgledala ureditev Stražnega stolpa in njegove okolice? Zob časa je v zadnjih desetletjih poleg kapelice že pošteno načel tudi razvaline malograjskc-ga stolpa. Ker je urejanju tega območja v okviru revitalizacije starega mestnega jedra veliko pozornosti v preteklosti posvečal arhitekt Bojan Schlegl, ki je pred 36, tirni leti v svoji nalogi Poleg arhitekturnih rešitev tega kompleksa predvidel aktiviranje in pokritje Stražnega stolpa, nam je rad postregel z nekaj Podatki o dosedanjih sanacijskih ukrepih in delih v zvezi s prenovo Stražnega stolpa: »Leta 1982 se je del zahodne s|enc stolpa razsul po pobočju hriba zaradi slabega stanja objekta, predvsem pa zaradi tega, ker ostanki zgradbe niso bili vzdrževani. Takrat se je spomeniška stroka v strokovnem pogledu odločila, da je treba stolp prekriti s streho, ki bo lahko valovala objekt pred atmosferskimi vPlivi, zlasti pred zmrzaljo.« . Uta 1983 je arh. Bojan Schlegl 'Zdelal idejni načrt za prekritje stOlpa s petkapno streho. O od-,,lcvih na ta načrt arh. Schlegl pili predlagani projekt. Delajlnejši projekt za celotno ureditev Snažnega stolpa, vključno z izvedbo strehe in prikazom notranje vsebine stolpa pa je v nadaljevanju prevzel arhitekt Tomaž Schlegl«. »Bogata zgodovina, mogočen strazni stolp, dvonadstropna romanska kapela in dominantna lega v srcu mesta so zakladi Malega gradu, ki bodo prišli do polnega izraza šele s kvalitetnim programom,« pravi arhitekt Tomaž. Schlegl, ko nam predstavi svoj pogled na ureditev in oživitev tega območja. »Med poletjem naj bi na Malem gradu potekale tradicionalne poletne gledališke igre in sicer v letnem gledališču za kapelo, na mestu nanovo odkritega palacija (bivalni grajski prostor), urejenem znotraj arheoloških izkopanin,« meni Tomaž, ki nadaljuje očetovo tradicijo in zavzeto nadaljuje razlago svojih zamisli. Z grajske restavracije, ki bo služila kot razgledna ploščad, bo čudovit razgled na vse štiri strani mesta in širše okolice. Tak ""j bi bil poKled na urejen stražni stolp. turne prireditve in svečanosti Z ureditvijo restavracije v si raznem stolpu bo mesto dobilo prostor, ki se bo lahko uporabljal tudi v protokolarne namene. V rovu predstavitev legende o Veroniki Dodatno zanimivost predstavlja tudi rov pod Malim gradom. S svojim dostopom rov predstavlja svojevrstno atrakcijo, ki jo moramo izkoristiti, saj take posebnosti ne premore nobeno drugo mesto. Njegovi prostori kot naročeni sovpadajo s starodavno legendo o kamniški Veroniki, ki v kleteh Malega gradu čuva svoj zaklad. V rovu, ki sicer služi za dostop do dvigala, bi lahko uredili atraktiven prikaz malograjske legende. Rov bo opremljen z razsvetljavo v ob- Najprcj bo potrebno za dostop na grad od vstopa skozi Vc-ronikin porlal urediti pot iz valjanega peska proti kapeli. Ker predel z. drevoredom stoletnih lip še ni arheološko raziskan, je zaenkrat zasnovan kot park z raz-glcdišči in počivališči. Dostop do Stražnega stolpa je urejen s stopnicami, ki so speljane ob ostankih zidov nekdanjega gradu, ki naj bi se nekoliko povišali, kar bi ustvarilo nazor-nejšo podobo mogočnosti nekdanjega gradu. Obodno zidovje nad previsnimi stenami pa je že zavarovano z dvigom kamnitega parapelnega zidu. Kot pravi Tomaž Schlegl, naj bi bilo osnovno vodilo pri arhitekturni prenovi Stražnega stolpa optimalno sožitje med njegovo umetnostno zgodovinsko pri-čevalnostjo in njegovo uporabno vrednostjo. Takšno sožitje omogočata dva notranja konstrukcijska posega: dvigalo do stolpa in podkletitev južnega dela stolpa. Za namestitev dvigala bi bil potreben izkop vertikalnega jaška dolžine 25,5 m od podzemnega rova do stolpa. Z dvigalom bo dostop omogočen tudi starejšim ljudem in invalidom, ki sedaj zaradi težavnega dostopa ne pridejo na grad. Ta vertikalni jašek bi bil cenovno sprejemljiv, ker bi istočasno služil za namestitev komunalnih vodov (kanalizacija, voda, elektrika). Severni del pritličja, kjer so ostanki nekdanjega berg-1'rida, je namenjen stalni zbirki Malega gradu. Skozi prostor pelje lesen mostovž, dvignjen nad arheološke ostaline, od koder so lepo vidni ostanki romanskega stolpa. Prostor zaključuje fontana, ki simbolno združuje legendi o Veroniki in kamniškem jezeru. V južnem delu pritlične etaže je predvidena avla. kamor pripelje dvigalo iz podzemnega hodnika, jugovzhodni del pa je izkoriščen za stopnišče v restavracijo in za sanitarije. Restavracija v nadstropju služi tudi kot razgledna ploščad. Zato je strežni pult na sredini prostora, da ne ovira enkratnih pogledov na mesto in okolico. Tako bo lahko obiskovalec ob hrani in pijači užival ob izjemnem pogledu skozi široka okna, ki jih bo mogoče poleti odpreti, na Kamniške planine na severu in na jugu na prostrano Mengeško polje in naprej proti Ljubljani ter Gorenjski. V reslav- lega vprašanja, ki se v zadnjih letih zastavlja na različnih ravneh, bi moralo biti sistemsko, na nivoju države. Z mesečnimi dotacijami za raviloma bele bluze, srajce in si sem ter tja zavežejo tudi kakšno kravato. Če vam naštejem le naslove točk izjnograma, vam verjetno ne bo tako toplo in prijetno pri srcu in ne boste razumeli, zakaj je stekla solza pO licih tudi tistim, ki nimamo otrok na tej šoli. , (Hroci so se naučili igrico - Otroška zadrega, v kateri želijo presenetiti mamico za praznik, zato se lotijo gosf>odinjskih QprapH V preveliki vnemi razbijejo krožnik, zažgejo mamino bluzo... A mama razume svoje otroke, jih zna potolažiti in vedno najde rešitev (»bom jta imela bluzo s kratkimi rokavi..«). Otroci in mož ji voščijo za ftraznik s šopkom in pesmico. Nastojtajoči zapoje jo svojim staršem v dvorani... Rad imam... mamo, očka in ves svet. Ob jtesmicah Jaz sem mala roža in Jaz pa grem na zeleno travco.. se verjetno marsikomu fmkrade v spomin, kako je sam stal na odru in pel svoji mami. Pesmici spremljajo orffovi inštrumenti in citre, Meta zaigra na klavir, učitelj Alatko pa raztegne harmoniko in zbor-ček zapoje - Šumijo gozdovi domači. Ko otroci ob jtesmici lepo je na kmetiji... še zaplešejo in veselo ploskajo jim moraš verjeti, da je res tako. Med glasbenimi točkami otroci prebirajo svoja razmišljanja o Marših. Damjan:»... moja mamica se je prej jrisala »tako«, zdajsejn-ifej drugače, je suha, ima trajno, dela v tovarni, zlomila sije roko, radji fnmagam!« Tisa:«... moja mamica me kopa, mi umiva glavo, v trgovini mi kupi to in ono, včasih se skregava, a vem, da me ima rada..« Greta:... »moji mamici je ime Ivica, po poklicu je babica,... Zelo jo jiogrešam, toda ne morem j>omagali, če človek enkrat umre, u*nre za zmeraj...« Boštjan: »ko bi kil jaz oče... bi imel tri otroke r'ikoli jih ne bi puščal samih, jtovsod bi jih vodil s seboj, učil bi ph Mali, hiti prijazen do vseh ljudi, morali bi pomagati ženi! Cepa bi m poredni, bi jih kaznoval tako, da bi jih zaprl za en dan, to btjih Rolovo izučilo!« Toliko so imeli povedati otroci, jtotem />a so starše povabili, da se 1'ogovorijo obi>ecivtt v katero so zamesili kanček ljubzeni, injih obdarili s simboličnim darilom - ledeno svečko, katereplamencek naj « dotakne tudi vaših src. HELENA čaran nad pomanjkanjem pozornosti. Največ daš sam sebi takrat, ko prenašaš ljubezen na otroka. V času pubertete mu moraš pustiti prostor, da lahko odleti, saj mora izoblikovati svojo osebnost. Takrat je čudovito, da sam sebi nekaj podariš, da brezmejno ljubezen, ki otroka lahko duši, preusmeriš nase. Samega sebe moraš negovati ves čas, vendar moraš tudi vedeti, kje jc tvoje mesto in kje mesto otroka. To je težko, zato mislim, da jc veliko odvisno od okolja, v katerem si živel. Moja sreča verjetno tiči v tem, da je moja mama delala v prosveti in me s svojim zgledom veliko naučila. Če bi rekla, da preveč časa naklonim možu, sinu ali gospodinjstvu, bi mogoče delala krivico sebi, vendar so bili časi, ko sem v tem uživala kot nekatere ženske v mojih letih uživajo še danes. Kaj se je torej spremenilo? V meni je ves čas tlela želja po ustvarjanju, umetnosti. Sama pravim, da obstajajo tri stvari, za katere jc vredno in pomembno živeti: ljubezen, umetnost in znanost. Ko se mi je zdelo, da jc trenutek dozorel, da imajo v moji družini vsi krila, da so svobodni, da je moje poslanstvo opravljeno, sem končno ukrotila svojo željo in se začela ukvarjati z uporabno umetnostjo. V vsakem svojem obdobju sem se trudila dajati največ, kar sem zmogla. Kot mati, žena, hči, ses- Kakšni so bili tvoji slikarski začetki? Najprej delaš sam zase, potem je to nekomu všeč, teh je vedno več, upaš si pokazati več stvari. Vedno bolj ugotavljam, tla vedno manj vem. Vsaka teor rija mora imeti svojo prakso. Vedno sem imela občutek, da drugi več znajo kol jaz, so veliko boljši, da moj talent ne zadošča. Vendar ugotoviš, da to ni res. Postajaš bolj samozavesten, uživaš v tem... ... in potem sledi izbruh. Ne vem. Vuka mi je rekla, da sem v osnovi kiparka, kar je razbrala iz mojih slik. Šla sem na kiparski tečaj, kjer sem opazila, da vse izdelujem veliko hitreje kot drugi. Veliko iščem in svoje znanje počasi nadgrajujem. In to postopoma postane način življenja. Ne znam več prijeti za kuhalnico (smeh), to vlogo je sedaj v večji meri prevzel moj mož. V tvoji umenosti je zaslediti predvsem flguraliko. Tako je. Ljudje so me že od nekdaj zelo zanimali, ljudi kar nekako čutim. Povsod in v vsakomur sem iskala vsebino. Trenutno mi ogromno pomenijo simboli, v vsaki stvari iščem simboliko in skozi simbole že počasi gledam na svet. In na ljudi. Verjameš v besede, da ne išči zunaj sebe, saj so nebesa v tebi? Do tega sem prišla, ko sem zbolela. Vse je odvisno od tebe. V začetku meseca se je v medijih veliko govorilo o bolezni raka. Kakšna pa je tvoja zgodba? Rak? Ne vem. Nočem vedeti. Moj zdravnik mi je rekel, da sem imela veliko rano, ki je pritiskala na arterijo, zato je bi- Med ustvarjalnim delom v glini upodablja moža prijateljice, ki ji je z užitkom požiral, saj je prav figuralika Alenkina usmeritev. tra, prijateljica, zaposlena. Mislim, da ni stvari, ki bi si jo lahko očitala. Vedno sem se trudila biti na mestu. Življenje samo po sebi pa stalno nastavlja pasti. Če se odločiš za trenutno srečo, te enkrat obide. Sama sem sc odločila za daljšo pot, zato se mi danes zdi to, kar počnem samoumevno. In z vseh strani dobivam podporo. Imam čas zase. Z vso odgovornostjo in brez kančka slabe vesti. Je pa kar modrost, kitko do tega priti. Moje vodilo je bilo vedno, da nikomur ne narediš tistega, česar ne želiš, da bi drugi naredili tebi. Včasih sem pridno sejala, danes dobro žanjem. Si pri svoji rasti sledila kakšnemu vzoru? Vedno sem imela svoje ideale, v knjigah, povsod. Po stašrih se verjetno zgledujejo vsi, določenemu vzoru pa slepo nisem sledila nikoli. Vedno sem razmišljala po svoje, so pa biseri iz literature, zgodovine..., ki se mi zdijo privlačni. In teh je mnogo. Le odpreti se moraš, pa se lahko od vsakega nekaj naučiš. Neke vrste vzor mi jc tudi prijateljica slikarka Vuka Kumar - Hiti, ki me je dokončno »porinila« v umetnost. Bila je prava oseba na pravem mestu, del nje me je pripravil, da sem zlezla na piano in začela ustvarjati. la potrebna odstranitv celotnega želodca. Nekako nikoli nisem želela izvedeti prave diagnoze. Zame je bilo sveto, kar mi je povedal moj zdravnik, ki mu brezmejno zaupam. To je zgodba, s katero živim. Pozdravila sem se, kar je najvažnejše. Prijateljica je imela podoben poseg, vendar se je bila sposobna spopasti z boleznijo šele, ko je izvedela vso resnico in podrobno razlago. Tudi moj mož je pozneje zbolel za rakom, ki ga je premagal in v takih kritičnih trenutkih je najpomembnejše, da si obdan z res dobrimi prijatelji, ki ti pomagajo. Sama povem svojo zgodbo vsakomur, ki jo želi slišati, ugotovila pa sem tudi, da so se nekateri sposobni boriti, drugi ne. Rana, ki se lahko zaceli na tisoč načinov, jc za nekatere pregloboka. Najbolj važno je, da ugotoviš kdo si in kaj ti najbolj ustreza. Alenka meni, da moramo ves čas iskati, kar nam je dano, in ko to ugotovimo, se razkrijejo ogromne razsežnosti... Nekateri pred njimi omagajo. Alenka ne. Preskakuje ovire dan za dnem. Zadovoljna in srečna v svetu barv, gline, ljubeče družine in zvestih prijateljev. BOJANA KLEMENC TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, KAMNIK TEL.: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Ja pljeva 2, tel.: 01/83-17-556 Petek. 