yu issn 0040-1978
leto xl, št. 39	Ruj, 8. oktobra 1987 cena 200 dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
uudstva
IZ VSEBINE:
Težave ptujske industrije (stran 2)
Gremo na sestanek (stran 3)
Klepet s Poldetom Bibičem (stran 5)
Tristo dinarjev za teden upanja (stran 7)
Velika Nedelja zmagala v Ptuju (stran 9)
—UVODNIK----N
Milijarde izginjajo
v dimu
Kolega Bračič je v prejšnjem Tedniku na temle mestu po-
gumno ugotovil, da v Jugoslaviji vsi krademo. Krade država,
krade vlada, krade občina, kradem jaz, ti, vsi mi. Vsi smo torej
tatovi; eni večji, drugi manjši. Slednje ponavadi kaj hitro odkri-
jejo in kaznujejo organi pregona (državni!), večje pa običajno le
ugotavljamo, ogovarjamo po časopisih in na ulici, tupatam mor-
da partijsko kaznujemo in ... sčasoma vse mirno pozabimo.
A pustimo tokrat na strani razne banalne velikokladuške in
druge katastrofalne finančne afere. Opozoriti želim še na drugo
nevarno področje, ki nam in naši družbi povzroča iz leta v leto
večjo škodo, pa bi jo lahko z večjo pazljivostjo in osveščenostjo
mirno zmanjšali na minimum; vsaj sedaj, ko nam voda že teče v
grlo.
Gre za milijarde, ki izginjajo v dimu, ki enostavno zgorijo
in jih ni več nazaj. Gre za objekte v družbeni in zasebni lasti, za
stanovanjske hiše, gospodarska poslopja, za gozdove, travnike
in avtomobile, za živino — pa na žalost tudi za ljudi. Vse to nam
rdeči petelin iz leta v leto huje uničuje in ogroža, pa se tega vsi
po vrsti premalo zavemo.
Na območju ptujske občine je požarni inšpektorat do 5. ok-
tobra letos zabeležil kar 30 požarov, ki so povzročili za blizu 73
milijonov (7,3 stare milijarde!) škode — pri čemer ni zajeta veli-
kanska škoda na pogorelem gradu Tumišče, škoda ob eksploziji
kotla v TGA in nekoliko manjša škoda ob požaru v Perutninini
mešalnici krmil. Glavni vzrok vseh teh pogorišč je kar v 80 od-
stotkih ČLOVEŠKA MALOMARNOST.
Največkrat je zagorelo zaradi neurejenih in dotrajanih elek-
tričnih napeljav in priključkov, zatem zaradi neprevidne igre
otrok in na tretjem mestu zaradi neurejenih in dotrajanih kuril-
nih ter dimnovodnih naprav.
Posebej velja opozoriti na prvi požar v oktobru. Ta mesec je
med drugim razglašen tudi za mesec požarne varnosti. V četrtek,
1. oktobra, je zgorel svinjak na Turnišču. Požar so hitro uspešno
pogasili. Vzrok: neprevidno kurjenje v svinjskem kotlu — alfi in
dotrajana dimnovodna napeljava. Požarni inšpektor Edvard Ko-
zel posebej opozarja kmetovalce, naj bodo sedaj v jesenskem ča-
su pri takšnih in podobnih opravilih bolj previdni. Zadnja leta je
vse več podobnih požarov, ki pa so se na žalost končali že precej
huje, saj so ognjeni zublji velikokrat hitrejši od gasilcev. Tistim,
ki tega še niso storili, predlagamo, da si čimprej kupijo ustrezni
ročni gasilni aparat, saj je znano, da lahko z njim mnogokrat po-
gasimo začetni požar; brez njega pa lahko le nemo opazujemo
in čakamo na pomoč neutrudnih gasilcev.
Požarni inšpektorat bo v mesecu požarne varnosti še pose-
bej poostril nadzor nad izvajanjem požarnovarnostnih predpi-
sov. Več pozornosti bodo posvetili osveščenosti delovnih ljudi,
še posebej odgovornih oseb za izvajanje požarnega varstva v
združenem delu. Nenapovedano bodo obiskali hišne svete in
ugotavljali, kako skrbijo za požarno preventivo, v sodelovanju s
postajo milice pa bodo nekaj nenapovedanih akcij izvedli v
družbenem sektorju. V aktivnosti se bodo seveda tudi letos
vključili gasilci, ki bodo prek Zveze gasilskih društev občine
Ptuj izvedli dve večji gasilski vaji, med drugim pa bodo pred bla-
govnico pripravili razstavo gasilske tehnike in opreme. Vse te
akcije bodo pripravili z enim samim namenom: vzbuditi pri lju-
deh večjo požarnopreventivno osveščenost.
Tudi varn ponujamo koristen nasvet. Stopite do najbližjega
gasilnega aparata — bodisi v stanovanjski hiši, v bloku ali v
službi. Poglejte datum zadnjega pregleda, in če je od tega prete-
klo več kot 6 mesecev, odpeljite gasilni aparat čimprej v gasilski
servis Pastor, ki je v domu gasilcev v Ptuju. Fantje sploh niso
dragi. Pregled in kontrola ročnega aparata za gašenje v avtomo-
bilu (upam, da ga že imate!) velja od 1.100 do 1.300 din, pregled
večjih ročnih gasilnih aparatov pa velja od 1.300 do 1.900 dinar-
jev. Zanemarljiv strošek, ki se ga niti slučajno ne da primerjati z
milijardami, ki izginjajo v dimu.	Martin Ozmcc
Kakor bomo vzdrževali sod, takšno vino bomo imeli. Delo kletarjev
je za kakovost vina pomembno in odgovorno. Seveda je tudi težko. Skozi
tole majhno luknjo je potrebno zlesti v sod in ga temeljito očistiti. Tako
ravnamo seveda le z velikimi sodi, kakršni so v ptujski kleti. Kletarji so
zelo natančni pri vzdrževanju sodov, zanje skrbijo kot dobra gospodinja
za kuhinjsko posodo. Dobro vino je kletarju najboljša nagrada za skrb-
no delo.
JB
TEDEN OTROKA
v ponedeljek je bil svetovni
dan otroka, ki mu tudi v Jugosla-
viji namenjamo ustrezno pozor-
nost, ker smo vse dejavnosti, po-
vezane s tem dnem, prenesli na
ves mesec. Uradno pa obeležuje-
mo teden otroka od 5. do vklju-
čno 12. oktobra. Letos pod ge-
slom OTROK - DEMOGRAF-
SKA IN MIGRACIJSKA GI-
BANJA.
in kako smo se tega lotili v
Ptuju? Kar nekaj prireditev so
pripravili v Vzgojnovarstveni or-
ganizaciji in šolah. Tako nam iz
občinske zveze prijateljev mladi-
ne poročajo, da so si v šoli Tone-
ta Žnidariča ogledali dva filma
in lutkovno predstavo ter organi-
zirali dva naravoslovna dneva z
ogledom Zagreba in Ljubljane. V
osnovni šoli Olge Meglič inaajo
vsak dan film, pa tudi v šoli
EjSflft^sojnik in Ivan Spolenak
»^^t^^^eli za ogled filmov ter
JTiaravo^^e in kulturne dneve.
mš
V znamenju kovinarjev
Jutri, 10. oktobra, je dan kovinarjev. V Srednje-
šolskem centru bodo ob tej priložnosti učenci ko-
vinarske usmeritve dopoldan pripravili športno in
strokovno tekmovanje. V Ptuj bodo prišli mladi
kovinarji iz drugih šol Slovenije.
Tekmovali bodo v učnih delavnicah. Strugarji
se bodo pomerili v izdelovanju obdelovancev s ko-
nusnim sedežem in izvrtino. Orodjarji bodo pilili
prileg, varilci pa bodo po načrtih varili pločevino.
Na športnih igriščih bodo učenci merili moči v
rokometu, nogometu, odbojki in košarki.
Praznik bodo učenci SŠC popestrili s kulturnim
programom; ta bo pred pričetkom tekmovanj.
M. I.
V Maribor tudi čez Vurberk
Minuli ponedeljek, 5. oktobra, so delavci Cest-
nega podjetja Maribor — temeljne organizacije za
vzdrževanje in varstvo cest iz Ptuja končali asfalti-
ranje 3,5 km dolgega odseka do sedaj še neasfalti-
rane ceste med Grajeno in Vurberkom. S tem smo
Ptujčani povezani z asfaltno cesto do Maribora tu-
di po levem obrežju Drave, tako da bo odslej lo-
kalni, pa tudi turistični promet v tej smeri v pre-
cejšnji meri razbremenjen.
Modernizacija omenjenega odseka je veljala
okoli 130 milijonov, sredstva pa je prispevala re-
publiška skupnost za ceste SR Slovenije. -OM
Pomagati prizadetim ob neurjih
v poročilu o posledicah neurij in škode v kme-
tijstvu in infrastrukturi ter programu aktivnosti za
odpravo teh posledic — o tem so razpravljali zbori
SO Ptuj — je predsedstvo OK SZDL Ptuj pozvalo
tiste krajevne skupnosti na območju ptujske obči-
ne, ki jih vremenske ujme niso prizadele, da po-
magajo prizadetim.
Pomoč naj bi zbirali v okviru krajevnih organi-
zacij Rdečega križa in bi jo dodelili ob neurjih in
toči najbolj prizadetim družinam v občini Ptuj. FF
Prireditve ptujskih
kulturnih srečanj
Minuli ponedeljek je bila v okviru 15. ptujskih kulturnih srečanj predstava
gledališke skupine Delavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj. Človek v šipi
dramatika Petra Božiča, predstava, s katero potujejo konec tedna na srečanje
gledaliških skupin v Prizren. Danes naj bi se predstavilo Zagrebško gledališče
lutk, vendar zaradi bolezni v ansamblu te predstave v Ptuju ne bomo videli.
Prav tako letos ne bomo videli nobene predstave Borštnikovega srečanja. Vzro-
kov je več. Večino predstav je scensko nemogoče prenesti na ptujski oder, drugi
vzrok pa je v prezasedenosti igralcev, ki nastopajo v posameznih predstavah.
Cilj, da bi Borštnikovo srečanje približalo gledališče čim širšemu krogu ljudi, se
na tak način izgublja.
V ponedeljek, 12. oktobra, pa bodo prišli na svoj račun otroci. V gledališču
bo nastopilo lutkovno gledališče Kulturno umetniškega društva »Kobanci« iz
Kamnice. Štiri dopoldanske predstave bodo za osnovne šole, ob 18. uri pa bo
za izven. Otroci bodo gledali igrico Zdeneka Tobije: Tobija. Predstavo režira
Tine Vari, ki je postavil tudi sceno, lutke so delo Brede Vari, glasbo je prispeval
Urban Koder, igrajo pa Niko Drexler, Milan Franič, Neva Ketiš, Karin Jurše in
Oton Pastirk.	NaV
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
8. oktober 1987 - TEDNIK
Težave ptujske
industrije
Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje je
na seji 2. oktobra pretresel tri informacije. Pozornost zasluži le tista, v
kateri je beseda o pripravi predsanacijskih programov in programov
ukrepov za odpravo motenj v poslovanju po periodičnih obračunih za
prvo polletje letos. O njej bo razpravljal tudi občinski izvršni svet. Ta-
ko dopolnjena bo prišla v skupščinske klopi.
V prvem polletju letos je z izgubo poslovalo dvanajst temeljnih
organizacij. Kot so povedali v komiteju, bi moral biti seznam daljši,
na njem bi morala biti vsaj še polovica organizacij, ki so v šestih me-
secih poslovale z motnjami. Programo ukrepov za odpravo motenj so
sprejele le tri od petnajst organizacij. Ostale bodo opozorili, da je po-
trebno te programe sestaviti v tridesetih dneh. Ce tudi po tem datumu
ne bodo imele programov, lahko pristojni organ družbenopolitične
skupnosti v skladu z 20. členom zakona o sanaciji zanje predlaga
ukrepe družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastni-
ne. Skupščine razprave, tako predlagajo v komiteju, pa naj bi odgovo-
rile na vprašanje, ali v nekem okolju ni možnosti za izboljšanja poslo-
vanja.
Prvič po ustanovitvi je med izgubaši tudi Tovarna glinice in alu-
minija Boris Kidrič Kidričevo, kjer so sicer za varčevanjem skušali
omiliti izgubo, vendar brezuspešno. Kidričani so zapisali, da je glavni
vzrok za izgubo administrativno določanje cen aluminija in alumini-
jastih polizdelkov, ki ne rastejo tako kot cene surovin in repromate-
riala. Od 30. junija leta 1985 pa do 30. junija letos je bil splošni in-
deks rasti cen 740,6 odstotka, cena aluminija pa se je povečala za 371
odstotkov.
Kot je zagotovil predstavnik TGA Franc Visenjak, bodo naredili
vse, kar je v njihovi moči, da bi poslovanje izboljšali. V strokovnih
krogih razmišljajo o organizacijski prenovi in o drugačnem delu na
področjih — izboljšanem inovacijskem poslovanju. Velike težave
imajo tudi v Agisu, kjer napovedujejo, da bodo imeli v devetih mese-
cih izdatno izgubo.
