INTERVJU Robert Golob, TIM MAROVT NASA TEMA --er e ii , П ii ii fl • ~ « ! predsednik jf-t. vlade RS I i na obisku v Celju Str. 22-23 Od invalida do vsestranskega Je država pozabila na športnika Str. 24-25 brezdomne? Str. 12-13 novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 46 / Leto 77 / 17. november 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Kako celjski županski kandidati razmišljajo nekaj dni pred volitvami? Modra dvorana Celjskega sejma je bila v ponedeljek zvečer prizorišče besednega spopada petih županskih kandidatov v Celju. Vseh pet, Uroš Lesjak (Gibanje Svoboda), Sandi Sendelbah (Lista za Celje), Matija Kovač (samostojni kandidat s podporo volivcev), Primož Brvar (SD) in Bojan Šrot (Celjska županova lista), je s seboj pripeljalo svoje podpornike. Soočenje je bilo občasno treba malo umiriti in usmeriti v spoštljive tone, a kakšnih večjih presenečenj pri odgovorih ni bilo, vsaj ne za tiste, ki smo že doslej spremljali predstavitve kandidatov in njihova televizijska soočenja. Str. 3 Tudi na Celjskem izbrisane Bo Zrečanka sodnica v napotnice Str. 2 Haagu Str. 8 2 AKTUALNO ZADETKI »Za svoje delo je treba sprejemati odgovornost. Od nje ne smeš nikoli bežati. Če želiš napredovati, se ne smeš bati napak. Niti svojih niti napak sodelavcev. Pomembno je, da jih čim prej odpravimo in se iz njih nekaj naučimo.« Robert Golob, predsednik vlade Republike Slovenije »Ko na urgenci sprejmem človeka, ki močno krvavi, dobi vrečko krvi. V eni vrečki je življenjska tekočina desetih Slovencev. To je le eden od pokazateljev, da smo ljudje zelo soodvisni drug od drugega.« Sanela Peresciutti, zdravnica in pisateljica »Nikoli se nisem spraševal, zakaj se je ravno meni to zgodilo, s tem bi si prav gotovo poslabšal počutje. Pri dvanajstih letih sem pač moral odrasti, taka poškodba te oblikuje, nenadoma si druga oseba..« Tim Marovt, ki je prehodil pot od invalida do vsestranskega športnika »Moje delo je zahtevno in raznoliko, obsega zastopanje tožilstva pred senati sodišča, zasliševanje prič, analizo dokaznega gradiva in presojo dokazov, usmerjanje preiskave in strateško svetovanje glavnemu tožilcu.« Beti Hohler, strokovnjakinja za mednarodno kazensko pravo »Igral sem kot v transu, zunaj svojih zmožnosti. Bilo je čudovito! Zelo sem vesel uspeha, ne morem verjeti, da sem prvak. V igri si lahko dober le, če si psihično močan.« Marjan Vitanc, dvakratni svetovni prvak v igranju namiznega tenisa ČETRTEK 1 PETEK 10 \ 9 CY • • • SOBOTA I I NEDELJA ^ 10 / 5 ^^ 4 o M cc < Kako bodo rešili težave? Tudi na Celjskem izbrisane napotnice Ugotovitev, da je prišlo pri izbrisu napotnic bolnikov, ki niso prišli na zdravstveni pregled ali se opravičili, tudi do izbrisa veljavnih napotnic, še vedno pretresa javnost. Predstavniki ministrstva za zdravje so povedali, da je težava pri 5.977 napotnicah od skupno skoraj 300 tisoč napotnic. Brez napotnic je ostalo kar nekaj bolnikov tudi na Celjskem. SIMONA SOLINIC Koliko jih je bilo izbrisanih v Splošni bolnišnici Celje, vodstvo uradno še ni sporočilo. Neuradno naj bi po poročanju medijev izginilo več kot sto naročenih bolnikov, največ pri rentgenu prsnega koša. V bolnišnici sicer pravijo, da o točnem številu izbrisanih napotnic ne morejo govoriti, saj imajo nekateri bolniki s kronično boleznijo več let veljavne napotnice in veliko terminov za zdravstvene storitve, razpisane za čas veljavnosti teh napotnic. Dodajajo tudi, da pregledujejo čakalne sezname in iščejo bolnike, ki jim je bila zdravstvena storitev oziroma napotnica neupravičeno zaključena. Pregledujejo čakalne sezname vseh bolnišničnih oddelkov, saj je do takšnega izbrisa lahko prišlo pri vseh vrstah zdravstvenih storitev. Kaj je razlog? »Oktobra nas je Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije obvestilo, da je zaradi vklopa storitve Preverjanje veljavnosti neizkoriščenih napotnic in njihov preklic po 30 dneh v sistemu eNaročanje prišlo do izbrisa terminov zdravstvenih storitev, ki segajo tako v preteklo obdobje, torej v leta 2020, 2021, 2022, kot tudi tistih, ki so na čakalnih seznamih letošnjega in prihodnjih let. Programske hiše, med njimi tudi naša, to je SRC Infonet, z ministrstvom za zdravje in NIJZ iščejo rešitev nastale situacije. Razlogov, zakaj so nekatera naročila ostala nezaključena in so bila zato izbrisana, je namreč več. Med njimi je tudi nova različica eNaročanja, ki pred vklopom 1. oktobra pri nas, izvajalcih, ni bila testno preizkušena,« so sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. Za bolnike, pri katerih bodo ugotovili neupravičeno zaključitev napotnice, ki bi sicer morala biti še veljavna, se bodo poskusili dogovoriti o izdaji nove napotnice neposredno z njihovimi izbranimi osebnimi zdravniki. Kaj pa zdravstveni domovi? V Zdravstvenem domu Celje so zaznali posamezne primere, zato bodo vsi pregledi izvedeni. Večjih težav ne pričakujejo. Bodo pa bolniki ob pregledu morali prinesti novo napotnico, o čemer jih bodo pravočasno obvestili. V ZD Velenje naj bi bilo izbrisanih deset primerov. »Gre za pet primerov v dejavnosti dia-betologije, dva primera v dejavnosti dermatologije in dva primera v dejavnosti psihiatrije ter en primer v dejavnosti pulmologije. V navedenih dejavnostih bodo bolnike ponovno naročili na termine, ki so jih prvotno dobili, družinski zdravniki pa bodo morali izdati nove napotnice,« nam je odgovorila Tanja Kontič, pomočnica direktorja ZD Velenje. »V Zdravstvenem domu Laško je prišlo do izbrisa napotnic oziroma naročenih bolnikov v antikoagulantni ambulanti. Podatka o številu izbrisanih trenutno nimamo, saj ročno še vedno preverjamo podatke. K sreči vodimo evidenco še v namenskem programu za to dejavnost, zato bomo lahko ugotovili, kateri bolniki so bili izbrisani s seznama. To bo vzelo kar nekaj časa, hkrati bo povzročilo osebnim izbranim zdravnikom dvojno delo, saj so te napotnice enkrat že izdali, zdaj jih bodo morali izdajati ponovno,« pravi Janja Knapič iz ZD Laško. V ZD Slovenske Konjice so nam odgovorili, da je bilo izbrisanih nekaj napotnic v antikoagulantni ambulanti. Kot dodaja direktor Dejan Verhovšek, bodo zdravnike zaprosili za izdajo novih, točnih številk, za koliko napotnic gre, pa podatkov v zdravstvenem domu nimajo. V naši regiji bi za predsednika imeli Anžeta Logarja Slovenija je dobila prvo predsednico republike v zgodovini. Po dveh mandatih bo Boruta Pahorja v predsedniški palači zamenjala Nataša Pirc Musar, ki jo je v nedeljo podprlo skoraj 54 odstotkov volivcev. V drugem krogu predsedniških volitev je protikandidata Anžeta Logarja premagala za 7,7 odstotne točke. Zmagala je v šestih volilnih enotah, medtem ko je njen protikandidat Anže Logar večino volivcev prepričal v dveh, in sicer v celjski in ptujski volilni enoti. Na Celjskem so Natašo Pirc Musar za predsednico države izvolili le v volilnih okrajih Laško, Celje 2 in Velenje 1, kjer so ji volivci namenili tudi največ glasov. V naši regiji je največ volivcev v nedeljo za Logarja glasovalo v volilnih okrajih Mozirje (61 odstotkov), Šentjur (59,77) in Šmarje pri Jelšah (59,67). Uradni izidi glasovanja bodo znani najpozneje 29. novembra. Novoizvoljena predsednica bo sicer petletni mandat nastopila 23. decembra. ŠO, BA MOZIRJE VELENJE2 Nataša Pirc Musar Anže Logar ŠMARJE PRI JELŠAH Modra barva prikazuje volilne okraje, kjer je volivce prepričala Nataša Pirc Musar, medtem ko rumena označuje območja, kjer je slavil Anže Logar. ZAGORJE HRASTNIK-TRBOVLJE LAŠKO ŠENTJUR Vir: Državna volilna komisija AKTUALNO 3 Pet kandidatov na soočenju na odru Modre dvorane z obema voditeljema. Z leve: Neža Prah Seničar, Primož Cirman, Uroš Lesjak, Sandi Sendelbah, Matija Kovač, Primož Brvar in Bojan Šrot. (Foto: SHERPA) Soočenje petih celjskih županskih kandidatov Kako razmišljajo nekaj dni pred volitvami? Modra dvorana Celjskega sejma je bila v ponedeljek zvečer prizorišče besednega spopada petih županskih kandidatov v Celju. Soočenje, ki sta ga na povabilo Kluba študentov občine Celje vodila novinarja Neža Prah Seničar in Primož Cirman, je bilo občasno treba malo umiriti in usmeriti v spoštljive tone, a kakšnih večjih presenečenj pri odgovorih ni bilo, vsaj ne za tiste, ki smo že doslej spremljali predstavitve kandidatov in njihova televizijska soočenja. TATJANA CVIRN Vseh pet, Uroš Lesjak (Gibanje Svoboda), Sandi Sendelbah (Lista za Celje), Matija Kovač (samostojni kandidat s podporo volivcev), Primož Brvar (SD) in Bojan Šrot (Celjska županova lista), je s seboj pripeljalo svoje podpornike. Najbolj številni so bili Kovačevi in Šrotovi »navijači«, opremljeni z enotnimi majicami, priponkami, zastavicami ... Poskusi, da bi se zadeva sprevrgla v glasno navijanje za posameznega kandidata, so bili zatrti s Cirmanovo izjavo, da lahko to počnejo na nogometnih tekmah, ko igra celjski klub. Kandidati so se morali opredeliti do nekaterih perečih tem v občini, kot so odseljevanje mladih, oživljanje mestnega jedra, turizem in ekološka problematika. Matija Kovač: »Pokazalo se je, da je v Celju mogoče sodelovanje v širokih koalicijah. Pred kandidaturo sem govoril z večino političnih strank in aktivnih skupin v mestu in me za podporo ne skrbi, čeprav nimam liste kandidatov za lokalne volitve.« Uroš Lesjak: »Ob sebi imam strokovno ekipo in povezavo z vlado. Moje vodilo je: druži se s pametnejšimi, da se nekaj naučiš, in ne z bolj neumnimi, da si sam najpametnejši.« Seveda ni šlo brez razprave o OPN, o načrtih za gradnjo visečega mostu ... Izpostavljamo nekaj zanimivejših vprašanj in odgovorov. Po statističnih podatkih mladi odhajajo iz Celja, ki je med mestnimi občinami v zadnjih letih doživelo največji upad prebivalstva. Kako vidite to težavo? Primož Brvar: »Celje ima največ javnih najemnih stanovanj na prebivalca, zgrajena so bila v zadnjih štirih letih. Razvijati pa se mora kot visokošolsko središče, da bo pritegnilo izobražene ljudi.« Bojan Šrot: »Po mojih podatkih to ne drži, število mladih je zadnja leta ves čas približno enako, saj se tudi priseljujejo. Številna stanovanja smo zgradili prav za mlade družine.« Uroš Lesjak: »Na listi za najem neprofitnega stanovanja je več kot 500 prosilcev, kar pomeni, da se ta težava rešuje prepočasi. Pomembno je, da se ljudje tudi priseljujejo, ne le odseljujejo ...« Matija Kovač: »Mladih načeloma ne zanima bivanje v Celju in prav je, da so tam, kjer jim je najbolj prijetno, skrbi pa me za številne, ki se morajo voziti na delo v druge občine, ker tu ni ustreznih delovnih mest.« Bojan Šrot: »Tudi v Celje se mnogi vozijo na delo. Dokler bodo zaposleni dobili plačan prevoz na delo, bo migracija delovne sile zelo velika.« O OPN poslušamo na vseh soočenjih. Ga občina ima ali nima? Bojan Šrot: »Imamo občinski prostorski načrt, ki mu je podaljšana veljavnost do konca naslednjega leta. MOC ima na voljo 100 ha zazidljivih stavbnih zemljišč, podjetja že gradijo nove prostore in 350 novih stanovanj. OPN se ne da sprejeti čez noč in tudi ko bo sprejet, se ne bo dalo kar povsod graditi.« Matija Kovač: »V Celju imamo prostorski načrt iz leta 1986 in se je nadgrajeval, a ni usklajen z vso zakonodajo in ne zaobjema celotne problematike razvoja mesta, pri čemer ne gre samo za parcele za gradnjo. Ko bo prihodnje leto OPN predstavljen javnosti, se bomo morali o tem pogovarjati. Ker ga nimamo, ni novih zemljišč ne za poslovne cone ne za stanovanjsko gradnjo.« Uroš Lesjak: »OPN bi moral biti že zdavnaj pripravljen, da bi imeli dolgoročni načrt urejanja občine, namesto tega po delih urejamo zadeve s podrobnimi prostorskimi načrti.« Sandi Sendelbah: »Kdo bo sploh prišel živet v to onesnaženo okolje, kjer niti merilca prašnih delcev v zraku, ki je bil ob Mariborski cesti, ni več, saj je bil po zaslugi občine prestavljen ob II. OŠ, kjer zrak ni tako onesnažen. Celje je daleč od univerzitetnega mesta. V občini ni obrtnih con. Kaj je s Sončnim parkom, kjer je bilo predvidenih več kot 70 hiš? Čudim se, da lastniki parcel molčijo in že desetletje čakajo, da bi dobili gradbeno dovoljenje. Res so junaki tisti, ki se odločijo z mlado družino priseliti v Celje. Že prispevek za novorojenca je med najnižjimi v primerjavi z drugimi občinami ...« Mestno jedro je ob popoldnevih in večerih prazno. Ali so res krivi zasebni lastniki lokalov, kot meni sedanji župan? Uroš Lesjak: »To vprašanje bi morali skupno reševati občina in zasebniki.« Sandi Sendalbah: »Ne vem, zakaj je občina kupila nekatere stavbe v mestu, kot sta Turška mačka in Majolka, medtem ko je spustila iz rok priložnost za nakup poslovne stavbe nekdanje Banke Celje v Vodnikovi ulici, zaradi česar se je moral seliti kino.« Bojan Šrot: »Turško mačko smo kupili zaradi podatka, da naj bi v njej nekdo uredil samski dom, pri Majolki pa smo imeli v načrtu, da bi v njej gostinska šola uredila učno gostilno, za kar ni imela zmogljivosti. Prepričan sem, da bosta obe stavbi kmalu aktualni in zaželeni, ko bomo zgradili viseči most in imeli več turistov.« Primož Brvar: »Imam izkušnje, znanje, moč in vizijo, pohvalim lahko projekte, ki so bili narejeni v preteklosti, je pa še veliko izzivov v Celju. Drugačen župan bom po načinu vodenja in razmišljanja, o čemer priča moj dosedanji način dela.« Matija Kovač: »Povsod po svetu imajo stara mestna jedra podobne težave kot Celje. Občina je sama naročila strategijo reorganizacije, a to ni le ureditev ulic in fasad, ampak je treba vrniti ljudi v mesto. Podjetnikov ne moremo siliti, naj odpirajo dejavnosti, od katerih ne bodo mogli živeti. Javni zavodi bi lahko pripravljali kakovostne vsebine, ki jih v mestu manjka.« Projekt aktualnega župana o gradnji visečega mostu naj bi v mesto pripeljal številne turiste. Se strinjate? Primož Brvar: »Pri nas ta ideja ni med prednostnimi.« Bojan Šrot: »Pomembno je, da smo se lotili uresničitve celjske legende, ki pravi, da je v času Celjskih grofov takšen most že bil. V desetih letih bo šla čez most polovica Slovencev, s čimer bi jim predstavili tudi našo bogato dediščino. Ne bomo ga zgradili iz občinskega proračuna. Trije zasebni vlagatelji so se že oglasili. Računam, da bomo imeli od 800 tisoč do milijon evrov čistega prihodka letno, kar bi vložili v druge turistične zanimivosti (grad, Heraklejevo svetišče .).« Uroš Lesjak: »Ko bomo izčrpali vse, kar nudi bogata zapuščina mesta, in jo bomo obnovili, na primer Spodnji grad, bi se lahko pogovarjali o kakšnem takšnem projektu, kot je viseči most.« Sandi Sendelbah: »Meni se to zdi nesmiseln projekt, ki temelji na bajki. Zanimivo je, kako nepregledno je bil speljan skozi tri seje mestnega sveta. Razgled bo enak kot z gradu, verjetno bo brv zaradi vremena pol leta zaprta.« Matija Kovač: »Nisem pristaš banaliziranja kulturne dediščine in grobih posegov v naravo, zato nasprotujem visečemu mostu. Ker občina ekonomske študije projekta ni predstavila, bi verjetno prinesel nekaj dobička, zraven pa kar nekaj težav. Prednost bi morala imeti promocija naše kulturne dediščine in mestnega jedra.« Ali bi lahko Celje postalo zeleno mesto in zakaj je obvoznica sever-jug tako pomembna? Sandi Sendelbah: »Ne razumem, zakaj je občina zavrnila državni predlog, češ da je dražji kot občinski. Predvideno je bilo, da bi se trasa končala v Tremerjah, po občinski inačici pa naj bi se na Polulah, kar je zagotovo slabše.« Bojan Šrot: »Tudi do državnih sredstev se moramo vesti odgovorno. V pogovorih z DRSI smo povedali, da želimo mestno obvoznico, ki bo speljala vozila mimo starega mestnega jedra. Predlog jo umešča na traso, kjer ni večjih naselij.« Uroš Lesjak: »Razmisliti je treba, kaj je za lokalno skupnost pomembno, in to urediti z roko v roki z državo.« Matija Kovač: »Celje je zadnja mestna občina, ki nima obvoznice. Vprašati se moramo, kaj smo tako dolgo počeli, da tega nimamo. Širše razprave o trasi ni bilo, da bi lahko pretehtati, katera bi bila najboljša.« Primož Brvar: »Zagotovo se bomo poenotili, da moramo stopiti skupaj in zahtevati od države ureditev obvoznice.« Sandi Sendelbah: »Korupcija je resna zadeva in se o njej premalo govori. Treba je reči bobu bob: kaj pomeni, če v občini ni OPN ali če zaposleni v MOC in občinskih zavodih ter javnih podjetjih dobijo v podpis pristopno izjavo za stranko aktualnega župana ...?« Bojan Šrot: »Imam enako voljo, energijo in ideje, kot sem jih imel ob prvem mandatu, le da imam zdaj več znanja in izkušenj, kar je pri tem delu pomembno. Zadnja leta je tudi več priložnosti za izvedbo projektov, ker so na voljo evropska sredstva.« 4 GOSPODARSTVO Država s 95 milijoni evrov podprla naložbe za večje produktivnost in konkurenčnost Tretjina denarja podjetjem na Celjskem Med 63 podjetji, ki bodo za svoje naložbe dobila finančno podporo države, jih je kar petnajst s širšega celjska območja. Gre za drugi sveženj ukrepov v okviru državnega načrta za okrevanje in odpornost. Namenjen je sofinanciranju velikih naložb za spodbujanje večje produktivnosti in konkurenčnosti. Najprej je bilo na razpisu na voljo 88,5 milijona evrov, s katerimi naj bi predvidoma podprli 59 projektov. Prispelo je kar 97 vlog v skupni vrednosti 147,6 milijona evrov. Država je višino sredstev povečala na 95,5 milijona evrov in je zato lahko finančno podprla 63 projektov. Pri izboru so imele prednost naložbe, ki bodo prispevale k doseganju višje dodane vrednosti, večji energetski učinkovitosti in ohranjanju delovnih mest. JANJA INTIHAR Od skupne vsote 95,5 milijona evrov bo petnajst podjetij s Celjskega dobilo približno 31 milijonov evrov. Najvišjo nepovratno spodbudo, ki znaša 5,5 milijona evrov, je država odobrila podjetju VonPharma iz Žalca. Več denarja kot Žalča-ni bo dobilo le še eno podjetje v Sloveniji. Družba VonPharma je širši javnosti postala znana julija letos, ko je njen lastnik Tadej Von Horvath z velenjsko občino podpisal pogodbo o naku- pu 14.580 kvadratnih metrov velikega zemljišča v poslovni coni Stara vas. Von Horvath je takrat napovedal, da namerava njegovo podjetje v Velenju zgraditi upravne in proizvodne prostore ter logistično središče. Vrednost naložbe je ocenil na od 30 do 50 milijonov evrov. Proizvodna in upravna stavba naj bi bili zgrajeni do konca leta 2023, logistično središče za farmacijo, ki bo največje v vzhodni Sloveniji, naj bi bilo dokončano v letu 2024. »V pr- vem delu naložbe, ko bomo v Velenje preselili tudi sedež podjetja, načrtujemo od 150 do 300 delovnih mest, v drugem delu od 500 do 700. Skupaj bi torej zaposlili približno tisoč ljudi, in to v dejavnosti z veliko dodano vrednostjo,« je poleti še dejal Von Horvath in napovedal, da naj bi se gradnja prvih dveh stavb začela v začetku leta 2023. Vrednost te naložbe je ocenil na od 15 do 20 milijonov evrov. V Velenju podjetje načrtuje novo proizvodno linijo najvišje tehnološke kakovosti. Stroje v vrednosti 15 milijonov evrov je že naročilo. Drugi del naložbe, to je farmacevtsko logistično središče in proizvodnjo dermatološke kozmetike, so v podjetju ocenili na od 15 do 30 milijonov evrov. Tadej Von Horvath o tem, kako bo podjetje zagotovilo denar za tako veliko naložbo, ob nakupu zemljišča ni želel govoriti. Dejal je le, da »imajo finančno konstrukcijo zaprto«. Naložbo v poslovni coni Stara vas je poleti napovedalo tudi celjsko podjetje ErgoPharma, Služba! ZgMbi pHjJbžnmt 5 lazlo^M-, zakqj* 66 zaposlili p>u, гшл: • Unitur se s centroma Rogla in Terme Zreče uvršča med največje ponudnike turističnih storitev v destinaciji in regiji. • Slovenci so Roglo kar trikrat prepoznali kot najbolj zaupanja vredno slovensko smučišče. • Spodbujamo ekipni duh ter hkrati omogočamo ustvarjalnost in strokovni razvoj vsakega posameznika. • Smo družini prijazno podjetje. • Zaposlenim in njihovim otrokom ponujamo številne ugodnosti za preživljanje prostega časa. 0 Rogla Za шл zim&ke легша na *RogH iSčemo- nove Aodelauee... ' PICOPEK (M/Ž) »RECEPTOR / NATAKAR (M/Ž) ' POMOŽNI DELAVEC V GOSTINSTVU (M/Ž) > ŽIČNIČAR STREŽNIK nekaj malega financira, samo zato, da ima mir<, težave nikoli ne bodo urejene. K nam se zatekajo tudi ljudje iz drugih občin. Tudi tu se vidi, da to področje preprosto ni urejeno sistemsko.