10.000 nd€l€lenc€V na faboru v Ljutomcru Narodni tabor v Ljutomeru, kateri se je vršil fcadnjo nedeljo ob 70 letnici prvega slovenskega tabora istotam, je zbral v osrčju prelepe Prlekije 10.000 udeležencev. Kmečki narod se je pripeljal z vlaki, na okrašenih vozovih, kolesih, prihitel v pisanih narodnih nošah, na konjih in peš iz okoliških vasi. V sprevodu Izpred mesta je krenil sprevod pod vodstvom rediteljev z godbami na kraj tabora na Glavni trg. Sprevod je otvorilo 28 jezdecev na ponosnih in okrašenih muropoljcih. Jahačem z zastavami je sledila skupina kolesarjev, za temi prapori, godba, fantje in dekleta v krojib. ter zopet godba z dolgo vrsto gasilccv. Nad vse peatra je bila dolga vrsta ženskih narodnih noš iz Ljutomera ter okolice. Za domačimi prleškimi narodnimi nošami se je vila dolga vrsta mož in fantov v navadnih oblekah. Dolgi sprevod je zaključila skupina sedmih voz, na katerih so predsrtavljali fantje in dekleta tamošnje narodne običaje. Ko je dospel sprevod na Miklošičev trg pred farno cerkev, so ljudske "množice burno pozdravljale na vzvišenem prostoru ztorane slavnostne goste in predvsem sorojaka in slovenskega voditelja dr. Antona Korošca. Po obhodu po mestu se je strnil sprevod na Glavni trg, kjer se je vršila služba božja in dvojni spomtnski tabor. Sv. maša in otvoritev tabora Službo božjo pod milim nebom s priniemim eerkvenim nagovorom in sv. mašo je opravil Muropoljec g. dr. Matija Slavič, prelat in vseučlliškl profesor v Ljubljani. Po cerkvenem opravilu je predsednik pripravljalnega odbora Jakob Rajh pozdravil odlične goste: g. ministra dr. Antona Korošca, okrajne načelnike iz Ljutomera, Ptuja in Sobote, svetokrižkega dekana in kanonika Weixla kot zastopnika škofa, predsednika Prosvetne zveze dr. J. Hohnejca, mariborskega župana dr. Juvana, profesorja dr. Murka, predsednika fantovskih odsekov dr. žitka, banska svetnika Stuheca ter Bajleca, poveljnika gasilcev dr. Kudra, voditelja Prekniurcev Klekla, poelanca dr. Klara in še več drugih. Po z burnim veseljem sprejetih pozdravih tolikerih odličnikov je opomnil g. Rajh navzoče, da ee vrši tabor ob 70 letnici prvega narodnega tabora v Ljutomeru in ob 20 letnici Jugoslavije. Godba je zaigrala državno bimno. Sledile so vdanostne brzojavke: kralju, knezu namestniku, predsedniku vlade, banu ter škofu. Prečitani sta bili brzojavni častitki, kateri sta naslovila na tabor minister dr. Miha Krek in fckof dr. I. TomažiC. Prvi je apregovoril ljutomerski 2upan Slavič, Ji&teri je pozdravil tabor v imenu mesta Ljutomer. Predsednik Rajh je nato podal besedo glavnemu govorniku ministru dr. Korošcu, katerega je pozdravilo na tiaoče in tisoče mičniJrj mahljajev z belimi robci, dekleta so vsula prot} slavnostni tribuni cvetja in ljudske irmožice so iz jMlnih grl vzklikale v pozdrav svojemu voditelju. Pomem&ne Hcsctie in Iz (ave našega vodffelfa Tabori nekdaj in danes Dragi moj narod! Danes ob proslavi dvajsetletnice naše ljube domovine in Jugoslavije slavimo obenem tudi 701etnico prvega tabora na Slovenskem, ki je bil pri vas v Ljutomeru 9. avgusta 1868. Ljutomerskemu taboru je sledila isto leto in naslednja leta cela vrsta večjih. in manjših taborov po vseh slovenskih pokrajinah., Tabori so bila mesta, na katerih je slovenski izobraženec prvikrat v zgodovini stopil v najožji stik s slovenskim narodom ter se z njim razgovarjal in sklepal o slovenskih vprašanjih. Tabori so Slovencem izoblikovali in obenem razširili narodnostni program in narodno zavest zanesli v najširše, narodne sloje. Ko so ravno na ljutomerskem taboru muropoljski in slovenjegoriški kmetje pritrjevali in vzklikali govorniku dr. Razlagu" in od navdušenja vihteli klobuke, je prVak slovenskih pisateljev Josip Jurčič, ki je bil tudi tukaj navzoč, dejal svojemu sosedu: »Led se že taja, sedaj smo na dobrem!« In tako je res bilo. Na Ijutomerskem taboru in drugih taborih je ljudstvo sprejelo svoj narodnostni politični program in se zanj borilo vse do njegovega liresničenja. In danes lahko rečemo, da je program slovenskih taborov uresničen, tiresničen do zadnje točke, uresničen izključno od naših Jjudi, uresničen v naši narodni državi Jugoslaviji. Sedaj, ko smo dobili v Ljubljani od sedanje vlade še akademijo znanosti in umetnosti, bi lahko mirno stopili s političnega odra, če bi se ne bali, da nam drugi tega ne zapravijo, kar smo mi pridobili. Zaupanje v bodočnost Polni zaupanja in samozavestno gledamo v bodočnost. Tudi od zunaj nam sedaj ne preti nobena nevarnost. Z vsemi sosedi živimo v mirnem prijateljstvu. Sedaj je tudi Mažarska, s katero še niso vsa vprašanja razčiščena, stopila v krog našili prijateljev. Nam, hvala Bogu, ni