Kratko dopolnitev zahtevata tudi druga in tretja komitejevska in-
formacija. V njegovih strokovnih službah so pripravili osnutek odlo-
ka o pripravi in sprejetju sprememb dolgoročnega plana občine za
obdobje 1986 do dva tisoč, kot jo zahtevajo v republiški medresorski
komisiji. Le-ta je namreč ugotovila, da sprejeti občinski dolgoročni
družbeni plan ni usklajen z obveznimi izhodišči tovrstnega republi-
škega plana. Občinski izvršni svet bo v zvezi s tem sprejel ustrezni
program, o osnutku sprememb dolgoročnega plana pa bodo skup-
ščinski zbori razpravljali na novembrskih sejah. Sledila bo formalna
enomesečna razprava, v kateri pa delegati naj ne bi po nepotrebnem
izgubljali energije, saj nobena pripomba, pa čeprav utemeljena, ne bo
upoštevana. Pa naj še kdo reče, da naš sistem ni zapleten in ni sam se-
bi namen!
Člani komiteja so dobili v pregled tudi informacije o izvajanju
odloka o družbeni kontroli cen. Občinski komite za družbenoeko-
nomski razvoj in planiranje je na osnovi pooblastila iz tretjega člena
občinskega odloka in petnajstega člena zakona o sistemu družbene
kontrole cen izdal navodila o pošiljanju obvestil o cenah zaradi
spremljanja, s katerim je določil proizvode in storitve, ki sodijo v re-
žim spremljanja. Na tej osnovi so organizacije združenega dela in za-
sebni obrtniki dolžni v treh dneh od dneva, ko začnejo uporabljati no-
ve cene, le-te sporočiti komiteju. Kljub dodatnim obvestilom organi-
zacije in obrtniki te obveznosti ne izpolnjujejo, zato bi bilo najbolje,
da jih kaznujejo skladno z zakonom o družbeni kontroli cen.
MG
Samoprispevek
po predvidevanjih
Odbor za nadzor nad zbiranjem sredstev tretjega občinskega sa-
moprispevka in njegovo razporeditvijo redno spremlja izvajanje del
načrtovanega referendumskega programa v občini Ptuj. Od 1. januar-
ja do 15. septembra 1987 je bilo zbrano skupno 428,441.785 dinarjev,
obresti pa seje v tem času nabralo za 21,734.633 din. Ves ta znesek je
bil v skladu s programom za letošnje leto tudi razdeljen.
Dogovorjeno je bilo, da v letošnjem letu zbrana sredstva dobita
predvsem dva upravičenca iz referendumskega programa, to je Skup-
nost za ceste občine Ptuj, ki je že prejela 300 milijonov dinarjev, in
Zdravstveni center Ptuj —Ormož, ki je doslej prejel 148,676.000 din,
stroški SDK pa so znašali kar 1,499.524 din. O uresničitvi programa
ob letošnjem tričetrtletju bo odbor razpravljal na današnji seji.
FF
Še eno privlačno dopoldne
v mestnem jedru
v soboto je bila v FHuju še ena zanimiva prireditev. V Lackovi
ulici so jesenske in zimske modele znanih jugoslovanskih konfekcio-
narjev predstavile manekenke Pavle Mavrin iz Maribora. Tudi tokrat
so jo spremljali člani ansambla Čudežna polja, ki so postali stalni
spremljevalci Emoninih modnih revij.
Četudi prikazani modeli niso najbolj poceni, seje Mavrinova po-
trudila in skušala z barvno ubranostjo in zanimivimi modeli kar se da
poceniti nakup. Če boste še kljub temu v zagati, vam ponujajo ugod-
ne kredite. Če pa ste že čisto obubožali, lahko počakate na posezon-
sko razprodajo; glede na visoke cene bo tudi januarja in februarja
moč kupiti še veliko. Na Emonini modni reviji so v soboto prikazali
sto najbolj privlačnih modelov za jesen in zimo. Revija je bila ob de-
seti uri, pred tem pa je nastopila Mini štajerska šov godba, brez kate-
re v Ptuju več ne gre.
Zatem pa so gledalce kot že večkrat doslej zagreli člani ansambla
Čudežna polja.
Z Emonino modno revijo so Ptujčani sklenili letošnje predstavi-
tve na prostem. Mesto je z njimi veliko pridobilo.
MG
foto: KOSI
Skrivalnice
reševalnih
prevozov
Na nedavni seji ormoškega iz-
vršnega sveta so v razpravi o pro-
blemih v Zdravstvenem centru
Ptuj—Ormož opozorili na težave
z reševalnimi prevozi. Kritično
so opozorili na neustrezno kako-
vost reševalnih storitev, kot tudi
na nepravilno oblikovane cene
prevozov, saj so te previsoke.
Vodja skupnih služb ormoških
sisov Vili Trofenik je pojasnil, da
je osnovna težava v tem, da or-
moški zdravstveni dom ima svoje
reševalno vozilo, vendar ga ne
more uporabljati, ker dom ne iz-
polnjuje strokovnih in tehničnih
zahtev za organizacijo reševalne
službe. Zaradi omenjenega pri-
haja do dvotimih zahtev po reše-
valnih prevozih. Naloge zanje
lahko namreč izdajo le v ptuj-
skem zdravstvu. Avto v Ormožu
je slabo izkoriščen, po drugi stra-
ni pa v nujnih primerih zamuja,
saj mora čakati na naročilo ptuj-
skih zdravnikov.
Težave bi se dalo po mnenju
Ormožancev rešiti, če bi ptujski
zdravstveni delavci z ormoškimi
podpisali ustrezen samoupravni
sporazum o uporabi reševalnega
vozila. Vendar so s tem predlo-
gom pri ptujskih zdravstvenih
delavcih naleteli na gluha ušesa.
Zaradi nedorečenosti lahko
prihaja tudi do nevzdržno viso-
kih cen prevozov. Določajo jih
namreč v ptujskem zdravstvu sa-
movoljno, ormoški zdravstveni
dom, ki je lastnik vozila, pa na to
nima nobenega vpliva. To prav
gotovo krha odnose med ormo-
škimi in ptujskimi zdravstvenimi
delavci in ormoški so pripravlje-
ni poiskati reševalne prevoze pri
drugih zdravstvenih centrih, s
tem zagotoviti realnejše cene ter
upravičene in pravočasne nujne
prevoze.
Kot kaže, pri nas ni samo ta-
ko, da preveč zapletamo urejanje
zadev, ki so same po sebi enosta-
vne in nujne, temveč da formal-
no ne urejamo ravno tistih za-
dev, pri katerih nam proste roke
omogočajo ribarjenje v kalnem.
Toda ker se,to dogaja na tako
usodnem področju, kot so reše-
valni prevozi, je toliko bolj nera-
zumljivo, da se tisti, ki o tem
odločajo, ne zavedajo, da včasih
zaradi tega trpijo ravno ljudje.
Kajti njim je namenjen reševalni
prevoz, ne pa ustanovam, da bi s
prevozi služile.
D. Lukman
Obnova zdravstvene postaje
v Kidričevem
foto: M. Ozmec
V avgustu je Obrtna zadruga Panorama Ptuj s
sodelavci pričela obnavljati prostore zdravstvene
postaje v Kidričevem. Za to bodo potrebovali
okrog 55 milijonov dinarjev; osemnajst milijonov
je zbrala temeljna organizacija Osnovno zdrav-
stveno varstvo ftuj, sedemintrideset milijonov pa
bodo zbrali na osnovi samoupravnega sporazuma,
sklenjenega med tremi tozdi Zdravstvenega centra
dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj, krajevne skupno-
sti Kidričevo in občinske zdravstvene skupnosti
Ptuj.
Kot so povedali v temeljni organizaciji Osnovno
zdravstveno varstvo, bodo potrebovali še okrog
tnaeset milijonov za pnKijuceK na topiovoa. ub-
novo prostorov zdravstvene postaje bodo končali
konec tega meseca. Da bi prebivalcev Kidričevega
in bližnjih naselij ne prikrajšali za zdravstveno
varstvo, so delo organizirali v zasilnih prostorih v
nadstropju zdravstvene postaje, kjer delajo splo-
šne ambulante, po ostale zdravstvene storitve mo-
rajo bolniki v Ptuju. Kot poudarjajo, z obnovo
prostorov ne bodo rešeni vsi problemi te zdrav-
stvene postaje: potrebovali bodo še novo opremo,
saj je sedanja v večini že iztrošena. Zato bodo toli-
ko bolj veseli vseh prispevkov delovnih organiza-
cij, obrtnikov in drugih.	MG.
Delovni pogovori sindikalnih delavcev
1., 5. in 6. oktobra so se v ptuj-
skem delavskem domu Franca
Krambergerja zvrstili delovni
pogovori predsednikov izvršnih
odborov osnovnih organizacij
ZSS in drugih odgovornih sindi-
kalnih delavcev naše občine. De-
lovnih pogovorov so se udeležili
tudi najodgovornejši nosilci na-
log v občinskem komiteju ZKS
in v izvršnem svetu skupščine ob-
čine Ptuj.
Namen delovnih pogovorov je
bil, da se sindikalni delavci do-
govorijo o enotnem pristopu h
kadrovskim in vsebinskim pri-
pravam na občne zbore osnovnih
organizacij. Ti bodo v novembru
in v decembru. Na občnih zborih
sindikalnega članstva bo prevla-
dovala razprava o sedanjih go-
spodarskih razmerah ter o mate-
rialnem in samoupravnem polo-
žaju delavcev. V ta namen so
predstavniki občinskega izvršne-
ga sveta razčlenili gospodarske
rezultate v ptujski občini in mož-
nosti razvoja v letu 1988, pri tem
pa izpostavili sedanji gospodar-
ski in politični položaj v Jugosla-
viji. Pogovarjali so se o uskladi-
tvi samoupravnih splošnih aktov
s področja razporejanja čistega
dohodka ter delitve sredstev za
osebne dohodke in skupno pora-
bo. Vse to pa so vprašanja, o ka-
terih bo največ govora na občnih
zborih. Te so izvršni odbori dol-
žni temeljito pripraviti.
Razpravljali pa so tudi o iz-
vedbi prve faze kadrovskih pri-
prav na volitve predsednika OS
ZSS Ptuj, v kateri je bilo eviden-
tiranih 25 tovarišic in tovarišev iz
vrst sindikalnega članstva. V
dneh do 19. oktobra, ko se bo se-
stal plenum občinskega sveta
ZSS ftuj, bodo v osnovnih orga-
nizacijah opravili ožji izbor mož-
nih kandidatov. Na tej osnovi bo
plenum sestavil predlog liste
možnih kandidatov; o njej bo ta-
koj zatem potekala javna razpra-
va v osnovnih organizacijah
ZSS. Šele po tem bodo izbrani
kandidati in opravljene volitve
novega predsednika ptujskih sin-
dikatov.
Delovnim pogovorom pred-
sednikov izvršnih odborov mora-
jo sedaj slediti seje izvršnih od-
borov, pa tudi seje občinskih od-
borov sindikatov delavcev dejav-
nosti. Naloge, ki so pred nami,
zahtevajo, da v sleherni osnovni
organizaciji in v slehernem orga-
nu občinske organizacije ZSS
krepko poprimemo za delo, da
bomo odpravili probleme in iz-
polnili naloge, ki nam jih nalaga-
jo gospodarske in politične raz-
mere.	FB
Sodelovanje civilne zaščite bratskih občin
V bratski občini Pregrada so
se sestali poveljniki in načelniki
občinskih štabov za civilno zašči-
to 16 občin SRH in SRS: čako-
vec, Ivanec, Klanjec, Koprivni-
ca, Krapina, Lendava, Ljutomer,
Ludbreg, Maribor, Murska So-
bota, Novi Marof, Ormož, Pre-
grada, Ptuj, Slovenska Bistrica in
Varaždin. Obravnavali so oceno
celotnih priprav in izvedbo 10.
medrepubliške vaje enot in šta-
bov za civilno zaščito. Ta je bila
13. junija pod geslom: »Bratstvo
Enotnost — Solidarnost —
Pregrada '87«. Vaja je bila na
območju krajevnih skupnosti
Desinič, Hum ob Sotli in Pregra-
da. V njej je sodelovalo 972 pri-
padnikov civilne zaščite, 82 mo-
tornih tehničnih vozil, pripadni-
kov JLA, vojnega letalstva in te-
ritorialne obrambe, organizacije
združenega dela ter prebivalstvo
krajevnih skupnosti. Sklepna
ocena je, da so bile vse načrtova-
ne naloge uspešno izvedene. Do
polnega izraza je prišlo stroko-
vno znanje, izurjenost, visoka za-
vest in čut odgovornosti vseh iz-
vajalcev vaje, zato so jim izrekli
javno zahvalo in priznanje. Pred-
sednik republiškega sekretariata
za ljudsko obrambo SR Hrvat-
ske, ki je vajo ocenil za zelo
uspešno in za dragoceno prido-
bitev novih izkušenj, je poudaril,
da je sodelovanje enot in štabov
civilne zaščite bratskih občin do-
seglo najkvalitetnejši razmah v
sodelovanju SRH in SRS na po-
dročju splošne ljudske obrambe
in družbene samozaščite. Z zado-
voljstvom lahko zapišemo oceno,
da sta občina Pregrada in njen
občinski štab za civilno zaščito
zelo uspešno in s čutom odgo-
vornosti opravila zahtevne, obse-
žne in odgovorne naloge priprav
in izvedbe vaje. Vaja je bila kori-
stna. družbeno pomembna in je
dosegla načrtovani strokovni in
vzgojni cilj. Velik je njen družbe-
nopolitični pomen, saj je rezultat
skupnega dela vseh dejavnikov
splošne ljudske obrambe in druž-
bene samozaščite dveh sosednih
brat^kih narodo\. Medrepu^^i-
ško sodelovanje enot in štabov
za civilno zaščito naj služi za
zgled, kako se gradijo mostovi
bratstva, enotnosti, prijateljstva
in solidarnosti med narodi in na-
rodnostmi. Komandant ohirirj
obrambo občine Pregrada, ki je
sodelovanje med enotami in šta-
bi teritorialne obrambe in civilne
zaščite ocenil za izredno po-
membno, je med drugim dejal:
»Bistveno je, da je naše srce ju-
goslovansko,« in s tem poudaril
velik pomen skupnega dela brat-
skih občin.
