šentjurske Šentjur do 0 ŠENTJURSKE novice I 2014 5 352(497.4 šent jur) 0111865,1 C0B1SS o Poštninaplačana pri Pošti 3102 Celje, JANUAR 2014, cena 2 EUR ASFALTNA BAZA PONOVNO RAZBURJA: MNOŽIČNO 8 ‘i. MIKLAVŽEV ZAJTRK Q3Ga2@©D303 Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur Zadobrova 69 d)c>0o©o3211 Škofja vas snmE Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur GSM: 041 687 950 031 652 437 dan I NOV DELOVNI ČAS Od ponedefjha do petka od 8:00 do 20:00, vsaka druga sobota Frizerski salon lrisHairSlyling, Proseniško 108,3230 Šentjur at od 8:00 do 12:00. 0431 786 3/7489 056 . Naročite SEMTJUtABCC in izberite 0 VICE /A Katero bo vaše? Ste na tekočem z dogajanji v domačem okolju? V ŠENTJURSKIH NOVICAH POVEZUJEMO LJUDI. Ljudje želijo vedeti, kaj se dogaja pri vas, kaj se dogaja v okolju, kjer živijo. Želijo vedeti, kje bodo lahko spili »prijazno« kavo, kje bodo našli izvrstnega avtomehanika, kje jim bodo prijazno postregli zdravo malico, kje jim bodo hitro oprali avtomobil, kje bodo lahko uredili življenjsko zavarovanje, kje bodo ta teden akcijski popusti, kako so se odrezali domači košarkarji, kje bodo našli nasvete za dom in vrt, kako pregnati spomladansko utrujenost, kakšne so smernice razvoja njihove občine, zakaj so pri sosedovi Štefki bili policisti in zakaj je znan Šentjurčan zbežal v Ameriko ... Ljudje želijo lokalne informacije. Vse te odgovore in veliko več bralci že 20 let najdejo v domačem mediju - časopisu ŠENTJURSKE NOVICE. Za ceno le dveh kavic vam ponujamo 44 strani slikovitih in koristnih informacij iz lokalnega okolja. P. S.: Informacije so neprecenljive, kot so neprecenljivi zadovoljni ljudje, s katerimi ustvarjamo zgodbe! Postanite tudi vi del naše zgodbe. Vaša ekipa Šentjurskih novic Ffrfajam© MM naproti: Novim naročnikom podarimo eno izmed spodaj navedenih daril (izberete): Bon v vrednosti 20,00 EUR Vulkanizerstvo MULEJ Šentjur, hitri servis vozil, optika 3D, ročna avtopralnica. Bon v vrednosti 20,00 EUR Gostišče in prenočišča Bohorč, Šentjur. Bon v vrednosti 20,00 EUR Wellness Aspara, Ceing d. o. o., Šentjur. Pohitite! Število nagrad je omejeno! r-----^-------------------------------------n DA, želim postati naročnik mesečnika ŠENTJURSKE NOVICE. . Izbral sem darilo št.: ŠENTJURSKE NOVICE so mesečnik. Izidejo prvi torek v mesecu. Cena izvoda je 2,00 evra. Letna naročnina znaša 24,00 evrov. Do darila dobrodošlice so upravičeni novi naročniki (ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na Šentjurske novice) in vplačajo enoletno naročnino. Nagrado prevzamete v uredništvu: ŠENTJURSKE NOVICE, Drofenikova 15,3230 Šentjur. Telefon I i Moje ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: E-poštni naslov: Lastnoročni podpis: L J PEKARNA Benjamin Jager s.p. Ulica Franja Malgaja 5 3230 Šentjur Tel: 041 720 566 Odpiralni čas: Od pon do pet 05:00 do 13:00 Sobota 05:00 do 12:00 Nedelja in prazniki zaprto. BENJAMIN SKUPAJ našli koledar iz 1986, SKUPAJ bomo pomagali Radio Rogla je na prvi novoletni delovni dan poiskal koledar iz leta 1986. Posebnost tega koledarja je ta, da je povsem uporaben za 2014, saj so vsi dnevi enaki. Pozivu radij cev se je odzvala poslušalka Milica iz Slov. Konjic, ki je podarila koledar iz svoje zbirke. Z avkcijsko prodajo tega koledarja na portalu Bolha, bodo poslušalci Radia Rogla pomagali civilni iniciativi Slatna, stopimo skup, ki je lani zaživela na Facebooku in vodi dobrodelne akcije za pomoč ljudem v stiski. SKUPAJ zmoremo marsikaj! Premikajmo svet v DOBRO tudi v 2014! Vaš Radio Rogla '-vii Uvodnik Piše Jure Godler urednik Šentjurskih novic 4,7 MILIJARDE "IV Tovico, ki so jo mediji bolj kot ne vzeli 1 M za sprotno, je mi ne bomo. Stresni testi naših bank so pokazali 4.700-milijonski kapitalski primanjkljaj. Oprostite, kaj? Štiri tisoč sedemsto milijonov evrov pogrešajo naše banke? Pa saj niste resni, to bo verjetno prvoaprilska. Za tri banke NLB, NKBM in Abanko bo potrebno za dokapitalizacijo 3.012 milijonov evrov. TV a se je sredi decembra tresla gora, rodila se L je miš. Slovenčki smo se poslušno strinjali, da je to sicer velika številka, pa nadaljevali branje o tem, kako je Miley Cyrus, ameriška pevka, vedno bolj nora in v vsakem videospotu pokaže več kože. Ampak, da ne zaidemo s teme, se vrnimo k 4.700 milijonom. Ta znesek je enak 223-krat največjemu dobitku na loteriji, ki ga je zadel neznani Slovenec, po možnosti občan Šentjurja, 276 proračunov naše občine, 671 kulturnih centrov, če bi jih zgradili, 3.140.000 povprečnih slovenskih bruto plač itd. Tasno je, da so te vsote denarja nepredstavljive J (kam bi recimo pri nas postavili 671 sodobno opremljenih kulturnih domov?, o. p.). Za naše finančne strokovnjake je rešitev preprosta. 4.500 milijonov evrov slabih terjatev bodo prenesli na slabo banko. Ta bo skušala iz zaseženih hipotek, neizterljivih kreditov in drugih finančnih minusov, ki jih je pridelalo propadlo gospodarstvo in prijateljske povezave pri jemanju kreditov, iztržiti kar se da največ. Upajo, da bodo lahko iz 4.500 milijonov evrov iztržili 1.500 milijonov evrov, če bo kdo tako nor in kupil razpadajoče nepremičnine. Prav ste izračunali, slaba banka bo uspešna, če bo iz tega naredila trikrat manj. Ti eveda je direktorjem bank ob tem potrebno še stisniti roko, čestitati, da so se odlično postavili krizi nasproti in podarili 4.500 milijonov evrov sumljivih nezavarovanih kreditov. Ti direktorji dobivajo še milijonske nagrade za uspešnost poslovanja, o kakšni odgovornosti, zaporu, zasegu premoženja ni ne duha ne sluha, banke pa bomo tako reševali mi mali ljudje s svojimi 650 evri mesečne plače. Nič nam ne morejo, morejo, morejo, nič nam ne morejo, če smo vesel. Pa veliko veselja ob novem letu. IZPOLNJENA NOVOLETNA ŽELJA Končno nov kulturni center! Ipavčev kulturni center Šentjur. Občina Šentjurje bila uspešna na razpisu in pridobila sredstva za nov kulturni center. » Piše: Jure Godler Želja o prenovi Kulturnega doma Šentjur ima že zelo dolgo brado. Obstoječo zgradbo so zgradili leta 1954 in od takrat ni bila deležna večjih gradbenih posegov. Zanimivo je tudi dejstvo, da je od Slovenske osamosvojitve dalje vsak šentjurski župan predstavil svojo idejno zasnovo kulturnega centra. Za vsak projekt so porabili še nekaj sredstev, nekdanji župan Jurij Malovrh je idejno zasnovo naročil kar pri arhitektu Marku Mušiču. Finančna sredstva Občina Šentjur se je prijavila na tretji javni razpis za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture v sestavi in bila pri tem uspešna. Po številu doseženih točk je bila šentjurska vloga celo na drugem mestu z 90 točkami in med šestimi sprejetimi vlogami. Višina sofinanciranja iz razpisa bo 1.924.672 evrov, razliko pa bo iz občinskega proračuna krila občina. »Izboljšali bomo varnost in energetsko učinkovitost tega objekta in zagotovili boljše pogoje za delo. Po desetletjih, ko se pogovarjamo o prenovi tega kulturnega centra, nam je hvala bogu zdaj to končno uspelo,« svojega navdušenja ni skrival župan mag. Marko Diaci. Kulturni dom Šentjur se bo preimenoval v Ipavčev kulturni center Šentjur (IKC). Kaj bo novega? Prva večja sprememba bo glavni vhod v objekt, ki bo od septembra dalje z južnega dela, kjer se bo dosedanji atrij zazidal. Na tem mestu bo prostorna avla, kjer se bodo zadrževali obiskovalci. Poleg garderobe za oblačila bo v avli točilni pult, da si bodo obiskovalci krajšali čakanje na predstavo. Točilni pult bo lociran na delu, kjer so danes sanitarije. Na prostoru, DEJSTVO Po 60 letih gajpi Kulturni dom Šentjur so zgradili slabo desetletje po drugi svetovni vojni - leta 1954 z udarniškim delom. Nekaj časa je služil kot menza. Kasneje so ga preuredili za potrebe kulture. Po 60 letih bo objekt doživel večjo posodobitev. kjer je danes vhod, bo manjša pisarna, današnja avla pa bodo sanitarije. Tudi dvorana, ki bo imela dva glavna vhoda na mestu, kjer je danes stranski izhod, bo doživela nekaj sprememb. Pod balkonom bodo zložene izvlečljive, avtomatizirane tribune s sedeži. Ko bodo popolnoma izvlečene, bo večina dvorane dvignjene in s tem bodo gledalci pridobili boljši pogled dogajanja na odru. Oder in zaodrje bosta predmet večjih sprememb in dopolnitev. Višina odra se bo za nekaj centimetrov spustila, desni in levi gaberit se bosta odstranila. Tako bo oder dobil prepotrebno širino in višino, ki je bila do sedaj ovira NEPRESLISANO »Niso me nikoli zanimale samo gore, ampak pot do njih.« Viki Grošelj, alpinist jtVČEV jlturNI NTER Nekako takole bo izgledal Ipavčev kulturni center Šentjur. T'. marsikateri gledališki uprizoritvi. Oder bo prav tako izgubil lok in bo po novem načrtu, ki ga je pripravil Studio List, raven. Kulisarnica in garderoba za nastopajoče bosta obdržali svoji lokaciji in namen. Tovorni dostop za kulise bo po novem s strani parkirišča. II. nadstropje in tehnika Uporabno bo tudi drugo nadstropje zaodrja, do katerega bo dostop zagotovljen desno od glavne avle. V drugem nadstropju bo manjša dvorana, namenjena za razne plesne in druge vaje, manjša shramba in strojnica. Seveda bo poleg arhitekturne prenove tudi tehnična, kjer se bo pomnožilo število odrskih luči, prenovilo se bo ozvočenje in izvedene bodo druge tehnične izboljšave, ki bodo zagotavljale boljše avdio-vizualne kulture užitke. i- ;-U_~~ Vhod v IKC bo z južne strani. ANKETA Kulturni dom Kaj bo nov kulturni dom doprinesel Šentjurju? » Spraševal je: Zoran Borovšak Bojana Potočnik, učiteljica »Doprinesel bo boljše pogoje za delo ustvarjalcev in tehnikov. Kulturne prireditve, menim, da bo obiskovalo podobno število ljudi kot sedaj. Verjetno bo na začetku prireditve sicer obiskalo več ljudi, vendar samo zato, ker bodo prišli pogledat objekt.« Jože Mastnak Marjan, bivši predsednik ZKD Šentjur »Če bo, bo veliko. Ne poznam točno programa in samega projekta, tako da težko rečem karkoli glede tega.« Anita Koleša, vodja OIJSKD Šentjur »Upam, da bo z nekaj izboljšavami projekta veliko za izvajalce in še več za obiskovalce oziroma uživalce kulturnih dobrin. Najprej bi poudarila nujnost kakršnekoli izboljšave. Veselim se vsakega napredka. Glede na to, pa da delamo dom za dolgo časa, bi morali sedaj izjemno dobro razmisliti, kaj narediti.« Marija Rataj, predsednica ZKD Šentjur »Menim, da bo prinesel več kulture in možnosti za kulturno udejstvovanje in ustvarjanje. Možno bo prirejati tudi tehnično bolj zahtevne prireditve in predstave.« ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2014. UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2014. UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI Tihi pobeg neuspel? Okrajno sodišče v Šentjurju. Po še nesprejetemzakonu bi sodišče v Šentjurju zaprlo svoja vrata. » Piše: Jure Godler V novem predlogu Zakona o sodiščih, ki je objavljen na spletni strani Ministrstva za pravosodje, je predvidena tudi reorganizacija sodišč. V tem dokumentu se predlaga tudi ukinitev Okrajnega sodišča v Šentjurju. Pripravljavci predloga so ugotovili, da je sodišče v Šentjurju najmanjše okrajno sodišče, saj sta v njem razporejeni le dve sodnici, od katerih ena delno pomaga reševati zapuščinske zadeve tudi na okrajnem sodišču v Slovenskih Konjicah. Prav tako minister za pravosodje dr. Senko Pličanič, državna sekretarka Tina Brecelj in v. d. generalnega direktorja Direktorata za zakonodajo s področja pravosodja mag. Matija Vidmar ugotavljajo bližino sosednjih okrajnih sodišč - 12,1 km Celje, 11 km Šmarje pri Jelšah, 22,1 km Slovenske Konjice. Slaba stavba, manj dela V letu 2012 je na Okrajno sodišče v Šentjurju pripadlo 2.644 vseh zadev, na celotno okrožje pa 46.994 zadev, kar pomeni, da je bilo pri nas obravnavanih 5,6 % vseh zadev. Odstotek pa se še zmanjšuje - za 22,7 %. Ugotavljajo tudi, da je sodišče v preteklosti poslovalo na dveh lokacijah - v sodni stavbi, kjer imajo na razpolago 487,53 m2 in najetih prostorih, kjer je bilo na razpolago 93,66 m2, z dvema razpravnima dvoranama. »Sodna stavba je starejša, dotrajana in potrebna obnove, posebej je zaskrbljujoče tudi statično poročilo o neobremenjevanju nadstropij stavbe. Poseben problem predstavlja arhiv, ki se nahaja na DEJSTVA [333933 Začeli s pobudami Župan mag. Marko Diadjev imenu Občine Šentjur na pristojno ministrstvo že poslal dopis, s katerim je izrazil nestrinjanje s spremembo zakona. Pobudi seje pridružil tudi dr. Marko Pavliha, kije prav tako terjal odgovore pristojnega ministra Pličaniča. Kdaj bodo občani naleteli na zaprta vrata šentjurskega sodisca? podstrešju sodne stavbe, kar zaradi teže povzroča pokanje sten, kljub rednemu škartiranju spisov. V drugem nadstropju sodne stavbe, kjer se nahaja arhiv, ni talne betonske plošče, zato je zaradi velike obremenitve možna celo zrušitev. Potrebna bi bila večja sanacijska dela ali rušitev stavbe,« so zapisali v obrazložitvi. Prav tako ugotavljajo, da je stopnja požarne ogroženosti zelo velika. Stroški okrajnega sodišča na letni ravni znašajo 59.301 evrov, pri tem pa ne upoštevajo stroškov pisarniškega materiala in storitev, fotokopiranja, telefona, kurirskih storitev in izobraževanja. Prav tako Občini Šentjur plačujejo mesečno najemnino 900 evrov. Zato predlagajo ukinitev omenjenega sodišča. Odkriti Na srečo, ali pa za nekatere na nesrečo, so zaprtje sodišča po tihem in naskrivaj ugotovili nekateri občinski svetniki. Tako je Jože Artnak podal na seji občinskega sveta protestno pismo in pobudo, da občina nemudoma odreagira in po vseh zakonskih kanalih prepreči zaprtje sodišča v Šentjurju. »Argumentu zmanjšanega pripada botruje prav sodišče samo, saj je v preteklosti, kljub našim ostrim protestom, nedavno razselilo sodnike in osebje na druga sodišča. To pomeni, da gre za zelo načrten pristop in zavestno dolgoročno vzpostavljanje pogojev, da je lahko sedaj prišlo do oblikovanja navedenega predloga. Prav tako je povsem insinuiran tudi razlog slabih pogojev za delo, stanja stavbe in najema,« je v pobudi zapisal Artnak. Artnak je na sejah že večkrat Jože Artnak je opozoril na spremembo Zakona o sodiščih. opozarjal na ta problem, vendar so s strani vodstva sodišča v Celju prihajali pomirjujoči odgovori. »Ukinitev sodišča v Šentjurju pomeni tudi hud udarec lokalni skupnosti in storitvam, ki so jih sedaj imeli občani naše občine tako rekoč doma in z veliko manjšimi stroški, hitro in učinkovito dostopne. S prenehanjem delovanja vseh navedenih institucij poleg statusnega simbola izgubljamo tudi zelo pomembne usluge za občane in občino, ter številna zelo visoko izobražena delovna mesta,« nadaljuje občinski svetnik. Izguba sodišča za šentjursko občino pomeni zelo velik udarec in temu se mora upreti z vsemi sredstvi. Država je v Šentjurju potihoma ukinila številne institucije - DURS in razne zavode in to v okolju, ki je nadpovprečno socialno prizadeto zaradi gospodarske krize, zato je tako početje po njegovem povsem nasprotno našim interesom, potrebam in ciljem. AFORIZEM r Bogastvo ne prinaša sreče, zagotovo pa nesrečo tistim, ki so revni! (jmm) Peter Krč. Osebnost leta 2013 po izboru bralcev Šentjurskih novic. Bojana Potočnik. Profesorica slovenščine je že tretjič pripravila recital, tokrat z naslovom Res je, ti si ta. Danica Recko. Končala je velik projekt Grajska učna pot Žusem. Vladimir Belina. Predsednik Pihalnega orkestra Šentjur že tradicionalno organizira Božično-novoletni koncert in silvestrovanje na prostem. Štefan Gajšek. Prejel je zlato priznanje za uspehe pri streljanju pištola - revolver v sezoni 2013 od Zveze društev in klubov Moris. Jana Ftihrer. Postala je športnica leta v Sloveniji med invalidi. Boštjan Golež. Pripravil je projekt “Potke”, ki na inovativen način prikazuje in združuje obstoječe turistične poti. Spremembe ceh odvoza smeti S 1. januarjem je začela veljati Uredba o metodologiji za oblikovanj6 cen storitev obveznih občinskih gospodarskih služb varstva okolja’ Uredba zavezuje občine k uskladitvi predpisov. Predpisuje, da je cena p° novem izražena po kilogramih in s6 bo izračunala glede na prostornina zabojnika za mešane komunalo6 odpadke, doslej pa je bila cena odvoz3 za 120-litrske in 240-litrske zabojnik6 enaka. Cena odvoza 120-litrskeg3 zabojnika se zmanjša za 4,48 % n> 11,65 evrov na mesec, strošek odvoza 240-litrskega pa poviša iz 17,59 na 22,31 evrov na mesec. Z elaboratom se spremeni tudi cena za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, ki bo za 120-litrski zabojnik 6,99 evrov na mesec, za 120-litrski pa se bo cena podvojila. Vsa gospodinjstva, ki imajo 240-litrski zabojnik za odpadke in želijo imeti manjšega, morajo spremembo javiti družbi Simbio, ki jim bo zabojnik brezplačno zamenjala. (J. G.) Odvoz večjega 240-litrskega zabojnika bo stal dvakrat več kot odvoz 120-litrskega. priTOl INVESTICIJA V nov kulturni center žel. septembra 2014 Remont d. d.. Dozidavo in rekonstrukcijo Ipavčevega kulturnega centra bodo začeli že v začetku januarja. » Piše: Jure Godler Na Silvestrovo je župan mag. Marko Diaci podpisal pogodbo za Rekonstrukcijo in dozidavo Ipavčevega kulturnega centra Šentjur s celjskim gradbenim podjetjem Remont d. d., ki je v občini Šentjur uspešno končal nekaj večjih projektov, kot so šola in telovadnica na Planini pri Sevnici, šola v Dramljah in druge. Občina Šentjurje za ta namen prejela na tretjem javnem razpisu za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj 1.927.000 EUR, preostali del stroškov v višini 481.900 EUR pa bo Občina Šentjur pokrila iz lastnega proračuna. Vrednost pogodbenih gradbenih del znaša 2.090.865 EUR. Za kulturo Z izvedbo tega projekta se bo izboljšala dostopnost kulture širši javnosti, kar bo vplivalo tudi na njeno večjo prepoznavnost. Investicija zajema rekonstrukcijo in prenovo vseh prostorov, s sanacijo temeljev, nosilnih sten objekta, zamenjavo tlakov, stropov, stavbnega pohištva, strojnih in elektro instalacij ter obnovo vseh priključkov. Dozidavo vhodne avle, dozidavo odrskega prostora in namestitev ustrezne odrske tehnike ter zunanjo ureditev. Izvedba investicije pa bo neposredno omogočala ureditev 244 m2 novih prireditvenih prostorov, Župan mag. Marko Diaci in direktor podjetja Remont d. d., Bogomir Amon, sta podpisala pogodbo za izvedbo del v vrednosti nekaj več kot 2 mio EUR. v novi vhodni avli, veliki dvorani in mali dvorani v nadstropju. »Zelo sem ponosen in vesel, da nam je uspelo pridobiti sredstva iz razpisa, saj je bilo izmed 58 prijavljenih projektov sofinanciranih le šest. Verjamem pa, da so tega veseli vsi, tako obiskovalci kot kulturni delavci v naši občini,« je še dodal župan Diaci. Zaključek del pa bo predvidoma 31. avgusta 2014. AFORIZEM V Jugoslaviji smo Slovenci z manj dela imeli dobiček. V Evropi imamo z več dela izgubo, (jmm) Elbatrade d.«.«, essk,". Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov ŠTEVILKA MESECA MIO EUR SOFINANCERSKIH SREDSTEV IZ EVROPSKEGA SKLADA ZA RAZVOJ BO NAMENJENIH PRENOVI KULTURNEGA DOMA. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. Rifnik 17, 3230 Šentjur - A (0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM @ Občina Šentjur ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si UlX£Aj(}-32J i'Ts» , ' ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2014. IjlI2XjQ33 urednistvo@sentjurskenovice.si Župan mag. Marko Dia-ci o usklajevanju OPN: »Bili smo popljuvani po dolgem in počez od enih fundamentalistov na eni strani in drugih fundamentalistov na drugi strani.« Jože Korže si fundamentalizem razlaga iz leksikona: »Če bi pogledal po leksikonu, kaj pomeni fundamentalist, to pomeni taliban, a to pomeni, da so ti ljudje talibani?« Župan Diaci mu razloži na primeru: »Če kdo reče, da so to talibani, pa bog pomagaj, potem ste tudi vi taliban, ko imate brado.« Občinski svetnik Jože Korže kriči na župana, ali gre ali ne gre OPN v drugo branje: »Zakaj niste napisali skrajšan postopek, zakaj nas imaš za bedake?« Tudi Jelka Godec ni zadovoljna: »Gospod Štiglic, kar tolcite se po glavi, ampak jaz ne razumem, zakaj v dnevnem redu ne piše prva obravnava.« Salomonsko rešitev je ponudil Ludvik Žafran: »Če sprejmemo OPN v mesecu januarju 2014, bo zaprtje tiste baze v 2024, ne v 2023.« Jože Korže grozi županu: »Ne nam grozit, zakaj nam kar naprej groziš, to pa to, kateremu boš glavo odseku?« Začuden župan mu odgovarja: »Kaj si blesav ti?