DOBER PAJDÁS KALENDÁRIUM na 1920 presztopno leto. Cejna 8 koron Tábla za stempline. I. Skála. Za vekszline do 6 mejszecov, pri trzsíveni komejsntraktusa], pri duzsni píszniaj do 3 zecov. II. Skála. Za one dokumentje, stere niti pod i., niti pod III. skálo ne szlisijo. III. Skála. Za küpülne i drüge krontraktuse, pri dopüscsávanyaj, pri szlüzsbeni kontraktusaj pri kvitingaj orszácskoga spilanya, pri obecsávanyaj, pri duzsni píszmaj na dugse vrej- men, pri drüstveni kontraktusaj. DOBER PAJDÁS KALENDÁRIUM PO SZLOVENSZKOM JEZIKI z doszta lejpim, dobrim i hasznovitnim cstenyom n a 1920. presztopno leto. XXII. TEKÁJ LETA. Cejna 8 korón. SZENTGOTTHÁRD 1920. Stampani vu WELLISCH BELA sztamparnici. To 1920-to leto je presztopno leto i má 366 dnévov, ali 52 tjedna i 2 dni. Zacsne sze z csetertkom i dokoncsa z pétkom. Zacsétek 1920. leta. Obcsinszko leto sze zacsne jan. 1-ga. Cerkvene leto sze zacsne za I. ad- venszko nedelo. november 28-ga. Lejtni csaszi. Szprotolejtje sze zacsne márc. 21-ga. Leto sze zacsne június 21-ga. Jeszén sze zacsne Szept. 23-ga. Zíma sze zacsne december 21-ga. Presztopni szvétki. Imé Jezikovo je január 4-ga. Fasenszka nedele je február 15-ga. Pepeonica je február 18-ga. Vüzemszka nedela je április 4-ga. Krízsni dnévi szo ìnáj. 10.,'11., 12. Kriszt. v nébosztoplenyé je május 13-ga. Riszálszka nedele je május 23-ga. Tejlovo je június 3-ga. Prva adventszka nedela je novem- ber 28-ga. Csetvére kvatre/ I. kvatre bodo febr. 25., 27., 28-ga. II. „ „ máj. 26., 28., 29-ga. III. „ „ Szept. 15., 17., 18-ga. IV. „ „ dec. 15., 17., 18-ga. Ta kralüvajócsa planeta de v tom leti VENUSZ. Preminyávanye mejszeca. Planeta nasega szunca. 1. Merkur je szami! Vio táo tak velki, kak nasa zemla; nyegovo leto z 288 dnévov sztoji. 2. Venusz je 9/10 tálov tak velki, kak zemla; z 255 dnévov sztoíj nyegovo leto. 3. Zemla, stere leto z 365 dnévov sztoji. 4. Marsz je 1/5 táo tak velki, kák nasa zemla; nyegovo leto z 687 dnévov sztoji. 5. Jupiter je 1350-krát véksi od zemlé; nyegovo leto z 12 lejt sztojií. 6. Szaturnusz je 900-krát tak velki kak zemla; nyegovo leto z 29 lejt i 116 dnévov sztoji. 7. Uránusz je 82-krát véksi od zemlé; leto nyegovo z 84 nasi lejt sztoji. 8. Neptun je 108-krát tak velki, kak nasa zemla; nyegovo leto je 164 lejt ino 216 dnévov dúgo. Potemnejnya mejszeca i szunca. Vu 1920-tom leti dvoje szun- csevno i dvoje mejszecsno potem- nejnye bode. I. Popuno mejszecsno potemnej- nye bode május 3-ga. Prinasz de vidócse. --il II. Tálovno szimcsevno potem- nejnye bode május 18-ga. Prinasz nede vidócse. III. Popuno mejszecsno potem- nejnye bode október 27-ga. Prinasz de szmo na konci vidócse. IV. Tálovno szuncsevno potem- nejnye bode november 10-ga. Pri- nasz nede vidócse. mlád, prvi fertao, punovo, szlejdnyi fertao. Január ali Szvecsén má 31 dnévov. Február ali Szüsec má 29 dnévov. Március ali Málitráven má 31 dnévov Április ali Velkitráven má 30 dnévov. Május ali Riszálscsek má 31 dnévov. Június ali Ivánscsek má 30 dnévov. Július ali Jakobescsek má 31 dnévov. Augusztus ali Mésnyek má 31 dnévov. Szeptember ali Mihálscsek má 30 dnévov. Október ali Vszeszvécsek má 31 dnévov. November Ali Andrejscsek má 30 dnévov. December ali Prozimec má 31 dnévov. Sztólejtni prorok od toga 1920-toga leta. Priklányanye. Pá vasz pozdrávlam, moje szlovenszko lüsztvo, K vam szam priso nazáj, ár je leto okoli priteklo. Csi te mené poszlüsali, te vasz nepoglédne nevola, Ár te szamo dobro meli i v nikom kvára. Poszlüsajte moje lüsztvo na one recsi, Stere bom vam porédi naprejdam eti. Zíma. Mocsno, csarno zímo mo letosz meli, Ár veter krépki mraz prineszé tüdi. 28 Csi de duga tá csarna mocsna zima, Vecskrát bejla bode tüdi od sznejga. Závec, liszica i vuk vu vesznico pride. Ino csi nedte pazili, té vasz kvár dojde. Szprotolejtje. Szlédkar zacsnete vu szprotolejtnom cájti orati I vu goricaj to potrejbno delo tüdi vcsiniti. Psenico, jecsmen i ovesz pricájti poszejajte Ino vsze, ka je potrejbno, vu zemlo szpravite. Poprejk te dobro vrejmen meli k szejanyi Csi de glih március mejszec vecskrát dezsgvevni. Leto. Leto, csi glih nede dugo trpelo, de vam lejpo, Záto dobite dezsgya zadoszta i odprávite delo. Vu psenici i zsiti kvárni sztvári sze doszta nenájde, Ár konec szprotolejtja mrzeo i dezsgyevni bode. Szilje i krme letosz vszi povóli dobite Z stere szi lejpi i dober haszek privértivate. Jeszén. Lejpo i toplo de vam jeszén létosz tüdi ino te za vsze vase delo dobro vrejmen meli. Tak szi vsze jeszénszko delo lepo odprávite Ino vase kámre i pevnice z vsze dobrim szpunite. Za toga volo te veszélno to zimo csakali, Stero sze vam zsé na Mártinovo notripoklono Szlobod. Zdaj, gda okoli po velkom szvejti pá odídem, Od vász mojo szlovenszko lüsztvo szlobod vzemem. Ka sze mi z nebeszke zvejzde pokázalo, To vsze dobro szan vam eti porédi povedo. Osztante z Bógom, moje vrlo lüsztvo, I Bóg dáj vam v tom leti zdrávje i szrecso! 