eo Miško ozdravljen
(Fodoveliil Fraujo HomSld.)
MiSko po dolgej in hndej bolezni zopet čvrst in zdrav, zapnsti prvič stanoTanje ter se poda rta pod milo prosto neb6, da bi sc radoval zdravja v solnčnej gorkoti prelepega pomladnjega daeva. Sladko se smehlja ui ne-izmerna radost se mn bere v očeh.
rOče, Tseh Jjudi!" tako izpregovori njegovo hraležaih občotko? pre-polno sree. „0 ti vzvišeno bitje, ki razsojaš, naj li človek živi ali zapusti ta 8vet, ki je pollien uadlog in trpljenja. Moje srcc je prepolno slave ia hvale! 0 da bi se ti mogcl primerno zahvaliti za prereliko dobroto, da si mi ohranil Ijulio irvljenje. Brez zavednosti sem ležal v tnii'j posteljici. A ti f si mc, dobri Bog. pogledal in ivkel: naj še Siri, da se poljoljža ia postane doljer de^ek. Da, da, poboljSati se, to je pa8 lep uamen živijeuja ! Moja dnša bode vedno brepenela po ujeui! Da bi dosegel ta lepi namen, podaril nri je dobri Bog zupot Ijubo zdravjp ter rae povabil na polzko stezo ^loveškega Sreljpnja. Zdaj mi zopet je.A diši, in raofi, ki so me uU popoiatm zapnstile, vrnile ao se zopct v moje slabotno telo. A maio po malem so se tiafale te moCi, jednako prestrašenim ribicain, katere le polagoma plavajo nazaj T potok, iz katerega so jib pi-pgnali hudobni dedki z drezalnicauu in saki. Še le danes, ko me ljubeznjivi solnSni žarki, snjehljajoiSe. zelSnje dreves in trat-aikov tako vabljivo kli^ejo ia vatujo, še Lo daaes ae eutim dosti krepkega, da se podaiu prvič zopct v prosto naravo uživat toplih solnfinih žarkov in povsod kbnjenega novega življenja. 0 prekrasno cvetje vesele pomladi! To tedaj stojim napolnjen s sladkimi <5ntili iii zrem okoli sobe!
0 kako lepo je vse okoli mene! Ona drevesa tara ozelenČTajo, ta se razeveteTajo; travniki se oblaiijo v marjetiee, trobentice in mlado zelenje; plotove in ograje kinSa prodirajofe listje. Ščinkovee si nže dela gnezdo ua jablani; užž so prilezli pisani polžeki na TTh plota. Yse se oživlja k novemn življenju. Tudi jaz, o moj predobri Bog, tudi jaz sem se izbudil k noTenm žirljenju. Hvala ti na veke, da si odmiil za zdaj Je smrt od mene, da me 5e aij pokosila, predflo sein zrfel za boljse živijenje. 0 moj Bog, brez tTOJe Telike milosti, bi se zdaj ne radoval prilioda vesele pomladi. Zdaj bi wžž ležal v mrzlflj posttdjiei miivuo spavajoč pod črno zemljo.
Ali. o radost, jaz 8e živiia in užiTam ogrevajoSe solnčue žarke in na novo oživljeno naraviao lepoto.
Kako prijazuo nže cvet6 tu ob potu pri malem mostu prelepe modi-e potoenice. Pozdravljen mi bodi mali most! Vselej sem se rad naslanjal na Uoje drž&jc, veselo gledajoS po dolgem tibnjaku in drobtinice metajož niladim ribicam, ki so urno švigak po bistrej Todi. A zdai užž dolgo nijsem videl sTOJih ]jubeziijiviii ribic. ui moja roka jira uže dolgo nij drobila drobtinic. Nn, danes je liočem zopet pogledati, nožue živalee. 0 sladka radost! zopet se naslanjam ob držaje lesenega mostica. Mirno igrajo ondi ob bregu veseli otroci v zelenej travi in si trgajo polne roke rumenih trobeutic. In Cuj! tu gori kliče potapljalee svojo seuico ter pridno vesla preko duhtečega obrežja. A divja raoa vzleti s strahom ter se spusti na kaceni oddaljenem mesta v bičevje.   In moje ribice tukaj spodaj, kje so?  Olej, ondi kjer se izliva mali
61
potoček t stoječo vodo, zLrali eo se, kakor t jeseni, selilni ribji sokoli ns jedneoi saznem pobrežuem mestu. Na potu skriti pod košatim zeiiščem, okrepčavajo se v sladkosti tekoie rode. Mnogo jih je teh veselih in urnib plaTalcev.   A naj le pride pozna jnsen, zopet bodo polnili nioje mreže.
0 kako prijetao bode takrat, ko se bodem zopet vozil t lahnem čolniCkii po bistrej Todici in po vrieSih se ralčkih. To je, da sem zdaj še slabotcu in mokrotne sopare bi mi še lehko žbodovaie. A veiidar ne bode več dolgo tako trajalo iu zopet se bodem radoval prijetnega življeuja Da vodi. Slabost po mojih udih kmalu muie in potlej pričnem zopct svoje veselo delovaaje v prostej naravi.
0 koliko veseljs me Saka! Za vse to se mi je zahvaliti dobrotljivemu Bogu v nebeaih! 0 ti predobri moj oče v nebesih, kako bi se ti ?redni> zahvalil, da si mi dal zopet ljubo zdravjti in mi povroil novih moči! Ke dopustif da bi zainrlo v meni brepenenje po čednostih iii iepih lastnostih. Zbolj&mje mojega mladega življenja nii bodi vedno pred očini! Kadar p& dozorim za nebeško žetev, potlej o blagor mi, ako ti morem predltižiti dobra dela v zahvaliii dar za moje ozdravljenje in za vse tvoje dobrote; kako srečea bodem, ako mi zadom tvoja milostiva beseda: norinec aa polji srečnib, dosegel si nameu svojega podaljšanega življenja f 0 prelepa natia! Vodi mfl tedaj o!x vsih bitij, ?odi me po pravem potu, po katerem hodeo postanom v resnici boljSi ter samo dobra dela izTršujem!"