« S. OPN prebudil asfaltno bazo NOV DELOVNI STROJ Občinski svet Šentjur. Besede slavnostnega govorca Janeza Šmida o spravi so trajale le do konca govora. » Piše: Jure Godler Seja se je pričela z umirjenim slavnostnim govorom o dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga je prebral častni občan Janez Šmid, dr. med. Kronološko se je zazrl v zgodovino slovenstva, izpostavil pomembnost nekaterih nekdaj živečih Šentjurčanov, vmes pa dodal -veliko -modrih -misl-i;-ki-so -jih-občinski svetniki v nadaljevanju seje kratko malo preslišali. Poudaril je pomembnost odločitve, da smo po 500 letih končno uresničili svoje sanje po svoji državi, a v naslednjem stavku pozval k razsodnosti in dostojanstvenosti, da se izkopljemo iz težav, v katere smo zabredli. Krajši kulturni program sta izvedli članici dua Rasgueado, tol-kalistka Ines Ljubej in kitaristka Iva Cerkvenik. Šentjurski skavti so svetnikom prinesli betlehemsko lučko miru in voščili ob prihajajo- čih praznikih. Občinski prostorski načrt (OPN) »V tem desetletju je ta točka ena najpomembnejših,« je predstavitev OPN začel Edi Peperko, vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja. Po javni razgrnitvi in zbiranju pripomb na ta akt (bilo jih je okoli 750) je ta po pridobitvi kar 33 mnenj pristojnih ministrstev in zavodov po osmih letih pripravljen. »Občina je po tem aktu razdeljena na štiri večje makro celote in te so razdeljene na 12 tipičnih območij, ta pa še bolj podrobno na 3.577 enot urejanja prostora,« je razlagal Peperko. Sam dokument pa je sestavljen iz strateškega in izvedbenega prostorskega načrta. Prvi govori o viziji razvoja od 10 do 20 let, izvedbeni pa postavlja pogoje za posege v prostor - za izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja itd. Priprava OPN je občino stala 430.000 evrov. Baza iz parafina Občinski svetnik Jože Korže je opozoril na 143. člen OPN, ki določa, da naj bi asfaltna baza v Planinski vasi delovala le 10 let, potem pa bi to območje postalo stanovanjsko. »To je protiustaven ukrep, da nekdo diktira, da naj se zapre neko podjetje, ki nudi kruh 40 zaposlenim,« se je razburil: »v času, ko iščemo vsako slamico, da bo kdo še delal, mi ugašujemo podjetje - to je zločin nad gospodarstvom.« Župan mag. Marko Diaci je začel takoj razlagati, kako so na ta akt morali dobiti soglasje vseh ministrstev. Z ministrstvom za kmetijstvo so imeli še posebno usklajevanje na to temo. »To je edina rešitev, ki jo sprejema tisti, ki daje žegen,« je dodal. Županu je pritegnil še Peperko: »Ti zapisi niso nastali ad hoc, ampak po temeljitem premisleku, to je ustrezna vmesna pot, ki ne daje vsaki sprti strani možnosti ukrepanja in neke prilagoditve.« »Kaj če pade na ustavnem sodiš- ču?« je še zanimalo Koržeta po nekaj minutah glasnih izmenjav mnenj z županom, ta pa mu je odgovoril, da so bili vsi dosedanji odloki že na ustavnem sodišču zaradi baze. Cveta Erjavca je zmotila povezava Ceste Valentina Orožna - Padežnik, saj so ob tej cestni povezavi predvidena parkirišča in celo izgradnja vrtca na križu. Opozoril je na slabo kakovost terena in pokvarjene znane vedute mesta. V razpravo seje vključil tudi Jože Artnak, ki je pohvalil pripravljavce, takoj pa je obsodil predolgo trajanje OPN in se upravičeno spraševal, katero podjetje z željo graditi bi čakalo od leta 2005 za sprejem tega akta? Prav tako je podal pomislek, da bi morebitna sprememba tega akta ponovno zavrtela celoten postopek pridobivanja soglasij. Župan je po sprejetju OPN v prvem branju predlagal, da ga sprejmejo še v drugem branju, kar pa je ponovno sprožilo nov val obtožb. Župan se je branil, da v prvem branju ni bilo večjih sprememb, zato ne vidi razloga zakaj OPN ne bi sprejeli tudi v drugem branju. Po kratkem odmoru so na pobudo Koržeta svetniki svetniške skupine glasovali proti sprejetju v drugem branju. Razburjeni župan pa je takoj določil nov datum seje - na božični večer. DEJSTVA Strateška občinska območja Z OPN so se določila strateška območja, kot so: območje centralnih dejavnosti na Planini pri Sevnici, območje razvoja turizma v Dobrini, stanovanjsko območje v Loki pri Žusmu, športno rekreacijski kompleks v Gorici pri Slivnici, za poslovno cono Andreburg II, vzporedno vmesno ulico med Cesto Valentina Orožna -Padežnik, poslovno cono ob avtocesti v Dramljah in Hotunjah, gre za stanovanjsko območje Ponikva in generalno rešene poplavne ogroženosti. »Obračun pri O. K. bazi« Božična seja. Občinski prostorski načrt so svetniki sprejemali kar 24. decembra. » Piše: Jure Godler Ker se svetniška skupina SDS ni strinjala s tem, da se potrdi Občinski prostorski načrt (OPN), v drugem branju, na seji pred enim tednom, je župan mag. Marko Diaci sklical sejo v najkrajšem možnem roku - 7 dni od prejšnje seje. Smola ali pa ne je hotela, da je bil to ravno božični večer, kar pa svetnikov ni odvrnilo od tega, da pridejo na sejo »z napolnjenimi pištolami«. Za nameček je na sejo, na kateri se bo odločala usoda asfaltne baze v Planinski vasi, prišla tudi večina zaposlenih v bazi, direktorja Mirko in Nataša Kovač, ter policisti v civilu. Že napetost pred začetkom je dala občutek, da se bodo slej ko prej zagrabili za ovratnike kot pri znanem filmu »Obračun pri O. K. Corralu«. Amandma Županje svetnikom na mizo takoj položil skupek obrazložitev, ki jih roko na srce nihče od njih niti ni povohal, saj je naslednji hip na mizo župana mag. Marka Diacija romal amandma osmih nerazločno podpisanih svetnikov iz »skupine svetnikov«? Z amandmajem so podpisani svetniki - po razpravi sodeč so bili iz svetniške skupine SDS - predlagali izbris prvega odstavka sedaj že slavnega 143. člena, ki omejuje delovanje asfaltne baze na 10 let. Jože Korže, ki je amandma oddal, je razlagal, da je takšen zapis unikum prostorskih načrtov in je politično motiviran. Zaradi tega se ne sme omejevati življenjske dobe gospodarskega subjekta. Obračun V zadrego je vlagatelje amandmaja spravil vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja Edi Peperko: »Prvi odstavek omogoča delovanje asfaltne baze na tem območju, vendar, če ga črtamo, v tem primeru onemogočamo takojšnje delovanje as- faltne baze.« Kar pomeni, če bi sprejeli amandma, bi s 1. 1. 2014 asfaltna baza morala prenehati delovati. Piskrček k vročici je dodal še župan Diaci: »Naj se zmenijo v žlahti,« pripravljavce pa je vprašal, če je namen tega amandmaja, da se vloži odškodninska tožba proti občini? V vročo razpravo se je vmešal tudi Jože Artnak, ki je predlagal, da se pri amandmaju črta le sporni del in ne celotni člen. Drugo rešitev je predlagal tudi Jurij Malovrh, da se OPN sprejme, pa naj Mirko Kovač sproži ustavni spor za ta člen. Gordijski vozel je presekal župan, ki je pravnim službam naložil, naj pripravijo primeren amandma. Po 20 minutah so našli rešitev in predlagali stavek: »Rok iz prejšnjega stavka tega odstavka je možno podaljšati s spremembo OPN.« To rešitev so svetniki sprejeli z navdušenjem in ji celo zaploskali, ne glede na to, da so na dveh sejah za to porabili 3 ure razprave. K božični seji velja še omeniti, da sta si med odmorom skoraj v lase skočila Jože Korže in Robert Polnar. Grozeče sta se gledala že na nekaj centimetrov in se glasno pogovarjala. Korže je podžupanu celo zabmsil: »Bom v luftskoču in ti zobe razbil z nogo, pejd u kurac ti ...«, pa so ju manj vročekrvni svetniki le spravili narazen. OPN so sprejeli soglasno. Županovega božičnega voščila pa tako ni slišal nihče, saj so se vsi na hitro podali k vratom in domov. 2013 najuspešneje, čez 10 let pa... 0b zaključku koledarskega leta so prevzeli tudi nov delovni stroj. Asfalt Kovač. Na zaključku leta so prevzeli novo investicijo-finišer znamke Vtigele. » Piše: Jure Godler V petek, 20. decembra, so pred prazniki ugasnili tudi stroji planinskega podjetja Asfalt Kovač, d. o. o. Zato sta zastopnika podjetja Mirko in Nataša Kovač povabila vseh 30 zaposlenih in nekaj poslovnih partnerjev na zaključek v Gostišče DEJSTVA Pismo v razmislek? Dan po zaključku na Planini pri Sevnici pa nam je Mirko Kovač v vednost poslal tudi pismo, ki gaje poslal tudi predsednikom strank, zastopanih v občinskem svetu Šentjur, in občinskim svetnikom. Glede na težo obtožb bomo o tem verjetno še slišali v prihodnosti, njegovo vsebino pa povzemamo. »Ob sprejemu Občinskega prostorskega načrta (OPN) so se nad nami začeli zgrinjati črni oblaki. Pripravljavci so v odloku predlagali, da naj se asfaltna baza v 10 letih ukine oz. prestavi na drugo lokacijo,« je zapisal Kovač. V kolikor se bo OPN potrdil, Kovač ne bo več vlagal v razvoj. »Zganili smo se tudi mi in skušali županu in svetnikom dopovedati, daje sprejem takega odloka nezakonit in protiustaven dokument, katerega bomo takoj, če bo na seji sprejet, poslali na Ustavno sodišče RS in bo sigurno padel tako, kot sta že padla dva odloka v času gradnje asfaltne baze,« zagrozi Kovač. Montparis. Po »župci« je sledil osrednji dogodek večera - prevzem novega delovnega stroja - finišerja znamke Vogele. Pri podjetju takšen delovni stroj že imajo, vendar se mu življenjska doba počasi izteka, zato je bila investicija v opremo za okoli 200.000 evrov povsem upravičena. Najuspešnejše leto Delovni stroj, ki so ga v ta namen pripeljali pred gostišče, je krstil planinski župnik Jože Vengust. »Vidim, da v svojem delu napredujete, imate delo, imate kruh, kar je odlično,« je svoj uvod začel župnik. »Koliko ljudi po Sloveniji joče, ker nimajo kruha, ni dela in ni preživetja, vi pa to imate,« je nadaljeval ter blagoslovil novo pridobitev podjetja. Zbrane je nagovorila tudi direktorica podjetja Nataša Kovač. »S skupnimi močmi smo uspešno zaključili leto, saj smo »zmešali« skoraj 70.000 ton asfalta, kar je rekord podjetja,« je povedala. Temu seveda sledi, da je prav tako rekorden tudi poslovni rezultat podjetja. »Upam, da bo naslednje leto vsaj tako uspešno, kot je bilo leto 2013,« je s šampanjcem nazdravila prisotnim delavcem in poslovnim partnerjem. Slavnostni trak z mašno je prerezal kar »bodoči direktor podjetja«, šestletni Domen Kovač, ki mu je to opravilo šlo kot prirojeno. Po končani predpraznični večerji je zbrane razveselila eksotična plesalka, ki je pokazala plesne korake, kot jih plešejo v Latinski Ameriki. AFORIZEM Za svetlo bodočnost zamenjam črno preteklost, ti mm) ® Občina Šentjur Vizija razvoja občine začrtana Svetniki so soglasno potrdili Dolgoročni razvojni program Občine Šentjur. O uživanju, ko ga ljudje poslušajo in si po osmih mesecih zapomnijo, kar pove, Robert Polnar odgovarja: »Vse takšne provokacije jaz frcnem iz rokava.« Polnar o svojem znanju: »Priznam svojo nevednost, sem bolj sokratski tip človeka, vem, da nič ne vem, drugi pa še tega ne vedo, da nič ne vedo.« Ob odsotnosti župana je za krajši čas prevzel vodenje seje podžupan Polnar: »Korže, vi ste specialist za procedure, nimate nič proti, da vodim sejo?« Glede vključenosti otrok v vrtec Jelka Godec uporablja zdravo pamet: »Saj toliko, kot jih bomo naredili, toliko jih pa bo v vrtcu, z DRP-jem to ne vem, če bomo kaj poboljšali.« Jože Korže je proti namestitvi avtomata za točenje goriva: »Potem pa bo prišel vandal in bo ta avtomat razbil, to se dogaja iz prakse.« DRP. Dolgoročni razvojniprogram občine Šentjurje sprejet. » Piše: Jure Godler Z Dolgoročnim razvojnim programom (DRP) se definira posamezne dolgoročne cilje za obdobje 2014-2020. Sodelovanje pri pripravi tega dokumenta je bilo omogočeno vsem subjektom, tako posameznikom kot organizacijam, saj izhaja iz želje, da bi bil DRP čim bolj objektiven in bi odražal skupne cilje prebivalk in prebivalcev Občine Šentjur, je uvodoma zapisal župan mag. Marko Diaci. Program je predstavil podžupan Robert Polnar. Rezultat zbiranja vizij trinajstih delavnic po krajevnih skupnostih je razvrstil v pet razvojnih prioritet: gospodarstvo in podjetništvo, turizem, kmetijstvo in podeželje, okolje, prostor in promet ter kakovost življenja. 185 mio EUR investicij V dolgoročni plan so uvrstili tudi investicije, ki so v neposredni pristojnosti države, kot sta navezovalna cesta Dramlje-Črnolica in investicijska vzdrževanja državnih cest. Ocena celotne vrednosti vseh investicij je 185 mio EUR, občinskih pa za 117 mio EUR. Povprečna vrednost investicijskih odhodkov doslej v občini Šentjur je 8 mio EUR, kar v naslednjem sedemletnem obdobju sledi, da je občina v tem času sposobna zagotoviti od 55 do 60 mio EUR. »Zavestno smo šli v širitev nabora projektov, da si razširimo manevrski prostor za prijave na različne oblike sofinanciranja,« je razliko opravičil podžupan Polnar. »Ta program je dolgoročna korist vseh občank in občanov,« je zaključil. Pripombe in razprava »Da se zaščitijo vsaj predmeti glede prodaje Gustavove hiše v Zgornjem trgu,« je podal pobudo Vladimir Belina. S pohvalami do pripravljavcev ni skoparil Jože Ar-tnak in predlagal, da bi DRP osveževali vsaki dve leti. Dodal je, da bi se vaško jedro moralo urediti tudi v Gorici pri Slivnici. V program naj se zapiše, da se bo občina Šentjur še naprej potegovala za projekt 3. razvojna os. Prav tako je omenil negativen trend zaposlenosti. Aleksandra Šuster Močnik je med drugim predlagala, da je na področju turizma potrebna neka skupna strategija razvoja turizma, podala je tudi pomislek glede tehnološkega parka, saj je predvidenih premalo sredstev, podjetniški inkubator Vrelec pa mora biti vpisan pod evidenco A, ker zadostuje minimalnim pogojem inkubatorja, vpisan pa je pod B. O že zaprašenem nadvozu preko železniške proge je zanimalo Jurija Malovrha. Jelko Godec je zaskrbelo, ker se ne razvija človeških virov, to pa ni vlaganje v infrastrukturo. Jože Korže je izpostavil, da Petrol na Ponikvi ukinja bencinsko črpalko. Podžupan Polnar je na kratko obrazložil nekatera postavljena vprašanja. Dokler ne bo rešeno statusno pravno lastništvo Kulturno-gasilskega doma v Gorici pri Slivnici, se vaško jedro ne bo urejalo. »Imamo različne poglede na to, kaj in kdaj se bo prednostno izvajalo, ob pripravi tega dokumenta pa sem želel biti pravičen do sebe in koristen do drugih,« je še dodal Polnar. Dolgoročni razvojni program so svetniki soglasno potrdili. DEJSTVA Bodoči projekti V gospodarstvu in podjetništvu se predvideva razširitev mrežnega podjetniškega inkubatorja in poslovne cone občine. Na področju turizma razvoj turizma na podeželju, razvoj turističnega območja Slivniškega jezera, razvoj turistične ponudbe in povezava ponudnikov, Šentjur tour (izgradnja kolesarskih in pohodnih poti), ureditev muzejskih zbirk in Centra za mladinski turizem. Na področju kmetijstva se predvideva urejanje vaških jeder (Prevorje, Planina pri Sevnici, Ponikva in Nova vas) ter pridelava in trženje lokalno pridelane hrane. Področje okolja, prostora in prometa je najobšimej-še: dograditev kanalizacijskega omrežja, izvedba vodnogospodarskih ukrepov ob Voglajni, sanacija plazov, ravnanje z odpadki, oskrba s pitno vodo, urbana prenova mesta Šentjur, razvoj širokopasovnega omrežja, navezovalna cesta Dramlje-Črnolica, rekonstrukcija številnih občinskih in državnih cest. Kakovost življenja bi povečali s prenovo kulturne infrastrukture v občini, dograditev zunanjih športnih kapacitet, energetska sanacija zdravstvene postaje Planina pri Sevnici, energetska sanacija vrtcev in osnovnih šol, prestavitev glasbene šole v Zgornji trg in gradnja večnamenske dvorane pri Šolskem centru Šentjur. ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2014. DQ5X5l33 urednistvo(o)sentjurskenovice.si Iz naših krajev Hodi, teči, raziskuj, igraj in uživaj Prva točka je srečanje z žarkom in s kapljico. Doživljajska pot. Med urejene pohodniške poti na Šentjurskem se je 5. decembra pridružila tudi Grajska učna pot Žusem. » Piše: Bogdan Rahten Gre za devetkilometrsko pot z izhodišči v Dobrini, Žamerku in na samem Žusmu, s čimer je to območje na jugovzhodu šentjurske občine postalo še bolj privlačno za obiskovalce. Uraden začetek poti se prične v dolini ob Dobrinskem potoku in se najprej vzpne na manjši grič Molovice (južno od Dobrine), od koder se ponujajo lepi razgledi na Dobrino in Žusem, nadaljuje pa se do Drenove. Po ponovnem spustu do Dobrinskega potoka in Žamerka se pot nadaljuje z vzponom na vrh Žusma, najprej po cesti in nato po starodavni grajski poti. Z vrha Žusma, kjer so čudoviti razgledi na bližnjo in daljno okolico, se pot vrača proti izhodišču v Dobrini. Doživljajske točke Njeni avtorji so ji nadeli geslo: Hodi, teči, raziskuj, uživaj, igraj, predvsem pa doživljaj. Ravno doživljajske točke (Srečanje z žarkom in kapljico, Nad grajskim rovom, Dogodivščine grofične Ane, Zvoki narave) so njena osrednja vsebina in razlika od ostalih tovrstnih poti. Ob deloma strmi, a nezahtevni poti so urejena tudi počivališča in razgledišča, označene pa so tudi naravne (npr. Mrazov skorš) in kulturne zanimivosti, ki jih na tistem koncu ne manjka. Pot je nastala kot eden od projektov v okviru LAS od Pohorja do Bohorja v skupni vrednosti 38 tisočakov, pri čemer je sofinanciranje s sredstvi Leader znašalo dobrih 16 tisočakov. Če Danica Recko, predsednica Društva Izviri Dobrina, ki je bilo nosilec projekta, ne bi vzela kredita, od realizacije vsaj še nekaj časa ne bi bilo nič. Projektna partnerja sta bila še KS Loka pri Žusmu in Planinsko društvo Žusem. Pri zasnovi poti so poleg Reckove sodelovali tudi sodelavci celjskega Zavoda za varstvo narave s Šen-tjurčanom Gregorjem Kalanom na čelu, krajinska arhitektka Teja Perc in številni drugi. Na eni izmed točk, ki so jih uredili, je tudi skriti zaklad. H&-1 ŠKMŠ & ' (fT ,S> M ŠTUDENTSKI KLUB MLADiH ŠENTJUR Matjaž Fidcršek s.p. AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 031/622-220 Martin Laubič s.p. ‘j-VJAMAVČnlftiJi Dramlje 33, 3222 Dramlje e-mail: loubic.martin@siol.net EN IN STROPOV GSM: 041672302 M ŠTUDENTSKI KI U8 MLADIH ŠENTJUR I lil CESTA MILOŠA ZIDANŠKA 28 J ______3330 ŠENTJUR | BS info@skms.net www.skms.nef J 0317404-146 6 03/746-41-00 URADNE URE: >£* PET 15.00 - 17.00 SOB 09.00 -11.00 Začrtane kolesarske in pohodne poti Potke. Več kot 600 kilometrov poti po Šentjurskem na enem mestu. » Piše: Bogdan Rahten Širše območje šentjurske občine, z izjemo njenega središča, je precej dobro pokrito z različnimi potmi za pešce in kolesarje, da pa je različnih tras toliko, si je pred zaključkom projekta Pohodne in kolesarske poti predstavljal le redko kdo. Planinsko društvo Dramlje je na planinski postojanki na Uršuli sredi decembra pripravilo predstavitev izbora 30 poti po šentjurski občini in okolici. Vključene so glavne pohodne (tematske in planinske), kakor tudi kolesarske (cestne, treking, turne) trase. Poti so predstavljene na spletnem mestu wwww.potke.si, na voljo pa je tudi letak v 10.000 izvodih. Spletne potke je moč tudi natisniti oz. si jih prenesti na pametne telefone oz. ustrezne GPS-programe, kar bo zlasti prav prišlo kolesarskim navdušencem. Po besedah vodje projekta Boštjana Goleža poleg lokalnega prebivalstva s takšnim pristopom pridobiva tudi sama turistična ponudba območja. Partnerji PD Dramlje v okviru projekta LAS Od Pohorja do Bohorja so bili Kolesarsko društvo Atom, Kmečki turizem Urška in Krajevna skupnost Dramlje. Širše območje šentjurske občine je dobro pokrito s potmi za pešce in kolesarje. ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2014. DlL°T!{j33 urednistvo@sentjurskenovice.si KRAJEVNI NAGRAJENCI Patricija Uirnšek Učenka OŠ Slivnica pri Celju se je z odličnim uspehom vpisala v zlato knjigo. Izstopa na glasbenem področju, prav tako je tudi prejemnica priznanja šentjurske glasbene šole. Kot kitaristka je bila uspešna na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Društvo Svete Helene Društvo je bilo ustanovljeno leta 2008 z namenom ohranjanja etnoloških posebnosti in promocije kraja ter spodbujanja športnega in prostočasnega udejstvovanja prebivalcev. Med drugim organizirajo številne prireditve, paradna pa je prireditev Martin na star način. Andrej Kavčič ... je že petnajsto leto poveljnik PGD Slivnica pri Celju. Nosi čin višji gasilski častnik druge stopnje. Večina gasilskih intervencij poteka pod njegovim vodstvom, ki so hitro izvedene. Veliko prostega časa nameni prostovoljnemu delu v društvu. Zoran Leskovšek Kot upokojenec je dokaz za to, da je lahko človek tudi v tem življenjskem obdobju aktiven in koristen. Je predsednik številnih društev in aktiven inštruktor nordijske hoje. Marko Šraml Župnik službuje v slivniški fari že 17. leto. Ima velik posluh za obnovo verskih znamenj in sakralnih objektov. Kapelice in cerkvice so v kraju dobile novo in lepšo podobo. Posebnega pomena pa je njegova skrb za vzajemnost. O buciki in angelih KS Slivnica pri Celju. Ob prazniku krajevne skupnosti so podelili priznanja in pripravili zanimiv kulturni večer. » Piše: Jure Godler »Življenje brez praznika je kakor dolga pot brez gostilne,« je s citiranjem starega reka odprla proslavo ob prazniku Krajevne skupnosti Slivnica pri Celju Patricija Palčnik, povezovalka prireditve. Praznik je priložnost, da krajani postavijo delo na stran in analizirajo delo v preteklem letu in da se ugotovi, kaj bi se lahko naredilo več, bolje ali drugače. Vse to je v svojem slavnostnem govoru povzel predsednik Sveta KS Slivnica pri Celju Vladimir Artnak. V krajevni skupnosti so končali kar nekaj odmevnih projektov, med katerimi je izpostavil odsek turistične kolesarske steze ob Slivniškem jezeru. Na ta odsek so še posebej ponosni, saj so tam pred sedmimi leti lastniki zemljišč celo prepovedovali vožnjo, danes pa se tam vije s »črno prevleko odeta« kolesarska cesta. Izpostavil je še cesti v Gorici in Voducah, ki čakata na fino asfaltno prevleko, kar pa je na prvem mestu odvisno tudi od vremena. »Dejstvo je, da bi Krajevna skupnost je obiskovalce tudi pogostila z večerjo. samo z javnimi sredstvi naredili mnogo manj, kot je narejeno s sodelovanjem krajanov,« je dodal Artnak, ter ošvrknil tiste, »ki so vedno proti, včasih tudi proti koristi zase, samo, da so proti.