URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, petek 6. novembra 1981 ^ena 12 dinarjev Leto XXXVIII Številka 32 1520. Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republiKe Slovenije, }0. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 65. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24/77) ie Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21. oktobra 1981 in na seji Družbenopolitičnega zbora .dne 28. ok--tobra 1981 sprejela >' ODLOK o imenovanju viceguvernerja Narodne banke Slovenije Za viceguvernerja Narodne banke Slovenije se imenuje: Slavko Stan te, pomočnik guvernerja Narodne banke Slovenije za informatiko. St. 111-101/81 Ljubljana, dne 28. oktobra 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1521. Na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), drugega odstavka 3. člena in prvega odstavka 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) ter 24. člena zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/81) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK 0 premiji za kravje mleko za čas od 21. oktobra do 31. decembra 1981 1 1. člen Organizacijam združenega dela, ki pridelujejo kravje mleko ali organizirajo proizvodnjo in zbiranje mleka in to mleko prodajajo mlekarnam, pripada v času od 21. oktobra do 31. decembra 1981 pod pogoji tega odloka premija 0,80 dinarjev za liter mleka 't hajmanj 3,2 V# mlečne maščobe. 2. člen Premija iz prejšnjega člena pripada organizaciji združenega dela, če: vodi kontrolo in evidenco zaroda, kontrolira P odnost krav in rabo zaroda v skladu s predpisi; — izvaja^ selekcijo in kontrolo proizvodnosti živali v skladu s selekcijskim prograrpom, sprejetim v Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije; — izpolnjuje pogoje o kakovosti, določene s pravilnikom o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, sirila in mlekarskih kultur, sladoleda in sladolednega praška, jajc in jajčnih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 15/64, 36/64, ,33/70, 33/72 in 13/78). 3. člen * Kakovost mleka ugotavlja veterinarski inšpektor ali pooblaščena organizacija 'združenega dela. Organizacija združenega dela ne more uveljaviti premije iz 1. člena tega odloka za prodano mleko iz tistih delovnih enot oziroma od tistih združenih kmetov, pri katerih se je ugotovilo, da mleko ne ustreza predpisani kakovosti.. Organizacija združenega dela je dolžna voditi evidenco. iz katere je razvidno, kateremu združenemu kmetu oziroma skupini le-teh pripada vzorec mleka iz prejšnjega odstavka. ; 4. člen Organizacija združenega dela je dolžna voditi evidenco za vsakega združenega kmeta o izplačilu premije. 5. člen Premija po tem odloku se izplačuje iz sredstev samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji za leto 1982. 6. člen Premija po tem odloku se izplačuje pod pogojem, da je organizacija združenega dela uveljavila sredstva v višini 0,20 dinarjev za liter mleka iz rizičnega sklada za mlekarstvo pri Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije. 7. člen Premija se izplačuje na zahtevo, ki jo organizacija združenega dela predloži s potrebnimi dokazili Republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Navodilo za uveljavljanje premije po tem odloku izda predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 8. člen Zahteva za premijo mora biti vložena najpozneje do zadnjega dne v naslednjem mesecu, sicer organizacija združenega dela izgubi pravico do premije za mleko, prodano v preteklem mesecu. 9. člen Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo In prehrano ugotovi, če so pogoji za izplačilo premije po tem odloku izpolnjeni in pošlje zahtevek iz prejšnjega člena Republiškemu sekretariatu za pravosodje, upravo in proračun, ki opravlja za samoupravni sklad za in- tervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji izplačevanje sredstev premije po tem odloku. 10. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinski upravni organi, pristojni za kmetijsko inspekcijo in Republiški kmetijski inšpektorat. ■' 11. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do IjlO.OOO dinarjev se za prekršek kaznuje organizacija združenega dela, ki neupravičeno uveljavlja premijo za mleko. Z denarno kaznijo od 2.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela. 12. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi,v Uradnem listu SRS. St. 426-0S/8O-6/4 Ljubljana, dne Ž2. oktobra 1981. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Jože Florjančič 1. r. 1522. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) v zvezi s prvim odstavkom 8. in prvim ter drugim odstavkom 11. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) In na podlagi drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PRAVILNIK o sistematičnem nadzorstvu nad zdravjem in sposob-^ nostjo za pridobivanje živalskega semena in oplojevanje ter o zdravstveni neoporečnosti živalskega semena in plemenjakov 1. člen Osemenjevalna središča in zrejališča plemenjakov, pristojni organi inšpekcije in pooblaščene organizacije združenega dela morajo izvajati sistematično nadzorstvo nad zdravjem in sposobnostjo za razmnoževanje plemenjakov, sistematično nadzorstvo nad pridobivanjem, skladiščenjem in prometom živalskega semena ob upoštevanju kriterijev zdravstvene neoporečnosti živalskega semena in izvajati veterinarsko-sanitarne ukrepe v primeru ugotovitve bolezni plemenjakov ali zdravstvene neoporečnosti živalskega semena po določbah tega pravilnika. 2, člen Odvzem ejakulata za makroskopsko, mikroskopsko in mikrobiološko preiskavo se opravi z umetno vagino ali na način, ki omogoča pridobivanje normalnega ejakulata. Vzorec globoko zamrznjenega živalskega semena za preiskavo se po odvzemu pa do preiskave shrani v tekočem dušiku. 3. člen Takoj po odvzemu mora biti ejakulat, predviden za potrebe umetnega osemenjevanja, označen na način, ki onemogoča kakršnokoli zamenjavo ejakulatov pri delu v osemenjevalnem središču. Preden se pridobljeno živalsko seme uskladišči ali odda v promet, mora biti embalaža, v kateri se hrani seme, jasno in trajno označena, Označba mora vsebovati številko, ime in pasmo plemenjaka in oznako serije ali številko, ime in pasmo plemenjaka, ter številko zaporednega odvzema semena in leto odvzema semena. Označba za tekoče seme mora poleg oznak iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi dan in mesec odvzema semena. 4. člen Pred uvrstitvijo živali med plemenjake mora veterinarska organizacija združenega dela, ki je pooblaščena za preizkušanje živalskega semena, opraviti popoln andrploški pregled živali, namenjenih za plemenjake v osemenjevalnih središčih ali za plemenjake v naravnem pripustu. Popoln androloški pregled iz prejšnjega odstavka obsega: — klinični pregled živali (temperament, kondicija, pregled na konstitucijske n'apake, klinični pregled spolovil in obnašanje pri paritvi — spolni nagon in paritveni refleksi); — sposobnost za pridobivanje semena; — makroskopsko oceno semena pregledovane živali (količina, 'barva, konsisterfca, vonj in pH); — mikroskopsko oceno semena pregledovane živali (ocena valovanja pri bikih, ovnu in kozlu, progresivna gibljivost, odstopanja v gibanju, delež mrtvih semenčic, delež patoloških semenčic, delež poškodovanih akrosomov, delež živih semenčic); — mikrobiološko oceno pregledovane živali in — sposobnost' za globoko zamrzovanje semena plemenjakov, katerih ejakulati se ali se bodo globoko, zamrzovali. 5. člen V laboratoriju osemenjevalnega središča mora biti vsak ejakulat pred nadaljnjo obdelavo makroskopsko in mikroskopsko pregledan. Makroskopski pregled semena iz prejšnjega od5" tavka obsega naslednje parametre: količino, barvo, konsistenco in vonj. Mikroskopski pregled semena iz prvega odstavka tega Člena obsega naslednje parametre: valovanje, gibljivost semenčic, prisotnost primesi in gostoto semena. 6. člen V laboratoriju osemenjevalnega središča mora biti živalsko seme pregledano tudi takoj po razredčo-nju. Pri pregledu razredčenega živalskega semen« mora biti ocenjena vitalnost semenčic, progresivna gibljivost semenčic, pri osemohjevanju s lekočim semenom pa tudi število semenčic v dozi za osemenitev. 7. člen V laboratoriju osemenjevalnega Središča mora biti globoko zamrznjeno živalsko s-.-mc p. cvU-d.mo pfdd skladiščenjem. Pred pregledom se oceni stanje embalaže (embalaža ne sme biti poškodovana, zagotovljena mora biti popolna toplotna in mehanska zaštita med transportom do uporabe živalskega semena). Po od tajanju globoko zamrznjenega živalskega semena se pri pregledit ocenijo naslednji parametri: — ocena gibljivosti, — delež progresivno gibljivih semenčic takoj po odtajanju živalskega semena, — delež progresivno gibljivih semenčic po rezi-stenčnem testu. 8. člen Republiška veterinarska uprava mora vsaj enkrat letno opravtii kontrolo skladiščenega živalskega semena, odvzeti vzorce semena vseh plemenjakov v osemenjevalnih središčih in jih poslati v preiskavo organizaciji združenega dela, ki je pooblaščena za preizkušanje živalskega semena. Po odtajanju globoko zamrznjenega živalskega semena ugotovi organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka naslednje parametre: — stanje embalaže; — lastnosti odtajanega živalskega semena; , — progresivno gibljivost semenčic; — odstopanja v gibljivosti; — delež mrtvih semenčic; — stanje akrosomov; — delež morfološko spremenjenih semenčic; — število semenčic v dozi za osemenitev; — mikrobiološko kakovost. 