Delovanje Jugoslovenskega učiteljskega udruženja sekcije za dravsko banovino v Ljubljani v poslovnem letn 1932./1933. Pričujoče poročilo predstavlja okvirno sliko organizačnega dela in stremljenja v preteklem upravnem letu. Omejuje se le na načelna vprašanja, v podrobnosti se tako z ozirom na čas in prostor ne morem spuščati. Omenjam le, da je v osebnih zadevah iskalo informacij, intervencij in pomoči okrog 800 članov, ostali v opravilnem zapisniku zabeleženi dopisi izkazujejo načelno delo sekcije in delo odsekov ter pričajo o tesnih odnošajih sekcije in sreskih društev. Opravilni zapisnik izkazuje okroglo 2700 številk. Delo postaja od dne do dne težje, ker stavlja članstvo čimdalje večje zahteve na svoj-o organizacijo. Vodstvo se je v polni meri zavedalo svoje odgovornosti do organizacije in ni opustilo nobenega ukrepa, od katerega je pričakovalo koristi za stan in šolo. Največjo pozornost je posvečalo vsem načelnim vprašanjem in je stremelo predvsem za dosego čim večjih dobrin za učiteljstvo. Spričo današnjih težkih gospodarskih prilik uspehi dela za materialne koristi članstva niso v nikakem razmerju s prizadevanjem sekcije. Glede ureditve pravnih zaihitev učiteljstva pa smo storili brez dvoma velik korak naprej. Na najmerodajnejših mestih danes uvidevajo potrebo po vsestranski pravni zaščiti in moralni opori učiteljskega stanu. Zaščito članstva smo izvedli do skrajnih mej. Organizacija zaščite je skoraj popolna. Verno sliko organizačne delavnosti, njenih prizadevanj in stremljenj, uspehov in neuspehov nudi arhiv sekcije. Ko stopa danes organizačno vodstvo pred vas, opolnomočene zastopnike sreskih učiteljskih društev, gleda s samozavestjo na svoje delo in je uverjeno, da ga boste pravilno cenili in ocenili. Ožje vodstvo. Ožje vodstvo sekcije, sestoječe po v Ljubljani bivajočih članih upravnega odbora, je razmotrivalo na šestnajstih posvetih o splošnih in načelnih organizačnih zadevah in ukrepih za dosego zboljšanja učiteljskega položaja. K pasvetovanju so bili pritegnjeni tudi vsi ožji sodelavci in referenti sekcije. O vseh važnih zadevah in ukrepih je obveščala sekcija vsa svoja sreska društva in člane upravnega in nadzornega odbora. S svojimi edinicami in po teh z vsem članstvom ter z upravnim in nadzornim odborom je bila v najožjih stikih. (Tajniško poročilo.) Upravni in nadzorni odbor. Uoravni in nadzorni odbor sta se sestala dvakrat na skupno sejo, prvič 5. nov. 1932. v Mariboru, drugič 13. maja 1933. v Ljubljani. Na sejah sta podala predsednik in tajnik sekcije poročilo o položaju v stanovski organizaciji in o njenem delu. Upravni in nadzorni odbor sta reševala važna stanovska vprašanja in sklepala o smeri organizačnega dela. Obe seji upravnega in nadzornega odbora sta bili v organizačni zvezi s predsedniškima zboroma. Žal da zaradi finančnih ozirov ni mogoče sklicevati sej upravnega in nadzornega odbora bolj pogosto. Zborovanje društvenih predsednikov. Razmere so zahtevale, da je sklicala sekcija društvene predsednike dvakrat na zborovanje. Prvo se je vršilo 6. nov. 1932. v Mariboru. Namen zborovanja je bil, razčistiti nevzdržno moralno atmosfero, ki se je ustvarjala proti učiteljstvu s poedinimi primeri. Rezultat dela prvega zborovanja je v konkretni obliki podan v »Spomenici«, ki je predočila javnosti nevzdržnost razmer, v katerih se nahaja učiteljstvo. Spomenica vsebuje zahteve kompaktnega učiteljskega stanu v banovini. Sekcija jo je predala vsem merodajnim oblastvom in osebam in z objavo v stanovskem glasilu najširši javnosti. Za v »Spome-nici« izražena načela se je soglasno izjavilo vse članstvo na zborovanjih sreskih ditištev, ki so pošiljala po sklepu zborovanj sekciji izjave popolne solidarnosti. Izjave je priobčeval »Učiteljski tovariš«. Povsem so se solidarizirale s »Spomenico« tudi ostale sekcije JUU ter glavni odbor. Spomenico je prinesla tudi »Narodna prosveta«. Drugič so zborovali društveni predsedniki dne 13. maja 1933. v Ljubljani. Na zborovanju je orisala sekcija težak položaj, ki je nastal za organizacijo in njeno vodstvo radi grdih sumničenj in zlonamernih podtikanj, raznašanih od gotovih oseb prot! vodstvu sekcije. Radi težke atmosfere, ki je nastala iz tega početja, je stavilo vodstvo sekcije predsedniškemu zboru svoja mesta na razpolago, ako sei ne strinja s smerjo njegovega dela. Zbor društvenih predsednikov ostavke ni sprejel, marveč je soglasno izrekel vodstvu popolnp zaupanje in enodušno odobril smer njegovega dela, ki ga vrši strogo na podlagi odobrenih pravil v dobrobit naroda, države, šole in stanu. Na zborovanju sprejeto resolucijo je predala sekcija na vsa merodajna mesta. O obeh zborovanjih društvenih predsednikov je prinesel obširno poročilo »Učiteljski tovariš«. Sreska dmštva. Sekcija ima 33 sreska društva. Z njimi je bila ves čas v živem kontaktu. O položaju v organizaciji in o svojem delu jih je obveščala z okrožnicami tako, da je bil lalhko vsak član o vsem vedno zadostno informiran. Vseh okrožnic je razposlala sekcija na sreska društva 41. Včlanjenih je v društvih skupno 3281 učiteljev in učiteljic. Kakor je razvidno iz prve tabele, se je dvignilo v preteklem upravnem letu število članstva za 53. I. Sresko učiteljsko društvo Brežice  Celje  Črnomelj - Metlika . . Dol. Lendava .... Dravograd  Gornji grad .... Kamnik  Kočevje  Konjice  Kozje  Kranj  Krško  Laško  Litija  Ljubljana - mesto . . . Ljubljana • okol. vzh. del Ljubljana - okol. zah. del Ljutomer  Logatec  Maribor - mesto . . . Maribor - desni breg Maribor - Ievi breg . . Murska Sobota Novo mesto .... Ormož  Ptuj  Radovljica  Slovenjgradec .... Slovenska Bistrica Sv. Lenart  Smarje - Rogatec . . . Soštanj  Zužemberk  Skupaj . . 107 202 46 85 85 43 124 132 68 49 125 148 128 124 187 111 133 113 108 77 101 87 116 89 63 151 116 44 61 42 77 54 32 108 197 64 86 93 37 124 127 62 46 129 136 136 127 196 118 135 114 103 85 104 82 134 93 59 147 118 44 67 45 79 52 34 + 18 1 8 18 4 3228 3281 110 57 U. Sresko učiteljsko društvo Brežice  Celje  Črnomelj - Metlika . . Dol. Lendava .... Dravograd  Gornji grad .... Kamnik  Kočevje  Konjice  Kozje  Kranj  Krško  Laško  Litija  Ljubljana - mesto . . . Ljubljana - okol. vzh del Ljubljana - okol. zah. del Ljutomer  Logatec  Maribor - mesto . . . Maribor - desni breg Maribor - levi breg . . Murska Sobota Novo mesto . . . . Ormož  Ptuj  Radovljica  Slovenjgradec . . . . Slovenska Bistrica . . Sv. Lenart  Smarje - Rogatec . . . Soštanj  Žužemberk  1 ° 108 197 64 86 93 37 124 127 62 46 129 136 136 127 196 118 135 114 103 85 104 82 134 93 59 147 118 44 61 45 79 52 34 af ii 50 82 54 49 •g 1] 0 > ,1! 60 52 53 81 77 50 49 61 4 6 5 5 5 4 3 5 DruŠtvo ni poslelo podatkov ¦ 2 5 5 3 5 4 5 S Društvo ni poslato podatkov " - 5 5 4 5 3 5 3 5 5 5 4 6 5 5 4 1 4 5 5 38 70 86 58 48 69 75 63 64 67 63 65 77 73 86 72 58 87 75 65 6 5 4 5 4 7 5 6 5 5 5 6 6 5 5 5 4 5 5 154 Skupaj . . . 3.281 65 154 135 Tabela II. kaže, da dve društvi nista poslali zaprošenih podatkov, zato slika o številu društvenih zborovanj, predavanj in o procentualni udeldžbi na zborovanjih ni popolna. Ostalih 31 društev je imelo na 154 zborovanjih 135 predavanj in to pedagoških, psiholoških in drugih znanstvenih in gospodarskih. Statistika dokazuje, da doprinašajo zborovanja sreskih' društev v veliki meri k izpopolnitvi učiteljske izobrazbe. Predavanje je na celodnevnem zborovanju pri nekaterih društvih včasih odpadlo radi nenadne in nenadejane odpovedi predavatelja. Na večernih zborovanjih predavanj ni bilo, radi tega izkazuje tabela teh manj kakor zborovanj. Udeležba na zborovanjih je v splošnem zadovoljiva, pri nekaterih društvih naravnost vzorna. V tem pogledu prednjači sresko društvo Ljubljana okol. zah. del z 86%, najslabšo povprečno udeležbo, 38%, ima ljubljansko društvo. Višina udeležbe na društvenih zborovanjih izpričuje zavednost in zrelost članov in njihovo potrebo aktivno sodelovati pri reševanju važnih stanovskih vprašanj. V tem oziru bi bilo želeti v novem letu izboljšanja. Neprganizirano učiteljstvo. Radi točne ugotovitve števila učiteljstva, ki stoji izven vrst naše organizacije, in poznanja vzrokov za to je naprosila sekcija vsa sreska društva z okrožnico štev. 249/32-33 za sezname neorganiziranega učiteljstva. Ker je mogoča zanesljiva evidenca le tedaj, ako ima sekcija odgovore vseh sreskih društev, je zaprosila, naj odgovore tudi ona, na čijih teritoriju je vse učiteljstvo organizirano. Naša želja, dobiti zanesljivo sliko o številu učiteljstva, ki stoji izven naših vrst, je ostala žal neizpolnjena. Od 33 sreskih društev jih je odgovorilo le 13, na čijih teritoriju je skupno 184 učiteljev in učiteljic, ki niso člani naše organizacije. Dopisovanje med članstvom in sekcijo. Sekcija je dopisovala s članstvom v upravnem letu 1931./32. izključno le potom sres. društev. Ko je lansko leto izgubilo naše udruženje ugodnost poštninske prostosti, je vodstvo sekcije z namenom, prihraniti društvom izdatke za poštnino, samo omililo sklep banovinske skupščine iz leta 1930. in je odgovarjalo na vprašanja osebnega značaja direktno, ako se je član preko svojega društva obrnil na sekcijo. V vseh načelnih zadevah pa je pošiljala odgovore le potom sreskih društev. Ob tej priliki naj bo omenjeno, da se obračajo poedini člani na sekcijo tudi s takimi vprašanji, ki bi jih rešilo lahko sresko društvo. ZAŠČITA ČLANSTVA. A) Načelna zaščita. 1. Stalnost učiteljstva. Najbolj pereče vprašanje učiteljskega stanu in predpogoj za mirno delo je uzakonitev stalnosti na službenem mestu. Le tedaj, če je učitelju daljše bivanje v službenem kraju zajamčeno in ako ima za delo potreben mir in oporo v merodajnih činiteljih, se lahko nemoteno in z vsemi silami posveti za daljši rok zasnovanemu smotrenemu delu. Radi nesigurnosti, v kateri živi po ukinitvi stalnosti na službenem mestu, učiteljstvo nalog, ki mu jih narekuje njegovo poslanstvo, ne more vršiti s tisto intenzivnostjo, kot bi jih sicer. Zlasti z delom izven šole, pa naj bo še tako idealno in koristno, se izpostavlja učitelj osebnim nasprotstvom in preganjanju, ki ima, kakor kaže izkušnja, za posledico tako številne premestitve. S tem, da je izgubilo učiteljstvo stalnost na službenem mestu, je postalo v toliki meri odvisno od lokalnih razmer in oseb, da ni samo stan osebno in mo ralno oškodovan, marveč je oškodovano tudi ljudstvo, ker se kažejo kvarne posledice tega stanja že v šoli, zlasti pa je oškodovan radi tega uspeb učiteljevega gospodarskega in prosvetnega izvenšolskega dela. Vsa zaščita, ki jo uživa članstvo radi neutemeljenih premestitev v stanovski organizaciji in korekture, ki so se izvršile po njenem posredovanju, ne morejo dvigniti moralne sile v učiteljstvu, Z individualnimi zaščitami se 'popravijo sicer poedinim učiteljskim osebam storjene krjvice, radi ukinjene stalnosti nastali položaj pa ostane neizpremenjen. Zato pomenja poleg izprememb disciplinskeaa postopka zopetna uvedba stalnosti na službenem mestu za učiteljstvo najjačjo zaščito. Sekcija se tega dobro zaveda in je posveeala v minulem poslovnern letu rešitvi tega perečega vprašanja največjo pozornost. Izrecno je poudaril potrebo po uzakonitvi učiteljske stalnosti v Spomenici zbor predsednikov sekcije dne 6. novembra 1932. V decembru 1932 je narodna skupščina sprejela predlog o avtentičnem tolmačenju § 110. urad. zakona, ki govori o prestanku službe. Sekcija se je obrnila takrat s posebno pismeno predstavko na vse slov. senatorje in poslance, na izvršni odbor JUU v Beogradu in banovinski odbor JRKD v Ljubljani s prošnjo, da delujejo za korekturo v skupščini sprejetega tolmačenja. Ob tej priliki smo opozorili na nujnost zopetne uvedbe stalnosti na mestu in apelirali na narodne poslance, naj bi delovali za izpremembo zadevnih zakonskih določb. Izčrpncje smo poročali o tem v okrožnici štev. 949/32-33. Stalnost je in ostane naš končni cilj. O najširši akciji, pokrenjeni od strani sekcije za dosego učiteljske stalnosti, smoobvestili članstvo potom sres. društev z dopisom 1724/3233, v katerem navajamo tudi organizacijo de- la in kakšna naloga pripada pri tem poedinim organizačnim instancam in funkcionarjem, ki naj vsi aktivno sodelujejo pri delu za pridobitev stalnosti. Zadevni predlogi projekta za izpremembo in dopolnitev zakona o narodnih šolah so bil> objavljeni v 44. štev. »Uč. tov.