►t, m injun, er i pč»tt. dre«* • '■• V;' m Amerikanski Slovenec KATOLIŠKI LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI IN GLASILO K. S. K. JEDNOTE. ŠTEVILKA 7 JOLIET, ILLINOIS, 23. DECEMBRA 1913 LETNIK XXIII. O sveta noč, kako žariš, kako ti k srcu govoriš! O tisočkrat pozdravljena saj nam prinesla si Boga. Se nesnid Božič 1913 Božična. žba I« it f roga-■eet». ,e 11UL O noč, najlepša vseh noči, nebo te gleda in strmi! O blažena, o sveta noč, slavi ljubezni spev te vroč. O noč, najdražja vseh noči, enake svet še videl ni, prepaji angelski te spev, krasi radosti te odmev. meto. orej ia Robert P. Kiep Urar in Zlatar JOLIET, ILL. 207 N. CHICAGO ST. Pridite k nam po božična darila! Gotovo želite kupiti svojcem tako božično darilo, ki bo služilo v trajen spomin. Najboljše darilo je kos zlatnine, bodisi URA za može in ženske, PRSTAN, DIAMANT, ali sploh kaj tacega, ker take stvari so najhvaležneje sprejete, pa tudi so najbolj trajen spomin, ter so skoro vedno vidne. V naši prodajalni zlatnine v Jolietu, tisoče raznih stvari na izbero. Tu dobite za mal denar bolj primerno darilo kot drugod za desetake. t naše DoflroCis. * Cene so zmerne in blago jamčeno. Vesele božične praznike vsem! Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. IPilte "ElIsl Brand" pivo I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Yrnitev Ksaver Meško. (BOŽIČNA SILUET/ OBA TELEFONA 67. -w— Oclkod je pač prišla slabost, iz česa se je rodila bolezen? Pomanjkanje jima je bilo morda oče, zima mati, glad kum. Mogoče pa, da sta vzklili iz ko-prnenja. Ker kako naj živi zdravo in veselo življenje, čigar srce je tako pol no velikega, božjega koprnenja kakor je bilo srce Ivana Gestrina — koprnenja po materi, hrepenenja po domovini. Žive ljudje, ki nimajo matere. Ker je ne ljubijo z veliko, nebeško, sveto-nočno ljubeznijo, zato je nimajo. Ka--kor vsaka druga, tuja ženska jim je mati, če še živi pod solncem božjim, ni jim bitje nebeško. In grob njen, če že spi v večnem počitku, jim je kakor tuj grob; ne vzvalovi se jim srce do globočin, ko stopajo mimo njega, ne zablesti jim oko od dušne vznemirjenosti, ne pripogne se jim koleno samo od sebe, da bi poljubili sveto — sama radost in Sladkost... Glej, že se svetlika skozi noč! Ali je božična zvezda, prižgana od angeljev na božičnem drevesu nebeškem? Ne, okno domače hiše je! Že gleda naproti, drago, skrbno oko; že vabi in kaže pot... "Hvala, hvala. A ne iz-grešim! Kako bi izgrešil! Že v najhujšem metežu sem stopal tod, pa nisem izgrešil! Ker je bila tudi sveta noč, čas svetih nebes in ura Deteta Božjega..." Že je prispel do hiše. Postoji. Po-sluhne. Pogleda skozi okno... Ob mizi sedi mati, sključena nad velikim molitvenikom. Toda glej, ali ne padajo solze na staro knjigo, Materi sedem žalosti posvečeno? "O mati.. ." Stopi na prag... Čuj, kaj je zazve-nelo čudovitega v tistem hipu skozi tiho, sveto noč?... Božični svetonočni prst, krijočo blagoslovljeno srce.. .Ali | zvonovi... Domači zvonovi! Nikjer I naj govorimo o teh, ki nimajo matere? na vsem širnem svetu ne pojo nobeni J Kako? Čemu? Ko pa so največji re-1 tako krasno kakor domači! | veži, izbrisani iz knjige življenja, ker j Zvonite, zvonite... radost in srečo | izbrisani iz knjige ljubezni... Ker oni zvonite... Rosite, rosite... ves blago-ne jokajo, bi morali jokati mi. Nad slov nebeški rosite na to sladko zem- Naj večja slov venska tiskarna v Ameriki je NAŠA TISKARNA OBA TELEFONA 100 t 1006 N. CHICAGO ST. i £ izdela pismeni papir, kuverte, knjižice za nakaznice in pobotnice; za društva bolniške liste, uplačilne knjižice in pravila v slovenskem in angleškem jeziku v najkrajšem času. Glede dela in cen se ne more kosati z nami nijed-na tiskarna; naše delo se samo hvali. Vsakdo rad naroči delo pri nas, ker je prepričan, da bo z delom zadovoljen. Pri naročenju omenite čas do katerega hočete, da bo stvar gotova. Točnost in dobro delo jamčimo. Izplača se vsakomur da zve naše cene predno naroči. M AMERIKANSKI SLOVENEC Prva slovenska linijska tiskarna—Prvi Ameriki—v lastnem domu. : : : slovenski list v JOLIET, ILL. njimi in njihovo nesrečo! Ker oni ne molijo, bi morali moliti mi: Prizanesi jim, dobrotni Bog! Ti Kraljica mater, Ti Mati najbolj ljubeča, najbolj trpeča usmili se jih! Prosi za nje..." In žive ljudje, ki zaničujejo drugo mater: domovino. Z zaničevanjem v ■srcu stopajo po nji, s posmehom na ustih in v besedah govore o nji, materi, ljubezni tako vredni... Listi'v vetru, odtrgani od rodnega debla! Kam jih vrže vihar življenja, nestalne, brez cene, ker brez — ljubezni? I A so spet, katerih življenje je sama ljubezen do matere, molitev za mater. Pesem, čudovito lepa, jim je slednja misel na mater; biser, čistejši nego najlepši v kroni kraljevi, jim je hvaležni spomin na mater... In kako bi ne ljubili ti, otroci ljubezni, tudi druge matere, tako vse bedne, zaničevane in teptane! Ah ne, 'saj je slednja njih misel nebeško iskren pozdrav domovini, gorak poljub nemirne duše, vkopane z najglobljimi koreninami v domačo grudo, lepo cvetočim njenim poljem, dihajočim kakor prsi mirno spečega deteta; slednja njih beseda sladko zveneč slavospev širnim njenim ravninam, čudovitim njenim goram, s >ne-gom pokritim v prvi zimi — tako v dneh proti sveti božični noči.. O mati, o domovina — k«j> Vaju jie spominjal v t«h čudeži.: /a-gfcrsldtljenih dneH? O mati, o domovina, kako bt t Vaju ne spominjal v teh svetih dneh Ivan Gestrin, ljubezni in hrepenenja otrok, mroč po Vama v hladni tujini, nelju-beči in neljubljeni! Čim bliže so prihajali ti čudežri dnevi, in čim bolj je izpodjedala plazeč* bolezen telesne moči mladega visoko-šolca, tem višje in mogočneje je plam-tela ljubezen v srcu Ivanovem, tem glasneje je govorilo hrepenenje "Domov, Ivan! Ali ne slišiš, Ivan? Mati kliče! Kliče domovina!" Resnično, čuj: Sem v tujino, v buče-če mesto, a mrtvo zanj navzlic milijonom, ki dreve v njem za življenjem in pogubljenjem, čez devet voda in devet gora je zazvenel sladki, proseči gla'. "Pridi, Ivan, čakamo..." Onemel je. Zaječal je od bolesti in od sreče, od ljubezni in od koprnenja. "Pridem, dragi, pridem.. ." | "Že blede..." je vzdihnil tovariš, ! doma tudi tam doli v tisti sladki, nepozabni zemlji, ki pa je klicala istotako ljubeče, a se tudi ni mogel odzvati njenemu klicu. A rodna mati ga ni vabila: tiho spi v miru božjem; a duša njena je bila ob njem tisto blagoslovljeno, nebeško noč. Zato mu je bilo tako rosno oko, strmeče v nemem začudenju v bolnega prijatelja. "Pridem, dragi, pridem..." In Ivan se je vračal. Vračal se je naglo. Zakaj mudilo se je. Ker hrepenenju in ljubezni se vedno mudi... Čudovita je bila ta pot! Nikoli še ni hodil tako čudežno lahko. A kako bi naj hodil težko, ko pa stopa po domovini, po rodni zemlji! "Pozdravljena, ti ljubljena, ti posvečena, pozdravljena stotisočkrat!" Kakor misel je hitela noga. A kaj čudo, saj je sveta noč! Nebesa so se približala zemlji, v objem in v poljub sta se strnila sveto nebo in grešni svev Glej, ni časa nocoj, ne prostora. Duša, ki je svete volje, je nocoj kakor an-gelji, ki plavajo to čudapolno noč od vzhoda do zahoda, od juga do severa, da oznanjajo vsemu stvarstvu svetost in blaženost te noči ter škropijo iz zlatih vrčev biserno srečo, cvetočo ra-do-t, dehteč blagoslov in sveti mir na vse stvari.. . "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje..." Resnično, ni meje to noč, ni zadržka nikjer. Zato plava kakor s krili an-geljskitni gori po hribu. Ne zaškrip-Ije sneg pod nogo, v strahu, da prekine mir svetonočni. Ne vzdihne v vejah drevja ob potu ne najmanjši vzdih. Odkod vzdih nocoj, v sveti noči, ko pa sanja ves .-.vet sladkost in radost sve-tonočno! Tudi njemu se ne izvije ne en vzdih iz prsi, ker je noga trudna in bolne prsi izmučene — ah ne, ko pa noga niti ne stopa, in drhti v prsih — zdrave so nocoj, v božični noči in v noči vrnitve v domovino in k materi Ijo, snivajočo pod belim snegom, na to borno ženico, čakajočo v sobi v hrepenenju in se solzami... Zvonite... Zvonite.. . Odprl je duri. "Mati!" Privzdignila je glavo. Še so se sve- | tile solze v očeh. A dasi so se ob slabi luči še lesketale mokre solze, se mu je nasmehljala nasproti tako srečno in blaženo, kakor še nikoli ob nobeni vrnitvi ne. In tudi Ivanu je postalo sladko in blaženo kakor še nikoli ob nobeni vrnitvi ne... * * * Tako sladko, blaženo smrt dodeli tudi meni, o Gospod, v sveti božični noči nam Rojeni.. . POJDIMO DO BETLEHEMA! (Luk. II. 15.) j Najboljši Wilmington Premog $3.50 TONA American Coal Co. 1210 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Razvažamo povsod hitro. Telefonajte predno naročite drugje. UI n< Pi nj bi Pr za je kc pc ®t: kc od vr se: oz zb re: slii John Vidmar 1112 North Broadway JOLIET, ILL. Kupujem in prodajam zem* Ijišča,, hiše in lote; zavarujem poslopja in pohištva proti ognju. Pastirji čuli so sred polnoči; k njim -topi angel, jih nagovori: "Ne bojte se, naznanim vam veselje, ki nanj so čakale stoletne želje: Zviličar, Kristus se nocoj rodi, za mestom v hlevcu v jaslicah leži!" In hrepenenje v Betlehem jih pelje, in našli so kot rekel božji sel je. — Ve boj se, duša, srce, ne trepeči, -aj nidi tebt angel k hlevtu vi; s pastirci pojdi k ■svoji večni sreči! Oj pojdi, srce, nase tam pozabi, pastirček, poln ljubezni preiskrene, da tudi tebi Bog se razodene! Bogumil Gorenjko. ZANJE NI BILO PROSTORA V HIŠI. (Luk. II. 7.) Izpolnjena je želia dolgih dni: rodila je Marija in povila v plenice Sina, v jasli položila, ker zanj bilo prostora v hiši ni. O Betlehem. zakaj zaprl dveri si kralju svojemu, ki me rodila ljubezen večna je neskončno mila, da moja te ljubezen prerodi! In Oči videl solzo je Otroka, in v srdu se mu stisnila je roka, prijela jezna za Herodov meč. In glas se čul je v Rami. krik in jok" Rahela objokuje smrt otrok, tolažbe zanjo ni, ker ni jih več. Bogumil Gorenjko. Ni res. "Verjemite mi, da skozi moja usta še ni prišla nobena laž." "Seveda ne, ker govorite skozi nos." Obadva na izgubi. Kotličkar je kmetu ukradel kotel. Kmet ga gre tožit; pa kotličkar priseže, da kotla nima. Vsled pomanjkanja dokazov je oproščen. Iz sodnije grede pravi kmet kotlič-karjtt: "Zdaj si pa ob dobro ime." Kotličkar: "Ti pa ob kotel!" Sodnik (priči): "Ali ste kater'krat -lišali, da bi bil zatoženi rekel tožnici inoja draga, ali moja ljuba?" Priča: "Niti enkrat ne! Kako sploh j morete kaj takega vprašati, saj je njegova žena." Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. POZOR ROJAKI! V*e rojake uljudno vabim, da me j g obiščejo sedaj o Božiču, ker sem tudi g sam Božič. Kateri koli me obišče, ! B me mislim da bo popolnoma zadovoljen z vso postrežbo, ker bom imel največjo zalogo z vsakovrstnim blagom, žganjem, domačim in kalifornijskim vinom kakor tudi z importiranim žganjem, a cene bodo pa 20 procentov nižje na vsem blagu kakor so bile poprej. A to je pa samo sedaj za praznike in novo leto. Imel bodem ta dan izvrstni prigrizek. Voščim vsem bližnjim in daljnim rojakom srečne božične praznike in srečno novo leto, jaz dobroznani rojak JOŽEF BOŽIČ, N. W. tel. 384. 101 Indiana St. Joliet, 111. __nPSt! § .......--...... The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T KELLY, pr*<*.. CHAS. G. PEARCE. kaiir ! HOW THE" HOUSE i* LOOKS 1» SESSION President^ W ILSjOH SENAT SPREJEL FINANČNO PREDLOGO- Skupni konferenčni odsek odstranjuje zadnje ovire, da se predloga spet ne zavleče. DELO TEŽAVNO A NAPREDUJE, VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO vošči vsem svojim cenj. naročnikom in zastopnikom, sotrudnikom in prijateljem Amerikanski ipovenec. Pričakuje se, da predsednik Wilson podpiše predlogo pred Božičem. KDO JE KRIV ''HODIH ČASOV"? Republikanski voditelj Mann obdol-žuje demokrate, da so povzročili sedanjo brezdelnost. Washington, D. C., 20. dec. — Po upravi priporočana predloga za vrednotno preosnovo (currency bill), ki preskrbuje popolno prenaredbo finančnega sistema Združenih Držav, je bila snoči v senatu po večtedenski razpravi s 54 proti 34 glasom »prejeta. Danes se je pričelo s končnimi deli za sestavo vrednotne predloge, katera je treba še rešiti, predno se nasvet zakona predloži predsedniku Wilsonu v podpis. Senatski in zbornični odsek sta se zbrala, da še enkrat določita, v koliko se razlikuje Owenova predloga od Glassove predloge. Pod prvim imenom je bila sprejeta vrednotna predloga kot nadomestilo v senatu; pod drugim imenom, prvotno označbo vladne predloge, v poslanski zbornici. Različno je še mnenje glede števila reservnih bank, poroštva za vloge in sličnih podrobnosti. "Prejkone bo predloga še pred prihodnjo sredo podpisana po predsedniku, da dobi ameriško ljudstvo vrednotni zakon kot božično darilo," je izjavil danes neki zastopnik vlade. Washington, D. C., 21. dec. — Po mnogournem, napornem delu je danes skupni konerenčni odsek obeh zbornic kongresa približal predlogo o vrednotni preosnovi njeni dovršitvi. Naloga ni bila tako lahka, kakor se jo je mislilo po sprejetju predloge v senatu. Vele-važna vprašanja je bilo še treba rešiti in odstraniti ovire, ki je tičala v njih nevarnost novega zavlečenja. ,V kongresu samem obsenčuje pričakovanje bližnjih praznikov vse druge premišljave. Izza pričetka posebnega zasedanja je zdaj prvikrat upanje na prestanek dela. Počitnice bodo trajale prejkone do dne 12. januarja, da se ljudski zastopniki temeljito odpočijejo od napornega dela zadnjih mesecev. Skupaj je bilo 42 spornih točk » Predlogi. Med važnejšimi, o katerih se je šele po daljši razpravi dosegel sporazum, so se nahajale sledeče: Najmanjša delniška glavnica vsake distriktne reservne banke se je določila naštiri milijone dolarjev. Določbe predstavlja kompromis med sen?Uko Predlogo, ki je priporočala tri milijo-e, m zbornično predlogo, ki je nasve-tovala pet milijonov dolarjev. Zbornični člani konerenčnega odseka so se zadovoljili s tem, da ima število distriktnih reservnih bank znašati "osem do dvanajst". Zbornična predloga je bila nasvetovala najmanj dvanajst takih bank. Preteča nevarnost. Madison, Wis., 16. dec. — Dvajset odstotkov vseh zaklanih prešičev je tuberkuloznih po pravkar oddani izjavi dr. M. Ravenela, profesorja za bakterologijo na državnem vseučilišču wisconsinskem. Izjava, tako se pristavlja, je zaključek obsežnih preiskav, ki so se vršile o zdravstvenem stanju klalnic v državi Wisconsin. V obsežnem poročilu je nadalje rečeno, da bolezni ne povzroča podedovanost, nego pokladanje odpadkov sirotkarnic, zlasti sirotke. Tuberkule ali trdine tuberkuloznih bolnih krav prehajajo v mleko in torej tudi v sirotko. CLARK ZAVRAČA OBDOLŽITEV. Ampak dokazano je le, da je v deželi na tisoče delavcev brez dela. Zasebna banka počila. Plainfield, 111., 20. dec. — Plainfield-ska banka včeraj ni odprla svojih vrat. Mož, ki jo 'astuje in jo je vodil več nego dvajset let, John I. Evarts, je zapustil mesto v četrtek zvečer. Najti ga ni mogoče. Nihče ne ve, s čim se pokrijejo hranila v znesku $120,000, ki pripadajo farmarjem, malim obrtnikom in raznim podpornim društvom. Evarts ni oženjen in edini član njegove rodbine v Plainfieldu je njegova stara mati, sedaj vsa potrta. Pravijo, da je Evarts preveč špekuliral; drugi menijo, da je preveč denarja izposodil farmarjem. Božične poslatve v Evropo. New York, 17. dec. — Zadnje božične pošte za tuje dežele so zapustile New York danes. Inostranci v mestu New Yorku so poslali svojcem 496,898 denarnih nakaznic, skupaj $7,775,000. To je 68,000 nakaznic in $1,250,000 v denarju več nego lani. V Veliko Britanijo je šlo $2,000,000; v Italijo, $1,-667,000; na Rusko skoro $800,000; in v šestnajst drugih dežel manjše vsote, do $1,069 v slučaju Liberije. Pokvarjeno božično veselje. Portsmouth, O., 18. dec—Excelsior Shoe Co. je danes zaprla svoja vrata za nedoločen čas. Vsled tega je več nego tisoč delavcev postavljenih na cesto. Uradniki tvrdke pač izjavljajo, da gre samo za sočutno ukreftitbo s Shelby Shoe Co., katere kacih 1200 zaposlencev štrajka. Houghton, Mich., 21. dec. — V prihodnjih tridesetih dneh namerava "Michigan State Federation of Labor' sklicati splošen delavski shod, na katerem se ima posvetovati o potih in sred stvih v poravnavo rudarskega štrajka v michiganskem okrožju bakrenih rudnikov. Na zborovanju bodo zastopane vse delavske združbe v državi. Washington, D. C., 18. dec. — V zbornici je očrtal vodja republikancev, poslanec Mann, temno sliko sedanjega gospodarskega položaja v Združenih Državah in obdolžil demokrate, da so prinesli hude čase nad deželo. Izjavil je, da vsebujejo obrtnijske razmere re sen opomin, ki si ga naj vladajoča stranka vzame k srcu. Kot neposredni vzrok gospodarskega nemira je o značil govornik demokratsko tarifno zakonodajo. Speakerja Clarka so izvajanja g. Manna tako zelo razkačila, da je zapustil svoj sedež, da v sredini zbornice odgovori republikanskemu poslancu. Postavil je poleg g. Manna newyor-škega -senatorja Roota, prejšnjega družinami, z ženami in otroci, brez hrane, brez strehe, iščejo priložnosti za delo, katero ste jim vi na tej strani zbornice odvzeli s tem, da ste zaprli tvornice v tej deželi zato, da lahko kupujete blago v tujih deželah. Nikdar nisem bil in ne bom, kakor upam, tuleč zloglasnik v tej zbornici ali kje drugje. Molčali smo tukaj z ozirom na razmere v nadi, da oblak morda izgine. Nihče ne želi, da bi dežela onemogla. Nobene politične koristi ne doseže mož, ki pripomore k nesreči. Upamo, da se 'business' poživi. Predsednik lahko olajša položaj. "Toda nespametno bi bilo reči, da ne smemo govoriti o položaju v deželi, ki je vsakemu znan in glede katerega bi morali kaj ukreniti. "Predsednik deželni bi lahko danes mnogo storil v obnovo zaupanja, ako bi hotel. Ta stran zbornice bi lahko mnogo storila v obnovo zaupanja, ako bi hotela. Toda bedasto politiko sledijo, o kateri so govorili o volitvenih bojih toliko let, brez ozira na njen vpliv na politično združbo ali ljudstvo Združenih Držav. "Jaz ne verjamem, da smo upravičeni, popolnoma molčati o tem položaju. Z vami upam, da se sedanji srčnost je-majoči položaj izpremeni." Odgovor od strani demokratov. Speaker Clark je smešil obdolžitve republikanskega voditelja. "Ne verjamem," je zaklical, "da presežem meje dostojnosti ali dejstva, če rečem, da je videti kakor republikanska zarota proti napredku ljudovlade. Dočim g. Mann rjove o hudih časih, pa zanika obenem, da je zloglasnik, toda g. Root, g. Cannon, g. Hadley in g. Mann "so bili največji zloglasniki v tej deželi to VSTASl SE BLIŽAJO LOKI TAMPICO. Prodirajo v polukrogu in upajo, da v drugem naskoku zavzamejo to velevažno mesto. GEN. VILLA ZA MIR IN RED. V Chihuahui z razglasom in zgledom zapretil pleniteljem s smrtjo. speakerja Cannona, predsednika Hil-|jso jajca po 60c ducat in goveje meso tako drago, da bodo morale kmalu kuhati stare čevlje za "župo" mesto mesa. Na drugih mestih pa je igra tudi tragična, da se bode moral jokati celo saloonar, ki je srečno odnesel pete baptistovskim vohunom in dobil license. Uloge so dobro razdeljene tako, da se bode igra in predstava gotovo izpeljala z najboljšim uspehom. Zapomnite si: na Silvestrov večer, ob 8ih pridite v šolsko dvorano čakat novega leta! Ne bo vam žal. Sv? maše na božični praznik bodo po sledečem redu: I. sv. maša ob pol petih, II. ob šestih, III. ob sedmih, IV. | ob osmih, V. ob devetih in VI. in zadnja ob pol enajstih. Zadnja sv. maša ie velika peta maša, posebno za moška društva; k tej maši so vabljena vsa društva katoliških mož, in več društev je že naznanilo, da se udeležijo korporativno in uniformirano. Ženska društva se udeležijo skupno sv. maše ob osmih. Do Božiča bode na novo preslikan veliki altar, kakor tudi podobe, ki so bile okrog tega altarja. Šolarji iz šole sv. Vida so dobili svoje božične počitnice 18. dec., par dni popred kakor po navadi radi izdelovanja konkretnih tlakov, ki morajo do pričetka šole po novem letu biti suhi in trdi. Koncem tega dopisa pa voščim vesele praznike vsem čitateljem in prijateljem "Slovenca", "Slovencu" pa ča-stitam na vsem dobrem delu v prete- New York, N. Y. — Dekliška Marijina družba v New Yorku je priredila dne 14. dec. svojo zabavo v proslavo petletnice 'svojega obstanka. Ob četrti uri popoludne je bila cerkvena dvorana sv. Nikolaja na drugi cesti nepričakovano napolni na s slovenskim občinstvom. Pozdravila je navzoče goste gdč. Marija Gostič, predsednica Marijine družbe v New Yorku. V značilnih besedah je govorila o po-nu .u družbe in s priznanjem hvaležnosti ome iila č. g. ustanovitelja družbe P. Kazimirja Zakrajšek in dolgotrajnega vodjo P. Anzelma Murn, ki sta si mnogo prizadevala za procvit družbe. Za tem je dična "Domovina" zapela pesem "Triglav" v mešanem zboru in nato "Jaz sem Slovan", moški zbor. Tamburaški klub "Slovenka" je prvo-krat nastopil v svoji narodni noši ter čvrsto udarjal "Venček narodnih pesmi". Vrle tamburašice so žele obilo priznanja, kar naj jim daje pogum k nadaljnji vztrajnosti pri započetem delu. V lepi narodni noši nastopi gdč. Katie Pavlič, tajnica dekliške družbe, katera v navdušenih besedah povdarja namen društva in koliko je telvom petih let storilo za obrambo slovenskih deklet, ki jih biva kakih sto po raznih tovarnah in približno ravno toliko po druzih službah po New Yorku. Navaja, da je družba poleg bogoljub-nega življenja, h kateremu je navajala svoje članice, tudi delovala k ohrani-I tvi narodne zavesti med dekleti in to je izrazila z navdušenim rekom: "Dokler slovenski rod biva po zemlji tod, bode slovelo slovensko dekle!" (Burno ploskanje.) Naposled konča z besedam i: "Dekleta, ki še niste v naši družbi, pristopite takoj, saj ste naše! Tudi po družbi bodite naše." Krasen in . navdušen govor je žel veliko pohvale. | Igra "Dve materi" je nepričakovano ' dobro uspela. Gdč. Mary Ogrinc je izvrstno rešila ulogo kot grofica-mati. Naravnost očarala nas je gdč.' Mary Setnikar v ulogi Olge. Na našem o-dru smo jo že večkrat imeli priliko videti, in žela je pohvalo vedno pri veselih igrah s svojo naivnostjo in narav-^ nim humorjem. Tu se je pa pokazala, j da je za težje in resnejše uloge še spo-| 'sobnejša. Gdč. Josipina Ogrinc je 1 prav dobro igrala ulogo Elizabete. Da-si je bila prvič na našem odru, je s svojim neprisiljenim vedenjem in dovršenostjo pridobila vsestransko priznanje. Gdč. Franja Potočnik je tudi prav dobro pogodila ulogo Stane. Gospica Ana Habjan je izborilo predstavljala pagansko kraljico. Pozna se ji, da ni bila prvič na odru. Ves njen nastop ji dela čast. Druge manjše uloge so imele gdč. Ivana Ulčar, Katinka Pavlič, Uršula Zakrajšek. Posebno moramo še omeniti našo mlado Amerikanko gdč. Frances Burgar, ki je zares tako nebeško krasno predstavljala Marijo. Da sta bili mali zamorki prav mični (gdč. Mary Stempel in Ana Tičar) in pa krasni angeljčki (gdč. Vogrič in Sme), to moramo tudi priznati. Vse gospice igralke so lahko ponosne na 'svoj uspeh. Le tako naprej! Pittsburgh, Pa., 16. dec. — Dolgo časa smo si želeli nasloviti na uredništvo A. S. nekoliko besedi. Zeljo u-resničujemo šele danes. Stvar je sedaj dozorela in dobila potrebno priznanje od župnika, nabiralno polo. Štejemo si v dolžnost, uljudno vabiti vse Preločke farane širom Amerike, da v bodoče posvete svoje moči z lastnimi darovi in s prošnjo pri dobrotnikih in znancih, da prosijo milodarov za sv. križev pot sv. Trojice v Preloki. Dasiravno so časi težki, toda kakor je pri setvi na polju, da dozori, treba je delati in prositi božjega blagoslova! Glas božji pravi: Iščite in boste našli, prosite in se vam bo dalo. Tako smo ovde na Pittsburghu zbirali darove za čast božjo, da je lepa svota prišla skupaj. Lepa hvala vsem darovalcem! Ob priliki hočemo tudi mi vsem sosednim faranom v takem slučaju priskočiti na pomoč. Rojakom Belokranj-cem in Hrvatom je dobro znana cer-(Nadaljevanje na 5. strani.) Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Oftice hours: 9—12 a. m. 1—a and 7—8 p. m Dr.S.Gasparovich Slovenski Zobozdravnik. Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405. JOLIET, ILLINOIS Louis Wise "MEET ME FACE TO FACE' gostilničar 200 Jackson St., Joliet, li Prijateljem in znancem naznanjan da sem kupil Maus-rjev salun, kjer m lahko najdete vsak čas in se okrepčat V zalogi imam najboljša vina is dru* pijače. J. C. Adler & Co, priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 11 Naši cenjeni čitatelji in čitateljicel Naročajte in Priporočajte vsem svojim znancem dober kat. lisi"**"-' "AVE MARIA" (naslov) 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. —0— . Fubl To je prvi in edini slovenski nabožn^rosl list v Ameriki. Naročnina $1 na leto Prinaša vsepolno podučnega in zaba nega berila. Dolžnost vsakega hišm i ban išne- arju ga gospodarja je, da si naroči list'A "AVE MARIA". V tem listu ni str* k°n pa. Čim prej ga naročite tem boljju ( za Vas in Vašo družino, ki bi moral^j imeti dober slov. in kat. list pri rotoaj; da se ne spridi z zlobnimi časopisi, jvjajbe preže in vlečejo mnoge mlačne rojak^jer v prepad brezverstva, in konečno 'pekai pekel že na tem svetu. Naročajtisju^a dober list "Ave Maria". i nP™ POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje ie dobiti najboljše m* <0 po najnižji ceni? Gotovo I V mesnic J. & A. Pasdertz -e dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše mete Vse po najnižji ceni. Pridite torej t" poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas t našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets C*ic. Phone 2768. N W. Phone 111> KOLEDAR "GLAS NARODA" za 1. 1914 je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in dobrimi spisi ter za jedno tiskano polo obširnejši. Velja s pošto vred 30c. Dobiti je pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street, New York City, ali v podružnici FRANK SAKSER, 6104 St. Clair Ave. Cleveland, O. .jubl Mi hočemo tvoj dena|"d^ ti hočeš naš les pa- Če boš kupoval od nas, ti bomo vsiBe bc lej postregli z najnižjimi tržnimi c«elo j nami. Mi imamo v zalogi vsakovri nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki trdi les, lath, cederne stebra, desk šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ul blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi » , pri nas in oglej si našo zalogo! Mit, bomo zadovoljili in ti prihranili dens' . u be tal .T. W. LYONS br*mi m kji Nas office in Lumber Yard na votfstotni DES PLAINES IN CLINTON STicije s, —qzhnrn ah ai i (S odo nared ojst erkt 1 Kadar se mudite na vogalu g Ruby and Broadway lie pozabite vstopiti t I MOJO GOSTILNO s kjer boste najbolje poiteeieni. 3 Fino pveo, najboljia vina in ttnodke. | Wm. Metzger H Ruby and Broadway JOLIET lillllllllllllllllllllllillllllllllllllllilHIlilllHlIlllllllllllllllllllIlHI — - * r'tv /fr, r'tN »i?, /is /ts /is /is /is efo /is /is cir? /is tis f*ts /is tir? t*!*? tiT? tfo t1t? wtt*tt*Tl4»J 4» + & 'i1 M? Blaga dopeljemo kadar hočete. Blago dopeljemo kadar hočete. & .__-__^ # I ll'wffwwrwrwwiwww—I.IIH RVMMMMWIMVOTHMMNPMMBMNmMNmNIMI II II III . IIIHI.II.................... tfl lah. dal oi se src šoli t ske stava1 ske i; Veni večji bil S! denar gel p duha osvet za pr 0 tTi ci. I Kran skega ski s< ške t' # znižane cenel I Najbolj I na božičnem blagu % bo do žadnijh par dni pred Božičem, jj ker se hočemo teh otročarij iznebiti Jj ------ttl ^ Ne moremo čakati na razprodajo po Božiču, mi Jj ffe moramo odstraniti vse božične ^ stvari pred Božičem. #......