Št. 1
Leto XXXVI
Kamnik, 16. januarja 1997
Z 21. seje občinskega sveta
V delovnem programu prednost urejanju prostora
Z zadnje lanske, 21. seje občinskega sveta smo poročali že v prejšnji Številki Kamniškega občana. Zato v današnjem zapisu posredujemo še kratek povzetek okvirnega programa dela občinskega sveta za leto 1997 in sprejetih sklepov na področju volitev in imenovanj. Okvirni program dela občinskega sveta za letošnje leto je razdeljen na dva dela, na teme, ki jih bodo svetniki obravnavali na spomladanskem zasedanju do počitnic, in na zadeve, ki
bodo svetniki lotili strategije razvoja turizma, kmetijstva, podjetništva in obrtništva na območju naše občine.
Za vse uporabnike novega energetskega vira, za katerega lahko upamo, da bo letos začel ogrevati prve stanovanjske hiše v ožjem delu Kamnika, to je zemeljskega plina, bo zanimiv tudi način oblikovanja cene plina, obračunavanja in plačevanja plina, ki ga bodo s posebnim odlokom določili občinski svetniki.
Petdeset let OŠ Moste JMliT^ Novost za obiskovalce Arboretuma OESI Tone Cerer: moja športna pot m.msmm Peru - dežela visokih hribov wWtfffli
bodo na dnevnih redih jesenskega zasedanja.
Med 31-imi zadevami prvega dela je pet aktov s področja prostorskega načrtovanja in sicer sprejetje odlokov o ureditvenih načrtih za območje Volčjega Potoka, Grabna in območja Pod Skalco, spremembe ureditvenega načrta za Moste. V ta sklop pa sodi sprejetje zazidalnega načrta za območje B-5 Perovo.
V drugem polletju pa bo občinski svet obravnaval še osnutke odlokov o zazidalnem načrtu za B-21 Spodnji Utok, o ureditvenem načrtu za Suhadole in o ureditvenem načrtu za območje odkopa Kalcita na Stahovici.
Lahko torej rečemo, da bodo občinski svetniki precej pozornosti namenili prostorskemu urejanju, saj so prav prostorski akti zelo pomembni za razvoj posameznih območij naše občine.
Na področje urejanja prostora sodi tudi program dopolnitve 4. variante prometne študije mesta Kamnik, ki predvideva izgradnjo zahodne obvoznice, o čemer smo že pisali v odgovorih na pobude svetnikov.
Odraz pobud svetnikov sta tudi predvidena sprememba prostorskega plana za kmetijska zemljišča, na katerih se predvidevajo agromelioracijski posegi, in odlok o organizaciji športa v občini Kamnik.
S področja gospodarstva se
Poleg občinskega proračuna bodo svetniki obravnavali še nekaj drugih aktov, ki se tičejo občinskega premoženja, med njimi tudi premoženjsko bilanco občine. Med prvimi pa bo na vrsti tudi poročilo o delu župana.
Predvidenih 60 zadev, ki jih vsebuje sprejeti okvirni program dela občinskega sveta v letošnjem letu, bodo svetniki prav gotovo dopolnili še s številnimi tekočimi zadevami, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti.
Pri volitvah in imenovanjih so občinski svetniki najprej razrešili Matevža Berganta kot predstavnika občine v svetu Srednje šole Rudolfa Maistra, ker je lahko v ta svet imenovan le en predstavnik občine. V svet Osnovne šole Toma Brejca so kot predstavnike občine imenovali Ksenijo Jesenik Lužovec, Majdo Brišnik in Ivanko Ogrinec. V svet Zavoda za usposabljanje invalidne mladine je ob-
Naslednja, 2. številka Kamniškega občana bo Izšla v četrtek 30. januarja. Članke sprejemamo najkasneje do srede, 2Z januarja, oglase, zahvale In obvestila pa do torka, 28. januarja.
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
tel.:841-029
Sezonsko znižanje cen obutve 20-50% od 13. do 3i. januarja.
Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
činski svet kot predstavnico občine imenoval Alenko Koželj.
. Že zadnjič smo poročali, da je občinski svet pri obravnavi nakupa stanovanj s strani občine sklenil, naj občinska uprava v Uradnem listu RS in v Kamniškem občanu ponovno objavi razpis za nakup prostih stanovanj, ki se ga lahko udeležijo tako pravne kot fizične osebe. Dodati pa moramo še sklep, po katerem je občinski svet zadolžil občinsko upravo, naj pojasni, zakaj objekt na Kolodvorski 17, ki je bil kupljen tudi iz sredstev stanovanjskega sklada, ni bil uporabljen za stanovanjske namene, hkrati pa mora do obravnave osnutka občinskega proračuna pripraviti program gospodarjenja z občinskim stanovanjskim skladom.
FRANC SVETELJ   Občinski svetniki na zadnji lanski seji občinskega sveta
Skupščina Meščanske korporacije bo konec januarja
Po nekajkratnem prelaganju in kljub obilici drugega dela je gospodarski odbor (GO) Meščanske korporacije Kamnik (MKK) sklical izredno skupščino te agrarne skupnosti. Skupščina bo torej v petek, 31. januarja 1997, predvidoma v dvorani nad kavarno Veronika in se bo začela ob 17. uri.
Na njej bodo obravnavane pomembne teme. Najprej bo kratko poročilo o opravljenem delu in trenutnem stanju vračanja premoženja. Mogoče bo že do skupščine izdana odločba o vračilu določenega dela nacionaliziranih gozdov, saj že potekajo potrebne preveritve posameznih deležev, drugih zadržkov pa praktično ni več. Med tem pa že tečejo pogajanja z nekaterimi upravljala oziroma zavezanci za vračanje, ki pa še niso dala povsem otipljivih rezultatov. Pripravljajo pa se tudi odškodninski zahtevki oziroma tožbe za premoženje, ki ga ni možno vrniti v naravi, saj v začetim februarja poteče rok za vlaganje zahtevkov.
Sledila bo obravnava in po možnosti tudi sprejem popravkov nekaterih členov statuta. Nekaj teh popravkov je bolj lepotnih (žig ime in podobno), nekaj pa tudi bistvenih (zastopanje, delitev dohodka itd.) To je potrebno narediti zaradi prilagoditve zakonu, poenostavitve in posodobitve dela same korporacije sočasno s težnjo, da bi se obdržala njena nekdanja načela in usmeritve.
Skup&čina naj bi sprejela tudi osnove razvoja in delovanja korporacije, nekakšno vizijo razvoja MKK. Ta naj bi bila taka, da bi se večina ustvarjenega prihodka vračala nazaj v dejavnost. Pri tem bi šel v okviru možnosti del tudi za mesto Kamnik in njegove dejavnosti Ta vizija naj bi bila tudi osnova za izdelavo konkretnih fmančno-ekonomskih programov, ko bo premoženje vrnjeno.
Skupščina naj bi potrdila tudi sprejem novih članov, ki jim je izpolnjevanje pogojev za članstvo v MKK že pregledal in overovil notar. Za te je komisija GO naredila ogromno dela pri zbiranju dokumentacije, potrebne za dokazovanje upravičenosti njihove zahteve. Tisti ki bi se radi še včlanili v MKK, pa bodo morali sami zbrati vse potrebne papirje.
Posebno pereča je tudi finančna problematika. Ker premoženje še ni bilo vrnjeno, stroški pa že nastajajo (samo overovitev članstva je stala več kot 600.000 SFT, da stroškov za odvetnike sploh ne štejemo!), bo potrebno ponovno pobrati članarino. Ta sicer ne bo prevelika (2.000 S/7), vendar bo vsaj za najnujnejše izdatke. Zato pa bi bilo zelo lepo, da bi vsi tisti člani MKK, ki še niso vplačali na predzadnji skupščini dogovorjenega posojila v znŠku 30.000 SLTna skupno deležno pravico, to čim prej naredili, da ne bi tik pred »zdajci« zmanjkalo denarja.
Če bodo popravki statuta sprejeti bo potrebno tudi potrditi člane gospodarskega odbora in drugih organov VlKK oziroma izvoliti nove, če z vsemi sedanjimi ali samo nekaterimi člani GO, NO in ČR člani MKK niio zadovoljni.
B. POLLAK
Komunalno podjetje bo vse svoje dejavnosti opravljalo do podelitve koncesij
mm
Zima snedla že 170 ton soli
9& zamudite ve&fe razprodaje
do40%
p^odnifii£in!h(ipzdimdL
Komunalno podjetje Kamnik skrbi za kamniški vodovod, kanalizacijo, ceste, javno razsvetljavo, pogrebno dejavnost, trg in sejem že od leta 1963. Precej let so skrbeli tudi za odvoz smeti, kar danes opravlja Publicus, nekaj časa pa je v sklop njihove dejavnosti sodilo še vzdrževanje športnih objektov. V tem času je podjetje preživelo veliko sprememb, največje zagotovo lani, ko se je takoj na začetku leta najprej preoblikovalo v delniško družbo, z decembrom pa je prešlo še v sto-odstotno last zaposlenih. Za večino sprememb je ves čas potrpežljivo stal dolgoletni direktor podjetja Andrej Skodlar, ki se vsa leta hkrati ni prav nič otepal tudi siceršnje politične dejavnosti in tako danes zaseda poleg direktorskega mesta v podjetju tudi dokaj odgovorno podžupan-sko mesto občine.
Andrej Skodlar pravi, da je kamniško komunalno podjetje in njegova dvojna funkcija direktorja in podžupana dokaj hvaležna kost za obiranje in nenehno po-grevanje govoric o monopolnem položaju podjetja oziroma nezdružljivosti njegovih funkcij... Dejstva so seveda povsem drugačna. Hkrati pravi, da si ob nastopu podžupanskega mesta, kljub bogatim poprejšnjim izkušnjam in sodelovanju v prejšnji skupščini in zdajšnjem občinskem svetu, ni znal predstavljati vseh razsežnosti prevzema podžupanskega mesta. Tako se zdaj pogosto dogaja, da zaradi morebitnih kasnejših govoric raje zapušča sestanke, ko je na občinski ravni govor o Komunalnem podjetju... Hkrati pa mu marsi-
, kdaj tudi v domačem podjetju malce zamerijo, da ni bilo vselej vse tako plačano, kot bi bilo treba. Če pa se vrnemo k dejstvom, so ta po njegovih besedah predvsem taka, da o monopolnem položaju ne kaže zgubljati preveč besed, saj mora Komunalno podjetje vsako leto pripraviti letni tehnični program vzdrževanja, ki ga kajpak občina potrdi in uskladi z možnostmi. Potem pa mora komunalno podjetje še vsak mesec sproti pripravljati mesečne programe vzdrževanja, ki jih spet sproti potrjuje in dovoljuje občina.
Kar zadeva nevsakdanjo podobo organiziranosti kamniškega komunalnega podjetja, po vsej verjetnosti edinstveno v Sloveniji, pa direktor pristavlja, da so šli svojo lastno pot predvsem zaradi tega, ker pomeni komunalna dejavnost le 20 do 30 odstotkov njihove skupne dejavnosti. Ta namreč v pretežni meri obsega gradnjo objektov komunalne infrastrukture, kar seveda ne sodi v javno podjetje. Zato so leta 1993 (po dogovoru z občino in strokovno zunanjo pomočjo) izbrali »samostojno« pot v delniško družbo, ki so jo ustanovili lanskega prvega januarja. V procesu lastninjenja so sodelovali skoraj vsi zaposleni, takrat jih je bilo okrog 60, danes pa se je število zaposlenih povzpelo že na 80 delavcev. Zaposleni so odkupili 27-odstotni delež, ki je bil vreden 57 milijonov tolarjev. Po dogovoru z občino so izbrali predvsem strojno opremo, občina pa je »obdržala« avtobusno postajo.
Nadaljevanje na 2. strani
TRGOVINA KARP DEKOR
Kamnik, Usnjarska 9 (Alprem), tel.: 817-369 Ugodna ponudba Diadora bund po 4.934 SIT
kavbojk od 3.800 SIT naprej flanela srajc po 1370 SIT...
16. januarja 1997
V ZRCALU DVEH TEDNOV
Kamniški OBČAft.
Petdesetletnica gradnje šole v Mostah
V soboto, 21.12. 96, je bila v dvorani iole v Mostah proslava, s katero so se spomnili petdesetletnice pričetka gradnje Sole, ki so jo krajani tej, Suhadol tn Most zgradili s prostovoljnim delom tn do podstrehe tudi s svojim denarjem, ki so ga porabili za material. Gradili so brez mehanizacije in zgradili šolo za takratnih 142 otrok takšno, kakršna je še danes. Šola, kt so jo zgradili, kljub takratnemu velikemu pomanjkanju kvalitetnega materiala še vedno sodi med bolje grajene šole v občini, obiskuje pa jo nekajkrat več otrok, za kolikor je bila takrat zgrajena.
Ob tej priložnosti je KS Moste iadala posebno brošuro, ki na podlagi ohranjenih dokumentov v prvem delu termin-sko opisuje gradnjo šole in način pridobivanja denarja, v drugem delu pa je več intervjujev s krajani, ki so pri gradnji sodelovali. Brošuro je na podlagi dokumentov napisala Alenka Zalazni k. Čeprav se avtorica pri pisanju opira izključno na ohranjene dokumente in se izogiba komentarjev, je brošura napisana v prijetno tekočem in zanimivem jeziku. Izid brošure je podprlo preko 60 obrtnikov in podjetnikov iz Most, Suhadol in Žej. Brošura je tudi odgovor na posamezne članke, ki so se v zvezi z gradnjo šole v
li v oktobru leta 1945. Potem ko sosednji vasi (takratni KLO - krajevni ljudski odbori) Komenda in Križ nista hoteli sodelovati pri gradnji skupne šole na vmesni lokaciji, so za delo prijeli sami. V novembru 1945 so izvolili gradbeni odbor. Predsedoval mu je Anton Šte-be, tesarski mojster, blagajnik je bil Franc Petelinkar, delovodja je bil Slavko Urbanec, gradbeni tehnik; člani so bili Peter Jagodic, Anton Čibašek, Anton Plevel, Jernej Kralj, Franc Hočevar, Vinko Lap, Rudolf Lipar, Janez Selan in Franc Žnidar.
Prve lopate so zasadili aprila 1946 in v tem letu opravili 15294 ur prostovoljnega dela, kar je razvidno iz ohranjenih delovnih zvezkov. Potreben denar za material so zbirali s prispevki in z dobrodelnimi akcijami. Denar so rabili tudi za odplačevanje najetih kreditov.
Vsaka hiša iz Suhadol, Žej in Most je glede na število članov opravila vsaj osem delovnih dni prostovoljnega dela. Kot je razvidno iz dokumentacije in pripovedovanja še živečih udeležencev, je bilo navdušenje veliko. Delali so od sedme ure zjutraj do dvanajstih, nato odšli domov na kosilo se vrnili do ene ure in delali do šeste ure zvečer. Prvo malico so delili pri betoniranju zgornje plošče, pri
Predsednik KS Moste Tone Špenko je ob tej priliki podaril županu Tonetu Smolnikarju steklenico, zlepljeno v poseben okvir, z željo, da bi okvir razdrt ob otvoritvi novega prizidka.
Mostah pojavili v različnih publikacijah bolj ali manj z namenom zmanjšati pomen tega dogodka in mu dati negativni politični pomen. Ta brošura se je pokazala tudi kot zelo dober način obveščanja krajanov. Glede na to bi kazalo s to prakso v Mostah v bodoče nadaljevati.
Kot je razvidno iz brošure, so s pripravljalnimi deli priče-
betoniranju je ves dan delalo 50 ljudi.
Do izgradnje šole je pouk potekal v improviziranih učilnicah - pri Kepicu in v obči-ski hiši za Žerovcem, z novim letom 1948 pa že v novi šolski stavbi. Gradnja šole je trajala še nekaj let, slavnostna otvoritev je bila 12. 9.1954. Tedaj je v šoli že bila nižja gimnazija. Takrat sta v kamniškem okraju bili le
ZAHVALA UREDNIKA
Ob zaključku mojega triletnega urednikovanja v Kamniškem občanu se vsem stalnim sodelavcem, dopisnikom in bralcem iskreno zahvaljujem z željo, da bi ob skorajšnji petintridesetletnici izhajanja Kamniškega občana (prva številka je izšla januarja 1962) sodelovanje? našim skupnim glasilom še okrepili in tako pomagali, da bi Kamniški občan še bolj odražal utrip življenja v vseh krajih naše občine.
Vsem iskreno želim srečno, zdravo in uspešno novo leto 1997!
Franc Svetelj
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mcjač, occ. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera MejaC. Lektor Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški obCan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tcl/fax: 831-311. Žiro raCun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana.
dve nižji gimnaziji, v Kamniku in v Mostah. V moščansko gimnazijo so poleg domačih otrok hodili še otroci iz sosednje občine Vodice in delno iz občine Cerklje ter iz sosednjih KS.
Proslavo ob obletnici sta pripravila KS Moste in vodstvo šole. Za to priložnost so učenci šolo lepo okrasili in pripravili priložnostno razstavo tehničnih del. Proslave so se udeležili številni gostje in tudi nekaj bivših učiteljev. Presenetljiv je bil obisk krajanov, dvorana šole je bila po dolgem času premajhna za vse. Krajani so s svo-
ka v sedanjem svetu šole, izvoljenega preko sveta staršev in kolektiva šole;
- da kljub temu, da so krajani Most plačevali 25 let samoprispevek za razvoj šolstva v občini in v letih od 86-91 tudi lokalni samoprispevek, podprt z občinskim programom razvoja šolstva, še vedno ni prišla na vrsto njihova šola;
- da so bili kljub v letu 82 in še nekajkrat pozneje sprejeti prioriteti izgradnje šol v občini v Mostah vedno, ko naj bi prišla na vrsto njihova šola, izigrani;
- da so, kljub sprejetim in
Zima snedla že 170 ton soli
Na proslavi je nastopila tudi dramska skupina domačega kulturnega društva Jurij Bobič. Občinstvo so navdušili s komedijo »Idealna vas«, ki so jo delno priredili na moščansko problematiko.
jim obiskom pokazali, da še ve-dfto živijo s svojo šolo in da jim še zdaleč ni vseeno, kaj se z njihovo šolo dogaja.
Prvi del proslave so pripravili učenci nižje predmetne stopnje, ki so nastopili s pevskim zborom, recitali, plesi in kot harmonikaši, kitaristi in trobentači. V drugem delu je po daljšem premoru nastopila dramska sekcija domačega kulturnega društva Jurij Bobič.
Na proslavi je nastopilo več govornikov. Pozdravni govor je imela ravnateljica šole Mojca Maleš. Župan občine Kamnik g. Tone Smolnikar je spregovoril v imenu gostov in čestital krajanom Most za jubilej in opisal težak finančni položaj občine in stanje šolstva ter možnosti za nadaljnji razvoj. Osrednji govornik na prireditvi je bil predsednik KS Moste Tone Špenko. V prvem delu svojega govora je opisal, kako in pod kakšnimi pogoji so pred petdesetim leti gradili šolo.- V drugem delu pa je izrazil svoje razočaranje, da je šola danes še vedno taka, kot je*bila pred petdesetimi leti in da imajo prav otroci iz moščanskega okoliša že vsaj trideset let najslabše prostorske pogoje šolanja v občini Kamnik. Zato mora nižja stopnja v celoti hoditi v šolo samo popoldan...
Proslava je minila le v obujanju zgodovine šale, ni pa se dotaknila sedanje problematike. Izgradnja šole v Mostah je brez primere v slovenskem, verjetno pa tudi v evropskem merilu, zato je še tudi toliko težje razumljivo:
- da KS Moste, ki si je šolo zgradila sama, nima predstavni-
podpisanim sporazumom o razvoju šolstva na območju Most, Komende in Križa še vedno nekateri, ki so po svoji funkciji odgovorni za razvoj šolstva v občini, poskušajo šolo v Mostah postopoma ukinjati.
Velik obisk krajanov Most na proslavi je dal podporo svetu KS, da se še vnaprej prizadeva za prizidek k šoli in za obnovo obstoječe zgradbe. Najprej bo potrebno zgraditi vsaj štiri učilnice, da bodo vsi otroci hodili v šolo dopoldan, v drugi fazi pa še normativno šolsko telovadnico. S tem bo omogočena tudi športno rekreativna in kulturna dejavnost krajanov.
VINKO OVIJAČ
Nadaljevanje s 1. strani
tržnico, prekladalno postajo Su-hadole in nekaj drugih zemljišč. Ko je 55 delničarjev v celoti odplačalo 60-odstoten delež vrednosti podjetja (tudi z osebnimi posojili), so se v podjetju odločili odkupiti tudi preostali del in tako (po dokaj ovinkasti poti) postali sto-odstotni lastniki podjetja. Vmes so 20-odstotni delež ponudili v odkup občini, ki pa je po besedah Andreja Skodlarja ocenila, da ji tak delež ne omogoča zadostnega vpliva in je zato raje ubrala pot drugačne komunalne ureditve. Tako so se občinski svetniki takoj lotili priprave odlokov, ki bodo urejali občinsko komunalo in bodo temeljili na oddaji koncesij za posamezne dejavnosti.
Andrej Skodlar pravi, da bodo svetniki komunalno ureditev zagotovo dobro dorekli, da pa so na Komunalnem podjetju mnenja, da bi bila paketna koncesija najcenejša, saj se z oddajo koncesij v paketu dela (in kadri) ne bi podvajala. Kako in kdo se bo prijavil na razpise za koncesije, pa je seveda še preuranjeno govoriti - do njih pa bodo seveda delavci Komunalnega podjetja v okviru možnosti in razpoložljivih sredstev še naprej opravljali vsa vzdrževalna dela - za katera so že leta zadolženi in so si v minulih letih z njimi nabrali vrsto prepotrebnih izkušenj. Lahko bi rekli - toliko, da bi marsikdo (za posamezne dejavnosti) lahko celo podvomil v prednosti razpisov, saj so še kako resnične besede direktorja: »Vsega se ne da naučiti na fakulteti. Vodovod je živa stvar, ki diha... Naš delavec, ki ga leta spremlja, točno ve, kje ga »boli«, kateri ventil je treba odpreti...« Ob tem človek nehote pomisli na številne strokovnjake, ki se do nižje cene dokopljejo na račun kakovosti in potem do vprašanja, kdo bo v primeru koncesij sprejemal odgovornost za morebitne nesreče, ni več daleč. Še zlasti ob dejstvu, da je kamniški vodovod kar precej star - od enega do 110 let, za obnovo pa mu sredstev že leta kronično primanjkuje. Verjetno je
l
vsem še živ spomin tudi na težave stanjskega vodovoda, ki gaj je do pred treh let upravljala; krajevna skupnost. Po »težavat|f je občina vanj vložila že prek dcaj set milijonov sit in jih bo nekaj^ še morala, pravi Andrej Skodlaf, in pristavlja, da bi se ta sredstva i lahko uporabila za marsikaj dru-s gega. Sicer pa ima po njegovem, mnenju Kamnik kar precejšnjo) srečo, da je zajetje pitne vodes Iverje tako izdatno. Ko nadalju-s je pripoved o kamniškem vodo-; vodu, direktor KP Kamnik ne j pozabi pristaviti, da je kamniška | voda prepoceni (na repu sloven-s ske) in se to vodovodu že dolgo c preveč otepa. Je pa cena žal Vg republiški pristojnosti in se takO(j na občinski ravni ne da kaj več storiti. Kar zadeva kanalizacijo, je ta v Kamniku na zavidljivi ^ ravni, dograditi bo treba le še h nekaj zadrževalnih bazenov. Z\\ javno razsvetljavo tudi ni težav, | ceste pa so, kot drugod po dr-jr žavi, najbolj pereča tema vseh vzdrževalcev, saj sredstev nikoli ni dovolj.
V kamniški občini komunalci vzdržujejo kar 360 km cest, odi lokalnih do nekategoriziranih. La- ^ ni so za njihovo vzdrževanje porabili prek 70 milijonov sit, zimska služba pa je snedla še dodatnih 60 milijonov proračunskih sredstev, saj je bila lanska zima precej huda in tudi letošnja, kot kaže, ne bo boljša. Čeprav so kamniški komunalci pridno čistili, je
v mestu še vse preveč snega, pra-j
vi direktor in pristavlja, da za toj niso krivi komunalci, saj se je tre-; ba za odvoz snega posebej dogovoriti in plačati - sredstva pa so sila skromna. Republika bi lahko po njegovem mnenju upoštevala,, da je čiščenje snega v starih mestnih jedrih zahtevnejše kot v novih soseskah, a upanja ni veliko,1 saj še cestam odmerja vsoto zgolj na kilometer - ne glede na območje in višinsko razliko. Najvišje ležeče ceste pomaga kamniškim komunalcem plužiti 55 kooperantov. Za primer pa povejmo še, da so v tej zimi kamniške ceste že do novega leta snedlc 170 ton soli in 650 kubičnih metrov posipnega materiala. A. P.
Veseli december v Kamniku
Prednovoletni čas je čas obdarovanj in nakupov, kar pomeni posebno vzdušje. Za letošnje prednovoletno vzdušje je poskrbel Turistično informacijski center Kamnik z organizacijo novoletnega sejma, ki je bil v velikem ogrevanem šotoru v Novem trgu nasproti Srednješolskega centa Rudolfa Maistra. V šotoru so bile stojnice z najrazličnejšo ponudbo, program pa so popestrili nastopi slovenskih glasbenih skupin. Eno od stojnic je zapolnil tudi Študentski servis Kamnik, ki je obiskovalcem posredoval informacije o možnostih včlanitve v Študentski servis, predstavil nov - daljši čas, na razpolago pa so bile tudi zgibanke, ki okvirno predstavljajo delovanje servisa. Na stojnici se je dalo dobiti smučarske vozovnice za Veliko planino, ki jih člani študentskega servisa Kamnik dobijo z 20% popustom. Lahko pa omenim tudi svinčnike
in koledarčke, ki jih je dobil vsak, ki se je pri stojnici ustavil. Torej je bilo na letošnjem novoletnem sejmu možno videti in doživeti marsikaj zanimivega. Sedaj pa še nekaj besed o božično novoletnem koncertu, ki je bil v četrtek, 26. 12. 1996, v Kino Domu Kamnik.
Na njem so nastopili Demoli-tion Group, Regrat in Srečna mladina. Vzdušje je bilo enkratno; slišali smo veliko ročk glasbe
in se dobro zabavali, skratka, kot bi rekli mi, mladi: »Bilo je full co-ol!«.
Milim, da se mnogi mladi za-j vedamo, da takih koncertov v Kamniku primanjkuje in bi lahko to večkrat ponovili. Študentski servis Kamnik je lepo popestril prednovoletni čas, tako da geslo »edini pravi servis« za Študentski servis Kamnik resnično velja.
META
VABILO
Vabimo vas, da si od 17.1. do 31.1.1997 v Razstavišču Veronika ogledate razstavo projekta PN-3 TERME SNOVIK.
Razstavo bomo odprli v petek, 17. 1.1997, ob 19. uri.
Projekt, ki je bil izdelan v lanskem letu, bo podrobneje predstavljen na otvoritvi.
Vljudno vabljeni!
OBČINA KAMNIK
Veseli december je letos potekal pod šotorom v Novem trgu (F. S.)
»Podpisani Zvonko Gosar se zahvaljujem g. Maksu Lavrincu, ker je odstopil zoper mene od kazenskega pregona zaradi kaznivega dejanja razžalitve po členu 169/ 1 KZ, v zvezi z njegovim delom v Podjetju Ideja Kamnik.