29 Bozse delo. Mérovnoszt i kmica je bila vu máloj hizsi. Ta sztára vöra na sztejni je rávno 11-et bila. Na to je Kolár Ádam z te póleg pécsi sztojécse pósztale pazlívo dolisztópo. Kaput i kolapos szi v rouke vzéo, pomali, bousz vöodíso na dvor. Szamo je nihao to szpajécso Zsuzso zsenszke. Tam vöni sze je oblejko. I táksa kmica bila tam tüdi, ka je kaputni rokáv komaj z rokámi najso. — Rávno je prijétno vrej- men, ali dönok nej ciló. Po- prejk, kak szi m szlimo, — je mrmlo vu szebi i pod ográdcom szi pót vzéo. So je do trétjega szouszida ograda. Pár minut je tam okoli glédao i poszlüso ino je tak vküper potegnyeni bio, kak závecs v brázdi. Potom je prejk toga ográdca szkocso. Pod ednim lejpim breszkvino drejvo je sztano. Vudné szi je zsé vö poiszko, záto je znao v to velkoj kmici med tim drügim drejvim gorinájdti. Za edno nisziko sztojécso vejko sze zgrabo i je gori pleszo na drejvo ino je zacsno breszkve brati, stero szi pred szébe zvé zani szivi förtok dejvao. Ali pomali je slo to delo, ár polek kmice je breszkvi od litszja rázlocsiti nej znao. Tak je mogo Szaksi breszkvi prvlé poslátati. Na ednók ozdalécs sze je rávno takse múvanye csülo, da bi grmélo i te glász da bi od zemlé gori priso. Kolár Ádam sze nej posztraso, ali szi na to vu szebi etak miszlo: — Áj, goszpodni Bóg, nej szamo grrneti, ali malo posz- vejtiti bi tűdi trbélo, naj bi jasz Vido, ka gde szo lepsi breszkvi? V tom minoti je jáko szveklo grátalo ino je tak zgrmelo, ka sze je zemla sztroszila. To breszkveno drejvo sze je do zemle mignolo i szvojega tóvaja na dvá klaftra dalecs lücsila. Za pár minotom sze je escse ednók tak mocsno zgrmelo ino zémla sze páli sztroszila, ali to je zse Kolár nej csűo i nej znao. On je na zemli omedlevsi lezso. Lejva noga sze je nyemi potrla. Ta práva roka sze pa nyemi v plécsaj vözvínola. Gda je k szebi priso, od boleznoszti sze zsé nej zmészta mogo genoti. — Vidis, Vidis, moja bozsna nóga, — ti szi tomi kriva, — ár szi tecsasz-tecsasz po bozs- noj pouti odila ino szi na drű- goga szádno drejvo sla, dokecs te Bóg nej pokastigo i te on szam doli z drejva sztrószo. — 0, rouka ti szi tüdi bozs- na bila, ár szi vszigdár za 30 drügoga primala ino szi sze od dela megnola. Jeli, zdaj te Bóg pokasztigao: escse sze z mészta ne-vejs genoti? ! I ti escse bozsnejse okó, vszigdár szi drügoga vidila, szamo szvoje nej, jeli, zdaj je kmica pred tebom, komaj Vidis kaj! Ka pa ti nájbozsnejsa gláva, tí-ti küsza ti! — escse je z levov rokóv vdaro — ti szi vszigdár tákse zselejla, stero bi nej szmejla: drügoga vérta! Jeli, zdaj trpis boleznoszt!. . . Trbelo je to vam vszem!. . . Ali dobro je tó, ka sze tak zgódilo. Bóg zná, ka ‘csrni. Vgojdno ga Szküblen Tamás, toga ograda vért, tam na meszti najso. — Ka iscsete ví tü Kolár Ádam ? — Jaj, Jaj, Tomás brat, jasz ti ovádim, ka szam kradnit priso v tvoj ograd. Ali Bóg me za tó pokastigao: On szam me z drejva tvojega doli sztrószo. — Hu, ti tovaj, zdaj zsé znam, sto je moj szád kradno ino doszta drügo tüdi. Zdaj szi v rouke priso. Ali zdaj bom te pri borovíji notri tózso. Naj te osztro oszodíjo. — Jasz szam zse brat za doszta pokastigani. Noga sze mi sztrla, znankar rouka tüdi. Ono tüdi nemrem genoti. — Jeli, sztára bozsna csanta, tecsasz odi vrcs k sztüdenci, dokecs sze ne sztere? Vö z mojega postenoga dvora. — Csi bi jasz z meszta mogo idti, té bé me ti zsé nej eti najso. Bojdi tak vrli, posli nikoga k mojoj zsenszki, naj ona po mé pride. Za frtao vöre je prisla nye- gova zsena, suzsa z ednim teligom i zs nyóv je prisla bótra Katika tüdi. Zdaj szo trijé (Szküblen Tomás je tüdi pomágo) Kolár Ádama na telige zdignoli. Zsuzsa szo ga na teligaj domó pelali, Katika, ta botra szo pa na ednom kráji telige drzsali, ka sze naj ono z tó zmécsov gori ne obrné. Tó je znankar nej potrejbno praviti, ka je Zsuzskén jezik doszta hitrej leto, kak pa to koló, dokecs szo domó prisli. — Rávno meni sze trbelo tó zgoditi i kak velka szra- mota je tó!. . . 