« Slavnostni govori Po plesu šolske folklorne skupne je govorniško žezlo prevzel podžupan Robert Polnar. Tokrat mu je zmanjkalo inovativnih idej za govor, saj smo ponovno slišali že »uporabljenega« o uspešnih občinskih investicijah, finančni strukturi, naložbeni politiki ter o filozofski polemiki, koliko angelov lahko hkrati sedi na glavi bucike itd. Piskrček k hvaljenju uspešnih občinskih investicij je dodal tudi župan občine Dobje Franc Le- DEJSTVA Kulturni program Organizatorji krajevnega praznika so pripravili bogat in pisan kulturni program. Zapele so članice vokalne skupine Kresnice, zaplesali so učenci OŠ Slivnica pri Celju, ki obiskujejo folklorni krožek. Kljub nekaj tehničnim težavam je zaplesala balerina Julija Artiček Jovan, Žan Debelec je zaigral na harmoniko, Patricija Turnšek, krajevna nagrajenka, je zaigrala na kitaro, predstavili sta se tudi mladi citrarki Veronika Planko in Iva Čede. Za konec so zaigrali še Kozjanski lumpi. skovšek. Poudaril je prijateljske odnose njegove občine z občino Šentjur kot tudi mejnimi krajevnimi skupnostmi. Izpostavil je projekt vodooskrbe, ki je skupen projekt dveh občin. Nagrajenci Na razpis, ki ga je objavila komisija za priznanja, kiji predseduje Janez Palčnik, je prispelo šest predlogov. Pet so jih sprejeli, enega pa so člani komisije odložili v prihodnji čas. »Vem, da prejemniki ne delate zaradi priznanja, ampak naj vam bo to priznanje za spodbudo za nadaljnje delo, ostalim pa za zgled,« je nadaljeval predsednik komisije. Priznanja so prejeli Patricija Tlirnšek, Društvo Sveta Helena, Andrej Kavčič, Zoran Leskovšek in Marko Šraml. Slednji je zbranim krajanom namenil kar nekaj zanimivih besed. Med drugim jih je okaral, da jih je na krajevni prireditvi bistveno premalo ter se obregnil na razpoloženje v dvorani, češ da je že bil na enem pogrebu in da je tole praznik. Da je sploh dobil priznanje, pa je označil za korupcijo: predlagatelj je bil namreč župnijski svet, voditeljica programa je njegova varovanka, saj je njen birmanski boter, predsednik komisije Palčnik pa njegov osebni prijatelj. Šramel, kot človek z veliko karizmo, je s tem dosegel namen in nasmejal zbrano občinstvo. Dodal je, da je »praznik skupnosti krajanov« in če ni skupnosti, tudi ceste ne pomenijo veliko. Kristjani pa niso samo tisti ljudje pri maši in kristjani tudi niso edini ljudje, ki delajo dobro. Niti ni pre- Vladimir Artnak, predsednik sveta KS Slivnica pri Celju. slišal dovtipa »prijatelja« podžupana, koliko angelov lahko hkrati sedi na glavi bucike. Bog ima toliko angelov, kot jih potrebuje, če pa bi se poskušali angeli usesti, bi bog buciko obrnil »špic v luft«. Bog nima javne uprave, da bi bila prevelika, da bi se angeli dolgočasili in na buciki sedeli. Verjamemo, da je delo krajevne skupnosti ne le za danes živeče, temveč tudi za prihodnje rodove. AFORIZEM Od kar sem začel uporabljati razum, razumem čedalje manj. (jmm) Steza ali cesta - saj je vseeno Turistično-kolesarska steza. Čeprav je bil projekt zaključen že konec poletja, so slavnostno prerezali trak šele v decembru. » Piše: Jure Godler Turistično-kolesarska steza ob Slivniškem jezeru je dobila še 600 metrov na novo položenega asfalta na odseku Zgornji Rakitovec-Tratna, in sicer na delu ceste, ki se odcepi od križišča z javno potjo Tratna-Ribiški dom. Cesta je bila prej v makadamski izvedbi, s to investicijo pa se je izboljšala tudi prevoznost ceste za kolesa. Sredstva za to cesto je Občina Šentjur pridobila s prijavo projekta na javni poziv LAS Od Pohorja do Bohorja, in sicer 40.000 evrov. Razliko od pogodbene vrednosti 79.442 evrov je občina krila iz proračuna. Rez traku Slavnostno odprtje prenovljenega odseka ceste se je odvijalo na Tratni ob Voglajni pri Križu v mrzlem vetru, ki je odnašal besede slavnostnih govorcev. Kot prvi je prisotne občane pozdravil predsednik vaške skupnosti Gorica - okolica Martin Cmok. »To je bila pred časom trgovska pot, kjer so trgovci prenašali stvari iz Loke pri Žusmu v Šentjur, danes pa smo iz trgovske poti prišli na kolesarsko stezo,« je hudomušno nadaljeval Cmok. Zahvalil se je vsem sosedom in tistim, ki so omogočili, da se je ta steza zgradila, saj so bili ob tem precej veliki gradbeni posegi. Predsednik Sveta KS Slivnica pri Celju Vlado Artnak je poudaril veliko pomembnost te steze za razvoj Slivniškega jezera, na katerega v krajevni skupnosti veliko Trak so prerezali mag. Marko Diaci, Vlado Artnak, Martin Cmok in Ivan Moser. stavijo. Svoje je dodal tudi župan občine Šentjur mag. Marko Diaci, ki je razložil, da so odprtje ceste želeli narediti v času krajevnega praznika, obenem pa čestital krajanom. Zahvalil se je vsem trem partnerjem - občini kot nosilcu projekta, KS in RTG Tratna. Po koncu reza traku so se vsi zbrani »prestavili v eno dnevno sobo, pogledat, če je tam bolj toplo.« Markirali zeleno turistično infrastrukturo KRRES. Inovativna turistična ponudba zelenega turizma. » Piše: Bogdan Rahten Med številnimi projekti v okviru LAS Od Pohorja do Bohorja na Šentjurskem je prav poseben tisti, ki združuje dejavnosti pod nazivom Geomantija Kalobje Rifnik Resevna oz. krajše KRRES. Na pobudo Acija Urbajsa in s podporo KS Šentjur - Rifnik se na omenjenem območju izvajajo dejavnosti s ciljem vzpostaviti platformo za trajnostni razvoj območja s celostnim upoštevanjem danosti prostora in vključevanjem naravne in kulturne dediščine v inovativno turistično ponudbo zelenega turizma. Kamnite skulpture Na solsticijsko soboto je bila zaključena prva faza, ko so v eni od rifniških votlin, nedaleč od Ferleže-vega mlina, odkrili kamnite skulpture z znamenji - piktogrami, ki sojih izklesali udeleženci izobraževanja. V slovenskem izročilu duhovne dediščine so tovrstni likovni simboli poznani kot rozete. Navzočnost elementa kamna je utemeljena v obujanju naravne in kulturne dediščine izdelave mlinskih kamnov, ki sojih na tem območju pridobivali pol tisočletja in bili za kamne za mletje rži eno pomembnejših nahajališč za Avstro-Ogrsko, česar se v Šentjurju skorajda ne zavedamo. Turizem Program poglobljenega turizma geomantije je naslednik starodavnega romanja na svete kraje. S postavitvijo pričenjamo z markiranjem zelene turistične infrastrukture Rifnika, ki bazira na platformi geomantijske analize. Postavitev menhirjev z izdelanimi znamenji sakralne geometrije je posvečena označevanju identitete lokacije in oživljanju vitalnosti naravnih virov - zdravilnih vrelcev Rifnika. Lokacija je yin regeneracijska točka ekosfere širšega okolja. Deluje v izmenjavi z yangom - vrhom Rifnika. DEJSTVA Geomantija je holistična veščina, posvečena načrtovanju, urejanju, zdravljenju prostora in svetovanju ljudem. Kot celostna ekologija upošteva vse vidike bivanja. Poimenovana je tudi evropski feng shui, saj združuje filozofijo, umetnost in vedo kreativnega urejanja harmoničnega okolja. Posodobljena Mladinska soba na Ponikvi V letošnji jeseni je Mladinsko društvo Ponikva posodobilo svoje prostore. Dobri decembrski možje so tokrat prišli prej in Mladinsko sobo opremili z internetom in napravami za gledanje televizije. »Za vse se moramo predvsem zahvaliti Krajevni skupnosti Ponikva, ki nam je priskočila na pomoč pri posodobitvi prostorov,« je povedal predsednik društva Ciril Obreza. Mladinska soba v kletnih prostorih je zadnja leta priljubljeno stičišče ponkovške mladine. Druženje poteka predvsem ob večerih z igranjem družabnih iger in predvsem spremljanju športnih dogodkov, ki so z novo pridobljeno televizijsko povezanostjo veliko lažje dostopni. (G. A.) @ Fotoreportaža 39,4 -101,8 Mestni trg itjur. Ze četrto leto sta Pihalni orkester Šentjur in Občina Šentjur pripravila javno silvestrovanje na Takole sta župan mag. Marko Diaci in poštar Peška voščila novo leto. (foto: Jure » Piše: Vid Aužner Sedemčlanska skupina Pegaz zabavala staro in Silvestrovanje je na Mestni trg privabilo 2.500 ljudi. Nebo so razsvetlili številni ognjemetUfotaJureMer) mlado, (foto: Jure Godler) (foto: Vid Aužner) Številni mladi so zaplesali in se veselili do jutra, (foto: V pisani množici je vsakdo lahko našel znance in Izrečenih je bilo nešteto lepih želja, (foto: ju-eGc*,) Jure Godler) prijatelje, (foto: Vid Aužner) "TB JT nožična sil- 1% /1 vestrovanja I %/ I na prostem JL ▼ JLso zadnja leta postala velik hit. Kot že tradicionalno je tudi letos v Šentjurju prevzel vso organizacijo Pihalni orkester Šentjur v sodelovanju in soorganizaciji z Občino Šentjur. Na mestnem trgu zaradi finančne krize letos niso postavili šotora. Prav tako ni bilo organiziranega uradnega ognjemeta. Za glasbo v najdaljšo noč je poskrbel V novo leto so nazdravili s penino, ki jo je častila Občina Šentjur. ansambel Pegaz, ki se po novem imenuje tudi skupina Pegaz. Med odmori pa je za humorne vložke poskrbel Boštjan Meglič, kot znani poštar Peška. Malo pred polnočjo se je poštaju Peški na odru pridružil še župan mag. Marko Diaci, kjer sta skupaj z obiskovalci odštevala zadnje sekunde do novega leta. »Vse, kar je bilo slabo v letu 2013, naj vržemo v smeti in gremo naprej s polno paro optimizma in upanja v boljše dni,« je bilo voščilo župana Diacija. Srečno in uspešno je zaželel tudi vsem Šentjurčanom, ter vsem ostalim obiskovalcem silvestrovanja. Organizator Vladimir Belina ocenjuje, da se je na Mestnem trgu zbralo preko 2.500 obiskovalcev. Da pa so lahko vsi nazdravili s penino, je poskrbela Občina Šentjur. Ker se je ponovno pokazal množičen obisk, so se odločili, da s tem nadaljujejo tudi v bodoče. Odlično je bilo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo. Silvestrovanje pa se je zaključilo ob 3. uri zjutraj. JELOVICA PSC CEUE Trgovina JELOVER Gsm: 041 209 549 AKCIJA: • do 27% popusta na okna • ugodne cene notranjih vrat HIŠE I OKNA VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA JELOVICA Zupanovemu povabilu so se odzvali številni poslovneži. Župan gostil podjetnike Novoletno srečanje. Že tradicionalno so se zbrali predstavniki gospodarstva in vodilni vjavnih zavodih. » Piše: Jure Godler Župan občine Šentjur mag. Marko Diaci je pripravil že tradicionalno novoletno srečanje s podjetniki in predstavniki gospodarstva ter vodilnimi v javnih zavodih v občini Šentjur. Srečanje je vsako leto namenjeno predvsem izmenjavi izkušenj ter novim idejam in stikom. Začeli so ga kulturno, saj je za program poskrbela Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur. Takoj za nežnimi zvoki violine Eve Vrečko je podjetnike nagovoril gostitelj srečanja. 0 krizi in projektih »Prav je, da se vsaj enkrat na leto srečamo, se pogovorimo, si izmenjamo poglede na preteklost in jih usmerimo v prihodnost,« je zbrane nagovoril Diaci. Rdeča nit, ki jih povezuje, je stanje v državi. Spregovoril je tudi o krizi, ki je verjetno naj večja po osamosvojitvi in optimistično pozval zbrane, da se ne predajajo apatiji in naključjem ter da morajo celovito delovati naprej, kar je naša vrednota. Ob koncu leta podjetniki naredijo bilance, zato je tudi župan poudaril tri usmeritve, po katerih se ravna občina: črpanje zunanjih virov sredstev, vračanje kreditnih obveznosti ter delovanje in optimalno razpolaganje z viri sredstev, ki jih imajo. Izpostavil je nekaj od številnih občinskih projektov in investicij. Zbranim se je zahvalil za sodelovanje v letu 2013. Pogostitev je pripravil Šolski center Šentjur. Zaigral je še pihalni trio Maša in Daša Zeme ter Lara Krajnc. AFORIZEM r Moj pogled je pesimističen, ker sem realist, (jmm) Potrošnik nekoč in danes Ferležev mlin. Prvi zapis mlina je bil pred 100 leti. » Piše: Vid Aužner Zgodbe iz Ferleževega mlina so bile namenjene ob 100-letni-ci ohranjanja blagajniške knjige, izdanih računov mlinarja Janeza Ferleža. Mlinarstvo je eno izmed najstarejših obrti na Slovenskem. Ohranjena blagajniška knjiga priča trgovanju s strankami pred več sto leti. Povabljeni, ki jih je zanimala tematika starih dokumentov, so se radi odzvali povabilu v Šibenik, kjer se je nekoč vršila prodaja raznovrstnih mlevskih proizvodov, kakor tudi menjava žita za moko. Starejši oče Karla Ferleža, Janez Ferlež, je bil takrat edini v šentjurski okolici, kije bil zanimiv za okoliške trgovce, peke in druge potrošnike. Računi V davno leto 1913 je predstavil zanimive knjige računov o tedanjem poslovanju mlina. Tematika je bila zanimiva z ozirom na odnose s strankami. Računi so bili podani v tedanjih kronah tako, da se je lahko primerjalo z današnjim evrom. V knjigi računov je pisal postavke do zadnje decimalke natančno in se enkrat v naglici in drugič bolj umirjeno podpisoval. Nekatere velecenjene kupce je poimenoval z gospod. Njegovi redni odjemalci so bili Kincl iz Šentjurja, Jarmovič iz Dramelj in Gasselli iz Slivnice. Ti gospodje so največkrat v mlin pošiljali svoje hlapce ali vnuke. Računi pred stoletjem so se nekoliko razlikovali od današnjih, in sicer po tem, da so lastniki z njihovo pomočjo pošiljali razna sporočila. Obvezna sta bila pripisa "s spoštovanjem" in "se priporočamo". 100 let staro zrno V eni od blagajniških knjig se je našlo tudi sto let staro zrno ovsa, ki je danes skrbno ohranjeno v vitrini poleg drugih predmetov. Obiskovalci so se ob toplem čaju in domačemu pecivu še dolgo zadržali in se vpisali v knjigo vtisov. Ferležev mlin, ki je bil leta 1998 razglašen za tehnični kulturni spomenik, s svojimi zgodbami rad popelje obiskovalce v preteklost. Plačilna nedisciplina takrat ni bila tako problematična, kot je danes, dokazuje zapis, ki pravi, da je vse poravnano. DEJSTVA V Vodni mlin Vodni mlin je dvonadstropna stavba z ohranjenimi mlevnimi napravami. Svojo redkost in izjemnost dokazujejo naprave, zlasti valjčni mlin, ki intaktno nakazuje na tehnološko stopnjo iz časa nastanka mlina. V mlinu je ohranjena vsa tehnologija, od preprostih mlinskih naprav do tehnologije mletja raznovrstnih žit, od tridesetih let prejšnjega stoletja, pa vse do moderne mlinske tehnologije sedanjega časa. Obiskovalci so Karla Ferleža poslušali z velikim zanimanjem. Iz naših krajev Ekipa, ki je prevzela priznanje, s čebelarjem Andrejem Jernejem v sredini. Čebelam najbolj prijazna občina Čebelarska zveza Kriterii' Slovenije^ Občini Šentjur je ČZS podelila prestižen naziv. » Piše: Jure Godler Izmed finalistov akcije Čebelam najbolj prijazna občina je Čebelarska zveza Slovenije 6. decembra 2013 na zaključni slovesnosti ob dnevu čebelarskega turizma razglasila zmagovalca. Zmagala je Občina Šentjur, saj se pri nas ponašamo z bogato čebelarsko tradicijo. Natečaj vsako leto razpišeta Čebelarska zveza Slovenije in Javna svetovalna služba v čebelarstvu v okviru akcije Ohranimo čebele. S to akcijo želijo ljudi osveščati o pomenu čebele za naše okolje in življenje, vsako leto pa je občin, ki s svojimi aktivnostmi dokazujejo veliko mero skrbi za naravno, čisto okolje, tako za ljudi kot tudi za živali, več. Občinam je sicer namenjena tudi spodbuda, da na svoje javne površine, kot so parki in zelenice, sadijo samo avtohtone, medovite rastline, ki predstavljajo dodaten vir medičine in cvetnega prahu za čebele in ostale opraševalce. Letos je na natečaj Čebelam najbolj prijazna občina in podjetje v letu 2013 prispelo 17 vlog slovenskih občin in 5 vlog slovenskih podjetij. Sicer je bilo treba za uvrstitev med čebelam prijazne občine zadostiti kar nekaj kriterijem. Šteli so podatki, koliko javnih površin je zasajenih z medovitimi rastlinami, koliko certificiranih ponudnikov čebelarskega turizma je v občini, razvejanost in delovanje čebelarskih društev, šolskih čebelarskih krožkov in podobno. Občina Šentjurje v ožji izbor gotovo prišla tudi zaradi številnih odličnih čebelarjev, ki posegajo po priznanjih, skrbijo za razvoj dejavnosti, ščitijo čebele, osveščajo občane o pomenu čebel in zdravilnih učinkih medu ter izdelkov iz medu, v sodelovanju s šolami in vrtci pa skrbijo tudi za podmladek. ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2014. urednistvo(a)sentjurskenovice.si uU£Aj{}2ij Pihalci ponovno navdušili Božično-novoletni koncert .Pihalni orkester Šentjur vsako leto pripravi tradicionalni koncert. » Piše: Jure Godler Priprava koncerta, kot je Bo-žično-novoletni Pihalnega orkestra Šentjur, zagotovo ni lahka stvar. Ta tradicionalna prireditev uživa poseben status, saj organizatorjem vsako leto, kljub težkim razmeram v gospodarstvu, na 26. decembra uspe vedno napolniti dvorano OŠ Hruševec Šentjur. Drži, da tokrat na tistih »manj vrednih« stolih z roba, za projekcijskim platnom, ni bilo gneče, ampak v dvorani pa bi težko našli kakšen prost stol. Brez govora Čeprav je koncert mišljen kot osrednja prireditev ob državnem prazniku - dnevu samostojnosti in enotnosti - za kar Pihalni orkester Šentjur prejme tudi sredstva iz občinskega razpisa, smo letos pogrešali tradicionalni govor župana. Prav tako nismo sliša- DEJSTVA Ljubiteljsko od 1934 Pihalni orkester Šentjur ljubiteljsko deluje že od leta 1934, novi začetki pa so se začeli leta 1992, ko je orkester dobil tudi zdajšnje ime. Zadnjih nekaj let ga vodi priznani glasbenik prof. Jurij Hladnik, društvu pa predseduje Vladimir Belina. Osrednji gost večera je bil Oto Pestner. li kakšnega posebnega sporočila ob prazniku od voditeljice Maje Šturm, razen tega, da obeležujemo spomin na razglasitev izidov plebiscita 26. decembra 1990, na katerem so se državljani Slovenije soglasno odločili za samostojnost in neodvisnost, s čimer se je pričela osamosvojitev. Naši pihalci so ob prazničnem času pripravili kar nekaj dobre glasbe, ki sojo namenili kot božično darilo poslušalcem v dvorani. »Vaš obisk, dragi poslušalci, pa je znak, da to darilo sprejemate,« je nadaljevala v uvodu Sturmova. Podmladek Bilo je moč opaziti, da se je od nekoč iz več kot 60-članskega orkestra število glasbenikov na koncertu precej zmanjšalo - na okoli 50, pa še od tega jih je bilo vsaj deset novih mladih obrazov. Pihal- Pihalci so pričarali čudovit večer. Izkazali so se številni domači solisti ■ ni orkester Šentjur skrbi tudi za svoj podmladek, predvsem tiste, ki obiskujejo njihovo glasbeno šolo. Tako so za popestritev koncerta poskrbeli tudi najmlajši glasbeniki - 12-članskega malega pihalnega orkestra, ki jim je zaradi odsotnosti dirigenta Mateja Mastnaka dirigiral kar Jurij Hladnik, diri- ■ na sliki Monika Volarič in Kaja Romih. gent »velikih« pihalcev. V različnih skladbah so se izkazali tudi solisti: duet flavt Monika Volarič in Kaja Romih, pianistka Mojca Eferl, Peter Tovornik in drugi. Osrednji gost koncerta je bil Oto Pestner, ki je odpel nekaj pesmi, za večino poslušalcev še katero premalo. Aforizmi Jerneja Borovnika - Bartola Literarno društvo Šentjur je založilo in izdalo »Igrarije misli in besed — 5«, že peto zbirko aforizmov Jerneja Borovnika - Bartola. V prilogi zbirke je tudi prispevek o škofu Antonu Martinu Slomšku in pesem Gregorja Gorenška, ki jo je napisal na dan pokopa blaženega škofa. Predstavitev zbirke je potekala 29. novembra v Domu starejših Šentjur in stajo vodila predsednica Literarne- ga društva Šentjur Lučka Pa-lir Mavrič in Rado Palir, ki je zbirko tudi uredil. OI JSKD pod vodstvom Anite Koleša je pomagala pri zbiranju sponzorskih sredstev. Koleševa je na prireditvi skupaj s Sonjo Mlejnik prebirala tudi dela iz zbirke. V spremljajočem programu je sodeloval sekstet Borovniko-vih sorodnikov Bratje Pinter, na diatonično harmoniko pa je zaigral Niko Armič. Prireditev je potekala v prijetnem vzdušju Doma starejših Šentjur, ki zadnjih nekaj let nudi prijazno in ustvarjalno okolje