« S posebno »krožnico smo poslali vsakemu društvu več odtiskov teh projektov in posebna spremna pisma, ki naj jih predajo obenem s projektom na merodajnih mestih kot zahtevo učiteljskega stanu. Sekcija in njeni predstavniki so poleg tega tudi ob priliki osebnih intervencij povsod na merodajnih mestih predočevali nujnost vzpostavitve učiteljske stalnosti in utemeljevali njeno nujnost s številnimi konkretnimi primeri. Ugotoviti moramo, da smo našli pri najvišjih predstavnikiih oblasti v banovini kakor tudi pri g. ministru prosvete za svoje upravičeno stremljenje polno razumevanje. 2. Razpis službenih mest, nastavljanje in premeščanje. Izpremembe in dopolnitve zadevnih določil v zakonu o narodnih šolah so nujne. To vprašanje je v najožji organični zvezi z učiteljsko stalnostjo in smo se potezali za njegovo rešitev vselej in povsod istočasno kot za stalnost. Potrebno je, da se na vsaki šoli sistemizirajo učiteljska mesta. Poleg upraviteljskega mesta morajo biti točno določena tudi druga stalna učiteljska mesta in to ločeno za učitelje in učiteljice. Ravno tako morajo biti sistemizirana mesta za veroučitelje, učiteljice ročnih del in za vrtnarice. Po istem principu se sistemizirajo tudi začasna učiteljska mesta. Učitelji, ki so položili usposobljenostni izpit in zasedajo po razpisu dobljeno sistemizirano stalno mesto, se ne morejo premestiti, ako ne prosijo sami, ako niso slabo ocemjeni, oziroma ako niso disciplinsko kaznovani na premestitev. Po službeni potrebi se smejo premeščati staijii ^mjitelji na stalnih sistemiziranih mestih le v teku prvih dveh mesecev šol. leta, ako se ukine radi premajhnega števila otrok razred ali vzporednica. Po služb. potrebi pa se sme premestiti stalen učitelj le, ako ni na isti šoli nobene učne osebe, ki zaseda začasno učno mesto. Premestitev zadene vedno onega učitelja, ki je po službenih letih najmlajši. Med šolskim letom se načeloma tudi začasni učitelji ne premeščajo. Premeščeni učitelj se laihko vrne na svoje mesto, ako prestane vzrok, radi katerega se je premestitev izvršila. V primeru resnične službene potrebe naj izpopolnjuje banska uprava prazna učiteljska mesta z dodelitvami, premeščeni učitelji pa ostanejo v staležu v kraju, ki so ga dobili po razpisu. Po projektu nastavlja in premešča na stalna mesta le ministrstvo, na začasna pa banska uprava. Neobhodno je potrebna izprememba načina razpisa in oddaje službenih mest. Dosedanji glavni letni razpisi so se v praksi slabo obnesli. Nemogoče je bilo rešiti delo tako, da bi bilo začetkom šol. leta učiteljstvo na svojih mestih. Na nekaterih šolah je bilo učiteljstva preveč, drugod ga je primanjkovalo. Po izvršeni razmestitvi so nastale po šolah nove vrzeli, ki so se izpolnjevale z dodelitvami, mnogokrat pa je prosvetna oblast taka mesta tudi stalno oddajala. Možnost svobodne konkurence, pri kateri bi odločala predvsem službena ocena, rodbinske razmere, izvenšolsko delo in druge okoliščine, ki jih navaja zakon o narodnih šolah v § 98., je pri takem načinu razpisa in oddaj onemogočena. V najtežjem noložaju se nahajajo zato zlasti učitelji družinski očetje in matere, ki imajo vse pogoje za premestitev v kraje s srednjo šolo, a v zadnjife letih baš taka mesta niso bila razpisana in so se oddajala brez razpisa. Stalna zahteva učiteljstva je. naj se razpisujejo vsa prosta mesta. Vsako mesto naj se razpiše, čim se izprazni. Razpisi naj se objavljajo mesečno v Službenih novinah in Službenem listu. V razpisu naj bi bila upraviteljska mesta posebej označena. Za oddajo razpisanih mest naj se ustanove pri banskih upravah in pri ministrstvu prosvete posebne komisije, v katerih bo poleg uradnih funkcijonarjev zastopano z dvema članoma tudi učiteljstvo. Vsa razpisana mesta naj se oddajajo takoj. Prasilcu, ki je mesto prejel, se izstavi dekret po objavi postavitve v Služb. novinah, službo pa nastopi na novem mestu šele v teku glavnih počitnic. Podrobneje px>datke o akciji za regulacijo tega nujnega učiteljskega vprašanja, na katerem je delala sekcija z vso vztrajnostjo že v preteklem upravnem letu, smo sporočili sres. društvom v dopisu štev. 1724/32-33. 3. Ureditev disciplinskega postopka. Nujna je tudi preureditev disciplinskega postopka. Dočim veljajo za ostale stroke drž. uradnikov (glede disciplinskih preiskav) določbe uradniškega zaJcona, se vrši disciplinski postopek proti učiteljstvu po določilih zakona o narodnih šolah. Določila je treba izpremeniti in izpopolniti tako, da bo učiteljstvo dovoljno zaščitcno pred neosnovanimi obdolžitvami. Za to upravičeno zahtevo učiteljstva se bori stanovska organizacija od uveljavljenja zakona o narodnih šolah, intenzivno delo za izpremembo pa je razvila zlasti v sedanjem času, ko učiteljstvo največ trpi radi poraanjkljivosti postopka. Letos je pokrenila sekcija za ugodno rešitev tega vprašanja najširšo akcijo. Ob vsaki' priliki, zlasti"v vsakem konkretnem zaščitnem primeru je tolmačila stališče učiteljskega stanu na vseh merodajnih mestih in opozarjala na nedostatke v pismenih predstavkah in tudi ustno, kadarkoli se je zglasilo na kakem takem mestu zastopstvo sekcije. Učiteljstvo upravičeno pričakuje, da najde za svoje delo vsestransko zaslombo in zaščito ne le kot stan, marveč tudi kot poedinec. Zaslomba in zaščita morata iti do skrajnih konsekvenc in to v v&akem poedinem primeru. Posebno računa na to radi tega, ker izvršuje svoje delo kot državni organ in smatra, da se s premalo zaščito učiteljstva v vsakem primeru ruši tudi avtoriteta državne uprave. Zato so potrebni nujni ukrepi, ki bodb pokazali, da se učiteljstvo lalbko zanaša na pomoč in oporo pri svojem težavnem delu. Naša temeljna načela za preureditev disciplinskega postopka so: Predvsem je treba zaščititi učiteljstvo pred zlonamernimi in neutemeljenirni obtožbami. Sprejemajo naj se samo obtožbe s podpisi prvotnih iniciatorjev. Anonimne ovadbe naj oblastva odklanjajo. V vseh primerih, kjer se izkažejo obdolžitve za neosnovane in zlonamerne, naj pokrene banska uprava oz. ministrstvo proti ovaditeljem potrebne mere, da prejmejo zasluženo kazen. Le na ta način se bo čutilo učiteijstvo varno in bo lahko mirno vršilo svoje delo v šoli in izven nje, Obdolženemu učitelju naj se dovoli vpogled v obtožnico in vse disciplinske spise, kakor ima enako pravico vse drž. uradništvo. Pravico naj ima do preiskave, do razprave in do branilca, kakor določa uradniški zakon za ostale stroke državnih uradnikov. V nobenem primeru naj se ne izvrši ukrep ali izreče kazen, preden učitelj ni bil zaslišan. Disciplinska sredstva naj se uporabljajo postopo ma in naj šele izčrpanim kaznim za nerednost slede druge težje disciplinske kazni. Razsodba in odločba o kazni naj se z razlogi vred priobči učitelju pismeno, kakor velja to za ostale stroke državnih uradnikov. Tudi učiteljstvu naj se prizna pravica do priziva proti razsodbi in do obnovitve postopka. Poleg disciplinskega sodišča pri ministrstvu naj se obnove tudi banovinska disciplinska sodišča. Le s tako ureditvijo disciplinskega postopka bi bilo učiteljstvo obvarovano in zaščiteno pred neutemeljenimi obtožbami. Kakor smo poročali sres. društvom v okrožnici štev. 1724/32-33, je izdelala sekcija točen osnutek projekta o izpremembi in dopolnitvi zadevnih določb v zakonu o narodnih šolah in ga dostavila glavnemu odboru JUU v proueitev in obravnavo s prošnjo, da ga odobri in preda vsem sekcijam, ki naj smotreno delajo na to, da se upravičene težnje učiteljstva uzakonijo. Sekcije razpošljejo osnutek s posebnim spremnim pismom za narodne poslance in srcske strankine odbore vsem sreskim društvom. Osnutek, ki vsebuje zahteve celokupnega učiteljskega stanu, izroče zastopstva sres. društev narodnim poslancem svojega sreza in sres. strankinim odborom, ki naj jih opozore, da učiteljstvo od njih v interesu stanu in šole zatrdno pričakuje, da bodo njegova stališča v osnutku sprejeli, zagovarjali in nastopali v narodni skupščini za uzakonitev predloženih izprememb in dopolnitev. Velik del uspeha zavisi v teh načelnih zahtevah učiteljskega stanu od dela sreskih društev in od vsakega poedinega clana. B) Individualna zaščita. Delo sekcije za obnovitev učiteljske stalnosti, za izpremembo postopka pri razpfeu in oddaji službenih mest, pri premestitvah in dodelitvah, dalje delo za izpremembo in dopolnitev disciplinskega postopka predstavlja načelno snner organizačnega dela za zaščito članstva. S temi, za ves stan nujno potrebnimi dobrinami, bi bil zaščiten že tudi vsak poedinec in bi se število individualnih zaščitnih primerov, ki sedaj vsako leto naraičajo, skrčilo na minimum. V preteklem upravnem letu se je število ziščitnih primerov močno dvignilo. Na sekcijo se je obrnild vsega 64 članov v 57 zaščitnih primerih. V pretežni večini slučajev so iskali člani zaščite radi premestitev, povzročenih po neutemeljenih ovadbah neodgovornih činiteljev. V ozadju so bila skoraj povsod osebna nasprotstva do učitelja. Za uspešno delo so sekciji neobhodno potrebni podrobni in točni osebni podatki o vsakem članu, ki išče pomoči, potreben je pa tudi točen vpogled v ves zaščiten primer. Že lansko leto je razposlala sekcija zato sres. društvom posebno tiskovino, na kateri so pošiljali člani sekciji potom svojih društev potrebne podatke. Letos smo tiskovino izpopolnili. Točni odgovori na vprašanja, stavljena v novi zašeitni poli, nudijo jasno sliko zaščitnega primera. Za delo na zaščiti članstva pa so manjkala še potrebna navodila. Sekcija je izdelala zato poseben pravilnik, ki ga je odobril glavni odbor JUU v Beogradu in velja za vse sekcije in društva. Pravilnik je objavljen na zadnji strani zaščitne pole. Sekcija je dosegla pozitivne uspehe v 9 primerih premestitev, preprečila je, da se premestitve niso izvršile v 9 primerih, reaktivacijo je dosegla v 2 primerih, izposlovala je, da se je ugodilo zahtevi po uvedbi disciplinske preiskave 8 članom. V drugih zadevah je uspela v 4 primerih. V 10 primerih lažjega značaja se je uredila zadeva administrativtivni poti. Odtegnjena je bila zaščita v 7 primerih, v enem pa sekcija ni uspela. Ostale zadeve še niso rešene. Vse primere neutemeljenih premestitev, za katere v delu za dosego poprave sekcija doslej še ni uspela, je predložila s predlogom za korekturo na bansko upravo obenem s podatki za uvaževanje prošenj družinskih očetov in mater. Sodbo o delu in uspehih organizacije za zaščito članstva si ustvarite iz navedenega lahko sami. Poudarjamo le, da so intcrvencije za zaščito članstva najtežje in najbolj neprijetno delo, ki jemlje tudi največ časa. Sekcija je z vso silo izvedla zaščito članstva po novem pravilniku o zaščiti članov JUU. Danes je organizacija zaščite članov izvedena. Potrebna borbenost in zavest, da si ne da vzeti brez odpora svojih pravic, se je dvignila tudi v članstvu. Četudi ne uspemo v vseh primerih, zajezimo z odporom val, ki bi utegnil postati usoden za stan. Pravni konzulent. Na pobudo sreskega društva v Dravogradu je razposlala sekcija na sreska društva okrožnico, v kateri naproša naj se članstvo izjavi glede pravnega konzulenta pri sekciji. Članstvo stavlja na svojo organizacijo vedno večje zahteve. Delo sekcije se poleg tega tudi radi cele množice odprtih in po zakonski poti še nerešenih vprašanj tako množi, da ga člani vodstva sekcije zmagujejo le z največjimi žrtvami. Delo močno otežkočajo tudi neprestane izpremembe in dopolnitve zakonov, odredb in tolmačenj. Organizacija vodi kljub vsem težavam uspešno načelno borbo za materialne in moralne dobrine stanu, stoji pa tudi vsakemu članu v vsakem