30. marca, ob 20. uri - Šolski center R. Maistra, Kamnik Revija pihalnift orkestrov občine Kamnik Sodelujejo: Mestna godba Kamnik, Godba Stranje, Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Kamnik ter gostje Godalni orkester Glasbene šole Kamnik. Vstopnina 500 SIT. Sobota. 31. marca, ob 19. uri - Šolski center R. Maistra, Kamnik Skupni koncert zborov: Mešani pevski zbor Akademik Trbovlje Dekliški pevski zbor Radost Godovič, Mešani pevski zbor Can-temus Kamnik. Vstop s prostovoljnimi prispevki! Sobota. 31. marca, ob 20. uri - Kulturni dom Šmarca Gledališka predstava - Fran Šaleški Finžgar: Veriga Režija: Danilo Bajde, izvedba: Gledališka skupina KD Tuhinj Vstopnina: 700 SIT odrasli, 500 SIT otroci. Torek. 3. aprila, ob 18. uri - Galerija Veronika, Kamnik Festival Kulturnega društva Priden.možic - Popotniško predavanje z diapozitivi: Nepal Izvedba: Popotniška sekcija Kulturnega društva Priden možic. Petek. 6. aprila, ob 18. uri - Galerija Veronika, Kamnik Predstavitev zbornika razprav s simpozija o Frančišku Mihaelu Paglovcu Sobota. 7. aprila, ob 20. uri - Šolski center R. Maistra, Kamnik Absurdna drama Matjaža Zupančiča - Slastni mrlič Gledališka skupina Rudolfi, mentorica prof. Marja Kodra Vstop s prostovoljnimi prispevki. Ponedeljek. 9. aprila, ob 20. uri - Galerija Veronika, Kamnik Odprtje likovne razstave Križev pot avtorja Dušana Sterleta. Razstava bo odprta do 22. aprila 2001. KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, tel.: 01/83-17-647, 83-17-662 ŠTUDENTSKI KLUB KAMNIK IN KULTURNI CENTER KAMNIK predstavljata Petek. 6. aprila, ob 20. uri v Salonu na gradu Zaprice Sreda sredi glasbe 2000/2001 Nataša Stopar - sopran, Metod Palčič - tenor, Ivan Vombergar - klavir, Sebastjan Vrhovnik - klavir. Vstop s prostovoljnimi prispevki. so MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel.: 01/83-12-597 Torek. 3. aprila, ob 19.30 Kamniški večer, predstavitev knjige SUHADOLE avtorja Franceta Pibernika. Sreda. 4. aprila, ob 18.3P Uvodno predavanje o tehniki transcendentalne meditacije Predavatelj Rajko Cebavs. Sreda. 11. aprila, ob 19. uri Novosti v pokojninskem sistemu - predava Dušan Košir Sreda. 11. aprila, ob 19.30 Potopisno predavanje AFRIKA (Kenija, Tanzanija, Zanzibar) Predavanje bo vodil Štefan Rehar. so BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, tel.: 01/83-12-062, 041/545-580 Nedelia. 1. aprila, od 14. ure Izdelovanje velikonočnih butaric Sodelovali bodo: Bernarda Kvas, Fanika Sovinšek in Matej Smešnjavec. MLADINSKI CENTER KAMNIK Glavni trg 23, tel.: 01/83-15-477, 041/957-609 Sreda. 4. aprila, ob 17. uri LEDENE SVEČE in ROŽE IZ PAPIRJA Četrtek. 5. aprila, ob 17. uri Izdelajmo VAZO v tehniki kasiranja Mentorica gdč. Vanja Mihelič, prispevek 1.000 SIT. Torek. 10. aprila, ob 17. uri VELIKONOČNA DARILA (putke, pirhi...) Mentorica gdč. Vanja Mihelič, prispevek 1.000 SIT. Četrtek. 12. aprila, ob 17. uri VELIKONOČNA DELAVNICA (zajčki, košarice, narcise ...) Mentorica ga. Silva Rakovič, prispevek 1.000 SIT. Vse delavnice so v prostorih OŠ 27. julij v Kamniku, primerne so za odrasle in otroke. Prijavite se lahko po tel. 041 /957-609. »o DRUGE PRIREDITVE »DOBER DAN, ŽIVLJENJE!« Sobota. 7. april SPORNA HALA KAMNIK od 9. do 15.30 Veliko različnih delavnic CENTER ZA SOCIALNO DELO KAMNIK od 9. do 10.30 Sproščanje in meditacija KNJIŽNICA KAMNIK od 9. do 10.30 Skrb za našo hrbtenico KNJIŽNICA KAMNIK od 11. do 12.30 Spoznavanje samega sebe ZUNANJE AKTIVNOSTI: - zbor pred športno dvorano Kolesarjenje od 10. do 12. ure - smer Kamniška Bistrica, čaj na Starem gradu od 9. do 12. ure, potepanje po neznanih znanih poteh od 9. do 11. ure. V primeru dežja zunanje aktivnosti odpadejo. ŠPORTNA HALA KAMNIK ob 20. uri Dobrodelna športno-kulturno-zabavna prireditev (nastop plesnih in glasbenih skupin ter posameznikov) Prijave in informacije: CSD Kamnik, Ljubljanska 1, 1240 Kamnik s pripisom »Dober dan, življenje!« in po telefonu: 01/830-32-80 (Mojca in Katja) 01/722-76-63 (Vesna). 8 28. marca 2001 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Pozdrav pomladi v kamniškem Domu starejših občanov Hudobci brc/ O-jHj 01 • lit v ram i natečaj na straneh interaktivne knjige Veronike / Malega gradu http:llwwwkrAmrmkavervmka.nei Pfisld j C pOltllClCl. Ste že slišati za hudobca ali hudiča? Če ne drugače, ga pozna te kot parkeljna. ki spremlja Miklavža. Otroci se ga ponavadi bojijo. Nekoč je v puščavi živel sveti Anton, ki se hudičev ni nič bal • celo ogenj jim je ukradel v peklu. Kako? Na straneh interaktivne knjige Veronike z Malega gradu smo v sklopu, ki je namenjen stikom z uporabniki, pripravili nagradni natečaj. Na natečaju lahko sodelujejo tako posamezniki kot skupine v osnovnih šolah, saj je interaktivno knjigo mogoče vključiti tudi v učni načrt osnovnošolcev pri različnih predmetih. Za otroke je lahko posebna izkušnja to, da spoznavajo tradicionalno ljudsko slovstvo na sodobnem mediju. V natečaju vas tako spodbujamo, da poiščete povedko Sveti Anton ukrade ogenj v peklu, ter jo pozorno preberete. Potem pa po lastni domišljiji nadaljujete zgodbo tam, kjer pripovedovalec v poved ki ne ve več, kaj je bilo! spevke zbiramo do vključno ponedeljka, 15.4. 2001. Pošljete jih lahko po elektronski ali pa po klasični pošti na na- Na natečaju lahko sodelujete vsi, ki imate dovolj domišljije. Besedilo mora biti izključno plod vaše domišljije (še neobjavljeno). Napisano je lahko v knjižnem jeziku ali v vašem narečju. Pri- lepila Najlepše želje ob prazniku OBČINE KAMNIK Belinka Kemostik, d.o.o. AvtošoIJa Šmarca Stegne 22, tel. 8311-012, gsm 041/ 517-118 organizira brezplačni tečaj CPP za kategorijo B v ponedeljek, 2. in 9. aprila, ob 18. uri Vozimo novi Renault ('lio, Renault 5. (iolldiesel IV, Mercedes A razred, novi Fiat Punto Ura vožnje 2.700,00 SIT, izkušeni inštruktorji ali inštruktorica PriCetek vožnje pri vas doma, v službi, šoli, po dogovoru... slov Matična knjižnica Kamnik, Ljubljanska 1, 1241 Kamnik. Komisija bo pregledala prispevke in izbrala dva najboljša. Imena nagrajencev bomo objavili na spletni strani Veronika z Malega gradu. Kakšne nagrade vas čakajo? Štiri povratne karte za nihal-ko in sedežnico na Veliko planino, knjige Veronika z Malega gradu - ljudsko pripovedno izročilo s Kamniškega in se kakšno presenečenje. Za nagrajence vseh nagradnih natečajev na straneh interaktivne knjige v šolskem letu 2000/2001 pripravljamo v poletnih mesecih zanimivo srečanje na Veliki planini. Tudi v prihodnje se bomo potrudili, da vam bomo pripravili podobne nagradne igre in natečaje. Če imate kakšno prav posebno željo ali idejo, nam jo lahko napišete v knjigo gostov na Vcroniki-nih spletnih straneh. S spletnih strani lahko pošljete elektronsko pošto svojim prijateljem in jih povabite k sodelovanju. MAJA ŠINKOVEC RAJH KLANJE ŽIVINE I PROIZVODNJA KAMNIŠKIH MESNIN Vsem kupcem in poslovnim partnerjem čestitamo ob občinskem prazniku! iN .0 Ne dovolite si preživeti praznikov, ne da bi obiskali našo prodajalno na Usnjarski 1! Jamčimo Vam sveže meso slovenskega porekla, označeno z naslovom rejca. Na Vaši praznični mizi pa ne smejo manjkati tudi kamniške mesnine. Pričakujemo vas vsak delavnik od. 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. p •YAMAHA SUPER KREDITI DO 5 LET SERVtS PtŽEM-SERVIS S PRESTIŽEM prodaja: Ljubljanska 111, Domžale, tef. 01/72-14^12 servb in prodaja: Mala Loka 1Sf Domžale, tel. 01/56-27-100 Letošnji prvi pomladni dan so posebno toplo pozdravili stanovalci našega Doma starejših občanov ob Nevljici, kjer so le pognale prve mačice in kjer je tudi regrata na bližnjih travnikih že na pretek. Ta dan so oskrbovanci doma še posebno težko pričakovali, saj so vedeli, da se bo tokrat prvič s samostojnim koncertom predstavil njihov pevski zbor. 7xito so že precej pred napovedano uro povsem napolnili dvorano in ne- pa je poskrbel njihov stalni gost Miran Juvan. Ko je mentorica Ksenija iz svoje harmonike sredi dvorane spremljavi zbora sk,oz.i z rož.ami ozaljšano okno Micka obljubljala Janezu. Ta pa je pod oknom s »Jedri« za klobukom poskušal pomiriti: »Tiho bod', tiho ljubica, da tega ne zvedo še mamica....« Vendar je to pomladansko snubljenje slišala tudi Kramarjeva mama, ki jo pogosto videvamo v vratarski »Prišla ho pomlad, učakal hi jo rad...,« je oh spremljavi Kseniji-ne harmonike odmevalo po vsej prepolni dvorani... Janez in Micka sta s svojim nastopom gledalce popeljala v prešerne mladostne dni... strpno čakali na začetek. Kes so se njihovi pevski vrstniki pod veščo roko delovne terapevtke Ksenije Kozjek na ta prvi pomladni nastop temeljito pripravili. V svoj enourni pester program, ki je vseboval predvsem slovenske narodne pesmi, ki pojejo o pomladi in seveda o ljubezni, so vpletli tudi več solističnih točk, vmes pa so zapele tudi orglice, kitara in harmonika. Za občuteno klavirsko spremljavo zvabila prve tone pesmi Prišla bo pomlad..., je pesmi pritegnila vsa dvorana, da je odmevalo še preko zelenih neveljskih travnikov:... učakal bi jo rad, da bi zdrav, vesel, lepe pesmi pel... Posebno navdušeno pa so udeleženci pomladne proslave sprejeli dramatiziran nastop Micke in Janeza, ki sta z uspehom nastopila že ob lanskem jubileju doma. »Nageljček, Jajgeljček, rožmarin, iz tega tipušeljc naredim...«, je ob loži in kar s sredine dvorane krepko oštela »predrznega« Janeza. Seveda navdušenega odobravanju ni bilo ne konca ne kraja. Res lahko rečemo, daje tu pri reditev pokazala, da so stanovalci doma s pomočjo prizadevnih sodelavk sposobni sami pripraviti prisrčno prireditev, kije kljub turobnemu dnevu ustvarila v njihovem drugem domu prijetno pomladno razpoloženje... F. SVETFJJ Pesem domskega pevskega zbora v pozdrav pomladi.. S4M ® Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom@sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 e-mail: st@sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več... !!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE HIDRO IN TERMO IZOLACIJE APNO, CEMENT, MALTU FASADE IN FASADNE SISTEME BAUM1T, JUB in TIM SCHIEDEL DIMNIKE ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA "ASORTIMANA AKCIJSKA PRODAJA STREŠNIKA BRAMAC Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avlodvigalom. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. internet: www.sam.si V SAM-u NISI NIKOLI SAM !!! Vsem občanom Kamnika čestitamo ob njihovem občinskem prazniku! V kamniški dekaniji poteka misijon Nadaljevanje s I. strani Od petka, 23. marca, do nedelje, 1. aprila, poteka po desetih letih v kamniški dekaniji misijon. Ta pomemben dogodek, ki poleg verskih vzpodbud pomaga najti odgovore na ključna življenjska vprašanja in probleme, poteka v frančiškanski cerkvi Sv. Jakoba in v trinajstih župnijah: Kamnik - Šutna, Mekinje, Nevlje, Tunji-ce, Stranje, Gozd, Sela pri Kamniku, Vranja peč, Šmartno v Tuhinju, Zgornji Tuhinj, Homec, Šmarca in Komenda. V župnijah Špitalič in Motnik, ki ju vodi župnik Franc Hočevar, bo misijon jeseni. Poroćamo z otvoritvenega dne misijona v na pod vodstvom Roka Raka rja in ob orgel-župnijski cerkvi na Šutni, Kalvariji in pri fran- ski spremljavi Marije Holcar. V poučni pri-čiškanih. digi je nadškof številne zbrane obiskovalec iz Slovesen začetek misijona je bil v petek, celotne kamniške dekanije priložnostno nago-23. marca, ob 16. uri v župnijski cerkvi voril in priporočil obisk cerkvenega progra-Marijinega brezmadežnega spočetja na Šut- ma, še zlasti v času misijona, ki je namenjen ni. Somašcvanjc dekanijskih duhovnikov in mi- duhovni prenovi, tako verujočih kot neveru-sijonarjev je vodil nadškof Franc Rode. Slo- jočih. Za vseh petnajst župnij in frančiškan-vesnost je polepšal Komorni pevski zbor Šut- sko cerkev je nadškof Franc Rode ob pomo- Po slovesnem začetku misijona v župnijski cerkvi na Šumi je v frančiškanski cerkvi Sv. Jakoba misijonar pater Maks Klanjšek, minoril, ob misijonski sveči po sprejetju misijonskega križa, ki ga je prejel od gvardjana kamniškega frančiškanskega samostana patra Borisa Markeža, med mašo zbranim namenil lep govor. Ena od globokih misli: »Gre za ljubezen. Ljubi bližnjega kakor samega sebe...