KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KOLERA NA KRANJSKEM LETA 1855 OLGA JANŠA Ob pregledovanju statističnih podatkov o prebivalstvu Kranjske v preteklem stoletju' ne moremo mimo dejstva, da je v predmarč- ni dobi število ljudi precej naraslo, medtem ko opazimo v letih po revoluciji 1848 abso- luten padec prebivalstva. V glavnem je to prav gotovo posledica prve železnice in so- cialne revolucije 1848,- vendar pa je znaten padec prebivalstva posebno 1855. leta nastal tudi zaradi kolere, ki je v tem letu neusmi- ljeno pobirala ljudi pri nas. V 50. letih XIX. stoletja je mortaliteta na Kranjskem dosegla 29—50 "/oo, nataliteta pa 30—32 %o, tako da se je naravni prirastek gibal okrog 2.4 %o, kar je najnižje v vsem XIX. stoletju.^ Najbolj kritično je bilo leto 1855, saj se je takrat mortaliteta dvigiiiki na 42 %o in tudi nataliteta je padla na 30,5 %o. Danes si spričo velikega napredka medicine težko predstavljamo, da za neko boleznijo umre v treh mesecih 5748 ljudi'' od skupno 478.299 prebivalcev, kolikor jih je štela Kranjska leta 1854.' Toliko jih je namreč 1855. leta zahtevala kolera od približno 19.000 obolelih.'* Ob tem dejstvu torej ui čudno, da je bo- lezen na Kranjskem povzročila velik pre- plah, čeprav se tokrat ni pojavila prvič in so jo ljudje poznali že prej. Imenovali so jo azijska kolera, ker se je razširila iz Azije, njena domovina pa je Indija. Vse do začetka XIX. stoletja ni prekoračila meje Indije, v Evropo se je razširila 1829. leta po rusko- turški vojni. Slovenskim deželam je v za- četku še prizanesla, toda leta 1836 so jo k nam zanesli avstrijski vojaki iz Italije in je zahtevala precej žrtev. Ponovno je epide- mija kolere znana pri nas leta 1849, ko so jo spet razširili vojaki, višek pa je bolezen do- segla v novcjn valu, ki se je leta 1854 iz Ru- sije širil preko Skandinavije, Anglije, Bel- gije, Francije in Švice v Italijo in od tod v Avstrijo. Tedaj je v Avstriji zbolelo 662.814 ljudi, umrlo pa 270.915.' Pozneje se je bolezen sicer še večkrat po- javila (leta 1866 in 1886), vendar se je po 1883. letu ljudem ni bilo več treba bati, ker so po Kocho^T zaslugi zdravniki poznali njenega povzročitelja — komabacil in so se lahko borili proti njej. Pred tem odkritjem je bila medicina popolnoma brez moči; zdravniki so se trudili, da bi ugotovili vsaj to, kako se bolezen širi, ker jim je bila prava uganka, da je kolera včasih popolnoma pre- skočila cele pokrajine, kjer je prejšnje leto razsajala, in se pojavila nenadoma nekje, kjer je še sploh ni bilo. Nikakor se niso mogli zediniti v vjiraSanju, ali se širi po vodi ali ]Jo kopnem. Končno je le zmagala Ko- ciioNii teorija, da je bolezen nalezljiva in da se pienaša z dotikom, z vodo in s hrano.' Del teh razprav o vzrokih in širjenju bo- lezni, mnenja priznanih evropskih zdravni- kov in vrsto nasvetov so posredovale tudi Bleiweisove Novice slovenskim bralcem. Ne- kateri nasveti, ki so jih prinesle Novice, so prav zanimivi in bi lahko veljali še danes, veliko pa je tudi takih, ki se zdijo danes smešni, takratni bralci pta so jih verjetno jemali resno. Velikokrat Novice opozarjajo ljudi, naj nikar ne zdravijo bolezni z »doma- čimi tinkturami in mazarijamic in naj ne nasedajo številnim vražam. Ravnajo naj se po nasvetih zdravniške komisije in iščejo pomoč pri zdravnikih (N 1854, str. 356, 392, N 1855, str. 234). Leta 1854, ko kolere pri nas še ni bilo, beremo v Novicah v sestavku >K znanstvu ljudskih vraž« spomin na stanje ob koleri 1836: »Da kolera v vas ne pride, so v nekaterih vaseh naše doline o zadnji