/Ł NOVICE Dva samomora. Dne 19. februarja si Je pognal kroglo skozi glavo na obrežju t Studencih pri Mariboru 19 letni za¦ebni uradnik Dragotfn Jordan. Po prepeljavi v bolnico Je kmalu izdahnll. — Istega dne se je obesil v Kamnici prl Mariboru 46 letni krojač Ivan Žunko, ki zapušča ženo In Sest nepreskrblj«nih otrok. V samomorilnem namenu si je po- gnal revolversko kroglo skozi desno sence v mariborskem hotelu dne 21. februarja 45 letni zastopnik neke tvrdke Josip BraSič lz Polskave. Utonll Je v Dravi pri Pall posestnik Brečko Kure Iz Janževe gore. Utopljenca še niso našH. Zmrznil. Od Sv. Lovrenca na PohorJu smo prejell: Dne 19. februarja so našli krog desete ure predpoldnc prl Kogelnlkovi žagi Lenarta JurCič, po domače PuSni Gregar, zmrznjenega. V noči je zaSel po snegu v potok, kjer Jo Egubll pravo smer. Pljan ni bil, ker slcer bi bil padel in obležal ˇ vodi. Poklicani zdravnik m Je trudll, da bl ga spraTil k življenju, a so bili vsl njegovt naporl brezuspešni. Malenkost povzroSUa gmrl. Iz Trboˇelj poroCajo: Albln KerSe \z Gaberskega prl Trbovljah Je prifiel pred tremi tedni od vojakov. stopil je v službo prl mdniku. Na nogi ga Je obglodal čevelj !n radl tega je umrl y par dneh na zt\itrupljenju krvi. Poroka. Dne 17. februarja je bila poročena Rezika Podvinski, iz veleugledne hlše Podvinakih v Blatnem pri BreKicah, z Janezom Molan iz Zdel. Porofcal je vl. C. g. dekan v Zavrču Anton Podvinski. Na gostiji so darovali svatle za novo mariborsko bogoslovje 251 Vin. Darovalccm: Bog plačaj, novopofočenemu vrlemu paru pa ol:';o -:•¦ "¦ \ zadovoljnosti in blagoslova v zakonskem stanu! Obsodba bivšega gerenta brežlškega okrajnega zastopa. Dne 21. februarja Je bila pred celjakim okrožnim sodiščem izrečena obsodba nad bivšim gerentom okrajnega zastopa Brežice Kenetom ta-le obsodba: Obtoženi Franc Kene se obsodi radi zloCinstva utaje in prevare ter zaradi napeljevanja Terezaje Rihel h krivemu pričevanju na tri leta roblje (težke ječe) in na štiri leta izgube častnih pravic. Preiskovalni in zavarovalni zapor od 24. novembra 1925 do 5. marca 1926 ter od 11. avgusta 1929 do 21. februarja 1930 se obsojencu Steje v kazen. Zopet ena žrtev alkohola. Od Nove cerkve nad Celjem poročajo: V nedeljo, dne 16. februarja ob 10. uri zveCer je zapustila družba fantov na novo odprto gostllno Pekošak precej vinjena. Med družbo fantov sta blla tudi moža Franc Kugler In njegov oče. Po kratkem prepiru je začel Franc Kugler streljati s samokresom. Nato pa potegne nož M. Smrečnik in zabode Franca Kugler v vrat. Kugler je po treh urah umrl. — Mladina! All vidiš v tem brezmejnem uživanju demona alkobola rešitev svojega žlvljenja ln mladosti? Gotovo vidiS v tem svojo propast, ali kljub temu drviš v odprto žrelo sovraga alkohola. Mladina, spametuj se! Ne zapravljaj svoje mladosti prl pijančevanju, ampak tanj. kjer koristiš sebl in narodu! To Je tenln- V Djakovici v Srbiji se je poročll te dnl 108 let stari mesar Ibrahim Gorjan n komaj 30 letno vdovo. To ]« drugl zakon Se moCnega starčka, ki je lmefs prvo ieno 10 otrok, od katerlh so umrli štirje. Sloviti raziskovalec severnlh krajev se zopet Javil. Znameniti in celemu svetu znani amerikanski raziskovalec severnlh krajev, ki je bil tudi na severnem tečaju, Wilkins, se je zopet javil. Junija lcta 1929 sc je podal z ekspedicJjo v s:evo;ne pokraiine in od tclaj r ¦: Vn o t" -, ,vV:-;-..