osebnem primeru s pomočjo in nasvetom ob strani. Sliko o delu sekcije za dobrine vsega stanu in vsakega poedinca, ki se je v katerikoli zadevi obrnil na organizacijo za pomoč ali nasvet, nudita opravilni zapisnik in še točneje organizačni arhiv. Spričo menjajočih se zakonov in odredb pa so izgubili naši člani pregled in orientacijo in jim v mnogih primerih nasvet ne zadostuje, marveč hočejo imeti, zlasti v primerih pritožb, že povsem izdelane koncepte. Sekcija je doslej v vsakem primeru ustregla, uvidela pa je, da spričo neprestanega naraščanja takih slučajev ne bo mogla dela več zmagovati, ker take pritožbe ne slo- ne lc na določbah uradniškega in šolskega zakona, marveč je treba upoštevati pri tem dostikrat cel kompleks določb drugih zakonov in odredb, čijih proučevanje jemlje obilico časa in energije in ki jih more obvladati le poklicni pravnik, ki ima s takimi zadevami dnevno opravka. Zato bi bilo v interesu članstva. ako bi se izreklo za pravnega konzu- lenta. Potrebovala pa bi pravnika dostikrat tudi sekcija sama, ki močno pogreša pravnega konzulenta, kateri ji je bil svoj čas na razpolago pri Zvezi državnih nameščencev. Od 33 sreskih društev jih je odgovorilo na okrožnico sekcije 19, 12 društev pristaja na to, da si oskrbi sekcija pravnega referenta, 7 od teh z mesečnim prispevkom 1 Din od člana, 3 s prispevkom 0'50 Din od člana, 2 pristajata načeloma, a brez povišanja članarine. Šest društev se je izreklo proti pravnemu refcrentu, eno društvo (Ljubljana) pa je poslalo v odgovor na okrožnico predlog, naj osnuje sekcija podporni in obrambni sklad in v zvezi s tem tudi mesto pravnega konzulenta. V to svrho naj prispeva vsak član poleg članarine letno 10 Din, t. j. 1 Din mesečno. Na osnovi prejetih odgovorov in pooblastil delegatom onih sreskih društev, ki na okrožnico še niso odgovorila, bo sklepala skupščina o končni rešitvi vprašanja pravnega konzulenta pri sekciji. K predlogu ljubljanskcga društva pripominjamo, da bi organizacija, kot je naša, podporni sklad nujno potrebovala in je bila sekcija že čestokrat v položaju, da bi ji nujno služil za reševanje zadev načelnega značaja, za čijih rešitev je neobhodno potrebna osebna pritožba na državni svet. Za izgubljeno tožbo pa mora tožitelj plačati visoko takso. V nekaterih primerih, ko je bila rešitev državnega sveta neobhodno potrebna za ureditev kakega načelnega vprašanja, n. pr. količine kuriva, napredovanje učiteljic ženskih ročnih del, napredovanje kontraktualcev s priznanim periodičnim poviškom ob sprejemu v državno službo, vštetje kontraktualne službe v pripravniško dobo, stanarine učiteljev v sreskih pisarnaJh i. t. d., je pristala sekcija na to, da povrne tožilcu stroške za pritožbo, ako jo drž. svet zavrne. Pričakujemo, da bo skupščina te izdatke odobrila, ako bo katera od pritožb zavrnjena. Za take primere bi služil organizaciji v bodoče obrambni sklad, ako odobri skupščina njegovo osnovanje. Iz tega sklada bi vršila sekcija tudi izdatke pravnega konzulenta. Delo za olajšanje položaja druž. očetom (materam). Z ozirom na osvojeno načelo izrednega posvetovanja društvenih predsednikov z dne 9. januarja 1932 in skladno z načelnim stališčem lanske banovinske skupščine, je opozorila sekcija oblast, naj se ozira pri nameščanjih v krajih s srednjo šolo in njihovi neposredni bližini prvenstveno na družinske očete in matere, da jim bo na ta način dana možnost šolanja otrok. Zaščitna pola, ki jo je razposlala sekcija vsem društvom, služi tudi za podatke o razmerah učiteljev očetov (mater), ki prosijo za premestitev iz nujnih družinskih razlogov. Ker je bilo razpisano letos izredno malo službenih mest v večjih krajih, se je poslužilo tiskovine okrog 30 tovarišev in tovarišic, torej nad polovico manj kot lansko leto. Kakor je bilo razvidno iz poslanega materiala, žive posamezni tovariši(ce) naravnost v obupnih razmerah. Zbrane podatke smo predložili banski upravi s prošnjo, da uvažuje prosilce pri predlogih za premestitve. Napredovanja. Z neštetimi intervencijami, izvršenimi osebno po zastopnikih sekcije in potom I. O. na ministrstvo prosvete, smo končno dosegli, da so bile rešene vse za napredovanje vložene prošnje, od katerih so čakale nekatere rešitve že nad leto dni. Sedaj se prošnje tekoče rešujejo. Tudi vsa napredovanja za peto skupino so rešena. Organizacija dela na to, da bi v peto skupino napredovali učitelji z odlično in prav dobro kvalifikacijo po 30 letih službe in to brez ozira na starost. Izpremeni naj se zato § 258. urad. zakona, ki je itak začasen. Upokojitve. V težkem položaju so učitelji, ki prosijo za upokojitev. Od vložitve do rešitve prošnje pretečejo meseci in meseci, dostikrat leto dni in več. V tem dejstvu je iskati tudi vzroka, da se večina učiteljev s polnimi službenimi leti tako težko odloči za zapustitev aktivne službe. Zastopstva sekcije in izvršnega odbora so radi ureditve upokojitev neštetokra: osebno intervenirala na merodajnih mestih. Naša zahteva je, naj se rešujejo prošnje za upokojitev takoj in naj se z rešitvijo o upokojitvi takoj nakaže tudi pokojnina, kakor določa § 128. urad. zakona. Stanarine in naturalna stanovanja. S 1. aprilom 1932 je bilo rešeno vprašanje stanarine za vse učiteljstvo, razen za učiteljice, poročene s šol. upravitelji in učitelji, ki so službovale z možem v istem kraju in bivale v istem naturalnem stanovanju. Ponekod te učiteiljice niso prejemale stanarine. Sekcija je zato zaprosila ministrstvo prosvete za definitivno razčiščenje tega vprašanja, za kar bi bilo potrebno posebno tolmačenje. Do sedaj še ni rešitve. Sekcija je razvila najintenzivnejše delo, da bi ohranila tudi v novem proračunskem letu učiteljstvu v neokrnjeni obliki pravico do stanovanja v naravi oz. do stanarine. Izpremembo zadevnih členov v zakonu o nar. šolah so zahtevali krajevni šolski odbori in županska zveza. Naše stališče je bilo tem težje, ker so se sklicevali kraj. šol. odbori na vsestransko pomanjkanje denarnih sredstev. V skupščinskem odboru sta zahtevala dva naša narodna poslanca, naj se občine razbremene s tem, da se oproste plačevanja stanarine in kurjave učiteljstvu. Sekcija je zato poslala na vse narodne poslance in senatorje dravske banovine posebno predstavko, v kateri tolmači stališče učiteljstva in intencijo zadevnih členov zakona o narodnih šolah. Neznatna stanovanja oz. stanarine niso le vprašanje prejemkov, marveč je s tem isto- časno združen važen stanovanjski problem, ki pride na deželi v prvi vrsti v poštev in je za učiteljstvo najbolj pereč. Mnogo so škodovali pri delu za ugodno rešitev tega vprašanja oni učitelji, ki so se izjavljali v tej načelni zadevi preko stanovske organizacije in protivno interesom učiteljskega stanu svoje osebno protivno stališče in naziranje pri merodajniih osebah. Primorani smo bili zato, obrniti se do ostalih sekcij in do izvršnega odbora s prošnjo za pokrenitev potrebne akcije. Poslali smo jim dobro utemeljeno predstavko, ki so jo razmnožili in razposlali ,senatorjem in narodnim poslancem svojega področja. Da se je vprašanje učiteljskih naturalnih stanovanj oz. stanarin rešilo vsaj v tej obliki, kot navaja finančni zakon v svo jem § 30., se imamo v veliki meri zahvaliti ostalim banovinskim sekcijam, oziroma senatorjem in poslancem ostalih banovin ter I. O. Težko nam je, da se je pri stanarinah ustvarila razlika med neporočenimi in poročenimi učiteljicami. Zlasti so prizadete vse poročene, čijih možje niso učitelji. S to rešitvijo so izgubile zadevne določbe zakona o narodnih šolah svoj prvotni pomen in namen. Intencija zakona o narodnih šolah je, zasigurati učitelju naturalno stanovanje, ki ga potrebuje vsaka učna moč. Stanarina se izplačuje le kot ekvivalent, dokler šol. občine ne zgrade stanovanj in ne zadoste s tem dolžnostim, ki jih imajo do učiteljstva in do šole. Zakon o narodnih šolah je predvideval z zadevnimi členi le ureditev preskrbe učiteljskih stanovanj v isti meri, kakor je preskrbljeno v tem pogledu za duhovščino, sodnike in železniške uradnike na podeželju. Sedanjo rešitev vprašanja učiteljskih stanarin moramo smatrati zato le za začasno. Sekcija bo slejkoprej delala na to, da bo dosegla za vse učiteljstvo pravico do stanovanja v naravi, oz. če ni tega, do stanarine. Ministrstvo prosvete je izdalo z ozirom na nastali položaj po sprejetju novega fin. zakona na prošnjo in predlog kr. ban. uprave v Ljubljani k § 30. fin. zakona posebno načelno tolmačenje. Dokler se z zakonom stalno ne reši to vprašanje, je potrebno to tolmačenje popraviti in izpopolniti. Sekcija se je obrnila zato na kr. bansko upravo in I. O. s prošnjo, naj izposlujeta popravek tolmačenja. Pravica do stanarine naj se prizna tudi učiteljicam, poročenim z učitelji v pokoju, sodno ločenim učiteljicam, ako ne prejemajo od ločenega zakonskega druga nobene osebne vzdrževalnine, in onim, z neučitelji poročenim učiteljicam, ki žive stalno loceno od svojih zakonskih drugov, pa sodna ločitev ni izvedena. Rešitve še ni. Vprašanje stanarin in kuriva za učitelje in učiteljice v sres. pisarnah še ni rešeno. Ministrstvo prosvete je izdalo odredbo, da se imajo naturalna stanovanja po premestitvi, upokojitvi, v primeru smrti itd. izprazniti takoj. Sekcija je zaprosila, da se podaljša ta rok najmanj na mesec dni. Kurivo. Vprašanje kuriva, do katerega ima učiteljstvo po deželi pravico po § 84. zakona o narodnih šolah, še vedno ni rešeno niti pri nas niti v ostalih banovinah. Že svoječasno smo opozorili na uredbo o naturalnih dajatvah, ki jo je izdalo ministrstvo financ leta 1931. na osnovi § 29. urad. zakona. Ta uredba, ki je bila izdana sicer za vse ostale resore, ne pa za resor ministrstva prosvete, navaja količine dajatev v naravi, do katerih imajo pravico uradniki poedinih resorov. V prehodnem delu uredbe stoji določba, da se izdajajo dajatve po odredbah, te uredbe v mejah stvarne možnosti. To stališče si je osvojilo tudi ministrstvo prosvete, ki je izdalo v tem zmislu tudi odredbo glede kuriva za učiteljstvo. Na zadevno osebno rešitev ministrstva prosvete je vložena v konkretnem primeru pritožba na državni svet. Zadeva je še v teku. Draginjski razredi. Uradništvo na vasi in v trgih danes ne živi ceneje od onega v mestih. V kolikor so v teh krajih nižje stanovanjske najemnine, mora to uradništvo plačevati dražje zlasti specerijo in manufakturo, predvsem pa žrtvujejo uradniki z dežele za šolanje otrok neizmerno več kakor oni v mestih. Nujno bi bilo potrebno, da bi se draginjski razredi odpravili. Sekcija je utemeljevala to potrebo na oblastvih in jo predočila tudi narodnim poslancem s prošnjo za izposlovanje izpremembe zadevnih zak. členov. Predlog o ukinitvi drag. razredov je sprejela tudi gl. skupščina. Oprostitev pouka šolskih upraviteljev. Čim je sekcija zaznala, da se pripravlja izprememba § 113., ki določa v zadnjem odstavku, da se oproste razrednega pouka upravitclji na šolah z nad dvanajstimi oddelki in se namerava zvišati to število na 16, je takoj opozorila merodajne činitelje na preobremenjenost šol. upraviteljev z uradnimi pisarniškimi posli in utemeljila potrebo. nz* se v interesu šolskega dela jn uspehov število oddelkov, ki služi za merilo oprostitve razrednega pouka, celo zniža. Upraviteljem, ki niso oproščeni razrednega pouka, pa naj se prizna posebna upraviteljska doklada. O tem je pisal tudi »Uč. tovariš«. Gornje stališče je sekcija ponovno poudarjala, pa tudi naša osrednja organizacija je napela za preprečitev namere in za izposlovanje posebnih doklad šol. upraviteljem vse sile in se je poslužila vseh možnih zvez in stikov. Žal naše prizadevanje ni našlo razumevanja in se je število oddelkov za oprostitev šol. upraviteljev zvišalo z določbo v novem fin. zakonu na 16, ne da bi se istočasno priznala neoproščenim upraviteljem posebna upraviteljska doklada. Vzroka temu je iskati predvsem in edino v težkem gospodarskem položaju, radi katerega so močno padli tudi vsi državni dohodki. Namestitve