9. člen Občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo, je dolžan vsaj dvakrat letno opraviti kontrolo dela vsakega osemenjevalca. Pri tem mora ugotoviti: — nivo dušika v kontejnerju (minimalno 4 cm), — higiensko neoporečnost opreme za osemenjevanje (pribor za osemenjevanje, embalaža, itd.), — kontrolirati osemenjevanje in predpisano evidenco o osemenjevanju, — analizirati delo in rezultate dela osemenjeval- Oddelek za reprodukcijo pooblaščene veterinarske organizacije združenega dela je dolžan: — redno kontrolirati sterilnost pribora^ za umetno osemenjevanje, — občasno pregledati uporabljano živalsko seme in oceniti parametre po 11. členu tega pravilnika, — redno analizirati rezultate osemenjevanja, — redno ugotavljati vzroke plodnostnih motenj, — skrbeti za boljšo plodnost in za takojšnje zdravljenje plodnostnih motenj, — voditi evidenco osemenjevanja, — zagotoviti ustrezen prevzem živalskega semena (dekleraoija po programu in rejskem cilju), — nadzorovati delo osemenjevalcev, — opravljati pregled kontejnerjev. < 11. člen Živalski ejakulat in živalsko seme za osemenjevanje morata izpolnjevati naslednje minimalne kriterije zdravstvene neoporečnosti: 1. Bik: a) ejakulat: 2 ml Volumen ejakulata: Barva: slonokoščena, rumenkasta, mlečna Konsistenca: mleko Vonj: vrstnospecifičen Progresivna gibljivost semenčic: 70*/» Gostota: 0,6 milijona semenčic v mm* Valovanje: dobro pH: 6,8 Delež mrtvih semenčic: do 20*/» Delež patoloških semenčic: do 20*/» (pri starejših bikih je dopustno do 30 °/o) b) razredčeno seme: progresivna gibljivost semenčic: 70°/» c) odtajano seme: Progresivna gibljivost semenčic: 50°/» Delež poškodovanih akrosomov: do 10%> Delež morfološko spremenjenih semenčic: do 30 %i Progresivna gibljivost po rezistenčnem testu po Miillerju: vsaj 40®/» Število progresivno gibljivih semenčic v dozi: vsaj 10 milijonov 2. Merjasec a) ejakulat: Volumen ejakulata: vsaj 100 ml Barva: mlečno-bela Konsistenca: mleko Vonj: vrstnospecifičen Progresivna gibljivost semenčic: vsaj 60*/o Odstopanja v gibljivosti: 10—20 »/o Delež mrtvih semenčie: do 20 V« Gostota: 0,1 milijona semenčic v mm* pH: 7,2—7,4 b) razredčeno seme: Progresivna gibljivost semenčic: vsaj 60«/* Število progresivno gibljivih semenčic v dozi za osemenitev: 3 milijarde 3. Žrebec a) ejakulat: Volumen ejakulata: vsaj 50 ml . Barva: sivkasta Konsistenca: škrobno lepilo Vonj: specifičen za vrsto živali pH: 7,3 Progresivna gibljivost semenčic: vsaj 65«/« Odstopanja v gibanju: 10—20«/« Delež mrtvih semenčic: do 25°/« Gostota: 0,1 milijona semenčic v mm3 Delež patoloških semenčic: do 30«/» (odvisno od paritvene sezone in starosti žrebca) b) razredčeno seme: Progresivna gibljivost sementSč: vsaj 70*/« Število progresivno gibljivih semenčic v dozi za osemenitev: vsaj 100 milijonov 4. Oven in kozel a) e jaku lat: Volumen ejakulata: 1 ml Barva: slonokoščena Konsistenca: smetana Vonj: tipičen za vrsto živali pH: 6,8—7,0 Valovanje: dobro Progresivna gibljivost semenčic: do 70“/* Odstopanja v gibljivosti: 10—20“/* Delež mrtvih semenčic: do 20“/* Gostota: 1 milijon semenčic v mm3 Delež patoloških semenčic: do 30 “/• b) razredčeno seme: Progresivna gibljivost semenčic: vsaj 70% Število progresivno gibljivih semenčic v dozi za osemenitev: 70—100 milijonov 5. Higienska neoporečnost živalskega semena Bikovo seme ne sme biti kontaminirano s Tricho-monas foetus, Campilobacter loetus, Brucella sp. in virusom IPV. 2rebčevo seme ne sme vsebovati Haemophylus equigenitalis, Trypanosoma equiperdum in povzročitelja Exanthema vesiculosum coitale. Merjaščevo seme ne sme biti okuženo z Brucella sp. in virusom Aujetzkyjeve bolezni. Ovnovo in kozlovo seme ne sme biti kontaminirano z Brucella sp. in Salmonella abortus ovis. Higiensko neoporečno živalsko seme: — ne se biti onesnaženo s patološkimi kužnimi klicami; — s povzročitelji živalskih kužnih bolezni; — zelo onesnaženo z ubikvitarnimi bakterijami (Pseudomonos Aeruginosa, Proteus sp., Escherichia coli). I 12. člen Če veterinarska organizacija združenega dela iz 4. člena tega pravilnika pri pregledu pred uvrstitvijo samcev med plemenjake ugotovi, da živali niso zdrave oziroma nisp sposobne za pridobivanje živalskega semena oziroma da živalsko seme ne izpolnjuje mi-' nimalnih kriterijev, ki jih določa ta pravilnik, mora svoje ugotovitve obenem s predlogom za začasno ali trajno izločitev takega plemenjaka takoj posredovati pristojni komisiji za ocenjevanje in odbiro plemenjakov (13. člena zakona o ukrepih v živinoreji — Uradni'list SRS, št. 17/78). 13. člen če laboratorij osemenjevalnega središča pri pregledu svežega ali razredčenega živalskega semena ugotovi, da živalsko seme ne izpolnjuje minimalnih kriterijev, ki jih določa ta pravilnik, mora’ takšen ejakulat uničiti. Če se pri ponovnih pregledih ugotovi, da je živalsko seme oporečno, osemenjevalno središče začasno preneha s proizvodnjo semena tega plemenjaka. Če se pri pregledu odtajanega globoko zamrznjenega živalskega semena pred uskladiščen jem ugotovi, da ne izpolnjuje kriterijev, ki jih določa 7. člen tega pravilnika, je treba uničiti celotno serijo globoko zamrznjenega semena plemenjaka, pri katerega semenu je bila ugotovljena oporečnost. 14. člen Če se pri pregledu odtajanega živalskega semena, ki je v uporabi, ugotovi, da ne izpolnjuje minimalnih kriterijev, ki jih določa ta pravilnik, je treba v skladišču, kjer je bil odvzet vzorec, uničiti celotno serijo živalskega semena plemenjaka pri katerega semenu je bila ugotovljena oporečnost. Obenem pa je treba preveriti lastnosti živalskega semena te serije tega plemenjaka tudi v skladišču osemenjevalnega središča. Vzorce v osemenjevalnem središču vzame in pošlje v preiskavo v laboratorij za preizkušanje živalskega semena republiški veterinarski inšpektor. V primeru oporečnosti tega vzorca pa je na isti način treba preiskati celotno serijo živalskega semena v skladišču osemenjevalnega središča. Vse oporečno živalsko seme je treba uničiti. 15. člen Ce Republiška veterinarska uprava pri nadzorstvu ugotovi, da živalsko seme ne izpolnjuje kriterijev, ki jih določa ta pravilnik, odredi, da mora osemenjevalno središče z laboratorijem, ki je pooblaščen za preizkušanje živalskega semena, ugotoviti razloge oporeč-\ nosti semena v skladu z določbami tega pravilnika. Na podlagi rezultata preiskave Republiška veterinarska uprava odredi tudi druge ukrepe v skladu z določbami tega pravilnika. 16. člen Ce občinski veterinarski inšpektor pri nadzorstvu oddelka za reprodukcijo veterinarske organizacije združenega dela ugotovi pomanjkljivosti, odredi, da se morajo ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti. Ce posumi, da je živalsko seme zaradi neustreznega skladiščenja ali drugih razlogov oporečno, odvzame vzorce in jih pošlje v preiskavo organizaciji združenega dela, ki je pooblaščena za preizkušanje živalskega semena. Če se ugotovi, da je živalsko seme oporečno, občinski veterinarski inšpektor prepove promet takega semena oziroma odredi njegovo uničenje ter o ugotovitvah obvesti Republiško veterinarsko upravo zaradi nadaljnjega ukrepanja po določbah 14. člena tega pravilnika. V primeru ugotovitve kontaminacije živalskega semena s patogenimi kužnimi klicami, se odredijo ukrepi, ki jih določa zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ) št 43/76) ter na njuni podlagi izdani predpisi. 17. člen Ce se ugotovi slaba plodnost plemenjaka, pristojni upravni organ veterinarske inšpekcije odredi, da mora posestnik živali zagotoviti popoln androloški pregled plemenjaka. Androloški pregled plemenjaka opravi organizacija združenega dela, ki je pooblaščena za preizkušanje živalskega semena. Na podlagi rezultata androloškega pregleda plemenjaka, je treba postopati po določbah 12. člena tega pravilnika. 18. člen ’ ' Ob vsaki ugotovitvi bolezni plemenjaka s trajnimi motnjami za razmnoževanje ali zdravstveni oporečnosti živalskega semena je dolžna veterinarska organizacija združenega dela oziroma pristojni upravni organ veterinarske inšpekcije, ki to ugotovi, takoj obvestiti občinski oziroma republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo, ki začasno ali dokončno razveljavi odločbo o priznanju plemenjaka. 19. člen Ta pravilnik začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322/B-035/81 Ljubljana, dne 29. septembra 1981. Predsednik ' Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r. 1523. ~ Na podlagi 8. člena odloka o nadomestilih pri cenah mesa (Uradni list SRS, št. 18/81 in 28/81) izdaja Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve NAVODILO o uveljavljanju nadomestil pri cenah piščančjega mesa 1. Nadomestila iz odloka o nadomestilih pri cenah mesa (Uradni list SRS, št. 18/81 in 28/81 — v nadaljnjem besedilu: odlok) uveljavljajo za piščančje meso, prodano po 1. oktobru 1981, upravičenci do nadomestil pod pogojem, da prodajajo to meso po cenah, ki so v skladu z veljavnimi cenami v prodaji na debelo in na drobno mesa mladih piščancev. 2. Veljavne cene piščančjega mesa v prodaji na debelo velikim potrošnikom, v katere niso vključene cene storitev nakladanja, prevoza in razkladanja mesa (cene Iranko prodajalec), znašajo v din/kg največ: Na območju I Na območju 11 piščanci »klasične obdelave« 63,98 67,52 piščanci »za peko« 71,61 75,61 piščanci »za raženj« 74,12 78,21 bedra in prsni koši skupaj 96,63 101,83 bedra 103,97 109,55 prsni koši 87,33 91,98 hrbet in vrat skupaj 26,32 4 27,99 peruti 67,70 71,42 »file« 202,37 212,88 »za obaro« 32,00 33,99 Temeljne organizacije združenega dela, ki uveljavljajo nadomestila na podlagi lastnih faktur o Prodaji mesa velikim potrošnikom, lahko uporabljajo za uveljavljanje nadomestil samo tiste fakture, v katerih so navedene cene, ki niso višje od cen iz Prejšnjega odstavka. 3. Veljavne cene piščančjega mesa v prodaji na drobno so v din/kg največ: Naobmočju I Na območju n piščanci »klasične obdelave« 69,40 73,20 piščanci »za peko« 77,60 81,90 piščanci »za raženj« 80,30 84,70 bedra in prsni koši skupaj 104,50 110,10 bedra . 112,40 118,40 prsni koši 94,40 99,50 hrbet in vrat skupaj 28,90 30,70 peruti 73,40 77,40 »file« 218,20 229,50 »za obaro« 35,00 37,15 — nerazkosani piščanci, pakirani v polietilenske vrečke, dodatno še 1,50 din/kg, — piščanci, pakirani v termoplastično folijo, dodatno še 2,50 din/kg, — deli piščančjega mesa na podložku, pakirani v termoplastično folijo, dodatno še 9 din/kg. Temeljne organizacije združenega dela, ki uveljav-' Ijajo nadomestila na podlagi svojih dokumentov o dobavi mesa lastni prodajalni, lahko uporabljajo za uveljavljanje nadomestil samo tiste dokumente, v katerih so navedene cene, ki niso višje od cen iz prejšnjega odstavka. 4. Temeljne organizacije združenega dela in samostojni obrtniki, ki uveljavljajo nadomestila na podlagi faktur dobaviteljev piščančjega mesa, lahko uporabljajo za uveljavitev nadomestil samo tiste fakture, v katerih cene ne znašajo v din/kg več kot: Na območju I Na območju n piščanci »klasične obdelave« 77,40 81,20 piščanci »za peko« 85,60 89,90 piščanci »za raženj« 88,30 92,70 bedra in prsni koši skupaj 112,50 118,10 bedra 120,40 126,40 prsni koši 102,40 107,50 ’ hrbet in vrat skupaj 36,90 38,70 peruti 81,40 85,40 »file« 226,20 237,50 »za obaro« 43,00 45,15, — nerazkosani piščanci, pakirani v polietilenske vrečke dodatno še 1,50 din/kg, — piščanci, pakirani v termoplastično folijo, do-dotno še 2,50 din/kg, — deli piščančjega mesa na podložku, pakirani v termoplastično folijo, dodatno še 9 din/kg. 5. Območje II iz 2., 3. in 4. točke tega navodila obsega območja občin Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Sežana in Tolmin, območje I pa območja preostalih občin v SR Sloveniji. 6. Za kontrolo upravičenosti uveljavljanja nadomestil po temeljnih organizacijah združenega dela in samostojnih obrtnikih morajo biti v vseh prodajalnah, ki prodajajo piščančje meso, izobešeni ceniki s cenami iz prvega odstavka 3. točke tega navodila za vseh deset vrst in delov piščančjega mesa, ki so v prodaji na drobno in pri katerih se izplačujejo nadomestila. Nazivi delov oziroma vrst mesa na cenikih morajo biti takšni, da jih kupci z mesta, kjer kupujejo meso, dobro vidijo. 