—rrr-:——-4 sj/ cTi S ? Vp Vsakdo kupi kak dar za svojce, a pri nas ga dobite najceneje. I S. & H. Trading Stamps z vsakim nakupom. na l; Maro lju pi Zgori tiklin varov strelj Trste ler. S no ro opeče Reve. nico. uslužl Kleni kot o dala svoje j tin, kj tel je V ne c v kol dan 1 Krstn čiški vodnj, in se : šah. -Bitnja svojo se je : no t;.l cah. U v dc la nir Pec P liku 1 I j al p klanci ro, v s naprej držal vajeti, zadob — 1 Pošva Skok, »a A v r'ia G Vidni; režija Ana j Avgus Anton lena f »Jp S« S"hel, s°dni vrli. n iz stare domovine .ni ic« KRANJSKO m ~T. Bolsarski dijaki zoper Ljubljano, jjofija, 2. dec.: Tukajšnje dijaštvo se y M izreklo proti udeležbi Bolgarov na rseslovanskem sokolskem kongresu v . Ljubljani, češ, da je Ljubljana preveč >oz«t>roslavljala srbske zmage. let0 T' ibav. zgradbi mosta na ljubljanskem išnt-anu. V zadnjih dv h mesecih so se lispri vseh odločilni^ faktorjih storili po-! strutrebni koraki. da bi se financiral pro-1 bolj( ekt mostu preko Ljubljanice na bar-orau"' Gre se samo še za vprašanje, ali j row i-Se "ž1 ta novi mQSt z»radil v Lipah i si k . v vasi- Za posestnike bi bil' primeren most na onem mestu, ^ cjer sega že napravljena cesta od O-gaitff Ske Ceste do Ljubljanice. V tem i sluca->u bi bilo treba zgraditi na des-j lem bregu samo dovozno cesto do »Ljubljanice. S tem bi bila dosežena LaltUdl.-najkrajša zveza z mestom. Kar £e tiče stroškov, se vrše še tozadevna dogajanja, ki pa bodo, kot je pričako-| rati, v doglednem času rešena, tako da v»«e bo z zgradbo mostu že lahko pri-i cKelo prihodnjo pomlad, vri . . — iz vojaštva. Pri vseh kategorija j ah armade se uvedejo višji podčastni-| ci (Stabsunteroffiziere), in sicer se * iodo imenovali pri infanteriji "štabni laredniki",1 pri konjenici "štabni vah-nojstri" pri topništvu pa "nadfajer ; iverker". si » . . Mi t — * °Jaske godbe se odpravijo. "Bo-en«'16™'5" P°r°ča z Dunaja, da nameravajo preosnovati sedanje vojaške godbe tako, kakor so uvedene pri deželni ji} brambi, kjer imajo le godbe za marše in kjer služijo godci pri posameznih "totnijah. Za koncerte in reprezenta-ije se osnujejo pri vsakem armadnem boru garnizijske godbe. — Govorniške vaje v srednjih šolah. Avstrijski naučni minister je izdal odlok, s katerim priporoča, da naj se srednješolci pri raznih predmetih v soli učijo govorništva. ) ~~ Slovenec, največji dobrotnik srbske književnosti. Novosadska "Zastava" priobčuje v podlistku: "Arabeske iz življenja slovanskih učenjakov." v eni izmed teh arabesk čitamo: "Največji dobrotnik srbske književnosti je bil Slovenec Kopitar. On sicer ni imel denarja, zato tudi srbske knjige ni molil« f\ podpiraH z denarjem, ali je imel ^ duha ,n zavednosti toliko, da je s tem ■^osvetljeval pota za prirodni razvoj in za preporod srbske književnosti." ke. t IIIIH* — Utonil. Iz Sore se poroča: Dne 25. nov. krog 10. pre zvečer je zašel v jez Matevž Simniceve žage Tine Kalan, mizar, ko se je vračal od dela. Zjutraj so ga potegnili mrtvega iz vode. Bil je priden delavec in uprav mislil začeti na svoje z mizarstvom. — Nesreča. 171etnemu postiljonu Ivanu Ulčarju iz Lesc se je splašil konj, ko je vozil pošto z Lesc na Bled. Pri tem je padel z voza in si zlomil levo nogo. Pripeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico. — Ogenj. Dne 18. nov. zvečer je zgorelo poslopje A. Robasa št. 15 v Sp. Pirničah. Da ni bila takoj na licu mesta požarna bramba iz Zg. Pirnič in pred kratkim ustanovljena ona iz Preske, bi se ogenj gotovo razširil na bližnje poslopje. — Star pohotnež. 80 let stari Ven-cel Steiner iz Krakovega je bil pred ljubljanskimi porotniki obsojen radi oskrumbe nedoletne deklice na 4 mesece. — Mlada "junaka", llletni šolar Anton Erzar je sunil llletnega Franca Malija iz Zgornjih Tenetiš v pred-dvorskem okraju, ko sta se vračala iz šole in sprla, z nožem v trebuh ter ga ranil. Malija so pripeljali v ljubljansko bolnišnico. — Škarpa se podrla. Janez Mlakar, kajžar iz Kozariš, je vozil po deželni cesti v Jermendolu. Ker cestna uprava ni popravila, oziroma zavarovala cestne škarpe, se je v trenutku, ko je Mlakar mimo vozil, podrla in njega kakor uprego potegnila v dolino. Pri tej priliki je zadobil Mlakar težko poškodbo. — Nevaren tat aretovan. Slaboglas-ni Franc Kržmanc, katerega že sodišče in policija prav dobro poznata, in ima tudi za Ljubljano in cel policijski okoliš prepovedali povratek, se je že precej časa potepal okoli in se izogibal svojega kraja Gline, odkoder je češče smuknil tudi v Ljubljano. Sedaj je nazadnje lavoriral po Trstu, kjer se mu je zopet zljubilo po Glincah in Viču, kamor je pred kratkim prišel. Dne 8. nov. ga je pa roka pravice za- ačila in moral je v zapor. Kržmanc je bil zaradi tatvine, goljufije in rever-zije že često predkaznovan. nemu slugi Martinu Fuchsu, v trenutku, ko ga je ta pustil pred neko hišo v Perkotovi ulici in se podal v omenjeno hišo. Aretovanega so izročili okrožni sodniji. Ukradeno kolo je baje Pri-stovnik prodal nekemu Planincu v Račjem za 20 K. — Tatinska služkinja. V Mariboru so zaprli služkinjo 231etno Ivano Pri-stovnik, rojeno v Šentovcu in pristojno v Slov. Bistrico. Pristovnik je namreč služila pri stotniku Hočevarju kake mesece ter je medtem časom pokradla perila, zlatnine in razne druge stvari v znatni vrednosti. Ukradene stvari je spravljala pri raznih strankah. Vsled ovadbe stotnikove soproge so aretovali služkinjo, ki je bila medtem že v službi pri neki zelo ugledni rodbini. — Smuški tečaji v Bohinjski Bistrici. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem priredi s podporo kranjskega deželnega odbora v letošnji zimski sezoni 8 do 10 dni trajajoče smu-ske tečaje v Bohinjski Bistrici. - Z Bleda. Ogenj je v noči od 17. i MaroL 1ZbrUhnil V hiži F ranca liu nri R,P?SeStrka in klavca na Polju pr Bledu. Vzrok požara ni znan. Zgorela je vsa nova hiša z vsemi pri- tikhnanu. Posestnik je bil za vse za- varovan. I? '- Novice iz kranjskega okraja. Pri 1 streljanju se je povodom žegnanja v U irstemku ponesrečil 301etni Franc Ši-t* ' len btrel ga je zadel v obraz in v des-ft no roko. Fantov obraz je popolnoma p opečen, desno roko pa ima odtrgano. . : Keveza so prepeljali v ljubljansko bol-M n"ra — Štirinajstletna Jožefa Kuhar, M us uzbena pri posestniku Florijanu K Klemencu v Šmartnem pri Cerkljah P? otr°ška varuhinja, je pred kratkim »dala nekaj mesecev starega otroka svojega gospodarja na zapeček pri kotlu, kjer so kuhali pičo za prešiče. Kotel je bil samo napol pokrit z desko. ^ V neopaženem trenutku je padel otrok □ v kotel in se opekel tako, da je drugi U dan umrl. — Spomenik sv. Janeza HI Krstnika v Kranju je dodelan. — Čir-ciški vodovod dobro napreduje. Javni vodnjaki so skoro že vsi postavljeni ui m se sedaj izvršujejo instalacije po hi-H Nek posestnik iz Spodnjega PI B itn j a se je pred kratkim prepiral s svojo ženo. Iz malenkostnega vzroka . sc je začel pretep; pri tem je sunil žeto! no tr.ko zelo, da je padla po stopnji-U call. Precej poškodovano so prepeljali Ji v deželno bolnišnico, kjer je porodijo la mrtvo dete in umrla. — 141etni hla-(7 1)oc Franc Tršan, »služben pri posest-ta. "iku Ivanu Kerovniku v Zbiljah, je pe-Hj 'jal proti Medvodam voz peska. Na r. klancu je Tršan pozabil ustaviti zavo-LJ ro, vsled tega je voz potiskal konje pl naprej. Deček se je trudil, da bi ob-Ia. držal konje, in je vlekel z vso silo za H vajeti, a pri tem je prišel pod voz in zadobil težke poškodbe. ~ Umrli so v Ljubljani: Elizabeta Pošvar, zasebnica, 67 let. — Marija Skok, žena posestnika, 39 let. — Hele-"a Avguštin, dninarica, 42 let. — Ma-f'ja Golob, kuharica, 72 let. — Marija Vidmar, žena strugarja, 62 let. — Te-^ezija Urbančič, branjevka, 74 let. — Ana Lazar, mestna uboga, 81 let. — •^vgust Craighero, brusač, 29 let. — , nt°n Gerbič, hlapec, 20 let. — He-,na f 'epelnik, dninarica, 48 let. — Jo-Scnica, dninar, 62 let. — Gregor "bel, prosjak, 60 let. — Pavel Trost, s°dni sluga, 65 let. — Franja Velka-Vr,>. posestnica. 67 let. ŠTAJARSK0 — Ormož. (Škandalozne razmere na nemški šoli.) Ormoška nemška šola, katero obiskujejo ponajveč otroci slovenskih starišev, ni samo mučilnica iti ponemčevalnica za otroke slovenske narodnosti, temveč tudi pozorišče nezaslišanega izzivanja ormožkih Slovencev. Evo slučajev: Prejšnji gospod kaplan je podaril revnim slovenskim učencem slovenski katekizem, iz katerega so se otroci res z veseljem učili, ker so ga razumeli. Prigodi pa se, da prinesejo otroci katekizem med druge šolske knjige pomešanega v šolo. To izve šolsko vodstvo, pobere katekizme šolarjem in jih pošlje na vodstvo okoliške slovenske šole, da tako odstrani nevarnost, ki je pretila od slovenskega katekizma otrokom in nemški šoli. Ako bi si kaj takega dovolilo na primer vodstvo slovenske šole, bi nemški časniki takoj kričali v svet o veleizdajstvu slovenskega uči-teljstva. Nemški narodni svet pa bi žrtvoval vse svoje duševne in telesne moči v pomoč svojim bratom na o-groženem ozemlju. Drugokrat se pogovarjajo otroci pred šolo v jeziku, katerega znajo, namreč v slovenskem. Pa stopi znani gospod med otroke in jih nahruli: "Schaemts eucli gar nicht, vvindiseh zu sprechen!" (se li ne sramujete, govoriti slovenski.) Če bi si dovolil slovenski uradnik ali pa učitelj kaj sličnega napram nemški deci, smo lahko prepričani, da ga spravijo Nemci ob — kruh. Nemcem pa tako postopanje ni samo dovoljeno, temveč zanje je celo častno, pokazati Slovencem javno, kdo je na slovenski zemlji ' gospodar. — Obupni čin uradnika. Disciplinirani uradnik okrajne bolniške blagajne za Gradec in okolico Kraut je dne 4. decembra obstrelil v uradu ravnatelja Niemanna in dva uradnika, katera je težko ranil, nato pa v blagajničnem prostoru ustrelil sebe. — Kozje. (Ponarejeni petkronski novci.) Dne 21. novembra je izročil prevžitkar Jurij Cepin iz Gastinc tukajšnjemu poštnemu uradu neki znesek. Med drugimi novci je bila tudi neka ponarejena petkronska petača. Cepin je prejel denar od nekega Hrvata in ni vedel, da je falzifikat. Novec je naravnost izvrstno kovan, brez vsa- | ke hibe, po vzorcu ogrskega petkron-skega novca in se razločuje od pristnega le v tem, da nima tiste teže, kakor pristni in tudi barva je nekoliko bolj medla. Falzifikat je napravljen iz svinca in cinka. — Studenci pri Mariboru. (Prijet tat koles.) Orožništvo v Studencih pri Mariboru je aretiralo 201etnega, v Loko pri Mariboru pristojnega, opeto-vano predkaznovanega hlapca Karola Pristovnika. ker je na sumu, da je dne 24. novembra t. 1. ukradel kolo pošt- — Za pravice koroških Slovencev. V seji državnega zbora dne 12. nov. je govoril koroški slovenski poslanec Grafenauer, ki je trdil, da 40 odstotkov uradništva nič ne dela, se za nič ne briga in živi na stroške drugih u-radnikov, ki morajo zanje delati. Če bi se teh 40 odst. odpustilo, bi bilo za uradnike, ki delajo, mnogo boljše, ker bi se jim lahko pomagalo. Grafenauer opisuje, kako uradništvo na Koroškem nastopa proti slovenskemu ljudstvu na Koroškem, da ne razume slovenskega jezika in šikanira slovensko prebivalstvo. Ko Grafenauer navede nekaj drastičnih primerov, zakliče poslanec Gostinčar: "To je svinjarija!" Poslanec Grafenauer: "Tako uradništvo,'ki vedno nastopa proti ljudstvu, radi mene lahko vzame vrag!" Nato Grafe-j nauer na podlagi knjižice "Vilajet : Kaernten" opisuje, kako je zapostavljen slovenski element na Koroškem. Okolu govornika je zbranih mnogo j poslancev, ki s klici "Čujte! Čujte!" o-j pozarjajo na te kričeče jezikovne razmere na Koroškem. Grafenauer opisuje postopanje društva nemških državnih nastavljencev na Koroškem, ki nezaslišano dela proti Slovencem in pravi: Tem gospodom se bode pravi razum moral primerno vliti v glavo! Poslanec Pollauf: "Na ljubljanski način?" Grafenauer: Jezikovne razmere na Koroškem so tako gorostasne, da jih ni mogoče opisati. Pričakujemo, da nam vlada poda pravo razumevanje za te razmere in da tudi za Slovence na Koroškem pride v veljavo pravica in zakon! (Govorniku čestitajo.) —Mesto samoumorilcev! Iz Celovca. Celovec je mesto samoumorilcev. Danes imamo zopet poročati, da je bilo od 22. do 30. novembra v Celovcu in ; okolici 12 samoumorov in trije poizkusi samomora. Kaj takega, take pro-palosti, menda še svet ni videl. Tokrat j imamo grajati, da je bil železniški i podura-auh k: .-e je bil obesil, od socialne demokracije z največjim pompom pokopan in da so ga spremili tudi višje železniški uradniki — samoumo-riica! Temu nasproti hvalimo bivšega poveljnika vojaškega oddelka v Beljaku, ki je pred par leti prosil duhovnike, ko je bilo zaporedoma par vojaških samoumorov, naj samoumorilcev ne pokopavajo in je dal samoumorilce kar ponoči brez vsakega spremstva zapeljati na pokopališče: tako so se ljudje zavedli, da je samoumor hudodelstvo in v vojašnici je manija ponehala. Tu pa se samoumori slave kot neko junaštvo in je to postala neka zadnja žalostna parada. priliki sejma Sv. Andreja. Tatov še niso zasledili. — Samoumor častnika. Iz Gradi-ške poročajo: Tu se je iz neznanega vzroka ustrelil nadporočnik strojno-puškinega oddelka 11. lovskega bataljona Franc Gennarz. HRVATSKO. __i — Zagreb, 4. dec. Ban Skerlecz je nasproti predsedniku Seljačke stranke izjavil, da bodo volitve v sabor popolnoma svobodne in da je okrajnim oblastem že zapovedal, da se nimajo v volilno borbo nič vmešavati. — Slično izjavo je podal veliki župan v Požegi vitez Trnski. Ban je tudi obljubil, da bo vlada vpoštevala zahteve kmečkega ljudstva v gospodarskem oziru. — Zagreb, 1. dec. "Drau" poroča, da se bodo volitve za sabor razpisale 1. decembra, izvršile pa 15. decembra in sicer vse na en dan. Ožje volitve bodo že 16. decembra, sabor pa bi se sestal 27. decembra. — Demonstracija v Dubrovniku. V gledališču Bondino je prvič 30. m. m. nastopila neka italijanska igralska družba, proti kateri so Hrvati priredili veliko demonstracijo in ranili blagajnika Mordellija. Policija je zaprla 72 oseb. Demonstracijo so uprizorili, ker je laški založnik Riccordi v Milanu protestiral, da bi se v Trstu na slovenskem gledališču proizvajala opera "Madame Butterfly". — Srbohrvaščina. Dunaj, 2. dec.: S tekočim letom se uvede na konzularni akademiji pouk v srbohrvaščini, ki ga bo vodil dr. Milan Rešetar. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje s 4. strani.) kev sv. Trojice, ki stoji na visokem in prijaznem holmčku, ki je bil nekdaj zaraščen z bogato vinsko trto, a sedaj nudi ta hribček žalosten suh pogled, da je podoben gorečemu morju. Kdor ga je poznal, ko se spominja na krasne sadove, ki jih je njegova roka trgala, sedaj mu se solze točijo po sladkem vincu. Kmeti smo jako ubožni, se trudimo dan in noč na polju s težkim delom, da moremo pošteno pre-živiti svojo družino. Nismo sami zmožni, da bi brez pomoči mogli sami cerkev malo olepšati. Rojaki farani, žalosten je z onkraj Kolpe pogled na našo farno cerkev sv. Trojice, ki stoji na visokem griču osamljena, mala in revna. Že stara stavba, streha in okna so priprosta kakor na kaki privatni hiši. Kmet je v sedaj v tem času največji trpin na svetu: delaj, pla-čuj davke in naklade na posestvu! Ako nima pomoči iz Amerike, je pomilovanja vreden. Radi bi si hram božji malo prenovili in notranjščino cerkve okinčali. Zato smo se s prošnjo obrnili do rojakov po širni Ameriki, da bi v tej stiski pomagali in priskočili na pomoč. Ako bi nam kaj preostalo denarja od sv. križevega pota, bi si saj okna dali prenoviti po sedajnem sistemu. Faran, vlij v srce mladine lep zgled za vero in cerkev, trudi se za čast božjo! Ne straši se težav, ker s tem si služiš lep dokaz in od Boga plačilo sam sebi v največo korist in v spomin svojim potomcem! Faran, zbudi se v tujini iz spanja! Na delo, zbiraj, prosi in trkaj na dobra usmiljena srca za svojo revno cerkvico! Ne žali truda ne težav, zidaj, delaj vinograd Gospodov! Vsak tvoj trud ti bode pri Bogu v zlati knjigi zapisan. Zvon cerkve te bo klical, pesem ti bo pel: "Kje si, ne-utrudljivi delavec moj? Povrni se srečno in zdravo iz tujine na svojo domačo grudo, ker se tvoj stari oče veseli: moj sin pride domu!" Ob sklepu dopisa izrekam vsem darovalcem sv. Trojice po širni Ameriki lepo hvalo. Bog vam stotero povrni! Miko Starašinič, 5209 Dresden Alley, Pittsburgh. Juro Starašinič, 5112 Dresden Alley, Pittsburgh. Iz Adlešič, 4. dec. — Komaj je minulo nekaj tednov, odkar sem sporočil v "Am. Slov." o nesreči, katera je zadela 23 okt. 2 Tribučana, ko njima je vse zgorelo, in zopet moram sporočati o drugem požaru v Tribučah. 1. t. m. ponoči ok. 10. ure začelo je namreč goreti pri Mik. Cvitkoviču, županu, h. št. 20. in sicer senik, poln krme, ki je seveda vsa zgorela. Zgorela mu je pa tudi še kašča s trgovinskim bla- gom. Vsa škoda znaša 2014 K. Zavarovan pa je bil pri "Vzajemni" za 1800 K, seveda tudi za druga poslopja, ki niso zgorela. Od tu pa se je ogenj razširil na poslopja njegovega soseda Jan. Jakša, h. št. 19., ki je v Ameriki. Temu pa je zgorela hiša, štale, skedenj, svinjak, vsa turšica in nekaj ajde. Škoda znaša 4392 K. Zavarovan pa je bil za 1200 K tudi pri "Vzajemni". K sreči pa je bila noč prav mirna in brez vetra, ker bi bila sicer škoda še veliko večja. Prišli so pa tudi drugi Tribu-čani, ko so zaslišali zvon, ki je naznanjal ogenj, nemudoma k požaru in so prav pridno nosili vodo in gasili, da se ogenj ni še bolj razširil. Bili so v kratkem času že dvakrat v velikem strahu zaradi ognja. Kakor se sumi, je bilo nalašč zažgano iz maščevanja. Zaprli so še tisto noč ob 3. neko ženo-udovo iz Zorenec črnomaljske župnije, o kateri se misli, da je zapalila. Orožnika sta jo našla sicer v postelji, pa oblečeno in obuto ter vso blatno, znamenje, da se je bila ravnokar ulegla in ni imela časa se sleči in sezuti. Naj naznanjam zaradi prvega požara, da je naš deželni odbor v Ljubljani podelil na župnikovo in županovo pro-šnnjo obema pogorelcema prav lepcr podporo in sicer Ivanu Cvitkoviču 400 K, Mih. Dragošu pa 300 K. In vendar pišejo naši grdi liberalni listi kakor "Dan", "Narod" in "Slov. Dom", zmirom, da deželni odbor razmeta denar in po nepotrebnem troši. Vreme imamo še zdaj prav lepo in ugodno, brez snega, le na dan sv. Katarine 25. novembra pop. je snežilo, a sneg je do drugega dne že skopnel. Večinoma imamo lepe solnčne in tople dni, da morejo ljudje zmirom delati zunaj. Deca pa hodijo pojioludne še bosa v šolo. Ivan Šašelj. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street, Joliet, IIL m me me me — Zanimivo predavanje je bilo dne 23. novembra v Pazinu. V prostorih dijaške Marijine kongregacije je namreč govoril g. Peter Schindler, danski konvertit — absolviran protestantski teolog — o razlogih svojega spreobrnjenja. Rekel je, da so mu neposredni mik dojtega koraka bili spisi rojaka Joergensna. Potem je začel sam študirati ustroj katoliške cerkve. V njej je spoznal moč edinosti, globoko pobožnost in nedosegljivo lepoto. In to je tako uplivalo nanj, da je prišel do zaključka: Cerkev, ki ima toliko privlačne sile, mora biti prava Kristusova Cerkev. Nič ne pomišlja in hrepeni po onem dnevu, da postane katoliški duhovnik. Prepričan, da je le v katoliški Cerkvi zveličanje, hoče potem delati med svojim narodom za vstop v Petrovo ladjo. — Jahač iz cirkusa pri kavaleriji v Gorici. Med vojaki-novinci pri dra-goncih v Gorici se je odlikoval posebno eden z veliko nerodnostjo. Podčastnik, ki je vežhal oddelek, v katerem se nahaja tudi oni nerodnež, je bil že ves iz sebe, kaj naj naredi s tem človekom, da bo prav sedel na konju. Vse zaman. Nazadnje pa je bilo dosfi teh "špasov" — vojaku-novincu. Ko je zopet nerodno jahal in se je gospod "Fuehrer" drl nad njim, je pa skočil s konja in zopet na konja, stal na konju, jahal sedeč na zadnjem delu hrbta konjevega, okoli obrnjen, kakor delajo jahači v cirkusu. Z odprtimi ustmi so gledali vojaki in podčastnik te "mi-raklne" in prišlo je na dan, da je ta prej tako nerodni jahač bil jahač v cirkusu. Smejali so se vsi, moštvo in oficirji, sedaj je fant dober jahač. — Velike tatvine. Na Goriškem kolodvoru je bilo ukradenih iz žepa branjevcu Francu Bettini iz Vidma 985 K, lesnemu trgovcu Petru Kavčiču iz Tolmina 6700 K, kmetu Jožefu Furla-nu iz Prvačine pa 226 K. Vse to ob v v ZA BOZIC IN o C NOVO LETO se kaj radi spomiujajo Slovenci svojcev v stari domovini im jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisaneg«, kateri li i| VSE HITRO IN TOČNO ODREDI, ji i| Frank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, H. Y 6104 St. Clair Ave, N. E., Cleleland, 0. Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefona 405. S. Bluff St., Joliet, 111. Krmar Milanovič. POVEST. Prosto po Russellovem romanu "Krmar HoldtwortK." (Dalje.) Zdaj se je obrnil kapitan, do popotnikov: "Gospoda moja! V nevarnem položaju smo. Dal Bog, da bi mi bil prihranjen ta govor do Vas. Štirideset let že vozim po morju, pa se mi kaj takega še ni pripetilo. Pa to ne pride tu v poštev. Samo to Vam hočem povedati, da vem, kaj sem Vam dolžan storiti in da vse moje moči in moje življenje mora biti za Vas. Čolni bodo lahko nam vsem nudili varstvo, vreme bo — kakor vse kaže — ugodno in posebno čudno bi moralo biti, da bi ne bili danes zvečer že vsi varni na krovu kake druge ladje, ki jo bomo srečali; na tem mestu je vedno mnogo ladij. Nekaj Vas bo šlo z menoj, drugi se boste pa zaupali mojim veščim prijateljem. Cenjene gospe, prosim Vas ohranite pogum, potapljajoča se ladja ni ravno taka nesreča, če je dosti čolnov in veščih mornarjev, ki jih znajo voditi. Pojdite z menoj v dvorano, da se pokrepčamo, potem bomo opremili čolne z vsem potrebnim in stopili vanje s trdnim zaupanjem, da bo božje oko, ki vse vidi, čulo tudi nad nami." Kratko lahno mrmranje je šlo skozi družbo. Gospa Centič je začela jokati. Ko se je nekoliko pomirila, je rekel general: i . "Moji dragi sopotniki, združite se z menoj v molitev, da se izročimo v božje varstvo in milost!" Gospodje so se takoj odkrili; tedaj je rekel kapitan: "Da, gospod general, to nam bo vsem pomagalo, zato mi dovolite, da obvestim o tem tudi mornarje. Mnogi se bodo gotovo z veseljem udeležili skupne molitve." Milanovič je takoj odšel na prednji del in kmalu se je vrnil z vsem moštvom; tudi oni, ki so bili pri sesalkah, so se pridružili. Nepopisno vzpodbudno je bilo gledati, kako je častitljivi stari gospod, bosonog, s sklenjenimi rokami, z obrazom obrnjenim proti nebu, klečal in S tresočim glasom klical Boga na pomoč in ga prosil milosti in usmiljenja in rešitve iz te stiske iti nevarnosti. Nekaj svetega je bilo v tem, kako je sivi vojak govoril k svojemu Bogu. Izmed moštva so nekateri držali roke ua obrazu, drugi so klečali s spoštljivo upognjeno glavo, ta in oni je resno zrl na generala, mnogim so tekle solze po velih licih; a ni se jim bilo treba jih sramovati. Vdova je klečala poleg sinčka, katerega se je krčevito oklepala. Nad njimi pa je sijalo jasno solnce; dolgi gladki valovi so enakomerno u-darjali ob ladjo, ki je bila kakor mrtva, in med besedami generala in mrmranjem onih, ki so mu odgovarjali, je bilo čuti grgranje naraščajoče vode y ladjinih prostorih. st-oiu i'OGLAVJE. V čolnih. Opoldne so že viseli čolni ob ladji. Vsak je imel svoj jambor, svoje jadro, zadostno število jermenov in vrvi; vsak je bil tudi preskrbljen s potrebno množino pitne vode in živeža. Kakor lahke orehove lupine so se poigravali ob neokretnem, hirajočem ladjinem truplu. Skoro neverjetno se je zdelo, da bi mogli sprejeti yse ladjine prebivalce, ki so že nestrpno čakali tre-notka, da se vkrcajo. Vode že nekaj časa niso več izsesavali; ladja se je poglabljala vedno bolj v morje, en del je bil že v isti višini z morsko gladino. Gospo Centič so mornarji najprej dvignili čez krov; ta se je nekoliko branila in kričaje stegovala roke proti možu, toda možje, ki so jo držali, so jo znali dobrohotno pomiriti in ohra-briti. V par trenotkih je bila že v velikem čolnu. Vdova je prišla vsled svoje posebne prošnje v jUiianovičev čoln; najprej so spustili v čoln njenega otroka, potem mu je sledila še sama; sedla je na naj-zadnjo klop in se oklenila z roko dečkovega vratu. Zdaj se je naenkrat razlegal klic: "Hitite! Ladja se bo vsak čas poto pila!" Hitro so položili še Centičevo služabnico v čoln; njej so sledili možje Igralec in general sta stopila v Mila-novičfev čoln, drugi so. se izročili kapi-tanovemu vodstvu. Za temi so bili tudi pomorščak! trenotno vsak na svojem nie.