0, 0, moj ne- beszki Bóg!. . . Zsuzsa je pa li gucsala nyemi ino ga dobro pomujvala, z tem gucsati! je escse té tüdi nej gori ejnyala, gda szo Ádarna med velkim gécsanyom z telige na pósztelo notrineszli. Po tom je escse táksa vöra tüdi nej minola, v sterom je on z ták- sega gucsa szvoj tao od Zsuzse vö nej dóbo. Ino je Kolár Ádani tam jáko bolelo, doszta bole kak nyegov sztrasen bolezen. Zakaj jeszte té doszta nevrejdni gucs. Z tém gucsam sze zsé nikaj ne pomore. Bóg je nyega zsé tak zadoszta pokastigao. I on Bozse kasti- 31 ganye zahválno trpi. Ino hvála bojdi Bógi, ka je Bóg nyemi pokázo, kak velka je nyegova mócs. Vracsitel je nyemi to sztrejto nogó nej dobro popravo ino je szamo té na pamet vzéo, gda je zsé csonta vküper zrászla. Zdaj bi pa zsé nogó tak znao popraviti, csi bi to vkűper- zrascseno csanto znovics ráznok vzéo. Ali to je Kolár Ádan nej dopűszto. — Nihájte szamo goszpon vracsitel tak, kak je. Bóg mi dao i Bóg je tüdi pravico meo sztrejti, ali od csloveka ne dam sztrejti. Med tejm je od borovije, záto, ka je kradno, notripoz- ványe dóbo. Ino, kak je zdrav gráto, z ednim botom, ár je szamo z onim znali oditi, je k borovíji so. Zsalosztno je tá notri sztópo ino etak prav Ka scséte gószpodje z méne?! Ne vidite, ka je mojo tozsbo te dober Bóg zse odpravo. Nóga sze mi tak sztrla, ka komaj idem zs nyóv. Ka scséte escse ?. . . Zakaj szi sze ví v delo toga dobroga nebeszkoga Bogá mejsate!.. . Hráno i szkrbiteo za cecátke deco. Piszo je: Dr. Székely Ernö vracsitel. Vu zdajsnyim zsalosztnim cajti je sztókrát haszek vrlo mocsno deco gori zránoti. Mati more zsitek detecsi tak ravnati, ka ono naj mocsno gori zraszté. Kaj to zná vcsiniti, naj szi vszáka mati dobro v pomenek zamerka, ka bom jasz zdaj eti porédi gucsao: Za toga novoga rodbenika je materno mlejka ta najbógsa hrána. Zdrava mati szvojemi deteti cecati more dati. Mati szamo té neszmé nadájati, csi je ona plücsna betezs- na, ali v csrejvvuzsgányi trpi, ali pa jáko krvsziromaska jeszte (malo krvi má). Ona mati, stera szvojemi deteti cecati dá, neszmi jáko oszolene ali kiszile hráne jeszti, poprejk pa lejko jej vsze, ka je prvlé jejla. Csi je mati szlabá, te je nyoj porocseno pívo (sör) piti. Stera mati malo mlejka má, ona doszta inlejcsne hráne ali jáko doszta csiszto mlejko ponüca i je nej porocseno v tom cájti vrásztvo notri jemati. Cecke szi more pred i po cécanyi vszigdár z ednov csisztov mokrov cotov pobríszati. Cecátkom deteti zsé vu prvom dnévi, kak sze narodi, cecati more dati. Táksa návada jeszte, ka deteti prvi dén szamo kákso teo dávajo, to je nepravica. Vu prvom tjédni more mati szvojemi deteti vszáko trétko vöro cecati dati, vnocsi pa vu prvom mejszeci dvakrat, potom pa szamo edenkrát dójde. Dejte za pocéranye mlejke rávno telko cajta nüca ino csi zsalodec prvlé dobi mlejko, té zsalódec i csrejv betezsen gráta. Deteti szamo eden Mao vöre szlobodno cecati dati. Csi dejte szpí, té neszmimo ono póleg cécanye gori zgoniti. Csi je 32 hráno povolno, ali nej, to sze tak szpozna, Csi je dejte mérno i po- rédno ték má ino sze nájbole na pamet zéme, csi ono dobro vövidi i lepo raszté. V száki tjeden moremo dejte ednók zvágati, gda sze pokázse, csi je zsmetnejse grátalo. Po 7 ali 8 mejszecom sze more dejte od cécanye odsztaviti. Vu jáko toplom mejszeci v leti sze odsztávlanye naj ne zgodi ino poprejk naj 2—3 tjedne trpi. Vu prvom tjédni mészta 2 cécanye, vu drűgom tjédni mészta 4 cécanye csiszto szküjano krávjo mlejko moremo dati, ino té z meszá zsupo z jájcni zsutjov sze tüdi lejko dá deteti. Csi je mati betezsna ali pa tak szlaba, ka nemre dete nadájati, te oprvim edno nadájajócso zsenszke iscsimo, stera de dete nadájala. Ona Zsenszka zdrava, dobro vö- zrascsena, krepka, Okoli 20—30 lejt sztara more bidti. Stera je zse dvakrát rodíla, ona je bógsa. Csi dejte za nikelko nemre cecati dobiti, te sze k mesterszkom hráni moremo vrniti, pri sterom na ono moremo paziti. Na dobroszt kobilno i szamárszko mlejko sztoji nájblizse k zsenszki- noj mlejki, ár záto, kaj ono mlejko szi jáko zsmetno priszpraviti známo, moremo sze k krávji mlejki vrnoti. Ka z krávje mlejke naj tákso dobro mlejko dobimo, kak materno mlejko jeszte, moremo to krávje mlejko z vodóv mejsati i malo cukra notri djáti. Krávje mlejko vszigdár szkühano more bidti. Ta mejsanca sze etak naprávi: vu prvom dvá tjédni 1 tála mlejka, 3 tále vodé; od 2 do 5 tjedne 1 tála mlejka, 2 tála vodé; od 6 do 10 tjedne 1 tála mlejka, 1 tála vodé; od 11 do 15 tjedne 2 tála mlejka, 1 tála vodé; od 16 do 20 tjedne 3 tála mlejka, 1 tála vodé sze mejsa; od sésztoga mejszeca mao szamo csiszto mlejko dámo. K 100 gr. mlejki je edna puna kávaszka zslica czukerpo trejbno. Csi dejte, stero sze etak hráni, zsalódcni ali csrejvni katar dobi, te mereino to mlejko-dávanye na pár dni gorihenyati i szamo ruszisko teo, rizsko vodo ali jajcino belje z vodóv dávajmo mészto mlejke. Pri mesterszkoj hráni sze tüdi szamo vszáke tri vöre ednók jeszti dá, i to moremo porédi drzsati. Pri deteti, ka ono naj lepó raszté, na csisztócso tüdi moremo paziti. Z punim zsalódcom je koupati nej szlobodno. Lampe detecse szamo té szlobodno z mókrov cótov vöz- briszati, gda je ono zse pó leta sztaro ino tak, ka edno csiszto méhko mokro coto szi na kázse- jócsi prszi povíjmo is zóbno meszo pomali Okoli zbrisemo. Z etim pár recsim szmo doli szpiszali, kaj kak moremo na de- cinszko zdrávje paziti. Drzsimo one vszigdár pred okim ino sze té z doszta nevole . 