« (Foto: SHERPA) Zakaj osebe odklonijo pomoč, zakaj »izberejo« takšno življenje, če obstajajo možnosti pomoči? Težko bi rekli, da si »izberejo« takšno življenje. Situacija jih je preprosto do tega pripeljala. Treba je vedeti, da v vseh programih pomoči, kjer biva veliko ljudi, obstajajo tudi pravila, ki jih vsi ne želijo upoštevati oziroma morda ne zmorejo tega sprejeti. Ker ostanejo na ulici, to povzroči težave vsem: nam, policiji, centrom za socialno delo in ljudem, ki to vidijo. Osebam je pomoč vedno ponujena, enako nastanitev in pogovor z različnimi strokovnjaki. V Sloveniji obstaja ogromno programov pomoči. Ti so različni in segajo na področje brezdomstva, duševnih motenj, preprečevanja alkoholizma ali odvisnosti. Nihče ni bi smel biti in živeti na ulici! Toda če oseba kljub temu pomoči ne sprejema, menim, da bi morali v državi spremeniti zakonodajo ... Kako to mislite? Govorim o področju odvzema opravilne sposobnosti ali prisilnega zdravljenja. Znano je, da ta ukrepa že obstajata, vendar sta težko izvedljiva. Na tem področju bi morala država uvesti nekatere spremembe, da bi bila ta dva ukrepa učin- Z vsako osebo, ki se zateče v zavetišče za brezdomce in potrebuje pomoč, strokovni sodelavci opravijo pogovor in tako ocenijo situacijo. Če oseba potrebuje nastanitev, jo uredijo. Nato izvedejo individualni načrt reševanja težave s posameznikom. Ta načrt vključuje ne le iskanje nadaljnje namestitve, ampak tudi pomoč • ■■•V • I • • I V I* v • pri vključevanju osebe v njeno socialno mrežo ali pomoč pri iskanju zaposlitve. Vsak mora za bivanje v zavetišču tudi plačati približno sto evrov. V to so všteti namestitev, redni obroki hrane, oblačila in vse, kar je potrebno za dostojno življenje. kovita tudi za tiste, ki so na ulicah. Pri nekaterih gre namreč tudi za to, da ogrožajo sebe in druge v okolici. Ali se država res ne odziva na takšne potrebe v okolju? Bom kritična. V zadnjem obdobju se država resnično zelo malo odziva na potrebe te populacije, čeprav organizacije na to težavo opozarjamo že vrsto let, celo podale smo konkretne rešitve. Toda pri vseh predlogih in prošnjah za rešitve smo organizacije ostale preslišane. Strinjam se s tem, kar poudarjajo tudi drugi, ki delajo na tem področju, da je država nekako zanemarila ta del. Na terenu imamo občutek, da se nihče ne ukvarja s tem, da bi situacijo izboljšal. Trenutno ni nobenega razpisa za financiranje programov. Vse stoji in čaka. Bojim se, da bo šele naslednje leto pokazalo, kaj vse bo to potegnilo za seboj. Ob tem ljudje ostajajo na ulicah, imajo tudi težave z duševnim zdravjem. Mislim, da je zadnji čas, da vsi kot družba stopimo skupaj in nekaj naredimo. Sprememba zakonodaje in dodatno financiranje verjetno nista edini rešitvi. Pogrešate še več oblik nastanitve? Sprememba zakonodaje je prvo, do česar bi moralo priti, slediti bi morala financiranje programov pomoči in tudi povečanje števila zavetišč. Oblike pomoči so tudi v materinskih domovih ali varnih hišah glede na spremembe v družbi že skoraj zastarele ali le gasijo ogenj. Potrebujemo nove programe in nove pristope. Organizacije smo že pripravile tudi predlog za bivalne enote, za več timskega dela na terenu, celo to, da bi uporabnike vključili v oblike pomoči na različnih lokacijah, saj bi se tako hitreje vključili v družbo. Če bi država temu bolj prisluhnila, sem trdno prepričana, da bi skupaj naredili več. Kateri so najpogostejši razlogi za brezdomstvo, za to, da nekdo v zavetišču poišče pomoč? V Celju opažamo, da je vedno več starejših, ki potrebujejo tovrstno pomoč, vedno več je ljudi, ki imajo duševne stiske ali težave z različnimi oblikami odvisnosti. Dogaja se, da so uporabniki podnevi v mestu in nato prihaja do različnih konfliktov. Celje iz tega ni izvzeto in ni nič drugačno kot večja mesta. Opažam, in tudi to me žalosti, da je med brezdomci na ulici vedno več žensk, ki so tudi agresivne, samosvoje in prav tako odklanjajo pomoč. Je med ukrepi, ki bi ublažili situacijo, tudi povečanje obsega strokovnega kadra, ki tem ljudem pomaga? Absolutno. Kadra ni dovolj, toda ta težava obstaja v celotni državi in tujini. To delo je zelo težko, zahtevno, še posebej ker nas čaka še veliko dela, da se bodo razmere izboljšale. Mislim, da če bi država omogočila več financiranja programov, bi se ljudje tudi lažje odločili za takšno delo. To ni Amerika. To je Celje. (Foto: SHERPA) NAŠA TEMA 13 V Društvu Kralji ulice so ob dnevu brezdomstva, 10. oktobru, opozorili, da v Sloveniji še vedno ni niti definicije brezdomstva. Menijo, da bi morala temeljiti na etosu, ki pravi, da so brezdomne osebe brez strehe nad glavo, brez stanovanja oziroma doma in tiste, ki živijo v negotovih ali neprimernih razmerah. Tudi v ■ V a * * I V Vt •■•■■•v и • društvu opozarjajo, da se razmere revščine, socialne izključenosti ter stisk poglabljajo, število brezdomcev pa strmo narašča, zato je skrajni čas, da država sprejme strategijo na tem področju in se usmeri v gradnjo zavetišč in dostopnih javnih stanovanj ter tako preseže trenutno politiko gašenja požarov. Nekateri brezdomci so zatočišče našli tudi ob Voglajni. (Foto: SHERPA) Situacija se je obrnila na glavo Epidemija je imela tudi na brezdomstvo v Sloveniji svoj negativni vpliv. Če se je še do leta 2020 zdelo, da se je sistem ustrezno odzival na potrebe ljudi, ki ostanejo brez doma, se je ta situacija že med epidemijo spremenila. Kot pravi predsednik društva Brezdomni do ključa Boštjan Cvetič, sta družba in predvsem država na zavetišča za brezdomce med epidemijo »kar nekako pozabili«. »Med epidemijo in tudi po zdravjem, ali osebe, ki čez noč njej se je veliko govorilo o zdravstvu, domovih za starejše, o zavetiščih za brezdomce pa ne. Tri leta so >šla<, država je dala to področje nekoliko na stran, ker ni bilo aktualno,« dodaja Cvetič. A brezdomstvo je še kako aktualno ne glede na epidemijo. Število brezdomcev se namreč strmo povečuje. »O številkah brezdomnih v Sloveniji nerad govorim, a če že, omenjam tisto minimalno število, saj je znano, da točnih podatkov ni. Verjamem, da je številka brezdomnih enkrat višja od tiste, o kateri se govori v javnosti. Treba se je zavedati, da strokovni delavci ne moremo priti do vseh na terenu. Res je, da bo morala država na tem področju postoriti še marsikaj, ker se pogosto pozablja na to ranljivo skupino ljudi,« dodaja Cvetič. Slednji dela na področju brezdomstva že več kot dvajset let in priznava, da se je v tem času situacija obrnila na glavo. Ne, nimajo vsi težav z alkoholom Če je včasih veljalo, da brez strehe nad glavo ostanejo samo ljudje, ki imajo težave z alkoholom, je danes slika drugačna: »Med brezdomci so danes različne skupine ljudi. Tudi ljudje, ki imajo težave z duševnim zaradi deložacije ostanejo brez doma. Veliko je tudi takšnih, ki so nameščeni v bolnišnicah in se po odpustu nimajo kam vrniti. Vse to so nove kategorije ljudi, s katerimi se srečujemo v zadnjih letih. In ne, vsi nimajo težav z alkoholom. Če že, je treba razumeti, da se k alkoholu zatečejo, ker imajo občutek, da jim ublaži težave. In dan, ki ga preživijo brez alkohola, zanje pomeni veliko,« dodaja Cvetič. Ni celovite rešitve Da je brezdomstvo področje, v katerega bo slej ko prej morala država temeljito »zagristi«, kažejo podatki, da se tudi v zavetiščih srečujejo z »istimi priimki«, pravi Cvetič. V svoji karieri je pomagal ljudem, ki izvirajo iz družin, katerih mlajše generacije se prav tako srečujejo z brezdomstvom. »Dinamika brezdomstva je široka. Ko kot strokovni delavec misliš, da se je nekaj vendarle premaknilo, spoznaš, da ni vedno tako. Pri tem je kriva tudi družba, predvsem pa sistem, v katerem ni celovite rešitve. Zavetišča za brezdomce samo gasimo situacijo, namesto da bi v državi začeli stvari reševati celovito. Ljudje in mediji se največkrat na brezdomce spomnijo ob novoletnih praznikih in veliki noči. Vmes - kot da brezdomcev ni,« je jasen sogovornik. Področje brezdomstva je v Sloveniji vedno nekje na robu, kadar se pogovarjamo o ureditvi tega področja in sistema pomoči. Že leta 2015 je bila sprejeta nacionalna strategija reševanja brezdomnosti v Sloveniji. »Med drugim smo podali kar nekaj praktičnih rešitev, ki so izhajale iz našega dela na terenu. Predlagali smo ureditev prehospitalne enote, da bi lahko bolje poskrbeli za posameznike, ki se iz bolnišnice nimajo kam vrniti, in za onemogle. To v Sloveniji manjka. Tudi streha nad glavo ni več tisto, kar je včasih bila. Človek, ki ostane brez doma, potrebuje tudi socialno mrežo, v kateri lahko gradi svoje življenje, potrebuje zaposlitev. Predlagali smo, da bi bila zaposlitev brezdomnih urejena s posebno zaščito, podobno kot pri invalidih. Brezdomni imajo možnosti, tudi znanje. Ampak ne na cesti,« dodaja Cvetič. Pred časom je bil eden od predlogov, da bi v Sloveniji imenovali tudi varuha brezdomnih ljudi, ki bi lahko v njihovem imenu na ravni države morda dosegel kakšne spremembe. »Bile so konkretne rešitve problemov, vendar odzivov države ni bilo. Ne gre le za to, da ljudje potrebujejo štiri stene, ampak gre za preplet podpore, za vodenje. Že tako ali tako v vsakdanjem življenju opažamo, kako hitro sistem lahko človeka izrine, ne glede na to, ali ima dom ali ne. Zastrašujoče številke Znotraj vseslovenske brezdomne mreže, v katero so vključeni organizacije in zavetišča, ki pomagajo brezdomcem, so letos v prvem polletju pomagali kar 3830 brezdomnim osebam. Po svetu je danes približno 150 milijonov ljudi brezdomnih. V Evropi, tudi v Sloveniji, ni zanesljivih podatkov o njihovem številu, saj gre po evropski klasifikaciji za kategorijo, ki zajema tako odkrito in vidno kot tudi prikrito ali manj vidno brezdomstvo. Neuradno se govori tudi o številki sedem tisoč. Brezdomni tako niso le tisti, ki so brez strehe nad glavo, temveč tudi tisti, ki živijo v negotovih ali neprimernih pogojih. Kljub temu je po ocenah Feantsa - Evropske zveze nacionalnih organizacij, ki sodeluje z brezdomci, približno 4,1 milijona ljudi v EU vsako leto za krajše ali daljše obdobje izpostavljenih brezdomstvu. Predstavljate si, kako je šele brezdomcem,« pravi Cvetič. Dom ali prehodna nastanitev? Ob tem vidi še en vidik, ki bi ga bilo treba v Sloveniji bolje doreči na ravni države: »Ta se bo enkrat morala odločiti, ali so zavetišča dom ali so prehodna možnost za ljudi, ki ostanejo brez doma.« Mnogo ljudi v zavetiščih preživi kar nekaj let, ponekod celo desetletja, saj jih zavetišča ne morejo kar tako postaviti nazaj na cesto. »Epidemija bi nas morala to naučiti, saj nam je nastavila ogledalo. Videli smo, kaj potrebujemo. Ne pozabite, da so bili zavetišča, materinski domovi, varne hiše ves čas med epidemijo odprti, saj so ljudje ne glede na razmere potrebovali pomoč. Vse te potrebe bomo morali postaviti v kontekst, si priznati, da družba te stvari potrebuje, in nato sistem postaviti tako, kot je prav,« pravi Cvetič. Ena od težav, s katero se zavetišča trenutno srečujejo po Sloveniji, so sprejemi ljudi, ki se po odpustu iz bolnišnice zaradi različnih razlogov ne morejo več vrniti domov. »Ne gre vedno za osebe, ki so pred tem bile brezdomci, ampak morda ne želijo v dom starejših ali so tam zavrnjene. Imeli smo nekaj sestankov tudi z ministrstvom za zdravje, kjer so govorili o tako imenovanih negovalnih zavetiščih. Točno to mi že leta in leta počnemo, saj smo se prilagodili razmeram. Če imamo v zavetišču danes na primer 25 uporabnikov, je 12 takšnih, ki potrebujejo nego. Toda v zavetiščih smo strokovni socialni delavci, sistem bo treba tudi kadrovsko in logistično prilagoditi temu, da bo tem ljudem nudena ustrezna negovalna pomoč,« razlaga sogovornik. A ob tem doda, da ni vedno vse tako črno, da so med zgodbami ljudi, ki ostanejo brez doma, tudi takšne, ki imajo pozitiven epilog. »Najpogosteje so rešitve, ki ljudi potegnejo iz jarma, zaposlitev, socialna in zdravstvena mreža, ki jim nudijo podporo. Uporabniki zavetišč za brezdomne so tudi pri zaposlitvah nekoliko odrinjeni, morda se ne znajdejo takoj, a zaslužijo priložnost, zato je naša želja, da bi bila njihova zaposlitev zaščitena tako kot na področju invalidnosti,« dodaja Cvetič. »Velikokrat pozabljamo, da se z majhnimi koraki daleč pride. Če človek v življenju pade, potrebuje pomoč pri tem, da ponovno vstane.« SIMONA ŠOLINIČ OB ROBU Samo korak Predstavljajte si, da vam zagori hiša. Sorodnikov nimate. Kam boste odšli? Predstavljajte si, da ste starejši in nimate družine, domov ne morete iz bolnišnice, v domovih za starejše ni prostora. Kam boste odšli? Lahko izgubite službo, kredita ne morete odplačevati, iz stanovanja vas deložirajo. Kam? Do brezdomstva marsikoga loči le korak. Ne. Ne gre le za pijance in klošarje. Brezdomstvo se lahko »zgodi« vsakomur. In čeprav bi šlo samo za pijance in klošarje - tudi oni so ljudje. S svojimi zgodbami, s svojimi izkušnjami, z dojemanjem sveta. Vsak si zasluži priložnost na novo zaživeti. S pomočjo sočloveka. Ste kdaj pogledali stran, ko ste na ulici videli brezdomca? To pomeni, da ste si zatisnili oči - ne pred njim. On morda ne sprejme pomoči in mu tako »ustreza«, čeprav bi lahko sprejel namestitev v zavetišče. Zatisnili ste si oči pred tem, da brezdomstvo obstaja tudi pri nas. Na naših ulicah. Da obstajajo življenja, v katerih se nekateri ne znajdejo, se morda ne znajo spoprijeti s težavo, s katero ste se vi uspešno spoprijeli le nekaj minut prej, preden ste opazili brezdomca. Je zato on manj vreden? Ni. Le pomoč potrebuje. Morda le toplo besedo. Ste mu jo dali? Prihaja december. Slišali boste medije, kako bodo poročali, kako brezdomci med prazniki preživljajo mrzle dni. Slišali boste, kako bodo donatorji podarjali tople obleke ali obroke zavetiščem. Kot da brezdomci obstajajo samo decembra. Kje je strategija? Uradne ustanove, tudi ministrstva, le redkokdaj na svojih straneh »nagovorijo« brezdomne. Tudi ko smo iskali kakršnokoli izjavo za javnost ali sporočilo, ki naj bi bilo namenjeno osveščanju javnosti o pomenu reševanja te problematike, smo naleteli le na malo »zadetkov«. Izjemi sta le varuh človekovih pravic in zagovornik načela enakosti. Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je že lani ministrstvu za delo priporočil sprejem ločene in celovite strategije za izboljšanje položaja brezdomcev, ki bi vključevala konkretne cilje, ukrepe za doseganje teh ciljev s kazalniki uspešnosti, časovnico ukrepov ter tudi vire financiranja, »saj zgolj deklarativne zaveze ne zagotavljajo tudi konkretnih korakov za izboljšanje položaja«. Zagovornik je ministrstvu priporočil tudi, naj pri pripravi ukrepov za brezdomce upošteva sodobne strokovne smernice, kot je na primer pristop »najprej stanovanje«, ki ga priporoča Evropski parlament. Ta pristop po njegovih besedah primerno in varno nastanitev razume kot predpogoj za izboljšanje kakovosti življenja brezdomcev. »Šele primerna nastanitev jim namreč omogoči napredek tudi na drugih področjih življenja, kot so urejanje dokumentov, nadaljevanje izobraževanja, vključevanje na trg dela in podobno,« je takrat pojasnil Lobnik. Na podlagi odgovorov na poizvedbo o položaju brezdomcev, ki jo je lani zagovornik poslal tudi mestnim občinam in nevladnim organizacijam, je ministrstvu priporočil še, naj zagotovi, da bodo v preprečevanje brezdomstva in reševanje težav brezdomcev vključena še vsaj ministrstva za okolje in prostor, zdravje, izobraževanje ter notranje zadeve. Na podobne zadeve je opozoril tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, in sicer da Sloveniji nujno potrebuje dolgoročno strategijo in sistemske rešitve na področju brezdomstva. Evropski parlament je v svoji resoluciji leta 2020 opozoril, da je ljudi, ki imajo v Evropski uniji težave s prenočiščem, 70 odstotkov več kot pred desetimi leti. 14 KRONIKA Ta teden ovadba za drugega storilca? Novo sojenje, nov obrnjen list krvavega zločina v Tekačevem V torek se je na Okrožnem sodišču v Celju začelo sojenje Kristijanu Kameniku zaradi štirikratnega umora v Tekačevem pred 25 leti. Tokrat je na zatožno klop sedel samo Kamenik, a kot kaže, naj bi kriminalisti do konca tega tedna vložili ovadbo zoper še enega posameznika, ki naj bi sodeloval pri umorih. Glede na dolgotrajnost preiskav in dosedanjih postopkov za najbolj brutalne umore v Sloveniji ni čudno, da niti v torek ni šlo brez zapletov na sodišču. SIMONA SOLINIC Kamenikova zagovornica Maksimilijana Kincl Mlakar je predlagala, da bi zunajo-bravnavni senat odločal o za-vrženju ali zavrnitvi obtožnice, saj so iz kazenskega spisa izločeni ključni dokazi, ugovor na obtožnico iz leta 1997 pa ni več mogoč. Meni, da ni dovolj dokazov, da bi Kamenik sploh lahko bil utemeljeno osumljen ali obtožen za zločin v Tekačevem. Tožilstvo je predlagalo, da bi preložili datume obravnav, ker naj bi do konca tega tedna kriminalisti ovadili drugega osumljenega za umore in bi Prizorišče enega najhujših zločinov v zgodovini Slovenije Aprila 2004 so Kristijana Kamenika zaradi preprodaje heroina prijeli v Srbiji in ga obsodili na sedem let zapora. Leto kasneje je srbsko vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in še isto leto je bil Kamenik ponovno obsojen. Takrat so mu prisodili le dve leti in pol zapora. Nato so razveljavili tudi drugo sodbo. Nadaljevanje sodnega postopka je padlo v vodo, saj je Kamenik odšel v Hrvaško, kjer je »padel« v drugi sodni postopek, ki se je končal z zaporom na Reki. V hrvaškem priporu je bil do sodbe leta 2011, saj so ga kot vodilnega člana kriminalne združbe prijeli tamkajšnji preiskovalci. S sostorilci (vsi so bili obsojeni) naj bi v Hrvaško tihotapil heroin, nato so ga preprodajali uličnim prodajalcem. Kamenik je bil zaradi drog obsojen tudi v Italiji. Ko so ga zaradi droge obsodili na Reki, je dobil še dosmrtni izgon iz Hrvaške. Takrat so mnogi domnevali, da bo zaprosil za prestajanje zaporne kazni v Sloveniji. A tega ni storil. Če bi, bi mu lahko v Sloveniji že takrat začeli soditi zaradi umorov, saj bi ga na sodišče pripeljali neposredno iz zapora. Kristijan Kamenik bilo za postopek pomembno, da sodišče to upošteva in postopek vodi enotno. Tožilec Gorazd Kacijančič je ob tem dejal, da naj bi na kraju zločina bilo še več oseb, vendar identitet vseh do zdaj niso mogli ugotoviti. Zatem ko je senat sprejel sklep, da ne ugodi nobenemu od predlogov, so na sodišču prebrali obtožnico. Pred senat je stopil tudi Kamenik, ki je znova zanikal krivdo za očitana kazniva dejanja in dejal, da vztraja pri dosedanjih zagovorih oziroma izjavah v dosedanjih postopkih. Hkrati je dodal, da na vprašanja med sojenjem ne bo odgovarjal. Na sojenju je tožilstvo podalo še nekaj predlogov za neposredno zaslišanje nekaterih prič, čemur je Kamenikova odvetnica nasprotovala. Grozljiv zločin Četrtega marca 1997 so pod streli umrli 73-letna Kamenikova zagovornica Marjana Kincl Mlakar Frančiška in 75-letni Štefan Poharc, 17-letna Viktorja in njena 36-letna mama Helena Krušlin. Umorjeni so bili na brutalen način in tožilstvo umore očita Kristijanu Kameniku. »Trenutno je edini identificiran storilec, zoper katerega poteka tudi kazenski postopek, Kristijan Kamenik. Ves ta čas, vseh 25 let, so kriminalisti preiskovali še v smeri odkrivanja drugega storilca, izvajali so tudi procesna dejanja v smeri pregona neznanega storilca. Do zdaj smo uspeli identificirati DNK-sled na maskirni kapi, ki je bila najdena v bližini hiše, kjer se je umor zgodil. Kmalu pričakujemo kazensko ovadbo zoper še enega storilca,« je za Novi tednik povedala vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Simona Kuzman Razgoršek. Po neuradnih podatkih naj bi bila oseba, zoper katero poteka preiskava, na Hrvaškem. »Od dejanja je minilo že 25 let, gre za enega najhujših zločinov na Slovenskem. Želim, da bi bilo sojenje končano že prej, upam, da bo tokrat proces potekal strnjeno,« dodaja Kuzman Razgorškova. Toda na dolgotrajnost postopkov je vplivalo marsikaj. Kameniku so že kot mladeniču sodili zaradi domnevnega ponarejanja dokumentov in spričeval. Obtožen je bil tudi zaradi preprečitve uradnega dejanja. Leta 1997, tik po tragediji v Tekačevem, naj bi namreč poskušal povoziti policista, a je ta primer zastaral. »Kamenik je bil leta 1999 obsojen za dva umora, za dva je bil oproščen. Takrat je dobil 20-letno zaporno kazen. Tožilstvo je uspelo s pritožbo in višje sodišče ga je nato obsodilo še za preostala dva umora, a je vrhovno sodišče to sodbo nato razveljavilo. Zatem se je začelo drugo sojenje, ki se je končano z oprostilno sodbo, ki jo je višje sodišče razveljavilo. Potem je bil sodni postopek tudi leta 2007, vendar je bil prekinjen, ker je bil Kamenik za sodišče nedosegljiv, saj je bil v priporu oziroma zaporu v drugih državah,« je dejala Kuzman Razgorškova. Leta 2018 je prišlo do izločitve krovnega dokaza iz kazenskega spisa - športnih copat. Koliko lahko ta dokaz nadomestijo druge sledi, ki so bile v teh letih pregledane s sodobno tehnologijo, bo pokazal čas. Kamenik krivde nikoli ni priznal, niti pred predobrav-navnim narokom, lahko pa jo prizna do konca sodnega postopka. »Vendar tega ne pričakujemo,« dodaja sogovornica. Foto: SHERPA Policisti ustrelili napadalnega psa Podrobnosti umora naj bi bile grozljive, govorilo se je tudi o trpinčenju žrtev. Tudi motiv umora nikoli ni bil pojasnjen, neuradno ves čas »visi v zraku«, da je imel Poharc veliko denarja, ki so si ga morilci prilastili. Kamenikova vez s prizoriščem umora naj bi bili njegovi športni copati, ki so jih pošiljali sem ter tja od izvedenca do izvedenca, a z leti je bilo težje opraviti tudi podrobno analizo copatov, saj so bili vedno slabše kakovosti. Zdaj pa je ta dokaz iz postopka izločen ... Škoda bo ogromna V noči na torek je zagorelo v Poljani, to je na območju Rečice ob Savinji, kjer je požar izbruhnil v hali mizarskega podjetja. Ogenj se je razširil še na druge hale. Gmotna škoda še ni znana, kot dodajajo na policiji, bo visoka. Vzrok požara še ni potrjen, kriminalisti namreč še niso končali preiskave. V požaru ni bil nihče poškodovan. Gasili so ga gasilci z Rečice ob Savinji, iz Grušovelj, Pobrežja ob Savinji, Nazarij, Mozirja, Ljubnega ob Savinji, Radmirja, Šmartnega ob Dreti, Bočne in Gorice ob Dreti. Objekt, stroji in proizvodi so v celoti uničeni. Na območju Štor so v soboto policisti ustrelili psa. Ta naj bi napadel dve osebi. Kriminalisti okoliščine napada še preiskujejo. Po do zdaj znanih podatkih lastnika psa čaka kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. (SŠol) Po naših podatkih naj bi pes pasme pitbull, s katerim na kraju ni bilo njegovega lastnika, na območju Štor v neposredni bližini tamkajšnjega doma za starejše najprej napadel drugega psa, nato še njegovega lastnika in še eno osebo, ki je bila v bližini. Dogajanje naj bi spremljalo kar nekaj mimoidočih, a nihče naj ne bi priskočil na pomoč. Pitbull je prvega moškega, ki je branil svojega psa, obgrizel, zato je moški dobil lažje telesne poškodbe. Ko so na kraj prišli policisti, se je pes zaganjal še vanje. Kot so povedali na Policijski upravi Celje, je pes predstavljal nevarnost za okolico. Psa so namreč na kraju ustrelili. Kriminalisti so nato lastnika psa našli in ga tudi ovadili. Soočenje kanqid§Jov stran kinlist za izvolitev v Mestni s\/etlMestne občirrfe Celje, v četrtek 17. novembrä-olx20.00 uri ter soočenje županskih kandidatov v Mestni občini v petek 18. novembra ob 20.00 uri v živo iz studia TV Celje. ŠPORT 15 Tomi Gobec je igral zadnjih 20 minut in uspel ogroziti nasprotnega vratarja. Nogometni klub Rogaška je trenutno najprijetnejše presenečenje v slovenskem nogometu Oskar Drobne: »Včasih je manj lahko več!