Izobr až'evanje medicĺnskih sesteľ 
_
pľedstavitev učne delavnĺce na onkološkem inštifutu Ljubljana
Gordana Lokajner
Uvod
V obdobju hitrega spreminjaqia povsod pričujoče spremembe sproŽajo nenehne in
ľastoče zahteve po novem znanju, spľetnostih in sposobnostih prilagajanja. To velja
za vsako organizacijo, ne glede na to, ali deĘe v 
javnem 
ali zasebnem sektoľju, v
gospodarstvu 
ali negospodarstvu in ne glede na njeno velikost. Znanle, pridobljeno
v okviru formalnih in nęformalnih oblik izobratevanja, zastaÍeYa, saj zlasti znanje'
pľidobljeno v času formalnega izobraŽevanja, pogosto ne more več nuditi ustreznih
odgovoľov na vedno nove zahteve okolja. Ustrezna foľmalna izobrazba 
je 
sicer
ključna za zaseďbo posameznega delovnega mesta, vendar na delovno uspešnost
čędalje bolj vpliva dodatno znanje (Miglič' 2005).
Izobrażevanje kot ena temeljnih pedagoških kategorij in funkcij zajema znanje in
sposobnosti, nę pa Samo znanje ali samo sposobnosti. Po obsegu in globini znanja
in stopnji razvitosti razn1h sposobnosti razlikujemo stopnje v izobraženosti ljudi.
IzobraŽenost 
je potemtakem kakovost osebnosti, ki 
jo 
določajo njegovo znan1e in
sposobnosti (Tomič, 1999 cit. po Kvas, 2003)'
Razlika med splošnim in strokovnim ali poklicnim izobrażevanjem 
je 
bolj v
vsebinsko-informativnem kot formativnem pogledu. Pri poklicnem izobrażevan1u
so v ospredju učne vsebine, ki posredujejo poklicno znanje, sposobnosti in
spretnosti, namenjene delu, pĺi splošnem izobraževanju pa je 
teh veliko manj, zato
pa so bolj izpostavljeni nekateri dĺugi cilji, na primer vedenje. Strokovno ali
poklicno izobraŽevanje pomeni usposabljanje, kvalificiranje za poklicno delo. Pri
njem gre predvsem za lćenje, urjenje, za pridobivanje enostavnejših poklicnih
spretnosti in navad, kot pa za poglobljenejše teoretično izobraŽeyaqje (Strmčnik,
2001 cit. po Kvas, 2003).
Vsežĺvljenjsko izobraževanje
VseŽivljeqjsko izobraŽevanje postaja absolutna nuja za vsakega zaposlenega zato
mora organizacija, ki stľemi k uvajanju pozitivnih sprememb, ustvarjati in ohraqiati
oko|ie, ki prispeva k stalnemu izboljševaqju kakovosti in v katerega se lahko dejavno
G oľdaną Lo kaj neľ, díp l. m. s.
o n ko lo ški inštitut Lju b lj ana
90

vkłučuje vsak posameznik, zagotavljanje kakovosti pa mora biti vgrajeno v vse
organizacijske procese in funkciie. Organizacija mora zaposlene nenehno
spodbujati k ustvarjalnosti in razvijanju novih idej' biti moľa odprta in spľejemljiva
Za novo in najpogosteje drugačno prakso, kot 
je 
bila v veljavi do sedaj (Miglič'
2005). Teme|jni namęn izobratevanja zaposlenih 
je, 
da ima organizacija 
primeľno
usposobljene zaposlene, ki bodo sposobni dosegati njęne cilje in s svojim delom
prispevati k njeni uspešnosti (Miglič, 2005). onkološka zdravstvena nega 
je 
ena od
najhitrejše ramijajoéih se vej, kar zahteva sta|no in redno sledenję novim znaqjem
in sposobnostim za dvig kakovosti onkološke zdravstvene nege. Vpliv
vseživlenjskega izobrażevanja medicinskih sester na uspešnost obvladovaĺ{a
bolečine izpostavljajo tudi različni avtorji (McCaffeľĺy in Ferre|l, 1997;
McCaffeľry in Feľľęl|, 2000; o'Brien, Dalton, Konsler, Car|son, 1996; Rushton,
2003). Razumevanje znanja kot kapitala prinaša ekonomske učinke, saj priprišemo
Znanju določeno ekonomsko tľŽno vrednost, ki sę oblikuje glede na ponudbo in na
povpraševanje po znanju kot specifični obliki blaga na trgu (Kašeljević,2004)'
Znanje in kakovostna zđľaYstvena nega onkološkĺh bolnikov
V modeľni dobi in času globalizacije 
je 
izmenjava podatkov v zdravstvu zelo hitra.
