Leto XLII. - Štev. 4 (2081) Četrtek, 25. januarja 1990 Posamezna številka 1000 lir
List je nastal po združitvi goriškcga tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katol. glasa« je izšla 2. februarja 1949
TAXE PERQUE	GORIZIA	SETTIMANALE - REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE: RIVA PIAZZUTTA, 18 34170 GORIZIA - TELEFONO 0481 - 533177 - DIRETTORE RESPONSABILE: MONS. MOČNIK FRANCESCO - REGISTR. TRIBUNALE Dl GORIZIA N. 5 DEL 28 - 01 - 1949 - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - GRUPPO ll/70% AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P. T. Dl GORIZIA	UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Riva Piazzutta, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481 - 533177 - Telefax 533177 Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trieste - Trst - Tel. 040 - 414646
TASSA RISCOSSA	ITALY		
Združena opozicija in kriza partije
Delo, 18. januarja. Pogled na veliko dvorano v Cankarjevem domu ob nastopu združene opozicije (DEMOS)
KATOLIŠKI GLAS - MLADIKA GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA PASTIRČEK - DOM
Nas vse, ki imamo opravka s tiskom in ki hočemo biti tudi po tej poti oznanjevalci božje resnice in ljubezni, skrbi, ko vidimo, kako so danes ljudje pod vplivom in pod pritiskom javnega mnenja, ki je redkokdaj naklonjeno katoliški misli, veri. Cerkvi. To javno mnenje, prepričanje in zadržanje, ustvarjajo nam nenaklonjen tisk in sploh vsa sredstva javnega množičnega obveščanja, in sicer v taki meri, da človek postane s tem polagoma avtomat, ki vse sprejema, kar vidi in sliši. To pa človeka duhovno poplitvi, ker mu praktično odvzame pripravljenost do lastnega razmišljanja in ustvarjanja lastnega mnenja in prepričanja. Žalostno je, da so skoraj povsod radijski in televizijski aparati postali tirani našega življenja, ki narekujejo človeku, kdaj naj bo doma, kdaj naj bo večerja, kdaj so dovoljeni obiski, kdaj šolarji ne smejo pisati nalog in tako dalje — vse je odvisno od tega, kaj je na sporedu. Vse prepogosto človek nima dovolj moči, da bi te aparate utišal in s tem našel čas za mnogo koristnejše in duha poglabljajoče opravilo: za branje, pogovor, kulturno udejstvovanje, molitev.
Nima časa, da bi vzel v roke list, revijo, knjigo, ki mu lahko ohranijo in poglobijo krščansko gledanje na človeka in na dogajanja v svetu.
Ne smemo zato dopustiti, da bi ta sredstva na nas tako močno vplivala, da bi prenehali razmišljati in presojati stvari, ki zadevajo naše življenje v luči evangelija, saj je za naš svetovni nazor merodajen evangelij, to je božje sporočilo človeku.
Vse te misli, želje in načrti nas spremljajo, ko delamo za naš verski in katoliški tisk. Radi bi, da bi naš tisk pozorno zasledoval in spremljal dogajanja doma in po svetu in svojim bralcem nudil krščanski pogled na ta dogajanja in da bi si tudi poglobili svoje poznanje verskih resnic. Naš tisk noče služiti samo v informativne namene, ampak želi nuditi svojim bralcem tudi razglabljanje o verskih resnicah in moralnih zapovedih, kar je nujno potrebno v sedanjem času in v okoliščinah, v katerih živimo. Kdor pač ne skrbi za lastno izpopolnjevanje v svojem krščanstvu, ne bo vztrajal v dobrem, ne bo rastel v popolnosti, ne bo mogel kljubovati nekrščanskemu pojmovanju življenja in dela.
Sredstva množičnega obveščanja spadajo po papeževem prepričanju k najmočnejšim silam, ki vplivajo na usodo človeštva. Še pred kratkim je sv. oče podčrtal pomen katoliškega tiska za širjenje krščanskih načel ]n obrambo stališč katoličanov v družbi ter za oblikovanje zdravega in za vsako dobro stvar odprtega javnega mnenja. Bolj kot kdaj koli se zato danes čuti tudi pomen vzgojnega delovanja katoliškega tiska. Katoliški tisk je po papeževih besedah poklican k temu, da v bralcu izzove tisti proces presojanja, ki ga bo vodil k osvobajajoči in odrešujoči resnici.	STANKO	ZORKO
Sv. oče pojde v Prago
Pristojne oblasti v Pragi in v Vatikanu so sporočale, da bo v prihodnjem aprilu sv. oče obiskal Prago. Češkoslovaška vlada bo v najkrajšem času obnovila diplomatske stike z Vatikanom; ti so bili prekinjeni leta 1949. Praga bo tako prva prestolnica bivših držav realnega socializma, ki jo bo papež obiskal.
DEMOSOV večer v Cankarjevem domu
V	sredo, 17. januarja, je združena politična organizacija (DEMOS) slavila svoj veliki dan: v Cankarjevem domu v Ljubljani je imela zborovanje, na kateretm se je predstavila slovenski javnosti. Publika je napolnila veliko dvorano Doma in še vse bližnje prostore. Na zborovanju so spregovorili zastopniki vseh petih strank oz. skupin, ki sestavljajo DEMOS. Njen predsednik dr. Jože Pučnik, je prvi spregovoril in začrtal program DEMOSA: »Združena opozicija postavlja dve temeljni zahtevi; prva: enopartijskega političnega sistema, ki naj ga zamenja večstrankarski sistem, in pravna država ter naj se Jugoslavija preoblikuje v 'konfederacijo, o 'kateri bo Slovenija imela svojo gospodarsko, politično in kulturno suverenost. Nekateri govorniki so izjavili, da opozicija ni izstop Slovenije iz skupnosti jugoslovanskih narodov.
★
Razkroj jugoslovanske partije
Od sobote 20. do torka 23. januarja se je v Beogradu vršil XIV. redni-izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Na dan začetka kongresa je ljubljansko Delo naslovilo uvodnik: »Zadnji kongres jugo-partije?« Vprašanje je dobilo pozitiven odgovor na kongresu samem: ZKJ je po tem kongresu res konec; rešiti jo more
ZAMEJSKI SLOVENCI PRI PREDSEDNIKU REPUBLIKE SLOVENIJE
V	teh dneh preživlja republika Slovenija (uradno še Socialistična republika Slovenija - SRS) zgodovinske trenutke. Sama sd je po svojih institucionalnih oz. političnih forumih že začrtala novo pot pluralistične demokracije znotraj federativne republike Jugoslavije. Prav te idnii je tudi Zveza komunistov Jugoslavije odprla novo stran v jugoslovanski sodobni zgodovini z zavrnitvijo enostrankarske ureditve s strani partije in vsaj načelno sprejela večstrankarstvo. Poleg tega so se spremenili še mednacionalni odnosi znotraj Jugoslavije, kjer je prav Slovenija že pred časom zavzela odločno stališče in se, po znanih ustavnih dopolnilih pozno jeseni, kljub hudemu pritisku in grožnjam postavila na samostojno stališče znotraj SFRJ. Pri tem pa še glasen 'klic po Evropi v smislu odpiranja in zbližanja v procesu evropskega združevanja. Pa še prepričanje, da je Slovenija širši narodni in kulturni prostor, posebej še v tesni povezavi med matico in manjšinami v zamejstvu. Vse to je tista idealna nit, ki veže med seboj posamezne ude slovenske stvarnosti danes in prispeva k rasti slovenske realnosti jutri.
Vse to je bilo prisotno v mislih an besedah na vsakoletnem novoletnem sprejemu, ki ga ije letos dne 19. januarja priredil predsednik predsedstva slovenske republike Slovenije Janez Stanovnik. Srečanje je bilo na uradnem sedežu slovenske vlade v Ljubljani. Udeležili pa so se ga med drugimi še predsednik Skupščine republike Slovenije Miran Potrč in predsednik republiške vlade (izvršnega sveta) Dušan Šinigoj. Iz zamejstva pa so bili prisotni predstavniki slovenskih manjšin iz Italije, Avstrije in Madžarske.
PREDSEDNIK STANOVNIK O SLOVENIJI DANES
Kot gostitelj je nastopil predsednik slovenske republike Janez Stanovnik. S svojimi izvajanji je lepo in navdušeno prikazal današnjo slovensko stvarnost znotraj Jugoslavije. Predvsem je korenito podčrtal vlogo Slovenije v današnjem procesu sožitja v federaciji sami, pa tudi in še posebej kot avtonomnega dejavnika v sklopu širšega iskanja na .področju Evrope in njenega združevanja.
le čudež.
2e na samem začetku, v soboto, se je takoj pokazalo, da si stojita nasproti dve različni koncepciji partije: stalinistično boljševiška Slobodana Miloševiča to njegovih srbskih vojvodinskih in črnogorskih rdečesrajčnikov, ter ikoncept sloven-
Predsednik Stanovnik je najprej na splošno orisal sedanji položaj v slovenski stvarnosti dn osvetlil vse pozitivne in negativne aspekte v zvezi s tem. Poudaril je skupne težnje in pričakovanja Slovencev za dobrobit Slovenije — skupne domovine vseh, ki jim polje v žilah slovenska kri. In prav v tem težkem političnem trenutku Slovenci doma in Izven matične države kažejo to skupno skrb za domovino. Stanovnik je nato podčrtal zlasti bistveno novo usmeritev v demokratičnem, razvoju Slovenije z iskanjem pluralistične rešitve družbe in posebej državne ureditve. Pozitivno je slovenski predsednik nadalje sprejel zamisel o Slovenskem svetovnem kongresu, na katerem naj bi enakopravno sodelovale vse narodne sile doma, v zamejstvu in zdomstvu.