Direktor Ideje ZVONKO GOSAR
Mamniški OBČAN
OBČINSKI SVET - ZUPAN
16. januarja 1997
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Urediti prehod čez železniško progo ob Kranjski cesti
j   Svetnik Franc Orešnik je pred-, ^alagal čimprejšnjo ureditev železni-aaskega prehoda čez železniško ' ogo na odcepu s Kranjske ce-? S .Ve proti naselju, ki zajema Pa-*ajplavčevo, Parapatovo, Koželjevo in Aleševčevo ulico. Pot Marije tvaVere, Ogričevo ulico in Podgor-'u'sko pot. Zaradi hiš, drevja in gr-:m movja je preglednost na tem pre-1J0hodu zelo slaba, še posebej pa v '"e slabših vremenskih pogojih. Do-ju" stavnim avtomobilom, ki vozijo 'blago v trgovino Lipa, je onemogočeno varno prečkanje proge. llcaSe posebno pa so ogroženi do-;n"stavljači butan plina in kurilnega 8° olja, v primeru nesreče bi lahko v prišlo tudi do težjih ekoloških in '"'drugih posledic. cc'   Zato svetnik predlaga, da ob-1°; činska uprava takoj poskrbi za IVI ustrezno opremljenost tega preše hoda s signalno varnostno napra-Z'vo in ustrezno osvetlitev križišča lv-in prehoda. Župan naj bi o uk-repih poročal že na naslednji seji ;n občinskega sveta. '1'   Rampa za invalide na pošti Kamnik
cj Na pobudo svetnika (Dušana )(j Jesenika?) v zvezi z ureditvijo do-a. stopa za invalide na Pošti v Ka-0_ mniku je odgovoril mag. Alfonz Podgorelec, direktor Pošte Slove-
nije d. o. o. Ker je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju zahteval, da ostanejo vhodna vrata v prvotni obliki, so vrata takšna, kot so bila prvotna: lesena, širine 65 cm, celoten vhod z obema kriloma pa meri 30 cm. Projektanti zato niso našli rešitve vhoda za invalide. Predlagali so poseben zvonec za invalide ob vhodnih vratih. Z zvoncem se pokliče delavec, da postreže stranko. Ob izdelavi opreme so poskušali z dvižno rampo rešiti dostop za invalide. Rampo so montirali preko stopnic, vendar se ni obnesla, imela je prevelik naklon in je bila nevarna. Pregledali so tudi vse ostale možnosti raznih dvižnih platojev znanih firm Vimec. Za montažo dvižnih ploščadi je premalo prostora, sama vhodna vrata ne omogočajo montaže in uporabe dvižnih ploščadi na stopnišču. Sedaj proučujejo še možnost fiksne sestavljive trodelne rampe, po-ložljive na stopnice, segajoče na pločnik z maksimalnim naklonom 12%. V obstoječem delu ni druge možnosti.
Obstaja pa še možnost izdelave rampe na samem pločniku, če bo ZV NKD dovolil iz obstoječega okna izdelati nov vhod za invalide. Občina pa mora odstopiti del pločnika v dolžini 10 m
OBČINA KAMNIK
GLAVNI TRG 24 1241 KAMNIK
PODJETNIKI IN OBRTNIKI
Predstavljamo vam dejavnost Poslovno informacijskega centra Občine Kamnik v januarju in februarju 1997.
1. IZOBRAŽEVANJE:
• S. P. ALI D. 0. 0. ?
IZBIRA PRAVNO-ORGANIZACIJ-SKE OBLIKE PODJETJA GLEDE NA OBDAVČITEV IN DRUGE KRITERIJE
• KAJ PRINAŠA DAVČNA REFORMA V SLOVENIJI
• IMAGE IN USPEŠNOST PODJETJA
• VODENJE POSLOVNIH KNJIG
druga polovica januarja
druga polovica januarja
februar
februar
Robert Potočnik 831-266
Robert Potočnik 831-266
Daniel Artiček 831-266
Data-Z d.o.o. 831-266
0 točnih terminih in vsebini predavanj Vas bomo naknadno obvestili. 2. SVETOVANJE:
Tudi v letu 1997 nadaljujemo z brezplačnim posredovanjem osnovnih informacij in svetovalnih storitev za podjetnike in obrtnike.
PONEDELJEK: 16.00 do ia00 ure
SVETOVALEC: CORAL d. o. o., Kamnik
KJE:    Poslovno informacijski center Občine Kamnik
Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 817-443 KAJ:    Zakon o gospodarskih družbah, gostinstvu, obrti, trgovini, itd.
Statusno oblikovanje poslovanja
TOREK; 15,00 do 17.00 tire
SVETOVALEC: ga. Darinka Prešeren, dipl. ek. (Upravna enota Kamnik) KJE:     Poslovno Informacijski center Občine Kamnik
Glavni trg 23, Kamnik, tet: 817-443 KAJ: Informiranje o razvojnih spodbudah Sklada RS za razvoj malega gospodarstva ter drugih skladov, aktivnostih Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, informiranje o sejmih, poslovnih konferencah ter mednarodnih projektih finančne in tehnične pomoči.
SREDA: 17.00 do 19.00 ure
SVETOVALEC: DATA-Z d. o. o. (ga. Zajnelagič) KJE:     DATA-Z d. o. o.
Medvedova 10, Kamnik, tet: 817-226 KAJ:    Vodenje poslovnih knjig,
Davčna zakonodaja, finance.
SREDA: 1400 do 16.00 ure
SVETOVALEC: RAČUNOVODSKI SERVIS (g. Robert Potočnik s. p.) KJE:     RAČUNOVODSKI SERVIS
•Cankarjeva 3, Kamnik, tel.: 817-529 KAJ:    Računovodski informacijski sistem, poslovni načrti, preverjanje podjetniške zamisli, marketinški načrt, tržna raziskava, razvojni načrt, finančni in računovodski načrt.
ČETRTEK: 16.00 do 17.00 ure
SVETOVALEC: g. Janez Novak, notar
KJE:     g. Janez Novak, notar
Glavni trg 20, Kamnik, tel.: 817-153 (potrebna predhodna najava)
KAJ:    Področje pravne ureditve poslovanja samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb. PONEDELJEK: 16.00 do 17.00 ure
ČFTRTEK: 8,00 dO 9,00 ure;
SVETOVALEC: VAREKA
Inženiring za varstvo pri delu, požarno varnost, ekologijo in kakovost
Igor ing. Jenko s. p.
KJE: VAREKA
Potok pri Komendi 3b, tel./fax: 841-479
KAJ:    Za področje varstva pri delu in požarno varnost, za ekologi jozakakovostlSO 9000
širine 1 m za rampo za invalide.
Parkirišča na Groharjevi in Klavčičcvi ulici
Na vprašanje svetnika Staneta Zamika v zvezi s problematiko parkirišč na Groharjevi in Klav-čičevi ulici je župan Tone Smolnikar odgovoril, da so bile na sestankih s predstavniki KS Duplica predočene tri možne lokacije parkirnih mest.
Tako bi bilo možno na severu Bakovnika urediti 144 parkirnih mest, v okviru večnamenskega objekta na Bakovniku 30 parkirnih mest in na jugu Bakovnika 260 parkirnih mest. Zaenkrat pa je bila kot prioritetna lokacija predlagana ureditev garažnega objekta v soseski Bakovnik-sever. V ta namen je občina že pridobila programsko zazidalni preizkus postavitve dveh tripleks garaž s skupno zmogljivostjo 144 garažnih boksov. Garažni objekt bi bilo možno locirati na prostih površinah severno od stanovanjskih blokov, pri čemer je možno izrabiti višinsko razliko terena.
Še naprej pa ostaja vprašanje nosilca te investicije oz. financiranja gradnje. Ena od možnih oblik bo predstavljena Skladu stavbnih zemljišč občine Kamnik kot nosilcu opremljanja kompleksne gradnje in prenove v območju zazidalnih otokov. F. S.
Vi sprašujete, župan odgovarja
Med novoletnimi prazniki je kar nekaj občanov postavilo vprašanja, po kakšnem vrstnem redu smo v Kamniku čistili ulice in ceste.
Vprašanja so zastavljali po telefonu tudi županu, direktorju Komunalnega podjetja Kamnik in drugim. Vsem in tudi drugim Kamnlčanom želim sporočiti nekaj informacij in odgovorov na ta vprašanja.
Letos se je snežena zima začela razmeroma zgodaj, prve snežinke so padle že po 20. novembru, ko se je pričelo z izvajanjem zimske akcije predvsem v visokogorskem predelu občine, na preostalem nižinskem delu pa v zadnjih dneh preteklega leta. Izvajanje zimske službe določa odlok o njeni ureditvi, ki ga je sprejel Občinski svet občine Kamnik in temelji na Zakonu o cestah ter Pravilniku o obnavljanju, rednem vzdrževanju .in varstvu cest, ki ga je izdal »Republiški komite za promet in zveze«.
Z odlokom se ureja organizacija in izvajanje zimske službe, ki omogoča prevoznost cest z motornimi vozili, ki so opremljena z zimsko opremo, na osnovi operativnega plana.
s katerim se določi vrsta, obseg in razpored potrebnih strojev in druge opreme, delavcev in materiala, zlasti pa organizacijo pluženja in posipanja.
Izvajalci zimske službe so dolžni pričeti z odstranjevanjem snega, ko ga zapade 10 cm, v izjemnih primerih pa tudi pri nižji višini.
Odstranjevanje snega z voznih površin se izvaja na cestah 1. prioritete (lokalne ceste in poti, namenjene šolskim prevozom) ter cestah II. prioritete (lokalne ceste, ki vodtjo do občinskih meja sosednjih občin). Prav tako je določeno odstranjevanje snega z javnih prometnih površin, kadar ta ovira in ogroža varnost prometa.
Odlok o zimski službi določa, da so upravniki ali lastniki oz. uporabniki zgradb dolžni pred svojim objektom odstraniti sneg s pločnikov za pešce, odstraniti ledene sveče z žlebov, posipati pločnike za pešce ob poledici, kot tudi odstraniti sneg s parkirnih prostorov in dostopnih poti.
Izvajanje zimske akcije poteka na 161 km lokalnih cest
ter na 162 km nekategoriziranih cest. Za naselja izven mesta Kamnika in višje ležeče predele izvaja zimsko akcijo 55 kooperantov. Do zaključka leta 1996 je bilo za zimsko akcijo porabljeno 625 m! peska ter 167 ton soli.
Glede na nekatera negodovanja občanov ocenjujem, da so angažirani v zimski" službi ob sicer nenavadni obilici snežnih padavin dokaj korektno opravili svoje delo, še predvsem ob spoznanju, da sem imel priložnost spoznati »kvaliteto« čiščenja snega v kar nekaj občinah. Nenazadnje pa jc sicer izvajanje zimske službe pogojeno s finančnimi sredstvi, ki jih za te namene zagotavlja »država«. Njena »dobrohotnost« pa Vam je verjetno znana.
Novoletni sprejem predstavnikov KS
Ob novem letu upokojenci pri županu
Župan občine Kamnik je 23. 12. 96 povabil na novoletni sprejem predstavnike svetov krajevnih skupnosti. Povabilu se je prav gotovo odzval po en član sveta. V sejni dvorani se je zbralo kar 35 oseb s funkcionarji občinskega sveta in uprave. Župan seje hotel pobliže spoznati s predstavniki svetov KS. Večina članov je bila na novo izvoljenih na lanskih volitvah. To srečanje je imelo dvojni pomen, to je osebna medsebojna seznanitev in način reševanja morebitnih skupnih problemov sosednih krajevnih skupnosti. Župan je v strnjenih besedah seznanil navzoče z gospodarskim, kulturnim, turističnim in komunalnim razvojejn občine v preteklem letu. Omenil je, daje občina med prvimi, ki se relativno dobro gospodarsko razvija in razrešuje hotenja po večjih vlaganjih v proizvodnjo, komunalni razvoj, telefonsko omrežje itd. Pozval je navzoče na tesno sodelovanje in medsebojno posvetovanje pri razreševanju skupnih problemov na vseh ravneh. Tako sodelovanje pa bo mogoče doseči s strpnim dialogom vseh akterjev, ki so nosilci družbenega razvoja. S pritiski na občinski proračun po manj ali bolj zahtevnih investicijah na območju mesta ali v krajevnih skupnostih ho mogoče uresničevati razvoj samo v okvirih materialnih možnosti. Občinska vreča ima dno in iz nje se lahko jemlje le toliko, kolikor vanjo nanosijo davkoplačevalci in če vanjo pade kaj iz državne blagajne.
Nedvomno je res, je poudaril župan, da so v preteklosti vodstva KS z majhnimi sredstvi ob sodelovanju krajanov veliko ustvarila za razvoj kraja. Glede uresničitve programov komunalnega razvoja, t. j. telefonskega, vodovodnega tn cestnega omrežja, je na vidiku polno težav, ki so predvsem finančne narave. Reševanje teh pa bo odvisno od nujnosti investicije, ki bo najbolj pomembna za življenje občanov.
Preko občinskega glasila naj gre v imenu predstavnikov svetov KS zahvala županu, predsedniku občinskega sveta in njunim sodelavcem za dobre želje v letu 1997 in skromno novoletno darilo.
A. KONDA
Pred novim letom, v torek, 24. decembra 1996, je kamniški župan g. Tone Smolnikar sprejel delegacijo društev upokojencev. Sprejema so se udeležili: iz DU Kamnik Stane Simšič, predsednik društva,
kojencev sta pozdravila tudi g. Igor Podbrežnik in ga. Marjeta Humar ter zaželela vsem upokojencem srečo in tesnejše medsebojno sodelovanje.
Predstavniki upokojencev so se
Upokojenci med pogovorom v županovi sobi
ter podpredsednika Matevž Košir in Franc Smolnikar, iz DU Komenda Jože Kern, predsednik društva, in iz DU Motnik-Spita-lič Matevž Baloh, predsednik društva.
Poleg župana g. Toneta Smolnikarja sta bila na sprejemu še g. Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta, in članica občinskega sveta ga. Marjeta Humar.
Sprejem ni bil namenjen zgolj predprazničnemu in novoletnemu razpoloženju, pač pa tudi pregledu dosedanjega medsebojnega sodelovanja. To je bila tudi priložnost za pogovor o vrsti pomembnih vprašanj, nanašajočih se na delo v občini.
Župan g. Tone Smolnikar je orisal delovanje občinskih organov, nanizal vrsto dosežkov in opozoril na mnoga pomembna odprta vprašanja. Pri tem je poudaril tudi pomemben delež starejše generacije. Predstavnike upo-
zahvalili za sprejem in predstavnike občine seznanili z osrednjimi vprašanji, s katerimi se srečujejo. Poudarili so, da si upokojenci želijo in da so pripravljeni prispevati svoj delež k reševanju Širših problemov. Upokojenci ne pristajajo na izločeno generacijo, ne želijo biti socialni podpiranci, ker to niso. Upokojenci želijo po svojih močeh še vedno tvorno delovati in vplivati na življenjski tok. Z bogastvom življenjskih izkušenj lahko v mnognčem neposredno ugodno vplivajo na odpravljanje težav.
Na tem srečanju so tudi govorili o drugih vprašanjih, o športnem, kulturnem in humanitarnem življenju in o zagotavljanju sredstev za tako razvejano dejavnost.
Pogovor seje potegnil v dobro uro, pri tem pa so si pred slovesom še nazdravili s požirkom rajnega.
Srečanje je bilo vsestransko prijetno in veselo še zlasti zato, ker kamniški župan s sodelavci ni pozabil na upokojence in jim je namenil del svojega dragocenega časa. Hvala!
STANISLAV
NOVIČARII NA NOVOLETNEM SPREJEMU PRI ŽUPANU IN PREDSEDNIKU OBČINSKEGA SVETA: v dneh pred novim letom sta župan Tone Smol-ntkar in predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik pripravila več sprejemov. Še posebej zanimiv je bil sprejem za novinarje, saj se je spremenil kar v novinarsko konferenco, na kateri so novinarji dobili pojasnila o najbolj aktualnih'vprašanjih tn dogajanjih v naši občini
(F. S.)
'PUBLICUS
IffUE
obvešča, da je zaradi vremenskih razmer preložen odvoz kosovnih odpadkov.
Ko se bodo razmere uredile, bomo razpored objavili v Kamniškem občanu.
4       16. januarja 1997
LJUDJE IN DOGODKI
Kamniški OBČAN
V Arboretum večkrat na sprehod
Arboretum Volčji Potok, ki se razprostira na skoraj sto hektarih površin, je prav gotovo eden izmed najbolj znanih kotičkov kamniške občine. Zato je Kamni-čanom ta od hrupa nekoliko odmaknjen park priljubljeno sprehajalno zatočišče, ki ga radi obiskujemo. Zaradi stiske z vstopninami marsikdaj ljudem zmanjka
volje za pogostejše obiske in so po nepotrebnem prikrajšani za ogled lepot parka, ki ponuja vsak dan drugačno podobo in skriva celo paleto rastlin in drugih naravnih lepot. Obiskovalci se lahko sproščeno sprehajajo po tamkajšnjih stezicah, ki se vijejo mimo zanimivih nasadov, ribnikov in drugih znamenitosti. Zlasti
spomladi, ko narava oživi, kaže park vsak dan novo, svežo podobo. Razcvetajo se cvetovi, drevesa oživijo, ponovno se oglasi ptičje petje in park se ovija v opojne dišave.
Da bodo občani Kamnika poslej lahko pogosteje obiskovali Arboretum in si ogledovali spremembe, je bil na pobudo direktorja Arboretuma Aleša Ocepka in kamniškega župana Toneta Smolnikarja sklenjen poseben sporazum, ki omogoča Kamniča-iioni celoletni obisk parka za samo 1.5000 SIT. Od 1. februarja dalje lahko občani kupijo letne karte v vratarnici Arboretuma in pa v vrtnariji Arboretum na Ekslerjevi 6 v Kamniku, s seboj pa morajo imeti osebno izkaznico in sliko. Letna karta bo veljala tudi za vse prireditve, razstave in sejme v Arboretuma Sklenjeni sporazum bo razveselil osnovnošolce, ki jim omogoča brezplačen ogled enega najlepših naravnih parkov v Sloveniji.
Torej, v Arboretumu so bomo v prihodnje pogosteje srečevali!
SAŠA MEJAČ
Jaslice pri Slatnarjevih na Novem trgu
Lado Slatnar iz Novega trga 40la že od ranih otroških let, torej preko skupaj 60 let, vsako leto postavlja božične jaslice, Prečudovite jaslice je postavljal tudi v času nemške okupacije. V novi hiši, kjer v zgornjem nadstropju živi sin Lado z družino, z ženo Marinko namenjata prostor jaslicam v jedilnici. Lado je še posebej ponosen na spominske detajle jaslic, saj sta figuri oslička in krave stari preko sto let in ju je dobil od prednikov. Tudi štalca je stara 53 let, ozadje z luno, zvezdami in zvezdo repatico pa 37 let. Jaslice krasijo mlin na veter, velikoplaninska pastirska koča, cerkvici, mlin na vodo s stopami, lovska koča, pastirci z ovcami in še in še. Vštalci neprenehoma odmevajo čudovite božične pesmi, iz cerkvice pa slovesno odmeva zvone-nje različnih zvonov slovenskih cerkva. Tudi te posnetke Lado zbira te več let. Najljubša mu je Gruberjeva Sveta noč iz davnega leta 1818 z dirigentom Mirkom Cuder-manom. Na orgle igra Srečko Piškur, predvajana pa je v trnovski cerkvi v Ljubljani; čustveno prepevanje spremljajo zvonovi cerkve iz Preddvora. Na ovitku plošče z naslovom Sveta noč - božične pesmi je dr. Mirko Cuderman zapisal: »Bi-
lo je 24. decembra 1818 v Obern-dorfu v Avstriji, koje kaplan Josef Mohr prinesel organistu Franzu Gruberju pesem Sveta noč s prošnjo, da jo uglasbi. Se isti dan, na sveti večer sta sveto noFpesnik in skladatelj prvič zapela ob spremljavi kitare, ker so ravno takrat orgle zaradi starosti odpovedale. Naš posnetek prve kitice je originalna verzija te pesmi. V različnih obdelavah
in predelavah se je pesem Sveta noč hitro razširila po vsem svetu in je danes nedvomno najbolj znana božična pesem. Slovensko božično pesem Glej zvezdice božje pomotoma pripisujejo Ijeopoldu Belaju. Napev je zložil ali ponašil Anton Martin Slomšek za pesem En hribček bom kupil. Kdo je temu napevu podložil božično besedilo, ni znano. Pesmi Angelsko petje Ignacija Hladnika in Rajske strune Valentina Štolcer-ja sta ponarodeli in spadata med najbolj priljubljene slovenske božične pesmi.«
SAŠA MEJAČ
Lado in Marinka Slatnar rada posedtta ob jaslicah, še posebej, kadar se jima pridružijo vnuki
Vojaško usposabljanje
Pohod na Oseke na Menini planini
Krajema skupnost Tuhinj tn KO ZB Tuhinj vas ob praznovanju krajevnega praznika vabita na tradicionalni spominski pohod na Oseke v nedeljo, 2. februarja, kjer bo ob 10. url pri spomeniku padlih proslava. Odhod Izpred Sole v Zg. TuhrUju bo ob 8. url
Uprava za obrambo Ljubljana izpostava Kamnik je konec lanskega leta skupaj s poveljstvom 55. ObmPSV Domžale organizirala vojaško strokovno usposabljanje za svoje organe, ki so namenjeni za delo v primeru ogroženosti in vojne nevarnosti. Usposabljanje je bilo izvedeno za častniški sestav, ki ima pomembne zadolžitve pri opravljanju nalog s področja mobilizacijske pripravljenosti. Pomoč pri organizaciji in izvedbi streljanja je poleg stalnega sestava 55. ObmPSV Domžale nudil tudi član Strelskega društva Kamnik g. Bojan Burja.
Poleg opisanega usposabljanja so prisotni v organizaciji Uprave za obrambo Ljubljana izvedli tudi povsem določene naloge, ki bi jih čakale ob mobilizaciji vojnih enot Slovenske vojske.
Vodja izpostave za obrambo Kamnik g Mihael Rauter je usposabljanje ocenil kot uspešno in vse sodelujoče, ki so se odzvali polnoštevilno, pohvalil za prizadevnost ter zelo dobre rezultate v streljanju.
JOŽE ARKO
Svet krajevne skupnosti Zaprice na razpotju
Preteklo je dobrega pol leta od izvolitve novih članov sveta. Po preteku dveh mesecev naj bi se spoznali s problematiko okolja in krajanom predstavili razvojni program dela. Programskih nalog ni težko napisati, težko pa je te naloge uresničiti. Tako je svet po štirih sejah prispel na razpotje med potrebami razvoja Zaprte in denarnimi možnostmi. Nerešenih zadev je kar nekaj: ulična razsvetljava, obnovu otroških igrišč, asfaltiranje nekaterih površin, varnost prometa, ekologija okolja itd. Denarnih virov pa ni od nikoder, razen nekaj malega iz občinskega proračuna in morda kakšen tolar namensko iz sklada stavbnih zemljišč. Člani sveta hočejo in imajo voljo rešiti kar največ komunalnih problemov, toda brez denarnih virov bodo ostale samo želje. Sugestije krajanov so, da bi se za večjo prometno varnost na Smolnikarjevi, Jenkovi in Kersnikovi ulici naredile grbine. Mladi motoristi kaj radi tekmujejo po teh ulicah in tako ogrožajo prometno varnost. Zaradi nepreglednosti križišča Jenkova-Kranjska je potrebna postavitev prometnega ogledala. Želja mladih je tudi športno igrišče v Jenkovi ulici nasproti kamnoscštva Ciglič. O tem projektu je svet prejšnjega sklica že razpravljal. Nekaj konkretnih zadev je bilo že narejenih; to je nakup nekaj igralnih elementov in naročilo za izdajo lokacijske dokumentacije. Veliko besed izpuhti v zrak o obnovi in vzdrževanju javnega otroškega igrišča za trgovino Kočna med Kranjsko in Ljubljansko cesto, ki je močno za-' nemarjeno. V tem predelu je tudi okolica neugledna, asfaltna površina je močno poškodo-
vana, neugledne so tudi zelenice in okrušeni robniki pločnikov. To je delno poškodoval zob časa, delno močan plevel, ki raste med robovi, in tudi naravi neprijazni tovornjakarji, ki parkirajo na robnikih in pločnikih. Naše bivalno okolje nenehno ogrožajo naravni in fizični dejavniki. Med temi je tudi naš krajan, ki ponoči podira in uničuje komunalne objekte. 15.12.96 je bil med bloki na Ljubljanski zažgan kontejner in uničena dva viseča zabojnika za smeti, kovinska ograja ob šoli podrta itd. Veliko škode povzročijo nekateri krajani namerno, vendar pa nihče ne zahteva plačila. Brez pretiravanja lahko povemo, da je naše bivalno okolje vedno bolj ogroženo. Letno je narejene kar veliko škode iz malomarnosti in objestnosti. Iz rednih prihodkov mestne krajevne skupnosti te ne morejo obnoviti in plačati obnovo. Pri pluženju snega so kar pogoste poškodbe obcestnih objektov in robnikov. Za take in še druge poškodbe nihče ne terja plačila. Člani sveta so meniti, da je treba na zelenicah ih otroških igriščih namestiti napise »pse na vrvico«. Zaradi pasjih iztrebkov so zelenice in parki vidno onesnaženi. Že to je široka paleta nalog, ki zahteva kar precej denarja, da bi postorili vsaj najnujnejše. Kako in v kakšnem obsegu pa bo svet te naloge, ki najbolj bodejo v oči, uresničil, je drugo vprašanje. V ta namen bi morali zbirati namenska sredstva z referendumsko odločitvijo, da bi olepšali ožje bivalno okolje in dali še lepši videz našemu mestu.
A.KONDA
i pohod na Kostavsko planino
Zimski decembrski pohod lanskega leta na Kostavsko planino je bil nekaj posebnega. Pri spomeniku padlim borcem NOB se je 22. decembra kljub slabemu vremenu, snegu, dežju in megli zbralo precej veliko število ljudi. Srečanje je organizirala Zveza častnikov in Športno društvo Tuhinj. Pripravili so razmeram primerno lep kulturni program. Sodelovali so pevci, ki so v idiličnem zimskem okolju zapeli več pesmi.
Na zbirnem prostoru so organizatorji zakurili taborni ogenj. Obiskovalci so se ob njem lahko ogreli in tudi posušili mokra oblačila. Veliko obiskovalcev je bilo iz Tuhinjske doline, precej iz Kamnika in drugih krajev. Pred začetkom samega programa so na cilj prispeli športniki - tekmovalci v teku.
Govornik je orisal dogodke, ki so se odigrali na tem prostoru med NOB. Tu je padlo precej borcev v neenakem boju z nemško vojsko. Pri tem napadu so imeli svoje prste vmes tudi domači izdajalci, sodelavci okupatorja. V spomin na te žrtve se vsako leto v drugi polovici decembra na tem mestu zberejo nekdanji udeleženci in drugi še živeči borci in vsi, ki cenijo delež NOB pri osvoboditvi naše domovine. Vse poskuse razvrednotenja osvobodilnega boja bodo borci in pošteni državljani še naprej argumentirano zavračali. Tradicije NOB bodo prenašali na mlajši rod, ki bo
znal ceniti upravičenost oboroženega upora proti skupnemu sovražniku v II. svetovni vojni.
Med programom so delegacije položile vence pred spomenik. Zveza rezervnih častnikov in športno društvo pa so podelili priznanja. Športniki, ki so se udeležili teka, so prejeli medalje in druga športna odličja. Tekmovanje je potekalo v dolžini 8 km in 530 m višinske razlike (Kostavska planina je na višini približno 1000 m). Prvi tekmovalec je prispel na cilj v 36-ih minutah.
Najboljše so se uvrstili Klemen Dolenc iz Radovljice, Tomaž Kalan iz šmarnogorske naveze, tem so sledili Zdravko Volkar, ŠD Šmartno, Peter Močnik, Boris Andrejka, Tomaž Petek, Miha
Hrovat, Jaka Reš. Franc Hrovat in Blaž Geč.
Vsem obiskovalcem tega spominskega srečanja so organizatorji ponudili šilce močnega, mogoče pa je bilo dobiti tudi tople napitke in za okrepčilo okusne klobase.