« V 2. slovenski nogometni ligi je Rogaška ostala na vrhu lestvice tudi po derbiju z Ilirijo. Slatinčani so drago ljubljansko moštvo premagali z 1 : 0. Varovanci trenerja Oskarja Drobneta imajo točko več od Aluminija, ki ne bo popuščal v boju za vrnitev v 1. SNL. DEAN SUSTER Rogaška bo v soboto (13.30) ponovno igrala doma, pričakala bo ekipo velenjskega Rudarja. V petek, 25. novembra, bodo morali Slatinčani v Kidričevo in potem se bo končal jesenski del tekmovanja v drugoligaški konkurenci. Več igralcev, boljši treningi Vratar Vice Baždarić, Rok Pirtovšek, Emanuel Mihalić, Rene Rantuša Lampreht, Jan Majcen, Nejc Gradišar, Andrej Pavlović, kapetan Dinko Matošević, Marko Musulin, Anel Hajrić in Filip Toma-šković ter Antonio Majcenić, Tomi Gobec in Dejan Kantu-žer, ki so kot rezervisti kasneje vstopili v igro, so v derbiju kroga ugnali Ilirijo z 1 : 0. V gostujoči ekipi je bilo deset nogometašev, ki so že igrali v prvi ligi, pri Rogaški ni še nihče. »Ob koncu prejšnje sezone so nam dale misliti zaporedne zmage v zadnjih štirih krogih. Uvideli smo, da smo lahko kos skoraj vsem ali celo vsem ekipam. Navdal nas je optimizem. Spomladi je bilo igralcev malo, treningi so bili slabši. Zato smo poleti razširili kader. Imamo dvajset igralcev in naša vadba je kakovostnejša kot prej. Napredek je bil kmalu viden. Prvenstva nismo začeli najbolje, nadaljevali pa smo zelo dobro,« pravi trener Oskar Drobne, nekoč strah in trepet nasprotnih obramb doma in v tujini. Prve lige se ne bodo branili Nogometni klub Rogaška je novo sezono pričakal okrepljen. »Privabili smo večinoma igralce iz okolice Rogaške Slatine in iz Hrvaške. Slednji niso zahtevali visokih plačil. Pogovarjali smo se s številni slovenskimi nogometaši. Ali jim ni ustrezala lokacija, torej oddaljenost od avtoceste, ali so zahtevali višje plačilo. Naši igralci so marljivi. Zato nas rezultati ne čudijo,« je priznal Drobne. Ilirija želi na pota stare slave in je na podlagi visokega proračuna sestavila moštvo, polno znanih imen. »Če bi glavno vlogo imel v nogometu denar, bi v nekaterih državah že imeli znane prvake. Včasih je manj lahko več! Proti Iliriji smo dvakrat zatresli okvir vrat in pri vodstvu z 1 : 0 zapravili enajstmetrovko. Povsem zasluženo smo zmagali.« Po nekaterih zapisih smo opazili, da so mnogi pozabili, da je Rogaška že bila prvo-ligaš (v prvih dveh sezonah po osamosvojitvi). Ali imajo načrt, da to spet postane? »Vsekakor. Vztrajati bomo morali na dosedanji poti. Če se bo pokazala priložnost za preboj v 1. SNL, jo bo klub z odprtimi rokami sprejel.« Drobne je poudaril, da ni pravi za odgovore na vprašanja o Rogaška ima po 16 krogih 37 točk (11 zmag, 4 remiji, 1 poraz - z Aluminijem doma). Sledijo Aluminij 36, Krka 31, Ilirija 29, Nafta 25, Beltinci 22, Rudar 20 ... financiranju kluba. Ve pa, da so prisotni nekateri vlagatelji in da občina pomaga po svojih močeh. »Klub v nekaterih pogledih že deluje na prvo- ligaških obratih. Izplačila so redna, pogoji za delo so odlični,« je zaključil 47-letni Štorovčan Drobne. Foto: Andraž Purg - GrupA Trener Rogaške Oskar Drobne je energično poveljeval svojim nogometašem. Desetico na slatinškem črno-be-lem dresu nosi Andrej Pavlović iz Livna v Bosni in Hercegovini. Z golom v 36. minuti je odločil zmagovalca tekme. 16 ŠPORT V predzadnji minuti rednega dela tekme je imel Tin Matić v svojih nogah zmago Celja, vendar je žogo poslal v vratnico. Trener Roman Pilipčuk je tako obžaloval veliko Matićevo priložnost za ponovno popoln preobrat njegovega moštva Zaradi dveh nespametnih prekrškov niso bili hudo kaznovani Mojstrom za preobrate zmanjkal kanček sreče za nov podvig Nogometaši Celja so se na svojem stadionu v derbiju kroga s Koprčani razšli z neodločenim izidom (1 : 1). Gostje so imeli po vodstvu še eno enajstmetrovko, ki pa so jo zapravili; z belega krogca je žogo čez vrata poslal Andrej Kotnik. Celjani ostajajo na drugem mestu prvoligaške razpredelnice, toda povišali so zaostanek za vodilno Olimpijo, ki zdaj znaša trinajst točk. DEAN ŠUSTER Preostali izidi 16. kroga so bili: Bravo - Kalcer Radomlje 1 : 1 (Šiškarji so v 92. minuti zadeli vratnico), Domžale - Olimpija 0 : 3 (dva gola je dal Celjan Svit Sešlar), Tabor - Maribor 0 : 4 (hat-trick je uspel Marku Toliću, na čigar kakovost prisega Zlatko Za-hović) in Mura - Gorica 2 : 0 (gostitelji so se na lestvici povsem približali Celjanom, vendar bodo v naslednjem krogu gostovali na Bonifiki). Izjemno mešani občutki Nogometaši Celja so odigrali zadnji letošnji tekmi na svoji zelenici. Najprej so se po zmagi nad Muro z 2 : 1 (Popović, Bizjak) uvrstili v osmino finala pokala Nogometne zveze Slovenije. »Zelo sem zadovoljen z našo igro proti zahtevnemu nasprotniku. Zaslužili smo si več zadetkov, dvome o zmagovalcu bi lahko predčasno razblinili in bi se lahko v zaključku srečanja izognili nepotrebni živčnosti,« je menil trener Celja Roman Pilipčuk. V nedeljo so ga zapravljene priložnosti - predvsem na začetku tekme in pred njenim koncem - še bolj jezile: »Če se želimo potegovati za vrh lestvice v Celje (4-3-3): Rozman - Morozov, Vuklišević, Zec, Ajhma-jer - Popović, Zabukovnik, Kouter - Bizjak, Ikwuemesi, Matko. Igrali so še Stoiinović, Vrbanec, Matić. Aljoša Matko je z odličnim strelom razveselil približno 700 gledalcev. Z ramo Charlesa Ikwuemesija je vse v najlepšem redu, žal je jesenski del prvenstva zaradi poškodbe komolca že končal Bi Nene Junior Gbamble. državnem prvenstvu in če želimo igrati v evropskem tekmovanju, potem moramo izkoristiti več zrelih priložnosti. Pripravimo si jih povsem dovolj.« Ukrajinski strateg je priznal nejevoljo, ker niso vse točke ostale doma, v isti sapi je izrazil zadovoljstvo, ker je njegova ekipa ostala nepora-žena na svojem stadionu v tej sezoni. Letos še tri gostovanja Branilca Celja Damjan Vu-klišević in Nejc Ajhmajer sta v 42. in 56. minuti lahkoverno zrušila Osagieja Brighta Edomwonyija. Prvi prekršek je kaznoval Bede Osuji, drugo celjsko darilo je »zavrnil« I pctvira 1 SNI OLIMPIJA 17 14 1 2 31:16 43 CELJE 17 8 6 _3_26:21_ 30 MURA 17_8 _5_4 31_:24 29 KOPER 17 8 4 5 25:17 28 MARIBOR 17 7 _3_7 33:26 24 E 7 5 Jj_26:23 22 BRAVO 17_6 _3_8 19:14 _21_ KALCER 17 2 7 8 15:30 13 7 77 Kotnik. »Imeli smo idealno priložnost za vodstvo z 2 : 0. Potem bi bilo za nas vse lažje. Zaradi moje napake nismo izkoristili priložnosti. Ob koncu smo skoraj doživeli poraz,« je bistveno strnil trener Kopra Zoran Zeljković, ki si je očital zamenjavo izvajalca najstrožje кд7гп ПллпН 7рг ni bil mpH celjskimi branilci z večjimi napakami: »Za nami je prva tekma v tej sezoni, v kateri smo popolnoma prevladovali, ampak bi lahko tudi izgubili, saj so nasprotniki imeli dve enajstmetrovki.« Izid je na 1 : 1 izenačil Aljoša Matko, ki je na zadnjih tekmah opozoril nase, predvsem pa ie dokazal, da pri niem ni vprašljivo znanje, temveč psihološka obremenjenost. V izdihljajih derbija je Tin Matić zatresel vratnico koprskih vrat. Celjani bodo letos le še gostovali, in sicer zgolj v Ljubljanski kotlini, najprej v Stožicah (v sredo, 30. novembra), nato dvakrat v Domžalah. Foto: Andraž Purg - Gr upA TARftR 17 9 R 1П 15 -49 11 Celjskih grofov je bilo v nedeljo malo več kot ponavadi. Dvignili so transparent. Pomena napisa niso hoteli pojasniti sporočili so le, da »gre za pozdrav prijateljem z Obale«. ŠPORT sport@nt-rc.si sport@radiocelje.com 17 Slovenski košarkarji bodo četrtič tekmovali na svetovnem prvenstvu Laščan Lapornik z mehko roko do opaznega deleža Košarkarji Slovenije so uspešno nreh- stavo Od nrvp sekunde smo igrali agresivno reprezentance Aleksander Seknlir kakov Košarkarji Slovenije sn uspešno preb rndili težave v farsi, ki se plete v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu, saj so se manjkajočim igralcem iz lige NBA in evrolige pridružili tudi nekateri košarkarji, ki jih klubi pač niso izpustili na reprezentančne tekme. DEAN ŠUSTER V petek je slovenska moška košarkarska reprezentanca v tretjem krogu drugega dela kvalifikacij za SP leta 2023 v skupini J v go-steh premagala Izrael s 75 : 62. Najboljša strelca pri zmagovalcih sta bila Miha Lapornik in Edo Murić s po 16 točkami. Laščan Lapornik je zelo natančen pri metih z razdalje: »Vedeli smo, da bo tekma trda, zahtevna. Mnogo Izraelcev nismo poznali, saj so spremenili po- stavo. Od prve sekunde smo igrali agresivno v obrambi. Zadeli smo nekaj lahkih košev, nekaj odprtih metov za tri in ko smo pove-dli, je bilo lažje igrati. Tudi v drugem polčasu smo držali neko varno razliko in zasluženo zmagali. Čez tri dni bomo nadaljevali uspešno pot proti Nemcem.« Njegova napoved je bila točna. Morgan ni nič vprašal Uvrstitev na SP so naši košarkarji dokončno potrdili v ponedeljek v Kopru, ko so premagali prav tako zdesetkano Nemčijo z 81 : 75. Najboljši strelec Slovenije je bil Jordan Morgan z 22 točkami, po 14 so jih dodali Lapornik, Murić in Žiga Samar. Naši košarkarji so imeli že 18 točk naskoka, nato so gostom dopustili delni izid 4 : 20. Na srečo se je vse dobro končalo. Ob odsotnosti slovenskih košarkarskih zvezdnikov je selektor slovenske reprezentance Aleksander Sekulić kakovostno opravil svoje delo: »Zavedali smo se, kaj nam prinaša zmaga proti Nemčiji. Izjemno smo veseli, ker smo se uvrstili na svetovno prvenstvo. To je velika stvar za majhno Slovenijo. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so se udeležili teh kvalifikacij. Žiga Samar in Urban Klavžar sta pokazala svoj potencial in znanje, Edo Murić se je izjemno profesionalno lotil obeh tekem, Jordan Morgan je prišel v reprezentanco brez vprašanja. Uvrstitev smo dosegli z ekipno igro, bojevitostjo in veliko željo.« Slovenija bo četrtič nastopila na turnirju svetovne elite. Prvič se je svetovnega prvenstva udeležila leta 2006 v Saporu in Tokiu, leta 2010 je igrala v Turčiji, leta 2014 v Španiji. Svetovno prvenstvo na Japonskem, Filipinih in v Indoneziji bo med 25. avgustom in 10. septembrom prihodnje leto. DŠ, foto: KZS Laščan Miha Lapornik je bil drugi najboljši strelec slovenske reprezentance na zadnjih dveh tekmah v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu. Dvakrat prepričljivo boljši od Loke Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v svoji dvorani dvakrat v štirih dneh premagali ekipo Urbanscape Loka. V soboto so bili v prvenstveni tekmi boljši z 31 : 24, v torek so v šestnajstini finala pokala Rokometne zveze Slovenije zmagali s 37 : 26. Na prvem obračunu so imeli »pivovarji« po prvem polčasu le gol prednosti, v nadaljevanju pa so močno pritisnili na plin. Sedem golov je dal kapetan Aleks Vlah, po pet so jih dodali Tilen Strmljan, Tim Cokan in Ante Ivanković. Na drugi tekmi s Škofjeločani sta se izkazala oba vratarja, Nebojša Bojić z dvanajstimi obrambami in Yassine Belkaied, ki je bil pred vrati krajši čas, s petimi: »Zelo dobro smo se pripravili na tekmece, s katerimi smo se pomerili že v soboto. Od prve do zadnje minute smo igrali z enako intenzivnostjo, kar moramo ponoviti tudi na prihodnjih obračunih. Dobro smo odigrali v obrambi, v napadu pa smo bili zelo učinkoviti. Zasluženo se lahko veselimo uvrstitve v nadaljnji krog pokalnega tekmovanja. Vesel sem, da sem lahko s svojimi obrambami pomagal svojemu moštvu do zmage. Obrambe so bile tudi plod zavzete obrambne igre celotne ekipe.« Le en igralec v polju se ni vpisal v listo strelcev, po petkrat sta zadela krilna igralca Gal Marguč in Tadej Mazej. V soboto bodo gostovali v Ivanč-ni Gorici. Sledili bosta tekmi lige prvakov s Szegedom v gosteh in doma. Med njima bo v nedeljo, 27. novembra v dvorani Zlatorog prvenstveni derbi z Ribnico. DŠ, foto: Andraž Purg - GrupA 22-letni napadalec iz Latvije Mikus Mintautiškis je na Jesenicah podal strelcu Juretu Sotlarju. Bo na celjskem ledu rezultat še bolj tesen? Hokejisti LedX Celja so po osvojitvi prvega mesta v konkurenci Triglava, Slavije in Maribora že odigrali prvo polfinalno tekmo državnega prvenstva. Hokejska zveza Slovenije je namreč številko ena pred končnico dodelila Olimpiji (pomerila se bo s kranjskim Triglavom), številko dve pa Jesenicam. »Železarji« so »viteze« pričakali v torek v dvorani Podmežakla. Po pričakovanjih so bili boljši gostitelji. Povedli so z 1 : 0 v zmagah, rezultat je bil 4 : 1. Oba Celjana strelca za domače Jeseničani, ki bodo konec tedna nastopili v tretjem krogu celinskega pokala v Cardiffu, so večino dela opravili v drugi tretjini, ko so dosegli tri gole. V prvem in zadnjem delu tekme so bili celjski hokejisti dokaj enakovredni. Zanimivo je, da sta polovico golov za Jesenice dala Celjana, napadalec Žan Jezovšek in branilec David Planko. Jezovšek je zadel v 6. minuti. Jeseničani so si visoko vodstvo zagotovili v kratkem obdobju druge tretjine. Med 25. in 30. minuto so gole dali Andrej Galuškin, Planko in Gašper Glavič, ko so imeli Celjani igralca več na ledu. Druga tekma bo 29. novembra Za celjsko moštvo je bilo bistveno, da je zatreslo domačo mrežo. To mu je uspelo pred koncem druge tretjine, ko je podajo Mikusa Mintautiškisa izkoristil Jure Sotlar. V zadnji tretjini ni bilo zadetkov, čeprav so Celjani imeli dve priložnosti z igralcem več. Proti vratom ekipe Ledx Celje so domačini sprožili 40 strelov, Jakob Brandner jih je uspel zaustaviti kar 36. Trener Gal Koren je prepričan, da bi njegovo moštvo z bolj moško, odločno igro lahko iztržilo precej več. Bo razmerje moči na drugi tekmi v Celju še bolj izenačeno in rezultat še bolj tesen? Tega se nadejajo ljubitelji celjskega hokeja, čeprav se zavedajo moči Jesenic. Naslednji medsebojni obračun bo 29. novembra v celjskem mestnem parku, ko bo v dvorani največ gledalcev v tej sezoni. V finale bo napredovalo moštvo, ki bo prvo zmagalo dvakrat. Favorita sta večna tekmeca z Jesenic in Ljubljane. Prvak bo v tej sezoni znan že zelo zgodaj, sredi meseca januarja. Celjani so dobro opravili svoje delo v ligi IHL. Gostovali so v Novem Sadu. Vojvodino so premagali s 5 : 0. Vse gole so dosegli v uvodni tretjini. Po dva zadetka sta dala Nejc Kastelic in Rok Kolar. Danes bodo v mednarodni regionalni ligi gostovali v Kranju pri vedno neugodnem tekmecu Triglavu. DŠ Foto: Andraž Purg - GrupA Celjski rokometaši menijo, da so dobro telesno pripravljeni pred zgoščenim ritmom tekem. Želijo si, da bi se čim prej v njihove vrste vrnil poškodovani Žiga Mlakar. Osvojil medaljo, a ostal brez olimpijske kvote Vesel in žalosten obenem je bil Franček Gorazd Tiršek po zadnji tekmi na svetovnem prvenstvu v parastrelstvu v Združenih arabskih emiratih. Z zračno puško v ležečem položaju je osvojil bronasto medaljo, toda za las je ostal brez kvote za paraolimpijske igre v Parizu leta 2024 (zmanjkalo mu je 0,1 kroga). Slednjo si bo naslednje leto lahko priboril na tekmah svetovnega pokala. V prvih dveh nastopih na svetovnem prvenstvu v Al Ainu je bil strelec iz Gornjega Grada dvakrat četrti. Za začetek je z zračno puško v stoječem položaju po dodatnem strelu bronasto medaljo izgubil za 0,1 kroga. Četrti je bil nato tudi na tekmi s puško malega kalibra na 50 metrov leže. Letošnje svetovno prvenstvo za parastrelce je že deveto. Prvo je bilo leta 1994 v avstrijskem Linzu, kjer je medaljo za Slovenijo osvojil zdaj že tekmovalno upokojeni Franc Pinter. Slednji je tudi najuspešnejši slovenski strelec na SP, Franček Gorazd Tiršek nas je obiskal lani, ko se je v zadnjih letih mu vztrajno sledi Tiršek. iz Tokia vrnil z dvema olimpijskima medaljama, s DŠ, foto: Andraž Purg - GrupA srebrno in z bronasto. 18 NAPOVEDNIK Kulturne prireditve ČETRTEK, 17. 11. 11.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop dijakov srednje stopnje Oddelka pihal, godal, trobil in tolkal, petja ter komornih skupin 18.00 Velenjski grad Umetniška zbirka Galerije Velenje, 20. in 21. stoletje Odprtje prenovljene stalne postavitve 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Moj život je ROKentROL Glasbena komedija 19.00 Občinska knjižnica Polz ela Deklice brez gnezda Predstavitev knjige in pogovor z avtorico Dsnico Vidmar 19.30 Narodni dom Celje Firšt trio Koncert; Peter Firšt, trobenta, Leon Firšt, klavir in Miha Firšt, kontrabas 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Boeing boeing Komedija v izvedbi Špas teatra PETEK, 18. 11. 17.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Janja Vidmar: Predstavitev potopisnih knjig 18.30 Kulturni center Laško Slavnostna akademija Laške pihalne godbe 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Dirigent Marko Letonja 19.00 Galerija Račka Celje Velvet 3 - Hiša erotične ilustracije Odprtje razstave 19.00 Železarski muzej Štore Jaz, zemlja Odprtje fotografske razstave Andreje Ravnak 19.30 Kulturni dom Škofja vas Denar z neba Komedija v izvedbi gledališke skupine KD Gorenje; za abonma in izven 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Florian Palier, kitara Koncert 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Zdrava pamet Možganska monokomedija v izvedbi Nika Škrleca 21.00 Plesni forum Celje Lačni Franz Akustični koncert novi tednik Vedno г \MWVj! SOBOTA, 19. 11. 9.00 Galerija Božena Celje Ogled galerije Božena Brezplačen ogled stalne razstave o zgodovini Fotohiše Pelikan ter občasne razstave Lepota je ženskega imena 10.00 Dom kulture Slovenske Konjice Fuj, gosenica! Lutkovna predstava za otroke v izvedbi Gledališča Lalanit 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Na Hermanovem odru: To ni Pika Za abonma in izven; Lutkovno gledališče Fru-Fru 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Otroški abonma Jurček: Palčica Igrana predstava v izvedbi gledališča Ku-Kuc 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Pujski so zakon! Premiera nove romantične pravljice Lutkovnega gledališča Velenje 17.00 Gledališče Celje Kristian Smeds: Žalostinke iz srca Evrope Abonma po posebnem razporedu in izven 18.00 Narodni dom Celje Ljubečanke - Ženski pevski zbor KUD Ljubečna Koncert '40 let iz naših src do vašega srca'; vstop prost 18.00 Dom krajanov Galicija Skupaj nam dobro gre Letni koncert Folklorne skupine Galicija z gosti 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina 40 let nam je pesem pri srcu Slavnostni koncert Ženskega pevskega društva Rosana SEZNAM DOGODKOV MED 17. IN 24. NOVEMBROM SOBOTA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 19. november, Pravljično dopoldne z Bino Štampe Žmavc ob 10. uri v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo PONEDELJEK, ŠTUDIJSKA ČITALNICA november, Ob nastanku sveta ob 1730 Drago Jančar in Kristian Koželj NE I. NADSTROPJE KNJIŽNICE SPREGLEJTE! Beading nakit Darje Trivan Razstava na ogled do konca leta 2022 NE PREDDVERJE KNJIŽNICE SPREGLEJTE! Razstava Evropsko prvenstvo v rokometu za ženske na risbah celjskih otrok in mladine Na ogled do 20. novembra A« 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Noreia Koncert za Abonma klub in izven 21.00 eMCe plac Velenje The Hooten Hallers Blues punk koncert NEDELJA, 20. 11. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Janko in Metka Otroška predstava ob svetovnem dnevu otroka; vstop prost 10.00 Velenjski grad Mladi muzealci: Verzi, vrezani v Velenje Predstavitev knjige avtorjev Katarine Aman in Ambroža Kvartiča 16.00 Dom svetega Jožefa Celje, Kardinalova dvorana Butalci na sodišču Gledališka predstava Frana Milčinskega v priredbi Jane Kvas 17.00 Dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec Citrlajf Koncert za citrarski abonma in izven 18.30 Kulturni center Rogaška Slatina Fantovščina Komedija SiTi teater BTC; igrajo: Gašper Bergant, Žan Papič in Sašo Stare TOREK, 22. 11. 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Literarni večer z Ireno Svetek O seriji kriminalnih romanov se bo z avtorico pogovarjala Maja Furman; vstop prost 19.00 Knjižnica Žalec_ Anton Korošec: slovenski državnik kraljeve Jugoslavije Pogovor o monografiji z dr. Andrejem Rahtenom in dr. Jurijem Perovčkom SREDA, 23. 11. 9.00 do 11.00 TIC Laško_ Domači kotiček 16.30 Kulturni dom Dobrna Javni na stop učencev dislociranega oddglka v občini Dobrna 17.00 Knjižrnca pri Mišku Knjižku Ovčka, ki je prišla na večterjo GjeđpKšfca predstavav izv1d.biG ledališčm Smejček 18.00 Dom kulture Velenje, vPEkaKvorana S^pad harmonik, Miha Detievcin Dejan Kušer Koncert za Abonma MtadonK in izven 18.00 Knjižnioa Šmarje pri Jelšah_ Zgodilepšajo žiKljenje №&г ljudskih pravljic, übs1daai in mednarodnih zgodb 19.30 G^ena šola Celje_ GModer: Trio a Chanter Klara Lužnik, klavir Zala fran^K violina in Ariel VniASanasovski, violončelo Tedenslovenskih splošnih knj^ain c 18.00 Knjižnioa Šentjur V iskTgju lepega in branje poezije Barbare Patrizie Berden Odprtje likovne razstave PETEK, 18. 11. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje Z literaturo v ukrajinskem jeziku Odprtje kotička SOBOTA, 19. 11. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljično dopoldne z Bino Štampe Žmavc PONEDELJEK, 21. 11. 17.30 Študijska čitalnica Osrednje knjižnice Celje Ob nastanku sveta Pogovor z avtorjem romana Dragom Jančarjem TOREK, 22. 11. 17.00 Knjižnica Dobrna O dimnikarčku, ki je srečo iskal Gledališka predstava v izvedbi Gledališča Pravljičarna SREDA, 23. 11. 17.00 Knjižnica Šmartno v Rožni dolini O dimnikarčku, ki je srečo iskal Gledališka predstava v izvedbi Gledališča Pravljičarna Druge prireditve ČETRTEK, 17. 11. 9.00 do 17.00 Stari grad Celje Novo doživetje na Starem gradu VR teleskop - pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu 10.00 Knjižnica Velenje Moč branja: Bralni klub za odrasle t°Mta Brina Zabukovnik Jerič in Andreja Kac 19.00 Dom kulture Braslovče Poklon Himalaji Potopisno predavanje Barbare Popit 1o9d.n0o0stOi,bčinska knjižnica Prebold Preprosti triki za izboljšanje domačih fotografij Predavanje ljubiteljske fotografinje Simone Lustek VKankar PETEK,18.11. 19.00 POŠ Prevorje_ 2. Anin večer na Prevorju r - Gremo na divje Gostja večera bo Karmen Gajšek, tema uporaba divjih rastlin v prehrani SOBOTA, 19. 11. 9.00 Parkirišče pod Lurdom, Migojnice Martinov pohod po vinskih poteh okoli Bukovice 10.00 Celjski mladinski center Sejem starih stripov in vinilk 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Epikulinarični večer: Savinjska Gost večera Leon Ašenberger - Aši PONEDELJEK, 21. 11. 17.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek Pogovori o življenju in smrti Vodi Metka Klevišar preko Zoom aplikacije. TOREK, 22. 11. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Dobro jutro! - ob svetovnem dnevu pozdrava - 21. november Hermanova likovna ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka SREDA, 23. 11. 16.30 Knjižnica Žalec Kaligrafija z Natalijo Resnik 18.00 Celjski dom_ O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga Uvodno informativno predavanje 18.00 Ob spomeniku padlim v I. svetovni vojni v Šmartnem ob Paki Regijska proslava ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra Šaleško društvo generala Maistra Velenje Dobrodelne prireditve SOBOTA, 19. 11. 19.00 Celjski mladinski center Dobrodelni Stand up večer Zbrane donacije bodo namenili pomoči potrebnim; vstop prost SREDA, 23. 11. 17.00 Avla doma II. slovenskega tabora Žalec Dobrodelni adventni bazar i4o INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI CAS: TOREK-PETEK 10.00 -16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. MALI OGLASI / INFORMACIJE 19 Hitro čas beži, kar te med nami ni, a v naših srcih spomin nate še živi. V SPOMIN Minilo je deset let, kar si nas zapustil, dragi ati, dedi, brat in stric ALOJZ NEMEC ml. (14. 7. 1964-15. 11. 2012) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižgete svečko. Žalujoči: vsi njegovi POSEST ODDAM MANJŠO starejšo hišo z vrtom (do dve osebi) na podeželju (Ljubno ob Savinji) oddam v najem. Male živali so dovoljene. Telefon 031 695-208. p PRODAM KOMBINIRAN hladilnik Sharp, višina 170 cm, ugodno prodam za 80 EUR. Telefon 031 621-281. 831 PRODAM PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 828 NEMŠKE orjake, dve mladi samici, ugodno prodam. Telefon 068 617-411. 812 PRAŠIČA, težkega 150 kg, in dva prašiča, težka 60 kg, navajeni so domače hrane, ugodno prodam. Telefon 041 395-213. 841 TELIČKO simentalko, staro tri tedne, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 466043. 842 TELIČKO simentalko, težko 250 kg, prodam. Telefon 031 509-828. 843 DVA bikca mesne pasme, težka 200 kg, prodamo. Možna menjava za klavno govedo. Telefon 031 515-187. 809 TELIČKO simentalko, staro štiri mesece in pol, prodam. Telefon 031 840-282. n JARKICE, mlade kokoši nesnice, za začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje, Šempeter v Savinjski dolini; rjave in auro-kane. Prodamo lastne krmne mešanice za perutnino in piščance, enodnevne, po naročilu. Telefon (03) 700-1446. p SUHA drva ter belo in rdeče vino prodam. Telefon 070 667-374. 837 SOBNI kamin na trda goriva in več hišnih vhodnih vratnih kril, različne velikosti, prodam. Telefon 051 631-218. 839 PRAŠIČA, krmljenega z naravno kuhano hrano, oljni gorilnik, vlečno kljuko, vrtalni stroj s stojalom in dve dvigalki, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 858-725. 838 ŠTIRI zimske gume znamke Michelin, s platišči za golfa, in jelena špičaka, prodam. Telefon 040 575-924. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, rjave, rdeče grahaste, plave, jerebičaste, zelenojajčne bele, golovratke in štajerske, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n PRAŠIČE, težke od 30 do 280 kg, in izločene svinje, prodam. Domača hrana in možna dostava. Telefon 031 311-476. p KUPIM KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p BIKCA mesnate pasme, težkega približno 300 kg, kupim. Telefon 041 530-885. 840 OSTALO PRIKOLICO za kampiranje kupimo. Telefon 031 391-972. p Zl M E N KI UREJEN, preprost moški srednjih let, s svojo hišo, bi rad spoznal preprosto žensko, staro do 50 let. Pokličite ali pošljite SMS na telefonsko številko 071 250-952.832 R !AZ NO PRODAM nesnice, že v nesnosti, rjave, sive in črne, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 051 720-294. p Poroke Žalec Poročili so se: Katja KAR-NIČNIK in Urban GREGL, oba z Vranskega, Selma AHME-TOVIĆ iz BIH in Mirza KESKI-NOVIĆ iz Žalca. Velenje Poročila sta se: Maja ČRE-MOŽNIK in Peter KOTNIK, oba iz Šoštanja. SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p IŠČEMO negovalko (študentko zdravstvene nege) za občasno pomoč na domu v Celju. Telefon 040 481-512. 833 IZVAJAMO sečnjo, spravilo in odkup lesa. Si-ma-les, Zagorje 31, 3261 Lesično, telefon 211-346. EKSKLUZiVNO Fotografije luksuznih obmorskih vil Janševih prijateljev z jahte v Istri iNTERVJUJA Mojca Pašek Šetinc in Uroš Urbanija o okupirani TV Slovenija LOKALNE VOLiTVE Kdo so županski favoriti in v katerih občinah je še vse odprto DOSJE Črni trg zdravil: kdo vse bajno služi na račun bolnikov in zasvojencev www.reporter.si v ^celjska ^—neodvisna lista IZKUŠNJE REŠITVE. 3. VOLILNA ENOTA: Tomaž Fludernik Smrti Celje Umrli so: Erna JURIČKI iz Celja, 93 let, Vladimir KLA-RIC iz Kačjega dola, 87 let, Mirko RAK iz Mozirja, 79 let, Alojz ŠTARKL iz Košnice pri Celju, 75 let, Matilda NOVAK iz Celja, 76 let, Josipa BOR-ŠTNER iz Celja, 89 let, Andrej URATNIK s Polzele, 76 let, Martin PEGANC iz Laškega, 69 let, Jožef JELEN iz Celja, 94 let, Sašo KOPRIVNJAK iz Zabukovice, 46 let, Ana ČUK iz Celja, 90 let, Edita KOMA-DINA iz Celja, 87 let, Marta JUSTIN iz Celja, 91 let, Frida LOJEN iz Celja, 82 let, Ana JAZBEC iz Prebolda, 83 let, Štefanija MEŽNAR iz Tabora, 78 let, Marija VREČAR iz Laškega, 76 let, Matej KOTNIK iz Celja, 44 let. Laško Umrla je: Marija PUH iz Strmce, 89 let. Žalec Umrli so: Rok MAČEK iz Zgornjih Roj, 89 let, Peter NAĐ iz Šempetra, 87 let, Alojzija OBU iz Andraža nad Polzelo, 87 let, Hilda Helena KLAMPFER iz Petrovč, 80 let, Ljudmila STROŽER iz Prebolda, 95 let, Marija Magdalena ČULK iz Pariželj, 93 let, Vil-helmina VAJNCERL iz Šempetra, 80 let, Marija BELE iz Spodnje Rečice ob Savinji, 95 let, Antonija DIVJAK s Polzele, 95 let, Veronika ČEDE iz »Ure minevajo in dnevi in meseci in leta in nikoli se ne vrne čas, ki je minil...« Tudi za nas so minile vse pomladi, ko je ponovno prebujenje novega z nami v veselju pričakoval JOŽEF ARTNAK iz Rakitovca 14 (1933-2022) Hvala vsem, ki ste mu za časa življenja ponudili roko, ga obiskovali in mu nudili oporo, kadar jo je potreboval. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnji tuzemski poti. Za njim žalujemo njegovi domači. »Vedno bo dober dan za tiste, ki imajo dobroto srca, za tiste, ki imajo sončno dušo. Vedno bo dober dan -prav do tistega dobrega dne, ki mu ne bo konca.« (J. Folliet) HILDA DIMEC (5. 1. 1943-23. 10. 2022) Čeprav se ti je izpolnila želja in si odšla v svet brez bolečin in skrbi, bomo pogrešali dobroto, iskrenost, humor in vedno odprta vrata tvojega toplega doma v Goriški ulici 6. Hvala, draga naša Hilda! V imenu vseh, v katerih je tvoje življenje pustilo plemenito sled. Šempetra, 86 let, Neža BREC iz Liboj, 83 let, Ivanka REP-NIK s Polzele, 62 let. Velenje Umrli so: Ana KOŠAN iz Velenja, 91 let, Marjan TRA- TNIK iz Velenja, 70 let, Viktor JESENIČNIK iz Velenja, 83 let, Hedvika FLIS iz Velenja, 79 let, Marija KRIČAJ izTo-polšice, 88 let. kolektiv energetike celje RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO STROJNIK- 6 ENERGETIKA CELJE m/ž minimalni pogoji za zasedbo delovnega mesta: -- stopnja izobrazbe: IV. stopnja elektro- ali strojne smeri, -- poklic: elektrikar, elektromehanik, strojni mehanik, ključavničar in drugi poklici srednje poklicne izobrazbe elektro- ali strojne smeri, alternativa mehatronik, strojni tehnik, elektrotehnik, -- delovne izkušnje: 3 leta na enakih ali podobnih delih, -- tekoče razumevanje, govorjenje in pisanje v slovenskem jeziku, -- vozniški izpit B-kategorije, splošna zdravstvena sposobnost (zdravniško spričevalo pooblaščenega zdravnika). Od kandidatov pričakujemo poznavanje tehnike in tehnologije za proizvodni energetski obrat, računalniškega sistema centralnega nadzornega sistema, osnove predpisov in internih pravil s tehničnega okoljevarstvenega področja dela in ekologije. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev (z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas) s polnim delovnim časom. Delo je organizirano v turnusu in se opravlja na objektu termične obdelave odpadkov. kratka vsebina dela: -- nadzorovanje, obratovanje in posluževanje vseh postrojev v obratu termične obdelave v skladu z obratovalnimi navodili, tehničnimi predpisi, varstvom okolja, vzdrževalnimi navodili in predpisi varnosti, zdravja pri delu ter požarne varnosti, -- vodenje obratovalnih dnevnikov, knjig periodičnih pregledov in posegov ter podajanje mesečnih poročil vodji, -- izvajanje vzdrževalnih in remontnih del na postrojenju obrata in v priročni delavnici, -- sprejemanje in oddajanje odpadkov, aditivov, druge dobave v skladu s tehničnimi predpisi in navodili. p Г| VIZIJA. (l. VOLILNA ENOTA: (2. VOLILNA ENOTA: Alenka Golež Miran Gracer Kandidati pošljejo prošnje z dokazili in življenjepisom s podrobnim opisom delovnih izkušenj na naslov sedeža podjetja v Celju, Smrekarjeva 1 ali na e-naslov: info@energetika-ce.si zadnji dan za oddajo prošnje je 27. 11. 2022. 20 TEDEN KNJIŽNIC V knjižnico Laško se je vrnil živahen utrip Navezovanje stikov tudi čez mejo Medtem ko knjižnice v lanskem in predlanskem letu zaradi epidemije niso mogle izvajati številnih dejavnosti, s katerimi ob izposoji knjig bogatijo utrip in življenje v lokalni skupnosti, je bilo letošnje leto na tem področju spet pestro. »V našo knjižnico so se vrnile številne dejavnosti, ki jih v preteklih dveh letih nismo mogli izvajati ali so bile te v zelo okrnjeni obliki. Pri tem mislim tako na številne prireditve, delovanje univerze za tretje življenjsko obdobje, bi-bliopedagoške dejavnosti za otroke ... Naši uporabniki in obiskovalci so se v velikem številu udeleževali vseh naših dejavnosti,« je zadovoljen direktor Knjižnice Laško Matej Jazbinšek. BOJANA AVGUŠTINČIČ Knjižnica Laško želi postati še bolj odprta za vse uporabnike. Pri tem si prizadeva okrepiti svojo vlogo kulturnega in informacijskega središča. (Foto: arhiv NT) Knjižnica Laško je namenjena vsem občanom občin Laško in Radeče. Uporabnikom omogoča vseživljenjsko izobraževanje ter izboljšuje njihovo bralno, informacijsko in druge vrste pismenosti. Z mrežo krajevnih knjižnic in izposojevališč, s sodelovanji v krajih in z raznovrstnimi storitvami si prizadeva biti v svojih okoljih čim bolj dostopna, širiti kulturna obzorja ter krepiti lokalno, domoznansko zavest. To dosega s skrbno načrtovanimi knjižničnimi zbirkami, z bogato in s kakovostno prireditveno in domoznansko dejavnostjo, z raznovrstnimi storitvami ter z usposobljenimi zaposlenimi. Je tudi pomemben prostor druženja in srečevanj, izmenjevanj znanj, stališč in življenjskih izkušenj med občani. Branje in planinstvo z roko v roki Knjižnica je tudi povezovalni člen v lokalni skupnosti. Tako se je s projektom Planinska bralna značka pridružila obeleževanju letošnjega leta planinstva v Laškem, razglašenega ob 100-letnici Planinskega društva Laško. Bralno značko so si zamislili kot bralno akcijo za vse generacije oziroma za cele družine. Branje je namreč tako kot planinstvo dejavnost, ki nagovarja vse, ne glede na starost, pravi direktor Knjižnice Laško Matej Jazbinšek. Odzivi so bili zelo dobri. Bralna akcija se je začela 11. decembra lani in bo trajala do letošnjega 11. decembra. Ta datum so izbrali, ker na ta dan praznujemo mednarodni dan gora, ki ga Alpska konvencija obeležuje s festivalom Brati gore. Festival spodbuja alpsko kulturno pestrost ter povezuje ljudi, ki ljubijo gore in literaturo. Kot pravi Matej Jazbinšek, imata planinstvo in poslanstvo knjižnice veliko skupnega: »Tako Pestro dogajanje Knjižnica Laško pripravlja tudi ob tednu splošnih knjižnic. Med drugim je omogočila brezplačen vpis v knjižnico ter dan brez zamudnin ob vračilu gradiva. Ob tem so v knjižnicah Laško in Rimske Toplice za najmlajše pripravili pravljični urici z ustvarjalnima delavnicama. Jutri, v petek, bodo v Knjižnici Rimske Toplice gostili pisateljico Janjo Vidmar, našteva Matej Jazbinšek. (Foto: SHERPA/ arhiv NT) planinstvo kot branje knjig predstavljata način življenja. Da lahko rečemo, da smo planinec ali da smo resen bralec, ne zadošča, če preberemo dve knjigi na leto ali če gremo enkrat v življenju na Triglav. Oboje je tek na dolge proge. Tako planinstvo kot branje sta značilna za srčne ljudi, ki imajo radi naravo, življenje, druge ljudi.« V sklopu planinske bralne značke so v Knjižnici Laško pripravili kar nekaj dejavnosti za otroke. Kot posebnost Jazbinšek omenja pogovor s pisateljem Samom Rugljem, ki so ga pripravili kar v planinskem domu na Šmohorju. Krepitev sodelovanja V knjižnici izvajajo tudi druge bralne projekte, od bralne značke za odrasle, njeno 15. sezono so obeležili z osrednjim dogodkom ob dnevu reformacije, do predšolske bralne značke in poletne akcije za učence Poletni bralci, ki je bila letos spet zelo uspešna. Med projekti, na katere so v laški knjižnici zelo ponosni, Matej Jazbinšek izpostavlja tudi dveletni projekt Čebela bere med. Gre za skupen projekt sodelovanja petih Lokalnih akcijskih skupin (LAS) z območja Slovenije, za katerega so pridobili tudi evropska sredstva. Laška knjižnica je v tem projektu že lani pridobila računalniško in nekaj druge opreme. Letos je v sklopu projekta izvedla še številna izobraževanja na temo digitalnega opismenjevanja za odrasle. »Te dejavnosti smo izvajali v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje. Pri tem so naša knjižničarka in kolegici iz Celja napisale tudi priročnik Enostavna uporaba e-storitev, ki je izšel tako v tiskani kot digitalni obliki in je prejel številne zelo pozitivne odzive,« pravi direktor Knjižnice Laško. V laški knjižnici krepijo sodelovanje tudi z drugimi slovenskimi knjižnicami. Zdaj so prvič navezali stik tudi s knjižnico v sosednji državi. Občino Laško so ob nedavnem občinskem prazniku obiskali predstavniki pobratene hrvaške občine No-vigrad. Laško knjižnico si je ogledala direktorica Mestne knjižnice Novigrad Morena Moferdin in z direktorjem Matejem Jazbinškom sta že začela snovati skupne projekte obeh knjižnic. O njih direktor še ne želi govoriti, je pa napovedal, da bodo katerega zagotovo začeli uresničevati že v prihodnjem letu. Izvolite (v) knjižnico V tednu slovenskih splošnih knjižnic družbe,« so zapisali v Združenju splošnih (20. novembra obeležujejo svoj dan) bodo knjižnic Slovenije. marsikje pripravili še več dogodkov kot V Osrednji knjižnici Celje bo osrednji do-običajno. Letošnje geslo tedna je Izvolite godek v ponedeljek, 21. novembra, ob 17.30, (v) knjižnico. ko bo v študijski čitalnici pogovor z Dragom Namen tedna splošnih knjižnic predsta- Jančarjem. O njegovem najnovejšem romanu vljata osveščanje o pomenu teh ustanov Ob nastanku sveta se bo z njim pogovarjal v današnjem času in spodbujanje branja. Kristian Koželj. »Knjižnično dejavnost opravlja 58 splošnih V preteklih dneh se je nekaj dogodkov že knjižnic, ki jo izvajajo v več kot tisoč manj- zvrstilo, od potopisnega predavanja Davida ših in večjih krajih po Sloveniji. Vse splošne Steguja do gledališke predstava Gledališča knjižnice imajo na voljo 12 milijonov enot Pravljičarna. Jutri ob 10. uri bodo v Knjižnici gradiva. Petina vsega prebivalstva Slovenije pri Miški Knjižku odprli ukrajinski kotiček z je članov splošnih knjižnic, na različne na- literaturo v tem jeziku, ki jo je podarilo Vele-čine jih knjižnične storitve uporablja več kot poslaništvo Ukrajine v Republiki Sloveniji. V polovica. Knjižnice so prostori učenja, prire- soboto bodo najmlajši uživali v pravljičnem ditev, srečevanj, informacijska središča lokal- dopoldnevu z Bino Štampe Zmavc. nih skupnosti, prostori druženja, socialnega Gledališke predstave za otroke bodo pripra-mreženja ter demokratičnega sooblikovanja vili tudi v vseh štirih krajevnih enotah. TC Ob tednu splošnih knjižnic bo kar nekaj dogodkov in ponekod tudi možnost brezplačnega vpisa v knjižnico. V Celju bralcem to omogočijo aprila v tednu knjige. Tudi Knjižnica Šentjur je teden splošnih knjižnic obeležila z različnimi dogodki. Danes, v četrtek, bo tam odprtje razstave del Barbare Patrizie Berden z naslovom V iskanju lepega, na dogodku bodo prebirali tudi avtoričino poezijo. Prihodnji torek bodo pod okriljem knjižnice knjižna čajanka, ura pravljic in literarni večer z Ireno Svetek. Številna predavanja in pravljično uro so v teh dneh pripravili tudi v Knjižnici Šmarje pri Jelšah. V čast tedna splošnih knjižnic bo tam danes, v četrtek, stand up predstava Strast, dojenček in rompompom z Vidom Valičem. Dan kasneje, v petek, bo omogočen brezplačen vpis novim članom, v soboto bo sledila otroška predstava Junaški Jelen. Literarne večere in praznične ustvarjalnice so med drugim pripravili v Knjižnici Rogaška Slatina, kjer so v preteklih dneh gostili tudi pisateljico Eriko Johnson Debeljak. Ob tem so odprli novo sezono bralne značke za odrasle z naslovom Branje brez meja oz. Čitanje bez granica.