ko- leri ženske okoli vasi orale, ene .so vlekle, druge drevo zadaj deržale in tako trikrat okoli vasi šle in zaorale bolezeji. Tudi so kurili s takim ognjem, ki so ga vnetili, da so eno poleno ob drugo dergnili. Cez tak nmli ogenj, ki so ga napravili zunaj vasi. je vsaki, kteri je želel kolere obvarvan biti trikrat skočil. Al kolere se ni dalo zaorati in je prijemala tudi take, ki so čez ogenj skakali« (N 1854. str. 392). Poa je v ])osanieznih manj- ših notranjskih naseljih kolera do tega časa zahtevala tudi po 60 žrtev. Žalostno je pismo nekega dopisnika iz Zagorja na Notranj- skem: »Na Ternovskem 140, na Knežkem okoli 60, na Zagorskem 50 komaj mesec sta- rih grobov. Sto hiš šteje naša vas pa je v njej 40 ljudi manj, 100 jih pa še bolnih ječi. Sosedje se sosedov ogibljejo in nosače umer- lih je treba večkrat s silo skup spravljati. V Koritnicah je zmed 290 prebivavcev ko- lera v 14 dneh čez 50 pobrala in skor vsak se je moral z njo boriti. V veliko hišah je ob enem ležalo po dvoje, troje, šteroje in zlasti v revnih, brez postrežbe, brez čeden ja, v strašnem smradu in bolečinah!« (N 1855, str. 267.) Poleg Notranjske sta največ trpeli Bela krajina in Kočevska. Najbolj ogrožene kraje, tudi Črnomelj in Kočevje, je v kritičnem času obiskal kranjski deželni glavar grof Chorinsky (N 1855, str. 267, 289 295). Na njegovo priporočilo so tem krajem poslali najnujnejšo prehrano, kajti zaradi bolezni so že sicer revni kraji gospodarsko še bolj oslabeli. Tudi bogatejši in rodovitnejši kraji na Kranjskem leta 1855 niso mogli izkoristiti dobre letine, ker je veliko žita ostalo nepo- žetega in veliko travnikov nepokošenih, zato je bilo tudi lu treba ljudem pomagati z ži- vili. Večkrat zasledimo v Novicah trditev: »Iz revščine in pomanjkanja se dela ko- lera. Zato revnim zdrav živež, meso, kruh!« (N 1855, str. 260.) Posamezniki, kot Lovro Toman, J. Navratil, kranjski deželni glavar Chorinsky in razni bogatejši meščani so da- jali prispevke za nakup hrane za revne (N 1855. str. 252, 256, 267). V najbolj kri- tičnem obdobju, tj. v mesecu avgustu in sep- tembru, so pozivi za »milodare« v^sakdanji pojav (N 1855, str. 259, 264, 267). Prav tako niso bili nobena redkost razglasi zdravstve- nega odbora v Ljubljani (te razglase so pri- našale Novice v Oglasniku), kako naj se prebivalci zadržijo, da bodo ob času kolere ostali zdravi. Iz teh razglasov vidimo, da so Ljubljano razdelili na okraje in vsak okraj je dobil zdravmika, preskrbeli so tudi vozove za skrben prevoz. Za revne meščane je bilo poskrbljeno tako, da so jim zdravniki 62 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J L V N O ZGODOVINO KRONIKA smeli napisati recept, s katerim so dobili zdravilo zastonj. S posebnim zdravniko- vim nakazilom so dobili tudi živež (Novice 1855, Oglasnik št. 24). Poleg tega jc zdravni- ški odbor zahteval prepoved prodaje sadja, skrb za pravilno prehrano, iskanje zdravni- ške pomoči in ne mazačev. Ljudje naj bi se varovali prehladov in raznih alkoholnih pi- jač, priporočajo pa, da se vodi primeša ne- koliko vinskega kisa ali žganja, bolniki pa naj bodo toplo odeti, stanovanja morajo biti čista in snažna. Od domačih zdravil pripo- roča Razglas zdravniškega odbora v Ljub- ljani čaje iz lipovega cvetja, mete, melise in kamilic ter dodaja: »pokoj duha in zmer- no rodno življenje to je od nekdaj najboljša in naturi najbolj primerna hramba zoper bolezni« (N 1855, Oglasnik št. 23). V avgustu in septembru so Novice stalno poročale o »milodarih« za bolnike, te pomoči se je nabralo precej, posebno ker so neka- teri