7. Skladnost cen v dokumentaciji za uveljavljanje nadomestil s cenami, navedenimi v 2., 3. in 4. točki tega navodila, ugotavlja Služba družbenega knjigovod- stva. Ko Služba družbenega knjigovodstva ugotovi upravičenost zahteve za izplačilo nadomestil kot tudi, da so v tej zahtevi nadomestila pravilno obračunana in da je priložena dokumentacija v redu, pošlje naloge za izplačilo nadomestil organu, pristojnemu za proračun občine, kjer je bilo meso prodano na drobno oziroma kjer je sedež velikega potrošnika, ki mu je bilo meso prodano na debelo. 8. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 426-02/81 L,j upijana, dne 2. oktobra 1981. Predsednik Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospot}3rsKe zadeve Aloj? Klemenčič 1. r. 1521, Na podiggi četrtega odstavka 27. člena zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42/73) izdaja Republiški kom.ile za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano O D U Jč 1) B Q o pmmeiu in uporabi jemenskega krompirja lotnika 1931 1. Dovoli se dajati v promet in uporabljati za saditev v letu 1982 semenski krompir domače proizvod-nie letnika 1081 z največjim dovoljenim odstotkom okuženosti z nevarnimi virusi po kategorijah, kot sle- di: . — Elita (E) ' do 2 Vo — Original (OR) do 4 0/o — Prva sortna reprodukcija (PSR) do 6 "/i, * — pruga sarina reprodukcija (DSR) do 8 "/o — Proizvodno seme (PS) do lQ°/o 2. Med nevarne viruse v smislu prejšnje točke vštevamo: — zvijanje listov (Solanum vjrus 14), — kodravost listov (Solanum virus 11), r— težki mozaik (Solanum virus 3), — kombinacija Solanum virus 1 in Solanum virus 3 ter — črtavost (Solanum virus 2). 3. Semenski krompir i? ?. točke te odredbe mora biti v prometu posebej označen. 4. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320/A-079/81 Ljubljana, dne 23. oktobra 1981. Predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk, dipl. inž. L r. 1525. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 19-člena odloka Skupščine mesta Ljubljane o poslovnem času (Uradni list SRS, št. 11/81), na seji dne 27. 10. 198! odločilo : • Ugotpvj se, da določbe j.9. člena ptRoka Skupščine mesta Pjnbljane p ppsiovnem času (Uradni Ust srs, št. 11/81) nisp v neskladju z ustavo jn zakonom. a Obrazložitev 1) Delovna organizacija Lekarna Ljubljana ie s predlogom .začela postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 19. člena v izreku te odločbe navedenega odloka o poslovnem času. Z njimi je določeno, da poslujejo lekarne vse delovne dni v tednu; začetek poslovnega časa določijo med 7. in 8. uro in konec med 20. in 21. uro, razen ob sobotah, bi ga iahko določijo med 14. in 15. uro. Stalna dežurna lekarna je Centralna lekarna na Prešernovem trgu 5 vse dni v tednu, vključpo praznike od 0. do 24. ure. Po navedbah v prediogu te določbe nisp v skladu z ustavo in zakonom, ker je določitev razporeditve delovnega časa samoupravna pravica delovne organizacije, 2) Razporeditev, začetek in konec delovnega časa na področju zdravstva: in drugih družbenih dejavnosti se usklajujejo s potrebami delavcev in drugih delovnih ljudi, z začetkom dela organizacij^ v katerih delajo in njihovo lokacijo in drugimi razmerami v kraju oziroma okolju v katerem živijo. Razporeditev, začetek in konec delovnega časa v teh dejavnostih določijo organizacije združenega dela, • samoupravne interesne skupnosti, organizacije potrošnikov in druge zainteresirane organizacije s stimeppruvnim sporazumom, lahko pa tudi skupščina družbenopolitične skupnosti s s svojim odlokom (185. član zakona o združenem delu — Uradni list SFRJ, št. 53/76). Po določbah tretjega odstavka 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS', št. 24/77 in 30/78) določi pristojna skupščina občine s svojim odlokom razporeditev, začetek,in konec delovnega čgsa, kadar se razporeditev, začetek in konec delovnega časa v navedenih dejaVnostiJi ne uredi s samoupravnim sporazumom oziroma se razporedi v nasprotju s potre-bami in zahtevami delovnih ljudi, občanov in organizacij združenega dela. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so udeleženci samoupravnega sporazumevanja s področja zdravstva sklenili v letu 1981 samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela ter v njem poleg pogojev in načina uresničevanja nalog na področju preskrbe z zdravili in sanitetnim materialom, določili tudi razporeditev poslovnega časa lekarn. Pri razporejanju poslovnega časa gre za ureditev odnosov, ki so splošnega pomena za delovne ljudi in občane. Samoupravni akti. ki takšne odnose urejajo, se ne smejo uporabljati, dokler niso obavljeni (258. člen ustave SR Slovenije). Določbe o poslovnem času, dogovorjene v samoupravnem sporazumu, niso bile ustrezno objavljene in se nisp mogle uporabljati kot splošno veljavne. Zato je bila podana zakonska podlaga za določitev razporeditve delovnega časa z odlokom. Glede na navedeno jo ustavno sodišče na podlagi 2. alinee 3. odstavka 25. Člena zakona p postopku pred Ustavnim sodiščem' SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvjdnp iz izreka odločbe. Ustavr)0 sodišče je sprejelo tp odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniM dr. Josip GlobaV- nik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St. U 1 61/81-7 Ljubljana, dne 27. oktobra 1981. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič L r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA 1526. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Idrija na sejah zborov sprejela SKLEP o spremembi in dopolnitvi sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od L1 januarja 1981 dalje l.člfii V 7. členu sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 10-507/81), se spremeni prispevna stopnja in znaša 11,99. 2. člen Spremeni se 3. člen sklepa, tako, da se glasi: »Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od qsnove, ki je enaka povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.« 3. člen V 4. členu sklepa se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih (gospodinjske pomočnice), se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 odstotkov od povprečnega mesečnega osebnega dohodka v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.« Sedanji drugi odstavek postane tretji. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS; spremenjene prispevne stopnje iz 1. člena tega sklepa se uporabljajo od 1. julija 1981 dalje, spremembe in dopolnitve iz 2. in 3. člena tega sklepa pa od 1. januarja 1981 dalje. St. 8/1-052-1/81 Idrija, dne 22. oktobra 1981. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Idrija dr. Ana Koc 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1527. Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku. (Uradni list SRS, št. 3/73) ter prvega odstavka 35. in 88. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na zahtevo vseh občinskih skupščin v mestu, na 51. seji zbora združenega dela dne 5. novembra 1981, na 47. seji zbora občin dne 5. novembra 1981 in na 45. seji družbenopolitičnega SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka III. na območju mesta Ljubljane 1. člen Za območje mesta Ljubljane se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje enotnega programa ljubljanskih občin za gradnjo objektov s področja dejavnosti vzgoje in izobraževanja, s področja vzgoje in varstva otrok, zdravstvenega varstva in kulture. x 2. člen S sredstvi zbranimi s samoprispevkom se finan- zbora dne 5. novembra 1981 sprejela čira gradnja po naslednjem programu: v mio v*eojnovarstveni objekti Način gradnje Predviden pričetek gradnje Ocenjena končna vred. L VVO Ivan Kavčič prizidek 1982 82,0 2. VVO KS Gmajna Črnuče novogradnja 1982 51,5 3- WO Nove Jarš^ prizidek 1982 43,8 4. VVO Dolomitski odred novogr-adnja 1982 79 6 3- VVO Bonifacija novogradnja 1982 95 0 8. VVO Trnovo prizidek 1982 16,6 WO Kodeljevo prizidek 1983 42,8 8- VVO Brdo novogradnja 1983 43,5 / vzgojnovarstveni objekti Način gradnje. Predviden pričetek gradnje Ocenjena končna vred. VVO Viško polje novogradnja 1983 99,1 10. VVO Ig novogradnja 1983 54,0 11 VVO S tepanjsko naselje novogradnja 1985 95,1 12. VVO Lavrica novogradnja 1985 59,4 13 VVO Koroški partizani novogradnja 1986 135,9 14. VVO Tomačevo dokumentacija V H. polov, samoprispevka 3,2 15. VVO B. Ziherl dokumentacija v II. polov, samoprispevka 4,8 16. VVO Gunclje dokumentacija v II. polov, samoprispevka 3,2 909,5 osnovnošolski objekti 17. OS M. Šušteršič 18. OS J. Mošknč 19. OS K. D. Kajuh 20. OS Zg. Kašelj 21. OS BS-3 Stožlce 22. OS Kette Murn 23. OS S. Kosec 24. OS B. Babnik 25. OS Kolezija 26. os Trnovo 27. os Bičevje 28. os A. Jakhel 29. os H. Smrekar prizidek prizidek prizidek novogradnja novogradnja prizidek prizidek novogradnja novogradnja / prizidek prizidek prizidek dokumentacija V II. 1982 36,4 1982 41,0 1982 34,2 1982 35,6 1983 255,9 1983 t 62,6 1983 108,7 1983 283,7 1983 240,5 1985 59,6 1985 42,5 1986 irispevka 77,2 8,0 1.285,9 zdravstveni objekti 30 ZD Medvode novogradnja 1982 150,8 31. Mladinski zdrav.-center Rakitna prenova 1982 47,9 32 ZP Velike Lašče novogradnja 1983 23,4 33. ZD Stožice novogradnja 1983 308,0 34. ZD Fužine novogradnja 1983 280,0 35. ZP Škofljica ■ , novogradnja 1985 30,1 36. Porodnišnica, I. faza novogradnja 1984 1411,1 2.161,3 drugi objekti 37. Center za slušno in govorno prizadeto mladino — avdiologopedski oddelek novogradnja 1982 33,6 38. Glasbena šola novogradnja 1982 53,5 » 3,9. Mestno lutkovno gledališče prenova 1982 80,0 40. varstveni delovni center novogradnja 1982 180,2 351,3 Skupna predvidena končna vrednost vseh objektov samoprispevka III. je 4.698 milijarde din. 3. člen Skupna investicijska vrednost objektov, navedenih v prejšnjem členu, znaša 4.698,000.000 din. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 3.731,500.000 din, temeljne zdravstvene skupnosti v okviru medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana bodo prispevale 851,500.000 din, Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana 27,095.000 din, Skupnost pokojninskega ih invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 32,700.000 din, Mestna skupnost za zaposlovanje Ljubljana 8,300.000 din, Kulturna skupnost Slovenije 38,500.000 din in Ljubljanska kulturna skupnost 7,550.000 din. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1986. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudi j e in občani, ki stalno prebivajo na območju občin mesta Ljubljane po stopnji 1,5 °/o od naslednjih osnov: ' 1. delavci,'ki dosegajo osebni dohodek iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih od čistega osebnega dohodka in nadomestila osebnega dohodka, 2. občani, ki imajo dohoden od pokojnin, 3. delovni ljudje, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo kmetijsko, gospodarsko ah poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku od osebnega dohodka, zmanjšanega za prispevke in davke ter od nadomestila osebnega dohodka, * 4. delovni ljudje, ki plačujejo davek po pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot: — glavni poklic od osnove, ki ustreza letnemu povprečnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v SR Sloveniji za preteklo leto, preračunano iz devetmesečnega povprečja, — postranski poklic od osnove, ki ustreza trikratnemu pavšalnemu davku, odmerjenemu iz dejavnosti v istem letu, 5. delovni ljudje in občani, od priložnostnih dohodkov iz kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih oziroma drugih dejavnosti, avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku, zmanjšanih za davke in prispevke po odbitku ter pri dohodkih iz avtorskih pravic, za normirane ali dejansko priznane materialne stroške. Ne glede na določbe iz prvega odstavka tega člena pa plačujejo samoprispevek po stopnji 0,5 Vo delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč. 5. člen v Samoprispevek se ne plačuje pd socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij dijakov in študentov ter od nagrad, ki- jih prejemajo študentje in učenci na proizvodperh delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevek tudi ne plačujejo: 1. delavci in občani, ki imajo čiste osebne dohod ke iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih raz-nerjih od pokojnin, ki ne presegajo 8000 din mesečno 2. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 11.500 din na 'ospodnrstvo in so zdravstveno zavarovani kot kmetji ■n združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalid sko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva. 3. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni, dohodek od kmetijske dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olaišav po zakonu o davkih občanom ter kmetje, katerih kmetije so uvrščene v IV. davčno kategorijo in so tudi oproščeni plačevanja davkov od dohodka iz kmetijstva, 4. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od samostojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšav po zakonu o davkih občanov, razen za študente in učence na proizvodnem delu oziroma na delovni Praksi. 6. člen Znesek iz 1 in 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena tega sklepa valorizira skupščina mesta ' sako leto z indeksom povs'an’a novprečnega devet-, mese/nega čistega osebnega dohodka vseh zaposlenih v Ljubljani v preteklem letu. 7. člen Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila osebnega dohodka, ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 4000 dm mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka. O zahtevkih občanov, bo na podlagi mnenja občinskega organa, pristojnega za socialno varstvo, odločila posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina, na katere območju ima predlagatelj, stalno bivališče. 8. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljaja skladno z doiokom sredstev in izključno za izvajanje programa navedenega v 2. členu tega sklepa in se bo zbirala na posebnem računu. S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom upravlja organ, ki ga imenujejo mestna in občinska skupščina ter samoupravne Interesne skupnosti, Ki sofinancirajo program objektov. Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenujejo mestna in občinske skupščine v soglasju s samoupravnimi interesnunj skupnostmi, ki sofinancirajo ta program. 9. člen Referendum bo v nedeljo 22. novembra 1981, od 6. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi za vsako občino pristojna občinska volilna komisija. 10 člen Pravico glasovanja imajo vsi občani občin Ljubljane, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let. stanujoči na oomočju ljubljanskih občin čeprav ,;e mmajo volilne pravice za volitve v skupščine druž-oenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v volilni ■nemk. • 11. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma e smiselno uporabljajo določila zakona o referendu n,u in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list šRS, št. 23 77) Referendum na območju občine vodi občinska volilna komisija, ki tudi ugotovi rezultate referenduma na območju občine in jih sporoči mestni volilni komisiji. Mestna volilna komisija koordinira dolo občinskih volilnih komisij ter ugotovi in razglas: rezultate referenduma na območju mesta. Odlok o uvedbi samoprispevka sprejme skupščina mesta, če se bo večina vseh upravičencev glasovalcev na območju mesta izjavila na referendumu za samoprispevek. 12. člen Izjd referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 13. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je napisano: Skupščina mesta Ljubljane. Na referendumu dne 22. novembra 1981 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje mesta Ljubija- ne za sofinanciranje enotnega programa ljubljanskih občin za gradnjo objektov s področja dejavnosti vzgoje . in izobraževanja, vzgoje in varstva otrok, zdravstvenega varstva in kulture za dobo petih let, to je od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1986. I Glasujem ZA PROTI Zig Delovni ljudje in občani izpolnjujejo’ glasovnico tako, da obkrožijo besedo »za« če se strinjajo za uvedbo samoprispevka, besedo »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo. 14. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovijo občine mesta Ljubljane. 15. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-1/81 Ljubljana, dne 5. novembra 1981. Predsednik . Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 1528. Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 42., 54., 89. in 92; člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 50. seji zbora združenega dela, dne 1. oktobra 1981 in na 46. seji zbora občin dne 1. oktobra 1981 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane — za potek avtocest in regionalnih cest S 1. člen Odlok o spremembi in dopolnitvi urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane — za potek avtocest in regionalnih cest (Uradni list SRS, št. 11/79) se v prvem členu, točka c) sprememni tako, da se glasi: »za potrebe nadaljnjega planiranja in izgradnje cest se s tem uveljavljajo nove zavarovane površine namesto starih, kot so vpisane v novem pravilniku in prikazane v načrtu (list 2, M 1 :25.000, šifra projekta 2842), ki je sestavni del tega odloka.« 2. člen Drugemu členu se doda nov drugi odstavek, ki glasi: »Ta dokumentacija je bila dopolnjena s prikazom spremenjene oblike priključka v Šmartnem, ki jo je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v avgustu 1981 pod šifro projekta 2842.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-1/81 Ljubljana, dne 1. oktobra 1981. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane dr. Marjan Rožič 1. r. 1529. Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16/67, 27/72 in 8/78), 42., 54-, 89. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 50. sdji zbora združenega dela, dne 1. oktobra 1981 in na 46. seji zbora občin dne 1. oktobra 1981 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za potek avtocest in regionalnih cest 1. člen Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za potek avtocest in regionalnih cest (Uradni list SRS, št. 11/79) se druga alinea pod točko b) v prvem členu spremeni tako, da se glasi: »za potrebe nadaljnjega planiranja in izgradnje cest se s tem uveljavljajo nove zavarovane površine, namesto starih, kot so opisane v novem pravilniku in prikazane v načrtu (list 2, M 1 :25.000, šifra projekta 2842), ki je sestavni del tega odloka.« 2. člen Drugi člen se dopolni z novim odstavkom, ki se glasi: » »Ta dokumentacija Je bila dopolnjena s prikazom direktnega priključka avtoceste na Celovško cesto v Šentvidu, ki jo je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v avgustu 1981 pod šifro projekta 2842.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-2/81 Ljubljana, dne 1. oktobra 1981. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane dr. Marjan Rožič 1. r. 1530. Na podlagi 7. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 42., 54., 89. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) in 1. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS št. 11/79) in 1. člena odloka o spremembah in do- polnitvah odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za potek avtocest in regionalnih cest (Uradni list SRS, št. 11/79) je Skupščina mesta Ljubljane na 50. seji zbora združenega dela dne 1. oktobra 1981 in na 46. seji zbora občin dne 1. oktobra 1981 sprejela PRAVILNIK za izvedbo avtocest in tnesthe obvoznice v ljubljanskem prostoru L OPIS SISTEMA NA OSNOVI KRAJEVNIH OZNAK IZ GEODETSKIH NAČRTOV \ ^ 1. člen TRASE Odsek avtoceste Brnik—Koseze Avtocestni sistem s pričetkom pri letališču Brnik poteka na tem odseku jugozahodno od letališke steze in njenega funkcionalnega prostora. Letališče je priključeno na avtocesti z izvennivojskim priključkom. Trasa na severni strani obide vas Voglje. Trasa se zatgm odkloni proti jugu, kjer prečka regionalno cesto Medvode—Domžale med Vodicami in Zapogami. Priključek Vodice je izveden južno od Vodic ,in se navezuje na regionalno cesto Šmartno Vodice. Od tu dalje poteka avtocesta proti jugu zahodno od Skaručne in se nato spusti proti Šmartnem. Na tem mestu je izvedeno križanje in priključek regionalne ceste Črnuče—Šentvid. Trasa se spušča proti Savi, jo premosti, se rahlo dviga vzhodno od naselja Brod do preložene Nemške ceste, ki se priključi na avtocesto. Avtocesta se vreže v savsko ježo, podide gorenjsko železnico in od tu dalje v pokritem izkopu ppd novo Celovško cesto ter neposredno preide v predor pod Šentviškim hribom ter izstopi na južnem predorskem portalu pri Pržanu. V Šentvidu se avtocesta priključi na Celovško cesto. Po izhodu iz predora se usmeri mimo Kamne Gorice proti jugu, kjer je v Kosezah izveden razcep z mestno obvozno cesto. Odsek avtoceste Koseze—Kozarje—Brezovica—Dolgi most Avtocesta od spoja z mestno obvozno cesto pri Kosezah poteka proti jugu zahodno od Rožnika do razcepa pri Kozarjih. Severno od draveljskega Brda je izveden priključek Brdo. Razcep Kozarje je oblikovan kot trikotnik in se razcepi v naslednji smeri: — proti Primorski, — proti Dolenjski. Primorski krak prečka TržaŽko cesto in poteka dalje ob železniški progi Ljubljana—Obstojna. Pred Brezovico se priključi na že zgrajeni del avtoceste Ljubljana—Postojna. Na tem mestu je tudi priključek Tržaške ceste. Dolenjski krak poteka proti vzhodu, prekorači z viaduktom Mali graben, železniško progo Ljubljana—Postojna in Tržaško cesto, vse v bližini sedanjega Bolgega mostu. Na tem mestu je izveden priključek Vič. Odsek avtoceste Dolgi most—Malence Za priključkom Vič avtocesta premosti Mali graben poteka južno bd naselja Sibirija, kjet je izveden priključek Titove ceste. Avtocesta nato premosti Ljubljanico pod sotočjem z Iščico. Področje med Dolenjsko cesto in Ižansko cešto še navezuje š priključkom Peruzzijeve ceste. Avtocesta se nato dvigne preko dolenjske železnice in dolenjske