V drugem delu sestanka je te-
kla razprava o tem, kako nada-
ljevati skupno delo. Še v tem letu
bosta organizirani strokovni po-
svetovanji s področja ukrepov ci-
vilne zaščite v Koprivnici in Ma-
riboru. Še večjo skrb bodo po-
svetili skupnemu proučevanju
ter zaščiti in reševanju ob mirno-
dobskih nevarnostih. Vaje enot
in štabov civilne zaščite bodo tu-
di v prihodnje načrtovali v sode-
lovanju z JLA in teritorialno
obrambo. Izvolili so nov odbor
za koordinacijo enot in štabov za
civilno zaščito bratskih občin
SRH in SRS. Sedež odbora je
prevzela občina Slovenska Bistri-
ca, njegov sekretar pa bo tudi
vnaprej Josip Črep iz Čakovca,
ki je bil pobudnik sodelovanja
enot in štabov za civilno zaščito
in je eden izmed najzaslužnejših
aktivistov medrepubliškega so-
delovanja na področju splošne
ljudske obrambe in družbene sa-
mozaščite.
Z doseženimi uspehi v letu
1987 je bila delavno zaznamova-
na 10. obletnica uspešnega sode-
lovanja enot in štabov za civilno
zaščito bratskih občin. To se je
pričelo na pobudo bratske obči-
ne Čakovec s !. medrepubliško
vajo v Čakovcu 22. maja 1977.
Helikopter JLA pri reševanju na 10. medrepubliški vaji enot in štabov
civilne zaščite bratskih občin v Humu ob Sotli.
TEDNIK - 8. oktober 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
ZASEDAL JE ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
Le malo o gospodarjenju
Kot kaže, smo se dokončno naveličali vse-
ga. Visokodonečih besed, tega, kako bi mora-
li, pa nismo, za kaj vse smo krivi in podobno.
Čeprav >vrag šalo jemlje<, so delegati na raz-
nih zasedanjih, tudi skupščinskih, vedno bolj
nezainteresirani in vse poredkeje se oglašajo.
Le še tam, ko so neposredno prizadeti — v
zboru krajevnih skupnosti in morda v druž-
benopolitičnem zboru. V slednjem je tudi se-
stava taka, da bi težko pričakovali sejo brez
daljših monologov. Skratka — prišli smo ta-
ko daleč, ko tudi tisti najbolj na vrhu in naj-
bolj odgovorni za vse ne vidijo izhoda in ko
več ne bodo mogli reči »Ljudstvo je krivo.
Preveč troši in premalo dela ...« Kako lahko
je krivdo zvaliti na nekoga drugega, pa četu-
di, >podložniki< delajo le tisto, kar vidijo pri
svojih voditeljih. Razočarani so mnogi, tisti
najbolj pošteni, tisti, ki jim je odklenkalo in
ki bi že pred dvajsetimi leti morali zapustiti
svoje položaje, naši sosedje, ves svet in pred-
vsem mi, ki smo verjeli, da nam lahko nekdo
zagotovi boljši jutrišnji dan, da bodo lahko
mlade generacije bolje in srečneje živele ...
Kar 19 točk dnevnega reda je bilo pred de-
legati zbora združenega dela skupščine obči-
ne Ptuj. Večino so jih odpravili brez razpra-
ve, tudi tisto o uresničevanju družbenoeko-
nomskega razvoja občine v prvem polletju le-
tošnjega leta, čeprav je predstavnik sindikata
predlagal, da bi o tej analizi in sindikalnih
stališčih kazalo reči kaj več.
Nekoliko dalj časa pa so se poMudili pri
DO Olge Meglič in sprejeli sklep o preneha-
nju začasnih ukrepov družbenega varstva.
Ob tem je predsednik komiteja za družbeno-
ekonomski razvoj in planiranje mag. Anton
Ilec dejal, da so v izvršnem svetu ocenili, da
so nekatere ključne naloge opravljene. Gre
predvsem za razvojno in proizvodno usmeri-
tev delovne organizacije, notranje urejanje
razmer in odpravo nekaterih pomanjkljivosti.
Iz tega izhaja, da je začasni organ uspešno
opravil nalogo in da so dane vse možnosti za
predčasno ukinitev ukrepov družbenega var-
stva. Novoimenovani direktor DO Olge Me-
glič Anton Zoreč je za tem dodal še podrob-
nejšo razlago o tem, kaj je bilo storjeno, kako
naprej.
Tudi ob informaciji o posledicah neurij in
škode v kmetijstvu in infrastrukturi delegati
zbora združenega dela niso bili posebno gla-
sni. Želeli so izvedeti le, kdo odgovarja za
škodo in kaj je republiški izvršni svet ukrenil,
da bi izboljšal obrambo pred točo.
mš
Pričakujejo
normalno
letino
v ormoški občini je okrog
1274 hektarov vinogradov ali.de-
set odstotkov skupne obdeloval-
ne zemlje, ki je je 12.857 hekta-
rov. Zasebni vinogradniki imajo
674, družbeni pa z zadnjimi ob-
novami natanko šeststo hektarov
vinogradov. Delež vinogradni-
štva v gospodarstvu občine je od-
visen od letine. Letos pričakujejo
normalno letino, glede na lansko
naj bi je bilo manj za deset od-
stotkov, saj je na nekaterih ob-
močjih toča povzročila precejš-
njo škodo.
Grozdje so pričeli trgati 2. ok-
tobra, v tem tednu bodo potrgali
srednje sorte, pozne pa bodo pri-
čeli trgati 12. oktobra.
V ormoški kleti so se že junija
pričeli pripravljati na letošnjo tr-
g^atev. V teh dneh bodo predali
namenu novo sprejemališče
grozdja iz kooperacijsice proiz-
vodnje in prostega odkupa. Na-
ložba je veljala 1,5 milijona di-
narjev. S tem bodo odpravili oz-
ko grlo in gnečo pri prevzemu.
Ozko grlo pa še zmeraj ostaja za-
radi stiskalnice. Nasploh lahko
zapišemo, da v kleti niso sledili
povečanju vinorodnih območij v
občini. Temu je botrovala nizka
cena vina v preteklosti in po-
manjkanje denarja. V ormoški
kleti so prepričani, da bodo do
naslednje trgatve tudi ta problem
uspešno rešili.	MG
Pionirji so zborovali
29. september, dan pionirjev, smo tudi v ptujski
občini obeležili z odrednimi konferencami, ki so
jih spremljala razna športna tekmovanja in kultur-
ne prireditve. Ob tej priložnosti so pionirji in nji-
hovi mentorji pripravili še pregled dela, opravlje-
nega v preteklem šolskem letu, in se dogovorili o
programu aktivnosti v okviru pionirske organiza-
cije do junija.
Drugega oktobra pa je bila v delavskem domu
Franca Krambergerja občinska pionirska konfe-
renca. Sestali so se pionirji — delegati iz vseh pio-
nirskih odredov v občini. Govorili so o svojem de-
lu v novem šolskem letu. Naloge bodo izpolnjevali
vsakodnevno, na konferenci so se tudi zaobljubili,
da jih bodo opravljali vestno, pri tem pa jim bo pr-
va naloga, da se bodo pridno učili.
Na občinski pionirski konferenci so bili tudi
predstavniki občinske konference Socialistične
zveze, sindikata. Zveze borcev, izobraževalne
skupnosti in poslovne skupnosti osnovnih šol. Za
razliko od prejšnjih let, ko so šli na gled kakšnega
od proizvodnih obratov, so tokrat ostali v delav-
skem domu, kjer jim je prijetno presenečenje pri-
pravil Tinček Ivanuša. Predstavil jim je turistični
film o Ptuju. Mladi so ga toplo pozdravili. Skrb za
lepši Ptuj je tudi njihova naloga. Za to si prizade-
vajo v krožkih turističnih podmladkov, v novem
šolskem letu pa bodo sodelovali tudi v slovenski
pionirski akciji Turizmu pomaga lastna glava.
foto KOSI
O položaju drobnega gospodarstva
Politična aktivnost mora biti
obrnjena k problemom in ciljem
družbe in človeka. Te resnice se
zavedajo v vodstvu OK ZKS
'F*tuj, zato obravnavajo predvsem
tista vprašanja, ki so v občini
najpomembnejša — s ciljem, da
spodbujajo dejavnost članov ZK
v samoupravnih organih, združe-
nem delu, SZDL, krajevnih
skupnostih, delegatskih skupšči-
nah in na drugih področjih.
Predsedstvo občinskega komi-
teja ZKS Ptuj bo v skladu s tem
na seji v ponedeljek, 12. oktobra,
obravnavalo položaj drobnega
gospodarstva v občini in uvelja-
vljanje socialnovarstvenih pravic
v občini Ptuj.
FF
Čestitke našim topničarjem
Praznični sprehod v ptujski vojašnici, (foto: M. Ozmec)
Včeraj, 7. oktobra, so praznovali topničarji Ju-
goslovanske ljudske armade svoj praznik. Ob tem,
ko so se spomnili prve akcije partizanskih topni-
čarjev pri Kraljevu, so pregledali svoje delo in
ocenili pripravljenost, da se ob vsakem času s svo-
jimi topovi uprejo sovražniku.
Tudi topničarji ptujske gamizije so praznovali.
večina jih je bila sicer zunaj vojašnice na mane-
vrih, pa so vseeno čutili praznično vzdušje — če
ne drugače, po »ojačani« praznični hrani, čeprav
kasnimo za en dan, naj veljajo vsem našim topni-
čarjem ob njihovem prazniku iskrene čestitke in
želja, da še naprej tako uspešno sodelujemo.
-OM
Tokrat mladi
v prejšnji številki smo poroča-
li o uspeli akciji krajanov kraje-
vne skupnosti Franca Osojnika,
ki so kopali jarke za primarni
vod kabelske televizije. Tudi mi-
nulo soboto so v tej krajevni
skupnosti pripravili delovno ak-
cijo. Tokrat so jo organizirali
mladinci in mladinke. Razvese-
ljivo je, da jih je bilo kar 24, kar
se na ostalih mladinskih akcijah
redkeje zgodi. Izkopali so okoli
90 m jarka po nekoliko težjem
terenu v Ljudskem vrtu.
Podobno delovno akcijo pa so
v nedeljo pripravili tudi v kraje-
vni skupnosti Borisa Ziherla.
Tam je bila udeležba nekoliko
slabša. Prebivalci te krajevne
skupnosti lahko pričakujejo de-
lavce Elrada te dni.
d. 1.
Grem na sestanek
Delegati, funkcionarji, novinarji
in še kdo hodimo na sestanke. Se-
veda je med nami razlika. Eni lah-
ko razpravljajo, drugi le pojasnju-
jejo. tretji zapisujejo, četrti molčijo
(ker nimajo kaj povedati ali pa so
novinarji). Sestanki so postali ne-
kaj podobnega kot posedanje pred
televizorjem. Dolgočasimo se. se
jezimo, godrnjamo, zehamo, kle-
petamo. spimo ... in še naprej se-
dimo, pred televizorjem in na se-
stankih. Razlika je le v tem, da je
izpred televizorja bliže do postelje
oziroma s sestanka bliže (brez za
lase privlečenih izgovorov) do go-
stilne ali bifeja.
Sestankujemo takooo radi. Ni
dneva, kmalu ne bo niti ure brez
sestanka. Po pošti dobivamo vabi-
la in gradiva. Kdor ima to srečo
(ali nesrečo), da ima telefon, je po-
vabljen na sestanek tudi po telefo-
nu. In ko se zberejo predsedniki,
podpredsedniki, člani, delegati,
gosti (če zamudiš, daješ vtis zapo-
slenega človeka} in še kdo, se za-
čne. Večina predsednikov sploh ne
ve, kakšen namen ima sestanek in
kakšni sklepi naj bi bili sprejeti na
koncu. Govorijo in govorijo, ne da
bi kaj povedali, in ostalim sploh ne
pustijo do besede (kako bi .šele pre-
segli resolucijske okvire glede
osebnih dohodkov, če bi bili plača-
ni po izgovorjenih besedah). Še
hujši .so pripravljalci gradiv. Kljub
temu da so vse. kar vedo o neki
stvari, zapisali, zapakirali v kuver-
te in jih odposlali, na sestankih
spet ponavljajo in obnavljajo že
napisano (tudi taki se najdejo, ki
gradivo enostavno preberejo, kot
da bi bili delegati nepismeni), pri-
sotni pa ... (še sreča, da ne berejo
gradiv). K moralno-političnim
kvalitetam, čeprav že izumirajo, a
jih za vodilne funkcije — če že ne
drugače — pišemo v obrazložitve
ob kandidaturah, bi morali dodati
tudi sposobnost vodenja sestan-
kov. Morebiti je kdo od tistih iz-
branih. ki vodijo sestanke, celo
kdaj kaj o tem slišal, a večina jih
je na to pozabila.
Pa kaj! Pomembno je sedeti na
sestankih, razpravljati, četudi ni-
mamo kaj povedati, četudi o vsebi-
ni ne vemo nič. PomembnoJe po-
slušati. pa tudi preslišati. Ce smo
na sestanku, smo i> središču doga-
janja, samoupravljamo in odloča-
mo (le o čem?). Da zapravljamo
čas in denar, pa tako ni pomemb-
no.	NaV
Gradbena dela bodo končali v roku.	foto: Ciani
Pri toplovodu
v glavnem po načrtih
že v tej kurilni sezoni se bodo zdravstveni objekti ob Potrčevi
ulici greli iz kotlovnice pri Srednješolskem centru. Gradbena dela bo-
do končali ob koncu tega meseca, nekoliko dalj, kot so načrtovali, pa
bodo delali v stari kotlovnici, kjer so ob pregledu ugotovili vrste na-
pak. Po prvi oceni jih bo odprava teh napak veljala dodatnih 130 do
140 milijonov dinarjev.
