Kaloll&k cerkven llat.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in vel j A po poŠti z, celo leto 4 gld. 20 kr.. za po leta 2 gld. 20kr.. za četerti.!* 1 trld 16 kr V tiskarnici nprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na t;, dan praznik, izide
Danic* dan poprej.
Tečaj XXIV.
V Ljubljani 25. vel. serpana 1871.
I,i«t 34.
Okrožnica sv. Očeta Pija IX
do vsili patrijarliov, pervostolnikov, nadškofov, škofov in namestnikov. (Posnetek).
Sv. Oče v tem lista hvalo izreku jejo za prelepo, slovesno in spodbudno obhajanje 251etnice po vsem katoliškem svetu. V začetku omenjajo sv. Oče, s kako hvaležnim sercem so sprejemali skazovanja vdanosti in ljubezni od škofov in vernikov v tem dolgoletnem pa-peževanji. Tako takrat, ko je sovražnik papeževe posestva pričel napadati, in potlej ko so bili tudi glavno mesto Hira vzeli. Dalje pravi papeževo pisanje:
„Zdaj pa, ko se je doveršil, po sv. Petru nov in v versti rimskih papežev čisto nenavaden prigodek ter smo dosegli sest in dvajseto leto svoje apostoljske službe na prestolu rimskem, ste razodevali tako jasne znamnja svojega veselja zavoljo te imenitne dobrote , ki je NaSi šibkosti podeljena, in skazali ste tako razločno prelepi cvet življenja, v kterem se povsod podučuje keršanska deržina, da smo bili globoko ginjeni; in sklenivši Svoje vošila z Vašimi smo od ondod zajemali nove moči, da zaupljivši pričakujemo Cerkvi polne in dokončne zmage. Naj prijetniše pa nam je delo, da so povsod množiee molivcev tako pregosto v svetiša skupaj vrele, in da so bile cerkve po vesoljnem svetu tako napolnovane cd vernikov, ki so z lastnim pastirjem po očitnih molitvah in prejemanju zakramentov Boga hvalile za dobroto, ki je nam podeljena, in ga živo prosile, da bi Cerkvi podelil zmago."
Naša britkost in skerbljivost pa se nam ni zdela samo odvzeta, temuč tudi v veselje spreobernjena, pravijo sv. Oče dalje, ko so jele skupaj vreti pisma verne vdanosti in ko so pričeli v tolikem številu v Rim prihajati od vsih strani ljudje, tudi imenitni vsih stanov, pa še imenitniši v veri, ter so papežu za se in za svoje soder-žavljane varnost in spoštovanje naznanovali; ko je na sto tisoče podpisanih, kteri naj ojstreje obsojujejo rop, storjeni nad sv. Očetom, in terdo povdarjajo, kako vera,
f>ravica in deržavljani sami tirjajo, da naj se pograb-jeno nazaj d&; pa da so o tej priliki tudi darovi za sv. Očeta bolj gosto prihajali, ker vse si je prizadelo sv. Očetu pomagati v njih potrebi.
Posebno sv. Očeta veseli, da se je o tej priliki edinost sv. Cerkve tako prečudno in očitno pokazala. Ce tudi je Cerkev po vsem svetu raznesena, Če tudi so razni narodi, razne šege, razne zmožnosti in prizadevanja: vendar vse en duh navdaja in poživlja, in ta duh jih toliko bolj prečudno poterjuje, kolikor bolj to-gotno brezbožnost Cerkev preganja in stiska, in kolikor bolj potuhnjeno ji človeško pomoč išejo odverniti. To pa še toliko bolj poživlja upanje, da je zmaga zanesljiva.
Ko pa sv. Oče za vse to Boga hvalijo, so tudi prav
hvaležni tistim , ki se Božji previdnosti za orodje izro-čujejo in so sv. Očeta obsipali z vso pomočjo, tolažbo, spoštovanjem, vdanostjo in ljubeznijo do njih. Bog naj obilno povračuje vsira, kar sami morejo; to Pij IX k sklepu prosi. Vsakemu posebej t>. radi pisali in hvaležno serce razodeli, kar je pa zavoljo nezmernega števila vošil čisto nemogoče; toraj škofe prosijo, da naj duhovstvu in ljudstvu papeževe občutke razznanijo in dopovedo.
Opominjajo poslednjič vernike k stanovitni in čisto zaupljivi molitvi s skoti vred; zakaj če molitev posameznega pravičnega oblake predere, če dveh skupna molitev vse doseže; bode veliko več molitev vse Cerkve to dosegla, da se božja pravica potolaži, peklenske raocl poTarejo, človeška hudobija osramoti ter se mir poverne na zemljo. Škofje pa naj se posebno prizadevajo, da se j&miraj bolj zedinjeni ustavljajo Božjim in •nkv^niiu sovražnikom, kakor gosta vojska, da jih bodo h>žcj premagali. Nasledva blagoslov škofom, duhovnom, vsim vernikom.
. Zmag* #r. krUa r M MM. *t*irifi.
(K«»nec.)
Pod cesarjem Dioklecijanom nobenemu ni bilo dovoljeno na tergu kaj prodajati ali kupovati, ali le iz vodnjaka hladne vode si navleči, dokler ni kteremu ma-liku zažgal kakega daru. V ta nainen so bile na sejmu in po ulicah na vseh voglih razpostavljene mslikovske podobe. Največ so se kristjani branili darovati malikoi.i in brez števila jih je bilo zato različno pomorjenih. ('im grozovitnejše so deželski poglavarji ravnali s kristjani, tim več so veljali pri svojem cesarju.
Okoli 1. 285 so pod Dioklecijanom cesarjem na povelje Lizija ciliškega poglavarja v mestu Kgeji zavolj spoznavanja sv. križa trije mladenči, bratje Klavdij, Aste rij in Nco, postavljeni bili pred sodnijo. Kako ti je ime V vpraša pervega Lizija. Klavdij , mu odgovori. Lizija: Glej na svojo mladost, ne končuj je s to norostjo, pojdi in po povelju cesarjevem daruj bogovom, da se rešiš pripravljanih muk. Klavdij: Moj Bog ne potrebuje takih darov; ljubši mu je miloščina pa nedolžno življenje; vaši bogovi pa so hudi duhovi, kteri imajo radi take darove , ali večno terpljenje pripravljajo tem, ki jih darujejo. Nikdar me ne pripraviš, da bi jih molil. Lizija: Z vezite pa bičajte ga, da jenja se norčevati. Klavdij: Ce me še tako hudo kaznuješ, meni ne škoduješ, le svoji duši pripravljaš večno kazen. Lizija: To je cesarjevo povelje, da kristjanje bogovom darujejo, odporni da se kaznujejo, pokornim pa je obljubljena čast in plača. Klavdij: Obljubljena cesarjeva plača je
le zemska in minljiva, verovati v Jezusa Kristusa pa — to večno zveliča.
Poglavar da mladenča raztegniti na mučilo ali na tezavnico, noge mu žgati z gorečimi bakljami in s podplatov meso rezati ter pred njim ga kazati. — Ne ogenj ne mučenje ne pripravlja bolečin bogaboječim, pravi na to Klavdij, marveč jim koristi v večno življenje. — Lizija ukaže, naj se telo njegovo terga z železnimi kremplji, bedra ob straneh dergnejo z razbitimi črepi-njami, rane pa palijo s plamečim ognjem V teh mukah pravi Klavdij: Ta le plamen in to le terpinčenje pripravlja moji duši zveličanje. V naj večo srečo si štejem, da morem za Boga terpeti m za Kristusa umreti. To je naša osoda, da s terpljenjem si zaslužimo večno življenje.
Lizija: Pustite ga in odpeljite v ječo. Predstavite mi druzega. Asterij in Neo, brata Klavdijeva, sta se skazala v enacih mukah enako stanovitna; pripravljena sta bila raji umreti, kot odstopiti od češčenja Križanega in od prave vere Kristusove. (Clavdii Henry Abb, Histor. Eccl. Tom. II. pag. 39.).
Vsemu temu groznemu preganjanju ukljub je vera v križanega Jezusa poganom v strah očitno in čudovito napredovala tako, da je proti koncu tega stoletja že razširjena bila po vseh krajih tedaj znanega sveta, in da se je že veča polovica rimske deržave spoznavala k nauku sv. križa. In tako je „kri mučencev, kakor piše sv. Ciprijan, postala seme novih kristjanov." Da, prav vsled teh ognjenih preganjanj je konec tega stoletja vzcvetel iz kervi kristjanov nov krasen cvet na polji cerkvenega življenja, to je puščavniško ali redovniško življenje, iz kterega so sc skoraj prikazali v zgodovini in vladbi Cerkve Božje tolikanj pomenljivi in delavni redovi mnihov ali samostavnikov, kot tolikeri duhovni polki za ča3t Božjo in za zmago sv. križa iskreno se bojujoči. Začetek storil se je v Egiptu.