klenemu Jerneju Borovniku - Bartolu. (Barbara Jazbec) Jernej Borovnik - Bartol je izdal že peto zbirko aforizmov. Božično-novoletni bazar V Kulturnem domu Gorica pri Slivnici so učenci OŠ Slivnica pri Celju prodajali izdelke, ki so jih sami naredili na tehniškem dnevu in pri izbirnih vsebinah. Nekaj izdelkov je nastalo tudi pri likovnem krožku ali podaljšanem bivanju v šoli. Na mizah, ki so bile postavljene v avli kulturnega doma, so prodajali novoletne voščilnice, novoletne okraske, snežake, nakit, razne izdelke iz voska, kupiti se je dalo tudi marmelado, kompot in šolski med. Po cerkvah oz. župnijah pa so že prej prodali vse božične venčke. Cena izdelkov se je gibala od 1 do 15 evrov. Najbolj prodajane so bile ročno izdelane novoletne voščilnice. Za določene izdelke so porabili tudi več kot en dan za izdelavo. Največ zanimanja kupcev pa so požele voščilnice in razni okraski. Vsa zbrana sredstva od prodajnih artiklov so bila namenjena šolskemu skladu, učencem, ki živijo v slabših finančnih pogojih. (V. A.) Peterica deklet je dokazala, zakaj sodijo med najboljše vokalne skupine v Sloveniji. Učna ura petja Gallna. V Kulturnem domu v Šentjurju se je predstavila vokalna skupina, ki sodi med pet najboljših v Sloveniji. » Piše: Jure Godler Vokalna skupina Galina, v kateri prepevajo Manca Simonič, Urška Brank, Višnja Fičor, Urška Banovec in Dobjanka Ana Plemenitaš, je nastala konec leta 2010. Dekleta, vse izkušene vokalistke, dajejo poseben pomen izvajanju slovenske ljudske in umetne glasbe, skladbam zlatega časa popevke, na repertoarju pa se najdejo tudi skladbe vokalnega jazza in popa. Še posebej pomembno poslanstvo vidi skupina v spodbujanju mladih skladateljev k ustvarjanju novih skladb in s tem bogatenju ženske vokalne in zborovske zakladnice ter dvigovanju kakovosti slovenske glasbe. Ubrano Pevke so pripravile učno uro kvalitetnega petja, vendar sije koncert ogledala le peščica obiskoval- cev. Če odštejemo še sorodnike in člane gostov koncerta MePZ Zarja iz Šentvida pri Planini, bi ostale poslušalce lahko prešteli na prste rok in nog. Šentjurski »pevci« in »zborovodje« očitno ne marajo petja na tako visoki ravni ali pa so koncert tako vrhunske vokalne skupine, kot je Galina, kar neupravičeno spregledali. Nenazadnje pevke zagotovo sodijo med pet najboljših vokalnih sestavov v Sloveniji. Umetniška vodja skupine je Ana Erčulj. V goste so pevke povabile tudi najboljši šentjurski zbor - Mešani pevski zbor Zarja, ki je pred kratkim na regijskem srečanju pevskih zborov dosegel srebrno priznanje. Zarja je pod vodstvom Mateja Romiha zapela svoj tekmovalni program. Zbrana sredstva so namenili učencem, ki živijo v slabih finančnih razmerah. Šentjurčani niso za ples Afrika lahko tudi združuje, kot sta se projektno povezala A Vista in Sonce. Afriška pokušina Plesni večer. Big band Šentjurje že četrtič decembra organiziral tradicionalni ples. » Piše: Jure Godler Romantičen in intimen večerje 8. decembra minil, kot je že v navadi -brez pretirane gneče. Da je bila prireditev tudi letos bolj skromno obiskana, ni nikogar presenetilo. Peščica domačinov in večina tujcev iz drugih občin je osvežila svoje plesne korake po latinsko-ameriških ritmih. Big-bandovcem je prav tako zmanjkalo ideje po poimenovanju prireditve, zato so jo poimenovali kar Plesni večer z Big bandom Šentjur. Kljub skromni udeležbi je bila prireditev na visokem nivoju. Big band zadnja leta vodi Marko Golež. S pevskimi zvezdami Organizatorji so plesalcem pripravili zanimiv večer z veliko nastopajočimi zvezdami, kot so kralj rocka Elvis Presley, Frank Sinatra in druge. Seveda so jih uprizorili večino kar člani ansambla, ki so se izkazali tudi s petjem. Zapeli so Mateja Rajh Jager, Nikolina Novak, Matic Plemenitaš, Ernest in Ervin Rajh (slednjega imenujejo tudi kozjanski Oliver), Urban Kolar in drugi. Pester večer je minil kar prehitro. V ceni vstopnice je bila všteta tudi večerja, ki sojo pripravili v Gostišču Bohorč. Čeprav se je na trenutke videlo, da so nad obiskom tudi organizatorji malce razočarani, lahko le upamo, da ne bodo vrgli puške v koruzo in bodo nadaljevali s to edinstveno tradicijo ter na plesni večer privabili še kakšnega domačega predstavnika politične, gospodarske in kulturne elite, ki neupravičeno ignorirajo to prireditev že vrsto let. Izkazali so se številni odlični pevci: Nikolina Novak, Matic Plemenitaš in Mateja Rajh Jager. Združena zbora. V cerkvi sv. Marije Magdalene v Slivnici sta šentjurska zbora pela po afriških ritmih. » Piše: Jure Godler » Foto: Sara Godler Afrika še nikoli ni bila tako blizu Slivnice, kot je bila 15. decembra. Na ta dan sta se v skupnem koncertu združila dva mešana pevska zbora - Komorni zbor A Vista iz Šentjurja in Mešani pevski zbor Sonce s Ponikve. Čeprav črna celina velja za celino vojn in razdora, so pevke in pevci dokazali, da lahko Afrika tudi združuje. Koncert so pripravili v slivniški cerkvi Sv. Marije Magdalene na Slivnici, kjer jih je pogostil župnik Marko Šraml. Združeni po vzoru moških kolegov, ki so letos zagrizli v Ipavce, so zapeli del maše Afričan mass skladatelja Normana Luboffa - Kyrie in Agnus dei, koncert zaokrožili z zulujskima Siyaham-ba in Imaliyam, nadaljevali pa z nam bolj domačimi skladbami, primernimi temu času. S solističnim delom maše se je postavila vedno bolj poznana pevka Urška Pevec. V februarju naprej Skupnega nastopanja pa še ni konec, saj je bil koncert v Slivnici le pokušina celotnega koncerta, ki ga pripravljajo v mesecu februarju 2014. Takrat bodo zapeli še preostale napeve maše - Gloria, Sanctus, Benedictus ter zagotovo bodo še dodali kakšno zulujsko. Koncert je na tolkalih spremljala Eva Zavšek, povezoval ga je Vid Palčnik. Na klavirju je cerkvene napeve spremljala Andeja Ocvirk. Obe zborovodkinji Tina Pečar (A Vista) in Andreja Ocvirk (Sonce) pa obljubljata za februarski koncert ne samo pokušino, ampak kar pojedino s črne celine. Zaplesalo je slabih 20 plesnih parov. Leto zaključili s petjem Pevke in pevci OŠ Franja Malgaja Šentjur so leto zaključili, kot se spodobi —s petjem. Zaradi bolniške odsotnosti Melite Račečič je organizacijo koncerta prevzela Katja Florjančič. Kot prvi so se predstavili mali in veliki Orffov sestav s flavtisti Marušo Alegro, Klaro Tiselj in Živo Trebovc. Za njimi je zapel otroški zbor. Florjančičeva je v glasbeno spremljavo poleg Mihe Gradišnika na bobnih in Amadeja Blazinška na kitari vključila še dva člana skupine Nude, Dejana Štuhca na klavirju in harmoniki in Marka Eureka na bas kitari. Ob tej mešani zasedbi so zapeli tudi pevci in pevke mladinskega pevskega zbora ter šolska vokalna skupina Terca. Poslušalci so do zadnjega kotička zapolnili večnamenski prostor šole in uživali ob nastopu pevcev. Ob koncu koncerta so se še posladkali ob domačem pecivu. (J. G.) Otroci so ob petju zelo uživali. Dober večer, bog daj Šentjurski folklorniki so pripravili zanimiv plesno-pevski in etno večer. Folklorno društvo Šentjur. Zadnje dni starega leta so pripravili svoj redni letni koncert. » Piše: Jure Godler Danes pozdrav »Dober večer, bog daj« slišimo le še redko, je pa primerna iztočnica, da obudijo spomin na stare čase. Folklorno društvo Šentjur, ki je letos praznovalo 50-letnico delovanja, je 21. decembra pripravilo letni koncert. Skupaj z gosti so sicer maloštevilno občinstvo popeljali po prostranstvu umetniškega in duhovnega ustvarjanja, kakršnega so premogli naši preprosti kmečki predniki. Datum so navezali tudi na zimski kres -sončni preobrat in ni slučajna prispodoba luči sredi teme za božič, saj takrat začne sonce ponovno pridobivati svojo moč. DEJSTVA FS Šentjur Obujanje plesov, pesmi in starih običajev ima v Šentjurju že dolgo tradicijo, saj začetki šentjurske folklore segajo že v davno leto 1963. Člani tradicijo ohranjajo s plesom, petjem, z igranjem na že pozabljena glasbila in prikazujejo opravila. Najnovejša pridobitev društva so prekmurski kostumi in splet plesov, ki so nastali ob spremljavi prekmurskih viž. Strokovni vodja skupine je Bogomir Brložnik, predsednica društva pa Eva Rožanc. Od kolednikov do kozjanskih plesov Koncert so otvorili pevci FD, ki so v svoji kolednici iz Haloz obudili staro izročilo, ki je še vedno aktualno. »Tudi mi smo kot Jožef in Marija v kolednici danes mnogokrat popotniki, ki spoznavamo dele sveta in popotniki med rojstvom in smrtjo,« je prvo točko napovedala Nina Gajšek. Četvorka pevcev društva je tokrat zelo solidno zapela prvo točko in otvorila splet plesov. Gostitelji večera so se najprej predstavili z belokranjskimi plesi, ki so znani po prvinskosti in z elementi s sosednje Hrvaške. »Odeti v belino platna, ki so ga pridelali na tamkajšnjih poljih,« so se zavrteli šentjurski folklorniki. Za odrsko postavitev Fol- klornega društva Šentjur že vrsto let skrbi Bogomir Brložnik. Za gostitelji so se predstavile tudi gostujoče folklorne skupine - FS »Rožmarin« iz Vnanjih Goric in FS Galicija. Prvi so predstavili tržaške plese in plese z Barja, dmgi pa gorenjski splet. Ob spremljavi plesov so se prvič na odru in v tej vlogi prikazali tudi mladi godci, še najbolj sta v oči padli mladi harmonikarici Lara in Kaja Pevec, devetlet-nici, doma iz Šentvida pri Gro-belnem. Šentjurska folklorna skupina se je predstavila tudi z zanimivim običajem obiska sosednjih deklet ob rojstvu otroka »Lačna nejsi, žejna ne«, kjer so po starih šegah odganjale vse zlo od otroka. Za konec pa so prihranili še plese domačega okolja -Kozjanski ples. Invalidi razstavljali Varovanci Varstveno-delovnega centra Šentjur, enote Šmarje pri Jelšah, so predstavili svoja dela na razstavi ročnih del invalidov Zgornje Posotelje. Na razstavi so bila dela društev invalidov šestih občin UE Šmarje pri Jelšah, oskrbovancev Pegazovega doma in učencev s prilagojenim programom III. osnovne šole Rogaška Slatina. V kulturnem programu je nastopil moški pevski zbor iz Šentvida pri Grobelnem, na harmoniko pa je zaigrala Indira Simunič iz Kozjega. »Invalidnost ne pomeni, da človek ni več ustvarjalen, je samo omejen na določena dela. Zato se vsem invalidom zahvaljujem za prisotnost s svojimi izdelki,« je med drugim v pozdravnem govoru dejal predsednik območnega društva invalidov Zgornje Posotelje And jelko Bendelja. V varstveno-delovnem centru Šentjur, enoti Šmarje pri Jelšah, kamor se vključujejo v delo in življenje osebe z motnjo v duševnem in telesnem Ročna dela varovancev VDC Šmarje pri Jelšah. (Foto: Milenka Btitevlr) razvoju, izdelujejo različne ročno izdelane izdelke. (M. B.) Predsednik KD Zgornji trg je prejel priznanje ZKD. Gremo mi po svoje Ta veseli dan kulture. Dva zgornjetrška društva sta prejela nove prostore za druženje in delovanje. » Piše: Vid Aužner Na "ta veseli dan kulture", 3. decembra, v spomin na rojstni dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, so se na široko odprla vrata slovenskih kulturnih ustanov. Od leta 2000 dalje, ko je Ministrstvo za kulturo začelo s to pobudo, je ta dan prerasel v množičen kulturni dogodek, ki ga niso izpustili niti v Šentjurju. V Zgornjem trgu Šentjur so se temu pridružile še muzejske zbirke z vodiči. Že nekaj let Zveza kulturnih društev Šentjur podeljuje priznanja tistim društvom, ki se v tekočem letu še posebej izkažejo z umetniškimi ustvarjalnimi rezultati, organizacijo in s prostovoljnim delom ter z dobrimi medsebojnimi sodelovanji. Priznanja je podelila predsednica ZKD Marija Rataj. Priznanje sta prejela Kulturno društvo Zgornji trg, zanj Jože Jazbec, in Likovno društvo Rifnik, zanj Martin Čater. Člani obeh društev so s ponosom obiskovalcem pokazali svoje nove prostore. Zraven Galerije Zgornji trg pa so pripravili tudi kulturni program, na katerem so sodelovali pevci in godci mladinske folklorne skupine Lintvar Šentjur. Po kulturnem programu je sledila še zakuska z domačimi dobrotami in dobro vinsko kapljico. (20) Iz naših krajev ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2014. urednistvo@sentjurskenovice.5i UUiAjfJjii/ ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2014. LjlLlX_{]33 urednistvo@sentjurskenovice.si Iz naših krajev (21) Ansambel Petka je navdušil nabito polno dvorano poslušalcev. Darilo za petletnico - nova zgoščenka Petkina nedelja. Leto 2013 je bilo v znamenju Ansambla Petka, saj so praznovali svojo 5. obletnico skupnega delovanja. » Piše: Vid Aužner Ob svojem jubileju so prvo nedeljo v mesecu decembru pripravili čudovit glasbeni dogodek. Izdali so novo zgoščenko z naslovom "Čista Petka". Športna dvorana H ruševec Šentjur je znova pokala po šivih. Petka je pozitivna beseda, ki se največkrat uporablja v šolah. Temu primerno so tudi zaigrali skladbo "Čista petka". Krasi jih predvsem izvrstna izvedba, uigranost, kjer se vidi, da glasbe le ne igrajo, ampak jo tudi čutijo. Pripravili so tudi čisto novo pesem z naslovom "Čudežni dan". Tistim, ki so jim nazadnje igrali na poroki, so podelili rožice. Glasbeni gostje Koncert je povezovala Ana Tavčar Pirkovič. Na koncertu so nastopili znani glasbeni gosti: ansambel Unikat, Spev, Zoran Zorko, Modrijani in Alfi Nipič. Pridružila sta se jim tudi plesalca Kristina in Aljaž. Gostitelji večera so skupaj z gosti zaigrali veliko uspešnic. Za humoristični vložek so poskrbeli fantje iz ansambla Kvintet do jutra. Po Čardašu, ki so ga s plesom pričarale štiri "ciganke", je oder zasedel Spev. Prav tako je navdušil svetovni prvak na harmoniki Zoran Zorko. Za veliko presenečenje je poskrbel legendarni pevec Alfi Nipič, ki je s seboj pripeljal pevki legendarnega ansambla Bratov Avsenik, Jožico Svete in Jožico Kališnik, kar je občinstvo sprejelo z gromkim aplavzom. Skupaj so zapeli nekaj skladb, kot so "Čakala bom" in ostale uspešnice. Za zaključek so še skupaj z občinstvom zapeli "Ostanimo prijatelji za vedno". Ansambel Petka je zaigral tudi z originalnimi člani ansambla Bratov Avsenik -Alfijem Nipičem, Jožico Svete in Jožico Kališnik. O vrednotah im glasbi Božično-novoletni koncert. Kot vsako leto decembra, so učenci glasbene šole tudi letos predstavili svoj opus. » Piše: Jure Godler » Foto: Jure Godler Večjo dvorano Kulturnega doma Šentjur bi zagotovo potrebovali za tradicionalni božično-no-voletni koncert učencev Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur, saj so jo številni obiskovalci, učenci in njihovi starši, napolnili do zadnjega kotička. Daje tokratna vsakoletna prireditev imela glavo in rep, je bila zadolžena profesorica pihal Nataša Aškerc. Čas pričakovanj »Božični čas je že pred vrati, čas velikih želja in pričakovanj, pa tudi čas, ko bomo vsi nekam hiteti in bo treba še toliko postoriti,« je nagovorila občinstvo Aškerčeva. Poleg glasbene zgodbe sta svojo zgodbo zapletla tudi DEJSTVA Glasba in vrednote Podarili so nam glasbo, ob kateri so se obiskovalci sprostili, poleg tega pa se je lahko marsikdo zamislil nad vrednotami v življenju. Ob koncu koncerta so v avli dvorane učitelji postregli obiskovalce z doma spečenimi sladicami. Zaigral je pihalni orkester glasbene šole pod vod^/om Boštjana Jagra. Vid Palčnik in Daša Zeme sta prepletla zanimivo zgodbo o vrednotah. mlada voditelja Daša Zeme in Vid Palčnik. Prva skromna deklina, verujoča v Božička, drugi pa razvajen fante, ki cele dneve preživi za računalnikom in igricami, starša pa mu namesto svojega časa namenjata predvsem draga darila. Fantu se kaj kmalu začnejo kopičiti težave v šoli, čeprav mu prijateljica venomer stoji ob strani. V razpletu voditeljske zgodbe pa fantova starša ponovno najdeta stik z njim, ugotovita, da z materialnimi dobrinami ne moreš kupiti ljubezni do otrok, to lahko zaslužiš z veliko pozornosti. Od tria do orkestra Na božično-novoletnem koncertu so nastopile številne glasbene zasedbe z mladimi glasbeniki. Tako so se na odru zvrstili Pihalni trio (Lara Krajnc, Daša Zeme in Maša Zeme), kvartet flavt (Maru- ša Alegro, Neja Fajdiga, Ema Kačičnik in Nina Kovačič), trio klarinetov (Ambrož Leban, Valentin Ocvirk in Sebastjan Robič) ter kitarski orkester pod vodstvom Uroša Eferla, godalna komorna skupina Elizabete Rauter, orkester harmonik Bojana Drakslerja, pihalni orkester Boštjana Jagra in tolkalna skupina Eve Zavšek. Na koncu sta se tolkalni skupini pridružila kot presenečenje še pevca Neža Zdolšek in Žiga Avbreht, znan tudi kot finalist oddaje Slovenija ima talent, ki se uči igranja kitare pri Roku Lajlarju. Letošnji koncert so zaznamovale številne poslušljive pesmi, pa tudi ubrano igranje vseh glasbenih zasedb. Izpostavimo lahko tudi organizatorico Natašo Aškerc, ki je scenarij in potek prireditve predvidela do vsake podrobnosti. Velikan Himalaje v Slivnici V Planinskem društvu Slivnica skušajo svet planin približat tako svojim članom, kot ostalim, zato v goste vabijo znane slovenske alpiniste. Tokrat so povabili velikana Himalaje Vikija Grošlja in to največje gorovje predstavili skozi njegove oči. Grošelj je, kakor tudi v svoji knjigi Velikani Himalaje, predstavil slovensko osvajanje osemtisočakov. Sam jih je osvojil neverjetnih deset od štirinajstih, za kar si zasluži veliko priznanje. Govoril je o ljudeh, živečih pod gorami, pripetljajih, o izpolnjenih in neizpolnjenih željah in skozi vso predstavitev tudi o slovenskih alpinistih, ki so za vedno ostali v vrhovih Himalaje. Lepote in pasti osemtisočakov je predstavil na zanimiv način in dve uri čudovitih posnetkov sta minili, kot bi trenil. Pogovor z Vikijem Grošljem je vodil Slivničan in sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko. Taje na začetku predavanja predstavil projekt S klopce na klopco, za katerega je Grošelj obljubil, da se bo z veseljem podal na eno od začrtanih smeri. (J. G.) Viki Grošelj je pustil globok vtis na poslušalcih. Kontejnerji za zbiranje oblačil so nameščeni na štirih lokacijah. Kontejnerji za rabljena oblačila Stara oblačila. V sodelovanju s podjetjem Recikliranje tekstila Bogdan Hafner s. p. so v decembru namestili po občini Šentjur namenske zabojnike za zbiranje tekstila. » Povzel: Jure Godler Gre za področje izvajanja programov neposredne in konkretne materialne pomoči socialno ogroženim posameznikom, družinam in skupinam prebivalstva. »Z nudenjem materialne pomoči oz. pomoči v obliki oblačil, obutve, pohištva, prehranskih izdelkov in higienskih pripomočkov omogočamo posameznikom in družinam dostojnejše preživetje in na ta način pripomoremo k preprečevanju socialne izključenosti teh,« nam pove sekretarka OZRK Andreja Tisel. Recikliranje V sodelovanju s podjetjem Recikliranje tekstila Bogdan Hafner s. p. so v decembru namestili po občini namenske zabojnike za zbiranje tekstila. »S tem želimo ozavestiti občane in jim hkrati dati možnost oddaje tovrstnih »odpadkov«, za nadaljnjo koristno uporabo, bodi si za pomoč ljudem v stiski ati za nadaljnjo reciklažo,« doda Tislova. Zabojniki so trenutno nameščeni na štirih lokacijah: na Planini pri Sevnici (pri Krajevni skupnosti), v Loki pri Žusmu (poleg avtobusne postaje v centru Loke), na Blagovni (pri športnem parku Blagovna), v Šentjurju (ob potki Pešnica - parkirišče za občino). Oblačil pred oddajo ni potrebno posebej prati, likati in zlagati, vendar naj bodo kljub temu primerno čista in uporabna za ponovno uporabo ali za recikliranje. To pomeni, da uporabna moška, ženska in otroška oblačila (zimska, poletna, športna, nosečniška, večerna ...), spodnje perilo, čevlje v parih, hišne tekstilije (prte, posteljnino, brisače, zavese), pokrivala, pasove, torbice, manjše plišaste igrače zgolj zložite v navadne plastične vrečke. Zlaganje v vreče je potrebno zaradi transporta. ŠENTJURSKE MARKETING Šentjurskih novic Oglašujte tam, kjer so ljudje! Nika Zorič 041 677 561 Suzana Zorič031 658 468 T 0 Reportaža ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si Uul!LA_v[}32j ŠENTJURSKE NOVICE, JANUAR 2014. DlEXjQ33 urednistvo@sentjurskenovice.si Reportaža ajtrk. Na tradicionalni prireditvi Šentjurskih novic in Radia Rogla so se srečali poslovneži. » Piše: Jure Godler » Foto: Amadej Rataj DEJSTVA Izžrebanci Kot smo obljubili, smo izmed prejetih glasovnic izžrebali tri glasovalce, ki bodo za nagrado prejeli celoletno naročnino na Šentjurske novice. Srečni izžrebanci so Irena Polutnik s Kalobja, Franc Antlej s Prevorja in Marjana Ograjenšek iz Loke pri Žusmu. Že januarsko številko Šentjurskih novic bodo prejeli po pošti. DEJSTVA Nagrajenci Lanskoletna nagrajenca akcije »Osebnost leta 2012« sta bila častni občan Občine Šentjur dr. Janez Šmid, ki je prejel priznanje za življenjsko delo, ter dobjanska pisateljica Marija Plemenitaš, ki sojo izbrali bralci z glasovnicami. Slovenski Martin Krpan Primož