Med srečanjem so se prijatelji in znanci spomnili težkih dni in dogodkov iz nedavne preteklosti. Nekateri so se srečali po več letih.
Po zaključku srečanja so se j udeleženci začeli vračati v dolino. Vreme ni bilo nič bolj prijazno kot v začetku. Vseeno pa so se ponovno dogovorili za sreča-' -nje ob naslednjem letu 1997. Zaželeli so si vse lepo.
STANE SIMŠIČ
Športniki so za tekmovalni del prejeli pokale In medalje.
Spominsko srečanje v Rudniku
Vsakoletno srečanje v Rudniku, kjer je ob prihajajoči pomladi leta 1945 padlo več organizatorjev vstaje NOB, Je bilo 4. januarja 1997 pri spomeniku padlih.
■Proslavo izmenično prirejata Zvezi borcev NOV iz Kamnika in Domžal. Letošnje srečanje je pripravila ZB iz Domžal.
Zelo slabo vreme, naliv ledenega dežja, poledica in zatem mOčno sneženje ni odvrnilo ljudi od sodelovanja na tej spominski prireditvi. Veliko ljudi, zlasti iz Kamnika, je prišlo peš, nekateri so se pripeljali z osebnimi vozili. Vsi so poslušali program pevcev iz Radomelj, ki so zapeli več znanih partizanskih pesmi.
V krajšem nagovoru prisotnim udeležencem je Rajko Hafner, član ZB iz Domžal, spomnil na usodnost tistega časa in na padle žrtve, ki so bile umorjene tik pred osvoboditvijo, seveda s pomočjo izdajalcev. Med ostalim je govoril o poizkusih, ki se pojavljajo v različnih oblikah, da bi NOB in boj proti okupatorju ter domačim izdajalcem prikazali v popolnoma napačni luči. Izdajstvo in kolabo-
racijo želijo prikazati kot spoštovano delo, pri tem so predvsem aktivni nekateri neposredni sodelavci okupatorja, ki so danes na pomembnih položajih. Navzoči so govornikove besede pozdravili z aplavzom. Delegacije ZB so pred spomenik NOB na Rudniku položile vence. Številni prapori skupaj z udeleženci so se poklonili spominu padlih borcev NOB.
Snežni metež ni ponehal, zato so se obiskovalci, ki so prišli v Rudnik, kmalu po zaključku programa odpravili nazaj proti domu.
Spomini na medvojna leta so med ljudmi še živi, zlasti med udeleženci NOB. Ne bodo pozabili padlih v osvobodilnem boju.
Poznavalci vedo povedati, da je bilo tudi leta 1945 v času pokola v Rudniku prav tako slabo, zimsko vreme. Srečanje v letu 1998 bo pripravila ZB iz Kamnika, udeleženci pa so zagotovili, da se bodo tega tudi udeležili, ne glede na vreme.
STANE SIMŠIČ
Kamniški OBČAN
IZ ŽIVLJENJA V DRUŠTVIH
16. januarja 1997 5
Bolnim in ostarelim vso skrb
Društva upokojencev imajo v svojem programu opredeljeno posebno skrb ostarelim in bolnim Članom. Pri Društvu upokojencev Kamnik to nalogo opravlja komisija za socialno delo. Članice te komisije med letom obiščejo nad 300 članov in članic društva. Z vsakim se pogovarjajo in se seznanijo tudi z njihovimi težavami. Vsakega tudi skromno obdarijo. V preteklem letu so obiskale 310 članov, med njimi večinoma bolne, ostarele, pa tudi jubilante z okroglimi obletnicami in vse, stare nad 90 let. Obiskov so deležni tudi zakonski pari ob zlati poroki itd.
Po dosedanjih izkušnjah je mogoče reči, da so s takimi obiski člani društva zadovoljni. Marsikdo je presrečen in oroseno oko pove več kot vsaka beseda. Podobno nalogo opravljajo vsa društva upokojencev v občini. Vsi skupaj letno obiščejo okrog 400 svojih članov.
Nekateri upokojenci se za tako pozornost društvom upokojencev želijo javno zahvaliti. Vseh pohval, zahval in drugih znakov hvaležnosti ni mogoče opisati. Društva so takih odmevov in različnih predlogov vesela. To jim
nalaga tudi nove dolžnosti. Vsekakor društva upokojencev želijo prisluhniti besedam članstva.
Novembra preteklega leta je komisija DU Kamnik obiskala zlatoporočenca Jože-fo in Leopolda Kavčič iz Volčjega Potoka in ju tudi predstavila v Kamniškem občanu.
Pred novim letom je prispelo na DU Kamnik pismo z naslednjo vsebino:
»Zelo lepo, da ste se spomnili na naju in ste nas obiskali. Prav lepa hvala za darilo. Posebno pa sva bila vesela za tako krasen članek v Občanu, kar ganjena sva bila, ker ste tako lepo napisali. Prav lepo vas pozdravljava. Kavčičeva iz Volčjega Potoka.«
Komisija pri DU Kamnik bo s takim delom nadaljevala tudi v letu 1997 ter z odgovornostjo prisluhila vsem dobronamernim predlogom in jih v okviru danih možnosti poskusila uresničiti. Vsem svojim članom želi DU Kamnik srečno in zdravja polno leto 1997.
STANE SIMŠIČ
Decembrsko srečanje slepih in slabovidnih
Pogled nazaj in naprej
Predsednik DU Kamnik g. Stane Simšič je 23. decembra sklical zadnjo sejo Upravnega in Nadzornega odbora društva v minulem letu. Na seji je bilo ugotovljeno, da je v društvo včlanjenih že 3.281 upokojencev Kamnika.
Predsedniki posameznih področij so podali pregled vseh aktivnosti društva v letu 1996. Ugotovili smo, da so bile vse akcije, kljub temu, da jih je bilo veliko, uspešno izvršene. Večina aktivnosti se nadaljuje iz leta v leto, vendar pa je bilo nekaj takih, za katere menim, da je prav, da jih še enkrat omenimo: to je po investicijski strani dvostezno balinišče ter ustanovitev dveh novih aktivnosti v društvu, to sta Mešani pevski zbor in Folklorna skupina.
Po starih, starih ugotovitvah, da se zaključku starega leta takoj pridruži drugo novo leto, so tudi v DU Kamnik pripravili celoten program »življenja v društvu za 1997. leto«. Pravijo, da se pri denarju marsikaj začne ali pa tudi konča, če ga zmanjka. V DU so za letošnje leto planirali za svoje aktivnosti 5,515.000 SIT dohodkov in tudi izdatkov ne bo moglo biti več, čeprav bo potrebno zelo varčevati na vseh področjih aktivnosti. Kljub temu pa si tudi upokojenci želimo še kakšno izboljšavo, pa naj si bo to v privatnem ali društvenem življenju. Tu bom napisala le našo društveno željo: da bi živeli v čistem in zdravem ozračju in zato bi radi zamenjali »trdo« kurjavo z »mehko« ali bolj natančno s »tekočim kurilnim oljem« ter tako po svojih močeh prispevali k čistemu zraku, če bomo seveda uspeli dobiti še kje kakšen tolar v ta namen.
Na seji je bila določena društvena članarina za leto 1997 v znesku 500 SIT, vzajemna samopomoč pa v višini 600 SIT. Ob plačilu članarine poverjeniku, ki bo upokojenca obiskal, ali pri plačilu v društveni pisarni bo vsakomur izročen tudi »Program akcij in prireditev Društva upokojencev Kamnik v letu 1997«, ki obsega 1?avtobusnih izletov, 13 kolesarjenj, 12 pohodov, 19 planinskih tur... Tako bo obveščenost članstva res popolna in možno še številčnejše udejstvovanje, kar je tudi namen samega društva. Želja vodstva društva je, da bi se tudi upokojenci, ki še niso včlanjeni v društvo, pridružili našim akcijam in tako obogatili »upokojensko življenje«.
Na sejo UO je bil povabljen tudi g. ANTON MOD1C, dosedanji društveni praporščak, kije to nalogo opravljal že dvajset let. Vodstvo društva se mu je ob tej priložnosti zahvalilo za njegovo vestno delo z darilom, saj mu zdravstvene razmere sedaj, ko je dopolnil že osemdeset let, tega dela ne dopuščajo več.
Zanimiva je bila tudi ugotovitev, da so bili v letu 1996 med člani upravnega in nadzornega odbora kar štirje jubilantje z okroglo obletnico. Znano je, da smo med upokojenci same »polnoletne« osebe in da svojih let ne skrivamo, saj smo ponosni, če so številke čim višje. Zato naj bo znano, kateri prizadevni člani upravnega oz. nadzornega odbora so dopolniti take jubileje:
gospa IJUDMILA DOLENC - sedemdeset let, članica društva, ženske sekcije in nadzornega odbora;
gospod BOŽO MATICIČ - sedemdeset let, član društva, upravnega
odbora in predsednik odbora za kulturo;
gospod PETER PLEVEL - sedemdeset let, član društva, član nadzornega odbora;
gospa OLGA ŠTROS - šestdeset let, članica upravnega odbora za KS Duplica.
Predsednik društva jim je v zahvalo za njihovo dosedanje prizadevno in uspešno delo izročil priložnostno darilo, zaželel še naprej trdnega zdravja, osebne sreče in nadaljnjega dobrega sodelovanja. Tudi ostali člani smo jubilantom prisrčno stisnili roko v iskreni želji, da bi jim bilo lepo še ha mnoga, mnoga leta.
MARINKA HRIBOVSEK
Srečanje slepih in slabovidnih s področja kamniške in kiekda-nje) domžalske občine se je 12. decembra lanskega leta udeležilo 52 članov in članic ter njihovih spremljevalcev. Srečanje je bilo pri »Marjanci«.
Slepi so povezani v Medobčinsko društvo Ljubljana, ki povezuje člane iz 30 občin in šteje 771 članov. V Sloveniji je vključenih 3200 članov. Na kamni-ško-domžalskem področju je vključenih 74 članov, od tega iz občine Kamnik 36, iz Mengša 3, iz Moravč I, iz Domžal 28 in iz Lukovice 6.
Svoje letno srečanje so pričeli v popoldanskih urah in pri tem pripravili prijeten kulturni program. Nastopili so člani in članice njihove dramske skupine -Optimisti, v programu pa sta sodelovala še pevca Kamniških ko-lednikov Rok Lap in Janez Maj-cenovič in harmonikar Božo Matičič.
O delu in življenju društva slepih in slabovidnih smo se pogovarjali s predsednikom Med-društvenega odbora Ljubljana Janezom Hrovatom in članom upravnega odbora za to področje Milanom Trojanom.
Obsežnost dela društva je vsestranska. V zadnjem obdobju posvečajo vso.skrb odkrivanju novih primerov slabovidnosti, predvsem pri otrocih. To je izredno pomembno zaradi nadaljnje vzgoje in šolanja ter kasnejšega vključevanja v življenje. Vsako leto društvo organizira seminarje v zimskem in jesenskem času. Udeležujejo se jih tudi starši prizadetih otrok. Tako se v Zavodu za slepe v Ljubljani izobražuje 19 otrok s tega področja, vsaj dvakrat toliko otrok pa obiskuje redne šole. Društvo slepih jim zagotavlja
Izvršni odbor Zveze borcev in spomen i carji -1941
Na zadnji lanski seji Izvršnega odbora Združenja borcev in udeležencev NOB občine Kamnik, ki je bila 9. decembra, so sodelovali tudi spomeničarji.
Predsednik ZB občine Kamnik Janez Prezelj je seznanil prisotne z aktualnimi nalogami in problemi, s katerimi se borčevska organizacija srečuje.
Krajevna skupnost Smarca ODDA V NAJEM
poslovni prostor v velikosti 24,5 m2 v kulturnem domu Šmarca.
Informacije .po tel.: 811-317.
Člani IO ZB NOV obilne Kamnik in spomeničarji 1941 na zadnji seji v letu 1996
V januarju krvodajalska akcija
Območna organizacija Rdečega križa Kamnik organizira krvodajalsko akcijo, ki bo 21., 23. in 24. januarja 1997. Odvzem krvi bo v prostorih Zavoda Republike Slovenije za transfuzijo v Ljubljani, Šlajmerjeva 6.
K tej humani akciji so vabljeni vsi zdravi občani, starejši od osemnajst let.
Vse dni krvodajalstva bo organiziran prevoz v Ljubljano (in nazaj) po sledečem programu:
Torek, 21 .januar
iz Kamnika      ob 7. uri ob 9. uri ob 11. uri iz Tuhinja       ob 10. uri iz Tunjic ob 8. uri
iz Črne ob 10. uri
Četrtek, 23. januar
iz Kamnika     ob 7. uri ob 9. uri ob 11. uri iz Komende    ob 8. uri in Nasovč      ob 8. uri
Petek, 24. januar
iz Kamnika ob 7. uri ob 9. uri ob 11. uri
iz Rakilovca in Pšajnovice iz Šmartnega
ob 10. uri ob 8. uri
Vrnitev iz Ljubljane nazaj bo po odvzemu krvi.
Krvodajalstvo ima v kamniški občini dolgoletno tradicijo in se po številu krvodajalcev uvršča nad državno povprečje.
Darovanje krvi pomeni častno dejanje, saj posameznik s svojo krvjo pomaga pri reševanju življenja.
Organizatorji te krvodajalske akcije pričakujejo udeležbo, poleg stalnih krvodajalcev tudi veliko novih in mlajših. Pridružimo se tej humani človekoljubni akciji v čim večjem številu!
STANE SIMŠIČ
V razpravi so sodelovali vsi udeleženci in izrazili podporo dosedanjemu prizadevanju pri ohranjanju pomena in vloge ZB v kamniški sredini. Člani ZB - spomeničarji 1941 so soglašali tudi z načrtovanimi aktivnostmi v okviru delovnega programa za naslednje leto. Namen skupnega sestanka je imel poleg ostalega tudi informativno nalogo v tem, da prvoborce seznani z delom in prizadevanjem občinskega vodstva ZB.
V daljšem pogovoru so obravnavali številna pereča vprašanja in se dogovorili za enotno akcijo.
Ob zaključku so udeleženci skupne seje izrazili dobre želje tudi za leto 1997. Predsednik ZB Janez Prezelj pa je vsem članom ZB zaželel obilo zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 1997.
STANE SIMŠIČ
tehnične pripomočke, potrebne učbenike in druge potrebščine. To je le eno področje dela društva. V okviru društva pa je močno razvito športno, kulturno, družabno in izobraževalno področje. Del teh aktivnosti povezuje Kulturno-prosvetno in športno društvo Karel Jeraj.
Delo s slepimi in slabovidnimi je zelo zahtevno, tudi finančno. Člani društva svoje delo opravljajo brezplačno, toda tehnični pripomočki in druge potrebe slepih zahtevajo svoje. Sredstva, ki jih društvo prejema, pokrivajo le minimalne potrebe in se dotekajo zlasti iz Loterije in nekaterih donacij. Sredstva občin pa vedno bolj usihajo in so vedno bolj minimalna. Nekateri organi v občinah se premalo zavedajo svojih dolžnosti do te kategorije občanov. Vsa pridobljena družbena sredstva se v okviru društva še oplemenitijo in v drugi obliki obrestovano vračajo. Sicer pa so člani društva po besedah sogovornikov aktivni povsod tam, kjer jim njihove možnosti dopuščajo.
To je le nekaj drobcev iz bogatega programa dela slepih ih slabovidnih. Člani so odločeni z enako vnemo nadaljevati svoje poslanstvo in se ne bodo vdali malodušju. Slepi in slabovidni so vedri in veseli ljudje, kar je pokazalo tudi tokratno srečanje. Radi se družijo in svoje prijetno razpoloženje prenašajo tudi na okolico.
V družabnem delu srečanja so udeleženci med seboj kramljali, razdrli marsikatero šaljivo in s tem še popestrili razpoloženje.
Pred zaključkom razgovora sta sogovornika opozorila še na dolžnosti vključevanja vseh tistih, ki to pravico imajo, ne pa šele takrat, ko potrebujejo pomoč društva.
Vsem prisotnim in preko njih vsem njihovim članom sta oba, Janez Hrovat in Milan Trojan, zaželela vse lepo v skoraj prihajajočem novem letu in se zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali društvu.
Prijetno srečanje se je zaključilo v večernih urah.
STANE SIMŠIČ
1
Janez 1
OBČINA KAMNIK
Glavni trg 24 1240 KAMNIK
objavlja naslednja prosta delovna mesta v občinski upravi:
1. Svetovalca predstojnika za področje energetske dejavnosti in varstvo okolja
Pogoji:
- VII. stopnja strokovne izobrazbe naravoslovne ali tehnične smeri
- 7 let delovnih izkušenj
- strokovni izpit v upravi ali preizkus znanja iz ZUP-a
- znanje uporabe računalnika
2. Svetovalca predstojnika za stavbna zemljišča
Pogoji:
- VII. stopnja strokovne izobrazbe pravne ali gradbene smeri
- 7 let delovnih izkušenj
- strokovni izpit v upravi ali preizkus znanja Iz ZUP-a
- znanje uporabe računalnika
3. Višjega svetovalca za področje komunalne dejavnosti
Pogoji:
- VII. stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri
- 5 let delovnih izkušenj
- strokovni izpit v upravi ali preizkus znanja iz ZUP-a
- opravljen strokovni izpit za nadzor nad gradnjo objektov
- znanje uporabe računalnika
4 Svetovalca predstojnika za kulturo, predšolsko vzgojo in izobraževanje
Pogoji:
- VII. stopnja strokovne Izobrazbe družboslovne smeri
- 7 let delovnih izkušenj
- strokovni izpit v upravi ali preizkus znanja iz ZUP-a
- znanje uporabe računalnika
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje, določene z zakonom o delavcih v državnih organih.
Z izbranimi kandidati bomo za vsa delovna mesta sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih izkušenj pošljejo na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Razpis velja od 17. 1. 1997 do vključno 24. 1. 1997.
Prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor. O izbiri jih bomo Obvestili v 15. dneh po odločitvi.
POVABILO NA VAJE SPROŠČANJA iN MEDITACIJE s pričetkom v ponedeljek, 3. februarja, ob 17. uri v Matični knjižnici Kamnik; nato pa vsak ponedeljek in četrtek od 17.45 do 19. ure.
VERA PRELOVŠEK, relkl tn refleksomasazrti terapevt tel. (0609) 631-866
6       16. januarja 1997
KULTURA - MED MLADIMI ,
Kamniški OBČAN
Rok Zelenko in Lea Bernetič Zelenko v galeriji Majolka
V pred- in ponovoletnem Času razstavljata v kamniški galeriji Majolka zakonca Zelenko, ki živita v slikovitem mestecu Grožnjanu v Istri, kar se odraža tudi v njunem likovnem ustvarjanju.
Akademski slikar Rok Zelenko, kije mladost preživel v Kamniku in Ljubljani, izhaja iz znane kamniške umetniške družine, kije lep Čas življenja bivala v slikovitem dvorcu - Rauterjevi graščini na Žalah. Vzpodbude za slikarski poklic je mladi Rok dobil prav v Kamniku, ob družinski tradiciji, umetniškem delu staršev.
Ikonograjija in slikarski pristop Roka Zelenka zajema iz mediteranskega prostora, odseva njegov oseben odnos da slikarske problematike, kije sicer pogojen z nekaterimi vplivi in vezan na evropsko in slovensko moderno slikarstvo. Na prvi pogled je njegovo slikarstvo dekorativno ali objektivno deskriptivno, v resnici pa posreduje bistveno, globoko in celo pretresljivo sporočilnost. Na takšno sporočilo je vezan njegov izbor motivov, postavitev kompozicij in izbor barv. Barva zaznamuje iz slikar-jeve bivanjske izkušnje izhajajoče občutke. Zelenkove oljne slike na razmeroma majhnih Jbrmatih težijo enkrat k monumentalnosti, drugič v intimizem. To so intimni prizori iz umetnikovega osebnega življenja in domačega
miljeja s simbolnimi poudarki. Slikarjeve podobe krajine in vedute SO poduhovljene poetične in nadčasovne. To so v glavnem vedute Grožnjana in istrskega miljeja z izžarevanjem duha pokrajine Mediterana. Zelenkovo slikarstvo je v bistvu scenografija gledališča, ki se mu pravi življenje, kjer prizorišča postanejo alegorije. Likovno snovanje Roka Zdenka, ki obsega predvsem risbo, slikarstvo in keramiko, je razpeto med realizmom, simbolnimi preoblikovanji, ironičnimi prebliski, slikarskimi razmišljanji in meditacijami, do spogledovanja z abstrakcijo.
Unikatni keramični izdelki 1m Bernetič Zelenko niso le uporabni predmeti, temveč nosilci estetskih likovnih sporočil. Poslikave krožnikov, brošk, obeskov-in drugih okrasnih predmetov so oblike in okrasni elementi iz narave in življenjskih okolij. Ritmi linij, barv in ornament-nth elementov, stilizirani rastlinski in živalski motivi izražajo mediteransko radoživost in poreklo. Posebnost v keramičnem ustvarjanju so poslikani stožci in piramide, prvobitne, magične, praoblike, arhetipski simboli, ki posredujejo arhaične in mitološke spomine.
DUŠAN LIPOVEC
Pestra prireditev na Tunjicah
Skupina otrok starejšega oddelka OŠ 27. julij (Zoran, Tomaž, Vida In Marjan) s »trško« Heleno Sterle je v preteklem letu takole radostno, kot kaže slika, skrbno prinašala v naše uredništvo prispevke iz njihove šole. Pričakujemo jih tudi v letošnjem letu in jim želimo sreče in uspehov.
S. MEJAČ
Iz stranjske osnovne šole
Pogumni igralci novoletnega živ-žava
Ko igralci ne poznajo poražencev, ko zaživijo v svojih vlogah, takrat nastopijo nepozabni trenutki v življenju in delu učencev na OŠ Stranje.
Vedno je kdo boljši od mene? Kako naj sprejmem poraz, neuspeh? Sem dober učenec?
To so vpašanja, ki nas v Soli spremljajo vsak dan, tako učence kot učitelje. Mnogokrat odgovarjamo nanje kot neutolažljivi poraženci, odzivamo se kot napadalci zmagovalcev! Vendar vsak neuspeh pomeni začetek uspeha...
In so igralci, ki ne poznajo poražencev!
Vsak trenutek se bo prireditev začela, dvorana se spreminja za
dve magični uri v središče kraja. Šolski oder v teater in središče dogajanja.
Voditeljica Špela in nastopajoči učenci z gostoma nas z dobro mislijo in prijetnimi občutki popeljejo v leto 1997.
Učenci instrumentalisti se predstavijo s skladbami različnih glasbenih zvrsti, celo z rock'n rollom.
Obetavna mlada harmonikarja Marjan in Matjaž od gledalcev izvabita navduSen aplavz.
Pevci otroškega pevskega zbora so pesmi Gusarji in Dedek Mraz peli skupaj s celotnim občinstvom, tako močno sta namreč odzvanjali v poslušalcih s svojim ritmom.
Igralci dramske skupine Bare tka so uspešno zaslišali več prič proti obtoženemu volku.
MATIČNA KNJIŽNICA
Vabimo vas na lutkovne predstave, w bodo vsako soboto ob 10. uri, v dvorani Matične knjižnice Kamnik.
* 1. februarja 1997: Moj dežnik je lahko balon, FRU FRU
* 15. februarja 1997: Čaranje z Markom, FRU FRU
* 22. februarja 1997: Pavliha, Janko in Metka, Pavlihovo
gledališče Globus
Pridružite se naši pravljični skupini, ki se vsak torek ob 18. uri dobiva v pravljičnem kotičku na pionirskem oddelku. Pravljičarka Jana ima za vas pripravljenih veliko dobrih pravljic.
Glasbeni del prireditve so zaključili pevci mladinskega pevskega zbora pod vodstvom zboro-vodkinje ga. Karle Urh.
Oder se spreminja v teater, scena - sodna dvorana zaživi, glasba zadoni, sodniki in porotniki v plesu prihajajo na oder. Zatožni stol zasede obtoženi volk, priče si z glasbenimi in plesnimi točkami sledijo druga za drugo. Napetost med gledalci se stopnjuje, mladi igralci po 50 minutnem nastopu navdušijo publiko z zaključno pesmijo, ki je postala himna dramske skupine Baretka, ki je uspešno odigrala igro Žarka Petana Obtoženi volk pod vodstvom mentorice ga. Mire Papež.
Vsi nastopajoči glasbeniki, igralci dramske skupine, učenci likovnega krožka ter ročnih spretnosti, ki so pripravili čudovito razstavo svojih del, so se izkazali s pridnostjo, pogumom in nadarjenostjo, zato smo ponosni nanje.
Iskrena hvala častnima gostoma g Božu Matičiču in ga. Jožici Kališnik, ki sta se prijazno odzvala našemu vabilu, hvala tudi mentoricam ga. Brigiti Kumek, ga. Miri Rifl. ga. Anamariji Novak, ga. Karli Urh in ga. Miri Papež.
Zahvaljujemo se tudi podjetjem Calcit, K1K, Sitar Pneumatic Center, Cvetličarni Mira, Gostilni Gams, Bazar G ros d. o. o., Gol-di d. o. o. in MB s. p., ki so poskrbeli za tehnično opremo in pogostitev nastopajočih učencev.
BRANKA ŠPENDE
Potujoča knjižnica, časopis, kaseta, Božiček
V ponedeljek, 23. decembra, so krajevni aktivisti Tu-njic, na čelu s predsednico sveta KS Joži Petek, pripra-
predstavila tudi v Šmartnem, na Selih in v Motniku. (O potujoči knjižnici smo poročali v 21. št. Kamniškega občana).
O delu KS Tunjlce je na kratko spregovorila njena predsednica Joži Petek. Povezovalka Jelka Kočar in najmlajši tunjiski pevci pa so nas razveselili s prisrčnim programom.
vili prisrčno slovesnost. Krajanom se je v majhni dvoranici osnovne šole predstavila kamniška potujoča knjižnica, ki se bo k tunjiški šoli vračala vsakih 14 dni ob četrtkih od 17. do 18. ure. S seboj bo pripeljala približno 1.500 knjig, druge knjige pa bodo bralci lahko naročili po želji. Zbrane, zlasti najmlajše bralce, je toplo pozdravila ravnateljica Matične knjižnice Kamnik Breda Podbrežnik. Predstavila je pomen potujoče knjižnice, ki se je v decembru
Pred odhodom na odgovorno pot jc potujočo knjižnico blagoslovil tunjiški župan Pavle Juhant. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Jelka Kočar, je nastopil otroški pevski zbor domače šole in pevci Tunjiškega okteta z dirigentko prof. Ano Štele. Pevci okteta so zapeli nekaj pesmi iz pravkar izdane kasete ob desetletnici njihovega delovanja, O čemer ste lahko prebrali obširni zapis v prejšnji številki Kamniškega občana.
Urednik krajevnega časopisa Tunški glas Valentin Zabavnik pa je tako kot lansko leto ob koncu leta predstavil pravkar izdano drugo številko njihovega časopisa v na-
Božiček je s svojim prihodom razveselil tako najmlajše, kot tudi malo manj mlade.
Društvo aktivne mladine
Duhovno bogatitev s knjigo je ob blagoslovitvi potujoče knjižnice zaželel domači župnik Pavle Juhant
kladi 350 izvodov, ki so ga prejela vsa tunjiška gospodinjstva. Na 24 straneh se je s svojimi prispevki in fotografijami predstavilo 29 avtorjev. Nagradno križanko je sestavil Zobi. V njej je kar 29 domačih tunjiških hišnih imen od 159 obstoječih, kar pove, da jo lahko rešijo v glavnem le Tunjičani. Poleg krajevnega časopisa pa so prizadevni in iznajdljivi Tunjičani pred nedavnim poskrbeli za svoj interni telefonski imenik Tunjic po zaporedju hišnih številk.
