KRAL)EVINA ]UGOSLAVI)A
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 72 (5)
INDUSmSKE SVOJINE
IZDAN 1 APRILA 1939.
PATENTNI SPIS ST. 14764
Akciova společnost dfive Škodovy zavody v Plzni, Praha in ing. Pantofliček
Bohdan, Plzen-Lochotin, Ć. S. R.
Kombinirani 'izstrelek, bomba, mina, zlasti iprotiavijonski izstrelek.
Prijava z dne 11. februarja 1938.	Velja od 1. oktobra 1938.
Naznačena prvenstvena pravica z dne 19. marca 1937. (Č. S. R.)
Predmet izuma je kombiniran izstrelek, bomba, mina ali pod., katera zlasti služi v boju proti nizko letečim letalom.
Izstrelek je v bivstvu izveden kot šrapnel karteča, gramat-šrapnel ali pod. s posebnim nabojem iz polnilnih teles, katera so sama zopet izobličena kot eksplozijska telesa, katera po prevalitvi izvesfne maksimalne poti eksplodirajo .Pri tej izvedbi se računa z direktnim uničevalnim učinkom polnilnih teles, povzročenim vsled energije gibanja, katera telesa posedujejo razmeroma veliko maso oz. veliko specifično obtežbo in prikladno balistično obliko. Razpršitev polnilnih teles potom eksplozije ima namen, ta telesa zmanjšati in preprečiti, da bi pri padcu na zemljo koga poškodovala, kajti izstrelek je zlasti namenjen za obrambo pred letati, torej tudi za streljanje v etapi. Časovni intervali med trenotkom razkropitve izstrelkov, oz. iz-vrženja polnilnih teles in trenotkom njihove eksplozije se morejo pri posameznem razpršnem telesu poljubno naravnati, pri čemer se more tudi računati z eksplozijskim učinkom teles pri zadetju v cilj.
Predmet izuma je v sl. 1 do 6 predočen v nekoliko varijantah kot karteča, pri čemer se je zlasti oziralo na izobličenje, pn katerem se razdelitev projektila in s tein tudi izmetavamje posameznih eksplozijskih teles izvrši šele v izvestni razdalji cd ustja cevi strelnega orožja, kar je zlasti važno pri streljanju s temi kartečami s topovi, ki so ‘Opremljeni z ustnimi zavorami.
Da se doseže učinek glasom izuma, je projektil opremljen z vžiigalom, katero se aktivira šele potem, ko preneha pozitivno pospeševanje projektila. To se zgodi na različne načine, na primer s tem. da se pri choc-u vsled učinka vztrajnosti udarnika napne pero, katero pri popustitvi ali prestanku pozitivnega pospeška povzroči aktiviranje vžigala; eventualno aktivira u-darnik vžigalno kapico direktno takoj, čim izgine pozitivni pospešek.
Pri neki drugi predočeni izvedbi deluje na udarnik 1 tlak peresa 2, katero pritiska udarnik obenem z varovalnimi kroglami 3 na koničen sedež 4, ki krogle medseboj radijalno približuje in s tem drži udarnik 1 v zavarovanem položaju. Ta sila, katera potiska varovalne krogle v sredino, se še poveča vsled učinkovanja pospeška, ki deluje na izstrelek. Čim pa pospešek prestane, premaga na krogle 3 delujoča centrafugalna sila ono silo, katera vleče krogle v sredino, tako da silijo krogle radijalno narazen. S tem se vžigalna igla oz. udarnik 1 osvobodi in povzroči aktiviranje vžigalne kapice 5. Vžigalo more biti seveda tudi tako izobličeno, da varovalni elementi pri svojem gibanju v odvarovani položaj direktno povzročijo eksplozijo vžigalne kapice.
Plamen se od vžigalne kapice 5 prenese neposredno ali po kratkem zadrževanju na centralni razdelilni oz. izmetatni naboj 6, vsled katerega eksplozije se omot ali plašč 7 projektila raztrga in se eksplozijska telesa ali male granate 8, 9, 10, 11,
Din. 15.—
12... razdelijo iz. izvrže jo. Osvobojena eksplozijska telesa se potem gibljejo naprej v prostorminslkem stožcu. Pri razkropitvi eksplozijskih teles se istočasno izvrši tudi vžig njihovih zaviral 15, katera v iz-vestnih časovnih intervalih vžgo eksplozijske naboje 16 eksplozijskih teles, vsled česar se izvrši raztrganje slednjih.
Projektil se more seveda izoibličiti tudi kot išrapnei. V tem slučaju se projektil opremi s časovnim vžigaloim, eventualno v kombinaciji z udarnim vžigaloim, od katerega se napelje plamen skozi komunikacijsko cev k iz-metalnemu naboju v dnu, ki vrže eksplozijska telesa iz stročnice in pri tem vžge njihova zavirala, potom katerih se po poteku izvestnega časa dovedejo bodisi istočasno ali postopoma do eksplozije posamezna izstreljena eksplozijska telesa.