Slapnik je gumo, težko 300 Združeni poslovneži so z lahkoto premagali Martina Krpana, kg, dvignil kot za šalo. Šentjurske novice in Radio Rogla že drugo leto zapored pripravljajo odmevno akcijo »Naj osebnost leta 2013«, kjer bralci z glasovnicami pomagajo izbrati osebnost, kije pustila največji vtis v letu 2013. Vsak izmed predlaganih desetih finalistov j e na svojem področju pustil velik pečat. V deseterici, ki se je potegovala za ta laskavi naziv, so bili Martin Cmok, naj prostovoljec Slovenije, Bojan Guček, lastnik Kozjanske domačije, Peter Krč, predsednik šentjurske Karitas, Valerija Kršlin, humanitarka, Roman Moškotevc, direktor, Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije, Davor Pušnik, vodja ansambla Unikat, Bojana Potočnik, profesorica slovenščine, Danica Recku, predsednica Društva Izviri, ter Mojca Zupanc, mladinska akti- vistka. Z glasovanjem na glasovnicah, objavljenih v Šentjurskih novicah, ki novembra promocijsko romajo na vsa gospodinjstva, so naši bralci izbrali »Naj osebnost 2013«. Zmagal humanitar Glasovnice so bile preštete ob prisotnosti notarja. Največ glasov je dobil predsednik šentjurske Karitas Peter Krč. Predsednik šentjurske Karitas se v svojem prostem času ukvarja s pomočjo ljudem v stiski in organizira dobrodelno akcijo, kot je Pokloni zvezek, s katero zbirajo šolske pripomočke za otroke socialno ogroženih družin. Je dolgoletni aktivni član MoPZ skladateljev Ipavcev. Zanj pravijo, da je ljudski človek z velikim srcem, vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Skupaj smo močnejši Na Miklavževem poslovnem zajtrku, 3. decembra, so se zbrali tako izbranci akcije kot številni povabljeni poslovni partnerji in podjetniki. Program sta vodila voditelja Radia Rogla Iztok Krajnc in Peter Klima, ki sta se pomerila, kdo je močnejši. Slednji je v goste povabil najmočnejšega Slovenca Martina Krpana - Primoža Slapnika, ki je 300-kilogramsko gumo dvignil za šalo. Da so združeni podjetniki veliko močnejši od najmočnejšega Slovenca, so zbrani dokazali v vlečenju vrvi. Na svečani podelitvi priznanj je uredništvo Šentjurskih novic podelilo tudi priznanje za življenjsko delo Mihaelu Bučarju, nekdanjemu šefu Železniške postaje Šentjur, pobudniku ustanovitve železničarskega muze- ja Južne železnice in vnetemu zbiratelju predmetov, povezanih z železnico. Muzej je skupaj s 3684 zbranimi muzejskimi eksponati prepustil Občini Šentjur. Za svoj trud je prejel visoka priznanja Ipavčevo plaketo, kipec Sv. Jurija, posebno priznanje Slovenskih železnic in še bi lahko naštevali. Priznanja je podelil urednik Šentjurskih novic Jure Godler. Peter KK 'Dreiema priznanje »osebnost leta 2013« iz rok lanskolet,ie zmagovalke Marije Plemenitaš. Uredništvo je ponovno zadelo in za življenjsko delo predlagalo Mihaela Bučarja. Ekipa Šentjurskih novic z Miklavžem in voditeljema Radia Rogla Iztokom in Petrom. Osebnost leta 2013 je po izboru bralcev Šentjurskih novic postal Peter Krč. To so naši Martini Krpani. RAZGLASILI »OSEBNOST LETA 2013« Osebnost letaje Dotfii RTrrf? Miklavž. Sveti mož, uredništvo Šentjurskih novic in predstavniki Hotela Žonta so narisali nasmeh na obrazu varovancem VDC. » Piše: Jure Godler Varovanci in obiskovalci so se z veseljem slikali z Miklavžem. Razveselili varovance VDC Miklavž je prinesel tudi torto, ki so jo pripravili v hiši dobrot - Hotelu Žonta. Po tem ko je Miklavž obdaroval poslovneže na Miklavževem poslovnem zajtrku Šentjurskih novic in Radia Rogla v Hotelu Žonta, je sveti mož obiskal tudi varovance Varstveno-delovnega centra Šentjur. Za varovance je bil prihod sv. Miklavža nekaj dni pred uradnim datumom pravo presenečenje. Ko je minil prvi naval presenečenja in veselja, so varovanci skupaj z vzgojitelji zapeli in zaplesali. Po licih je stekla tudi kakšna solza, tako pri varovancih kot pri obiskovalcih centra. Odkritost varovancev je tista lastnost, ki seže do srca. Miklavž se je z vsakim pogovoril, ga potrepljal po hrbtu, varovanci pa so sijali od sreče. Predstavniki Šentjurskih novic in Hotela Žonta pa niso prišli praznih rok. S sabo so prinesli ogromno torto in se skupaj z varovanci posladkali. Navdu- Varovanci VDC so tudi zaplesali. šeni nad iskrenimi varovanci so obljubili, da bodo še prišli, v spomin pa so prejeli simbolična darilca, ki so jih pripravili varovanci in vzgojitelji. S sejmom in Miklavžem začeli praznične dni Miklavžev sejem. Turistično-informacijski center vsako leto pripravi sejem domačih obrti. » Piše: Jure Godler Številni razstavljavci so svoje izdelke domače obrti razkazali na Miklavževem sejmu že peto leto zapovrstjo. Sejem postaja že tradicionalen, žal pa je tradicija tudi slabo vreme, saj je razstavljavce ponovno namočilo. »Namen Miklavževega sejma je, da se oživi dogajanje v Zgornjem trgu, ki ga je na splošno premalo,« nam pove Alenka Testaniere, vodja TIC. Ravno ta sejem je lahko tudi promocija čudovitega trga pred cerkvijo, ki ga je zasnoval arhitekt Marko Mušič. Sejmarji Letos prvič sejmarjev niso zbrali preko javnega povabila, ampak so jih organizatorji sejma izbrali sami. »Taka izbira se je pokazala kot pozitivna, saj se nagibamo k unikatnemu, še vedno pa sprejmemo vse domačine, četudi nimajo znaka domače obrti,« pove Testanierova. Veliko sejmarjev je že prava stalnica, letos pa se jim je pridružilo kar pet novih domačinov, ki se z dejavnostjo ukvarjajo šele zadnje dve leti. To so suhomesnati izdelki z Dolge Gore, leseni izdelki Karmen Hrastnik, naravna mila in domači čaji iz Dramelj, ter lutke, ki jih izdeluje akademska slikarka. Vsa ta pestrost razstavljenih izdelkov dviguje prepoznavnost sejma. Vsako leto se sejmarjem pridružijo še OŠ Franja Malgaja Šentjur in OŠ Slivnica pri Celju s prodajo adventnih venčkov in voščilnic. Prav tako je vsako leto prisoten Šolski center Šentjur. Promocija Sejem se promovira skupaj z zloženko Ta veseli dan kulture. Vodja TIC sicer ugotavlja, da s promocijskega vidika to še ni dovolj, »saj se vedno trudimo privabiti tudi goste iz termalnih centrov in od drugod.« V Šentjurju imamo le tri tovrstne sejme Bučnice, Jurjev sejem in Miklavžev sejem, v primerjavi z drugimi občinami, ki imajo kmečke sejme vsaj enkrat mesečno. Posledično se imajo domačini veliko večjo možnost predstaviti in prodati izdelke. Nekaj projektov, kot je Zeleni snop, ki spodbuja vse ponudnike na območju LAS-a, da svoje izdelke prodajajo, Razvojna agencija Kozjansko že ima. »Žal so ti projekti še preveč v povojih, verjamem pa, da bodo nekoč zaživeli,« nam še zaupa Alenka Testaniere. DEJSTVO Miklavž in artisti Številni otroci so v Zgornjem trgu pričakali prvega od treh decembrskih dobrih mož - Miklavža. Kljub temačnemu dnevu in rosenju je bila ploščad pred Galerijo Zgornji trg nabito polna otrok, ki so si prišli pogledati artiste iz Palčkovega cirkusa in Miklavža. Artisti so pokazali izjemne sposobnosti in veščine, tako da je čakanje na prihod Miklavža minilo zelo hitro. Slednji je otrokom razdelil darilca, kar je bil za naše najmlajše vrhunec prihoda svetega moža. Artisti Palčkovega cirkusa so prikazali številne vragolije. »Če je mus, je mus!« Magnifico. Po koncertu smo se ob predstavitvi nove plošče s filmsko glasbo pogovarjali s slavnim pevcem. » Gašper Andrinek Kakšni so vaši prvi vtisi po koncertu? Želel sem si, da bi bila dvorana polna in da bi bili ljudje razpoloženi. Torej, kar se tiče mene, a tiče se me, je koncert popolnoma uspel. Na odru sem užival, saj zato ustvarjam, da tudi delam takšne dogodke in v Celju mi je bilo v veliko veselje nastopati. Celjani so pravi Štajerci. Temperamentni. Pokažejo, če jim je kaj všeč ali ne. So zelo neposredni. In z današnjim odzivom sem bil zelo zadovoljen. Kaj je drugačnega, odkar ste bili zadnjič v Celju? Že kar nekaj časa nisem bil v Celju, lahko govorim tudi o letih. Sem bil pa v Celju vedno deležen simpatij. Zelo veliko koncertov me veže na to mesto. V devetdesetih sem v bivšem Kljubu pustil veliko znoja in energije. Ste zato tudi uvrstili Celje na turnejo? Ja, seveda. Mislim, da je to pač nujno, saj v Sloveniji nimamo sploh nekih velikih mest, ki bi imeli takšne dvorane, kot je ta v Celjskem domu in takšnega ambienta. Zelo bi bil razočaran, če mi tukaj ne bi uspel koncert. Glavne tri pesmi za film Montevideo, bog te video, ste morali napisati v sedmih dneh. Kako je to mogoče? Če je mus, je mus! Kadar delam sam zase, imam malo problem s časom. Če ni dovolj denarja, časa pač je. To je zabloda, ki me spremlja ves čas. Kadar sem pa omejen s časom, pač moram narediti bolj na hitro. Zakaj turneja šele zdaj, če pa ste že imeli podoben koncert pred več kot enim letom na srbski televiziji? To je bilo ob premieri prvega filma (Montevideo, Bog te video), ampak tega nihče tukaj ni videl, razen nadaljevanke. Sedaj prihaja še drugi film. Upam, da pride tudi v Slovenijo. V Srbiji je pač to velik hit. Veseli me, da lahko to glasbo delim z mojim občinstvom doma in da to sprejmejo. Magnifico z novo glasbo, ki zveni staro. DEJSTVO Koncert razvnel množico Magnifico je v Celjskem domu nastopil z Orkestrom srbske vojske Stanislav Binečki. Orkester je koncert odprl z eno glavnih pesmi iz filma Montevideo, Bog te video, za katerega je Magnifico zložil glasbo in je tudi osrednja glasba njegove turneje, ki jo je začel po Sloveniji in jo bo nadaljeval po Balkanu. Po naročilu režiserja Srdjana Bjelogrliča je morala biti glasba nova, vendar mora zveneti staro. Magnifico, kije množico dodobra obvladoval tudi z zlomljeno nogo, je navodila nadrejenega popolnoma upošteval. Glasba tako poslušalca ponese v daljna trideseta leta. Slišati pa je bilo tudi nekaj za orkester prirejenih njegovih klasik, kot so Silvija, Halo, gospodična ter In ko enkrat bom umrl. Unikatovci so mojstri veselic. Unikatno v december Na zabavi z domačim ansamblom Unikat, ki je v kavarni Center že igral, je na zadnjo novembrsko noč o tvoril veseli december. Kavarna center je tudi tokrat bila nabito polna. Unikatovci so zaigrali vse od zabavnih do svojih naj novejših pesmi, tako kot znajo, in pripravili nepozabno veselico. Kaže, da v Šentjurju manjka veselic, kjer se lahko gostje zabavajo in naplešejo. Obiskovalci so bili navdušeni. Korenjaki napolnili slivniški kulturni dom Mladi korenjaki. Štiri leta je minilo, odkar so imeli prvi koncert v Gorici pri Slivnici. » Piše: Vid Aužner Na tretjo adventno nedeljo so Mladi korenjaki znova pripravili koncert, ki so ga poimenovali kar »Večer Korenjakov«. Obiskovalci so kulturni dom v Gorici pri Slivnici napolnili do zadnjega kotička. Korenjaki so predstavili svoje lastne skladbe, izdane na novi zgoščenki z naslovom Sprašujem se. Posebno mesto v albumu ima pesem Solzica, za katero je melodijo napisal harmonikar Robi Novak, besedilo pa Damjan Pasarič. Večer pa so pričeli kar s ponarodelo, največkrat predvajano skladbo vseh časov, z Avsenikovo Golico. Na odru so Dejan Bevc na klarinetu, Primož Tovornik na kitari, Dejan Frece na trobenti, Robi Novak na harmoniki in Tilen Kočevar z baritonom in kontrabasom, dali vse od sebe in razveseljevali občinstvo. Program z gosti Program sta povezovala že standardni voditeljski par Maja Blaj in Davor Pušnik, ki sta skozi celoten koncert poskrbela za pravo dozo smeha. Mladi korenjaki so na svoj koncert povabili še: ansambel Unikat, Vesele svate, Gade in Ota Pes- Mladi korenjaki so navdušili občinstvo. tnerja. Čeprav se Mladi korenjaki Lugarič član ans. Slovenski zvo-držijo vsak svojega inštrumenta, ki. Zadnji so nastopili še Gadi, so se izkazali, da znajo igrati tudi kjer je njihov basist Primož Ilo-na frajtonarico. Pri slakovi viži var avtor dveh melodij: Zakon je Pod gospodično sta se jim pri- resna stvar in Sprašujem se. Ob družila na klarinetu odlična glas- odhodu gostov so postregli še s bena prijatelja Dejan Krajnc od kuhanim vinom in z domačimi Poskočnih muzikantov in Bojan dobrotami. Malgajeve! upravičili naziv kulturne šole Res, ti si ta! Že tretji recital Bojane Potočnik navdušil. » Piše: Jure Godler Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur je pred nekaj meseci ravno zaradi uprizarjanja odrske umetnosti pridobila naziv Kulturna šola. Z letošnjim recitalom, ki je že tretji po vrsti, so navdušili učence zadnje triade in številne učitelje. Recital, ki po skrbno izbranih pesnitvah Gustava Januša, Ho Ši Minha, Ra-bindranatha Tagoreja, Alojza Ihana, Mahmuda Darviša in drugih stke različne stile in drugačna razmišljanja v celoto, smiselno povezano z domiselnim tekstom, ki je nastal izpod peresa profesorice slovenščine Bojane Potočnik. Mladi igralci Jan Rudež, Amadej Blazinšek, Špela Jezovšek, Nina Kovačič, Katja Kolar, Monika Smrečnik, Lea Končan, Angelika Fidler in Ana Golnar so učenci devetih in osmih razredov, ki so z globoko doživeto interpretacijo poezije ustvarili tišino v dvorani šentjurskega kulturnega doma. Z recitirano poezijo so se dotaknili tudi svojih sošolcev. Vse, kar so potrebovali, je bila projekcija v ozadju in dve premični ogledali ter močno sporočilo recitala. Recitirali so o času, o prihodnosti, ki ni več tisto, kar je bila, saj se moramo držati tisočih pravil, čas pa beži med prsti, ljudje Mladi recitatorji so navdušili z recitirano poezijo. se ne poznajo več. V rimi ne najdejo poti naprej, čeprav se za vsako tegobo najde tudi rešitev. »Predstava odpira vprašanja, vendar ne daje odgovorov. Želeli smo prikazati človekovo ujetost v času in njegov obupani klic po spremembah, opozoriti na določene probleme v družbi, kot so odnos do domovine, streotipno prelaganje krivde za vse slabo na določene narode ali skupine ljudi, osamljenost sodobnega človeka, prazne pogovore, zamolčane stvari,« še pove Potočnikova. Po modni brvi se je sprehodilo kar dvanajst manekenk. Lili Sorčan prestavila modne kreacije Moda. Prva resna modna revija in upajmo, da ne zadnja. » Piše: Zoran Borovšak Že Čuki so prepevali, da je modna pista prava stvar. V šentjurskem kulturnem domu so se po čisto pravi modni brvi s krokodilčki v očeh sprehajale manekenke v kreacijah Šentjur-čanke Lili Sorčan. Lili se je že v otroštvu začela navduševati za modo, saj je kar sama šivala obleke za punčke, sestri in sestrične. Po osnovni šoli seje vpisala na srednjo šolo za veterino, kamor pa z veseljem pove, da k sreči ni bila sprejeta. Zato se je vpisala na Srednjo oblikovno šolo v Mariboru, kjer je dobila še teoretične osnove o krojenju in seveda modi. Nato se je vpisala še na srednjo šolo za storitvene dejavnosti in logistiko, kjer je svoje znanje še dopolnila. Za svojo prvo modno revijo se je odločila, ker je želela svoje DEJSTVO S3Č033 Rasgueado Rasgueadoje poseben stil igranja kitare, ki se uporablja predvsem pri igranju španskih ritmov, predvsem flamenka. Čeprav izhaja iz tradicionalne glasbe, v klasični ta stil igranja ni preveč zaželen. Pri tej tehniki se za udarjanje po strunah uporabljajo vsi prsti, kar lahko izjemno poveča hitrost udarcev in tako postane glasba bistveno bolj temperamentna. kreacije predstaviti širši publiki. Dvajset metrov brvi Po brvi, ki je segala skoraj po celotni dolžini kulturnega doma, so se sprehodile domačinke Tanja Mauer, Ana Marija Palčnik, Monika Oset, Jasna Potecin, Urška Režen, Tina Domajnko, Neža Šporer, Sa-manta Gloria Pahole, Anita Ljubej, Živa Trunki, Alja Urbanček in Neja Krampi Mastnak. Manekenke so pokazale dvajset kreacij, sprehodile pa so se v štirih izhodih. Da sta bila k oblekam skladna tudi frizura in make up, so skrbeli frizerji frizerskega salona Iris Hair Styling pod vodstvom Iris Repovš. Nobenega modnega dogodka si seveda ne moremo predstavljati brez nakita, ki ga je tokrat izdelala Ines Ljubej. Resno zabavno K vsakemu resnemu dogodku pa seveda spada tudi zabavni program. Za glasbeni del sta poskrbeli tolkalistka Ines Ljubej in kitaristka Iva Cerkvenik oziroma Duo Rasgueado. Ker pa h glasbi sodi tudi ples, sta se na odru zvrstili še plesni točki plesne skupine Elipsa in break-dance skupine So scary crew. Program je s številnimi zabavnimi vložki povezoval Tomaž Klajnšek. Iz naših krajev Obiskovalci so izkusili pravo »razmetavanje«. Zvočna nevihta Radiostorm. Punkerska skupina je pripravila koncert v kulturnem domu. » Piše: Zoran Borovšak V organizaciji KUD-a Radijska nevihta se je odvijal tretji tradicionalni Veseli PUNKcember. Lokalnim punkrockerjem Radiostorm so se na odru pridružili še celjski Multiball in zagrebška Fraktura mozga. Za »hardco-re punk« zaključek večera pa so poskrbeli Deafness by no-ise iz Samoborja, ki so letos praznovali dvaindvajset let delovanja. Okrog 350 obiskovalcev od blizu in daleč se je do zgodnjih jutranjih ur pod odrom »razmetavalo« in rajalo. »Veseli smo, da se zgodba razpleta v takšni smeri. Začeli smo z malim koncertom v baru Pošta, drugi je bil v zaodrju kulturnega doma, tretji pa v veliki dvorani. Zahvalil bi se občini, ki je bila glavni faktor, da se je ta žur lahko uspešno razvil do teh razsežnosti. Prihodnje leto bo seveda še boljši in večji,« je za naš časopis po uspešnem koncertu povedal basist in predsednik društva Toni Mlakar. O skupini Lokalci Radiostorm so se združili leta 2007. Ime so si nadeli povsem naključno, brez kakršnekoli zgodbe. Takrat so začeli preigravati skladbe različnih izvajalcev, kmalu pa so začele nastajati tudi prve avtorske pesmi. Z avtorskim komadom so se kot prva slovenska skupina uvrstili tudi na kompilacijo ameriške založbe Scratch magazine, ki je bila distribuirana po celotni zvezni državi Kalifornija. Izdali so album z osmimi avtorskimi skladbami, nov singl in videospot pa napovedujeta izid nove studijske plošče v prihodnjem letu. V finalu Rakete Ansambel Kozjanski lumpi. Do zmage na tekmovanju mladih glasbenikov jim ni manjkalo veliko. » Piše: Vid Aužner V oddaji Raketa, ki je na sporedu vsako nedeljo zvečer, z voditeljem Boštjanom Romihom, so na odru dobili prostor tudi mladi glasbeniki - večina še neodkriti talenti, ki so se predstavili v rubriki "Mlade zvezde Rakete". V vsaki polfinalni oddaji pa so lahko gledalci preko telefonov glasovali za svoje kandidate, ki so se kasneje uvrstili v finalno oddajo. Med njimi je bil tudi kozjanski ansambel, ki sliši na ime Kozjanski lumpi. Sestavljata ga 14-letni Danijel Kralje na klarinetu in njegova 12-letna sestra Tjaša na trobenti, ki prihajata iz Tratne pri Grobelnem. Ostala dva člana 12-letni Rok Krašovec na harmoniki in 10-letni Nik Zendzianowsky na baritonu pa sta iz Loke pri Žusmu. V finale Prvič so se v oddaji predstavili z Avsenikovo skladbo "Iz Bohinja" in se uvrstili v polfinale. V polfinalni oddaji, kjer so se borili med šestimi mladimi zasedbami za vstop v finale, pa so zmagali z Avsenikovo polko "Na avtocesti". Mlade glasbenike ne druži samo ljubezen do glasbe, z veseljem obiskujejo tudi vaje in nastope z Malim pihalnim orkestrom Šentjur. Njihov mentor in učitelj je Davor Pušnik, vodja ansambla Unikat iz Gorice pri Slivnici, ki jih spodbuja ter jih z veseljem pripravlja na vsak nastop. Finalna oddaja, ki je bila na sporedu 22. decembra, je potekala v živo. Vsi finalisti pa so se potegovali za glavno nagrado harmonike Munda. Tokrat si je zmago prislužila mlada tričlanska zasedba, ki sliši na ime Marcela In. Zaigrali so skladbo "Ne premerjaj me z njo" ansambla Vihar in si tako s pomočjo glasov prislužili glavno nagrado. AFORIZEM r Kako naj zaupam ženski, ki pravi, da sem najboljši ljubimec? (jmm) Kozjanski lumpi s svojim mentorjem in učiteljem Davorjem Pušnikom. Zbirali hrano za živali To soboto je bila v Šentjurju, kakor tudi drugje po Celjskem, akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov za lačne, brezdome, bolne in kakorkoli mučene živali. Stojnica je bila postavljena pred Supermarketom KEA. Mimoidoči so se lahko ustavili na naši stojnici in se ob mrzlem dnevu okrepčali s kuhanim vinčkom in kavico. Nekateri so prispevali tudi hrano za živali, nekateri pa so celo prinesli odejice! Ob stojnici pa so organizatorji iz Društva za zaščito živali imeli tudi štirinožnega prijateljčka, ki je ljudi zelo ganil, saj je nosil mimo stojnice v gobčku košarico. Mimoidoči so lahko dobili informacije o delovanju društva, marsikdo pa je delil tudi svojo zgodbo o pomoči živali. »Ljudje v Šentjurju imajo radi živali in zahvaljujemo se vsem, ki so karkoli prispevali,« sta povedala Dušan Vengust, predsednik društva za zaščito živali Veles in podpredsednica Društva proti mučenju živali Verica Štante. (J. G.) Marsikdo je prispeval hrano za mučene živali. Pravljično tudi pri nas Pravljična dežela. Številni otroci in njihovi starši so se udeležili delavnic za otroke. » Piše: Zoran Borovšak Kot se za večji kraj spodobi, smo tudi letos v Šentjurju imeli pravo Pravljično deželo. Mladinski center Šentjur jo je ob pomoči mladih prostovoljcev organiziral že četrtič zapored. Tudi tokrat je rajanje trajalo dva dni. Na četrtek in petek je naš kulturni dom kar pokal po šivih, saj so ga napolnili otroci, ki so svoje starše pripeljali pogledat, kaj jim bodo povedali pravljični junaki. Organizatorka pravljične dežele Lara Žmaher nam je ob tej priložnosti povedala: »Kot organizatorka zelo težko subjektivno ocenim, ali je zadeva uspela dobro ali ne. Glede na to, da se otroci vsako leto vračajo, lahko rečem da, ker je to edina takšna zadeva v Šentjurju, smo vselej uspešni. Otrokom želimo še dodatno v decembrskem času pričarati praznično vzdušje. Ob vsem bi se izjemno lepo zahvalila prostovoljcem.