-.;;, ; \ ;; ...-•. !. ¦ , !znaka. Vse je bilo prepričano, da je objela Wilkinsa in njegove tovariše majka — ledena smrt. Te dni se je oglasil pogrešani iz polotoka Alaska in oznanil svetu potom radija, da se je ^rnil iz raziskovalnih potovanj zdrav in x najbolj zanimiviml poročili. V 12 dneh okoll iveta. Janez Henrik Meara je obletel v letalu celo zemeljsko oblo v 23 dneh. Sedaj ae odpravlja s svojim pilotom na novi polet krog sveta, katerega hoče dokončati v 12 dneh. NaJstareJSa indnstrija na svetn. Na vzhodnem Angleškem je mcsto Brandon, kl je veljalo bogzna koliko desetletij za oni kraj, v kojega okolici je blla najstarejša industrija: kopanje kresilnih kamnov. Še ni tako dolgo, ko je igral kresilni kamen vsestransko važno ulogo. Pred 300 leti so bile kanonske krogle iz kresilnega kamna in istotako tudi ključavnice. Še sloviti angleški admiral Nelson je rabil v pomorski bitki pri Trafalgaru (1805) proti francosko-španskemu brodovju kanonske krogle iz kresilnega kamna. — Kresilna industrija v Brandonu je bila skozi stoletja ena najbolj cvetočih. Danes je zaposlenih v tem kamnolomu lo še 6 delavcev, ki izdelujejo posnetka prazgodovinskih predmetov. V takozvani kameni dobi je rabil človek krosilni kamen za sekiro, za sulico, za konec pušice, za kladivo in sploh za vse orodje. — Pred dnevi so odkrili pri Dunaju v kraju Mauer podzemeljska rove za prldelovanje prazgodovinskega kresilnega kamna, ki so gotovo starejšl nego 5000 let. Pri razkopavanju zemlje so zadeli najprej na okostja, ki so bila obdana od ilovnatih posod, volovskih ter jelenovib rogov. Malo proč od te najdbe so pa rovl, iz katerih je pridobival predzgodovinski človek kresilnl kamen za avoja orodja s pomočjo jelenovega roga. Starinoslovci trdijo, da je kresilna industrija v Mauer pri Dunaju mnogo starejša od one na Angleškem. Mesto brez solnca. Človeška naselbina, kl je krščena za mesto brez solnca, ]e moderno mesto s pravim imenom Rjukan na južnem Norveškem. Mesto Je obdano od tako visokih gora, da ne posine vanj solnce celih 6 mesecev. — Najbolj severno mesto na celem svetu je Hammerfest, ki je pa tri mesece v letu brez solnca. Seve je eno četrtino leta v Hammerfestu noč in dan tema in morajo goreti neprestano električne luči, ker krllati nad temi severniml kraji takozvana vedna — polarna noč. Mesto brez solnca Rjukan je znamcnito radi tega, ker je rojstni kraj slovitega pisatelja Ibsena in ima na celem svetu največjo električno centralo, ki prolzvaja 300 tisoč konjskih sil. Nad mestom v 300 čevljev morske višine se nahaja gorsko jezero Mosvand. Iz jezera se Je vlivala voda preko strme stone v nižavo do pred par leti, ko so uporabili ogromni vodopad za proizvajanje električne sile. Sedaj zbobni na turbinc v Rjukanu Iz jezera v eni sekundl 50 tisoč litrov vode. Električni tok uporabljajo za pridobivanje norveškega sal. ¦•••¦. '•¦' riKiia vo celcra svetu. IJatanšnosti statistike. — Statisticni urad v Waschingtonu je ugotovil 22. januarja tega leta, ob 10.45 uri, da je bi|o v Zedinjenih državah 121,950.000 oseb. V Združenih državah se rodi vsakih 13 sekund en človek, vsakih 23 sekund pa umre en Amerikanec. Vsako poldrugo minuto stopi en useljenec na ozemlje Združenih držav in vsakih pet minut se vrne eden iz Amerike v domovino. fJoredi zemeljski plinl. Na jugu scvernoameriške države Texas