(TS) Brezplačen vpis Dnevu slovenskih splošnih knjižnic so tudi v Knjižnici Velenje posvetili nekaj dogodkov. V začetku tedna so predstavili posebno zbirko Lažje berem, v kateri je gradivo razvrščeno po področjih, kot so zvočne knjige, znakovni jezik, večji tisk, disleksija in lahko branje. Namenjene so vsem uporabnikom knjižnice, še posebej tistim, ki za branje potrebujejo prilagoditve. Kot je povedala višja bibliotekarka Metka Pivk Srdič, so v sodelovanju s Centrom za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje v knjižnici pripravili še razstavo Puran Peter, na kateri je Sabina Breznik s kamišibajem predstavila knjigo, ki jo je napisala sama, ter predstavitev knjige dr. Trajča Nikoloskega z naslovom Medovite rastline. Avtor knjige je za svoje strokovno in znanstveno delo prejel več domačih priznanj. V sodelovanju z Gorenjskim muzejem so odprli razstavo priljubljenega pevca zabavne glasbe Andreja Šifrerja, ki letos praznuje sedemdeset let. Razstava omogoča vpogled v njegovo izjemno glasbeno ustvarjanje. Da bi v knjižnico privabili tudi nove obiskovalce, vabijo v ponedeljek (21. novembra) občanke in občane vseh generacij k brezplačnemu vpisu. BF V novo sezono branja za odrasle Živahno dogajanje v času tedna splošnih knjižnic je tudi v Savinjski dolini. Medobčinska splošna knjižnica Žalec bo v nedeljo, 20. novembra, ko obeležujemo dan slovenskih splošnih knjižnic, začela novo sezono bralnega projekta Savinjčani beremo. S projektom prispeva k osveščanju ljudi o pomembnosti branja kot osnovne potrebe človeka tudi v starostnem obdobju, ko ga k temu ne nagovarjajo šolski projekti, kot so bralna značka, domače branje, obvezno branje in podobno. Zalski knjižničarji odraslim bralcem vsako leto predlagajo drugačen, aktualen nabor knjig. V sklopu tedna splošnih knjižnic je bil v Medobčinski splošni knjižnici Žalec v ponedeljek gost pisatelj Goran Vojnović. V pogovoru, ki ga je vodila Andreja Hutinski, je avtor predstavil svoj roman Đorđić se vrača. Trinajst let po prvencu Čefurji, raus se je namreč Marko Đorđić vrnil med bralce in na Fužine. Marko je v prvem delu zgodbe izstopil z vlaka na železniški postaji Visoko v Bosni. V desetih letih odsotnosti so se stvari spremenile. Tudi torek je bil v Savinjski dolini v znamenju znanih slovenskih pisateljev. Osrednja knjižnica Mozirje je pripravila literarni večer s pisateljem Avgustom Demšarjem. Z mariborskim piscem kriminalk, po katerih je posneta kriminalistična serija Primeri inšpektorja Vrenka, se je pogovarjal urednik Založbe Pivec Nino Flisar. Nocoj (četrtek) bo v prostorih Občinske knjižnice Polzela še predstavitev knjige Deklice brez gnezda. Predstavila jo bo avtorica Danica Vidmar. Prav tako nocoj bo v prostorih Občinske knjižnice Braslovče potopisno predavanje s predstavitvijo knjige Poklon Himalaji, katere avtorica je Barbara Popit. ŠO Tednikove ä zaodbe Št. 46 / Leto 77 / Celje, 17. november 2022 Častni sprejem svetovnega prvaka v Braslovčah Namizni tenis upočasni napredovanje parkinsonove bolezni Braslovčan Marjan Vitanc je letos sredi oktobra na 3. svetovnem prvenstvu v igranju namiznega tenisa v Pulju osvojil dva naslova svetovnega prvaka; kot samostojni tekmovalec in v dvojici s partnerjem Adri-anom Casho z Malte. Občina Braslovče je v sodelovanju z Društvom Trepetlika v petek, 11. novembra, pripravila zanj slavnostni sprejem, ki se ga je poleg drugih udeležil tudi njegov partner v dvojici z Malte. BINA PLAZNIK Namizni tenis je dokazano dovanju parkinsonove bolezni, zelo uspešna terapija pri obvla- ki velja za težko nevrodegene- % J|f¥/ vil m !H1 i ■ 1ГУ" Pogovarjali so se o parkinsonovi bolezni in njenih simptomih, o dejavnostih Društva Trepetlika, ki je edino tovrstno društvo za svojce in bolnike s to boleznijo v Sloveniji, o metodah za izboljšanje življenja ter namiznem tenisu Marjan Vitanc je ponosen lastnik dveh zlatih medalj s svetovnega prvenstva v namiznem tenisu. rativno bolezen. V Sloveniji so bolniki s to boleznijo in z drugimi ekstrapiramidnimi motnjami člani Društva Trepetlika, ki šteje več kot tisoč članov. Marjan Vitanc iz Grajske vasi že dolgo živi s to neozdravljivo boleznijo in vztrajno trenira namizni tenis, ki predstavlja terapijo za bolnike, saj jim pomaga pri vseh področjih izboljšanja kakovosti življenja. Topel sprejem domačinov Za uradni del sprejema v braslovškem domu je povezo-valka Jasmina Roter Jager pripravila pogovor s Cvetko Likar, predsednico Društva Trepetlika, z mag. Vinkom Kurentom, ustanoviteljem Ping Pong Parkinson Slovenija, ter Gregorjem Komacem, trenerjem namiznega tenisa. Tomaž Žo-har, župan Občine Braslovče, je povedal, da je zelo ponosen na občana: »Gospod Marjan Vitanc je postal moj vzor in navdih za življenje. Ob vseh omejitvah, ki mu jih nalaga bolezen, se ne preda, poseduje vero, ljubezen, ponižnost in je neizmerno hvaležen za vsak trenutek. Odločil se je za življenje. Zato sem mu v znak spoštovanja njegovih dejanj in uspehov podelil županovo priznanje.« Ping Pong Parkinson Slovenija Za podaljšanje samostojnosti pri gibanju zdravniki že desetletja svetujejo bolnikom, naj terapijo z zdravili nadgradijo z redno telesno vadbo in s tem upočasnijo napredovanje parkinsonove bolezni. Vinko Kurent, vodja mariborske enote Društva Trepetlika, ambasador namiznega tenisa za ljudi s parkinsonovo boleznijo in ustanovitelj Ping Pong Parkinson Slovenija pravi, da je pomembno osveščanje širšega okolja o bolezni in o možnostih izboljšanja kakovosti življenja bolnikov: »Ljudem sporočamo, da kljub bolezni lahko z obilico gibanja živijo kakovostno. Poleg drugih športov je eden najpomembnejših namizni tenis. To je nefarmakološka vadba, ki bolnikom pomaga in zanje predstavlja zdravilo. Z izjemno hitrostjo se izmenjuje žogica, nikoli ne veš, kam jo bo nasprotnik podal, in moraš biti tudi pozoren na to, da jo od-biješ tako, da je nasprotnik ne bo odbil. S tem se močno izboljša igralčevo gibanje. Bistvo te igre je torej zdravljenje.« Mag. Vinko Kurent, ustanovitelj Ping Pong Parkinson Slovenija, svetuje bolnikom veliko gibanja. »Bilo je čudovito« Tako se spominja tekmovanja Marjan Vitanc, ki igra namizni tenis že od mladostnih let: »Podprla sta me občinstvo in družina, čutil sem vsesplošno podporo. Igral sem kot v transu, zunaj svojih zmožnosti. Bilo je čudovito! Zelo sem vesel uspeha, ne morem verjeti, da sem prvak. V igri si lahko dober le, če si psihično močan.« Vitanca je s kratkim humornim programom presenetila kolegica iz društva, dobra vila, spremljevalni program so pripravili učenci Glasbene šole Rista Savina Žalec s kitarami ter pevci Kvarteta Savinja iz Letuša. Uradnemu delu je sledil simbolni dvoboj v namiznem tenisu, ki so ga odigrali svetovni prvak Marjan Vitanc in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar ter svetovna prvaka med seboj, dogodek so v prijetnem vzdušju končali ob zakuski in druženju. Foto: Bina Plaznik 50 let društva Sožitje Bližina sočloveka Žalec str. 27 lahko zdravi str. 30-31 Plesali smo v ritmu svinga str. 26 22 INTERVJU »Za svoje delo je treba sprejemati odgovornost. Od nje ne smeš nikoli bežati. Če želiš napredovati, se ne smeš bati napak. Jaz se jih ne bojim. Niti svojih niti napak sodelavcev. Pomembno je, da jih čim prej odpravimo in se iz njih nekaj naučimo.« i A Predsednik vlade dr. Robert Golob v Celju Predsednik vlade dr. Robert Golob na obisku v Celju »Ne, ni črnih scenarijev glede krize« »Slovenija zaradi energetske krize premog krvavo potrebuje. A ga nima. To je katastrofa za državo in sramota za vodstvo Premogovnika Velenje,« je poudaril predsednik vlade dr. Robert Golob, ki se zavzema za čimprejšnje zaprtje premogovnika in zeleno prestrukturiranju šaleške regije. Ob tem nejevoljno opaža, da bi nekateri s tem raje odlašali. Ker smo v globalni krizi, zagotavlja, da smo državljani Slovenije glede obvladovanja draginje ter nemotene energetske in prehranske oskrbe lahko mirni. BARBARA FURMAN Ob prihodu v Celje je premier Robert Golob med drugim povedal, da je podjetje Gen-1, v katerem je delal vrsto let, svojo prvo podružnico odprlo prav v Celju. »Če smo Primorci prepoznali razvojni potencial tega območja, ga morate toliko bolj prepoznati Celjanke in Celjani in ga razviti v uspešno razvojno zgodbo,« je poudaril. Preden ste prišli na intervju, sem opazovala, kako vas na ulici ustavljajo ljudje, se rokujejo in fotografirajo z vami. Kaj so vam povedali Celjani? Pravijo, da se mi želijo zahvaliti, ker se je vzdušje v državi v zadnjih mesecih spremenilo na bolje. Da v politiko in družbo prinašam optimizem ter pozitivno energijo. Veseli me, da se ljudje počutijo bolje, bolj sproščeno. Na to sem zelo ponosen. Predvsem pa na to, da smo ljudem vrnili mir in dostojanstvo. Na kaj najprej pomislite ob besedi Celje? Moja prva asociacija so Celjski grofje. Najprej pomislim na to plemiško in vladarsko rodbino. In na pivovarno ... Prosim? Ne, ne ... (smeh) Šalim se, malo prej sem se peljal mimo Laškega. Ne bova o pivu, saj je bilo pred kratkim martinovo. Radi posežete po kozarcu žlahtne kapljice? Da, tudi kdaj. Vendar ko pijem, ne vozim. No, zdaj me vozijo drugi. Pogosti so pozivi, naj pijemo zmerno. Kaj pomeni zmerno? Slovenci smo glede tega, kaj je zmerno pitje alkohola, predvsem veliki goljufi samih sebe. Ko pijemo, se prepričujemo, da ne pretiravamo. To dojamemo šele, ko sedemo za volan. To je neodgovorno do sebe in drugih. Zato pravim, če ljudje pijejo, naj potem ne vozijo. Približno pol leta ste za krmilom vlade. V delo vnašate novo dinamiko in veščine iz gospodarstva, ki jih pri predsednikih vlad doslej nismo bili vajeni. So menedžerski prijemi lahko učinkoviti pri vodenju države? Vsekakor. Če to, kar počnem, ne bi delovalo, mi ljudje ne bi zaupali. Brez zaupanja ljudi pa politik ne more nič narediti. To se je pokazalo pri prejšnji vladi. Ko je izgubila zaupanje ljudi, je izgubila volitve in oblast. A ne gre zgolj za veščine vodenja. Predvsem gre za to, da je treba sprejemati odgovornost za svoje delo. Od nje ne smeš nikoli bežati. Če želiš napredovati, se ne smeš bati napak. Jaz se jih ne bojim. Niti svojih niti napak sodelavcev. Pomembno je, da jih čim prej odpravimo in se iz njih nekaj naučimo. Nihče ni nezmotljiv, tudi jaz nisem. Tudi v vladi se nam bo pripetila kakšna napaka, vendar jo bomo izkoristili za izboljšanje svojega dela. Ko enkrat sprejmeš to filozofijo, lahko premikaš meje mogočega. Štejete med svoje napake tudi izjavo, v kateri ste na volilni večer po prvem krogu predsedniških volitev dejali, da ne boste dovolili, da se kandidat stranke SDS zavihti v predsedniško palačo? Za prvo predsednico Slovenije so se odločili volivke in volivci. S to izjavo sem želel opozoriti, da je v Sloveniji čas za spoštovanje vladavine prava, za svobodo in spoštljiv dialog ter da je treba narediti dokončni prelom s politiko izključevanja, blokad in ustvarjanja izrednih razmer. Deloholik ste, inteligentni, luci-dni, temperamentni, pronicljivi, pravijo. Imate kdaj težave, ker sodelavci težko sledijo vašemu ritmu in obsegu dela? Ne, teh težav nimam. Moja ključna naloga je, da sodelavke in sodelavce navdihujem k udejanjanju njihovih sposobnosti oziroma talentov. Da si upajo slediti naši skupni viziji. Ko najdeš delo, v katerem uživaš, je vse preprosto. Delo ti je v užitek. Sodelavci tu in tam želijo, da bi bil ritem dela manj naporen, ampak ga ne narekujem jaz, temveč zahtevne okoliščine. Delati moramo hitro in odločno. Zal imamo opravka z opozicijo, ki ne razume, da je prav zdaj treba delovati povezano. Očitno se ne zaveda, da s tem sama sebi žaga vejo, na kateri sedi. Da bo opozicija neizprosna, je bilo pričakovano. Vas je kdaj prijetno presenetila s svojo državotvorno držo? (smeh) Je mogoče vas? To je vprašanje za vas. No, celotne opozicije res ne smemo metati v isti koš. Stranka Nova Slovenija je državotvorna. Prav je, da je kritična do vlade, v naši vladi znamo in zmoremo sprejemati kritiko. A »Ko sem se podal v politiko, sem se zavedal, da bom delal vse ure v dnevu in vse dni v tednu. Da bo naporno in stresno. Za zdravje in dobro kondicijo skrbim z redno telovadbo in z zdravo ter s kakovostno prehrano. In po naravi sem optimist.« pomembno je, da ne ovira delovanja državnih ustanov, kot to počne stranka SDS. Ta je brez vsebine, njen edini namen je ovirati delo zakonodajnih in izvršilnih inštitucij. To zame ni državotvorno. Pred nami je referendumski trojček, na katerem bomo med drugim odločali tudi o Zakonu o Radiotele-viziji Slovenija (RTV), s katerim naj bi preprečili vpliv politike na vodenje zavoda. Kot pravijo zaposleni, so razmere vedno bolj nevzdržne, saj vodstvo dopušča, da se nacionalna televizija iz profesionalnega medija spreminja v strankarsko trobilo. To ni več nacionalna televizija, ampak nacionalna sramota! Toda zakaj ste dopustili, da so šle razmere tako daleč? Profesor dr. Marko Milosavljevič s Katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede opozarja, da razmere v zgodovini RTV še nikoli niso bile tako kitične. Zakaj niste ukrepali že prej? Zato, ker želimo razmere na RTV spremeniti z zakonom. Ko smo se v Gibanju Svoboda podali na volitve, smo državljanom obljubili, da bomo spoštovali ustavo in zakonodajo. Mi ne bomo kršili zakonov, kot je to počela vlada Janeza Janše. In če bo referendum padel? Prepričan sem, da bodo državljanke in državljani prišli na referendum in bodo podprli tako nov zakon o RTV, INTERVJU 23 Nacionalna Radiotelevizija je nacionalna sramota, poudarja. Pravi, da so njegovi otroci tisti, ki ga navdihujejo. »Po naravi sem optimist, rad imam življenje,« poudarja. ki bo normaliziral razmere v tem javnem zavodu, kot tudi zakon o vladi ter zakon o dolgotrajni oskrbi. Slišati je mogoče, da vas kolegi predsedniki vlad držav članic Evropske unije cenijo kot strokovnjaka za energetiko in menda vas v tej energetski krizi za nasvet pokliče celo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Predsednik vlade sem postal v času največje energetske krize in imam to srečo, da lahko znanje ter izkušnje s področja energetike, ki sem jih nabiral vse življenje, zdaj uporabim. In voditelji držav članic Evropske unije so to prepoznali. Ker so modri ljudje. Vas mika delo evropskega komisarja? Ne. V Sloveniji imam dovolj izzivov in menim, da lahko naši državi v vlogi predsednika vlade bistveno bolj pomagam. Omenjala sva že energetsko krizo, a tudi sicer so razmere v svetu vedno bolj nepredvidljive, izzivi so zelo zahtevni. Bo Evropa zmogla enotnost in solidarnost pri premo-ščanju nakopičenih težav? Prepričan sem v to. In prav tu se kaže, kakšno korist imamo od Evropske unije tudi državljani manjših držav članic. Še poleti je veljalo, da moramo vse države s svojimi sosednjimi državami podpisati sporazume o solidarnosti. Naša vlada ga je podpisala z italijansko vlado, z drugima sosedoma nam to še ni uspelo. Potem smo predstavniki slovenske vlade z nekaterimi manjšimi članicami Evropsko komisijo uspeli prepričati v pripravo predloga uredbe, s katero bo solidarnost postala obvezna za vse. Smo prebivalci Slovenije torej lahko mirni glede obvladovanja draginje ter nemotene energetske in prehranske oskrbe? Obstajajo črni scenariji, o katerih v javnosti (še) ne želite govoriti? Ne, črnih scenarijev ni. Res pa je, da se soočamo z draginjo, zato smo na vladi pripravili celovit paket ciljno usmerjenih ukrepov. Zmanjšati želimo pritisk na cene energentov in hrane. Ko smo junija prevzeli vlado, je bila letna inflacija 10,8-odstotna, od takrat do danes smo jo uspeli znižati na 9,9 odstotka. In še jo bomo znižali. V evrskem območju je bila inflacija junija 8-odstotna, danes je 11-odsto-tna. Ko je v Evropi inflacija naraščala, še posebej na Madžarskem in v Litvi, kjer je presegla 20 odstotkov, smo jo v Sloveniji znižali, da bi ublažili draginjo. Pomembno je, da plače dohajajo »Pri prestrukturiranju šaleške regije bo ključno prvo obdobje, od leta 2023 do 2026. Kar se bo zgodilo v tem času, bo zelo vplivalo na prihodnost Šaleške doline. Če bomo to obdobje prespali, bo ta dolina za daljše obdobje izgubljena.« inflacijo, zato smo jih v javnem sektorju dvignili za 4,5 odstotka, ker so se za toliko povišale v gospodarstvu ob nastopu naše vlade. Potem smo povišali tudi pokojnine in otroške dodatke, zdaj nameravamo povišati še minimalne plače. Ampak to ni vse. Zadnje mesece pospešeno vlagamo v razvoj in to bomo nadeljevali. Rezultate pričakujemo v treh letih. Vlada je povečala vsa naložbena sredstva tako za gospodarstvo kot tudi za zeleni preboj, digitalizacijo in druge inovacije. Ti razvojni ukrepi bodo zagotovili dodatne finančne prilive v državni proračun v naslednjih letih, zato bomo lahko iz proračuna več denarja namenili javnemu sektorju in javnim storitvam za ljudi. Šaleška regija je pred zahtevnim prehodom, ki temelji na nacionalni strategiji o izstopu iz premoga do leta 2033. Številna delovna mesta, ki jih zagotavljata Premogovnik Ve- »Že danes se moramo začeti pripravljati na to, da bomo premogovnik lahko zaprli prej kot leta 2033, morda že pred letom 2030. Premogovnik Velenje je s takšno proizvodnjo nerentabilen. V resnici nesmiseln.« Pravi, da ob besedi Celje najprej pomisli na Celjske grofe. »Svojim otrokom želim predvsem privzgojiti samostojnost in odgovornost do sebe. Vsi trije so obiskovali vrtec Montessori, v katerem otrokom zagotavljajo pogoje, da že zelo zgodaj začnejo prepoznavati, kaj jih veseli in kakšne talente imajo.« lenje in Termoelektrarna Šoštanj, bo treba nadomestiti z okolju prijaznejšimi. Toda zaradi energetske krize se spet povečujejo potrebe po premogu. Bo premogovnik zato odprt dlje, kot je predvideno? Ne, prav nasprotno. Slovenija zaradi energetske krize premog krvavo potrebuje. A ga nima. To je katastrofa za državo in sramota za vodstvo Premogovnika Velenje! Premogovnik bi moral zagotavljati vsaj 20 odstotkov potreb po energiji v naši državi. A jih ne. Ker premoga ni, stojita tako Teš 6 kot Teš 5, ki je predviden za rezervo. Zato se moramo že danes začeti pripravljati na to, da bomo premogovnik lahko zaprli prej kot leta 2033, morda že pred letom 2030. Premogovnik Velenje je s takšno proizvodnjo nerentabilen. V resnici nesmiseln. S prestrukturiranjem šaleške regije moramo začeti naslednje leto. Ni časa za obotavljanje. Bojim se, da se tega vsi ne zavedajo v zadostni meri. Nekateri bi s tem raje odlašali. Toda ukrepati moramo hitro. A ne zaradi vlade, ampak zaradi ljudi, ki živijo v Šaleški dolini. Ob tem želim poudariti, da bo ključno prvo obdobje prestrukturiranja, od leta 2023 do 2026. Kar se bo zgodilo v tem času, bo zelo vplivalo na prihodnost Šaleške doline. Če bomo to obdobje prespali, bo ta dolina za daljše obdobje izgubljena. Opravljate naporno in stresno delo. Kako poskrbite za dobro psihofizično kondicijo? Ko sem se podal v politiko, sem se zavedal, da bom delal vse ure v dnevu in vse dni v tednu. Da bo naporno in stresno. Za zdravje in dobro kondicijo skrbim z redno telovadbo in z zdravo ter s kakovostno prehrano. Pomembno je tudi, da sem po naravi optimist, rad imam življenje. Življenje je vendar lepo! (smeh) Ste oče treh otrok. Kakšne vrednote jim želite privzgojiti? Predvsem samostojnost in odgovornost do sebe. Vsi trije so obiskovali vrtec Montessori, v katerem otrokom zagotavljajo pogoje, da že zelo zgodaj začnejo prepoznavati, kaj jih veseli in kakšne talente imajo. To je ključno za njihov nadaljnji razvoj. Prav tako je zelo pomembno, da starši otroku privzgojimo pozitiven odnos do življenja. Hvaležen sem, ker me vsi moji otroci navdihujejo. In kdo vas je nazadnje nasmejal do solz? Najmlajši sin. Njemu to pogosto uspeva. (smeh) Foto: Andraž Purg - GrupA 24 NEVERJETNA ZGODBA Pred poškodbo je treniral smučanje. Tim kmalu po poškodbi Okrevanje je bilo dolgotrajno, a volje mu ni zmanjkalo. Tim Marovt: od invalida do vsestranskega športnika Najprej sem hodil v glavi \l Devetnajstletni Tim Marovt iz Slovenskih Konjic je mladenič, poln pozitivne energije, neverjeten motivator in strasten športnik. Njegovo vzpenjajočo se smučarsko kariero je pri dvanajstih letih prekinila nenadna poškodba hrbtenice, zaradi nje je ohromel od pasu navzdol. Čeprav so mu dejali, da bo ostal na invalidskem vozičku, v to ni nikoli verjel. Z neverjetno trmo, vztrajnostjo in globokim prepričanjem vase je iz leta v leto napredoval. Postavil se je na noge, še več - celo bolje, kot hodi, smuča, deska in se preizkuša v najrazličnejših športih. Letos se je lotil maratonov, prihodnje leto pa pravi, da bo osvojil Triglav! KATJA BOZIC Marovtovi prav gotovo ne bodo nikoli pozabili družinskih počitnic na Havajih pred osmimi leti, ki so jim spremenile življenje. Dvanajstletni Tim je bil že takrat vrhunski športnik, s starejšima bratom in sestro so trenirali smučanje. Tim je imel v žepu že naslov državnega podprvaka, v alpskem smučanju je veliko obetal. »Ko smo prišli, mi niti na misel ni prišlo, da bi sedel v hotelu,« je začel svojo pripoved. Na su-rfu se je pridružil bratu in sestri. »Po pol ure sem začutil rahlo bolečino v hrbtu. Ker sem bil utrujen, v nogah pa sem čutil rahle mravljince, sem si rekel, da je to najbrž opozorilo, da za tisti dan končam. Vrnil sem se v sobo, legel v posteljo in si prižgal televizijo. Po kakšnih petnajstih minutah sem hotel na stranišče in padel čez rob postelje. Imel sem čisto mehke noge, v dveh minutah sem bil paraliziran od pasu navzdol. Z mano v sobi sta bila mama in brat, ta je mislil, da se šalim, ker sem se vedno rad pohecal na svoj račun. A sta hitro ugotovila, da vse skupaj ni hec, temveč nočna mora, in za vse druge.