-ui. Slednjič je zapustil ladjo Milanovič in za njim še kapitan. "Odrinite!" je zapovedal kapitan. Odvezali so jermena; čolni so se ločili in jadrali kakih 300 korakov od ladje, kjer so lahno krožeč obstali. V globoki žalosti in grozni razburjenosti so pričakovali mornarji trenotka, ko izgine ladja pod površino. Nihče iz med njih bi jene bil mogel prej zapu stiti, dokler ni prestala svojega smrtnega boja. Prepuščena žalostni usodi vsaj v zadnjih trenotkih ni bila popolnoma zapuščena — osamljena. Kakor mora človeku nehote pretresti srce, če zre svojega prijatelja, ki se bori g smrtjo, tako je vplivalo žalostno stanje potapljajoče se ladje na vse, ki eo bili priče njenega groznega pogina. Njihovo žalost pa jim je še povečalo veselo jasno solnce, ki se jim je tako-rekoč škodoželjno posmehovalo, in pa gladko temnomodro morje, ki je grabežljivo čakalo trenotka, da jo požre. Smrtna tihota je kraljevala v čolnih in okrog njih. Le zamolklo je odmevalo šumenje jader po vodovju. Zdaj pa, naenkrat se je oglasil zvon na ladji in pretresljivo-žalostno so doneli njegovi glasovi po tihoti; zakaj pel je pogrebno pesem. Vsi so se zgrozili v nemirnem pričakovanju. Mornarji so zrli v praznovernem strahu proti ladji, da bi opazili duha, ki je zvonil •smrtno in pogrebno pesem. Kakor da je zadnjikrat dihnila, se je nagnila ladja zdaj trudno na stran proti čolnom. Iz čolnov pa je prišel pritajeno glas: "Zdaj je po nji." In bilo je res tako. Polagoma je ugaševala njena zvezda, tako počasi, da so bila njena okna šele čez dokaj sekund v isti višini kakor voda. Visoko se je dvignilo še enkrat njeno razmesarjeno truplo, kakor u-topljenec, ki v obupu in smrtnem strahu še enkrat dvigne roke proti nebu, če bi morda vsaj v zadnjem hipu prišla odkod pomoč. Nobenega glasu ni bilo čuti, le voda je skrivnostno gr-grala. Voda je našla vhodov v ladjo dosti. Zvez da je ugasnila, življenje je prenehalo. Le nekaj polomljenih jamborov je molelo iz vode. Slednjič so izginili še ti pod vodo. "Adrija" je že ležala v grobu. Čolni so ostali sami na nepregledni, strašni morski pustinji, ostali so sami brez varstva, kakor nepreskrbljeni otroci, katerim so ravnokar zagrebli ljubljeno mater. Nekaj časa je bilo še vse tiho kakor v cerkvi. Slednjič je prekinil molk kapitan, ki je rekel: "Zdaj jadramo proti vzhodu. No z božjo pomočjo naprej! Jadra razpnite! V kratkem utegnemo dobiti ugoden veter. Srečno pot vsem skupaj!" Mogočen "hura" navdušenih mornarjev je bil odgovor na kratke, pa jedrnate kapitanove besede. Na vseh štirih čolnih so zablestela jadra. Mornarji so veslali, da je bilo veselje gledati, kako so čolni hiteli po gladini. "Hura", ki ga je zaklicalo moštvo, je pa poživil tudi potrta srca obupanih popotnikov. Saj pa je tudi vsakdo potreboval tolažbe in moči. Kje je pero, ki bi moglo popisati pretresljivi vtis, ki ga napravi na človeško srce nepregledno morsko površje, če zre oko neskončno njegovo glo-bočino tako blizu, da se roka lahko dotakne njegove površine, ki je priče-tek te brezmejne globočine! Tesno in grozno je bilo popotnikom pri srcu vsled te strašne bližine. Mogočna ladja, ki jih je nosila doslej, jim je bila porok, da so varni; toda zdaj, ko je bila voda le za ped od njih, zdaj, ko šo v njej odsevali kakor v zrcalu njihovi bledi, prestrašeni obrazi, zdaj, ko so si bili v svesti, da jih loči od brezmejnega prepada le nekaj tankih desk: zdaj se jim je zdelo, da jih zalezuje smrt na vseh straneh. Prebivalci Milanovičevega čolna so bili sledeči: Gospa Završnikova s sinčkom, general, igralec Albin in dva mornarja, Zamjan in Mirtič po imenu, skupno torej sedem oseb. Veliki čoln se je zdel iz dalje preobložen, vendar primerno svoji velikosti ni imel preveč stanovalcev. Za tem sta sledila še o-stala dva' čolna, katerih zadnjega je vodil drugi pomagač Rok. Z veslanjem niso mogli ravno veliko prehiteti, zakaj vkljub vsem močem so se pomaknili težki čolni vsako uro le za tri milje naprej. Milanovič je torej priplul do kapitanovega čolna in mu predlagal, naj nehajo veslati in naj rajši čakajo ugodnega vetra. Kapitan je bil zadovoljen s tem načrtom. Solnce je vroče sijalo na stekleno morsko površino, a čolne so varovala pred vročino jadra. Neprestano so zrli vsi polni skrbi in negotovega pričakovanja tjakaj daleč po vodi, da bi zapazili kje v daljavi belo jadro, ki bi jim naznanjalo in prineslo rešitev. V Milanovičevem čolnu sta sedela oba pomorščaka spredaj in se tilioma zabavala. Igralec se je naslanjal na jambor in zrl nepremično okoli sebe, pa vendar tako mirno in tiho, da se je zdelo, da je bila strašna novost in o-pasni položaj hujši, kakor da bi mogel vse to doumeti njegov razum. Generalovo obličje je bilo mirno, skoroda upapolno. Vdova je upirala oči v čol-nova tla in zdajpazdaj premikala preplašene listnice. V drugih čolnih so potniki govorili in se klicali ter si dajali poguma. Toda njihovi glasovi *o bili prisiljeni, nenaravni, nekam čudni in nejasni; le še bolj so razodevali čuvstvo osame-losti sredi brezmerjiiih voda. Nekaj časa je tudi Zdravko molčal, kakor bi imel iste občutke kot vsi drugi; kmalu pa je postal nemiren, se prijel materi za obleko in jo šepetajo vprašal, ali se bo ladja povrnila in jih zopet vzela na svoj krov. "Druga ladja bo prišla, če je božja volja, in nas sprejela v svoje varstvo, moje detet" je odgovorila mati. "Kje pa je naša ladja, mama?" Milanovič je čul vprašanje in mu takoj odgovoril ljubeznivo in veselo: "Dobro poglej okoli sebe, malček moj, pa boš zagledal tam daleč daleč, kjer se nebo dotika morja, neko prav majhno belo liso vstajati iz morja; vidiš, to bo ona ladja, ki nas bo pove-dla domov." "Povejte mi, gospod Milanovič" je zdaj slabotno vprašal igralec, "ali se ne bo čoln takoj napolnil z vodo in se potopil, kakor hitro bo potegnil veter?" "Ne, če bom mogel spremeniti smer. Jaz si celo želim vetra, ker le tako smemo upati na rešitev." "Pa vendar se moramo zahvaliti tej tišini," je pripomnil general, "da smo mogli potapljajočo se ladjo tako varno zapustiti." "Vse sem izgubil, kar sem imel: ves denar, svojo dragoceno opravo in vse, kar mi je bilo najdražje," je bridko vzdihoval igralec Albin. "Ah, moj Bog!" je stokala gospa Završnikova, "tudi jaz sem izgubila mnogo, česar mi ne more nadomestiti denar; toda vse rada darujem — prav vse —, samo da morem ohraniti ta svoj edini zaklad;" pri teh besedah se je krčevito oprijela svojega otroka in grenke solze so ji pritekle po licu. "Nikar ne godrnjajmo, gospod Albin," je mirno opozoril general; "kot možje hočemo prenesti vse, kar nas zadene. Bog še vedno živi in nas gotovo ne bo zapustil." "To so bile dobre besede, gospod, prav take, kakor jih zdaj najbolj potrebujemo," je pripomnil mornar Zamjan. "Da, Bog drži svojo roko nad onimi, ki so na morju. Sam sem to izkusil, veliko nevarnejše je bilo takrat, kot je danes. Oseminštirideset ur sem plul na deski, katere sem se na vso moč oprijel, in še danes sem živ in lahko sam pripovedujem to svojo zgod bo. Nič nam ni v škodo, Bog vse prav obrne," je končal pomembno. Čolni so se razšli v precejšno od-daljo, vendar se je čulo od enega do drugega. Tako dober prevodnik za glas je gladka morka površina. Milanovičeva ura je kazala eno, ko se je vse obzorje stemnilo, zavilo v senco. Obenem pa je zadonel glas iz kapitanovega čolna: "Slednjič imamo vendar veter!" Imel je prav; potegnil je veter, in čeravno bolj slabo, je vendar napolnil jadra in pognal čolne v hiter tek. Nov pogum je zasijal v vseh srcih. Vsi so hrepeneče zrli v daljavo, da bi ugledali toli zaželjeno ladjo. Par belih oblakov je vstalo na obzorju, ki so bili tako podobni jadrom, da se je dalo zapeljati celo Milanovičevo oko in da je z nemirnim srcem zrl proti njim. Veter je postal hladnejši; kmalu so tudi čutili, da niso na vseh čolnih enako dobra in močna jadra. Kapitanov čoln je drsel gladko in hitro. Milanovič mu je sledil v vedno enaki oddalji, ostala dva sta pa zaostala. Ker so mornarji morali veslati le na vetrovi strani, so se čolni precej nagnili. Pri tem se je Albin tako prestrašil, da se je nehote oprijel čolnovega roba. "Pa ste se zgodaj začeli bati, gospod!" se je nekako zasramovaje po-smihal Mirtič. "Čoln se bo prevrnil!" je dalje stokal igralec ves preplašen. Tako je bil prestrašen in obupan, da tla se je vsem smilil. / Obraz'mu je o-bledel, lica so mu upadla, oči udrle, skratka, bil je kakor bolnik po težki prestani bolezni. "Vzemite požirek," je rekel Milanovič ljubeznivo ter mu ponudil steklenico dobrega žganja. Pa Albin je zmajal z glavo, strmel z debelimi očmi po vodi, se zdajpazdaj stresel kakor v najhujši mrzlici in lahno govoril sam s seboj. Kapitanov čoln je bil vedno precej naprej; zato je semintja začel počasneje voziti da bi ga drugi dohiteli. Milanovič, ki je bil takoj za njim, ga je vselej posnemal in tako je jadralo malo ladjevje celo popoldne ob Ugodnem vetru po morski gladini. Milanovičev čoln je bil sedemindvajset čevljev dolg in kakih sedem čevljev širok. Na zadnjem delu je imel zaprto omaro, v kateri je bil shranjen živež. Dno je bilo pokrito z mrežo, kar je imelo ta namen, da bi noge ostale vedno na suhem, čeprav bi prišlo kaj vode v čoln. Za vodo so bile pa pripravljene raznovrstne posode. Čoln je bil nov in močan. Magnetno iglo. ki jo je vzel Milanovič se seboj, je skrbno pritrdil na neko klop. Popoldne so pregledali vse, kar so imeli s seboj, in izprevideli, da se bodo lahko preživljali kakor deset dni, če bodo živeli rualo bolj skromno. Ob petih je razdelil Milanovič prve deleže. Zdravko in oba pomorščaka so željno použili, general in Milanovič sta jedla zelo malo; gospa Završnikova in igralec pa nista použila prav nič. Vdova je dala pol svojepa deleža že zdaj dečku, drugo polovico mu je pa prihranila za ponoči. Glede vožnje čolnov se doslej ni še nič izpremenilo. Od časa do časa so si dajali poguma s klici in z mahanjem klobukov. Ravno pred solnčnim zahodom so v kapitanoveni čolnu zapeli neko pesem, katere melodija se je pomešala s pljuskanjem morskih valov. Solnce je zašlo in oblilo morje z zlato svetlobo, a na obzorju se ni prikazalo ničesar drugega, kakor semin-,tja kak oblak ali kaka meglica, ki je vselej, kadar je zopet izginila, iznova pokopala upanje in hrepenenje željno čakajočih. Obenem s temo je rastla tiidi vetrova moč. Kmalu se čolni niso mogli več videti medseboj, in ker je veter izpremenil smer, je Milanovič zasukal svoj čoln, meneč, da bodo drugi storili isto. Zdaj so se prikazale zvezde in zadovoljno blestele na skoraj jasnem nebu. Bilo je primerno toplo, le valovi so začeli neprijetno premetavati čoln gor-indol. Bolj kot doslej so spoznali popotniki svojo veliko zapuščenost. Deček je zaspal na kolenih svoje matere. Albin je sedel s prekrižaniini rokami, z glavo na prsih, ob jamboru. Vselej se je stresel, kadar je voda pršela mimo njegove glave v čoln, pa vselej se je takoj povrnil v svoj brezčuten položaj, v katerega je padel precej po solnčnem zatonu. General in Milanovič sta se nekaj časa pogovarjala. Mirtič si je potegnil suknjo čez ušesa, je splezal pod klop in tam spal zvit kakor mačka. (Dalje prih.) ffi »M! ifoli^ !fi CENIK Jrf^LITVENIH g? NABOŽNIH, PODUČNIH ^ IN ZABAVNIH KNJIG 3 katere se dobe v ; £ SB ga! KNJIGARNI AMER. SLOVENCA, JOLIET, ILLS. i^iiHIa ffi Sfi K Kadili MOLITVENE KNJIGE. Krščanski Zakon ........ 7Sc in 1.00 Marija Varhinja, zlata obr. 75c in 1.00 Nebeške iskrice, zlata obr. 75c in 1.00 Otroška pobožnost, zlata obr....."'.25 Rajski glasovi, zlata obreza 75c in 1.00 Sv. Ura, zlata obreza, velike črke ....................75c in 1.00 Skrbi za dušo, usnje, zlata obreza ......................75c in 1.00 Zvončec Nebeški (hrvaška) zlata obreza ....................... 1-25 Put u Nebo (hrvaška), usnje..... 1.25 Put u Nebo (za dekleta i žene— hrvaška) ..................... 1-25 Key of Heaven (angleška) 1.00 in 1.50 Jesus My Love (angleška)...... 1.00 ni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotar-jev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črtice iz življenja političnega agitatorja.. .50c 9. zv.: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. Cena............50c 10. zv.: I. Rokovnjači. Zgodovinski roman. — II. Moj prijatelj Jam-ralec. — III. Šest parov klobas.— IV. Po tobaku smrdiš. — V. 2e-nitev iz nevoščljivosti. Cena.....50c 11. zv.: I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra.— III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesni...50c Kako je izginil gozd. Povest......20c Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c Katekizem za kat. slov. šole v A- meriki .........................25c Kanarček, Kresnica. — Kapelica v gozdu .........................20c Kirdžali, podonav. povest ........50c Kmetijsko gospodarstvo .........75c Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20c PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c Angleščina brez učitelja..........40c Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ...................20c Babica ...........................SOc Beatin dnevnik ..................20c Bahovi huzarji in Iliri............75c Bajke in povesti .................7oc Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet- stvo in blagoslov ..............25c Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c Bitka pri Visu 1. 1866.............25c Bled sedaj in nekdaj .............20c Božja kazen. — Plaveč na Savini. —Čudovita zmaga .............20c Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c Boj in zmaga. Povest.............25c Bojtek, v drevo vpreženi vitez----20c Božični darovi. Povesti...........20c Burska vojska ...................25c Cvetina Borograjska. Povest......40c Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare .......................25c Čas je zlato .....................2~>c Ciganova osveta ................. Črni bratje. Povest .............20c Darovana. Povest ...............2ac Doma in na tujem ...............25c Domači zdravnik.................60c Emanek, lovčev sin. — Berač......20c ! Erazem Predjamski. Povest iz pet- ! najstega stoletja ...............20c ; Evstahij. Povest .................2Sc | Feldmaršal grof Radecki .........20c [ Ferdinand ........................2oc ! Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c Friderik Baraga .................50c ' General Lavdon, oče vojakov ime- I novan .........................20c Godčevski katekizem; Ženitne ali svatbine navade in napitnice... .20c [ Gozdarjev sin. Povest............20c ! Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja, 2 zvezka po. ...75c Si stne tolil žiga svoj na j va t noti zadc vaje ski ; vi ir sera Srečolovec. Povest .............>4 Stanley v Afriki ................aj Stezosledec. Povest ............ j Stoletna pratika od 1901 do 200M vezana .........................II Strelec. Povest ......... Sultanovi sužnji. Carigrajska pov..l Sveta vojska ....................* Sveta Germana, izgled krščanske; Sveta Noč. Povest ..............A Sveta grofinja Genovefa, ganljiva'; povest .........................2 Sv. Notburga ................. Sveti večer ......................ZCfDet' Svitoslav. Povest .......\........V ztm Slovenski fantje v Bpsni in Herce-J -_ govini 1878, zv. I. in II po........\ 60 malih povestij ............. 100 beril ..................... Tiun-Ling, kitajski pomorski raz-y bojnik. Povest .................?! Tisoč in ena noč, zv........... Tolstoj ....................... Trije indij, povesti ............ Ujetnik morskega roparja..... V delu je rešitev. Povest....... V gorskem zakotju. Povest____ Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25c Vedeževalka'. — Kmet - Herod. Grizelda, kmetica in grofica.......20c Hedvika handitova nevesta. Povest 20c Hitri računar ....................40c i Hmeljevo cvetje. — Marijina podo- | ba .............................25c Izdajavec. Zgodovinska povest iz turških časov ..................25c i Izgubljena sreča. Povest .........20c ; Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c Iz za mladih let. pesmi ...........30c ' Tagnje. — Starček z gore..........30c Jaromil. Češka narodna pravljica. .20c j Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .................25c Jozafr\t, kraljevi sin Indije........25c [akoba Alešovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal. I. del. —Doma. — V šolo. — Začne se nemščina. —"Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej .........75c Jurčičevi zbrani spisi, vsak zvezek.50c 1. zv.: Deseti brat. Roman........50c 2. zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — I H- Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena.....................50c 3. zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja.—IV. Vrban Smu-kova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resničfii do-godbi. — VI. Kozlovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena ..............50c 4. zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo,—III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. Cena..........50c 5. zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena .....................50c 6. zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponareje- Krištof Kolumb in odkritje Amerike ...........................20c Koliščina in stepe. Povest........20c Kraljica Draga, izvirna povest iz srbskega kr. dvora .............25c Križem sveta. Zgodovinska povest 50c Krvava noč v Ljubljani. — Domoljubje sile. — Najdeno srce.....50c Krvna osveta. Povest............20c Lažnjivi Kljukec ............>...20c Ljubite svoje sovražnike. Povest..20c Lurški čudeži ..................$1.00 Ludevit Hrastar.—Golobček......25c Ludovik, mladi izseljenec.........25c Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c Marica. Povest .................40c Mali vseznalec — Mali vedež.....25c Malo življenje. Povest ...........45c Marija hči polkova, zgod. povest..25c Marijina otroka. Povest s kavka- Marjetica. Idila .................50c Maron, krščanski deček...........25c Materina žrtev ...................20c Mati božja dobrega sveta, povest..50c Mati božja na blejskem jezeru____25c Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina) ............20c May, Eri. Povest ...............20c Mirko Poštenjakovič. Povest......20c Mlada mornarja. Povest .........25c Mladi samotar. Povest ...........20c Mladim srcem ...................40c Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov.....50c Medvedji lov. — Čukova gostija.. .40c Močni baron Ravbar.............20c Mož Simone .....................50c Mrtvi gostač ....................25c Na Jutrovem ....................40c Na preriji. Povest ..............20c Na divjem zapadu................5uc Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Narodne pripovedke v Soških planinah ..........................20c Naseljenci. Povest ..............20c Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20c Naš Dom .......................20c Nedolžnost, preganjana in poveli- čana. Povest ..................25c Nikolaj Zrinski ..................25c Nekaj iz ruske zgodovine.........20c Nesrečnica. Povest ..............20c Nezgoda na Palavanu. Povest.....20r Od Leona do Pija ...............20c Odgovori na ugovore proti sv. veri 30c Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c Pavlina ..........................25c Pesmarica — Slovenska...........50c Pesmi — Janko Žirovnik..........30c Pirhi. — Ivan, turški sužen. — Krščanska obitelj .................25c Pisana mati ..................... 50c Pisanice, pesmi za mladino........50c Ponižani in,razžaljeni ...........,50c Poduk rojakov ali kažipot v Amer. 40c Poslednji Mohikanec. Povest......20c Postojnska jama .................20c Potop ..........................$1.00 Potovanje v Liliput...............20c Povodenj ........................25c Pauk zaročencem in zakonskim.. .756 Praški Judck ....................20c Pred nevihto, novela ............25c Preganjanje indijan. misijonarjev. .25c Pregovori, prilike in reki.........30c Prešeren .in Slovanstvo...........50c Prešernove poezije ..............75c Pri našem cesarju ................25c Pri Vrbovčevem Grogi. Povest... .20c Pridni Janezek in hudobni Mihec...35c Prihajač. povest .................50c Princ Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja avstrijski. Zgodovinska povest ............20c Pripovedke za mladino. I. in II. zv. 20c Prisega luironskcga glavarja......25c Prvič med Indijanci. Povest.......25c Prst božji .......................20c Rdeča in bela vrtnica.............25c Ribičev sin. Pravljica ...........20c Ricmanje, cerkveno vprašanje.....25c Robinzon stariši in njegove čudovite vožnje in dogodbe.........50c Ročni slov.-angl. in angl.-slov. slovar .........'...................7 5c Rodbinska sreča .................30c Roparsko življenje. Povest........20c Roza Jelodvorska ................35c Rusko-Japonska vojna ...........50c S prestola na morišče ali nesrečna kraljeva rodbina. Zgod. povest, 20c Šaljivi Jal^a ali zbirka najboljših kratkočasnic za slov. narod, 2 zv. po ............................'20c Sanjske bukve ...................40c Senilia, povest ...................20c Slavček. — Nema deklica.........20c Slovenski šaljivec. Zbirka najboljših kratkočasnic, I.—III.......25c Slovnica—•slov.-angl. za učenje angleškega jezika, vez..........$1.00 Solnce in senca. Povest...........20c Spisje ...........................20c Spisovnih, ljubavnih in ženitovanj-•skili pisem...... .................30c Zupan sardamski. — Jeza nad pe-L telinom in kes .................i Viljem baron Tegethoff. Zmagova-. lec na morju 1. 1866.............t Vojska na Turškem 1&75-1878 ...X Vošilna knjižica .................fl Vrtomirov prstan ali zmaj v Bi- 1 striški dolini. Povest .........\ Vstajenje. Povest ................J Za kruhom. Povest...............4 Zadnja kmečka vojska. Zgodovin-! ska povest iz leta 1573..........1 Zaroke o polnoči................21 Zbirka domačih zdravil ..........1 Zeninova skrivnost. — Najden in zgubljen .......................$ Zgodbe fare Skocjan pri Dobrovah? Zlata vas. Podučna in kratkočasna ! povest .........................J Zlatarjevo zlato. Zgodovinska po-) vest iz XVI. stoletja...........A Zlati orehi. Povesti ..............A Zlatokopi. Povest iz Alaske.......* Zlatorog .........................S Zmaj iz Bosne. Povest...........5 Znamenje štirih, povest, zv, po....<3 Zvesti sin. Povest................2 Žalost in veselje................. Ako bi slučajno mi ne imeli ene« druge izmed omenjenih knjig mora naročitelji počakati par tednov. J knjige dospejo, jih pa pošljemo vs komur. V trgovski zvezi smo z sko vsemi knjigotržci v stari domovini, to lahko izpolnimo vsako naročilo najkrajšem času. Naročilom je pridejati denar, Mol order ali znamke po lc za man naročila. Drugače se ne oziramo naročila. Knjige pošljemo poštn proste. Priporočamo se za obila ročila. < POZOR, ROJAKI ! Dva tisoč akrov dobre rodovi" zemlje sem sedaj dobil od raznih f' marjev in od kompanije. Zemljo Pr dajam od $15 do $20 po aker, ne obdelana zemlja; obdelana zemlja pa stare farme pa po dogovoru na j kem prostoru si kdo želi ali izbere, na lahke obroke. Ni potreba p' vsega plačati, da se le nekaj da p' in drugo, da se plača vsako leto po koliko. Zemljo imam blizu mest Gre' wood, Willard in Norsville in sploh celem Clark Countyju, kjer si kdo voli. Ne pozabite pa to, da kateri p de prej, ta si boljšo zemljo lahko bere in dobi. Zatorej dragi rojaki, a želite biti zadovoljni kmeti, kakor s« jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vi toplo priporočam. Obrnite se nar» nost do mene. Gregor Seliškar, Greenwood, Wis. Pozor, Slovenci! Kateri hoče kupiti zemljo ali lc v New Duluth ali Gary, M in ne so naj se obrne na mene, ki mu vse » tančno dopovem, kje je dober kr' Jaz sem bil tam pred kratkim nekaj teden dnij in sem si ogledal zemlji da lahko dopovem kako obstoje. FRANK ŽAGAR, krojač, 209 Ruby St., Joliet, Vesten. Tujec: "Gospod oštir, jaz imam le vinarjev, koliko stane prenočišče?" Oštir: "Trideset vinarjev!" Tujec: "Doklej se pa lahko spi trideset vinarjev?" Oštir: "No, do osmih zjutraj!" Tujec: "Veste kaj, pokličite me tem za deset vinarjev prej!" D & MALI OGLASI. C d GODBA ZA PLESE IN VSE D Rt ge zabave, zmožna grati slovens'* in drugonarodne komade, najnov«) še. Z orkestrom ali plehovo godi po unijski ceni. Tudi iščem slovf^ skih godce/. Telefon 703 N. V 1521 Chic. Josip Stukel, 209 India« St., Joliet, 111. NA PRODAJ—Lot 55x128 čevljev Cora St., blizu Granite St. Več poizve na 610 N. Hickory St. PARMA NA TRODAJ Z VSEM P« trebnim opremljena, jako dobra zel lja in podnebje; le nekoliko v got' vini, drugo se lahko plača po dogov ru. Za pojasnilo se oglasi ali na naslov: George Babich, 1314 Center St., Joliet, III. a mfrikanski slovenec. 23. DECEMbSA i§l3. SVETA NOC. Sveti večer se bliža. Dan se radostno in veselo umika tej vzvišeni in toliko zaželjeni noči, svečano se prižigajo svitle zvezdice in se vrstijo po svojem modro ustvarjenem redu. Luna je danes razlila svoj sijaj, vsa višava trepeta in nestrpno pričakuje tre-notka, da se vzdignejo angelski kori in zadoni petje nebeških duhov, prepevale slavo nebeškemu Detetu. Vsi rajski zbori donijo: "Slava Bogu na višavi in mir ljudem v nižavil" Kerubi in serafi padajo na kolena pred božje kDete, vse se raduje v nebesih in na zemlji; vsa narava se vzdiguje in vse stvari med seboj šepetajo: danes je srečna in vesela noč. Angelska tihota je po dobravah, samo iz stolpov lin donijo zvonovi mogočno in vzvišeno, zvonki in či-sti so njih glasovi, ker naznanjajo blaženo noč. In glasovi zvonov donijo, odmevajo daleč daleč čez gore. Po ozki in težavni poti stopa popotnik. Velika samota je krog in krog. Doneči glasi zvona ga predramijo iz težkih misli in neznani čut mu obda srce. Skrivna želja se v njem polašča do jaslic. Utrujen se usede pod smrečje in njegov duh se povzdigne visoko tja gori, Jej er se smehlja nebeško De-tece in z upanjem v srcu., da bo drugo božično noč klečal v cerkvi pred jaslicami, ga stori srečnega v tej veliki samoti. Don zvonov ga zaziblje v sladko spanje. Veselo prepevaje se zbirajo fantje na vaseh, njih lica žarijo radosti. Tam stoji hišica, za mizo sedi oče, njegov obraz ima zadovoljne poteze; ker je minule dneve utrudil svoje delavne roke, se to noč oddahne in igra se s svojimi otroci. Okoli ognjišča se spretno obrača mati, da razgreje sobo, da jim ostra burja ne more škodovati. V kotu stoji božično drevesce, okinčano z raznimi okraski; nad njim so jaslice, okoli jaslic se pa radujejo nedolžni in veselja polni otročiči. Po- gled na tako družino je nekaj vzvišenega in veselega. V stolpu pozvoni, mogočno bučijo orgije in zlate harmonije petja se razlegajo tako sladko ter napolnjujejo srca vernih z nebeško mi-lobo. Vse kleči zamaknjeno pred jaslicami v gorečo molitev. Sveti obred se konča. Še en trenotek se hoče vsak pomuditi pred jaslicami v tej skrivnostni noči. Vsak moli v srcu k nebeškemu Detetu za to ali ono milost. Z veselim in zadovoljnim srcem zapuščajo, sveti kraj, potrkavanje zvonov jih sprejmi na njih domove. Na drugi strani vasi je tudi hišica, a pogled vanjo je otožen. Tam sedi oče s podprto glavo. Iz njegovih potez je brati pogubni padec; njegova usta se ne smehljajo. Z otroci pri peči sedi mati in si otira solze. Otroci so nekako čudno tiho. Plaho strmijo predse; kolika izprememba od zadnje božične noči! Pred enim letom je bila tudi ta družina srečna in vesela, je radostno klečala pred jaslicami. Tudi to noč zaslišijo zvonov vabljenje, pa zvonov proseči glas je zanje tuj, v srcu 'se vzbuja očetu želja, a krotiti jo mora, ne pusti v srce misli, katera mu veleva "pojdi tudi ti k jaslicam". Molče in nepremično zre predse in ne more stati pokoncu in iti k svečanosti, h kateri vse hiti. Pa kaj je temu vzrok? Kdo mu brani? In kaj ga zadržuje? Da on ne sme, si misli, on ne more, ker je socialist. To si predstavlja in boji ser kaj bi meni rekli socialisti, če bi šel v cerkev? ko so vendar to noč vsi zaprti v svojih sobah ali pri posvetnih zabavah. Pred par meseci se je vpisal v socializem in misli, da ne sme zato imeti v svoji hiši jaslic in ne sme iti pred božje Dete malo molit, a v srcu ima čute, kateri ga kličejo^ vest se mu oglaša in nemir se ga polašča. Vsaki don zvona ga bolj in bolj utruja in že hoče vstati, a zmisli se zadnjega shoda s tovariši, na katerem so govorili: "Proč od cerkve, proč od farjev; kdor hodi v cerkev farje gledat, ta ni (Nadaljevanje na 8. strani.) Vesel Božič in Srečno Novo Let? VSEM ŽELI JOHN STEFANICH fe ~=š>)GOST ILNIC Scott and Ohio Sts. Joliet, III. #F|/ Za najboljše okrepčilo iir darila, se•, oglasite pri meni. Vsem slovenskim in hrvatskim našim cenj. odjemalcem želimo vesele BOŽIČNE in NOVOLETNE PRAZNIKE. J. & A. PASDERTZ MESNICA IN GROCESIJA 1013 N. Broadway Joliet, Illinois Pri nas dobite najboljše meso in grocerijo. Naše blago je vedno sveže, čisto in ceno. 0 Joliet Steam Dye House JAMES STRAKA, lastnik. o42-644,Cass St. ^ JOLIET, ILL. Vsem Slovanom vesd Božič! Ne pozabite, da mi čistimo, gladimo in po pravljamo moške, ženske iti otročke obleke po nizki ceni. Vesele božične praznike in srečno Novo leto vam želita PETRIC & LEGAN ...salunarja... 209 INDIANA ST. JOLIET, ILL. Izvrstnajlomača vina. ^ Pridite k nama in ne bo vamjsal. Wii ili kj neso| r kr< neka) nI j is iet, l1 m le * :e?' 1 spi | me Velese blagdane vsem rojakom zeli salunar NICK. SKRTICH 1014 N. Chicago St. Joliet, Illinois. S a prip iroča v obilen poset ob praznikih. Jos. Bahorich SLOVENSKA GOSTILNA Vabim rojake, Slovence in Hrvate, da me v obilnem številu posel ej o ob praznikih. Vsem svojim zancem in odjemalcem želim vesel Božič in srečno Novo leto 1914 FRANK JURIČIČ TRGOVEC OBLEK IN OBUVAL 1001 N. Chicago St. Joliet, Illinois George Bajt Hrvatsko-Slovenska GOSTILNA 1100 N. Broadway, Joliet. se priporoča rojakom za praznike, ker tu dobite najboljšo postrežbo in najboljše blago po pravi, nizki ceni. Dobro došli in vesele praznike. KB Vesel Božič in Srečno Novo Leto! i/. NOVA GOSTILNA. RICHARD R1TMANICH 1005 N. Chicago St., Joliet, 111. vabi rojake na časo dobrega vina, piva in zganja. VESELE PRAZNIKE! Mnogo zabave za Božič in Novo leto! John Horwath gostilničar 805 North Chicago Street. JOLIET, ILL. •"•iiiij i".'i 11.. Vi1.* 208 Jackson Street e Za praznike imam najboljšega vina in žganja. Oglasite se pri meni za SREČNO NOVO LETO! Joliet, Illinois za okrepiila. Cene vedno najnižje Jos. Klepec Javni Notar ob nedeljah od 9—12. ure. v uradu zvečer do 8. ure in 1006 N. CHICAGO STREET Chicago Telephone 100, JOLIET, :: ILLINOIS Kadar hočete urediti kako zadevo v stari domovini (glede dedščine ali posestva), ali hočete poslati komu pooblastilo (folmaht) ali kako drugo listino, se obrnite na me, ki Vam izdelam vse v popolno zadovoljnost in za nizko odškodnino. Rojaki v raznih drugih krajih Amerike in Kanade se lahko obrnejo na ihe za nasvete v njih zadevah. Pojasnila dajem pismeno ali ustmeno zastonj. Dom na Woodruff Road and Fair-mount Avenue. Stanovanja Telephone Chicago 3247. E, Wunderlicb Granite Go. 804-806-808 N. Hickory Street JOLIET, ILL. Velika zaloga spomenikov, Naše podružnice so: Bethania in Ressurection Cemetery blizu Summit, Cook Co in Naperville, 111. Chicago Phone 94®. N. W. Phone 949 Z a kratek čas. CHCVHO^OM^OtOfOKiK' V prodajalni. Trgovec: "Kako morete mene z goljufom zmerjati?... Ali ste že kdaj pri meni kaj kupili?" Pred sodiščem. Sodnik: "Pri zadnji poroti ste bili zadnji zatoženec in sedaj po počitnicah ste prvi. Sram vas bodi!" Zatoženec: "Kaj pa morem jaz za to, da so vaše počitnice tako kratke?" Zelo težko. A: "Koliko je stara tvoja sestra?" B: "To je težko povedati. Če se jaz za eno leto postaram, se ona za eno leto pomladi. Če pojde tako naprej, bova nazadnje še dvojčka." V ženski obleki. Mali Janezek je prišel nekega dne v ženski obleki v šolo. "Kako je to, da prideš tak v šolo?" ga vpraša učitelj. Janezek odgovori: "Zato, ker imam hlače raztrgane, mi je pa Micka kikljo posodila." Navihanec. Brivec: "Kako lepo vreme imamo danes!" Tujec: "Ja, ja — v gostilni tukaj zraven to že tudi vedo!" Radovednost. A: "Ali je tvoja žena res tudi radovedna?" B: "To vprašaš! Saj je iz gole radovednosti na svet prišla!" Buchanan-Daley Co. Desplaities and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO iLEFONI579 e Deal Vsakemu Pri zdravniku. ■'Gospod zdravnik! rad bi vas pro sil za svet glede neke bolezni v vratu." Zdravnik: "Takoj, takoj! Ali ste prinesli vrat seboj?" Učitelj: "Kako se glasi stavek:'Konj vleče voz' v velevniku?" Jakec: "Hi, hi!" Učitelj: "Sedaj razumete, učenci, po čem se loči človek od živali. Človek ima samozavest, to se pravi, on ve, da je človek, žival se pa ne zaveda, da je žival. Kaj torej sledi iz tega, Fran-celj?" Francelj: "Iz tega sledi, da, ako bi žival vedela, da je žival, bi bila človek." Korporal poveljuje: "Desno glej!" —Vsa četa obrne glave na desno, le Jurček se ozre na levo. — Korporal skoči ves jezen k njemu: "Butec! Ali še zdaj ne veš, kje je desna?" — Jurček: "Gospod korporal, kaj pa, če sovražnik od une strani pride?" Izpred sodišča. Sodnik: "Zatoženec, vi 'ste najprvo ukradli plašč, potem pa takoj enemu gospodu denarnico." Zatoženec: "Sem bil primoran tako ravnati. Tak dragocen plašč, pa nič denarja v žepu — to bi bilo sumljivo!" Zato. A: "Kaj si pa tako klavrn in pobit?' B: "Oh, saj vendar veš, da mi je žena pred tremi tedni všla..." A: "In ti si zaradi tega klavrn in pobit?" B: "Ne, ampak zaradi tega, ker se je davi vrnila." Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovile- l. 1895. ŠT Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111. Priporoča »lavnemu občinstvu svoj zarod, ki je eden največjih » mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v Jolietu ia k tvaške vozove in kočije. Na pozive te posluži viak čas ponoči in podnevn. Kadar rabite kaj v naii stroki se oglasit« ali telefonajt«. Chica** trt. 2575 in N. W. 344. Naii kočijaži in vsi delavci so Slovene'. F Dober otrok. Mali Janezek (svoji materi, vdovi, ki se hoče tretjikrat omožiti): "Mama, kakor hitro dorastem, postanem zlatar in ti bom dajal poročne prstane zastonj." A: "Rekli >ste, da brivec takoj pride, a že čakam pol ure." Sluga: "Nekoliko potrpite, prosim! Zdaj zakolje še pri sosedu prašiča, potem pridete takoj vi na vrsto." Čudna tolažba. A: "Prijatelj, ali nisi morebiti pozabil, da sem ti posodil 20 kron." B: "Bodi potolažen, dragi, tega ne pozabim celo življenje." Žena: "To je že preveč, kakor ti delaš z menoj; še danes te zapustim in se vrnem k svoji materi." Mož: "Ne vem, ali me hočeš.'strašiti, ali — tolažiti?" SVETA NOČ. (Nadaljevanje s 7. strani.) mož, ta ni naš, to je nazadnjak in se ne zaveda." Take in enake misli mu rojijo po glavi in ne more jih otresti. Odtod je v družini se naselila žalost, da niso srečni v tem svetem času. Njim je noč božična bridka, in to je naredila druhal socialistov, tistih, ki jim ni drugega mari kakor zabavljanje čez cerkev. A tudi ti imajo vest, ki se jim oglaša, pa njih trdovratnost se ne uklone in njih strah je velik pri misli na božično noč. Tako zdihuje marsikateri, ker ne ve, zakaj ne sme v cerkev, in to je le izmišljeno od takih socialistov, ki ne vejo, kaj je socialist; le to vejo, da ne v cerkev in tega se držijo strogo in to so njih pravila, s katerimi žugajo še nepopačenim tovarišem. Radujmo se in veselo praznujmo tudi prihodnjo Sveto noč! JOHN GRSICH. Frank Bruder Prva in največja Slov. Grrocerija in Mesnict Cenj. slov. občinstvu v La Salle in okolici priporočam svi zalogo najboljših grocerij ter vedno svežega mesa. Cene zinil 514 Third St. - - Phone 492 PRi Pre< W sedr 6. ui Fred Sehring Brewing Co PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Tel ephones 26. JOLIET. ILLINO' [BBS! iejusb: ■HRANA IN LEK.i— "VTeLE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH, temveč tudi po vseh drugih civiliziranih državah, se pozorno pretresava vprašanje o opojnih pijačah. Znano je, da celo ena / ^ stranka deluje zoper pridelovanje in razpečavanje istih, kakor bi to bilo zločinstvo, ker je prepričana, da je vsaka pijača strupena. Na drugi strani pa stoji znan-stvo in pametno prepričanje, ki celo priporoča zmerno rabo neškodljivih opojnih pijač, zlasti pa pristnih vin. Slavni pisatelj in lečnik, Dr. Oliver Wendele Holmes, celo pravi: "VINO JE HRANA". Najboljši nemški kemik, baron von Liebig, je pred davnim izjavil, da je vino tako hrana kot sladkor. Ž njim se je strinjal tudi prof. Duclaux od Pasteur laboratorija v Parizu, istotako ameriški lečniki prof. Atwater in Benedict. "VINO JE LEK", je zaključil kongres lečnikov v Montauban, France, kjer je o vinu predaval Dr. Mauriac. Istega mnenja so Dr. Pick na Dunaju, Tavernari in Gruber v Berolinu. Dokazovalo se je, da rudeče vino uspešno deluje proti boleznim želodca in prebavnega sestava. Javnosti smo predstavili pred več leti lek, ki sestoja iz samega rudečega vina najboljše kakovosti, zdravilnih zelišč in lekov, kojega mora ELIXIR." bitter-wihe 'TftINlAOVO horkeviho *-J-'..UVJ05EI>H TBI«* •lt-*aa s A,hI..d Av. - CHic.rn m - dan j; nare« stran ijihc potrditi vsak zdravnik, in to je: rinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Ta zbirka bogatega, rudečega vina in zbranih želišč je bila poskušana po stotisočerih družinah vseh narodnostij, tu in onkraj morja, ter je bila pronajdena, da zadosti svojim namenom, da POPOLNOMA OČISTI DROBJE, GA OKREPČA IN POVSPEŠI PREBAVLJANJE. Kjerkoli se je rabilo, povsod se je zopet priporočalo v slučaju neredov prebavnih organov, ki se lahko odstranijo brez lečnika. Veliko je na tem ležeče, če se ga posluži takoj, ko se čuti zguba okusa, nenadna slabost, teža po jedi, zabasanost, bol v drobju ali nervoznost Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino naj bi se priporočilo v vseh takih neredih, kadar je treba drobje očistiti brez oslabotenja telesa. Prijazno se opozarja, da se gostoma primeri, da se ponaredi znano Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino v raznih krajih. Trinerjevo je edino grenko vino, ki je potrjeno od vlade. Dobi se v lekarnah. Joseph Triner, izdelovatelj, importer in eksporter 1333-1339 S. ASHLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS. ZDR TRINERJEV LINIMENT i je zdravilo, ki se rabi za odrgnjenje bolečega kraja telesa, da se odstrani trganje, otrplost živcev in členkov, natege in boleči-ter otekline itd. Triner's Liniment je najboljši in najmočnejši lek. Vaš lekarnik ga dobi za vas. fosTMAl'iri'Es sf.... ..... ,;■:■■■::.aMmrrsBB 1 ADVANCING ON -CHIHUAHUA 'AT ■., Slovenec ŠTEVILKA 8. JOLIET, ILLINOIS, 2«, DECEMBRA 1913. WILSON PODPISAL FINANČNO PRE0L0G0- S štirimi zlatimi peresi podpisana važna predloga o vrednotni . preosnovi. PREDLOGA POSTALA ZAKON. Predsednikov nagovor o splošni koristi pravkar dovršenega dela. Washington, D. C, 23. dec. — Predsednik Wilson je danes, eno minuto po 6' lm zvečer, vpričo članov vlade, čla-^v pristojnih kongresnih odsekov in voditeljev demokratične stranke opremi! predlogo o vrednotni preosnovi (currency bill) s svojim podpisom in jo tako uzakonil. Popoludne je bilo že včeraj v poslanski zbornici sprejeto konferenčno Poročilo tudi v senatu s 43 proti 25 glasom odobreno. Predloga je bila Potem podpisana po podpredsedniku Marshallu kot predsedniku senata iti Po speakerju Clarku ter poslana v Belo hišo. Prizor v zasebnem uradu predsednika Wilsona je spominjal v nekaterih Podrgbnostih na podpisanje predloge 0 tarifni reviziji. Med navzočimi so bile videti gospa Wilsonova s svojima hčerama, gospa McAdoo in gospa Owen. Splošen vtis je bil, da ne gre 2a slovesno dejanje, nego za vesel dogodek. Pri podpisovanju predloge je predsednik rabil štiri zlata peresa. Po eno teh peres so dobili v spomin senator Owen, poslanec Glass in zakladniški tajnik McAdoo. Na vprašanje, kaj misli storiti s četrtim peresom, je odgovoril g. Wilson smehljaje; To je 40odstotna zlata reserva." Predsednik je imel pri podpisanju Predloge kratek nagovor. rni treba še le kazati na to," je rekel med drugim, "kako hvaležen sem za to, da mi je usojeno, podeliti tej Predlogi z mojim podpisom moč zakona. Ali rad bi izrazil svoje občudovanje tistih mož, ki so mi pripomogli k temu. Posebno ponosen sem tudi na o, da je toliko rrepubiičdnov giasovž-lo z demokrati. Po našem načinu vladanja morajo kajpada biti vse važne naredbe strankarske naredbe, ker je stranka, ki tvori večino, odgovorna za ijihov postanek in njihovo sprejetje. O vrednotni predlogi se ne more tr-~ diti, da je strankarska naredba'. "Glede predloge same bi rad povedal, da je prva izmed mnogih naredb, s katerimi misli demokratična stranka dežefi dokazati, da jej lahko služi. "I zn&narjila me je nepričakovana ra-dovoljnost, s katero je bila predloga sprejeta povsod v javnosti./ Pravim 'iznenadila', ker se mi zdi, kakor bi se prvotni nasprotniki predloge nenadoma zavedli, da služijo določila osnutka v resnici njihovim lastnim koristim. Nasprotniki so odprli svoje oči in iz-prevideli, da je to, kar so smatraii za sovražno, v resnici prijateljsko in u-služno. Možje, ki so se bojevali za to naredbo, niso nikogar pobijali. Borili so se enostavno za .••,.«■>)«•• f - ate ri- mi-nam inisira ostati<'iT}ranje,*a blagostanje in mir. Delo, h katerega dovr-šitvi mi je bilo usojeno pripomoči, bode, kakor mislim, donašalo trgovini in obrti deželni trajno korist." Senat se je odgodil malo pred 4. uro popoludne do dne 12. januarja. Skoraj ob istem času so se pričele počitnice za člane poslanske zbornice. SiMMANOV ZAKON IN TRUST!. 'American Telephone & Telegraph Co." se ima preosnovati z drugimi združbami vred. PROTITRUSTOVSKI PROGRAM. Predsednik misli tozadevno poslanico predložiti kongresu. Znamenje "blagostanja". Philadelphia, Pa., 22. dec. — Skoro tisoč zaposlencev v tovarni William H. Taubel Hosiery Mills v Kensing-tonu je danes zastavkalo. Večina zaposlencev so dekleta. Stavka je sle-! dila naznanilu, da se plače po prvem januarju vseskozi znižajo za dva odstotka. Radijska banka. Philadelphia, 16. dec. — Tu se je za-počelo gibanje za ustanovitev radijske banke. Duša istega sta prof. D. Harvard Kelly z John Hopkinsovega vseučilišča in dr. Robert Abe, specialist za račjo bolezen v New Yorku. Oba sta izjavila, da so zdravilni povoljni učinki kovine (radija) sedaj brezdvo-mno dokazani. Dr. Kelly ve poročati o nekem slučaju ozdravljenja raka v 24 urah. Čokolada nezdrava. Washington, D. C., 16. dec. — Čokolada, ki je spadala že leta in leta k železnemu odijierku ameriških zavez-nih vojakov, se v prihodnje ne bo več predajala. Dr. C. F. Lonworthy od Poljedelskega departmenta k* izrekel stroikovnjaško mnenje, v katerem se pač priznava, da je redilnost čokolade velika, da pa uživanje čokolade škoduje prebavi. Vršijo se preiskave o nadomestilu čokolade fla železni odmerek. Washington, D. C., 22. dec. — Predsednik Wilson je danes naznanil, da so polejf Tefephbl»'.ar, iz Birnamwooda, in Arnold Xeri>, 9 let star, iz Lake Nebaga-moi'i.. f«* - Dogospodaril. EJ —= ' >~» - S'- ZDRUŽENIH DRŽAV POMORSKE ČETE SE UTEGNEJO VSAK TRENOTEK IZKRCATI V MEHIKI. Podadmiral Fletcher in podadmiral Boush sta zdaj na prizorišču pri Tuxpanu in Tampicu, kjer je položaj . ko kritičen, da se utegnejo pomorske čete izkrcati vsak trenotek v zaščito Američanov in drugih tujcev. Tamo-JS Američani in njihova lastnina so baje v nevarnosti. Zgornja slika kaže Združenih držav mornarje; spodnja a predstavlja vstaše na pohodu v Chihuahuo. bivši deležnik bančne tvrdke Otto Heinze & Co., se je danes prostovoljno proglasil za nezmožnega plačati. V prošnji za razglas bankrota niso navedene obveznosti in gotovine. Prošnja pa vsebuje imenik upnikov, katerih terjatve utegnejo znašati do $2,500,-000. Tvrdka Heinze je prišla na kant leta 1907. Otto C. Heinze je brat F. Augustus Heinzeja, znanega milijonarja. Banka zaprta. Pittsburgh, Pa., 19. dec. — Bančni pregledovavec S. Smith iz Pittsburgha je prevzel oskrbo tvrdke "First National Bank of Elizabeth" v Elizabethu, Pa., davi vsled naročila iz Washing-tona, na prošnjo bančnih ravnateljev. Omenjena banka je bila ustanovljena leta 1898. z glavnico $50,000. Njena hranila so znašala $440,000, prebitek $30,000 in njene skupne zaloge $580,-000. HUERTA OBHAJAL SVOJ ROJSTNI DAN. Po starem običaju v narodni palači, kjer mu vladni uradniki čestitali. ŽALOSTEN BOŽIČ V MEHIKI. V Vera Cruzu ameriške bojne ladje v zaščito vseh tujcev. Mesto Mexico, 23. dec. — Predsednik Huerta je sledil danes v prvič spet stari običaj, obhajati rojstni dan poglavarja mehikanske ljudovlade v narodni palači. Huerta je bil rojen dne 23. decembra 1854. Rojstni dan predsednikov je bil izza dni generala Por-firio Diaza naroden dogodek. Pred svitom je svirala vojaška godba pod oknom predsednikovim in številno vojaštvo je korakalo mimo v paradi. Tekom dopoldneva so čestitali načelniki vladnih uradov. Popoldne so se zglasili tudi diplomatje. Španski poslanik, Jocinto de Cologna y Cologan, starosta diplomatičnega zbora, je imel slavnostni nagovor. Katoliški časopis "La Nacion", glasilo katoliške stranke, je danes po vladnem nasvetu prenehal izhajati. Vera Cruz, 23. dec. — Združenih Držav bojni ladji "Kansas" in "Connecticut" sta se danes tukaj pred luko zasidrali. Bojne ladje "Nebraska", "Louisiana" in "New Hampshire" se mude tukaj že nekaj časa. Uradna poročila iz Tampica pravijo, da je tamkaj vse mirno. Mesto Mexico, 23. dec. — Vsakojake priprave se vrše za okrašenje mehi-kanskega glavnega mesta, vkljub vojnim zmešnjavam. O Božiču se glavno mesto običajno okrasi in sijajno razsvetli. Zlasti se divno olepotičijo razne trgovine. Danes pa tlači mesto nekaka mora, in prebivavstvo je v strahu pred novimi grozovitostmi, ki jih utegne prej ali slej donesti vojna. Pogubonosen požar. Georgetown, British-Guayana, 22. dec. —■ Velik del trgovinskega okraja V«. d*.-r--OttoC. «eW *eor«tO£nskega. ki je znan .tudi pod imenom Demerara, je bil davi upepeljen. Dvajset oseb je storilo smrt v plamenih in mnoge so bile hudo poškodovane. Georgetown je glavno mesto British Guayane in šteje približno 55,000 pre-, od katerih je okoli 5000 belcev. Ruski car pride v Bukarešt in Belgrad? Belgrajskemu "Malemu Žurnalu" poročajo z Dunaja, da so v zunanjem ministrstvu zvedeli, da maja 1914 ruski car obišče Bukarešt in Belgrad. Na Dunaju baje mislijo, da se bo car tudi topot ognil Avstro-Ogrske in se bo po Donavi peljal v Belgrad v sprem stvu rumunskega in srbskega bro-dovja. Strog zakon. Vlada Združenih Držav je izdala strog zakon, ki izpopolntije zakon z dne 19. junija 1913 in ki zapoveduje osemurni delavnik za vse delavce, ki delajo v državnih podjetjih, dalje v podjetjih, ki delajo za državo ali dobivajo surovine od države, in slednjič za podjetja, ki jih država na katerikoli način subvencijonira ali podpira. Ponovni in strožji zakon so izdale Zdr. Države sedaj zato, ker se nekateri podnajemniki in tudi uradniki in upravitelji državnih podjetij niso držali prvotnega zakona. Vlada je sedaj raztegnila zakon tudi na podjetja, ki so v zvezi z državo in bo glasom zakona za vsak prestopek naložila kazen 1000 dolarjev tistemu, ki je prestopek odredil ali ga ni preprečil. Strog je ta zakon, obenem pa tudi značilen, ker jasno kaže, koliko se nekateri brigajo v Ameriki za postave in to še celo upravitelji in visoki državni uradniki. Sploh je v Ameriki mnogo socialnih zakonov, ki bi bili delavstvu v korist, toda vsakdanja izkušnja nas uči, da se nikjer ne zgodi primeroma toliko nesreč, kakor ravno v Ameriki. Kapitalizem se ne meni za delavstvo, glavno mu je, da si iz delavskih sil nabira nov kapital in ako pogine pri tem še toliko delavskih moči. Denar je mrtva stvar, ki ima sicer neznansko privlačno silo, nima pa srca. Vdova po konzulu v stiski. London, 22. dec. — Gospa Hanna Gordon Watson, ki trdi, da je vdova po bivšem ameriškem konzulu v Tien-tsinu, je morala danes pred policijskega sodnika Bow street-postaje, da se zagovarja proti obtožbi, da si je v nekem hotelu potom krivih pretvez pridobila zaupanje. Ga. Watson je prišla s 4 otroci in ročnim kovčegom v hotel, in ko je bila po večdnevnem bivanju pozvana, da poravna svoj dolg, :se je oddaljila z izjavo, da hoče na banki zamenjati menico. Ni se več vrnila in je bila pozneje prijeta. Kdo je kriv? Bulgarski pisatelj V. Velčev je objavil brošuro, v kateri dokazuje, da so bulgarski generali vsled medsebojne nevoščljivosti najbblj krivi sedanje bulgarske nesreče. Vojska proti Turkom bi bila v nekoliko tednih lahko končana s popolnim uničenjem turške armade. Po bitki pri Luele-Buhgasu bi bili Bulgari laliko popolnoma uničili turško vojsko ter jo odrezali od Carigrada, a glavni stan ni dovolil Ratku Dimitrijevu, da bi bežeče Turke zasledoval, in sicer zato ne, ker mu je bil glavni stan nevoščljiv vsled zmage pri Lozengradu. Mnogi dobri bulgarski častniki so že takrat trdili, da bi bili Bulgari lahko že po treh tednih pred Carigradom, kjer bi bili Turkom diktirali mir, ako ne bi bilo glavnega stana. Prva vojska bi bila hitro končana in vsi poznejši zapletljaji bi bili nemogoči. Odkritje zarote v Sofiji. Iz Sofije je došlo v Belgrad nujno poročilo, da je razkrila policija veliko oficirsko zaroto proti kralju Ferdinandu. Zarota je bila sklenjena takoj po odhodu kralja Ferdinanda iz Bulgarske. Zarotniki so hoteli kralja Ferdinanda in njegovo rodbino prisiliti, da takoj zapuste za vedno Bulgarsko. Več oficirjev je bilo že aretiranih, a policija ni mogla izvedeti od njih ničesar natančnega. Vatikan in ples tango. Poročajo, da so se mnogi škofje v zadnjih dneh obrnili na Vatikan z vprašanjem, ali je spovednik opravičen dati odvezo katoliškim damam, ki plešejo tango. Odgovor Vatikana se je glasil, kot poroča "Corriere", da je tango nenraven ples in se mora zaradi tega katoličanom prepovedati. LETNIK XXIII Drobtinice. Špartanska mati. Ko so nekemu Špartancu očitali bojazljivost, mu jemati rekla: "Slabo govorijo o tebi, popravi to in uniči ali govorice ali samega sebe." * Špartanski odgovor. Poslanci otoka Melos so prišli v Šparto prosit pomoči, ker vsled slabe letine niso imeli dovolj živeža. Govorili pa so na dolgo in široko in dobili od špartanske vlade tale nauk: "Vašega govora nismo razumeli, ker smo pozabili na začetek." Melijci so to razumeli in jim pokazali prazno vrečo; nato so se Špartanci postili cel dan in jim prihranjeno dali s seboj. * Odgovor učenca. Ko je bil Napoleon v vojaški šoli v Brienne, ga je neki učitelj večkrat zbadal in mu dajal različne neprimerne priimke. Napoleon je bil razžaljen in je odgovarjal v zelo ostrem tonu. "Kdo pa ste, da si drznete tako odgovarjati?" ga vpraša učitelj. "Človek, gospod učitelj!" * Napoleonovo izpričevalo. Ko je odšel iz Brienne, so mu dali sledeče izpričevalo: Gospod Buonaparte (Napoleone), rojen dne 15. avgusta 1769. Velikost: 4 čevlje, 10 col in 2 črti. Narava: dobra (močna). Zdravje: izvrstno. Značaj: ubogljiv, čednosten, hvaležen. Življenje: jako redno. Se je vedno odlikoval po svoji veliki pridnosti v matematiki. Zna precej zgodovine in zemljepisja. Nepripravljen ne zna posebno dobro prestavljati in je precej slab v latinščini. Bo pa dober vojak; zasluži sprejem v vojaško šolo v Parizu. * Luč in olje. Perikles in modrijan Anaksagoras sta bila jako dobra prijatelja, slednji je bil tudi učitelj prvega. Ker se pa veliki atenski državnik ni mogel vedno zanimati za modrijana, se je le-ta hotel usmrtiti. Ko je Perikles o tem zvedel, je hitel k svojemu učitelju in ga rotil, naj se ohrani Periklu in atenski državi; odgovor je bil: "Če hočeš luč, moraš prilivati olja." * Vsak pol. Sultan Miirad III. (1574-it imel dvornega norca, ki SbJ«-vsako jutro pri vstopu v sultanovo sobo izprosil kako uslugo, navadno denarno pomoč. Nekoč pa ne poprosi za sto cekinov kakor po navadi, ampak za sto udarcev. Sultan je bil takoj pripravljen ustreči mu in ob velikem vpitju in jadikovanju so jih našteli norcu petdeset na podplate; tu>zakriči norec: "Dosti je, ne maram več!" — "Kako to?" pravi sultan. Šaljivec reče: "Ko je prišel danes zjutraj bostonadži (varuh vrtov ali sploh stražnik) k meni, me je prosil, naj mu odstopim polovico današnje nagrade; obljubil sem mu in prosim, naštejte jih sedaj še njemu petdeset!" Bostonadži jih je dobil petdeset, norec pa ravno toliko cekinov za prestane bolečine. * Bog obvaruj kraljico. Ko so slavnega angleškega profesorja Clitona poklicali k bolni kraljici Viktoriji (1837— 1901), je oznanil na listku, ki ga je dal obesiti na vrata sobe, kjer je navadno predaval, da ga drugo jutro ne bo v šolo, poklican je h kraljici. Neki liu-domušnež je pod to naznanilo zapisal: God save the queen — Bog obvaruj kraljico. Ognjenik usmrtil 500 ljudi. London, 21. dec. — Ognjeniški izbruh, ki se je pripetil na Ambryn Is-landu otočja Novih Hebridov, je bil najsilnejši v onem delu sveta v zadnjih 100 letih, po brzojavki, katero je prejel "The Telegraph" nocoj od svojega poročevavca v Sidneyu. Avstralija. Brzojavka pravi, da je 500 domačinov storilo smrt in da so cele vasi in velike plantaže razdejane in da je površina otoka preobličena. Sedaj se je bati, da se polovica otoka pogrezne v morje, ker je potres menda razdvojil otok. Plameni so švigali sto čevljev v zrak in morje je na videz vrelo, ko so padali ognjeni meteorji. Kakor strup. Ljudje, ki se včasih ne naužijeio svežega zraka in solnčnega sija, niso mnogo na boljšem od jetnikov. To lahko spoznate iz njih bledega, žolte-ga obličja in slabega teka. Njihova prebava je navadno jako slaba. Če jim njihovo opravilo ne dopušča iz-prehodov, naj vsaj poizkušajo ohraniti svoje zdravje in svojo moč ter dobiti nekoliko življenja v svoja lica. U-živajo naj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta lek prežene vso pusto tvarino, ki zagača drob, in iz-podbudi vse organe k delu, potem napravi zdrav tek in uredi prebavo. Prav dobro je to vince v boleznih želodca in drobja, pri malokrvnosti in oslabelosti živčevja. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Imejte vedno pri roki Triner-jev liniment za rabo v potrebi.—Adv, Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. (h- IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 24. dec. — Božič! Najlepši praznik v celem letu se je približal. Sredi sive, meglene zime, mrtve in neprijazne, nam sijejo nebeški žarki in ogrevajo srca okoli tajinstvene skrivnosti božjega učlovečenja. Največja in najganljivejša skrivnost! Nocoj, na Sveti večer, se zbirajo milijoni in milijoni ljudi okrog jaslic in s pobožnim pogledom strme v drobno Detece, ki se smehlja z nebeško milimi očmi, blagoslavljajoč vse, ki so blage volje in dobrega srca. In božični zvonovi nam v sveti noči pojo ono staro prelepo melodijo: Mir ljudem na zemlji! — Pogreb g. Josipa Kompare, bivšega odbornika K. S. K. Jednote in sedanjega gostilničarja v So. Chicagi, se je vršil včeraj popoludne. Truplo so namreč pripeljali iz So. Chicage v Joliet, kjer je bilo pokopano v rodbinski raki na slovenskem pokopališču sv. Jožefa. Člani društva Vitezov sv. Flo-rijana št. 44 K. S. K. J., kateremu je pokojnik pripadal, so izkazali svojemu dragemu sobratu zadnjo čast s tem, da so ga premnogi spremili na dolgi poti do groba. Pogreba so se udeležili kajpada tudi užaloščena vdo- $25, šest mesecev $40, in za celo leto $60. Po novi odredbi je krošnjarjem prepovedano kričati, zvoniti in trobiti ter tako klicati svoje odjemavce, in sicer pod kaznijo od $10 do $100. — Radodarnost po zaslugi. V svoji predzadnji seji je jolietski mestni odbor enoglasno sklenil, da se g. Josipu Ivcu (Evitz), mnogoletnemu članu policijskega departmenta, ki je bil že večkrat za svoje junaštvo odlikovan, izplača njegov zaslužek tudi za ves čas izza dne 25. oktobra t. 1., ko si je zlomil nogo in je moral začasno izostati od svoje službe. To je plemenita ra-dodarnost na pravem mestu. — Salunarske licence. Čez teden dni poteko sedanje licence, ki jih imajo razni salunarji v mestu. Zato so naši gostilničarji žurijo, da jih obnove. Oseminšestdeset jih je že podalo tozadevne prošnje in do novega leta bodo podane prejkone že vse. Letos smo imeli 142 salunov v Jolietu, ki menda vsi ostanejo tudi prihodnje leto v "businessu". va po rajniku, njegovi številni otroci, med njimi g. R. F. Kompare, prvi slovenski odvetnik v Ameriki, ter drugi sorodniki in premnogi prijatelji in znanci. Pogrebni sprevod od tukajšnjega kolodvora, kamor je dospel vlak s truplom ob 1. uri popoldan, do pokopališča je vodila tvrdka Anton Ne-manich & Sin. Ganljivo nagrobnico blagemu rajniku v slovp so zapeli pod vodstvom g. prof. Rafko Zupanca gg. Josip Sitar, Fr;tnk Skole, Josip Zalar » J'raak Z a vršni k, Blagoslovil .je gjrob Rev. A. Berk. Pokojni g. Jo: Kompare je bil rojen v Metliki na Belor kranjskem pred 50 leti. V Ameriki je bival že 27 let. Prejšnja leta je živel v Jciietu, kjer je spadal k društvu Vit. sv. Juriia št. 3 K. S, K. J. Zadnja leta pa je imel svyjo gostilno v So. Chicagi, kjer je neumorno delal za napredek tamošnje slovenske naselbine in bil zelo priljubljen tudi med brati Hrvati in drugimi Slovani. Sorodnikom izrekamo naše sožalje na bridki izgubi, a pokojniku svetila večna luč nad zvezdami! — Nikarte pozabiti na veselico, ki jo priredijo vrle članice vzornega društva sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. v soboto zvečer v Sternovi dvorani. — G. Anton Sitar, bivši trgovec v Breckenridge ob meji N. Dakote in Minnesote, je prišel s svojo družino v ponedeljek zvečer v Joliet, kjer ostane par tednov pri svojem bratu, g. Josipu Sitar, 607 N. Hickory st. Potem odpotuje v Californijo, kjer se stalno naseli. — Iz Brownsa, Iowa, nam poroča g. Jos. Sterk, da je tamkaj v njegovi hiši pri svojem zetu in hčeri umrla gospa Marija Sterbenc, stara 86 let 8 mesecev in 15 dni, rojena v Daskovi vasi, fara Stari trg na Kranjskem. — Pomiloščen. Izza leta 1896. neprestano za zidovi državne kaznilnice jolietske, je bil Daniel Beckum v ponedeljek na priporočilo pomilostitve-nega oblastva po guvernerju pomiloščen. Danes, dne 24. decembra, se ima osvoboditi. Beckum je bil v o-kraju Knox radi vloma in tatvine obsojen v kaznilnico za nedoločen čas. — Hleb kruha 16 unc. V ponedeljkovi seji mestnega odbora jolietskega je bila sprejeta odredba, ki je važna za naše gospodinje. Nova odredba se tiče teže hleba. Po tej odredbi je vsakdo, ki kupuje kruh v Jolietu, upravičen do hlebov, ki tehtajo 16 unc na funt, in v prihodnje bodo na prodaj hlebi po 1 funt, 2, 2^, 3 funte in dodatne velikosti pol funta. Hlebi, ki bi tehtali poldrugi (V/i) funt in stali 10c, se ne smejo več prodajati. Razun tega morajo nositi vsi hlebi svojo znamko ali "label" z označeno težo in z imenom pekovim. Nova krušna odredba je bila sprejeta enoglasno. — Odredba o krošnjarstvu. Z novim letom zadobi veljavo nova mestna odredba o krošnjarstvu, ki se tiče ta-kozvanih "peddlerjev", ki hodijo ali vozijo od hiše do hiše in prodajajo svoje blago. Krošnjarji bodo v prihodnje lahko dobili licenco ali dovolilo za nedoločen čas in ne samo za eno leto, kakor dosedaj. Licenca bo stala za en dan $3, za dva dni $5, tri dni $7, en teden $10, en mesec $15, tri mesece Crested Butte, Colo., 16. dec.