Tisti malikovavski Egipet, kteri je v starem zakonu ukljub prikaznim in čudežem, ki so se godili pred njegovim obličjem, in ki bi bil po njih lahko spoznal roko pravega Boga in njegovo sv. voljo, svoje oči zapiral pred lučjo resnice ves oterpnjen v svoji slepoti: ravno tisti Egipet je v novem zakonu dosti zgodaj svoje po-giansko oko odperl luči kerščanske resnice, po prerokbi: »Spomniti se čem na Rahabo , to je Egipet, in na Bali Ion, da me spoznata" (Psalm. 86, 4). „Tisti dan bode ahar Gospodov v sredi zemlje egiptovske, in napis Gospodov na njeni pokrajini. V znamenje in v spričevanje bode Gospodu vojnih trum v Egiptu. Klicali bodo namreč k Gospodu pred stiskajočim in poslal jim bo rešitelja in branitelja, kteri jih bo oprostil. In znan bode Gospod v Egiptu, in poznali bodo Egipčanje Gospoda oui dan, in častili ga bodo z daritvami in darili, in obljube bodo obetali Gospodu ter jih bpolnovali." (Iza. 19, 19-21.)
Ob času apostoljskem že se je po delovanji sv. Simna aposteljna veselo sprejemala kristjanska vera v Egiptu : kmali potem je z velikim vspehom delal tu sv. evangelist Marko. Oznanoval je tu sv. križ, in od per-vaka apostoljskega posvečen za škofa aleksandrijskega in poslan tje, je pasel ondi čedo vernih kristjanov. Ko je v tej službi razun po Egiptu tudi po Libiji, Numi-diji in Mavritaniji vspešno oznanoval sv. evangelij , je bil v naslednjem preganjanji kristjanskem na hudobno hujskanje duhovnikov malika Serapa tudi on mučen in umorjen.
V tretjem stoletji je preganjanje kristjansko tod doseglo skor naj višo stopnjo. Po vsem Egiptu so iskali kristjanov in grozno jih terpinčili. Takrat so mnogi izmed njih popustivši svoje posestja odšli proč v puščavo, nekaj da bi ondi našli si zavetje, nekaj pa da bi od-dalj eni od sveta neprenehoma in brez opoviranja mogli
Bogu služiti. Taka sta bila med drugimi sv. Pavel pu-ščavnik (227- 340) in sv. Anton (251—356), oče in začetnik redovniškega žvljenja.
Sv. Anton je bil še nježen mladeneč, ko sliši v cerkvi nekdaj tele besede: „Hočeš-li biti popolnoma, idi, prodaj vse kar imaš in razdaj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih, pojdi in hodi za menoj." Te besede so ga tako prevzele, da je koj prodal vse svoje lepo premoženje, denar pa in vse svoje razdelil med uboge in potem napravil se v puščavo k nekemu bogoljubnemu puščavniku, od kterega se je naučil Bogu popolno služiti. Izvoli si na to za stanovanje neko jamo, kjer živi noč in dan v molitvah, v premišljevanji in telesnem pokorjenji. Tu je velikrat hude skušnjave terpeti imel od hudiobnega duha, kteri se mu je prikazoval zdaj v podobi kače, zdaj v podobi medveda ali zmaja; on pa ga je z znam-njem sv. križa vselej premagal. Povest o tem sv. puščavniku se je raznesla na daleč okrog, in iz daljnih krajev so prihajati jeli k njemu žele pod vodstvom njegovim živčti. Krog njegovega stanu so si postavljali ko-libice ter so z njim vred spodbudovali se v molitvah in zveličanskem premišljevanji. Ko se je njih število razmnožilo, jih je razdelil sv. Anton v razne rede, ktere je on časih obiskoval ter podučeval v duhovnem življenji. y kratkem je po zgledu in prizadevanji tega vodnika in vstanovnika redovnega življenja vsa teban-ska puščava napolnjena bila z mnihi ali redovniki.
V tem blagovitem delu je pomagal sv. Antonu zlasti njegov učenec, sveti Pahomij. Ta je vstanovil kmali potem na reke Nila otoku, Tabeni po imenu, pervi samostan ali klošter, v kterem je od 1. 320 zjedinoval raztresene puščavnike k skupnemu mniškemu življenju.
Sv. Atanazij obširno popisuje , kake nauke in pravila je svojim podložnim dajal sv. Anton. Med drugimi: a) Redovniku je naj koristnejše vsakdanje premišljevanje: Dans začnem Bogu služiti, in današnji dan je lahko tudi poslednji mojega življenja, b) Hudobni duh se boji posta, bdenja, molitve, radovoljnega uboštva, usmiljenja in ponižnosti, zlasti pa goreče ljubezni do Gospoda Kristusa. c) Pravo življenje in živa vera na vsegapriču-jočnost Božjo je naj boljši pomoček pognati od sebe satana, d) Delati vselej v pričujočnosti Božji je najboljši pomoček proti zalezovanju hudobnega duha. e) Proti lenobi v službi Božji ga ni boljšega pomočka od premislika: kako kratko je življenje, in kako negotov konec njegov, f) Satan zavida vse kristjane, vzlasti pa te, ki po redovniško, nunsko ali mniško živijo.
Tako je služilo v teh pustinjah na tisuče bogoljub-nih mnihov križanemu Jezusu. Koreninice pa rastline so jim bile v živež in voda v pijačo. Vadili so se v poterpljivosti, ter z molitvijo pripravljali k zatajevanju samega sebe in k srečni smerti.
Neprimerno ne bode, ako se omenijo na tem mestu rimske katakombe, v kterih so ob času pregahjanja zavetja si iskali sv. papeži, mašniki in kristjanje sploh, kakor sv. puščavniki po egiptovskih puščavah. Rimske katakombe so zgodovinsk spominek kerščanstva in keršanske resnice. Tam so sveti papeži oznanovali sv. evangelij, služili daritev sv. maše, delili sv. skrivnosti. Od tod so vladali oni vidno cerkev, sami pod zemljo, nevidni zunanjemu neprijateljskemu svetu. Tu so poko-povali trupla svetih mučencev, in izkopavajo se še zdaj, kar spričujejo posodice z mučeniško kervijo nekdaj napolnjene in k svetim truplom položene. Tu je počival sv. Peter umorjen 1. 67; tu je pokopan Lin (78), Ana-klet (90), Evarist (109), Sikst I (127), Telesfor (139), Higin (142), Pij I (157), Elevter (192), Viktor I (202), Fabijan (250), vsi mučenci. Po tem tisuč in tisuč mučenih iz raznih stanov. Tu počivajo njihove svete telesa v grobeh, njihove duše pa se radujejo v nebesih. Tu je
velika množica izverstnih vojščakov Kristusovega altarja; tu mladi ljudje, otroci, starci, kteri so za Kristusovo vero dali svoje življenje. Trupla mučenikov so prinašali navadno po noči in spuščali jih v katakombe. „Kdo je ta, kterega nesete V" je vprašal papež sam ali pa njegov namestnik. „To je eden naših bratov?" ,,Kako veste to?4 „Mi smo ga obiskali v temnici, šli ž njim k sodnikom, spremili smo ga tudi na morišče!" „Ste li slišali njegovo obsodbo?" Da, slišali smo jo; glasila se je na smert, ker je bil kristjan." „Kako je umeri?" „Ni končal sam sebe, za vero je umeri, tu je posoda z njegovo kervijo." In res na vsakem mestu, kjer so pokopani mučenci, nahajajo se posodbe z njihovo kervijo. Reči se more: „Morte martyrum religio defensa, cumu-lata tides, ecclesia roborata est, t. j. ,,s smertjo mučen-cev je hranjena bila pobožnost ali zveza z Bogom, razmnoževana vera, uterjevana cerkev." Sv. Ambrož.
Tri mesce na Jutrovem.
LXIV.
(Dokončanje Smarnic. — Pobožna gospoda. — Greška cerkev. — Novogreška slovnica. — Pri mil. škofu. — Nova stoljnica in njena potreba. — Zamurke. — Mebetaristi. — Izverstne šole usmiljenih sester, bolnišnica in druge njih naprave. — Dober svet za liberaluhe. — Efez. — Sv. Polikarp. — Tudi mačka hoče ..bakšiš." — ,.Tez-kera." — Odhod in ločenje od tovarša Fridmana. — Tovaršija na parobrodu. — Lezbo. — Mitilene. — Otok Tenedos. — Troada, sv. Pavel s tovarši. — Samotrake in Dardan. — Filipolje, Brut in Kasij. — Dardanele. — Verč se je izlil med novaki — divjaki.