« Nadškof Franc Kode je ob sodelovanju kamniškega župnika Franceta Šuštarja podelil misijonske sveče. Na sliki jo prejema mekinjski župnik Pavel Pibernik. či kam liškega župnika Franceta Šuštarja podelil misijonske sveče. Prevzeli so jih misijonarji ali domači župniki. Vsak večer misijona se do nedelje, 1. aprila, oglasa misijonski zvon. Po domovih naj bi se ta čas ob misijonski sveči zbrala družina Spored misijona v župniji Kamnik in pri frančiškanih smo objavili v prejšnji številki. VERA MEJAČ VRTNARSTVO GAŠPERLIN . Vrtnarska vzgoja in trgovina C—< W Moste 99 pri Komendi, tel: ©34-14-71 SPOMLADANSKA PONUDBA: rajnih barv • BALKONSKO CVEHt": bršljanke, pelargonije.,.,. • SOBNE ROŽE: sutfinije •SADIKE ZELENJAVE • SEMENA V VREČKAH ZA VRT • BIOGRENA IN MINERALNA GNOJILA ZAVRT • SUBSTRATI ZA ROŽE IN RODODENDRONE Odprlo \sak delovnik nd 8. do 17. ure. ob sobotah do 13. ure. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE Ljubljanska 72, Domžale čestita vsem svojim varčevalcem in drugim občanom ob 29. marcu, prazniku občine Kamnik. PNEUMATIC CENTER S 01 83 08 350 dunlop@sitar-pneumatic.si www.sitar-pneumatic.si IpmmšJIJDgi [ptimmmSoCs Ban MM RDMa3§ V slovesnem začetku misijona je sode-loval tudi upokojeni Župnik Maks Oce-pek z mašo in govorom v kapeli na Kalvariji. Kot že večkrat, je tudi tokrat kljub svojim pet-inosemdesetim letom s Šutne prišel peš. 4 servisni paketi* 5.500 SIT 8.500 SIT 16.900 SIT 11.800 SIT Olje od Pnevmatike od Izpušni lonec od j^Zavorne ploščice od www.peugeot.ii Vnaprej znana cena je bistvena prednost naših paketov. V ceno je vključena menjava in vrednost materiala, strokovno Opravljen« storitev brez naročanja in čakanja ter brezplačna kontrola 26-ih točk na vozilu, za katero prejmete tudi zapisnik z nasveti in pripombami. DDV je vključen v ceno. Menjavo olja in pnevmatik opravljamo na vseh znamkah avtomobilov. • Peugeot Slovenija si p/tdtfuje pravteo do sprememb* tw Cena paketa pnevmatike vključuje eno pnevmatiko. Cena paketa zavorne ptoACrce vključuje pAoVnr na prednjem paru koles. Cena paktta irpusni lonec vključuje zadnji izpušni lonec. PEUGEOT SERVIS. TUKAJ VESTE, PRI ČEM STE! PEUGEOT Rodne d.o.o. Rodex, d.o.o., Rovska cesta 2, Radomlje, tel.: 01/722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 'PUBLICUS Ponedeljek, Petek, Ponedeljek, Petek, Petek, Ponedeljek, Ponedeljek, Petek, Ponedeljek, Ponedeljek, Petek, Ponedeljek, Ponedeljek, SPOMLADANSKI ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA 2. aprila: KS Motnik, Špitalič 6. aprila: KS Šmartno, Srednja vas 9. aprila: KS Tuhinj, Sela 13. aprila: KS Vranja peč, Pšajnovica 20. aprila: KS Kamniška Bistrica 23. aprila: 7. maja: 11. maja: 18. maja: 21. maja: 25. maja: 28. maja: 4. junija: KS Črna, Godič KS Podgorje. Šmarca, Volčji Potok KS Nevlje KS Mekinje KS Tunjice, Zaprice KS Novi trg, Perovo KS Center KS Duplica Krajane prosimo, da pred svojimi zgradbami ob cesti do 6. ure zjutraj pripravijo odpadni kosovni material. Odlagajte sortirano. Avtomobilskih delov, gum in gradbenega materiala ne bomo pobirali, ampak bomo odvažali samo odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih - bela tehnika, peči, žimnice in podobno. Občani imajo možnost, da sami pripeljejo kosovni material na prekladalno postajo vsak dan od 6. do 16. ure (od 1. maja dalje do 18. ure), ob sobotah od 8. do 13. ure. Prekladalna postaja - CROS bo v prazničnih dneh, t j. v ponedeljek 16. aprila, v petek, 27. aprila ter 1. in 2. maja zaprta. Vsem občanom Kamnika čestitamo ob občinskem prazniku, '19. marcu. 10 28. marca 2001 ZA RAZVEDRILO Kamniški OBČAN Na Jurčičevi poti V dežju in snegu od Polževega do Muljave Jurčičeva pot od Višnje gore do Muljave vsako leto privablja številne planince, ljubitelje narave in literarne navdušence. Na pot, po kateri je v mladih letih hodil rudi sloven- ski pisatelj Josip Jurčič, znan pO Desetem bratu in številnih drugih literarnih stvaritvah, smo se v soboto, 3. marca, odpravili tudi kamniški planinci. Vremenska napoved jc bila izredno slaba. Padavine naj bi bile obilne prav na dan pohoda. Kljub temu smo se proti Višnji gori odpeljali s posebnim avtobusom. Bilo nas je 36, od tega 9 šolarjev iz planinskih skupin iz podružničnih šol Nevlje in Mekinje z mentoricama. Dež nas je spremljal vse do Višnje Gore. Od tu je del skupine nadaljeval peš hojo in se na Polževem pri hotelu pridružil poti, po kateri jc šla druga skupina. Dež in sneg nas nista obremenjevala. Mimo cerkvice Sv. Duh smo prišli v vas Male Vrhe in dalje do Oslice in vse do Muljave. Ob lepem vremenu bi med potjo lahko opazovali Julijce, Karavanke, Kamniške Alpe. Tokrat smo bili za tc užitke prikrajšani, zato pa upamo, da bo na- slednje leto drugače - boljše. Na prireditvenem prostoru poleg Jurčičeve domačije sc je kljub dežju zbrala velika množici pohodnikov. Organizatorji tega vsakoletnega pohoda, občina Ivančna Gorica, so pripravili lep sprejem s toplim čajem, kulturnim programom in možnostjo ogleda Jurčičeve spominske sobe, muzeja in še nekaterih zanimivosti. Po pozdravnih besedah župana Jerneja Lampreta jc o Jurčiču govoril pisatelj Ivan Sivce, pihalni orkester Stičn;i pa je zaigral več prijetnih skladb. Deževalo je kar naprej, zato smo sc po zaključenem programu odločili za povratek, ne da bi naš pohod nadaljevali do izvira Krke in Krške jame, ki je zelo zanimiva, v akvariju pa jc mogoče videti tudi avtohtono človeško ribico. STANE SIMŠIČ Kdor jc napisal ali pa vsaj rekel ali mislil, da jc na sliki v prejšnji številki Kamniškega občana naselje ZDUSA, je imel prav. Slikan jc bil sicer samo severovzhodni del naselja, ki pa sc razprostira tudi na zahodni strani ceste, prav do ježe nad Kamniško Bistrico. Čeprav šteje danes samo nekaj deset hiš, se ta kraj prvič omenja že leta 1309. Graščino na Zduši je leta 1608 povečal in prenovil A. Isscnha-usen, od leta 1924 pa jc v lasti družine Rebolj. Z Zdušc sta bila doma tudi politik Anton Sušnik in pesnik Blaž Sušnik. Žreb je izmed pravilnih odgovorov izbral dopisnico Ana-marije Cedilnik i/. Strahinja 29 pri Naklem. Knjižno nagrado lahko dvigne v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku. Danes pa sprašujemo, kako se je reklo po domaće kmetiji, okrog katere je zraslo novo naselje v sredini slike. Samo naselje sicer pripada vasi, katere zahodni del je bil v tej rubriki že objavljen. Svoje od- govore, to je domače ime kmetije, ki ima zvezo z določeno vrsto dvoživk, pošljite do 4. aprila letos na naslov Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje VELE. ,Va pot smo se podati izpred hotela na Polževem. Gledališka skupina RUDOLFI in SLASTNI MRLIČ Gledališka skupina ŠCRM Rudolfi je v četretek, 22. marca, pre-mierno uprizorila absurdno dramo SLASTNI MRLIČ slovenskega avtorja Matjaža Zupančiča, letošnjega Grumovega nagrajenca. Dogajanje je postavljeno v čakalnico na železniški postaji, kjer se zberejo različni potniki z isto željo - odpotovati. Vsi nestrpno pričakujejo vlak... V ospredju je eksistencialna stiska sodobnega človeka, ki nikakor ne more osmisliti svojega življenja. Mlada zakonca sta naveličana drug drugega, klošar čaka skrivnostno črno damo, starec je izgubil bitko s časom, preiskovalec išče veliko odkritje, starejši in mlajši krovec nihata med ljubeznijo in sovraštvom, neznanca je strah pred dvojnikom, zato se obesi... Konec se vrača v začetek - iz absurdne situacije ni izhoda. Generalko sije že ogledala selektorka Cankarjevega doma in jo uvrstila med najboljše srednješolske stvaritve, ki se bodo predstavile v začetku maja v Cankarjevem domu. Prva ponovitev predstave bo v soboto, 7. aprila, v avli ŠCRM. Ne zamudite je! ŠPEIA RODE TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV Obveščamo vse laslnike traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bomo tudi v letošnjem letu organizirali tehnične preglede na terenu za omenjena vozila, in sicer po naslednjem razporedu: V TOREK V MOTNIKU od 10. do 12. ure 10. aprila pri gasilnem domu V LAZAH od 13.30 do 17.30 pri kulturnem domu V SREDO V SREDNJI VASI od 10. do 17. ure 11. aprila pri kulturnem domu V ČETRTEK V KOMENDI od 10. do 17. ure 12. aprila pri Kmetijski trgovini V PETEK V PODGORJU od 8. do 19. ure. 13. aprila na Tehničnem centru Za ZAMUDNIKE jc možnost opraviti tehnični pregled traktorjev tudi vsak dan od X. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure na tehničnem centru ( I & CA d.o.o. v Podgorju, 1241 KAMNIK. KER IK LE BREZHIBNO VO/HO VARNO VOZILO. VAS PRIČAKUJEMO!! IIUNK'NI PREGLEDI Podgorje 83/A, Kamnik Cl &. CA d.o.o. Tel. 01/83 12 479 OBLAKI M SO ČEZ NEBO. TAKO TEŽKO. mKO TFmC, SLANICA ZA RAZS0L MESA UČENEC, KI SE UČI »Brani SREDSTVO ZA TOPLJENJE DENARNA ENOTA V ETIOPIJI MESTO V ISTRI. HRVAŠKA SL ELEKTR0-TEH. STROK, (FRANCE) SL. PESNIK GRAFENAUER IVAN CANKAR NEKD VODJA TEDNIKA NA RTV (MARIN) ČRNEC GRADNJA, ZIDANJE PRITOK AZOV. M PRI LUKI EJSK AM PEVKA ČERNE INES FR. FILM IGRALEC (JEAN) IZUMRLI PLAZILCI, PODOB, KROKODILOM NEM. FILOZOF (IMMANUEL) .55» IGRALEC NA ORGLE MESTO NA P0RTIIGAI.SK ZAREZA PRI SODU. ZA ONO V D0GAH ROKODELSTVO HLADNO 0R0ZJE (DVOJINA) ZAVRNITEV K0NTRF POZITIVNO NAELEKTREN DELEC GLINASTI SKRILAVEC. ARGILIT AM III M REŽISER PENN PISNO SPOROČILO PREBIVALEC ANTIČNE BEOCIJE (A0NIJE) EtAJES. KRALJ BRITANIJE MESTO V BOI (.ARIJI VZIKVIK G0ETHEJEVE MATERE ROBERT ZUPAN PISATELJ DUUN &0VB6KA TURISTIČNA PONUDBA TOV OBUTVE w PIHALNI ORKESTER IZ ZAGORJA OLIVIA NEWT0N JUDFŽEV SIN IZ BIBLIJE GOMILA TRAKOV IZ BI AGA ZA TKANJI TEPIH0V NASE OBALNO MESTO PIŠKOT DOBA ŠTIRIH LET PRI ST GRKIH VISOKA VZPETINA VZDEVEK GLASB. IN SKLADATELJA KERSNIKA PRVOTNA BESEDILA. IZVIRNIKI I7RAEI.SKI GENERAL (M0SE) PRVOTNI PREBIVALEC APENIN POLOTOKA VTEPANJE SLADKORJA V RUMENJAK Nf.DA UKRADEN BICIKLIST KRAJ NAPOLEONOVE ZMAGE PRI MOSKVI CAR1IS0 III, GR. PEVKA K0NSTAN T0POUL0U NESKONČNOST, VEČNOST KNJIŽEVNOST PSIČKA V VESOLJU SL. SKLAD. IN DIRIGENT (BOJAN) USL0ČEN STROP PLAČILO ZRAK (LATINSKO) METE0RIT, IZP0DNEBNIK MESTO V GRČIJI NAPRAVA ZA MLETJE ŽITA VEZI. KI POVEZUJEJO MlSlCE IN KOSTI IZŽAREVANJE SEVANJE KMETIJSKA ZADRUGA VARUJ SE TRA VE je naslov odmevne knjige ameriškega borca proti tolerantnem odnosu do marihuane Gabriela Nahasa Kakorkoli že, poskušali smo malo razkadili to meglo in vsaj z nekaj podatki, ki so na voljo in ki jih posamzene institucije spremljajo, odkrili razmere na tem področju v naši občini. Prav tako pa smo povprašali za mnenje o resnosti pojava drog pri nas zlasti tiste, ki po službeni dolžnosti, ali kako drugače spremljajo problematiko mladih. Najprej smo povprašali komandirja kamniške policijske postaje Jožeta Ivkoviča. Povedal nam jc, da so lani kamniški policisti na območju kamniške in komendske občine zabeležili 26 primerov posredovanja ali uživanja prepoveda-ih drog. V glavnem je šlo za konopljo in marihuano, ki jo kade mladi kol cigarete. Za primerjavo naj povemo, da so kamniški policisti leta 1999 ukrepali v 16 primerih, kar pomeni, da pojav razširjanja drog na našem območju dobiva vse večje razsežnosti. Tudi zaradi tega, ker so pri tem udeleženi vedno novi, predvsem mladi ljudje. Večino primerov uživanja prepovedane droge so policisti izsledili na javnih krajih kot so parkirni prostori, parki, tri primere pa so zabeležili tudi na šolskih plesih. Če bolj podrobno pogledamo ''raje, kjer so se lani najpogosteje Pojavljala mamila, potem vidimo, da sta to v Kamniku Šolska in Kolodvorska ulica ter Moste in Komenda. Tri primeri pa so v policijski kroniki zapisani tudi s koncer-tov v kamniški športni dvorani. Najbolj pogosti so bili primeri uživalnja mamil v petkih in sobotah od 18. do 2. ure. Pri teh dejanjih so bili najpogosteje zaloteni dvajsetlctniki, med njimi pa jc bilo 'udi šest uživalcev med 16 in 18 Ic-V enem primeru so policisti storilca kaznivega dejanja tudi pridržali in opravili hišno preiskavo. Kot pravi Jože Ivkovič, so policisti pri odkrivanju kaznivih dejanj v zvezi z. mamili ne ukvarja-J0 zgolj 7. represivnimi ukrepi, pač Pa Posvečajo določeno pozornost Judi preventivim dejavnostim. Ta-, 0 v°djc policijskih okolišev po-Jjg Pridobivanja