V sl. 1 in 2 predočeni projektil je izobličen kot karteča, ki je opremljena z zgoraj opisanim vžigalom. To vžigalo povzroči v kratki razdalji pred topovskim žrelom — približno po 2 metrih —, čim preneha delovati na projektil pozitivni pospešek, eksplozijo razmeroma majhnega razdelilnega oz. izmetalnega naboja 6, kateri razdeli eksplozijske vložke 17 do 24 v posamezna samostojna telesa 8—12, katera zopet tvorijo eksplozijska telesa (sl. 2). Pri tem se raztrga oz. razdeli omot ali plašč
7	projektila in istočasno se vžgo zavirala 15 posameznih eksplozijskih teles, katera po zgorenju povzročijo eksplozijo posameznih eksplozijskih nabojev 16.
Po raztrganju plašča 7 in ločitvi eksplozijskih teles se slednja gibljejo naprej v svojem letu, pri čemer se vsled centnifu-galne sile gibljejo v prostorninskem stožcu ter po iz vestnem času, ki odgovarja veličini zaviranja (približno po 5 sekundah), eksplodirajo. Ako se uporabljajo enako dolga zavirala, nastanejo eksplozije vseh eksplozijskih teles skoro istočasno. Ako pa se dolžina zaviral stopnjuje, tedaj bodo posamezna eksplozijska telesa eksplodirala drugo za drugim v kratkih časovnih intervalih in ogrožajo velik eli-psoidičen prostor.
Kakor je razvidno iz sl. 1, imajo eksplozijski vložki obliko kolutov 17 do 24, ki so prednostno izdelani iz litega železa Vložki so na mestih 26 do 30 (sl. 2) zarezani, s čimer nastanejo posamezna telesa
8	do 12, izmed katerih je vsako opremljeno z izvrtino za eksplozijski naboj 16, ki je zaprt s pokrovom 31, nosečim zaviralo 15. Vsak kolutnl vložek 17 do 24 ima v svoji sredini otlino in v bližini oboda centi irni in distančni obroč 32. tako da med posameznimi vložki nastanejo vmesni prostori 33, kateri omogočajo plamenu cen-
tralnega naboja 6 dostop k zaviralom 15 posameznih eksplozijskih teles 8 do 12. Gtline posameznih drug poleg drugega ležečih vložkov tvorijo sovisno otlino za centralni razdelilni naboj 6, ki je nameščen v tanki stročnici 34, n. pr. iz papirja. Na sprednji in zadnji vložek sta priključeni krovni plošči 35, 36, izmed katerih tvori zadnja plošča 36 dno projektila in sprednja pločča 35 nosilec vžigala 37. Čez vse skupaj je potegnjen plašč ah stročnica 7, katere robovi 38 so zapognjeni ma znotraj. Plašč je opremljen z enim ali več iz-prešanimi ali iztisnjenimi obroči 39, kateri služijo za voditev oz. centriranje in za-tesnitev projektila v topovski cevi.
Primer po sl. 3 in 4 je sličen predido-čemu primeru. Razlika obstoja samo v tem, da se posamezna eksplozijska telesa izobličijo kot samostojni komadi v 'Obliki otlih cilindrov 40 do 44 s približno enakimi premeri 45 in višinami 46, tako da močno nalikujejo obliki krogle. Posamezna telesa 40 do 44 se medseboj zvežejo s tem, da se okrog njih vlije indiferentna masa 47, n. pr. trd parafin, kolofonija ali pod. To vlivanje se izvede v odgovarjajoči formi, tako da nastanejo kompletni koluti (sl. 4) s centralno otlino za razdelilni oz. izmetalni naboj 6, pri čemer je ta naboj zopet razporejen v stročnici 34 s tanko steno. Vsako posamezno eksplozijsko telo poseduje tudi v tem slučaju otlino za eksplozijski naboj 16, katera je opremljena z zapiralnim pokrovom 31, ki nosi zaviralo 15. Posamezni vložki so medseboj distanci,rani potom kolutov 48, s čimer se ustvarijo vmesni prostori 33 za dostop plamena od centralnega naboja 6 k zaviralom 15 eksplozijskih teles 40 do 44. Drug na drugega položeni vložki so zaprti z dnom 36 in nosilcem 35 vžigala 37; vse skupaj je zvezano s plaščem ali stročnico 7, katera je na enak način kakor pri primeru po sl. 1 zaprta vsled zapognjenih robov 38.
Pri izvedbi po sl. 5 in 6 so vložki 40 do 44 predidočega primera nadomeščeni z eksplozijskimi pušicami 50, ki so opremljene s prebijalno konico ali udarnimi vžigali. Pušice so na stabilizatorju opremljene z eksplozijskimi naboji 51 in zavirali 52, eventualno s časovnimi vžigali. Druga nad drugo razporejene plasti pušic so medseboj (ločene potom plošč 53. Posamezne plasti tudi tukaj tvorijo sovisen centralni kanal za razdelilni oz. izmetalni naboj 6, kateri s svojo eksplozijo ne samo razdeli projektil, marveč istočasno tudi vžge vsa zavirala 15. Zelo ugodna balistična oblika pušic in razmeroma velika specifična obtežba garantirata majhne izgube