MG
V Centru so odprli
projekcijsko dvorano
v SSC v Ptuju so v želji, da bi sodobno šolo še bolj posodobili,
opremili projekcijsko dvorano, ki ima vse avdio-vizualne naprave:
grafoskop, episkop, diaprojektor, filmska projektorja, televizijski
sprejemnik in videorekorder. Pripravljajo tudi manjše ozvočenje z
vsemi priključki — kasetofonom in mikrofonom. Namesto navadnih
klopi brez naslonjala so postavili 133 stolov z naslonjali in mizicami.
Učilnice so namenili predvsem za izboljšanje pouka, saj zdaj uči-
teljem ni treba iskati in prinašati naprav, ker je vse že v dvorani. Po-
membna pridobitev je veliko platno (4x4 m), na katero lahko prika-
žejo več projekcij hkrati.
Kljub temu da imajo v Centru okrog 70 grafoskopov, so učite-
ljem olajšali delo in s tem izboljšali kvaliteto pouka.
Zapisati je treba, da je to prva taka učilnica v Ptuju, zato jo bodo
po dogovoru s šolo uporabljali tudi za seminarje in predavanja.
S. Š.
Kje vinotoči?
Zbori občinske skupščine so junija letos sprejeli odlok o urejanju
kmečkega turizma v občini Ptuj. Ta med drugim dovoljuje, da lahko
občani prodajajo svoje vino kot dopolnilno dejavnost. Pogoj je, da se
ukvarjajo s pridelavo grozdja in vina na vinorodnih območjih Haloz
in Slovenskih goric in da si pridobijo ustrezno dovoljenje občinskega
komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Ptuj. Z
izvajanjem tega odloka bi prav gotovo popestrili turistično ponudbo
na območju Haloz in Slovenskih goric.
Toda nekateri pridelovalci grozdja in vina, ki ne stanujejo na vi-
norodnih območjih, so hoteli izrabiti ne dovolj natančno besedilo
odloka in so zaprosili za dovoljenje točenja vina v kraju svojega biva-
nja, to je v Ptuju, na Ptujskem ali Dravskem polju. To pa ni bil namen
odloka, ker je na tem območju že dovolj gostiln in raznih bifejev.
Zaradi tega so zbori skupščine občine Ptuj na sejah 29. septem-
bra sprejeli po skrajšanem postopku dopolnitev odloka, ki je v tem,
da lahko občani, ki se ukvarjajo s pridelavo grozdja in vina na vino-
rodnih območjih Haloz in Slovenskih goric, odpirajo vinotoče le na
teh območjih, seveda na podlagi dovoljenja pooblaščenega organa.
FF
5TVO
4 - SESTAVKI IN KOMENTAF-
8. oktober 1987 - TEDNIK
ZAKLADI, PRICEVAII^®
PTUJA IN omou
■■■■■■■i^^HHBHIHBHHHHHBBHl^laniranje
uži le tista, v
— Janez Mikuž —
ršni svet. Ta-
Sakralna kulturna
■ ■■ v w ■
dediščina
Zaradi neposredinih stikov s kulturnimi in političnimi središči
srednje Evrope se je romanski slog kaj kmalu začel umikati gotske-
mu. Nosilca sta bila, kot drugod v srednji Evropi, mlada in agresivna
meniška redova dominikancev in minoritov, ki sta se naselila na Ptu-
ju, da bi utrjevala krščansko vero in preganjala krivoverce.
Kot prvj so se na pobudo salzburškega nadškofa Eberharda II. v
Ptuju leta 1230 naselili dominikanci; njim je na strateško pomembni
terasi nad Dravo na jugozahodnem vogalu mesta darovala zemljišče
Mehtilda, vdova ptujskega grofa Friderika I. Že leto zatem je bil sa-
mostan sezidan in posvečen, njegova cerkev pa je bila končana leta
1252 in posvečena 1255. Do tedaj so kot cerkev za potrebe samostana
uporabljali kapelo v najstarejšem, to je vzhodnem samostanskem
traktu. Na zahodni strani je imela kapela portal in dvoje bifor, ki je
zaradi svojih slogovnih značilnosti veljala kot šolski primer prehod-
nega sloga med gotiko in romaniko. Desna bifora je izrazito roman-
sko oblikovana s polkrožnima lokoma in stebrom, ki ima bazo in ka-
pitel še izrazito romanska, pa tudi profil roba anifore je še romanski,
medtem ko so pri levi bifori že povsem jasni elementi gotskega sloga.
Kapela, v začetku z ravnim stropom, je imela prvotno verjetno pol-
krožno apsido, ki je izstopala iz samostanske zidave, še bolj pa je iz-
stopal nekoliko kasnejši, verjetno še v 14. stoletju sezidan kvadratni
prezbiterij s tristranim zaključkom, v katerega je vodil, sedaj zazidan,
rahlo šilastoločni slavolok.
Ohranjeni gotski elementi leta 1255 posvečene samostanske cer-
kve, ki je danes v celoti barokizirana, kažejo na enak graditeljski in
oblikovalski pristop, kot so ga imeli graditelji cerkve minoritskega sa-
mostana v rtuju in samostanske cerkve v Kostanjevici na Dolenj-
skem. Časovna in morda tudi delavniška povezanost med vsemi temi
objekti je tako velika, da so ne samo oblike, ampak celo mere posa-
meznih kamnitih arhitektonskih elementov med seboj enake.
Gradnja vzhodnega, to je najstarejšega dela samostana ni več iz
pravilno obdelanih klesanih kamnov, ampak pretežno iz lomljenca,
omet je zelo tanek, neraven in okrašen z zarisanimi fugami v pritličju
in nadstropju, kar dokazuje, da je bil samostan že v tem prvem ob-
dobju enonadstropen. Križni hodnik je bil verjetno lesen, prav gotovo
pa je imel raven lesen strop, katerega višino izpričuje konzola v seve-
rozahodnem vogalu križnega hodnika. Med prvimi prezidavami, ki so
sledile požaru leta 1302, je bila poslikana zahodna stena glavnega sa-
mostanskega trakta. Večji del stene pokrivajo poškodovana kompozi-
cija klečečih dominikancev, ki se poklanjajo Kristusu v mandorli,
krogi z grbi dobrotnikov in posamezne manjše kompozicije, med ka-
terimi je posebej omembe vredna grobna slika Nikolaja de Zvanovia,
datirana z letnico 1350, ki predstavlja Marijo z otrokom, sedečo na
prestolu z baldahinom. Je prvi primer trdno zgrajenega prostora v na-
šem stenskem slikarstvu, sicer pa se kot celota stenske~slike iz križne-
ga hodnika vključujejo v srednjeevropski zgodnjegotski risarski slog,
kjer se že pojavljajo prvi poskusi plastičnega modeliranja, ki pa se
pretežno še vedno naslanjajo na risbo.
Dominikanski samostan je imel med cerkvenimi in posvetnimi
fevdalci moralno in materialno podporo. Samo na ta način si lahko
razlagamo, daje že v začetku 15. stoletja doživel ponovno prezidavo.
Njen rezultat je predvsem obokanje oziroma zidanje križnega hodni-
ka, ki po svojih dimenzijah in kvaliteti arhitekture spada med najpo-
membnejše dosežke svoje vrste in časa v Sloveniji. Po arhitektonskih
elementih sodeč je bil zgrajen okrog leta 1415, istočasno kot na eni od
konzol datirana južna ladja proštijske cerkve. Na osnovi popolnoma
identičnih kamnoseških detajlov lahko sklepamo na skupno zidarsko
in kamnoseško delavnico. V prvih desetletjih XVI. stoletja so poslika-
li tudi severni del križnega hodnika, kjer imamo že v renesančnem
slogu naslikano kompozicijo Marijinega oznanjenja v pritličju, v nad-
stropju pa pred nedavnim odkrite freske še niso restavrirane in znan-
stveno obdelane.
Se nadaljuje
Ptuj, dominikanski samostan, fasada cerkve, okrog 1710
Slcriv3lnic6 ^
DISPANZERJA ZA PUUČNE BOLEZNI IN TBC
reševalnih . ,	. , . . ,-
______^aO Strokovno delo m dovoli
Ml W V
jrbo in zdravljenje tuberku-
Na nedav^janov, zlasti TBC pljuč, so pri
vršnega sv »^^cfih domovih organizirani pro-
blemih ''ozni dispanzerji (PTD).
FHuj —porasta pljučnih bolezni so PTD
preiasli v dispanzerje za pljučne bolezni in
TBC. Takšen dispanzer dela v Ptuju že vrsto
let.
Osnovna naloga dispanzerja je odkrivanje
in zdravljenje pljučnih bolezni. Uspeh v delu
dispanzerja ne bo popoln, če strokovnemu
medicinskemu delu ne bomo dodali zdrav-
stvenega prosvetnega dela in prosvetljevanja
prebivalstva.
V prizadevanjih za bolj zdrav način življe-
nja moramo mobilizirati čimveč posamezni-
kov, organizacij in ustanov, saj je uspeh odvi-
sen tudi od okolja. Spomnimo naj, da je naše
telo v neposrednem stiku z okoljem: najprej
prek kože, zatem pa prek sistema dihalnih or-
ganov.
Odkrivanje pljučnih bolezni je mogoče na
več načinov: Pregled posameznikov, ki so
prišli v dispanzer brez napotnice, pregled
oseb, ki jih je poslal zdravnik druge veje me-
dicine, pregled oseb, ki so prišle na vabilo di-
spanzerja, sledi pregled ogroženih skupin, v
tretjo skupino sodijo sistematski pregledi,
mogoči pa so tudi drugi pregledi.
Pljučne bolnike delimo v dve veliki skupi-
ni: tbc bolnike in netbc bolnike. Tako se deli
tudi kartoteka pljučnih bolnikov, ki jo vodi-
mo v dispanzerju. Veliko dela in časa porabi-
mo danes za to drugo skupino bolnikov, zla-
sti za kronično obstruktivno pljučno bolezen
— KORB, v katero sodijo: kronični bronhi-
tis, astma in emfizem ter rak na pljučih.
Največ bolnikov, ki iščejo zdravniško po-
moč v zdravstvenem delu, so bolniki s spre-
membami na dihalih. Bolniki z aktualnimi
spremembami, teh je več, končajo v splošnih
ambulantah. V dispanzer pridejo samo kroni-
čni pljučni bolniki in tistih, pri katerih se bo-
lezen zaplete.
Bolniške zaradi akutnih dihalnih obolenj
zavzemajo že tretjino vseh staležev in so krat-
ke. Nezmožnost za delo nad trideset dni je
značilen kazalec v ocenjevanju razširjenosti
kroničnih pljučnih bolezni. Te zmanjšujejo
delovno sposobnost, povzročajo ekonomske
izgube pri posamezniku, družini in družbi
nasploh.
Invalidnost zaradi bolezni dihal je pri nas
na četrtem mestu. Na prvem so invalidnosti
zaradi bolezni srca in ožilja, na drugem bole-
zni kosti, mišic in vezivnega tkiva, na tretjem
pa duševne bolezni.
Vse statistične podatke za vse dispanzerje
v Sloveniji izdaja enkrat letno Inštitut za
pljučne bolezni Golnik. Tako v dispanzerju
lahko spremljamo vse bistvene spremembe
na tem področju.
Za postavljanje točne diagnoze uporablja
dispanzer :klinični pregled, laboratorijske
preiskave, rentgensko slikanje, pregled plju-
čne funkcije — spirometer-in podobno. Ce z
uporabo omenjenih ne moremo postaviti dia-
gnoze, uporabljamo nekatere bolnišnične
metode.
Za zdravljenje pljučnih bolezni se nam na
voljo zdravila, v dispanzerju dajemo injekcije
in izvajamo inhalacije, klimatsko zdravljenje
pa se v glavnem izvaja ob morju. Mogoča pa
je tudi fizioterapija. V nekaterih primerih je
obvezno bolnišnično zdravljenje.
Za razliko od ambulantnega zdravljenja v
dispanzerju redno kontroliramo potek zdra-
vljenja, četudi bolnik na to »pozabi«. Pri tem
nam pomaga patronažna služba in v skrajni
sili tudi sanitarna inšpekcija. Poleg zdravlje-
nja — kurative, je preprečevanje preventiva
ena od bistvenih nalog dispanzerja za plju-
čne bolezni in TBC.
dr. Milivoj Radin
Sodarstvo nima obetajoče bodočnosti
IGNAC HRGA IZ GABRNIKA
Od poletja je v sodarskih de-
lavnicah vse več dela. Bolj kot
zori grozdje, več naročil prihaja.
Najhuje pa je dva ali tri tedne
pred trgatvijo, saj je še zmeraj
dosti takšnih gospodarjev, ki se
spomnijo na vinsko posodo šele,
ko pripravljajo klet na novo leti-
no.
Na območju ptujske občine
imamo le še tri registrirane izde-
lovalce sodov in ostalih vinskih
posod, kar je glede na »deželico
vinca in grozdja« bore malo. Z
obrtjo, ki se zadnjih sto let ni
skoraj v ničemer spremenila, se
ukvarjajo le še Zoreč ob Zagreb-
ški cesti v Ptuju, HadI z Mestne-
ga Vrha in Hrga iz Gabmika, ki
je prav gotovo eden največjih. In
prav zaradi tega smo se odločili,
da obiščemo njegovo delavnico
ter z njim pokramljamo o tem ali
onem iz dela in življenja »pintar-
jev«.