33 Poszebna szklejca. Gyürek, te szluga je vszigdár z szvojim vértom z edne szklejce, lábaske obödévo, dö- nok sze nyemi csüdo vidlo, ka dokecs on te nezsmajne, ne- maszne rezance komaj na guti doli szprávi, tecsasz te vért z nájbógsim ápetitusom jej i pijé. — Eti nikse huncutszko delo more bidti! — sze je vu szebi miszlo. — No vcsaszi mo vi- dili, ka sze tü godi!... Jáko je poszlűsati zacsno pri sztoli. — Ali csüjete goszpon vért! Tak csüjem, ka bobnyárijo vöni. — Isztina? — szo vért gori szkocsili od sztola. — To zse poszlűsati morem! — szo sze vöpascsili András vért z hizse. Gyürek je tecsasz, kak szo vért vöni bili, to lábasko hitro Okoli obrno, tak je tiszti tao, stero je pred vértam bilo, dóbró maszne szirne rezance, kszebi obrno. — Ete rezance zsé dober zsmaj májo, szo zadoszta masz- ne .i mlejcsne — szi Gyüri veszélo v széj meto te szirne rezance. — Nemorem znati, ka szi ti csűjo, Gyűrek? Vej ne bob- nyárijo tam vöni — szo cse- memo prisli András vért nazáj. Komaj szo rasziske v te szirne rezance szmeknoli, szo escse bole csemerni grátali. — Ali kak szo nezsmajne te rezance. Ka je vértinya csinila, ka je tak bozsno szkü- jala ? ! — Meni szo dobri bili, tak szam sze najo, kak bobén! Goszpon vért szo lehkár betezsni, záto nemrejo z ápetitusom jesz- ti, sze je Gyürek szmejao. — Ali tak? — szo pravili i zdaj szo zsé znali vért, ka je tü falinga bila ino szo szi vu szebi miszlili: „Nó, csákaj szamo, vej bodes ti tüdi escse tak betezsen!ˮ Na drügoga ipá, gda szo pá szirne rezance jeli, je Gyürek pá pri sztoli goriszkricso. — No, zdaj zagvüsno bob- nyárivajö tam vöni! Ali ka dobroga dávajo na znánye? — To mo té poszlüsali moj szin — szo András vért prti dveraj sli, vu szebi szo sze pa szmejáli. Komaj szo prejk praga szto- pili vcsaszi szo sze tüdi nazáj obrnoli. Gyürek je lábasko te- csasz tüdi obrno. — Znam zsé, ka szo bob- nyárivali, Gyürek moj szin. Taksi zapóvid szo na znánye dali, ka szaksi sztári vért sze dobro najeszti more. Jasz szam pa táksi cslovik, ki ete zapoved posteno i rédno odprávim. No, moji lübézni rasziske, dávaj porédi z te dobre szirne rezance 34 tvojemi sztáromi vérti, naj sze dobro najej! Gyürek gléda, Gyürek csüdno gléda, nájbole pa té, gda szi rasziske k lampaj neszé. — To je dönok csüdno delo! Nevejm, ka z menom jeszte, ka szo te szirne rezance zdaj nej tak zsmajni, kak szo eto prvlé bilé! — Vej szo pa zadoszta zsmajni, — szo pravili András vért — Tak sze vidi, ka szi zdaj ti betezsen. — Betézsne szo rezance, stere eti pred menom v lábaski szíjo!... Ino je csüdno, ka szan jasz szam té nezsmajni tao próti szebi obrno: — je Gyürek vu szebi mrmlo. Detecsi lübézen. Vu blizsni vészi szo rávno k zorji zvoníli. I gda je te sziromák cslovek, steri je zsé tam vleszi derva széko, zvoníti csiio, doli szi vzéo kolapos ino je Bogá moliti zacsno. Gda je molitev odpravo, z oke szo nyemi szkuze prisle, stere szo pokázali, ka te sziromák velki zsaloszt má. Gyüri — ár szo ga etak zváli — je jáko posteni cslovek bio i je od zorja do vecséra vszigdár delo. Do szejga mao je z szvojimi rokámi te vszákdenésnyi krüh szvojoj familii posteno priszlüzso, ali zdaj, ka je nyegova zsena betezsna bila, vszáki priszlüzseni filejr za vrásztvo mogo dati i zséna nyegova je dönok nej ozdrávila. Nisterne prisparane pejneze je tüdi meo, ali one je zsé tüdi potroso. Gyüri je escse od szószida na pószido vzéo pejneze, z sterim szi v nevolaj pomogo. Priso je on dén, gda bi Gyüri nazáj mogo plácsati te pejneze, stere szi na pouszedo vzeó, ali escse eden filejr je nej meo i toga szószeda proszo, ka ga naj escse eden krátki csasz csáka, ali te szószid, ki je jáko trdo szrci meo, etak pravo nyemi, csi vcsaszi ne plácsa, notri ga dá zaprejti. Ka de k tomi ta dobra zsena, Nanika právila? Nyoj de to bole bólélo, kak pa nyéni belezen, od stere escse szpati ne more. Ona escse nevej, ka poleg nyé je mogo pejneze na poszedo vzéti ino zránye bi mogo zsé nazáj dati, ár ga te trdi szrcni szószid nescse duzse csákati. Kak on té zsmeten zsaloszt Naniki ovádi? Tak zsmetno je nyemi szrcé grátalo, ka sze joukati zacsno ino je od Bogá pomócs proszo. Kak je tam szédo, glavo szi na roké pűszto i je tak zsalosztno na jütri dén miszlo. Nej je na pamet vzéo to málo