Terdnjave. — Galipolje. — V Belem morji. Štambul.)
V Smirni 1. rožnika. Menda zavolj včerajšnega velikega praznika (sv. R. Telesa) so šmarnice v kapucinski cerkvi še le I. rožn. slovesno dokončali. Bila je po veliko druzih mašah velika maša s pridigo v greškem jeziku. Prav milo so šolarji peli lavretanske litanije in druge pesmi, ljudstva je bilo veliko pričujočega. Posebno všeč mi je bilo, da prejšni dan pri procesiji, potlej pri sv. maši, kakor sploh tudi ob delavnikih je bilo v cerkvi toliko gosposkih ljudi, pa da se tako spodobno obnašajo. Tudi pri sv. Obhajilu jih je bilo še po prazniku veliko. Bog ima zmiraj in povsod svojih zvestih služabnikov.
Jaz sem maše val pri oltarji Jezusovega pres v. Serca, potem sem mesto nekoliko ogledal, zlasti dobro previ-deni bazar ali terg. Bil sem pri zelo ocifirani novi gre-ški cerkvi, ktere stolp se nekoliko od deleč nezmerno lepo okinčan vidi, od blizo pa ni tako lčp; mostovži, stolpiči, turniči na okrog, s kterimi je — bi djal — ob-šarjen, so le od deleč prav romantiški viditi, od blizo ne tako. Zobal sem ta dan perve češnje, ktere pa ondi ta čas že minjajo; poprejšni dan pa sem okusil perve hruške. — Ker sem bil med greki, sem iskal slovnice novogreškega jezika, pa dobil sem le greško-italijansko gramatiko, ki je izdelana po Olendorfovi metodi, in dal sem za njo 5 frankov. Žal mi je, da nisem imel prilike saj pol leta ostati med greki ter bi se bil priučil novo-greščine.
Pri kosilu sem bil ta dan pri mil. škofu Vinc. Spac-capietra-tu, ki je kaj prijazen in ponižen gospod iz la-zaristovskega reda. Kakor persijanski, tako je tudi on pod veržen neposredoma apostoljskemu sedežu. Pri mizi so bili še trije titularni kanoniki in družba je bila prav prijetna. Pravili so vikši pastir, da v novo stoljnico, ki je zidana, je obernjeno že 500.000 frankov, pa da jih potrebujejo še 300.000, da bi se čisto dodelala in vrav-nala; ni pa denara in delo ne more napredovati. Kdor je tedaj voljan, naj pošlje ta mali znesek omenjenemu nadškofu v Smirno, imel bode delež pri misijonu med Greki in Mohamedani.
Razkazaii so mi premil. pastir po kosilu v drugem kraju mesta vstav usiniijenih sester, ki ima 8 razredov
in prav veliko deklic iz vsih stanov, pa tudi do 40 sirot. V službi imajo več zamurk, ki so nektere posebno pobožne ; odkupile so jih ali po druzih potih pridobile, ter je njih več še le tukaj keršenih. Kaj vesele so bile, ko sem jih po arabsko nagovoril, ker tukaj se sploh govori le greško ; vsi olikani govore tudi francosko, laško, turško. Tudi Mehitaristi imajo v Smirni svoje cerkve in samostane; podverženi so pa dunajskim. — Vidil sem po šolah prelep red, čudil se veliki prijaznosti in ponižnosti vikšega škofa do otrok in redovnic ter pobožni nasprotni zaupljivosti. Tacih pisarij v vsih šegah olepšave še nisem vidil, kakor tukaj; pa tudi lepe in tenke ročne dela izgotavljajo otroci. Ne more si lahko kdo misliti, kako snažne so stanice. Take naprave so pa res likavne. Sestre imajo v mestu 4 naprave: dvojno šolo, bolnišnico in sirotišnico, pa še zunaj mesta glavni vstav z drugo šolo. Enako olikujejo očetje laziristi moško mladino. To se pravi misijonariti in ljudstvo izobrazovati. Zato pa evropejski liberaluhi in mavtarji prav vpaljeno redove obirajo ; naj bi pač raji šli v Azijo divjake vere učit, kakor da po Evropi vero zatirajo in si ognjeno posteljo v peklu postiljajo.
Iz Smirne derži železnica v Efez in druge mesta. Zal mi je, da iz več vzrokov nisem mogel iti v to slavno mesto s v. Jan. evangelista.
Iz mesta Smirne so mi pokazali škof kos razdertega zidovja na višavi, v kterem je bil sv. Polikarp mučen.
Druzega rožnika je bilo treba misliti na bližnji odhod. Pri kosilcu me je neka mačka tako vperto gledala, kakor da bi imela kako pravico do moje skledčice. Interpeliral sem jo toraj in prašal:
Kaj me tako verno gledaš, turška mačka?
Se ti toži delati, loviti miš' ? Mar tud* ti v primčr rojakov svojih
Noč in dan pristrežaš le samo „bakšis?"__
Bil sem za podpis potnega lista na konzulatu; pa vsilili so mi tudi na turški vradniji nekaki pridevek k mojemu potnemu listu, v arabskem jeziku, ki se imenuje „tezkera" ali spominica, in dal sem zanjo 8 piastrov, pa še kavasu (petarju) bakšis, ker mi jo je prinesel.
Opoldne po kosilu sem se poslovil s čast. gosp. prednikom, ki je bil prav prijazen, ni hotel nič darila sprejeti in svojo dobroserčnost je še s tim skazal, ker mi je brez kake prošnje dal pismo do oo. kapucinov v Carigradu, kjer sem bil res sprejet.
Prav vesel sem bil, da se bom z ravno tistim par-nikom do Tersta peljal, ker pridni strežnik Janez mi je bil v veliko tolažilo; domačin je le domačin. Popot-vala sva dozdaj skupaj z gosp. Pražanom Fridmanom, zdaj pa sva se ločila, ker on je šel z drugim parobro-dom naravnost proti Terstu, jest pa na parniku „Atrikiu dalje proti Carigradu. Se nikoli nisem vidil nobenega parnika tako zagostenega z ljudmi, kakor je bil zdaj naš, — na sto in sto turških vojakov je bilo na njem, menda novakov, ker vojaškega nič niso imeli na sebi. — Z Bogom tedaj Smirna! menda te ne bom več vidil, pa te tudi od več ne želim. Po štirih popoldne odhajamo. Greki in turki so moji tovarši. Lepe ti drušine ! Greki kričijo, govore, da me ušesa bole ; zgoraj turški novaki ^šum delajo, pojejo, vpijejo: tega ne bo prenašati!
Ze ponoči smo šli po kanalu med otokom Lesbom in med kopnim male Azije. Po enajstih je šum vstal, da smo pri Mitilini (Mitilene), ter sem vstal saj v temi pogledat ta lepi otok in kraj, ki je bil pred nami ob levi. Mitilini, po domače Kastro, je bilo lepote, učenosti in bogastva sloveče mesto, domovina Pitaka, Teotrasta, Alkeja, Salfe iu druzih iz starodavnosti znanih osebnost. Mesto ima kacih 14.000 prebivavcev in gerškega nadškofa. 40 katoliških deržin je pod snurnskega nadškofa. Ves otok ima 12',2 milje velikosti. Mična je ta vožnja
ob mali Aziji. Zjutraj ob šestih imamo ob levi samo nepregledljivo morje, ob desni zmiraj gremo tik dežele.
Okoli osmih smo se za malo časa ustavili pri otoku Tenedu (Tenedos), s kterega se vidi trioglata terdnjava in lep kupec gostih hiš, izmed kterih moli več mina-retov (stolpov turških džamij ali mošej). Izmed kacih stanovavcev je polovica grekov, polovica turkov. Greki pridelujejo tukaj dobro vino, muškatovec. Zavetnik je blezo še vreden Virgilijeve ojstre sodbe: „Statio maletida cariniš." Sicer je otok znan že iz trojanske vojske: „lnsula dives opum Priami dum regna mane-bant.4' — Peljemo se zdaj vstrič tako imenovane „Asiae propriae," namreč memo Lidije in Mizije — ter memo Troade, ki je neki .°> milje nižej pod nekdanjo slavno Troado. V pervo je bila imenovana Antigonija, po svojem vstanovitelju kralju Antigonu; potlej pa jo je Lizi-mak v čast Aleksandru Velikemu imenoval „Alexan-diia Troas." Sedaj je ondi revna vas Eaki-Stambul, in vidijo se menda le še razdertine nekdanjega mesta. Sv. apostelj Pavel je bil o svojem apostoljskem popot-vanji tukaj s sv. Lukežem in drugimi tovarši, kjer je imel prikazen, da naj ne hodi v Macedonijo in je tudi poslušal ter se podal v Samotrake (poprej Dardana, po Dardanu kralju, ki je neki od tod Trojo zidal); potem je šel v Ncapolis (poprej Datho9), v Filipolje (prej Kre-nides). Tukaj sta 1. 42 pred Kristusom Brut in Kasij konec storila v vojski zoper Antonija in Oktavija. Zdaj je le še revna vas Filiba s podertinami.