novincev. Organizacija se je prizadevala za čim ugodnejšo rešitev vprašanja namestitve učiteljskih abituricntov v zmislu sklepa lanske banovinske skupščine. Poudarjali smo, naj se upoštevajo pri namestitvaih predvsem otroci učiteljev in pa oni, ki so odslužili kadrSki rok. Z namestitvijo učiteljskih abiturientov (-inj) naj se zasedejo vsa prosta učiteljska mesta v banovini. Četudi so se trudile poleg stanovske organizacije najjačje uradne in politične osebnosti za namestitev čim večjega števila novincev, je bil uspeh radi pomanjkanja finančnih sredstev prav minimalen. UČitelji vojaki. Na merodajnih mestih smo predočevali potrebo, ki je uvedena tudi v projekt dopolnitev in izprememb k zakonu o narodnih šolah, naj se šteje kadrski rok v penzijo in napredovanje. Učitelji naj imajo tudi v tem času pravico do polovice redniih učiteljskih prcjemkov, ako imajo družino. Po odslužitvi kadrskega roka se jim prizna pred ostalimi začasnimi učnimi osebami prvenstvena pravifa za prejšnje mesto, ako je bilo med tem razpisano. Kontraktualni učitelji. Sekcija si je prizadevala, da se vprašanje kontraktualnih učiteljev dokončno uredi in da se čim prej sprejmejo oziroma prevedejo v drž. službo vsi, ki imajo vložene prošnje. V svojem delu je uspela. Predlog o prevedbi zadnjih kontraktualniih učiteljev je izgotovIjen in čaka na podpis. Učiteljice ženskih ročnih del. V organizaciji je precejšnje število učiteljic - pripravnic za ženska ročna dela, ki sta jih zatekla v službi zakon o narodnih šolah in pa uradniški zakon. Tem je treba polagati državni strokovni izpit, ako hočejo postati stalne. V konkretnem primeru je pozvalo ministrstvo za trgovino in industrijo učiteljioo na polaganje izpita v Beogradu. Ker uradniški zakon v § 346 ne predvideva zvanja učiteljic ročnih del, vrača ministrstvo pro-' svete njihove prošnje za prevedbo iz pripravniške v X. skupino in v kolikor se že v skupinah nahajajo po prevedbi, za napredovanje. Sekcija je že storila potrebne ukrepe, da določi ministrstvo prosvete zanje položajne skupine v zmislu zakona. V konkretnem primeru zavrnitve prošnje za napredovanje je v teku postopek za pritožbo na državni svet. Učitelji v sreskih ptsarnah. Ob koncu predlanskega in v začetku lanskega upravnega leta je stala v ospredju našega dela ugodna rešitev vprašanja sreskim šolskim nadzornikom v pomoč dodeljenih učiteljev. Izgledalo je že, da bodo morali nazaj na šole. Sekciji je uspelo, da so ostali na svojih mestih. — Tem učiteljem kakor tudi sreskim šolskim nadzornikom izstavljajo končni predlog za oceno sreski načelniki. Sekcija je naprosila kr. bansko upravo, da bi se postopek izpremenil. Stremela je za tem, da bi occnjeval sreske šolske nadzornike šef prosv. oddelka banske uprave, učitelje v sreskih pisarnah pa sreski šolski nadzorniki. Naša predstavka je bila radi določb v zakonu o notranji upravi zavrnjena. Šolsko nadzorstvo. Vprašanje šolskega nadzorstva še vedno ni rešeno. Sekcija si je načelno prizadevala, da bi se zadeva z imenovanjem stalnih šolskih nadzornikov dokončno uredila, kar bi bilo šoli samo v prid. Imenovanja preglednikov smatra sekcija šolstvu za kvarno. Pri svojem delu za ureditev nadzorniškega vprašanja je zastopala stanovska organizacija stališče, naj se ozira pri sestavi liste za nadzornike predvsem na kvalifikacijo, ki usposablja kandidate za tako važno mesto in da je od zmožnih izbrati najzmožnejše. Glede izbere nadzorniških oseb ostane trajna zaihteva sekcije: kvalifikacija po zakonu, službena strokovna neoporečnost, korektnost, pravičnost in objektivnost. Ker pripravlja, kakor smo objavili že v »Učit. tovarišu«, ministrstvo Dreureditev šolskega nadzorstva, je bilo v zadnjem času izvršenih le par ukaznih imenovanj za stalne nadzornike. Novi finančni zakon predvideva za dravslio banovino dva banska šolska nadzornika. V interesu osnovne šole in njenega razvoja in prospeha in v interesu učiteljskega stanu je, da zaseda to mesto učitelj narodne šole. Sekcija je storila zato vse možne ukrepe, da ohrani obe mesti banskega šolskega nadzornika osnovnošolskemu učiteljstvu. Poenostavljenje šolske administracije. Sekcija je ponovno opozarjala na potrebo po poenostavljenju šolske administracije. Administrativni posli so tekom zadnjih let tako narasli, da jih zmagujejo šolski upravitelji poleg razrednega pouka, opravljanja dolžnosti poslovodij kraj. šolskih odborov in izvenšolskega prosvetnega in gospodarskega dela z največjo težavo. Ravno tako preobremenjeni so z administrativnim delom sres. šol. nadzorniki, ki so zato radi pregleda področnih šol neprestano v zadregi in ne morejo posvetiti strokovni izobrazbi učiteljstva v smeri poglobitve v šolsko in pedagoško delo toliko pažnje in ne morejo stati učiteljstvu s praktičnimi navodili in pojasnili o najnovejših izsledkih na polju moderne pedagogike toliko ob strani kot bi radi in bi bilo potrebno za napredek naše narodne šole. Meseca maja lanskega leta je naročila kraljevska banska uprava, opozorjena od strani sekcije na nujnost preureditve šol. administracije, potom sres. načelstcv vsem šol. upraviteljem, naj stavijo gledc poenostavljenja utemeljene predlogc. Sekcija je naprosila kr. bansko upravo, naj zbrani material uredi in prouči ter skliče banovinski učitcljski svet, ki naj obravnava poenostavljenje šol. administracije kot posebno točko dnevnega reda. Učiteljski sveti. Lansko leto so se vršile po nalogLi kralj. banske uprave seje sres. učit. svctov. Kcr niso imeli sres. šol. nadzorniki skupnega sestanka za določitev enotnega programa in so bili navezani zgolj na določbe zakona o narodnih šolah, na sejah sres. učit. svetov ni bilo zaželene enotnosti in niso rodile tistega sadu, kot bi bilo potrebno. Naprosili smo zato kr. bansko upravo, da sklicuje v bodoče predhodno banovinske učiteljske svete, ki naj določijo točen program za sreske učiteljske konference in razpravljajo o drugih perečih šolskih zadevah. Prvi banovinski učiteljski svet naj obravnava kot posebno točko dnevnega reda poenostavljenje šolske administracije, pri čemer naj služijo za osnovo predlogi, ki jih je prejela banska uprava potom sreskih načelstev na svojo zadevno okrožnico. Ako banska uprava ne namerava sklicati nadzorniške konference, naj odpadejo tudi seje sreskih učiteljskih svetov, ker bi brcz enotnega programa in določnih podrobnih navodil sreskim šolskim nadzornikom ne rodile pravih uspehov. Potom izvršnega odbora skuša doseči sekcija izpremembo § 147. zak. o narodnih šolah; učiteljstvu naj se prizna za udeležbo na sejah sreskih učiteljskih svetov pravica na dnevnice in potne stroške, kakor določa to § 149. istega zakona za udeležence banovinskega učiteljskega sveta. Pravilnik. Pravilnik k zakonu o narodnih šolah še vedno ni izšel, zato je ostal nerešen še cel kompleks šolskih in učiteljskih vprašanj, ki v zakonu niso dovoljno razčiščena. Radi izdanja pravilnika in ureditve teh vprašanj smo ponovno intervenirali na merodajnih mestih, žal, brez uspeha. Tudi I. O. se mnogo prizadeva, da bi izšel pravilnik. Manjšinsko šolstvo. Sekcija je izvršila v svojem delokrogu v polni meri nalogo, ki ji jo je stavila banovinska skupščina glede ureditve vprašanja manjšinskega šolstva. Na nepravilnosti, ki se dogajajo pri delu gotovih činiteljev za otvoritev manjšinskih oddelkov in razredov, je opozorila na merodajnih mestih in preprečila v konkretnem primeru ustanovitev manjšinskega oddelka v kraju, kjer bi se to zgodilo na škodo slovenskega življa. Pokazala je na nevzdržnost trenotnega stanja in na težak položaj, ki ga ima učiteljstvo zlasti v obmejnih krajih radi zadevnih navodil, ki dostikrat niti niso v skladu z zakonom o narodnih šokh. Sekcija je zbrala podatke o stanju manjšinskega šolstva v banovini in dostavila točen statističen pregled na merodajna mesta ter po sklepu banovinske skupščine sres. društvom JUU, na čijih teritoriju se nahajajo manjšinske šole, s prošnjo, naj skličejo anketo z narodnoobrambnimi društvi. V to svrho so prejela sres. društva tudi že izdelan program. Sklepe teh anket je predložila pripravljalnemu odboru za širšo anketo v Mariboru. Osem sres. društev sklepov doslej še ni poslalo. Ob tej priliki naj mi bo dovoljeno pripomniti, da velik del sres. društev ne vrsi svojih dolžnosti tako, kot bi jih moral in da sekcija ne prejema odgovorov na svoja vprašanja in poizvedovanja. Iz fasciklov, kjer zbiramo n. pr. odgovore na okrožnice, je razvidno, da odgovarja redno jedva polovici društev. Učni načrti. Ministrstvo prosvete je sestavilo projekt učnega načrta za osnovno šolo in ga dostavilo v proučitev vsem sekcijam. Naša sekcija je načrt, ki je obsegal obee instrukcije in razdelitev učne snovi, razmnožila in sklicala posebno anketo, v kateri so delovali poleg načelnika prosvetnega oddelka, banskega šolskega nadzornika, sreskega šolskega nadzornika v Ljubljani in predsednika sekcije tudi drugi priznani učitelji praktiki iz Liubljane in bližnje okolice. Iz oddaljenejših krajev sekcija učiteljev ni mogla pritegniti iz tehničnih in finančnih razlogov. Anketa je svoje delo dovršila. Korigirani osnutek je bil predložen v odobritev Glavnemu prosvetnemu svctu, kjer je zagovarjal sprcmembe predsednik naše sekcije. V marsičem ni uspel in bi želeli vsi še znatnih korektur, vendar pa predstavlja potrjeni učni načrt brez dvoma korak naprej, ker daje možnost do uveljavljanja modernih smeri pouka v šoli. V učnem načrtu, ki je predviden za štirirazredno osnovno šolo, bo treba izvesti še redukcijo snovi in učnih ur za eno-, dvo- in trirazrednice. Učni načrt za višjo narodno šolo je predpisalo ministrstvo prosvete. Glavni prosvetni svet ga še ni odobril. Da omogoči sodelovanje pri izpremembah tega načrta čim širšemu krogu učiteljstva, je razposlala sekcija v zmislu sklepa predsedniškega zbora v Mariboru obenem z načrtom za osnovne šole, kakor ga je potrdil Glavni prosvetni svet, vsem sreskim društvom tudi načrt za višje narodne šole. Članstvo ga jc imelo priliko proučiti in obravnavati na zborovanjih. V kolikor so poslala sreska društva sekciji izpreminjevalne predloge, jilh je anketa za učne načrte upoštevala. Upali smo. da bo prišel ta načrt v razpravg v mesecu februarju, kar se pa ni zgodilo. Monopolski zvezki. Po nalogu zadnje banovinske skupščine je sekcija nadaljevala svojc delo za odpravo monopola na šolske zvezke, ker je ta monopol velika ovira za napredek našega šolstva. Proti monopolskim zvezkom govorijo poleg pedagoških razlogov tudi slab papir, visoka cena in težkoče pri nabavi. Akcijo proti monopolu na šolske zvezke je v dravski banovini izvajala sekcija, da pa bi bilo njeno delo čim uspešnejše, se je oprla tudi na druge sekcije in na izvršni odbor. Tudi glavna skupščina je sprejela predlog, naj se ukine monopol šolskih zvezkov. Predsednik sekcije je na merodajnih mestih na ministrstvu tudi sam osebno ponovno interveniral za odpravo monopola. Za zadevo so se zavzeli tudi narodni poslanci. Vzrokov, ki so onemogočili uspeh, ne poznamo. Težko stanje krajevnih šolskih odborov. Krajevni šolski odbori ne prejemajo od upravnih občin po proračunilh predvidenih zneskov, kar močno ovira redno poslovanje in je učiteljstvo pri tem tudi gmotno prizadeto. Mnogo pa škoduje to stanje zlasti šoli in šolskemu delu. Na nevzdržnost stanja je opozarjala sekcija na merodajnih mestih. Banska uprava je skušala urediti zadcvo že lansko leto in je izdala v posebni okrožnici sreskim načelstvom navodila, po katerih imajo izplačevati krajcvnc občine od prejetih doklad kraj. šol. odborom proccntualno na te odpadajoče zneske sproti od vsakega obroka doklad, ki ga prejmejo od davkarijc. Kakor pa je informirana sekcija, se to ne vrši povsod in so ponekod v gmotnem pogledu krajevni šolski odbori od dne do dne v hujši stiski. Temu bo treba v interesu šole in njenega razvoja neobhodno odpomoči. Poštninska prostost. Z novo urcdbo o oprostitvi od poštnih taks, ki je izšla v »Službenih