ceste na Debeli hrib nad dolino Malence, kjer je razcep v obliki trikotnika. Takoj za nadvozom je izveden priključek Dolenjske ceste. V razcepu se avtocesta cepi v dve smeri: — proti Dolenjski, — proti Štajerski. Odsek avtoceste Malence—Cikava Od razcepa v Mulcncah se avtocesta psnrieh proti jugozahodu, se s predorom prebije v hrib Hrastovec, poteka severno od vasi Sela, se prebije s predorom do vasi Lanlšče. Železniško pentljo vzhodno od naselja Lanišče premosti z viaduktom in se nato s predorom prebije pod Malim vrhom ter še na drugi Strani približa obstoječi magistralni cesti Ljubljana—Ža-greb, ki se na tem mesiti priključi ha avtocesto. Odsek avtoceste Matertce—Zadobrova Iz razcepa v Malencah se trasa S predorom pod Golovcem prebije proti severu na zahodno pobočje Dobrunjškega hriba, po katerem Se vzhbdho mimo Bizovika spusti proti Litijski cesti, ki je nanjo priključena. Avtocesta nato premosti Ljubljanico in se severozahodno od, naselja Slape veže na Zaloško cesto z izvennivojskim priključkom. Avtocesta podide železniške tire in se pri Zadobrovi v razcepu združi v mestno obvozno cesto. Ods^k avtoceste Zadobrova—Podgorica Avtocesta od tu dalje poteka proti Sttebfefju, kjer je izveden priključek za bodočo industrijsko cono. Trasa vzhodno od Šentjakobskega mostu premosti Savo. Pri Šentjakobu križa Zasavsko cesto, ki je nanjo priključena. Avtocesta nato obide Podgorico in se usmeri dalje proti Domžalam. Odsek mestne obvozne ceste Koseze—Tomačevo— Zadobrova Od razcepa v Zadobrovi poteka cesta pr»ti žaho-du in se pri Javnih skladiščih obrne proti severozahodu. Na tem mestu podide Smartlnsko cesto, ki se nanjo veže s priključkom, nakar trasa poteka v ukopu globokem od 5 do 6 m vse do Vodnikove ceste. Priključna cesta Crnuče-Tomačevo je priključena na mestno obvozno cesto. Titova cesta je vezana na mestno obvozno cesto z izvennivojskim priključkom. Pod Kamniško progo sta izvedeni vzporedno z mestno Obvozno cesto tudi servisni cesti do industrijske ceste, ki je vezana na mestno obvozno cesto. Cesta dalje poteka severno od industrijske cone vse do konca Dja-kovičeve ulice, kjer je izvedem priključek. Oba omenjena priključka sta vezana med seboj z južno dvosmerno servisno cesto. Trasa podide gorenjsko železnico in Celovško cesto, na katero se veže s priključkom. Dalje poteka pod delno dvignjeno Vodnikovo ce- sto. ki je vezana na mestno obvozno cesto. Podutiška cesta poteka nad terenom in v nadvozu preko mestne obvozne ceste in je preključena s priključkom na obvoznico. II. PROMETNE FUNKCIJE 2. člen Avtoceste in mestna obvozna cesta Sistem funkcionalno združuje avtoceste in mestno obvozno cesto v enotno cestno omrežje, ki mora zato biti v mestnem območju prosto plačila cestnine. 3. člen Avtocestni sistem dopolnjuje cestno omrežje v širšem prostoru Ljubljane. Za načrtovanje avtocest kot tudi mestne obvozne ceste so merodajne naslednje predvidene količine prometa v letu 2000: — odsek avtoceste Brnik—Koseze: 32.000—40.000 vozil dnevno, . . _ — odsek avtoceste Koseze—Kozarje: 43.000—54.000 vozil dnevno, — odsek avtoceste: Kozarje-Brezovica 41.000 vozil dnevno; — odsek avtoceste Dolgi most—Malence: 27.000 do 33.000 vozil dnevno, — odsek avtoceste Malence—Zadobrova: 25.000 do 42.000 vozil dnevno; — mestna obvozna cesta po posameznih odsekih: 25.000—50.000 vozil dnevno. 4. člen Pešpromet in kolesarski promet Na avtocestah in mestni obvozni cesti ni dovoljen kolesarski in peš promet. Povsod tam, kjer so z novim cestnim sistemom presekane peš pofl, oziroma kolesarske poti, je potrebno te ustrezno nadomestiti z izvennivojskimi prehodi. HI. TEHNIČNI ELEMENTI 5. člen Računske hitrosti (Vr) — Izhodišča za projektiranje Avtocesta: Vr — 120 km/h — na odsekih do mestne obvoznice Vr — 100 km/h — avtocesta na mestnem območju Vr — 80 km/h — mestna obvozna cesta. — 6. člen Pri projektiranju vseh vozno tehničnih elementov je potrebno upoštevati pravilnik o tehničnih normativih in temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča varnosti prometa (Uradni list SFRJ, št. 11/80). 7. člen Prečni profil Avtocesta: — cestišče z odstavnima' pasovoma — vozišče 4 X 3,7 15,00 m — srednji zeleni pas 4,00 — odstavna pasova 2 X 3 m 6,00 m ~ črte 2 X 0,50 in 2 X 0,20 1,40 m — bankine 2 X 1,30 do 1,70 2,60 do 3,40 m 29.00 do 29,80 m Na vzponih večjih od 4«/« NPP dopušča uvedbo dodatnih voznih pasov. Mestna obvozna cesta: — vozni pasovi 6 X 3,50 21.00 m — osrednja odbojna stena tipa »New Yersey« 2,00 m — črte 2 X 0,20 in 2 X 0,50 1,40 m — bankine 2 X 1,30 do 1,50 2,60 do 3,00 m 27.00 do 27,40 m Prvi in šesti pas sta namenjena za vključevanje, oziroma priključevanje prometa na priključke. 8. člen Priključki in razcepi Ker imata avtocesta oziroma mestna obvozna cesta značaj mednarodne, regionalne in mestne obvozne cestč, morajo biti križanja s primarnimi in ostalimi cestami izvedena izvennivojsko, kar velja tudi za vse železniške proge. Avtocestna razcepa v JCozarjah in Malencah sta izvedena v obliki trikota (triangla). Razcep avtoceste in mestne obvozne ceste Mestna obvozna cesta se priključi na avtocestni sistem na zahodu pri Kosezah in na vzhodu pri Zadobrovi. Oba razcepa sta izvedena v obliki trombe tako, da se omogoči tekoči promet. Hitrosti na rampah se zmanjšajo le v smereh Gorenjska avtocesta—mestna obvozna cesta in Štajerska avtocesta—mestna obvozna cesta. Priključki: odsek: Brnik—Koseze y — Brnik, — Vodice, — Šmartno, — Vižmarje, — Šentvid, odsek: Koseze—Kozarje—Brezovica—Dolgi most ^ — Podutiška cesta, — Brdo, — Brezovica, — Tržaška cesta, « odsek: Dolgi most—Malence — Vič, — Titova cesta, — Peruzzijeva cesta — posredno Ižanska cesta, — Dolenjska cesta, odsek: Malence—Cikava (bcez priključka znotraj meja občinskega območja) odsek: Malence—Zadobrova — Litijska cesta, 1 — Zaloška cesta, odsek: Zadobrova—Podgorica — Sneberje, y — Šentjakob—Zasavska cesta odsek: Koseze—Tomačevo—Zadobrova — industrijska cona MP 3, — Smartinska cesta, — priključna cesta Črnuče—Tomačevo—severni priključek Titove, — industrijska cesta SM 1, — Djakovičeva cesta, —, Celovška cesta, — Vodnikova cesta, — Podutiška od omerjenega da^ka občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti. oziroma intelektualne storitve in plačujejo davek v pavšalnem znesku, — 1,5 “/o od katastrskega dohodka občani, ki plačujejo davek od opravljanja kmetijske dejavnosti, — 1,5% od izplačanih zneskov pokojnin. 5. člen Samoprispevek se ne' plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu in od priznavalnin. 6. člen V celotnem obdobju bodo skupno zbrana sredstva samoprispevka znašala predvidoma 109,979.430 din in se bodo namenila za realizacijo programov v naslednjem razmerju: — po stopnji 0,70% ali 51,323.734 din za gradnjo šolskih objektov po programu in prioriteti, določeni v 7. členu tega odloka, — po stopnji 80% ali 58,655.696 din za gradnjo komunalnih objektov v krajevnih skupnostih v razmerju kot je določeno v 9. členu tega odloka. 7. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo namenila za gradnjo šolskih objektov, se bo financiralo izvajanje naslednjih skupnih »programov: din 1. Za pokritje kreditnih obveznosti do izgradnje šolskih objektov iz II. samoprispevka v znesku 8,000.000 2. Za izgradnjo telovadnice v Radečah, ki je opredeljena v družbenem planu za srednjeročno obdobje 1981—1985 v znesku 35,719.734 3. Za pričetek izgradnje prizidka k Osnovni šoli »Antona Aškerca« v Rimskih Toplicah v znesku 6,604.000 4. Za pripravljalna dela in odkup zemljišča za osnovn9 šolo v Debru v znesku 1,000.000 8. člen Prekoračitev vrednosti posameznega programa je dovoljena le v primeru podražitev iz objektivnih razlogov. O upravičenosti prekoračitve vrednosti programa sklepajo vsi zbori občinske skupščine. 9. člen S sredstvi samoprispevka, ki se bodo namenila za gradnjo komunalnih objektov v krajevnih skupnostih, se bodo izvajali programi posameznih KS, ki so opredeljeni v srednjeročnih planih. Vsaki KS pripada od skupno zbranih sredstev samoprispevka sorazmerni delež glede na število zaposlenih občanov v posamezni KS. Ta delitev bo na- slednja: •/. din KS Laško 28,131 16,500.434 x KS Rečica 6,538 3,834.909 KS Marija gradeč 8,390 n 4,921.213 KS Vrh nad Laškim 2,443 1,432.959 KS Breze 3,013 1,767.296 KS Rimske Toplice 10,389 6,093.740 KS Sedraž 3,010 1,765.537 KS Jurklošter 3,184 1,867.598 KS Radeče 21,637 12,720.661 KS Zidani most 6,407 3,758.070 KS Vrhovo 2,410 1,413.602 KS Jagnjenica 2,516 1,475.777 KS Svibno 1,882 1,103.900 58,655.696 10. člen Ce bo s samoprispevkom zbranih več sredstev kot bo potrebno za realizacijo skupnih programov iz 7. člena tega odloka, se presežek nameni za izgradnjo prizidka k osnovni šoli »Antona Aškerca« v Rimskih Toplicah. Ce bo s samoprispevkom branih več sredstev kot bo potrebno za realizacijo programov iz 9. člena, se presežek razdeli krajevnim skupnostim, v razmerju iz prejšnjega člena. 11. člen Kot merilo za delitev samoprispevka za izvedbo posameznih programov se upoštevajo odstotki, določeni v 6. in 9. členu ne glede na dinarske zneske, ki so navedeni informativno na podlagi planiranega obsega sredstev samoprispevka. 12. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na skupnem računu in usmerjala na posebne račune za namene, ki so določeni v 7. in 9. členu tega odloka. 13. člen , Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih OD in pokojnin kontrolira SDK in občinski upravni organ, pristojen za prihodke, v okviru svojih pristojnosti. 14. člen Za izvajanje nalog iz 7. člena tega odloka je odgovoren Sklad za financiranje družbenih dejavnosti v občini Laško, za izvajanje nalog iz 9. člena pa posamezni sveti krajevnih skupnosti. 15. vlaganja v materialno osnovo dela te dejavnosti priznavajo olajšave v enaKem obsegu in postopku kot to velja za vlaganja v razširjeno reprodukcijo v obrti in drugih gospodarskih dejavnostih. • Zavezanci za plačilo davka po tem členu so dolžni vložiti letno davčno napoved do 31. januarja naslednjega dela, za katerega se odmerja' davek. Ob vložitvi napovedi se uveljavljajo tudi olajšave po prejšnjem odstavku tega člena. 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982. St. 422-11/81-1 Šentjur pri Celju, dne 29. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r. 1541. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (%radni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. oktobra 1981 sprejela ODLOK o načinu oplojevanja živali na območju občine Šentjur pri Celju 1. člen Na območju občine Šentjur pri Celju se za oplojevanje živali poleg določil zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) uporabljajo tudi določila tega odloka. 2. člen Namen tega odloka je načrtno usmerjanje konjereje, govedoreje in prašičereje na območju občine Šentjur pri Celju z upoštevanjem naravnih in gospodarskih razmer v hribovitih, odročnih in ostalih krajih, sprejetih selekcijskih programov, izvajanje rejskih ukrepov, preprečevanje nenačrtnega križanja ali parjenja v sorostvu, preprečevanje in zatiranje živalskih spolnih bolezni ter načina enakomerne porazdelitve stroškov na vse rejce. 