Ob enajstih, ko pridem iz sobe, smo že v Baher Setid-u, Boghasi-u ali Dardanelah, in gremo tik ob levem bregu — komaj nekaj sežnjev od kopnega; na drugo stran je precej deleč do brega : tukaj malo manjka, da bi ne vergel kamna čez vodo iz Evrope v Azijo. (Malo poprej, ko se je vodovod pričel, sta stebra ob obeh strančh in pa Trojine podertine, kar sem pa zamudil pogledati.) V prave Dardanele pa, kakor kaže, smo prišli še le o poldne; tukaj stoji več bark; srečal nas je lep tursk parnik Sultan. Ob obeh straneh je nekaj prav zalih hiš, zlasti ob azijanski plati, kraj ni več tako gorat in obrasen z drevjem, pa precej zelen. Tukaj nas je tistih 3'„ljubeznjivih" novakov zapustilo, ki so pamik napolnovali. Kaj bi djal o teh divjaških ljudeh? Hvala Bogu, da niso bili Kranjci! Akoravno najberže vsi ali veči del vsi nejeverniki. vender niso posebne nadlege delali in tudi ue vse preveč vpili, kleti nisem nobenega slišal. Kadar jih je kamernik svaril, vravna val, ni bilo viditi posebne terme, k večemu kak natoren klic. Sinoč, ko je vse na gostem spalo kakor kobilice, se je enemu verč razlil in voda je tekla pod marsi-kterira divjaškim herbtoro. Kaj so storili? Ko splašeni zajci so kviško skakali, pa nobenega nisem slišal, da bi bil jezno rantačil ali celo preklinjal. Kako bi marsikdo evropejskih olikašev pri enaki okolišini zelence iz goltanca brusil! Kolika poza na>a olika? „Lubljenec je jel bercati, ko se je obdebelil.4' —
Po več krajih so terdnjave ob Dardanelah, ter se ne more ravno lahko po morji v (Jarjigrad. — O 1 J) nam je ob desni obširna okrajina, za njo precej visoki griči, ob levi ozek brežuljkast pas, — ob obeh straneh zeleno in rodovitno viditi, — tu pa tam kaka lepa vas. — Slovenov ni pomanjkanja med popotniki. — Bližamo se Galipnljii (nekdaj < 'allipolis); dospeli smo tje nekako ob ; j4. Čedno mesto je od deleč viditi, ob nizkem homcu, na polotoku na levi se razteza in ima lesene evropej.nke hiše z mwmi prebivavci , med hišami zelenje, na višavi gradič, kakor videmček. To je pervo mesto, ki je bilo prišlo Turkom v roke (13;">7) kacih 1<H) let pred Carigradom. < iostili.ice, toplice se vidijo ob morji. Proti • » vse enako. oziu« nekoliko širji. Ob 7 gremo proti Belemu morju (morje Marmora/. <aiigrad.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. O pogajanji vlade s Slovenci
se zdaj govori in piše. Tu ste dvč reči pred očmi imeti; ena, da je ves narod katolišk ; druga, da je ves narod z neznatno izjemico s loven s k. To morajo vedno pred očmi imeti možje, kteri se pogajajo, in pa še zlasti vlada sama. Dozdaj je celo vladni časnik tako delal, kakor da bi bil narod n. pr. luteransk ali kar si bodi, samo katolišk ne, in kakor da bi bil ves ali skor ves narod nemšk. *) Kaj je v šolah vmes gnjilega, se je že omenjalo večkrat, pa bo še prilika. Dežela določno katoliška noče nobenega učenika, kteri ni določno katoliškega značaja. Marsikaj se mora na ravno nasprotno zasukniti; po šolah, v vradih, povsod se mora katoliški in slovenski značaj razodevati, potlej smo na pravem stajališču. Ko bi se pa n. pr. pri poravnavi jemal obzir na narodnost, ne pa na vero, bi bila poravnava polovičarska, ali prav za prav še manj kot polovičarska. Ako se zadosti tirjatvam verskim in narodnim, smo porok duhovni, ki poznamo narod, da se bodo šole še veliko hitreje razcvetale kakor pod Ne-časekom in sploh Narod slovenski, če tudi majhen, bode v kratkem s svojo nravno in naravno čverstostjo ena pervih podpor Avstriji. — Napčno je, da niso po vsi deželi še vstanovljene katoliško-politiške družbe, ktere bi iz posameznih občin iz vsih krajev glas dajale v tako tehtnem času. Ne mara, da je zdaj naj imenitniši čas govoriti in povdarjati, kaj zares naša dežele tirja, kaj tirjajo Slovenci, da bode poravnanje resnično, dostojno ter ne bi bilo treba pozneje kerpati. Možje razumni, politikarji slovenski in katoliški, delajte, študirajte, govorite, s veto vaj te!
V Alojiijevišoe so za šolsko leto 1871/2 sprejeti:
V	V. rasred Tomaž Potočnik iz Železnikov; Jernej Zu-panec iz Lancovega; v III razred Luka Pintar iz Trate; v II razred^ Janez Fabčič iz Lož (duhovnija Goče) ; Fr. Lampe iz Čem. verha (pri Idriji); Ignaciji Tramte iz Škocijana (pri Dobravi); Ludovik Vagaja zBerda(Pod-peč). Tedaj njih 7 v številu. —
Popotvanje. 21. jul. Ker sem šel iz Ljubljane na popotovanje, se spodobi, da tudi tukaj svoje popotne opazke končam. Iz Marijacelja sem potoval v poštnem vozu med prelepim gorovjem, po lepi cesti v hudi vročini proti železnici. Hud sterm hrib smo imeli v See-\viese, ki je kot uni v Wagensbergu v litijskem okraji.
V	\Vegscheidu najdem slovenskih romaric, ktere so potovale iz Miirzzuschlaga peš v Marijacelje ; bile so že ob 4 pri sv. maši iu peljale so se v najetem vozu do Bruka; kako so se veselile, da so našle človeka , ki je z njimi po domače govoril. Bivajo navadno v Gradcu. — Proti železni cesti smo večkrat srečali ljudi v procesijah, kteri so romali v Marijacelje; z manoj se je peljal kupec iz Bukurcsta, rojen Dunajčan , kteri se je z romarjev norčeval. Ker ni nehal norčevati se z božjih potov, in je terdil, da ljudje le lenobo pasejo in bi ravno tako lahko doma molili, mu rečem z mirno besedo: Gospod, vi ste kupec, in hodite po svetu svoje blago ponujat in išete novih kupčijskih prijatlov, kteri bi vam prodajali iu od vas kupovali. Čemu to ? Vsaj kdor vas bo potreboval, vas bo že poiskal, če imate dobro r-ibo po ceni in če kupljeno dobro plačujete; lahko bi si pot prihranili in stroške, ktere popotovanje stane. Če pa vi mislite, da morate popotovati, da imate razširjeno in boljšo kupčijo: kako da potem o pobožnih shodih tj udi tako govorite? Posvetneži imajo sprehode, igre, ku/.a-lišča, toplice, obiskovanje; vsega tega kmet nima; če svoje delo stori; potem gre se Bogu zahvalit na kak
B.i«le mar zdaj boije, ko je vrednik neki Prus iu tudi po veri protestant, če se ne motimo?!