Janez Stanovnik je nadalje govoril o gospodarsko-socialnih vprašanjih, ki danes tarejo slovensko družbo. Odločno je podprl tržno usmeritev, in to ne le v ožjem ekonomskem, ampak v širšem političnem smislu. Govoril je o vlogi družbene lastnine, ki naj' stopi z vrha dominantne lestvice in naj odslej sodeluje z zadružno in privatno lastnino. Optimistično se je zato tudi izrekel o Markovičevi reformi na področju državnega gospodar-sko-političnega sistema. Po mnenju Stanovnika je treba nujno okrepiti pravni red v državi. Prav tako je nujna vedno večja krepitev človekovih .pravic. Pri tem je spet povezal usodo slovenskega naroda z današnjo Jugoslavijo in citiral Dantonovo misel iz časov francoske revolucije da si narod nikdar ne sme dovoliti trenutka nepazljivosti (zlasti ne v usodnih trenutkih svoje zgodovine).
Slovenski predsednik je nadalje še obravnaval ustavno vprašanje znotraj Jugoslavije. Kar zadeva novosti v političnem življenju Slovenije, je zatrdil, da verjame v vlogo slovenske politične mavrice. Stanovnik je še dejal, da je prav zamejska pluralistična izkušnja gotovo koristila tudi matici za njen sedanji politični razvoj. Slovenija je tako tudi v Evropi in v svetu vedno bolj poznana in cenjena.
NASTOPI SLOVENSKIH PREDSTAVNIKOV
Sledili so nastopi slovenskih zamejskih predstavnikov iz Italije, Avstrije in Madžarske. Naj omenimo, da sta bila med
skih komunistov, ki so jih v glavnem podprle še hrvatska, bosansko-hercegovska in tudi makedonska Zveza komunistov. Torej tisto, kar obstaja v Jugoslaviji že več kot leto dni, se je na kongresu v Beogradu samo potrdilo: Zveza komunistov in z njo država sta ločeni v dve med
in jutri
temi tudi dva parlamentarna predstavnika, in sicer senator Spetič in koroški državni poslanec Smoile. Vsi so v bistvu orisali sedanji položaj slovenskih narodnih skupnosti na svojem področju in izkušnje zlasti v zadnjem letu.
Iz naše dežele so bili med drugimi predstavniki Slovenske skupnosti (deželni predsednik Marjan Terpin in podtajnik Andrej Bratuž) ter Sveta slovenskih organizacij (Damjan Paulin). Bili so nato če predstavniki SKGZ s predsednikom Palčičem, in socialistov (Bogo Samsa) ter Kanalske doline (Salvatore Venosi).
Deželni predsednik SSk Marjan Terpin je v imenu slovenske stranke skupno z voščili za vedno večji vsestranski razvoj Slovenije pozdravil sedanji nastop političnega pluralizma v matični domovini. Demokratizacija in širok pristop različnih političnih sil lahko samo utrjujeta tudi odnose med slovensko republiko in zamejstvom. Terpin je nadalje poudaril, da je treba nujno izboljšati in popraviti sedanji osnutek zaščitnega zakona rimske vlade, pri čemer je tudi pričakovati pomoč matične države.
V	imenu SSO je spregovoril dr. Damjan Paulin, ki je podčrtal predvsem sedanji nastop političnega pluralizma v Sloveniji, ko nova mavrica strank in gibanj lahko široko prispeva k razvoju matice, pa tudi kaže svoj pozitiven vpliv na manjšinsko skupnost izven njenih meja. Dr. Paulin je nato opozoril na novo vlogo Slovenije in na njeno povezavo z Evropo, katere bistveni sestavni del je. In prav proces evropske integracije danes odpira nove možnosti tudi na področju manjšin in njih pravic, kot to dokazujejo že razne pomembne listine evropskih ustanov.
Predstavniki koroških Slovencev so prikazali svoj sedanji položaj in svoja vprašanja s političnega in šolskega področja. Posebej zanimiv je bil nastop porabskih Slovencev iz Madžarske, ki danes v okviru reform v svoji državi pričakujejo novih pobud tudi za izboljšanje lastnega manjšinskega položaja.
Novoletni obisk zamejskih predstavnikov pri predsedstvu Slovenije je prav v tem nelahkem političnem trenutku pomenil verjetno medsebojno obogatitev ne samo v smislu informacij, ampak tudi kot potrditev skupne življenjske volje slovenskega naroda v vseh njegovih delih.
Spectator
seboj nasprotujoči si polovici. ZKS s Kučanom na čelu je za demokratično odprto družbo, pravno državo, kjer bo partija ločena od države tako, da ima zadnjo besedo od ljudstva svobodno izvoljen parlament (skupščina); ikjer se spoštujejo človeške pravice, vlada svobodno tržišče; kjer naj bo partija le ena od strank, ki se mora kot druge boriti za podporo ljudstva na svobodnih volitvah. In še nekaj. ZKJ naj se preoblikuje tako, da bo vsaka republika in pokrajina imela svojo samostojno komunistično zvezo, vse skupaj pa bi bile povezane v Zvezo zvez jugoslovanskih partij. S tem bi bilo konec partijskega centralizma. Kratko: slovenska zveza komunistov zagovarja tiste prenove v družbi, za Icatere so se proti koncu lanskega leta prebudile množice v državah socialnega realizma in zmagale. Slovenska partija je sama prišla do tega.
Na kongresu v Beogradu je bilo ves čas slišati bolj očitke slovenskim zastopnikom in njih sramotenje kot pa pravo debato z argumenti. Ko so v ponedeljek zvečer slovenski zastopniki sklenili, da se vrnejo domov, iker je 'kongres z veliko večino zavrnil vse njih glavne predloge, je Miloševič dejal: »Kongres naj se kar lepo nadaljuje in zaključi brez Slovencev.« Ce bi kaj takega rekla Stalin ali Hitler, bi se ne čudili, da zavzame tako stališče neki partijski voditelj leta 1990, diši po kitajskem vzorcu. Manjkalo je samo še, da bi tov. Miloševič zagrozil: »Aretirajte jih, te neposlužne Slovence!« kot je storil z Asemom Vlasijem.
Po sreči je posredoval predsednik hrvaške ZK Račan, ki je predlagal, naj se kongres prekine. Slovensko zastopstvo se je pa še isto noč vrnilo domov v Ljubljano.
KRATKE NOVICE
Nemiri na italijanskih univerzah
Italijanske univerze so znova v nemirih; visokošolci zasedajo prostore in demonstrirajo zoper reformo univerz, ki jo je zamislil minister Ruberti. Reforma namreč predvideva večjo avtonomijo univerz, toda istočasno tudi povezavo z industrijskim svetom, tj. s privatnim kapitalom. Podobno je urejeno v ZDA. Študentje se pa bojijo, da bodo kapitalisti preveč pogojevali univerze. Od tod nemiri in zasedbe.
Mnogi sumijo, da so nemiri manevrirani od komunistične partije in drugih levičarskih sil, ki še vedno hočejo, naj bo vse šolstvo le zadeva države, od otroških vrtcev do vseučilišč. Šolstvo naj ostane monopol države kot v vseh socialističnih režimih.
Janez Pavel II. v skandinvskih deželah
Tako je naslov knjigi, ki so jo izdali na Finskem po papeževem obisku. V knjigi je 150 fotografij, delno črno-belih, delno v barvah in 80 straneh besedila, ki opisuje papeževo potovanje, obiske in govore. Knjiga je nastala v sodelovanju vseh skandinavskih škofij in je to tudi prvi primer sodelovanja. Monumentalno knjigo pričevanja so predstavili sv. očetu. Doslej so jo razširili v 350.000 izvodih. Prvič se je zgodilo, da je katoliška knjiga v skandinavskih deželah dosegla tako visoko naklado.
Posledice suhega vremena
V	južnem delu srednje Evrope je zadnjič močno deževalo novembra lanskega leta. Zaradi tega se čutijo posledice že povsod: v Alpah, ker ni snega, v velikih mestih pa zaradi zastrupljenja zraka. Zato je župan Pilliteri v Milanu izdal odlok, da se v nedeljo 21. jan. od 9. do 18. ure niso smeli voziti z avtomobili. Po milanskih ulicah je zato bilo videti le pešce in kolesarje ter mestne avtobuse.
Tudi v Ljubljani, Celju in Trbovljah je zastrupljenost zraka že blizu kritične točke. V mnogih krajih tudi primanjkuje pitne vode.
Slovenija danes
V PRDTITOKU
Kameleoni
Kameleon, navadni, 24 do 30 cm dolg kuščar, ima bočno stisnjeno telo in valjast, betičast in lepljiv jezik, izproži ga iz gobca, da lovi žuželke: oči obrača posamič; glede na barvo okolja spreminja barvo kože. Tako Mala slovenska enciklopedija, II, 269.