« Množica sodelujočih Otroci so lahko med četrto in sedmo popoldne ob pomoči prostovoljcev ustvarjali različne reči, se igrali, poslušali pravljice, se družili z vrstniki in gledali, kakšne točke so jim pripravili vrstniki iz osnovnih Otroci in starši so se udeležili ustvarjalnih delavnic. šol Slivnica pri Celju, H ruševec Šentjur in podružničnih šol Loka pri Žusmu in Blagovna ter dijaki Šolskega centra Šentjur, plesalci plesnih šol Plesni val in Pleši z mano. V četrtek so za otroke pripravili gledališko predstavo Zajček Branko v izvedbi zavoda Talija - ustvarjalni laboratorij, v petek pa je otroke obiskal čisto pravi Božiček, ki je prisluhnil njihovim željam in vsakemu podaril barvanko. Smeh otrok je tako dva dni zapored pomladil naš kulturni dom. Naše 80-letne korenine. Srečanje krajanov nad 70 let KO Rdečega križa Gorica pri Slivnici je povabila na prijetno druženje starejše krajane. V kratkem kulturnem programu je zaigral mlad harmonikar Boštjan Planko, nato pa »Jesenske rožice« s svojo pesmijo, ki je obudila spomin na prehojeno pot. Da je bilo druženje bolj sladko, so aktivistke in članice Aktiva kmečkih žena napekle peciva. Dobrodošlico srečanju je izrekel tudi predsednik sveta KS Gorica pri Slivnici Vladimir Artnak, ki je posebej čestital jubilantom, ki so v letošnjem letu praznovali 80 let. »Zavedati se moramo vsi skupaj, stari in mladi, namesto da živimo drug mimo drugega, kritiziramo drug drugega, dajmo živeti drug z drugim. Ni toliko pomembno, koliko si star, temveč kako si star.« Vsak je dobil drobno darilce - lonček. Med seboj so bila izmenjana tudi darila, in sicer objemi - nihče ni ostal brez njega. Delimo tisto, kar imamo v izobilju, nasmeh in objem, in si polepšajmo dni. Piko na i pa je dodal še župnik g. Marko Šraml, ki je daroval sveto mašo. Dedel Mraz se ne da Obdarovanja. Za obdarovanja številnih otrok po občini je poskrbel šentjurski DPM. » Piše: Jure Godler, Zoran Borovšak » Foto: Jure Godler Že tradicionalno Društvo prijateljev mladine Šentjur (DPM) pripravi za mlajše otroke do vključno prvega razreda praznovanje Dedka Mraza. Tudi letos so se izkazali in v goste povabili domačo predstavo Zvezdica Zaspanka, ki so jo uprizorili igralke in igralci Prosvetnega društva Zarja iz Šentvida pri Plani- PD Zarja je pripravila odlično predstavo Zvezdica Zaspanka, na sliki Razbojnik Ceferin in zvezdica. ■ * ti.'- 4 _ T. f* si m mar ni. Predstavo je režirala Katja Luskar in je bila, kot smo že pri Šentvidčanih navajeni, do potankosti dorečena. Potrudili so se pri zanimivi sceni. V prvem delu predstave so se poigrali z belimi oblekami in ultravijolično svetlobo in tako pričarali zvezdice na nebu, botra Meseca in kometa Repatca. Za dovršenostjo nista zaostajali niti drugi dve sceni, na trgu in hiška razbojnika Ceferina, kamor se zateče Zvezdica zaspanka v igri. Tretji dobri mož Po dobre pol ure pa so otro- ci že nestrpno pričakovali Dedka Mraza. Ta je s pomočjo zvezdic zamenjal vabila, ki so jih otroci prejeli za darila. Zaradi zelo velikega števila otrok pa sta bila predstava in razdeljevanje daril izvedena trikrat. Enkrat v petek ter dvakrat v soboto. Društvu prijateljev mladine Šentjur pa gre zahvala, da se ob bok veliko bolj popularnima Miklavžu in Božičku še vedno postavi Dedek Mraz. Zveza prijateljev mladine občine Šentjur je v sodelovanju z Občino Šentjur, ki je tudi glavni financer projekta, poskrbela za obdarovanje 1095 otrok, kar je skoraj sto otrok več kot lani. Obdarovanja so se zvrstila na Ponikvi, Planini, v Dramljah, na Blagovni, Prevorju, v Loki pri Žusmu, Gorici pri Slivnici, na Kalobju in v Šentjurju, k-jer je bilo obdarovanih otrok tudi največ, kar 435. Koordinatorka projekta Albina Karmuzel nam je zaupala: »V vseh krajevnih skupnostih si starši še vedno želijo Dedka Mraza. Čeprav je darilo skromno, se ga otroci zelo razveselijo.« Šentjurski gasilci krasili V dvorani prostovoljnega gasilskega društva Šentjur so v njihovi organizaciji potekale delavnice za otroke. Tema delavnic so bili božični in novoletni prazniki, otroci pa so lahko izdelovali sovice, snežake, Božička in voščilnice. Delavnice so potekale pod vodstvom Damjane Čakš, ki ima kot zaposlena vzgojiteljica v vrtcu s tem veliko izkušenj in to delo tudi odlično opravlja. Prisotnih je bilo 23 otrok, njihov odziv pa je bil zelo pozitiven. Zaradi tega se bodo podobne aktivnosti za otroke in mladino izvajale vsaj 1-2-krat mesečno. Naslednja je bila 23. decembra, in sicer predavanje o pirotehniki in njenih nevarnostih, ki je bilo zelo koristno, saj se pirotehnika v času okoli novega leta največ uporablja. Vzporedno pa so se izvajala ostala dela v gasilskem domu in priprave na bližajoče se praznike. (D. K.) Mlade gasilke in gasilci so izdelovali sovice, snežake, Božička in voščilnice. Pozabljene pesmi Božični koncert. Kulturnega društva Sveti Štefan je že vrsto let prijeten uvod v praznične dni. » Piše: Milenka Blaževič Štefanski fantje, katerih idejni oče in ustanovitelj je bil Ernest Zidanški iz Slivnice pri Celju, so priredili božični koncert na Svetem Štefanu. Nastopili so njihovi prijatelji: Kvartet Grmada iz Celja, Ljudski pevci KPD Stoperce - Prešmentani faloti, Fantje iz Preske na Dolenjskem, KD Rogatec -Ljudske pevke Rogatec, gostitelji Štefanski fantje, koncert pa so začinili domačini Vaški kuharji, ki so zaigrali na stare in izvirne inštrumente. Na koncu so vsi nastopajoči in gledalci zapeli božično pesem. »Žal je stara ljudska pesem že skoraj pozabljena, ki je odmevala po tukajšnjih domovih ob raznih dogodkih in praznikih. Za božične praznike vam želim, da jih preživite v miru med svojimi dragimi. V novem letu pa veliko zdravja in sreče,« je povedal predsednik KD in vodja Štefanskih fantov Robert Samec. Božično in novoletno voščilo je izrekel svojim krajanom predsednik Krajevne skupnosti Sveti Štefan Jakob Romih. Predstavnik javnega sklada za kulturne prireditve Šmarje pri Jelšah David Stupica se je vsem nastopajočim zahvalil za ohranjanje ljudske pesmi. V novem letu je vsem zaželel sreče, zdravja in medsebojnega prijateljstva. Po končanem koncertu je sledilo družabno srečanje ob dobri kapljici in veselem prepevanju. Štefanski fantje so pripravili svoj koncert. AFORIZEM Še vedno sem živ, čeprav so me že pokopali. C mm) V Kavarni Center se je ponovno plesalo. Poskočno v Kavarni Center December je čas, poln veselja in zabav, za pravo poskočno zabavo. Večer je na začetku v kar so v Kavarni Center znova poskrbeli. Na kavami kazal na bolj skromen obisk, na kar seje željo obiskovalcev so se odločili, da pred bo- iz ure v uro večal. Kajti čas, ko se dogaja veliko žičnimi prazniki priredijo še eno nepozabno za- prireditev in zabav, se je proti koncu izkazal za bavo. Tokrat so poskrbeli Poskočni muzikanti, odličnega. Največ obiskovalcev so na plesišče So mladi in uveljavljeni na slovenski glasbeni zvabili le z domačo narodno-zabavno glasbo. Za sceni. Igrajo povsod, kjer je prostor zanje in letošnje leto so tako v kavami zaključili nastope za dobro družbo, bodisi na veselicah, porokah z živo glasbo. Obljubljajo, da po novem letu bodisi rojstnih dnevih, zaključkih, otvoritvah nadaljujejo s tem in v goste povabijo le najboljše ... Veseli so vsakega povabila, obljubljajo pa glasbenike. Grič proslavil petnajstletnico s pesmijo Ta veseli dan kulture je zaznamoval tudi koncert ob 15-letnici Vokalne skupine Grič. Začetki skupine, ki danes šteje pet pevk in šest pevcev, segajo v leto 1998, takrat še pod imenom Oktet Grič, ki gaje vodila Slavica Rajh. Skupino sedaj že osmo leto vodi Mateja Rajh Jager, svojih 15 let pa so s pestrim glasbenim programom obeležili 30. novembra v dvorani Kulturnega doma Šentjur. Ob tej priložnosti so nekateri pevci prejeli tudi bronaste in srebrne Gallusove značke za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. K sodelovanju so povabili tudi Moški pevski zbor Planina pri Sevnici, ki ga vodi Matej Romih, in Klapo Šmarnca. Najlepše darilo za jubilante je bila prav gotovo polna dvorana obiskovalcev in lepi odzivi po koncertu. (M. R. J.) Vokalna skupina Grič je navdušila z ubranim petjem. Zdravje iz narave Repa - jed za vse leto Brassica rapa. Kislo repo imamo najraje v hladnih zimskih mesecih, sveži plodovi so najboljši od oktobra do marca, liste pa lahko uporabimo kot svežo spomladansko zelenjavo. » Piše: Bojana Jevšenak Repa je zelenjava, ki spada med korenovke in jo pridelujemo predvsem zaradi odebeljenih gomoljev in mladih poganjkov. Najbolj znana sorta je okrogle oblike, bele barve in z nežno vijoličasto obarvanim vrhom - imenuje se Kranjska okrogla. Včasih so rekli: »Repa, korenje - slabo življenje; repa še-še, korenje pač ne.« Nekoč pomemben vir vitaminov v zimski prehrani se danes spet vrača na naše krožnike. Z repo do zdravja Že naše babice so vedele, da repa pomlajuje, čisti organizem in krepi zdravje. Zgodnje sorte lahko jemo v istem času kot redkvice, saj DEJSTVA IEVp:3 Repo gojimo že štiri tisočletja Z repo smo si ljudje blizu že zelo dolgo, saj jo dokazano gojimo že štiri tisočletja. V Evropi je bila eno od pomembnejših živil, dokler je ni v 16. stoletju iz polj in jedilnikov izpodrinil krompir. imajo mlade repice zelo blag in prijeten okus. Mlade zelene nadzemne poganjke lahko režemo od pomladi do jeseni in iz njih pripravljamo raznovrstne solate in špinačo. Čez zimo se lahko prehranjujemo s podzemnim gomoljem na tisoč in en način (kisana, kuhana, dušena, pečena, surova ...). Delček repnega bogastva pa se skriva tudi v repni cimi - rumenih poganjkih, ki odganjajo na primerno skladiščenem gomolju proti koncu zime. Ti poganjki so odlični kot dodatek različnim solatam. Kisanje repe Kisla repa je dobra in zdrava hrana. Z malo spretnosti in dobre volje si lahko sami doma pripravimo domačo kislo repo. Repi odstranimo liste in korenine, jo očistimo, olupimo in naribamo. Med ribanjem v plastično posodo jo občasno potlačimo in posolimo (približno 1 % soli). Naribano repo pokrijemo z bombažno krpo, ki ne sme biti oprana s pralnim pra- Repa Kranjska okrogla - domača, slovenska avtohtona sorta. škom ali mehčalcem. Na tako pripravljeno repo damo lesene deske in jih obtežimo s kamnom. Vode običajno ni potrebno dodajati, saj se zadostna količina vode izloči iz repe. Posodo z repo postavimo na mirno in ne prehladno mesto. Čez približno 3 tedne je repa kisla in takrat nastopi čas za prvo čiščenje, t. j. odstranjevanje mrene (klobuka), ki se naredi na površini. Repo je treba čistiti redno in dosledno, sicer se rada pokvari. Neznanemu junaku Strumna vrsta, fantje mladi, kot iz škatlice enaki, zloščeni izstopajo le škornji črni, njim bodo življenje dal' vojaki. Bog, družina, domovina! se v krik razleze vsak obraz... Za golazen padla je tišina, ubil jo sužnja je ukaz. Stvarnik bo prebral na spletu, resnice družina izvedela nebo, ker kruta mačeha je ta država. Študentka, ki jo ljubiš bolj kot vse na svetu, bo razprtih nog uživala svobodo, da te z ugovorom vesti prevara. Kristjan Guček Glasovirke ponovno božične Pevke vokalne skupine Glasovir vsako leto na božič pripravijo koncert v cerkvi sv. Jurija v Šentjurju. Kljub temu, da je božič dmžinski praznik, pa zvoki ubranega petja vedno znova privabijo zelo lepo število obiskovalcev. Tudi letos so pevke v repertoar vključile predvsem pesmi z aktualno božično vsebino. Tokrat so v goste povabile dve odlični violinistki Danielo Presker in Evo Vrečko, ki sta z milimi zvoki violine raznežili večino src poslušalcev. Nastopili sta vsaka s svojo solistično točko kot tudi v duetu. »Da je vse teklo s pravo mero«, pa je poskrbela umetniška vodja Simona Zdolšek. Z izbranimi vokalnimi sposobnostmi so poslušalce popeljale dva tisoč let v našo preteklost, ko se je revni neporočeni družini rodilo dete. Zgodbo je ob napovedi skladb zanimivo vezala Emilija Kladnik Sorčan. Pevkam na koncu enournega koncerta lahko samo čestitamo, da si leto za letom, že več kot deset let, vzamejo čas za pesem in napolnijo z lepoto božični dan. (J. G.) Glasovirke so s pesmijo znova polepšale božič. Zdravje POL URE HOJE NA DAN KORISTI SKLEPOM Obrabo sklepov lahko upočasnimo Osteoartroza. Staranje je eden glavnih dejavnikov, ki vpliva na spremembe hrustanca, vendar ni edini. » Svetuje: Darija Šmid, mag. farm., Celjske lekarne Osteoartroza sodi v skupino t. i. degenerativnih bolezni sklepov in hrbtenice. Ljudje jo večinoma laično poimenujejo 'obraba sklepov'. Pri nas uveljavljeni strokovni imeni sta osteoartroza, kadar so prizadeti sklepi, in spondiloartroza, kadar je prizadeta hrbtenica. Gre za najpogostejšo bolezen sklepov, ki nastane, kadar se hrustanec, ki prekriva sklepne površine, začne tanjšati. Površina hrustanca postane hrapava, krhkejša, hrustanec se DEJSTVA 5^33 Glavni dejavniki Staranje je eden glavnih dejavnikov, ki vpliva na spremembe hrustanca, vendar ni edini. Drugi pospeševalni dejavniki osteoartroze so še: dedna nagnjenost k tej bolezni, nepravilnosti zgradbe sklepov in hrbtenice, na primer prirojeni izpah kolka, v stran ukrivljena hrbtenica ali skolioza, različne poškodbe, prevelike obremenitve sklepa in hrbtenice, ki so najpogostejše pri športnikih in pretežkih ljudeh. Lahko se pojavi tudi zaradi vnetnih revmatičnih bolezni, kar imenujemo sekundarna osteoartroza. zmehča, na določenih mestih lahko povsem izgine. Kosti začnejo boleče drseti druga ob drugo, kar povzroča bolečine in zmanjšano gibljivost. Simptomi se pojavljajo postopoma in so odvisni od napredovanja bolezni. Glavni znaki osteoartroze so: otrdelost in omejena gibljivost sklepa, škrtanje med premikanjem sklepa, občutljivost sklepa in bolečine, ki so v začetku prisotne med gibanjem, kasneje lahko tudi med mirovanjem. Značilno je, da sklep med mirovanjem otrdi, ven- dar otrdelost ponavadi v 30 minutah po začetku gibanja izgine. Sami lahko veliko naredimo Razveseljivo dejstvo je, da lahko sami zelo veliko naredimo, da upočasnimo napredovanje osteoartroze in z njo povezanih težav. Najpomembnejše je, da zmanjšamo obremenitev sklepov in ostanemo dejavni. Z zmanjšanem telesne teže znatno zmanjšamo obremenitev nosilnih sklepov. Poskušajte torej postopoma zmanjšati telesno težo, in sicer s kombinacijo zdrave prehrane in telesne dejavnosti. Redna telesna dejavnost, najbolj primerna je hoja, ki traja vsaj 30 minut, vam ne bo pomagala le, da boste shujšali, temveč bo okrepila kosti in sklepe ter izboljšala njihovo gibljivost. Priporočljivo je redno izvajati vaje za moč mišic in raztezne vaje. Izogibati pa se je potrebno dejavnostim, pri katerih pretirano obremenjujemo sklepe, kakor so: tek, tenis, hoja po hribu navzdol, vzpenjanje po stopnicah. MINI KRIMI Gorelo v Tratni 26. 11. - Zaradi slabo izdelanega dimnika je prišlo do požara na ostrešju hiše, ki je povzročil za 1.500 EUR škode. Založil se je 27. 11. - Nekdo je iz vikenda v Jazbinah pri Dramljah odtujil za 1.500 EUR kmetijskega orodja in pripomočkov. Razavtenje 27.11. - Policisti so pijanemu vozniku povratniku zasegli osebni avtomobil. Ukradeni med švicanjem 28. 11. - Nekdo je trem rekreativcem iz garderobe telovadnice na Ponikvi iz denarnic odtujil gotovino. Ne gledata se lepo 30.11. - Policisti so zakoncu izrekli prepoved približevanja ženi. Krivolovec 1. 12. - Lovski čuvaji so na območju Šedine našli ostanke ustreljene mlade srne. Divjad ni bila ustreljena s standardnimi naboji za tovrstno divjad. Pristojni pa so prepričani, da dejanja ni storil registriran lovec. Na križišču v otroka 2.12. - Mati je naznanila, daje v njenega otroka na semaforiziranem križišču trčil neznani voznik osebnega avtomobila znamke Opel Zafira ali Meriva, modre barve, kije odpeljal naprej. Otroka je odpeljala na pregled k zdravniku. Dobili sojih 3. 12. - Policisti so obravnavali storilce kaznivih dejanj, ki so bili utemeljeno osumljeni storitev več kaznivih dejanj tatvin nafte in akumulatorjev iz delovnih strojev ter kmetijskih traktorjev. Omejeval ga je in silil 5. 12. - Policisti so obravnavali sum storitve kaznivega dejanja Protipraven odvzem prostosti in Prisiljenje, do katerega je prišlo pri sporu med znancema. Državljanska aretacija 10. 12. - Občan je v Šentjurju opazil, da se okoli njegove hiše smuka neznanec. Pri tem ga je prestregel in ujel ter poklical policijo, ki je pri nepridipravu našla motorno žago, katere izvora pa ni znal pojasniti. Sosedski špetir 11. 12. - V Brezju pri Dobju je prišlo do spora med sosedoma zaradi vodovodnega jaška. Po zbranih podatkih policistov je prišlo do žalitev in vlečenja za obleko, zaradi česar so kršitelju izdali plačilni nalog. Pozabljivka 13.12. - Občanka je na policijski postaji naznanila, da so ji odtujili njen osebni avtomobil. Ko so ga policisti našli na drugem parkirišču, se je spomnila, da ga je sama tja parkirala. Smrt v gozdu 13. 12. - Pri podiranju drevja v gozdu seje smrtno ponesrečil krajan Paridola. Zaradi prenapetosti debla ga je to udarilo v glavo in ranilo, da je umrl. Ostal brez popravila in denarja 16. 12. - Oškodovanec je prijavil, da je znanemu mojstru plačal avans za popravilo menjalnika osebnega avtomobila. Mojster je plačilo sprejel, menjalnika ni popravil in se ne javlja na telefon. Nise dolgo skrival 17.12. - V Doropolju je prišlo do prometne nesreče, a so pobeglega kršitelja policisti s pomočjo obvestil krajanov locirali. Cugaufbiks 20.12. - Na vlaku so se mladostniki sprli in stepli. Eden je dobil plačilni nalog, dva pa bosta svoje povedala na sodniji. Znancu zaupal preveč 23.12. - Občan je naznanil znanca, da mu je posodil denar za popravilo avto, kar pa se ni zgodilo niti ni dobil denarja vrnjenega. Kuhinjo si rihta 24. 12. - Nekdo je ponoči odtujil industrijski kovinski pult s pod-pultnim hladilnikom in kovinski delovni pult za kuhinjo, ki ju je oškodovanec imel postavljena na dvorišču ob poslovnem objektu. Neznanka je ukradla otrokova oblačila, (suka je simbolična.) Stopila v vrtec in vzela otrokova oblačila Šentjur, 18. 12. - Okoli 30 let stara urejena ženska je sredi belega dne potrkala na vrata igralnice vrtca v Šentjurju in se predstavila kot teta enega od otrok. Vzgojiteljicam je natvezila zgodbo, da je mamica v porodnišnici rodila otroka, njej pa naročila, naj vzame otrokova oblačila. Neznanka je, kot kaže, vedela vse o družini in celo pristopila k otroku, ki se je igral v igralnici, ga pobožala in mu povedala, daje mamica rodila. Vzela je otrokova oblačila, češ, da ji je mamica naročila, da jih opere, in izginila neznano kam. Nekaj minut kasneje pa se je po otroka oglasila še visoko noseča mamica. Kdo je ženska, kije ukradla oblačila, ne ve nihče, še najbolj pa je skrb vzbujajoče, da je o družini in otroku vedela praktično vse. Ženska je visoke vitke postave in temnih daljših las, ki je imela spete. Bila je zelo urejena, zelo lepo oblečena, tudi naličena, po naglasu pa bi lahko bila iz okolice Slovenskih Konjic. Pretreseni starši pa se upravičeno sprašujejo: »Kaj če bi naslednjič neznanec odpeljal celo otroka?« Po zadnjih novicah pa naj bi policisti neznanko izsledili in oblačila vrnili. Niti starejši traktor ni varen pred zmikavti, (suka je simbolična.) Ukradli zetorja 30.12. Ostrožno pri Ponikvi - V jutranjih urah so bili policisti PP Šentjur obveščeni o tatvini traktorja. Traktor je bil parkiran pod nadstreškom stanovanjske hiše. Gre za traktor Zetor tip 6245, reg. št. CE E9-35, rdeče barve, leto izdelave 1992. Na traktorju je bil priklopljen rezalec silaže. Lastnik materialno škodo ocenjuje na približno 8.000 €. Ob podiranju dreves umrl 11. 