novinah« lansko leto konec meseca julija, so izgubile vse privatne institucije ugodnost poštninske prostosti. Odredba je težko zadela tudi našo organizacijo. Sekcija je lani zatrdno računala na to oprostitev poštnine v dopisovanju s sreskimi društvi, izvršnim odborom in sekcijami ostalih banovin in zato v proračunu ni predvidevala zadostne vsote za poštnino, radi česar je ta postavka prekoračena. Ker jc organizacija poznala razloge. ki so dovedli do ukinitve poštninske prostosti vsem privatnim ustanovam, ni niti poskušala doseči izpremembo novega stanja, ker bi bilo vse prizadevanje brezuspešno in bi pomenjalo le brezplodno trošenje energije. Nova uredba pa je zadela v živo tudi osnovno in višjo šolo, gospodinjske šole in šole za defektne otroke ter otroške vrtce, ki so vsi izgubili poštninsko prostost za priporočena pisma in pošiljke, katero ugodnost so uživali po stari uredbi. Ker pošiljajo gornji prosvetni zavodi dostikrat važne osebne dokumente in zaupna poročila, ki naravnost nujno zahtevajo, da polaga poštna uprava na ta pisma posebno pažnjo, je storila sekcija vse, da bi se vrnila gornjim šolam izgubljena ugodnost. Na kr. bansko upravo je poslala posebno predstavko, v kateri naproša, naj stavi tozadeven predlog ministrstvu prosvcte, kar se je tudi zgodilo. Istočasno je poslala potom IO pismcno vlogo direktno na ministrstvo, ki je dostavilo utemeljen predlog za izpremembo uredbe v pogledu priznanja poštninske oprostitve vsem vrstam narodnih šol ministrstvu za promet, katero je pristojno o zadevi končno odločati. To je predlog prosvetnega ministrstva zavrnilo z utemeljitvijo, da je bila za izdanje nove uredbe merodajna okolnost, da je pošta ustanova, od katere se zahteva, da se sama vzdržuje in da prispeva od svojih, dohodkov še za kritje občih državnih potreb. Kljub tej rešitvi smo pozvali IO, naj pokrene ponovne korake za ugodno rešitev zadeve. Stikl z narodnimi predstavniki. O vseh načelnih stanovskih in šolskih vprašanjih je sekcija stalno obveščala oba slovenska ministra, vse narodne poslance in senatorje in jim predočevala stališče in želje učiteljstva. Vsi narodni poslanci in senatorji dravske banovine prejemajo naše stanovske liste, da se lahko overijo o našem delu, o naših težnjah in stremljenjih. Izvenšolsko delo. Na osnovi uvodnih podatkov o izvenšolskem delu je sestavil prosvetni ocldelek kr. banske uprave podrobno statistiko, ki izkazuje presenetljiv uspeh učiteljskega izvenšolskega dela. Od 3807 učiteljev in učiteljic se jih aktivno udejstvuje v odborih prosvetnih, humanih, gospodarskih in drugih ustanov 3338, ki opravljajo vsega 8155 funkcij. V tem številu pa ni zapopadeno golo članstvo. Vsak učitelj dravske banovine se udejstvuje izven šolc povprečno najmanj pri dveh ustanovah oz. na dveh prosvetnih, humanih ali gospodarskih področjih. Javnost je jela priznavati in ceniti vrednost učiteljevega dela. Na letošnjem zasedanju banskega sveta je prejelo učiteljstvo s pohvalnim priznanjem najvišjih funkcionarjev v banovini popolno zadoščenje za težke očitke, ki so padli na stan na istem mestu pred dvema letoma. Pri točnejši proučitvi statistike ugotovimo, da vrši učiteljstvo okroglo 90 % funkcij na prosvetnem, kulturnem in karitativncm področju in da sc posveča gospodarskemu delu le z ostalimi 10%. To razmerje ne morc biti zdravo, zlasti ne v sedanji težki gospodarski depresiji, ko čakata naš kmet in obrtnik nujne odpomoči. Odsek za izvenšolsko delo pri sekciji je zato razmišljal o preoricntaciji izvenšolskega učiteljevega dela, uvidel njeno nujnost in že tudi organiziral tcčaj za to akcijo. Načelne misli o tem so objavljene v zadnji številki »Prosvete«, informativne navcdbe o tem pa so priobčene tudi v poročilu odseka za izvenšolsko delo. S podporo kr. banske uprave je priredila sekcija letos dva tečaja, ki imata namen usposobiti učiteljstvo za novo smer izvenšolskega dela. Na merodajnih mestih je sekcija ponovno in dosledno poudarjala, naj se pri učiteljevi oceni upošteva v prvi vrsti delo v šoli. Ravno tako smo stalno predočevali nujnost, da se učiteljstvo ne sili k izvenšolskemu de- lu, za katero ni usposobljeno. Učitelju mora biti dana možnost svobodne izbere izvcnšolskefa delovnega področja, ako naj bo njegovo delo uspešno. Učiteljski dom v Omišlju. Sekcija je kupila 2000 m2 obsegajočo parcelo v Omišlju na otoku Krku. Kupnino v znesku 5000 Din je darovala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, za kar ji bodi s tega mesta izrečena ponovna najprisrčnejša zahvala. Sekcija je izvršila tekom leta vse potrebne predpriprave, izdelala pravila, iih prcdložila oblasti v odobritev in sklicala ustanovni občni zbor Društva za zgradbo obmorskega učiteljskega doma v Omišlju, ki se je vršil 27. junija t. 1. v Ljubljani. Poročilo o tem je bilo objavljeno v »Učit. tovarišu«. Izpad proti SKJ. Stališče do izpada proti SKJ je vodstvo sekcije jasno označilo na zboru predsednikov 13. maja 1933 v Ljubljani in so se z vodstvom popolnoma solidarizirali zastopniki vseh sres društev. O iskrenem razmerju naše stano^ske organizacije do SKJ ne more biti nobenega dvoma. Učiteljstvo se v ogromnem številu požrtvovalno udejstvuje pri Sokolu in mirno lahko trdimo, da leži pretežno delo pri SKJ baš na učiteljstvu. Izprememba organizačnih pravil. Osnutek za izpremebo pravil JUU je izročila sekcija predsednikom sreskih društev na zborovanju 13. maja v Ljubljani s prošnjo, da ga proučijo in seznanijo z njim člane na društvenem zborovanju. O izpremembah bo razpravljala skupščina. Poslovnik za stanovska razsodišča. Večje delo je započela sekcija, ker je položila temelje tudi za notranje prerojenje in za povzdigrj"~etičnih in moralnih vrednot članstva. Vsi moramo želeti na znotraj zdrave organizacije, ker le taka more vršiti uspešno svoje naloge za dobrobit stanu. Zato je treba poglobiti med članstvom čut tovarištva in dvigniti spoštovanje do resnice, pravičnosti in poštenosti. Temu cilju je namenjen novi poslovnik za stanovska razsodisča, ki ga je izdelala sekcija in odobril glavni odbor JUU. Razsodišča bo treba ustanoviti pri vseh sres. društvih in organizačnih instancah. Stanovska razsodišča naj bodo častna ustanova za samovzgojo in dviganje notranjih vrednot učiteljskega stanu za pošteno priznanje ter poravnavo zmotnih prestopkov. V zlonamernih primerih pa naj razsodišča pomagajo izčistiti ono, kar ne spada v naše vrste in naš stan. Obrtno nadaljevalno šolstvo. Sekcija je sodelovala pri sestavi pravilnika za obrtne in trg. nadaljevalne šole. Ker so se dogajali primeri, da so poučevali na obrtnonadaljevalnih šolah učitelji brez strckovnih tečajev, dočim so bili učitelji s temi tečaji pri nameščanju prezrti. je sekcija posredovala, da je izdala kr. banska upr<iva okrožnico, po kateri se imajo pri nastavitv^h na obrtnonadaljevalnih šolah upoštevati v prvi vrsti strokovno izobražene učne moči. — Nekateri krajevni odbori obrtnonadaljevalnih šol so zahtevali zopetno uvedbo nedeljskega in večernega pouka. Sekcija je opozorila na merodajnih mestih na zakon o obrtih § 301. in namero preprečila. Stiki z drugimi organizacijami in društvi. Z ostalimi organizacijami državnih in privatnih nameščencev in z društvom stanovanjskih najemnikov je sodelovala sekcija v Akcijskem odboru za znižanje pretiranih stanovanjskih najemnin. V ozkem stiku je z društvom Šola in dom, v odboru katerega je zastopnik sekcije kot tolmač stališča stanovske organizacije glede na sodobna šolska vprašanja. Ravno tako je zastopana sekcija po svojem delegatu v Društvu za ustanavljanje in vzdrževanje šolskih zobnih ambulatorijev. V pismenih stikih je bila z Osrednjo protituberkulozno ligo. z oblastnim odborom J. S. in S. Š. M. O vseh načelnih stališčih in zahtevah učiteljstva je obveščala osrednjo organizacijo J. R. K. D. v Ljubljani. Druga zadeve. Poleg naštetega je skušala sekcija doseči, da bi se uvedle v zimskem času tudi v sreskih prosvetnih pisarnah nedeljene uradne ure, kot so bile uvedene na banskih upravah. Uspeha ni, ker navaja zadevna odredba ministrskega sveta sreska načelstva izrečno med uradi, v katerih se ima vršiti v zimskem času uradovanje v deljenih uradnih urah. — Prizadevali smo si, da bi banska uprava točno določila delokrog poslovodij in blagajnikov kraj. šolskih odborov, ker vršijo po deželi šolski upravitelji brez vsake nagrade tudi blagajniške posle, ako blagajniki niso sposobni izvrševati svojega dela. To nalogo je poverila banska uprava šolskim upraviteljem v posebni okrožnici. Prosvetni oddelek je odgovoril, da predstavlja okrožnica le začasno rešitev, ker se bo zadeva dokončno uredila s posebnim pravilnikom. — Učenci osnovne šole po končanem četrtem razredu največkrat še niso zreli za samostojno duševno delo, ki ga terja od njih srednja šola. Nujno bi bilo potrebno ukiniti v srednješolskem zakonu določbe, ki predpisujejo starostne dobe za poedine razrede srednjih šol, ker le iz tega vzroka silijo starši otroke v srednjo šolo, ko še niso zreli za to. Sekcija je prosila bansko upravo, naj stori zadeven predlog ministrstvu prosvete, ki naj ga predloži narodni skupščini v odobritev. — Na prošnjo sekcije je izciala banska uprava okrožnico glede prijav odsotnosti po § 114. zak. o narodnih šolah. Zadostuje ustna prijava, ako pa se vlaga pismeno, jo je treba kolekovati. Uvidevni šolski upravitelji pisme- nih prijav ne bodo zahtevali. — Pri upravi Narodnega gledališča v Ljubljani se je potezala sekcija za priznanje ugodnosti polovične vstopnine k predstavam v operi in drami. Uprava pa je dovolila to ugodnost le učiteIjem režiserjem in igralcem podeželskih odrov, ako predlože potrdilo društva, kjer sc kot taki udejstvujejo, v pisarni gledališke uprave. Zadevo urede lahko pismenim potom. Ta postopek je treba izvesti posebej za vsak obisk gledališča. — Po določbah taksnega zakona so dolžni plačevati šolnino vsi dijaki srednjih šol in slušatclji univerze. Ker so s tem občutno prizadeti tudi učitelji starši, je zaprosila sekcija na ministrstvu prosvete, da dovoli za otroke državnih uradnikov plačevanje šolnine v obrokih. — Ureditev pouka nepismenih vojakov v zmislu sklepa zadnje skupščine je skušala doseči sekcija potom odbora JUU. Predlog je bil prcdložen I. O., ki mu je bilo kot predstavniku celokupnega udruženja naročeno delati za njegovo realizacijo. — Sekcija se jc trudila doseči, da bi bila ukinjena zak. določba, ki preprečuje absolventom meščanskih šol vstop na učiteljišča. Za istim ciljem je stremel tudi I. O. Poleg navedenega je reševala tudi druge zadeve. Predvsem je dajala številna pojasnila in pravne nasvete, vršila je intervencije na banovini in v Beogradu in to v osebnih in načelnih zadevah. Poslovala je hitro in točno in se je trudila ugoditi v vseh upravičenih primerih. STANOVSKO GLASILO »Učiteljski tovariš« je podpiral vsa stremljenja in prizadevanja sekcije, ki jih je podvzela v korist stanu in šole. Predvsem je poudarjal nujno potrebo učiteljske stalnosti, od katere je v prvi vrsti odvisno njegovo uspešno delo v šoli in med narodom. V več člankih je opozarjal na pravilno nameščanje in premeščanje učiteljstva, kar je mogoče doseči le na ta način, da se podeljujejo izpraznjene službe potom objav. Podpiral je dalje akcijo za izboljšanje disciplinskih predpisov. Organizačno glasilo je bilo odprto vsem članom organizacije in ni nikomur kratilo besede. Jasno je, da so se razvile tu pa tam polemike, ki pa so za živo organizačno delo potrebne in nikomur v škodo. Posebno pozornost je posvečal »Učiteljski tovariš« okrepitvi naših gospodarskih in kulturnih ustanov v prepričanju, da so te najjačja opora naši stanovski organizaciji. Prinašal je tudi kratke preglede o razvoju in napredku šolstva v državi, kakor tudi o inozemskem šolstvu in organizaciji učiteljstva v drugih, posebno slovanskih državah. Temu vprašanju bo posvečal vso pažnjo tudi v bodoče. Poročila sreskih učiteljskih društev so žal še vedno preobširna