Za otroke je bil ta dan še posebej prazničen, saj jih je na tej prireditvi obiskal Božiček. SAŠA MEJAČ
Ne bom trdila, da je Kamnik mrtvo mesto. Je pa vsekakor precej zaspano in brez vsakršnega samopomilovanja lahko rečem, da se mladini všečne kulturne prireditve ja-ko redko priredijo. Zato smo se odločili ustanovili društvo, ki bi zabavalo in obenem ponujalo obilico znanja, predvsem pa združilo bistroumne glave in njihove lastnike. Društvo aktivne mladine Kamnik (DAM) jc v osnovi namenjeno mladini od 15 do 26 let, vendar je dobrodošel
Zveza prijateljev mladine Slovenije je 19. decembra pripravila 7. otroški nacionalni parlament pod geslom IMAM PRAVICO -IMAŠ PRAVICO. Mladi kamniški poslanec je bil tokrat Boštjan Erjavšek (na sliki) z OŠ 27.julij. Vet o dogajanju In sklepih Iz parlamenta boste Izvedeli na občinskem otroškem parlamentu, ki ga pripravljamo v januarju.
Za mladinski center in Klub Staršev HELENA STERLE
vsak, kdor ima ideje in ustvarjalno žilico. Ustanovnih članov je sicer le deset (Damjan Kočar, Mojca Grzinčič, Bernarda Cander, Alenka Žavbi, Mateja Hari, Nataša Ložar, Jan Outrata, Tanja Potočnik. Vesna Uršič in Nataša Hribar), vendar pa že zbiramo podpise za podporo društvu. Smo šele na začetku in potrebujemo predvsem prostor, v katerem bomo lahko prirejali vse, kar smo si zamislili: zanimive literarne večere, raznorazne razstave, predavanja, srečanja z znanimi Slovenci, gledališke predstave, manjše koncerte in izlete, v prihodnosti pa nameravamo organizirati tudi kakšno večjo prireditev. Prizadevali si bomo za drugačnost in nenavadnost. Če imate kakršnekoli predloge in zanimive ideje, jih pošljite na naslov DAM (Damjan Kočar), Cankarjeva 17, 1240 Kamnik, ali pa kogarkoli od nas pocukajte za rokav, ko nas boste srečali na ulici. Želimo vam čimbolj aktivno in ustvarjalno leto.        NATAŠA HRIBAR
Dušan Lipovec razstavlja v pizzeriji Murka
V PIZZERIJI MURKA na Cankarjevi cesti v Mekinjah razstavlja akvarele, gvaše in tempere, motive krajin in vedut, predvsem iz kamniške okolice, akademski slikar DUŠAN LIPOVEC. Razstava, ki bo na ogled še lep čas v novem letu, je tudi prodajna.
O slikarjevem delu je likovna kritičarka, umetnostna zgodovinarka, kustosinja Obalnih galerij NIVES MARVIN zapisala:
»Avtorjeva zavezanost naravi, humaniziranemu okolju, prirodni lepoti, postane skozi neobremenjeno intimo, nekje kar lirično likovno zapisovanje, analiza izrazitih trenutnih in subjektivnih videnj, občutij in doživetij. Lipovčevi akvareli, gvaši in tempere zavezujejo avtorjevo razmišljanje in raziskovanje prostora in okolice, sožitja z naravo, njene atmosfere in utripa. Pomenijo slikarjevo naravnanost k realistični stvarnosti, ki mu jo nudi krajinski prostor in urbanizirani am-bient kot izhodišče in inspiracija.«
Za kulturo jezika   \ JanpZ Keher:
Ime je znamenje ali: po latinsko nomen est omen. Tako so o imenih menili stari Latinci. Tudi zdaj ime ćloveka označuje. Će nič drugega, pove, kdaj je bil rojen, kajti za različne dobe so značilna različna imena. Otroku navadno izberejo ime starši. Izbira pa je odvisna od več dejavnikov: od tradicije (otrok dobi ime, ki je običajno v družini, okolju, po starših), etike (ime naj bi izražalo nekaj dobrega, naj bi človeka varovalo), vere (svetnik, po katerem je kdo imenovan, naj bi človeka varoval pred hudim in slabim), politike in družbenih razmer (ljudje nosijo imena pomembnih politikov, revolucionarjev, zanimivo, da je bilo med drugo svetovno vojno pogosto ime Adolf -konec leta 1994 je bilo v Sloveniji tako ime 1488 moškim in 1 ženski -, danes pa je le en. sam Tito), vladarja (ljudje so svoje otroke pogosto poimenovali po članih vladarske družine - Katarina je bilo v Rusiji pogosto ime od Katarine Velike dalje), literature, filmov, znanih osebnosti (v Sloveniji je kar veliko Črtomirov, Iren, Laz in Iztokov, poimenovanih po knjižnih junakih, Breda, Sončika, Zarika pa so iz ljudskih pesmi). Za nekatere je pri izbiri imen pomembna bla-goglasnost (Jagod je npr. 135, Rož 172, Rožic (60), za druge pa nevpadljivost, tretji hočejo biti pri izbiri imena izvirni, zato iščejo in si izmišljajo nenavadna, enkratna imena (Travico imamo eno samo, druga se namreč imenuje Travica Olga). Posebej imenitna so za nekatere tuja ali vsaj po tuje pisana imena (Aarenc, Sandy, Rebeca, Rozmari, Ro-zmeri, Michael, Michel). Ta pa seveda prihajajo k nam tudi z ljudmi iz tujih okolij, zlasti muslimanskega (Safet, Šaban, Ramadan, Muhamed, Muharam, Mu-harem, Mujo, Muje, Nadir, Ni-az, Nerudin).
Na Slovenskem je kljub upadanju Se vedno najpogostejše ime Marija. Konec leta 1994 je bilo 97.000 žensk s tem imenom. Leta 1971 pa še več: 142.000. Drugo najpogostejše ime je Franc, vendar je moških s tem imenom veliko manj: nekaj čez 40.000. Marija je hkrati najstarejše ime. Povprečna starost Marij je več kot 57 let. Najmlajše moško ime pa je Zan. Žani so povprečno stari 4,3 leta.
Vse o slovenskih imenih pa
Leksikon imen
je zapisano v Leksikonu imen avtorja Janeza Kebra, samostojnega strokovnega sodelavca na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.
Dopolnjeno izdajo Leksikona imen je pred kratkim izdala Mohorjeva družba v Celju. Ta leksikon je prvič izšel leta 1988, takoj je postal uspešnica, zato je bil hitro razprodan. (Tudi zdaj bo tako. Če si Leksikona ne boste hitro kupili, boste verjetno ostali brez njega. Tako ne boste vedeli, kako imenovati nove člane družine, koliko soimenjakov imate v Sloveniji, kdaj imate god, v kakšnih oblikah se še pojavlja vaše ime, v kakšnih pregovorih ipd.)
Korenine Kebrovega Leksikona imen segajo v tista leta, ko se je na Slovenskem o svetnikih še malo javno govorilo. Janez Ke-ber je od februarja 1984 do januarja 1985 na ljubljanskem radiu pripravljal ob nedeljah zjutraj oddaje o imenih, kot si sledijo v koledarju. Poslušanost teh oddaj je bila zelo velika. V letu 1985 pa je v 40 nedeljskih oddajah govoril o nekaterih zanimivostih imen. O pomenu osebnih imen, Krajšanje osebnih imen. O ženskih osebnih imenih, Osebna imena v času In prostoru, Slovenska imena v besedju in frazeologiji, v pregovorih, ljudski pesmi in književnosti, Slovenska imena mesecev iz imen svetnikov, Leksika in frazeologija iz osebnih imen ipd. Janez Keber je nedvomno najuglednejši slovenski imc-noslovec, knjiga Leksikon imen pa najbolj izčrpno delo o slovenskih imenih.
V Leksikonu imen iz leta 1988 je bilo v geslih in podgeslih prikazanih več kot 800 imen, skupaj s pojasnjevalnim gradivom pa okoli 3500. Osnova nove izdaje Leksikona imen so vsa slovenska imena, ki so bila urtfdno uporabljena v Sloveniji 31. 12. 1994 in jih je registriral Zavod za statistiko Republike Slovenije' Konec leta 1994 smo po popisu prebivalstva Slovenci uporabljali 34 707 različnih imen, od tega 16 199 moških in 18 508 ženskih. V Leksikonu so v obliki člankov prikazana najbolj pogosta imena. Čisto vsa imena pa so po abecedi navedena v dodatku, ki ima naslov: Seznam vseh uradno zapisanih imen s frekvencami v Sloveniji z dne 21.12. 1994. Njihova pogostnost je označena s Številko. Ni pa navedena pri tistih imenih, ki
se pojavljajo enkrat, dvakrat ali trikrat, ker bi bilo tako kršeno načelo o varovanju osebnih podatkov.
Kakšne podatke prinaša Leksikon imen in kako jih prikazuje? Pri najpogostejših imenih je navedeno: ime z naglasom in končnico v prvem sklonu ednine (NEŽA-e), število ljudi s tem imenom po popisih v letih: 1994, 1990, 1985, 1980, 1971 (za ime Neža so te številke takšne; 3895, 4044, 4553, 5225, 5764 -kar pomeni, da je Než zmeraj manj), sledijo različice osnovnega imena s številkami, koliko jih je (Adriane, Agnez, Agna (7), Agi, Agica (78, 80. 83, 83, 137)... Nežika (145, 154, 166, 396), Než-ka (396, 395, 399, 406, 11129...), nato sledijo kombinacije z osnovnim imenom ter število teh imen (Neža Agnes, Neža Cecilija, Neža Marija...). Naslednji razdelek prinaša pojasnilo, od kod je ime. Za Nežo je npr. napisano takole: Neža izhaja iz latinskega imena Agnes in je nastala po izpustu prvega zloga. Latinsko ime Agnes razlagajo iz grSke bese-det.J hagni »čista, nedolžna« ali iz latinske besede agnus »jagnje«, ki ima pri kristjanih simboličen pomen. V naslednjem odstavku je zapisano, kdaj se to ime prvič pojavi na Slovenskem. Zgodovinskemu pregledu sledi zapis o svetniku ali svetnikih, ki so imeli to ime, in datumu njihovega godu. Neverjetno bogastvo prinašajo naslednji razdelki, saj je avtor poiskal vsa rekla, pregovore, vse ljudsko blago, povezano z obravnavanim imenom. O sv. Neži je npr. znano, da je za-vetnica devic in vrtnarjev, na Slovenskem pa zavetnica ovac, pastirjev in ovčarjev ter kokoši (Sveta Neža kuram rit odveze). Nežicaseje imenoval kovanec, ne-ža naj bi bil po Pleteršnikovem slovarju mehkužen, nežen človek. Avtor pa opozarja tudi na pomene tega imena v tujih jezikih, v francoščini npr. pomeni Agnes nedolžno dekle.
Delo Leksikon imen Janeza Kebra prinaša toliko podatkov, da je resnično pravi zaklad znanja in vedenja o sodobnem in nekdanjem slovenskem človeku ter o drugih narodih, s katerimi je ta vso zgodovino prihajal v stik. Kot slovaropisno delo pa prekaša večino tovrstnih tujih del.
MARJETA HUMAR
Ob 75-letnici rojstva Franceta Balantiča
Kje je tisti ko sem bil
Tiho je mimo nas zdrsnila neka obletnica. Jubilejnih 75 let je minilo od rojstva pesnika Franceta Balantiča. Rojen je bil 29.11.1921. leta v Novem trgu v Kamniku. Čeprav je bil dolga leta zamolčevan in čeprav sta bili njegova oseba in pesniška usoda tragični, pa je moč njegove pesniške besede pretehtala nad časom, politiko, sovraštvom in prezrtostjo. Nihče ne more oporekati temu, da je njegova poezija izjemna in zares dobra. Zdaj je že čas, da rečemo - France Balantič je bil dober pesnik in ne več - France Balantič je bil domobranec.
»Ko bos, tujina, vso mi kri izpila,
ko neizgovorjena bo beseda
prišla kot ogenj mi na usta bleda,
ko davna želja domu me vrnila...«
(F. Balantič)
Njegovo pesništvo je slovenska javnost prvič spoznala s.pesniško zbirko Muževna steblika, ki je izšla leta 1984 (Državna založba Slovenije, uredil Mitja Mejak). V kamniški kulturni zavesti je bil prisoten tudi s pomočjo nekaterih profesoric na gimnaziji, preko katerih smo prvič slišali zanj in za njegovo usodo. Leta 1986 je takratno mladinsko kulturno društvo Pedenjmožic pripravilo
čas,
plamenolas poet...
recital njegove poezije, ki pa je bil v prvem poskusu preprečen zaradi političnih razlogov. Leta 1991 je pesnik v Novem trgu dobil tudi spomenik, ki sta ga skupaj odprla takratni kulturni minister Andrej Capuder in takratna predsednica kamniškega izvršnega sveta Marija Sitar. Še nekaj dogodkov je zaznamovalo spomin nanj. Pesnik in njegova poezija pa sta bila do danes deležna že velike pozornosti strokovne javnosti, z njegovo poezijo so se ukvarjale srednješolske raziskovalne naloge, diplomske naloge študentov na slavistiki, pa tudi eminentna imena slovenske literarne zgodovine. Zato je njegovo pesništvo z več vidikov že precej obdelano.
Spomin nanj je doživeto tudi na straneh Kamniškega občana zapisala njegova sestra gospa Tilka Jesenik. Tudi zato ta zapis ni namenjen opisu pesnikove usode ali njegovi poeziji, pač pa naj bo spodbuda, da bi njegovo rodno mesto spremenilo odnos do pesnika. Vsaj do naslednjega jubileja.
Moj spev je lahak kakor javorova semena, čez polja revna, peščena ga nosi oblak...« (F. Balantič)
Do njegovega naslednjega jubileja pa bi njegovo mesto lahko razširilo svojo kulturno zavest s spoznanjem, da je Kamničan France Balantič obogatil slovensko književnost s svojo poezijo, da sodi med najboljše slovenske pesnike. Zato bi bilo ime Franceta Balantiča Se kako primerno za nadaljevanje začetega projekta Znameniti Kamničani, v kateri so bile že objavljene izbrane pesmi Antona Medveda Zato bi lahko njegovo ime lahko nosila dvorana v novem kulturnem domu. Lahko bi v njem našli svoj prostor doprsni kipi kamniških znamenitih osebnosti, med njimi tudi seveda naš pesnik. Lahko bi se domislili še česa pomembnega.
Predvsem pa naj bo do njegove 80-lelnicc čas za to, da postanemo ponosni na njegove pesmi, da njegovo literarno zapuščino, pomembno za širšo slovensko kulturno javnost, primerno ovrednotimo tudi njegovi sokrajani, Kamničani. Do naslednjega jubileja je več kot dovolj časa, da se pripravimo na njegovo slovesno in kulturno obeležitev.
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
Cantemusovo božično sporočilo
MeSani pevski zbor Cantemus iz Kamnika je v soboto, 4. januarja, po večerni maši številnim poslušalcem v župnijski cerkvi sv. Petra v Komendi na prav posebej lep način voščil srečno in blagoslovljeno leto 1997 - s pesmijo.
Mlade pevke in pevci velikega glasbenega daru, vztrajnosti v pevskem izpopolnjevanju in lepega, obenem pa praznično in mladostno ubranega nastopa v bogoslužnem prostoru, kije bil čudovit zunanji okvir njihovemu umetniškemu izvajanju, so med božičnim koncertom zapeli trinajst pesmi. Program je bil zelo raznovrsten, saj je segal od skladateljev Josefa Gruberja, Jakobusa Gallusa, Javierja Busta, Franza Gruberja, Gregorja Riharja, Leopolda Belarja, Franceta Ačka, Blaža Arniča, Mirka Renerja do črnskih duhovnih pesmi.
Težko bi bilo izbrati najlepše med njimi, saj se je zbor pod zborovodsko taktirko Nade Kos, solistkama Katarino Krt in Polono Pogačar ter orga-nislom Sebastjanom Vrhovnikom pri vseh pesmih zelo potrudil, da bi jih zapel čim lepše in na ta način poslušalcem čim bolj približal doživljanje
praznika rojstva božjega Sina v duši in ustvarjalnem geniju glasbenih mojstrov.
To doživljanje je obogatilo tudi povezovalna beseda prof. Marte Zabret. V njej je prav posebej opozorila na vso pestrost, lepoto in možnosti doživljanja enega najlepših in najbolj skrivnostnih trenutkov odrešitvene zgodovine, z občutkom za nastopanje v cerkvi pa jo je povedala skupaj s prof. Tonetom Ftičarjem, ki si močno prizadeva obogatiti kulturno dogajanje v kamniški dekaniji tudi z nastopi uglednih in kakovostnih domačih in tujih zborov, instrumentalnih in drugih glasbenih skupin.
Zahvalo je zboru Cantemus v imenu navzočih poslušalcev - ti so vsako pesem nagrajevali z dolgim ploskanjem - po odpetih pesmih povedal ko-mendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic. Pevke in pevce je povabil, naj ve-
lik dar, ki jim je bil podarjen, še naprej razvijajo in z njim obdarjajo poslušalce. Omenil je tudi, da je njihov nastop prvi v letu 1997, ko župnija sv. Petra v Komendi praznuje K50. obletnico prve znane omembe prvega ko-mendskega duhovnika Altvina (v listini iz časa od 1147-1154); v letošnjem in prihodnjih letih pa bo v ta namen pripravila vrsto slovesnosti, srečanj, nastopov in drugega, kar sodi k tako visokemu in pomembnemu jubileju.
Pevke in pevci iz Kamnika in okolice so nato na njegovo povabilo v cerkvi zapeli še eno pesem, zadnjo pa za slovo pred cerkvijo. Njihov nastop bo poslušalcem ostal v zelo lepem spominu, upajmo pa, da bodo še kdaj prišli med nas in nas razveselili z svojimi darovi - lepimi glasovi!
Koncert v Komendi so omogočili tudi številni sponzorji.
JOŽE PAVLIC
Božični večer v frančiškanski cerkvi
Novosti v poslovniku
Matična
knjižnica Kamnik
Novo leto prinaša tudi v našem poslovniku nekatere novosti. Najprej so to malce višje cene naših storitev. Tako znaša članarina za /. /997 za predšolske in šolske otroke, dijake, študente, upokojence
in vojake,  ' 700,00SIT
odrasle 1.500,000 SIT
družinska članarina        2.000,00SIT Zaposleni v knjižnici si telimo, da bi bili članarina brezplačna, a zaenkrat to ni mogoče.
Članarina velja leto dni od dneva plačila, torej ni več koledarska, kot je bila doslej. Članska izkaznica je obvezna. Vsak nov dan jo dobi brezplačno, izgubljena ali Poškodovana pa stane 500,00 SIT. lzpo-sojevalni rok za knjige je še vedno za 3 tedne, seveda pa lahko izposojeno gradivo še enkrat podaljšate, vendar najkasneje zad-"Ji dan izposojevalnega roka. Po novem si le morete hkrati izposoditi knjig in podalj-ia'i izposojevu'mi rok. Tako se podaljšanje od dneva podaljšanja še za 3 tedne. V primeru, da knjig ne vrnete pravočasno, Wo prisiljeni zartičunatl zamudnino 10,00 $1T za dan na emlo gradiva.
Knjižničarji upimo, da vas naštete najfinejše novosti v poslovanju ne bodo odande od bogastva knjig in drugih virov znanja in kulturnih \izilkov, kijih daje ha-Sa knjižnica. Poslovnik je na voljo na iz-Posojevatnih pultih, tato da ga lahko bral-Ci tudi vzamejo.
Novosti pri našem poslovanju pa je prt-nesla tudi računalniška izposoja, nuka-,en smo se pripravljali for nekaj časa.
T. A.
26. novoletni koncert
Simfonični orkester Domžale - Kamnik
Zvezi kulturnih organizacij Domžal in Kamnika sta v soboto, 28. decembra, v Srednji šoli Rudolfa Maistra pripravili novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik pod vodstvom Aleksandra Spasiča. Simfoniki so v božično-no-voletnem času nastopili tudi v Domžalah in Mengšu.
Za praznično vzdušje so nastopajoči izvajali dela znanih svetovnih skladateljev, kot so Strauss, Schedrin, Čajkovski, Denza, Mascagni, Dvorak. Offenbach, Massenet in Cottrau. Navdušili so zla-
sti solisti Nace Junkar - tenor, Nena Vrhovec - primabalerina, Andrew John Stevens - baletnik in Branka Bečaj - violina.
Z ubranimi melodijami ljubiteljski simfonični orkester lepša božično-novoletni čas že po tradiciji več kot četrt stoletja. Ob govorici glasbe so prisotni skupaj poživili želje po lepem, po medčloveškem sozvočju in razumevanju. Napovedovalec programa Tone Ftičar je zbrane navduševal s prijetnim veznim tekstom. Med drugim je dejal: »Odprimo se glasbi, melodijam in ritmom.« SAŠA MEJAČ
Mešani pevski zbor Cantemus je 25. decembra v frančiškanski cerkvi v Kamniku ob jaslicah s prelepim petjem številnim poslušalcem polepšal božični večer. K prazničnemu vzdušju sta veliko prispevala prijetna povezovalca Marta Zabret in Tone Fttčar. S. M.
Ob ubranih zvokih Simfoničnega orkestra Domžale in baletnik Andrevv John Stevens.
■ Kamnik sta zaplesala primabalerina Nena Vrhovec
KNJIGE BLIŽJE BRALCEM - Sredi decembra je kamniška Matična knjižnica postala bogatejša za potujočo knjižnico, ki bo knjigo pripeljala tudi v najbolj oddaljene kraje naše občine. Na sltkt: potujočo knjižnico sta pred Matično knjižnico Kamnik na pot pospremila tudi dr. Janez Dular, minister za kulturo, in Tone Štele, kamniški podžupan, (foto: F. S.)
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS.
uri
Petek, 17. januarju 1997, ob 19.
Razstavišče Veronika, Kamnik Odprtje razstave: TERME SNOVIK -URBANISTIČNI IN ARHITEKTURNI NAČRTI
Organizacija razstave: Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo
Občina Kamnik
Zarja Kovis Kamnik d. d.
Zveza kulturnih organizacij Kamnik
Razstava bo odprta do 31. januarja 1997.
Vstop prosti
***
Sobota, 18. januarja 1997, ob 19.30 uri
Frančiškanska cerkev, Kamnik SOZVOČJA
BOŽIČNI KONCERT DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA »SIRENE« KD JOŽE GOSTIČ s Homca
Umetniško vodstvo: Petra Grkman Vstop s prostovoljnimi prispevki!
Sobota, 18. januarja 1997, ob 19.30 Nedelja, 19. januarja 1997, ob 15. uri
Kulturni dom Laze v Tuhinju
Gledališka predstava
M. Fravn: HRUP ZA ODROM
Komedija v treh dejanjih v izvedbi Mladinske gledališke skupine KD Zgornji Tuhinj Režija; Fanc Lajmiš
***
Petek, 24. januarja 1997, ob 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
Cene GRILJC; GARVALSKA HIMALAJA -
ROJSTVO GANGESA
Potopisno predavanje z diapozitivi - za ljubitelje gora,
narave in zanimivosti drugačnih dežel.
Svoje vtise s poti ob indijski sveti reki Ganges - od
njenega Izvira v osrčju himalajskih vrhov do vrveža
velikih mest - bo posredoval znani kamniški popotnik,
alpinist in gorski reševalec.
Vstop prost!
Četrtek, 30. januarja 1997, ob 19.30
Frančiškanska cerkev, Kamnik SOZVOČJA
KONCERT Akademskega pevskega zbora Sv. CECILIJA Iz LJubljane
Umetniško vodstvo: Barbara Vodnik Vstop s prostovoljnimi prispevki!
GLEDALIŠČE ZA OTROKE
štiri zaporedne sobote bo otroke in njihove starše v RAZSTAVIŠČU VERONIKA v Kamniku s svojimi predstavami v domišljijski sset popeljalo Gledališče UNIKAT, Sobota, 18. januarja 1997, ob 10. url HOP v PRAVLJICO Sobota, 25. januarja 1997, ob 16. uri KLJUKEC IN PAVUHA Sobota, 1. februarja 1997, ob 16. uri PAVUHA NOČE v ŠOLO Sobota, 3. februarja 1997, ob 10. uri MEH ZA SMEH
Vstopnina za posamezno predstavo: 300,00 SIT Cena vstopnice za štiri predstave: 1.000,00 SIT Informacije, predprodaja vstopnic: ZKO (Razstavišče Veronika).
Tel. 831-612, 817-556
Tone Ceren moja športna pot (6) j
VI. svetovno prvenstvo v Sheffieldu
Prvih 50 metrov (na 200 m prsno) je Avstrijec začel s silovitim tempom in je bil že na 50 m več kot dolžino teleta pred menoj, drugih 50 je naskok Se malo povečal. Po 100 metrih sem začel igrati na prvo violino jaz. Morscherju so začele pojemati moči in na 150 m sem bil pred njim že za celo dolžino telesa in to držal do konca. Zanimivo je, da sem plaval drugih 100 metrov hitreje od prvih, to je »negative split«. Izboljšal sem njegov rekord za 10 sekund in on svojega za 8. Vendar sem plaval za 16 sekund slabše kot pred Štirimi leti.
Po tem uspehu mu je malo zrasel greben in že sem si zaželel dober čas na 100 m metuljček. Tu prvo mesto ni bilo vprašljivo, ker sta 100 in 200 m moji progi in sta oba moja redkorda v veljavi še od 1992, ko sem bil še v 75-letni skupini. Prvih 50 metrov sem pričel prehitro in na 80 m prišel v težko krizo, česar se nisem mogel znebiti vse do cilja, Prav muka je, ko telo zakrkne, ko ti zmanjkuje kisika, ko se začneš smiliti samemu sebi in se ti vsaka sekunda zdi kot večnost. Odstopiti? Ne, te sramote pa ne! To trpinčenje me je stalo »le« 7 sekund od pričakovanega rezultata ali 13 sekund počasnejše kot pred 4 leti. Ja, na takem tekmovanju šele čutiš svoja leta, ki pa so še vedno precej boljša od ostalih.
Toda mislil sem si, češ kaj bijadikoval, saj je pred menoj še zadnja in glavna točka 200 m metuljček. En dan počitka, v sredo, ho kar koristil! Postavil sem si le odprto vprašanje: kako si predstavljaš, da boš plaval 200 metuljček, če si že. na 100 m tako omagoval? Spet mije pomagala moja umirjenost, preudarnost in taktika. Zaupanja v svojo zmožnost nisem izgubil, saj sem na treningu dostikrat plaval neprekinjeno tudi 1000 metrov metuljčka. Torej prvih 100 zopet zmerno in nato povečati tempo. Tako sem bil na 100 m spočit in sem končal v dobrem finišu, in spočit tako, da bi v tem tempu lahko zdržal še 50 metrov. Zopet »negative split«. Vma-sters-plavanju, posebno v višjih letih je ta način plavanja še posebno važen in od lega je odvisno, če prideš sploh na cilj ali pa rečeš. »Ne morem več, gremo domov!«
Potem sem res lahko rekel »gremo domov«, ker je bil končan moj plavalni program, v žep sem vtaknil 5 prvih mest in 5 svetovnih rekordov. Pošteno sem se oddahnil in ne morem opisati zadovoljstva, ki sem ga občutil ob misli, da sem sodeloval na taki velikanski prireditvi, kjer sem se srečal s prejšnjimi in spoznal nove prijatelje, to, da sem tekmoval in se pri tem tudi zabaval.
Plavalci, njihove družine in prijatelji so očitno prinesli v Sheffield mnogo turističnih deviz. Občasna ekonomska analiza, kije bila objavljena že po nekaj dneh tekmovanja, je napovedovala, da bodo te turistične vsote šle v milijone. Kazalo je, da bo prireditev po dohodku izenačena z odhodki, toda trgovci na drobno, gostilničarji in hotelirji bodo imeli od tega največji dobiček. Organizatorji so napovedali več dohodkov kot od evropskega nogometnega pokala 1996. Rekli so, da je bilo to senzacionalno za Sheffield.