deklicsko, stera je pomali prouti nyemi sla. Ona pa, gda je celó blüzi prisla, okoli sinyeka ga obímola, hitro ga dvakrat küsnola ino je lübézno právila: — Dobro jütro, moj lübléni ocsa! — Gyüri je gori pogledno. Nyegov zsalosztni obráz je na máli csasz veszéli gráto. — Ti szis, moja Maricsika ? Tak rano szi zsé za menom prisla ? — K szebi jo obino to málo deklicsko, stera je szvojo glavó k obrázi nyé- noj ocsi djála i z detecsim glászom je tak gucsala : — Jasz dönok morem znati, ka 35 ví csinite ? Mati vasz küsnoti dájo, vecsér va obadvá vküper domó sla. Ali kak jasz vídim, ví szte jáko zsalosztni, moj ocsa! Znankar kakso nevóló máte? Ocsa szo ocsi na szvojo lübézno deklicsko zvrgli ino szo etak od- govoríli: — Ti tak nevejs pomágati, moje dejte, csi rávno kákso zsaloszt mam. — Ka vam fali? — je duzse spitávala tá deklicska, — proszim vasz moj dober ocsa, povejte mi! — Ti mi nevejs dati, ka meni trbej — je odgovoro, — niscse mi nemre pomágati, sziromastvo csáka na nász, pejnezi, pejnezi szo mi potrejbni. — Keliko? — Dvajszti koron, dejte moje, zdaj bi rávno telko meni dejslo i bi me pomoglo. — Tak doszta je to, ka sze tak zsaloszne poleg toga ? — pítala je tá mála Maricsika. — Bogátomi csloveki je to jáko malo, ali nam je to doszta, jáko doszta i meni trbej, do jütro gojdna mi zagvüsno trbej! — Vidite! Te nebeszki Bóg je bogáti, On bi nam lehko dao — je odgovorílo to dejte z vüpanyom ino je szvojo csedno glavo mis- lávno dolinagnola. Tá Gyürina Maricsika je jáko csedna deklicska bila ino je glavó na ednók nazáj gori vdárila i z tim csednim okami na szvojo ocso poglédnola. — Lübléni moj ocsa — je pitala — rasztéjo telko jagode v teszi, za kelko dvajszeti koron dájo ? Jasz bi vsze vküperpobrála ino bi odála, pejneze bi pa vam dála. — Ka szi ti miszlis, dejte? Ti száma bi tak nej mogla telko na- brati, csi bi gli telko bilé! na to je Maricsikine vlaszéj z szvojmi de- lavni rokámi lübézno posláto. Jasz bom dönok próbala, lübléni moj ocsa! Bódite veszélni, do vecséra nazáj prídem. Nebeszki Bóg je milosztiven, On more nam pomocsti. Jasz zagvűsno znam, ka nam pomore. Za krátki csasz je Maricsika odisla i szo ocsa nyéni z temi recsmi vkraj püsztili: — Pazi sze na szé i ne osztani dugo tam, dobro znás, ka szo tvoja lübléna mati domá betezsni. Maricsika je jáko dobro szercé mejla. Szvoje sztarise je jáko lübila. Düsi nyénoj je zsmetno bilo, ka ocsa tak velki zsaloszt májo i mati szo tak zsmetno betezsni. Znála je, ka nemre na nyin pomágati. Doli sze pokleknola ino je ponízno etak Bogá molila: — Milosztiven Bóg! Ti szi jáko dober, vsze znás vcsiniti, pomori mi, ka szi naj te 20 koron szprávim, ár szo te pejnezi mojemi Ocsi potrejbni. Nevejm, csi je to megócse, ali Ti zagvüsno znás, Ki szi nebeszki i pomóres nam ! Dopüszti mi, ka naj doszta jágod neberém, ali pa po- mágaj mi nacsi z tvojim nebeszkim mócsom, ka naj mojega lübéznoga ocse zsaloszt sze na veszélje obrné. Ggda je molitev odprávila Ma- ricsika, je zacsnola jagode brati i vszigdar je szamo na to miszlila, ka telko jágod more nabrati, za kelko ona 20 koron dobi. Zsé je te korbeo pun jágod na- brála, gda je edna sztára zsenszka priblizsávala k toj deklicski. Mari- csika sze sztrasno posztrásila, gda je ona to sztáro zsenszke na pa- met vzéla ino je z szvojmi okámi na zemlo glédala. — Ne bój sze, mála deklicska — je právila ta sztára mati — jasz te ne zbantüjem, szamo lacsna i zsédna szam, zsé szam dvá dni nikaj nej jejla ino me moje sztáre csante komaj vküperdrzsíjo. Dáj 36 mi, proszim te, eden falat krüha, vej ti Bóg za tvojo dobroto plácsa. — Dam van jasz krüha z szrca rada ino vzemte szi z te jagode tüdi! — je to sztáro zsenszke po- nüjala. Ár nyéno málo szrcé je lü- bilo sziromáke ino je veszéla bila, csi je na nyin pomágati znála. Z radosztim je tá dála te szlejdnyi fa- lat tüdi, csi je glih ona tüdi sziro- maska bila, ár ta sztára mati, stera je pred nyóv sztála, sze je za doszta bole sziromasko vídila, ár je niti jeszti nej mejla. — Eti jeszte, vzemte szi sztára mati! ino je nyoj te korbeo jagode, stero z tak velkim trüdom nabrála, tá dála. Ta sztára mati je v sze jagode pojejla. Bóg vam naj na zdrávje dá - je Maricsika právla, gda je ví- dila, ka szo mati jagode vsze pojeli. Nej je sajnálivala, escse szi to miszlila, ka je dobro csinila, gda je z velkim trüdom nabráne jagode tüdi tá dála, kak pa csi nebeszki Bóg rávno za eto delo z dobrim nazáj plácsa. — Ka szi ti zdaj miszlis, dobra deklícsina? — pítala je ta sztára mati. — Jeli zdaj szam ti te z vel- kim tüdom nabráne jagode po- jejla i zdaj zanvics mores te jagode nabrati. Hodi, lübléno dejte, jasz bom ti pomágala!? — 