na hitrosti in veliko probojno silo.
Patentni zahtevi:
1.	) Kombinirani izstrelek, bomba, mina, zlasti protiavijonski izstrelek, označen s tem, da je projektil, ki je izobličen kot šrapnel, karteoa, granait - šrapnel ali pod., napolnjen z eksplozijskimi telesi, katera so opremljena s časovnimi vžigali, v danem primeru s kombiniranimi časovnimi in udarnimi vžigali, katera se vžgo po skupnem razdelilnem ali izmetalnem naboju projektila in katera potem bodisi pri udaru ali vsakokrat (po izvestnem času povzročijo eksplozijo teles.
2.	) Kombinirani izstrelek po zahtevu L), označen s tem, da posedujejo vžigala posameznih teles medseboj različne oz. stopnjevane dobe gorenja.
3.	) Kombinirani izstrelek po zahtevih 1.) in 2.), označen s tem, da je nekoliko eksplozijskih teles medseboj zvezanih v skupino, ki ima obliko z zarezami opremljenega vložka ali pod., kateri se pri eksploziji razdelilnega naboja razdeli v posamezna telesa.
4.	) Kombinirani izstrelek po zahtevih 1.) in 2.), označen s tem, da se posamezna eksplozijska telesa medseboj zvežejo v vložke z zalivanjem z indiferentno maso, n. pr. s kolofonijo ali pod.
5.	) Kombinirani izstrelek po zahtevih 1.) do 4.), označen s tem, da telesa, katera izpolnjujejo projektil, posedujejo obliko eksplozijskih delov, katerih kot stabilizator izobličeni zadnji del je opremljen z zaviralom oz. časovnim vžigalom, dočim je njihov sprednji del opremljen event. s probojno konico ali udarnim vžigalom.
6.	) Kombinirani izstrelek po zahtevih 1.) do 5.), označen s tem, da so vložki, ki obstojajo iz posameznih eksplozijskih teles, v projektilu nameščeni v plasteh drug nad drugim, pri čemer so posamezne plasti medseboj tako ločene s posebnimi vmesnimi plastmi ali nastavki, oz. obroči in pod., da med njimi nastanejo vmesni prostori, ki dopuščajo plamenu dostop od .centralnega naboja k zaviralom ali časov-
nim vžigalom eksplozijskih teles.
7.	) Kombinirani izstrelek po zahtevih 1.) do 6.), označen s tem, da so posamezna eksplozijska telesa oz. iz njih tvoirjeni vložki medseboj tako zvezani, da se ustvari sovisna centralna otlina za namestitev razdelilnega oz. izmetalnega naboja, kateri je razporejen v stročnici s tanko steno.
8.	) Kombinirani izstrelek po zahtevih 1.) do 7.), označen s tem, da so drugo nad
drugim razporejena eksplozijska telesa oz. vložki vležajeni v tanki stročnici ali plašču, kateri oklepa na zadnjem delu razporejeni skupni zapiralni pokrov, kakor tudi na sprednjem delu predvideni nosilec vžigala.
9.	) Kombinirani izstrelek po zahtevih 1.) do 8.), označen s tem, da je stročnica ali plašč, ki tvori omot vložkov, opremljen z enim ali večimi iztisnjenimi ali izpre-šanimi obroči, ki služijo za voditev oz. centriranje in tesnitev projektila v topovski cevi.
10.	) Kombinirani izstrelek po zahtevih 1.) do 6.) in 7.), označen s tam, da se razdelilni oz, izmetalni naboj vžge po vžigalu, katero se aktivira v trenotku, ko preneha učinkovanje pozitivnega pospeška na projektil ali kratko za tem ali ko pospešek pade na izvestno minimalno vrednost.
11.	) Kombinirani izstrelek po zahtevih 1.), 6.), 7.) in 10.), označen s tem, da se vsled učinkovanja pozitivnega pospeška, ki deluje na projektil v topovski cevi, napne pero vžigala, katero s svojo silo po končanem učinkovanju pozitivnega pospeška na projektil aktivira potom gibljivega elementa vžigalno kapico.
12.	) Kombinirani izstrelek po zahtevih 1.), 6.), 7.), 10.) in 11.), označen s tem, da se elementi, kateri zavarujejo udarnik vžigala vsled sile peresa in vsled učinkovanja pozitivnega pospeška, pri zmanjšanju oz. prestanku pozitivnega pospeška osvobodijo vsled učinkovanja centrifugalne sile in s tem sprostijo udarnik ali direktno aktivirajo vžigalno kapico.



Ad pat. br. 14764
*57.5.
j?
2Š ?
.'V.
•'>
.v • v *v;

f -', < * •
v»
*■'> rv.
" “
■........
. ■ f ■ f. . ,
■. <■ .
t'.	■	>	■	■
■ ■ " : -4:	. •
•;	? ' '5	’	-

■ $
k


j
c

X •
r >


) i
■	:■	) i -
-> *
■ i!

i ■■
• ••

■ •.
1.-:

i
f
: ?
: *' l

■■■'