12, Paridol - V Paridolu v v bližini doma podiral večje občini Šentjur se je ob 14.47 v drevo, je padel del drevesa, zgodila težka delovna nesreča. Zaradi posledic je umrl na kraju Na 61-letnega moškega, ki je nesreče. novice Mali oglasi (D03620 0252 urednistvo@sentjurskenovice.si Najamem starejšo kmetijo s hišo za daljše obdobje z možnostjo kasnejšega odkupa. Okolica Planine, Šentjurja ali v Posavju. Telefon: 030 380 789. Celje - Zagrad, prodam pritlično hišo površine 100 m2 (mansarda in klet), posebej garaža 40 m2, delno obnovljena 2006, na parceli 970 m2, kjer je možna tudi novogradnja: Telefon 041 648 262. Celje - Zagrad, prodam gradbeno parcelo 560 m2, z manjšim objektom, možna gradnja. Vsi priključki so ob parceli. Telefon 041 648 262. Prodam trisobno stanovanje v Zrečah, 2. nadstropje, blizu term. V račun vzamem lahko enosobno stanovanje v Zrečah ali Slovenskih Konjicah. Telefon 070 369 105. Prodani dvosobno stanovanje z balkonom, 51 m2, na Nušičevi ulici v Celju, v manjšem bloku. Cena: 52.000 EUR. Telefon 031 373 629. NEPREMIČNINE MOJ DOM. Prodamo, kupimo ali najamemo več stanovanj, hiš, parcel, gozdov na območju celotne Štajerske. Vsi ogledi kupcev so brezplačni, brez provizije za kupce. Nepremičnine Moj dom, d.o.o., Liptovska ul. 17, Slovenske Konjice, www.nepremicnine-mojdom.si, 040 209 960. Travnike ali njive vzamem v najem. Plačilo do 600 EUR za hektar. Telefon 041 258 873. V Zrečah oddam več stanovanj. Telefon 041 666 788. Urejeno gradbeno parcelo na Stranicah, velikosti 650 m2, prodam. Cena 22.000 EUR. Telefon 041 790 477. Dvosobno opremljeno stanovanje v centru Zreč oddam. Telefon 031 866 786. Najamem starejšo kmetijo s hišo za daljše obdobje z možnostjo kasnejšega odkupa. Okolica Planine, Šentjurja ali v Posavju. AFORIZEM Moji aforizmi so odsev dogodkov, ki se niso dogodili, a bi se morali, (jmm) Telefon 030 380 789. V Rogaški Slatini v zasebni hiši oddam 3-sobno stanovanje. Telefon 040 208 756. V centru Podčetrtka oddam v najem poslovni prostor, okrog 50 m2. Telefon 031 243 575, popoldan. V Rogatcu oddam opremljeno 1-sobno stanovanje. Telefon 041 890 031. V Rogaški Slatini oddam opremljeno 1-sobno stanovanje in opremljeno garsonjero v zasebni hiši. Telefon 031 407 915. V centru Podčetrtka oddam v najem opremljeno stanovanje, okrog 50 m2. Telefon 031 243 575, popoldan. V Rogaški Slatini poceni oddam stanovanje ali hišo. Telefon 041 282 289. V Rogaški Slatini, v Žiberniku, v večstanovanjski hiši oddam stanovanje, 50 m2, lasten vhod, opremljeno, kurjava na trdo gorivo, tv, internet. Telefon 041 689 339. Vozila, deli Jeklena in lita platišča z letnimi pnevmatikami, dimenzije 195/65/15, prodam. Telefon 031 817 477. Kupim osebno vozilo od letnika 2000 naprej, lahko poškodovano, v okvari ali slabše ohranjeno. Telefon 070 833 767. Stroji, naprave Prodam MOTOKULTIVATOR, letnik 1998, znamka Labin progres-TPS, motor ACME 10 km diesel, kolesa kovinska in gumijasta s priključki: čelna kosa, širine 120 cm, plug, freza za zemljo 70 cm ter za sneg 60 cm, cisterna na kolesih 200 litrov + 100 m gumi cevi na kolutu. Vse našteto prodam v kompletu - cena po dogovoru. Pokličite 041-630-390. Prodam NERABLJEN cvrtnik (fritezo) Delonghi (porabimo samo 50 % olja), primeren za 4-člansko dmžino za 50,00 EUR (cena novega okoli 100,00 EUR). Pokličite na št. 031-787-995. Vile za bale, nove, prekucne, prodam za 200 EUR. Tel.: 031 826 782. Prodam alfe - brzoparilnike. Telefon 030 929 205. Kupim traktor Zetor, Ursus, Univerza!, Deutz, Štore, IMT, Tomo Vinkovič ter ostale, lahko v slabšem stanju. Telefon 041 678 130. Ročno motorno nahrbtno kosilnico Silen, novo, ugodno prodam. Telefon 041 508 184. Traktor Tomo Vinkovič 523, letnik 1986, prodam. Cena 1700 EUR. Telefon 041 215 449. Obračalnik Tajfun, potreben jermenov, cisterne 1000-litrske za vodo, polnilec akumulatorjev 6, 12, 24 V, seno v kockah in močne verige, člen 12 mm, prodam. Telefon 040 721 332. Traktorski mulčer, potreben manjšega popravila, prodani. Telefon 031817 477. Delo Negovanje strank v klicnem centru ž/m: Ad Vita, d.o.o., Slovenske Konjice, uveljavljeno podjetje na področju spalnih programov in life-style rešitev v svoje vrste vabi motivirane posameznike, ki jim komunikacijske sposobnosti predstavljajo izziv. Delo poteka v prijaznem in timskem okolju, s prilagodljivim urnikom in stimulativnim plačilom: fiksno plačilo + nagrajevanje uspešnega dela + plačan prevoz; redna izobraževanja so na voljo brezplačno. Vse, ki menite, da se lahko dokažete, vabimo, da se nam pridružite. Pokličite na 03 757 14 41 (Vesna Rasperger) ali pošljite svoj življenjepis na vesna. rasperger@vitapur.com, predmet: Negovanje strank. Živali Brejo in čipirano oslico in oslička prodam za 650 EUR ali menjam za govedo. Teh: 031 826 782. Kokoši nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461 798, 03 5471 244, 041 763 800, 03 5472 070. Prašiča, težkega 170 do 180 kg, krmljenega s kuhano hrano, prodani. Kupec lahko prašiča zakolje pri prodajalcu. Telefon 041 546 725. Pujske, težke od 30 do 90 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Telefon 041 423 571. Navadne rjave jelene, za meso ali nadaljnjo rejo, prodam, prav tako garažna hrastova vrata. Telefon 041 613 954. Kozliča za zakol ali nadaljnjo rejo, burske pasme, prodam. Telefon 03 5763 789. Prašiča domače reje prodam. Cena za kg je 1,90 EUR. Telefon 03 5763 526, okolica Loč. Prašiča, težkega 170 kg, hranjenega z domačo hrano, prodam. Telefon 070 329 527. Prašiča, težkega 180 kg, pitanega z domačo hrano, prodam. Telefon 03 575 56 85 in 051202 661. Prašiča, težkega 170 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Možen zakol in razdelava. Telefon 02 8019 416 ali 031 343 228. Bikca in teličko, simetalca, težka 200 in 400 kg, prodani. Telefon 041 780 202. Kunce za zakol ali rejo prodam in zbiram naročila za nesnice. Telefon 051417 542. Prodamo prašiče, težke od 30 do 250 kg, in izločene svinje. Hranjeni z domačo hrano, možna dostava. Telefon 031 311 476. Prodam brejo telico, simentalko. Telefon 031 248 184. Prodam 5 bikcev, simentalcev, težkih od 120 do 140 kg. Telefon 031 244 246. Kupim vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj. Telefon 041 544 270. Prodam žrebico SHL, staro 10 mesecev, zelo lepa in mirna. Možna menjava za nebrejo kobilo za meso. Telefon 041 897 686. Odkupujem vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 673 009. Prodam prašiče domače reje, težke od 30 kg naprej. Krmljeni z domačo hrano. Možna dostava. Telefon 031 509 061. Stiki Dekle, če si želiš trajne ljubezni in skupnega življenja, se mi javi. ($036200252 urednistvo@sentjurskeitovice.si Telefon 031 860 668. Moški v štiridesetih se želi poročiti z žensko, ki ima iskreno vizijo za življenje v dvoje. Telefon 041 240 403. Ženitna posredovalnica Zaupanje za vse, ki si želite trajnih razmerij. Brezplačno za mlajše ženske, ugodno za ostale. Info: 031 836 378, 03 572 63 19. Ženitna posredovalnica Zaupanje, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, 3312 Prebold. Razno Traktorsko prikolico lepo izdelano, dimenzij 1550 cm x 2600 cm prodam za 550 EUR. Prikolica ni kiper. Tel.: 031 826 782. Traktor Universal 445, 2WD, registriran, z lokom, letnik 1972, prodam za 2.500 EUR. Tel.: 031 826 782. Kupim gozdarski vitel Tajfun, 4-tonski. Lahko je v okvari. Tel.: 031 826 782. Bukova drva, metrska ali razžagana, prodam. Telefon 041 840 158. Belo mešano in rdeče vino - modra frankinja, prodam. Telefon 041 646 445 ali 03 5764 113. Prodam cepana metrska bukova drva, cena za 1 m 52,50 EUR, in cepana mešana drva, cena za lm 42,50 EUR, prav tako prodam hlodovino. Telefon 040 243 648. Kovinsko cisterno 20001 za kurilno olje, okenska krila iz borovega lesa, različnih dimenzij, ugodno prodam. Telefon 051 271 011. Samorodne češnje v žganju brez dodanega sladkorja in tavžentrožo na žganju prodam. Cena 5,50 EUR/1. Telefon 03 5763 872 v večernih urah. Dobro belo vino - laški rizling in beli pinot, pecljano in razsluzeno, po zmerni ceni prodam. Telefon 02 81 83 502. Bukova drva, cepana, razžagana na 33 cm na paletah, ugodno prodam. Telefon 031 323 423. AFORIZEM Sortno vino rumeni muškat, laški rizling, kerner, modri pinot ali mešano prodam. Telefon 040 789 779. Silažne bale prodam. Telefon 070 850 180. Vinsko žganje, belo mešano in rdeče vino modra frankinja po ugodni ceni prodam. Telefon 03 5754 973. Stare fotografije in razglednice Slovenskih Konjic in okolice kupim. Telefon 041 797 350. Za očistiti imam lep teren v gozdu, drva dam zastonj. Telefon 040 237 881. Novi indukcijski štedilnik Gorenje ugodno prodani, prav tako novi zamrzovalnik Korting, Gorenje omaro na 6 predalov, 170-litrsko. Telefon 031 557 311. Centralno peč KIV Vransko, litoželezno, in gorilnik za olje, prodam. Telefon 041 780 202. Elektromotor, 3-fazni, prodam. Telefon 031 817 477. Silažne bale, 10 komadov, prodam. Telefon 040 835 996. Prodam domač kis, slivovo in hruškovo žganje, sadjevec, domačo skuto ter suhe luščene orehe. Telefon 03 58 27 604. Prodam 500 kock sena, cena 2,80 EUR/kom. Telefon 031 244 246. Prodam kakovosten domači med (cvetlični, akacijev, kostanjev, gozdni, hojev) in matični mleček. Telefon 041 587 573 in 041 554 505. Prodam seno v kockah, 300 kom. Telefon 041 561 317 in 041 561 314. Kupim stare motorne žage (Stihi, Husquarna). Telefon 031 792 441. Ugodno prodam luščeno koruzo, pšenico, ajdo, tritikalo in zdrobljenec (Šrot). Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 027 930 581. Ugodno prodam originalni fleš za fotoaparat Nikon-speedlight SB-700. Zelo malo rabljen. Telefon 040 253 113. V socializmu sem preživel 50 let, v kapitalizmu ne bom tako dolgo, (jmm) Prodam drva v goleh, bukova in mešana v hlodih, poln kamion. Telefon 041 798 740. Moj mojster »MODI« Montaža kovinskih izdelkov NERJAVEČI DIMNIKI Povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Koreni, s. p., Pongrac 3,3302 Griže, Tel.: 03 57180 80 GSM: 041 736160 ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komamiki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tunco-vec 15,3250 Rog. Slatina Tel: 03 8191570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roIetepovalej@volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, ža-govine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031619 235 NERJAVEČI DIMNIKI -SANACIJA, MONTAŽA - nerjaveči dimniki - povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi - montaža kovinskih izdelkov Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Tel.: 041 736 160,03 57180 80. VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Dobrotinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6,3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161 417, do-brotinsek.milan@gmail.com http://dom-prenova.si/ OD NAČRTA DO NADSTREŠKA Izdelava in montaža enokapnih nadstreškov iz kakovostnih lesenih lepljencev. Kritina po izbiri naročnika. Ogled in svetovanje brezplačno. NUMENO d. o. o., Goriška 11, 3230 Šentjur; tel.: 070 577 428, igor@numeno.si. GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86,3000 Celje, telefon: 059 22 66 00,05188 66 00. BUKOVI LESNI BRIKETI premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial. si, SIMATERIAL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel: 040 806 975; 041 513 800. DELO V TUJINI PELES d.o.o., Celjska c. 24, Rogatec P.E. Kidričeva 27, Rogaška Slatina Posredovanje dela v tujini za podjetja, obrtnike in posameznike. Se želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Poštena ponudba! www.eurojob.si Dodatne informacije: info(S)peles-delo. com, 03 620 24 67. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. 0.0. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukovčeva ul. 1,3000 Celje. Kontakt: 041667130, www.intertik.si. VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Bezovje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236156, dapis@ siol.net. Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 4281661 Šport *f' »Naše igralce moramo spom- ____2 niti, da imajo svoje kvalitete v napadu, na katere so kar _____________malo pozabili.« ŽIVKO LJUBOJEVIČ, ŽE BIVŠI TRENER KK TAJFUN J KK Tajfun. Za šentjurskimi košarkarji je katastrofalna polovica prvega dela prvenstva. » Piše: Bogdan Rahten Po četrtem kolu (Zlatorog) je po Ivanu Stanišaku ekipo za dve tekmi prevzel pomočnik Robi Ribezi (Helios, Portorož), ki mu je sledil Hrvat Živko Ljubojevič, trener z dokaj bogatimi mednarodnimi izkušnjami. Kmalu je bilo očitno, da tudi on ni pravi za vodenje ekipe, ki je medtem doživela še tri poraze (Grosuplje, Elektra, Rogaška). V Šentjurje prišel še četrti trener, in sicer znova tujec s Hrvaške - Edi Dželalija. 44-letni Šibenčan se je doslej že preizkusil na mednarodni ravni. V regionalni ligi je tako vodil ekipi Reke in Širokega. Ima tudi izkušnje na reprezentančni ravni, saj je vodil hrvaško mladinsko reprezentanco in asistiral članski vrsti. V Sloveniji je v sezoni 2009/10 uspešno deloval v Trbovljah. Zadnji dve sezoni je vodil ženski klub iz domačega mesta. Premor Na srečo so se tekme letos končale že sredi decembra, zato je časa za uigravanje in predvsem dvigovanje morale bilo malo več, po drugi strani pa se ekipa ni uspela preizkusiti na nobeni pripravljalni tekmi. Vseeno iz H ruševca prihajajo obetavnejši signali. Zelo pomembni tekmi bosta na vrsti takoj po novem letu (Maribor, Slovan), kjer bo serijo porazov treba nujno ustaviti. V iskanju boljšega rezultata je na zadnjih treh lanskih tekmah namesto Tadeja Horvata zaigral bosanski branilec Mirza Ahmetbašič, ki je dosegal povprečno 12,7 točk in bil s tem pri ekipi, ki dosega le še 64,4 točke na tekmo najbolj učinkovit. Po enem mesecu zaradi prevelikih finančnih zahtev pogodbe niso sklenili. Na tekmi ob Dravi, kjer bo pri vijoličastih igral tudi Tadej Ferme, bosta v vrsti Tajfuna srbski okrepitvi branilca Nenad Tomaševič (192 cm, 29 let) in Uroš Veličkovič (191 cm, 30 let). Zaradi počene leve d lončnice je za skoraj dva meseca izven pogona Stanko Sebič, ki se zaradi tega ni mogel udeležiti tekme Ali Starš v Grosuplju, k-jer je šentjurske barve na koncu predstavljal njegov brat Milan. Lestvica 1. Helios Domžale 8 (zmag) / 1 (poraz), 2. Rogaška 7/2,3. Hopsi Polzela 7/2,4. Portorož 6/3,5. Grosuplje 5/4,6. Maribor Nova KBM 3/6,7. Slovan 3/6,8. Zlatorog Laško 3/6,9. Elektra Šoštanj 2/7,10. Tajfun 1/8. EHTJUBSKE Razpored: 4.1. (18.00): Maribor NKBM : Tajfun 7.1. (Pokal Spar; 19.00): Tajfun : LTH Castings 11.1. (19.30); Tajfun : Slovan 14.1. (Pokal Spar; 20.00): LTH Castings: Tajfun 18.1. (19.00): Hopsi Polzela : Tajfun 25.1. (19.30): Tajfun : Zlatorog S klubom zadnje tedne ne sodeluje več niti legendami Slavko Pečenko, njegovo vlogo pa je na zadnji tekmi opravljal Boštjan Kočar. Pregled tekem 23.11.: Portorož: Tajfun 91: 66 (20:22,27:16,13:14,31:14); Zimic 17, Zadnik 13, S. Sebič 12 ... V Luciji so Šentjurčani tokrat dobro odigrali tri četrtine tekme. V zadnjih 10 minutah so povsem popustili, na drugi strani pa so domačini iz 9 poskusov zadeli 8 trojk. 30. 11.: Tajfun : Grosuplje 66 : 75 (11:20, 17:23, 15:11, 23:21); Ahmetbašič, Pelc in Zadnik 13... Tekma je bila izenačena le v uvodnih minutah, nato pa so varovanci Dejana Mihevca gospodarili na igrišču in vseskozi nadzorovali dvomestno razliko. 7. 12.: Elektra Šoštanj : Tajfun 82:65 (22:22, 17:16, 20:9, 23:18); Ahmetbašič 14, Pri-morac in Zimič po 11, S. Sebič 10 ... V derbiju dna so gostje popustili v tretji četrtini in v zadnji periodi niso kazali volje do košarke. 14. 12.: Tajfun : Rogaška 59:78 (10:15, 13:21, 12:20, 24:22); Pelc 13, Ahmetbašič 11, Primorac 11 ... Slatinčani so bili z motiviranim trenerjem Damjanom Novakovičem boljši vseh 40 minut. Glavna operativca pri NK Klemen Grdina in Ivan Jug. Mladi nogometaši v telovadnicah Skozi december so jo termina, zato prisilno člani mlajših selekcij počivajo. Priprave bodo, šentjurskega nogomet- odvisno od vremenskih nega kolektiva vadili po razmer, začeli sredi janu-telovadnicah, in sicer arja. Zadnji vikend v letu to počno dvakrat teden- so se selekcije do 9,13 in sko. Mladinci in člani 15 let ter mladinci ude-pod streho znova nima- ležile turnirja v Sloven- skih Konjicah. V soboto so imele mlajše selekcije še manjšo obdaritev pred enim od domačih trgovskih centrov, kjer je bila tudi promocija kluba, ki je ponovno izdal letni koledar. Šport (37) Anja Kresnik. Pogovarjali smo se s Šentjurčanko, ki precej časa preživi na ledu in Slovenijo zastopa na mednarodnih tekmovanjih v curlingu. » Piše: Gašper Andrinek Kdaj in kako ste se spoznali s curlingom? Dve leti nazaj me je prijateljica Valentina, ki je sedaj tudi kapetanka moje ekipe, povabila na trening curlinga. Takoj me je prevzelo in tako ni ostalo samo pri enem treningu. Zakaj sploh curling? Všeč mi je sama igra, saj ni tako enostavna, kot je morda videti na prvi pogled. Pri izvedbi metov je potrebna zelo velika natančnost za smer in hitrost, med igro se veliko razmišlja o Anjini rezultati: 3. mesto - državno prvenstvo v ženski kategoriji 2012, Ljubljana, 1. mesto - državno prvenstvo v mešanih parih 2012, Kitzbuhel, 5. mesto - evropsko prvenstvo C skupine, Erzurum, Turčija, 3. mesto - državno prvenstvo v mešani kategoriji 2013, Bratislava, 4. mesto - državno prvenstvo v ženski kategoriji 2013, Ljubljana, 2. mesto - evropsko prvenstvo C skupine, Tarnby, Danska, 9. mesto - evropsko prvenstvo B skupine, Stavanger, Norveška. taktiki, pomembno pa je tudi ohraniti mirne živce. Občutki ob dobro izvedenem metu, ali še boljše zmagi, so nepopisni. To je to, kar me je prepričalo. Kaj je najbolj pomembna veščina pri curlingu? Pri curlingu moraš sicer obvladati več veščin. Mogoče se mi zdi še najpomembnejša mentalna pripravljenost. Pravila igre se dokaj hitro osvoji. Vsakomur, ki ima vsaj nekaj športne osnove, osnovno igranje ne bo delalo težav, nato pa je potrebno veliko vztrajnosti za napredovanje do višjega nivoja. Za dobro igranje je potrebno veliko treninga na pravem curling ledu. Občutek na »našem« ledu je popolnoma dmgačen. Kako potekajo treningi in kako pogosto jih imate? Treningi npr. za evropsko prvenstvo so bili sestavljeni iz teorije, treninga na suhem (kondicija) ter na ledu. Poleg treningov v Sloveniji, ki potekajo do trikrat tedensko na hokejskem ledu, opravimo tudi vikend priprave v Kitzbiihelu ali Bratislavi, kjer imajo namensko dvorano za curling. Na teh pripravah preživimo tudi do 12 ur na ledu. Kaj pa tekmovanja? Do sedaj sem se udeležila štirih državnih prvenstev, dvakrat v kategoriji ženske, enkrat pa v kategoriji mešanih moštev in mešanih parov. Dvakrat sem bila na evropskem prvenstvu C skupine, lani v Turčiji in letos na Danskem. Letos pa smo se prebile v višjo kakovostno skupino (B), ki je potekala na Norveškem. Zaradi slabih pogojev za trening v Sloveniji je za zdaj še težko govoriti o olimpijskih igrah. Najprej je potrebno pridobiti curling dvorano, nato pa lahko govorimo o sanjah. Bi se lahko profesionalno ukvarjali s tem športom? V tujini so curling igralci profesionalci, v Sloveniji je to sedaj še nemogoče, saj je osnova za dobre rezultate curling dvorana in s tem dobri pogoji za trening. Dobri rezultati pa posledično pripomorejo k zanimanju za ta šport in tudi za sponzorje. Mislim, da je v Sloveniji curling na dobri poti in postaja vse bolj prepoznaven šport. K temu pripomorejo dnevi odprtih vrat, ki jih organiziramo, ter seveda možnost, da lahko vsakdo pride na naš trening in se tudi sam preizkusi. Mislim, da so letos k prepoznavnosti pripomogli tudi zelo dobri rezultati ženske curling reprezentance, saj smo dosegle največji uspeh, odkar ta šport obstaja v Sloveniji. Kako gledajo drugi na curling in kaj si vi mislite o tem? Vsekakor dosti ljudi pozna curling iz televizijskega programa Eurosport in najpogostejše vprašanje, ki mi ga zastavijo, ko povem, da igram curling, je »A ti pometaš al mečeš?