0, ne trüditi sze mati, vi szte zsé sztái i i szlabi za tákse delo! Nebeszki Bóg me zsé pomore ino te jagode znovics hitro naberém. — Jasz ne pojém te jagode, ár pejnezi szo mi potrejbni, stere mo- jemi dobromi Ocsi dam, ka naj nedo vecs zsalosztni. — Mati moja lűbléna szo tüdi betezsni ino lezsijo — je escse Maricsika právla. — Zsé szmo tleko pejnez za vrásztvo dáli ino sze dö- nok nemrejo odzdraviti. — Pejneze szi scsés szpraviti lübléno dejte — je pitala ta sztára. — Pejneze ti jasz nemrem dati, ár pejnez jasz neman, liki záto, ka szi ti te z velkim trüdom nabráne ja- gode meni dála, nazáj ti priszlü- zsim tvoje dobroto. Vidim, ka ti jáko dobro szercé más, lübis tvoje sztarise i drüge sziromáke tüdi po mágas. Jasz ti tákse vrásztvo dam, od stere tvoja mati zdrava bode, i tvoj ocsa páli veszéli gráta. Ta sztára mati je to vrásztvo etimi recsmi Maricsiki dála: — To vrásztvo morete szkühati ino mati naj szpijéjo, vídila bos, ka do ti mati na ednók zdravi. — Maricsika je zahválila to vrásztvo ino je tá sztára mati dale odisla. Po tom je Maricsika veszélno znovics jagode zacsnola brati. Kak te jagode beré ino bi szkór te kórbeo znovics punoga nabrála, pride eden goszpodszki jáger blüzi. Gda zsé celó blüzi priso te jáger, i vidi tam Marícsiko, etak ja píto: — Kaj csinis tü mála deklicska ? — Jagede berém, goszpon jáger, — je odgovoríla Maricsika. — Ka bos pa z jagodiin csinila? — je píto dale te jáger. — Odam je, ár moj lübléni ocsa pejneze nücajo. — Kelko pejnez szi pa scsés szpraviti ? — Dvajszti koron, ár szo mi ocsa pravili, ka bi nyim telko dojslo — je odgovorila Maricsika. Maricsika je dale stejla brati te jagode, ali te jáger je páli to pravo nyej: — Jasz rávno jagode nücam ino tvoje jagode doli küpim, to más dvajszti koron za nyé. Z tém je jáger te pejneze Mari- csiki dao ino je z jagedim odíso. Maricsika je jáko veszéla grátala, ka szi te 20 tak naleci 37 szprávila, hválo dála Bógi, ka je dopüszto te potrejbne pejneze pri- szlüzsiti ino escse tákse vrásztvo tüdi dobiti, od stere nyéna lübléna mati zdrávje páli nazáj dobijo. Po tom je Maricsika veszélo k szvojemi Ocsi nazáj sla. Gda je k Ocsi szvojemi prisla, je zsé ozda- lécs te pejneze kázala i je z velkim veszéljom pripovedala, ka z Bo- zsim pomócsom kak hitro szi te pejneze szprávila ino ka escse tákse vrásztvo je tüdi dobíla, od stere nyéna lübléna mati pá Zdravi bodemo. Gyüri szo zdaj zsé tüdi veszéli grátali, prijali szo Maricsiko za rokó ino szta tak veszélo prouti domi sla. Pazimo na zdrávje nase. Csloveki szo zdrávje náj- dragsi, záto Szaksi cslovek na zdrávje nájbóle paziti more. Ki dugi zsitek scsé ino szi zdrávje obdrzsati scsé, on po- rédno more zsiveti. Vszáki cslo- vek, ki vudné déla, on v nocsi szpati more, ár to trüdno tejlo szi pocsínoti more. Ki sze vszáki dén vő ne szpi i szvoje trüdno tejlo vö ne , on szi zsitek pokrátki. Nadale szi moremo hizso vszáki dén vöz- lüftati, záto je potrejbno vszáko gójdno okne odprejti i friski csiszti lüft notri püsztiti. Hizso szi moremo vszigdár csiszto drzsati ino tejlo tüdi. Ka naj vszáki cslovek zná, ka nyemi nájvecs nevole szprávi, eti vam te zroke naprejdámo. Toplócsa i mraz szta eden tome drügomi neprijátela ino csi vcsaszi eden za drügim v zsalódec prideta, zsalódci szamo nevolo szprávita. Brezi tóple hráne szi zsitek nemremo gori obdrzsati, ár ka naj to hráno pocérati známo, je nam potrejbno toplo jeszti. Zdaj csi na toplo hráno hitro jáko mrzlo vodo pijémo, té nam zsalódec hladen gráta i od toga nemamo rédnoga sztolca. Ali neszmino pozábiti, ka póleg zóbi tüdi neszmimo na toplo hráno vcsaszi mrzlo vodó pidti. Ár sze nam zobjé od topli jesztvine i mrzle pít- vine tüdi szpokvárijo. Rávno to ne obdrzsi cslovek porédno, ino záto jesztejo tak doszta lüdi, sterim zóbjé bolíjo. To bi tüdi nej jáko velka nevola bila, ár szi cslovek te bolécsi zób vöszkübnoti dá, ali záto je to velka nevola, ka stó lagoje zóbé má, on hráno nemre po- redno zgrízti ino od toga nyemi zsalódec tüdi betezsen bode. Taksi cslovek, steromi zsalódec betezsen jeszte, dugo ne zsívé. Zsalódcni beteg i vszáke féle drügi znotrejsnyi beteg náj- vecskrát sze od té nevóle szlísa, ár je hrána nej dobro zgrízsena 38 ino zsalódec záto nemre po- cérati i nema téka rédnoga. Záto obdrzsimo vszigdár ete dober tanács i na toplo jejszt- vino hitro ne píjmo jáko mrzlo vodo, ár nájvecs beteg szi cslo- vek od toga szprávi. Jancsek sze pószti. Debelák Jancsék je jáko ba- trüven i gizdávi pojbics bio, gda je pred deklami sztao. Ali gda sze bojna zacsnola ino je glász priso, ka te devetnájszet lejt sztari pojbári tüdi k stel- lingi pridejo, je vecs nej batrü- ven