« V paniki so poklicali rešilca in se odpeljali v bolnišnico. »Po hitrih preiskavah so potrdili, da gre za su-rfersko mielopatijo. Jaz sem bil takrat že dvajseti takšen primer na Havajih, najmlajši. Po nepotrjenih teorijah naj bi se to zgodilo prvi dan predvsem profesionalnim športnikom - ker lahko bolj ukrivijo hrbtenico - zaradi pomanjkanja kisika v hrbtenici zaradi zračnega pritiska po letu z letalom.« Eni osebi od treh naj bi se po nekaj dneh motorika povrnila, zato so tudi Timu in njego- vim staršem povedali, da bosta teden ali dva ključna, če se v tem času ne bo postavil na noge, bo na invalidskem vozičku. Zdravila za njegovo stanje ni bilo. Vsi so bili pretreseni. »Prve dni sem že imel nekaj terapij, hkrati pa so me začeli pripravljati na življenje na vozičku. Ker pa sem vedno verjel, da je ta moja paraliziranost le kratkoročna, sem jim povedal, da bom voziček za tisto, kar ga bom potreboval, že sam naštudiral.« Spet bom hodil! Nadaljnje zdravljenje je vzel kot rehabilitacijo po poškodbi kolena na smučanju. Prepričan je bil, da bo šel čez mesec ali dva že lahko na smučarske priprave v Švico. Zato ni bil v tako hudem stresu kot njegovi starši, za katerimi je bilo kar nekaj neprespanih noči. »Od vsega začetka sem jih bodril, da bo vse v redu in da bom shodil. Mene vse to psihično ni preveč prizadelo, ker sem imel svojo vizijo.« Ko so prišli domov, so Tima odpeljali naravnost v UKC Maribor, tam jih je sprejel nevrokirurg dr. Matjaž Voršič. »Takoj so mi povedali, da imam hudo poškodbo hrbtenjače. Niso mi dali veliko upanja, da bom spet hodil.« Poskusili so terapijo z različnimi zdravili, v bolnišnicah, tudi v tujini, pa je ostal kar osem mesecev. Na začetku so bile njegove »Nikoli se nisem spraševal, zakaj se je ravno meni to zgodilo, s tem bi si prav gotovo poslabšal počutje,« zaključuje svojo zgodbo. »Je že moralo biti tako. Pri dvanajstih letih sem pač moral odrasti, taka poškodba te oblikuje, nenadoma si druga oseba. Ne vem, ali bi dosegel toliko stvari, kot sem jih, če se to ne bi zgodilo. Nisem si sicer mislil, da bo toliko časa trajalo, da bom nazaj shodil. Zato ne načrtujem toliko vnaprej. Imam bolj kratkoročne načrte in izzive. Se pa vseskozi trudim iti samo naprej, nikoli se ne smilim sam sebi. Moraš sprejeti situacijo, kakršna je, in iti naprej. Ko imaš cilj, že nekako najdeš pot!« NEVERJETNA ZGODBA 25 trebušne mišice tako šibke, da ni mogel niti sedeti. »Morali so me privezati na invalidski voziček, da sem sploh lahko sedel. Roke sem imel v redu, lahko sem normalno dihal, motorično sem bil pa zelo poškodovan.« V Mariboru so takoj začeli s fizioterapijo, naučila sta se je tudi starša, da sta mu lahko pomagala, ko fizioterapevtov ni bilo zraven. »V bolnišnici je bil obisk fizioterapevta nekaj časa glavni dogodek dneva, saj sicer skoraj nisem zapustil bolniške sobe.« Ker mu zdravila v bolnišnici niso pomagala, pa še veliko stranskih učinkov so imela, jih je opustil. Ko je prišel domov, pa so se resno lotili dela. »Poskusili smo vse, kar nam je padlo na pamet, kar smo slišali, da bi lahko pomagalo, na koncu pa sem se držal terapij, za katere sem verjel, da mi pomagajo - najbolj klasična fizioterapija in športni treningi.« Dopoldne je štiri ure delal s strokovnjaki, popoldne pa še doma. Nekaj let je bilo vse podrejeno njegovemu okrevanju. Meje je preskušal tudi sam. Vsak dan bolj. Želel je čim prej postati čim samostojnejši. »Že na Havajih so mi rekli, da bo vse, kar bodo drugi naredili namesto mene, slabše zame.« Sanjal sem, da hodim Nekaj mesecev po poškodbi se je ob pomoči postavil na noge, na njih je imel opornice. »Želel sem spet dobiti občutek v nogah, stopalih. Težko je reči, kdaj se je zgodil kak ključen napredek. Na začetku so bili ti zelo majhni, a zame pomembni. Veliko je bilo že, da sem naštudiral, kako naj grem sam s postelje na voziček. Pa ko so me postavili na noge! Potem pa se je zgodil dan, ko sem v nogah nekaj začutil. Po šestih mesecih sem z nekaj opore ob hojici začel hoditi. Vendar je preteklo veliko časa, da sem do tega sploh prišel. Najprej sem hodil v glavi. Nenehno sem si predstavljal, tudi sanjal, da lahko hodim in tekam. Dva meseca sem, recimo, razmišljal, kako naj premaknem prst na nogi, in ga gledal. Enkrat pa je trznil, tako sem vzpostavil signal, še naprej poskušal in vedno večkrat uspel. Na začetku so mi noge trzale, impulzi so šli križem kražem, kar naprej sem razmišljal, kako naj kaj premaknem, in potem mi je uspelo. Ko vidiš rezultat, čeprav traja leto ali dve, spoznaš, da si na pravi poti. Ko sem hodil že eno leto, sem spet dobil občutek Redno se udeležuje maratonov in ponovno smuča. v gležnju, na podplatih. Zdelo se mi je, da vseskozi napredujem.« Spet na smučeh Napredek se je še pospešil, ko je spet začel trenirati s trenerjem Anžetom Mačkom, strokovnjakom za telesno pripravo in rehabilitacijo, ki dela z znanimi slovenskimi športniki, kot so brata Dragić, Luka Dončić, pri njem sta trenirala tudi Timova brat in sestra. »S kmečko logiko sva začela ugotavljati, kako krepiti mišice, da bom spet lahko hodil. Na začetku, ko sem bil že dovolj močan, da sem lahko sedel, sem se začel učiti gibov od začetka. Kot dojenček sem se plazil, prevračal, bočno vrtel. Vse živo smo počeli. Šele takrat vidiš, koliko mišic potrebuješ, da sploh lahko shodiš! Ko sem vedno boljše stal, sta me dva držala, jaz pa sem se mučil in poskušal noge vleči za sabo, delati nekakšne korake. Vzorec hoje je bil katastrofalen, ampak najpomembnejše je bilo, da lahko hodim. Se bom že pozneje ukvarjal z vzorcem hoje, sem si mislil. Vsi smo se učili in začelo se mi je vedno bolj odpirati.« Po dveh letih vozička ni več potreboval. »Spotikal sem se, padal, ampak sem vseskozi vztrajal. Kadar grem zdaj kam, vseeno vzamem s seboj palico, če ne drugače, da se lahko nanjo naslonim.« Po treh letih je ponovno smučal. »Sto metrov sem težko prehodil, smučal sem pa lahko,« se smehlja. »Vseskozi sem preskušal stvari, ki so se zdele nevarne, ampak ko mi je uspelo, sem dobil dodatno motivacijo. S smučanjem so se začele obnavljati druge mišice, od tistih, ki jih uporabljamo pri hoji, jahal sem konje, se vozil s kolesom, motorjem ... Pri hoji se poškodba še vedno pozna, kadar pa dam na glavo čelado, tega več ne vidi nihče.« Maratoni! Vmes je odrasel, končal srednjo šolo in prvi letnik študija ekonomije. »Poleg rehabilitacije sem hotel najti še nekaj, kar bi me motiviralo, zato sem lani začel hoditi maratone, pri katerih si pomagam s smučarskimi palicami. Letos sem sodeloval že na devetih. Res da sem zadnji, ampak vseskozi tekmujem sam s sabo. Na maratonu se podružim, razbremenim, vesel sem, da sem našel nekaj, kar me zanima! Nekateri pravijo, da se mučim, kadar hodim, ampak jaz sem vesel, da sploh lahko hodim. Tako vedno znova sam sebi dokazujem, da zmorem, in morda še koga spodbudim. Mnogi me sprašujejo, kako bi se tudi sami tega lotili. Če bi pred leti videl koga podobnega, ki sodeluje na maratonu, bi me to gotovo zelo motiviralo!« Vsakič se mu pridruži več ljudi. 25. septembra je bilo z njim v ekipi na konjiškem maratonu kar 88 ljudi. »Moj cilj je, da bi ga nekoč pretekel! Prihodnje leto grem pa na Triglav!« Samo naprej! »Nikoli se nisem spraševal, zakaj se je ravno meni to zgodilo, s tem bi si prav gotovo poslabšal počutje,« zaključuje svojo zgodbo. »Je že moralo biti tako. Pri dvanajstih letih sem pač moral odrasti, taka poškodba te oblikuje, nenadoma si druga oseba. Ne vem, ali bi dosegel toliko stvari, kot sem jih, če se to ne bi zgodilo. Nisem si sicer mislil, da bo toliko časa trajalo, da bom nazaj shodil. Zato ne načrtujem toliko vnaprej. Imam bolj kratkoročne načrte in izzive. Se pa vseskozi trudim iti samo naprej, nikoli se ne smilim sam sebi. Moraš sprejeti situacijo, kakršna je, in iti naprej. Ko imaš cilj, že nekako najdeš pot!« Foto: Jaka Koren in osebni arhiv Tim je človek z jekleno voljo, zato mu ni nič pretežko, tudi vožnja z motornim kolesom ne. 26 PLESNI KONEC TEDNA Vintage Swing Festival v Celju Vrata v svet dobre volje Živahna plesna glasba, spretni in nasmejani plesalci, ki se vrtijo na parketu Celjskega doma ter ob odmorih veselo poklepetajo, to je bil del dogajanja na že tradicionalnem Vintage Swing Festivalu. Plesni večeri so trajali dolgo v noč in plesalci so navdušeno obljubljali, da se bodo v Celju še srečali. Delček zabavnega in vesela vzdušja so prenesli tudi na celjske ulice. TATJANA CVIRN Udeleženci, ki so prišli iz sosednjih držav in celo iz ZDA, so svoje znanje nadgrajevali na plesnih delavnicah, kjer so jih učili priznani mednarodni inštruktorji. Ker so bile delavnice zahtevnostno različne, ni bila dovolj le prijava, ampak so se morali izkazati še na avdiciji, ali je njihovo znanje res na neki stopnji. Torej gre za več kot le občasni konjiček, smo vprašali Aleša Kolarja, organizatorja festivala in predsednika društva Vin- tage Swing: »Na festivale prihajajo tisti, ki že nekaj časa plešejo. Takšni dogodki so lahko tudi finančno zahtevni. Da so ljudje pripravljeni v svoj konjiček nekaj vložiti, jim mora biti res všeč.« Poleg delavnic in dveh pesnih tekmovanj sta bila zlasti živahna plesna večera, na katerih sta nastopili skupina The Shirt Tail Stompers iz Združenega kraljestva in slovenska skupina Pick Pocket Swinger. Glasbo so vrteli tudi specializirani didžeji svin-ga. Kakovost festivala je prepoznala tudi Evropska komisija in je vključen v projekt Swinging Network, ki povezuje evropske plesne organizatorje, inštruktorje, glasbenike in druge, ki so povezani s tem plesom. Ples in druženje »Ples je začetni ključ, ki odpira vrata v svingovsko sceno,« pojasnjuje Aleš Kolar. »Ljudje se spoznajo, pritegne jih tudi družabna plat vsega. Do neke mere je verjetno podobno pri drugih plesih, a pri svingu je to še bolj izrazito. Gre za vesel ples, ki ga plešejo veseli ljudi, vse skupaj je pozitivno naravnano. Plešemo, da se imamo fino,« pojasnjuje Celjan, ki se ga nekateri spomnijo kot basista zasedbe Carpe diem, zadnja leta pa je mednarodni plesni učitelj in kulturni menedžer, ki organizira najrazličnejše dogodke, povezane s svingom. Pri tem ne gre samo za ples, ampak za splet več dejavnikov, od glasbe, sloga oblačenja, pričesk, tudi vrednote so pomembne v tej sceni, pravi Kolar. In kako je »padel« v to sceno? »Ko sem študiral v Ljubljani, smo imeli Sving se je razcvetel po prvi svetovni vojni in nato zamrl. V 80. letih prejšnjega stoletja so ga oživili na Švedskem, pomembno je bilo, da so ga mladi vzeli za svojega in da je ples postal moden. V Sloveniji je društvo Vinatge Swing najstarejše. Deluje v Ljubljani in nekaterih drugih mestih, tudi v Celju, kamor se je pred desetletjem preselil tudi festival. »Ko nas je pred leti obiskala zdaj že pokojna Norma Miller, kraljica svinga, je rekla, da se ji zdi v Celjskem domu podobna energija kot v dvorani v Harlemu, kjer je začela plesati.« zabavo v študentskem stanovanju. Na omari sem imel kontrabas in eno od deklet je vprašalo, ali bi šel igrat v zasedbo, ki igra rockabilly. Tako sem se pridružil skupini Lucky Cupids. Eden od znancev, ki nas je hodil poslušat, je menil, da bi lahko učil sving, in pri tem se je oprl na rockabillyjevsko sceno, saj gre za podobno glasbo. Nazadnje je nastalo društvo, ki ima letos 18 let, in izvolili so me za predsednika. V tu-lino smo hodili na različne festiva- le, da smo se učili plesa,« povzema razvoj dogodkov sogovornik, ki se je v tem času povsem posvetil plesu in vsemu, kar je povezano z njim. Sicer pa je sving družina plesov. »Tokrat smo plesali glavnega, to je lindy hop, obstajajo pa še drugi plesi. Čar je v tem, da plesalca nista vnaprej naučena zaporedja vseh figur, ampak se sproti usklajujeta. Pomembna je komunikacija med njima. Zato je ta ples tako zanimiv.« Foto: Tadei Mulej »Slovenci smo kar visoko v tem plesnem dogajanju, imamo dobre plesalke in plesalce ter nekaj mednarodnih učiteljev, ki so cenjeni v tujini.« Plesalci so delček vzdušja nrenesli tudi na celjske ulice. (Foto: SHERPA) REPORTAŽA 27 Najmlajši so migali v ritmih skupine Bepop. Dvorano Doma II. slovenskega tabora Žalec so navdušili s folklornim nastopom. Medobčinsko društvo Sožitje Žalec obeležilo 50 let Praznično popoldne, polno veselja in čustev Ivanka Venišnik: »Spoznali so, da samo združeni zmorejo to, ob čemer bi sami verjetno pogosto obupali.« Dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec je bila v petek popoldne preplavljena s pristnim veseljem. Člani Medobčinskega društva Sožitje Žalec so obeležili 50 let društva. Različne generacije oseb z motnjami v duševnem razvoju so z vzgojitelji, kot se za takšen jubilej spodobi, pripravile razigran program, v katerem ni manjkalo pozitivne energije. Z njimi so praznovali sorodniki in prijatelji. SPELA OZIR Medobčinsko društvo Sožitje Žalec, ki trenutno povezuje 210 članov iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, že od začetka deluje izključno prosto- voljno. Nastalo je leta 1972, ko je majhna skupina ljudi začutila potrebo po pomoči in vključevanju oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin v družbo. »Spoznali so, da samo združeni zmorejo to, ob čemer bi sami verjetno pogosto obupali. Zato so ustanovili društvo Sožitje Žalec, ki je eno od dvainpetdesetih društev v Sloveniji. Ta so povezana v Zvezo Sožitje, katere temeljno poslanstvo predstavljata celovita družbena pomoč in skrb za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Naš cilj je, da jim omogočimo čim boljši vsakdan, enakopravno vključevanje v družbo in kakovostno življenje,« je na prireditvi izpostavila predsednica Ivanka Venišnik, ki Program so oblikovali varovanci VDC Maksi Žalec in VDC Muc Preserje ter učenci II. OŠ Žalec. Na odru so se jim pridružili prijatelji iz enote Šmarje pri Jelšah (VDC Šentjur) in društva Sožitja Celje. »Priča smo bili popoldnevu, polnemu veselja in čustev, saj so naša dekleta in fantje pokazali, kaj zmorejo ob ustrezni podpori,« je izpostavila Branka Perne. Različne generacije oseb z motnjami v duševnem razvoju so z vzgojitelji, kot se za takšen jubilej spodobi, pripravile razigran program. se je v svojem nagovoru še posebej zahvalila častnemu članu društva Rihardu Kopu-šarju. »Dolga desetletja si je prizadeval in tudi dosegel, da naši fantje in dekleta delajo v čudovitem Varstveno-delov-nem centru (VDC) Maksi v Žalcu,« je povedala. Osrednja pozornost je bila na prireditvi seveda namenjena vsem nastopajočim. Program, ki so ga pripravljali preteklih nekaj mesecev, so oblikovali varovanci VDC Maksi Žalec in VDC Muc Preserje ter učenci II. OŠ Žalec. Na odru so se jim pridružili prijatelji iz enote Šmarje pri Jelšah (VDC Šentjur) in društva Sožitje Celje. Pomembno je združevanje Poleg županov Janka Kosa, Vinka Debelaka in Jožeta Kužnika ter podžupanje bra-slovške občine Urške Hozjan se je prireditve udeležila predsednica Zveze Sožitje Branka Perne. »Ko je zveza prejela zlato povabilo, smo takoj vedeli, da bo danes v Žalcu poseben dan. Priča smo bili popoldnevu, polnemu veselja in čustev, saj so naša dekleta in fantje pokazali, kaj zmorejo ob ustrezni podpori. V življenju je pomembno, da se združujemo, povezujemo in spoštujemo. Ce ima človek vsaj enega prijatelja, je bogat. Ve namreč, da ga nekdo čaka. To je tisto, kar v današnjem času najbolj potrebujemo,« je povedala Pernetova in dodala, da v žalskem medobčinskem društvu vse te vrednote uresničujejo in udejanjajo. Foto: SHERPA Varovanci VDC Maksi Žalec so se predstavili z mislimi o sreči, življenju, zdravju ... Zabavali se niso le na vajah, temveč tudi na odru, kjer so pričarali razigrano vzdušje. 28 MED PODJETNIKI Celjski klub podjetnikov proslavil trideset let delovanja Še vedno pomemben povezovalec podjetniških idej V Celju se že dolgo ni na enem mestu zbralo toliko nekdanjih in sedanjih gospodarstvenikov ter drugih podjetniško razmišljujočih ljudi. Klub podjetnikov Zlatorog, ki je najstarejši tovrsten klub v Sloveniji in tudi eden najbolj uglednih, je praznoval 30-letnico delovanja. Ima zanimivo zgodovino, saj že od začetka igra pomembno vlogo v lokalnem okolju. Ne samo zato, ker že vsa leta poudarja pomen podjetniškega načina iskanja novih razvojnih priložnosti, ampak tudi zato, ker podpira povezovanje podjetnikov in menedžerjev ter prenašanje izkušenj med njimi. Poseben je tudi zato, ker skrbi za posebno klubsko življenje, ki vključuje tudi družabna srečanja in manjša popotovanja. JANJA INTIHAR Pobudnik ustanovitve kluba je bil dr. Vladimir Bukvič, prvi predsednik dr. Andro Ocvirk in prvi generalni sekretar Bela Bukvič. Ime Zlatorog je predlagal Mirko Krajnc, najbrž zato, ker je bila na začetku in nato še veliko let glavna pokroviteljica kluba Pivovarna Laško. Ob ustanovitvi je klub imel šestdeset članov, ki niso bili samo podjetniki in direktorji, ampak tudi zdravniki, profe- sorji, športniki ..., skratka vsi, ki jim je bilo blizu podjetniško razmišljanje. Tako je še danes, ko je članov že več kot sto. Na veliko veselje tistih, ki so v klubu že od začetka ali vsaj zadnjih dvajset let, je med člani vedno več mladih podjetnikov. Letos je tudi njegovo vodenje prevzela mlajša generacija, način dela kluba pa postaja vedno bolj sodoben. Foto: Andraž Purg - GrupA Od »očetov« kluba Zlatorog je danes med člani le še dr. Vladimir Bukvič, dolgoletni generalni sekretar in kronist strokovnih srečanj, ki jih je v tridesetih letih bilo, kot je izračunal, več kot 280. Na njih je, je še povedal, poleg strokovnjakov z različnih področjih sodelovalo toliko ministrov, da bi lahko z njimi sestavili kar dve vladi. Priznanja so dobili tudi vsi tisti, ki so se s svojim delom v klubu še posebej izkazali. Največ aplavza med njimi je požel Jože Volfand (četrti z leve), ki je nekaj let pripravljal in vodil zelo odmevna strokovna srečanja. »Čeprav sem po izobrazbi inženir strojništva, od nekdaj gojim posebno spoštovanje do arhitektov. Danes se želim tudi sam postaviti v vlogo arhitekta Kluba podjetnikov Zlatorog in regionalnega podjetništva. S člani želim graditi mostove med podjetniki, mediji, lokalno skupnostjo in širše,« je v nagovoru udeležencem praznovanja povedal dr. Vladan Mladenovič, ki klub vodi od aprila letos. Ob 30-letnici delovanja je klub podelil posebna priznanja vsem svojim dosedanjim predsednikom in tudi tistim, ki so prispevali pomemben delež pri vodenju kluba. Z leve: Stane Mele, Stane Seničar, Franc Preložnik, Henrik Dvoršak, Ivan Mirnik, Vladimir Bukvič, Matjaž Knez in Vladan Mladenovič. Med zelo dejavnimi člani je bil dolgo let žal že preminuli podjetnik in velik Celjan Miran Gracer. Za njegovo delo mu je klub posthumno podelil posebno priznanje, ki ga je prevzel sin Miran Gracer. Na fotografiji je v družbi direktorice regijskega študijskega središča Katje Esih. Brez posebnega pogovora z gosti tudi na praznovanju ni šlo. Zlatorogovci so tokrat povabili medse profesorja dr. Franja Štiblarja, predsednika uprave Nove Ljubljanske banke Blaža Brodnjaka in predsednika Slovenske gospodarske zveze v Celovcu Benjamina Wakouniga. Gosta iz Avstrije so se še posebej razveselile Sabina Palir iz podjetja Petre, Zdenka Pečnik Kočevar iz podjetja Ograje Kočevar in Mira Petre. Delo vseh treh je namreč tesno povezano tudi s kupci iz sosednje države. ZA ZDRAVJE 29 14. november, svetovni dan osveščanja o sladkorni bolezni Strm porast števila sladkornih bolnikov Vsako leto 14. novembra obeležujemo svetovni dan sladkorne bolezni. Gre za skupino različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka vsebnost glukoze v krvi. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge tipe. V zadnjih dveh letih se je število sladkornih bolnikov izjemno povišalo. Lani je zdravila za zniževanje krvnega sladkorja v Sloveniji jemalo malo več kot 123 tisoč oseb. Med njimi je ta zdravila začelo prejemati približno 13.600 ljudi. SIMONA ŠOLINIČ Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 odstotkov vseh oseb s tem obolenjem. Previsok krvni sladkor, kot glukozo poimenujemo nestrokovno, je pri drugem tipu sladkorne bolezni posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili, ki jih zaužijemo skozi usta, ter do zdravljenja z zdravili, ki si jih bolniki z injekcijo dajejo v podkožje. Takšen primer je na primer inzulin Bolnih vedno več mladih Kot pravi predsednica Združenja diabetikov celjske regije Brigita Pavčnik, je k porastu števila obolelih s sladkorno boleznijo v Sloveniji svoj pečat dala tudi epidemija: »Bolnih je vedno več mladih. Opažamo predvsem večji pojav sladkorne bolezni pri ljudeh, ki so imeli dolgotrajni zaplet po okužbi s covidom in so med boleznijo prejemali zdravila. Ta namreč delujejo na trebušno slinav- ko, ki proizvaja inzulin. V prihodnosti lahko pričakujemo še dodaten porast števila sladkornih bolnikov.« Sogovornica dodaja, da sta preventiva in zdravo življenje ključna pri preprečevanju možnosti, da bi se sladkorna bolezen razvila. »Resnično je pomembno zdravo življenje, od zdrave prehrane do telesne dejavnosti. V prehrani na-sične maščobe zamenjamo z oreščki, ne uživamo sladkih jedi in pijač, dovolj naj bo doma pridelanega sadja in zelenjave. Predvsem ženske morajo biti pozorne na tako imenovano trebušno debelost. Če je obseg trebuha večji kot 80 centimetrov, je to sumljiv znak, da se okoli trebušne slinavke nabira maščoba. Takrat je treba k zdravniku. V Sloveniji delujejo tudi referenčne ambulante in na vabila za preventivne preglede se je treba odzivati, saj se pri odvzemu krvi zelo dobro vidi, ali je v njej več sladkorja. Takšni pregledi lahko sladkorno bolezen pravočasno odkrijejo in zdravniki lahko predpišejo ustrezna zdravila, saj nezdra-vljena bolezen lahko povzroča tudi hude zaplete,« pravi Pavčnikova. Podpora Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostnosti, zahtevne in zapletene obravnave ter težkih posledic predstavlja velik zdravstveni problem in izziv za vse. Predvsem za bolnika, saj vpliva na kakovost njegovega življenja in njegove družine. Bolna oseba tako poleg zdravljenja z zdravili potrebuje tudi vseživljenjsko podporo zdravstvenega tima za obravnavo sladkorne bolezni ter usklajeno obravnavo glede krvnega sladkorja, tlaka in maščob. Zato je pri tem pomembna tudi podpora društev oziroma združenj diabetikov, ki si vzajemno pomagajo z izkušnjami. Na Celjskem že skoraj 70 let deluje tudi združenje, danes poimenovano Združenje diabetikov celjske regije, ki ima poleg zdravstvene obravnave pomembno vlogo v življenju sladkornih bolnikov, saj jim nudi podporo z delavnicami, s strokovnimi nasveti, pomočjo pri rehabilitacijo in tudi z druženjem. Združenje pokriva 17 občin na Celjskem. »Kadar se človek sooči s takšno diagnozo in mora spremiti način življenja ter prehrane, je zagotovo lažje, če ima pri tem podporo oseb, ki imajo enake izkušnje. V društvu organiziramo tudi okrevanja v zdraviliščih ter zanimiva strokovna predavanja in nudimo možnost merjenja sladkorja v krvi ne le za člane, ampak tudi za nečlane,« še dodaja predsednica Združenja diabetikov celjske regije Brigita Pavčnik. Telesna dejavnost pomaga Za izboljšanje urejenosti glikemije, vzdrževanje primerne telesne mase in zmanjšanje tveganja za razvoj kroničnih zapletov osebam s sladkorno boleznijo zdravstveni strokovnjaki svetujejo vsaj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti tedensko. Telesna dejavnost mora biti enakomerno razporejena vsaj tri dni v tednu, med dvema vadbama naj ne mineta več kot dva dneva. Svetujejo tudi izvajanje vaj za mišično moč vsaj dvakrat tedensko. Svetovanje naj po možnosti izvaja za to usposobljen strokovnjak (fizioterapevt, diplomirana medicinska sestra oziroma zdravstvenik s specialnimi znanji). Osebe s sladkorno boleznijo potrebujejo razumljivo in osebno prilagojeno izobraževanje o telesni dejavnosti, ki je primerna njihovemu zdravstvenemu stanju in telesni pripravljenosti, zato je treba vedno določiti individu- Bodite pozorni na simptome Med simptomi, na katere mora oseba biti pozorna, če se pojavijo, so neobičajno izražena žeja, pogosto uriniranje in nehotena hitra izguba telesne teže. To so težave, ki opozorijo na možnost previsokega krvnega sladkorja, če se pojavijo hkrati. Te težave so lahko zelo izrazite in k zdravniku običajno hitro pripeljejo bolnika z novoodkrito sladkorno boleznijo tipa 1. Prava težava sladkorne bolezni tipa 2 je, da je krvni sladkor več let že lahko previsok, vendar ne toliko, da bi oseba to zaznala. Zato je pomembno, da se posameznik redno udeležuje preventivnih pregledov, ki jih izvajajo v timu družinske medicine. Tudi zato so združenja in društva bolnikov zelo pomembna, saj nudijo tudi merjenje krvnega sladkorja, tudi ustrezno opremo, ki je za to primerna, predvsem pa podporo in nasvete, kdaj mora posameznik k zdravniku. V Združenju diabetikov celjske regije namreč nasvete lahko poiščejo tudi nečlani. Možni zapleti Sladkorna bolezen lahko povzroči okvaro drobnih žil in notranjih sten velikih žil. Tako poškoduje očesno ozadje, ledvice, živčevje ter zmanjša prekrvitev možganov, srčne mišice in nog. Sočasna okvara prekrvavitve in živčenja nog z okužbo lahko privede do amputacije dela spodnje okončine. Sladkorna bolezen v razvitem svetu ostaja vodilni vzrok za slepoto, odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja. Je dejavnik pri nastanku bolezni srca in ožilja, pri katerih je potek pri osebah s sladkorno boleznijo težji kot pri bolnikih brez nje. Dobra novica je, da lahko z ustreznim zdravljenjem previsokega krvnega sladkorja ter hkrati povišanega krvnega tlaka in krvnih maščob/holesterola bolniki zmanjšajo tveganje za pojav zapletov. Z rednim pregledovanjem očesnega ozadja, delovanja ledvic ter s preverjanjem oživčenja in prekrvavitve nog ter preverjanjem drugih znakov bolezni srca in žilja lahko zaplete odkrijemo v tako zgodnjem obdobju, da z zdravljenjem preprečimo najhujše oblike. Združenje diabetikov celjske regije je prisotno na spletu na naslovu diabetikicelje.com, kjer je objavljenih več informacij o sladkorni bolezni in o tem, kakšno podporo združenje nudi bolnikom in kdaj so v združenju na voljo vsem, ki potrebujejo informacije. Združenje ima prostore v Celju, v Gledališki ulici 3, pisarna je odprta vsako sredo med 9. in 11. uro. člani Levice, Vesne - zelene stranke in predstavniki civilne družbe se na lokalne volitve v Celju skupaj podajamo z istimi vrednotami in cilji: demokratična družba, lokalna skupnost, socialna država in kakovostne javne storitve. alne cilje. Zelo pomembna sta zmernost in spodbujanje postopnega stopnjevanja telesne dejavnosti glede na posameznikove želje in sposobnosti. V povezavi z nastankom sladkorne bolezni tipa 2 je gibanje zelo pomemben zaščitni dejavnik, ki je ugoden za telo ter neodvisen od telesne teže. VESNA zelena stranka CIVILNA DRUŽBA 30 DUHOVNA RAST Sanela Peresciutti o uravnavanju čustev in o skrbi za psihološko zdravje Bližina sočloveka kot iskra, ki lahko ozdravi drugega Telo redno izloča strupe, ki jih vanj vnašamo s prehrano in tekočino. Kam pa gredo napori, stres, nerazrešeni odnosi in težke besede, ki nas ranijo? S tem vprašanjem se na svojih predavanjih med drugim ukvarja Sanela Peresciutti, ki je nedavno izdala knjigo kratkih navodil za kakovostno življenje z naslovom Spodbude. Zdravnica in predavateljica, ki si želi, da bi človeštvo stopilo na pot čustvene revolucije, meni, da je prav bližina sočloveka lahko zdravilo za bolezni sodobnega časa - osamljenost in depresijo, zaradi katerih marsikdo izgublja smisel v življenju. TINA STRMCNIK Sanela Peresciutti, doktorica medicine, ki izvira iz Sarajeva, od leta 2011 pa je zaposlena na oddelku za gastroenterology v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, se redno dodatno izobražuje na področju psihologije in psihoterapije. O tem, kako pomembni so za naše počutje objem, dotik, poljub in lepe besede, je doslej govorila na več kot 700 predavanjih po vsej državi. Med svojim gostovanjem v Knjižnici Rogaška Slatina je poudarila, da starši svoje odraščajoče otroke učimo o marsičem, na primer o uporabi računalnika, avtomobila in številnih drugih naprav. Redkokdo pa svoje potomce uči o tem, kako naj prepoznajo motnje v svoji duši, ki vplivajo na naše telesno počutje. Medtem ko vse, kar popijemo, izpraznimo s pomočjo mehurja in tisto, kar pojemo, izpraznimo s pomočjo prebavnega sistema, pozabljamo na to, kar se dogaja v naših možganih. Tam se po Sanelinih besedah kopiči to, kar s sabo prinašajo neprespane noči, vedno daljši delovniki in stres. Čeprav ljudje za preživetje potrebujemo le vodo, hrano in zrak, pri številnih bolnikih opaža nenehno naprezanje in željo, da bi opravili kopico dela. Pri tem odlašajo s počitkom in s skrbjo zase. »Velikokrat slišim, da morajo narediti samo še to ali ono, nato bodo končno napočile počitnice. Ob tem na stran odlagajo svoje želje. Ko gredo na dopust, zbolijo.« Psihološka klet Predavateljica, ki jo je psihološko zdravje začelo zanimati, ko je spremljala vedno bolj odtujen odnos med svojima staršema, poudarja, da so možgani zelo dovršen organ, za katerega sploh še ne vemo, kaj vse omogoča. Obiskovalcem svojih predavanj ga predstavlja kot kup sadja in zelenjave. V njem se skriva tudi del, ki ga imenuje por in pomeni psihološko klet. Podobno kot praznimo sečni mehur in svoje črevo, moramo skrbeti tudi za praznjenje psihološke kleti. Da se je v nas nabralo preveč čustev in bremen, nam sporočajo najrazličnejše bolečine, »Ko na urgenci sprejmem človeka, ki močno krvavi, dobi vrečko krvi. V eni vrečki je življenjska tekočina desetih Slovencev. To je le eden od pokazateljev, da smo ljudje zelo soodvisni drug od drugega.« brezvoljnost, tesnoba in drugi znaki. »Mama me je naučila, da moram enkrat ne teden posesati in da je dobro vsako leto prebeliti hišo. Z mano pa na primer ni govorila o tem, naj si vzamem čas zase, in mi ni svetovala, naj pazim na svojega moža.« Medtem ko mnogi ljudje s psihičnimi težavami pomoč iščejo v zdravilih, po opažanjih Sanele Peresciutti pozabljajo na dotike in objeme, ki imajo podobne učinke kot antidepresivi. Pozabljajo tudi na moč pogovora in tega, da poslušajo ljudi okrog sebe. Besede lahko božajo ali ranijo Težke besede, nerazrešeni odnosi in čustva, kot so jeza, nevoščljivost, ljubosumje in strah, vplivajo na telo, povzročajo bolečine sredi noči, kislino, pospešen srčni utrip, nespečnost. »K meni pridejo ljudje in tožijo o svojih težavah. Preiskave po drugi strani kažejo, da z njimi ni nič narobe. Kaj je vzrok težav? Ko so že preobremenjeni, potiskajo dalje in želijo dokončati obveznosti. Čeprav bi lahko s svojim ravnanjem preprečili slabo počutje in zdravstvene težave,« je poudarila. »Moža sem naučila, da mi vsak dan pove kaj lepega. Ko mi reče, da sem lepa, čakam, kaj bo še dejal. On pa reče, da je dovolj za danes.« Vsi se kdaj soočamo s težkimi čustvi, ki postanejo problematična, če jih ne razrešimo vrsto let. »Dobro je biti jezen, ampak ne trideset let,« je ponazorila. Zato ljudem svetuje, »Naučila sem se hvaliti samo sebe. V današnjem svetu žal dobiš pohvale le, ko umreš. Medtem ko o mrtvih ne govorimo slabo, z dobrimi besedami o živih skoparimo.« naj razmislijo o tem, kaj jih obremenjuje in kaj je tisto, zaradi česar se zbujajo sredi noči. »Nihče se ob treh ponoči ne zbudi, da bi gledal zvezde. Takrat ponavadi razmišljamo o tem, kaj nam je nekdo rekel. Takrat nastanejo majhne poškodbe v naših možganih in psihološka klet se polni. Zato je dobro, da tovrstne skrbi razrešimo že naslednji dan.« Kako na nas delujejo čustva? Da bi lažje razumeli, kako naša čustva vplivajo na nas, jih je ponazorila kot glasbila v orkestru. Težave nam povzroča na primer dolgotrajen strah. Ali zavist, ki pravzaprav povzroči slabe hormone pri nas in ne pri osebah, ki smo jim nevoščljivi. Jezo je opredelila kot boben. Prav to čustvo je, če ga nenehno stresamo na bližnje, po njenem prepričanju krivo, da se ljudje oddaljujejo drug od drugega. »Ko jezo stresemo na drugega, mu prizadenemo majhne poškodbe. Možganom zelo škodujejo visoki toni in žalitve. Ko nas nekaj razburi, svojo slabo voljo večinoma stresemo na tiste, ki si to najmanj zaslužijo. Če se to ponavlja, se ljudje od nas raje umaknejo.« Zato se je treba po njenih besedah naučiti ravnati s tem močnim čustvom. Z možem se na primer ne prepirata, saj sta se dogovorila za opozorilni znak, da se bliža huda ura in da se je bolje umakniti. »Ko »Medicina je napredovala, presajamo vse mogoče organe, a pozabljamo dodajati življenje letom. Med ljudmi je ogromno takšnih, ki v V • I • • v življenju ne vidijo vec smisla.« Nedavno je izdala knjigo kratkih navodil za kakovostn življenje z naslovom Spodbude. Sanela Peresciutti je pred leti, ko se je pisala še Banović, veliko navdušenja požela s predavanjem na konferenci Tedx v Ljubljani. DUHOVNA RAST 31 »Por mora biti le napol poln, nikakor pa ne sme počiti. Polni se zaradi strupenih besed, nerazrešenih odnosov in slabih čustev.« rečem boben, on že teče iz sobe,« je povedala in med občinstvom zbudila gromek smeh. Čeprav oseba, ki svojo jezo preda na ramena drugega, najprej začuti olajšanje, kmalu sledita občutka krivde in sramu, kar spet vpliva na odmikanje od sočloveka. Kdor je jezen, naj gre raje na sprehod, zaspi za kakšno urico ali kako drugače sprosti čustveno napetost, je svetovala. In dodala, da so še posebej otroci tisti, na katere ni dobro stresati svoje slabe volje. Neverjetna moč zaupanja Medicina lahko pomaga ljudem prebroditi nekatere težave in jim lahko podaljša življenje. A obstajajo primeri, ko terapije, zdravila in terapije ne pomagajo. V ambulanto predavateljice včasih pridejo ljudje, ki povedo, da so lačni. Včasih skozi vrata stopijo bolniki, ki kljub bogastvu ne vidijo več smisla v življenju. Zato želi s predavanji opomniti na pomen povezanosti v skupnosti, da bi ljudje bolj gledali na sočloveka ter mu ponudili bližino in pomoč. »S tabletami lahko zdravniki zdravimo le posledice. Pri odpravljanju vzrokov za težave pa smo ključni ljudje, ki lahko pomagamo drug drugemu.« Ob srečanjih z ljudmi, ki so doživeli velike pretrese, jo je začelo zanimati, kaj je tisto, kar človeka drži pri življenju in mu osmišlja vsakdan. Gospod, ki se mu je rak razširil po telesu in se mu ni pisalo nič dobrega, se je na primer odločil, da bi rad dočakal svoje vnuke. Ta želja je bila tako močna, da je živel še vrsto let in dočakal kar tri novorojenčke. Zato Sanela Peresciutti meni, da lahko človeka na tem svetu obdržijo drugi ljudje - mož, žena, prijatelji, vnuki. Ko pomagamo drugemu, naredimo veliko zanj, hkrati dobri občutki preplavijo tudi naše telo. Zato mnogi ljudje, ki postanejo prostovoljci, s pomočjo takšnega razdajanja dobro vplivajo na svoje počutje. Da je ključ v povezanosti s soljudmi, se je izkazalo tudi v družini predavateljice. Njena mama, v kateri je ugašala življenjska energija, je prerojena, odkar ima vnuka. Po drugi strani svoj smisel izgubljajo ljudje, ki so osamljeni, ki že dolgo niso videli svojcev in se jim zdi, da jih nihče več ne opazi. Ne čakajmo, da ne bo prepozno Ugotovila je, da smo se lepih besed ljudje že toliko odvadili, da nekaterim povzročajo stres. To je pokazal preizkus, ko je ženske prosila, naj svojim partnerjem govorijo lepe stavke, zdravniki pa so pri moških spremljali krvni tlak. Pri nekaterih moških se je zelo povišal, saj so se spraševali, kaj njihove drage pričakujejo od njih. Ko so jih žene oštele, da niso opravili nekaterih gospodinjskih opravil, Da moramo najbolj paziti na to, kaj govorimo ljudem, ki jih imamo najbolj radi, saj svojo slabo voljo največkrat stresemo na družinske člane, poudarja zdravnica gastroenterologinja, ki se ob svojem poklicu posveča psihologiji in psihoterapiji. se tlak ni spremenil ne navzgor ne navzdol, je pojasnila zdravnica. Tudi zato, ker lahko besede človeku dobro denejo ali ga ranijo, se je Sanela Peresciutti naučila hvaliti samo sebe. Opozorila je, da v današnjem svetu žal pohvale o marsikom povemo le, ko je že preminil. »Medtem ko o mrtvih ne govorimo slabo, z dobrimi besedami o živih skoparimo. Čeprav lahko izboljšajo razpoloženje človeka,« je dejala. In kot večkrat poudari na svojih predavanjih - naše življenje nima neštetih ponovitev, temveč imamo na voljo le eno priložnost. Zato je čas za spremembe prav zdaj. Foto: Andraž Purg - GrupA »Človeško telo je visoko zmogljiva naprava, ki ima svoj rok trajanja.« Tako kot odvajamo vodo in blato, je treba prazniti svojo psihološko klet ter razreševati svoja čustva in odnose, je dejala na predavanju v Knjižnici Rogaška Slatina. 4) t s* ф- , m\ < 32 ZAPOSLOVANJE Trgotur Prodajalec -skladiščnik m/ž (Šoštanj) Od vas pričakujemo: vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najmanj eno leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem je zaželen, ni pa pogoj, vozniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast vwwv.tr got ur.s i ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železnini ipd. Ponujamo vam: takojšnjo zaposlitev za določen čas 6 mesecev s poskusnim obdobjem 2 meseca in možnostjo podaljšanja v nedoločen čas, delo v dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, kjer boste lahko uresničili svoje poklicne načrte in razvi- ** f+ч I Celjska C^l župano županova lista za ljudi in mesto © Bojan ŠROT nas župan Q www.czl.si Q /celjskazupanovalista Q /strankaCZL @ /celjska_zupanova_lista li svoje sposobnosti, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja ter napredovanja. Prijave zbiramo do 8. 12. 2022. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z.o.o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več na www.trgotur.si Ključavničar/ varilec (delavec v proizvodnji) m/ž (Celje) Kaj pričakujemo od kandidatov: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev, dolgoročno zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, delo v urejenem okolju, ki se nenehno razvija, saj smo mlada in motivirana ekipa. Prijave zbiramo do 9. 12. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje Več na www.trgo-tur.si Komercialist za področje podkonstrukcije sončnih elektrarn m/ž (Nova Cerkev) Od kandidata pričakujemo: aktivno znanje angleškega jezika, računalniško pismenost (MS office), V. stopnjo izobrazbe, zaželeni so znanje prodajnih veščin, branje in razumevanje tehničnih risb, vozniški izpit B-kate-gorije. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesece, plačo, ki je sestavljena iz osnovnega dela in variabilnega dela glede na uspešnost, delo v sodobnem in urejenem podjetju, ki sledi certificira-nim standardom kakovosti ISO 9001:2008. Prijave zbiramo do 30. 11. 2022. Šeško, d.o.o., Socka 33, 3203 Nova cerkev. Več na www.trgotur.si Strojni vzdrževalec (Spodnja Savinjska dolina) Od kandidata pričakujemo: V. stopnjo izobrazbe strokovne smeri, poznavanje osnov hidravlike in pnevmatike, usposobljenost za delo z računalnikom, samostojnost, natančnost, odgovornost za delo, zanesljivost pri delu, vztrajnost, ažurnost, odgovornost za kakovostno, pravočasno in dobro opravljeno delo, za verodostojnost in točnost podatkov, za smotrno, namensko in ekonomično uporabo sredstev za delo, za varovanje poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov ter ugleda podjetja. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesece, večinoma enoizmensko delo, usklajeno po dinamiki v podjetju, dodatek za pripravljenost na domu, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 30. 11. 2022. Naročnik želi zaradi objektivnih razlogov ostati anonimen. Več na www. trgotur.si Prodajalec -kolorist (m/ž) v PE Maribor (Maribor) Podjetje Spekter, d.o.o., Žalec je družinsko, specializirano podjetje z 32-letno tradicijo za prodajo barv, lakov in orodja ter opreme za avtoreparaturne delavnice, proizvajalce stavbnega pohištva, mizarje, fasaderje in pleskarje. Glavne naloge in odgovornosti: mešanje barv in lakov, prodaja in svetovanje o uporabi barv in lakov, zlaganje in ureditev prodajnih polic, svetovanje, obdelava naročil in odpošiljanje blaga kupcem spletne trgovine »kupibarve.si« Prijave zbiramo do 28. 11. 2022. Spekter, d.o.o., PE Pirh barve-laki Maribor, Ložnica pri Žalcu 52a, Ložnica pri Žalcu, 3310 Žalec. Več na www.trgotur.si Svet zavoda OSNOVNE ŠOLE ANTONA AŠKERCA RIMSKE TOPLICE Aškerčeva 1, 3272 Rimske Toplice na podlagi 58. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 - popr., 25/17 - Zvaj, 123/21, 172/21, 207/21 in 105/22- ZZNŠPP; v nadaljevanjem besedilu: ZOFVI) in sklepa 6. redne seje Sveta zavoda OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice št. K10/13 z dne 28. 