Hiter razvoj na vseh podľočjih zdravstva, med drugim tudi na razllinih podĺočjih
zdravstvęne nege, zahteva od izvajalcev, da ľedno in natančno sledijo novim
dognanjem na svojih področjih. onkološki inštitut Ljubljana 
je 
teľciarna
zdravstvena ustanova, kar pomeni, da 
je poleg ođkĺivanja in zdľavljenja ter
oblikovanja nacionalnih smeĺnic zdrav|jeĄa onkoloških bolnikov, sama po sebi
tudi učna baza zaveč profilov pokĺicev v zdravstvu (zdľavniki, medicinske sestre in
zdravstveni tehniki ter ostali poklici v zdravstvu). Znanje kot vrednota 
je 
bilo vedno
na onkološkem inštitutu Ljubljana (o.I.) vodilo in osnova za razvoj kakovostne
zdravstvene nege.
SluŽba zdravstvęne nege 
je 
samostojna 
pri načĺtovanju izobraževalnih programov
za študente in pripravnike zdravstvene nege, zaposlene na o. [., in pripravi
strokovnih seminarjev za mędicinske sestre (MS) in zdľavstvene tęhnike (ZiI) v
Republiki Sloveniji, ki sodelujejo pri zdravstveni negi onkoloških bolnikov.
onkološka zdravstvena nega zahteva nujno redno spremljanje novosti na področju
onkologiie in zdravljenj a raka. Z novostmi 
je potrebno seznaniti vsę MS in ZT
zaposĺene Y zdravstveni negi na o. I. in ostalę sodelavce' ki se srečujejo z
onkološkimi bolniki, da bi zagotovili kakovostnejšo zdravstvęno nego le-teh.
V nadaljevaĺ{u bom predstavila aktiven 
program stľokovnega izobraźevanja z
učnimi dęlavnicami za zunan1e sodelavce >Zdravstvena nega in obvladovanje
bolečine pri bolnikih z rakom< .
9I

Oľg aniz acij a izobr ażev anja z učnimi delavnic ami
V zadnjih desetletjih se z odkĺivanjem novih načinov zdravljenja in razvojem
paliativne oskľbe doba preŽivetja in kakovost Živhenja onkoloških bolnikov
izboljšuje. Velik doprinos pri tem ima tudi kakovostna zdravstvęna nega, in sicer
tako v fazi zdravhęnja bolęzni kot v fazi napredovale bolezni. obravnava bolnikov
z bolečino, kot osrednjim simptomom paliativne oskĺbe, predstavla za medicinske
sestre zunaj onkološkega inštituta Ljubljana problem, predvsem z vidika
pomaqjkanja znanja in motoričnih spľetnosti pri izvajanju medicinsko-tehničnih
posęgov.
Na osnovi teh spoznanj smo se v SluŽbi zdravstvęne nege odločili, da bomo
organiziral.i strokovno izobtatevanje o nadzoru bolečine. Izobraževanje 
je 
bilo
sestav|eno iz dveh večjih teoľetičnih sklopov, ki so 
jim 
sledile tri učne delavnice.
Prvi del teoľetičnega đęla 
je 
vseboval preglede tem, ki so predstavili teorętičnę
osnoYe posameznih področii iz medicinę oz. zdravstvene nege, ki so 
jih predstavili
strokovnjaki s področja zdravstvene nege in medicinę.
Vse učne delavnice so bile organizlĺane v dveh delih, 
Ęeľ 
je 
vodja učne delavnice
podal kĺatek povzetek in kĺatko teoľetično podlago za naďaljn1e delo, ki 
je potekalo
v obliki samostojnega dela udeleŽenk pod nadzorom medicinskih sester
onkološkega inštituta Ljubljana - strokovĺ{akinj na tem področju. UdeleŽęnci so
imeli pľiloŽnost sami inajati postopek pod nadzorstvom.
Ker smo Želęli ocęniti kakovost izobraževalnih vsebin in znanje udeleŽencev na
obravnavanem področju, smo sę odločili zaizvedbo anket.