bio, cejli dén je szamo gécsao i zsalosztüo. Nyegova mati, ta dobra Treza sze je posztrásila, ka je nyéni szin betezsen, ár je toga poj- bára zobszton k obödi i ve- csérji zvála, nej je nikaj gyó. Treza szo sze escse jókali pó- leg sziná. Szamo sze je pred toga sztarejsega sziná zséne, Katike sznéjov, nej vüpala jó- kati, ár jo vszigdár vöszmejála ta sznéja: — Ali mati, ne dájte sze vözsmejati póleg te nevrejdne jókanya. Jancseki rávno telko ne fali, kak meni. To je szamo nevola tomi batrüvnomi pojbári, ka sze boji od stélinge. Od toga sze boji, ka v zími ne de mogo to Benkino Nanico sztrázsiti. Bozsno scsé vövíditi i szlab scsé bidti, ka naj za szoldáka notri ne osztáne. — Hej, trdo szercé más ti tüdi, tvoj mózs tüdi! — szo Treza pravili. Ino je k botri odisla, tam sze dobro vözjókala. Po pódnévi je vszigdár odisla z dómi i sza- mo vecsér je prisla domó. Domá sze zsé tri dni edni za drügim csüda zgódila. Ta jesztvina, stera je za vacsérjo szránila, je vszigdár prejslá. Póleg toga sze z tóv sznejóv i z szinam Ferkom vszigdár krejgala. Ár szo lacsni szpát mogli odíti. — Ali jasz zgrábim toga tovaja! To van právim, ka mi ne odneszé fál — je Katika sznéja gucsala. Na drügi dén zadvecsera szo Treza prvlé domó prisli, tak Katika sznéja tüdi. Treza szo edno potreto meklo vzéli v róke, Katika pa eden kuszti bot i edna za drügim szta pomali v hizso sztápala. I rávno szte dobro prisle. Te tovaj je v kóti pri pécsi k sztejni obrnyeni sztao i vszéj meto te za vecsérjo szrányene makove rétase. V tom minoti sze je mekla na tovaja glavo, bot sze pa na hrbet püszto. 39 — Jaj, zadávim sze! — je gorszkrícso te tovaj, steri je Jancsek pojbár bio. Rétas sze nyemi od sztrahota v guti sztavo. Véksa nevola sze z toga nej zgódila. Ali to je isztina, ka sze Jancsek od etoga mao nej vecs pósztó. Szmejsnice. Gizdávoszt. — Jeli szi ti szvojoj szneji vsze ovado, ka kelko dekeo szi ti prvlé zsé lübo? — Ali ka szi miszlis, dokecs to jasz vsze ovádim, do tisztoga mao mo zsé sészt lejt ozse- nyeni. Nepravica. — Pri zsandáraj sze vszig- dár kregajo z menom, ka nyin jasz doszta dela dam ino mi naszlejdnye dönok to právijo, ka jasz nikaj ne delom. Dobróta. Biróv: No, Mihao, zdaj je réd na vász priso. Gúcste, ka znáte naprejdati, ka szi od kas- tige naj rejsite? Mihao: Vej csi vö z vóza prídem, proszim ji ponízno, té nyin eden pár tücsni goszi prineszém. Zób-boleznoszt je odao. — Hej, Icig, odite szamo eszi! — je eden vesznícski vért na toga pred szvojim vráta sztójécsega zsidova szkrícso. — Nü, ka máte na odajo? — Eden zóbboleznoszt. Ka mi dáte za nyé? fál vam odan. — Tü van dam stiri filejrov zádefka. Obdrzste ví te zób- boleznoszt do pridócsega szenya, té po nyé prídem. Mocsna natura. Vucsitel: (szvojemi betezs- níki právi, gdà ga zsé zvizité- rivo) Jasz vam edno vrásztvo zrendelüjem, od toga zagvüsno zdravi bodete, ali jáko bozsno je notrivzéti. Mogli te tak bo- zsno vrásztvo notri jemati? Betezsník: Moja natúra je mocsna, jasz miszlim goszpon vracsitel, ka lehko notrivzemem, ár jasz z Bozsim pomócsoni szém tá zsé 25 lejt z mojov punicov vu ednoj hizsi zsivém, ali od nyé ne poznam — es- cse bozsnejse. Zaprite vráta. Cigánya szo z botom bili. Jáko sze jókao od boleznoszti. Ednók je szamo gori szkrícso: — Na Bozso milo ji prosim 40 goszpon biróv, naj vráta zapreti dájo! — Zakaj ? — szo biróv csü- dovolno pitali! — Samo zsáto — je odgó- voro te cigan, — ka mi naj düsa moja vo ne odleti zs méne. Blizsánya orszacska szenya i proscsejnya. V nasoj okroglini. Alsóendva (Lendava), jan. 25., v szred oposztni csetrtek, po riszálaj na drügi pondelek, jul. 28., aug. 28., okt. 28., pred Bozsícsom v csetrtek. Bagonya (Bogojina), máj. 19. Szept. 4. Battyánd (Püconci), máj. 28., jul. 10., Szept. 10., nov. 10. Battyánfalva (Rakicsan), márc. 26., pred riszálmi v tork, jul. 2., aug. 16., okt. 8. Bellatincz (Beltinci), jan. 20., febr. 24., ápr. 25., jun 27., jul. 15., nov. 5. Csákány febr. 25. máj. 2. jun. 8. aug. 6. Szept. 8,29., nov. 25. Csáktornya (Csakovci), febr. 3., na velki pondejlek, jun. 30., aug. 3., okt. 13., nov. 25. Csendlak (Tisina), február 25., jun. 5., Szept. 9. Cserencsócz (Cserencsovcí), na dén Szv. Krizsa. Csesztreg, jan. 19., máj. 16., aug. 25., okt. 31. Deklezsin (Doklezsovje), jun. 18., aug. 21. Dobra (Neuhau ), na prvi pon- delek po Szvs Stevan králi ino po Vszejs.zvétcaj. Dobroga]: (Dobrónik), po tejlo- vom v pondelek, jul. 25. Dráva-Vásárhely (Nedeliscse), márc. 10. jun. 15. po Angel- szkoj nedeli v pond., dec. 13. Felsölendva (Grád), márc. 28., jun. 20., aug. 16., Szept. 