3 člen * Organizirano in strokovno delo pri razmnoževanju živali, se poveri verificiranemu Veterinarskemu zavodu Celje — PE Šentjur pri Celju. ( 4. člen Na območju občine Šentjur pri Celju se opravlja oplojevanje krav in telic z osemenjevanjem in naravnim pripustom. Druge vrste živali se oplodujejo z naravnim pripustom' odbranih in potrjenih plemenjakov 5. člen Naravno pripuščanje krav in telic je dovoljeno v. naslednjih naseljih: 1. Grušče, Straža na gori, Spodnje Slemene, Ple-tovarje, Jazbine 2. Praprotno, Visoče, Podpeč nad Marofom 3. Hruševje, Zegar, Presečno i 4. Jelce, Paridol, Košnica, Voduce, Slatina 5. Tratna. 6. člen V vseh drugih naseljih se opravlja oplojevanje krav in telic z osemenjevanjem vsak dan, razen 1 januarja, 1. .maja, 1. novembra in 29 novembra. Ob nedeljah,' se vrši- osemenjevanje samo po naročilu na domu. 7. člen V naseljih kjer je dovoljen prirodni pripust, lahko posamezni rejci po naročilu zahtevajo tudi osemenjevanje. 8. člen Naravno se' smejo pripuščati samb odbrani plemenjaki s priznano plemensko vrednostjo. Plemenjaka oceni, odbere in potrdi komisija, ki 3° imenuje občinski upravni otgan pristojen za kmetijstvo. Ocenjevanje, odbira in priznavanje pletncnja kov se izvaja vsako leto. 9. člen Ocena osemenjevanja in naravnega pripusta, se določi vsako leto, če- je to potrebno. Določa se na osnovi kriterijev in meril živinorejske skupnosti, potrditev cene opravi pristojen organ. Plačevanje osemenjevanja in naravnega pripusta, se vrši po veljavnem odloku o pavšalnem plačevanju za umetno in naravno oplojevanje govedi (Uradni list SRS, št. 2/77). 10. člen Za kazenske sankcije v tem odloku, se uporabljajo določila 36., 37. in 38. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78). 11. člep Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 322-32/81-1 Šentjur pri Celju, dne 29. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r. i 1542. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 3. člena odloka o urbanističnem ,redu v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 2-213/81) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora Krajevnih skupnosti dne 29. oktobra 1981 sprejela i SKLEP o ugotovitvi splošnega Interesa za gradnjo gasilskega doma — orodjarnlce Dobrina 1. atu Gradnja gasilskega doma — orodjarnlce — enota Dobrina Gasilskega društva Loka pri Zusmu na pare. št 1357/2 — njiva v izmeri 501 m* k. o. Dobrina je v splošnem interesu. * " * * \ 2. člen Lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo orodjarnlce Gasilskega društva Loka pri Zusmu, bo izdal pristojni upravni organ v skladu z zakonom o urbanističnem planiranju, z zakonom o gradnji investicijskih objektov ter odlokom o urbanističnem redu občine Šentjur pri Celju. 3. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. St. 351-330/81-1 Šentjur pri Celju, dne 29. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občini Šentjur pri Celju _ Stanko Lesnika 1. r. VRHNIKA 1543. Na podlagi 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. oktobra 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije, gradnje in spremembe kulture zemljišč za območje med Idrijsko cesto, Voljčevo često. Tržaško cesto in Butanjevo (Uradni list SRS, št. 38/79) 1. člen V odloku o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije, gradnje in spremembe kulture zemljišč za območje med Idrijsko cesto, Voljčevo cesto, Tržaško cesto in Butanjevo (Uradni list SRS, št. 38/79),» se spremeni 6. člen in se glasi: »Splošna prepoved iz 1. člena ne velja za objekte, za katere so bila pred uveljavitvijo odloka izdana lokacijska dovoljenja, za objekte, Id so potrebni za opravljanje kmetijske dejavnosti investitorjem, ki imajo uveljavljen status kmeta in bodo tak objekt gradili na funkcionalni površini kmečkega gospodarstva in za objekte, za katere je ugotovljen družbeni interes.« 2. člen Ta odlok prične veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 3/6-010-018/79 Vrhnika, dne 13. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač L r. 1544. Na podlagi 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. oktobra 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije, gradnje in spremembe kulture zemljišč za območje naselij Dol in Laze, k. o. Borovnica (Uradni list SRS, št 38/79) 1. člen V odloku o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije, gradnje in spremembe kulture zemljišč za območje naselij Dol in Laze, k. o. Borovnica (Uradni Ust SRS, št. 38/79) se spremeni 6. člen in se glasi: »Splošna prepoved iz 1. člena tega odloka ne velja za objekte za katere so bila pred uveljavitvijo odloka izdana lokacijska dovoljenja, za objekte, ki so potrebni za opravljanje kmetijske dejavnosti investitorjem, ki imajo uveljavljen status kmeta in bodo tak objekt gradili v okviru funkcionalne površine kmečkega gospodarstva in za objekte za katere je ugotovljen družbeni interes.« 2. člen Ta odlok prične veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 3/6-010-020/79 Vrhnika, dne 13. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač L r. 1545. Na podlagi 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. oktobra 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije in gradnje za območje Partizanskega klanca in Raskovca (Uradni list SRS, št. 29/80) 1. člen V odloku o prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije in gradnje za območje Partizanskega klanca in Raskovca (Uradni list SRS, št. 29/80) se spremeni 3. člen in se glasi: »Splošna prepoved ne velja za gradnjo primarnih infrastrukturnih objektov, za prenovo oziroma nadomestne gradnje objektov, za gradnjo objektov potrebnih za opravljanje kmetijske dejavnosti investitorjem, ki imajo uveljavljen status kmeta in bodo tak objekt gradili na funkcionalni površini kmečkega gospodarstva in za objekte, za katere je ugotovljen družbeni interes Prepoved ne velja tudi za gradnje za katere je bil pričet postopek pridobivanja dokumentacije‘za gradnjo pred uveljavitvijo odloka. Potrdilo o pravočasno pričetem postopku pridobivanja dokumentacije za gradnjo izda upravni organ Skupščine občine Vrhnika, pristojen za urbanizem.« 2. člen Ta odlok prične veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 3/6-350-6/80 Vrhnika, dne 13. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač L r. ““““ 1546. Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 69. člen zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77 in 30/78), 15. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. oktobra 1981 sprejela »DLOK i poatovnem času I. SPLOŠNE določbe 1. člen S tem odlokom se določa razporeditev, začetek in konec poslovnega časa za poslovne note organizacij združenega dela, ki opravljajo promet blaga na drobno, obrtne in gostinske storitve ter za obratovalnice samostojnih obrtnikov, ki opravljajo obrtne in gostinske storitve v občini Vrhnika. \ Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki določajo v okviru določil tega odloka poslovni čas v poslovnih enotah (prodajalnah ali poslovalnicah) v sodelovanju s sveti potrošnikov, pri čemer morajo upoštevati potrebe potrošnikov, turizma, načela dobrega gospodarjenja ter predpise o javnem redu in miru. 2. člen Zaradi poslovnih interesov lahko poslovne enote poslujejo vse dneve v tednu, tudi v daljšem poslovnem času kot ga določa ta odlok- i 3. člen Razpored poslovnega časa med tednom in pregled dežurnega poslovnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v vsako prodajalno, poslovalnico oziroma gostinski lokal. 4. člen Prodajalne, gostinski lokali in obrtne delavnice, ki poslujejo ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih imajo lahko med tednom skrajšan poslovni čas ali prost dan. Za skrajšan poslovni čas ali prost dan je potrebno pridobiti predhodno dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa. 5. člen Pristojni občinski upravni organ lahko dovoli, da se posamezna prodajalna, poslovalnica oziroma gostinski lokal zapre zaradi upravičenih razlogov (adaptacije, kolektivnega dopusta, inventure, bolezni), v tem primeru mora biti ob vhodu obvestilo, koliko časa bo lokal zaprt. Pri izdaj) dovoljenja za izrabo dopusta gostincem, mora upravni organ upoštevati mnenje konference potrošnikov. Ob vhodu v gostinski lokal mora biti označeno, kateri naj bližji lokal obratuje. Začasna prekinitev obratovanja zaradi kolektivnih dopustov ne sme biti daljša kot 30 dni. V času kolektivnih dopustov morajo biti izvršena v prodajalni oziroma poslovalnici oziroma gostinskem lokalu, vsa tekoča vzdrževalna dela. 6. člen Gostinski obrati, ki prodajajo oziroma točijo alkoholne pijače, lahko poslujejo pred 7. uro zjutraj vendar pa ob delavnikih ne smejo točiti ali prodajati alkoholnih pijač v času med 4. in 7. uro zjutraj. , 7. člen Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki morajo poslovni čas prodajaln in poslovalnic oziroma gostinskih lokalov priglasiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu. II. POSLOVNI CAS 1. Trgovina 8. člen Prodajalne na drobno lahko poslujejo: / — v dopoldanskem neprekinjenem poslovnem času vse delovne dneve v tednu, — y deljenem poslovnem času vse delovrie dneve v tednu, razeri sobote, ko poslujejo samo dopoldne, _ v celodnevnem neprekinjenem poslovnem času vse delovne dneve v tednu, razen sobote. 9. člen Prodajalne organizacij združenega dela poslujejo po določbah svojih samoupravnih aktov in v skladu s tem odlokom. 1. Prodajalne z dopoldapskin) neprekinjenim poslovnim časom določijo začetek poslovnega časa med 5. in 9. uro in konec poslovpegja časa med 13. in 16. uro. 2. Prodajalne z deljenim poslovnim časom določajo začetek poslovnega časa med 7. in 8. uro ter med 15. in 16. uro, konec poslovnega časa med 12. in 13. uro ter med 18. in 20. uro, ob sobotah med 12. in 14. uro. 3. Prodajalne s celodnevnim neprekinjenim poslovnim časom določijo začetek poslovnega časa med 5. in 8. uro in konec med 19. in 20. uro, ob sobotah med 12. in 14. uro. 10. člen ' Bencinski servisi določijo začetek poslovnega časa med 5. in 7. uro in konec poslovnega časa med 20. in 21. uro. Na Vrhniki mora poslovati dežurni bencinski servis od 5. do 23. ure. 11. člen Zaradi zagotovitve potreb potrošnikov so dolžne prodajalne, ki poslujejo vse dneve v tednu v dopoldanskem neprekinjenem poslovnem času, poslovati vsaj dvakrat tedensko v deljenem ali celodnevnem poslovnem času. 12. člen Trgovina s tehničnim blagom in gradbenim materialom na Vrhniki mora biti odprta neprekinjeno od 7. do 19. ure. 13. člen Zaradi nemotene preskrbe potrošnikov mora na Vrhniki in v Borovnici poslovati v soboto popoldne med 13. in 19. uro dežurna trgovina z živili. \. 