Znanje udeležencev izobraŽevanja smo pľeYeťali s strukturiĺanimi vpľašalniki, ki
smo 
jih 
udeleŽencem izobraževanja razđeĺlli preď izobtaŽevanjem in po njem. Na
ta način smo primerjali znanje pređ pričetkom izobraŽęvanja in po koncu
izobraževanja, njihove samoocęnę znanja ter znanje MS glede na stopnjo
izobrazbę.
Vprašalnik 
j 
e vseboval:
- demografske podatke (starost, izobrazba, področje dela)
- samooceno znanja (točkovana od 1-5)
I - zelo slabo
2 - slabo
3 - dobro
4 - zelo dobro
5 - odlično
92

- Specifičnavprašanja:
- splošno o bolečini (4 vprašaqia)
- subkutana infuzija (3 vprašanja)
- epiduralnĹEDK/subarahnoidalni kateter-SAK (6 vprašanj)
odgovori na specifična vprašanja so bili točkovani od 0-5:
0 - brez odgovora in nejasni odgovori,
1 - ne vem,
2 - nepravilni (vsi odgovori so nepravilni),
3 - izbrani odgovori so pravilni in nepravilni,
4 - odgovori so pravilni, vendar niso zajeti vsi,
5 - pľavilni (vsi odgovori so pľavilni).
od 7 5 razdeljenih 
je 
bilo vrnjenih in v celoti izpolnjenih 61 vprašalnikov 
(81'3 %)
Demografske značilnosti 
y 
zorca (n=61 
):
- 
povprečna starost udeleŽenkje 40.1 leta
- izobrazbena struktura ZT : n: 12 (19.7 %), dipl.m.s. n = 49 (80.3 %)
- 73.77 % 
je 
zaposlenih v patronaŽni sluŽbi n 26.Ż3 % v bolnišnicah
Thbeta ]: Samoocena znanja udeležencev izobraževanja (na lesnici od l-5, kjer l pomeni
zelo slabo znanje in 5 odlično znanje)
Tabeta 2: Delež odgovoľov po speciJičnih področjih obvladovanja bolečine pľed izobraževanjem
vs e h ude leže ncev izo b ražev anj a
0- brez nepravilni (vsi odgovoń so nepravilni), 3- ĺepravilni, 4
Povprečna vrednost Standardna deviacija T test
Pred izobraževanjem 2.79 0.61
p:0.000104 Po izobĺaževanju 3.3i 0.68
0 2 3 4 5
Splošno o
bolečini
0.4% 0.4% l'Żyo 24.6% 27.5 % 45.9 %
Subkutana
intuzija
0% 10.9 % 1.6% 26.2% 52.s% 8.8%
EDIíSAK 3.6% 29 
o/o
9,8v. 13.1% 33% 1.1.s %
odgovoń so pravilni, vendaĺ niso zajeti vsi, 5- pravilni ( vsi odgovoĺi so pravilni).
93

Tabela 3: Delež odgovorov po speciJičnih področjih obvladovanja bolečine po izobraževanju
vs e h ude leže n cev izo braž eva nj a
in nejasni odgovori, 1-ne vem, so nepravilni), 3_ izbĺani odgovoń so
odgovoń so pravilni, vendaí niso zajeti vsi, 5- pravilni vsi odgovoń so pravilni).
Tabela 4: Delež odgoyorov zdravstvenih tehnikov po speciíičnih področjih obvladovanja
bolečine pľed izobľaževanjem
Thbela 5: Delež odgovorov zdľavstvenih tehnikov po speciJičnih podľočjih obvladovanja
bolečine po izobľaževanju
odgovori, l-ne vem, 2- odgovoľi so pravilni in
odgovori so pravilni, vendar niso zajeti vsi, 5- pravilni ( vsi odgovori so praviĺni)'
3-
0 1 z 3 4 5
Splošno o
bolečini
1.2% 0% 1.6% 27.'l 
o/.