Ze ko smo se pripeljali na dvo-
rišče Ignaca Hrga v Gabmiku,
smo takoj opazili, da gre za ure-
jeno domačijo z v«liko, svetlo in
sodobno sodarsko delavnico. Iz
nje je bilo slišati zamolklo zabi-
janje po pločevini in kaj kmalu
smo med nabijanjem obročev
zmotili visokega čmolasega in
nasmejanega Ignaca, ki je z edi-
nim zaposlenim delavcem hitel,
da bi bilo naročilo čimprej izpol-
njeno.
»Te dni je pri nas zares prava
norišnica; lahko bi delal noč in
dan, pa ne bi zmogel izpolniti
vseh želja in naročil naših
strank,« pove Ignac po tistih
skoraj obveznih pozdravnih in
uvodnih besedah ter nadaljuje:
»Saj vidite, kakšno delo je to:
zahteva celega človeka in pridne
roke. Le trije sodarji smo še osta-
li. Kot poslednji Apači smo, le
da nismo v rezervatu, ampak
vsak v svoji delavnici garamo.
Edini sem, ki imam poleg sebe
zaposlenega še delavca. Brez te-
ga ne bi zmogel, pjeveč ročnega
dela zahteva sodarstvo.«
Je ta obrt vaša družinska tradi-
cija?
»Kje pa. Sam sem začel šele
pred desetimi leti, pred petimi le-
ti pa sem zaradi izrednega pov-
praševanja obrt razširil in zapo-
slil delavca. Oba sedaj komajda
zmoreva slediti naročilom. Vsi
sodarji vemo, da nimamo jasne
perspektive. Prvič, ker je vse
manj lesa in dosega že sanjske
cene, drugič pa, ker je ročno de-
lo zelo slabo plačano. V vsaki
drugi obrti je lažje služiti denar
kot pa v naši...«
Pot od debla do soda je izred-
no dolga. Kakšna je pravzaprav?
»Vse bolj trnova... Veste,
kvaliteten hrstov les je zares tež-
ko dobiti, trenutno nisem sezna-
njen z novimi cenami, vem pa,
da sem pred mesecem odštel za
deblo na panju od 10 do 15 sta-
rih milijonov. Po tem, ko hrast
podremo, ga peljemo na žago.
kjer ga razžagajo na nekoliko de-
belejše deske. Včasih so debla
kalali, vendar je ta postopek
predrag zaradi velikega odpada.
No, po žaganju les lepo zložimo,
da je vmes prostor za zračenje,
zatem pa se tako suši vsaj dve ali
tri leta. Včasih so ga sušili celih 7
let, danes pa to skorajda ni mo-
goče ali pa zelo redko.
Dalje pa gre nekako takole: ko
je les posušen, vzamemo želeno
mero in nažagamo doge — to so
stranice soda. Te sestavimo v
krog, ki ga spodaj okujemo z
obroči. Pozneje na sredini zaku-
rimo, in ko se les primemo za-
greje, ga odzunaj namakamo z
vodo, tako da postane elastičen
in ga lahko ukrivimo. Zatem
vstavimo natančno izmerjena in
obdelana dna, nato pa izdelamo
kovinske obroče in jih drugega
za drugim lepo enakomerno na-
bijemo. Sledi zunanja obdelava
in čiščenje. Edino tu si lahko po-
magamo s strojem — in to s
stružnico.
Vse skupaj je svojstven posto-
pek in zahteva občutek izdelo-
valca, saj lahko ob nepravilnem
ukrivljanju doge tudi počijo. Po-
leg tega poznamo še drugačen
postopek ukrivljenja s pomočjo
kuhanja lesa, vendar pride to v
poštev le pri večjih serijah — od
20 sodov naprej.«
Ves čas govorite le o hrasto-
vem lesu, na trgu pa večkrat pro-
dajajo tudi sode iz akacijevega
lesa, kajne?
»Seveda. Akacija sploh ni ta-
ko slaba, kot menijo nekateri.
Zelo trpežen les je to. A ljudje
nimajo zaupanja vanj, morda za-
radi tega, ker so na trgu v glav-
nem sodi iz akacije. In ker so ze-
lo slabo izdelani in površno se-
stavljeni, je pač prevladalo mne-
nje, da je kriv akacijev les. Pa ni
tako. Res pa je, da sem izdelu-
jem le sode iz hrastovega lesa,
ker tako pač zahtevajo moji na-
ročniki.«
Kaj pa parafmiranje sodov,
kdaj pride v poštev?
»Zelo redko, v glavnem le pri
zanemarjenih, plesnivih sodih, ki
jim želimo popraviti okus. Vča-
sih pa tudi pri manjših sodih, da
so tako primerni za rdeče ali za
belo vino in ne puščajo barvila.
Vendar dober kletar tega nikoli
ne bo storil.«
Koliko ur potrebujete v pov-
prečju za izdelavo — recimo
100-litrskega soda?
»Težko je reči natančno, kajti
delam v serijah od 10 do 15 so-
dov iste prostornine. Takole od
10 do 12 ur za enega pa že pora-
biva.«
Kaj pa Cene?
»Odvisno od volumna soda.
Manjši sodi imajo ceno 1000 din
za liter, z rastjo prostornine pa
cena seveda pada. Tako je treba
recimo za lOO-litrski sod odšteti
10 starih milijonov, za 200-litr-
skega 14 milijonov, za 300-litr-
skega pa 18 starih milijonov. Ne-
komu se zdi to drago, če pa pri-
merjamo ceno za kubični meter
hrastovega lesa, sploh ni tako.
Trudimo se in delamo kar se da
kvalitetno, zato imamo naročil
zares ogromno in praktično že
vse prodano vnaprej.«
Ali pri vas izdelujete tudi dru-
go leseno posodo: lakomnice,
kadi?
»Seveda, tudi to, a v glavnem
po naročilu. Delamo vse, kar pri-
de v poštev pri kletarjenju. Poleg
tega pa v zimskem času tudi lese-
ne posode za meso ali tiinke, pa
še kakšen drugi lesen predmet ali
posodo naredimo, če je le čas za
to.«
Za naslednika vaše obrti ste
verjetno že poskrbeli?
»Težko je s tem. Imam sicer
dva sinova, ki sta še zelo mlada,
a odkrito povedano — sploh ne
razmišljam, da bi kateri prevzel
mojo obrt. Vzroke sem že pove-
dal. Osnovne surovine — lesa je
zmeraj manj, poleg tega pe je po-
trebno preveč fizičnega dela, ki
je premalo cenjeno. Sodarstvo je
preslabo plačano in nima obeta-
joče bodočnosti...«
M. Ozmec
V sodarski delavnici v Gabrniku.
Sodarja smo zmotili med nabijanjem obročev. (foto: M. Ozmec)
Fižolova
kača
Zelo »kratek«, 56-centi-
metrski fižol je na svojem
vrtu v Gorišnici vzgojila
Štefka Bedenik. Pravi, da
letina ni bila prava, saj fi-
žol zraste še daljši. Kako
se imenuje ta sorta, pa ne
ve.
Foto Cilka.
V bolnišnici imajo nov aparat
na ultrazvok
v prejšnjem mesecu so v rentgenskem oddelku
ptujske bolnišnice namestili aparat na ultrazvok,
ki ga bodo uporabljali v tem oddelku, poleg tega
pa še internisti in ginekologi, v bodočnosti tudi
kardiolog. Sredstva so dobili iz združene amortiza-
cije centra. Je ameriški izdelek, dolarje jim je za-
gotovila Kreditna banka Maribor. Nakup aparata
je veljal devetdeset milijonov dinarjev ali 106 tisoč
dolarjev.
Frvi aparat na ultrazvok so v ptujski bolnišnici
dobili pred desetimi leti.
MG
TEDNIK - o^^tober 1987
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
»Ko človek odrašča^ je poln sanjarij o tem, kaj bo
počel v življenju. Seveda sem tudi jaz sanjaril.
»Odlomek iz Bibičeve knjige Polde Bibič —
igralec.
Klepet s Poldetom Bibičem
Priznam, imela sem tremo.
Pred najinim pogovorom, med
pogovorom in po njem.
Tisto tremo, o kateri piše tudi
Polde Bibič v svoji knjigi, da jo
ima pred vsakim nastopom. Kaj
ga vprašati? Slavnega, znanega
igralca, ki je dal že nič koliko in-
tei^^jujev. Kaj si je po pogovoru
mislil on, ne vem Zase vem, da
sem želela nekaj drugega, kot je
potem izpadlo. Sicer pa, presodi-
te sami .. .
Polde Bibič, igralec, pisatelj,
profesor... kaj bi vi k temu še
dodali?
(Najprej njegov značilni
smeh.) ... Ja, ne vem. Nisem pi-
satelj, profesor pa tudi nisem
več. Dodam lahko to: sem samo
še igralec.
Kaj menite o položaju sloven-
skega igralca danes?
Z novimi zakoni je spet ogro-
žen, z zakoni, ki jih skušamo v
Sloveniji spraviti v neke razumne
meje, v katerih bo mogoče še na-
prej kulturno delovati. Sicer je
pa ta položaj, kakor ga vzameš;
včasih je prekrasen, včasih je pa
tudi težje, ni rožnato, je polno
nesporazumov, nekih nerazume-
vanj.
Še danes se spominjam vašega
govora v Cankarjevem domu .ob
slovenskem kulturnem prazniku;
bil je zelo neprizanesljiv do ta-
kratnih razmer v kulturi. Kaj bi
vi rekli, je bila vaša takratna iz-
poved pogum ali obup?
Ne bi rekel, da bi bil to kakšen
poseben pogum. Res, da je ta go-
vor naletel takrat na nekatere
burne reakcije. Mislim pa, da je
bil ta govor vendarle na nek na-
čin zelo mil in ljubezniv. Ne mi-
slim, da bi bil kakorkoli pogu-
men in ne obupan. Nisem pesi-
mist. Mogoče pa je bilo nekaj:
da sem bil med prvimi, da sem
govoril o stvareh, o katerih se ta-
krat ni govorilo, vsaj javno ne, in
to je na nek način vznemirilo ne-
katere ljudi. Ampak danes se pri-
povedujejo še hujše stvari, kot
Litija. Ker smo Ptujčani na medregijskem tekmo-
vanju v Murski Soboti zasedli tretje mesto, smo
imeli pravico nastopiti na tem finalu.
Izmed dvanajstih ekip, kolikor jih je nastopilo,
smo zasedli četrto mesto — takoj za domačini. Pr-
vi in drugi z medregijskega srečanja sta na republi-
škem srečanju zaostala za Ptujčani.
Ptujske invalide so predstavili Martin Zavec,
Štefan Knaus, Ivan Fogec in Ivan Repec. Z malo
sem jih jaz povedal v tistem go-
voru.
Od kod ta vaša potreba po sa-
moizpovedovanju? Napisali ste
knjigo, imeli avtointervju v Te-
leksu, za igralce je to pri nas do-
kaj neobičajno. Pomeni to mogo-
če, da se kot igralec ne morete
polno izživeti?
Ah, kaj vem. Izživim se že lah-
ko kot igralec, ampak človek ne
sme biti preveč ozek, mislim, da
je to že kar bolezen tega sodob-
nega časa, da se človek na nek
i >aiiuov	>	__ ^_________
ga srečanja je bilo društvo iz Slovenske Bistrice.
Sodelovalo je šest ekip. Zmagala je ekipa Maribo-
ra I. Ptujčani smo zasedli drugo mesto, Maribor II
pa tretje.
Za ekipo Ptuja so nastopali: Jurica Škarja, Fer-
do Supančič, Janez Bombek in Stanko Kosec.
Uvrstili so se na republiški finale; ta bo 18. v Slo-
venskih Konjicah.
Franc Cetl
način zapre v svoj krog. Da
zdravnik ne vidi več drugega kot
bolnišnico, kirurški nož, pa ta-
blete, da inženir ne vidi ničesar
drugega kot konstrukcije in da
umetnik ne vidi ničesar drugega
kot samo umetnost, ampak to .. .
Menim, da to vodi sodobni svet
v neko izolacijo, v nekak geto ne-
kih ljudi, ki ne razumejo več svo-
je okolice. Menim, da manjka
današnjemu človeku univerzal-
nost, ki so jo ljudje včasih imeli,
ko so vedeli in znali tudi kaj dru-
gega poleg svojega poklica. Se-
veda pa knjiga ni rezultat tega
mojega razmišljanja. Knjiga je
nastala bolj zaradi tega, ker se
mi je zdelo v nekem trenutku, da
bi bilo prav, da se o igralcih ne-
kaj napiše; to je poklic, ki včasih
ni dovolj razumljen, kot tudi ne
ostali poklici, ja^ ^em se pač lotil
tega in jasno, da sem svoj poklic
zagovarjal. Ljudje se danes pre-
malo razumejo med seboj. Nekaj
k temu lahko prispeva tudi to, da
si nekaj povemo, o sebi, o svojih
težavah; tako je mogoče ...
Leta 1984 ste dobili Borštni-
lazviiejaiiii.
Ura slovesa se je vse prehitro
približevala in že se je moralo
kar nekaj nad 250 invalidov in
njihovih spremljevalcev posla-
vljati. Kot je že običaj na takšnih
res enkratnih srečanjih, morda
edinih na svetu, so si ljudje izme-
njavali naslove, mnogim so sto-
pile solze v oči. Skovalo se je ne-
kaj novih prijateljstev. Radi si
bodo od časa do časa pisali, pa
ne samo o težkem življenju, tudi
o kakšni iskrici sreče, radosti,
kar jim daje voljo do življenja.