različnih informa-J v zvezi pojavi mamil na predavanjih šolsko mladino opozarja-ohri? ncvarnos,i- ki JO v različnih »kali ogrožajo. Poostrili so tu-b. nahdzor na različnih javnih za-' ah, kjer sc najpogosteje pojav-ost°iraZni razPećeva5či mamil. Po-'ri" Pa so tudi odkrivanje voz-" ,,(>v moiornih vozil, ki vozijo lou vphvom različnih drog. Take /Potijo na odvzem in kontrolo Krv' v zdravstveni dom. Zadnje čase je tudi pri nas precej različnih mnenj, ali zasvojenost z mamili postaja problem tudi v naši občini. Na eni strani slišimo tiste, ki menijo, da pri nas mamila (še) niso težava. »Kaj pa, če kakšen mule pokadi malo trave, saj smo včasih tudi mi kadili srobot« in da z.ato ne bi kazalo biti plat zvona. Drugi pa spet menijo, da lovke zasvojenosti z mamili vse bolj segajo tudi k nam in da v tem pogledu nismo več nobena bela lisa na slovenskem zemljevidu. Naš odnos do mamil je zgovorno pokazala tudi otvoritev novembrske razstave »Droge? Ne, hvala« s Koroškega v kamniškem razstavišču Veronika, ki se je je udeležilo le nekaj ljudi, med njimi samo par mladih. Ob tem pa je bilo slišati tudi pomisleke, da s takimi prikazi mamil lahko zbudimo med mladimi še več zanimanja zanje, da torej dosežemo nasprotni učinek, kot ga želimo. Postavlja se torej vprašanje, kaj nam je storiti, da bi vsaj zavrli prodor tega zla — ali pa naj še najprej tiščimo glavo v pesek... skem centru Rudolfa Maistra. Da se pojavi uživanja »trave« širijo, kaže tudi podatek, da so samo v letošnjem januarju policisti registrirali tri kazniva dejanja in sedem prekrškov povezanih z. mamili. Nedavno so v Novem trgu zalotili več 16-in 17- letnic, ki so s kajenjem trave vstopale v nevaren in za marsikoga usoden svet mamil. Po podatkih policije se razpečevala mamil iz Ljubljane, Kranja in od drugod vse bolj pogosto pojavljajo tudi v Kamniku in okolici. O tem, kako naša zdravstvena služba spremlja pojave mamil na našem območju, smo povprašali tudi dr. Vladi-mirja Breznika direktorja kamniškega zdravstvenega doma. Povedal je, da v zdravstvenem domu nimajo nobenega pregleda na tem področju, saj z rezultati preiskav krvi, ki jo na predlog policije odvzamejo voznikom, ki so domnevno vozili pod vplivom mamil, niso seznanjeni. Odvzeto kri pošljejo v Ljubljano na inštitut za sodno medicino, o rezultatih preiskav pa je obveščena policija. Povedal jc še, da jc naloga zdravstvene službe predvsem delovati preventivno, z opozarjanjem na nevarnosti drog in z zdravstvenim izobraževanjem mladih. Več o tem nam je povedala višja medicinska sestra v Zdravstvenem domu Kamnik, Milena Cerar, ki v okviru šolskega dispanzerja skrbi za zdravstveno vzgojo na šolah. »Res jc, da odrasli o problematiki drog vemo premalo, ali pa nočemo vedeti vse dotlej, dokler se te ne pojavijo v domači hiši«. Po njenem mnenju večina ljudi premalo ve, kako prepoznati uporabo drog pri mladostniku. »Namesto, da bi se čimprej soočili s problemom, ga raje odrivamo iz življenja in odklanjamo vse, kar jc karkoli povezano z drogami. Dokaz za to je tudi odklanjanje komun za zdravljenje narkomanov pri nas. Ali so v Sloveniji in morda tudi v Kamniku znani podatki o razširjenosti drog? »V mednarodni raziskavi ES-PAD. ki jc bila opravljena v letih 1995 in 1999, jc bila zajeta tudi Slovenija. Na anketo so odgovarjali dijaki prvih letnikov srednjih sol. Po teh podatkih je pri nas najbolj razširjena droga alkohol, saj jc bila v zadnjih 30 dneh pred anketo opitih pelina anketirancev, leta 1999 pa jc bil delež opitih srednješolcev še večji. Od prepovedanih drog so največkrat zabeležili kajenje marihuane ali hašiša, leta 1995 jc v Sloveniji kadilo marihuano 6% anketiranih. Zaskrbljujoč je zlasti podatek, da se je v zadnjih letih začetek uživanja mamil pomaknil v zgodnja mladostna leta, (okrog II leta), rta kar očitno opozarja omenjena mednarodna raziskava. Značilno je tudi, da po podatkih iz leta 1999 vse bolj raste tudi delež tolerantnih do drog,« pravi Milena Cerar. Kakšne naj bi bile po vašem mnenju učinkovite oblike osvešča-nja mladih o nevarnostih, ki jih povzroča zasvojenost z različnimi vrstami mamil? »Ker mlade droge zelo zanimajo, jim lahko govorjenje o drogah vzbudi večje zanimanje znanje in tako doseže nasprotni učinek, kol si ga želimo. Zato bi bilo treba mlade opozoriti predvsem na zdravju škodljive posledice uživanja mamil in pri leni opozoriti tudi na privlačne učinke drog. Mladini bi najbolj koristili odkriti medsebojni pogovori, saj mladi najbolj verjamejo svojim vrstnikom.« Kakšno vlogo v procesu osvešča-nja mladih lahko opravijo starši? »Menim, da bi bilo treba več storiti za seznanjanje staršev in vzgojiteljev s tem, kako usmerjati otroke v zaposlitev v prostem času, kako otroku krepili zdravo samozavest že od rojstva naprej, kako otroka vzgojiti, v trdno osebnost in podobno.« Svoj pogled na problemtiko mamil med mladimi nam je predstavila tudi Veronika Matjašič Količnik, d:rektorica srednješolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik. »Že nekaj let opažam, da v Kamniku narašča uživanje mamil med mladimi, uživanje alkohola pa primerno upada, saj so mladi dobili primeren nadomestek - drogo. V naši šoli se zavedamo, da je narkomanija nacionalni problem, ki se mu ne morejo izogniti in da naredimo premalo, da bi ga nadzorovali in zmanjševali.« Na kakšen način se na vaši šoli lotevate tega perečega problema? »Pred to težavo si na šoli ne zatiskamo oči, nasprotno, veliko vlagamo v iskanje ustrezne preventive, ki bi pripeljala do vidnih premikov. Tako vabimo priznane slovenske strokovnjake s področja toksimanij, ki predavajo dijakom, profesorjem in staršem, z anonimnimi anketami med dijaki posku- šamo posneti dejansko stanje uživanja drog med mladimi, organiziramo pogovore o tej temi na razrednih urah, sodelujemo z institucijami, pristojnimi za to problematiko in podobno. Svetovalna služba po svojih močeh (namreč ni specializirana za reševanje problemov toksimanij med mladimi!) poskuš;i odkrivati in svetovali mladostnikom, ki so zaradi takšnih ali drugačnih težav posegli po mamilih in jih napotiti v ustrezne ustanove, ki se strokovno ukvarjajo s tem problemom. Zavedati se moramo, da so mesta, kjer jc koncentracija mladih velika, to so šole in lokalni pravi raj za preprodajalce. V Kamniku šole nimajo tehničnega ali fizičnega nadzora nad šolskim območjem, da bi lahko hitreje odkrivala preprodajo«. Ali po vašem mnenju družina za- Starši me ne razumejo (Hvala Bogu!) Lifeline Fotology 1995 dovojujoče opravlja svojo funkcijo pri vzgoji otrok oziroma pri opozarjanju na nevarnosti uživanja drog? »Opažamo, da mamila vse bolj pronicajo med mlajše od 15 let, torej med osnovnošolce, kar je zaskrbljujoče. Takrat se vprašamo, kje so starši: Prva preventiva se prične prav v družini. V zgodnji fazi dozorevanja pomembno vlogo odigra prav družina, ki lahko svojega otroka usmeri v zdravo dozorevanje in iskanje njegove identitete. Otroci sicer v tem obdobju apriori odklanjajo vse, kar predstavlja svet odraslih, vendar so le starši tisti, ki lahko to odklanjanje blažijo in usmerjajo otroka v njegovem odraščanju. Če to zamudijo, otrok išče svojo identiteto zunaj družine, kar pa je lahko včasih usodno in zabrede v težave, ki jih lahko blaži tudi z drogami. Žal pa današnji časi družinam niso naklonjeni, saj vemo, da se stiki znotraj družine ne vzpostavljajo tako kot bi se morali, ker so starši prezaposleni, otroci pa prepuščeni sami sebi. Ko pride tak otrok v srednjo šolo, je delno že izoblikovana osebnost. Šola brez sodelovanja staršev težko vpliva nanj, lahko le delno korigira njegovo vedenje, spremeniti pa ga ne more. Preden otrok vstopi v srednjo šolo, bi morala poleg preventive v družini (ozaveš-čanje staršev!), vzporedno potekati preventiva tudi v osnovnih šolah in morda celo v vrtcih. Dijaki povedo, da v osnovnih veliko slišijo o škodljivosti kajenja, o zasvojenosti z mamili in alkoholizmu pa malo, oziroma nič.« Kaj pa kot šola pogrešate oziroma pričakujete od lokalne skupnosti na področje reševanja problematike zasvojenosti z drogami? »Predvsem sistematično in koordiniramo preventivo na področju toksimanij. Sedaj vsaka šola rešuje problem posamično, po načelu znajdi se. I^ihko mirno za-tisne oči in reče, česar ne vidim, tega ni, ali pa se je pripravljena donkihotovsko spoprijeti s problemom. V tem šolskem letu se je celo na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport nekaj premaknilo, saj so ustanovili Nacionalni svet za zdrav način življenje. V tem svetu ima tudi naša šola svojega koordinatorja. Svet se med drugim zavzema za nastavitev svetovalca specialista v vsako šolo, ki bi se ukvarjal izključno samo s problematiko zasvojenosti z drogami. Naj še dodam: zazrimo se v realnost, ne skrivajmo se za izgov-rom, da narkomanije v Kamniku ni, ne postanimo drugi Kranj, Ljubljana ali Piran. Će se sliši, da sta v Kamniku registrirana samo dva narkomana, je z našim regis-tratorjem in govoricami nekaj zelo narobe...« (prihodnjič dalje) FRANC SVETELJ Kot '".jejo tudi s Pravi Ivkovič. dobro sodc- šolah. s socialnimi delavci na sc posebej na srednješol- Nekaj sodobnih načel za delo z mladimi Mladi že nekaj časa stopajo v središče družbenega in političnega zanimanja. Zaskrbljenost, ki je povezana z mladimi, zadeva njihovo nemotiviranost in njihove vse bolj pogubne strategije preživljanja vsakdanjega življenja. V strokovnih krogih je ta problematika prisotna že vsaj kakšno desetletje, v političnih krogih se prebuja zadnjih nekaj let. V Sloveniji se je tematika mladinske problematike razširila prek ekscesnih dogajanj: ob nasilju mladih do živali, ob nasilju mladih v urbanih središčih do ljudi, ob neustavljivem razraščanju zasvojenosti s trdimi drogami in ob zniževanju starosti, ko že otroci uživajo droge Tudi v Kamniku. Kaj o nemotivirani mladini menijo strokovnjaki? Z družbenimi spremembami, ki se v svetu dogajajo zadnjih deset in nekaj Ivi, in katerih vjMvi so posegli tudi na uravnavanje našega vsakdanjega življenja, seje nujno spremenila tudi kultura življenja mladih. Spre memb v vsakdanjem življenju niti ne znamo prav doumeti; zaznavamo le, da imamo manj časa, da so se razmere na področju izobraževanja in zaposlovanja zaostrile, da je generacija srednjih let v nenehnem stresu, da so vsakdanji pogovori vedno bolj prežeti z občutjem splošne negotovosti in strahu pred doslej neznanimi katastrofami. Sociologi so čas, ki ga živimo, poimenovali kot družbo tveganja. Družba tveganja jepovzročila tudi bistvene spremembe v življenju mladih. Naštejmo le nekaj ključnih negotovosti, s katerimi tudi odraščajočim v Sloveniji niprizanešeno. Prva sprememba posega že.'na predmetno stop-njo osnovnega šolanja, kjer postanejo ocene odločilni pogoj za nadaljevanje šolanja po osnovni šoli. Sledi izbira poklica v času, ki pomeni šele začetek osebnostnega razvoja, ko v starosti še ne petnajst let večina odraščajočih niti približno ni sposobna jasno predvideti svoje življenjske poti, Vpis na srednjo šolo je za več kot polovico mladih prvo bridko spoznanje, da šolanja ne bodo mogli nadaljevati v skladu s svojimi željami. Sledi šolanje, ki zahteva vse več časa in kjer jih v vsaki generaciji izpade vsaj 20%. Poti do pridobivanja poklica so zelo različne - najbolj uspešni so gimnazijci, najmanj tisti na krajših programih. In gimnazije bodo še bolj zapiralesvcija vrata, druge šole postajajo vse bolj »manjvredne*. Svet zaposlovanja prikazujemo s še bolj krutimi opisi. Ob brezposelnosti in negotovosti z zaposlovanjem ni prav nobenega zagotovila, da bo nekdo z doseženim poklicem (če že dobi službo) svoj poklic tudi resnično opravljal. V svetu dela se dogajajo spremembe, ki terjajo od delavcev vedno nove prekvalifikacije. To je končna negotovost sveta dela in sveta, od katerega je temeljno odvisna naša materialna eksistenca. Zveni skoraj protislovno: tisti, ki imajo možnost daljše izbire svoje poti v življenju, kažejo tudi več motiviranosti, da vztrajajo na izbrani poti. Tistim z najmanj perspektivami tudi kmalu zmanjka motivacije, kije temeljni pogoj za učenje in delo. Vsaka od opisanih postaj je točka tveganja, kjer se lahko kaj zalomi in usodno vpliva na perspektivo