14. člen Vse prodajalne so lahko zaprte 1. in 2. januarja, 1. in 2. maja, 29. in 30. novembra, če so prazniki med delovnimi dnevi v tednu, kadar pa se pravniki podaljšajo, zaradi nedelje na tri dela proste dneve, mora poslovati dežurna prodajalna z živili med 8. in 11. uro na Vrhniki, Logu ali Dragomeru in Borovnici. Na delavnik pred prazniki poslujejo vse prodajalne kot ob običajnih dnevih med tednom, razen pred novim letom, ko poslujejo vse prodajalne do 13. ure. 2. Obrt 1 15. člen / Organizacije združenega dela s področja obrti in obrtne delavnice, ki poslujejo neposredno s strankami, Poslujejo: — z neprekinjenim dopoldanskim poslovnim časom odločijo začetek poslovnega časa med 6. in 9. uro, konec Poslovnega časa med 13. in 17. uro oziroma v sobotah o^ed 12. in 14. uro; — v deljenem poslovnem času določijo začetek poslovnega Časa med 6. in 8. uro ter med 15. in 16. uro, konec poslovnega časa med 12. in 13. uro ter med 18. in 19. uro; — v celodnevnem neprekinjenem poslovnem času določijo začetek poslovnega časa med 6. in 8. uro, konec poslovnega časa med 18. jn 2Q, uro, ob sobotah med 12. in 16. uro. 16. člen Avtoservisi določijo začetek poslovnega časa med 6. in 7. uro in konec med 19. in 20. uro, v soboto konec poslovnega časa med 12. in 14. uro. 3. Gostinstvo 17. člen Gostinski obrati določijo poslovni čas • — hoteli, restavracije in gostilne začetek med 6. in 11. uro, konec poslovnega časa med 22. in 23. uro, ob sobotah, nedeljah in dnevih pred prazniki do 01. ure; — bifeji začetek med C. in 9. uro in konec poslovnega časa najkasneje ob 21. uri. , 18. člen l Gostinski obrati lahko poslujejo v daljšem poslovnem ča?u 28. ip 29. novembra, 31. decembra in 1. januarja, 30. aprila in 1. majn 3., 4., 21. in 22. julija, na pustno sobota in pustni torek, III. OSTALE DOLOČBE 19. člen . Določbe tega odloka ne veljajo v primeru, če OZD sklenejo z organizacijo potrošnikov samoupravni sporazum oziroma si samostojni obrtniki pridobijo soglasje konference potrošnikov v občini Vrhnika. 20. člen Nadzor nad izvrševanjem tega odloka opravlja tržna inšpekcija. V IV. KAZENSKE DOLOČBE 21. člen Z denarno kaznijo od 1000 do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek OZD, samostojni obrtnik oziroma druga pravna oseba, če krši določbe 8., Ul, 10., 1L in 12. člena tega odloka^ 22. člen Z denarno kaznijo od 500 do 2000 dinarjev se kaznuje za prekršek OZD, samostojni obrtnik oziroma druga pravna oseba: * — če ne določi poslovnega časa in ne posluje t skladu s 15., 17. in 18. členom, — če ne priglasi poslovnega časa pristojnemu upravnemu organu v skladu s 7. členom, — če brez upravičenega razloga začasno zapre obratovalnic« v nasprotju z določili 4. in 5. člena tega odloka. 23. člen Ž denarno kaznijo od 500 do 5000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni gostinec, če ne upošteva določb G. člena tega odloka. 24. člen Z mandatno kaznijo v znesku 500 din se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik ter odgovorna oseba OZD, če se kršijo določbe 3. člena tega odloka. V. KONČNE DOLOČBE 25. člen Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki so dolžni uskladiti poslovni čas prodajaln, poslovalnic, obrtnih delavnic in gostinskih obratov najkasneje v 60 dneh od uveljavitve tega odloka. , 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o poslovnem času v trgovskih in gostinskih obratih ter obrtnih delavnicah v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št 11/76) in odlok o omejitvi točenja in,prodaje alkoholnih pijač (Uradni list SRS, št. 9/75). St. 3/2-010-06/81 Vrhnika, dne 13. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 1547. Na podlagi 617., 622., 626., 628., 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 1. in 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. oktobra 1981 ter družbenopolitičnega zbora dne 28. oktobra 1981 sprejela SKLEP o začasnem ukrepu družbenega varstva v Komunalnem podjetju Vrhnika 1. člen Skupščina občine Vrhnika ugotavlja, da so v delovni organizacij Komunalno podjetje Vrhnika nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in da so huje oškodovani družbeni interesi v izredno hudi obliki, ki jih kot take izrecno določajo 2. in 9. točka 619. člena ter 6. točka 620. člena zakona o združenem delu in 1. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. 2. člen V delovni organizaciji Komunalno podjetje Vrhnika se zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih in. huje prizadetih družbenih interesov uvedejo tile ukrepi: 1. odstavi se individualni poslovodni organ Komunalnega podjetja Vrhnika — Umek Jože 2. imenuje se začasni kolegijski poslovodni organ, j 3. začasno se omeji uresničevanje nekaterih samoupravnih pravic delavcev — odločanje o zahtevkih za varstvo pravic zoper odločitve disciplinske komisije — odločanje o pravicah in obveznostih v zvezi s sklepanjem delovnega razmerja in o razporejanju delavcev — obveščanje delavcev 3. člen V začasni kolegijski poslovodni organ se imenujejo: 1. predsednik — Saje Alojz 2. član;— Petkovšek Peter 3. član — Harisch Rajko 4. člen Začasni kolegijski poslovodni organ se imenuje'za čas od uveljavitve tega sklepa za dobo 10 mesecev. 5. člen Začasni kolegijski poslovodni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije, ki jih. ima po ustavi, zakonih in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije. Začasni kolegijski poslovodni organ prevzame odločanje v zadevah iz omejenih pristojnosti delavcev (3. točka 2. člena). 6. člen Predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa zastopa in predstvalj'a delovno organizacijo Komunalno podjetje Vrhnika. 7. člen Začasni kolegijski poslovodni organ je dolžan: — sprejeti program za odpravo razlogov, zaradi katerih se izrekajo začasni ukrepi družbenega varstva in z njim določiti naloge, nosilce nalog in roke za izvršitev posameznih nalog in ga predložiti v potrditev izvršnemu svetu, — zagotoviti pogoje za dosledno izvajanje nalog, ki jih ima delovna organizacija kot organizacija posebnega družbenega pomena, — urediti odnose Komunalnega podjetja s Samoupravno komunalno interesno skupnostjo, — zagotoviti pravočasen razpis za imenovanje individualnega poslovodnega organa delovne organizacije. 8. člen Začasni organ je dolžan sproti obveščati izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri' odpravi motenj v samoupravnih odnosih in odpravljanju razlogov, zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi. Občinska skupščina pooblašča izvršni svet, da spremlja uresničevanje začasnih ukrepov družbenega varstva in ji po potrebi poroča. ». 9. člen Začasni organ, delavci delovne organizacije, organ samoupravne delavske kontrole, osnovna organizacija Zveze sindikatov Slovenije, služba družbenega knjigovodstva, Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika in družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko predlagajo občinski skupščini, da preneha mandat začasnemu organu pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil imenovan. 10. člen Delovna organizacija Komunalno podjetje Vrhnika je dolžna nositi vse stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnega ukrepa družbenega varstva. Predsedniku in članom začasnega kolegijskega poslovodnega organa pripada nadomestilo osebnega dohodka glede na čas in obseg dela skladno s samoupravnim splošnim aktom delovne organizacije oziroma osebni dohodek po merilih delovne organizacije iz katere izhaja, kolikor je za delavca ugodnejši 11. člen Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. 12. člen Ta sklep velja naslednji dan po sprejemu na sejah zborov Skupščine občine Vrhnika in se objavi v Uradnem listu SRS. 13. člen Zoper ta sklep je v roku 15 dni možna zahteva za preizkus zakonitosti na Sodišču združenega dela SR Slovenije. St. 1/1-023-01/80 Vrhnika, dne 29. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 1548. Skupščina občine Vrhnika je na podlagi 17. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in na Podlagi 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. oktobra 1981 sprejela ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa 1 člen Gradnja družbenega centra in doma KS v Sinji Sorici je v splošnem interesu. 2. člen ' S to odločbo je v smislu 17. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) ugotovljen splošni interes za gradnjo družbenega centra Sinje gorice in 97nlla krajevne skupnosti, na zemljišču pare. št. 2708/9, Z708/10, 2708/11, 2708/12, 2708/13, 2708/14, 2708/15, SdG, 2708/17 in 2708/18 k. o. Vrhnika in je zato do-, Ustna razlastitev v korist družbene lastnine in raz- lastitvenega upravičenca krajevne skupnosti Sinj a-gorica. 3. člen Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, dovoljen pa je upravni spor, ki se sproži s tožbo pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljani. Tožba se vloži pismeno ali ustno na zapisnik pri navedenem sodišču ali pri kateremkoli drugem rednem sodišču v roku 30 dni po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/10-464-41/79 Vrhnika, dne 13. oktobra 1981. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. ZAGORJE OB SAVI 1549. Na podlagi 19. člena statuta krajevne skupnosti Senožeti — Tirna, drugega člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 1. člena sklepa Skupščine krajevne skupnosti Senožeti — Tirna z dne 29. maja 1981 (Uradni vestnik Zasavja, št. 9/81) o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka in izida referenduma dne 28. junija 1981 je Skupščina krajevne skupnosti Senožeti — Tima na svoji seji dne 10. oktobra 1981 sprejela SKLEP o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje in obnove cest ter gasilskih domov v krajevni skupnosti Senožeti — Tirna 1. člen Za celotno območje krajevne skupnosti Senožeti — Tirna se uvede samoprispevek v denarni obliki za obdobje 5 let, in sicer od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1986. 2. člen Sredstva, zbrana s tem samoprispevkom, bodo namenjena izključno za izgradnjo cest in obnovo gasilskih domov na celotnem območju krajevne skupnosti in sicer: 1. za sofinanciranje posodobitve ceste Zagorje— Senožeti—Tima 1,620.000 din ali 60 %> skupno zbranih sredstev, 2. za sofinanciranje obnove Gasilskega doma za potrebe družbene in društvene dejavnosti v Senožetih — 675.000 din ali 25 °/o skupno zbranih sredstev, 3. za sofinanciranje obnove gasilskega doma za potrebe družbene in društvene dejavnosti v Tirni — 405.000 din ali 15 °/o skupno zbranih sredstev. Skupno zbranih sredstev samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov je 2,700.000 din. 3. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska in se smejo uporabljati le za namene določene z referendumom. 