božji pot, in doseže dvojin namen: Telesno le nekoliko opočije (ker peš in v vročini hoditi ni ravno prijetno) in ves čas na potu moli in v božjepotni cerkvi ss. zakramente prejme. Tudi če je kak kraj Božji pot, je znamnje, da se je tukaj Bog posebno dobrotnega ska-zal na priprošnjo Matere Božje ali druge svete osebe; ksr dasi tudi Bog svoje dobrote lahko povsod deli, vender ima posebne kraje, kjer jih posebno rad deli, in kdo bi hotel Bogu prepovedovati, da na tem ali unem kraji ne sme boljši biti? Tudi vi ste bili v Marijacelji, pa ste cerkev samo od zunaj videli; vi sodite po liberalno dunajsko, ker merite na vatle in komolce, pa pri tem duše pozabite. — Iz Bruka sem se po železnici peljal v Gradec v prijetni slovenski drušnji. 16. jul. sem bil v stolni cerkvi pri nemški pridigi; mladi govornik je obilnemu ljudstvu prav lepo razkladal po besedah sv. evangelija, kdaj je kristjan dobro rodovitno^drevo in če ni, kako si mora vse prizadevati, da bo. Čudil sem se, kako da je toliko ljudi pri božji službi v Gradcu, tem v novi dobi toliko slaboglasnem mestu, kjer je živel in šuntal mavtar Zimmermann, kteri je toliko napadal cerkev, vero in duhovne, puntal delavce, da so ga na zadnje, ker je ptujec, potirali iz Gradca, a neki mavtarski poslanci so pa koj interpelirali ministerstvo zavolj tega; Ogersko ga je sprejelo v svoje zavetje in tam zdaj razširja iuč omike in olike, kakoršne madjarski mavtarji potrebujejo. — V Gradcu bi bilo prijetno življenje, ko bi človek ne nahajal toliko zoper-nikov duhovskega stanu. Denar vsak rad vzame, osebe pa ne more terpeti. 17. jul. sem dospel, Maribora ne obiskavši, po novi železnici, meni poprej neznani poti, v Celovec v hudi vročini, ko so ravno domoljuba g. Umeka pokopavali. Tukaj v Celovcu imam prijatla iz mladih let, o. Luka pri čč. kapucinih, pri kterih sem po dolgem popotovanji zopet po domače jedel in se s prijaznimi očeti nekaj ur lepo kratkočasil. Na večer so me ondotni gosp. špiritval K. D., blaga duša, peljali v katol. kazino, kjer dobim več domoljubov, zlasti slavnega boritelja za vero in narod na Koroškem, g. A. Einšpielerja, s kterim sva premnogo govorila o sedanjosti do pozne ure. 18. jul. sem šel po železnici do Beljaka, kjer sem se le nekoliko ur mudil; ker tukaj železnica neha, se vozimo v poštnih vozih do Trebiža; tukaj se mi je tako slabo godilo, da ves čas popotovanja ne tako ; komaj sem dobil luknjo v prenočevanje, tesno, da sem moral svojo obleko na tla položiti in se na oknu umiti. Spati nisem mogel, ker neki fantalini so bili v gostilnici in so svoje nemške pesmi — njih veliko prav kvantarskih — vso noč rjuli, ker to ni bilo petju podobno; pomagati si nisem mogel, bila je ura že deset preč. 19. jul. kar že ob dveh ležišče zapustim, zadenem svojo torbo na ramo in hajdi proti železnici gorenski, da na prostem pod milo-jasnim nebom svoje duhovne molitve opravim. Od Trebiža do železnocestne postaje je dobre pol ure. Ob petih odderdra železnica, in pod mogočnimi krasnimi Bnežniki, zlasti okoli Kranjske gore, kakoršnih po širokem svetu nisem videl, pridemo na piano proti Radolici; tukaj je širok razgled, lepa blejska okolica; pa meni ni bilo obstanka, naprej sem se peljal v Kranj, kamor smo dospeli okoli pol devetih. Tukaj v Kranji me vselej mika biti; vsaj tukaj je bila moja perva služba skoz štiri leta, tukaj je prijazno in dobro mestnjanstvo; tukaj so ljudje vneti za lepoto Božje hiše in lepoto svojih sere: tukaj so veličastno obhajali petindvajsetletnico Pija IX, in pri nabiranju darov za sv. Očeta, za misijonarje in druge dobre namene se nahaja mnogo blagih sere. Ostal sem ondi poldrugi dan, in sem posebno hvaležen za očetovski sprejem blagemu gosp. dekanu. Ko se človek mimo Kranja pelje po železnici, bi mislil, da ima kako veliko mesto pred saboj, ker tako lepo stoji
na vzvišenem prostoru, vidijo se tri mestne cerkve , in na južnem koncu se Kokra v Savo izliva. Ko se pripelješ po železnici na sorško polje , je svet zopet širok in lep, in kakšen je proti Ljubljani, sc lahko prepričaš, ako greš na ljubljanski grad. Tako sem se po 53dnev-nem popotvanji vernil v Ljubljano zdrav in^ zadovoljen. Doma pa sem tudi nekaj novega našel. Sentjakopski gospod oče so neutrudljiv delavec, kjer kaj potrebnega najdejo, se mora storiti, če tudi denarja ni, in k svojim dosedanjim mnogim zaslugam so si pridobili še to, da so poprejšnjo tesno sakristijo predelali v prostorno in prav primerno. — Žalostno je bilo zame slišati, kako je med tem časom med duhovščino smert žela! Serčna hvala vsim, kteri so za me molili in me s svojimi željami spremljali. — K sklepu pa priznavam: ako je kdo še toliko lepih in zanimivih krajev vidil, nazadnje se tudi nad njim spolnujejo besede pesnikove :
„Marsikteri že hodil je mnogo po svet', Na zadnje prot: domu obernil jc spet." Šolsko. Naj omenimo nekaj iz par šolskih letnikov kakor po izjemi. Eden je „Letnik realne gimnazije v Kranji," ki je čisto slo vensk, kakor se spodobi na Slovenskem, kakor na Laškem lašk, na Nemškem nemšk itd. V njem ima pomenljivost zgodovinski spis: „Cerkve ss. Klemena, Ingenuiua in Albuina na Kranjskem" — na 14 straneh. Zlasti je gosp. pisatelj kat. in profesor T. Zupan sledil za vzroki, zakaj sc pri nas obilno časti sv. Klemen papež in mučenik, in od kod je v naši deželi toliko Klemenov, Klemencev, Klemenčičev. — Učencev je bilo v 4 razredih 64, pa bilo bi jih lahko dosti več in tudi upamo, da jih bo berž, ko sedanje nevedne šolske okolišine vlada in samovpravniei deželni zbori na boljše obernejo. Slišimo obilnokrat, da naš kmet hoče dve reči, ki ste opravičeni: 1. naj sc šole tako vrav-najo, da se sinovi v sv. veri svojih očetov vterdijo, ne pa opešajo; 2. kmet sina ne da zato v šolo, da bi po tolikih kervavih stroških vsak mogel pušo nositi. Avstrija bila poprej močnejši, ko ni bilo tega ; posnemanje pruskih napak je ne bo rešilo.
Briksenške gimnazije letnik ima na 64 straneh kaj znamenit pregled katoliške hierarhije po vesoljnem svetu ob času vesoljnega zbora Vatikanskega (8. grud. 186y — 20. vinot. 1870), ki ga je zložil sloveči profesor in lingvist dr J. Zlat. Mitterrutzner. Marsikdo utegne merdniti rekoč: Cemu take reči v šolske letnike? pisatelj pa pravi: ,,Persuasum mihi est, hunc „Conspectum Ilierarchiae Catholicae cuilibet, «iui non solo nomine Catholicus est, probatura iri."
Gimnazija je imela na koncu leta 250 učencev, kteri so postavljeni v abecednem redu, pa pri vsakem kaže perva rubrika (predelek) napredek (Krste; Erste m. V.; Z\veite), drugi predelek pa, kteri je po versti: 1., 2., 20., 31. itd. —
Učenikov je za vsih 8 razredov 12. \'a Štajarskem je poganjanje zastran novih volitev. V brežko sevniško-kozjanskem okraji so se dogovorili domoljubi zopet voliti izverstnega dekana F r. Košar j a, kar ne dvomimo, da sc bode doseglo.
V Celji so 15. avgusta nekteri narodnjaki sklenili osnovo za novo narodno banko „Slovenijo." — Predsednik te početve je knez Salm Kaillerscheid Kraut-lieim, podpredsednik dr. Kosta.
Na llreznici na Gorenskem se bode na sv. Avguština dan, t. j. 28. avg., prav slovesno obhajala pet-indvajsetletnica. odkar je bila brezniška tara prestavljena iz Uodin na Breznico. Večina v brezniški tari rojenih duhovnov — kacih 17 — zraven duhovno/ iz okolice in druzih ima biti pričujočih pri pontitikalni maši in pridigi. Začetek opravil je ob desetih.