neke osebne usode. Opisane podobe sodobnega družbenega delovanja posredujemo mladim na vsakem koraku. Tudi če se jih ne zavedajo in jih ne razumejo, se zavedajo splošne brezperspektivne naravnanosti sodobnega časa. Mladi s tem izgubljajo bistvene opore, zaradi cesarje njihov pogled na prihodnost še bolj negotov. Mimo naštetega pa je svet odraščanja z vsem notranjim psihičnim dogajanjem negotov še na neki drugi ravni. Psihično doživljanje je seveda mladim na prvem mestu, tu se dogaja izgradnja identitete, tu nastajajo bistvene izkušnje, ki bodo nekoga zaznamovale in vodile strategijo nekega življenja za zelo dolgo obdobje. - Tudi v Kamniku. In kako se odzivajo mladi? Mladi živijo zlasti energijo svojega časa. Zavedajo se pravice do uživanja. In mladi imajo svoje potrebe - zlasti potrebe mimo onih, ki jim jih predpisujejo »od zgoraj; iz sveta odraslih in jim jih servirajo kol dobronamerne ter edino pomembne: v šoli, razni moralični svetovalci, starši, politični in drugi interesni programi Imajo preproste potrebe »od spodaj«, iz svojega sveta: po zabavi, po druženju, po preizkušanju tega sveta, po iskanju svojega prostora v tem svetu, po iskanju smisla, po učenju za življenje. Vendar v vsakdanjem življenju mladih ni opaziti radoživosti, ni večak-tivizma in množičnega druženja, kije zaznamoval mentaliteta mladih dvajset in več let nazaj. Mentaliteti) mladih danes označuje splošna nemo tiviranost za vsako obliko družbenega angažiranja, apatija in odklanjanje vsega, kar jim je ponujeno na ravni javnih ustanov in državnih programov. Mladi povečini doma ne najdejo pričakovane pomoči in podpore. Nekaj klasične oblike interesnega angažiranja mladih povečini živo- tarijo in s težavo sestavljajo nujno fxttrebno članstvo. Obstaja kup orga nizacij ali društev ali javnih ponudb, ki se razglašajo za mladini name njene, vendar pošteni vodje vedo povedati, da mladi ponujenih uslug ne koristijo. Tudi mladi, ki jim grozi, da zaidejo v težave, ne iščejo pomoči pri star ših (ker so največkrat nemočni), svetovalcih na šoli (ker so del šolskega sistema), ne pri. svetovalcih na centrih za socialno delo (ker so del državne ga sistema in jim ne zaupajo), ne pri svetovalcih urada za delo (ker nočejo bili v evidenci), ne pri drugih organizacijah, ki jionujajo svojo pomot In v težave zaidejo slej ko prej. Kulturni obrazci iz sveta zabavnega življenja mladih pa so naravnost pogubni. Kaditi travo, sntfati speed, vzeti extasy je ekvivalent lega. kar je včasih j)omenilo popitipivo in pokaditi cigareto. Užitek in tveganje ita si podala roko. Ne bomo dodatno razglabljali o uničevalnih učinkih drog. ojiogubi za generacijo mladih in pogubi za perspektivo družbe. - Tudi v Kamniku. Kako ukrepati? Dejavniki, ki določajo način življenja mladih so preveč zapleteni, da hi se z mladimi lahko ukvarjali kol s postransko dejavnost/o, tako malo iz veselja, malo ljubiteljsko in s sredstvi, kijih lahko vsaka lokalna skupnost uvrsti med nepredvidene ( -nepomembne) izdatke V svetu so že zdavnaj spoznali, da s krepitvijo obstoječih profesionalnih služb v ustanovah, s tematskimi razstavami, posveti, okroglimi mizami, javnimi tribunami... samo ponavljamo vrtenje v začaranem krogu neznank in ob tlačenju glave v pesek priznavamo svojo nesposobnost, da bi se s problematiko učinkovito spoprijeli. Dejstvo je, da družba komunicira z mladimi ali na način vsesplošnega obsojanja, da so zasvojenci, moralno pokvarjeni, nasilni in delomrzni ali pa jim ponujamo nesprejemljive rešitve. Reševanje Jjroblema »od zgoraj« in izjjisarn ne vodi k us/iehu! Mladi so heterogena populacija, zato se bomo osredotočili na obdobje, kije trenutno najbidj zapostavljeno in hkrati najbolj rizično. To so mladi med 15. in 19. letom. Dejstvo je, da je mlade potrebno motivirali, da jih je potrebno zaposliti, da je potrebno premagati uničevalske učinke preda Janja ugodju z alternativno ponudbo. Mladi potrebujejo oporo izkušenih, potrebujejo jasne smernice v svojem razvoju in jasno zavedanje realnosti sedanje družbene urejenosti. Predvsem pa potrebujejo možnost in pros lor, kjer se bodo lahko izkazali Torej zaupanje. Ne govorimo o specializiranih programih za posebne motnje in težave mladih, govorimo o akciji, ki bo vplivala na kulturo in kvalitetopreživljanja'proslega časa mlu dih nasploh. Delo z mladimi zahteva visoko strokovno usposobljenost, mullidiscijili-namo izkušene iti specializirane strokovnjake, visoko kvaliteto ponudbe in zlasti veliko potrpežljivosti, torej časa. Pri tem so se kot najboljperspektivni in uspešni pokazali neformalni pristopi ■ torej delo na neodvisnem terenu in brez interesov ustanov v ozadju, ki izhaja izključno iz poznavanja dinamike mladih, ki upošteva njihove spet ifične značilnosti in jim ob podpori strokovnjaka za mladinsko delo lahko ponudi nove možnosti- loje delo, ki upošteva potrebe mladih »odš/jodaj« in mlade motivira za ponovno družbeno občutljivost, za zavedanje odgovornosti pri načrtovanju svojega življenja, motivira jih za dolgoročne cilje. Neformalno delo z mladimi je osrednji metodk nipristop vseh j/olitik mladinskega dela v dr zavali, ki se prištevajo med razvitejši: Tudi mednarodni skladi, kipodpi rajo mladinske programe, dajejo 'prednost neformalnim pristopom. Pri nas so le usmeritve zapisane v nacionalni program dolgoročne mladin ske politike, ki ga izvaja Urad RS za mladino. Podrobnejša predstavitev metodike in oblik neformalnega dela z mladimi bi zahtevala posebno serijo člankov. Predstavil sem le ozadje, ki bi lahko pomagalo za začetek razmišljanja o strategiji mladinskega dela v neki lokalni skupnosti. Vsekakor gre lako za strokovno kot za politično vprašanje. K sreči imamo domače strokovnjake, ki so sposobni usposobi ti kvalitetne mladinske delavce za neformalno delo z mladimi. Bolj vjirai Ijivaje stopnja zavedanja odgovornih politikov, ki hi naj zagotovili prostor in zagonska sredstva. Tu gre za modrasi m odgovornost do prlhodnos ti ki seje v nekaterih občinah že zavedajo. In v tej smeri ludi ukrejmjo. -Tudi v Kamniku? ALBERT MRGOLE Pripis: Avtor zapisa je univ. dipl, jisih. in dr soc. kult., ki ima dolgoletne izkušnje pri delu z nemotivirano mladino in je eden redkih strokovnjakov, ki na tem fmdročju delujejo v praksi. Sodeloval je /jri razvoju neformalnih programov za osipnike. Zadnja leta sodeluje j>ri projektu izobraževanja za mladinske animatorje v lokalnih skupnnostih, samostojno pa vodi projekt neformalnega dela z mladimi v lokalnih mladinskih klubih, za kale rega v slovenskih občinah vse bolj narašča zanimanje Podrobnejše infor macije o neformalnem delu z mladimi je pripravljen posredovati tudi osebno ali po tel. (041) 265 332. i -_i__:_.__ s 12 28. marca 2001 KRONIKA - ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Iz februarske črne kronike V barutano po smodnik... Čedalje večje število tovornjakov, naloženih z najrazličnejšimi tudi za okolje nevarnimi snovmi, ki vozijo skozi Tuhinjsko dolino, predstavlja potencialno nevarnost za varstvo okolja te naše doslej še kar dobro obvarovane doline, v kateri naj bi razvijali tudi zdraviliški turizem. Zadnji tak primer ogrožanja so kamniški policisti zabeležili na Kozjaku letos 1. februarja, ko je iz cisterne, naložene na tovornjaku, izteklo okrog 1000 litrov motornega olja. Odpovedal je ventil na cisterni. K sreči so še pravočasno posredovali kamniški gasilci, ki so v največji možni meri olje počistili. Doslej še ne-ugotovljeno naključje je 2. februarja pripeljalo do požara v zaklonišču civilne zaščite na Zikovi ulici, a so ga pravočasno pogasili kamniški gasilci. 11. februarja so kamniški gorski reševalci pomagali planincu, ki se je zaplezal v severni steni Kogla. V akciji je sodeloval tudi policijski helikopter. Tudi meseca februarja se je na našem območju zgodilo kar precej prometnih nesreč. Omenimo naj le nekaj najbolj značilnih. 4. februarja je zaradi izsiljevanja prednosti v Lazah v Tuhinju mopedist trčil v nasproti vozeči avtomobil. 5. februarja je voznik zaradi vinjenosti in prevelike hitrosti na Mengeškem polju trčil v dva spredaj vozeča avtomobila, pri tem sta bili dve osebi telesno poškodovani, gmotna škoda pa je bila ocenjena na pol milijona SIT. 14. februarja je voznica v Črni zaradi prehitre vožnje zapeljala na nasprotni vozni pas in trčila v nasproti vozeči avto. Nastala je le materialna škoda v znesku okrog 600.000 SIT. S hudo telesno poškodbo pa se je 17. februarja končala prometna nesreča na Vrhpolju. Poškodovan je bil voznik osebnega avtomobila, ki je čakal na vozišču, da bo lahko zavil v levo, pri tem pa je v njegov zadnji del avtomobila trčil drug voznik, ki ni upošteval varnostne razdalje. 23. februarja je bil za avto-mobiliste na območju Kamnika nesrečen dan, saj se je tega dne zgodilo kar nekaj prometnih nesreč in sicer na Duplici na križišču Ljubljanske pri odcepu proti HIP-u, na Ljubljanski na križišču pri Svitu, na Sutni pri Metalki, na rondoju v Podgorju in na Vrhpolju. Med vzroki nesreč so policisti našteli nepravilno prehitevanje, prekratko varnostno razdaljo, nepravilno prečkanje vozišča in v dveh primerih neprilagojeno hitrost. Dan kasneje, 24. februarja, pa so šestim nesrečam botrovale letos sicer redke zimske vozne razmere. Tega dne je namreč snežilo. Zaradi prevelike hitrosti in vinjenosti se je zgodila nesreča na Šutni pri Ideji, kjer je voznika zaneslo na nasprotni vozni pas. Dvakrat pa je počilo na semaforiziranem križišču pri Srednji šoli Rudolfa Maistra, kjer je šlo za izsiljevanje prednosti in vinjenosti, ostalim nesrečam na Maistrovi, na Markovem in na Vrhpolju pa so botrovale prekratka varnostna razdalja, prevelika hitrost in vožnja preblizu desnega roba vozišča. Med kaznivimi dejanji naj omenimo poškodovanje avtobusa pri garažah Kambusa, kjer so 8. februarja neznanci razbili slekla na avtobusu in povzročili za 200 tisočakov škode. 12. februarja je neznanec vlomil v osnovno šolo Toma Brejca in slalilii V februarju so se pročili: - VERBIČ MIHA. Vrhpolje pri Kamniku 107, informatik, star 27 let in STEKLASA NATALIJA. Kamnika, Parmova ul. 15, pomočnik vodje marketinga, stara 25 let - ŠTELE MARJAN, Gora pri Komendi 1, sam. kom. referent, star 39 let m ČUK BARBARA, Kamnik Steletova c. II, prod. teh, referent, stara 24 let V februarju so umrli: - HABJAN1Č VINCENC, Šmarca. Pibernikova c, 33, upok., star 67 let - ŠINKOVEC MILAN, Komenda, Zajčeva c. 29, čevljar, star 60 let - JUHANT MARIJA, Mlaka 25. upok., stara 86 let - JUHANT FRANČIŠKA, roj. Urbanček, Gmajnica 24, upok., stara 88 let - BROJAN MARIJA, roj. Zebovec, Šmarca, Jeranova ul. 11, upok., stara 83 let - MATJAN APOLONIJA, roj. Tomec, Markovo 3, upok., stara 87 let - KOTNIK MATIJA, Vrhpolje pri Kamniku 154, študent, star 21 let - BONCELJ MARKO, Vrhpolje pri Kamniku 206, star 19 let - HRIBOVŠEK PAVLA, roj. Kristan, Motnik 10, upok., stara 94 let - LAPORNIK JOŽE, Homec, Bolkova ul. 51. upok., star 72 let VRHUNSKI KOTLI NA DRVA - NALAGANJE SAMO ENKRAT DO DVAKRAT NA DAN - ZA POLOVICO MANJŠA PORABA DRV - REGULACIJA TEMPERATURE PRI KURILNEM OUU Ogled in informacije od 8h - 19h Pri nas dobite vse za: - plinsko ogrevanje - sončne kolektorje, toplotne črpalke - sončne celice za pridobivanje elektrike Kon Tiki Šolar SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljanska 21 /K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 01/8310-380 http://www.kontiki-solar.si ukradel videorekorder Toshiba in digitalni voltmeter. 18. februarja so neznanci vlomili v skladišče razstreliva v KIKu in ga nekaj odnesli s seboj. Torej tudi nekoč tako zavarovana »barutana« danes ni več varna pred zlikovci. 22. februarja je v državnem gozdu v Komendi nekdo posekal in odpeljal 30 m' lesa. Istega dne je z dvorišča in skladišča ŽURBI TEAM neznani storilec odpeljal dvoje koles z motorjem: Hon-do belordeče barve in Yamaho belo vijolične barve, s seboj pa je odpeljal tudi bencinski agregat Honda, 6,5 kW. 22. februarja so policisti mladeniču v bližini SCŠRM zasegli posušeno rastlino, za katero sumijo, da je prepovedana droga. Da so med nami še poštenjaki, pa kaže primer iz Podgorja, kjer je 20. februarja pošteni najditelj našel denarnico z okrog sto tisočaki in naslovom lastnika. Odnesel jo je na Policijsko postajo. Poštenjak je prejel ustrezno nagrado. Tudi nekaj razgrajačev so evidentirali naši policisti, no saj jc bil ta mesec vendar pust. V Mekinjah sta se dva brata tako stepla, da so morali posredovati policisti. Druga dva brata pa sta z združenimi močmi pretepla sprehajalca z dekletom na Kovinarski cesti. Vsi bratje se bodo srečali s sodnico za prekrške. 