Gre, torej, za žival, ki napada in se brani s tem, da spreminja barvo po barvi okolja. Pa še oči obrača neodvisno, vsako zase.
Če ne bi vedel, da je kameleon kuščar, bi ga brez večjih težav postavil med sesalce, skupaj z drugo zvrstjo: homo sa-piens. To je osrednja misel, tka se mi je porajala v zadnjih tednih, 'ko sem bil priča volilni ofenzivi »vladajočega bloka« v Sloveniji. Seveda ob krepki podpori zamejskih »reformistov«.
Da, ker smo danes — točneje so — vsi naenkrat postali »demokratični«, »plurali-sti«, »odprti« in ne vem še kaj. Zanimivo je, da so to besede, ki jih izgovarjajo tiste osebe, katere so še včeraj trdile, da biti demokrat, odprt in podobno, pomeni zagovarjati marksistične teorije.
Hvala Bogu, da mi ni treba teh miselnih preobratov. Pomislite, na primer, na starega borca v vasi, katerega od danes do jutri začnejo prepričevati, da morajo menjati ime »■njegove« partije, simbole, mite, način gospodarstva, itd. In to vedno eni in isti kadri.
Tako se danes v Sloveniji razni Smoleti, Ribičiči in Kučani postavljajo za branilce pluralizma in svobode. Do včeraj pa so s policijo (tajno seveda) in državnim aparatom zapirali zagovornike teh pojmov. 'Kot včeraj, tudi danes skušajo uspavati ljudi preko sredstev javnega obveščanja, ki so naenkrat postala neodvisna, svobodna, ipd.
Tako sta se partiji, <ki je v polnem zatonu, kljub trudom voditeljev, pridružili nova SZ (DL je ostalo po poti — ali so delavni ljudje danes odveč?) in SZMS, ki ni več socialistična, ampak »sodobna« ali »svobodna«, ne vem točno. Vsi so naenkrat pozabili na socializem, tudi pri nazivu države.
V	zamejstvu je podobno. Primorski dnevnik in njegovi uredniki ter dopisniki nas prepričujejo, da so te »nove strukture demokracije« bodočnost in edino jamstvo našega naroda in njegove države. Samo z njimi na oblasti bo Slovenija postala moderna, napredna, razvita in demokratična. Isti uredniki so pa nas pred leti učili, da pravi napredek in demokracija sta doma samo v državah realnega socializma.
Vsem tem ljudem bi rad nekaj povedal.
Prvič. Spreminjati imena ni dovolj. Mimo idealizma nekaterih, ki so se žrtvovali za ideal, marksistična teorija je in bo zgrešena in ni zato zdržala času. Priznam vsakemu pravico, da spremeni mišljenje, ampak pod pogojem, da prizna napake prejšnjega načina mišljenja. Bolj pošteno je priznati napake (totalitarizma in ideologije na kateri je slonel, kot pa spreminjati imena in ostati pri isti ideologiji pod različno masko. Berlinskega zidu niso postavili »stari reakcionarji«.
Drugič. Vse akrobacije matičnih in zamejskih »novih demokratov« ne prepričajo več našega človeka. Ljudje so danes manj pod vplivom demagogije 'kot v povojnih letih, zato ne verjamejo več pravljicam in mitom iz vojnih časov. Z igranjem na koži padlih iz idealizma so današnji kameleoni utemeljevali razliko med njimi in ostalimi ter pravico svoje nadvlade. Na ta način so opravičevali poraze kulture, gospodarstva, družbe. S spremembo videza bi radi danes to nadaljevali.
Tretjič. Spreminjajoči se voditelji me spominjajo na direktorja, ki se po dvajsetih letih izkoriščanja podjetja v lastne namene, se izreče, da ne bo več kradel, in zato zahteva, da bi mu ljudje bili hvaležni in mu ploskali. Kdor misli, da bo izpadel kot demokrat samo zato, ker se za taikšnega pokaže po štirih desetletjih diktature, bo v resnici izpadel kot navaden kameleon.
Spreminjal bo barvo, da bo naprej lovil mrčes in žuželke ter da ga ne bodo večje živali pregnale.	5 R
Zasedanje Sueta slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi
V	Oberhausnu v Porurju (Vestfalija), ki je zgodovinsko središče slovenskih izseljencev v Zah. Nemčiji, saj je bilo tam v času okoli prve svetovne vojne kar 50 slovenskih društev, je bilo 13. in 14. januarja zasedanje Sveta slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi. To je mlada organizacija, ki želi po krščanskih načelih ohranjati i-n gojiti slovenski jezik in slovensko kulturo med slovenskimi izseljenci v Evropi. Sedež ima v Parizu, kjer živi blagajnik dr. Branko Zorn, tajnik pa je Polde Cverie iz Belgije. Člani so večinoma pripadniki slovenskih izseljeniških župnij v Franciji, Belgiji, Zah. Nemčiji pa še na Nizozemskem, v Švici, Avstriji itd.
Svet običajno zaseda dvakrat letno, vsakič v različnem kraju, uvedel pa je tudi priložnost za poletno srečanje na Sv. Vi-šarjah. Letos bo srečanje 4. in 5. avgusta, najprej s Studijskim sporedom v Žabnicah, nato pa z bogoslužjem in družabnim srečanjem pri Marijinem svetišču v Kanalski dolini. Za leto 1992 pa izseljenci pripravljajo veliko razstavo o slovenski prisotnosti v Evropi.
Zasedanje v Oberhausnu, ki ga je gostila slovenska katoliška misija, ki jo za škofije Aachen, Essen, Miinster in Paderbom vodi g. Janez Pucelj, je bilo posvečeno po eni strani utrjevanju mlade, a obetavne organizacije, ki zajema pretežno mlajše izseljence, po drugi pa razpravi o položaju v matični domovini in zamejstvu.
Iz zamejstva je bil v Oberhausen povabljen Ivo Jevnikar iz Trsta, ki je v predavanju orisal položaj naše narodnostne skupnosti v Italiji dn podal informacije tudi o najnovejših dogodkih, zlasti v zvezi z vladnim osnutkom za zaščito.
Svet slovenskih krščanskh izseljencev v Evropi je o demokratičnem procesu v Sloveniji izdal naslednji dokument.
IZJAVA O POLOŽAJU V SLOVENIJI
Svet slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi je na svojem petem zasedanju v Oberhausnu, ZRN, 13. In 14. januarja 1990 obširno obravnaval tudi položaj v domovini.
Slovenski izseljenci odločno podpiramo vse napore za demokratizacijo v Sloveniji,
za obrambo slovenske suverenosti, za rešitev težkih gospodarskih problemov, za družbeno priznano versko svobodo in polno enakopravnost državljanov Slovenije vseh prepričanj.
Trdno upamo, da bodo bližnje volitve potekale res svobodno in da bodo izrazile voljo večine po pluralizmu in demokraciji. Pričakujemo tudi, da bo novi slovenski parlament pokazal večjo zavzetost za Slovence v zamejstvu in izseljenstvu.
Slovenski izseljenci zahtevamo, da se nam prizna možnost sodelovanja na volitvah v Sloveniji, saj so mnoge demokratične države svojim izseljencem že omogočile pismeno glasovanje.
Delegacija DEMOSA v Trstu in Gorici
Delegacija združene slovenske opozicije (DEMOS) je bila prejšnji teden na obisku pri Slovencih v Italiji. Predstavniki DEMOSA so prišli na povabilo Slovenske skupnosti. Ta nov stik med demokratičnimi Slovenci za mejo in v domovini 'je imel globok vsestranski političen pomen in bil koristen tako manjšini kot DEMOSU pri razvijanju nacionalne politike. Naj-višje zastopstvo DEMOSA je tako imelo priložnost, da manjšini zajamči svojo zainteresiranost za obstoj in napredek zdrave pluralistične ter demokratične usmerjene skupnosti Slovencev zunaj državnih meja, ki ne smejo pomenita pregrade v stikih in sodelovanju.
Političen del obiska je prišel močno do izraza med obiskom na sedežu dežele, kjer je slovensko delegacijo sprejel predsednik deželne vlade Biasutti in ji posvetil veliko pozornosti; izrazil je zanimanje demokratičnih krogov v deželi za napredovanje demokratizacije v Sloveniji in Jugoslaviji ter za njen razvoj v smer pravne države. Voščil je uspeh na aprilskih volitvah. Delegacijo DEMOSA je vodil njen predsednik Pučnik, zastopane pa so bile vse njene komponente, ki so prišle do izraza tudi na tiskovni konferenci, ki je bila na sedežu Slovenske skupnosti. Velika udeležba zlasti italijanskih časnikarjev je ponovno potrdila zanimanje italijanskih političnih krogov in sploh vseh medijev za sedanje dogajanje v Sloveniji in Jugoslaviji. Italijanski tisk je tako dobil novo priložnost, da se je neposredno seznanil z dogajanjem na prostoru, ki je bil do nedavnega ob robu, če ne povsem zunaj njegovega interesnega območja. Časnikarje je zanimal mehanizem volitev, rezultati anket javnega mnenja, razvoj političnega položaja v Sloveniji po volitvah, odnos opozicije do Evrope ter samostojna slovenska pot vanjo, nevarnost balkanizacije itd. Časnikarji so dobili sveženj neposrednih informacij, zastopniki DEMOSA pa so spoznali, kaj vse zanima javno mnenje v državi, ki ima za sabo 45 let demokracije, ki ji ni bila podarjena, a se je bilo treba zanjo vedno znova bojevati, jo braniti in krepiti.