je pod zeraljo polno plinov. Še le v zadnjem času so začeli naravne pline izrabljati in jih odvajati po ceveh v San Antonio in Houston. Ukrotili so vrelce, ki so iznietali dnevno 80 milijonov kubičnih čevljev plina. Nekaterih plinskih vrelcev pa nl mogoče izrabiti radi premočnega pritiska. Divji plinski vrelec je strašen prizor in je podoben ognjeniku. Delovanje labko nastopi nenadoma, ali ga pa oznani predhodno podzemeljsko gromenje. Naenkrat požene izbruh plina vso orodje iz navrtane luknje visoko v zrak. Iz vrelca se dvigne plinski steber, ki požene s seboj v višino več 100 metrov kamenje ter blato. Izbruh se odigra med žvižganjem in bobnenjem, katerega slišijo ve5 milj daleč. Plin iztrga iz zemlje veliko žrelo, ki ima v premeru 30 do 60 metrov, v katerem vreta in godljata voda in blato. Radi drgnenja se plin sam vname ter nastane uaravng Łs,klja 6d ne.pj?2isil?. Velikosti. Novembra leta 1914 se je začel izbruh plinskega vrelca iz globine 2255 metrov in je izmetaval dnevno 50 milijonov kubičnih čevljev plina. Bobnenje izhlapevajočih plinov so slišali 10 km v daljavo in steber vrele pare so videli 8 km daleč. Po treh dneh je prenebal izbruh za nekaj ur nato se je ponovil ter trajal še par dni Juiija 1924 se je užgal plinski vrelec pc iskri v okraju Duval. Še le po treh ted nih so izbruh pogasili. Ta izbruh je bila v Texasu doslej najbolj čudovita prikazen. Plin ni vseboval niti kapljice olja. Po dnevu je bil goreCi steber popolnoma čist ter brez dima. V noči je bil prizor nekaj bajno veličastnega. Dva km na okrog je bila okolica razsvetljena. V sredinl obroča luči se je dvigal kvišku žvižgajoči in bobneči plinski steber. Čndo drevesa. Amerikanski farmer Wade se je naselil v državi Waschington, kjer je kupil polja ter gozdove. V njegovih šumah je naletel na rtouglas jelke, ki so bile stare nad sto let in izredno debele. Iz svoje posesti je obiskal Wa.de prijatelia v državi Utah. Pripovedoval jo znancem o svojih jelkah, ki so prava čuda starosti in vsestranske razsežnosti. Prijateljl so označili njcgova pripovedovanja za neverjetne bajke in era zasmehovali radi pretiravanja. Wade je bil vznevoljen radi trdovratne nevere. Ko se je vrnil na svojo farmo, je pustil podreti najstarejšo in najdebelejšo jelko, ki je merila v premeru tri metre. Iz orjaškega in veiiko nad sto let starega debla je odrezai na sredini hlod v dolžini šeat m. Hlod Je izdolbel, .da jc ostala samo še zunartm stena v debelosti 20 cm. Notranjost debla je priredil v stanovanje za dva človeka. V tem stanovŁTiju js po- leg dveh zložljivih postelj Se: ena plsalna in ena jedllna miza, nekaj stolov, omara za posodo in obleko, peč za kuho in ogrevanje ter električna luč. Stanovanje je dolgo 5 metrov in visoko 2 in pol metra. Tako opremljeni orjaški hlod je naložil na nalašč v to zgrajeni avtomobil, se uselil s svojo ženo in obiskal najprej svoje prijatelje v Utah ter jim dokazal, da njegovo pripovedovanje ni bila bajka. Wade še roma danes v čudnem stanovanju n.& avtomobilu iz mesta v nsests pa Zsdinjenih državah jR razkazuje predvsem šolski mladeži čudo drevesa, ki je bilo posekano na njegovi farmi, Da mu vse verjame, še kaže kos neizdolbenega debla, na katerem je jasno videti naravno debelost in kroge, ki pričajo o nad stoletni starosti orjaške douglas jelke. Po 1M letih najdena knjiga. Pred 100 leti je izšla v Berlinu knjiga od irskega pomorščaka O' Connella pod imenom »11 let v Avstraliji in na otoku Ponape.