Iz Loža smo tudi med drugimi dobili pred nekaj
tedni popisovanje, s kolikim veseljem so obhajali 25-letnico: z vesoljnim zvonilom in priterkovanjem po vsih cerkvah, s kresovi po hribih in dolinah (po več hišah so gorele lučice, kakor je navada o Božiču), z olep-šanjem cerkve, s slovesnimi ss. mašami, petjem papeževe himne, nalaš za to slovesnost zložene pesmi, s prejemanjem sv. Obhajila za sv. Očeta, streljanjem, z razlaganjem življenja Pija IX v pridigi itd. (Pesem poslana je prav priserčna in malo popiljena bi se dobro podala, pa prostora manjka; tudi dopis je le posnet. Vr.)
Iz Motnika, 14. vel. serp. — Včeraj k novi maši Č. g. J. Dolenca iz Poljan se je bilo naletelo več ljudstva kot pri vsakem cerkvenem shodu in pokazalo, kako to čisla, da je dobilo novega učenika ukijub brezver-nemu liberalizmu. Govornik so nam prav resno popisovali veseli in žalostni stan duhovnov. Tudi 2Metnica se je obhajala pri nas s primerno slovesnostjo in ljudstvo je goreče se spominjalo presl. jetnika v Vatikanu.
j.Der neue Gott." Von Oonrad von Bolanden 1871. Ta mična brošurica je pač vredna, da bi jo vsak bral, kteri je še v mraku zastran nauka o nezmotljivosti.
V Plescih na Horvaškem, 21. avg. C. - Mislim, da od nas ni še dozdaj nobeden dragi Danici kaj povedal. Sprejmite te verstice, da vidijo čast. bravci, kako mi častimo svojega škofa. — 9. in 10. avg. smo pribijali se na prevzv. našega gosp. škofa Soiča, kte-smo z velikim veseljem dočakali 10. zvečer okoli 5 v velikem številu pred duhovsko hišo zbrani. Celo selo je bilo tako lepo okinčano, da se je vse čudilo. Po selu in pred cerkvo so se vile po postavljenih hoj-kah prelepe zastave trojedine kraljevine. Tudi je bilo naše selo prav lepo očiščeno, in na vsakem oknu bila je zastava; ravno tako tudi veliko zastav v linah na stolpu. Plovanija (duhovska hiša) je bila pa posebno umetno opravljena. Spredej bilo je veliko hojk postavljenih in med timi slavolok z napisom:
„Zdravo do*ao, mili naš Biskupe!"
Med veselimi klici: Živio, živio, živio! so prišli škof in se podali v cerkev, ljudstvo pa za njimi, ro molitvi, petji, orgljanji smo dobili sv. blagoslov in spremili smo jih v duhovnijo. Od vseh strani bili so pričujoči duhovni, in 11. v jutro so podelili naš mil. apostol sv. birmo mnogim mladim pa tudi 2 odrašenima.
Tudi pri odhodu milega našega višega pastirja ob 4 popoldne bilo je veliko ljudi se zbralo, in ko smo sv. blagoslov prejeli, smo vsi z veselim glasom klicali: Živio, živio, živio!
Iz Marija-Zvezde v Bosni piše č. o. Frančišk, iz reda oo. Trapistov.
Undan me je neki turk nagovoril, da bi imel nekaj zemljiša prodati. Ker mu je železnica njegovo zemljiše razdelila v dva kosa, je nejevoljen in hoče prodajati. En del s slabo hišico, ali prav za prav kočo, ima nekako 30 40 oralov — po očeh meriti (tukajšni oral ima 40 štirjaških vatlov, vatel je 20 palcev dolg). Drugi del ima kake 4 orale in bolji, še skor novo hišico pri tleh, ktera ima majhen čespljev vert s 3—41etnimi drevesi, ki že nekoliko rodijo. Obojna zemlja je prav dobra in že prav dobro obdelana ter (mesca majnika) ravno s pšenico, režjo, ječmenom in koruzo obsejana. Malo četert ure je od našega kloštra, toda na drugo stran reke Verbe, uro od mesta Banjaluke, ima majhen gozd... Kno bi bilo pripravno za kacega kmeta, drugo za rokodelca, tesarja, zidarja, ki bi tukaj nahaja! dosti dela; tudi mi bi imeli velikrat delo za take ljudi. Sosedje rnga zemljiša so katoliški zakupniki ^štantmani) turških l>o*e-*tnikov, in kakor se mi je skrivaj pravilo, bi tudi kaj prodal?: tedaj bi naselec zamogel po volji razširiti. Kiai z vodo vred je zdrav
Cena večega kosa je 400—500 cekinov, manjšega 200—150 cekinov; mislim, da bi še precej veliko odjenjal. To, se vč, so velike cene; ali turki menijo, da vsi, ki čez Savo pridejo, imajo veliko denara, in toraj od tujih tako veliko išejo. Med seboj si napravljajo veliko ceneje prodaje, — morebiti za polovico.
Pisal sem Vam to, češ, morebiti bi kdo iz Kranjskega imel voljo sem-doli priti. Sčasoma se da tukaj natihoma njiva za njivo kupiti po prav spodobni ceni, t. j. če je kdo delj časa tukaj in ima čas to pozvedo-vati. Ali pa bi utegnil kdo priti in morebiti pri nas za hlapca delati, ali dela pri železnici se lotiti in sčasoma kaj vravnati. Dobro bi bilo, ako bi kdo storil začetek, da bi se tukaj sčasoma vas napravila.
V tem pomenu govori omenjeno pismo, in misel morebiti res ni slaba. V Bosni in Hercegovini eo Slo-veni, zdihajoči pod turškim jarmom, ki potrebujejo vsestranske olike. Ko so bili turki prihruli v deželo, so slovenske prebivavce, kteri se niso hotli poturčiti, gerje kakor živino klali in morili in jemali jim tudi njih posestva, postali so turki z vojnim tolovajstvom posestniki dežele, in le čudo je, da se je kaj keršanstva in pa slovenstva še premoglo ohraniti v teh prenesrečnih deželah, ki že toliko sto lčt čakajo boljši osode. Ker so v veri in toraj v omiki zanemarjeni, ne le poturčenci, ampak tudi kristjani, zato so očetje Trapisti, ki jih učijo zemljo obdelovati in čedno živeti, velika dobrota za deželo. In ako bi se kteri naših poštenih vernih rojakov tam naselili, bi utegnili ne le sebi pomoči, ampak tudi svojim bratom k omiki pomagati. V tem oziru bi privošili, da bi kaki verni Slovenci v une kraje se naselili (liberaluhi, ki so sami gerši m sovražljivši od turčinov, niso za razširjanje omike pri bližnjem). Trapisti so sicer iz tujih dežel, vender olikujejo narod v serbohervaškem jeziku, kakoršen se tam govori, in lahko bi se Slovenci z njimi razumevali. Kdor hoče bolj natanko te reči pozvediti, naj piše sam do prečast. o. Frančiška, prijor-a pri Marija-Zvezdi v Bosni, pošta: Stara Gradiška.
Mali lesniki
ali srečkanje za celo leto.
(Nabral F. K.)
(Dalje.)
258.	Glej, da se zdrav spokoriš, dokler bi lahko grešil, da se ti bati treba ne bo. Ako se hočeš še le spokoriti, kadar ne moreš že več grešiti, bo le pregreha tebe pustila, ne pa ti nje. (Sv. Avguštin.)
259.	Kogar vidiš, da pravično živi, naj se mu ravno še tak hudo godi; njega srečnega imenuj, čez vse hvali in povišuj; sej so nebesa njegove. (Sv. Krizost.)
260.	Venca ne dobi, kdor ne premaguje; zmagal pa ne bo, kdor se ne vojskuje.
261.	Če nedolžna hočeš bit' devica, naj bo sramož-ljivost tvoja tovaršica.
262.	Boljši je pri kmetih čisto in ubožno živeti, kakor med gospodo na poštenju siroteti.
263.	Hočeš ti v življenje enkrat it' od tod: križ in pa terpljenje je kraljeva pot.
264.	Sramožljivost je device ljuba zar*ja juterna, če nje nima tvoje lice, si devištvo vgasnila.
265.	Sveta čistost in poštenje v srečen zakon pri-pelja ; srečno zakonsko življenje da zvestoba zakonska.
266.	Je boljši, da kamen na tistem mesti leži, kjer razberzdano družince sedi, ki celo hišo pohujša, da božji žegen od hiše beži.
267.	V tvojem serci Bog prebiva, dokler čisto vest imaš: božja roka te zakriva, da se v hudo ne podaš.
268.	Oh! boljši je na kmetih med nedolžno živin^co biti, kakor po gradih in mestih med zapeljivce hoditi.
269.	Deklice, ki truplo svoje preveliko lišpajo, rade svoje duše pozabijo; le pregrešnemu svetu dopadejo, Bogu se pa zamerijo.