Obisk združene opozicije DEMOS pri Slovenski skupnosti se je končal popoldne v Gorici. Delegacija iz matične Slovenije, v kateri so bili predsednik DEMOSA in obenem predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije dr. Jože Pučnik, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle, prdesednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman, član vodstva Slovenske demokratične zveze dr. Dimitrij Rupel in predstavnik Zelenih Slovenije Boris Martinčič, je imela daljše srečanje s predstavniki deželnega vodstva SSk. Posvečeno je bilo poglobitvi temeljnih programskih zahtev DEMOSA, aprilskim volitvam v Sloveniji in pa problematiki Slovencev v Italiji. Vsi predstavniki DEMOSA odločno podpirajo zahteve naše narodnostne skupnosti, kar je prišlo do izraza že na srečanju s predsednikom deželnega odbora Biasuttijem in na res dobro obiskani tiskovni konferenci.
Sergij Pahor
DUHOVNA MISEL ZA 4. NAVADNO NEDELJO:
Blagor...«
(Mt 5,3)
Blagri so evangelij v malem.
Z njimi začenja Jezus svoj znameniti Govor na gori. Vrednote, ki jih v njih ponuja, so čisto drugačne kot tiste, ki jih ponuja svet. To lahko razume in sprejme samo tisti, ki nosi v sebi dragoceni dar vere: »... kar je na svetu nespametnega, si je Bog izvolil, da bi osramotil modre...« (1 Kor 1,27)
Uboštvo in krotkost prinašata neizmerno bogastvo — dar večnega življenja; rodovitni sad žalosti, ki jo čuti človek zaradi krivice, je odrešenjska tolažba in obljuba prihodnjega veselja;
nositi v sebi lakoto in žejo po pravici je hrepenenje, da jo bomo ob času dosegli v vsej polnosti;
biti usmiljen do drugih pomeni ta dar pričakovati tudi zase; čisto srce je svobodno za sprejem Boga in bližnjega;
delati za mir pomeni, da smo v resnici božji otroci;
tisti, ki morajo trpeti zasramovanja, preganjanja in laži, polagajo vse svoje upanje v božje roke in njegovo pravico.
Blagri so zagotovilo, da je naša prihodnost vsa pri Bogu. Povedo nam, v čem je bistvo človekove veličine in pokažejo na nenadomestljivo vlogo, ki jo ima človek pred Bogom in zgodovino: vsak trud ima smisel, če lahko računa na večno plačilo.
MILAN NEMAC
#5	,	'
.-.-V,.	'	„	-	■'
•	.V!-.
 _______________________________
Nadškof Peter Cocolin skupaj z apostolom gobavcev Raulom Follereaujem ter državnimi oblastniki ob obisku gobavega naselja
Iniciativni odbor za Slovenijo
Predsedstvu SR Slovenije
Spoštovani gospod Janez Stanovnik, predsednik!
Ideja o svetovnem slovenskem kongresu, prebrana 2. junija 1988 na 1. sklicu zbora slovenskih kulturnih delavcev v Cankarjevem domu v Ljubljani, živi med Slovenci v domovini in tujini, letos pa je dobila konkretnejše oblike. Tako je bil jeseni na letošnjih srečanjih v Dragi ustanovljen prvi iniciativni odbor za organizacijo prvega zasedanja svetovnega slovenskega kongresa, zdaj pa podoben odbor deluje tudi v Sloveniji, in sicer v Ljubljani. Iniciativni odbori se ustanavljajo tudi po svetu.
Svetovni slovenski kongres bo stalna, neodvisna nadstrankarska inštitucija, ki bo povezovala Slovence, kjerkoli ti žive. Ideja je nastala iz ogroženosti Slovencev doma in po svetu, in iz zavesti te ogroženosti.
Svetovni slovenski kongres bo povezoval vse dele slovenskega občestva v skupnosti, katere temelj bo skrb za narodno
Ooera tolminski omiarii v Kulturnem in i Mu
V	četrtek, 11. januarja, 1.1. je bila izvedena v Trstu opera Tolminski puntarji, ki jo je uglasbil Ubald Vrabec na libreto, ki ga je po zgodovinskih virih in motivih del Ivana Preglja napisal Janez Dolenc. Izvedbo je organiziral Svet slovenskih organizacij. Ta izvedba, po tisti v Gorici, 23. novembra in oni v Ljubljani, 26. novembra lani, je bila predvidena za 4. december, a je tedaj odpadla zaradi obolelosti v ansamblu. Poslušal sem opero v Gorici in v Trstu. Izvajanje v Trstu je bilo boljše. Kdor ima opraviti z reproduktivno glasbo, ve, da se mora ta uležati, da more vedno posredovati avtorjevo umetniško sporočilo, tudi ko gre za skladbo manjše razsežnosti. V Trstu je bilo čutiti večjo pripravljenost, prizadetost, celotne zasedbe in usklajenost z vsebino predvajanih prizorov iz tragedije tolminskega upora iz začetka 18. stoletja, ki se je kruto končala z usmrtitvijo glavnih puntarjev na Travniku v Gorici. Glasba je odražala nemir, obupno iskanje rešitve pred krivicami, nasiljem, upor proti krivični oblasti in nje vrednim hlapcem. Glasba se mi je zdela bližja drami slovenskih kmetov kakor besedilo, ki je sicer natančno prikazalo zaporedje dogodkov. Nekateri prizori so bili pretresljivi.
Tak je bil prizor, ko se Ivan Gradnik preda graničarjem in loči od žene Tine, ali oni, ko se Gradnik in Kragulj poslavljata od življenja, od krajev mladosti in od svojih naj dražjih. Tudi pevski zbor, ki je v tej Vrabčevi operi proti pričakovanju malo prisoten, je občuteno opravil svojo nalogo.
Morda bo kdo iskal in našel šibkosti v partituri Vrabčeve opere. Če je opera, kot v našem primeru, izvedena koncertno, je vsa pozornost poslušalcev osredotočena na glasbenem delu, da je ta v celoti in v delih izpostavljen drobnogledu prisotnih poslušalcev. Toda izvedba opere predpostavlja še nekaj drugega. Glasba je bila napisana v funkciji odrske postavitve in odrskega dogajanja. Brez drame na odru je opera oropana dela, ki spada k njenemu bistvu. S samo koncertno izvedbo ni scene, ki se po potrebi spreminja in postavlja akterjev določen prostor; manjkajo kostumi, ki označujejo nastopajoče z ozirom na čas in običaje; manjkajo gibi, kretnje, mimika in dejanje. Od drame, ki je po Verdijevi definiciji odeta v zvoke, ostanejo samo zvoki. Mislim, da bi opero Tolminski puntarji mogli prišteti med uspele slovenske opere, ko bi jo prikazali v celoti, primemo zrežirali in iz-
vedli.
In še nekaj: nova opera je veliko kulturno dejanje in njena vrednost še večja, če nastane sredi manjšinske skupnosti, kakršna je naša, kjer umetnik ne more računati na sodelujoče okolje, temveč se more opreti samo na lastne moči.
Svetu slovenskih organizacij je v čast tudi, da je pred izvajanjem opere izdal tekst, da so prisotni mogli slediti glasbenemu izvajanju, in knjižico s podatki o velikem tolminskem uporu leta 1713, o operni ustvarjalnosti med 'Slovenci, o skladatelju Ubaldu Vrabcu, o libretistu Janezu Dolencu, o dirigentu Mirku Cudermanu, o zboru Consortium musieum, čemur so dodane didaskalije k dejanjem in slikam.
Naj bodo te misli v dopolnilo prikaza Vrabčeve opere, o kateri je že pisal Katoliški glas po njeni prvi izvedbi v Gorici.
Na koncertu je nastopil simfonični orkester iz Ljubljane ped vodstvom Mirka Cudermana, moški zbor Consortium musieum ter solisti: Ivan Sancin, Jurij Reja, Neven Belamarič, Olga Gracelj, Jože Ko-res, Mojca Vedernjak, Borut Gorinšek, Marjan Trček, Venceslav Zadravec in Marjan Puškarič.
H.
ohranitev, medsebojno pomoč, internacionalizacijo slovenskega vprašanja in mednarodno uveljavitev ter priznanje Slovencev. Za Slovence ne vidimo druge možnosti za ohranitev kakor to, da se spravimo med seboj in trdneje povežemo s svetom.
Prvo ustanovno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa bo prihodnje leto. Iniciativni odbor za Slovenijo — in še mnogi Slovenci po svetu — predlagamo, da bi bilo mesto prvega zasedanja Kongresa Ljubljana. Pri nekaterih Slovencih v tujini pa obstaja tako močno nezaupanje v legalno slovensko oblast, da se zavzemajo za to, da bi bilo prvo zasedanje Kongresa nekje v tujini, češ da udeležencem na njem ni oziroma ne bi bila zagotovljena osebna varnost.
Iniciativni odbor za Slovenijo ne pristaja na takšno vnaprejšnjo predpostavko in se zavzema za organizacijo prvega zasedanja Kongresa v domovini. V nasprotnem primeru bi namreč a priori pristajali na to, da Slovenci zaradi tega, ker nimamo demokratičnega političnega sistema, tudi domovine nimamo.