4. člen Samoprispevek plačujejo občani in delovni ljudje, ki stalno prebivajo v krajevni skupnosti Senožeti — Tima oziroma si bodo stalno prebivališče pridobili v času, ko traja samoprispevek in sicer: 1. delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu oziroma nadomestil in delavci pri delovnih ljudeh, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko in poklicno dejavnost od neto osebnih dohodkov 1,5 °/o. Po isti štoparji plačujejo samoprispevek tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, priložnostni dohodek, in sicer od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunani davek; 2. delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni ali postranski poklic od davčne osnove, zmanjšane za davke in prispevke 1,5 * */o; 3. upokojeni občani od pokojnin 0,7 V#; 4. delovni ljudje in občani, ki so na začasnem delu v tujini s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Senožeti — Tima od neto osebnih dohodkov 1,5 •/«. 5. lastniki zemljišč od katastrskega dohodka letno 1,5®/#. 5. čhm , Plačila krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, za katere velja oprostitev krajevnega samoprispevka px) zakonu. Samoprispzevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih purejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. 6. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na p>oseben žiro račun pri SDK — podružnica Trbovlje, številka 52700-842-061-822051 krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Senožeti — Tima. 7. člen Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka pxri izplačevalcih dohodkov bo kontrolirala Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Trbovlje in občinska uprava družbenih prihodkov. 8. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispev-kom zbranih sredstev opravlja svet krajevne skupnosti Senožeti — Tirna. Svet krajevne skupnosti Senožeti — Tima redno letno seznanja o zbiranju in koriščenju sredstev delovne ljudi in občane na krajevno običajen način. 9. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo pravočasno obveznosti iz 4. člena tega sklepa, se zapadli samo-p>risp>evek izterja po predpisih, M veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo opravila občinska uprava za družbena prihodke Skupščine občine Zagorje ob Savi. 10. člen Ta sklep začne veljati osmi dan p>o objavi v Uradnem vestniku Zasavja in Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982. St. 105/81 Datum, dne 10. oktobra 1981. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Senožeti — Tima » Janez Groboljšek 1. r. POPRAVEK • V odloku o obvezni uskladitvi cen določenih proizvodov s sprejeto politiko cen v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 27/81) so naslednji popravki: 1. v zadnji vrsti prvega odstavka 1. člena se črta beseda »za«; 2. v zadnji vrsti drugega odstavka 1. člena se med besedi »proizvoda oziroma« vstavi vejica; 3. v 3. členu se beseda »obveznosti« nadomesti z besedo »obvestil«, beseda »zadrževanju« pa z besedo »zadržanju«. St 380-02/81-80/3-1 Ljubljana, dne 27. oktobra 1981. Generalni sekretar Izvršnega sveta Skupščine SR, Slovenije Janez Zajc 1. r. POPRAVEK V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilih pri cenah mesa (Uradni list SRS, št. 28/81) se v drugem odstavku 1. člena besedi »2. oktobra« nadomestita z besedama »1. oktobra«. St. 426-03/80-10/7 Ljubljana, dne 27. oktobra 1981. - Generalni sekretar Izvršnega sveta „Skupščine SR Slovenije Janez Zajc 1. r. Pri primerjavi z izvirnikom smo ugotovili, da je iz ugotovitvenega sklepa o sprejetju sklepa o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka posameznim posebnim izobraževalnim skupnostim oziroma Izobraževalni skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 29/81) z dne 14. X. 1981 izpadel del besedila, zato dajemo tale POPRAVEK Besedilo drugega odstavka 1. točke se pravilno glasi: »Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti vplačujejo ob vplačilu akontacije prispevka za usmerjeno-izobraževanje posebni izobraževalni skupnosti in akontacije prispevka za skupne naloge vzgoje in izobraževanja Izobraževalni skupnosti Slovenije za tekoči mesec tudi razliko med plačanim zneskom akontacij tega prispevka za obdobje januar—junij 1981 in obračunano obveznostjo tega prispevka na dohodek, ugotovi j ep s periodičnim obračunom za isto obdobje.« Predsednik izvršnega odbora Skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije Tone Ferenc 1. r. POPRAVEK V sklepu o skladnosti »Dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za zazidalni otok MP 3/9 — Kartonažpa toVarna Ljubljana« z »Regulacijsko-zazi-dalnim načrtom za območje zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah« se 2. točka pravilno glasi: »Dokumentacijo iz 1. točke tega sklepa je v juliju 1981 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro 2682 in je sestavni del tega sklepa.« Sekretar sekretariata za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja Miro Dešman 1. r. VSEIUNA t Stjan skupščina sr Slovenije - W2o. Odlok o imenovanju viceguvernerja Narodne banke Slovenije 1913 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE '■•lil. Odlok o premiji za kravje mleko za čas od 21. oktobra do 31. decembra 1981 1913 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1522. Pravilnik o slstematifncm nadzorstvu nad zdravjem In sposobnostjo za pridobivanje živalskega semena in 'oplrjcvanje ter o zdravstveni neoporečnosti živalskega semena in plemenjakov 1974 1523. Navodilo o uveljavljanju nadomestil pri cenah piščančjega mesa 1971 '.524. Odredba o prometu In uporabi semenskega krompirja letnika 1981 1978 «» USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1525. odločba o ugotovitvi, da določbe 19. člena odloka - Skupščine mesta Ljubljane o poslovnem času "niso v neskladju z Ustavo in zakonom 1978 ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1529. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1981 dalje (Ljubljana—Idrija) 1979 Stran ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1527. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka III. na območju mesta Ljubljane 1979 1528. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane — za potek avtocest in regionalnih cest (Ljubljana) 1932 1529. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za potek avtocest in regionalnih cest (Ljubljana) 1982 1530. Pravilnik za izvedbo avtocest in mestne obvoznice v ljubljanskem prostoru (Ljubljana) " 1982 1531. Sklep o javni razgrnitvi osnutka novelaelje urbanističnega načrta Medvode (Ljubljana) 1986 1532. Sklep o spremembi prispevne stopnje za zaposlovanje (Idrija) 1981 1533. Odlok o obveznem radiofotograflranju prebivalcev občine Kamnik 1987 1334. Odlok o zazidalnem načrtu otoka SM 2 Stranje (Kamnik) 1987 1535. Odlok o zazidalnem načrtu za območje zazidalnih otokov Ss-l, 5S-2, 8S-3, Sp-2 Smarca Kamnik 1988 1538. Odlok o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini LaSko 1988 1537. Odredba o spremembi odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovni službi občine Ljubljana Bežigrad 1990 1538; Sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbenega verstva v ZIV TAM Delovni organizaciji TVT Boris Kidrič TOZD proizvodnja avtomatskih naprav Ljubljana, Cankarjeva 3 (Ljubljana Center) 1991 >539. Odlok o spremembi odlo a o prekrških zoper javni red in mir v občini Sevnica 1991 15‘19. Odlok o dopolnitvi odloka o davkih občanov (Šentjur pri Celju) 1991 1541. Odlok o načinu oplojevanja živali na območju občine Šentjur pri Celju 1992 1542. Sklep o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo gasilskega doma — orodjarnice Dobrina (Šentjur pri Celju) 1993 1543. Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi pro- meta z zemljišči, parcelacije, gradnje in spremembe kulture zemljišč za območje med Idrijsko cesto, Voljčevo cesto. Tržaško cesto in Butanjevo (Vrhnika) 1993 1544. Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi \ prometa z zemljišči, parcelacije, gradnje in spremembe kulture zemljišč za območje naselij Dol in Laze, k. o. Borovnica (Vrhnika) 1993 1545. Odlok o spremembi odloka o prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije in gradnje za območje Partizanskega klanca in Raskovca (Vrhnika) 1994 1546. Odlok o poslovnem času (Vrhnika) 1994 1547. Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v Komunalnem podjetju Vrhnika 1996 1548. Odločba o ugotovitvi splošnega interesa (Vrhnika) U#7 1549. sklep o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje m obnove cest ter gasilskih domov v krajevni skupnosti Senožeti—Tirna (Zagorje ob Savi) 199T — Poprave« odloka o obvezni uskladitvi cen določenih proizvodov, s sprejeto politiko cen v letu 1981 199* — Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilih pri cenah mesa 199* — Popravek ugotovitvenega sklepa o sprejetju sklepa o vplačilu razlike med obračunano In plačano obveznostjo prispevka posameznim posebnim izobraževalnim skupnostim oziroma Izobraževalni skupnosti Slovenije 1998 — Popravek sklopa o skladnosti »Dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za zazidalni otok MP 3/9 — Kartonažna tovarna Ljubljana« z »Re-gnlacijsko-zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah« (Ljubljana Moste-Polje) 1999 v V založbi CZ Uradni list SRS in Gradbenega centra Slovenije ter v sodelovanju z Republiškim komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije, je izšel Priročnik za gospodarjenje s hišami irnžli« lastnini V prvem delu priročnika so objavljeni izvršilni predpisi k zakonu o stanovanjskem gospodarstvu in družbeni dogovor o skdpnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS. Drugi del vsebuje strokovne osnove, navodila in pripomočke za določanje stanarin v občini (postopek — merila in praktični primeri), za ugotavljanje vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov po metodi točkovanja (merila in način) in za uporabo normativov vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, V tem poglavju so še orientacijski normativi časa in stroškov za upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš v občini (s praktičnimi primeri). Tretji del obsega strokovne osnove gospodarjenja s stanovanjskimi hišami in stanovanji v družbeni lastnini in porabo sredstev stanarine (bilanca dohodkov in stroškov, osnove gospodarjenja, merila, uvajanje ekonomskih načel). Cena priročnika je 540 dinarjev. Naročila sprejemata: CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Gradišče 14, p. p. 379/VII Gradbeni center Slovenije, Ljubljana, Streliška 12-A OBVEŠČAMO VAS, da bosta zaradi priključitve na novo centralo naši klicni številki od 29. novembra naprej: 224323 (sedaj 20 701) 224 337 (sedaj 23 579) ČZ URADNI LIST SRS Izdaj;! časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 400 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal y79/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 20 701, prodaja 23 579, računovodstvo, naročnine 24 402' — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72