«. Me pa zelo veseli, da dosti mojih prijateljev, sorodnikov in znancev, ki so prej vedeli, da curling obstaja, ga sedaj dejansko spremljajo oziroma spremljajo moje rezultate. Ferenčak na predstavitvi udeležencev dirke v kitajskem Guiyangu. Za Ferenčakom in Krajncem uspešna sezona V zadnjem letu sta v gor-sko-kolesarski ekipi Calcita nastopala kar dva Šentjurča-na, in sicer se je večkratnemu državnemu podprvaku v mlajših kategorijah Urbanu Ferenčaku pridružil še Gregor Krajnc, ki ga je uspešno nasledil v mladinski konkurenci, saj je osvojil naslov državnega prvaka. Ferenčak je imel letos največje uspehe v disciplini eliminator (kros tekma na izpadanje), kjer je postal državni podprvak, 2. mesto pa je osvojil tudi krosu. Tudi letos so za njim številni nastopi v tujini, tudi na evropskem prvenstvu. V naslednji sezoni se bo posvetil predvsem elimi-natorju, kjer si želi priti med 16 najboljših na svetovnem pokalu, kakor tudi na evropskem oz. svetovnem prvenstvu. (B. R.) Ponovno v C V Stavangerju na Norveškem se je konec novembra odvilo evropsko prvenstvo skupine B v curlingu, kjer je po preboju iz skupine C za slovensko reprezentanco znova nastopila tudi Šentjurčanka Anja Kresnik. S soigralkami je zasedla 9. mesto med 10 ekipami, pohvali pa se lahko z zmago nad Špankami in Madžarkami. Žal to ni bilo dovolj za obstanek v drugem rangu evropskega curlinga. (B. R.) Nik Gole] in Aleksander Stopinšek. Nik Golej tretji na državnem prvenstvu v športnem plezanju Na klubskem državnem prvenstvu v Športnem plezanju je Šentjurčan Nik Golej, sicer učenec OŠ Franja Malgaja Šentjur, zasedel skupno odlično tretje mesto v Sloveniji. Prvenstvo obsega šest posamičnih tekmovanj skozi leto 2013 (Grosuplje/4, mesto, Šmartno pri Litiji/7., Tržič/3., Škofja Loka/2., Slovenska Bistrica/3., Kranj/2.). Nik, ki tekmuje za Plezalni klub Laško, vidimo pa ga tudi na treningih v telovadni- ci Šentjurskih olimpijcev pri OŠ Franja Malgaja Šentjur pod vodstvom Plezalnega kluba Rifnik Šentjur, je sedmošolec, vsestranski športnik, dober učenec in po rezultatih tudi izjemen plezalec. Tako meni tudi Aleksander Stopinšek iz PK Laško, ki je med drugim zapisal: »Nik Golej zame resnično pleza najlepše od vseh na državnem tekmovanju. Izjemno dobro postavljanje in enakomerno, a še vedno tempirano gibanje.« (J. G.) Jana Fuhrer naj športnica med invalidi Jana Fuhrer iz Šentjurja je najboljša športnica med invalidi v iztekajočem se letu. Po porodniškem stažu je letos osvojila drugo mesto na svetovnem prvenstvu v showdownu za slepe in slabovidne in tako dokazala, da se lahko s pozitivno energijo in strokovnim vodstvom Gregorja Habjana dokaže kot odlična tekmovalka športa za slepe in slabovidne showdowna. Jana je v letu 2013 kljub močni ženski konkurenci osvojila 2. mesto na Svetovnem prvenstvu v showdownu, ki gaje organizirala Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite v Kamniku. Najboljša ženska ekipa je ekipa odbojkaric sede, ki je na evropskem odbojkarskem prvenstvu osvojila bron. Naj športnica Slovenije med invalidi v letu 2013. V ekipi sta Saša Kotnik iz Zreč in Jasmina Zbil iz Rogaške Slatine. Najboljša moška ekipa športnikov invalidov je ekipa v shovvdovvnu, v kateri je Peter Zidar iz Sladke Gore. (J. G.) Podelili priznanja za posameznike in ekipe Strelsko društvo Rifnik. Najuspešnejši strelski klub v sezoni 2013. » Piše: Jure Godler Na koncu strelske sezone so v Zvezi MORiS, pokroviteljici Pokalnega Strelskega Prvenstva, podelili zaslužena odličja najboljšim strelcem v sezoni 2013. Svečana podelitev je potekala 14. decembra v Kočevju ob prazniku Zveze MORiS. Ker pa se strelci iz štajerskega zaradi obveznosti niso mogli udeležiti svečane razglasitve, se je podelitev posebej za njih izvedla 11. decembra, ko so se posamezniki in predsedniki regijskih klubov sestali v Pizzeriji Zanzibar v šentjurski Novi vasi. V imenu zveze jih je pozdravil Rajko Lesjak, predsednik Društva vojnih veteranov Primorske, ki je tudi predsednik športne komisije pri Zvezi MORiS. Najprej so na kratko ocenili sezono 2013 kot zelo uspešno, nato pa še pregledali predloge sprememb pravil za naslednjo sezono ter jih sprejeli. Poudarjeno je bilo, da trenutno velja prevlada strelcev severovzhodne Slovenije v streljanju s kratkocevnim orožjem. Strelci iz teh krajev so med najboljšimi tako med posamezniki odločila, da letos podeli častne plakete kot tudi med ekipami. Tudi interes za za športne dosežke najboljšim strelcem sodelovanje na športnih tekmovanjih in klubom,« je Lesjak pripravil uvod je v teh krajih precej nad slovenskim v podelitev priznanj. Nato je sledila povprečjem. »Zato se je Zveza MORiS podelitev odličij. Priznanja so prejeli najboljši strelci v regiji. Žerak visoko na univerzijadi Slovenski smučarski reprezentant kjer je osvojil 5. mesto, kamor se je Misel Žerak je sredi decembra prebil z 8. položaja po prvem teku. nastopil na zimski univerzijadi v Italiji. Za medaljo je zaostal le 15 stotink Najboljše se je odrezal v veleslalomu, sekunde. 35X^33 Priznanja Najuspešnejši klubi: 1. Strelsko društvo Rifnik iz Šentjurja, 2. Strelsko društvo Celje, 3. Strelsko društvo Kremen Moravče. Najuspešnejši posamezniki: Zlato plaketo sta prejela Bojan Jelen in Štefan Gajšek (oba SD Rifnik). Srebrno plaketo sta prejela Bogo Kotnik (SD Celje) in Viktor Smole (SD Rifnik). Bronasto plaketo so prejeli Marjan Kotnik, Drago Guček (oba SD Celje) in Branko Peterka (SD Kremen Moravče). Puška, odprti merki: 1. Štefan Gajšek (SD Rifnik), 2. Drago Guček (SD Celje), 3. Cveto Žgajner (SD Celje). Puška, optični merki: 1. Ivan Johan (SD Rifnik), 2. Štefan Gajšek (SD Rifnik), 3. Beno Pečar (SD Rifnik). © Mlada baletna plesalka Julija Artiček Jovan. Zgodbo najraje pripoveduje s plesom. » Piše: Jasna Romih Balerina "Mislim, daje za dobro “alerino potrebno najprej Veselje do baleta, močna vztrajnost in zbranost, ^aenkrat še sicer ne vem, ali °0rn z baletom nadaljevala tudi kot odrasla. Če pa, VerJetno bolj za sprostitev in ohranjanje kondicije.« Julija Artiček Jovan je baletna plesalka. Julija deluje mogoče na prvi pogled, kot da je povprečna osnovnošolka predmetne stopnje, vendar ko jo že samo kanček spoznaš, vidiš, da temu ni tako. V sebi skriva velik baletni talent, strast do igranja klavirja, navdušenost nad zimskimi športi, obenem pa je tudi uspešna v šoli. Navdušenost nad baletom Z baletom se je želela ukvarjati že od majhnega, starši pa so tej njeni želji prisluhnili. »Saj veste, kot si ponavadi vse majhne punčke želijo postati baletke in vsi fantje piloti, gasilci ali astronavti, tudi nisem bila izjema. Ker se je ponudila ost za šolanje v Celju, so me starši tali v baletno pripravnico,« že na začetku pogovora pojasni Julija, ki pred šestimi leti, v sedmem letu starosti, začela trenirati v baletni šoli Tamare Divjak. Vztrajnost in volja Balet vadi v baletni šoli štirikrat tedensko po uro in pol, ker pa še mora vaditi tudi doma, ji v celoti gledano 'zame balet precej časa. »Če dodamo šolo in ure klavirja, mi ne ostane več veliko prostega časa. Izkoristim za druženje s prijateljema Valentino in Vidom, rada pa tudi preberem kakšno dobro knjigo.« In kako pravzaprav izgledajo njeni treningi? »Sošolke se zberemo 15 minut pred začetkom baletnega treninga in se ogrevamo. Potem pod vodstvom učiteljice pričnemo z vajami ob baletnem drogu in nato na parketu. Ko smo dovolj ogrete, si obujemo »špice« ter naredimo še vaje na konicah prstov. Na koncu vsakega treninga pa sledi še obvezen poklon učiteljici in Davidu, ki nas vsako uro spremlja na klavirju. Seveda je vsak trening naporen, rezultati pa se pokažejo pozneje, na odru.« Uprizarjanje na odru Za sabo ima odplesanih že pet različnih predstav in več njihovih ponovitev, vse pod koreografskim vodstvom učiteljice Tamare. »Če grem kar lepo od začetka, so to: Pastirica in flavta, Domov v čudežnih copatkih, Čebelica Maja, Aliča v Čudežni deželi in Labodja zgodba,« pojasnjuje Julija. Na vprašanje, kateri nastop ji je doslej največ pomenil, pa odgovarja: »Vsak nastop je zelo pomemben, zato ne morem izpostaviti nobenega. To šolsko leto pa me sicer čaka samo še zaključni nastop.« Za same občutke pred in med nastopom prav tako pravi, da so težko opisljivi z eno besedo. »Občutki pred nastopom so zelo odvisni od vaj in priprav pred njim. Če so vaje uspešne in sem prepričana vase, je treme veliko manj, seveda pa malo treme pred nastopom ne škodi. Po nastopu pa smo vse skupaj seveda utrujene, ampak zadovoljne in vesele.« Predstave znamenitih baletnih skladateljev, katerih baletna dela segajo v svetovno razsežnost, kot so Hrestač, Labodje jezero, Peter Pan in Don Kihot, pa si tudi sama rada ogleda. Večkrat si kakšen nastop ogleda tudi preko spleta. Balet ne pomeni odrekanja Kljub temu, da so noge pri baletu, lahko bi jim rekli zlata vredne, se ji na račun baleta ni potrebno odpovedovati ostalim športom. »Poleg baleta tudi rada tudi smučam in drsam. Je pa seveda tudi prav, da se pred nastopi pazim malo bolj kot običajno, saj s tem pokažem spoštovanje do naše učiteljice, ki nas vse leto pripravlja nanje in v nastope vloži ogromno truda. Tudi na prehrano mi ni treba pretirano paziti. Jem to, kar mi diši. Z rednimi treningi se porabi veliko kalorij, zato bi rekla celo nasprotno. Če si lačen in brez energije, ne moreš niti zdržati takšnega napora.« REZALNO-CEPILNI STROJI TAJFUN GOZDARSKI VITLI TAJFUN prodaja@tajfun.com HH| ■*«! — . n-bA ., J ] k % Polet v novo leto Obhajali smo božične praznike in se poslovili od starega leta. Nazdravili smo novemu letu. Poveselili smo se. Na Silvestrovo zvečer sem vedno doma. Tako kot vsako leto sem malo molil, malo dremal, malo premišljeval o minulem letu in tudi z upanjem gledal naprej. Kaj bo novo leto prineslo! Ob vsej naglici življenja ima človek občutek, da smo vsi vpreženi v voz hitenja, v voz potrošništva. Večkrat imam občutek, da smo potegnjeni v nek čuden svet, ki ga ne obvladamo, v svet, v katerem smo ljudje del velikega kolesja. Ustavimo se in poglejmo za trenutek v novo leto Neka zgodba iz vojnih časov pripoveduje: »Vodja skupine letalcev je nad sovražnim ozemljem prejel sporočilo enega svojih pilotov: Ranjen sem, oslepel sem, ne vidim, kam letim, pomagajte mi! Naročil mu je, naj ostane priseben in naj vodi letalo po njegovih navodilih. Ubogal ga je. Tipajoč po plošči pred seboj je uravnaval letalo, kakor mu je sproti naročal poveljnik. Drug ob drugem sta preletela stotine kilometrov in srečno pristala na domačih tleh.« Vstopili smo v novo leto. Za nobenega od njegovih tristopetinšestdesetih dni ne vemo, kakšen bo. Primerjava s slepim letalcem, ki ničesar ne vidi, pa kljub temu srečno leti in doseže cilj, se nam ponuja sama od sebe. Imamo namreč nekoga, ki vidi v našo prihodnost. Sposoben in pripravljen nas je srečno voditi, če bomo upoštevali njegova navodila. Nič novega in posebnega ni v njih. Na pamet jih znamo, kot pozna vsak letalec delovni prostor svojega zračnega plovila. Vera je vzvod, po katerem ohranjamo in obnavljamo zvezo s tistim, ki nas pozna, nas ima rad in nas vodi. V molitvi se z njim pogovarjamo in poslušamo njegova navodila. Po sv. maši, po sv. spovedi in sv. obhajilu si polnimo zaloge. Z duhovnim branjem si širimo duhovno obzorje. Prostovoljna odpoved je vzvod, ki nas vzdržuje budne in prožne. Kdor se ne zna premagati, je kakor razvajen otrok, nadležen sebi in drugim. Družina Preizkušnje nas utrjujejo v zaupanju, da kljub občutkom negotovosti varno letimo. Praznina srca, ki jo prinaša uživanje zgolj tvamih dobrin, nam dopoveduje, da se z njimi sicer doseže uži- Vključenost v skupnost vernikov nas povezuje v veliko družino na zemlji. tek, ne pa sreče; nahrani se telo, ne pa duša; zadovoljijo se oči, ne pa srce. Vključenost v skupnost vernikov nas povezuje v veliko družino na zemlji. Verujemo, da se bo nadaljevala v večnosti. Ko se trudimo za dobre odnose z ljudmi in lajšamo tuje gorje, se po najkrajši in najbolj varni poti bližamo končnemu cilju. Vstopili smo v novo leto. Počasi pospravljamo hišno in ulično okrasitev ... Pa vendar je novo leto nova priložnost, nov začetek, novo veselje in novo upanje. V novem lem vam želim, da bi kot dober letalec mimo poleteli v življenje. Želim vam, da bi bili kot ljudje in kristjani v tem letu duhovno močnejši, modrejši in bolj usposobljeni za spoprijemanje z življenjem. In na koncu, nasvidenje ob pristanku! • Kavarna center • • Hotel Žonta • • Gostilna pri Ahacu . • Kava bar Pošta . • Effect caffe • Okrepčevalnica Čočka • Bar pizzerija Osmica • Kava bar Lipa • Gostišče in prenočišča f| Bohorč | • Okrepčevalnica Vaški hram • m d r D -i I -i HMMttBBSHi B9B 88 ■ ’ a Bar Petelinček Kavarna Matt cafe Kava bar Anderburg ig Bar OMW Šentjur Kavarna Levada Klub Modro nebo Kea caffe (v novem centru) Santana coffee shop Pizzerija Zanzibar Slaščičarna Jana Kava bar Rifnik ENTJURSKE novice • Bar Palma Prosti čas Adijo, 2013! Saos 2014! Vse v življenju ima svoj začetek in konec, kot tudi življenje samo. Včasih sem jokal, a večkrat sem se iz srca nasmejal, ko sem šel s katero narazen. Vsaka mi je dala nekaj dobrega, pa čeprav na samem koncu zveze ni tako izgledalo, sčasoma pa sem začutil, kaj sem se naučil. Vsak dan, mesec in leto je kot bivše dekle -časa ne morem previti nazaj, da bi določen trenutek doživel drugače. Tako je, kot je, kar je bilo, je že daleč stran. Vsako leto, ki ga pustimo za sabo, končamo z nasmehom na obrazu, četudi so določeni meseci bili grenki, kisli, boleči. Leto 2013 mi bo ostalo za večno v spominu, saj sem skočil v neznane vode in poglej me, še kar plavam. Plavamo vsi, ne glede na višino valov in število galebov, ki nam spuščajo kakce po glavi. Važno je le, da vztrajamo, da ohranjamo nasmeh na obrazu in delamo stvari, ki nas veselijo. Prav je, da smo se nekaj naučili, se predvsem v presežkih zabavali in razveselili čim več ljudi okoli sebe. Ko smo odprli prvo penino, smo začutili prve sekunde novega leta. Čeprav je ponavadi prvi dan leta nekoliko zmačkan, pa je prav, da pogumno 6 r » Piše: Tom Costo zakorakamo novim zmagam naproti. Predlagam, da letošnje leto ne štejemo s sekundami, z minutami, urami, dnevi in meseci, temveč, da ga štejemo z lepimi trenutki. Čas leti, mi pa pozabimo uživati. Naj leto ne švigne mimo, naj bo mim, zdravja ter sreče v presežkih! Hvala, da mi omogočate, da delam tisto, v čemer uživam. Zaradi vas je nasmeh na mojem obrazu. Naj bodo tudi vaši kotički ustnic obrnjeni navzgor! Zapolnite 2014 s stvarmi in ljudmi, ki vas osrečujejo! 'T JL i > ; Poleg srečnega dobitnika 21 milijonov je od sreče skakal tudi župan. Če se bo izkazalo, da je iz naše občine, bo v proračun kanilo 3 milijone evrov. Kot kaže, bomo priča rebalansu. Pred skoraj 40 leti smo potres poimenovali dobrotres, danes bomo srečnega Planinčana srečotres. Kdo bi vedel, kaj je bolj prav. Za domačine in tiste, ki jo uporabljajo, je cesta za Evropsko unijo - kolesarska steza. Ponavadi so v šoli za prepisovanje in plagiatorstvo podelili šus. Kot kaže, si ob tem še vedno zatiskamo oči in hvalimo, kako super je. Naša politična desnica pripravlja kar svoj časopis, da bodo lahko osvestili vse tiste zaplankane občane, ki pomotoma na volitvah obkrožijo koga drugega. Kakšno priznanje sledi občini po čebelah? Mogoče za najlepšo pižmovko ali pa za občino z največ zelenimi racami? Na največjem koncertu bo zapel znani pevec. Upajmo, da ne bo na koncert pripeljal celotne žlahte. Krize ob zaključkih kar naenkrat zmanjka. Ali denar skrivajo v blazinah in štumfih? Niso našli primerne rešitve, zato so naredili po šentjursko - reševanje problema so prestavili za deset let v prihodnost, pa še zaploskali so si ob tej domislici. Matični podatki UE Šentjur Umrli so: Terezija Strašek iz Tratne pri Grobelnem, stara 88 let; Vladimir Gorjup iz Hotunj, star 84 let; Anton Vesenik iz Celja, star 84 let; Justina Podergajs iz Celja, stara 85 let; Frančiška Feldin iz Proseniškega, stara 89 let; Matilda Kodrič iz Bezovja pri Šentjurju, stara 86 let; Roza Zorko iz Vrbnega, stara 83 let; Jožef Planko s Ponikve, star 70 let; Ferdinand Mastnak iz Paridola, star 61 let; Jožef Radišek iz Šentjurja, star 59 let; Andrej Jančič iz Kopra, star 80 let; Ana Martina Lesjak iz Žalca, stara 86 let; Amalija Jager iz Šentjurja, stara 91 let, in Vincenc Drobne iz Šentjurja, star 62 let. ^ Naslednja številka Šentjurskih novic izide 4. februarja 2014. Šentjurske novice izhajajo vsako zadnjo [jQjT^j£J33 sredo v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Jure Godler, urednik@sentjurskenovice.si Dopisniki: Bogdan Raliten, Gašper Andrinek, Nina Krobat, Saša Rečnik, Jasna Romih, Milenka Blaževič, Zoran Borovšak, Vid Aužner, Bojana Jevšenak Lektoriranje: Bogdan Rahten, Urška Godler Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Oglasno trženje: Nika Zorič 041 677 561, Suzana Zorič 031 658 468 Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopisje vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Ponosen sem, da plačujem davek v samostojni Sloveniji. Ampak še bolj ponosen bi bil, če bi plačeval pol manj. Nekateri imajo filozofijo, da človek svojega premoženja ne sme u-živati sam. Tako misli tudi davčna uprava. Kdaj veš, da je moški copata? Ko mu daš 100 kilogramov sliv in skuha marmelado namesto šnopsa. ® Davčni urad je prejel pismo: »Spoštovani! Lani sem utajil kar precej davka in sedaj zaradi tega ne morem spati. Pošiljam vam ček za 2.000 evrov. Če še vedno ne bom mogel spati, vam bom poslal še razliko.« Človek pripelje sina k modrecu. »Ali bi vi hoteli poučevati mojega sina?« Modrec: »Lahko, ampak plačal boš 50 zlatnikov na leto.« Oče: »Za ta denar lahko kupim bika!« Modrec: »Kupi in potem boš imel dva.« e Blondinka razlaga prijateljici: »Všeč mi je bil tip, ki so ga klicali Slon. Ni imel velikega nosu, pa sem rekla, nekaj že mora biti na tem, moram ga preizkusiti. Nazadnje se je pa pokazalo, da se boji miši.« ® Gost v slovenski gostilni pregleda račun in pravi natakarju: »Vi bi pa morali delati na popisu prebivalstva. Če bi tam vi seštevali, bi nas bilo več kot Kitajcev.« ® Novinar vpraša popotnika, ki se je vrnil iz Afrike: »Ali je res, da si varen pred levom, če imaš v roki baklo?« »Res je, vendar moraš z njo zelo hitro teči.« Prosti čas KRAJ PRI ZADRU NOG. KLUB IZ ZENICE NAŠ KIPAR (STANE) TEODOR (KRAJŠE) STARO MESTO V DALMACIJI ADAMIČ MEHKO MIRNO SOŽITJE MESTO NA TAJVANU (DŽJATI) MESTO V MAKEDONIJI STRANKA AMERIŠKA FOTOGRAFKA DIANE 1923-1971 CESTNA OVINKA ANGL. DOLOČNI ČLEN NAŠ KOŠARKAR GORAN IZ NJE DOBIVA ANILIN VOJVODINI ALKOHOLNA PIJAČA KOŠAR- KARSKA NASPR. OD SAMOGLASNIK DEL KROŽNICE Srečni nagrajenci decembrske številke so: Amalija Frece iz Šentjurja, Alja Belak iz Šentjurja in Franci Selič iz Dobja. Dopis s katerim dvignete praktične nagrade, ki jih poklanja Biooprema d.o.o., boste prejeli po pošti. Iskrene čestitke vsem! V novi nagradni križanki je pokrovitelj Gostilna Jug. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 27. januarja 2014 pošljite na naslov: MediaStar založništvo d.o.o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite na elektronsko pošto: urednistvo@sentjurskenovice.si. r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ti i JANUAR Nagradna križanka i 1 Nagradno geslo: 1 Ime in priimek: _ Naslov:________ E-pošta: ______ Kuhamo z VAMI Recept janurja Kavine kocke Sestavine: Testo: • 7 jajc • 6 žlic sladkorja • 7 žlic mletih lešnikov • pecilni prašek • 5 žlic moke • 1 dl kuhane kave • 0,5 dl ruma Nadev: • 4 rumenjaki • 200 g masla • 150 g sladkorja v prahu • 0,5 dl kuhane kave Glazura: • 150 g čokolade • 5 žlic mleka • žlica masla • žlica mlete kave Priprava Testo: Beljake ločimo od rumenjakov in stepemo v čvrst sneg. Posebej zmešamo rumenjake, sladkor, moko, kavo, pecilni prašek in mlete lešnike. V to maso s kuhalnico počasi vmešamo sneg. Pekač obložimo s peki papirjem, vanj vlijemo maso in pečemo okoli 40 minut pri 200 °C, dokler ne porumeni. Pečeno testo pokapamo z rumom. Nadev: Rumenjake, sladkor in kavo kuhamo nad paro, dokler se masa ne zgosti. Med kuhanjem ves čas mešamo. Pustimo, da se ohladi. Vmešamo zmehčano maslo in dobro premešamo z mešalnikom. Glazura: Na majhnem ognju med mešanjem stopimo čokolado in maslo, nato pa dodamo še mleko in mleto kavo. Sestavine zmešamo v kompaktno maso. Pečeno testo pustimo, da se ohladi, nato pa premažemo z nadevom in prelijemo z glazuro. Postavimo na hladno, da se strdi. Narežemo na kocke. X. DELOVNI CAS: Pon.-čet.: 09.00-24.00 Petek in sobota: 09.00 - 03.00 Nedelja: 12.00-24.00 ^ iaae O M Drofenikova 15, 3230 Šentjur GSM: 070 357162 www.agakebapci.com KEBAB + AYRAN 53B hamburger ČEVAPČIČ V LEPINJI CHEESEBURGER PLESKAVICA V LEPINJI PLESKAVICA V LEPINJI HOTDOG S KAJMAKOM 0 0 SIM v v AGA KEBAB PLOŠČA (piščančje in telečje kebab meso, omake, čebula, paradižnik, kebab kruh) v v AGA MESNA PLOŠČA (20 x čevapčičev, 2 x pleskavici, 3 x lepinja 2 x pomfri, ajvar, kajmak, čebula, paradižnik) £7www.avtokrka.si TEMNIC PREGLEDI Šentjur Pri nas lahko opravite: V tehnični pregled V registracijo vozila V ugodna zavarovanja V homologacijo V kontrolo in pregled tahografov 15 let strokovnosti in tradicije POSEBNA PONUDBA Da se boste varno vozili,vam opravimo brezplačni preventivni tehnični pregled na vašem vozilu. © Avto Krka d.o.o. Ulica Tončke Čečeve 18 3230 Šentjur & www.avtokrka.si @ info@avtokrka.si C 03 74 89 450 © Delovni čas Pon - pet od 7. do 19. ure Sob °d 7. do 12. ure