16.4% 53.7 %
Subkutana
intuzija
1.6 
yo
0Yo 0Yo 47% 36.6% 14.8 
yo
EDK/SAK
410/-
0.3% 5.',7 % 34.4% 29.8% 27.6 
yo
0 I 2 3 4 5
Splošno o
bolečini
Ż.1oÁ o% 2.1% 2s% 29.2% 41.6%
Subkutana
infuzija
o% 16.6% 0% 27.8% 52.8 
yo
Ż.8 
yo
EDK/SAK O 
o/n
25 
o/o
t8.r % 15.3 % 30.5 % ĺt.t 
o/o
0 1 2 3 4 5
Splošno o
bolečiní
0Yo O 
o/n
8.3% 18.7 % 16.'7 v. 56.3 
yo
Subkutana
inÍüzija
0% ov, 0% 47.2% 38.9 
0/.
13.9 
o/o
EDK/SAK 2.8% o% 6.9 % 33.3 
oÁ
30.6% 26.4%
94

0 I 2 J 4 5
Splošno o
bolečini
0% 0.s % t% 24.s % 2',7.1% 46.9 %
Subkutana
infuzija
0Yo 9.s % 2% 25.9 Yo 52.4 
o/o
I0.2yo
EDK/SAK 4.4% 29.9 
0/. '7.8%
12.6% 33.7 % 11.6 %
Tabela 6: Delež odgovorov diplomiľanih medicinskih sesteľ po SpeciÍičnih področjih obvladovanja
bo lečine pred izo braževanjem
in ĺejasni odgovori, 1-ne vem,2- odgovori so pravilni in nepravilni, 4 -
odgovori so pravilni, vendar niso zajeti vsi, 5- pravilni ( vsi odgovoń so pravilni)'
Tąbela v Delež odgovoľov diplomiranih medicinskih Sesĺer po SpeciJičnih področjih obvladovanja
b o l e čine p o im bľa:ževanj u
in nejasni odgovori, l-ne vem,2- 3_ izbrani odgovoń so pravilni in
odgovori so pĺavilni, vendaÍ niso zajeti vsi, 5- pravilni ( vsi odgovori so pravilni).
Ręzultati ľaziskave so pokazali:
- UdeleŽęnciizobraŽęvanja statistično pomęmbno (p= 0.000l04) bołe ocenjujejo
Svoje znanje po končanęm izobraŽevanju. Naša ocena 
je, 
da so znanja
medicinskih sester na primarnem in sekundarnem nivoju Zdľavstvenega varstva
ocenjena s povprečno vrednostjo 3, prenizka za dęlo z bolniki, ki imajo
bolečino. Kot terciarna ustanova Smo obvezni nuditi ta znanja kot dodatno
izpopolnjevanje in tako posredno izboljševati kakovost zdravstvene nege
bolnikov z bolečino.
- Udeleženci so imeli najmanj znanj o EDK/SAK in so na tem področju glede na
zniżanje odstotka ođgovorov v najniŽjih kategori|ah (0, I, 2) po izobraŽevaĺ{u
in povečanje odstotka popolnoma pravilnih odgovoľov tudi največ znanj
pĺidobili.
- Na specifičnih področjih splošnih znanj o bolečini in o subkutani infuziji ni bilo
zaznatibistvenih Spręmemb, kljub temu, da se 
je 
zniŽal odstotek odgovoĺov NE
0 2 3 4 5
Splošno o
bolečini
1.5 
y;o
0% 0% 29.1 Yo 16.3 % 53.1 %
Subkutana
intuzija
2% 0% 0% 46.9 % 36.1 % 1s%
EDK/SAK Ż.l % 0.3 
0/.
5.4% 34.7 % 29.6% 27.9 %
95

VEM in nękoliko povečal odstotek popolnoma pravilnih odgovorov po
izobraźevanju. Na teh dveh področjih smo cęlo zazna|i povečan odstotek
odgovorov 3 (pravilni in nepravilni odgovoľi) po izobraŽevanju. Pľedvidęvamo,
da 
je 
razlog v razhajanju znanj o sami subkutani aplikaciji različnih zdravil in
subkutani dolgotrajni protibolečinski infuz|ji' pridobljenih v času foľmalnega
izobraż,evanja. Morda 
je 
razlog tudi v tem, da 
je 
bilo v času funkcionalnega
izobraževanja premalo poudarjeno, katera so najprimernejša męsta za
namestitev subkutane protibolečinske infuzije in na kakšen način to vpliva na
kakovost Živhęnj a bolnikov.
- Glede na odstotek odgovorov po posamęZnih kategorijah nima stopnja
izobrazbe udeležencev bistvenega vpliva na qiihova znanjapreďizobraźevanjem
in po njem (Lokajner, PęčnikVavpotič, Skęla Savič, 2005).