« Popis raznih doživljajev omenjenega Irca je bil tako zanimiv, da je vse seglo po knjigi, ki je bila razprodana na mah. Sčasom so pozabili na ta opis in pred kratkem so začeli iskatl knjigo po celem svetu. Ohranjen je le še eden izvod in tega ima neki Amerikanec, ki bo radi druge izdaje knjige postal milijonar. Pisatelj O' Connell je prišel z 11 letom na ladjo, ki je prevažala angleške kaznjence v Avstralijo. Kot pomorščak je imel priliko, da se je seznanil teraeljito z razmerami v Avstraliji. V svoji knjigi opisuje, kako je naselila Anglija belo človeško pleme v Avstraliji le potom kaznjencev. Zenske so uporabljali po tovarnah, kaznjenci pa so morali delati ceste, v kamenolomih in obdelovati zemljo. Večina onih, ki so prestali kazen živi, se nl več vrnila, ampak so se v Avstraliji oženili in ostali vedno tamkaj. V Avstraliji je bil O' Connell tri leta. Ko se Je peljal na ladii proti Karolinskim otokom, se je ladja razbila, on se je rešil iz valov in se pokazal kot prvi bell človek med domaCimi divjaki na otoku Ponape. Zgrabili so ga in ga peljali v zelo veliko dvorano, kjer so bili zbrani poglavarji ondotnih plemen in je bilo krog in kroar vse polno drafija. Prepričan je bil, da je zašel med ljudožrce, ki si ga bodo priToščili. Po dolgrem prestrašenem oglefiovanju oJiolice, je zapazil na sredini dvorane prositor, kjer so pekli zaklane i-.3? Kr. je bila pečenka priBravljena, so se mu vsi poglavarji poklonili in ga povabili na pasjo gostijo njemu na čaat. Ostal je med miroljubnimi otočani 5 let, se tamkaj oženil, imel dva otroka in živel kot divjak. Rešila ga je amerikanska ladja, na kateri je pobegnil na Manilo. Tukaj so ga smatrali za pobeglega kaznjenca in ga vtaknili v zapor. Ko je bil izpuščen, se je odpeljal v kitajsko mesto Kanton in prepoto^al peš KjfaJ« sko do Pekinga. V55 \o pripoveduje C Consell v švoji knjigi, ki bo doživel« po 100 letih drugo izdajo. Prijateljsvo med živalmi. Nemški naravoslovec profesor Schmiedt beleži gl©de prijateljstva raed živalmi sledeče zanimivosti: Prijateljstvo med živalmi si razvije s časom In to ne le med posameznimi vrstami, ampak ponajveč med čisto različnimi živalmi. On sam je imel psa in mačko. Skraja sta se sovražila. Breja mucka se je začela lepega dn« zvijati v hudih krčih. Krik je psa tako ganil, da je začel večletno sovražnico lizati. Nad vse začudeno je gledal in opazoval kmalu zatem izkotone mladiče. Najprej je lizala naraščaj mačka, koj za njo pa pes. Mlade mucke so sledile psu ravnotako kakor materi. — Š« bolj izreden je slučaj prijateljstva med psom in koštrunom, ki sta skupaj zrastla. Sčasom je tekal koštrun kakor pes, pes pa se je pasel po travi kakor bi bll prežvekovalec. Večkrat se je tako najedel trave, da je preobilnost izbruhal. Divjanje rnskih sovjetov prcti csrkvL Dne 19. februarja tega leta jc prispelo v Moskvo nad 200 tovornih avtomobilov, ki so pripeljali iz moskovske gubernije cerkvene predmete iz bakra. — Kovino bodo uporabljali za napravo poIjedelskih strojev. V Kronstatu bodo porušili tamkajšnjo velicastno katcdralo. V Ukrajini so zaprli 6 škofov, med tetnJ metropolita Lipkovskega, ki je starček od 80 let. Na povelje sovjetov je ukinjena ukrajinska cerkev s 2500 župnijaral in je bilo zaprtih 700 cerkva.