Masters plavanje je vrsta športa, kije postal pomemben za turizem, posebno kol rastoči trg. Tu so udeležene cele družine in več generacij, mlajši ljudje in njihovi starši. Nekateri so pričeli plavati prvič v življenju, drugi so 'se po dolgih letih zopet vrnili v športno areno. Tu so bili tudi olimpijci (16), med njimi tudi dva Angleža, ki sta zastopala Anglijo vAllantl.
Za ves ta sijajni uspeh gre vse priznanje organizatorjem in številnim prostovoljcem, ki so prinesli ugled Sheffieldu in masters plavanju. To potrjuje velik kup zahvalnih pisem, ki so jih poslali organizatorjem športniki in obiskovalci. Ali ni to najlepša nagrada?! Vsi so rekli, da je bilo to najboljše svetovno masters prvenstvo do sedaj. Jaz se s tem v celoti strinjam, ker sem iz lastne izkušnje videl, kako je kljub skoraj 4 tisoč udeležencev ves program potekal brezhibno, kot po tekočem traku, od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in na razpredelnicah si lahko razbral približno čas svojega nastopa. Torej prerivanja in časovnih stisk ni bilo. V pomoč so bili tudi televizorji, ki so bili nameščeni po celi stavbi, tudi na hodnikih so predvajali prenos iz bazena, tako da je lahko vsakdo sam ocenil čas nastopa. Informacijski oddelek mije izpolnil vsako željo, kol npr. s spiskom rezultatov, svojili vmesnih časov ipd. Celo, ko sem bil že v Kamniku, sem od njih prejel še dodatna poročila o mojem tekmovanju. Zaslor je padel, zbogom Sheffield, pozdravljen Kamnik!
Zopet v Kamniku
28. junija zvečer sem stopil na slovenska tla na letališču Brnik. V juliju in avgustu sem preživel krasne počitnice v Kamniku. Občina Kamnik me je že prej poča-
»Večkrat sem obiskal letno kopališče..« Tone Cerer skupaj s predsednikom PK Kamnik Demetrom Sadnlkarjem ml. (levo)
stila z naslovom častnega občana. Vsemu Kamniku in Tunjicam se najlepše zahvaljujem za lep sprejem in gostoljubje. Predvsem pa najlepša hvala županu občine Kamik gospodu Tonetu Smolnikarju, tajniku Ivanu Prislovniku in občinskemu svetu z ing. Igorjem Podbrežnikom in prof. Marjeto Humar na čelu. Prav lepa hvala ludi mojima prijateljema dipl. econ. Milanu Windschnurerju in prof. Janezu Majcenovi-ču, ki sta bila moja nekdanja športna sodelavca, kakor vsem mojim drugim prijateljem in znancem.
Večkrat sem obiskal letno kopališče in tam tudi zaplaval. Videl sem, da ta naprava, kije bila zgrajena v težkih razmerah in s trudom kamniških športnikov, dobro služi svojemu namenu in jo Plavalni klub Kamnik odlično upravlja. Predsednik kluba gospod dipl. vet. Demeter Sadnlkar ml. in njegov odbor ter trenerji se trudijo, da bi kamniške plavalce pripeljali v krog vrhunskih plavalcev Slovenije. To jim pri mlajših plavalcih že dobro uspeva, v nekaj letih bo ta generacija še boljša in bo res posegla v vrh. Treniranje je strokovno in kvalitetno, vendar pa še vedno pušča prostor za izboljšanje, ker pol do vrha ni lahka in je polna garanja!
Posebni dogodek je bila proslava s piknikom, ki jo je priredil plavalni klub Kamnik ob 65-letnici obstoja kluba. Udeležili so se je vsi mladi plavalci, njihovi starši in povabljeni starejši plavalci in organizatorji iz 30-tih in 50-ih let. Mnogi od takratnih plavalcev in organizatorjev sedaj že plavajo v nebeških vodah, kjer se jim bomo slej ko prej pridružili tudi mi. Ob tem dogodku nas je obiskal tudi magister dr. Dušan Karba, sin predvojnega kamniškega župana. Gospod Dušan je leta 1931 plaval v plavalni sekciji Športnega kluba Kamnik. Občino je zastopal gospod Ivan Pristovnik in prinesel lepo vzdušje sožitja Plavalnega kluba in občine. Kakšna razlika od 50-ih let!!!
Torej celotna atmosfera je bila zelo prijetna, za to so zopet poskrbeli organizatorji, ki so na vabilih zapisali »kopalke obvezne«. Ko sem tisti dan pokukal proti Staremu gradu in videl kar lepo ploho, sem si mislil, da ob takem vremenu ne bo nihče rabil kopalk. Ko pa meje nekaj pozneje na kopališče pripeljal dr. Ivo Kor-daš, tudi moj nekdanji pomočnik pri treningih in organizaciji plavalnih prireditev, je sijalo na kopališču že zopet sonce in vse je bilo O. K.
Na kopališču, na pikniku je bila tudi plavalna tekma, na kateri so v štafetah pomešano nastopili mladi in ne tako mladi plavalci in plavalke. Jaz sem bil starter. Bilo je mnogo navijanja in spodbujanja, kot v starih časih. Od starejših plavalcev so se v vodi posebno izkazali in nekateri so me kar presenetili, bivši predsednik plavalne sekcije Janez Majcenovič pa Ivo Kordaš, Janez Ivokelj, Janez Brvar, Mile Bergant, Roman Dobrovoljc, Boris Slapar... Drugič se jim bom pridružil tudi jaz in morda še kdo. Rekel bi, da je to bilo morda prvo seme masters-plavanja v Kamniku in kar je še posebno pomembno, tudi povezanosti in družabnosti med različnimi starostnimi generacijami. Starejši športniki namreč lahko Se mnogo koristijo s svojimi izkušnjami v razvoju plavalnega športa, tudi v Kamniku. Treba jih je le povabiti k sodelovanju in k pomoči.
C1U V KAMNIKU NAJ BI BILA ZIMSKA PLAVALNA NAPRAVA in ves ta moj opis naj bi vsaj malo odprl oči v to smer!
Konec
pripravil MILAN WINDSCHNURER
30. avgust /996 - »Stara garda« zbrana ob 65-letntct Plavalnega kluba Kamnik
Odprto pismo Komunalnemu podjetju Kamnik
Kamniške Zale so zelo zgledno urejeno pokopališče s čudovito lego-na hribu sredi mesta. Komunalno podjetje Kamnik zelo lepo skrbi za peščene poti, za visoke žive meje, za pravočasen odvoz odpadkov iz zabojnikov in za vsa druga potrebna opravila. Zaradi prostorske stiske se pokopališče širi na zahodu proti Kalvariji in na jugozahodu proti Zapričam. Tu pa se začenja problem, na katerega bi rada opozorila tudi v imenu drugih prizadetih Kamničanov. V tem delu pokopališča je nekaj klasičnih grobov, večina pa je žarnih. Do njih je mogoče priti z dveh strani, legalno in zelo naokrog s severnega roba starega pokopališča, nelegalno pa po strmi poti z železniške postaje Kamnik. To pot zelo pogosto uporabljajo kamniški brezdomci, ki se v zimskih dneh založijo kar s svečami z bližnjih grobov, da si og-rejejo premrle ude.
Za rešitev tega problema predlagam kamniški komunali dvoje:
1. ilegalno pot je potrebno zapreti - problem gretja brezdomcev naj rešuje občina in ne svojci nekaterih pokojnikov:
2. za dostop do žarnih grobov bi bilo smiselno urediti preboj zahodnega obzidja pokopališča v višini cerkve, kar bi poenostavilo, predvsem pa močno skrajšalo pot do zadnjih počivališč pokojnikov najnovejšega dela kamniških Zal.
M. K
Kotni zahvala in prknanje
Le fedke so delovne organizacije, ki v dobi lastninjenja še niso pozabile svojih bivših delavcev - upokojencev. Med temi je še trgovsko podjetje Kočna Kamnik, katere vodstvo je povabilo svoje upokojence na novoletni sprejem. To je bilo 21. 12. 1996, ko se je v menzi podjetja zbralo približno 100 žensk in za vzorec nekaj moških. Direktor Jože Kapu-šar je goste prijazno sprejel in jim v nagovoru pojasnil proces lastinjenja ter obseg investicijskega vlaganja. Poudaril je, da je bitka za kupca dokaj ostra in v tem tržnem vrvežu mora podjetje vztrajati. Tu gre za delovna mesta zapo-
slenih, četudi z manjšimi osebnimi dohodki. Z ustvarjenim dohodkom so uspeli obnoviti nekaj lokalov in ohraniti delovna mesta. Največji zalogaj pa je bila obnova lokala na Glavnem trgu v Kamniku, kije pričel obratovati v decembru.
Po uvodnih besedah in dobrih željah v letu 1997 so povabljence postregli z večerjo. Prijetno vzdušje je še bolj okrepila navzočnost direktorja, kije bil med upokojenci do zaključka Zadovoljni so se razšli z željo, da se Kočna še naprej razvija in krepi med občani Kamnika svojo najstarejšo trgovsko tradicijo, ['rek Kamniškega občana naj bo v imenu udeležencev izrečena vodstvu in sindikatu podjetja Kočna iskrena hvala za pozornost in dobre želje v letu /997. Upokojenci vračajo čestitke vsem zaposlenim delavcem Kočne.
Alojz Konda
Pojasnilo k članku v Kamniškem občanu št 21, 4. dec. 96, »Odkrivanje spominskih ploSč po kamniško«.
Članek, ki ga je podpisala Angela Poravne, sem s trudom in grozo v srcu prebral. Ta članek ni napisala gospa, pač pa je zadaj neznani »pokvarjeni intelektualec«, ki hoče z zlobo omalovaževati trud in delo kulturnega Kamnika, posebno predsednika KS Podgorje in g. Fr. Svetelja. Spravila se je še celo na vrhunskega kulturnika in literata g. Kmecla in mu soli pamet. Sramota za Podgorce, posebno za Poravnetove, da se spuščajo kot neki daljni sorodniki Luka Svetca na tak način v razpravo. Zavedajte se, g. Poravneti, da ste Vi tu edini v Sloveniji, ki ste odbili postavitev plošče na rojstni hiši zaslužnega Slovenca L Svetca. Če bi bil Svetec Se živ, bi Poravnetove gotovo takoj zavrgel kot sorodnike!
Pa pridimo ad rem - ali k stvari! Pred desetimi leti je hotelo Turistično društvo Kamnik postaviti ploščo, pa je takratni predsednik KS Podgorje gladko odbil, da preveč stane in vprašal, kdo je to Svetec? Po desetih letih je ugriznil v to hišno sorodstvo g. Franc Svetelj in doživel skoraj isto, le
da so vedeli, kdo je Svetec. Sam sem bil s pričo zraven, ko sem si ogledoval rojstno hišo. Čez nekaj časa je kot »Kralj na Betajnovi« prišel ven gospod Poravne in je takoj začel: »Ja, bom že dal postaviti ploščo, ampak prej mi mora občina Kamnik postavili novo streho na hišo in obnoviti fasado, potem se ho začelo pogovarjati o postavitvi.« Zakaj tega niste napisali ga. Angela?! Saj sle bili prisotni! Na nadaljnje natolcevanje neresnic pa ne bom odgovarjal, ker se mi zdi preplehko razpravljati o Vaši zgrešeni KULTURI.
Dr. Niko Sadnikar
Pozdravljam pobudo Pavleta Ocepka
Kot slovenski individualist se pridružujem pobudi zgoraj omenjenega svetnika Pavla Ocepka, ki se nanaša na oceno ustavnosti in zakonitosti Zakona o varstvu okolja.
Mislim, da se neurejenost države odraža prav v vsakdanjem življenju in medsebojnih odnosih v naših naseljih, posebno kruto je na podeželju, kjer posamezniki počnejo marsikaj, neoziraje se na bližnjega, ki pa je običajno nemočen. Da so v takih situacijah odnosi oziroma dostojanstvo uničeni, nikogar ne briga ne države ne poslancev pa tudi ne politikov na občinskem nivoju. Pri slednjih bi poudaril neka spoznanja iz zadnjih let. Kot dokaj aktivni soudeleženec tako imenovane slovenske pomladi postajam vse bolj razočaran prav nad strankami te vrste. Na zadnjih občinskih volitvah so te stranke dobile precej oblasti, vendar v praksi tega ni čutiti. Vse preveč je neodgovornosti in sprenevedanja, ki v veliki meri rodi razmere, v katerih živimo. Predvsem bi človek pričakoval več izpostavljanja in zavzetosti prav na tem področju in prav od teh ljudi oziroma strank. Včasih je že dokaj sramotno, ko si prav ti ljudje na nivoju oblasti podeljujejo razna odlikovanja. Upam, dasi bodo v bodoče občinski svetniki vzeli kaj časa in prišli med volivce.
Pozivam podobno misleče, da se organiziramo v gibanje za večjo kulturo bivanja, ki naj bi bilo ideološko in strankarsko neodvisno, vendar v praksi dejavno. Od dr-
žave bomo zahtevali večjo odgovornost, ki naj bi koristila vsem Slovencem.
F. Opravš,
Godič 82 b
Dvorca Zduša pri Kamniku nto razglasili za spomenik
(Kamniški občan, 19. decembra 1996)
Gospod Dušan Lipovec je v Kamniškem občanu 19. decembra /996 v prispevku Dvorca Zduša pri Kamniku niso razglasili za spomenik kritično ugotovil, da Zeleni Kamnika niso podprli predloga, da bi renesančni dvorec Zdušo s pripadajočimi objekti občina Kamnik z odlokom razglasila za kulturni spomenik: nasprotno, uspelo jim je, da je bila točka kot »neresna« umaknjena z dnevnega reda. Svojo kritiko je avtor oprl na novinarski poročili Janeza Petkovška v Delu, 26. novembra in 3. decembra /996.
Seveda se z g. Lipovcem v tistem delu njegovega prispevka, kjer piše o kulturni pomembnosti dvorca in nujnosti ohranitve oziroma sanacije dvorca, povsem strinjamo. Kol je avtor že sam ugotovil, smo Zeleni Slovenije tisti, ki si prizadevamo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, vendar pa si Zeleni tudi prizadevamo, da se lo uresničuje smiselno, predvsem pa po zakonitih poteh. Osnutek odloka pa je bil pripravljen tako, da ga ni bilo mogoče podpreti!
Ker je g. Lipovec sam zapisal, da mu ni poznano ozadje »takšnega početja (da se osnutek odloka uvakn.e z dnevnega reda, op. a.) omenjenih svetnikov, ki so blokirali sprejetja odloka« in naprej še ocenjuje, da gre za takšne ali drugačne pritlehne osebe in lokalne zamere in zdrahe«, menimo, da bi se avtor prispevka pri svetnikih Zelenih lahko pozanimal, zakaj so predlagali umii osnutka odloka. Težko je pisati resno in tehtno kritiko farno na osnovi novinarskih prispevkov. Toda če se je g Lipovec že odločil tako, potem bi prav gotovo ne smel v posmeh izpostaviti argumentov za predlog umika točki z dnevnega reda seje občinskega sveta, kot so dolgoletno propadanje dvor-
Povezala jih je pesem
Vabljeni po pičo za ptice!
Člane moškega pevskega zbora Saengerrunde Launsdorf na avstrijskem Koroškem in Moškega pevskega zbora Komenda je povezalo tisto, kar jim je posebej drago in čemur se predajajo z vsem srcem - pesem.
Zbližala jih je na gradu Ostro-vica (Hockostervvitz), kamor jih je ob žegnanju 8. septembra lani povabil lastnik knez Maximilian von Khevcnhueller-Metsch, veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji. Nemško pojoče goste je 14. decembra pripeljala v Komendo. Sem so jih povabili člani Moškega pevskega zbora Komenda pod vodstvom inž. Baldomirja Kremžarja, da bi prebivalcem ko-mendske župnije in drugim obiskovalcem polepšali bližajoče se velike praznične dni. In jih tudi so.
Gostje so najprej s svojim petjem na koru obogatili večerno ma-
šo. Po njej so, menjaje se s ko-mendskimi pevci, zapeli osem zelo raznovrstnih pesmi, od priredb koroških narodnih pesmi do cerkvenih. Dirigiral jim je Erich Mari-nello. Peli so zelo ubrano in občutno, tako da so si res zaslužili aplavz.
Tega so doživeli tudi komendski pevci, ki imajo po oceni gostov nekatere dobre soliste ter številčnejšo zasedbo kot pevski zbor iz bližine znane slovenske Marijine božje poti Gospa sveta na Koroškem. Nastopili so prvi, pevsko srečanje in bližnji praznik Jezusovega rojstva pa uvedli s pesmijo Janeza Močnika O pridi skoraj božji sin. Sledile so ji še tri pesmi, vmes pa so peli gostujoči pevci.
Vrhunec večera je bila Gruberjeva Sveta noč. Zbora sta jo pela drug ob drugem, vsak v svojem jeziku, poslušalci pa so lahko primer-
jali melodičnost pesmi ter izvajanje obeh /.borov.
Nastopajoče in poslušalce je pred začetkom adventnega koncerta v okrilju komendske baročne lepotice pozdravil v slovenskem in nemškem jeziku Jože Pavlic, podpredsednik župnijskega pastoralnega sveta Komenda. Prav posebej je poudaril pomen takšnih mednarodnih srečanj, zlasti med člani sosednjih narodov, saj prispevajo k medsebojni kulturni in človeški obogatitvi, gradijo pa tudi nove mostove, ki so nujni na poti v združeno Evropo.
Vezno besedilo Janeza Ravnikarja je bral Darko Mavsar, član komendske dramske skupine, mladi izak Ciraj pa gostom v nemščini kratko predstavil vsebino zapetih slovenskih pesmi.
Zbora sta si tudi izmenjala darila, si zaželela čim prejšnjega snidenja na Koroškem na cerkvenem prazniku (Kirchtagu) v Launsdorfu, kamor so Avstrijci tudi povabili
Komendčane, hvaležnim poslušalcem pa tudi izrekla voščila in srečne praznike.
Ostanek večera so pevci preživeli v prijateljskem klepetu ter ob številnih zapetih pesmih v gostilni »pri Čubru« na Križu. Tam se je izkazalo, da se gostje res upravičeno imenujejo »Pevsko omizje iz Launsdorfa«, da so zbor z dolgo pevsko tradicijo (ustanovljen leta 1929), da obvladajo zelo veliko pesmi od svetnih do cerkvenih in da pojejo zares ubrano in lepo. Tudi Komendčani jim niso ostali dolžni z raznovrstnim pevskim repertoarjem ter občutenim petjem.
Tako se je koncertu v župnijski cerkvi, ki sta ga priredila Sozvočja ZKO Kamnik in Kulturno društvo Komenda, pridružil še sproščeni »finale« na Križu. Prav ta je pevce še bolj povezal v pesmi in besedi, da so se res težko razšli. Tudi to je dobro znamenje za prihodnost in obeta nove pevske nastope na obeh straneh Karavank. J. P.
Sneg je pobelil polja in travnike. Mnogim v veselje, nekaterim v skrb, pticam pa v žalost in boj za preživetje. Pomagamo jim lahko samo ljudje. Mnogi so to že storili: postavili so jim hišice in nasuli semen, da bi od mraza in lakote ne poginile.
Tudi Zeleni Kamnika želimo pomagati pticam. Iz skromnih prihrankov smo nakupili semena za ptice, ki ga bomo brezplačno delili vsem, ki se bodo oglasili na našem naslovu: ZELENI KAMNIK, GLAVNI TRG 23, KAMNIK - ponedeljek od 11. do 12. ure, torek in četrtek od 17. do 19. ure.
Vabljeni vsi na naš naslov - po pičo za ptice! ,
Obletnici osamosvojitve na rob
Poje moški pevski zbor iz Launsdorfa na avstrijskem Koroškem.
Zimsko veselje
Sončno nedeljsko dopoldne, 22. decembra, se je Jarmova družina s Perove-ga 2lb že veselila bližnjih praznikov. Razigrani deklici 10-letna Laura In 5-leta Petja sta se s hišnim ljubljencem 4-letnim prijaznim zlatim prinašalcem odpravili na bližnji hrib. Veselje na snegu je še posebej pokazal pes Bingo, saj je kar nekajkrat požiral z drčanjem na hrbtu. Z dvignjenimi tacami med drsanjem pa seje verjetno zahvaljeval skrbnim gospodarjem in pa čudoviti zimski naravi.
Jarmovi pa nimajo le psa, pač pa tudi priliznjeno mucko. Se posebej pozimi skrbijo tudi za prehrano prezeblih ptic. SAŠA MEJAČ
• li«! li 11 nI
	«d	
	i'«	
II		
Uii,	i i	
Največ sveta otrokom sliši Slave, tje bomo najdle pot, kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave.
Nedvomno največji slovenski pesnik dr. France Prešeren je ta verz položil v Črtomirova usta v njegovi globoki stiski. Verjetno tudi dr. Prešeren ni povsem verjel v možnost popolne slovenske samostojnosti in državnosti na tem čudovitem, a zelo izpostavljenem stičišču pohlepnih narodov in velikih kultur, saj se je slovensko narodnostno ozemlje vsakih sto let skrčilo za približno dvajset kilometrov, zato je iskal rešilni izhod v zavetju slovanskih kultur. To videnje je med drugim verjetni razlog, da so naši predniki pristali v zvezi južno-slovanskih narodov, kjer so doživeli svojo izkušnjo.
Ohranitev lastne samobitnosti in kulture na zemljepisno tako izpostavljenem prostoru je, kljub izgubi dveh tretjin narodnostnega ozemlja v časovnem razdobju tisoč let, dosežek, vreden občudovanja in ponosa, še zlasti, če bomo znali in zmogli obranjeno tretjino ohranili v sedanjem in posebej v prihodnjem času, ki bo zaradi gospodarskih pritiskov in multikulturnosti evropskega prostora zelo nenaklonjen malim narodom.
Mineva šesto leto od najpomembnejšega dne novejše slovenske zgodovine, ko je bila dosežena in presežena Črtomirova sanja, da si sami prosti volimo vero in postave. Je to res? Poglejmo! Ustavni zakon za izvedbo Ustave Republike Slovenije v prvem členu določa:
»Predpisi in drugi splošni akti, ki so veljali na dan razglasitve te ustave, ostanejo v veljavi. Določbe predpisov, ki niso v skladu s to ustavo, je treba z njo uskladiti najkasneje do 31.12.1993 oziroma s podaljšanjem v Državnem zboru do 31.12.1994.
Določbe predpisov, ki so veljali na dan sprejetja Ustave Republike Slovenije so temeljile na Ustavi SFRJ in SRS iz leta 1974, ki je utemeljevala rcvolucionalno pravo in proletarsko revolucijo. Z določbo Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Sloveniji smo hote in zavestno uvedli kontinuiteto revolucionarnega prava z vsemi posledicami in privilegiji revolucionarnih izvajalcev v čas demokratičnih sprememb.
Prehod iz revolucionarnega prava v demokratično pravno državo je izjemno občutljivo in zahtevno dejanje tudi takrat, ko je za spremembe dosežena tako visoka stopnja soglasja kot je bila v našem primeru (skoraj 90%), saj so spremembe izvajali staro-novi kadri, torej pretežno strokovnjaki iz revolucionarne kontinuitete za interese demokratičnega kapitalizma. Posledice takega ravnanja so, gledano iz šestletnega časovnega odmika, občutne in boleče. Zaradi privilegijev določb revolucionarnega prava, (zakonodaje) si je pretežno bivša vladajoča elita poleg politične, prilastila tudi lastninsko prevlado, saj je na osnovi proslulega Markovičevcga zakona o lastninjenju nekdaj družbenega premoženja z metodo obvodnih podjetij v času prehoda (tranzicije) družbeno lastnino spre-
menila v zasebno, ob skoraj doslednem mižanju pravosodja na varno spravila aktivo, pasivo pa Velikodušno spremenila v javni dolg, ki ga je naprtila državljanom.
Ne more biti slučajno, da je morala zaradi ureditve - prevzema lastništva - družbenega premoženja počakati uskladitev tistih zakonov represije, ki sankcionirajo kazniva dejanja gospodarskega kriminala prevar in lastninjenja pa ttidi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, saj bo te potrebno pospešeno urejati takoj, ko bo izvedena prevedba lastnine »pravim lastnikom«, da se zaščiti novonastali kapitalistični sloj (management). Če za primer takšnega zakonodajnega nereda navedem Zakon o izvajanju kazenskih sankcij (Ur. I. SRS št. 17/78), ki v členili 148 do 151 določa postopek izvajanja smrtne kazni, ki jo je odpravila Ustava SFRJ in SRS iz leta 1974, Ustava Republike Slovenije pa jo prepoveduje (Kazenski zakon RS predvideva najvišjo možno kazen za posebno okrutna dejanja 20 let).
Iz vseh navedenih razlogov ni
težko razumeti volilnega izida dr-žavnozborskih volitev 1996, ko so volivci izrekli nezaupanje vladajoči garnituri in spravili v zagato predsednika države, da mora teči tri kroge, preden se bo odločil, da državnemu zboru skladno s svojo pristojnostjo predlaga pravega kandidata za mandatarja (nekateri so pravilno ugotovili matadorja, sa"j v novih pogojih ne bo mogoče vladali, ampak samo krotiti po vzgledu v naši soseski), ki bo v tem mandatu zaključil postopek prehoda lastninskega preoblikovanja nekdaj našega premoženja ter zavaroval pridobitve te poslednje revolucije v varnem naročju demokratičnega kapitalizma v okviru multikulturne evropske skupnosti.
Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar, je zapisal Cankar.
Zaupam v duhovno moč slovenskega ljudstva, ki se je znalo odzivati na izzive časa skozi tisočletja, zato nisem pretirano zaskrbljen, leto 1997 pa bo v tem smislu izjemno zanimivo. PAVEL OCEPEK
POLIS-CHEM d.o.o. in POKA d.o.o.
V poslovni stavbi v Kamniku, Medvedova 25, nudimo v najem poslovne prostore za pisarniško dejavnost.
Informacije po tel.: 817-297 in 817-059 vsak delovni dan od 8. do 14. ure.
■ —■- 'Ji Jll Slovenije v prvem členu določa:    (tranzicije) družbeno lastnino spre- I
Pisma, mnenja, odmevi -Pisma, mnenja, odmevi -Pisma, mnenja, odmevi
, katerega sanacija bo ogromno stala, predvsem pa ne    no pa tudi dvomimo, da bi celotno breme prevzela dr-    T)vorca Zduša Dri Kamniku niso razslasili za        Ova drobca k člankoma B. Pollaka in Janeza
'IStVO. liti 7 //* <.7Mr*f/,i!i> //i,/u-,-/i ii<V,h m,1i>h nli favni .-..-/_ .,»., ' O . . „„, .........     ... .
ca, katerega sanacija bo ogromno stala, predvsem pa ne dejstvo, da z lastnikom dvorca niso potekali resni raz govori
Kajti od finančnih sredstev je odvisno, kako bo »papirnati« odlok zaživel, predvsem pa je zgodovina zapisala že dovolj krivic, koje država »v imenu ljudstva« in za »dobro ljudstva« kar odločila in vzela pod okrilje, ne da bi ji bilo mar, koliko so lastniki izgubili.
Zakaj so torej Zeleni Kamnika predlagali umik osnutka odloka?!
1. Z lastnikom objekta in pripadajočega zemljišča niso bili opravljeni resni pogovori o uredjSvi graščine. Lastnik je sicer pripravljen prispevati les za ostrešje, nikakor pa ne 2- 641,000 SIT svojih sredstev, kot je bilo v obrazložitvi osnutka odloka zapisano!
2. Iz gradiva za občinski svet je razvidno, da je 378.400 SIT, ki naj bi jih iz proračuna prispevala drža-
ya, Se v »zraku«, ker bodo v proračunu za leto 1997 (če bodo?)!