—Dragi mi urednik Amer. Slovenca, prosim malo prostora v našem cenjenem listu, da priobčite moj dopis. Ker je le red-kokedaj čitati o naših gorovskih okrajih, tako moram nekoliko poročati o naših razmerah. " Zimo imamo prav lepo in toplo, in snega nimamo več od šest palcev, kakor tukaj ni navada. Da omenim nekoliko o stavki v Crested Butte, Colo. Pričeli smo s stavko dne 20. oktobra. Dasiravuo nas ni tukaj veliko število Slovencev, smo pa složno zastavkali in dne 20. oktobra vsi složno pustili krampe in lopate, izvzemši enega naših rojakov, kateri se je od nas'ločil in opravlja grda in umazana skebska dela; da ga s polnim imenom naznanim rojakom širom A-merike, to je Marko Težak, po domače Gergec, doma iz Bereče vasi, fara Suhor, Dolenjsko. Pa ta črna noga (black leg) še druge vabi na ta umazani skebski stan in si ne premisli, kako bo zanaprej, da on sam svojim o-trokom kruh iz ust odvzemlje in sam sebi in nam vsem, torej sramota tega nesramneža, ker se sam loči od svoje narodnosti; in zraven njega je še par "dobrih" skebov rodom Hrvatov. To-i rej rojaki Slovenci in Hrvatje v Colo-radi in okolici, le dobro pomnite take i umazance in nesiteže. Torej ne sve- j • tnjei'! i'ojttkwiii v C^orrtdo okuljat, Ivo : i se časi rboljšajo, vam bomo že poro- | • čali. Torej složno Slovenci, ker le v | ' slogi je moč. Tukaj složno stojimo. j Slovenci in Hrvatje, katerih število | t i;as je okoli 400 stavkarjev, kateri vsi j dobro obstojimo, v pomoč nam stoji unija U. M. W. of A. za katero se tudi mi najbolj borimo in upam, da pridemo do zmage. Torej še enkrat opomnim rojake Slovence in Hrvate, da ne hodijo v Colorado, dokler se razmere ne zboljšajo. Dragi mi urednik, še veliko vam imam poročati, a ker mi čas »e dopušča, torej ni drugo kakor da sklenem ta moj skromni dopis. Pri sklepu pozdravljam vse rojake širom Amerike in čitatelje tega lista. Vam pa, dragi mi urednik A. S., želim veliko uspeha, veliko novih naročnikov in predplačni- piskre, lonce, sklede, po > e ter jih prinese našemu "pjskjrovezu", da jiii poveže, ker on je mojster v tej stroki, v eni uri poveže kar cel "n -liment" loncev. Za tiste, kateri se radi pra\ dajo, sta pa na razpolago naš "sod«:'.;" in sodni sluga. Upati je, d:>. se rojaki tudi iz drugih bližnjih mt-t udeležijo te veselice, kakor iz Kenoshe, Milwaukee, Wis. ter Chicago, So. Chicago, Joliet, Rockdale in drugih bližnjih mest. Drugi dan, dn.- 1. jan. 19; 4., ima plesno veselico dru vo sv. Jurija št. 103 W. C. U., torej za "ojake iz zunanjih mest je dvojna priložnost muditi se, skoro bi rekel, en dan na dveh veselicah pri prijaznih Waukeganca-njih. ' Gledališka predstava se prične v sredo večer (Silvestrov večer 31 dec. 1913) točno ob lpol osmih v Matt. Sla-novi dvorani na 10. cesti, kamor -e rojaki kar najuljudneje vabijo. Po pristavi bode ples in pr >sta zabava. Točno opolnoči bode prestava starega in novega leta v živih slikah, kar ne sme nihče zamuditi. Z delom gre preaj slabo tukaj, in sedaj poročajo tukaj- nji listi, da začne zopet tukajšnja A. . A W. Co. s 1. jan. s polno paro obratovati, kar je povzročilo veliko veseje, posebno med Slovenci, ker so večinoma Slovenci u-posleni v žičarni. Nekateri pravijo, da je to samo čas iikarska raca, kar pa upamo, da ni res. Zimo imamo lepo, toplo in brez snega, tako nam narava prihrani par tolarjev na premogu, kakor da narava sočustvuje z nami v teh slabih čr.-ih. Koncem tega dopisa pozdravljam vse rojake širom Amerike ter jim voščim veselo srečno novi. leto. Tebi, list, pa tisoč novih naročnikov. Društvu Vitezov sv. Jurija pa obilo uspeha na prvi igri. Naročnik. IfSiaSiHiiS ifi ffi ifi iSSSS r-;SK is DVE BOŽIČNI DREVESCI. ? Poljski spisal L. Stasiak. »»s kov A. M. Milwaukee, Wis., 17. dec. — Spoštovani A. Slovenec! Zopet ti želim sporočiti par vrstic iz naše slov. naselbine. Z delom gre jako slabo sedaj tukaj, tako da kateri nima dela, sedaj ga skoro nobeden ne more dobiti. Skoraj je tako sedaj tukaj za delo dobiti, kakor je bilo pred 6 leti, ko je bila kriza. Pa se tudi ne ve, ali bode kaj bolje po novem letu, ali ne. Sedaj pa še voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem Slovencem in Slovenkam po širni Ameriki in tudi v starem kraju, da bi še tudi s takim veseljem hiteli k polnočnicam, kakor smo nekdaj v starem kraju od domačih hišic in od ljubih starišev hiteli k polnočnici. Kaka radost je nas obhajala, ko so pričeli na sv. noč zvonovi tako milo prepevati in nas vabiti k polnočnici, da smo hiteli počestit novorojenega Zveličarja. J. Vodovnik. Waukegan, 111., 21. dec. — Prosim, g. urednik, odstopite mi nekoliko prostora v vašem cenjenem listu. Dne 31. decembra zvečer priredi tukajšnje Slov. sam. podporno društvo Vitezi sv. Jurija gledališko predstavo v prid društveni blagajni. Igrala se bode znana šaljiva igra "Trije tički" v dveh dejanjih. Ker je to prva igra o-menjenega društva, je pričakovati velike udeležbe. Kakor se nam poroča izza kulis, bode se igralo dobro, ker so se igralci potrudili, da bodo kos svoji ulogi. Potrudil se bode posebno "gostilničar", da bodo gostje v njegovi krčmi zadovoljni, za gledalce bo imel pa še posebej pripravljene takozvane "barteiulerje", da bodo tudi gledalci dobro postrežem. Od Špele, gos til ni-čarjeve žene, pa naj se pridejo naše žene in dekleta učit kuhati dober gu-laš in klobase. Vsi možje in fantje naj pa prinesejo našemu 'krojaču" hlače in podobno ropotijo, da jim gumbt prišije. Kar se pa tiče ur in uric, je pa naš "urar" na mestu. Vsaka skrbna gospodinja pa naj poveže skupaj ^voje Postaja Rozdzial je majhna in ne-važna. Pa kljub temu stoji tukaj popoldanski osobni vlak skoro celili dvajset minut. To pa zato. ker mera <>-sobni vlak št. 14 počakati, da* pride brzovlak in da more potem naptej peljati. Kurjač osobnega vlaka , imel v tem kraju znanca. In k njemu je pristopil čez nekaj časa n ož v Uižheni čepici, ki je imci v roki lepo smrečico. Vrh drevesca ie tU lepo i" gladko od rezan, na deblo pa je .bu ptit.i-n le ; sen križ, ki je bil i >o izdelan in :V.>re- j zan. "Tako, dragi striček, tukaj je flekaj j za vaše male." Kurjač i i j? o*'eMl tWlS» je je prijel in postavil na tla. "Lepo drevo, to -bo zopet veselja doma." "Izbral sem najlepše." "V'Krakovu bi stalo najmanj eno krono." "Veljalo bi, kar bi veljalo. Če bi jaz mogel, bi vam dal zlato drevesce." "Bog vam plačaj!-Vaše srce mi je ljubše kot zlato." "Otročički se bodo veselili." "Seveda. Pa povejte mi, kam naj to spravim?" "Posadite drevo na premog." "Saj res. Les in premog bom nekoliko odmaknil in skril drevesce, tako da se ne bode opazilo." Kurjač je vzel smrečico in jo nesel k stroju. "Kaj pa nesete tukaj k stroju?" "Božično drevesce, gospod strojevodja. Za otroke." Strojevodja je pogledal kurjača redilo in ga posvaril: "To pa raje pustite, ne delajte nedovoljenega." "Vem, da ni dovoljeno, naložiti na tender ali na stroj blaga. No — pa to je božično drevo." "V predpisih za uslužbence ste se učili, da ne smete popolnoma ničesar s seboj imeti. Vas bodo še i* službe zapodili." "Toda, gospod strojevodja, saj ne-sem to vendar otrokom." "Ne branim vam nič in ne prepovedujem ničesar, jaz nočem o vsem tem nič vedeti. Storite po vaši volji- (--c ima danes gospod inšpektor sitižbo in vidi drevesce... potem..." "To se pač ne bode zgodilo. Njega danes ne bo. Službo ima Solxilewski, Vem za gotovo." "Odkod veste to?" "Kot sem dejal, jaz vem to za g ijarja v samostanu?" Strežnik: "Dobro. Jutri prirfesem seboj meter, da bomo vzeli mero po tvojem jeziku." Dobite zvezek Severovega almanaha in zdravoslovja za 1914 od vašega lekarnarja ali pa od nas, zastonj. Prehladi in , i kašlji. Prehlad je začetek kašlja ali vnetja sapnika, zato je zelo važno, da se hitro odpravi. V ta namen je rabiti Severov Balzam za Pljuča. (Severa's Balsam for Lungs) kateri se priporoča zoper kašelj, prehlad, vnetje sapnika, bolno grlo, hripavost in druge neprilike dihalnega ustroja. Je popolnoma neškodljiv a zelo uspešen.—Cena 25 in 50 centov. Zapeka. žolčnica, jetrne neprilike, slaba prebava in druge prebavne neprilike kmalu izginejo, ako rabite Severov Zivljenski Balzam. (Severa's Balsam of Life) Lojalen profesor. "Go- podje, 'burja', to je nuda sap; , k. razsaja zlasti po Krtsu in v Dalin: ' ii. Preobrača hiše, koče, da, i e arsko kr- ljevo pošto." Zapeka pri otrocih je zelo navadna neprilika. Ot očja čreva bi se morala izprazniti vsaj dvakrat na dan, ako se ne, bi se jim moralo dati kako odvajalo. Nekateri o-troci nimajo radi tekočo odvajalo, toda radi vzamejo sladkorno. Severove Tab-Lax so sladko odvajalo, katere imajo prijeten okus. Učinkujejo zelo uspešno. So popolnoma varne tudi za najmlajše otroke in enako uspešno za odrasle kakor za otroke. Priporočajo se zoper zapeko, zoprn dih, slab okus v ustih, nečisti jezik, žolčnico, želodčne neprilike pri otrocih, napihovanje in druge želodčne in jetrne neprilike. Cena 10 in 25 centov v vseh lekarnah. Zagotovite se, da dobite Severovih Tab-Lax. Ne vzemite nadomestitev. Ako jih lekarnar nima, naročite jih od nas. VV. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. ufn Slovenski gostilničaf| Pri meni je redno največ zabaf' in naj bolj ie pijače. "Tonček Is 0. K. t» N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIE? :::::: USTANOVLJENO 1899 HENRY C. ZARO Cable Address: "Zarohc" Telephone*: 7006 & 7007 Orchard Metropolitan Savings Bank Bidg. Nr. 3-a Third Avenue Corner 7th Street, $ NEW YORK CITY Pooblaščeno zastopništvo vseh parobrodnih družb, pošilja denar na vse kraje sveta in menjalnica denarja vsake vrste. Pošilja denar v staro domovino: NAJS1GURNEJŠE, NAJCENEJŠE in NAJHITREJŠE. Edino pri meni dobite izvirna potrdila od evropskega poštnega urada s podpisom prejemnika. Denar pošiljam z ekspresnhn parnikom v Evropo, 10 dni, za malo nadplačilo brzojavno, 36 ur. Prodajam parobrodne in železniške listke na vse kraje sveta po najnižjih cenah. Javni notarijat: izgotavlja polnomoči, ureja vse vojaške zadeve, kupoprodajne ugovore itd. itd. PIŠITE! Odgovarjam takoj in brezplačno. Pozorl Pazi in čitaj sledeče denarne cene, kajti najnižje so v Zedinjenih državah: 5 kron..... .....$1.09 55 kron. ........$11.30 105 kron... ......$21.50 200 kron... ....$ 40.65 10 " ..... ..... 2.14 60 " . ........ 12.30 110 " ... ...... 22.45 300 " ... .... 61.05 15 " ..... ..... 3.14 65 " . ........ 13.35 115 " ... ......23.55 400 " ... .... 81.40 20 " ..... ..... 4.18 70 " . ........ 14.35 120 " ... ..... 24.50 500 " ... .... 101.75 25 " ..... ..... 5.18 75 " . ........ 15.40 125 " ... ......25.60 600 " ... .... 122.10 30 " ..... ..... 6.20 80 " . ........ 16.40 130 " ... ...... 26.55 700 " ... .... 142.45 35 " ..... ..... 7.20 85 " . ........ 17.40 135 " ... ...... 27.65 800 " ... .... 162.80 40 " 8 25 90 " 1840 140 " ... ......28.60 183.15 45 " ..... ..... 9.25 95 " 1 19*50 145 " ... ......' 29.70 1,000 " ... .... 203.50 50 " ..... ..... 10.25 100 " . ........ 20.40 150 " ... ...... 30.65 2,000 " ... .... 406.75 PRI VEČJIH DENAR NIH VSOTAH SO CENE ZA MNO GO CENEJŠE. AMERIKANSKI SLOVENEC, 26. DECEMBRA 1913. 3. & iz stare domovine. — Spet sijajna zmaga S. L- S. Dne SS.' decembra t. 1. so se vršile volitve v .Kmečki skupini za kranjski deželni ji-bor. Zmagali so vsi kandidati Slovenske Ljudske Stranke z ogromnimi večinami. Natančne številke nam še niso znane. Izvoljeni so bili sledeči kandidati S. L. S.: 1. V volilnem okraju Ljubljana— Vrhnika, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Povše, državni poslanec v Ljubljani in Dr. Ivan Šusteršič, deželni glavar v Ljubljani. 2. V volilnem okraju Kamnik—Brdo, ki voli enega poslanca: Dr. Janez Krek, državni poslanec v Ljubljani. 3. V volilnem okraju Kranj—Tržič —Škofja Loka, ki voli skupaj dva po-sianca: Franc Demšar, državni poslanec na Češnjici in Ivan Zabret, pose- B stnik in cestni načelnik v Bobovku. 4. V volilnem okraju Postojna— Logatec—Senožeče—Lož—II. Bistrica -Cirknica, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Drobnič, župan občine Bloke in posestnik v Novivasi in Dr. Ignacij Žitnik, državni poslanec v Ljubljani. 5. V volilnem okraju Radovljica — Kranjskagora, ki voli enega poslanca: ; Josip vitez Pogačnik, državni poslanec v Podnartu. 6. V volilnem okraju Vipava—Idrija, ki voli enega poslancac: Bogomir Perhavc, župan v Vipavi. 7. V volilnem okraju Novo mesto— Kostanjevica—Krško, ki voli enega poslanca: Josip Zurc, župan v Kandiji. 8. V volilnem okraju Trebnje — Višnja gora—Žužemberk—Mokronog-Litija—Radeče, ki voli skupaj tri poslance: Franc Košak, župan na Gro-isupljem. Dr. Evgen Lampe, deželni ,odbornik v Ljubljani in Ivan Verho-vec, župan v Žužemberku. §1 9. V volilnem okrajuKočevje—Ribnica—Velike Lašče, ki voli skupaj dva poslanca: Anton Lovšin, posestnik v Jurjevici št. 34 in Karol Škulj, kaplan v Ribnici. 10. V volilnem okraju Črnomelj — Metlika: Karol Dermastia, učitelj slov. trgovske šole v Ljubljani. — Pri ožji volitvi iz splošne skupine v kranjski deželni zbor dne 6. dec. v Ljubljani je bil izvoljen liberalni kandidat Josip Ttirlt, lastnik prvega slovenskega pogrebnega zavoda, ki je dobil 3079 glasov, a kandidat S. L. S. Ivan Kregar je dobil 1680 glasov. — Vinska letina po Trški gori pri Novem mestu je kvalitativno izvrstna. Tudi po množini je letos tega pridelka mnogo več, nego je bilo pričakovati. — 401etnica. Dne 8. decembra t. !. bode 40 let, kar je odprl gospod Gabrijel Piccoli svojo lekarno na Dunajski cesti v Ljubljani. Med temi 40 leti je skrbel imenovani lekarnar z bistvenim prizadevanjem vsestransko zaupanje .si ohraniti. V priznanje tega so mu bili podeljeni naslovi: c. in kr. in sv. Očeta dvorni založnik. Tudi je bil med tem dolgim časom g. Piccoli med prvimi podporniki ob patrio-tičnih in dobrodelnih prilikah. Dajal je tudi brezplačno zdravila bolnim revežem Vincencijeve družbe. Zatorej sme zreti gospod jubilar z zadoščenjem na 40letno preteklost svojega de-lovalija. — 550 kron zgorelo. Dne 4. dec', je neka v Kolodvorski ulici v Ljubljani stanujoča dekla pustila svojo obleko, v kateri se je nahajalo 550 K bankovcev in 13 K drobiža, blizu peči. Obleka se je pa užgala in je ves papirnat denar zgorel, niklasti pa se je poškodoval. — Smrtna kosa. Na Rupi pri Kranju je umrla dne 4. dec. ženahišnega posestnika in čevljarskega mojstra Valentina PerčK-a, Angela 1'erčič, roj. Remec, stara 23 let. — V Tržiču je u-mrl g. Jakob Šolar, gostilničar in posestnik v u Igo Gašpcrin, v 74. letu. — V Ljubljani je umrl v 74. letu starosti K- Jožef Manfredb, soprog pokojne dolgoletne prednice ženskega oddelka S. K. S. Z. gospe M. Manfredo, ki je bil tilui sam vnet član slovenske kr-sčanskosocialne zveze in križevniške Marijine družbe. —- V Gradcu je umrl bivši profesor na ljubljanski realki g. Prane Keller. —- Župnik umrl. Dne 9. decembra zJutraj je unirl od srčne kapi zadet g. Anton Tabor, župnik na Slapu pri Vipavi. — Umrli so v Ljubljani: Marjeta Hren, mestna uboga, 74 let. — Ivan Melik, delavec, 57 let.—lvarolina Pnu-schin, vdova trgovca, 69 let. — Terezija Marolt, mestna uboga, 68 let. --Ivan Klešnik, prosjak, 60 let. — Julija K met, pocestnica, 54 let. •— Tomaž Rozman, posestnik, 71 let. — Helena Rosuleuik, gostija, 63 let. — Sainoumor. Blizu Kamnika se je obesil 601etni posestnik Tohiaž Hribar, ki se je nahajal v slabih premoženjskih razmerah. Bil je velik žga-njepivee. — Nezgode. Sprevodnik Franc Po-, 'očnik se je na postaji Radek pri premikanju čez tir spodtaknil in si hudo cen materijal, kot prodec in gramoz, ob levem dravskem obrežju tik državne ceste. Da gre delo hitreje izpod rok, so zgradili tamkaj ogrodje in položili na isto železniški tir. Ker je pa bilo ogrodje že preperelo in trhlo, se. je zgrudilo in podrlo pod težo vozov v hipu, ko je vozil vlak čez. Trije z ranil levo nogo. — 171etni Franc Gra-1 zemljo obloženi železniški vozovi so dišnik v Kregarjevem pri Kamniku je ' se Prevrnili in pokopali štiri delavce padel z voza in si obe nogi zlomil.'—- j.Pod -eboj. Delavca Janeza Severja, i 201etnega Lojzeta Bregarja v Privi- .'doma iz Vučjevasi na Murskem polju, I njah je podrl na tla bik tako, da si je Je usmrtilo pri priči. Delavca Antona fant zlomil desno roko. Geratiča iz Negove in Franca Do-manjko iz Murskih Zas. so pa spravili — Velika nesreča v premogovniku, j „a prvi vlak ter odpeljali v maribor-V "Adrijin" premogovnik v Britofu- j sk0 bolnišnico. Franc Domanjko je Vremah je dne 8. dec. udrla voda. Ka- umrl £e na kolodvoru v Mariboru, An-kih 5 delavcev je delalo na višjem me-; ton Geratič pa eno uro pozneje v ma-stu in so se rešili, ostalih 10 ali 12 de-1 riborski bolnišnici. Delavcu Alojziju lavcev je pa delalo globje, nego je j Ceriču je pa zdrobilo obe nogi in se mesto, kjer je udrla voda. Le-ti so bor; s smrtjo. prejkone utonili (kakor poroča "Slo- \ venec" z dne 9. dec.). — Smrtna kosa. V Selnici ob Muri je umrl veleposestnik Jožef Miki, po — Tatvine. Pred kratkim med 6. in 1 domače Kovaček, star 80 let, vrl ob-7. uro zjutraj, ko se je mudila branjev- mejni Slovenec; vzredil je deset otrok, ka Marija Oblak v Javorju v cerkvi, j _Pri Sv juriju ob gčavnici je umrla se je izvršil vlom v njeno prodajalno, j 79 let stara Lucija Ilešič, mati prof. Ukradenega ji je "bilo nekaj mesa in r dr. Fr. Ilešiča, kateri ji je ob odprtem klobas, hlebec kruha in iz nezaprte iz- j grobu govoril v slovo, da so lepe be-be iz miznice nekaj drobiža in v ruto j sede orosjie sleherno oko. — V Pil-zavita listnica z vsebino 40 K. Storilci j štanju je umrla 74 let stara gospodinja so prišli na ta način v hišo, da so zvr- 1 Apolonija Kožuh, ki je s svojim bla-tali pri vratih luknjo, skozi katero so | g;m možem vse otroke darovala Bogu, potem zapah nazaj potisnili. Na su- kajti vsi štirje sinovi so častiti bratje mu sta dva mlada domača fanta, ki pa j iazaristi, hčerka je pa usmiljenka. — tatvino odločno tajita. — V gozdu ,'Xadalje je umrl v Pilštanju 80 let stari Mlaka, občina Zminec, stanujejo de- j tržan Martin Potočnik. lavci lesnega trgovca Kunstelja z Vrhnike v lesenih odprtih kolibah. Med — Visoka starost. Iz Straskega vr-' 7. in 12. uro, ko so delavci delali v ha nad Zidanim mostom poročajo: Iz-' gozdu, je posetil tat kolibe in iz njih redno visoko starost je dosegla na sko pobral štirim delavcem obleko, srebr- 1 raj .najvišji točki tega hriba živeča, no uro in gotovino v denarju. Na su- dne 4. t. m. umrla prevžitkarica Helenin imajo nekega znanega postopača na Jeran. Rojena je bila dne 28..apri-z Vrhnike, ki ga orožniki pridno išče-, la leta 1812 in je bila torej stara že jo. _ v Zgor. Tuhinju je bila izpred nad sto let. Pokopana je bila'doli v "Klicabirtove" gostilne Janezu 2au-! Širje. Napravili so ji lep pogreb, biju vzeta vreča posušenih gob v vred-1 _ y . ^ pilštanj. Iz Xem. nosu 60 k. Ka sumu je nek, ze vec- . poročilo, da se je dne krat kaznovani posestnik.- Posestni-i 22 novembra tam ponesrečil j. Gor-ku Jožefu Sustersicu v Isk, je bila u- jz Mladenič je bil priden in kradena 12 podstrešja obleka, vredna j h!eyen Lg -kod da si je šel na 1C0 K. \a sumu je neki delavec, ki J« j Prusko po zgodnjo smrt. V kratkem nekai časa pri Sustersicu delal, po . ...... • „. .' . . . . . . i času je rajni ze četrti mladenič iz na- storieni tatvini pa neznanokam izginil. . , .. , . . . , , . J y 6 se okolice, ki je pri nevarnem delu v — 500 kron zgubila. Posestnica He- ! podzemskih jamah umrl. Pred njim lena Perne iz Podbrezja je nedavno v i so šli v zgodnji grob Vincenc Preši-neki trgovini v Kranju nekaj kupovala. | ček iz Dobležič, Jožef Žuraj iz Belega Fr. Bigatto, Linu QuarahtOto, Avgustu Horaku, Kamilu Dercovičhu, Gui-du Negri, Viktorju , in Jakobu Fillini-chu se je začela dne 9. t. m., pred celovško poroto porotna obravnava in bo trajala cel teden. Predseduje de-želnosodni nadsvetnik J. Falke pl. I.ilienstein, toži pa državni pravdnik dr. Fr. Tliuile. Obravnava bo še enkrat razkrila vso gnilobo italijanskega komunalnega gospodarstva. — Odkritje spomenika. Dne 3. t. m. so odkrili slovesno 11a vojaškem letalnem polju pri Gorici spomenik po-nt-rečenega vojaškega avijatika nad-poročnika pl. Petroviča. Odkritja so se udeležili sorodniki ponesrečenca in zastopniki vseh vojaških in civilnih oblasti v Gorici. Spomenik je napravil na stroške vojnega ministrstva in častnikov goriške garnizije goriški kipar Bitežnik. Spomenik je jako ličen. Xa neoklesanem podstavku, ki ima pri meren napis, stoji velik bronasti orel z razpetimi peruti. —Za delavske hiše najame posojilo občinski svet v Miljak, in sicer 300,-©00 kron. — Imeniten gospod. Pred tržaškim sodniki je stal ta dan Emil Tomsig, Tržačan, ki je pod imenom "Dr. Wi-liams grof Barbo Thomsing" goljufal lahkoverne ljudi, katere je očaral s svojo eleganco in znanjem jezikov. Izdajal se je za angleškega inženirja in izvabil iz bratov Rene in Jerome Fontaine v Trstu več denarja za neko "iznajdbo"; nadalje je lagal, da je v Bi-stffci odkril rudnik in v Opatiji napravil veliko dolgov po hotelih in pri krojačih. Obsodili so ga na 2Vi leta ječe. Telefon Canal 3207. Slovenkam in Hrvaticam se priporoča SloieMa Babica 1610 LOOM IS ST. CHICAGO, ILL. JOHN PRUS STAVBENIK IN KONTRAKTOK Stavi in popravlja hiše. Woodruff Road. Joliet, Hi Bray-eva Lekarna Se priporoča slovenskemu občinstvi) v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin« 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka: Laura — December 31st. Belvidere — January 17th. Za vsa. nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: ^HELPS BROS. & CO. 2 Wasnington St., New York, n. y. ali na njih pooblaščene zastopnike T Zjed. državah in Kanadi j Joliet Citizens Brewing Co- ? North Collius St.. Joliet, 111. HRVATSKO. Pri tem ji je ponevedoma padel iz košare 11a tla zavitek, v katerem je imela spravljenih 5 bankovcev po 100 K. Zavitek je pobral neki majhen starejši mož, ki se je istočasno nahajal v trgovini in nato takoj odšel. To je videl mož Pernetove, a ker je mislil, da je zavitek prazen in da ga je žena sama oroč vrgla, se ni dalje brigal za to. Do-tični človek je majhne postave, kakih 50 let star, ostrega pogleda, že precej osivelih las, prirezanih brk in slabih zob. Z njim je bila vitka ženska, ki je tedaj kupila vrečo otrobov in jih velela nesti v neko krčmo, kjer sta imela konja in voz. — Elegantni prodajalec srebra — prijet. Dne 20. nov. popoldne je policija aretovala sina ljub'jan. vinskega trgovca Gregoriča, ki je bil do zadnjega časa zaposlen v tovarni v Litiji, kjer je ukradel 2 kg neobdelanega srebra. Gregorič je srebro ponujal na prodaj raznim ljubljanskim urarjem. Policija je Gregoriča aretirala in izročila roki pravice. in Jak. Resnik iz Pilšfanja. 7 ^ — .i . >. Stajarsko — Košnja v decembru. Dne 4. decembra so v mariborskem mestnem parku kosili travo. Košnja v 'decembru 11a Štajerskem — pač izredna prikazen. — Slovenska zmaga. Sv. Križ nad Mariborom, 10. dec.: Pri občinskih volitvah, ki so se vršile zadnji teden, so. zmagali zavedni Slovenci 11a celi črti. Divji poskusi štajerčijancev, spraviti našo lepo občino v svoje roke, so se— klaverno izjalovili. Za župan;} je bil zopet izvoljen naš vrli pristaš gospod Galunder. Svetovalci so gospodje A. Waldhuber, J. Gartner in Al. Haupt-man, sami našinci. — Elektrarna za Gradec — Maribor. Po sklepu obeli občinskih odborov se zgradi pri Felberjevem otoku velika elektrarna, ki bo dajala električno moč Gradcu in Mariboru. Stroški so pro-računjeni na 14 milijonov kron. Maribor se je zavezal prevzeti 2000, Gradec 6000 konjskih sil. Vsega vkup se bo dobilo, kakor se računa, 20,000 konjskih sil. — Petindvajsetletnica. Dne 27. oktobra t. 1. je obhajal knezoškof dr. Mihael Napotnik 25. obletnico škofovskega posvečenja. Ta dan je občina št.. Pčter v Savinjski dolini imenovala ekscelenco za častnega občana in dne 27. novembra je priijesla deputacija j _ Električna železnica od Učke go-šentpeterskih občapov, obstoječa iz j re do Lupoglave. Železniški minister župana gospoda poslanca Terglava, je podelil občini Volosko-Opatiji skup-dveh gospodov svetovalcev ter župni- j no z občino Veprinac in zdraviliško ka čast. g. dr. Jančiča, knezoškofu lepo ; komisijo v Opatiji dovoljenje za teli-častno diplomo. I nična preddela za električno lokalno železnico, ki naj bi šla od Štafanijske- -— Sadovi svobodomiselstva. Iz Celovca, 6. decembra: V kako tesni zvezi je svobodomiselstvo, nemško, nacio . ualni šovinizem 111 demoralizacija, kaže dejstvo, da se sme svobodomiselna Koroška — odštevši krščanski slovenski clemeni — ponašati z rekordom v številu nezakonskih otrok (od 40—70 odstotkov); — pretekli tedeir pa je menda dosegla tudi rekord v številu samoumorov, kajti glasom 'Tagspošte' je videl Celovec in celovška okolica v enem tednu nič več in nič manj kot enajst samomorilcev in tri kandidate, kojim pa je namen izpodletel. — Žalostna statistika. Od 1. januarja do 29. novembra t. 1. se je izvršilo v Celovcu, v celovški okolici z Borov-ljami in Trgom vred 45 samoumorov. To se je godilo v kraju, kjer vlada nemški "freisinn" in kjer ljudstvo hira na rakrani — na alkoholizmu. To se je godilo v kraju, kjer hočejo z vso silo nemščino proglasiti za edini ob-čevalni jezik, to se je godilo v kraju, kjer je največ razširjenih divjih zakonov. Žalostna je statistika "napredne" celovške okolice! — Mrtvega so našli na Magdalen-ski gori Ivana Bratina, ki je pristojen v Otlico v goriškem okraju. — Izpred porotnega sodišča. Dne 1. decembra je bil obsojen hlapec Ofner, ki je služil pri Ojču v Spodnjem Dravogradu in poškodoval oko 701etnega hlapca Mongusa, na eno leto težke ječe. Mongus na poškodovanem očesu ne vidi več. — V škripcih! Celovec. V veliki financielni zadregi je mesto Celovec. Govori se, da mesto k 1. januarju ne bo moglo plačati svojih kuponov za milijone dolga, ki se ga je v zadnjih letih nakopičilo. Zato so prinesli zadnje dni nemškonarodni listi poročilo, da so Metnic, Steinwender, Dobrnik in deželni predsednik hodili okrog finančnega ministra. Ni čuda! Ako se s polnimi rokami meče denar za luksus, zraven pa korunipira ljudstvo, da pojema blagostanje, odkod naj se potem plača po nepotrebnem napravljene dolgove? — Čuvaj oplenil bansko palačo? Novi baron Skerlecz je zasledil, da je iz banske palače izginilo veliko starih u-metnin, ki so bile nad 10,000 K vredne. Po Zagrebu se govori, da je to delo Čuvaj a. — Čuvaj nor. "Slovenec" z dne 9. dec poroča: Kljub dementijem uradnih listov se potrjuje, da je Čuvaj na umu zbolel in se nahaja v nekem dunajskem sanatoriju. — Rauch gre v Afriko. Zagreb, 4. decembra: Baron Rauch, ki je hudo užaljen, ker madjarska vlada ni sprejela njegovih predlogov glede razpleta hrvatske krize, je sklenil podati se za 6 mesecev v Ugando v jugozapadni Afriki. Ženski licej v Zagrebu je vlada spremenila v kraljevo žensko realno gimnazijo z 8 .razredi. — Hrvaška imena. Zagreb, 3. decembra: Izšla je vladna naredba, da se imajo imena mest in trgov na Hrvaškem glasiti odslej izključno hrvaško. BOŽIČNA DARILA. Pišite danes po naš ilustrovan cenik Božičnih Daril za katoliško ljudstvo. POŠLJEMO GA ZASTONJ. Predno kupite darila za svojce v tej in stari domovini POGLEJTE NAŠ CENIK. Tu najdete kaj rabite po POSEBNI NIZKI CENI. Za 10c vam pošljemo zavoj svetih podobic. Pišite dr.nes na katoliško firmo: W. DVORAK & CO. Majestic Bldg., La Crosse, Wis. SCUTH CHICAGO SLOVENSKI LIQUOR HOUSE John F agina, lastnik 9510 Evving Ave. 80. Chicago. 111. Prodajem najboljše d mače in 1 m pori i rano vino in žganje na debelo i drobno. PRIMORSKO. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. ,4 lexander Harass Chi. Phone 376. U N. W. 92? 