270.	Nič se nam na svetu tukaj toljko bati ni, kakor: se Boga manj bati kakor pa ljudi.
271.	Truplo je stvarjeno za dušo, ne pa duša za telo; ako dušo kdo zapravi, trupla rešil tud' ne bo. Je duša izveličana, bo srečno tud' telo.
273.	Srečen, kdor Bogu prav služi, naj mašuje ali pluži. Pri Bogu sercč, pri delu rokč.
274.	Nar lepši je mladina, ki se Boga boji, nar veči čast za sina, ki stariše prav časti.
275.	Ljubezen, kjer je, dela velike reči: ako jih ne, prava ljubezen ni. (Sv. Gregor.)
276.	Človek, ti si na kupčiji, dokler še živiš: glej, da dragih jagod ne zgubiš; vari se, da jih sovražnik ne dobi, da se z njimi tvoja barka ne vtopi, da ne prideš prazen k večni domačiji. (Sv. Efrem.)
277.	S svetniki veseliti se želimo, al križev in težav se pa bojimo; kdor pa s svetniki terpeti noče, mu \ njih veselje priti ne bo mogoče.
278.	Lahko se veseli nebeškega življenja, kdor se deležen st'ri Gospodov'ga terpljenja.
Razgled po svetu.
V	Avgusti Vindeliski (Avgsburgu) so imeli judje svoj cerkveni shod ali sinodo, v kteri so rabini z znatno večino zavergli svet, da bi bili judje zadovoljni z zgolj rokomavškira zakonom brez kacega verskega obreda.
Sv. Oče Pij IX, ki so bili 16. rožn. dosegli leta sv. Petra, kar je bil v Rimu, so 23. vel. serp. tudi mesce in dni sv. Petra doživeli. — Na prošnjo predsednika družbe za kat. mladino so sv. Oče za 23. avg. in za osmino podelili popolnoma odpustke tistim, ki prejmejo ss. zakramente in molijo v papežev namen in za sedanje potrebe sv. Cerkve. Bog živi Pija IX!
Doliinger mavtar? Germanija, katolišk list v Berlinu, piše: „Iz dobro zvedenega vira so nam poslane te le verstice: Naznanim kakor čisto autentično resnico, da dr. Doliinger je ud mavtarske beznice v Karlsruhe." Oe je to res, se bo še slišalo. — Tedaj mavtar bi bil papež tistih, ki si tatinsko prilastujejo ime starih katoličanov, zato blezo so ,,stari," ker pobijajo kat. resnico kakor „novo", zoper ktero je pa že Martin Luter pridigal! —
V	Carigradu je že delj časa papežev poslanec msgr. Franchi, ki vravnava neke verske zadeve. 28. julija se nameri, da se srečajo na sprehodu peteri vozovi sultanovi in voz papeževega poslanca. Ko sultan spozna, da je ondi poslanec Franchi, ukaže zdajci ustaviti in pošlje k njemu svojega pervega adjutanta, kteri gre k poslancu sv. Očeta in mu reče: „Prevzvišenost, sultan moj gospod mi je dal prečastno nalogo Vam povedati, da je njegovemu veličastvu čez vse drago to srečanje, in želi zvediti, kako se imata Njih Svetost in Vaša pre-vzvišenost." — Ko je sultan slišal priljudni odgovor poslancev, se je nasmehljal v znamnje zadovoljnosti in po obnovljenem pozdravu se je odpeljal v svoj cesarski dvor Dolma-bagaže. Zvečer pa se je povsod po Carigradu govorilo o tem dogodku; vsi so prasali, če je to res, če je mogoče, ker to je zoper vsako šego in navado, da bi se sultan tako ponižal; katoličani so bili zadovoljni, italijanuhi, mavtarji, krivoverci id., pa so imeli trud zakrivati svoje pobitje in zamerzo. Dnevnik „La Turquie," ki ima vrednika nekega goropadnega mav-tarja, se ni mogel več premagovati in izlil je žolč v bedastem in neslanem spisu „izlamstvo in papež," v kterem je namerjal zasmehovati papeža in njegovega
poslanca v Carigradu, pa zderknilo je liscu tudi na sultana, češ, njegovo veličanstvo in ves dvor so se s takim počešenjem natihoma naznanili za katoličane in podložne rimskega papeža. Nasledek je bil, da je ministerstvo za notranjstvo mavtarju za tri mesce njegov časnik ustavilo, še preden je izšel. „Turquie" in njen blatnik imata tudi po avstrijanakih krajih precej tetek in popol-bratov; nič ne mara, da so že pisali kake pisma požaljenja v Carigrad.
V Rennes u na Francoskem so bili 12. avgusta domu odpušeni tisti preslavni zvavi generala Charette-a (Saret-a), ki so veliko let služili papežu, poslednjič pa se v francoski vojski tako moško obnašali, da jih je vse občudovalo. Naslednjo nedeljo so bili še vsi, častniki in prosti, brez orožja skupaj pri sv. maši. Po maši jim je Charette naznanil prelepo pohvalo generala De Cissey-a, kako serčno so darovali domovini serce, pest in kri, se posebno skazali v bitvah pri Cercottes-u, Bron u, Coulmiers-u, Patav-u in Mans u, se odlikovali s pogum-nostjo pred sovražnikom, dobrim redom in izverstnim duhom; da njih plemenita neprestrašenost dela njim in njih zmagovitemu generalu Charette-u prav obilno čast itd. — To pač na novo priča, da dober kristjan je tudi dober vojšak. — Charette pa jim je med drugim naznanil, s kako britkira sercem se od njih loči, ki so 11 let žalost, veselje in darežljivost z njim delili. Napovedal pa jim je, da ostajate še dve veliki reči: zanesljivost v pravično reč in pa upanje v zmago. ,,Ohranimo se vredne naše naloge, in Bog nam bo dal zmago!" je zaklical general in pristavil še nektere besede priserčne zahvale. Zvavi so odgovorili s kliccm: »Slava Piju IX!" Veliko se jih je solzilo pri tem gin-ljivem poslovljanji.
\aj strasnejsi sovražnik edine Italije, kakor se je pričalo celo v sami laški zbornici, je primanjkljej (deticit), in osoda vsih preganjavcev Cerkve od Judeža do Bonaparta je ta; da se sami končajo, ne da bi se čakalo na druzega, ki bi jih pobijal. Tako je Napoleon III šel v vojsko zoper Prusijo, ki je bila njegova smert (smert njegove slave), Lanza in Sella pa delata pro-števe (razmere med prihodki in izdajki), ki bodo njun propad, pravi „Unita." —
Bizmark tapa za Napoleonom. To jasno dokazuje „Genf. Korresp.", pa ko bi tudi nič ne dokazoval, je to brez tega očitno. Slavo obeh primerja ta list s tistim strahovito velikanskim in lepim stebrom ,,Vendom-om" v Parizu, ki so ga rudečkarji une tedne poderli in v blato vergli. Kliče pa obema Jobove besede: „Si ascendit usque ad coelum superbia ejus et caput ejus nubes tetigerit, quasi sterquilinium in rine perditur." (Job. 20, 7.) Kakor je Napoleon se ob ča6u Cerkvi pri-kupoval po hinavsko, kadar mu je kazalo, potlej pa zoper njo delal; tako dela tudi Bismark. Napoleonova politika je priklicala laške zmešnjave, dopustil je, da so rudečkarji Boga in pravico zasramovali, zapiral pa jih je, ko so se njega (Napoleona) lotili; tako dela tudi Bismark. Oba sta otroka punta, oba bota tudi njegova žertva. — Prašanje drugo pa jc , če bode Avstrija, ki je tudi sama veliko grešila in še greši, tista šiba, ki bode pomagala zadevati prevzetnega BizmarkaV
Z a Francijo ni lilagra, razun da si spet kralja izvoli. To dokazuje msgr. Segur v novo-spisanem delcu z napisom: „Vive le Roi!" (Živio kralj!) Podaril je en iztisek sv. Očetu in dobil za odgovor pohvalno pismo, ki ima toliko veči veljavo, ker v novo obsojuje tiste liberalne nauke , ki sedanjo dobo prestole prevračuj«jo. Sv. Oče pravijo: V resnici, ne le samo brezbožne ločine se zaklinjajo zoper Cerkev in občinsko družbo, ampak tudi vsi tisti ljudje, ki objemajo tiste liberalne nauke, ktere je sv. Prestol tolikokrat zavergel, akoravno
se jim prišteva čisto dobra vera in naj bolji nameni. Ti nauki, ki so vgodni načelom, iz kterih izvirajo vse rovarstva, so veliko bolj nevarni, morebiti zato, ker so na pervi pogled viditi bolj blagi..." Sv. Oče dalje pojas-nujejo, kako očitno brezbožne nauke sprejemajo le do čistega apačeni ljudje; potuhnjeni nauki pa, ki se skrivajo pod plajš domorodstva (n. pr. „Prej Slovenec potlej katoličan'4) in gorečnosti za vero (n. pr. hinavski Dollin-gerjanci, ki se štulijo za ,.stare katoličane") — taki potuhnjeni strupeni nauki lahko zapeljejo tudi čedne ljudi, da ne vede zabredejo v naj veči zmote in do očitnega rogovilstva.