in jih zaradi pomanjkanja prostora ni bilo mogoče redno in pravočasno objavljati. Uredništvo je prosilo sekcijo, naj povabi s posebno okrožnico vsa sreska učiteljska društva in po njih vse članstvo k sotrudništvu. Žal, da to vabilo ni imelo zaželenega uspeha. Le par društev je izvolilo in prijavilo poročevalce in dopisnike, pa še od teh uredništvo ni prejelo do malega nobenega dopisa ali poročila. Zavedati bi se morali, da je stanovski list glasilo nas vseh, da je tudi nas vseh pravica in dolžnost sodelovati in podpirati stanovski tisk. Od nas samih je odvisno kakšno je naše glasilo. Koliko dobrih misli in zdravih pobud se rodi, ki pa žal ostanejo neobjavljene in neizkoriščene. »Prosveta«, mesečna priloga »Učiteljskega tovariša« je pomagala k organizaciji prosvetnega dela učiteljstva med narodom. Dajala je napotke predvsem za delo na zadružnem in gospodarskem področju. Odpirala je poglede kako skrbe za narodno prosveto drugod, posebno v Češkoslovaški republiki. To vprašanje hoče na podlagi izvršenih tečajev in predavanj razmotrivati tudi v bodoče in dajati učiteljstvu novih napotkov za uspešno gospodarsko - prosvetno delo in državljansko vzgojo naroda. Tudi okrog »Prosvete« naj se zbere več sodelavcev, ker le od teh je v izdatni meri odvisen naš uspeh in po uspehu pozicija v narodu. Popotnik. Kakor prejšnja leta, se je »Popotnik« tudi v prcteklem letu zavzemal za tako delovno šolo. ki se ne izčrpava sama v didaktičnotehničnem pogledu, ki je temveč tista življenjska oblika šole, čije delo vodj in uravnava spoznanje, da ni preciznost kateregakoli didaktičnega postopka sama na sebi že odločilna za obrazovalno delo v šoli, ampak da je za to odločilno vse šolsko življenje. Kar se tiče prilagoditve podeželskega šolskega dela domačemu svetu, se je naš pedagoški list postavil na stališče, da je treba doseči, da podeželska šola kot svojstveno vaška šola ne samo prostorno, temveč tudi duhovno pripada naši vasi in da naj zato vzgaja za praktično življenjsko sposobnost v območju, ki je vanje postavljen podeželski otrok. Razen aktualnih prispevkov k teoretski pedagogiki je »Popotnik« objavljal v svojem zadnjem letniku tudi tipične, delovno poudarjene posnetke iz resničnega vzgojnega in šolskega življenja pedagoško in didaktično dobro orientiranih empirikov, da bi s tem podprl praktično pedagogiko ter pridobil za reformne ideje in za nove šolske poizkuse najširše kroge učiteljstva. »Popotnik« je skušal v preteklem letu tudi primerno vplivati na redakcijo novih učnih načrtov za osnovno in za višjo narodno šolo, da bi se ti načrti zgradili na idejnih osnovah, ki obvladajo današnjo pedagogiko. V dobi, ki je klic po reformi našega narodnega šolstva in vzgojstva vedno glasnejši, je »Popotnik« prinašal tudi kratke preglede o sodobni pedagogiki in o modernejših urcdbah šolstva pri drugih narodih in je tako stalno informiral čitatelje tudi v tem pogledu. Slike, štcvilne ilustracije, risbe in skice, kakor tudi drobne beležke pod črto so mnogo pripomogle k temu, da je vsebina hsta postala pestra, poučna in zanimiva. V tem duhu hoče naš list nadaljevati svoje delo tudi v bodoče. »Popotnik« hoče biti duhovni voditelj in svetovalec našemu učiteljstvu, ki je danes že po svoji veliki večini prešinjeno z visokimi idejami delovne šole. DELOVANJE GLAVNEGA ODBORA JUU. Glavni odbor je poleg skupščine najvišji forum naše organizacije. Njegovi člani so: člani izvršnega odbora, vsi predsedniki sekcij in zastopniki iz posameznih banovin. Število se ravna po višini sekcijskega članstva. Glavni odbor se sestaja k zasedanju navadno dvakrat na leto: ob času glavne skupščine in med letom. Med tem ko glavni odbor ob zasedanju skupščine samo pripravi in porazdeli delo za glavno skupščino, razpravlja seja med letom o važnih stanovskih vprašanjih. Letošnja medletna seja glavnega odbora se je vršila dne 19. in 20. aprila v Beogradu. O njenem delu in poteku je priobčil »Učiteljski tovariš« obširno poročilo v številki 37. od 11. maja t 1. Glavni odbor je predvsem razpravljal o izredni banovinski skupščini v Skoplju. Po temeljitem in vsestranskem razmotrivanju je ugotovil, da izredna skupščina v Skoplju ni bila pravilno sklicana. Zato novih zastopnikov glavni odbor ni mogel priznati. Razveljavil je delo te skupščine, ker je bilo v nasprotjiTs pjedpisi pravil in poslovnika. Glavni odbor je nadalje sprejel načrt o izpremembi pravil. Redigirana pravila bodo prejele s.ekcije v nadaljnji postopek. Za to sejo je naša sekcija poslala projekt o postavljanju irr premeščanju učiteljstva, kakor tudi načrt glede izpremembe disciplinskih predpisov. Splošna želja in zahteva članstva je, da se učiteljstvu z zakonom povrne stalnost na mestu in podelitev službenega mesta z razpisom. Prav tako je potrebno, da se z zakonom predpišejo disciplinski predpisi za učiteljstvo. Glavni odbor je oba osnutka proučil in sklenil razmnožiti iu in dostaviti vsem gg. narodnim poslancem, senatorjem in predstavnikom oblasti. Naša sekcija je ta sklep že izvršila. Ker ni imela naša organizacija nobenega poslovnika o častnem in stanovskem razsodišču, ga je za to sejo izdelala naša sekcija. Glavni odbor je projekt pregledal in si ga osvojil. V veljavo stopi takoj, ko se izpremeni § 40. sedanjih pravil. Poročila predsednikov sekcij so bila v pogledu razvoja organizacije prav razveseljiva. Učiteljstvo se je oklepa čim dalje bolj. Število sreskih društev je poraslo od 284 na 298, število članstva pa od 17.366 na 18.046. ODSEKI. V preteklem letu so delovali pri sekciji sledeči odseki: Šolsko-upravni odsek je imel v poslovnem letu 1932./33. 12 sej. Na prvi seji se je konstituiral tako-le: predsednik Lampret Fortunat, namestnica Engelman Mira, tajnik Gregorič Vinko, ostali člani so: Dimnik Ivan, Kumelj Metod, Polak Janko, Skulj Andrej, Šmajdek Ivan in Štrukelj Ivan. — Odsek je obravnaval Poslovnik o zaščiti članstva, ki ga je odobril izvršni odbor JUU in je bil uveljavljen 11. decembra 1932 po objavi v »Narodni prosveti« št. 41. Izpopolnile so se tudi temii poslovniku primerno zaščitne pole. ki se jih je ravno letos v obilni meri posluževalo naše članstvo. Za sekcijo se je izbral ožji zaščitni odbor, ki so ga tvorili tovariši: Dimnik Ivan, Skulj Andrej, Kumelj Metod in Lampret Fortunat. Na več sejah se je razpravljalo o posameznih zaščitnih primerih in poročalo o doseženih uspehih. — Zaradi vedno bolj množečih se primerov neosnovanih ovadb lokalnih faktorjev proti posameznim učnim osebam je odsek sklenil, naj sekcija napravi vlogo na bansko upravo in izvršni odbor JUU za uradno zaščito proti neosnovanim ovadbam. V vsakem primeru naj se uvede disc. postopek. V primeru nekrivde naj da oblast prizadetemu možnost, da pozove ovaditelja na odgovor. Anonimne ovadbe naj se ne upoštevajo. — Odsek je razpravljal tudi o vprašanju pravnega zastopnika, in obrambnega sklada sekcije in zavzel stališče, ki je že spredaj navedeno. Obravnavala sta se nadalje zelo važna osnutka »Izpremembe in dopolnitve disc. predpisov« ter »predpisov o nameščanju in premeščanju učiteljstva po zakonu o narodnih šolah«. Ta osnutka si je osvojil v celoti glavni odbor JUU v Beogradu. Šolsko upravni odsek je obravnaval tudi poslovnik za stanovska razsodišča za društva, sekcije in izvršni odbor JUU. — Na pobudo odseka je bila sestavljena širša anketa, za obravnavo učnih načrtov za osnovne in za višje narodne šole. Anketa je na 10 sestankih predelala na podlagi referatov ljubljanskih in najbližjih okoliških šol osnutka učnega načrta za osn. in višje nar. šole ter predlagala izpremembe. Šolsko upravni odsek je sklenil, naj se napravi vloga na izvršni odbor, da se zavzatne na merodajnem mestu za napredovanje sreskih šolskih nadzornikov v V. skupino. — Večkrat je odsek razpravljal o količini kuriva. učiteljstvu in sklenil naprositi ostale sekcije udruženja za predpise v tamošnjih banovinah. Odgovori sekqij niso prinesli razčišče- nja in je bila za konkretni primer sestavljena in vložcna pritožba na državni svet. . Poleg navedenega je odsek razpravljal o raznih vlogah pravnega in šolskega značaja posameznikov in društev; izven sej so se pa sproti reševala mnoga vprašanja in dajali nasveti posameznikom ustmeno in pismeno. Gospodarski svet. Delovanje gospodarskega sveta se je vršilo v pretečeni dobi v dveh smereh: 1. kako usposobiti učiteljstvo za uspešno splošno gospodarsko udejstvovanje v narodu in 2. pri naših lastnih stanovskih gospodarskih in socialnih ustanovah v dobrobit sebi in stanu, kar je v skladu s pravilnikom in ciljem gospodarskega sveta. Vse delo, potrebno za usposabljanje učiteljstva na gospodarskem polju med narodom je prevzel poseben zadružni pododsek, kar je razvidno iz poročila tega pododseka. Gospodarski svet je v dveh sejah dne 10. septembra 1932 in 9. januarja 1933 obravnaval nastopne gospodarske zadeve učiteljstva. 1. Težišče vseh razprav je bilo, kako dobiti primerno osnovo vzajemnega delovanja vseh ustanov učiteljstva gospodarskega in socialnega značaja. Predvsem osnovo za obratovanje z gmotnimi sredstvi v nekakem skupnem stanovskem denarnem zavodu v smislu člena 2. točke g) pravilnika, ki določa, da je namen gosp. sveta delovati na to, da bodo ustanove in učiteljstvo nalagali razpoložljivi kapital v lastnih podjetjih ter s tem ustvarili možnost, da obratujejo stanovske ustanove s stanovskim kapitalom, da pride tako dobiček zopet v stanovsko korist. Članice gospodarskega sveta, to so Hranilnica in posojilnica Učit. konvikta, Učiteljska samopomoč, Samopomoč učiteljskih otrok, Učiteljski dom v Ljubljani, Dom učiteljic v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Učit. gosp. in kred. zadruga Celje, Učiteljski dom Maribor, Učit. gosp. poslovalnica Maribor in Učit. zdravil. dom Rog. Slatina so na seji 9. januarja 1933 izjavile svojo pripravljenost, usmeriti denarno poslovanje v navedenem pravcu. Pri tem so se poudarjale težkoče, ki obstojajo sedaj na denarnem trgu in tvorijo glavno oviro za pospešitev započete akcije. Zaključek obravnave je bil, da se je izvolil poseben odsek gospodarskega sveta, ki ima nalogo na podlagi zbranega gradiva sestaviti osnutek za ustanovo, ki bi omogočila centralizacijo sredstev učiteljskih ustanov ob medsebojnem in vzajemnem varstvu interesov skupnosti, kakor tudi interesov vsake posamezne ustanove in njenega članstva. Važna pridobitev za organizirano učiteljstvo je ustanovitev Strokovnega sveta pri Učiteljski tiskarni, tej naši največji gospodarski ustanovi. S tem smo se močno približali našemu dolgoletnemu stremljenju, da je namreč gospodarsko uspevanje tiskarne naš stanovsko-gospodarski interes. Učiteljska tiskarna postaja ne samo po imenu naša stanovsko-gospodarska institucija, marveč je tudi po gospodarskih dobrinah za stan res »učiteljska«. Iz določil poslovnika Strokovnega sveta pri Učit. tiskarni jasno izhaja, da je v interesu vsega organiziranega učiteljstva, da povsod in ob vsaki priliki prvenstveno uporablja predmete iz založbe Učiteljske tiskarne odnosno knjigarne. 3. Z ozirom na izredni gospodarski položaj je nujno potrebno, da zainteresiramo vse učiteljstvo za stanovske gospodarske in socialne institucije, ker je gospodarska osamosvojitev stanu temelj in predpogoj za uspešno delo za dobrobit stanu. Zato je pokrenil gospodarski svet akcijo, da se posveti eno zborovanje sreskih društev letno, pod nazivom »Gospodarski dan učiteljstva«, izključno našim gospodarskim ustanovam. Namen gospodarskega dne bodi, prikazati učiteljstvu. da je osnova vseh materialnih in moralnih dobrin našega stanu v gospodarskem udejstvovanju. V tem pravcu se mora izvršiti tudi preorijentacija našega izvenšolskega dela. Le s tem, da pritegnemo našega človeka gospodarsko nase, se moremo nadejati uspeha na kulturnem polju. Po tej poti ,si bomo pridobili tudi pozicijo, ki nam nesporno pripada po našem poklicu in položaju. Nujna posledica tega stališča je, da negujemo in okrepimo lastne ustanove kot hrbtenico za vse naše udejstvovanje v dosego asebnih dobrin, kakor tudi dobrin stanu in gospodarskih ter kulturnih koristi naroda. V tem srnislu bo izdelal gospodarski svet osnutek za gospodarski dan učiteljstva. 