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. Anton Bukovitz, 3400 Kosciusko St., St. Louis, Mo Slovenska Gostilna Vabim vse rojake, da me v obilnet številu posetite ko se mudite v me okolici — Čudni glasovi o Wastianu. Iz Gradca z dne 6. dec. poročajo: O po-•lancu Wastianu se širijo glasovi, da je poneveril denar iz knjige "Suedmar-ke" ter izvršil nenravne čine na otrocih. Wastian izjavlja, da bo vsakega, ki bo te vesti razširjal, pred sodišče poklical. — Grozna nesreča na Fali. Dne 3. decembra okoli 4. ure pop. je vozil vlak obstoječ iz lokomotive in šestih vozov, na katerih je bil naložen razli- ga zavetišča na Učki gori do državne železnice pri postaji Lupoglava. — Ženi odsekal glavo in sebe usmrtil. V Smičevičtt pri Reki je ondan delavec Ivan Flali odsekal s sekiro glavo svoji ženi Barbari, ker se je spri ž njo. Morilec je pobegnil. Pozneje pa so našli njegovo truplo blizu Cir-kvetiice. — Polon) v Ptilju. uradnikom v Pulju 1 Proti občinskim "oniažu Galante, V Važno uprašanje! llA mi opravi JU? W najbolje in rajcenoje Konzularne: sterokrajs sodnijske vojaške 2P ' Hanover St ^Milwaukee; Wis, i IPiite Ellis: Brand." pivo | I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah, I John Vidmar 1112 North Broadway JOLIET, ILL. Kupujem in prodajam zemljišča, hiše in lote; zavarujem poslopja in pohištva proti ognju. UGODNA PRILIKA Za vse, ki so se odločili it? na farttie ter postati neodvisni. V severnem delu Wisconsin, v okrajih Clark, Rusk, Chipeva in Price je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje, blizu mest, trgov, železnic in šol. Lepe ceste, čista hladna voda, zdravo podnebje, kjer rastejo vsi oni pridelki kakor v stari domovini. Cene nizke (od $15 do $20 aker) ter lahki plačilni pogoji. Vsakdo ima čas plačevati S do osem let, po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. Oglejte si svet, in prepričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. Kupcem se vožnja povrne. Za nadaljna pojasnila sc obrnite osebno sli pismeno nai LOUIS BEW1TZ 198 FIRST AVENUE, MILWAUKEE, WISCONSIN. \hierikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOVENSKO-AM, TISKOVNA DRU/.BA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik Tajnik -Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta... .$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. n;ga Zveličarja in v vaš dušni blagor. * I. Betlehemski hlev, v katerem je bil Kristus rojen, je prva krščanska cerkev na zemlji. Morebiti se čudite, predragi, nad to besedo? Vi si predstavljate krasne cerkve z visokimi zvoniki, umetnimi oboki in vitkimi slopo-vi; vi vprašate, kako se more od ubogih pastirjev postavljeni hlev, čegar stene so neotesane in tesne, čegar tlak je s slamo in senom pokrit, cerkev imenovati? In vendar je tako; le poslušajte 1 Kaj pa stori vsako katoliško cerkev v pravo hišo božjo? a) To je pričujočnost Jezusa v sv. altarnem zakramentu, tista skrivnostna in vendar resnična pričujočnost, ko se Gospod pod podobami kruha skrije, da bi v naši sredi prebival. Zdaj pa povejte, ali ni bil ravno tisti Gospod in Zveličar v betlehemskem hlevu, ali ni bil tam viden, kakor je tukaj nevid-ljiv? Ali ni bil tam moljen in češčen, kakor ga mi tu molimo? Da, Beseda, katera je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda, kakor piše sv. Janez (1, 1— 15.), ta Beseda je meso postala in se je na zemlji prikazala. Njegovo božanstvo je sicer skrito po ubožnosti in ponižnosti hlapčeve podobe, katero si je izvolil, ali tisti hlev je večnoslavljen kraj, kjer Gospod svoje milostipolno prebivališče med ljudmi začne, da bi ga v presv. zakramentu nadaljeval. Če se je Mojzesu (2. Moz. 3, 5.), ko je pred gorečim grmom stal in je Gospod ž njim govoril, reklo: Sezuj svoje čevlje, kajti kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja; s kakšno spoštljivostjo bi bili mi takrat stopili v tisti tesni prostor, kjer je Dete božje ležalo? b) V cerkvi se najde altar, kjer se daritev daruje. Ali vam naj, predragi moji, pokažem altar, ki se nahaja v betlehemskem hlevu? Res, da ni u-metno narejen in z zlatom in marmorjem obdan; a vendar se najde. Altar v prvi krščanski cerkvici so tiste jasli, v katere je bil Jezušček položen. Ali niso v resnici te jasli postale spravni altar, na katerem je Kristus začel daritev v odrešenje človeštva? Kajti zmir moramo imeti v spominu, da je bilo vse življenje Jezusovo od jasli do križa nepretrgana daritev. V jaslih se je začela, da bi se na križu končala; v jaslih prosijo za odpuščanje in spravo solze nedolžnega otroka, na križu krvne kaplje nedolžnega trpina in ista pokorščina, ista ljubezen sklepa oboje v soglasno celoto. c) Kje pa je prižnica? To so jasli, va cerkvica, ampak je tudi prva kr- Zato pa je božič najlepši družinski II. Betlehemski hlev pa ni samo pr- praznik. Tu se otroci pokličejo sku- ščanska šola. Preiščimo, če je to .res! paj, ozališa se božično drevesce, razde- a) Sola mora imeti učenika. Kdo le se darovi. Hvalevredno je to, ako pa je učenik v tej šoli? Ali je mož v ne manjka jedra praznika, vera v Kri- zrelih letih? Je-li posveten učenjak, stusa in hvaležnost za njegove darove, modrijan s slavnim imenom? O ne, Ozirajte se torej, krščanske družine, učitelj v tej šoli je ubogi, ljubeznjivi na hišo betlehemsko, na sv. družino... Jezušček. Zares čudovit učenik, ka- Očetje, učite se od Jožefa, kako vam koršen se še ni bil na zemlji prikazal! je treba za družino skrbeti... Matere, V tem otroku prebiva polnost bože- učite se od Marije, kako vam je v krot stva telesno (Kološ. 2, 9.), v njem je kosti in potrpežljivosti prenašati teža- vsa modrost in resnica, saj je on več- ve vašega stanu... Otroci, učite se od na in zdaj včlovečena Beseda. Še ne Jezusa, kako vam je pokorščino skazo-govori njegov jezik in vendar že kot j vati starišem ter rasti na modrosti in dete razodeva skrivnosti božje; še ne milosti. da človeške besede in že oznanjuje tisto modrost, ki pelje k miru. Naj potem obišče vašo hišo kdorkoli hoče, se bo zadovoljnega čutil, In kaj uči Dete božje iz jaslic koj kakor pastirji, ki so obiskali po ange pri svojem prihodu na svet? Če ob ljevem navodu prvo hišo krščansko v kratkem posnamemo, lahko rečemo z ^ Betlehemu in se čudili vsemu, kar so apostoljnom v današnjem listu (Tit. j tu videli in slišali. Kdor bo zapazil 2, 11.): Prikazala se je milost Boga tak red v vaših hišah, bo spoznal: Za-Zveličarja našega vsem ljudem, katera j res tu prebivajo dobri otroci Očeta nas uči, da se odpovejmo hudobiji in ! nebeškega. A tudi zvesti angelji va posvetnim željam ter trezno, pravično in bogaboječe živimo na tem svetu. b) Poiščimo še učence, ki naj zahajajo v to šolo krščanskega življenja! To pa morajo biti vsi brez razločka stanu in starosti. Nobeden ni tako učen, da bi se od ubozega Jezuščeka v dušnih zadevah ne mogel podučiti; nobeden tako priprost, da bi njegovega nauka ne mogel razumeti; nobeden tako ubog, da bi ga on ne sprejel. Tako kliče ubogo Dete božje bogatim: Ali vidite revščino Sinu božjega? Prostovoljno je vaš Odrešenik reven postal ter se vsemu odpovedal. Zato tudi vi svojega srca ne navezujte tako na pozemeljsko blago, da bi pri tem Boga in svojo dušo pozabili. Kar je vam previdnost božja izročila, imejte le kakor v oskrbovanju, o čemur bote račun dajali. Ne zbirajte si zakladov za ta svet, ampak zaklade v nebesih, katerih rija in moli ne snedo. Skazuj-te usmiljenje potrebnim sobratom, da bote usmiljenje dosegli. Zatirajte sebičnost v sebi, da vas prešine krščanska ljubezen in se vpodobite moji ljubezni, katera bo oblagodarila vse človeštvo, Jezušček kliče ubožce k sebi ter jim reče: Kolikrat ste skušeni, da bi godrnjali zoper božjo previdnost, ki vas je postavila v ubožen stan, potem pomislite, da si je vaš Odrešenik najve-čo revščino izbral, saj vidite, da Sin človekov nima svojega, kamor bi glavo položil Če se vam misel vzdiguje, kakor bi bili zapuščeni na svetu, pomislite, da je vaš Zveličar prostovoljno postal vaš brat v siromaštvu. Pravo ruhi, ki so obdajali betlehemski hlev in čuli nad božjo družino, ne bodo zapustili vaših hiš, temuč jih varovali vseh nezgod. * Tako velik je torej pomen bornega hleva betlehemskega, v katerega nas je pripeljal današnji praznik. Ta hlev je prva krščanska cerkvica, v kateri se je začela naša služba božja; je prva krščanska šola, kjer nas Gospod že kot otrok poučuje; je prva krščanska hiša, kjer najde družinsko življenje svojo pravo predpodobo. Bodi nam torej pozdravljen, ti hlev, ti kraj milosti, ti bivališče Zveličarjevo, ti hiša kruha in miru, kakor ši sam na sebi neznaten, vendar si velik postal vsled sklepov božjih. Naš duh je danes ves utopljen v občudovanji tvojega veliča-stva. Zato pa slava Bogu na višavi, ker smo iz tebe po Zveličarju prejeli tisti mir, katerega so nocojšnjo noč angelji napovedali vsem ljudem, ki so dobre volje. Amen. — Ant. Žlogar. ČITAJTE, ČITAJTE, SOCIJALISTI! Mi želimo speči tako okusen in čist kruh, | dr ga gotove \ spet naročite. Iz čiste pekarne. 5c HLEB BUTTER KRUST KRUH ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUI wemammmmmi ■MmmmMjBmmmmajfmmmšiamMmmmmBMmMmmmMmmm^m. CERKVENI KOLEDAR. 28. dec. Nedelja Nedolžni otročiči. 29. *' Pondeljek Tomaž, škof. 30. " Torek David, kralj. 31. " Sreda Silvester, p. 1. jan. Četrtek Novo leto. 2. " Petek Makarij, opat. 3. " Sobota Genovefa, dev. - katere je bil Jezušček položen. Lju- bogastvo je le čednost, prava sreč? CERKVENI GOVOR ZA BOŽIČNI PRAZNIK. Betlehemski hlev. Danes vam je rojen Zveličar, kateri je Kristus Gospod v mestu Davidovem. Luk. 2, 11. bezrijiv je Jezus, ko pozneje z vzvišenega kraja poslušajočim ljudem govori; ljubeznjiv, ko na gori osem zveli-čanskih blagrov oznanuje; "ljubeznjiv, ko iz Petrovega čolna na bregu zbrano množico uči; a nič manj ljubeznjiv je tu, kjer kot Dete v jaslih svetu skrito resnico razodeva. O kakšna prižnica so te jasli — vsklikne nek svetnik — v katerih je ležala božja modrost, učenik vsega sveta! d) V cerkvi iščemo tistih, ki časte Gospoda z molitvijo in petjem. Kje pa so ti molivci v betlehemski cerkvici? Pač ne morem kazati na velike trume, ki bi bile prihitele k prvemu božičnemu opravilu. Od prebivalcev Jeruzalemskih ne pride nobeden ne zdaj. ne pozneje, ko so bili poklicani; tudi v Betlehemu se nihče ne gane, da bi šel Zveličarja iskat. Toda Bog bo Imeniten in vesel je praznik, kate- že preskrbel, da molivcev manjkalo rega sv. cerkev danes obhaja. Angelji ne bo. Glej, tu kleči Marija, deviška ga oznanujejo pastircem in vsemu člo- Mati, in zraven nje v tih: zamaknje-veštvu z besedami: Danes vam je ro- nosti oskrbnik Jožef — kot prva zmed jen... Kakor gotovo je Kristus sredi-, človeštva, ki se novorojencu pokla-šče vse zgodovine, ker vse, kar se je njata. Na angeljev opomin so rekli pred njegovim rojstvom godilo, kaže pastirji: Pojdimo do Betlehema in po-nanj, kot na Odrešenika sveta, in vse,' glejmo to reč, katera se je zgodila! kar se po njegovem rojstvu godi, od (Luk. 2, 15.) In prihitevši padejo na njega zajema svoj vir: tako gotovo kolena, molijo ter obdarujejo božje imamo tudi mi vzrok, dan, ob katerem Dete. In po zraku krog hleva plavajo se je zaželeni na zemlji prikazal, z ve- angeljske trume, da bi pozdravljale v seljem in hvaležnostjo pozdraviti. Za- ubožnem Detetu nebeškega kralja. Ali to so se radovali nad njegovim roj- ne slišimo v duhu, kako ta svitli zbor •stvorn očaki in preroki stare zaveze, ko prepeva v čudovito noč, rekoč: Čast sc jim je spolnjenje njih pričakovanja Bogu na višavi, mir ljudem na zemlji! naznanilo; zato so priplavali v nebeški To je toraj prva "glorija", ki se v tej bliščobi angelji doii k- oblagodarjeni ' cerkvici betlehemski glasi, katera se zemlji: Čast Bogu na višavah in mir danes v tisočernih cerkvah prepeva, ljudem na zemlji; zato veselo koprni , katera bo odmevala do konca dni. verno krščanstvo proti tistemu, ki mu V resnici prvo krščansko cerkvico je prinesel resnico in milost in večno najdemo v tem ubožnem hlevu. Res je življenje. i ta cerkvica tako borna, tako tesna, .Toda kje in kako najdemo Zveličar- lako priprosta! Kako zginja v prime-ja pri njegovem prihodu na svet? An- ri z marmornatim tempeljnom Jeruza-gelji nam povedo, rekoč: "To vam bo- lemskim! Tam je , veličastna stavba, di znamenje: Našli bote Dete, v pleni- 'u je hlev; tam zlato in cedrovina, tu ce povito in v jasli položeno. (Luk. 2, velika ubožnost. Kako majhna je ta 12.) Veča ubožnost in nizkost se ko- Kristusova cerkvica v primeri z veli-maj da misliti. Mi vidimo hlev, ki kanskimi tempeljni malikovalskimi v služi živinici v zavetje; vidimo ubožno 1 Rimu, v katere zahaja takratni vlada-mater in poleg nje enako ubožnega joči cesar Avgust in njegovo ljudstvo, moža; vidimo detice, ki ga je materna KLO PRVE VRSTE. ' CENE NIZKE. P. KERŽE CO. 2711 S. Millard Ave. CHICAGO, I1L. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ bi voljo Očeta nebeškega in njegovega glavljali (katoličane) v večo čast lute-Sinu natanko dopolnila. I ran stva." (Die katholisehe Kirelie als c) Tu zagledamo Jezuščeka, mil<>' geschichtliche Macht, p. 31—101.) Na Dete, ki združuje božanstvo s člove- drugem mestu piše taisti Diezel: "Sa-štvom. In ta otrok je pozemeljskim movoljnost in razuzdanost — kdo mo-;>okoren ter raste na starosti,' re tajiti! — se širi v protestantizmu; ljudska pravica gineva in druga, ki ni nobena pravica, se poraja; čut za na- stansem pr modrosti, milosti pri Bogu in uri ljudeh. V tem otroku je detinstvo zopet po- rodnost umira, državna oblast pa za-svečeno in je postavljen zgled za vsa- tira politično svobodo in nacijonalno ko otroško dolžnost. Svet naj ve, da živenjc." Čuješ li Konda? Zakaj la-je otrok lastnina božja in starišeni le žeš, da je katoliška cerkev zatirala svo-izročen v oskrbovanje, da naj nj govo bodo? Protcstahtje pravijo, da je tako neumrjočo dušo peljejo proti nebe- i delala luteranska cerkev, som. | Celo Froude piše: "Reformacija je O srečna hiša, o blagoslovljena dru- univerzam donesla pustošenje, ljud-žina, ki je postavljena na začetek kr- StVU v Angliji pa bedo in pomanjkanje, ščanstva ob rojstvu Kristusove!^' J (Nadaljevanje na 8. strani.) Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, v » LOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA ' MILIJON 300 TISOČ KRON. Vložen denar ohreetuje po ■41 brez VMaUepi o<11 »iLica. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KON-ROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA * tem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA ZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-J zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL/-4ICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varmo tparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo Val mar SVOJ NASLOV NAM PlSlTK RAZLOČNO IN NATANČNOI TVTEBO CIGARETTES 10 for 5C Največji od vseh čisti bogati zadovoljivi. Posebno dišeči in izvršeni za kajo. K. S. K.. JEDNOTA Bell phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. I. podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. II. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, J004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, III. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih, J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1165 Norw ood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek. 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo :Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. POPRAVEK. V štev. 6 Jedn. glasila z dne 19. t. m. je bil pomotoma suspendanim označen član 17605 Aug. Praprotnik od društva sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111. Imenovani je ODSTOPIL od društva in Jednote, kar naj se blagovoli vpoštevati. ZVIŠALI ZAVAROVALNINO. Pri društv u sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2575 Frančiška Novak zvišala zav. .na $1000, 14, dec. 1913. Razred 5. ZNIŽAL ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500. Pri društvu sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio,- 10489 Anton Kerhlin, znižal zav. s $1000 na $500, 8. dec. 1913. Razred 6, IZ URADA GL. TAJNIKA. Uradnim potom se naznanja vsem članom glavnega odbora K. S. K. Jed-liote, da se prične šestmesečno zborovanje dne 12. jan. 1914 v glavnem uradu točno ob deveti uri dopoldan. Ker bode na dnevnem redu veliko važnih stvari za rešitev, se vsled tega Obvešča in prosi, da se gotovo VSI glavni uradniki Jednote zborovanja vde-ležiti blagovolijo. , ^ Vsem članom in članicam naše slavne Jednote naznanjam, da sem danes prejel od brata M. J. Kraker-ja iz Anaconde, Mont., postavne listine, izdane od zavarovalninskega komisarja države Montane, s katerimi se nam dovoljuje poslovati v omenjeni državi. Dovo'jenje je bilo izdano dne 8. nov. 1913. Bratu Kraker-ju za trud in delo, ki ga je pri tem imel, izrekam najpri-srčnejšo hvalo. Z bratskim pozdravom JOSIP Zalar, gl. tajnik K. S. K. Jednote. URADNO NAZNANILO. Kakor določeno v pravilih, se konča poslovno leto z mesecem dec. Jed-■nako imam tudi naročeno od brata predsednika Jednote, da naj izdelam finančno poročilo za drugo polovico tega leta kakor hitro mogoče, tako da se zamore že v začetku jan. meseca sklicati seja nadzornikov in gl. uradnikov. Da pa zamorem ob pravem času izdelati finančno poročilo in napraviti zaključek, radi tega prosim vsa slavna društva K.' S. K. Jednote, da mi blagovolijo v najkrajšem času poslati denar v pokritje ases. in zaostalih zneskov. Prosil bi vsa cenjena društva, ki zborujejo drugo in tretjo nedeljo v mesecu, da bi mi poslala denar v pokritje ases. takoj, ko so uverjena, da je trazpis za mesec dec. pravilen. V tem slučaju, naj bi se društva poslužila "društvene blagajne, nakar se znesek porabljen iz blagajne za plačanje mesečnega ases. zopet povrne, ko člani plačajo svoje prispevke pri mesečni seji. V tem slučaju bi društvo ne trpelo nikakoršne škode, pač pa bi pripomoglo, da se zamore zaključek tekočega poslovnega leta napraviti v najkrajšem času. \ sled tega prosim cenjene zastopnike in zastopnice krajevnih društev, da blagovolijo to vpoštevati in gledati na to, da se denar takoj odpošlje na gl. urad Jednote. Jednako tudi opozarjam in prosim vse društvene tajnike (ice), da mi naznanijo imena vseh umrilh članov(ic), katerih mi do danes še niso naznanili. Kakor hitro kateri izmed članov ali članic umrje, naj se mi takoj uradno poroča ime umrlega(le), certif. številka in datum smrti. Ker je treba v finančno poročilo, ki se pošlje na državni zavarovalninski oddelek, natančno o-značiti vse smrtne in poškodninske slučaje za celo leto, radi tega se prosi uradnike krajevnih društev, da predstoječe vpoštevajo in mi pravočasno pogrebna naznanila pošljejo. Z bratskim pozdravom ostajam Vam udani sobrat JOSIP ZALAR, gl, tajnik K. S. K. Jednote. i Društvene vesti. Joliet, 111., 19. dec. — Iz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. se naznanja vsem članom(icam), da je društvo na letni seji dne 7. t. m. izvolilo sledeče uradnike za leto 1914: John Filak, predsednik; Anton Korevec, podpredsednik; Mihael Urshich, I. tajnik; Anton Lilek, II. tajnik; Anton Glavan, blagajnik; George Stonich, zastopnik; John Živec, Gregor Cerar in John Vidmar, nadzorniki; Jos Bučar st. in John Kramarič, maršala; Jos Videtich, II. ravnatelj; Jos. Ancel, Frank Cesar, Anton Novak, Martin Kramarič in John Košir, zastavonosilci. Nadalje se naznanja vsem istim čla-nom(icam), kateri imajo potne liste, da malo potrpe, dokler se zagotovo ne ve, kako izpade Jednotino delovanje, da li bode nova lestvica glede ases-menta sprejeta ali ne. Kakor hitro za gotovo vem, bodem takoj na vsacega račun poslal, da bode vsaki vedel, koliko ima za poslati za potni list. Tudi opozarjam vse tiste člane(ice), kateri so kaj zaostali v izplačevanju prispevkov, da isto vse poravnajo do dne 28. t. meseca, kajti po tem času se bode delal celoletni račun, in ker morebiti pride po novem letu v veljavo nova lestvica, tedaj se vsi vljudno prosijo, da poravnajo vse zaostalf a-sesmente do 28. decembra 1914. Tudi se naznanja vseni izven Jolieta Živečim članom in članicam, da društvo sv. Jožefa jako lepo napreduje tako s člani, kakor v finančnem oziru; novih članov dobimo vedno in tudi suspendirati jih ni potreba, ker vsaki dobro ve, koliko lahko njemu koristi društvo ozir. jednota v slučaju nesreče. Zato dragi rojak, kateri še nisi pri društvu, ne odlašaj: dokler si zdrav, pristopi k društvu sv. Jožefa, katero je največje v jolietski okolici in na najboljši podlagi, da ti v slučaju bolezni stoji na strani s podporo. Gotovo je še marsikateri rojak v Jo-lietu, da ni še pri nobenem društvu. Ne odlašajte, ker ne veste, kedaj se vam nesreča pripeti; in ako niste pri nobenem društvu, kaj bodejo ljudje govorili? Druzega nič, kakor "jako malo je vreden, ker se toliko ne pobriga, da bi pristopil h kakemu podpornemu društvu". Zdaj proti sklepu tega dopisa pa vsem članom in članicam K. S. K. J. posebno pa društva sv, Jožefa št. 2 sobratski pozdrav! Mich. E. Ursich, tajnik. Joliet, 111., 20. dec. — Iz urada društva sv. Martina št. 80 W. C. T. U. se naznanja, da bo to društvo imelo prihodnjo nedeljo, to bo 28. decembra svoje glavnn zborovanje in tudi obenem I volitev odbora za prihodnje leto 1914. In so vsi brati omenjenega društva naprošeni, da se snidejo vsi skupaj točno ob eni uri v svoji navadni dvorani stare cerkve. In tudi obenem opozarjani vsacega člana, da se udeleži te seje zato, ker imamo več točk na dnevnem redu. In vsem članom voščim svete božične praznike in srečno novo leto vam vdani Josip Klemenčič, predsednik. IZ URADA GL. TAJNIKA. Ker sem dobil vprašanja od več strani radi nove plačilne lestvice, koliko se bode plačevalo, kakor tudi radi starosti članov in članic, vsled tega. je nižje priobčena plačilna lestvica, iz katere je razvidno, koliko bode vsaki plačiit mesečno. Pri tem je pa treba vpoštevati, da se bode člane in članice razdelilo po starosti, v katerej so pristopili v Jednoto. To se pravi, da bodo plačevali na podlagi plačilne lestvice od one starosti, kolikor je bil kateri star ob času pristopa. Na primer: član, ki je pristopil v Jednoto pred štirinajstimi leti in bil ob času pristopa star 18 let, bode torfej plačeval kakor določuje plačilna lestvica za starost 18 let. Član, ki je pristopil v starosti 35 let, bode od te starosti plačeval itd. Slavna društva se prosijo, da članom to raztolmačijo in jih o tem poučijo. Vse najboljega želeč, sem spoštovanjem in bratskim pozdravom Vam udani sobrat JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. NATIONAL FRATERNAL CONGRESS LESTVICA za smrtnino samo. Za $500.00 zavarovalnine: Za $1,000.00 zavarovalnine: Med leti: Svota: Med leti: Svota: 16—17 $0.41 16—17 $0.82 17—18 $0.42 17—18 $0.84 18—19 $0.43 18—19 $0.86 19—20 $0.44 19—20 $0.88 20—21 $0.43 20—21 $0.90 21—22 $0.47 21—22 $0.93 22—23 $0.48 22—23 $0.96 23—24 $0.49 23—24 $0.98 24—25 $0.51 24—25 $1.01 25—26 $0.52 25—26 $1.04 26—27 $0.54 26—27 $1.07 27—28 $0.56 27—28 $1.11 28—29 $0.57 28—29 $1.14 29—30 $0.59 29—30 $1.18 30—31 $0.61 30—31 $1.22 31—32 $0.63 31—32 $1.26 32—33 $0.66 32—33 $1.31 33—34 $0.68 33—34 $1.35 34—35 $0.70 34—35 $1.40 35—36 $0.73 35—36 $1.45 36-37 $0.76 36—37 $1.51 38—39 $0.79 37—38 $1.57 38—39 $0.82 38—39 $1.63 39—40 $0.85 39—40 $1.69 40-41 $0.88 40—41 $1.76 41—42 $0.92 41—42 $1.85 42—43 $0.96 42-43 $1.91 43—44 $1.00 43—44 $1.99 44-45 $1.04 44—45 $2.07 Rockdale, 111., 21. dec. — Društvo Marije Pomagaj št. 119 K. S. K. J. je imelo v nedeljo 14. decembra letno zborovanje in volitev uradnic za prihodnje leto 1914. V odbor so izvoljene sledeče: ( Predsednic« Ana M&rentič; podpredsednica Irrafipišk» Lozar; tajnica Frances Lozar'; zapisnikarica Antonija Paskvan; blagajničarka Kristina Kržič; Zastopnica Josipina Majnarič; nadzornice Ivana Bostjančič, Katarina Colarič in Marija Bakšič Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in voščim jim ves REVMATIZMU HROMQSTI BOLESTI » KOLKU BOLESTIH » ČLENKIH NEVRALGIJL PROTINU OTRPLOSTI M&C SLABOTNEM KRIŽU SLABOSTIH t ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH B0CEZNH MRAZENJU » ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRS© PREHLAJBUU BOLESTIH y LEDJU BOLESTIH » KRIŽI) HUDEM KA&JU Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Oftice hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Dr.S.Gasparovich Slovenski Zobozdravnik. Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405. JOLIET, ILLINOIS. POZOR, ROJAKINJE 1 Ali veste kje ie dobiti najboljše so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej i» poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba i* naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nai t našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street*. CMc. Phone 2768. N. W. Phoae 1119 Fred Sehring Brewing Co. PIVO 7 STEKLENICAH. Cor. Scott »nd Clay Sts. Both Tel ephones 26 JOLIET. illinois DOMAČA NARAVNA OHISKA VINA kakor Delaware, Catawaba, Iws, i Coukord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord, rudeče vino, — galona............ OUC Deleware belo vino, galona......... .00 $1 . Pri naročilu 25 gal ono v je priložiti $1.50 za sodček. Catawba rumeno vino, QA galona............O V/C Pri naročilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ. Razpošiljam ga qfl 25 galonov naprej. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Vina «o popolnoma naravna, kar jamčim. 430 STRANI OBSEGA VeliH Siovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere nebi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri; V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. 0 Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company OU telefon 405. s. Bluff St., Joliet, III. m Krmar Milanovič. POVEST. Prosto po Russellovem romanu "Krmar Holds-worth." (Dalje.) | kaj že tri noči skoraj niste zatisnili "Rad bi vas pripravil do tega. da bi' očesa, a pomislite vendar, kako dra-nekoliko zaspali, gospa Završnikova je rekel Milanovič. "Za vzglavje si vzemite mojo suknjo. Lahko jo pogrešam, zakaj že velikokrat sem spal v hladnejših nočeh, kot je nocoj, na krovu v sami srajci. Če veter ostane tak, kot je zdaj, ne bom spremenil čolnu smeri, in vi in deček bosta lahko spala nemoteno, kakor pač dopuščajo žalostne razmere." Prijazno se mu je zahvalila, a rekla, da ji pač ni vredno leči, ker bi itak ne zatisnila oči. "Cel dan še niste ničesar jedli," se je zdaj general obrnil ljubeznivo do nje. "Pomislite vendar, da se morate ohraniti pri močeh. Zato vas prosim, potrudite se in použijte vsaj kaj malega." Milanovič ji je podal nato kruh in ona ga je odlomila-majhen košček. Ali ga je tudi pojedla ali ne, pa zaradi teme ni mogel spoznati. O drugih čolnih ni bilo nobene sledi več, čeprav je Milanovič enkrat mislil, da je čul glas. Ker so bili valovi zelo kratki in pogosti, so kar mogoče ovirali vožnjo; vendar so se pa tekom noči valovi začeli daljšati. Opolnoči je rekel Milanovič, ki je bil že docela utrujen, Zamljanu, naj pokliče Mirti-ča. Ta se je precej priplazil s svojega ležišča in Milanovič mu je izročil krmilo z besedami: "Sledi vetru in pazi na valove!" Nato je dovolil Zamlja nu, naj zaspi; sam še je pa nasloni na čolnov rob. "Lahko mirno in brez skrbi zaspite, gospod krmar," je menil Mirtič, "bom že pazil na to, da dobro opravim svoj posel." "Rad ti verjamem, dragi moj, pa bom vendar rajši čul, dokler se Zam-jan ne odpočije." General je medtem zaspal. Deček je še sladko snival na rokah dobre matere, ali je pa ta sama tudi spala, ni bilo mogoče spoznati. Igralec Albin se je večkrat zgrozil-, momljal pretrgane besede, nato pa zopet utihnil. Tako sta minili dve uri. Bilo je poltreh zjutraj, ko je Mirtič ves razburjen naenkrat šepetaje zaklical :, "Krmar, ali ni ono tam neka ladja?" Nihče drugi ga ni slišal kakor Milanovič. trenotku je bil na nogah in uprl svoje oči v svetlo noč. In res, ravno spredaj, pa zelo daleč, je bilo videti temno senco. "Da, to je ladja!" se je privilo iz njegovih prsi, "pa je preveč od vetra, da bi mogli slišati naše klice. Hitro moramo prižgati in pokazati luč." Prijel je generala za rokav; ta se je takoj zbudil in si jel meti oči. "Ali imate užigalice pri sebi?" "Ne! — Zakaj bi jih rabili?" "Ladja! Rad bi ji dal z lučjo znamenje; pomočil bi svoj žepni robec v žganje in ga prižgal." Pri teh besedah je že stopil k Albinu in mu rekel: "Ho, prebudite se vendar, luči potrebujemo, ali imate užigalice?" Igralec je odprl oči, pa le strmel predse brez odgovora. Milanovič, ne-voljen zaraditega, ga ni več vpraševal, ampak se je sklonil k njemu in mu pretipal vse žepe, pa zastonj. "Ladja, hooo!" se je zdaj razlegal njegov močni glas po vodi. Zamjan, ki se je zbudil in skočil pokonci, je že že stal z generalom vred pri njem. Napeto so vsi poslušali, toda odgovora ni bilo. "Zdaj pa vsi skupno," je rekel Milanovič. »"Ena, dve, tri — ladja hooooo!" Kakor dolg smrtni krik iz temne globočine se je razlegal ta glas skozi noč. A veter ni prinesel odgovora. "Ladja gre pred vetrom," je pripomnil Zamjan; "gotovo'bo jadrala mimo nas!" "Hitro k veslom!" je zapovedal Milanovič. "Približati se ji moramo, nemara nas bo slišala." Vsi možje so šli na delo in čoln je drsel proti senci; toda ta se je kmalu začela izgubljati v temi in negotovosti. "Še enkrat vsi skupaj!" je zakričal Milanovič. Zopet je odmeval glasni obupni klic, da se poizgubi brez vsake koristi v molku strašne noči. Z istim ti peliom bi bili lahko lovili kak oblak. Ladja je izginila, celo dobre oči mornarjev niso opazile nobene sledi več o nji. "Nič ne de!" je rekel tolažilno Milanovič, "zato so nam pa lahko druge toliko bližje'; le dobro pazimo še naprej!" Mrafeo čuv-jtvo prevare je polagoma izginilo in novo upanje in novo hrepenenje je -topilo na njegovo mesto. 