IzobraŽevaĄa s področja nadzota bolečine, ki seje do sedaj izvędlo (od leta 2003)
petkĺat, seje udeleŽilo skupaj 133 medicinskih sester. Istočasno potekajo strokovna
izpopolnjevanja zaposlenih MS in ZT na področju nađzora bolečine v obliki učnih
delavnic, organiziranih na vseh oddęlkih o. I.
Rezultati raziskave so pokazali, da smo s teorętičnim izobraževanjem in z učnimi
dęlavnicami izboľšali znanja udeleŽencev na tęh področjih.
Zaključek
Do znanja in obvladovanja veščin 
je 
mogoče priti z izobraŽevanjem teľ lastno
aktivnostjo' Proces poklicnega in strokovnęga izobraževanja naj bi bil toľej v prvi
vrsti usmerjen k posredovanlu znanj, spretnosti in navad, potrebnih za opravljanje
poklica. Končanje šolanja pa še ne pomeni' da 
je 
kdo tudi v resnici usposobljen za
opravljaqje poklica' Brez znanja in obvladovanja veščin ni moŽno razyitiĺnizdelati
produkta oziroma opraviti storitev (Ferjan, 1998).
V SluŽbi za zdravstvęno nego in oskĺbo poleg predstavljenega strokovnega
izobraževanja aktivno poteka strokovno izobraŽevanje >Standardni postopki
mędicinskih sester V zvezi z venskim podkoŽnim pľekatom_venska valvula<. V
pripravahje program izobraŽevanja medicinskih sęster na področju varnega dela s
citostatiki.
Cilj >SluŽbe za zđravstvęno nego in oskbo onkološkega inštituta Ljubliana< 
je
cęlovito oblikovati in ponuditi potrebna znanja in vęščine iz onkološke zdravstvęne
nęge v obĺiki strokovnihizobraževanj z učnimi delavnicami in na tak način nekako
ublaŽiti pľimanjkljaj znanj in veščin medicinskih sester zunaj onkološkega inštituta
Ljubljana na tem področju.
96

Líteľatuľa
- Ferjan M' Naj bosta strokovna in poklicna izobrazba veščina ali vrędnota.
Organizacija 1998; 31 (5): 288-96
- Kešeljevič A' Intelektualni kapital kot nadgradnja človeškega in socialnega
kapitala. Organizacija 2004: 37 ( I 
): 
43-50
- Kešeljevič A. Pomembnost Z znanjem neposredno povezanih procesov v
organizaciji. Organizacija 2005; 38 (l):5-12
- Kvas A. Formalno izobrażevanje medicinskih sester v Sloveniii. obzor Zdr N
2003;37:23 -'l
- Lokajner G., Pečnik Vavpotič T., Skela Savič B. Znanje medicinskih sester o
zdravstveni negi in obvladovanju bolečine pri bolnikih z rakom - ocena
uspešnosti teoretičnega izobraž,evanja z učnimi delavnicami. V. Kersnič P.'Filej
B., Zboľnik predavaqj in posterjev, 5. Kongres zdravstvene nege, Ljubljana 12-
14. 05.2005. Ljubliana: Zbornica zdravstvene nege Slovent1e, Zveza društev
medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2005:
- McCaffery M., Ferrell B. R. Nurses' Knowledge of Pain Assessment and
Management: How Much Pľogress Have We Made? Journal of Pain and
Symptom Management 1997; Vol.14, No.3: 175-88
- McCaffeľy M., Ferľell B. R. Nuľsęs' Peľsonal opinions About Patients' Pain
and Their Effect on Recoľded Assessments and Titration of opioid Doses. Pain
Management Nursing 2000; Vol 1, No 3, 79-87.
- Miglič G. Načrtovanje organizacijske stľategije izobrażevanja. organizacija
2005; 38 
(6): Ż7I-77
- o'Brien S. Dalton J. A., Konsleľ G.,Carlson J. The knowlage and attitudes of
expeľienced oncology nurses ľegarding the management of cancer-ľelated pain.
Oncology Nursing Forum 1996; vol 23: 5I5-2I.
- Rushton P., Eggett D., Sutheĺland C. W. Knowladge and Attitudes About
Cancer Pin Management: A comparison of Oncology and Nononcology
Nuľses. oncology Nursing Forum 2003; vol 30, No 5:842-62.
97