Za organizacijo prvega zasedanja Kongresa v Ljubljani torej potrebujemo javno zagotovilo slovenskih oblasti, da bodo udeleženci tega zasedanja varni pred ka-kakršnimkoli osebnim preganjanjem ali diskriminiranjem. Govori se o nekakšnem spisku vojnih zločincev, zato zahtevamo, da spisek vojnih zločincev z območja Slovenije, če obstaja, slovenske oblasti objavijo, kar terja normalno delovanje pravne države. Priznavamo seveda le mednarodni kriterij, torej imamo za zločince tiste, ki so mednarodno registrirani pri Komisiji OZN za vojne zločince.
Obračamo se na naslov in na Vas, spoštovani gospod predsednik, da v okviru svojih pristojnosti v imenu države Slovenije zagotovite javno razglasitev svobodnega prihoda udeležencem prvega zasedanja Kongresa, njihovega varnega bivanja in neoviranega odhoda, v skladu s Helsinško listino. V nasprotnem primeru bo, Žal, obveljala kot resnična hipoteza, da Slovenci nimamo skupne domovine, in se bo prvo zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa moralo odvijati v tujini. To bi bila kaj žalostna slika naše nacionalne civilizacijske zrelosti in državne suverenosti.
S tem pismom bomo seznanili tudi javnost.
V	pričakovanju Vašega pozitivnega odgovora Vas pozdravljamo!
Predsednik: Vlado Habjan
Pozdrav novega prefekta
Te dni je novi goriški prefekt dr. Gio-vanni Rosa nastopil svojo službo. Ob tej priložnosti je poslal vsem oblastem in ustanovam pozdravno pismo. V njem obljublja, da želi opravljati svoje poslanstvo tako, da bo v vsej provinci vladalo sožitje in da se bosta socialna in ekonomska rast utrdili povsod. Računa todi na sodelovanje vseh, da bo mogel biti kos krajevnim problemom.
Socialni nauk Virgila Ščeka
Ciklus predavanj, s katerim nam Zveza slovenske katoliške prosvete postreže vsako leto v tem času, je letos posvečen duhovniku Virgilu Ščeku ob 100-letnici rojstva. Ker gre za človeka, ki se je v času med obema vojnama neizbrisno zapisal v zgodovino primorskih Slovencev kot duhovnik, politik, kulturni delavec in organizator, je prav, da se tudi v Gorici ohrani njegov spomin. Iz pozabe, v katero ga je potisnilo režimsko zgodovinopisje, je lik Virgila Ščeka spet prišel na dan v lanskem letu z vrsto pobud, zlasti s shodom v Avberju.
Na prvem predavanju je prof. Peter Stres prikazal socialni nauk Ščeka in skupine krščanskih socialcev. Ta skupina duj-hovnikov in laikov je zlasti v letih po prvi svetovni vojni razvila izredno dejavnost med našim ljudstvom in njihova beseda je segla v najbolj zakotne vasi. Ker so bili ti ljudje s Ščekom na čelu močno občutljivi za socialne razmere slovenskega naroda, so šinili ideje zadružništva, borili so se za pravice delavcev in kmetov ter skrbeli za njihovo kulturno osveščanje. Ščekov socialni nauk je bil razvejan in se je oziral na zahteve in potrebe raznih slojev; predstavljal je nekakšno srednjo pot med socializmom in krščanstvom on mnoge ideje so še danes aktualne. Res pa je, da so premnogi krščanski socialci bili vse preveč naklonjeni socializmu in kasneje komunizmu in da so po zadnji vojni postali brez prave kritičnosti navdušeni zagovorniki novega režima.
Delo Virgila Ščeka in njegovih sodelavcev in somišljenikov vsekakor odlikujeta idealizem in velikanska pripravi j anost za delo med ljudstvom. Res škoda, da je fašizem uničil njihovo delo, ker bi bilo zanimivo videti, do kakšne mere bi se v svobodi razvile med Slovenci njihove ideje.
Predavanja o Virgilu iščeku se bodo nadaljevala še naslednja dva četrtka. Udeležba na prvem predavanju je bila zadovoljiva, vendar je bila opazna odsotnost mladine.	B.	Š.
bor božičnih melodij in imel tudi veliko število nastopov.
Zbor je pel pri polnočnici v domači cerkvi, na Božič pa pri maši v kapeli glavne bolnišnice v Gorici, na božičnem koncertu v goriški stolnici in na božičnem koncertu v podgorski cerkvi na praznik sv. Treh Kraljev.
V nedeljo 14. januarja je zbor gostoval v Tipani v Benečiji kjer je na povabilo domačinov imel koncert v domu za ostarele. Zbor se je predstavil številnemu občinstvu s koncertom priljubljenih božičnih pesmi. Pevci so poskrbeli tudi za veselo družabnost ob dobri kapljici in zakuski.
Nastop v Tipani je imel zelo pozitiven odmev, saj nas taki stiki povezujejo z našimi ljudmi v Benečiji, ki se včasih čutijo, in večkrat upravičeno, nekoliko pozabljeni. Takih pobud sd še želimo.
Zbor je v nedeljo 21. januarja pel pri maši v cerkvi v Ločniku ob 10.30.
PD Podgora in pevski zbor pripravljata tudi Prešernovo proslavo. Zbor sam pa ima v programu še druga gostovanja. Zboru in dirigentu želimo veliko uspehov, pevcem se zahvaljujemo za požrtvovalnost in rednost pri vajah v pričakovanju, da bodo še naprej tako vztrajali in želi zaslužene uspehe.	—ja
Dvajset let goriške prisotnosti v Afriki
V nedeljo, 28. januarja bo goriška Cerkev obhajala dvajsetletnico, kar se je začel goriški misijon v državi Slonokoščena obala. Začetek je bil kar se da skromen; dne 25. januarja pred dvajsetimi deti je nadškof Peter Cooolin blagoslovil ter izročil družinam domačinov prve hišice v kraju Manikrč. Razveselil je trideset družin gobavcev. V spomin na ta dogodek bo v
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
priredi v nedeljo, 28. januarja
KONCERT VRABCEVIH BOŽIČNIH PESMI
v KOŠANI pri Ilirski Bistrici. Začetek ob 15. uri.
Nastopili bodo mladi pevci: 80 pevcev in glasbeni ansambel.
Koncert je imel velik uspeh v stolnici sv. Justa v Trstu.
nedeljo 28. januarja ob 16. uri v stolnici zahvalna maša in Te Deum.
Seme je padlo v rodovitno zemljo. Od takrat dalje se ni več ponehala direktna pomoč goriške škofije afriškim misijonom. Dejavnost se je širila iz leta v leto, zajela nove centre zlasti Nimbo in Bouakč, pa še sosednji državi Burkina Fasso in Mali. Potrebni so bili misijonski delavci. Tudi ti so se našli. V 20 letih je na področje goriškega misijona odšlo 57 misijonarjev, duhovnikov in laikov obeh spolov, ter redovnic.
Poleg osebja je goriška škofija uvedla postno nabirko v podporo svojim misijonarjem in njihovim pobudam. Razveseljivo je, kako nabirka raste iz leta v leto, znamenje, da je pobuda o lastnem misijonskem teritoriju vžgala in da jo verniki vedno bolj čutijo kot svojo. V podporo goriškemu misijonu v Afriki smo se vključili tudi slovenski verniki, saj vsakoletna postna nabirka nič ne zaostaja za ono v drugrih župnijah naše škofije. Poleg tega je v misijone v Afriko odšla tudi Slovenka Terezika Srebemič.
K zahvalni maši v nedeljo 28. t. m. pridimo v čimvečjem številu.
V	okviru proslav za 20-letnico bo v soboto, 3. februarja, v goriškem Avditoriju tudi posebna prireditev: Nastopila bo šola klasičnih plesov iz Vidma. Program baletov bo zelo pester. Začetek ob 20.30.
Bazovica
40-letnica župnijske dvorane. Julija 1950 je naša župnija pridobila lep kulturni prostor: kinodvorano. Prav je, da se spomnimo tega veselega začetka, kd je potem nudil vsa leta — zlasti dokler ni bilo televizije — toliko veselja, spodbud za zvestobo svojemu narodu, kulturi in za dobro vzgojo našega človeka.
Proslavili bomo to lepo obletnico s kulturnim sporedom. Že 4. februarja bomo imeli v gosteh odlične igralce dz Štan-dreža, ki bodo uprizorili svojo letošnjo veseloigro »Jara meščanka«. Pričakujemo jih z velikim veseljem, ker so nam toliko lepega in veselega že prikazali na našem odru.
16. februarja bomo proslavili Prešerna kot to delamo vsako leto. Nastopili bodo učenci treh naših osnovnih šol: Bazovice, Gropade in Peska in glasbeni tercet iz Kamnika, ki je ob 25-letnici Slomškbve-ga doma navdušil naše ljudi s ciframi in solopetjem.
Veseli bomo, če se bodo oglasili tudi drugi odri, glasbene skupine. Vabimo jih!