Morda še zapišemo samo sta-
vek, dva o Tonetu Šprahu z Zi-
herlove ploščadi v Ptuju, ki je ta-
ko rekoč priklenjen na invalidski
voziček, pa sta z ženo spregleda-
kov prstan, leta 1985 Prešernovo
nagrado, da omenim med števil-
nimi nagradami in priznanji, ki
ste jih dobili, le zadnji dve. Kaj
vam pomeni nagrada?
Hja, nagrada je na nek način
potrditev, čeprav je pri nagradah
tako, da je zmeraj še toliko dru-
gih ljudi, ki bi jih zaslužili. Sam
pa vendar doživiš neko potrditev
svojega dela, kljub temu da je to
povezano s tem, da se marsikdo
ne strinja, ker si prav ti bil nagra-
jen.
Kaj bi rekli: ste imeli v življe-
nju srečo?
Mislim, da sem kar dobro pri-
šel skozi, čeprav nisem bogat, ni-
sem ne vem kaj; ampak ne mo-
rem reči, da bi bil nezadovoljen.
Vaša najljubša vloga?
To je težko reči. Najbrž še
zmeraj Volodja v Janičarjevem
Briljatnem valčku, pa ata v Part-
Ijičevem Socialističnem kulaku,
predvsem vloga v filmu.
Pojavljate se na televiziji, v fil-
mih, na odru. Kje pa najraje
igrate?
Najbooljše je v gledališču, tu
je stik z občinstvom živ, to je ži-
vljenje. Vse drugo je — jaz pra-
vim temu — konzervirana umet-
nost. To so golaži v konzervi...
Vsekakor je boljše jesti pravi go-
laž. Tako je tudi s tem. Najhujša
se mi zdi televizija, ker se ob njej
človek zapre sam vase. Ne re-
čem, da to nima nekih prednosti,
koristi, ampak nismo še prišli do
tega, da bi znali s tem razumno
delati; tu mislim nas kot člove-
štvo. Sedimo pred televizorjem,
buljimo vanj in se s tem zapira-
mo v nek izmišljeni svet. Nismo
več med ljudmi in stiki se na tak
način krhajo. Človek postaja ne-
kakšen izoliran avtomat, podvr-
žen tujim vplivom, idejam, ki so
včasih tudi škodljive.
Če bi še enkrat prehodili to
pot, kaj bi v svojem življenju na-
redili drugače?
Ne vem. Človek je odvisen od
situacije, v kateri se znajde. Ce
bi to življenje živel še enkrat, ver-
jetno ne bi živel nič drugače.
Druga stvar pa je, če bi se znašel
v drugačnih situacijah; kaj bi ta-
krat počenjal, ne vem ...
Takole sva sklenila najin kle-
pet: jaz prijetno vznemirjena, da
sem se lahko pogovarjala z njim,
in hkrati nezadovoljna, da pogo-
vor ni bil takšen, kot sem si ga
zamislila; po moji krivdi, seveda.
In Polde Bibič? Utrujen po na-
stopu in vendar prijazen, prisr-
čen, takšen, kot zna biti le on.
Besedilo in fotografije: N. V.
Posnetek: Ema Žalar.
Zaradi zastaranosti vozila je društvo prek občinske gasilske zve-
ze in SIS za požarno varnost več let zahtevalo od odgovornih novo
vozilo, saj varujejo najširše in hribovito požarno področje. Končno so
13. septembra 1987 prevzeli novo vozilo TAM 80 T 5.
Sredstva za nabavo sodobnega gasilskega vozila so prispevali KS
Ivanjkovci, Kmetijski kombinat Slovin Ormož, trgovsko podjetje Zar-
ja Ormož, SIS za požarno varnost občine Ormož ter društvo samo.
Avtomobil je vreden milijardo dvesto milijonov dinarjev. S tem so
končno rešene težave z gasilskim vozilom v KS Ivanjkovci.
Adolf Rižnar
Sveče, takšne in drugačne
Emila Mesarica se prav gotovo
še spominjate kot pogumnega
mladinca, ki je kot sekretar ob-
činske konference ZSMS veliko
naredil za samostojnejšo mladin-
sko organizacijo. Toda tokrat se z
njim nismo pogovarjali o tem, bolj
nas je zanimalo, kako mu gre kot
obrtniku-svečarju.
Najprej sem se za svečarstvo
odločil zaradi tega, ker je to pri
nas tradicionalna domača obrt.
Ne samo pri nas doma, tudi v
širšem sorodstvu so svečarji, po
vsej Sloveniji ... Seveda pa je na
mojo odločitev vplivala možnost
večjega zaslužka. Predvidevam,
da bom zaslužil toliko, da bom
lahko uresničil vse svoje zamisli.
Doslej sem delal v TAM-u in
osebni dohodek je bil premaj-
hen, da bi lahko vlagal v uresni-
čevanje svojih zamisli. S tem, ko
sem se odločil samo za obrt, se
bom lahko popolnoma posvetil
svečarstvu in morda naredil tudi
kaj novega in drugačnega.
Obrti si se najverjetneje naučil
kar spotoma, najbrž si staršem že
prej veliko pomagal. Poleg tega
da si se moral naučiti obrti, pa si
potreboval tudi nekaj dovoljenj,
potrdil... Ali tvoje izkušnje pri
ustanavljanju kažejo, da v naši
družbi res želimo razvijati drobno
obrt?
Če se spomnim javne tribune,
ki smo jo mladi pripravili v času
štafete o zaposlovanju in neza-
poslenosti v Podravju, smo ta-
krat predlagali, da bi upravni or-
gani poenostavili in skrajšali po-
stopke za pridobitev obrti. Kar
dobra dva meseca sem moral
»loviti« ljudi in dovoljenja, da
sem lahko pričel delati. Toda
bolj kot to me je motilo nekaj
drugega. Imam namreč srednjo
izobrazbo — sem strojni tehnik,
in glede na to, da za svečarstvo
ni nobene ustrezne šole, ker se
znanje prenaša iz roda v rod, so
glede tega upravni organi ravna-
li, kot da nisem svečarjev sin. Ko
pa analiziram, kako so me ob-
davčili, pa vidim, da so to še ka-
ko vedeli. Nisem dobil davčnih
olajšav, ki jih imajo drugi obrtni-
ki. To je pravzaprav absurd, toda
tako je. Eno so obrtni zakoni, ki
>obdavčujejo< obrtnike, drugo pa
razni odloki o pospeševanju
drobne obrti. Odlok pa tega za-
enkrat še ne more spremeniti.
Kakšna pa je konkurenca med
ptujskimi svečarji?
V Ptuju smo štirje. Pravzaprav
dva, če izvzamem svojo mamo.
Vsi se ukvarjajo s »stalnim« pro-
gramom. Izdelujejo pač sveče, ki
jih ljudje potrebujejo ob razli-
čnih priložnostih in obredih.
Se nameravaš usmeriti tudi v iz-
delavo sveč za okras, darilo? Kajti
sveča ni samo uporabna, je lahko
tudi umetniška, lahko tudi spomi-
nja na kraj, na različne dogod-
ke ...?
Ravno to želim narediti. To bi
bila na nek način posebnost v
ptujskem svečarstvu. Menim, da
se s svojimi izdelki lahko vklju-
čim v turistično ponudbo. Veliko
govorimo o razvoju turizma, ne
poskrbimo pa za tiste drobne
stvari, ki dajejo mestu čar. Prav-
zaprav pa sem se v turistično po-
nudbo s spominskimi svečami že
vključil. Izdelal sem nekaj sveč
— kurentov in jih ponudil ptuj-
skim Toplicam in prodajalni Ja-
smin. V Toplicah sem jih zelo
dobro prodal in sem dobil nova
naročila, nekoliko slabše pa sem
prodajal v Jasminu. Ne bom se
torej ukvarjal samo s klasičnimi
svečami, čeprav je pri tem velik
zaslužek, ker ljudje te sveče pač
potrebujejo. Pripravljam nove
sveče predvsem za druge prilož-
nosti. Za novo leto, za dan žena
in podobne priložnosti. Lahko
napravim okrasne sveče, ki bodo
predvsem spomin ali okras v vi-
trini.
Naj se za konec še pošaliva.
Morda bo tudi Elektrogospodar-
stvo kaj prispevalo k večji prodaji
sveč — z redukcijami namreč ...
To bi bilo zame res dobro.
Morda bom z Elektrogospodar-
stvom sklenil samoupravni spo-
razum. Sicer pa, če nam bo uspe-
lo zaustaviti gradnjo jedrskih
elektrarn, lahko upam, da bo kaj
več redukcij.
d. lukman
Trenutno ima Emil veliko dela z običajnimi svečami, pričakujemo pa
lahko, da nas bo presenetil z izvirnimi izdelki.
MARIJA MIRKOVIČ - PRODAJALKA SREČE
Tristo dinarjev za en
teden upanja
Majhna, skromna je prodajal-
nica Loterije Slovenije na Trgu
mladinskih delovnih brigad. Pa
tako polna upanja, pričakovanja.
Ljudje kupujejo in upajo. Upajo
do nedelje, do torka, do četrtka;
upajo neKaj ani aii samo mmut-
ko, toliko, da pogledajo srečko
ekspresne loterije. Zopet nič! Bo
pa prihodnjič več sreče.
Upajo in zavidajo: srečnežu
na Jesenicah, ki je mimogrede
postal milijarder; Rujčanoma, ki
sta v treh tednih prislužila mili-
jončke...
Marija Mirkovič prodaja sreč-
ke, kupone, lističe že trinajst let.
V tem času jo obiskujejo stalni
kupci in naključni srečelovci. Z
več ali manj sreče. Prodala je
srečko, ki je dobila glavni dobi-
tek. Pred desetimi leti je bilo to.
V septembru sta dva igralca lota
dobila večje dobitke. Ljudje ne-
nehno prihajajo in odhajajo. Še
na malico Marija komaj utegne.
Koš s srečkami ekspresne loterije
je nenehno poln. Nič nenavadne-
ga ni, da kdo kupi po deset
srečk.
»Uspešnica letošnje jeseni pa
je tri krat tri,« zatrdi Marija.
»Igra je privlačna zaradi velikih
možnosti dobitka, reklame na te-
leviziji, prijetnega in atraktivne-
ga žrebanja.«
Prepričali smo se, da je res,
kar pravi. Veliko ljudi, ki so. pri-
šli v prodajalno med našim obi-
skom, je želelo kupon za 3 x 3.
Nekateri — že izkušeni — so jih
vzeli več, manj zaupljivi pa
manj. V prvem kolu smo v Ptuju
pokupili 140.000 kartic, v dru-
gem pa vseh 175.000. Torej ni
težko ugotoviti, kaj bodo Ptujča-
ni počeli v nedeljo zvečer. Kdo
ve, morda bodo srečne številke
pri nas!
Kljub denarnim težavam ali
pa ravno zaradi njih delo v pro-
dajalni Loterije narašča. Veliko
novih strank dobiva pri Mariji
nasvete in pojasnila. O lotu,
športni napovedi, srečkah, karti-
cah . ..
Lepo je imeti srečo. In če ta
sreča pošteno poredi našo denar-
nico, toliko lepše.
Ampak pravi igralci na srečo
ne igrajo za denar. Privlači jih
upanje. Tristo dinarjev za teden
dni upanja. Poceni.
jš
Marija prodaja upanje.
8 - ZA RAZVEDRILO
8. oktober 1987 - TEDNIK
Dober den! Jaz pa v gorico grem. jaz pa v gorico grem. Kaj
bom pa delel tam. kaj bom pa delal tam? Sam bom grozdeke
iskal, ki toča jih je vzela, sma z Mico jo preklela, vina nede riič,
nas vzeja bo hujdič. Smo mislili grozdje prodati, da kokšni dinar
bija bi pri hiši. pa bomo zdaj srmaki kak cerkvene miši. . .
Vidite, tak si jaz prepevlen tote dni, gdo bi trebalo v gorici
trgotev meti. pune polovjoke naliti. se veseliti, prepevati no ma-
stno jesti, grozdje stiskati no poleg vriskati... Pa z vsega toga
nede nič, saj nas stuka je ledeni bič. ..
Šele zdaj, dobre tri mesce po toči, me praf stisne pri srci,
gdo gledan v gorici suho listje, tu pa tan kakšno grozdovo jago-
do. Jebal ga na gorični kolek, saj bomo tudi to preživeli. Samo,
vete, neje vseeno, če človik celo leto z gorico živi, rinta, koplje,
pleje, veže no šprica, od rone pomlodi do jeseni Švica, trseke kak
dojenčeke previja, se zmontrani od dela zvija, te pa pride ledeni
bič in ti ne ostone čista nič.. .
Tak je pač tote dneve na nasen Suhen Bregi. Žalostno, van
rečen. So Udje, ki jim je gorica edini pričakovani dohodek. Odojo
grozdje, mošt ali pa vino. Letos lehko odomo samo prozne mo-
šje. Tiste ta prove obljubljene solidarnosti pa tudi od nikoder ne-
ga. Saj so mi obečali. da bon doba na račun solidarnosti enih
por vreč umetnega gnojila. Samo. vete, da se z umetnim gnoji-
lom ne do zime preživeti...
Pa naj bo zadosti o toči, ki je bila, in o trgotvi grozdja, ki ga
nega. Vena ste si mislili, da van bon v totih vinotočnih dnevih kaj
boj veselega napisa. Pa nemren. Ne gre mi vun z duše. Vsen ti-
stin, ki vas neje toča potukla, pa vseeno želin veselo v goricah.
Spunte se kaj na nas, ki nemo nič brali no mo žalostni ostali.