posamezniki prispevali velike vsote, npr. škof cesarske vojske J. M. Leonhard je dal za bolnike ljubljanske škofije 20.000 fl. (N 1855, str. 284.) V Ljubljani so sprejemali prispevke c. kr. policija, mestni magistrat, zdravniški odbor in knjigarne Kleinmayer, Bamberg in Lercher, pa tudi uredništvo No- vic (N 1855. str. 260). Zdravniški odbor je iz zbranih prispevkov nakupil najpotrebnejši živež za bolnike meso, kruh, sol in celo juho so jim pripravili (N 1855, str. 264, 272). Klic po pomoči je prihajal iz raznih kra- jev, posebno iz bistriškega in črnomeljskega kantona ter iz Karane gorice, »ker bolniki so tu siromaki, kterim najpotrebnejše reči zdravega in krepčilnega živeža manjka« (N 1855, str. 260). Tudi na Gorenjskem je namreč kolera precej hudo prizadela neka- tere kraje, najbolj Kamno gorico, Radov- ljico in v^ okolici Kranja vasi Šenčur, Sred- nja vas, Prcdoslje. V vasi Predoslje, ki je štela okrog 350 prebivalcev, je tega leta umrlo za kolero 61 ljudi, to je šestina pre- bivalstva (N 1855, str. 276, 352). Bolezen, ki se je pojavila na Kranjskem v juliju, je bila najhujša v mesecu avgustu, tedaj so Novice vsak teden sproti poročale o številu obolenj in številu žrtev. Do 9. avgu- sta 1855 je zbolelo na Kranjskem 3747 pre- bivalcev, od tega je umrlo 942 ljudi (N 1855, str. 259). Do 16. avgusta je zbolelo 5732, umrlo 1517 ljudi (N 1855, str. 264), do 24. avgusta je zbolelo 8269, umrlo 2251 ljudi (N 1855. str. 272), do 30. avgusta je zbolelo 10.234, umrlo 2811 ljudi, bolnih je bilo tega dne še 2305 ljudi (N 1855. str. 276). Ves mesec september je kolera po Notranj- skem in Beli krajini še močno razsajala (N 1855, str. 280, 296) in čeprav je v Italiji, na Tržaškem in na Dunaju, potem ko je i toplo vreme prenehalo, jionchala tudi kolera, se je pri nas na Kranjskem kljub hladnemu vremenu močno razlx)hotila. Širila pa se je tudi v kraje izven meja Kranjske, veliko obolenj je bilo v vaseh okrog Zidanega mosta, Laškega in Celja (N 1855, str. 295), širila se je tudi na Koroško, kjer je dotlej še ni bilo (N 1855, str. 284). V Ljubljani je bilo v mesecu septembru veliko manj primerov kolere, v začetku oktobra je še zadnjikrat pobrala po dve žrtvi na dan, potem pa je potihnila. Tudi drugod na Kranjskem je sredi oktobra prenehala, zadnjo vest o bo- lezni so sporočili iz Železnikov 22. oktobra 1855. leta (N 1855, str. 343). EPIDEMIJA KOLERE NA KRANJSKEM LETA 1855 Te podatke sem dobila y DAS, Nam. A., fasc. 17—23, '< 1856—>H (Haupt-Rapports-Tabellc über die Cbolcra-Epidemie | dra Jahres 1835 im Ilerzogfhum Krain, auf dem Grunde der j individuellen bezirksamtliehen Eingaben). 65 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO OPOMBE Kratice: N 1853 — Kmetijske in rokodelske novice, kratko Novice, leto 1855; DAS — Držav- ni arliiv SR Slovenije, Ljubljana. 1. Tafeln zur Statistik der österreichisclien Mo- narchie, Neue Folg-e, 5. Band, 9. lieft, Wien 1862. — Fr. Zwitter, Prebivalst^ o na Slovenskem od IS. stoletja do današnjih dni, Ljubljana 1956. — M. lOobovšek, O g'ibanju prebivalsta Kranjske in posebej radovljiške dekanije od Valvasorja do danes. Geografski vestnik 10, (1934). — 2. Fr. Zwitter, Prebivalstvo na Sloveaskem ..., str. 58. — 3. Fr. Zwitter, Prebivalstvo na Slovenskem ..., tabeda o nataliteti in moraliteti Kranjsiko str 79, prirodni prirasitek str. 94. — 4. J. Mal. Zf^odovina siloveiiskcga naroda, Celje 1928, str. '435. — 3. M. Dobovšek, O g-ibanju prebivalstva Kranjske..., Geografski vestnik 10, (1934), str. lOt. — 6. Medi- cinska enciklopedija, 5, Zagreb 1960, str. 669. 64