Fantje izpod Grmade Dekliški zbor Devin Otroški zbor Ladjica
vabijo na gledališko predstavo
ČAROVNIK IZ OZA
Pravljico Francka Bauma v dramatizaciji Elizabeth F. Chapman in prevodu Bogdana Gjuda
bo v nedeljo, 28. januarja 1990, ob 16.30,
uprizorila v osnovni šoli v DEVINU Mladinska dramska skupina SPD »KOČNA« dz Sveč na Koroškem Režija: Franci Končan in Malka Feinig Nastopil bo tudi otroški zbor Ladjica
Sindikat slovenske šole v Trstu
V	ponedeljek, 15. januarja, je bil v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu 32. redni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu. Potekal je v znamenju velike zaskrbljenosti tako zaradi nezadostnega posluha oblasti za specifične potrebe slovenskih šol v zamejstvu, kakor tudi zaradi pešanja navdušenja in ustvarjalnega zagona znotraj našega šolstva samega. Slika tega stanja je bila šibka debata, ki je sledila poročilom tajnice Živke Marc, predstavnika v Deželni komisiji Stanka Škrinjarja, dosedanjega zastopnika slovenskih šol v Državnem šolskem svetu Sama Pahorja ter novega predstavnika v tem organu Pina Pečenka. Občni zbor se je končal z izvolitvijo novega odbora. V njem so: Ida Grgič, Miloš Jugovič, Živka Marc, Stanko Salvi, Mariza Santi, Tomaž
Simčič, Branka Sulčič, Melita Valli, Mara Versa in Eleonora Zavadlav. V novem nadzornem odboru so: Stojan Corbatti, Peter Močnik in Stanko Škrinjar (slednji je po dolgih lteih zapustil glavni odbor, za kar se mu je občni zbor šolnikov zahvalil s toplim aplavzom). V razsodišču pa so: Konstanca Filipovič, Maja Fonda in Diana Spacal.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Tennessee Williams
TETOVIRANA ROŽA
Režija Mario Uršič Premiera v petek, 26. januarja ob 20.30
v Kulturnem domu v Trstu. Abonma Red A
Ponovitve
v soboto, 27. ijan. ob 20.30 abonma red B v nedeljo, 28. jan. ob 16.00	red	C
v sredo, 31. jan. ob 20.30	red	D
v Četrtek, 1. febr. ob 20.30	red	E
* * *
v Kulturnem domu v Gorici
v ponedeljek, 20. jan. ob 20.30	red A
v torek, 30. jan. ob 20 .30	red	B
Bralci pišejo
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Spoštovano uredništvo! Ugotavljam, da je 11. januarja prišlo iz Ljubljane okoli 100 izvajalcev (orkestrašav, zborovskih pevcev in opernih solistov), ki so v tržaškem Kulturnem domu izvajali v koncertni obliki opero domačega skladatelja. Ekipi dveh fotografov in dveh drugih kulturnih poročevalcev Primorskega dnevnika, ki vestno beležijo in fotografirajo vsak jubilej 50- ali 60-letnikov in njihov skupinski prigrizek v restavracijah, se pa ni zdelo vredno, da bi prisostvovali temu koncertu iz matične domovine.
Ker so pa na koncertu s svojo odsotnostjo briljirali tudi vsi pripadniki lokalne napredne nomenklature, je očitno, da je bil bojkot tega koncerta zaukazan od »krovne« organizacije, tj. Slovenske kulturno gospodarske zveze. To dokazuje, da je besedičenje o demokraciji, odprtosti in pluralizmu čisto licemerstvo in hinavščina.
V	dobi raznih perestrojk, dogovarjanj in kompromisov je takšno ravnanje že zaskrbljujoča okostenelost. Ubald Vrabec
SAMOSTOJNA GOSPA išče stanovanje z dvema sobama, s kopalnico in ogrevanjem; če mogoče pivo ali drugo nadstropje v središču Trsta. Tel. 307798 od 13. do 15 ure.
iiiiiiimmiiimiiimiiNiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiinmimiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimuimiiiiiiimiiimmiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiim
Podgora
Obnovljeni mešani pevski zbor »Podgora« je pod vodstvom, dr. Mirka Špacapana ob božičnih praznikih pripravil bogat iz-
štandreška dramska skupina po uprizoritvi komedije Jara meščanka
Slovenska mladina pred petdesetimi leti
Lansko leto so obhajali 50-letnico Bohinjskega tedna. Precej se je o njem pisalo. Tudi naš list se je oglasil. Takrat smo dobili tudi prispevek, ki ga zaradi stiske s prostorom nismo mogli objaviti. Objavljali ga bomo letos v nadaljevanjih. (Vred.)
Samoposebi je umevno, da so o zborniku »Bohinjski teden« najprej pisali predvsem ljudje iz kroga bivših »križarjev« (slovensko mladinsko gibanje — njih glasilo je bilo »Križ na gori«, oz. pozneje »Križ«) in krščanskih socialistov ali pa so simpatizirali s pristaši teh idej; pisanje je bilo brez resne stvarne kritike in vsevprek polno hvale.
Vilko Fajdiga je n. pr. v »času« pisal (letnik 1939-40, XXXIV, št. 7 - »Čas« je izhajal mesečno kot znanstvena revija družbe): «... Vsebina "tedna” je prebogata in preveč zgoščena, da bi jo bilo mogoče v kratkem podati... V Bohinju so nam o tem (vprašanju človekove osebnosti) predavali globoko, sveže in kritično, naši najboljši... Ni mogoče podrobno razpravljati o posameznih predavanjih... Najprej moramo biti veseli, da živi sredi nas rod, ki čuti, da je danes krščansko pojmovana osebnost v veliki nevarnosti... Odlikuje
(ta rod) nezmanjšana zvestoba katolištvu, veliko socialno čutenje, globoko psihološko gledanje, velika moderna razgledanost in neskaljena ljubezen do naroda... Krog kulturnih ljudi v »Zarji« in okrog nje je tako pomemben, da je in bo še katolicizmu med Slovenci prinašal slave in moči... »Bohinjski teden« pomeni velik korak naprej k razjasnitvi posebnih razmer, v katerih živimo katoliški Slovenci...«
V	»Dejanju« (letnik 1940, III, št. 4 - »Dejanje« je izhajalo kot mesečnik za gospodarstvo, kulturo in politiko; največ je pisal v njem prof. Kocbek, nato je bilo smatrano kot njegovo glasilo; v njem so se oglašali mnogi krščanski socialisti oz. krščanski marksisti) je Maks Miklavčič priobčil: »... Kdor lista po zborniku tako svobodno, kakor ga je mladi rod iskreno objavil, bo... spoznal presunljivo dejstvo, da tu res govori prava in sveža mladost... Zbornik se ti zdi kot manifest novih dni, toliko vere vase in v ideale, toliko zaupanja v zmago svojih načrtov... Če doseže zbornik to priznanje (da je bohinjski teden iskal rešnjih poti za ves naš rod), je odprl vrata k edinosti. Njegov pomen postaja s tem neprecenljiv... Teže je govoriti o vsebini zbornika; tako bogata je in tako skopa, da jo je težko še bolj utesnjevati... Kdor vse to zdaj prebira v knjigi, bo zaslutil, s kolikšno skrbjo, s kolikšnim naporom uma in srca so preda-
vatelji dah žejnim mladim in zahtevnim dušam morda najboljšo hrano, ki jo je danes dobiti med Slovenci.«
Neki — k (Kocbek?) je zapisal v »Mladiki« )letnik 1940), XXI, št. 6 - »Mladika« je bil mesečnik za dijaško mladino): »... Predavanja torej zajemajo kakor v napetem loku osnovno problematiko kato-ličanstva in slovenstva z ostrim čutom za pravilno razvrščanje vrednot in z velikim razumevanjem konkretnih nalog... Predavanja so vsebinsko tako zgoščena, da kar prekipevajo od misli, ki se iskrijo v vedno novih osvetljavah. Nič ponarejenega, votlega in plehkega, nič mehanično prevzetega ne najdeš v njih — vsak stavek je izraz osebnega doživetja in spoznanja. Ta zbornik predavanj je izmed najtehtnejših in vsebinsko najbogatejših knjig, kar jih premore slovenska katoliška literatura. V take globine pri nas malokdaj sežemo..«
Pritrjevalna poročila so izšla tudi v časniku - dnevniku »Jutro« (glasilo in zatočišče liberalcev, prostozidarjev in »jugo-slovenarjev«, izrazito protikatoliško in politično iproti Slovenski ljudski stranki) in v tedniku »Delavska pravica« (glasilo krščanskih socialistov v Sloveniji - Marinšek, Fajfar in dr. - organiziranih v Jugoslovanski strokovni zvezi; v podnaslovu se imenuje »glasilo krščanskega delovnega ljudstva«).
Seveda pa so izšle tudi stvarne bolj ali manj globoke kritike, ki so ocenjevali vsebino predavanj oz. zbornika.