18. februarja jc gost v gostinskem lokalu na Ljubljanski cesti s pepelnikom udaril po glavi drugega gosta in ga poškodoval. Nato je pobegnil, vendar so ga izsledili v Ljubljani pri Bavarskem dvoru. Svojevrstno zamenjavo avtomobilov si je dan pred pustom privoščil Komcndčan, ki je z drugim Komcndčanom zamenjal avto BMW za Golfa istega letnika. Vendar je čez nekaj dni pravi lastnik BMWja prišel po svoje vozilo. Tako je drugi Komcndčan ostal brez vozila, zato je odšel na policijo in goljufijo prijavil. (Is) ALI VESTE KAJ JE »ENSVET«? Ensvet je skrajšanka za projekt energetsko svetovanje, ki ga vodi in s pomočjo občin financira Ministrstvo RS za gospodarske dejavnosti prek svoje Agencije za učinkovito rabo energije (A URE), izvaja j)a Gradbeni inštitut ZRMK Ljubljana. Ker se je jx>kazalo, da veliko občanov še ne ve za ENSVET, najj)rej kratka predstavitev. Gre za brezplačno energetsko svetovanje strokovno usposobljenih svetovalcev občanom. V ta namen je v Sloveniji vzpostavljena mreža 24 energetskih svetovalnih pisarn (ESP) in 9 njihovih iz-postav. Ena od ESP je tudi v Kamniku, v Domžalah ])a ima iZpOStaVO. Lokacijsko do-muje v Turistično informacijskem centru (TIC), v objektu zratien kamniške tržnice. Naslon jc: ESP Kamnik, Tomšičeva 23, J241 Kamnik, tel. 8, i I 81-91. Svetovanja so vsak torek od 17. do 20. ure. Zaradi razpo redilv e pripo ro ča m o, da se predhodno prijavile na navedeno tel. številko, vsak dan od 9. do 13. ure. In komu so namenjena svetovanja? Vsem, ki gradile, obnavljate alij>a le razmišljate, kako bi rešili kakršenkoli energetski problem vaše hiše ali stanovanja. Energija, ki jo danes občani največ porabimo (ogrevanje, motorizaci-fa), izhaja iz l. i. neobnovljivih virov. Ni zastonj, nasprotno, z zmanjševanjem zalog fosilnih goriv (surova nafta, zemeljski plin) postaja vse dražja in iz dneva vdan nas bolj udarja po denarnici. Zalo je še kako pomembno, da jo varčno in učinkovito rabimo in je ne razmetavamo po nepotrebnem. 'To pa lahko /> Planinci, preberite! t Članarina, cene prenočevanja in prehrane v gorskih kočah, članske ugodnosti in reprociteta v tujini Ker jc v kamniški občni več kot 2000 članic in članov, mnogi pa se pripravljajo na včlanitev, v Planinskem društvu Kamnik želimo opozoriti na nekatere posebnosti pred začetkom poletne oziroma sezone obiskov v gorah. Članarina je letos razvrščena v 8 različnih kategorij, o čemer smo že pisali. Vsakdo, ki plača članarino, prejme: znamkico ustrezne kategorije, zgibanko PZS Vsebina članarine in članske ugodnosti za leto 2001 in znamkico - reciprociteta, ki jo bodo planinci potrebovali v tujini. Popusti za prenočevanje v planinskih kočah Polno ceno plačajo vsi nečlani, 30% popust imajo v sohah in na skupnih ležiščih vsi člani PZS z veljavno izkaznico in člani planinskih organizacij včlanjenih v UIAA, s katerimi ima PZS sklenjen sporazum o reciprociteti. Te so: SAC - Švicarski alpski klub, DAV - Nemška planinska zveza, OeAV - Avstrijska planinska zveza, CAF - Francoski alpski klub, C Al - Italijanski alpski klub, FEDME - Španski planinski klub. AVS - Južno Tirolska planinska zveza, LAVLicchtcnsteinska planinska zveza, PZS - Planinska zveza Slovenije, AAC Basel, AAC Bcm, AAC Geneva, AAC ZOrich, CAB/BAC Belgijski alpski klub, GAL - Luxemburg, NKBV - Nizozemski kraljevi gorski klub. 40% popust, ki velja le na skupnih ležiščih imajo mladi planinci, alpinisti, vsi vodniki PZS (MV, PLV in GV) in mentorji planinske vzgoje, člani GRS, GS in markacisti. do brezplačnega prenočišča so upravičeni - reševalci in markacisti na akciji. Opozorilo Planinci, ki potujejo v tujegorja, morajo imeti s seboj znamkico »reciprociteta«, ki so jo prejeli ob plačilu članarine, sicer ne bodo mogli koristiti popustov pri nočninah v prej navedenih državah. Cene osnovne prehrane in napitkov Po predlogu Gospodarske komisije PZS bodo cene teh uslug v planinskih kočah ostale na ravni preteklega leta oziroma se* lahko povečajo le od 10 do 15%. To velja tudi za obe koči na Kamniškem in Kokrskcm sedlu. Popustov pri hrani in pijači ni. Ostali popusti. Planinsko društvo lahko daje določene popuste družinam, vodnikom PZS in posameznim skupinam, po dogovoru. Vse druge informacije je možno dobiti na Planinskem društvu Kamnik. STANE SIMŠIČ veliki meri dosežemo z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, ujx>rabo sodobnih ogrevalnih naj>rav in motornih vozil ter j)ravilnim načinom koriščenja. Zelo perspektivna je tudi možnost nadomeščanja energije iz neobnovljivih virov z energijo iz obnovljivih (drva oz. biomasa, sončni koleklorji, toplotne črjtalke, pasivno sončno ogrevanje). Taje/io nekaterih načinih jmdobivanja toliko cenejša, da se nam investicija v najirave relativno hitro izplača. Z navedenim \>a ne le varčujemo z energijo, v veliki meri prispevamo tudi k varovanju okolja, ki postaja za osveščenega Zemljana poleg j>reživelja prioritetna skrb. Energetski svetovalci vam lahko strokovno jx>magamo pri vaših težavah in načrtih na omenjenem jiodročju. Usposobljeni smo za kakovostno informacijsko pomoč iz širokega sj>ektra energetskega svetovanja za občane. Nikoli ni j>rej)ozno, tudi če ste hišo že zgradili in v njej živite, stanovanje že kupili in opremili, pa vas j pestijo kakršnikoli problemi iz sjx>daj navedenih vsebin, vam obisk v ESI'lahko le koristi. Brezplačni nasveti vam bodo nemalokrat privarčevali denar in izboljšali bivalne razmere, s tem f>a povečali zadovoljstvo in ugodje bivanja. Vsebine svetovanja: - toplotna izolacija zgradb ali prostorov, jrrihranki, materiali, napake, posledice (npr. plesen), energetsko stanje in ener getska sanacija zgradb, izbira ustreznih načinov, materialov oz. sistemov, - izbira ustreznih oken in zasteklitve, lest te nje, pravilno prezračevanje, prihranki, - izbira ogrevalnega siste- ma in ogrevalne najirave, dimnika, energenta (goriva) in fmhranki, - regulacija ogrevalnih sistemov, jmhranki, nafiake, -zamenjava starih ogrevalnih napirav, zmanjšanje porabe goriva in onesnaževanja, - viri energije, {perspektive (obnovljivi viri) ter varovanje okolja, - energenti in njihove trenutne ceheSIT/k.Wh, vodenje energ. knjigovodstva, - pri[)rava tople sanitarne vode, varčevanje z vodo, poraba deževnice, - varčna in učinkovita raba električne energije, tarifni sistem, - varčni gospodinjski aparati ter njihova pravilna uj><> raba, - možnosti državnih subvencij fm izvajanju ukrepoU učinkovite rabe energije, vsa ostala vprašanja, kise nanašajo na URE. (>b obisku v ESP prinesite s seboj čimveč dokumentacije o problemu, ki vas teži, objektu in napravah, nj)r. gradbeni projekt, podatke o vgrajenih ali predvidenih materi alih, o kotlu za centralno ogrevanje, o povprečni letni, potabi kurilnega olja, ipd. Nasvet bo tako lahko konkretnejši. Si '< iovalec potrebuje/x >-dalke, kijih občani običajno ne jmznale ali ne veste na pamet. Po razgovoru z njim in evidentiranju podatkov vam bomo poslali domov poročilo s kratkim povzetkom problema in razgovora ter nasveti. V ESP pa si boste lahko ogle dali ludi razjndožlfivo stro kovno literaturo ter dobili informacijski list AURE s tematiko, ki zadeva vaš problem. Ta vam bo zagotovo razširil obzorje in razjasnil marsikatero nejasnost ali dilemo. ESP KAMNIK, energetski svetovalec IVO GAŠPERIČ, univ. dipl. inž. strojn. RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 2001 PONEDELJEK, 2. aprila ob 8. uri MOTNIK, pri Flegarju ob 9. uri ŠPITALIČ, pri trgovini ob 10. uri ZG. TUHINJ, pri Kavsarju ob II. uri 1 A/l., pri pošli ob 12. uri ŠMARTNO, pri llvalclii ob 13. m i PSAJNOVICA. pri Pestotniku ob 13.30 uri VEL RAKTTOVEC, pri Žibertu TOREK, 3. aprila ob 8. uri SOTESKA, pri Zlati kaplji ob 9. uri SIJ,A, pri Spruku ob 10. uri SREDNJA VAS, pri Ustanku ob 11. uri VEL. LASNA, pri Zalazniku ob 11.30 VRANJA PEČ, pri šoli ob 12. uri SP. PALOVČE, pri Kladniku ob 12.30 ZG. PALOVČE, pri Rems SREDA, 4. aprila ob 8. uri ŠMAKt A, pri Jermanu ob 9. uri VOLČJI POTOK, pri zbiralnici ob 10. uri TUNJK L, pri Jamovcu ob 11.30 uri GODIĆ, pri Hribarju ČETRTEK, 5. aprila ob 8. uri KRIZ, pri Cubru ob 9. uri KOMENDA, pred KK Komenda 11. uri MOSTE, pri zbiralnici ob 12.30 PODGORJE, pri Rozmanu PETEK, 6. aprila ob 8. uri SP. STRANJE, pri Hromcu ob 9. uri KRI.(iAR.ll VO. pri Prodniku ob 10. uri KRIVĆEVO, pri Jurčku ob 11.30 uri GOZD, pri Mlakarju ob 12.30 uri ČERNIVEC, pri Mejašu SOBOTA, 7. aprila ob 8. uri NEVLJE, pri Novaku ob 9.30.-12. ure KAMNIK, Veterina Kamnik SREDA, 11. aprila - ZAMUDNIKI ob 8. uri MOTNIK ob 9. uri LAZI. ob 9.30 uri SREDNJA VAS ob 10.30 uri KOMENDA ob 11.30 uri ŠMARCA, ob 12. uri KRI CARJI VO ob 12.30.-14. ure KAMNIK Cepljenje psov proti steklini je OBVEZNO za vse pse enkrat letno. Mladi psi morajo bili cepljeni takoj, ko dopolnijo šliri mesece starosti. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kol dvanajst mesecev. lastnik je dolžan prinesli s seboj knjižico o cepljenjih in značko. Cena cepljenja proti steklini za leto 2001 znaša 5500 Sli. VETERINA KAMNIK d. o. o. Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 28. marca 2001 13 Transcendentalna meditacija za boljše počutje, trdnejše zdravje in večjo učinkovitost ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU Te besede nas spomnijo na pomembnost telesnega gibanja. Ob svojem nastanku je rek pomenil »naj bo v zdravem telesu tudi zdrav duh«, nanašal pa se je na tiste starodavne atlete, ki so se posvečali le razvijanju mišic. Poglejmo si rek še kot celoto: duh in telo sta povezana, zato stanje duha vpliva na stanje telesa, hkrati pa je od telesnega zdravja odvisno mentalno delovanje. Odgovornosti, opravki, dolžnosti pritiskajo na nas, v vsakem trenutku mora biti naš odziv pravilen, hiter in hkrati ljubezniv. Nam pa manjka spanca, energije, dobre volje in Za ilustracijo pa le dve izjavi ljudi, ki že dolgo vadijo tehniko transcendentalne meditacije: mag. IZTOK TOMAZIN, dr. med., spec. splošne medicine, gorski reševalec in vrhunski alpinist, publicist, pisatelj in pesnik: »Mnogo zdravstvenih in drugih teiav sodobnikov izvira v izpostavljenosti stresu in nesposobnosti njegovega obvladovanja. Tehnika TM omogoča vsestransko uravnoteženje, obvladovanje stresa in osebni razvoj. Številni so njeni dokazani ugodni učinki - od globoke sprostitve in osredotočenja do povečane ustvarjalnosti in izboljšanju zdravja. Na temelju lastnih izkušenj in prepričljivih raziskovalnih podatkov jo toplo priporočam vsem, ki zase in za svojo okolico želijo storiti čim več dobrega - na telesnem, duševnem, in duhovnem področju.« BARBARA KORUN, profesorica na Gimnaziji Bežigrad, nagrajenka za najboljši pesniški prvenec (1999): »Opazila sem, da mi tehnika TM pri mojem delu izredno pomaga. Z njeno pomočjo se lažje zberem, v stresnih situacijah lažje pravilno odre-agiram, kar je vse posledica notranjega miru, pridobljenega s to tehniko. Opazila sem, da govorim bolj jasno in sistematično, da do ljudi, s katerimi sem v vsakodnevnem stiku, gojim zmeraj večjo empatijo, da jih lažje razumem, spontano bolj čutim z. njimi. Mislim, da je tehnika TM skoraj nepogrešljiva za vse vodstvene in menedžerske kadre, pa tudi za vse tiste, ki v službi delajo pod velikimi obremenitvami.