2e samo dejstvo, da so sploh videli ladjo, je poživilo srca vseh z nado. "Vedno moramo ostati na črti, kjer se ktižajo ladje," je pripomnil Milanovič. "Zaman, pojdi sem, da nekoliko pritrdiva jadra, in ti, Mirtič, ostani lepo pri krmilu. Dal Bog, da bi se mogli jutri opoldne razveseljevati na krovu nove ladje in se veselo spominjati na nocojšnjo noč!" Zdravko, katerega je prebudil krik, se je obrnil v napol spanju, potem se je pa še tesneje oklenil matere in snival dalje in spal trdo, brezskrbno spanje otroško.' SEDMO £OGLAVJE. Drugi in lretji dan. "Dovolite, gospod Milanovič," pravi general, "da jaz čujem mesto vas, vi pa si nekoliko odpočijte med tem. Za goceno je za nas vaše življenje." 'Prisrčna hvala, gospod general. Ho čem storiti po vaši želji. Zamjan, nadomesti Mirtiča! Bodite skrbni in pazljivi, dragi moji, in pokličite me, če bi veter postal močnejši." Po teh besedah je sedel in v par trenutkih globoko zaspal. — Vse je bilo mirno, le valovi.so semintja udarjali ob čoln in tako motili skrivnostno tihoto. Tudi vdovo je zmogla nazadnje utrujenost; naslonila se je na Zam-jana, ki je vodil krmilo, in zadremala. Ta je mirno sedel in se ni ganil, ker se je bal, da ne bi prebudil izmučene žene. Bilo je približno okrog četrte ure. kar začne veter, ki je dosedaj precej močno pihal od jugovzhoda, pojenja-vati, nato pa hipoma zopet potegne in sicer naravnost od severa. Mirtič vzbudi Milanoviča, ki takoj stopi h krmilu. Gospa Završnikova se je prebudila, ker ji je Zamjan odtegnil svojo ramo; vsled mrzlega vetra se je tresla po vsem životu in se tesneje zavijala v svoj plašč. Sever je bil v resnici zelo oster in žena se je Milanoviču zasmilila. Ni dolgo pomišljal; slekel je suknjo in z jno ogrnil'vdovo. Ta je sicer ugovarjala, a Milanovič jo je s prijaznim nasmehom in bodrilnimi besedami kmalu pomiril. Vsled severnega vetra je vožnja postajala težavna in naporna. Čoln se je neprijetno stresal in močno zibal semintja med valovi, ki so se zaganjali v njegove stene in se dvigali tudi čez nje ter kmalu premočili vse, kar je bilo v čolnu. Veter je bil vedno silnejši in z njim so se dvigali na nebu od severa sem veliki oblaki, katerih vsak j s prinesel s seboj kratko ploho. Valovi so se dvigali vedno višje in višje in stvar je začela biti resna.. Milanovič ukaže zviti jadro, in ker je čoln že zajemal vodo, obrnil ga je pred veter in lini pustil prost tek. To je pa zahtevalo največje pozornosti in pazljivosti pri krmilu. Valovi so se divje penili in se kakor divje zveri dvigali ob čolnu; večkrat se je zdelo, da ga bodo zdaj zdaj preplavili in ga pogoltnili v morsko dno. Milanovič se je v tem boju z morskimi valovi izkazal prav ega junaka in mojstra. Kakor izurjen borilec s sabljo odvrača smrtonosne udarce nasprotnikov, tako je on s krmilom prestregal valove, ki so kakor ob mogočnem zidu izgubljali svojo moč in se brez vsake škode zaletavali v čoln. Milaničevo oko je bilo čudovito bitro iu ostro in prav tako spretve in urne so bile njegove roke. Kar so za veliko, z vsem opremljeno jaderni-co silni viharji Tihega oceana, to so bili ti valovi za mali odprti čoln. Do lovice jambora se je pogrezal v doline, katere so tvorili valovi, in kakor mrtev je za nekaj časa obstal na dnu, obdan kot od trdnega zidu spredaj in zadaj od črno-.svetlih valov. Toda v istem hipu ga je že zopet zgrabila zadaj nepremagljiva sila in ga divje vrgla zopet nad valovje. Kot preganjana žival je bežal čolnič pred silnim vetrom, ki ga je kakor orehovo lupinico premetaval s hriba v prepad, iz prepada zopet na hrib. To je bil grozen prizor in težka poskušnja tudi za izkušenega mornarja. "Bog nam bodi milostljiv!" je vzklikal obupno general. Kadar se'je čoln zopet pogreznil v temni prepad in so se vedno novi, kakor gore visoki valovi drvili ljuto in grozeče proti čolnu. Milanovič pa je odgoVarjal z veselim glasom: "Izvrsten čoln, gospod general, zakaj taki valovi —" nadaljne besede so se izgubile v bučanju vetra in šumenju valov, ki so zopet zgrabili čoln in ga dvignili visoko nad penaste vodne gore. Mornarja sta sedela mirno kot pribita na svojih mestih; pričakujoč najhujšega, sta stavila vendar brezmejno zaupanje v spretnost in neustrašenost Milanovičevo. Albin je mirno in molče čepel na tleh, general pa je sedel ob jamboru, oči kakor v tihi, iskreni molitvi obrnjene proti nebu. Vdova je še vedno na istem mestu sedeč držala v naročju svojega sinčka in ga skrbno varovala pred vetrom in valovi. Tik poleg nje je Milanovič vodil krmilo. Telo nagnjeno nekoliko na- "Da, Gospod, nebeški Oče, bodi nam milostljiv in pomagaj nam, reši nas smrti v morskih valovih!" je šepetala vdova iti prisrčen, iskren: "Bog u-liši! ' se je iz vil iz src vseh navzočih. Ko pa je žena na svojih ramah opazila Milanovičevo suknjo, tedaj urno vstane in vzklikne: "Kako neusmiljena sem vendar morala biti, gospod Milanovič, da sem vas celo dolgo,, mrzlo noč pustila zmrzovati v lahki obleki, jaz sem pa.. ." "O, gospa, prav nič nisem pogrešal suknje," ji pretrga Milanovič besede; "saj vidite, da sfem si moral celo rokave svoje srajce zavihati, da me niso ovirali pri napornem delu. Zato bodite zaradi mene brez vseh skrbi.—Mirtič, pokliči gospoda Albina! Nekoliko zajtrka se bode prileglo vsakemu." "Halo, gospod! Vstanite! Treba bo zajtrkovati!" je klical Mirtič in pri tem jezno in osorno stresel igralca za ramo. Oba mornarja sta namreč smatrala Albina za ničvrednega, široko-ustnega strahopetca, zato sta ga prezirala in zaničevala. Ubogi igralec je s skrčenimi nogami in obraz zakrit z rokami ležal počez v čolnu. Na Mirtičevo klicanje je samo stresel z glavo, ne da bi jo dvignil ali kaj odgovoril. Zato ga Mirtič misleč, da je vsled dolgega ležanja in mrzlega nočnega zraka odrevenel, zgrabi za rame in kakor snop slame postavi na noge. Ko je Albin stal, se je z zaničljivim nasmehom ozrl po okrog stoječih, in ta nasmeh je dajal njegovemu obrazu nek ostuden, da, skoraj peklenski izraz; kajti bil je smrtno bled in v njegovih izbuljenih očeh je plamtel divji ogenj; ustne so mu bile modre in zvite, da so se iz ust svetlikali beli, jezno škrtajoči zobje. "Le zasramujte, vi predrzni, nesramni nevoščljiv«! Le žvižgajte kolikor hočete!" je siknil in jezno zaškripal z zobmi. "Kdo mi more odrekati slavo in čast! Preveč neumni ste, da bi me mogli umeti. No, ali ste me morda že kdaj videli, ko sem nastopal v burkah, v veselo- in žaloigrah? Hočete morda, da vam kaj zapojem ali zaigram? Le poslušajte in čudite se!'' In razprostrl je nad morjem svoje roke in z močnim glasom zapel divjo, obupno pesem, da je groza obhajala poslušalce. Ko je končal, je zopet za-vpil zaničljivo: Zlobneži, kaj pravite na to? Le zmajujte, le sikajte, da zblaznim vsled tega! Ha! ha! ha!" Nekaj groznega je bil ta njegov smeh. Mornarja sta se strahoma por maknila nazaj. "Zblaznel je vsled bojazni in strahu," je pošepetal general. Vdova si je z rokami zakrila obraz. "Zamljan," veli Milanovič pomorščaku, "zmešaj nekoliko ruma z vodo in daj mu to s kosom prepečenca." Igralec res vzame ponujano pijačo in kruh ter je oboje nekaj trenutkov začudeno opazoval«. Nato pa naenkrat s silnim glasom zavpije: "Gospoda moja! Jaz sem Timon, slavni atenski meščan in zagrizen sovražnik ljudi." — Zaničljivo se smejoč je za trenotek umolknil- — "A predno je izgubil razum, je pozval svoje prijatelje, naj pijejo, s temi besedami: 'Psi, le ližite'!" Ko je to izgovoril, je izlil pijačo Milanoviču v obraz, posodo pa vrgel ob čoln, da se je razdrobila. Nato je pa zagnal v valove kos prepečenca in vpil: "S tem, s tem bom nasitil vetrove r "Držite ga!" zavpije Milanovič, ko zapazi sumljivo igralčevo kretnjo. A še predno sta ga mornarja mogla prijeti, je blaznež že z divjim krikom in krohotom planil iz čolna in izgini' med valovi. "Tamkaj, glejte, se je prikazat iz vode; še ga moremo rešiti. Hitite!' Tako je obupno vpil general in ves razburjen vil z rokami. "To je žalibog sedaj nemogoče, gospod general," je odgovoril žalostno, a vendar odločno Milanovič; "kajti gotova je naša poguba, če bi sedaj pri tako razburkanem morju hoteli ustaviti čoln." Še enkrat je bilo videti potapljajo-čega se igralca, kako je iztegoval roke proti nebu, da bi se rešil; toda v istem trenutku je pri hrumel nov val in ga za vedno zagrnil v hladni morski grob. General je zopet sedel in otožno zamišljen z roko podprl glavo. Na vdovo je ta pretresljivi dogudek tako vplival, da se je skoraj brezzavesina zgrudila na tla. Zamjan ji je kanil na ust nice par kapljic ruma, kar jo je zopet nekoliko poživilo. Začela je pritajeno ihteti in strastno pritiskati sinčka k jugovzhodu. Solnce je močno prigre-valo, kar je na gospo Završnikovo vplivalo prav ugodno. Tudi mali Zdravko je vsled tega postal živahnejši Z Milanovičevo pomočjo je pritrdil na vrvico zakrivljeno iglo in tako dobil trnik za ribolov, da si je z njim kratil čas. V sredi popoldneva je postala popolna tihota, od nobene strani ni zapihljala niti najmanjša sapica. Južno stran neba je zakrila tanka mrena. kar je bilo znamenje, da nastopi vročina in brezveterje. Čoln se je lahno zibal na mirili morski gladini, da je 5adro le leno udarjalo ob jambor. Pojavilo se je nekaj delfinov, ki so se za lučaj od čolna oddaljeni razpo-saijena igrali in veselo plavali proti jugu. "Delfini plavajo vedno v oni smeri, od koder ima priti veter," pripomni Mirtič. "Da, navadno pravijo tako," odvrne Milanovič; "vendar pa se bojim, da ne bomo imeli danes nikake sape." Vse je zrlo, kako so se gibčne živali premetavale nad vodo in nagajivo prevračale kozolce, a kmalu so jim od-plule izpred oči in morska plan je bila zopet pusta in prazna. Dan se je nagibal h koncu; da bi zato izrabil še zadnjo dnevno svetlobo in da bi imel kolikor mogoče širen razgled, je splezal Milanovič ob jamboru navzgor. Skrbno se je oziral o-krog, a njegovim očem se je nudila le brezmejna morska gladina. Solnce je veličastno zašlo. Začelo se je mračiti. Tu in tam se je lesketala na nebeškem svodu kaka zvezdica. Turobna, brezupna nočna tema je znova objela samotno plavajoči čoln in njegove prebivalce. Zavladala je globoka tišina, niti najmanjši vetrič ni zganil ozračja. Ker je bilo torej jadro sedaj brez pomena, zato ga odpnejo in Milanovič zagrne z njim vdovo in njenega sinčka. Milanovič je nato čud do desetih; njega je nadomestil Mirtič, o polnoči pa je prišel na vrsto Zamjan. Tako so se ti trije vrstili celo dolgo, tiho noč do ranega jutra. (Dalje prih.) Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 951 h St. So. Chicago, 111. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicagi Street v novi hiši Toliet National Banke. N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, III Vljudno vabi vse rojake, Slovence ii Hrvate, v svojo gostilno siedi Rockdala. VSI DOBRO DOŠL1 I Vdovec bi bil. A.: Zadnjo noč sem se naenkrat zbudil — slišal sem sumljiv šum -— žven-ket kron — nekdo je praznil moje žepe — vzel sem revolver, ampak — ustrelil nisem. B.: Zakaj pa ne? A.: Ker sem še pravočasno spoznal, da bi bil danes že vdovec, če bi bil ustrelil. Potrpežljivost. Sinček: "Ata, zakaj pa govore ljudje toliko o Jobovi potrpežljivosti?" Oče (s' pogledom na svojo ženo): "Ker v Jobovih časih še mene ni bilo na svetu!" mi Emil Bachmai 1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime ceste se je premenilo. Najstarija sl^vensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GAL1JA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA i. t. d. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. f o^oi*, rojak i! Dobil sem iz Wasbin-gtoua 7.ii svojo zdraviia s'-rialiio številko, ktari Jamči, da so zdtavila prava iu koristna. Po dolgem čl sn _ mi je posrečilo izuajn pravo Aipeu tinkturo in Pomado proti izpa^ danj« in za rast iafl, kakoršnešadosedaj os sv. tu ni b lo, od kaiert moSkim iu ženskim ga sti iu doljri 1 sje resni-' Cnh popolnoma zmstfri 'o in ne bodo v<-č i/.pa-: da li, ter ne osiveli. \ Ravno tako zrastejo moškim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatizentv rokah ji noirah in križicah dueh popolnoma ozu?n vim. kurja očesa, brv rtavioe, potue nog i» >zebline se popoln uia ■dstranijo. Da je to , -snica jamčim s $500. Pišite po cenik, kat®-reua pošljem zastoaj JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio Najboljša postrežba. Lunch vesdaii. John Rudman GOSTILNA Prenočišča po primerni ceni za eno noč ali teden. Slov. bartender: JOHN GERŠIČ. Chicago telefon 2496. 916 N. Chicago St., Joliet, I1L Martin Nemanicb 1900 W. 22 St., Chicago, 111. se priporoča si. občinstvu za obilea obisk njegovega saluna na vogalu 22. in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Brezplačna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Poleg drugih pijač vedao sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80. M. Nematiich, Chicago Najboljše klobase! Mi izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi se nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. :: :: :: :: Peter Staudohar, Phone 102. 203 Central Ave. Chisholm, Mina. NEREDI PREBAVNIH ORGANOV ' ozirala nazaj na kraj nesreče. Preteklo noč se je bila popolnoma izpreinenila. prej, pogled nepremično uprt v mor- ke v alove, je bil prava podoba ne- I . ... ■ ..i-,!,„ | sebi na prsa; med tem pa se je vedn< ustrasenega, vsaki nevarnosti kljubu-t 1 »■ j jnčega pomorščaka. Začelo se je danili. Morje je še div-! ... , . , . .. . , . u. k-,i-„, Oct je imela vdrte, obraz je bil star m jalo, veter pa je. ponehaval. Kakor ^ hitro je v motnem jutranjem svitu hi- j u mogoče razločevati posamezne pred mete, že so se oči vseh začele željno ozirati na vse strani, da bi zasledile rešilno ladjo: a nepregledna morska planjava je bila prazna. Mogočno in veličastno je vzšlo solnce in robovi oblakov so >e čarobno svetlikali v rožnati svetlobi. Z novim veseljem, z novimi nadami so se ob ( tem prizoru napolnila obupana srca nesrečnih ladjelomnikov. General je vstal, položil roko nad oči in počasi in natančno premotrival celo obzorje. "Sami smo," pravi čez nekaj časa, "a vendar ne pozabimo, da je bil Vsemogočni nocojšnjo noč z nami; On je tudi sedaj pri nas in nas bo prav gotovo rešil iz stiske in nevarnosti, kadar bo čas za to." Popolnoma premočena obleka je kakor prilepljena visela na njenem izmučenem telesu.' Tudi deček je bil izgubil nekaj svojega otroškega ztm čaja. K mamici se pritiskajoč je sicer slastno užival trdi kruh, a njegove oči so se vedno vprašujoč in s strahom ozirale okrog. Nenadna in pretresljiva igralčeva smrt je vplivala na vdovo in na gene rala silneje kakor na mornarje. Ti so se namreč predobro zavedali svoje lastne nevarnosti, v kateri je viselo vsak trenutek njihovo življenje; zato sc m so dalje zmenili za strašni dogodek. Zavžili so svoj zajtrk, dočim se ga general niti dotaknil ni, gospa Završnikova je pa le jia Milanovičevo prigo varjanje vžila par skorjic. Okrog poldne je veter utihnil: zato je Milanovič čoln obrnil v smeri proti i ELIXIR. BITTER-WINE / T VYR WlHt trinerovo H0RKE VINO HM«turtd b/JOSEPH TRtNER SAskUnd Ave. Da si ohranite dobro zdravje, ne smete dovoliti neredom v prebavne organe, ^ ker ti so navadno znaki bolezni, bodisi celega telesa ali pa posameznih or- M ganov. Brez prave jedi in prebave ni življenja. Zato je prav važno, da imate vedno pri roki tako zdravilo, ki bo, v slučaju neredov prebavnih organov, prineslo hitro poino. Za vse podrobne slučaje smelo priporočamo vsakomur DOBROZNANO IN ZANESLJIVO IN HITRO DELUJOČE Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Ta izvrstni lek bo izčistil prebavni sestav popolnoma brez kakih najmanj-t šili slabih posledic; pospeši okus, daje moč odvodnim organom, odstrani za-basanost in vsa druga zla, ki so s to nadlogo v zvezi. Naj bi se rabilo v vsakem slučaju. Imejte to zdravilo vedno v hiši in ga rabite .'.a.ii v slučajih: ZABASANOSTI, GLAVOBOLA, BOLI V ČREVESIH, SLABOČE, NERVOZNOSTI, NEPREBAVNOSTI, ZGUBE OKUSA, ŽOLTENICI," TRPLJENJU PO JEDI. Ne čakajte, misleči, da se bolezen sama odstrani. Če se ne rabi dober lek K oslabijo organi. Najboljše zdravilo v vseh takih slučajih je: ® Trinerjevo Amer. Zdravilno Grenko Vino. V vseh lekarnah. Ne jemljite Ponare kov. JOSEPH TRINER, 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO ILL AMERIKANSKI SLOVENEC, 26. DECEMBRA 1913. 7. £Y\\Y\\\\\Y\\\\\\Y\\\\\V\\VW S Chicago Phone 2400 £ N. W. Phone 135 I- (Mesnica I i JOS. J. PLESE Grocerija 911 N. Scott Str. Joliet, Illinois f se priporoča rojakinjam in rojakom nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni. za Postrežba najbolja. Dobro došli! § I iSH^S ffi » ffi iiliiiEi! ROŽE IZ DUHOVNEGA SVETA. A. T., slovenski delavec. iEi^li^ ifi !fi !fi Ei^lfaii! Pravo zlato, biseri in žlahtni kameni krščanskih čednosti in lepih lastnosti se dobijo med bodečim trnjem in strupenimi kačami hudobij in strasti; zato mnogi tam najdejo svojo nesrečo in 'smrt. Oni pa, ki so zelo previdni in oprezni, ki znajo ločiti dobro od hudega, koristno od škodljivega, zdravo od strupenega in se znajo varovati najdejo ravno tam največ bogastva in sreče. * Strast nikdar ne opeša, marveč postaja tcni močnejša, čimbolj se jej u-streza. Kolikor pa strast močnejša postaja, toliko bolj človeku moči pešajo, kateri se ji vda. Zato pa gorje človeku, ki se vda in prepusti strasti; ona ga ugonobi in uniči popolnoma. tako visoko dvigati, tvoje misli niso več tako čiste in visoke, tvoje 'spoznanje ni več tako jasno, tvoja volja in moč nista več tako krepki, tvoje srce ni več tako vneto za lepoto, plemenitost, in čednost, vero, resnico in pravico, ako se od luči verske resnice oddaljiš, ampak te tema obdaja, si kakor v megli, oslabljen in obtežen, tvoj duh, tvoje misli in želje se ne dvigajo k vzvišenim in čistim idejam, ampak tičijo le v nižavi in so obrnjene le v malenkostne in nizkotne stvari. Zato pa si ne izvoli za učitelja in ne za vodnika onega, ki ne hodi za lučjo sv. vere, marveč jo še sovraži in druge od nje odvračuje, ki tava v temi zmot in laži in je suženj najnižjih strasti, zavaja tudi druge v temo zmot in nevere ter jih spravlja v sužnost in nesrečo, ampak izvoli si takega, ki ga razsvitljuje in vodi luč sv. vere, ne pa njegovo lastno natoro in strasti. Le tak nas more prav učiti in voditi po pravi poti, ki nam sveti z lučjo sv. vere, ki nam je od Boga dana, da nam razsvetljuje temne poti človeške omejenosti in razuma, sprijene natore, stra sti in pregreh. Kolikor vernejši je Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank Kdor se enkrat strasti vda, ga ta po- kd°> kolikor zvestejše hodi za lučjo polnoma obvlada, da se je več braniti i vere in kolikor natančnejše po njej ne more, ker na eni strani je strast ve- ! živi in ravna P° naukih in zapovedih dno močnejša, na drugi pa človek ve- i vere. toliko bolj razsvetljen, moder in dno slabejši. Zatorej kdor hoče biti pravičnejši je. In kolikor nevernejši gospod nad samim seboj in ne suženj , je kdo, toliko v večji duševni temi in svojih strasti, naj se bojuje od začetka, dokler so njegove moči še dovolj krepke, močne. Hex In Moose Pivo NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja frank trampush VIRGINIA, MINN. Duliith Brewing & Malting Co. Duluth. Minn. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "hotel flajnik" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli 1 NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. strasti pa ne še tako hude in SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji ■ najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tyrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 gmiiiiiiiiiiliiiiinmiiiniiniiinimiimiinnimniinminiinmii A. NEMANICH, pred«. m. STEFANICH. tajnik. S. OLHA.blag Nečistost ima dvojen obraz, enega zelo lepega in prikupljivega, s katerim človeka vabi in k sebi vleče, drugega pa ima strašno spačenega, grdega in ostudnega, katerega potem pokaže, kadar človeka s prvim obrazom zapelja in ogoljufa. Kar sčasoma nastane, tudi sčasoma izgine. Kar ni nadnaravno, je umr-ljivo in nima trajnega obstanka. Koliko se je že pojavilo tekom stoletij katoliški cerkvi sovražnih moči, hoteč jo uničiti, a so izginile ena za drugo, katoliška Cerkev pa še vedno stoji. Zato se tudi dandanes ni bati, da bi jo vihar sedanjih sovražnih moči podrl, marveč bodo morale tudi te moči sčasoma izginiti, Cerkev pa bo ostala le še močnejša in zmagoslavriejša. * Milost božja so perutnice, na katerih se človeška duša dviga k Bogu kot lahkokrila ptica. Dokler ima ptica perotnice, lahko veselo leta po zraku; ako pa ji kdo perotnice pristriže, ne more se več dvigniti v višino, dokler jej perotnice zopet ne vzrastejo, ampak mora žalostna ost«* v nižavi. Ravno tako je tudi s čhoveško dušo. Dokler ji sije solnce božje milosti, se lahko dviga veselo k Bogu, lahko moli, uživa srečo in mir, lahko ji je prenašati težave, lahko se ustavlja skušnjavam in napolnjena je s sladkostjo,in tolažbo. Kakor hitro pa ji je odvzeta milost božja, ne more se več dvigati k Bogu, ne more se več povzpeti v višino, marveč z veliko težavo se more le še nekoliko vzdigniti od zemlje, ali pa mora celo na tleh obležati, ker je vsa slabotna in obtežena. Zapuste jo moči, nima več veselja, sladkosti in tolažbe, vlači se po nižavi kot megla brez cilja in brez vsakega višjega poleta, nemirna, otožna in žalostna; tarejo jo težave, stiskajo nadloge, nadlegujejo skušnjave, mučijo skrbi in moč nizkih strasti jo skuša vkovati v železno o-kovje tako, da si skoraj želi smrti in koprni no vrnitvi božje milosti, kakor žejen jelen po mrzli vodi, kakor raz-I susena zemlja po blagodejnem dežju; I kakor ubogi jetnik v temni ječi po zlati prostosti; kakor ujeta in zaprta ptica po osvoboditvi iz tesne kletke; kakor nevesta po svojem ženinu, da se zopet ž njim snide in počiva na njegovem srcu. Tako koprni zapuščena duša po milosti božji, v kateri bi se mogla zopet odpočiti in se navžiti sladkosti, miru in tolažbe ter se dvigati k Bogu v presrečni radosti... Kdor je sovražen in nasproten veri in božjim zapovedim, ta sam jasno dokazuje, da ni pošten in pravičen, kajti kdor zapovedi sovraži, je samo ob sebi umevno, da jih ne spolnuje, sicer bi jih ne sovražil; kdor pa zapovedi ne spolnuje, ta ne more biti pošten in pravičen v tem, kar zapovedi zapoveduj ejo. zmoti je. Zato pa je brezvercev se okleniti, njim verovati, njim zaupati in njim slediti tako nespametno, kakor je nespametno izvoliti si slepca za vodnika. (Dalje pride.) j. p. king<* 0bsatevel8on Lesni ^♦»»»»trgovec. Clinton in Desplaines Sts. Joliet Geo. Flajnik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa, John Grahek ...Gostilničar... N. W. Phone 809. mihael kochevar SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. Iz šole. '•Tinček, komu moraš biti "Jaz moram biti pokoren Učitelj: pokoren?" Tinček: očetu." Učitelj: "Prav, komu še, komu moramo biti vsi pokorni?" Tinček: (Molči.) Učitelj: "No, pomisli malo, komu mora biti tudi tvoj oče pokoren?" Tinček: "Materi." Učitelj: "Da te moram s palico kaznovati, mene samega boli." Učenec: "Pa ne tam, kjer mene." Nihče ne verjame. Gospodična: "Slišite, gospod, to je pa vendar preveč, vi ste sinoči v kavarni javno pripovedovali, da ste me poljubili..." Gospod: "Ah, gospodična, kaj pa je na tem, saj mi tako nihče ni verjel." LONGFLOS & LIBERŠEK 1014 N. Chicago St, Joliet, I1L -- Slovenska - BRIVNICA IN KOPALIŠČE Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom. Michaell Conway 106 Longhran Bldg. JOLIET Cass and Chicago Sts. Cyclone in Tornado Insurance Prijeten poklic. V krčmi sedita dva meščana častitljive starosti in se menita o ženskah. Prvi meščan: "Jaz sem v svojem življenju ljubil samo tri ženske, zdaj pa že davno ne maram nobene videti." Drugi meščan: "Jaz pa klečim celo življenje ženskam pred nogami in bom poklekal do smrti." Prvi meščan: "Vi pretiravate." Drugi meščan: "Nič ne pretiravam —jaz sem namreč čevljar." Posojuje denar,za varuje proti požaru SURETY BONDS Chicago t«l. 500 (Five hundred.) Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111. Edina slovanske fotografija t Joliet«. Zmerne Cene. Najboljše delo. Antonija Rifel izkušena babica. N. W. Phone 1042. 512 N. Broadway Joliat, if*?- Slovenian I m m Liquor a®. Co. GLAVNICA $50,000.00. U>t.n. in inkorp. let« 1910 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika, .'.'•V Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svoj mu! Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. iiimiiiiiuiuiuiiuuiiuMiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiimimmiii Pripravljen. Gost: "Dajte mi kurja jetra z gobicami." Natakar: "Oprostite, gospod, kakor vidite, so na jedilnem listu kurja jetra že črtana, jih ni več!" Gost: "Pri vas je pa ravno vedno to črtano, kar jaz najrajši jem. Mene sploh ne bo več sem." Natakar: "Prosim, potrpite malo, jedilni list, na katerem kurja jetra še niso črtana, vam takoj preskrbim." Človeški um je vsled izvirnega greha otemnjen. Otemnuje pa človeški um tudi dejanski greh, ki ga človek sam stori. Sv. vera pa je luč, katere olje je milost božja, ki razsvetljuje človeški um, da more vse prav spoznati, kaj je resnično, dobro in pravo, da more vse pametno ravnati, da hodi sam in tudi druge vodi po pravi poti. Greh in nevera sta groba teme, čednost in vera sta pa žar svetlobe, ki razsvetljuje človeka in vodi po poti resnice, pravice in modrosti. In kolikor globokeje kdo tiči v grehu in neveri, v temvečji temi je, in kolikor bolj čednosten in veren je kdo, tem bolj je tudi njegov um jasen in razsvetljen. Kaj ne, saj to si že sam večkrat skusil; ako si premišljeval svete reči in se za? nje vnemal, pobožno molil, si imel tudi bolj razsvitljen um in jasnejše spoznanje; bil si trezen in miren; tvoj duh se je višje in prostejše dvigal; lažje si stvari preiskoval; bil si razsoden, vnet za resnico in pravico, dovzeten za vse, kar je lepo in blago. Kadar pa na Boga pozabiš, ne moliš, sploh ne opravljaš verskih opravil in dolžnosti, se vdajaš strastem in grešiš, ali nf čutiš takrat, da je tvoj um nekako otemnel in oslabel? Tvoj duh je takrat obtežen, da se ne more več V ljubljanskem hotelu. Nedavno sem moral prenočiti v ne kem ljubljanskem hotelu. Ker so bili vsi boljši že prenapolnjeni, sem moral prenočiti v nekem hotelu bolj za nižje sloje. Ves utrujen se vležem potreben počitka in prav sladko zaspim. Kmalu me zbudi pa nek glas izpod postelje. Poslušam in natančno slišim udarce: tik-tak, tik-tak, tik-tak! Sprva sem mislil, da se mi sanja, pa le še bolj poslušam. Čisto razločno se je slišalo sedaj hitrejše, sedaj počasne je :tik-tak, tik-tak, tik-tak! Strah me je bilo. Čim bolj sem po slušal, bolj mi je bilo vroče. Kaj, če bi bil kdo položil kako — bombo pod posteljo, ki se ima v kratkem razpočiti a jaz pa v zrak zleteti. Sedaj pa je bilo vedno glasneje: tik-tak, tik-tak, tik-tak! Korajža velja, sem si mislil, drugače celo noč ne bom spal. Skočim pokoiy ci, prižgem luč in posvetim. Kaj je bilo? Pod posteljo je bil lesen zajec za fevlje sezuvati, na vsakem koncu zajca pa ena bolha, ki sta se prav veselo guncali: tik-tak, tik-tak, tik-tak! Dober napredek. — Kako pa kaj napreduje vaš pevski zbor? — Že gre; pri zadnji vaji smo že en cel hektoliter izpraznili... Trije vzroki. A: "Zakaj nisi vzel Drobiževe Rc ze?" B: Dat Frank BamMch urar in zlatar, 5270 Buttler St. PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. Phone Canal 498. August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. Joliet Steal M Hons Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644'Cass Oba telefona 488. The Will County National : Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne ulaga ter pošilja denar na vse dele svet«. Kapital in preostanek $300,006.00 E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. i R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT cff* A. M. SMELSER, izdelovalec. J. E. SEEBOLD, ravnatelj. Phone 474 w. Nad poštnim uradom. FOTOGRAFIČNI STUDIO Slovenci v LaSalle in okolici, pridite in poglejte naše slike in gotovo bodete zadovoljni. W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri s meni. "Prestara se mi je zdela in tudi lepa ni — pa me tudi ni marala." ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. DVE PISARNI V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. V Chicago, Ills.: Soba 612 — 155 North Clark Street Telefon: Randolph 810. Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon 924. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti WINE GARDEN SALOON (po domače: Vinski vrt) MARKO MATEKOVICH. Gilbert, Mira. Točim najboljše pivo, domače vino, fina žganja in tržim dišeče smodke. Rojaki dobro došli 1 JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Državt in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. DRUŠTVENE VESTI. (Nadaljevanje s 5. strani.) imamo društveno premoženje, ki nam dela čast, v gotovini $800.70. To svo-to smo imele 1. dec. 1913. Nas članic je pa 46 po številu. Začetek našega društva je bil prav težak, ker niso verovali, da bi ženske neizkušene mogle obstati nasproti vsem silam in uporom. Ali z božjo pomočjo in trdno voljo smo vse premagale. Društvo je i bilo ustanovljeno z 10 članicami, v pol ( leta nas je bilo samo 6, ker so se te-dajni asesmenti zdeli previsoki za na- j še ženstvo, ker naša mati Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota je imela že v tem času asesment po razredih, kar še ni imela nijedna druga slovenska jednota. To število članic je precej dolgo obstalo, ali s časom so uvidele, da je naše društvo oziroma Jednota solidna, in so začele prihajati so-sestre Slovenke v naš krog, da smo sedaj dosegle število 46. Kljub temu bi se naše društvo lahko štelo med najštevilnejša, ker naša tukajšnja naselbina šteje nad sto slovenskih žena in deklet; pa upam, da se nam vse s časom pridružijo. Zdaj naj pa še opišem podporo, ki jo naše društvo daje svojim članicam. Za usmrtnino se lahko zavaruje članica $1000 oziroma $500. Zraven pa še društvo plača v slučaju smrti $50 iz svoje blagajne. Bolniško podporo pa društvo plačuje sledeče: Po tednu trajajoči bolezni vsak dan $1.00, seveda tudi za prvi teden, za dobo 6 mesecev. Za porod plača $8.00 dolarjev, in v slučaju, če članica našega društva oboli in da tukajšnji zdravniki ne morejo po dalje trajajoči bolezni pomagati, oskrbi društvo bolnici spremljevalko za potovanje v eno izmed bližnjih večjih mest za boljšo bolniško pomoč, proti plačilu 50c mesečno. Tako, sestre Slovenke, pridružite se nam! Ako vam bode potreba pomoči v kaki nesreči ali bolezni, vam jamči naša blagajna $800 v gotovini, v ■smrtnem slučaju pa Jednotina blagajna s približno $300,000. Tako če se nam pridružite, ste lahko uverjene, da ste v krogu najboljše in najmočnejše in najstarejše slovenske jednote, .oziroma pod okriljem matere vseh slovenskih jednot v Ameriki. Ravno sedaj se tudi veliko razpravlja in piše o novem sistemu, ki so ga primorane naše slovenske jednote vpeljati po takozvani "Mobile Law". Seveda bo precej višji ta asesment od prejšnjega. Ali če pa smo primorani ubogati, kaj pa hočemo? Razpasti tudi ne smemo pustiti naših Jednot: kaj bi potem počeli oni člani, ki so že prestopili 45. leto oziroma starost, v ka-twi podporne jednote vzprejemajo »voje člane. Ti člani bi vse izgubili, kar so vplačali v 10, 15, 20 in več letih, da zavarujejo svoje drage, ko oni ne bojo mogli več skrbeti zanje. Naša sveta dolžnost je, obvarovati naše jednote poloma, čeprav nas to stane vsaki mesec nekoliko centov več. Naše društvo sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. J. je brez izjeme glasovalo za vzprejem lestvice, ki je bila poslana na urad našega društva iz urada glavnega tajnika, in upam, da nam sledijo vsa druga društva. Za prihodnje leto je naše društvo izvolilo sledeče uradnice: Predsednica Katarina Stalic; podpredsednica Johana Vehar; I. tajnica Terezija Potočnik; II. tajnica Ana Mrak; blagajnica Johana Ferlic; zastopnica Mary Kos; zapisnikarica Marija Keržišnik; nadzornice Antonija Proj, Angela Fishier, Johana Fortuna; bolniške obiskovalke in poslanke za No. 4 Apolonija Demshar, za East Flat in mesto in okolico Agnes Dolenc, za Sweet Water Angela Pivk; vratarica Mary Koshir. Ako želi katera Slovenka kaj več pojasnila o našem delovanju, naj se obrne na katero si bodi izmed odbomic ali pa članic, bode vsaka drage volje postregla. Naše društvo bode sedaj po novem letu zborovalo v "Slovenskem Domu" in sicer drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan. Moj dopis se je že zelo zavlekel. Naj končam. Voščim vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike vesele božične praznike in srečno novo leto! Tebi, edini katoliški dvotednik v Ameriki, pa voščim, da bi obiskal sleherno slovensko družino v novem letu. So-sestrski pozdrav članom in članicam K. S. K. Jednote Johana Ferlic, 211 Sherman St. So. Chicago, 111., 18. dec. — Društvo Vit. sv. Florijana št. 44 K. S. K. J„ je imelo glavno letno sejo in volitev uradnikov za leto 1914. Izvoljeni so večinoma vsi stari uradniki: Predsednik Anton Kolenc; podpredsednik M. Kralj; prvi tajnik J. Stua; drugi tajnik J. Benkovič; blagajnik F. Čeme; zastopnik J. Sebahar; nadzorniki J. Likovič, J. Novak, J. Golob; zastavonoši M. Pernat, J. Stanko; ravnatelj F. Kapler; boln. odbor L. Podlipec, L. Samo-torčan, A. Pucelj. Volitev se je vršila v najlepšem redu in miru. Posebno nas je iznenadila novica, katero smo prejeli od glav. urada K. S. K. Jednote, da visi naša dobra, skrbna mati nad prepadom, kateri jo želi pogoltniti v svoje nenasitno žrelo. Ali upam, da imamo dobre gospodarje in čuvaje, kateri se mučijo na vse svoje moči, da zasipajo prepad in postavijo našo slavno prekoristno organizacijo na dober in trden fundament, na katerem bode kraljevala in z odprtimi rokami otroke in sirote k sebi klicala in dobrote jim delila. Člani si. K. S. K. Jednote! Pripo-znati moramo našim glavnim uradnikom njih previdno in dobro delo; da so na tako dobro in pravo pot prišli, da so razposlali na vsa društva spadajoča h K. S. K. Jednoti naznanilo, da si sami volijo, kaj hočejo: za obstanek ali pogubo naše predobre matere. Kaj nam bi koristila konvencija? Nič, prav nič, ker sami dobro vemo, da se ne moremo ustavljati vladnim postavam, jih moramo vpoštevati in po njih se ravnati, ker če tega ne naredimo, izgubimo našo skrbno mater. Zatorej si lahko mislimo, .da imamo priložnost voliti vsi člani, kar kateri hoče. Če bi bila konvencija, veljala bi precej veliko tisočakov, pa napravila prepir in neslogo, ker bi eden ali drugi mislil ali celo trdil, da so krivi naši delegati, ker se dajo podkupiti. Zatorej pripoznati moramo, imamo lepšo pot do zmage in stalo nas ne bode toliko. Slišal sem že tudi, da je tole zahteva glav. uradnikov, da bi nabrali več denarja v blagajno. Ali kaj bi to njim koristilo, ker kar ima Jednota, imamo tudi vsi člani, ne samo uradniki. Zatorej ne smemo soditi onih, kateri niso krivi. To so krivi vladni uradniki, kateri so čez vse "šuringe", kakor so oni preračunali, da človek ne živi več kakor do 38 ali 40 let, eni več, večinoma jih umre od 26. do 38. leta; kakor so preračunali, ne more nobena organizacija ali "šuringa" izhajati, ako se ne plača kakor je bilo v glasilu. Niso še sprejele ta predlog vse države, ali večinoma jih so že, ali prišlo bode, da bodejo vse. Zatorej premisliti moramo, za kaj volimo, da ne izgubimo, kar imamo. Sedaj vidite, dragi sobrati, da je velik prepad, nad katerim visi naša slavna organizacija in da je nemogoče jo zasipati glav. uradnikom. Zatorej primimo orodje, katero nas stane nekoliko težko prisluženega denarja in zje-dinimo se vsi skupaj, ker le v slogi je moč in prepričani bodemo, da nam bode pomagano. Torej volimo vsi "yes", ker le to nam bode pomagalo, da obdržimo našo slavno jednoto, katera je že tisočem in tisočem pomagala in želi šc nam na tisoče pomagati. Pomagajmo si sami in pomagano nam bode. Videli smo že male nedorasle otroke, da je njih dobra, skrbna mati umrla. Kadar so sirote, nimajo nikogar, da bi se jih usmilil, jim kruha dal, ke-dar so lačni; kako žalostno jih je samo pogledati; in kakor hitro vidiš o-troka brez matere, poznal bodeš, da nima najboljšega na svetu. Kaj je ena mati proti naši prekoristni jednoti! Koliko ima ljudi, kateri se že leta in leta oklepajo in opirajo na svojo mater, in ker so'že prestari, da bi se organizirali pri kateri drugi organizaciji, da bi preskrbeli svoje male onemogle otroke po svoji smrti, zatorej okleni-mo se naše matere in postavimo jo na njen zaželjeni fundament, na katerem nam bode brisala solze z naših lic. Kaj bi bilo, da izgubimo prekoristno jednoto? Ostali bi brez pomoči v tej solzni objokani dolini. Marsikateri bode mislil, da se bojim zapora, kakor je bilo v glasilu, da se lahko kaznujejo glav. uradniki in uradniki lokalnih društev. Ne bojim se tega, še rad bi bil sedaj na zimo, bi se vsaj dobro imeli, ker nam ne bi bilo treba snega po ulicah ali tovarnah gaziti. To je samo špas, ker upam, da do tega ne pride. Želim pa sanio to, da zmagamo in obdržimo našo slavno K. S. K. Jednoto, da ne bodemo odza-dej za drugim narodom, ampak glejmo, da bode naša slavna organizacija slovela in da bode ponos slovenskega naroda v Ameriki. Kakor sem že zadnjikrat omenil o veselici naših vrlih fantov, katera bode v prid slov. cerkvi sv. Jurija, dobro napredujejo; imajo že precej veliko svoto denarja nabranega in še zmiraj trkajo na blagodama srca in se trudijo, da se jim veselica lepše obnese kakor tudi vsi dobromiselni Slovenci se veselijo dneva., da pokažejo veselje do naših vrlih mladeničev. Vse se ver seli, kar je slovenske krvi; mladeniče veseli, kar božje so stvari, ker oni se trudijo in za cerke-v delajo. Pomagajmo jim tudi mi le tako naprej. J. S. Soudan, Minn., 17. dec. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4 K. S. K. J. je imelo 14. dec. zborovanje in volitev novega odbora za leto 1914. Izvoljeni so bili: Predsednik Frank Schweiger; podpredsednik John Jamnik; I. tajnik John Loushin; podtajnik Josip Erčull; blagajnik John Brula; zastopnik George Nemanič; gospodarski odbor, Matija Bajuk, Štefan Ahcin in Josip Zalar; bolniški odbor, Josip Brula, Josip Kotcky in Tone Zavodnik; redar Frank Gornik; zastavonoše, Josip Zavodnik, Tom Erčul in Ivan Zobec. Vam voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. Zastopnik: Franc Makovec. Nadzorniki: Martin Mesec, Anton Varšek, John Mesec. Bolniški odbor: Math. Jereb in Fr. Petrovčič (Čolnar). Odbor za nove člane: Anton Bonač, Peter Stanovnik. Poslanec: Jos. Zalar. Maršal: Franc Coren. Zastavonoša: Anton Petkovšek, Fr. Belec. Vratar: Franc Mivšek. Društveni zdravnik: Dr. Jolley. Bratski pozdrav in srečno in veselo novo leto vsem članom in članicam dr. Marije Pomagaj. Math. Jereb, tajnik. St. Louis, Mo., 21. dec. — Društvo sv. Srca Jezusovega štev. 70 K. S. K. J. je imelo svojo redno sejo dne 21. dec. 1913 in so bili izvoljeni uradniki za leto 1914 sledeči: Predsednik Josip Simonich; podpredsednik Jakob Plut; I. tajnik John Mihelčič; II. tajnik Jakob Judnič; blagajnik in zastopnik Anton Buko- vitz; nadzorniki, I. Josip Belobrajdič, II. Jakob Bukovic, III. John Bukovic; bolniški odbornik Blaž Belobrajdič; vratar Nikolaj Fabič. Nadalje glasovali smo tudi zaradi zvišanja asesmenta za novo lestvico, ki jo državne postave zahtevajo od nas in moram reči: člani zgoraj omenjenega društva so se pokazali kot pravi korenjaki K. S. K. Jednote ,ker je tudi lahko vsem članom in članicam K. S. K. Jednote znano, da nam ni mogoče protestirati proti državnim zakonom, ker so preveč močni za Slovence v Združenih Državah. K sklepu voščinv vsem članom in članicam K. S. K. Jednote srečno novo leto 1914. Tebi, cenjeni list Am. Slovenec, pa veliko uspeha. Z bratskim pozdravom vam udani sobrat John Mihelčič, tajnik. tov. Le berite, kaj pišejo o takratni bedi kmetov Matej Normanski (umrl 1556), Sebastjan Frank in Sebastjan Muenster. Berite o tem tudi: Bart-hold, Gesch. v. Ruegen u. Fommern; ali: Arndt, Gesch. d. Leibeigenschaft in Pommern u. Ruegen. (Dalje pride.) Zapeka, nedelavna jetra, neprebava, omotica in zlatenica so nekatere bolezni, zoper katere se lahko rabijo Severove Jetrne krogljice (Severa's Liver Pills). Hitro delujejo ter ob jednem tudi ne ščiplje-jo črev. Cena 25 centov v vseh lekarnah. Dobite Severov almanah za Slovence za 1914 od vašega lekarnarja ali ga pa naročite od nas zastonj. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. — Ad ^MaSfs^fo ffi !fi K SiSiSSiSSjH [ynj Hi CENIK MOLITVENIH ^ NABOŽNIH, PODUČNIH ^ IN ZABAVNIH KNJIG m ] katere se dobe v [ mu KNJIGARNI AMER. SLOVENCA, JOLIET, ILLS. ifi Hi Si iiSSESlii John Loushin, tajnik. Waukegan, 111., 21. dec. — Društvo Marije Pomagaj št. 79 K. S. K. J. je na svoji glavni seji dne 14. dec. izvolilo sledeči odbor za leto 1914: Predsednik: John Zalar. Podpredsednik: John Gerčar. Tajnik: Math. Jereb. Zapisnikar: Franc Petrič. Blagajnik: Peter Trček. (Nadaljevanje s 4. strani.) ne pa veče svobode, pač pa manj ljubezni. Ječe so bile napolnjene s trpini, ker so se držali 1000 let stare vere, ki pa je bila proglašena za hudodelstvo." Ali čujete lažnjivci? Skušnja uči, piše Martensen, protestantski škof v Seeland-u, da so '^poa pritiskom kapitalizma nebrojni zašli v tako bedo, da se v bistvu niso razloče-/ali od sužnjev Starega veka. Bila je pa ravno reformacija, ki je pomagala kapitalizmu razviti se, ker ona je odpravila stare ovire" (za kapitalizem). Tako je trdil tudi socijalist Bebel, ki je pripisoval razvoj kapitalizma protestantski duhovščini, kar sem omenil že v prejšnjem članhu. Socijalist Karol Marks, katerega naši socijalistični voditeljčki obožavajo, pa piše: "Kapitalistična doba se začenja še le od 16. stoletja naprej" — torej z reformacijo. Da je bila reformacija ljudstvu vsiljena, z reformacijo pa ljudstvo usužnjeno, trdijo veliki protestantski zgodopisci: Guizot, Ma-caulay, Lecky, Hallam in Gibbon. Protestantski zgodovinar Hallam piše: "Preganjanje je smrtni izvirni greh protestantske cerkve." (Constit. Hist. vol. I. chap. II.) Doellinger piše: "Reformacija je prostake povsod stiskala, zapostavljala in ropala — to je znak reformacije. Kakor je stara katoliška doba z vsemi sredstvi in silami uboštvo ovirala, tako je reformacijska doba uboštvo pospeševala." Protestant Leo piše: "V reformaciji je oblast vladarja in državnih stanov rastla, svoboda kmetov in deželnih stanov je pa propadala." (Universalge-schichte.) "Da," piše protestantski povestničar Holzhaufen, meščanstvo je od srede 16. stoletja želostno hiralo in propadalo in mesto ponosnega in samozavestnega meščanstva je nastopilo malo, pro-staško meščanstvo." (Janssen, Gesch. II. 665.) Protestant W- Roscher trdi: "Koncem 16. stoletja je omika padla globoko raz višino svojega začetka... Stanje rokodelcev se je v 16. stol. brez dvoma poslabšalo." (Verhandl. der k saechs Geschichte der Wissen>chaft zu Leipzig. Philos.-histor. Klasse P 164; ali: "Gesch. d. Nationaloekono-mie p. 121 ali: System d. Volkswirtsch. I. 140). Kako pa se je v reformacijski dobi godilo kmetom v Nemčiji? Luter je zagovarjal, "naj bodo pod ložniki pripisani zemljišču, katerega ne smejo zapustiti; zagovarjal je, da smejo graščaki in zemljiščni posestniki postopati s hlapci in deklami kakor z živino, katero lahko prodado kakor hočejo." V Mecklenburgu so tudi res prodajali nesrečne rabotnike kakor konje in krave. V Pommern-u so začeli reformacijo z zatiranjem in ropanjem kmetov; vasi so razdejali in njih kraje rabili za pašnike. Po nekaterih kra jih so plemenitaši docela opustošili kmetije in se zemljišč polastili. Pri tisk na kmete je bil včasib tolik, da so bili kmetje prisiljeni vse zapustiti in bežati. Kmetska odredba 1. 1616 je kmete proglasila za brezpravne. Tudi v Mecklenburgu in Brandenburgu so bili kmetje izkoriščani, oropani in docela podjarmljeni. Deželna zbornica v Guestrow je 1 1607 kmete proglasila za naselnike, ki morajo svoje kmetije odstopiti ple menitašu na njegovo zahtevo. L. 1621 pa so dobili graščaki neomejeno pravi co nad kmetijami. Čez nekaj deset letij potem pa so državne odredbe po polnoma zatrle zasebno svobodo kme MOLITVENE KNJIGE. Krščanski Zakon ........ 75c in 1.00 Marija Varhinja, zlata obr. 75c in 1.00 Nebeške iskrice, zlata obr. 75c in 1.00 Otroška pobožnost, zlata obr......25 Rajski glasovi, zlata obreza 75c in 1.00 Sv. Ura, zlata obreza, velike črke....................75c in 1.00 Skrbi za dušo, usnje, zlata obreza ......................75c in 1.00 Zvončec Nebeški (hrvaška) zlata obreza ....................... 1-25 Put u Nebo (hrvaška), usnje..... 1.25 Put u Nebo (za dekleta i žene— hrvaška) ..................... 1-25 Key of Heaven (angleška) 1.00 in 1.50 /esus My Love (angleška)...... 1.00 PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c Angleščina brez učitelja..........40c Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa...................20c Babica ...........................SOc Beatin dnevnik ..................20c Bahovi huzarji in Iliri............75c Bajke in povesti .................75c Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet- stvo in blagoslov ..............25c Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20e Bitka pri Visu 1. 1866.............25c Bled sedaj in nekdaj .............20c Božja kazen. — Plaveč na Savini. —Čudovita zmaga .............20c Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c Boj in zmaga. Povest.............25c Bojtek, v drevo vpreženi vitez----20c Božični darovi. Povesti .... .......20c Burska vojska ...................25c Cvetina Borograjska. Povest......40c Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare ........ ...............25c Čas je zlato .....................25c Ciganova osveta .................25c Črni bratje. Povest .............20c Darovana. Povest ...............25c Doma in na tujem ...............25c Domači zdravnik ................60c Emanek, lovčev sin. — Berač......20c Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c Evstahij. Povest ................. Feldmaršal grof Radecki .........20 c Ferdinand .......................25c Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................^5c Friderik Baraga .................50c General Lavdon, oče vojakov imenovan .........................20c Godčevski katekizem; Ženitne ali svatbine navade in napitnice____20c Gozdarjev sin. Povest............20c Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja, 2 zvezka po...........75c Grizelda, kmetica in grofica.......20c Hedvika banditova nevesta. Povest 20c Hitri računar ....................40c Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25c Izdajavec. Zgodovinska povest iz turških časov ..................25c Izgubljena sreča. Povest .........20c Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c Izza mladih let, pesmi ...........30c Jagnje. — Starček z gore..........30c Jaromil. Češka narodna pravljica. .20c Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .................25c Jozafat, kraljevi sin Indije........25c Jakoba Alešovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. — V šolo. — Začne se nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej .........75c Jurčičevi zbrani spisi, vsak zvezek.50c 1. zv.: Deseti brat. Roman........50c 2. zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena .....................50c 3. zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja,—IV. Vrban Smu-kova ženitev. Humoristična po- vest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Kozlovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena ..............50c 4. zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih ^Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo.—III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. Cena..........50c 5. zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet.. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena .....................50c 6. zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotar-jev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črtice iz življenja političnega agitatorja.. .50c 9. zv.: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. Cena............50c 10. zv.: I. Rokovnjači. Zgodovinski roman. — II. Moj prijatelj Jam-ralec. — III. Šest parov klobas.— IV. Po tobaku smrdiš. — V. Ženitev iz nevoščljivosti. Cena.....50c 11. zv.; I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra.— III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesni...50c Kako je izginil gozd. Povest......20c Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c Katekizem za kat. slov. šole v A- meriki .........................25c Kanarček, Kresnica. — Kapelica v gozdu .........................20c Kirdžali, podonav. povest ........50c Kmetijsko gospodarstvo .........75c Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20c Kraljičin nečak. Zgodovinska pov. .25c Krištof Kolumb in odkritje Amerike ...........................20c Koliščina in stepe. Povest........20c Kraljica Draga, izvirna povest iz srbskega kr. dvora .............25c Križem sveta. Zgodovinska povest 50c Krvava noč v Ljubljani. — Domoljubje sile. — Najdeno srce.....50c Krvna osveta. Povest ............20c Lažnjivi Kljukec ................20c Ljubite svoje sovražnike. Povest..20c Lurški čudeži ..................$1.00 Ludevit Hrastar.—Golobček......25c Ludovik, mladi izseljenec.........25c Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c Marica. Povest .................40c Mali vseznalec — Mali vedež.....25c Malo življenje. Povest ...........45c Marija hči polkova, zgod. povest..25c Marijina otroka. Povest s kavka- Marjetica. Idila .................50c Maron, krščanski deček...........25c Matejina žrtev ...................20c Mati božja dobrega sveta, povest..50c Mati božja na blejskem jezeru----25c Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina) ............20c May, Eri. Povest ...............20c Mirko Poštenjakovič. Povest......20c Mlada mornarja. Povest .........25c Mladi samotar. Povest ...........20c Mladim srcem ...................40c Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov.....50c Medvedji lov. — Čukova gostija.. .40c Močni baron Ravbar.............20c Mož Simone .....................50c Mrtvi gostač ....................25c Na Jutrovem ....................40c Na preriji. Povest ..............20c Na divjem zapadu................50c Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Narodne pripovedke v Soških planinah ..........................20c Naseljenci. Povest ..............20c Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20c Naš Dom .......................20c Nedolžnost, preganjana in poveli- čana. Povest ..................25c Nikolaj Zrinski ..................25c Nekaj iz ruske zgodovine.........20c Nesrečnica. Povest ..............20c Nezgoda na Palavanu. Povest.....20r Od Leona do Pija ...............20c< Odgovori na ugovore proti sv. veri 30c Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c Pavlina ..........................25c Pesmarica — Slovenska...........50c Pesmi — Janko Žirovnik..........30c Pirhi. — Ivan, turški sužcn. — Krščanska obitelj .........._.......25c Pisana mati ..................... 50c Pisanice, pesmi za mladino........50c Ponižani in razžaljeni ............50c Poduk rojakov ali kažipot v Amer. 40c Poslednji Mohikanec. Povest......20c Postojnska jama .................20c Potop ..........................$100 Potovanje v Liliput...............20c Povodenj ........................25c Pauk zaročencem in zakonskim.. .75c Praški Judek ....................20c Pred nevihto, novela ............25c Preganjanje indijan. misijonarjev..25c Pregovori, prilike in reki.........30c Prešeren in Slovanstvo...........50c Prešernove poezije ..............75c Pri našem cesarju............ Pri Vrbovčevem Grogi. Povest Pridni Janezek in hudobni Mihec..35c Prihajač. Povest .............,...50c order ali znamke po lc za manjšaj naročila. Drugače se ne oziramo na. naročila. Knjige pošljemo poštnine; proste. Priporočamo se za obila na-i ročila. POZOR. ROJAKI ! Dva tisoč akrov dobre rodovitne zemlje sem sedaj dobil od raznih farmarjev in od kompanije. Zemljo prodajam od $15 do $20 po aker, ne pa obdelana zemlja; obdelana zemlja ali pa stare farme pa po dogovoru na kakem prostoru si kdo želi ali izbere, in na lahke obroke. Ni potreba pre'"^ vsega plačati, da se le nekaj da prec -in drugo, da se plača vsako leto po ne koliko. Zemljo imam blizu mest Green wood, Willard in Norsville in sploh v celem Clark Countyju, kjer si kdo izvoli. Ne pozabite pa to, da kateri pride prej, ta si boljšo zemljo lahko izbere in dobi. Zatorej dragi rojaki, ako želite biti zadovoljni kmeti, kakor sem jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vam toplo priporočam. Obrnite se naravnost do mene. Gregor Seliškar, Greenwood. Wis. | MALI OGLASI. all GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godce*. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet. 111. NA PRODAJ—Lot 55x128 čevljev na Cora St., blizu Granite St. Več se poizve na 610 N. Hickory St. FARMA NA PRODAJ Z VSEM PO-trebnim opremljena, jako dobra zem lja in podnebje; le nekoliko v gotovini, drugo se lahko plača po dogovoru. Za pojasnilo se oglasi ali piši na naslov: George Babich, 1314 N. Center St., Joliet, 111. Chi. tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. 200 Jackson St. JOLIET, ILL. Pozor, Slovani! .25c .20c Ako bi slučajno mi ne imeli ene ali druge izmed omenjenih knjig morajo naročitelji počakati par tednov. Ko knjige dospejo, jih pa pošljemo vsakomur. V trgovski zvezi smo z skoro vsemi knjigotržci v stari domovini, za to lahko izpolnimo vsako naročilo v najkrajšem času. Naročilom je pridejati denar, Money PRVI SLOVENSKI Zdravnik in Kirurg V AMERIKI; Specialist za moške,ženske in otročje? bolezni; zdravi tudi VSE 1) R U O E R0LE Z NI. K ud ur ste bolni, pridite k meni osebno, ali pu pilite za svet. Urad zraven slovenske cerkve. Dr. Martin J. Ivec »00 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL. Telefon N. W. 1012, ail ChloMO telefona-Urad 1351 J. Dom 2192 L. Oscar J. Stephen K> B. Sobe 201 In 202 Barber It dg. JOLIET, ILLINOIS. Si JAVNI S NOTAB Edina slovanska trgovina na severu priporoča si. občinstvu bogato zalogo oblek, gotove ali delane na order. Nova zaloga takozvane kravanet O. cote, tople suknje, sweather cote, sploh vse kar eden potrebuje. Posebno velika zaloga čižem vseh velikosti; poskusite en par, potem glišno ste naš odjemalec. Vse blago garantiramo in spremenimo. Sakem kupom damo 4 od sto vredne znamke ali Register ticket. Mi kupimo 10 od sto boljše blago kod druge prodamo po cene kod drv-ge. Za vašo lastno korist nas o priliki obiščite. FrankJuričič 1001 N. Chicago St. JOLIET, ILL. i Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. ijj Zavaruje tudi življenje proti g! nezgodam in boleznim. i jj Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemiko in angleško.