»Revija Katoliške akcije« (mesečnik, glasilo slovenske Katoliške akcije, namenjeno slovenskemu katoliškemu izobražen-stvu) je v 3. številki letnika 1940 v rubriki Pripombe pod črto ponatisnila v zgoščeni obliki nekatere priobčene članke v »Bohinjskem tednu«, izbrala in nanizala iz njih celo vrsto zvenečih in laskavih izrazov in pripomnila: «... Upajmo, da bodo stvarne ocene ločile zrnje od plev in se bomo mogli nanje bolj zanesti kakor na (gornje) pohvale.«
List »Mi mladi borci« (letnik 1940, IV, št. 47 - tednik, glasilo slovenske dijaške Katoliške akcije) je pokazalo na niz pohval in laskovih besed iz nekaterih člankov in kritik in zaključil: »... Če bi take kritike pisali nezreli študentje, bi to razumeli. Ko pa nosijo podpise kulturnih delavcev in gospodov (duhonikov), ki bi po svojem poklicu morali biti resni in razsodni, si ne moremo razložiti, zakaj tako zaletavo in lahkomiselno vse počez odobrijo in to s tako neresno pretiranimi izrazi.«
Župnik Matija Škrbec se je v članku Misli k »Bohinjskemu tednu« (RDA, 1940, št. 3) spraševal, ali morda knjiga Bohinjski teden — ki obravnava versko-kultuma vprašanja in je v njej podalo svoje re-
ferate pet duhovnikov, med njimi dva teološka profesorja, dva gimnazijska profesorja in en župnik — ne potrebuje škofijskega »Imprimatur«, kot ga predpisuje kanonsko pravo. Pripomnil je tudi, da bi bilo pravilno, da bi bogoslovna profesorja predavatela dala izjavo, da ne soglašata z vodilnimi mislimi »Predgovora«, ker »se med dijaško mladino širi prepričanje, da dotična profesorja teologije soglašata tudi z nazori »Predgovora«. Tako bi dokazala, »da sta prišla pod okrilje idej v »Predgovoru« brez svoje vednosti in da teh idej ne odobravata.« Nadalje je menil, da bi predavatelj profesor in strokovnjak pedagogik moral vedeti, da je nepedagoško in škodljivo za celotno vzgojo katoliške mladine, da je na »tednu«, namenjenem predvsem mladim izobražencem, bil tudi prof. Kocbek, katerega pisanje v »Domu in svetu« glede Španije je moral obsoditi tudi škof. »Zato se z vsemi krivičnimi očitki v »Bohinjskem tednu« direktno ali indirektno prav lahko obrača proti škofovi obsodbi in proti onim, ki soglašajo s škofom in z njim delujejo na polju KA«. Zaključil je, da »vprašanja katoliške discipline niso ni-kak dubium, ampak predmet ponižne pokorščine, katere manjka«. Menil je, da bi bilo prav, če bi o teh mislih meditiral tudi kdo, ki ni »podeželski župnik«, tudi kak »odličen kulturni delavec«. (Dalje)
mMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimNmiiiiiiiMiMiimiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiHHiiiiiiniiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimhiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiMHimiiiiiniii^^^
* Januar -	mesec	našega	*
Šport
ODBOJKA Prvenstvo Under 16 / dekleta
Š.Z. 01ympia : C.P. Pienis 2:3 (15:10, 6:15, 10:15, 15:7, 12:15)
Mlade igralke 01ympie so v četrtem prvenstvenem nastopu prvič klonile tudi v domači telovadnici. Premagala jih je ekipa iPierisa, katero je odlikovala velika ■borbenost in požrtvovalnost v ipolju.
01ympiji sta prepričljivo pripadala 1. in 4. niz, igralke Pierisa pa so se bolje odrezale v 2. in 3. nizu. Pravi bo(j za vsako točko se je začel v 5. setu, ko so dekleta Pierisa vodile 7:3. Igralkam Glympije je uspelo z dobro in požrtvovalno igro rezultat najprej izenačiti in preiti v vodstvo 12:11. Sledil je zgrešen servis in dve zaporedni napaki domačih igralk. S tem je bila tekma seveda odločena.
Igrale so: Bratina, Brisco, De Biasi, Cor-si, Zottii, Carrara, Princi, Komjanc.
2. divizija / dekleta
Pall. Morarese : 01ympia 1:3 (13:15, 15:12, 7:15, 10:15)
V prvem prvenstvenem nastopu v 2. diviziji so igralke 01ympie na gostovanju premagale borbeno ekipo iz Morara.
V tekmi, ki je trajala 1 uro in 40 minut, sta biila prva seta povsem izenačena in polna preobratov, kar priča tudi rezultat, sad sta se ekipi do rezultata 12:12 menjavali v vodstvu.
Odločitev o zmagovalcu je padla v 3. setu, ko so se igralke 01ympije znebile začetne treme in zaigrale tako kot znajo ter preko razpoloženih Erike Brisco ob mreži in Adrijane Corsi na servisu popolnoma razbile odpor domačink. V četrtem nizu, ko so igralke 01ympije vodile že z 11:2 so priložnost za igro dobile tudi mlajše igralke in set brez večjih težav tudi zmagale.
Igrale so: Bertolini, Antoni, Brisco, De Biasi, Corisi K., Corsi A, Bratina, Bevi-lacqua, Zotti.
V nedeljo, 14. januarja, je bilo v Slomškovem domu v Celovcu deželno zborovanje Koroške enotne liste. Ponovno je bil za njenega prvega kandidata — z 90% — izvoljen deželni poslanec Karel Smolle, ki je bil istočasno izvoljen tudi za predsednika KEL. Izjavili so tudi, da bodo še naprej sodelovali z Zeleno alternativo, ki je kot edina avstrijska stranka pripravljena sodelovati z narodnimi skupnostmi.
V Domu v Tinjah se je s prejšnjim ponedeljkom začela serija zgodovinskih predavanj pod naslovom »Mi in naša zgodovina«. Prvega od teh »Slovenci na poti k političnemu narodu« — je imel univ. doc. dr. Andrej Moritsch z Inštituta za vzhodnoevropsko zgodovino na Dunaju. Lepo število poslušalcev se je udeležilo zanimivega predavanja in dokazalo, da se zanimajo za svoje (korenine in jih skrbi tudi njihova bodočnost.
Romanje 1990 v Lurd
Tudi letos prireja udruženje UNITALSI romanje v Lurd z vlakom za bolne in zdrave od 16. do 22. junija. Vsa zadnja le-
ta se ga je udeležila tudi skupina slovenskih romarjev pod vodstvom' slov. duhovnika. Naši ljudje so imeli svoj prostor na vlaku in so bivali skupno v istem hotelu.
Če se bo prijavila tudi letos skupina naših ljudi, bomo zanje lepo poskrbeli. Seveda se morajo prijaviti posebej. Kdor se prijavi naravnost pri UNITALSI, je pomešan med druge romarje in je dodeljen v hotel, kamor pride. Obveščamo vas že zdaj, da lahko dobro premislite in tudi uredite za tiste dni svoj čas. Pojasnila lahko dobite po telefonu 530341 od 11. do 12. ure. Prijavite se lahko v cerkvi sv. Ivana v Gorici.
Pojavili so se četniki
V	Novi Pazovi v Srbiji so se pojavili četniki. Ustanovili so svojo stranko Srbska narodna obnova. Njihov program je velikosrbski: zahtevajo obnovo kraljevine pod žezlom Karadžordževičev; zanikajo obstoj makedonskega naroda; hočejo centralistično državo ko.t za časa kralja Aleksandra. Ugotovili so, da med mitdngaši, tudi med tistimi, ki so hoteli v Ljubljano, je bilo veliko četnikov.
Nadškof Colasuonno v Romuniji
Apostolski nuncij s posebnimi nalogami Francesco Colasuonno je v dneh od 30. decembra do 7. januarja obiskal Romunijo. Namen njegovega obiska je bil, da posreduje solidarnost sv. očeta romunskemu ljudstvu v težki preizkušnji. Nun-oij je imel številne stike s škofi in z ljudmi. V torek, 3. januarja so se zbrali v mestu Alba Julija škofje latinskega in grškokatoliškega obreda na skupen posvet, kar se ni zgodilo od leta 1950. Nuncij se je srečal tudi z novimi državnimi predstavniki, ki so mu zagotovili, da bodo državljani uživali popolno versko svobodo. Dobil je tudi zagotovilo, da bo preklican dekret z -dne 1. decembra 1948, 'ki je pridružil grškokatoliško Cerkev pravoslavni Cerkvi. Na novoletni dan je nuncij v stolnici v Bukarešti slavil svetovni dan miru. Ob koncu svojega obiska v Romuniji je obiskal pravoslavnega patriarha Teoctista.
ZVEZA SLOV. KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
niz predavanj ob 100-letnici rojstva
VIRGILA ŠCEKA
Marko Tavčar Virgil Šček pobudnik katol. organizacij na Goriškem
Četrtek, 25. januarja, ob 20.30 Prof. Anton Požar Virgil Šček - človek in duhovnik Četrtek, 1. februarja, ob 20.30 Predavanja bodo v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici
OBVESTILA
Župnija Podgora in ACM, Gorica vabita k slovesni božiji liturgiji v bizantinsko-slovanskem obredu v nedeljo, 28. januarja, ob 16. uri v podgorski župnijski cerkvi. Poje ekumenski zbor iz Gorice.
V	Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 29. januarja, govoril dr. Edi Kovač na temo: Izziv izročila v novi dobi. Začetek ob 20.30.