Tudi grof Henrik Chambordaki je poslal Seguru pohvalno pismo, v kterem zlasti hvali bistro logiko, moč dokazov in zanesljivo svestost v tvarini.
Gotovo bode to delo veliko pripomoglo, da se Francosko poslednjič k redu verne.
li Odese se sliši, da je do tal pogorelo mesto Hock. Pogoriša povsod strašno divjajo. Znano je, da se te strahovitosti pripisujejo skrivnim hudodelnim družbam. Sad nejevere in brezbožnosti so take divjanja. —
Iz Carigrada naznanujejo, da so v Damasku be-duini zrojili. Ubogi katoličani po unih krajih.
O sliodu avstrijanskega in nemškega cesarja in deržavnikov piše „Unita:" „Veliki vroči prasanji ste dve: prašanje jutrovo in prašanje večerno! Pervo ob-8ega: Turčijo, Rumunijo, Egipt. Drugo tiče izpraznjenje francoskih okrajin od Prusov; novo povzdignjenje francoskega kraljestva ; povernitev papeževe časne oblasti; versko kipenje po Nemškem; nektere manj tehtne reči. Iz vsih teh prašanj izvira naj tehtniše zastran zvez (alijanc). „Unita" meni, da po tolikih shodih bode zmešnjava jezikov še veči.
Spreobernjena turkinja. Časnik „Dalmazia catt." ima iz Fortopus a 31. jul. mično dogodbo. 30. jul. je bila ondi keršena 171etna turkinja, poprej imenovana Debora, zdaj pa Marija Angela. Doma je iz Mostara, od kmetiske rodovine. Njena mati je bila katoličanka, pa se je bila poturčila. Objokovala je potem svoj odpad, je še nekoliko po naši veri živela, spolnovala poste, in čez vse želela, da bi ta njena hčerka postala katolikinja. Dva svoja majhna otroka, ki sta umerla, je bila dala kerstiti po katoliški dojnici; pa vse to skrivaj pred možem, ki je pred nekimi leti umeri. Dobra Marija Angela je v moško preoblečena po noči pobegnila srečno izmed turkov, spremljana od nekterih katoličanov, in pribežala je v Vid, majhno vas na podertinah nekdanje Narone; ker je pa to na meji, se je zdelo nevarno in pripeljali so jo v Fortopus. Turki so divjali, ko se je to zvedilo, in šli so k pašatu, naj bi jo po konzulatu nazaj dobil. Paša pa je terdo odgovoril: Treba jo je bilo varovati, kakor to gre. — Šli so še k mudiru (sodniku) v Gabeli, kteri je bil nekoliko nadležin, pa tudi to je kmali minulo. Ko je ves vihar potihnil, so jo tedaj kerstili. Opravilo je bilo siio ginljivo. Vse se je jokalo veselja. Ljudje iz naj imenitniših rodovin so si v čast šteli ji za botre biti. V dopolnjenje tega djanja je Božja previdnost poslala iz Turčije tudi dobrega katoliškega mladenča, s kterim se bode bogoljubna Marija Angela poročila, zidala se bode jima hiša v Forto-pusu, kjer se nikomur kruha ne manjka, kdor ima dobro voljo za delo.
Iz Ljubljane. Prečast. o. Salezij Volčič, apo-stoljski vizitator na Sedmograškem, so se povernili 22. t. m. zdravi v Ljubljano. Prehodili ao na dolgo in široko vso deželo, kar je že omenila Dan., prihodnjič pa pride nadalje in sklep.
Rojstni dan cesarjev se je obhajal z navadnimi slovesnostmi uni petek. Bog daj, da bi za prihodnji
god bila že doveršena vesoljna sprava, in toraj edinost in zadovoljnost med vsimi.
Umetniško. V 22. listu t. 1. si bila, draga Dan., naznanila svojim bravcem, da g. Janez Šubic iz Poljan na Žalostni gori na presno oslikuje obok v presbite-riji. Ker je zdaj delo, ne samo na Žal. gori, ampak tudi v farni cerkvi sv. Vida v zadovoljnost in veselje vsih farmanov dokončano, naj oboje slikarije nekoliko omenim.
Na Žalostni gori so na oboku 4 veči podobe, namreč: oznanjenje, obiskovanje, smert in vnebovzetje Marije Dev.; vmes med temi podobami so 4 evangelisti, na sredi oboka je Bog Oče, z dopadajenjem na Marijo gledajoč. Ker je v altarju podoba žalostne Matere Božje, tedaj tukaj Marija kristjanu, ki v cerkev stopi, kaže, kako je bila v veselju in v časti ponižna, v žalosti pa popolnoma v Božjo voljo vdana, in kristjan ima priložnost premišljevati svoje življenje, kako ima Marijo posnemati, da bo njen pravi otrok.
V	farni cerkvi je pa na oboku: Jezusovo rojstvo, sv. trije Kralji, spremenjenje in vstajenje, vmes med temi podobami pa Jezus v kervavem potu na Oljski gori, ko ga Judež izdaja, potlej bičanje in s ternjem kronanje; sredi oboka je Jezus sodnik. Pod obokom so pa na eni strani ss. Mohar in Fortunat, na drugi slovenska aposteljna ss. Ciril in Metod, in nasproti sv. Peter in sv. Andrej. Vse podobe so kaj živo izobražene in sleherni, kteri jih je do zdaj videl, je svojo zadovoljnost in pohvalo nad njim izrekel. Gospod Šubic se je res umetnika pokazal, kar ga pa še zraven tega posebno priporoča, je njegovo lepo obnašanje, pridnost pri delu in skerbljivost, da bi vse prav in dobro naredil. Priporočim ga torej za enake dela svojim duhovnim tovaršem.	Podobnik.
V	Mariboru se je vstanovil centralni odbor za volitve, in izvoljeni so v odbor: Košar, Zarnik, Bohi-nec, Ipavec, Pajk, Prelog, Rade j, Rola, Robič, Sernec, Rapoc, Dominkuš, Jurčič, Koceli, Železnikar.
Za poslance so nasvetovani dosedaj: Šuman, Prelog, Herman, Sernec, Košar, Adamovič, Vošnjak. Kandidate za mesta bo odbor kmali povedal.
Iz Gorice. Preč. gosp. Štetan Bensa, konzist. kancelar, je postal kanonik metropolitanske cerkve v Gorici. —
Iz Gorice je ravnokar prišlo veselo naznanilo, da od 18. do 22. sept. bodo ondi v semenišču duhovske vaje. Več prihodnjič.
tšuhovshe spremembe*
V	ljubljanski škofiji. Umeri je v Trebnem 18. avgusta t. 1. pred dvema letoma posvečeni čast. gosp. Peter Prijatelj R.I.P.
V	lavantinski škofiji. Prestavljeni so sledeči čč. gg. kaplani: Jož. Sorglechner v Šetale; Fr. Pole za I v Vitanje; Ant. Drozeg k sv. Urbanu pri Ptujem; Jože Kolarič za I v Trebovlje; Jože Sever v Koprivnico ; Blaž Cilenšek v Drami je ; J a n. Jakopina v Loko; Martin Lapuh v Iram ; M. S k e r b e c za II v Trebovlje; Ant. Breznik na Kalobje ; Jože Hemah za II na Vransko. — Za kaplane so sledeči čč. gg. novomašniki nameščeni: Matej Slekovec v Središče; Jak. Korosak k sv. Rupertu pri Laškem; Martin Napast v Kapele pri Brežicah; Fr. Leber v Podsredo; Rupert Šuta v Laporje. — Č. g. Fr. Napr udnik je stopil v pokoj.
Oobrotni darovi.
Za s v. Očeta. Čast. g. J. Dolžan 8 gld. v dober namen. —
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. —
Natiskar in založnik: Jožef Blazuik v Lju bljani.