« Društvo mladi gasilec (DMG) tudi v Zg. Tuhinju Ideja se je porodila že v oktobru, ko so tuhinjski gasilci v mesecu požarne varnosti zopet obiskali podružnično osnovno šolo v Zgornjem Tuhinju. Podpore pri uresničitvi te ideje smo bili deležni najprej pri gospe Jožici Hribar, ravnateljici matične osnovne šole Šmartno v Tuhinju, ki je pred leti tudi sama uspešno vodila društvo mladi gasilec v Šmartnem v Tuhinju. Z odobravanjem nas je sprejela tudi gospa Ivica Bajde, vodja podružnične šole v Zg. Tuhinju. Mentorstvo DMG pa je sprejela učiteljica Vladka Bučevec, ki ima poleg pedagoškega znanja tudi dolgoletne izkušnje v gasilstvu. Že na začetku je poskrbela za vse potrebne priprave, da je ustanovni občni zbor DMG OŠ Šmartno v Tuhinju, podružnica Zg. Tuhinj, ki je bil 7. februar- ja v podružnični šoli v Zg. Tuhinju, potekal tako, kot je treba. Sklep o ustanovitvi DMG je podpisalo kar 44 ustanovnih članov. Večina je že včlanjena tudi v PGD Zg. Tubinj. V zadovoljstvo nam je, da so bili kot gostje prisotni v naši sredini predsednik GZS Ernest Eory, predstavniki GZ Kamnik, Krajevne skupnosti Tuhinj, OŠ Šmartno v Tuhinju in PGD Zg. Tuhinj. S svojimi vzpodbudnimi besedami so nas prepričali, da ob dobrem sodelovanju med osnovno šolo, PGD in tudi KS uspeh društva ne more izostati. Seveda pa ne smemo pozabiti na mlade člane novoustanovljenega društva, saj bodo predvsem od njihovega truda odvisni uspehi in obstoj društ- MARTA LAJM1Š PGD ZG. TUHINJ ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278 1. TRGOVINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije) 2. GOSTINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije) 3. RAČUNOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije) TEČAJI: ■ angleški jezik - nemški jezik ■ računalništvo ■ higienski minimum varstvo pri delu tečaj za voznike viličarjev krojno šiviljski tečaj KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽA, TISK - Poleg ostalih grafičnih storitev vam nudimo tudi K1Jigoveške storitve: vezava diplomskih nalog, uradnih listov, knjig, prevezava starih knjig, albumov, izdelava albumov... Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafične dejavnosti, d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/72-11-082 in 01/72-12-278. če se stresne situacije nabirajo iz dneva v dan, nam to lahko načne telesno zdravje - zdravniki ocenjujejo, da je kar 80% zdravstvenih težav psihosomatskoga izvora. Veliko pomeni, če se redno rekreiramo ali si kdaj celo privoščimo savno, masažo ali oddih v zdravilišču. Težav pa se lahko lotimo tudi z drugega konca, pravzaprav pri začetku - pri našem duhu. Transcendentalna meditacija (TM) je povsem preprosta in naravna miselna tehnika. Duh se med vadbo postopno in na naraven način umiri, čeprav ostanemo budni ter se zavedamo okolja. Iz izkušenj vemo, da duh vpliva na telo - ko se duh umiri, se torej sprosti in spočije tudi telo. Edinstveno stanje globokega počitka (globljega kot med spanjem) telesu omogoči, da začne sproščati strese in utrujenost. Več kot 500 znanstvenih raziskav obravnava dogajanje v fiziologiji med tehniko TM ter učinke v vsakdanjem življenju. Po meditaciji se človek počuti boij sveže in energično, to pa se kaže v večji učinkovitosti pri delu. Raziskave kažejo, da je po obdobju treh ali štirih mesecev redne vadbe v primeru težav z zdravjem, ki izvirajo iz stresa (visok krvni tlak, ateroskleroza, astma, nespečnost, ...) že mogoče pričakovati izboljšave, primerljive z izboljšavami, ki jih dosežemo z zdravili. Tehnika TM ni nadomestilo za zdravstveni tretma, ki ga posameznik že prejema, ima pa veliko vrednost kot pomoč pri zdravljenju in še posebej pri preprečevanju nastanka bolezni in ohranjanju dobrega zdravja. Športniki, ki vadijo tehniko TM, lahko opazijo, da se reakcijski čas skrajša, kar pomeni, da se je izboljšala koordinacija duha in telesa, zaznavanje ter čuječnost. To nas spomni, da je TM miselna tehnika, torej lahko učinke pričakujemo tudi na področju miselnega delovanja. Že po prvih dneh, ko se ljudje naučijo tehniko TM, običajno opazijo, da imajo bolj jasne misli, dojemajo okoliščine v širši perspektivi ter se laže osredotočijo, čeprav tehnika sama nima povezave s kontemplacijo ali koncentracijo. Boljša telesno in mentalno počutje vplivata na odnose v družini, med prijatelji in sodelavci. Večja širina zavedanja, večja kreativnost in večje osebno zadovoljstvo, ki se razvijajo s tehniko TM, omogočajo, da smo v odnosih bolj razumevajoči, potrpežljivi in prisrčni. Postanemo bolj prilagodljivi ter hkrati bolj stabilni, zato se bolj uspešno odzivamo na stresne situacije - postajamo bolj odporni na stres. Učinki TM se razvijejo in utrdijo z redno vadbo - vsak dan dvakrat po 15 do 20 minut. Za prakticiranje ne potrebujemo nobenih pripomočkov ter nam ni treba spreminjati življenjskih ali prehrambenih navad. Potrebujemo le kolikor toliko miren prostor, kjer se lahko usedemo in zapremo oči za 20 minut. Izvajanje tehnike TM je preprosto in tudi naučiti se jo je lahko. Uvodno predavanje, na katerem bodo podrobno predstavljeni učinki tehnike TM in znanstvene raziskave o njej, bo v sredo, 4. aprila, ob 18.30 v prostorih Matične knjižnice Kamnik. V petek, 6. aprila, bo (v prostorih ISCG V Domžalah) sledilo nadaljevalno predavanje, na katerem bo podrobno razloženo delovanje same tehnike in Se mnogo dragega. VSTOP PROST. Več informacij lahko dobite tudi po tel. 031 572 675 ali 04 533 15 68 (Rajko Čebavs, učitelj tehnike TM). Delovni vikend na Veliki planini Študentski klub Kamnik že od leta 1995 aktivno sodeluje v Zvezi slovenskih študentskih klubov (ŠKIS). V okviru te zveze vsako leto potekajo delovni vikendi, ki se jih udeležujejo predstavniki posameznih klubov in člani izvršnega odbora Zveze ŠKIS. Njihov nameri je vzpostavljanje tesnejših povezav med klubi, izmenjava izkušenj in skupno iskanje rešitev problemov, s katerimi se srečujejo študentski klubi. Od 23. do 25. februarja letos je potekal eden takšnih delovnih vikendov na Veliki planini v organizaciji Študentskega klubu Kamnik. Zbralo seje 54 predstavnikov klubov in drugih študentskih organizacij, ki so razpravljali o aktualni študentski problematiki. Ker so za študentske klube vedno bolj pomembni tudi dijaki in ima večina študentskih klubov tudi svoje dijaške sekcije, je bilo na seminarju {predstavljeno delovanje Dijaške organizacije Slovenije. Dijaška sekcija se ustanavlja tudi v našem klubu, zato rutin bodo zelo prav prišle informacije dijaške sekcije Kluba goriških študentov, kije ena prvih in boljše organiziranih. Na področju medklubskega sodelovanja sta bili {predstavljeni Študentska tržnica in Arena, ki sta najodmevnejša projekta Zveze ŠKIS in sta znana tudi širši javnosti. Podane so bile smernice za letošnji {prireditvi, saj je njuna shema vsako leto nekoliko drugačna. Govorili smo tudi o novoustanovljenem Zavodu za mladinski turizem, kije nadomestil nekdanji ŠOU turizem in ponuja ne le študentom, ampak vsem mlajšim od 26 let cenovno ugoden turistični program. Poleg lega zavoda je Zveza ŠKIS skupaj s ŠOU Ljubljana ustanovila tudi Zavod K6/4, ki naj bi s svojo infrastrukturo in informacijskim pretokom pomagal prt oblikovanju in predstavitvi študentske kulture. Ena od aktualnejših tem seminarja je bila ustanavljanje lokalnih mladinskih svetov, ki naj bi zagotavljali pogoje za delovanje in razvoj interesnih oblik združevanja mladih, izvajali naj bi dejavnosti s področja socialne politike otrok in mladine in sodelovali pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki vplivajo na življenje in delo mladih. Obravnavali smo predvsem problem združevanja mladinskih organizacij z zelo različnimi interesi. Takšni delovni vikendi in seminarji so zelo dobro obiskani, večinoma pa so premalo predstavljeni širši javnosti, zato vlada splošno mnenje, da je študentom in mladim [pomembna samo zabava, kar pa ni popolnoma res, saj se jih kar {precej zanima tudi za resnejše stvari in izboljšanje svojega {.položaja v družbi. KATJA PODBEVŠEK O razdelitvi sedanje kamniške občine ALI NAM JE RES VSEENO? Pred dobrim letom smo v Kamniškem občanu v štirih nadaljevanjih objavili pobudo, da bi se sedanja kamniška občina razdelila na tri manjše - Kamniško Bistrico, Tuhinjsko dolino in Kamnik. Pobudo smo tudi utemeljili, saj je ta temeljila na gospodarsko ekonomski osnovi ter na tendenci, da se poveča vpliv odločanja krajevnega prebivalstva. Pretežni del sredstev, kijih ima občina vsako leto na voljo v svojem proračunu, zagotavlja država. Po zakonu pripada šibkejšim občinam že za samo izvajanje ustavnih in zakonskih nalog več: sredstev kot bogatejšim, še bolj očitne razlike pa so pri udeležbi države pri investicijah (npr. pri kanalizaciji, vodovodu, cesti, šoli, vrtcu, kulturi, športu ...). Tu država bogatejšim občinam (sedanja občina Kamnik) zagotovi le 20%, šibkejšim pa celo 80% celotne investicije. Prav zaradi takega ključa financiranja občin, so se na ostalem območju Slovenije v preteklih letih velike občine razdelile, med njimi tudi domžalska. Tu so sedaj bogate občine Domžale, Mengeš in Trzin ter šibki občini Lukovica in Moravče. Z razdelitvijo mepra sedaj država temu področju zagotoviti precej več sredstev. Vse pa kaže na to, da bo v prihodnje zaradi skladnejšega razvoja za revnejše občine financiranje še ugodnejše. ' Po zakonu o financiranju občin izračun pokaže, da naša občina samo zato, ker ni razdeljena tako, da bi imela šibkejše občine, v štiriletnem obdobju ni upravičena od 1 do 1,5 milijarde tolarjev državnega denarja za investicije (odvisno, v katerem delu občine se več investira). To pa ni malo denarja. Toliko dodatnih sredstev bi zagotovo pospešilo razvoj na celotnem območju sedanje kamniške občine. Nove občine se ustanavljajo vsake štiri letu in sicer najpozneje šest mesecev pred razpisom rednih volitev v občinske svete. Predlog za razdelitev občin pa vloži občinski svet državnemu zboru najmanj pol leta pred tem, se pravi eno leto pred volitvami. Naša občina bi bila lahko tako razdeljena že vsaj osem let. V tem obdobju smo bili prikrajšani za vsaj 2 milijardi tolarjev. To je poglavitni razlog, da nazadujemo v primerjavi z drugimi občinami v Sloveniji. Politika v Kamniku v preteklem obdobju ni dojela pravega smisla razdeliteve naše občine, prav tako tudi ne krajevne skupnosti. In predvsem ti bi morali skrbeti z.a na.š razvoj in dobro počutje. Prav tako srp krivi posamezniki, saj bi s svojo aktivnostjo lahko preprečili nazadovanje razvoja. Sprašujem se, ali je res vseeno politikom, kamniškim i rite lektualcem, kulturnikom, gospodarstvenikom, novinarjem in nenazadnje vsem krajanom, da je tako. Časa je malo, le do poletja. Zganimo se! TONE ŠTELE Filc, d.d. Mengeš, Slovenska 40 Tel.: 01/72 47 000 Zaradi širitve svoje dejavnosti proizvodnje netkanih tekstilij zaposlimo: 4 delavce v proizvodnji - vodje linij Od kandidatov pričakujemo: - dokončano srednjo ali poklicno šolo strojne ali elektro smeri - odslužen vojaški rok - zaželen izpit za voznika viličarja Prijave z življenjepisom in opisom dosedanjega dela pričakujemo do 17. 4. 2001 na naslov: FILC, d.d., MENGEŠ, Slovenska 40, 1234 Mengeš Očsem občanom OKamnika česti Lamo ob 29. marcu, prazniku občine ^Kamnik! LEKARNA KAMNIK IN LEKARNA NOVI TRG Javni ?avod Mestne lekarne "i I I I I I I I I I I I Zaposlimo kvalificiranega avtokleparja za manj zahtevna samostojna kleparska dela. Pogoji: • 2 leti delovnih izkušenj, • odslužen vojaški rok OPEL SERVIS KOSEC, Kamniška 19, Domžale, tel. 7215 333 Turistična agencija Kamnik, Medvedova 26 tel.: 01/83 17 000 faks: 01/83 92 662 I ATA Ljubljana, Dunajska 113 tel.: 01/565 50 90 faks: 01/565 50 95 e-mail: agencija.veronika@siol.net PRVOMAJSKI PRAZNIKI: tn. pet in sedemdnevni paketi v slovenskem primoriu. Istri in Dalmaciji štiridnevno potovanie na MALTO z letalom, odhod 28. aprila šestdnevno potovanje NEW YORK - VVASHINGTON. z letalom, odhod 27 aprila Potovanja z avtobusom: RIM-ORVIETO, 3 dni, odhod 19 aprila. GRADOVI NA RENU, 4 dni, odhod 3. maja LINZ -PASSAU, 2 dni, odhod 19. maja, TOSCANA in ELBA, 3 dni, odhod 11. In 18. maja, SvlCA z avtobusom, vlakom in ladjo, 4 dni, 28. junija Rezervacije počitnic so v teku: Jadranska obala, otoki Sredozemskega morja in daljnih dežel Ugodne cene letalskih vozovnic za odhode z Dunaja: New York, Boston, Atlanta 65.000 SIT: Los Angeles, San Francisco 82.500 SIT; Miami, Toronto 77.000 SIT; Malezijski otoki 138.000 SIT. ZLATI AMERIŠKI ZAHOD, 12 dni. odhod 19. septembra STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Tiho h grobu pristopimo in mu večni mir zaželimo. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 87. letu starosti zapustil dragi mož, oče, brat in stric IVAN JANEŽIČ Blejčev iz Volčjega Potoka Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče. Se posebej hvala gospodu župniku s Šutne za lepo opravljen pogrebni obred ob njegovem slovesu, pevcem za zapete žalostinke, praporščaku in trobentaču za lepo zaigrano Tišino. Lepo se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili v njegov zadnji dom. Žalujoči: vsi njegovi Volčji Potok, Cleveland, marec 2001 Pomlad je na tvoj vrt prišla in čaka, da prideš ti. Sedla je na rof.na tla in joku. ker te ni. ZAHVALA Prezgodaj nas je v 62. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JANEZ OGRINEC iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete maše in druge darove. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: žena Angelca, hčerki Helena z družino in Maja, sin Sandi in drugo sorodstvo Šmarca, Rodica, Trzin, Nožice, Mengeš, marec 200I Ko lete noč, ko jutro raziari, se znova zavemo, da te ni. ZAHVALA lz naročja toplega doma nas je v petek, 9. 3. 200L za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat, vnuk in nečak DAVID ŠMIDOVNIK iz Škocjana pri Dohu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše in cerkev ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja veleposlaniku v Argentini gospodu Tomažu Kunstelju, ter tunjiškemu župniku gospodu Juhantu za pomoč pri vrnitvi našega Davida domov. Hvala tudi dobskemu župniku gospodu Pcčniku za lepo opravljen pogrebni obred, Tunjiškemu oktetu za zapete pesmi slovesa ter gospodu Valentinu zabavniku in sošolki Sonji Kostresevič za poslovilni govor. Posebna zahvala velja tudi delavcem podjetja Mercator in Tosame za pozornost in pomoč. Vsem in vsakomur, ki ste bili v dneh čakanja na njegovo vrnitev in slovesa z nami ter boste našega Davida ohranili v lepem spominu, iskrena hvala. Vsi njegovi OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA KAMNIK Obrtniki in podjetniki, združeni v Območni obrtni zbornici Kamnik, čestitamo občanom Kamnika ob 29. marcu, občinskem prazniku. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, d.d. se pridružuje čestitkam ob 29. marcu, prazniku občine Kamnik. V prodajnem salonu UP RADOMLJE prodajamo HRASTOVE LESNE ODPADKE - DRVA po ceni 20.800,00 SIT - za 5m3 Odpadke lahko naročite vsak delavnik od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. - SVECARNA ŠTELE Glavni trg 16, Kamnik, S 83-92-339 PESTER VELIKONOČNI PROGRAM * SVEČKE - PIRHI * BARVE in SLfČICE ZA PIRHE * LAMPIJONI * RAZNOBARVNE in DIŠEČE SVEČE * SVEČNIKI Odprto vsak delavnik od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Pomislile, kttko trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Prezgodaj je odšel od nas mož, ati, stari ata, sin, brat, svak in tast FRANC SITAR iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sedanjim in nekdanjim sodelavcem Belinkc Kemostik, ETI Svit in ETI Norton za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem iz Nevelj za občuteno zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga pospremili v lako velikem številu na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, marec 2001 Trud in trpljenje tVOJt h bilo življenje, /daj k počitku leglo je teto, a tvoje delo in trpljenje nikdar pozabljeno ne bo. ZAHVALA V 84. letu življenja nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta FRANČIŠKA ŠIMENC Jerinova mama iz. Stranj Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo naše mame na njeni zadnji poti. Spomin nanjo naj bo večno med nami. Vsi njeni Stranje, marec 2001 ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 88. letu zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta ANA KASTELIC iz Podgorja zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo naše mame na njeni zadnji poti. Še posebej hvala sosedi Marinki Prezelj za vso pomoč in tolažbo v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in tunjiškim pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: hči Veronika z možem Tonetom, vnuk Grega, vnukinje Jožica, Breda in Tanja z družinami in drugo sorodstvo Podgorje, Kranj, Tržič, marec 2001 Poštenje, skromnost in zvestoba SO spremljali te vse do groba. Tudi nam Življenje enkrat mine, :ti seboj pustili hi rodi enake spomine. /AHVALA Ob smrti našega dragega moža, oceta, dedija, brala in strica FRANCA KALISNIKA i/ Kamnika Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem /a izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Hvala patronaž.ni scslri Jani, ki je našega očeta v zadnjih dneh opogumljala s prijazno besedo, in ne nazadnje hvala vsem, ki ste nam pomagali v leh ležkih trenutkih. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, marce 2001 Gospod, daje.1 nam moč in upanje, ko praviš, da za vsakim velikim petkom pride velika noč, da je trpljenje vir blagoslova in smrt seme novega življenja. ZAHVALA V 67. letu življenja nas je zapustila naša dobra SLAVKA AJDOVEC iz Županjih Njiv Hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste ji stali ob strani v njenih življenjskih preizkušnjah. Hvala vsem, ki ste poskrbeli za lepo zemeljsko slovo, v katerem je bilo moč začutiti pridih večnosti. Vsi njeni Županje Njive, marec 2001 ZAHVALA V 94. letu življenja je odšla od nas FRANČIŠKA RESNIK iz Trebelnega pri 1'alovčah Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč v težkih trenutkih, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo naše mame na njeni zadnji poti. Hvala zdravstveni in patronažni službi zdravstvenega doma Kamnik. Iskrena zahvala gospodu župniku Štefanu Steletu za lepo opravljen pogreb in cerkvenemu pevskemu zboru za zapete pesmi. Vsi njeni Marca 2001 M STIL za ženske, moške in otroke Naše cenjene stranke obveščamo, da z 2. aprilom prehajamo na letni delovni čas. Mateja Kotnik, s.p. Ljubljanska 21 e, TPC Duplica (nasproti trgovine Gumiz) ■a- 839 46 20 SVOJ PRIHOD LAHKO NAJAVITE! PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 8. DO 20. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE. Pridružujemo se čestitkam ob občinskem prazniku! /HCROL ALOJZ KOSEC [_r£-pr£ Prešernova 8 ŽALUZIJE MENGEŠ MARKIZE s.p. ROLO VRATA Tel./fax: 01/72 37 284 GSM: 041/662-483 * IZDELAVA * MONTAŽA * SERVIS * lamelne zavese, alu rolete * brizganje plastike * ROLO GARAŽNA VRATA 'Pdetfi a6ča<4.Afi*X^ć£* kopalke obutev KOPITARNA Sevnica V TRGOVINI ženske elastične hlače - izvozni modeli PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 83 12 250 ODPRTO OD 9. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 13. URE. / 20 NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Tel.: 01/83 94 614 041/680-751, 041/800-946. NOVA C0RSA. ODRASLI MALI AVTO. OBIŠČITE NAS OD 30. MARCA DO 1. APRILA NA DNEVIH ODPRTIH VRAT IN PREVENTIVNIH PREGLEDOV VOZIL. PREDSTAVITEV OPEL ASTRE VIVA • PREDSTAVITEV OPEL ASTRE Z NOVIM DIESELSKIM MOTORJEM 1.7 DIT • TESTNE VOŽNJE PPELCREDIT OPEL# TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! orehi, 1 kg moka T 400, Žito, 1 kg prekajen vrat, 1 kg sir Edamec, 1 kg posebna kamniška, 1 kg piščanec zamrznjeni, 1 kg j^jca 10/1 alpsko mleko 3,2 + 1,6 m.m., Lj. ml., 11 ojje Cekin, stekl. 11 olje Agrogold PVC, 11 olje Zvezda PVC, 11 kava Slovenka in Alvorada, 100 jabolka, 1 kg ■'"nudba velja do prodaje zalog. 799,90 109,90 1190,90 999,90 599,90 499,90 119,90 129,90 179,90 189,90 199,90 j 89,90 99,90 kompot breskov, 820 g fižol češnjevec, 1 kg kis jabolčni + vinski, 11 smoki, 50 g arašidi, 200 g jabolčni sok, 11 Fruc - vsi okusi, 1,5 I oranžada + cola, 21 ACE - oba okusa, 1,51 namizno belo Vinag, 11 Onion, ploč., 0,51 whisky Black Jack, 0,71 toaletni papir, 2-slojni, 10/1 zemlja za rože, 50 f POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL OPEL Avtotehna VIS in KOSEC, Kamniška 19. Domžale, tel. 01*7216 092 (prodaja vozil), tel. 017215 333 (servis) MALI OGLASI: Instrukcije angleščine in mate-matike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 83 92 017. Instruiram matematiko, liziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 72 38 157, 041/322 571. Prodam fantovsko obleko za valeto in birmo št. 16, cena po dogovoru. Tel.: 031-532-731. Prodam manjšo in večjo električno vrtno kosilnico in električni drobilec sadja - vse za 10.000 SIT. Tel.: 83130 98. Naravno pridelan krompir (250 kg) ugodno prodam. Tel.: 83 48 087. Komenda - središče naselja, 75 m2,3-sobno, spodnja etaža 3-stanovanjskega bloka, balkon, klet, kolesarnica, vrt, CK, telefon. Cena 175.000 SIT/m2. Tel.: 041/518 997. V našo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7 ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeHah od 169,90 299,90 99,90 55,00 129,90 89,90 149,90 109,90 159,90 149,90 139,90 999,90 249,90 499,90 do 20. ure, 8. do 12. ure. RTV - HiFi SERVIS POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK d.o.o.. Ljubljanska C. 21e. KAMNIK (najdete nas v obrtni co^i Duplica) KMEČKI TURIZEM PAVLIN Šenturika gora 23/a 04/25 22 083 vabi na praznovanja porok, rojstnih dni, jubilejev in drugih skupnih srečanj. Povabljeni tudi na nedeljsko kosilo! K) DOSTAVA 2:; HRANE ®» NADOM Kamniška 56 vsak dan za vse okuse izvrstne solate pizze Vsem strankam čestitamo ob občinskem prazniku! Tomšičeva 17, Kamnik, tel 83 91 888 Vam nudi po ugodnih cenah: SPOMLADANSKI PROGRAM - cvetlična korita, PVC lončke za rože, vrtno orodje... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize in se in še... KOLESA ROG IN PRILJUBLJENI SKIROJI! AKCIJSKA CENA KRISTALNIH KOZARCEV! Velika izbira aranžiranih daril. Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo, lahko podarite tudi naše DARILNE BONE. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča in čestita ob občinskem prazniku! AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Telefon: 83 91 383 GSM: 041/715 455 Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) Odpeto: 9"-12\ 15M8", sobota: 10M2". DOSTAVA i^TfigL' KURILNEGA OLJA Marjan Oragar, Vrhpolje 280, KAMNIK POKLIČITE NA NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO; ^ 01/83-91-582 ALI 041/691-325. Čestitamo ob prazniku občine Kamnik! AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, nesni-cekokoši, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - na zalogi že SEMENSKA KORUZA - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE RAZPRODAJA RIŽA IN PŠENICE SLABŠE KVALITETE, primerno za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. Občanom Kamnika čestitamo ob njihovem občinskem prazniku! OTROŠKA MODA KAMNIK trgovina Ljubljanska 3/d (Svetilnik) Pri nas lahko izberete OBUTEV PRIZNANIH PROIZVAJALCEV - Highroad, Dr. Martens. Lumberjacfc, Jakkar... in TEKSTILNE IZDELKE ZA VSO DRUŽINO Sportina, Miss sixty. Tom Taylor... Vsak teden pripravljamo POSEBNE AKCIJSKE CENE! Prieabujemo vas od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 13. ure. Vsem občanom čestitamo ob prazniku občine Kamnik! "H4>.0DSUEJ V Metalki Blagovnica Metalka Kamnik do 4. 4. 2001 oziroma do prodajo zalog pralni stroj Zanussi WDS 1027 C... umivalnik Perla Dolomite, 60 cm.. bide Perla Dolomite,.____ kopalniški blok Ura Kolpa, 105 cm, bel____ kopalniška omarica Savini, 81 % 71 x 14 on______ kopalniška omarica Savini, 70 « «2»4S.5 cm., miza za likanje Framar. za likalne sisteme... stojalo za 20 CD plošč, različne barve.____ Velika izbira nerjavečih pomivalnih korit Informacije in prodaja: Na lokaciji gradnje: ZIL Inženiring d.d. - PUN d.o.o. Usnjarska 6, Ka Telefon: 01/ 831 75 23 Vsak dan: od 9. do 17. ure V soboto: zaprto Izjemno ugodni namenski krediti za nakup stanovanja. VABLJENI NA INFORMATIVNI OGLED STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV VkaRnž Bana H NOVO FIAT DOBLO NOVO OPREMA SX: ZRAČNA BLAZINA, SERVO VOLAN, EL. STEKLA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, DELJIVA KLOP 60/40 MOTORJI: 1.2 8V 65 KM-CENA od: 2.324.099 sit METALKA TRGOVINA BLAGOVNICA METALKA KAMNIK Šotna 57, tel. 01/851 15 55 METALKA TRGOVINA 1.9 D, 63 KM-CENA od: 2.612.738 sit VABLJENI NA PREDSTAVITEV MODELOV IN TESTNE VOŽNJE 30. IN 31. MARCA OD 8. DO 18. URE PRODAJA VOZIL: Lahovče 2. tel.: 04/2529 070 SERVIS VOZU,: Lahovčc 40. tet: 04/2529 050 ALL d. d. Pridružujemo ee ob 29, m\rcu> pr'šiz'filku obcl'fić Kamnik. Kamniški OBČAN 01/83 91 311 041/662 450