LISTNICA UREDNIŠTVA
NEDELJA, 4. FEBRUARJA, bo nedelja za naš katoliški tisk. Izdali bomo posebno prilogo. Župnije, ki želijo ovojnice, naj jih dvignejo na upravi KG. - Miloščina in darovi te nedelje gredo za naš katol. tisk
Dramski odsek Prosvetnega društva »Štandrež«
uprizori komedijo J. Sterija Popoviča
JARA MEŠČANKA
v soboto, 27. januarja, ob 20. uri
v župnijski dvorani v DOBERDOBU Prireja in vabi društvo »HRAST«
DAROVI
Za Katol. glas: župnija Opčine za objavo darov v letu 1989 100.000; razni darovi N. N. 34.000 lir.
Za Katol. glas: N. N. 100.000 lir.
Za Katol. glas: Bruna Petruša 15.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: darovi ob prazniku sv. Treh kraljev 650.000; A. B.
40.000 lir.
Za Katol. dom: Elica in Jože Gorkič
100.000 lir.
Za zbor L. Bratuž: v spomin na očeta Jožefa Vladimir Brešan in družina 50.000 lir.
Za Pastirčka: v spomin drage tete Marije Brecelj ter strica Jožefa Brešana družina Vetrih-Brešan 50.000 lir.
Ob prerani izgubi drage Zdenke Jelinčič iz Toronta, Kanada, v njen blag spomin družini Brešan-Vetrih in Bertolini 50.000 za KG in 50.000 za KD.
Za Alojzijevišče: druž. Stakul v spomin pok. Justine Bofolini 100.000 lir.
Ob 4. obletnici smrti Otilije Uršič iz Sovodenj daruje sestra Mara v blag spomin: za Zavod sv. Družine 50.000, za cerkev v Sovodnjah 50.000 lir.
Za cerkev na Peči: druž. Čevdek, Peč v spomin na g. Ivana Budina 50.000; v isti namen Valerija Kovic, Peč št. 20 100.000 lir.
Za novo ogrevanje v cerkvi na Vrhu: Berta Devetak 22.000; Štefanija Cotič 50.000; P. Grilj 50.000; M. Grilj 100.000; Lidija Visintin 150.000 lir. Nekateri so darovali med »ofrom« za Božič.
Za Marijin dom v Rojanu: Liliana B4JC 500.000; A. B. 45.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: Riketa in Gracija v spomin na drago teto Vero Zupančič 150.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Albina Berdon 25.000; Pierina Hrvatič 50.000; N. N„ Ric-manje 100.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda: Rahela Zupančič v spomin pok. sestre Vere 50.000; N. N., Trst 20.000; N. N., Trst 10.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: Marčela Pahor ob godovnem dnevu 50.000; Viktorija Krapež v spomin na moža Edvarda in hčere Ede 50.000; dr. Stanislav Soban v spomin na Stanka Kavčiča 50.000; v spomin na vero Zupančič Lija Bak 50.000; Marica 50.000 lir.
Za barvna okna v Bazovici: Bogomila Trobec 15.000; Kristina Kalc 20.000; Pepca Grgič Lovrenčeva 50.000; Zora Ražem v spomin Marije Žagar 20.000; Silvestra Kraljeva 5.000; N. N. 100.000; Marija Kalc v spomin moža Karla 20.000; Pattavina Lilijana 50.000; Pjerina Vrtovec 5.000; N. N. 100.000; Šajsnikovi v spomin očeta Vin-kota in male Tamare 40.000; Marta Mu-žina 30.000; Marica Dolenc v spomin tete Marije Čufar 40.000; Kristina Ražem 100.000; N. N. 10.000; ob krstu Rebeke Bernetič 50.000; Ivanka Križmančič 10.000 lir.
Za gobavce: N. N., Trst 1.000.000 lir.
Za Slomškov spomenik v Mariboru: Jože Ferfila 200.000; drugi prijatelji s Primorske 400.000 lir.
V	spomin Stanka Filipiča daruje sin Edi po 100.000 lir za cerkveni pevski zbor in za Marijin dom v Rojanu.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Milka Luxa-Gomezelj 50.000; CPZ sv. Jernej za ogrevanje in razsvetljavo poleg 380.000 z Veselo pomladjo še 100.000; Jole Daneu v spomin na mamo Ano ob 10. obl. smrti 50.000; Jole Daneu v spomin na Marijo
Hollstein-Dolenc 50.000; Lidija Koterle 40.000; Darinka Rauber v dober namen 10.000; Darinka Rauber v spomin na Marijo Sosič^Nussdorfer 10.000; Zora Rauber-Mezzavia v spomin na moža Antona 200.000; Marija Milič-Škerlavaj v spomin na moža Ivana 20.000; Karlo in Magda Kalc v spomin na Maria Spadaro 20.000; Lojzka Hrovatin v spomin na moža Antona 100.000 lir.
Justina Vatta daruje: za kapelo sv. Leopolda v Domju 20.000, za Katoliški glas 5.000, za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu v spomin na drage pok. 20.000, za Marijanišče na Opčinah v drag spomin g. Franca Štuheca 30.000, za cerkev pri Sv. Ivanu v Trstu namesto cvetja na grob Alojzija Matjaka in Veronike Zupančič
50.000 lir.
Žena Pini in hčerki Boži ter Marta v
spomin očeta Maria Koqjančiča za cerkev sv. Ivana v Trstu 30.000, za Marijin dom
30.000 lir.
Za misijone: Marija Markuža 50.000 lir. Za slov. misijonarje: R. M. 55.000 lir.
Za slov. misijonarje: N. N. 100.000 Idr. Vsem podpornikom našega lista, Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Naprodaj je 3 in pol leta star avto Austin Maestro, 1300 cm3, rdeče barve. Informacije dobite pod goriško tel. števiiko 882058 po-
zno zvečer.
KATOLIŠKI GLAS tednik - uredništvo in uprava: Riva Piaz-zutta, 18 - 34170 Gorica - Tel. 0481/533177 -telefax 533177 - poštni tek. račun: 11234499 poduredništvo: Vicolo delie Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo (Societž Tipografica Cattolica srl - Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318) Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	45.000
inozemstvo	78.000
zračna pošta	95.000
Oglasi: za	vsak	mm višine v širini	enega
stolpca: trgovski	oglasi in osmrtnice 500
lir, k temu dodati 19 % IVA
Ul Ml(
Sporen od 28. januarja do 3. februarja 1990
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder: »Pet prijateljev na otoku zakladov«. 11.00 Za smeh in dobro voljo. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 Satirični kabaret. 15.30 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Četrtkova srečanja. 9.10 Slov. lahka glasba. 11.30 Slov. kantavtorji. 12.40 Zbor Accademia musicale univ. iz Trsta. 14.10 Igrajmo se skupaj! 15.10 Ta dom je naš. 16.00 Simf. orkester RTV Ljubljana. 17.10 Tolstoj, Vojna in mir. 17.25 Mladi val.
Torek: 8.10 Najdaljša pot. 8.35 Južnoameriška folklora. 9.40 Dramatizirana glosa: »Dva in dva je štiri«. Napisal Josip Tavčar. 12.40 Sveta gora v slov. cerkv. pesmi.
16.00	Simf. orkester RTV Ljubljana. 17.10 Tolstoj, Vojna in mir. 17.25 Mladi val.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 10.10 S koncertnega in opernega sporeda. 12.00 Zdravniška posvetovalnica. 12.40 Sveta gora v slov. cerkv. pesmi. 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«. ,14.30 Na goriškem valu. 16.00 Mi in glasba. 17.10 Tolstoj, Vojna in mir.
Četrtek: 8;10 Slovenski Ikar. 9.05 Ne vse, toda o vsem. 9.40 Oj, vojna moja, vojna kruta. 12.00 Pomembni dogodki našega stoletja. 12.40 Sveta gora v slov. cerkv. pesmi. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.10 Jugoslavija 191S-1914. 16.00 Dekliški zbor iz Erevana v Armeniji. 17.10 Tolstoj, Vojna in mir.
Petek: 8.10 Aladinova svetilka. 9.05 Ne vse, toda o vsem. 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 12.40 Sveta gora v slov. cerkv. pesmi. 14.10 Otroški kotiček: »Narišimo pravljico!« 14.30 Od Milj do Devina. 15.10 Kulturni dogodki. 16.00 Mladi evropski glasbeni izvajalci. 17.10 Tolstoj, Vojna in mir. 17.25 Mladi val.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.40 Sreča je kakor sonce... 10.10 Komorni zbor RTV Ljubljana poje ljudske pesmi. 11.30 Črnske duhovne pesmi. 12.40 Sveta gora v slov. cerkveni pesmi. 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline. 16.00 Sobotno popoldne - zabavno kulturna oddaja. 18.00 VI. Bartol: »Alamut«. Roman.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame in sestre
Marije Sirk por. Cotič
se toplo zahvaljujemo gospodu župniku Žbogarju za žalne obrede, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem rtrenutku.
Gorica, 22. januarja 1990
Mož Pepi, sinovi Ivo, Roman in Karlo, brata in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob odhodu v večnost naše drage
Lucije Štranj
se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku Žarku Škerlu za pogrebni obred, zahvala tudi pevkam in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala tistim dobrim vaščanom, ki so nam na katerikoli način pomagali.
Mačkolje, 18 januarja 1990
Brata Rudolf in Alojz z ženo ter nečaki Marija, Albert, Alojzija in Marijan z družinami
p&sTimm
m Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let
i V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAI
■ (0481) 387333
NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo
33
3
Banca
Agricola
Kmečka
banka
Gorica