3. Ostane torej samo 730.000 SIT obljubljenih občinskih sredstev, kar pa je mnogo premajhna vsota za najnujnejšo Sanacijo dvorca oziroma vsaj za preprečitev nadaljnjega propadanja. Vnoiinarskem zapisu Janeza Peikovška so jasno navedena dejstva, da so strokovnjaki ocenili, da ima grabna na Zduši povsem neustrezne temelje, da je slabo obokana in da je objekt poln »gobe«. Tudi g. Lipovec ugotav-/a' dd je graščina v zelo slabem stanju, zato dvomimo, da
b,
sejo dalo rešiti pred dokončnim propadom samo z no-
v° streho.
4. Prav tako v gradivu za občinski svet nismo zasledili "dgovorov na pomembna vprašanja:
• koliko bo stala nadaljnja adaptacija dvorca, ■ čemu bo objekt tlužil kasneje,
• kdo bo skrbel za tekoče vzdrževanje, skratka, kdo bo Vje to financiral?!
Za zdaj vemo le to, da lastnik tega ne bo zmogel, da ""čina Kamnik jinančto ni v zavidljivem položaju, moč-
no pa tudi dvomimo, da bi celotno breme prevzela država
Ob rob kritiki g. Lipovca pa je treba zapisati še naslednje! Če bi g. Lipovec poznal delo občinskega sveta, ne bi pripisal »zasluge« in »uspeh« za umaknitev osnutka odloka ter »krivdo« za propad dvorca Zelenim Kamnika oziroma njihovima svetnikoma. Če je kdo »kriv« - potem je to kvečjemu predlagatelj oziroma pripravljala: osnutka odloka - to je načelnik Oddelka za družbene dejavnosti, ki se je v letu /996 kar nekajkrat »proslavil« s predlogi in osnutki, ki so dočakali neslaven konec. Za primer naj navedemo samo predlog gradnje novega kulturnega doma ob Ljubljanski cesti, starega pa bi kar »odpisal« kol neuporabnega. Tudi v tem primeru je imel omenjeni načelnik velike načrte, le da ni znal pojasniti, od kod bo vzel denar, da bi jih uresničil. Skratka, če je predlagano gradivo za občinski svet nepopolno, slabo pripravljeno ali neresno, potem so občinski svetniki takšen predlog dolžni umakniti ali zavrniti Kajti nihče nima pravice v tujem imenu in na tuj račun zapravljati denar davkoplačevalcev, še manj pa razpolagati s tujo lastnino!
Zato Zelenim Kamnika ne gre pripisovati takšne in drugačne zaplotniške zdrahe, pritlehne in lokalne zamere kar tako na pamet in počez. Sploh pa sta samo dva svetnika (Zelenih Kamnika) predlagala le umik točke z dnevnega reda, kar ne pomeni, da se osnutek odloka ne bo ponovno obravnaval, ko bo resno in odgovorno pripravljen, predvsem pa tudi usklajen z interesi in pravicami lastnika in potrebnimi finančnimi sredstvi. Predlpg za umik točke z dnevnega reda je. izglasovala večina od navzočih občinskih svetnikov. Prn,)isovati »zasluge« za takšno odločitev članov občinskega sveta le Zelenim Kamnika - mar ni to sodba tja v en dan?!!
Ne želimo nadaljevati polemike, le v prid resnici svetujemo g. Lipovcu, da povpraša o pripravljenosti in zmožnosti sanacije graščine Zduša njegovega lastnika, pripravljalca osnutka odloka pa, s kakšnimi pisnimi zagotovili je razpolagal, ko je predlog oblikoval!
Zeleni Kamnika
Dvorca Zduša pri Kamniku niso razglasili za spomenik (2)
V razgovoru z g. Miho Pro.senom, svetnkiom Zelenih Kamnika v kamniškem občinskem svetu, in g. Rebolom, lastnikom graščine Zduša, sem dobil nekatere nove podatke, ki sem jih dolžan na kratko posredovati javnosti.
Gospod Rebol je izjavil, da se nihče od pristojnih ni z njim osebno dogovarjal o sanaciji graščine. Če je ta trditev točna, je seveda vsa zadeva, dokler ni konkretnega dogovora z lastnikom objekta, prej ali slej brezpredmetna tudi kot točka dnevnega reda na sejah občinskega sveta. Samo vprašamo pa se lahko, kdo In kako je pripravil osnutek odloka o zaščiti spomenika posebnega kulturnega pomena brez konzultacije z lastnikom? Gospod Rebol je še povedal, da je vsota 730 tisoč tolarjev, kolikor naj jih bi prispevala občina, smešno majhna za takšen obseg adaptacije, kar je navsezadnje povsem res. Zdi se mu, da bi mu pristojni radi podtaknili nekakšno tiho »nacionalizacijo« objekta, kjer bi kot sovlagatelji v projekt imeli občina, država in Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine glavno besedo, lastnik pa nikakršne, razen sofinanciranja. Nadalje je povedal, da občasno prihajajo različni ljudje, ki nekaj opazujejo, merijo in fotografirajo in da ima teh neljubih obiskov že dovolj, ker se ne sme razburjati, saj je srčni bolnik. Na vprašanje, če je sam pripravljen graščino obnoviti, je povedal, da bi to storil, če mu bodo finance dopuščale.
Svetnik Miha Prosen je navedene izjave potrdil in dodal, da je bil moj članek v 22. številki Kamniškega občana sicer povsem korektno napisan, glede na podatke, ki so mi bili na voljo v Delu v dveh prispevkih, kiju je podpisal novinar Dela g. Janez Petkovšek. G. Prosen je Se dodal, da novinar g. Petkovšek ni bil osebno prisoten na seji občinskega sveta, kjer so obravnavali omenjeni problem. Podatke je torej dobil iz druge roke. t
Torej, kako lahko sklenemo to pisanje? Prej ali slej s sintagmo: status quo!
Dušan Lipovec
Dva drobca k člankoma B. Pollaka in Janeza Majcenoviča v zadnji lanski številki Kamniškega občana
V povzetkih iz predavanja dr. Sadnikarja na Starem gradu, kjer se omenja tudi jezero med Nevljami in Kamnikom, ohranjeno v ljudskem izročilu do današnjih dni, čeprav za zdajšnjo predstavo bolj legenda kot resnica, je zanimivo, da se na pripoved o njegovem obstoju navezuje tudi naš kraj.
Zakaj? Iz otroštva mije namreč trdno ostalo zasidrano v spominu pripovedovanje naše, že dolgo pokojne mame, ki so to slišali od starih ljudi, da so Tunjičani nekdaj pokopavali svoje mrtve v Nevljc in da so od Grajnarja do Nevelj mrliča s čolnom peljali čez jezero! Seveda v tistih davnih časih omenjena stavba ni obstajala. Zanimiva pa je ta navedba zato, ker kaže, do kje naj bi približno segala gladina tega jezera. Tu naj bi bit nekakšen pomol za privez čolnov. Zdi se, da takšen detajl zasluži vsaj pozornost, če ne še kaj več. Navedba nekega povsem določenega dogajanja v davni preteklosti pa obenem potrjuje, da je bit sv. Jurij ob Jezeru (iz članka prof. Majcenoviča) fara zelo obsežnega območja. Govori pa tudi, da je naša vas častitljive starosti. Naslednje, kar spada v omenjeni okvir, pa je že bližje našemu času, čeprav sodi še v srednji vek. Dr. Sadnikar navaja dva določena kraja, kjer so se izvrševale smrtne kazni. Navaja pa le prizorišče, ne pa tudi način izvršitve. K temu, prav tako iz istega vira, lahko dodam, da so na vrhu Klanca ob cesti v Tunjice, pri odcepu proti predelu Kosiš, nekoč stale vislice. Mogoče ne daleč vstran ali pa celo na tistem mestu, kjer dandanes stoji križ. Zakaj se ta »lokacija« ni »uradno« ohranila v zgodovini mesta, se lahko samo ugiba: ali niso bile morda postavljene le za enkratno izvršitev kazni? Da bi bile govorice o njihovem obstoju povsem iz trie zvite, pa je tudi težko verjeti. Vsaj motiva za to ni.
S tema drobcema iz, lahko rečem davne in skoraj pravljične preteklosti, sem želel prispevati k nadaljnji ohranitvi prastarega in predragocenega ljudskega izročila, ki z vse globljo tonltvljo v preteklost za vselej izgineva iz ljudskega spomina.
Matevž Vrhovnik
MED PLANINCI
Slovenski gorski vodniki bodo zborovali v Stranjah
V alpskih državah, ki v turizmu nekaj pomenijo (Francija, Švica, Italija, Avstrija, Nemčija), je gorsko vodnistvo integralni del turistične ponudbe. Zato mora tudi Slovenija, posebno še tisti, njeni kraji, ki se otepajo industrijskih objektov, ki se hočejo iti »ekološki« turizem - saj od nečesa bodo pač morali živeti - v svojo ponudbo vključiti tudi vodnistvo.
Gorsko vodnistvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Začetki segajo že več kot 200 let nazaj, lani pa je minilo 90 let, od kar
Damjan Kočar med plezanjem v PaklenicL
je bil v organizaciji SPD (Slovenskega planinskega društva) organiziran tudi prvi slovenski tečaj za gorske vodnike. Tega jubileja so se slovenski gorski vodniki primerno spomnili s prireditvijo v Trenti.
Z osamosvojitvijo Slovenije se je osamosvojilo tudi slovensko gorsko vodnistvo, čeprav je še vedno v sklopu PZS organizirano kot društvo - Združenje gorskih vodnikov Slovenje (ZGVS). Vanj je bilo lani včlanjenih 111 gorskih vodnikov, od tega 73 aktivnih.
ZGVS organizira svoj redni letni občni zbor, ki ga izkoristi tudi za strokovno izpopolnjevanje svojih članov, vsako leto v drugem kraju v bližini gora, kjer je že bilo v preteklosti razvito vodnistvo. Tako sta bila taka obč-
na zbora v Kranjski Gori in na Jezerskem, letos pa bo v Stranjah, prav v vznožju Kamniških Alp. Tudi na tem območju je bilo nekdaj gorsko vodnistvo precej razvito. Naj omenimo samo legendarnega Tineta Zlatnarja -Bosa.
Zbor bo v gostišču »Uršič« in se bo začel v soboto, 1. februarja 1997, zgodaj popoldne s teoretičnim in praktičnim izpopolnjevanjem. Sledil bo redni letni občni zbor, po njem pa družabno srečanje. V nedeljo je na sporedu praktično izpopolnjevanje vodnikov v tehniki vodenja turnih smukov in pa turnosmučar-ska tura, seveda samo, če bodo primerne razmere.
Nova
ponudba na Veliki planini
Že zadnje poletje je bila na Kamniškem prisotna nova in za večino v socializmu vzgojenih malce nenavadna turistična ponudba -najem gorskega vodnika proti plačilu. Toda ne samo v svetu, kjer so to že davno spoznali in tudi priznali, tudi pri nas prodira spoznanje, da znanje in varnost nista zastonj.
Letos so kamniški gorski vodniki razširili svojo ponudbo tudi na zimsko Veliko planino. Skupaj z vodstvom družbe so se dogovorili za sodelovanje. Zato lahko tisti, ki se naveliča smučanja ob vlečnicah, si zaželi utirati smučino po nez-voženem snegu ali si zaželi popestriti smučarski dan z izletom v neokrnjeno naravo ali bi rad doživel še kakšno drugačno pustolovščino v snegu in si to lahko privošči, najame gorskega vodnika. Ta bo poskrbel za primerno varnost tako glede plazov kot tudi orientacije.
Kje vse bi lahko potekalo vodenje? Vsekakor je zelo zanimiva tura z Velike planine na Rze-nik ali Konja, pa tudi čez Vo-lovljek na Kasno planino in Črnivec in nato navzdol do Kavra-na ali celo do Kamnika. Tudi spusti z Velike planine po različnih smereh (čez Dol na Ko-pišče, Gozd in Brezje v Kamnik) so zanimivi, seveda vse ob pri-
OBČINA KAMNIK Glavni trg 24 1240 KAMNIK
objavlja
na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS, št. 28/93 in 19/94)
JAVNI RAZPIS
ZA NAKUP PROSTIH STANOVANJ
1. Kupec je Občina Kamnik, Glavni trg 24.
2. Predmet razpisa je nakup prostih stanovanj, ki se nahajajo v občini Kamnik, v skupni vrednosti cca 18.000.000,00 SIT.
3. Prednost pri izbiri bodo imela prosta manjša, starejša in cenejša stanovanja.
4. Ponudniki so lahko pravne ali fizične osebe.
5. Ponudniki morajo v vlogi navesti:
- ceno stanovanja s prometnim davkom (2%)
- kdo je lastnik stanovanja
- starost in velikost stanovanja
- rok izročitve stanovanja
6. Vlogi morajo ponudniki priložiti dokazilo o lastništvu stanovanja tj. z.k. izpisek ali pri notarju overjeno pogodbo o pridobitvi lastništva na stanovanju, ki ga prodajajo.
7. Ponudniki morajo ponudbo poslati najkasneje v 20 dneh po objavi, v zaprti kuverti z oznako »Razpis za nakup stanovanj« na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za okolje in prostor, Glavni trg 24.
8. Odpiranje ponudb bo javno tretji delovni dan po izteku
razpisnega roka, ob 10. uri v sejni sobi št. 9 Občine Kamnik, Glavni trg 24.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po odpiranju ponudb.
Vse podrobnejše informacije ponudniki dobijo na Občini Kamnik, Oddelek za okolje in prostor, tel..- 817-087. *
OBČINA KAMNIK ŽUPAN Tone Smolnikar
mernih snežnih razmerah. Možno je pa tudi več smuča rsko-spreha-jalnih potepanj po sami planoti Velike planine.
In koliko bi tako spremstvo stalo? Za turo, ki poteka okoli Velike planine in traja okoli 5 do 6 ur in kjer bi lahko bilo poleg vodnika še do 10 udeležencev, boste odšteli okoli 13.000 SIT. Če je tura krajša, je tudi cena nižja. Tura na Rzenik in nazaj pa bi za do 5 udeležencev prišla okoli 21.500 SIT. Seveda pa tu ni všteta karta za žičnico.
Če bi se kdo odločil za tako kvalificirano spremstvo, naj pokliče katerega od kamniških gorskih vodnikov (Janez Ažman, Janez Benkovič, Metod Humar, Marjan Kregar, Rado Nadvešnik, Bojan Pollak, Slave Šikonja in Tone Škar-ja). Lahko se bo z njim dogovoril tudi še za kakšne druge zimske ture, ne samo turno-smučar-ske in ne samo na Veliko planino in njeno bližnjo okolico.
Začetniški tečaj zimske hoje v gore
Kakor je že bilo najavljeno v prejšnji številki Kamniškega občana, organizira vodniški odsek planinskega društva Kamnik kratek tečaj zimske hoje v hribe. Namenjen je predvsem planincem, gornikom oziroma ljudem, ki hodijo v hribe tudi pozimi oziroma takrat, ko je na njih še sneg in led, vendar ne ledeniki.
Tečaj bo imel teoretično pripravo in nato praktične vaje. Zato naj tisti, ki jih to zanima, pridejo v torek, 21. januarja, ob 17. uri na planinsko društvo Kamnik, Šutna 42. Tam bodo izvedeli nekaj o opremi, pa o nevarnostih in o pripravi zimske ture. Sledil bo dogovor o turi, na kateri bi nato praktično obdelali potrebna znanja in se jih tudi naučili.
Cena celotnega tečaja (predavanja, tura in praktične vaje), je za člane PD Kamnik, ki v društvu nimajo nobene zadolžitve, 100 SIT, za člane drugih PD 200 SIT in za nečlane 1.000 SIT. Za tiste, ki bodo šli samo na turo, pa je za člane PD Kamnik 200 SIT, člane drugih PD 400 SIT in za nečlane 2.000 SIT.
Članarina
Po veliki nerodnosti, ki se je zgodila lani, ko PZS ni in ni dostavila članskih znamkic, je bilo sveto obljubljeno, da bo to letos bolje urejeno. Vendar temu ni povsem tako. V začetku januarja PZS znamkic še ni imela, toda možno je, da bodo do konca januarja že na društvih. Tisti, ki bi jih radi dobil čim prej, naj zato pokliče PD Kamnik in povpraša, kako in kaj. Delovni čas je med
9. in 12. uro ob ponedeljkih in petkih, v sredo pa od 13. do 17. ure.
Višina letošnje članarine je realno nižja od lanske za okoli 10%, razen članarine za mladino, ki je celo za malenkost dražja. Vendar kljub temu ne moremo reči, da je pretirano visoka, čeprav so cene za A znamkico 3.000 SIT, za B znamkico 1.000 SIT in za C znamkico 400 SIT na prvi pogled morda celo visoke. Plačana članarina namreč nudi toliko ugodnosti, da je za tiste, ki hodijo po gorah in se torej planinsko aktivno udejstvujejo, če to vse vzamemo skupaj, celo zelo nizka: nezgodno zavarovanje, 40-60% popust pri prenočevanju v planinskih domovih, cenejši izleti, zastonj ali zelo poceni izobraževanje in Se drugi popusti.
Kdor ne bo kmalu sam prišel plačat članarine, ga bo verjetno poskusil poiskati poverjenik. Če pa tega le predolgo ne bo, pa se le potrudite in pridite plačat članarino na Planinsko društvo. Skupaj s plačilom članske znamkice bo lahko brezplačno dobil tudi »Program planinskih izletov in prireditev v letu 1997«, ki jih bo organiziralo Planinsko društvo Kamnik in Planinska sekcija PD Kamnik v Komendi.
Nova kamniška alpinista
Že nekaj let je izpit za dosego naziva alpinista na državni ravni. Prej je bil prepuščen alpinističnim odsekom, vendar je bila raven takega izpita ponekod prenizka, tako da se je komisija za alpinizem PZS odločila in ga zopet poenotila.
Zadnji tak izpit je bil 8. decembra 1996 na območju Vršiča. Iz kamniškega AO sta se ga udeležila Aleš Holc in Matej MoSnik, ki sta oba celoten izpit naredila uspešno in si tako pridobila formalno pravico povsem samostojnega plezanja povsod po svetu. Vendar sam ta izpit ni dovolj, da ju matični odsek sprejme kot čisto odrasla alpinista. Za to morata prestati še poseben »krst«, ki mu pravijo običajno kar »sprejem«. Ta je v Kamniku že tradicionalen, saj ga izvajajo vsako leto že več kot petintrideset let, če je le kdo tak, ki je sposoben in primeren zanj.
Tako sta tudi Aleš in Matej morala iti skozi to »torturo«. Ker je planinski dom v Kamniški Bistrici, ki ga upravlja PD Ljublja-na-Matica, že nekaj let čez zimo zaprt, na drugi strani. »Pri Jurju«, pa so nesprejemljivi pogoji, organizirajo kamniški alpinisti ta sprejem na enem od sedel. To-
krat je to bilo na Kokrskem sedlu v soboto, 28. decembra.
V Cojzovi koči, ki je bila za to priložnost začasno odprta, je bilo poleg oskrbniškega osebja še 20 udeležencev skupaj z obema »žrtvama«. Ceremonija se je začela okoli sedmih zvečer in je trajala dobro uro in pol. Tokratna komisija, skupaj s policajem, rabljem in »zagovornikom«, je bila bolj razumna in prizanesljiva kot prejšnja leta, tako da je bilo
več kot 169 vzponov različnih težavnostnih stopenj v kopni skali, snegu in ledu. Po seriji zelo kvalitetnih vzponov v letu 1996 doma in v Andih se na povabilo alpinistov srednje generacije (zakoncev Božič-Skok in Petre Šu-bie) z njimi odpravlja v Južno Ameriko, v Patagonijo. Njihov cilj je območje, kjer stojijo najznamenitejše patagonske gore: Fitz Roy in Cerro Torre s po več kot 1000 metri visokimi dobesedno
Cerro Tore - najdrznejši patagonski vrh.
več smeha kot pa udarcev po zadnji plati. Seveda se zabava ni končala takoj po zaključku krsta. In v nedeljo se je rodilo čudovito jutro, tako da je vrh Grintov-ca kljub mrzlemu vetru doživel kar nekaj obiska, pa tudi smeri v njegovem južnem ostenju niso bile osamljene.
Predstavitev vodenega turnega smučanja
Kamniški gorski vodniki bodo v soboto, 25. januarja letos, ob 9.30 dopoldne pri gostišču Šimno-vec na Veliki planini predstavili osnove turnega smučanja. Pokazali bodo osnovno turno-smučar-sko opremo in povedali nekaj napotkov za varno smuko. Nato bodo popeljali vse tiste, ki si bodo ta zaželeli in bodo imeli kolikor toliko ustrezno opremo, na turno smuko ali smučarski sprehod po Veliki planini. Izbira bo odvisna od snežnih razmer, možni bodo tudi povsem individualni dogovori. In, kar je tudi zelo pomembno - za vse to ne bo potrebno ničesar posebej plačati!
Patagonija '97
Triindvajsetletni Damjan Kočar je eden od mladih in perspektivnih kamniških alpinistov, ki nadaljuje tradicijo kvalitetnih vzponov svojih neposrednih predhodnikov Marka Prezlja, Tomaža Humarja in drugih. Za seboj ima
navpičnimi stenami. V teh gorah kamniški alpinisti še niso plezali, razen Marka Prezlja, ki je bil za svoj prvenstveni vzpon skupaj z Andrejem Štremfljem v skupini Paine v letu 1995 nominiran celo za priznanje »Zlati cepin«.
Ta »mini« odprava naj bi šla na pot 16. januarja, vrnila pa se bo predvidoma sredi februarja. Njeni člani nameravajo plezati v JZ steni Cerro Toreja (3128 m), v Fitz Royu (3418) in Cerru Stanhardtu po klasičnih smereh pa tudi kak-Mno prvenstveno bodo poskusili, če jim le ne bo preveč nagajalo vreme, ki je v tem predelu sveta izredno muhasto. Za Kočarja bo to imenitna priprava za Himalajo. Tja se namreč odpravlja v letošnji jeseni v okviru alpinistične odprave kamniškega alpinističnega odseka ob 60. obletnici njegove ustanovitve.
Stroški te odprave so okoli 3.700 USD na posameznika in jih mora vsak udeleženec zbrati sam. To pa je v sedanjih časih za alpiniste običajno bistveno težje, kot pa splezati še tako zahtevno smer. Kljub temu se najde še določeno razumevanje tudi za alpinizem, v katerem kamniški alpinisti nedvomno že nekaj let dosegajo izjemne rezultate. Zato je potrebno še posebej pohvaliti vsaj tiste redke sponzorje, ki pomagajo našemu alpinistu.
BOJČ
Garvalska Himalaja -rojstvo Gangesa! (2)
V dolini Bagirati
V vasico Gangotri prihajajo predvsem romarji, kdo ve, iz katere pokrajine ali zvezne države Indije. Mi smo bili edini tujci in »bele vrane« med stotinjami temnopoltih Indijancev, prezeblih že pri toplem mrazu. Snežinke, kijih je od ledenikov sem prinašal mrzel veter, so občudovali kot nebesko mano, duhovni in čudežni dar njihovih bogov. Mogoče so sneg videli prvič.
Naša prva skrb v Gangotri je bilo prenočišče. Vnepalski Himalaji imajo prednost alpinisti, v indijski pa romarji. Denar je res enakovreden, vendar mi smo nudili več. Ljudje so nas radovedno ogledovali in nič ali pa pičlo razumeli naš prihod. Z nočjo nam je že glasno krulilo po želodcih, ker vso vožnjo do sem gor preprosto ni mogoče dobiti hrane ali pa je bila dvomljivo užitna. Tudi v tej vasi nam niso ponudili niti riža, ki sicer prehranjuje milijonske množice Indijcev. Neki domačin onkraj Gangesa nam je skuhal lonec krompirja v »oblicah«, kakor pravimo na Kranjskem. Po klepetu sodeč, nihče ni užival pri gol-tanju suhega krompirja, pa vseeno, bil je hrana.
Naši dami Jožica in Meta sta si lahko zapomnili super shujševalni recept: daj v lonec nekaj krompirjev, jih skuhaj, odlij, postavi lonec na mizo in gostom vošči dober tek. Zlata re-
zerva hrane v nahrbtniku nam je danes presnelo koristila. Pred spanjem je po želji vsak lahko »zvrnil« šilček brinjevca, ki nam ga je za razkužilo in popotnico dal prijatelj Gradišek Tone iz Stranj. Hvala, Tone, za dober namen, ničkoliko zdravieje doživel.
Po večernem sneženju smo se prebudili v jasnem jutru. Vrhovi so žareli v jutranjem soncu in lepšega darila pred odhodom v bazo si res nismo mogli želeti. Do naselja Bojbase na višini 3800 bomo pešačili okrog štiri ure. V »hotelu«, kije bil za ta kraj razkošen, imel je tri stene, streho, teraso in celo mize s stoli, smo lahko z užitkom zajtrkovali belo kavo, jajca in copate. V vasi in na viseči brvi čez deročo reko, smo se morali neogibno srečevati z reveži in otožnimi pogledi otrok, ki vedo k to, da so lačni. V nas tujcih so videli največ upanja za prgišče hrane ali rupijo.
Nad prodom reke je stalo skromno svetišče, vanj so prihajali romarji potem, ko so se duhovno in telesno očistili v ledeno mrzli sveti reki. V globoki predanosti so trpeli mraz in lakoto, do izvira svete reke pa jih je čakala še dolga pot. Usedel sem se na kamnilo stopnišče pred svetiščem in skušal dojeti početje teh ljudi. Če jim je potem lepo pri duši, bo že prav, da so prišli sem, čudil pa sem se, zakaj med njimi ni bogatih
Hindujcev. Mar tudi tu vero najbolj potrebujejo revni ali pa so revni zaradi nje.
Kdo ve, kje so meje mita in realnosti? Kdo ve, kaj so si ti ljudje mi-
slili o nas, ko smo kmalu potem, skupaj z nosači in velikimi nahrbtniki, šli mimo njih nekam proti himalajskim vrhovom. Šli.smo v neznani svet, slutili njegove lepote in
JOŽE ROZMAN NOTAR
Domžale, Kolodvorska 9a
OBVESTILO!
Občane obveščam, da se bo s 3. februarjem poslovanje moje notarske pisarne v Domžalah, iz dosedanje lokacije na Kolodvorski 8 (v stari knjižnici) preselilo v nove prostore na Kolodvorski 9/a (pri frizerskem /okalu Del Bello).
Notar: Jože Rozman
Kamniški OBČAN
PLANINSTVO - ŠPORT
16. januarja 1997    J 1
Teki na snegu, intervju z Andrejo Mali
r
Le včasih kaj »pozlatijo«
So vzponi in padci, so uspehi rn razočaranja, a vedno je upanje tisto, ki znova vleče, tako v življenju kot v športu. Brez tega ni slo tudi na prelomu starega v novo leto, ki je minilo v znamenju tekmovanj, ki sta se jih udeležila Lado Urh in Andreja Mali.
Lado je ob obilici božičnih, sil-vestrskih in novoletnih tekov pospešil svoj lahkoten korak le v Dolskem pri Ljubljani, dovolj hitro, da so ga do cilja vsi gledali v hrbet. Po pravici povedano, to je uspelo le najbližjim zasledovalcem. Andreja Mali pa je raztegnila svoj smučarski korak na tekmi medcelinskega pokala (ICC) v Franciji, kjer je bila od nje hitrejša le Nemka Ramona Roth, na teku štafet pa je z lepo prednostjo prvo predajo pritekla kot prva. S svojim časom je bila hitrejša tudi od vseh tekačic, ki so tekle v naslednjih dveh predajah, a je
Uvrstitev 24. mesto, naslednji dan, v nedeljo, na šprintih na izpadanje pa se je uvrstila na 7. mesto. Nihanja pač, tudi v skladu z nadaljnjimi načrti, saj je njen trener v reprezentanci trening in tekme Andreje Mali prilagodil nastopu MSP. Nekaj več o športu, smučarskem teku, je povedala tudi v pogovoru.