4. Da manifestiramo tudi javno za stanovsko-gospodarsko orientacijo in obenem podpremo gmotno naše domove, se je započela akcija za prireditev loterije v korist predvsem Učiteljskemu domu v Ljubljani, kakor tudi Učiteljskemu domu v Mariboru in Domu učiteljic v Ljubljani. V ta namen sestavljeni akcijski odbor je že izdelal podrobni program prireditve. Z ozirom na izpremenjeno stališče upravnih odborov domov glede ključa razdelitve dobička, posebno pa zaradi naraščajočih gospodarskih neprilik zlasti na denarnem trgu je bila preložena prireditev na ugodnejšo dobo. Zadružniški pododsek. Zadružniški pododsek ,se je sestal na prvo sejo in se konstituiral dne 13. maja 1932. Ker je pododsek sestavni del Gospodarskega sveta JUU, je prevzel od tega delo in skrb za zadružništvo in za učitelje zadrugarje ter gospodarske delavce sploh. Neposredna naloga pododseka je bila, sestaviti evidenco obstoječih zadrug v Sloveniji, evidenco učiteljev, ki se udejstvujejo na zadružnem in gospodarskem polju ter izvesti organizacijo učiteljev - gospodarskih delavcev. Za evidenco zadrug v naši banovini je stopilo tajništvo pododseka v stik z zadružnimi zvezami in prejelo sezname pri njih včlanjenih zadrug. Vendar pa odsek še ni mogel zbrati vsega potrebnega gradiva za izdelavo katastra zadrug. Za pregled učiteljev - gospodarskih delavcev je odsek zbral izčrpen material. Vsem učiteljem (icam) - gospodarskim delavcem je poslal posebne prijavnice, na katerih naj bi poročali o svojem udejstvovanju. Od aprila 1933 do danes je bilo razposlanih 360 prijavnic, vrnjenih in izpolnjenih pa jih je bilo kljub ponovitvi poziva v stanovskem listu in potom okrožnice vsem prizadetim le okrog 200. Prijavnice bomo s prihodnjim šolskim ktom razposlali tudi vsem absolventom tečajev za kmetsko- in gospodinjske nadaljevalne šole. Teh je tudi preko 300. Tako, upamo, bomo dobili potreben pregled učiteljev - delavcev na narodno-gospodarskem polju. Glavna naloga zadružniškega pododseka pa je bila izvedba organizacije učiteljev - gospodarskih delavcev. Po potrebnem pripravljalnem delu, ki je bilo posvečeno največ pregledu gospodarskih delavcev, iskanju stika z njimi ter sestavi predloga za pravilnik organizacije, je bilo sklicano dne 27. junija t. 1. zborovanje učiteljev - gospodarskih in zadružnih delavcev ^ Ljubljani. Na tem zborovanju smo razpravIjali o potrebi in namenu organizacije učiteljev - gospodarskih delavcev ter o koncentraciji javnega učiteljskega dela na gospodarskem polju (glej poročilo v »Učit. tovarišu« z dne 29. junija in 13. julija t. 1.). Zborovanje se je nadaljevalo v okrilju idejnega dela IV. gospodarsko-zadružniškega tečaja od 24. do 26. julija t. 1. in katerega se je udeležilo preko 300 učiteljev (ic). Na tem zadnjem zborovanju je predložilo pododsekovo tajništvo pravilnik organizacije učiteljev - gospodarskih delavcev. Za njegovo proučitev in dcfinitivno formuliranje je bil izvoljen šestčlanski odbor, ki bo do banovinske skupščine pripravil predloge za izvolitev organizačnih odborov pri sekciji ter sreskih društvih. Pri proučevanju vzgoje naroda za zadružništvo je zadel pododsek na problem šolskih zadrug oziroma zadrug učencev. Tajništvo je s posebnim referatom na zadr. tečaju dne 25. julija 1933 opozorilo učiteljstvo na to vprašanje. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki naj sestavi pravila za take zadruge ter izvrši vsa ostala pripravljalna dela za ustanovni občni zbor zadruge učencev. Odsek za izvenšolsko delo učiteljstva. Odsek je bil letos obnovljen ter je dobil 10-članski odbor. Na prvih sejah je razpravljal o koncentraciji izvenšolskega člela na gospodarskem polju in o načrtu izvedbe tega dela. Odsek je pripravil in organiziral štiridneven tečaj za izvenšolsko delo učiteljstva, ki se bo izvršil takoj po glavni skupščini JUU v dneh od 22. do 26. avgusta t. 1. v Ljubljani. Na tem tečaju se bodo razpravljala sledeča vprašanja: 1. Sedanja gospodarska kriza in naše kmetsko gospodarstvo. 2. Metoda izvenšolskega dela. 3. Naloga učiteljice na vasi. 4. Ljudska pedagogika in nadaljevalno šolstvo za kmetsko mladino. 5. Glavna načela sodobne vzgoje in pouka. 6. Narodna šola v službi splošne vaške kulture. 7. Gospodarska in socialna politika v občini z ozirom na državljansko vzgojo. Pripravil in organiziral je tudi idejni del zadružno-gospodarskega tečaja, ki se je vršii v Ljubljani v dneh 24., 25. in 26. avgusta. Mladinska matica. Da je postala knjiga nnjna potreba naše mladine, za to gre velika zasluga Mladinski matici, ki si je znala v šestih letih obstoja vzgojiti na tisoče zvestih bralcev. In prav to je pripomoglo, da se je vzdržala naklada letos kljub kritičnemu času še vedno na lepi višini. Lani je začel izhajati »Naš rod« v 24.000 izvodih. Med letom pa je število naročnikov padalo, tako da se je zadnja številka tiskala samo še v nakladi od 21.000. Letos se je tiskala prva in vse ostale številke v 21.500 izvodih. Prvič letos se je posrečilo v precejšnji meri ustaviti nihanje števila naročnikov. In prav to je pripomoglo, da smo lahko izdajali list za isto ceno in v isti obliki. Tudi vsebinsko in ilustrativno ni bil »Naš rod« nič manj pester kot druga leta, saj je pri njem sodelovalo samo v tem letniku 50 pesnikov in pisateljev in okoli 20 ilustratorjev. Kakor lani je izdala Mladinska matica tudi letos 4 knjige v rednih in 2 v izrednih izdajah. V rednih publikacijah so izšle — vsaka v nakladi od 21.100 izvodov te-le knjige: 1. Kresnice VI; 2. Magajna: Brkonja Čeljustnik; 3. Deržaj-Černejeva: Za vesele in žalostne čase; 4. Kmetova: Lovci na mikrobe. V izredni izdaji pa sta izšli: 1. »Miklavževa noč« Josipa Ribičiča v 3000 izvodih in 2. »Tesla« od dr. Čermelja v 1500 izv. Skupna naklada rednih in izrednih pu- blikacij v letošnjem letu znaša brez »Našega roda« 89.400 izvodov. Do zdaj je izdala Mladinska matica štiri letnike »Našega roda«, 23 knjig rednih in 4 knjige izrednih publikacij, skupaj nad 600.000 izvodov. Po številu članov je Mladinska matica takoj za Mohorjevo diiižbo, tedaj na drugem mestu, med mladinskimi založništvi pa nima tekmeca pri nas. Tudi drugače lahko rečemo, da je Mladinska matica kljubovala krizi. »Naš rod« in vse štiri knjige rednih kakor tudi obe izrednih publikacij so bogato ilustrirane. In če se je ta naša mladinska založba lani povzpela kvišku s tem, da je izdala slikanico in se ni zbala dragih klišejev, je stopila letos še korak dalje s tem, da je izdala, najprej v izrednih, nato pa še celo v rednih publikacijah knjigo v štiribarvnem tisku, kar je pri nas prava redkost. Naši listi in revije, ki so šle prejšnja leta molče ali le z bežno notico mimo naših knjig in so lani še tako razdvojeno pisale o njih, so o letošnjih publikacijah polne hvale. Celo Hrvati in Srbi so letos pisali o velikem kulturnem delu naše mladinske založbe. Čermeljevo delo »Tesla in razvoj elektrotehnike« pa že uporabljajo nekatere srednje šole kot pomožno učno knjigo. Da je Matica bolj živa kot kdaj prej, kaže že to, da so najboljši naši pesniki in pisatelji ponudili svoje sodelovanje. Samo v tem letu je dobila Mladinska matica nad 30 originalnih rokopisov. Od sprejetih manuskriptov omenjamo Bevkovo realistično povest »Hudiček na srcu«, ki izide najbrže z izpremenjenim naslovom prihodnje leto v rednih publikacijaih, Kristine Hafnerjeve zanimive »Doživljaje Šimenovega Lipeta«, ki bodo izhajali kot uvodna povest v prihodnjem letniku »Našega roda« in Kardelovo realno knjižico »Potovanje skozi čas«, kjer je v prav izvirni obliki podan razvoj kulture. Ne bomo navajali podrobnega dela odbora, ne posameznih sklepov 27 sej, ki so bili že tako povečini objavljeni v »Uč. tovarišu«, niti ne številnih okrožnic, reklamnih oglasov, subskribcij in razpisov nagrad. Omenimo pa naj, da je Mladinska matica dobila stalno izložbeno okno v Učiteljski knjigarni, da se je udeležila razstave slovenske knjige na ljubljanskem velesejmu, dalje razstave dečje književnosti v Beogradu in izložbe mladinskih revij v Brnu. Na splošno lahko rečemo, da je Mladinska matica ostala zvesta smernicam, ki si jih je določila ob ustanovitvi pred šestimi leti, da je bilo njeno izdajanje knjig sistematično po književnem programu, ki je bil sestavljen pred dvema letoma in da je mnogo pripomogla k temu, da se je naša izvirna mladinska književnost poživila in izboljšala. Kot mogočen regulator knjižnih cen na mladinskem knjižnem trgu je pocenila slovensko mladinsko knjigo in s pomočjo vsega našega učiteljstva jo je tudi razširila skoro v vsako družino. Učiteljski pevski zbor. Preteklo leto našega pevskega zbora ie bilo, kar moram z žalostjo takoj v začetku poročila konstatirati, leto nazadovanja mesto leto napredka. Temu je kriva kriza v upravnem odboru in pa mlačnost članstva. Program dela, ki si ga je odbor v začetku leta tako lepo zasnoval, je padel skoro popolnoma, ker ni bilo delavcev in zanimanja, da bi ga mogli izvesti. V programu smo imeli poleg koncerta v Mariboru, Celju in Ljubljani še cerkveni koncert v Ljubljani, krajše turneje po naši ožji domovini, pevovodski tečaj, pričeli smo že tudi deloma s pripravami za 10-letnico zbora, ki jo obhajamo prihodnje leto, — a od vsega tega smo dali le 3 koncerte in sicer: 5. novembra 1932 v Mariboru v prid tamkajšnjemu Učiteljskemu domu ob njegovi otvoritvi, 6. novembra 1932 v Celju, oba z mešanim zborom, ter 8. maja 1933 v Ljubljani z ženskim zborom. Zbor šteje danes 36 članic in 31 članov. Obisk pevskih vaj s strani članic je bil hvalevreden, s strani članov pa nepovoljen. Res je, da so slabemu obisku krive razne razniere, n. pr. oddaljenost članov od Ljubljane, deloma letos tudi bolezen, toda z zanimanjem, vestnostjo in točnostjo bi bil obisk lahko vse drugačen, kakor je bil. Stari člani polagoma odstopajo in dajejo tako slab vzgled tudi onim, ki bi sicer vstopili v zbor, novinci nimajo služb in tako se ravno v moškem zboru čuti stalno neko pomanjkanje moči. Tečajev je bilo 8, in sicer 3 za mešani zbor, 1 za moški zbor in 4 za ženski zbor, skupno 25 dni, med temi dve tretjini ob šole prostem času, ena tretjina ob šolskih dneh. Odbor je imel 10 sej in 1 sestanek. Na teh sejah so se obravnavale tekoče zadeve zbora. predvsem pa smo imeli opraviti z neprestanimi težavami v odboru samem. Radi nekompletnega odbora delo ni moglo napredovati, posebno še. ko je 24. marca t. 1. odstopil predsednik Supančič Drago Vse delo v odboru je slonelo le na ramah par oseb in v juniju so — prisiljeni po teh razmerah — odložili svoje mesto še podpredsednica, taj nica in blagajnik, tako da je danes zbor tako rei>oč brez odbora. Vsi poizkusi, kompletirati odbor, so ostali brez uspeha. Poleg vseh teh težkoč se je moral odbor tudi vedno boriti s finančnimi zadregami. Koncerti niso prinesli prebitkov in le sreča je, da ni bilo deficita. Če pomislimo na ogromne stroške, ki jih ima zbor s pevskimi tečaji, je razumljivo, da je zborova blagajna vedno prazna navzlic učit. prispevku 1 Din in darov prijateljev zbora (Roza Janda-Galle 2000 dinarjev). Brez teh dohodkov bi zbor sp]oh ne mogel eksistirati. Pri teh žalostnih razmerah se pač ni čuditi, da so izgubili pogum in veselje do dela še tisti funkcionarji, ki so do zadnjega vzdržali. Nastalo je za zbor vprašanje: biti ali ne biti! Ako naj zbor še obstoja, je predvsem in nujno potrebno, vzpostaviti zopet odbor, ki bo omogočil nadaljnje poslovanje zbora, ga vodil po idealno začrtani poti naprej ter si poiskal še novih smernic. Treba pa je požrtvovalnih, idealnih ljudi, in žalostno bi bilo, da bi jih ne bilo najti med slovenskim učiteljstvom. Naš ponos zahteva, da s tolikimi žrtvami in delom ustanovljeni pevski zbor poživimo, da bo ob svoji 10-letnici žel še večje priznanje, kakor