Vas pozdrovla LUJZ
TEDNIK - 8. oktober 1987
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
Postanek
v Ptuju
v sredo, 7. oktobra, so se na
poti na evropsko prvenstvo na
Češkem v Ptuju ustavile članice
kegljaškega kluba EMO Celje, v
vrstah katerih nastopa tudi Ptuj-
čanka Silva Razlog. Celjanke so
si nastop na evropskem prven-
stvu zagotovile z osvojitvijo na-
slova državnih prvakinj junija
1987 v Sarajevu. Uspeh je toliko
večji, saj je to uspelo eni od slo-
venskih ekip po 9 letih (vedno
doslej so bile najboljše ekipe iz
SR Hrvaške).
Trener Lado Gobec, ki je obe-
nem tudi predsednik kluba, je za
tekmovanje na Češkem določil
naslednje igralke:
1.	Mariko Nagy (letos prvič
nastopa za ekipo Ema), svetovno
prvakinjo in svetovno rekorder-
ko, republiško prvakinjo v parih
za leto 1987 skupaj s Tanjo Go-
bec, prav tako tudi državno prva-
kinjo v parih za leto 1987 s Tanjg
Gobec (prvenstvo je bilo to so-
boto in nedeljo v Celju) — člani-
co državne reprezentance (Mari-
ke v Ptuju ni bilo, ker se je pri-
ključila ekipi v Ormožu)
2.	Tanjo Gobec, republiško in
državno prvakinjo za leto 1987
— državno reprezentantko
3.	Jožico Šeško, drugouvršče-
no na republiškem prvenstvu pa-
rov, tretjo na državnem prven-
stvu parov za leto 1987 (skupaj s
Sonjo Mikac)
4.	Sonjo Mikac, (letos prvič
nastopa za Emo Celje — sicer iz
Reke) drugo na republiškem pr-
venstvu in tretjo na državnem pr-
venstvu parov z Jožico Šeško
5.	Metko Lesjak, bivšo drža-
vno reprezentantko
6.	Marto Zupane, mladinsko
državno reprezentantko
7.	Miro Grobelnik, bivšo mla-
dinsko državno reprezentantko
8.	Silvo Razlag, bivšo državno
reprezentantko, udeleženko sve-
tovnega prvenstva v Mangaliji
leta 1980.
Drava—Središče 4:1 (3:1)
v šestem kolu prvenstva sta se
v F*tuju pred 300 gledalci pome-
rili neporaženi ekipi. Tekmo so
zanesljivo dobili domačini, saj so
bili zlasti v drugem polčasu veli-
ko boljši nasprotnik. Drava je ta-
ko potrdila, da je v tem prven-
stvu najresnejši kandidat za prvo
mesto in napredovanje oziroma
vrnitev v drugo republiško ligo.
V 13. minuti je Tomi Emeršič
kaznoval napako vratarja, na 2.0
pa je dve minuti kasneje po kotu
z leve strani povišal Ljubeč.
Gostje so v 22. minuti z zadet-
kom Jambriška znižali na 2:1.
Rezultat polčasa je v 34. minuti
postavil Miran Emeršič po samo-
stojnem prodoru in s strelom z
20 metrov. V drugem delu so do-
mačini kljub premoči dosegli sa-
mo en zadetek. To je bilo v 74.
minuti, strelec pa je bil po dobri
akciji Sterbala srednji napadalec
Memič.
Ostali rezultati: Skorba—Boč
1:3, Stojnci —Pragersko 5:3, Slo-
venja vas—Osankarica 6:1, Ge-
rečja vas—Hajdina 2:0 in Oplo-
tnica—Aluminij 1:2.
1.	Drava	6	5 1	0 24:7 11
2.	Središče	6	4 1	1 13:9 9
3.	Aluminij	6	4 1	1 11:7 9
4.	Slovenja vas	6	3 1	2 12:7 7
5.	Stojnci	6	2 3	1 10:11 7
6.	Boč	6	2 2	2 8:5 6
7.	Skorba	6	2 13 10:17 5
8.	Osankarica	6	13	2 8:15 5
9.	Hajdina	6	2 O	4 11:10 4
10.	Gerečjavas	6	2 0	4 12:15 4
11.	Pragersko	6	1 1	4 11:16 3
12.	Oplotnica	6	0 1	5 5:16 1
Najbolj zanimivo srečanje pri-
hodnjega kola bo v Kidričevem,
saj je na sporedu stari, dobri in
kakršenkoli še derbi Aluminij —
Drava, tokrat na medobčinskem
nivoju. Tekma bo v soboto s pri-
četkom ob 15. uri.
Še rezultat iz republiške mla-
dinske lige: Koper—Aluminij
6:2.
1. kotar
Moštvo Drave (foto L. Cajnko)
Začetek vadbe
Delo razvija organe — delo ohra-
nja organe — delo upočasni proces
staranja.
To so tri temeljne resnice, iz kate-
rih se je razvila znanost o telesni
vzgoji in športu.
Biološko dognanje, da delo razvija
organe, ne velja samo za mišice, srce,
ožilje in dihala, temveč tudi za mo-
žgane. Samo tisti, ki je v vseh obdob-
jih življenja aktiven, ki živi dinami-
čno, se nenehno izobražuje in najde
tudi kaj časa za šport — rekreacijo ali
—	če se izrazim v jeziku športnikov
—	samo tisti, ki vedno trenira, umsko
in telesno, ostane dolgo pri močeh.
»ZDRAV DUH V ZDRAVEM TE-
LESU« ni le dar, ki ga imaš ali nimaš
po prednikih, v veliki meri je odvisen
tudi od načina življenja. Usoda člove-
ka ni zapisana v zvezdah, vsakdo je
sam svoje sreče kovač.
V gimnastičnem društvu Ptuj je v
preteklem letu pod strokovnim vod-
stvom vadilo okrog 250 članov dru-
štva, od tega 200 v mlajših kategori-
jah.
Mlajše kategorije so se udeležile
množičnega republiškega tekmovanja
v Ljubljani. Dosegli smo naslednje re-
zultate:
—	ekipa mlajših pionirjev je bila 4.
od 20
—	ekipa starejših pionirjev je bila
8. od 13
—	ekipa mlajših pionirk je bila 8.
od 22
—	ekipa starejših pionirk je bila 10.
od 16 nastopajočih ekip iz Slovenije.
Rezultati so vzpodbudni, če vemo,
da društvo deluje komaj eno leto in
da je gimnastika garaški šport. Naša
osnovna opredelitev je množična gim-
nastika — to je razvijanje osnovnih
motoričnih sposobnosti. Otrok, ki
ima razvite te sposobnosti, kar je zelo
koristno za celovit telesni in duševni
razvoj, se bo zaradi tega lahko zelo
uspešno vključeval v ostale športne
panoge.
Za začetni zagon smo dobili nekaj
sredstev od TKS in ZTKO Ptuj in se
jim zahvaljujemo za ta sredstva. Ven-
dar so hitro pošla za nabavo osnov-
nih sredstev (dresov, trenirk, vadbe-
nih pripomočkov in stroške tekmova-
nja).
Ker gimnastično društvo ni v-sku-
pini prioritetnih športnih panog, ni
deležno družbenega financiranja,
vendar društvo živi in dela naprej, čas
bo pa slej ko prej pokazal, da smo na
pravi poti.
Umik vadbe, ki se začne 12. okto-
bra 1987 v športni dvorani v Srednje-
šolskem centru:
PIONIRKE: vsak torek in petek
od 16.30 do 18.00 - mlajše, od 18.00
do 19.30 - selekcija, od 19.30 do
21.00 — starejše.
PIONIRJI: vsak ponedeljek in če-
trtek od 17.30 do 19.00 - mlajši in
starejši, od 19.00 do 20.30 - selekci-
ja-
CICIBANI: vsak ponedeljek in če-
trtek od 16.30 do 17.30.
ČLANICE: vsak ponedeljek in če-
trtek od 20.30 do 22.00.
CLANI: vadbe ne bo tako dolgo,
dokler strokovni svet ne dobi ustrez-
nega vaditelja.
Vabimo vse, ki so zainteresirani, da
pomagajo pri vadbi posameznih kate-
gorij.
GID
Večno drugi Gaiser tokrat tretji
v Orehovi vasi je bila v nedeljo predzadnja dirka za republiško
prvenstvo v razredu do 125 ccm. Predstavilo se je 37 tekmovalcev iz
sedemnajstih društev.
Ptujčan Gaiser je v obeh vožnjah zelo dobro startal in vodil do-
brih petnajst minut. Zmagati pa mu ni uspelo. Prvič je dvakrat padel
in bil četrti, drugič pa je bil, zopet, drugi. Gaiserjev rezultat kaže, da
je kondicijsko nekoliko slabše pripravljen, krivda — če je o krivdi
sploh moči govoriti — pa je v tem, da je za šport, za katerega koli, po-
trebno žrtvovati veliko časa, pa ga ob vsakodnevnem delu pogosto
zmanjkuje.
Nedeljski končni rezuhati pa so: prvi Gošnik iz Slovenjaavta,
drugi Mlinarič iz Lenarta, tretji Gaiser.
Zadnja letošnja dirka bo v Radencih 18. ali 25. oktobra.
V. Kozel
Janko Bohak zmagal na rednem hitropoteznem turnirju
Šahisti ŠD MIP Ptuj so pred dnevi odigrali
redni, že 6. hitropotezni turnir za leto 1987. Tokrat
velja pohvaliti odlično igro Anite LiČIna, ki se je
enakovredno borila v močni moški konkurenci in
z 11,5 točk osvojila tretje'mesto. Zmagal je Janko
Bohak s precejšnjo prednostjo (15 točk), drugi je
bil Leon Iljaž (12,5 točk), tretja Anita Ličina (11,5
točk), četrti Igor Iljah (10,5 točk), peti do šesti
Žmavc in Šeruga (6,5 točk) itd.
V skupnem seštevku za leto 1987 vodi Danilo
Polajžer s 97,5 točk (zadnjega turnirja ni igral), sle-
dijo Janko Bohak (77 točk), Igor Iljaž (38 točk),
Bezjak (30,5), Šeruga (30) itd.
Naslednji hitropotezni turnir bo v petek, 16.
oktobra 1987, ob 18. uri v prostorih društva.
Silva Razlag
Velikih sl(rbi je konec
»Čuj, stara, imela sva srečo. Jesenska spravila sva preživela, sedaj pa so tako ali ta-
ko na vrsti Martinove goske!«
Posnetek: L dani
__'
ROKOMET
Velika Nedelja zmagala
v Ptuju
v minulem kolu so se naše rokometne ekipe dobro odrezale. Čla-
ni Ormoža so brez težav premagali Šempeter in še naprej vodijo v
vzhodni skupini druge republiške lige, članice Drave so podobno od-
pravile drugo ekipo Branika, v zanimivi tekmi pa so člani Velike Ne-
delje v Ptuju premagali oslabljeno Dravo. Zmage so zabeležili tudi
mladinci Ormoža in Drave ter mladinke Drave.
ORMOŽ - ŠEMPETER 34:22 (16:8)
Tekma v Mestni grabi je bila odločena že v prvem polčasu. Do-
mačini so bili veliko boljši nasprotnik in jim je bilo to srečanje bolj
priprava na naslednje kolo, ko se bodo v derbiju pomerili s Fužinar-
jem, in to v gosteh.
Ormož: Gaberc, F. Šandor 5, Hedžet 9, M. Šandor, Fridrih 5, He-
bar 4, N. Potočnjak 1, Rajšp 4, Vrbančič, A. Potočnjak 2, Zabavnik 3,
Feguš.
Mladinci Ormoža so z visoko razliko (38:18) odpravili vrstnike iz
Bakovcev in v svoji ligi ostajajo še naprej neporaženi ter trdno na pr-
vem mestu pred ptujsko Dravo, ki je s 14:13 tesno premagala vrstnike
Velike Nedelje.
DRAVA - VELIKA NEDELJA 21:26(11:13)
Derbi sosedov je v športno dvorano Center kljub »vinogradniški
soboti« privabil okrog 200 gledalcev, ki so z bučnim, vendar zelo
športnim navijanjem ustvarili že skoraj pozabljeno vzdušje na roko-
metnih tekmah v Ptuju. Domača ekipa, ki nastopa brez poškodovane-
ga najboljšega strelca in igralca Hrupiča ter Žurana, je dobro začela,
vendar je bila rezultatska prednost večji del prvega polčasa na strani
izkušenih gostov, zlasti po zaslugi odličnega Soka ter Krstiča in Me-
sarca. Do odločitve o zmagovalcu je praktično prišlo v začetku druge-
ga polčasa, ko so gostje povedli s 15:11 in nato z 19:13. V tem obdob-
ju je bila obramba gostov prevelik zalogaj za mlade domačine. Sledil
je preobrat, ko so domačini v nekaj minutah znižali razliko na dva za-
detka (17:19). Večjim ni uspelo in so igralci Velike Nedelje v zaključ-
ku razliko povečali na pet golov ter tako zmagali povsem zasluženo.
Omeniti velja, da je bila tekma zelo športna, k temu pa sta veliko pri-
spevala tudi sodnika Lužar in Melanšek. Najboljše igralce gostov
smo že omenili, v domači vrsti pa so največ pokazali Žmavc ter vra-
tarja Baklan in Valenko, v prvem polčasu pa tudi zunanja igralca
Horvat in Habjanič.
Vprihodnjem kolu bodo igralci Drave gostovali v Celju, Velika
Nedelja pa se bo v svoji dvorani pomerila z Radgono.