Zelo veliko tekmuješ, kolikokrat si se lansko leto podala na start?
V letu 96 sem tekla ali kolesarila na približno 50 tekmah, za točno število bi morala pogledati v svoj športni dnevnik. V to število so všteta tudi vsa testiranja z reprezentanco, saj je tudi to neke vrste tekmovanje, le da ne podeljujejo priznanj.
Kakšno je vzdušje na dan tekme, kasna je vloga serviserja in trenerja na tekmovanjih v smučarskih tekih?
Serviserjeva naloga je pripraviti smuči s pravo mažo, nato po-
Ob sedanjih snežnih razmerah se potrudite in hitro na tekaške dilce. da nam sneg ne uide in da se Janez Lavrač iz Most ne bo zaman trudil s pripravo tekaške smučine na Križu.
METOD MOČNIK
testiramo smuči, da lahko izberemo najboljšo mažo, ki je v tistih pogojih najhitrejša oz. najbolje »prime«. Za klasični slog je pol ure pred Startom že prava maža na pravih smučeh, razen če se vremenski pogoji ne spreminjajo. Takrat je težje. Trener pred tekmo da zadnje napotke, pove taktiko. Med tekmo pa obvešča o stanju na progi, o zaostankih ali morebitni prednosti glede na druge tekmovalke.
Kakšno opremo uporabljaš pri smučarskem teku?
Tečem na Fischerjevih smučeh, tri pare uporabljam za klasični slog in tri za prostodrsalno tehniko. Uporabljam palice Exel. Tečem, kot vsi slovenski tekači, v čevljih Alpina, naše tovarne iz Ži-rov.
Ti bolj ugaja klasična ali prosta-drsalna (skating) tehnika?
Andreja Mali na eni izmed številnih tekem.
zadostovalo le za šesto mesto naše ženske štafete. Hitrost teka na smučeh je Andreja merila tudi na pokalu Emona na Pokljuki, kjer jo je ne preveč spretni štarter na Progo poslal četrt minute prepozno, a še vedno dovolj zgodaj za zmago, s čimer je uspešno zaključila tekmovalno leto 96. Po izrečenih željah za leto 97 je bila že na poti na prizorišče naslednje tekme ICC v nemški Furwangen.
To je težko reči. Lansko leto sem bila boljša v klasični tehniki, letos pa mi bolj odgovarja skating. Na krajših progah imam boljše rezultate, kar pa ne pomeni, da ne morem dobro odteči tudi na 10 oz. 15 km dolgi progi.
Ker si vedno med najhitrejšimi, kakšne so nagrade na tekmovanjih?
Pri nas v smučarskem teku je bolj slabo, bolje je na rolkarskih tekmah, kjer včasih kaj »pozlatijo«. Velikokrat pa so le praktične nagrade, a velikokrat nimajo posebne praktične vrednosti.
Imaš kakšne stike s tekmovalkami iz drugih držav, kako se obnašajo zvezdnice?
Na tekmovanjih se pogovarjamo s konkurenlkami iz Slovaške, pa s Čehinjami, vrstnicami iz Avstrije... Zvezdnice? Na poletnem rolkarskem tekmovanju v Munch-nu so mi vse tekmovalke za zmago z veseljem čestitale. Niso bile zavistne in se niso prav nič zvezdniško obnašale glede na to, da so med najboljšimi na svetu (Ushi Disl iz Nemčije, Martinse-nova iz Norveške, Švicarka Al-brehlova).
Kako se počutiš pozimi v mrazu, vetru, snegu? Ti je težko oditi s toplega na trening?
Ne, s treningom se navadiš tudi na mraz in vse ostalo. Če imaš dobro motivacijo, ni težko tudi takrat oditi trenirat.
Kako poteka en dan treninga na pripravah?
Že pred zajtrkom pretečemo 10 km, dopoldne treniramo od ene ure in pol do dve uri, popoldne še uro in pol. To je približno 60 km na dan. V enem štiritedenskem ciklusu je, če povem največje število, 80 ur treninga. V letošnji sezoni imam v planu 700 ur treninga.
Kakšni so tvoji cilji na prihodnjih tekmovanjih, kakšen je tvoj domet v športu?
V letošnji sezoni je moj glavni cilj mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo sredi februarja v Can-moru v Canadi. Upam tudi na točke v svetovnem pokalu, vendar bo letos težko, čeprav sem bila v Kiruni že zelo blizu. Največ možnosti za točke bo na svetovnem prvenstvu na Norveškem v začetku marca, ker imajo pravico nastopa le po štiri tekmovalke za posamezno državo. Želim predstavljati Slovenijo tudi na olimpijskih igrah v Naganu.
METOD MOČNIK
poznali njegove nevarnosti. Radovednost ni lepa lastnost, v gorah pa postane mik, ki te vabi naprej, se dlje in višje.
Ob poti so rastla stoletja stara drevesa himalajskega bora, tudi dva metra debela, orjaški mejniki gozdne meje na višini tri in pol tisoč metrov. Ta drevesa ne umirajo kot naša, nekatera posušena stojijo kot sive jeklene skulpture in še vedno kljubujejo pravičnim zakonom narave. Okolico steze krasijo mogočna in košata, naši brezi podobna drevesa, grmičevje, sipek in celo kosmulje. Oktober je tudi to dolino obarval v nepozabno lep jesenski gorski arbo-retum. Prirodna paleta barv, je bila bogata paša za oči in dušo, umetniški napoj, duhovna sprostitev, prevzame te resničen občutek, da si del te čudovite narave, čeprav čisto majhen in nebogljen v njenih zakonitostih. Brez besed sem si šepnil: »Himalaja, rad te imam v tvoji še deviški prvobitnosti!«
Včasih se je steza, vsekana v steno, približala divjim brzicam reke, svetim valovom voda hindujske mitologije, da je Ganges vsakemu Hin-dujcu zibelka, duhovni napoj in grob. Dohitevali in prehitevali smo romarje izmučene, trpeče in opešane, ležeče na hladnih tleh. Nisem jih pomiloval, hodili so s srcem in svojim prepričanjem.
Zahvaljujem se ga. in g. Možek z Glavarjeve 22 v Komendi za poštenost ob najdbi moje denarnice z dokumenti.
Slavka Koritnik
CENE GRILJC (se nadaljuje)
Zbor delavcev podjetja KOZOROG Kamnik
razpisuje dela in naloge direktorja podjetja
Za direktorja bo imenovan kandidat, ki poleg splošnih, z zakonom določenih, izpolnjuje še naslednje pogoje:
- da Ima visoko strokovno izobrazbo biotehnične smeri
- da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj
Izbrani kandidat bo imenovan za 4-letni mandat.
Ponudbe z ustreznimi dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: KOZOROG Kamnik p.o., podjetje za gojitev divjadi, Pot na Poljane 1, Kamnik
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu zbora delavcev.
Vajeti za učenje smučanja
Inovacija Mira Kregarja
Kamničana Mira Kregarja poznamo predvsem kot mega-triatlonca, maratonskega plavalca, odličnega kolesarja, tekača, jeklenega moža. Je pa tudi smučar in smučarski učitelj in ob tem se mu je porodila misel, kako staršem in otrokom olajšati učenje smučanja. Prvi koraki na smučeh so lahko prijetni, pa tudi nevarni, vmes pa je tudi veliko strahu. Nekako do petega leta otrokove starosti so starši najprimernejši smučarski učitelji. Miro Kregarje razmišljal, kako pomagati tako staršem kot tudi otroku, da bo premagal strah pred snegom, pred morebitnim padcem, pred vlečnico ali se-dežnico. »Doslej so se otroci učili smučanja le s posnemanjem osnovnih vaj na podlagi predhodnega besednega opisa naloge in vaditeljevega prikar za,«pravi Miro Kregar. »Toda otroci pogosto ne razumejo, kaj jim kažejo in govorijo smučarski učitelj ali starši. Težko je tudi na pameten način razložiti otroku, kaj bi moral narediti pri prvih in naslednjih korakih na snegu. Prav zato sem začel Iskati način, da bi pomagal smučarskemu vaditelju ali staršem, da bi med vadbo na snegu vplivali na svojega malega učenca. Gre za to, da bi se učenec na osnovi telesnega občutka med vadbo odzval pravilno in pravočasno na obremenjevanje in razbremenjevanje teže in ustrezne smučke na smučišču.« Tako se je Miru Kregarju porodila zamisel o vajetih za učinkovito učenje smučanja, ki jih je od leta 1994 razvijal in dopol-
njeval. Konec leta 1995je. dal vajeti testirati in za svoj izum dobil nekaj lepih priznanj. Na sejmu Ideja v Celju je leta 1995 dobil srebrno priznanje za to svojo inovacijo, ki so mu ga podelili ministrstvi za gospodarske dejavnosti ter za znanost in tehnologijo. Gospodarska in Obrtna zbornica Slovenije ter Zveza inovatorjev Slovenije. Izredno pozitivni mnenji o smučarskih vajetih kot pripomočku za učenje alpskega smučanja pa sta
polnoma samostojno in brez strahu. Če opazimo, da začenja izgubljati nadzor nad seboj in nad smučmi, vajeti rahlo zategnemo in s tem zmanjšamo hitrost. Z vajetmi ga obvarujemo tudi pred morebitnim padcem,« razlaga Miro Kregar. Med varnim smučanjem otrok izgublja strah pred snegom, hitrostjo in se nauči zavijati: če hočemo, da spremeni smer vožnje, potegnemo tisto
izdali tudi Fakulteta za šport v Ljubljani in njegova katedra za smučanje. Vse to še potrjuje odločitev Smučarske zveze Slovenije, ki je konec prejšnjega leta smučarske vajeti uvrstila v svoj vzgojno izobraževalni program dela z otroki na snegu.
Kregarjeve smučarske vajeti sestavljajo trije pasovi in vrvica. Prvi, daljši pas se pripne okoli otrokovega pasu, dva krajša pasova okoli otrokovih stegen, vsi trije pa so povezani z vrvico, nekakšnimi vajetmi, kijih učitelj ali eden od staršev drži v rokah. »Med vožnjo po primernem terenu vajeti spustimo, da se naš varovanec pelje po-
stran vajeti, kamor želimo, da otrok zavije. Ko sta vaditelj in njegov učenec na ravnini, gre lahko trener pred malčka in ga vleče, kot bi bil otrok na smučarski vlečnici.
Miro Kregar pravi, da so njegove vajeti vsekakor izvrstna pogruntavščina, saj mladi smučar ne doživlja nikakršnih telesnih in duševnih problemov, najbolj pomembno pa je, da mu smučanje postaja všeč in da na tak način izgublja tudi strah. Smučarske vajeti bi tako morale poslati sestavni del otroškega smučarskega kompleta.
SAŠA MEJAČ
Ponovno v prvi ligi
Odhojkarji Kamnika so se ponovno uvrstili v 1A ligo, kjer se bodo borili z ekipami, kot so Salonit, Gradiš Maribor, A banka Ljubljana, Pomgrad Pomurje, Krka Novo mesto, Fužinar Ravne in z znancem iz 1. B lige ekipo Šoštanja. To vsekakor pomeni kvalitetni preskok, saj so v l.B ligi izgubili le tekmo v gosleh pri ekipi Šoštanja.
Zadnjo tekmo v l.B ligi so igrali proti ekipi Šoštanja in ta je odločala o prvaku 1. B lige. V prvem nizu sta se ekipi vseskozi menjavali v vodstvu, na koncu pa so domači z dobro igro v obrambi zaključili niz. Drugi niz je minil v premoči Kamničanov, predvsem zaradi dobrih začetnih udarcev. V tretjem nizu so Kamničani dovolili gostom, da so se malce razigrali, vendar so v zadnjem nizu postavili stvari na svoje mesto. Predvsem odlično so postavljali blok, kjer seje izkazal Ribič, saj so povsem zaustavili najnevarnejša igralca pri gostih Dimca in Kravt-sova. Tako so na koncu potrdili premoč in gladko odpravili goste z rezultatom 3: 1.
V nadaljevanju so v 1. A ligi proti ekipi A banke izgubili, ker so preveč »spoštovaliCgoste, ki so nastopili brez prvega podajalca Rozmana. Največ napak so domači naredili v osnovnih elementih igre in bili zelo neborbeni. Gostje so z dobro igro v bloku onemogočili kamniški napad, kije deloval nezbrano predvsem zaradi slabšega sprejema.
Vabljeni na naslednji tekmi, ki bosta 18. januarja proti ekipi Fužinarja in 25. januarja proti ekipi Gradisa iz Maribora.
JOŽEJANKOVIČ
VODENJE POSLOVNIH KNJIG
z izdelavo predpisanega letnega poročila, davčno napovedjo, obračunom plač, davkov, osnovnih sredstev
od 80 DEM mesečno
predstavitev računalniškega programa za knjigovodstvo računovodsko in davčno svetovanje po tel. - 156 SIT/min.
knjigovodski servis: PS AGENT d.o.o. Kamnik, tel. 09-04-273
Zaposlimo mizarja z nekaj Izkušnjami.
Tel.: 814-733.
i. □
GOZD
LJUBLJANA
LASTNIKOM GOZDOV NUDIMO:
ODKUP LESA
na kamionskih cestah in na panju
PLAČILO ZAGOTOVLJENO v sledečih rokih:
hlodovina listavcev in iglavcev 30 dni celulozni les iglavcev in drva      60 dni
Kvalitetno in po konkurenčnih cenah opravimo sledeča dela: posek, spravilo, vsa gozdnogojitvena dela.
Informacije: Uprava podjetja - 12 53 130 telefax: 210 729 Tržaška c 2, 1001 Ljubljana
Lokalni odkupovalec: KLANČNIK DARE, Loke 8A, Laze v Tuhinju telefon: 832-046, 831-066
12
16. januarja 1997
PO SVETU - ZANIMIVOSTI - KRONIKA
Kamniški OjBČAP
PERU - dežela visokih hribov in dobrih ljudi
Vzpon na ARTESONRAJU, 6025 m
2e po pol ure, ko sem stopil v hotel Čopa, sem se srečal s prijatelji. Nič ni boljšega kot dobri prijatelji. Monika, Robi, Marjan... Skupaj odnesemo stvari v sobo in se odpravimo v mesto na večerjo. Mesto Hauraz je zelo živahno. Tudi letos je bilo samo v mestu čez štirideset Slovencev. Večina jih je prišla plezat v Cordillero Blanco. Z Robijem se zmeniva, da bova šla plezat v dolino Paron. Hrib. na katerega bova plezala, pa bo Arteso-nraju. Hrib sem zelo dobro poznal že od lanskega leta, ko sva ga plezala z Damjanom in sicer od baznega tabora pa do vrha in nazaj v 23-ih urah (2000 višinskih metrov). Čeprav sva bila zelo dobro aklimatizirana, je bilo vse skupaj prehitro. Z Robijem se bova hriba lotila bolj počasti, kajti to je bil moj prvi oziroma aklimatizacijski vzpon. V mestu Huaraz sem poznal že veliko ljudi. Od lanskega leta se je zelo spremenilo. Skoraj vse ulične prodajalec so dali v stavbe.
to so prevozi dragi. Ceno karte veva že od prej, približno trideset do-" larjev za obe smeri. Takoj, ko prideva v mesto, naju okupirajo vozniki, ki nama ponudijo prevoz. Zelo zanimivo je nizati ceno, čeprav veš, koliko stane prevoz. Da ne bi povzročila prepir med vozniki, se končno odločiva za enega. Ponudi nama celo sedeže spredaj, ki pa niso ravno zdravi zaradi'ogromne količine prahu, ki ga poješ. Vsem ljudem se resnično nikamor ne mudi, tako da traja celo večnost, preden se odpravimo proti hribom. Zraven naju se usede voznik, ki pa se mora prav kmalu zamenjati s svojim vajencem. Vozimo se skozi vasi na višini okoli štiri tisoč metrov, ljudje gojijo predvsem žito, imajo pa tudi nekaj ovc in goveda. Na prvi pogled so ljudje videti revni, kar pa ne drži, kajti hrane imajo dovolj, da preživijo. Veliko revežev vidiš v mestu, kjer je težje priti do zaslužka. Ob poslušanju narodne glasbe prav kmalu
Robi Poliinlk in Klemen Mali na vrhu Artesonrajuja, 6025 m (Joto: Robi Pollčnik)
tako da ni več pravega vzdušja, je pa več reda. Naslednji dan začne-va z Robijem nakupovati potrebno hrano za teden dni. Dobiš praktično vse, kar hočeš. Zanimivo je, da nimajo kaj dosti domače kave, čeprav je tukaj doma. Dobiš pa vse vrste Ntfstle kave. Pakiranje in kupovanje vzameta en dan časa. Pre-spiva še eno noč v hotelu, naslednji dan pa že odrineva z lokalnimi prevozi na sever, v šestdeset kilometrov oddaljeno mesto Caraz. Med bližnjimi mesti uporabljajo to-votine kombije, cena karte pa stane en dober dolar. V Carazu si morava urediti prevoz v hribe. V dolino Paron ne vozijo lokalni prevozi, ker blizu ni nobene vasi, za-
prispemo v dolino Paron in do jezera, kjer se z Robijem izkrcava. Z voznikom se dogovoriva, da naju pride iskat čez nekaj dni. Na ramena si naloživa težke narhbtnike in se odpraviva ob jezeru do baznega tabora. Dostop do BT je zelo blizu in hiter, hodiš samo tri dobre ure. Ko sva prišla v bazo, so naju ljudje pričakali z velikim nasmeškom, še posebej Leoncio in Huakin, s katerima smo postali kasneje pravi prijatelji. Leoncio je star čez šestdeset let in je bil z nekim Novozelandcem in Kanadčanom. Imel je vlogo kuharja in nosača. Bil je živ kot desetleten otrok. Ko sva z Robijem razpakira-la nahrbtnike, je Leoncio zagledal
kokine liste, ki sva jih imela s seboj. Vse sva mu dala. Zapodil se je v šotor in ostal v njem celi dve uri in skoraj vse požvečil. Kokini listi niso škodljivi, kakor si nekateri predstavljajo. Če jih žvečiš same, ti dajejo občutek nižanja pritiska v glavi, kar je na višini zelo pomembno. Lahko pa jih mešaš s calom -apnom, kar te lahko tudi omami. Z Robijem postaviva šotor in si skuhava obilno večerjo. Za celoten vzpon računava tri dni, kar nama tudi uspe. Huanquin, ki je nosač nekim Američanom, je bil z njimi že celih pet dni in so prišli le do lahora I. Je pa tudi znano, da Američani zelo veliko govorijo in da pač ne znajo hoditi v hribe. Kdaj pa kdaj je treba samo spakirati nahrbtnik in čim manj komplicirati. Naslednji dan se odpraviva do tabora I, kjer pod steno postaviva šotor. Dnevi so zelo točno določeni. Ob sedmih se naredi dan, ob šestih pa sonce že zaide. Ob zahodu se spraviš v spalno vrečo in prebediš ali prespiš dolgo noč. Z Robijem naju zbudi budilka ob enih ponoči, skuhava si čaj in nekaj malega pojeva. Čim višje si, bolj ti paše piti in manj jesti. Ob dveh zapustiva šotor in se zapodiva v noč. Hitro sva pod steno, kjer naju čaka še osemsto metrov vzpona po slovenski smeri. Plezava ves čas nenave-zana, je bolj varno in hitreje. Nekje na sredini grape zaideva v le«) stransko grapo, kjer morava prečiti nazaj desno v glavno grapo. Z Robijem sva ravno vzporedno, ko ga hočem slikati in ko on obvisi samo na cepinih in praska z nogami po skali. Hitro sva nazaj v grapi, kjer naju čaka še malo bolj strm izstop.
Ko sva že v lažjem svetu naju preseneti sončni vzhod. Eno od najlepših doživetij v hribih. Ostanek smeri splezava po normalni Peruanski smeri do vrha. Na vrh stopiva ob pol osmih, kar pomeni, da sva potrebovala za vzpon samo pet ur in pol. Robi je že imel prej aklimatizacijski vzpon na Posco, 5750 m. Arteson pa je bil moj prvi hrib. Razgled sva imela enkraten. Poslikava nekaj fotografij. Poskušam si prižgati tudi cigareto, vendar pa se mi zaradi zmrznjenega vžigalnika ni dalo preveč truditi. Sestopati začneva ob deveti uri. Na poti navzdol srečava tudi Američane. Na polovici normalne smeri so vsi že obupali. Eden izmed njih je izgubil tudi nahrbtnik s potnim listom in denarjem. Na srečo je vse nepoškodovano ležalo pod steno. Ob dvanajsti uri sva že pri šotoru. Skuhava si nekaj toplega za spiti in se kmalu zatem odpraviva proti ba-
Energetski kotiček.
Nastavitev oljnega gorilnika
Zakon o varstvu okolja (UL RS št. 23/93) ureja varstvo naravnega okolja in splošne pogoje rabe neobnovljivih virov energije, ki so temelj razvoja in napredka vsake družbe. Namen varstva okolja je ohranitev in izboljšanje naravnih dobrin (zrak, voda, zemlja, atmosfera), ki jih naše potrebe po energiji vedno bolj onesnažujejo.
V ta namen so v UL RS št. 73/94 predpisane minimalne emisijske vrednosti za nepremične vire onesnaževanja in določa posebne zahteve glede emisije za kurilne naprave:
- mejne emisijske vrednosti,
- določitev goriv, ki se lahko kurijo v kurilnih napravah,
- ukrepe za zmanjšanje emisije škodljivih snovi,
- prilagoditev obstoječih kurilnih naprav določbam te odredbe.
S pravilno nastavljenim gorilnikom dosežemo naslednje učinke:
- prihranek pri gorivu in manjše emisije CO.,,
- večji izkoristek kurilne naprave,
- nižje stroške za gorivo in vzdrževanje,
- daljšo življenjsko dobo naprav zaradi znižanja korozije,
- manjše onesnaževanje okolja
(Nox, CO, SO,, saje, neizgoreli-mi ogljikovodiki),
- večja kakovost zgorevanja,
- dejstvo: 1% CO v dimnih plinih pomeni za 4% manjši izkoristek kurilne naprave. Z nastavitvijo oljnega gorilnika z analizatorjem dimnih plinov lahko določimo stihiometrično zgorevanje kurilnega olja, kar pomeni, da je kisik merilo za tako zgorevanje. Kakovost zgorevanja pomeni, da znižujemo koncentracijo CO-0% in dosežemo vsebnost ogljikovega dioksida v dimnih plinih od 12-14% pri raz-merniku zraka za EL kurilno olje od 1,1-1,3.
Glavni namen analize dimnih plinov in nastavitve oljnega gorilnika je:
- da dosežemo čim manjšo porabo goriva in zmanjšamo škodljiv vpliv na okolje,
- preverimo stanje in možnosti za varčevanje energije pri kotlih:
> kontrola temperature v kotlu, višje temperature povzročajo višje izgube energije,
> redna kontrola in čiščenje grelnih površin kotla (1 mm saj pomeni 3% izgube),
> moč kotla je potrebno izbirati glede na potrebe.
> izogibati se obratovanju kotla pri delnih obremenitvah.
> pri prekinitvah obratovanja je potrebno vgraditi lopu-te v kanale za dobavo zraka oziroma v kanale dimnih plinov,
> izolirati gole površine kotla, bojlerja, cevi in ventilov,
> reden nadzor izkoristka kotla;
- zmanjšamo izgube v dimnih plinih:
> delovanje gorilnika je potrebno prilagoditi zahtevani obremenitvi,
> redna kontrola gorilnika in nastavitev zgorevalnega zraka na optimalno vrednost (lahko kurilno olje: CO, - 13.5%);
redna kontrola dimnih plinov vsaj enkrat letno zaradi nastavitve kvalitete zgorevanja;
- parametri, ki vplivajo na porušitev optimalnega razmerja zrak/kurilno olje preko leta:
> histereza in obraba sistema izvršilnih elementov in povezav,
> temperatura zraka, tlak in vlažnost,
> sestava goriva,
> tlak in temperatura goriva,
> upor v kotlu in kanalih dimnih plinov:
Nastavitev gorilnika izvede serviser pred začetkom vsake ogrevalne sezone. Samo dobro vzdrževan in nastavljen gorilnik omogoča zanesljivo, varno in varčno delovanje ogrevalnega sistema.
Energetsko svetovalna pisarna Kamnik, Glavni trg 23, tel.: 831-470.
Odprta vsak torek in četrtek od 17. do 20. ure.
znemu taboru. Pozno popoldne sva v bazi. Zvečer si zakurimo velik ogenj, ob katerem stečejo pogovori. Malo v španščini, malo z rokami se vse zmenimo. Z Robijem po-streževa laško pivo, ob katerem se smejimo še dolgo v noč, dokler nas ne premaga spanec. Zelo dobri ljudje so tukaj. Ljudje, ki živijo zelo skromno, bi ti ponudili tudi zadnjo pest riža. Naslednji dna dopoldne spakirava stvari in se odpraviva ob jezeru do vojske postojanke, kjer srečava tudi Američane. Bilo jih je osem in vsi so bili zaposleni v vodnem gospodarstvu. Imeli so tudi cel zaboj piva, ki pa ga je kmalu zmanjkalo. Z njimi se odpeljeva v dolino. Na poti v dolino srečava tudi voznika, s katerim sva bila zmenjena, da naju pride iskat. Jezen je obrnil in zahteval celo nekaj plačila, ki mu ga seveda nisva dala. Američani izstopijo v Carazu. Midva pa se odpeljeva Se naprej v Huaraz. Da bi voznik še malo zaslužil, pobira ljudi, ki čakajo ob cesti. Vstopi tudi neki zelo pijan človek. Začne naju vabiti k sebi domov, vabilo pa sva morala odkloniti. V Huarazu naju je čakal topel tuš in večerja. Po vseh teh malenkostih pa še zabava v Tambo-tu. »Chau gringos,« je bil še zadnji pozdrav, ko sva izstopila v Haura-zu.
KLEMEN MALI
Naslednjič:
POSKUS VZPONA NA HU-ANTSAN, 6395 m, IN VZPON NA HUASCARAN, 6758 m
V decembru so se poročili:
- GASPRI Franush, zlatar iz Kamnika, in NOVAKOVA Alke, med. sestra iz Prage, ČeSka Republika
Zlati poroki:
CIGLIČ Alojz in Pavla, roj. JurjavClč, iz Kamnika, Jenkova ul.
16
KLJUN Franc in Slavka, roj. Ciglič, iz Kranja, Ručigajeva c. 28
V decembru so umrli:
- ŠIMENC Marija, upokojenka iz Rožičnega 6, stara 61 let
- GARTNER Jože, vojaška oseba, iz Ljubljane, Bratovž eva ploščad 26, star 55 let
- NOGRAŠEK Angela, gospodinja iz Kosiš št. 6, stara 83 let
- GOLOB Terezija, gospodinja iz Vodic nad Kamnikom 2, stara 86 let
- RAVNIKAR Anton, upokojenec iz Komende, Glavarjeva c. 40, star 69 let
- BALOH Frančiška, km. upokojenka iz Pšajnovtce 10, stara 87
let
- NARAT Martin, km. upokojenec iz Velike Lasne 18, star 86
let
- FRONTINI Jožef, km. upokojenec iz Volčjega Potoka 37, star 90 let
- MALEZ Frančišek, upokojenec iz Kosiš 19, star 70 let
- SPRUK Štefanija, upokojenka iz Kamnika, Fužine 2, stara 65
let
- KRAPEŽ Julijana, upokojenka iz Mekinj, Cankarjeva c. 53, stara 78 let
- KOVAČIČ Julijana, upokojenka iz Ljubljane, Rožna dolina c. 1130, stara 88 let
- ŠMALC Frančiška, upokojenka iz Podgorja 124, stara 83 let
- VIDIC Marija, druž. upokojenka iz Podgorja 106, stara 89 let
- NOVAK Ivan, upokojenec iz Ljubljane, Grško 6, star 84 let -JERAŠA Janez, upokojenec iz Kamnika, Kovinarska cesta 61
A, star 73 let
Tudi to se je zgodilo, v decembru
5. 12. Sposodil si Je vozilo. Neznanec si je izpred gostinskega lokala v Kamniku sposodil osebni avtomobil znamke yugo, v katerem so bili ključi. Policisti so se takoj podali v iskanje, pri tem pa jim je pomagal še voznik - raznašalec pizz. Slednji jc tudi našel vozilo, vendar mu je »sposojevalec« pobegnil. Policisti so si vozilo ogledali ter našli zelo uporabne sledi.