ga je bil deležen dosedaj, tako doma kakor v tujini! Odsek za šolski radio. Letošnje leto je bilo namenjeno izgraditvi našega šolskega radia. Žal, da nismo napredovali, pač pa smo se obdržali na doseženi višini, kar je v sedanjih časih veliko, ko se je čutila tudi pri šolskem radiu huda kriza. No- benega zunanjega odbornika nismo klicali k našim sejam in nobena šola ni nabavila na novo radio-aparata. Da se pritegne mladina k sodelovanju pri šolskem radiu, smo na novo uvedli pogovor z mladino, ki se nanaša na dopise učencev ene in iste šole; vrši se po enkrat na mesec in traja vsakokrat po pol ure. Na več sejah se je naš odbor bavil z vprašanjem, kako bi se izpopolnil z referenti za vsak predmet, ki se predava v našem šolskem radiu. Vsak referent bo zbral svoje sodelavce v strokovnem svetu. Odbor je poslal okrožnico na ljubljanske osnovne in meščanske šole, v kateri poziva učiteljstvo k sodelovanju v strokovnih svetih, pa je našel dosedaj le malo odziva. Obrnil se je le na ljubljanske šole, ker morejo le ljubljanski učitelji delovati v teh svetih brezplačno. Radi skupnega sodelovanja smo stopili v stik s Kmetijskim oddelkom kr. banske uprave, ki prireja ob nedeljah redna predavanja za kmeta. Spored kmetijskih predavanj objavlja »Učiteljski tovariš« obenem s sporeLlom našega šolskega radia. Pozvali smo šolske upravitelje, ki imajo šolske radio-aparate, da vabijo ljudstvo, predvsem šoli odraslo mladino, ki obiskuje kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole, v šolo k skupnemu poslušanju. Po predavanju naj se vrši pogovor, ki ga vodita učitelj in sreski kmetijski referent, ako je navzoč. — Skupno delovanje med našim odborom in Kmetijskim oddelkom gotovo obrodi obilo sadu. Kmetijski oddelek je imenoval svojega zastopnika v naš odbor. Tudi Higienski zavod v Ljubljani se je izrekel za sodelovanje z našim šolškim radiem s predavanji iz ihigienske in zdravstvene stroke. Lansko leto je imel naš šolski radio 61 prireditev, v tekočem šolskem letu pa 71. Oddajali smo redno vsak torek in petek ob 11. uri 15 minut. Za razvoj šolskega radia je potrebno sodelovanje vsega učiteljstva. Sodelovanje obstoji v tem, da vsak učitelj, ki je poslušal z razredom ali sam našo oddajo, poroča odboru, kako je bil z njo zadovoljen, ali se da oddaja pri pouku izrabiti, kaj bi bilo treba narediti drugače in kaj izpopolniti, da bi bila oddaja učitelju res v pomoč. Poroča naj tudi, kako so učenci oddajo sprejeli. Tudi dopisi učencev so nam vedno dobrodošli. Odbor je učiteljstvu v vseh vprašanjih, ki se tičejo šolskega radia, torej tudi v tehničnih, vedno na razpolago. Da ima radio za nas še druge vzgojne možnosti, ne pa samo kot šolski radio, kažejo predavanja Kmetijskega oddelka kr. banske uprave, ki sem jih že omenil. Kmetijski oddelek in naš odbor bosta skušala delovati vzajemno. Tudi Higienski zavod v Ljubljani spada v naš krog, kakor tudi vse ustanove, ki imajo izobraževanje ljudstva na sporedu. Kako prav bi bilo, ako bi imele vsaj vse podeželske šole lastne radio-aparate! Naš šolski radio se je šele začel razvijati. Treba bo pridno delati, da bomo dosegli zadovoljive in trajne uspehe. Pa tudi potem, ko bo že izgrajen, bo treba neprestanega dela, saj se bo šolski radio še dalje razvijal in izpopolnjeval. Ekskurzijski odsek. Ekskurzijski odsek je bil ustanovljen na prvi banovinski skupščini JUU. Za cilj si je postavil organiziranje skupnih izletov našim članom v svrho spoznavanja lepot in zanimivosti naše domačije in s tem poglabljanje Ijubezni do domovine. Razen tega si je EO ob ustanovitvi začrtal še mnogo drugifa hvaležnih nalog: za izvenljubljanske člane JUU prenočišča, ki naj bodo v novem Učiteljskem domu v Ljubljani, nadalje zgraditev Obmorskega učiteljskega doma itd. V razbremenitev EO je prevzelo zamisel tega doma Društvo za zgradbo Učiteljskega obmorskega doma, ki se je osnovalo v letošnjem poletju. EO je vstavil v svoj program tudi organiziranje izletov za učence po naroeilu njihovih učiteljev - članov JUU. Vodstvo EO tvorijo: predsednik: tov. Jože Župančič iz Litije; podpreds.: tov. Pavla Močnikova iz D. M. v Polju; tajnica: tov. Štefanija Podbevškova iz Hrušice; blagajnik: tov. Jože Mihelič iz Ljubljane; poslovodja: tov. Drago Supančič iz Ljubljane. Lepe načrte našega EO ovirajo predvsem na minimum reducirane učiteljske plače. Vsaj enkratna brezplačna vožnja na leto po držav. železnicah bi mnogo pripomogla ciljem EO. Ena glavnih zaslug tega odseka je, da je kot prva tujsko-prometna ustanova izvedel avtomobilski izlet v večjem številu. Saj so nam še v lepem spominu utisi naše avtobusne kolonije — prve v zgodovini našega tujskega prometa — v domovino dr. Tavčarja in Cankarja. Tudi z nekaterimi hoteli je stopil odsek v stike in preskrbel, da dobe člani našega JUU cenejšo oskrbovalnino. Med drugimi imamd tak dogovor s hotelom »Miklič« v Ljubljani tik glavnega kolodvora, kjer dobi vsak član cenejšo sobo in hrano. Za izletnike pa pride v poštev hotel Rabič v Mojstrani in gostilna Lavrič na Blokah v središču smuškega kraljestva. Iz razlogov, ki smo jih našteli že uvodoma, nismo mogli prirediti lctos skupnih avtomobilskih izletov. Pač pa je priredil EO v novoletnih počitnicaih smučarski tečaj za člane JUU. Ta se je vršil v Mojstrani. Tečaj je vodil znani smučarski strokovnjak tov. Rus France iz Radovljice. V zimski sezoni smo napravili izlet smučarjev EO na Javorje pri Litiji. Da se bo smučarstvo uvedlo kot pravi narodni sport v vse sloje našega naroda, bodo gotovo največ pripomogli slični učiteljski tečaji, ki naj izobrazijo vse zainteresirano učiteljstvo v tej lepi sportni panogi. Za lctošnjo jesen namerava odbor EO priredi skupni izlet na našo severno mejo. Ta izlet naj bo manifestacija našega učiteljstva našemu obmejnemu ljudstvu in njih kulturnim voditeljem, našim stanovskim tovarišem. Podrobnosti tega izleta bomo objavili še pravočasno. Za posebne prilike se EO prav vneto postavlja v službo svoji stanovski organizaciji. Tako je izdelal razširjeni odbor EO ves potrebni izlctniški program za letošnjo drž. skupščino v Ljubljani ter je izvedel vse ostale podrobnosti, kakor jih ta velika prireditev zahteva. Iz vrst prirediteljev in udeležencev vseslovanskega pedagoškega kongresa v Brnu v CSR, ki bo koncem oktobra t. 1., smo prejeli prošnjo, da izpelje skupno ekskurzijo udeležencev iz naše banovine naš EO, kar mu je gotovo v laskavo priznanje. Časnikarski odsek. Vse ustanove, korporacije in organizacije priznavajo veliko vlogo novinarstva. Časnik je danes važen regulator javnega mišljenja. Tudi naša organizacija ima lasten časnikarski odsek, ki ga tvorijo: tov. Jože Župančič iz Litije, Skulj Andrej — urednik »Učiteljskega tovariša«, Ribičič Josip — urednik Mladinske matice, Angela Vodetova — publicistka ženskih revij, po potrebi pa si ta odsek še kooptira druge člane. Stalen član tega odseka je predsednik sekcije po položaju. Naloga tega odseka je, objavljati v našem stanovskem tisku, kakor tudi v dnevnikih zadeve iz našega stanovskega ali pedagoškega pokreta. Prav novinarski odsek ima mnoao zaslug, da se seznanja široka javnost z delom naše sekcije, z delom njenih mnogih odsekov in po.samezn.ih okrajnih učiteljskih društev. Novinarski odsek dostavlja redno ves dobljeni material na uporabo našim dnevnikom ter ga tudi priobčuje v naših glasilih kakor v: »Učiteljskem tovarišu«, »Prosveti«, »Popotniku« in »Narodni prosveti«. Nad vse umestno bi bilo, da se zaveda važnosti pravilne novinarske službe vse naše učiteljstvo. Vsako sresko društvo JUU bi moralo imeti stalnega poročevalca, ki naj bi poročal o vseh pedagoških, kulturnih, gospodarskih in ostalih prireditvah, koder je udeleženo učiteljstvo, našemu novinarskemu odseku. Med letom je za organizacijo novinarske službe in določitev stalnih sreskih poročevalcev izdala naša sekcija posebna navodila. 2al, ji niso ustregla vsa sreska društva, zato tudi nismo dosegli takega uspeha, kakor smo se nadejali. V teku letošnjega leta smo uredili na sekciji novinski arhiv, kjer shranjujemo vse glavne liste, ki izhajajo na ozemlju naše banovine. V njih zasledujemo beležke, ki zadevajo naš stan. Vse to nam služi bodisi za informativni, bodisi za obrambni material. Časnikarski odsek pa ima zlasti mnogo dela ob večjih učiteljskih prireditvah, kakor n. pr. ob lanskoletnih jesenskih učiteljskih prireditvah v Mariboru (otvoritev Učiteljskega doma, koncert UPZ, predsedniško zborovanje itd.), ob vsakoletnih banovinskih skupščinah ter kongresih JUU, ob takih prilikah — posebno še letos, ko sta obe skupščini v Ljubljani — moramo zalagati z informacijami dnevno časopisje ne samo naše banovine, temveč liste po vsej državi, ki le pravilno informirani lahko koristijo našim skupnim stanovskim interesom in napredku našega šolstva. Novinarski odsek ima v načrtu — kadar bodo to dopuščale prilike — prireditev novinarskega tečaja, poglobitev zvez z inozemsko stanovsko žurnalistiko itd. Tisk imenujemo splošno »osmo velesilo«, kar se mora zavedati predvsem članstvo vse naše organizacije ter ji koristiti in služiti z vsemi svojimi močmi. Odsek za učiteljski naraščaj. Stalna zveza odseka z učiteljskim naraščajem nudi mladim učiteljskim kandidatom in kandidatinjam možnost vsaj delnega spoznanja razmer in življenja, kakršno jih čaka kot bodoče kulturne pionirje v našem podeželju. Ni sicer mogoče pridobiti zaupanja prav vseh. ker mladina noče voditeljev in se otresa tudi svetovalcev, ona hoče samostojnega razmaha v svojih stremljenjih in v svojem udejstvovanju. Plod takega mladostnega udejstvovanja so tudi »Orači«, list učiteljske omladine v Ljubljani. Današnji učiteljski naraščaj je delaven. V svoji organizaciji je pokazal največjo aktivnost, a vendar jih je med njimi še nekaj, ki se še ne morejo navdušiti za udejstvovanje v lastni organizaciji. Večina pa se zanima za vse pojave sodobnega javnega življenja. Odsek za učiteljski naraščaj je skušal. v te mlade vrste vnesti vsaj deloma tudi interes za stanovsko organizacijo. Že sama zveza med naraščajem in učiteljstvom je velikega pomena, ako pa se v bodočih naših tovariših že pred nastopom težavne poti vzbudi tudi smisel za stanovsko organizacijo, je s tem naloga tega odseka dovršena. Ljubljanski učiteljiščniki so imeli za predavanja in diskuzije stalno na razpolago lokal v sekciji, kjer so se lahko posluževali raznih znastvenih revij in učiteljskih stanovskih listov. Zaključek. V pričujočem poročilu sem skušal v kratkih obrisih in v zgoščeni obliki podati sliko o delu sekcije. Poročilo omenja vsa stanovska in šolska vprašanja, ki so za nas pereča in čijih ureditev zahteva interes šole in stanu. Sekcija se je zavcdala pri svojem delu velike odgovornosti do učiteljstva in je skušala z vso silo doseči realizacijo nujnih stanovskih zahtev. V koliko je uspela, presodi učiteljstvo lahko samo. Pri presoji organizačnega dela in uspehov naj delegacija upošteva tudi današnje težke čase, veliko gospodarsko krizo in ovirc, ki so jih stavljala delu organizacije in njenim predstavnikom neprestana sumniče- nja, obrekovanja in ovadbe, proti katerim se je morala boriti sekcija vse leto. Spričo velikih gospodarskih težav, ki jih preživljajo vsi sloji, trpi občutno tudi vse državno gospodarstvo. Zato je razumljivo, da naše delo, ki in v kolikor je stremelo za materialnimi dobrinami stanu, ki naj bi v katerikoli obliki obremenjevale državni proračun, ni rodilo uspehov. Smatramo pa, da moralnih pridobitev ne smemo postavljati za materialnimi, marveč da gredo celo pred temi. Za povrnitev starih moralnih dobrin učiteljskega stanu in za pridobitev novih pa je delovala sekcija sistematično in premišljeno vse leto. Njen načrt, razpresti v tem pogledu najširšo akcijo. je uspel. Ako bo vsak posameznik izpolnil pričakovanje sekcije in bo vstala v članstvu živa zavest, da smo vsi brez razlike dolžni aktivno sodelovati v boju za dobrine stanu, potem končni uspeh ne more izostati.