Drava: Valenko, Osterc 2, Horvat 4, Grgič, Debeljak, Habjanič 2,
Kramberger, Žmavc 3, Terbuc 1, Kelenc 5, Sabo 4, Baklan. Velika
Nedelja: Debeljak, Sok 5, Zorli 4, Bokša, Rajh 2, Prejac, Mesarec 5,
Hržič 3, Cvetko 1, Krstič 6, Jurkovič, Zoreč.
DRAVA-BRANIK 29:15 (18:8)
Članice Drave so brez težav premagale mlado ekipo iz Maribora.
V soboto bodo gostovale v Sevnici in se pomerile z domačo Lisco.
Drava: Farič, Hentak 4, Gomilšek, Lašič 4, Malek 6, Fridl 10, Podpa-
dec 5, Sitsenfrai.	1. kotar
Ponovna oživitev
šahovske lige
Da bi šahovsko igro čimbolj popularizirali, so se v šahovskem
društvu MIP Ptuj odločili ponovno organizirati občinsko šahovsko li-
go. Na ta način bi poskušali pritegniti čimveč ljubiteljev igre na 64 čr
no-belih poljih.
V ta namen je bilo poslano vsem osnovnim in srednjim šolam
krajevnim skupnostim in delovnim organizacijam za sestanek pred
stavnikov ekip v sredo, 14. oktobra 1987, ob 18. uri v prostorih dru
štva (športna dvorana Mladika). Na tem sestanku bi izmenjali predlo
ge in pripombe } željo, da bi občinska šahovska liga čim bolje uspela.
Vabljeni!	silva Razlag
ZDRAVKO ZOREČ
ELEKTROINSTALATERSTVO
IN STRELOVODI
Novinci 29, Vitomarci
Telefon 773-511
Hitro, kakovostno, poceni!
Pacinju ni v ponos
... — v sramoto pa, kot kaže, tudi ne tole divje
odlagališče odpadkov tri metre od lepe, asfaltirane
ceste, ki vodi proti Mostju. Vaščani iz bližnje oko-
lice in baje tudi »mestjani« pa kar pridno odlaga-
jo svojo kramo s podstrešij in iz kleti. Morda ne
bo odveč še podatek, da je odlagališče oddaljeno
le dober kilometer in pol od spominskega parka v
Mostju. Nekoga to mora motiti!
Fotovest: M. Ozmec
10 - ZA RAZVEDRILO
8. oktober 1987 - TEDNIK
TEDNIK - 8- oktober 1987
OGLASI IN OBJAVE - 11
Po čem bo grozdje
v ponedeljek so se na odboru za vinogradništvo
pri KZ Ptuj pridelovalci, predstavniki zadruge in
kletarji dogovorili o letošnjih odkupnih cenah
grozdja. Grozdje prve skupine, kot so rumeni mu-
škat, rulandec, renski rizling in traminec, bo plača-
no po 435 dinarjev za kilogram. Za beli burgun-
dec, muškat otonel in sovinjon bodo prejeli 397 di-
narjev, za laški rizling, šipon in ranino pa 368 di-
narjev. Za kilogram rizvanca, veltlinca in fnešane-
ga belega grozdja bodo pridelovalci prejeli 310 di-
narjev, za lokalne sorte pa 264 dinarjev. To so ce-
ne, ki veljajo ob oddaji grozdja na prevzemnih me-
stih zadruge. Za prevoz do predelovalnega centra
v Ptuju pa bodo pridelovalci prejeli še 8 dinarjev
za kilogram prepeljanega grozdja.
Te izhodiščne cene veljajo za sladkorno stopnjo,
ki jo določi Kmetijski zavod Maribor na dan odo-
brene trgatve za posamezne sorte. Za vsak odsto-
tek sladkorja nad predpisano stopnjo prejmejo
pridelovalci doplačilo 12 dinarjev, isti bo odbitek
ob morebitnih'nižjih stopnjah. Ce bo sladkorja v
moštu več kot sedemnajst odstotkov, pripada pri-
delovalcu še doplačilo 40 din za kilogram, za slad-
kor pod 12 odstotki pa prav toliko odbitka.
O času trgatve in prevzema posameznih sort
smo sicer že poročali, pa naj ponovimo: mešane
sorte prevzemajo od torka, 6. oktobra, dalje, prev-
zem poznih pa se bo pričel v soboto, 10. oktobra.
JB
Ko pridelujemo novega, si nazdravimo s starim (vinom). (Posnetek: -OM)
Prvi dim iz apnene peči: petek, 2. oktobra, ob 13. uri.
Tovarna sladkorja
že dela
v petek je bila v ormoški tovarni sladkorja kratka slovesnost ob
prižigu apnene peči. Prižig peči je začetek sezone spravila in predela-
ve sladkorne pese, proizvodnja pa steče 5 do 6 dni po prižigu.
Prve količine pese so v tovarni sprejeli v torek, v sredo pa so že
pričeli predelavo. Pričakujejo, da bodo predelali v treh mesecih okoli
330 tisoč ton pese.
Direktor Vinko Štefančič je dejal, daje bilo lansko poslovno leto
prvo v desetletni zgodovini tovarne, ko so poslovali brez rdečih šte-
vilk. Žal pa izguba letos znova grozi, saj je cena sladkorja nerealna in
ne pokriva povečanja vseh stroškov. Seveda pa bodo izrabili vse teh-
nične možnosti in vse svoje znanje, da izgube ne bi bilo, pri tem pa ra-
čunajo tudi na realno ceno sladkorja.
Se podatek, za kako obsežno delo gre: v apneni peči porabijo
vsak dan 250 ton apnenca in 20 ton koksa. V celi sezoni bodo tako v
tej peči porabili kar okoli 16 do 17 tisoč ton apnenca.
JB
V minulem tednu (od 29. septembra ao vKljučno 6. oktobra) so mili-
čniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v 12 prometnih nesrečah
in pri tem zabeležili le dve lažji telesni poškodbi. Hujših posledic ali smr-
tnih izidov tokrat na našem območju ni bilo. Vzroki nesreč so bili neprila-
gojena hitrost, nepravilna stran vožnje in izsiljevanje prednosti. Materi-
alna škoda na vozilih je bila ocenjena na okoli 2,5 milijona dinarjev.
UMRLI TRIJE PTUJCANI
V nedeljo, 4. oktobra, okoli 19.
ure je prišlo v bližini Titove Ko-
renice do hude prometne nesre-
če, v kateri so ugasnila tri mlada
življenja Ptujčanov. Kot smo iz-
vedeli, je osebni avtomobil Re-
nault 4, ki gaje vo2il Darjan Lah
iz Ceste kurirjev NOV v Ptuju, z
vso silo trčil v neosvetljen trak-
torski priklopnik, naložen s hlo-
dovino.
V nesreči so umrli Dani-
lo Rijavec iz Ziherlove ploščadi
14 v Ptuju, kontrolor v Iskri-Del-
ti, Bojan Mlakar iz Vespazianove
ulice 9 v Ptuju, vodja skladišča v
Agisovem tozdu Precizna meha-
nika, ter Milan Arnuš iz Savino-
ve ulice 6 v I^tuju, tehnolog v
Agisovem tozdu Velika oprema v
Ptuju. Voznik Darjan Lah je bil v
nesreči hudo poškodovan in so
ga prepeljali najprej v bolnišnico
v Gospiču, sedaj pa je na zdra-
vljenju v ptujski bolnišnici, kjer
okreva.
-OM
KOLESARKA HUDO POŠKO-
DOVANA
Prejšnji teden se je Marija
Mrak iz Vodrancev v občini Or-
mož peljala s kolesom od Vitana
proti domu. Iz neugotovljivega
vzroka je zapeljala na levo stran
cestišča prav v trenutku, ko je
naproti pripeljal z osebnim avto-
mobilom Janez Mohorič s Koga.
Avto je kolesarko zadel in jo zbil
po cestišču. Pri padcu seje Mari-
ja Mrak hudo poškodovala in so
jo prepeljali v ptujsko bolnišni-
co.
FF
w
Čakamo na nesrečo?
Stanovalci Arbajterjeve ulice in novega dela nase-
lja v KS Borisa Ziherla smo že tako prikrajšani za
dovozno cesto in urejeno okolico, saj so dela pri na-
peljavi toplovodnega omrežja do ptujske bolnišnice
zahtevala temeljite posege v zemljo. Jarki, široki
okoli 5 metrov in globoki okoli 4 metre, so sicer že
dobili betonsko vsebino, zaščite — vsaj učinkovite
zaščite — pa še do sedaj nimajo. Naši otroci, polni
radovednosti in razposajenosti, pa seveda ne miruje-
jo. Nevsakdanjo zanimivost si ogledujejo tudi od bli-
zu, čeprav jim starši to prepovedujemo. Saj ne tar-
namo zaradi umazanih in potrganih oblek, le boji-
mo se za varnost svojih otrok, ki je v tem primeru
očitno ogrožena — kljub pisnim opozorilom star-
šem, da dela potekajo!
Foto: M. Ozmec
V soboto
v Prizren
s predstavo ČLOVEK V
ŠIPI je ptujska gledališka
skupina dosegla v pretekli se-
zoni toliko uspehov in pri-
znanj, da že težko verjameš,
da je res. Mladi ansambel je
pod režiserskim vodstvom
Branke Bezeljak-Glazer naj-
prej sodeloval na republi-
škem srečanju gledaliških
skupin v Titovem Velenju,
nato so bili povabljeni na Fe-
stival mladih gledališč v Av-
strijo, nastopali so v Ljublja-
ni, na srečanju mladih litera-
tov v lenarški občini, da o
predstavah doma niti ne go-
vorimo.
To soboto pa bodo odpo-
tovali na festival bratstva v
Prizren, kjer bo srečanje
amaterskih gledaliških sku-
pin Jugoslavije. Kot pred-
stavniki SR Slovenije bodo
nastopili v ponedeljek zve-
čer. S tem pa seveda predsta-
va ne bo končana. Že 16. no-
vembra so jih povabili na
Ostrovrharjeva srečanja v
Ljubljano (Ptujčani jih bodo
odprli), v februarju pa bodo
še gostje na prireditvi Teden
slovenske drame v Kranju.
mš
Trgatev po
domače
1. oktobra so organi Ljud-
ske milice v Ptuju odvzeli
»ljubitelju vin« 50 litrov vina
sorte sauvignon, ki so ga stro-
kovnjaki ocenili, da je odli-
čne kakovosti, z lepo izraže-
nimi sortnimi lastnostmi.
Odličen kletar (veseli bi ga
bili v katerikoli kleti), pa si je
— žal — natrgal grozdje v
družbenem sektorju.
N. V.
Rodile so:
Biserka Žuran, Sodince 3 —
dečka; Marjana Dolenc, Podlože
80 — Simona; Jožica Reberc, Gi-
bina 19 — dečka; Danica Milo-
šič. Vel. Okič 15 - dečka; Emili-
ja Toplak, Breg 19 — Darjana;
Ana Jeza, Stanečka vas 4 — de-
klico; Ivanka Vidovič, Turniška
14 — Anejo; Dominika Kolarič,
Vodranci 20 — Damjana; Silva
Šegula, Podvinci 91/a — Sabi-
no; Darinka Butolen, Žetale 32
—	Sandro; Irena Mohorko, Pod-
lože 8/b — deklico; Cvetka Bu-
tolen, Jelovice 45 — Blanko; Na-
da Kovačič, Breg 15 — deklico;
Dragica Ivanuša, Arbajterjeva 10
—	Sergeja; Darja Novak, Runeč
56 — Martino; Marija Krošelj,
Sp. Jablane 13 — Tadeja; Tinica
Rojko, Šalovci 36 — Matejo;
Marta Nedeljko, Savci 4 — de-
čka; Slavica Novak, Obrež 150
—	dečka; Metka Martinčevič,
Ormož, Dolga Lesa 11 — Sama;
Brigita Podgoršek, Lancova vas
38 — Matejo; Dragica Kirbiš,
Pobrežje 98/a — Marka; Zvez-
dana Drevenšek, Ul. XIV. divizi-
je 14 — deklico; Gabriela Lesko-
var, Skrblje 3 — dečka; Darinka
Črnko, Janežovski Vrh 47 — de-
čka.
Poroke:
Ivan Ceh, Ločič 13, in Slavica
Ceh, Ločič 13; Alojz Rečnik,
Ljubljana, Fabianijeva 11, in Bi-
serka Zabrič, Šmarca, Kolenčeva
pot 4; Stanko Pajnkiher. Grajena
16, in Anica Murko, Grajena 16.
Umrli so:
Mihael Cener, Cernelavci, roj.
1945, umri 25. sept. 1987; Marija
Metličar, Gerečja vas 52, roj.
1921, umria 28. sept. 1987; Juli-
jana Špendija, Šalovci 48, roj.
1917, umria 28. sept. 1987; Roza
Prelog, Stojnci 78, roj. 1920,
umria 28. sept. 1987; Veronika
Glušič, Štuki 9, roj. 1907, umria
29. sept. 1987; Alojzij Smrke,
Gromova 8, roj. 1902, umri 25.
sept. 1987; Denis Majcen, Kicar
75, roj. 31. avg. 1987., umri 29.
sept. 1987; Franc Bokalič, Runeč
28, roj. 1925, umri 30. sept. 1987;
Janez Kovačec, Pacinje 28, roj.
1917, umri 29. sept. 1987; Alojz
Samec, Ribiška pot 16, roj. 1924,
umri 1. okt. 1987.; Ana Kotolen-
ko, Vošnjakova 1, roj. 1928, umr-
la 5. okt. 1987.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ruj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
10.000 dinarjev za tujino
13.000 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj: 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer, Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčenju
proizvodov in storitev v pro-
metu je TEDNIK uvrščen med
proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od
prometa.