5.12. Prepir z Luctferjem. Okoli osme ure zvečer je občan iz Komende sporočil, da s prijatelji miklavžujejo in da so se pri srečanju s skupino mladoletnikov sporekli. Med prepirom je eden izmed mladoletnikov udeležencem miklavževanja nastavil pištolo na glavo. Iz strahu so se vsi razbežali. Policisti so kmalu zatem izsledili omenjeno skupino mladoletnikov in jih »razorožili«. Izkazalo se je, da je spor-
no orožje le plastičen ponaredek, vendar bo navkljub temu storilec kazensko preganjan.
7.12. Huda prometna nesreča. V večernih urah je voznik kombija spregledal peško na lokalni cesti Kamnik - Tunjicc. Ob nastalem trčenju jo je tako hudo telesno poškodoval, da je na kraju nesreče umrla.
16.12. Vlomi v vikende Na PP so občani sporočili, da je bilo na območju naselja Motnik in okolice vlomljeno v več počitniških hišic. Policisti so po opravljenem ogledu in zbranih informacijah že na sledi storilcu.
20.12. Huda prometna nesreča v Volčjem Potoku. Ob poldrugi uri ponoči se je v Volčjem Potoku pripetila huda prometna nesreča zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo voznice osebnega avtomobila. Voznica in njena sopotnica sta bili hudo te-
lesno poškodovani, tako da sc ju z reševalnim vozilom odpe Ijali na zdravljenje v Klinični center.
20. 12. Trčil v kamion s plinski ml jeklenkami Voznik osebnegf avtomobila je na kamniški otr voznici nepravilno prehiteva kolono vozil in pri tem trčil i nasproti vozeče tovorno vozi-lo, ki je prevažalo nevarne snov - jeklenke s plinom. V nesreči je bil povzročitelj lažje telesne poškodovan, na srečo pa ni prišlo do hujših posledic na tovor
Nasveti veterinarja
_
_
Na vprašanja bralcev Kamniškega občana odgovarja mag. Tone SVETUN, dr. vet med.
Vprašanje: Izpadanje perja pri papigi
Pred približno pol leta smo kupili novo papigo, kiji sedaj že daljše obdobje izpada perje. Zanimajo nas možni vzroki za ta pojav in kako bi se dalo odpraviti to motečo nadlogo.
Sonja
Odgovor:
Redno menjavanje perja (skubljenje) se pojavlja pri pticah v osmem in devetem mesecu, odvisno od klime oziroma temperature v okolici - obstojajo določene razlike, nato pa vsako leto. Ta fiziološki proces traja 1,5 - 2 meseca. V tem obdobju je zelo pomembno, da dobijo ptice hrano, ki je bogata z beljakovinami in vitamini.
Lahko pa pride do izpadanja perja tudi izven sezone. To je zlasti opazno po glavi, vratu in hrbtu. Možni vzroki so tudi glivična obolenja, prisotnost različnih zajedalcev, slaba in deficitarna prehrana (zlasti pomanjkanje vitaminov B kompleksa), pomanjkanje svežega zraka, neprimerna temperatura prostora in neustrezna vlažnost zraka.
S pregledom pri veterinarju boste našli dejanski vzrok in ga odstranili. Z ozirom na oceno stanja se lahko dodaja potrebne vitamine in druge mikroelemente, ki primanjkujejo, v vodo za pitje, da se tako zadosti fiziološkim potrebam. Po potrebi se opravi tudi ustrezno razkuženje in dezinsekcija. Papiga naj ima primerne bivalne pogoje in oskrbo. Pri deficitarni prehrani je treba poskrbeti, da bo v hrani dovolj beljakovin, vitaminov ter mikro in makroelementov. Hrana, ki jo nabavljate, naj ne bo prestara in se mora ustrezno skladiščiti, da se ne pokvari.
V času od 1. 12. do 31.12. 1996 je PP Kamnik obravnavala:
11 manjših tatvin, 3 poškodovanja tuje stvari, 39 intervencij zaradi kršitev javnega reda in miru (od tega 19 intervencij na javnem kraju ter 20 v zasebnih prostorih) in 59 prometnih nesreč z materialno škodo.
nem vozilu, saj so jeklenke ostale nepoškodovane.
22.12. Zaprta poledenela cesta. Ob peti uri popoldne je patrulja PP obravnavala prometno nesrečo s materialno škodo pod vrhom Črnivca. Izkazalo se je. da je vozišče močno poledenelo. Ker delavci Cestnega podjetja Celje, ki cesto vzdržujejo do vrha Črnivca z mozirske smeri, niso imeli časa poskrbeti za posip, jc bila omenjena cesta do polsedme ure zaprta. Takoj zatem so jo uspeli posipati delavci CP Ljubljana.
24. 12. Nepravilno vozil. V opoldanskih urah je voznik osebnega avtomobila R4 na Ljubljanski cesti povzročil prometno nesrečo. Omenjeni, ki je vozil iz Šmarce proti Kamniku, vendar z vožnjo, ki ni bila bližje desnem robu, je trčil v nas-' protni vozeči avtomobil. V tr-i čenju je bil poškodovan, zato SO: ga odpeljali v UB KC.
28. 12. Jedel bo In pil. V noči s 27. na 28. december je neznani storilec vlomil v trgovino v Kamniku ter iz nje odnesel pršut in buteljčna vina. Z dejanjem je povzročil za 40.000 SIT škode. Storilca še iščejo.
(piki)
(^fcmietim studia
Moste 89F (za prodajalno Scorpio), tel. 841-538
V kozmetičnem studiu NINA te razmišljamo za vase odlično počutje v poletnih dneh!
V ta namen smo vam pripravili kombinirane nege za: - zmanjšanje telesne teže - estetsko odpravo celulita in - oblikovanje postave.
Rezultati dosedanjih uspešnih programov potrjujejo sodobnost neg in našo profesionalnost.
Za izrazitost vašega osebnega imagea vam priporočamo tudi sončenje v našem solariju ERGOL1NE s predgrevano ležalno površino.
Informacije po telefonu 061-841-538. Prijava za nego - osebno na naslovu studia - Moste 89F
^JLr- PLESNA ŠOLA
(064) 327-308
in
J Jarše
tel: 721-476
vabita v plesne tečaje za odrasle in mladino
v PLESNO DVORANO MAJCEV DVOR Jarše
TEČAJI SO OB PETKIH - SOBOTAH - TORKIH ODRASLI OB 20.30 IN MLADINA OB 19.30 URI ZAČETEK NOVIH TEČAJEV 17. 01. DO 7. 02. 97
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI r^^jj CENTER
ffl Y/£i       IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI
Domžale, Kolodvorska 6
RAZPISUJE
* SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
- poslovodska šola (V. st.), pričetek februar 97 •
- trgovska šola (IV. st.), pričetek februar 97 Jesenski semester 1997/98
- usposabljanje računovodij (V/1), 400-urnl program
- ekonomsko komercialna šola
- gostinska šola (kuhar, natakar)
- agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar)
* PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- Windows 95, Word for Windows, Excel...
* USPOSABUANJE ZA DELO
EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav
(osnovni in obnovitveni tečaj)
seminar: računovodstvo malih podjetij
seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
varstvo pri delu in požarno varstvo
seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
tečaj strojepisja
tečaj skladiščnega poslovanja
tečaj za voznike viličarjev
tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
* TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
* PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 In (061) 712-278
JANEZ VRECFK
Zgornji Brnik 143, tel. (064) 421 015 *
Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda
Izdelujem cisterne za olje, peči na olje it Na zalogi kombinirani bojlerji.
Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča.
Opravljamo zidarska dela celotnih objektov In adaptacije.
S. BOR, d.o.o., Kamnik
tel.: 813-870, Rastoder
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti POPRAVILO        Vrhpolje 73, tel. 831-058
- pralnih strojev,
- električnih štedilnikov,
- malih gospodinjskih aparatov,
- pooblaščeni serviser bojlerjev TIKI,
- napeljava in popravilo elektro Inštalacij Zahvaljujem se za zaupanje v preteklem letu, v letošnjem letu pa vam želim sreče In se priporočam.
kmetijskTtogovTna"
AGRARD
UGODNO!
d.o.o., Stritarjeva 2, VIR, Domžale
(iz smeri Kamnika za papirnico Količevo desno) tel./fax.: 713-536
\jB 1"^ VETERINARSTVO TRSTENJAK
mkmJ   KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
TESOVNIKOVA 27a, LJUBLJANA (JEZICA)
NAROČILA PO TELEFONU:
372-967
vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
RADOVAN ZAJC, dr. vet med. mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med.
USLUGA TAPETNIŠTVO
SPRUK DUŠAN s.p,
Krivčevo I2h, Stahovica, tel.: 825-378
ZA PRIMERNO CENO OPRAVLJAMO SLEDEČA DELA:
- preoblačenje oziroma obnovitev vseh vrst sedežnih garnitur, kavčev, foteljev, kuhinjskih kotov, zof in divanov
- izdelava po meri
- izdelava jogijev, toplotnih blazin, /imnie - vse po želji kupca
- preoblačenje separejev v lokalih
- tapeciranje vrat s toplotno in zvočno izolacijo
- restavriranje stilnega pohištva
Za vse storitve nudim lastni prevoz. Pridem na dom in ocenim. Ceno povem takoj.      SE PRIPOROĆAM M poslovanje!
PEUGEOT
RQmx
Servis - prodala
Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja: 727-798
servis: 727-010 faks: 727-319
Kompleten program Peugeot
MMMMiaHMM^BBM •-•J J-'------
PEUGEOT 406
Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje.
_ v Cvetličarna
cvetje postrežemo vsak dan 8.00 - 19.00 sobota 8.00 - nOO
Klavčičeva 11, Kamnik, tel.: 814-348     nedelja 8.00 - 1Z00
tmosoiA nm
vabi vse, ki si želijo hitro in kvalitetno do izpita
Tečaji CPP se pričenjajo vsak ponedeljek ob 17. uri.
- prva učna ura brezplačna
- izkušeni inštruktorji
- dodatni posveti o varnosti cestnega prometa
- kondicijske vožnje
- ZELO UGODNI PLAČILNI POGOJI
Vse informacije po tel.: 831-320 aH osebno v prostorih avtošole na Trgu svobode 6 v Kamniku: ponedeljek od 8. do 10. ure, sreda od 14. do 16. ure In petek od 8. do 10. In od 14. do 17. ure.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI
CENTER    Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale
ZAČETNI TEČAJ (25 ur): WINDOWS 95, WORD FOR WINDOWS,
EXCEL (20 ur)
VVINDOVVS 95 (5 ur)
INTERNET, UPORABA MODEMA (5 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, TANGO...
713-660
Tečaji potekajo v dopoldanskem In popoldanskem času! Študentom, dijakom In brezposelnim priznamo 20% popusta!
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
Izkoristite ugodno priložnost do konca januarja - 12% gotovinski popust ali plačilo na 10 enakih čekov brez obresti.
• HLADILNIKI OD 25.700 SIT naprej.
• SESALCI OD 13.500 SIT naprej in še in še...
Na zalogi celoten program Gorenja
Brezplačna dostava.
Obiščite nas vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure
SERVIS
GOSPODINJSKIH STROJEV IN HLADILNIH NAPRAV
G
Žibert Vinico
Hudo Va, tel.: 727-778, 0609-647-519
Trg svobode 6, Kamnik
(v prostorih AMD Kamnik)
Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44
- TELEFONSKI APARATI
- TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE
- TELEFAXI
- SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE
Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Se priporočamo!
14    16. januarja 1997
OGLASI - ZAHVALE
Kamniški OBČAN
ena
Veliko posezonsko znižanje cen oblačil za vso družino	20 do 40%
od 10. do 23. v Modni hiši in	januarja Novi modi
Obiščite nas, zime	še ni konec!
Še ceneje v letu 1997 v našem	Izjemno ugodne cene v trgovini
SALONU POHIŠTVA	TITAN MERKUR
(tel. 816-296)	(tel. 813-428)
Do konca januarja nudimo do 30% gotovinski popust
pri nakupu kuhinje, spalnice, dnevne sobe, predsobe...
Nerjaveča posoda iz uvoza: 10-delna 11.490 SIT 12-delna 12.200 SIT
DEŽURSTVO: v JANUARJU bosta ob sobotah od 7. do 19.30 in ob nedeljah od 7. do 11. ure dežurni trgovini ZAPRICE (816-061) in MOSTE (841-138)
SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO
MALI
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662.
Zahvaljujem se pošteni najditeljt-cl denarnice v petek, 20.12. /996, na avtobusu Kamnik-Sp. Stran-je-Stahovtca-Ljubljana. Prosim, da pusti naslov v uredništvu ali pokliče po telefonu
OGLASI 061 813-596 po 20. mL
Na računalnik z laserskim izpisom tipkam diplomske, seminarske naloge, pogodbe In druga dela (tudi tabele In grafe). Tel.: 841-467.
Instruiram matematiko, fiziko, nemščino in angleščino. Tel.: 832-018.
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12, ure.
IZDELKI
Kamnik Šutna 76, tel./faks: 812-962
- jermena, cevi, plašči, škornji
- avtoprevleke
- rezervni deli za pralne stroje... in še in še
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Zahvaljujemo se za zaupanje v preteklem letu in se priporočamo.
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite
V SPOMIN
Mineva eno leto, odkar je odšla od nas draga žena, mama, babica in prababica
ANGELA ALJAŽ
1.4.1912-13.1.1996
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Kamnik, januar 1997
Ko bu pomlad na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
V SPOMIN
Mineva leto dni bolečine, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata
ANTON KLADNIK
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke.
Žena Francka in sin Bogo z družino
Januar 1997
Ije delo, skrb, trpljenje
izpolnjevalo Tvoje je življenje.
Vse do zadnjega si upal,
da bolezen s trdno voljo boš premagal.
Pa pošle so Ti moči
in zatisnil trudne si oči.
ZAHVALA
V 67. letu življenja nas je zapustil
RAJKO GOLOB
iz Godiča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in podjetju Lip Radomlje za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, g. Ursiču za besede slovesa, pevcem za ganljivo petje in Janezu Krtu za zaigrano Tišino.
Žalujoči vsi njegovi
December 1996
ZAHVALA
V 84. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš dragi
FRANC OREHEK
iz Mekinj, Cankarjeva 20
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebna zahvala velja Društvu invalidov Kamnik za izkazano čast in spoštovanje, ter gospodu Oscnarju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvala tudi pevcem za prelepo petje in Janezu Krtu za zaigrano Tišino ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo sc tudi dr. Ahlinu za njegovo skrb in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Vsi njegovi
Kamnik, januar 1997
CVETLIČARNA FREZIJA
na Bakovniku, tel. 813-559
^ NUDIMO VAM: <^
poročne in avto šopke
darilne šopke žalne vence, ikebane velika izbira lončnic rezano cvetje aranžiranje daril aranžmaje vseh vrst dekoracija poslovnih prostorov
Brezplačna dostava v okolici Kamnika
Odprto od 7" do 19*. ob sobotah od ?h do 13h Se priporočamo.
flllllfllllil Ivan Bizjak
Glavni trg 24, Kamnik (v stavbi Občine) tel.: 831-511, 814-090
- fotokopiranje: A4, A3, tudi obojestransko
- fotokopiranje zapiskov in skript, ki jih ni mogoče kupiti
- spiralna vezava A4, A3
- posebna ponudba: kopiranje A2
Odprto: ponedeljek, torek, četrtek 7.45-15.00
sreda 7.45-17.00 , petek 7.45-13.00
Ljubil si zemljo, ljubil družino in dom, a v hladnem zimskem večeru odšel si v večni dom.
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustil naš dragi ata, stari ata in stric
JOŽE FRONTINI
p.d. Pelinovčev ata iz Volčjega Potoka
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno soZalje, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter
spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za ganljivo petje. Še posebno
hvala dr. Šuštarjevi in dr. Logarju za dolgoletno skrbno zdravljenje našega ata in patronažnima sestrama Anici in Jani za skrbno nego.
Žalujoči vsi njegovi
December 1996
Ni konec.
ko pride tvoj zemeljski konec. Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku. Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, kijih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.
(Tone Kuntner)
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 70. letu življenja zapustil naš dragi brat, stric in nečak
FRANC MALEZ
Verovškov France iz Kosiš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala Komatarjevim in Rezmanovim za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi tunjiškim gasilcem, govornikoma Jožici Petek in Janezu Pregledu za poslovilne besede, cerkvenim pevcem, pevcem Tunjiškega okteta in gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsi njegovi
Košiše, Stranje, l.oka pri Mengšu, decembra 1996
		ZAHVALA
	»Ms:	
		Po težki bolezni nas je v 66. letu življenja zapustila naša sestra, teta in botra
	■	ŠTEFKA
		SPRUK
		
Iskreno se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče in za maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik za zdravljenje in skrbno pomoč, še posebej dr. Dolenčevi, sestri Jani in patronažni sestri Jani. Hvala g. župniku Rafku in patru Marku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.		
		Žalujoči vsi njeni
		December 1996
ZAHVALA
V 45. letu starosti nas je 16. decembra 1996 po težki bolezni zapustil naš dragi sin, brat in stric
BLAZ SLAPNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi osebju zdravstvenega doma v Kamniku, g župniku za lepo opravljen obred, gasilcem, govorniku za lepe poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru in trobentačem za zaigrano žalostinko. Hvala vsem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti dragega brata in strica
FRANCA PLEVELA
iz Podborsta 18 pri Komendi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem iz Stola in sosedom za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče, sv. maše in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala GD Komenda, praporščakom, pritrkovalcem za ubrane melodije zvonov, pevcem za zapete žalostinke in igranje na orgle ter gospodu dekanu za opravljen obred in lepe besede slovesa. Lepa hvala tudi dr. Sedlaku in patronažni sestri Nevenki za skrbno zdravniško pomoč.
Žalujoči vsi njegovi
December 1996
Življenje z delom si začel, z delom si ga tudi končal, le kdo le pozabili bi mogel, ker svetu si toliko lepega dal.
ZAHVALA
V 88. letu je prenehalo bili srce našemu dragemu dobremu atu, staremu atu, pradedu, bratu in stricu
JERNEJU KRALJU st.
iz Most pri Komendi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebej velja zahvala g. dekanu Nikolaju Pavlicu za lepo opravljen cerkveni obred, lovski družini Komenda, čebelarjem, Zvezi borcev in GD Moste za ganljivo izrečene besede. Prisrčna hvala tudi vsem ostalim društvom, praporščakom, pevcem, zvonarjem in vsem za izrečena pisna in ustna sožalja ter za podarjene sv. maše, za cvetje in sveče.
Žalujoči: sin Jani z ženo Marinko, vnuka Sandra in Nejc z družinama in drugo sorodstvo
Moste, januar 1997
Hrepenenji' po življenju, ljubezni
v srcu nosila si skozi celo življenje.
ljubila si ljudi, naravo, živali...
Tudi mi smo te ljubili, ker bila si luč naSega življenja.
Zato, draga mama, živela bos med nami vedno.
ZAHVALA
V 67. letu življenja je po hudi bolezni tiho in za vedno odšla v
mnogo prerani grob naša draga mama in stara mama
MAJDA HRIBAR
iz Zg. Tuhinja
Zahvaljujemo se vsem, ki ste z njo in nami sočustvovali v času, njenega trpljenja. Iskrena hvala sosedom za rjesebično pomoč. Hvala sorodnikom, prijateljem, sodelavcem iz Svilanita, Utok konfekcije in KIK-a ter znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, za izrečena ustna in pisna sožalja. Najlepša hvala dr. Ahlinu,
osebju Zdravstvenega doma Kamnik in Nevrološke klinike v Ljubljani. Za opravljen pogrebni obred se zahvaljujemo g. župniku Mihu Kališniku. Posebna hvala cerkvenim pevcem za občuteno zapete pesmi, ki jih je naša mama tako z veseljem prepevala. Hvala organistu g. Francu Berlicu, govornici Ivici Bajde, praporščakom, organizaciji ZB Tuhinj, LD Tuhinj in fotografu g. Francu Hribemiku. Hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot v večnost.
Žalujoči: sinova Štefan in Dušan, hčerki Nada in Olga z družinami
Tuhinj. Mekinje, Okrog, december 1996
Odšla si liho, brez slovesa.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene in mame
MARIJE ŠIMENC
roj. RESNIK iz Rožičnega 6 pri Kamniku
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju ZD Kamnik, g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Vsi njeni
December 1996
V samoti čami dih spominov zadrhti in nežno te prenese v dni nekdanje in spel si z njimi, ki so pred teboj odšli in ki se vračajo samo še v tvoje sanje. (AdaSkerl)
V SPOMIN
16. januarja mineva 6 let, odkar se je na Veliki planini smrtno ponesrečil naš ljubljeni
GREGOR URSIC
iz Stahovice
Iskrenči hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke v spomin.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila teta
CILKA KRAMAR
iz Zgornjega Tuhinja
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku Kališniku za lepo opravljen obred, g. Marjanu Poljanšku za tople poslovilne besede in vsem praporščakom. Še posebej pa najlepša hvala sosedom za vso nesebično pomoč. Iskrena hvala za pomoč in zdravljenje dr. Plešnar-Cvirn in dr. Ahlinu ter patronažnima sestrama Lojzki Lipovšek in Marinki.
Nečakinja Minka z družino
December 1996
Človek, njegovi dnevi so kakor trava, (•vere kakor cvetlica na polju. Komaj veter zaveje vanjo, že premine, mesto, kjer je rastla, ne ve več zanjo. Gospodova dobrota pa traja od vekomaj. Ps 103, 15-17a
ZAHVALA
Nenadoma in brez slovesa nas je zapustil naš ljubi sin, brat in stric
GREGOR GRABNAR
- iz Motnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih prihiteli na pomoč in sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo reševalni službi ZD Kamnik in zdravstvenemu
osebju UKC Ljubljana za vso pomoč. Hvala za darovano cvetje, sveče, dar za obnovo cerkve in za svete maše, pisna in ustna sožalja in spremstvo v njegov prerani večni dom. Hvala GD Motnik in Špitalič, TD Motnik, praporščakom, g. župniku za tolažilne besede, slovesno in lepo opravljen pogrebni obred, govornikoma, pevcem z Vranskega in trobentaču za zaigrano Tišino.
Žalujoči vsi njegovi
Motnik, Domžale, Žalec, Ljubljana, Ormož, Kolovrat, December 1996
Sosedom iz Smarce, ki ste darovali cvetje in sveče na grob moje mame v Črnomlju, se najlepše zahvaljujem.
Marija Čeme z možem Valentinom,
Bistriška 5.
Megla pade na ravnine, meni žalost na sree. Megla iz ravnine izgine, žalost iz srca ne gre. (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega očeta, dedka in pradedka
JANEZA BRLOGARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem MORS, sosedom iz Šutne 37, predvsem pa njegovim lovskim tovarišem in govornikoma, ki ste organizirali lovski pogreb, mu darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala osebju Doma upokojencev v Kamniku, pevcem LIRE in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo zadnjo pot.
Vsi njegovi
December 1996
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, še vedno si med nami ti.
ZAHVALA
V 73. letu življenja nas je zapustila draga mama, babica in tašča
MARIJA PILICEK
:Žal
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sle našo mamo pospremili na zadnjo pot, podarili cvetje, svečke, za maše in druge namene ter nam izrekli sožalje. Hvala tudi pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino In g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči vsi njeni
December 1996
Praznina, moreča samota, povsod, kjer te išče srce. A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke.
ZAHVALA
V 87. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric in tast
MARTIN NARAT
z Velike Lasne
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo zapete pesmi.
Žalujoči vsi njegovi
December 1996
Življenje naše je kot knjiga,
za listom list,
za dnevom dan...
Nihče ne ve, kdaj bo roman,
kdaj bo končana zadnja stran.
ZAHVALA
V 45. letu življenja nas je za vedno zapustila naša draga žena, hčerka, sestra, teta in botra
PAVLA KODRA
rojena KLEMENC, iz Zgornjega Tuhinja
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, še zlasti Žvabrnikovim, prijateljem, znancem, sodelavcem iz. Ete Kamnik za pomoč, darovano cvetje, sveče in za svete maše, za izrečena sožalja ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Kališniku za lep obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora iz Zgornjega Tuhinja in drugim za ganljivo petje, gospodu Janežiču za poslovilne besede ob grobu in trobentaču za odigrano Tišino.
Žalujoči vsi njeni
Zg. Tuhinj, Tučna, Bistričica, Kamnik, Vaseno, december 1996
napredek
Poeezoneka prodaja
oblačil In obutve po znižanih cenah
od 20 do 30%
v blagovnici Vele, v Češminki - specializirani trgovini z oblačili za mlade in v trgovini Zarja Mengeš
Prodaja po znižanih cenah traja do razprodaje, vendar najdlje do 24. januarja 1997.
Obvestilo našim kupcem!
S 1. januarjem tega leta imamo novo digitalno telefonsko centralo
Nova telefonska številka blagovnice Vele je
718-100
kupujte v napredku -konkurenčne cene, prijazne prodajalke in prodajalci!
TURISTIČNA AGENCIJA
	r4 VALVASOR
	
Perovo 26, Kamnik
Preživite zimske počitnice na snegu, ob morju,-v toplih krajih...
Pripravili smo ugodne aranžmaje!
16. marca vas vabimo
na dvodnevni nakupovalni izlet
v London za samo 399 DEM.
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure.
Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje v preteklem letu in želimo veliko sreče v letošnjem letu.
Se priporočamo.
Vse za koline dobite v naši prodajalni na Usnjarski 1, v Kamniku (tel: 817-404)
Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so narejeni po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev.
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
MIKA VNO IN DOBRO!
v miru vrata si odprite,
ko vk0vin0tehn0 prihujte,
s kuvk0 laura ali nina,
ki iz uvoza medeninasta je fina.
- kljuke laura ms, uvoz 1.990 sit
- kljuke nina ms, uvoz 1.890 sit
- jupol 25/1 2.530 sit
zdaj pa v k0vin0tehni ste, robe polno je za vse, po cenah, ki vam žep ne spraznijo, s kvautet0 pa močno osrečijo.
- pralni stroj gorenje vva 913x s centrifugo 1300 obratov
za gotovino že za 83.900 sit
- sesalec corona lux
avtomati k 1100 vv 11.900 sit * sesalec corona eta 0405
800 vv 11.800 sit
- sesalec philips hr 6373a
1100vv 18.990 sit
delo pridno ste končali, zdaj zabava se prične, zimski športi se vrste, prenašajo jih tv postaje vse.
- barvni tv voyager 51 cm
s teletextom - za gotovino  45.990 sit
- barvni tv apollo 70 cm stereo
s teletextom - za gotovino 99.900 sit
- barvni tv philips 55 cm s teletextom
tip 21 pt 1542 - za gotovino  69.900 sit
- avtoradio blaupunkt t|p meran
cr 45 s snemljivo
tastaturo - za gotovino    25.560 sit
zdaj pregledali ste vse in nakup se Zelja prične, lahko s čeki, lahko z gotovino, imamo popuste in obročno prodajo brez obresti fino.
Ua do prodaie zalo* ponudba velia d0 p
06VT37"
■147
kovinOtehnA
Šutna 16 tel. 831-703
Pridite in izberite pri nas čudovito toplo spodnje perilo -
ženske spodnje majice z dolgimi in kratkimi rokavi, raznovrstne moške spodnje majice in spodnje hlače, tople otroške majice, pižame, spalne srajce, žabe, nogavice, rokavice...