treba dan za dnem trepetati, da bomo sedaj in sedaj napadeni, ampak lahko vsak večer mirno pričakujemo prihodnjega dne in opravljamo kot zavedni državljani svojo dolžnost. Naše hrabre, dobro oborožene in disciplinirane vojske nočem tu niti omeniti. Tega našega skozi in skozi varnega položaja mnogi ne znajo ali pa nočejo ceniti. Mi pa danes tukaj na drugem ljutomerskem taboru lahko rečemo: Ta naša zemlja, katere narodno zavest je začel buditi prvi ljutomerski tabor pred 70 leti, ta zemIja naših dedov in pradedov bo ostala zemlja vaših otrok in vnukov, bo ostala slovenska zemlja v jugoslovanski državi vekomaj! Slovenska govorica, slovenska pesem, slovenska zavest bo živela vekomaj! Mi bomo ostali in hočemo ostati v svoji narodni državi Jugoslaviji vekomaj! Kakor je pred 70 leti naš kmet in naš obrtnik in naš delavec razumel svoje buditelje in jim viharno pritrjeval, tako smo prepričani, da nas bo tudi danes muropoljski in slovenjegoriški človek razumel ter se nadalje oklepal svoje slovenske govorice, svoje slovenske zemlje in svoje jugoslovanske države. Kakor Srb ljubi svojo z junaško krvjo prepojeno zemljo in svojo govorico, kakor Hrvat z vsem ognjem svojega srca ljubi svojo lepo domovino in govorico, tako tudi mi Slovenci Ijubimo svojo zeniljo, svojo govorico, svoj narod, a vsi skupaj bodimo dobri in zvesti Jueoslovani! Gotovo je, da pričakujete dan^ od mene poleg patriotičnih in nacionalnih izjav tudi nekaj političnih izjav. Kakor veste, sem jaz kri iz vaše krvi, sin teh prelepih krajev okrog Ljutomera in nas veze že staro politično prijateljstvo in tovarištvo. Mnogo bojev smo skupaj bojevali, mnogo zmag smo priborili za našo zastavo, hvala Bogu, premagani nismo bili nikdar. Tako nam Bog pomagaj tudi v bodoče. O spremembi vlade Kakor ste včeraj ali danes brali, se je v vladi izvršila mala sprememba. Ta mala sprememba oseb ne pomeni spremembe programa. Smer naše vladne politike se ne bo spremenila. Mi ostanemo zvesti svojim programskim izjavam v senatu in skupščini in programu JRZ. Slovenska pesem bi rekla: Mi pa ostanemo kakor smo bili, enega srca, pa ene misli! Zanimanje za nove volitve Bolj kakor za vladno spremembo se politični svet sedaj zanima za nove volitve. Kdaj bodo nove volitve? Tako nas sprašujejo na vsak korak. Odkrito in jasno povem: Vlada o tem še ni sklepala, nimamo še nobenega končnega sklepa. Zato so pa vse govorice o kakem trdno postavljenem datumu brez vsake podlage. Kljub temu pa je čas ,da že sedaj začnemo z delom za dober izid prihodnjih volitev. Mi se prihodnjih volitev ne bojimo, ampak že sedaj Iahko postavimo prognozo za izid prihodnjih volitev, Y vsej državi bo ponovno zmagala JRZ, na Hrvaškem bo tokrat; še močna bivša HSS, vse druge stranke in pa strančiče ostanejo, kakor se Srb izraža: »politična boranija«, droben fižolček, katerega bomo drugi pozobali. Kdaj torej bodo nove volitve ? Da volitve še ne bodo jutri, za to naj vam bo dokaz dejstvo, da vlada tudi še ni prinesla odločbe o volilnem zakonu, po katerem naj se prihodnjič voli. Res je, da je vlada obljuMla nov volilni zakon, a se ni vezala na noben termin. Zaradi tega bo morala vlada v prihodnji dobi odločiti tudi o tem ,ali že sedaj predloži senatu in narodni skupščini nov volilni zakon, ali pa svojo dano obljubo prenese na novi parlament. Vse to so stvari, o katerih danes še ne moremo s točnostjo govoriti, a bližnja bodočnost bo prinesla jasnost tudi v ta vprašanja. Bog živi muropoljski in slovenjegoriški narod! Mi pa se vrnimo k predmetu, s katerim smo začeli, k prvemu ljutomerskemu taboru pred 70 leti. Mi prosimo Boga: Bog nam daj in ohrani narodnega idealizma in duha, ki so ga imeli pred 70 leti naši očetje in dedi, in vsem bo šlo dobro. Bog živi Ljutomer! Bog živi zavedni narod muropoljski in sloven jegoriški! Ostali govorniki in razhod Z nepopianim navdušenjem sprejetlm besedam voditelja so sledlli govorl predaednika Prosvetne zveze g. dr. Josipa Hohnjeca, katerega prinašamo v izvlečku na uvodnem mestu, banskega svct- nika g. Stuheca in g. župnika Klekla. Občo pozornost in navdušenje je vzbudila kmetica gospa Koren iz Boreč pri Ljutomeru, ki je prosila voditelja v imenu žen, naj sporoči kraljici udanostne poklone slovenskega ženstva iz Priekije, ki je narodno zavedno in se v polni meri zaveda važjiosti časa. Dopoldanski veličastnl tabor je bil zaključen s pesmijo >Hej Slovani!«, katero Je odpel narod pb zvokih godbe. Pričel je lepo urejen razhod mimo tribune, s katere se je radostno zahvaljeval svojtm atarim borcem, fantom in dekletom, ženam in obrtnikom ter drugim naš od vseh udeležencev spcanlnskega tabora burno pozdravljani voditelj dr. Anton Korošec.