29., nov 30. Felsőszölnök (Zgornyi Szanik), jan. 1., máj. 1., jun. 1. Gyanafalva (Jennersdorf, Zse- návci), febr. 14., máj. 12., aug. 23., nov. 25. Hidegkut (Cankuva), po Cvet- noj- i Szv. Trojsztva-nedeli v pondelek, na dén Ruperta v szeptemberi, nov. 11. Hodos, márc. 10., jul. 5., aug. 19., okt. 4. Kottor (Kottoriba), márc. 9., jun. 27., Szept. 30., nov. 30 po máj. 3-em v nedelo, po Szept. 15-om v nedelo. Körmend (Kermedin), febr. 2. márc. 12. ápr. 5. máj. 10. jun. 24. jul. 20. aug. 24. Szept. 21. okt. 18., nov. 11., dec. 13. Köszeg (Güns) na dén pred Cvet, nedelov, na dén pred riszálmi pred Jakabovom, po Egidiusa. dnévi, pred Orsolov, i vpond po 3. Advenszkoj nedeli. Kuzma, na dén Vnéboidenya G. Letenye (Letina), febr 24., jun. 2., julius 29., aug. 25., okt. 6. Lenti (Lentiba), febr. 22., apr. 10., dec. 6. Mártonhely (Martyánczi), máj. 6., aug. 6. nov. 11. Mura-Szerdahely (Szerdiscse), máj. 1. jun. 2. aug. 19. okt. 26. Muraszombat (Szobota), pred Fasenkom v tork, dvá tjedna pred Vüzemszkim pond., na on pondelek, za edenmejszec po Vüzemszkom pond., jun. 24., aug. 24., okt. 15., dec. 6 Nagy-Dolincz (Velki-Dolinci), jun. 16., dec. 6. Nagykanizsa, febr. 2., pred Vüz- mom, pred Riszálmi, pred aug. 15., pred. okt. 15., pred dec. 8. eden tjeden vszáki dén. Németujvár(Güssing),po dnévi Szvecsníce, na velki pondel., po dnévi Tejlovoga, aug. 2., „ Szept. 1., okt. 30., dec. 6. Őri-Szent-Péter, február 28., márc. 21., máj. 18., jun. 20., aug. 1., nov. 4. Pálmafa (Púzsovcí), na dén Margejte. Perlak, na Fasenk, po Riszá- laj v tork, po Jakobovom v tork, na Mihalovo. Péterhegy(Gornyi Petróvci) jun. 4., julius 4„ Szept. 8., okt. 28. Rábasz.-márton, po Vüzmi na drügi pond., aug. 10. nov. 28. Rácz-Kanizsa (Raszkrs), po Vüzmi v szrejdo, máj. 16., Jun. 24. aug. 10. Strido (Strigova), márc. 19., jul. 22., szeptember 30., dec. 4. Szt-Benedek, v pondelek pred Fasenkom, v pondejlek po posztni Kvatraj, na velki pondejlek, v pondejlek po jeszénszki Kvatraj, v pon- dejlek pred Bozsicsom. Szentgotthárd na vszáki pond , márc., jun., Szept, i dec. po kvatr. pond., velki csetrtek, máj. 1., jul. 22., okt. 18. Szent-Györgyvölgye, febr. 19., április 12 , június 8 , aug. 10. Szent-Ilona (Szv. Jeléna), máj. 22., Szept. 22. Szent-Sebestyén (Szv. Sebes. csán), na dén Szebescsána, na prvo nedelo po Vüzmi. Szombathely, pred fasenszkím torkom, pred Jürjavim, pred Tejlovom pred Málov-mesov, pred Andrásovom vszálu tork i v szrejdo. Tótlak, (Szelo), v nedelo po Sznopnoj Maríji v nedelo po Miklosovom. Turnischa (Törniscse), csar- noga tjedna v csetrtek, po Vüzmi na drügi pondelek, pred Riszálmi v csetrtek, na Antonovo, pred Velkov- mcsov v csetrtek, na dén po Máloj-Mesi, okt. 4. Zala-Egerszeg, febr. 14., po Cvetnoj nedeli ino po Jtir javom v pondelek, po Ri- szálaj v tork, jul. 22., Szept. 9., okt. 28.,nov. 30., dec. 28. Na Horvatszkom. Krapina, márc. 19. máj 5. i 16., jun. 27., jul. 16., aug. 13., Szept. 10. i 29. nov. 11. dec.6. Légrád, na Gregor pápa dén, na Bartholomeusovo, aug. 24., na dén Lucíje. Ljubesica, jan. 17., febr. 27., na Józsefovo, po Vtizmi v tork, po Riszálaj na 5. dén, na dén Szprne-Maríje, júl. 15., aug. 6. i 24., Szept. 21., nov. 30. Ludbreg, ápr. 30., jul. 16., Szept. Szept. 8., dec. 21. Toplice (pólegVarasdina), pred Matyasovim ino pred Józse- fovim v pondelek, máj. 1. ino 15., v pondelek pred Cyrill i Methodom, v pon- delek pred Zvísenyom Szv. Ruzsa, v pondelek pred Martinom. Varasd (Varasdin), ápril. 24., jun. 24., jul. 25., nov. 5., dec. 21. Na Stajerszkom Fehring, na Fasenszki pon- delek, prvi toi£ po Laetári nedeli, v tork’ v krízsnom tjedni, dec. 21. Fridau (Ormozs), na velki pétek, máj. 25., na prvi pondelek po Jakobovom Szept. 21., nov. 11. Fürstenfeld, na 3. posztno nedelo, v pondelek po Ro- gáte, junius 24, aug. 28., v pondelek po Miklosovom. Luttenberg (Lótmerk), vszáki kváterni tork, v tork po Vüzmi. Pettau (Naptűj), ápr. 23., aug. 6., vszigdár tri dni po szpó- lom; nov. 25. Radkersburg (Radgona), 14 dni pred Fasenszkim pon- delkom, v tork po prvoj nedeli po Riszálaj, na Lov- rencovo, nov. 15. WELLISCH BÉLA stamparnlca i knigovezárnica V SZENTGOTTHÁRI. Na znánye dávam postenomi lüsztvi, ka sze primeni dobijo küpiti pridócse szlovenszke molitvene knige: S Z R E C E JEZUS vu plátno táble zvézane za 50 koróne, vu pó lederne tábla zvézane za 60 koróne. Mála Molitveno Kniga za ménso deco vu plátno táble zvézana 20 kordno. Szenszke knige za 5 korona. — Ki 6 koróna naprej notri posle, onomi sze brezpostno poslejo. Sztarisinsztvo i Zvacsinsztvo za 3 koróne. — Ki 4 koróne naprej notri posle, onomi sze brezpostno poslejo. Vszáko zrendelfivanye sze hitro odposle z povzétjom ali po naprej notriposlenyi pejr.ez. =====