9. 2022 razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice, Aškerčeva 1, 3272 Rimske Toplice, izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZOFVI. Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Predviden začetek dela je 1. 3. 2023. Delovno mesto ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev -izobrazba, naziv, strokovni izpit, ravnateljski izpit (kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, ga mora opraviti v zakonitem roku), delovne izkušnje v vzgoji in izobraževanju, potrdilo oz. izpis iz kazenske evidence, potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku, pisna izjava, da pri kateremkoli sodišču zoper kandidata ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, kratek življenjepis ter vizija in program vodenja šole - pošljite v zaprti ovojnici do petka, 2. 12. 2022, na naslov Svet zavoda Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice, Aškerčeva 1, 3272 Rimske Toplice, s pripisom PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA/RAVNATELJICO. Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. V razpisu je moška slovnična oblika uporabljena kot nevtralna in velja za oba spola. ®J Rotary klub Celje Barbara^ Ceijsjca. ilVLJENJEj£ "..... ^fff11 60 let slovenske.popevke; BIG BANim ŠENTJUR Celjski dom, Celje ČET I 24.11.119 30h Vstopnice so na voljo v Kopirnici Tomi na Stanetovi ulici v Celju ali na e-naslovu info@rc-bc.si MEDIJSKA POKROVITELJA novi tedniki radio celie INFORMACIJE 33 SILVESTROVANJE V SARAJEVU Z RADIEM CELJE IN RELAXOM Odhod: 30.12. 202214 dni PROGRAM POTOVANJA: 1. DAN: SLOVENIJA—SLAVONSKI BROD-SARAJEVO Odhod avtobusa iz različnih vstopnih postaj. BUS 1: Murska Sobota (avtobusna postaja), Gornja Radgona (avtobusna postaja), Radenci (avtobusna postaja), Maribor (avtobusna postaja), Ptuj (pred Mercator centru) BUS 2: Dravograd (avtobusna postaja), Slovenj Gradec (avtobusna postaja), Velenje (Gasilski dom pri Petrolu), Celje (pred dvoranoZlatorog), Žalec (avtobusna postaja), Ljubljana (počivališče Dolgi most), Novo mesto (pred Supernovo), Čatež (avtobusna postaja). Vožnja s krajšimi postanki mimo Zagreba in Slavonskega Broda do Sarajeva. Po prihodu avtobusni ogled mesta. Namestitev v hotelu Hollywood 4*. Večerja v hotelu. Nočitev. 2. DAN: SARAJEVO Pozajtrku sledivožnja do»Tunela spasa«, kije bil zgrajen med obleganjem Sarajeva leta 1993, pod stezo letališča Butmir, pod nogami vojakov Združenih narodov in le50 m stran od položajev vojske Republike srbske. Povezovalje dva položaja bosanske armade. V nadaljevanju ogled mestnih znamenitosti z lokalnim vodnikom: Mestna hiša (Gradska vječnica), Gazi Husrev - begova džamija iz 16. stoletja, Careva džamija s kupolasto streho in arkadnim dvoriščem, pokrita tržnica, stara pravoslavna cerkev in katoliška katedrala Svetega srca, ki se nahaja glavni ulici Ferhadiji. Zaključek ogledov s sprehodom bo Baščaršiji. Vrnitev v hotel. Ob 20. uri svečana silvestrska večerja z vključeno pijačo »all inclusive«. Zabavno-glasbeni program. Nočitev. 3. DAN: SARAJEVO Po poznem zajtrku ob doplačilu izlet v Visoko. Ogled znamenitih bosanskih piramid sonca. Znanstvene analize materialov potrjujejo, da je osrednja bosanska piramida sonca stara najmanj 25.000 let, kar jo uvršča med najstarejše oz. najstarejšo odkrito piramido na Zemlji. Tuneli pod piramido so najdaljša in največja mreža podzemnih tunelov pod katerimkoli piramidnim kompleksom na svetu. Po ogledu sledi povratek vSarajevo. V popoldanskih urah postanek na Baščaršiji. Prosto za samostojne oglede in nakupe. Vrnitev v hotel. Večerja. Nočitev. 4. DAN: SARAJEVO-SLAVONSKI BROD -ZAGREB-SLOVENIJA Po zajtrku odhod iz hotela. Pred odhodom iz Sarajeva postanek na tržnici. Prosto za samostojne oglede in nakupe (1 ura). Ob 12. uri odhod iz Sarajeva. Vožnja mimo Zenice, Slavonskega Broda in Zagreba v smeri Slovenije. Prihod v Slovenijo v večernih urah. že za 329 eur Termin odhoda in cena: 30.12.2022........... 329 eur PAKETNA CENA VKLJUČUJE: • Prevoz z avtobusom turistične kategorije (video, WC, klima, hd)z vključenimi taksami in cestninami • 2x polpenzion v hotelu Hollywood 4* v Sarajevu (1/2sobe TWC) • 1x nočitev z zajtrkom v hotelu Hollywood 4* v Sarajevu (1/2sobeTWC) • svečana silvesterska večerja (samopostrežni bife in neomejeno pijača) in vstop v Novo leto 2023 ob tradicionalno veseli atmosferi in raznovrstnem glasbenem programu v hotelu Hollywood • ogledi po programu brez vstopnin za notranje oglede (v spremstvu lokalnega vodnika) • spremljava oz.vodenje potovanja • organizacija in izvedba potovanja DOPLAČILA: Za turistično takso 1,5 €/osebi na dan. Za prijavnino v hotelu 5 €/osebi (na recepciji). Za enoposteljno sobo 95 EUR/osebi. Za posredovanje 23 eur na prijavnico (voucher). Za fakultativne izlete na kraju samem (Visoko - obisk bosanskih piramid). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. OPOMBA: Pogoj za izvedbo potovanja je najmanj 44 potnikov. Relax, garancija za kakovost www.relax.si PE CELJE: Stanetova 6, S 03 428 83 20 • PE CELJE - CITY CENTER: Mariborska cesta 100, S 03 428 83 40 34 BRALCI POROČEVALCI Celjski gradbeniki sodelovali pri podnebnem teku Na Oktubafestu že nekaj let sodelujejo tudi učenci Glasbene šole Celje in dijaki umetniške gimnazije glasbene smeri. Naši tubisti na Oktubafestu V četrtek, 27, oktobra, je bil v Koncertni dvorani Glasbene šole v Kranju tradicionalni Oktubafest, katerega idejni vodja in mentor je naš sodelavec in izjemen tubist Uroš Košir. Na koncertu že nekaj let dejavno sodelujejo tudi učenci Glasbene šole Celje in dijaki umetniške gimnazije glasbene smeri, ki jo izvajamo s I. gimnazijo v Celju. Vsako leto se jim pridružijo tudi naši nekdanji dijaki, ki študirajo v tujini. Z raznolikim programom so se predstavili učenci Glasbene šole Kranj, Glasbene šole Kamnik, študenta visoke šole za umetnost v Bernu in naši dijaki. Ob spremljavi naše pianistke Janje Cerjak so kot solisti na evfoniju nastopili Tobija Smrtnik, Gašper Bizjak, in Domen Lampret, v komorni skupini trobil so vsi trije nastopili s svojim profesorjem Urošem Koširjem (izvedli so delo našega sodelavca in skladatelja Davida Beoviča, Sandalphon), Domen in Tobija sta nastopila še v duetu ter še v komornem sestavu z našima nekdanjima dijakoma Nino Tajč (evfonij) in Gašperjem Gortnarjem (tuba), ki trenutno študirata na visoki šoli za umetnost v Bernu. Iskrene čestitke vsem nastopajočim, še posebej pa gredo čestitke in zahvala Urošu Koširju za dogodek, ki v naš glasbeni prostor prinaša posebno svežino. ML Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje se je jeseni v okviru programa Ekošola pridružila največjemu mednarodnemu dogodku z naslovom Čas se izTEKa - podnebni tek. Podnebna štafeta je začela svojo pot v Glasgowu na Škotskem konec septembra in se končala 6. novembra 2022 v Sharm El Sheikhu v Egiptu, ko se je začela podnebna konferenca. Dogodek smo obeležili tudi v celjski srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja. Organizatorji dogodka smo bili dijaka Mark Filip Mlakar in Luka Skok iz 4. b-letnika ter mentorice Alenka Lah Ka-lan, Janja Čuvan in Slavica Volčanjšek. Vsak razred je izdelal svojo štafetno palico s podnebnim sporočilom. Gradbeniki so izdelali štafetno palico iz odpadnega gradbenega materiala, okoljevarstveniki iz različnih odpadnih materialov. Palice so morale biti dolge 30 cm in premera 5 do 7 cm. Po uporabi so se lahko ponovno uporabile, reciklirale ali termično izrabile. Dijaki so bili z razredniki pri svojem delu zelo izvirni in kreativni. Tako je nastalo kar 15 štafetnih palic, narejenih iz različnih odpadnih materialov, ter prav toliko zelo zanimivih podnebnih sporočil. Med vsemi štafetnimi palicami in podnebnimi sporočili je nato strokovna komisija (sestavljena iz profesorjev in dijakov) izbrala najboljšo palico in sporočilo. V ta namen smo v šoli s podjetjem Bamf izdelali prav posebne pokale za to priložnost. Podnebni tek se je začel pred Šolskim centrom Celje. Po uvodnih besedah dijaka Marka Filipa Mlakarja iz 4. b-letnika o pomenu tega mednarodnega dogodka, povezanega s podnebnimi spremembami in z ohranjanjem biotske pestrosti, je sledila podelitev nagrade za najboljšo štafetno palico. Dobil jo je 3. e-letnik, saj je v izdelavo palice vložil veliko truda in ustvarjalnosti. Nagrado - pokal, narejen v šolskih delavnicah pod mentorstvom Andreja Hrastnika, je podelil ravnatelj šole Arnold Ledl. ORGANIZACIJSKA SKUPINA lÄä^S i Шш Vsak otrok je štafetno palico po opravljenem teku predal prijatelju iz sosednjega oddelka in tako smo tekli od najstarejših, že skoraj šolarjev, do najmlajših, ki so pri teku pomagale vzgojiteljice, ravnateljica in pomočnice. Slednji sta prevzeli štafeto in jo predali otrokom v podružnici v Andražu. Tudi tam so štafetne palice zaokrožile med vsemi otroki. Skupaj smo poskrbeli za pestro in športno dogajanje, naše eko-štafetne palice pa so svojo pot končale na razstavi, ki smo jo postavili na ogled vsem, ki so del našega vrtca, in vsem obiskovalcem. ANJA RIBIČ Pisma bralcev -prejeli smo Volilni golaž že vre in vre Štiri leta so okrog in spet so na vrsti volitve. Ikonografija po Sloveniji je temu primerna in Celje ni nobena izjema. Vendar je za razliko od prejšnjih, predprejšnjih in pred, pred .... prejšnjih, v celjskem lokalnem okolju opaziti določene spremembe. Najbolj presenečata županova nemir in nervoza, ki ju s še tako prefinjeno mimiko in retoriko ne more in ne more skriti. Nasprotno, s svojim ravnanjem še povečuje negotovost v glavi zmedenega in neopredeljenega volivca. Kje je čas, ko se mu ni nikamor mudilo in je na vprašanja občanov in novinarjev, ali bo še kandidiral, odgovarjal, da se še ni odločil, da še ne ve ... In tako zavlačeval do zadnjega, nato pa postregel z izgovorom, da je moral ustreči željam in prošnjam prijateljev in somišljenikov. Naveličanega in zdelanega od vladanja jim ga je tik pred zdajci vedno uspelo pregovoriti. Časi gotovosti in samozaupanja pa so zdaj očitno minili. Da bi povečal svojo volilno bazo, se je začel celo učiti tuje jezike in ob začetku šolskega leta na III. osnovni šoli pozdravil šolarje tudi v albanščini, kar je sicer v redu, če ne bi v ihti pozabil na druge iz bivših republik SFRJ in še kakšne priseljence, ki bi si zaslužili enako obravnavo. »Strah je gospod«, pravijo, zato je kampanjo s svojo listo začel zelo zgodaj. Ocenil je, da bi bil še en mandat ravno prav, da konča začeto. No, mogoče še kakšen zraven, če bi tempo dela spet upočasnila kakšna epidemija ali nepredvidljiva državna birokracija. S svojo listo se je že v začetku junija utaboril na »ezl eku« pred bivšo Volno in začel vneto pihati na dušo občanom, naj se mu pridružijo ali ga vsaj volijo. Malo se je selil po ulici gor in dol, kar si je kot župan lahko privoščil, saj je v Celju ogromno nezasedenih lokalov, ki jim je treba dati novo vsebino, pa tudi če je to le kuhanje golaža ali peka kostanja. Upam, da ga to finančno ni preveč udarilo po žepu. Dobro bi bilo, če bi se ozrl še malo nazaj na stare nerealizirane obljube, ki so večinoma obvisele v zraku. Sicer pa, ko so volitve mimo in se razkadi vonj po golažu in kostanju, se vse pozabi, delegatska vez med bazo in izvoljenimi predstavniki se pretrga in spet je vse po starem. Vendar smo k stanju, kakršno je, prispevali tudi volivci, politične stranke, liste, iniciative . in sprejeti volilni sistem v RS. Na zadnjih občinskih volitvah leta 2018 je bila v Celju volilna udeležba samo 38,71 %, kar je najmanj med vsemi mestnimi občinami v RS. Vse politične stranke, liste in iniciative bi se morale zamisliti nad apatičnostjo volivcev in več truda nameniti kakovostni kampanji in dejanskim problemom, ob tem pa ponuditi izvirne rešitve, kar bi nedvomno povečalo udeležbo. Ogromno oviro pa predstavlja tudi sprejeta volilna zakonodaja. Zakon o lokalni samoupravi in Zakon o lokalnih volitvah županom omogočata neomejeno izvo-ljivost, medtem ko Ustava RS omejuje izvoljivost predsednika RS in ustavnih sodnikov na dva mandata. Državna oblast na omejitev mandata županom gleda pragmatično in nezainteresi-rano, sklicujoč se na temeljne človekove pravice, primerjalno zakonodajo v EU, odločbo ustavnega sodišča št. U-I-346/02 z dne 10. 7. 2003, ki navaja, da mora biti omejitev legitimna ter imeti razlog (varstvo pravic drugih ozi- roma javnih koristi) in biti v skladu z načelom sorazmernosti (2. člen Ustave RS). Ker naša ustava ne našteva razlogov, bi lahko zakonodajalec predpisal posamezne primere omejitev, ki so poznani v primerljivih pravnih ureditvah, itd. To je čisto navadno suhoparno birokratsko nakladanje, ki ga življenje prehiteva po levi in desni, zgoraj in spodaj, državni aparat pa se mu ni sposoben prilagoditi. Sklicevanje na EU in njene organe pa kaže na nemoč in nepripravljenost, da bi problem rešili (pri tem so npr. Italija, Irska in Portugalska sprejele drugačne rešitve). Omejitev mandata bi bil nujen ukrep, ki bi preprečil, da se razširijo samopašnost in domačnost, korupcija in nepotizem. Ko nekdo, ki je na oblasti daljši čas, začne gledati na lokalno skupnost kot na svojo fevd, občane pa deliti na svoje in ostale slehernike, ki so za participacijo pri oblasti prikrajšani, potem odpade vsaka filozofija in pravno preigravanje. Že stari Grki so z omejitvijo mandatov omejevali zlorabo položajev in delovanje v lastno korist. Enako je bilo tudi v Rimski republiki. Danes je to še bolj pomembno, saj se je koruptivna oblast s prepre-denostjo politike in kapitala zalegla v vse pore družbenega življenja. Če je omejitev ustavna kategorija za predsednika republike in ustavne sodnike, je vsaj toliko primerna tudi za župane. Mnogi teoretiki upravičeno dajejo volitvam v predstavniška telesa v lokalni skupnosti enako vlogo in pomen kot državnim volitvam. Toliko bolj, ker je včasih lokalni oblasti lažje potegniti vodo na svoj mlin kot predsedniku države z njegovim birokratskim aparatom. Vinko Skale, Celje Dijaki v družbi ravnatelja Arnolda Ledla Tudi polzelski vrtec je tekel za podnebje Kot najmlajši predstavniki projekta Ekošole smo se v Vrtcu Polzela pridružili najdaljšemu podnebnemu teku, ki je trajal od 30. septembra do 6. novembra. Cilj je bil ukrepati za podnebje, proti podnebnim spremembam in za ohranjanje biotske pestrosti. Štafetna palica je v 38 dneh prepotovala 18 držav in 7.767 km. Slovenijo je prečkala 18. in 19. oktobra, teku pa smo se pridružili tudi v vrtcu Polzela in Andraž. V štafetni tek smo vključili vse predšolske otroke, od najmlajših do najstarejših oddelkov. Vsi oddelki so izdelovali štafetne palice iz odpadnih materialov ter sodelovali pri iskanju idej in rešitev, da je bila vsaka palica nekaj posebnega. Na dan teka, izvedli smo ga 18. oktobra na Polzeli in 19. oktobra v Andražu, smo vse izdelane palice uporabili pri teku in si jih med sabo delili. S tem smo se spomnili tudi na našo letošnjo rdečo nit letnega delovnega načrta - prijateljstvo. V štafetnem teku so sodelovali vsi predšolski otroci, od najmlaj- BRALCI POROČEVALCI 35 Sprejem zlatih maturantov Žalski župan Janko Kos tradicionalno sprejme zlate maturante v drugi polovici oktobra, ko že postanejo bruci in pridobijo prve študentske izkušnje. Na letošnji sprejem, ki je bil v petek, 18. oktobra, je povabil zlate maturante iz občine Žalec, ki so v šolskem letu 2021/22 dosegli vsaj 30 točk na splošni maturi oziroma vsaj 22 točk na poklicni maturi. Na področju splošne mature so to bili Blaž Aristovnik (31 točk na maturi, I. gimnazija v Celju, nekdanji učenec OŠ Petrovče), Blaž Čerenak (31 točk, I. gimnazija v Celju, nekdanji učenec OŠ Griže), Julija Dolinšek (30 točk, I. gimnazija v Celju, nekdanja učenka I. OŠ Žalec), Taja Govejšek (32 točk na maturi, I. gimnazija v Celju, nekdanja učenka OŠ Prebold) in Primož Povše (32 točk, I. gimnazija v Celju, nekdanji učenec OŠ Šempeter v Savinjski dolini). Na področju poklicne mature so to bili Tim Puhič (22 točk, program tehnik računalništva, ŠC Celje, Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, prej je obiskoval I. OŠ Žalec), Ema Rom Zupanc (23 točk, program ekonomski tehnik, Ekonomska šola Celje, gimnazija in srednja šola, prej je obiskovala OŠ Griže), Kaja Semprimožnik (23 točk, program gastronomija in turizem, srednje strokovno izobraževanje, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, prej je obiskovala I. OŠ Žalec) in Vanesa Hrustl (22 točk, program živilsko-pre-hranski tehnik, Šolski center Šentjur, Srednja poklicna in strokovna šola, prej je obiskovala I. OŠ Žalec). Na sprejemu so zlati maturanti prejeli darilo župana, in sicer knjigo avtoric Alenke Domjan in Lidije Koceli z naslovom Jelica Žuža, dekle, ki se je zaljubilo v umetnost. Monografija z bogatim slikovnim gradivom predstavlja zanimivo življenjsko in slikarsko pot akademske slikarke in častne občanke občine Žalec Jelice Žuža (1922-2014) ob 100. obletnici njenega rojstva, ki jo obeležujemo letos. Obsežno delo na 172 straneh je zagotovo zanimivo branje ne samo za zlate maturante, temveč tudi za ljubitelje umetnosti in raziskovalce bogatih življenjskih poti zanimivih osebnosti, ki so krojile podobo nekdanjega in našega časa. Njena dela so zastopana v stalnih zbirkah v Umetnostni galeriji Maribor, Muzeju suvremene umjetnosti v Zagrebu, Moderni galeriji Ljubljana, na Reki, v Cetinju, Galeriji sodobne umetnosti Celje, Savinovem salonu v Žalcu ter drugih javnih in zasebnih zbirkah doma in na tujem. Za kulturni program in vodenje je poskrbela Neža Zagoričnik. NT Zlati maturanti iz občine Žalec Bavarska prestolnica nas je navdušila V soboto, 22. oktobra 2022, smo se učenci 8. in 9. razreda I. osnovne šole Žalec ob 2.30 zbrali na šolski avtobusni postaji in se odpravili proti Münchnu, prestolnici Bavarske. Med potjo smo si večkrat pretegnili noge in med deseto ter pol enajsto uro dopoldne prispeli na cilj. Naše potepanje se je začelo. Najprej smo si ogledali Nemški muzej (Deutsches Museum), kjer smo lahko sami raziskovali po nemški preteklosti. Po ogledu smo se z avtobusom odpeljali do Muzeja petih kontinentov (Museum Fünf Kontinente), kjer smo si v skupinah ogledali razstave v dveh nadstropjih. Pozno popoldne smo se odpravili do hostla, v katerem smo prenočevali. Naporen dan smo končali z večerjo v tradicionalni nemški pivnici, kjer smo dobili tradicionalno nemško jed - krompirjeva solata z velikim dunajskim zrezkom nam je vsem teknila. Naslednji dan smo se po zajtrku odpeljali do živalskega vrta (Münchner Tierpark Hellabrunn), kjer smo si ogledali zelo velik živalski vrt ter občudovali veliko zanimivih živalskih vrst. Po okusnem kosilu smo se odpe- ljali do panoramskega kolesa v neposredni bližini hostla in se za 30 minut zavrteli nad okolico. Razgled je bil čudovit. Še preden smo podoživeli fantastičen razgled po bavarski prestolnici, smo že stali pred BMW muzejem, kjer smo spoznali zgodovino BMW vozil in si ogledali različne sestavne dele ter modele vozil. Iz muzeja nas je dvigalo izstrelilo 185 m v zrak; no, dvignili smo se na olimpijski stolp (Olympiaturm), kjer smo si mesto ogledali še s te ptičje perspektive. Proti večeru smo se že malo utrujeni sprehodili še po središču Münchna. Zadnji dan smo si ogledali še nekaj znamenitosti mesta ter se sprehodili do tržnice (Vik-tualienmarkt), kjer smo za spominke zapravili še zadnji drobiž. Pred odhodom v domovino smo si ogledali še Allianz areno - nogometni stadion in muzej svetovno znanega nogometnega kluba Bayern (FC Bayern). Na poti domov nas je spremljal dež, a vtisi nepozabnega potepanja po nemški prestolnici so nas držali pokonci, da je bilo na avtobusu tudi na poti nazaj veselo. V Žalec smo se vrnili utrujeni, vendar polni novih doživetij. MAŠA URBANČIČ, 9. d-razred Celjski dijaki poskrbeli za barvito jesen V Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje šoli smo 27. oktobra izvedli projektni dan, ki smo ga poimenovali Barvita jesen. V šolskih prostorih, na dvorišču in v naravi so se predstavili vsi programi Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje s pomočjo posameznih delavnic, workshopov, celostne podobe Tetke jeseni, življenjsko koristnih dejavnosti, športa, stroke in kulinarike. Dogajanje v šoli je popestri- la glasba; igranje na ukulele, harmoniko, glasbena skupina Glog. Naši dijaki so s profesorji pekli palačinke, srednja šola za gostinstvo in turizem pa se je predstavila s peko cesarskega praženca. Našo šolo so obiskali osnovnošolci in se udeležili različnih delavnic. V šoli je bilo zelo sproščeno vzdušje, kar prikazuje tudi fotografija. Mag. ALENKA BOTOLIN V šolskih prostorih, na dvorišču in v naravi so se predstavili vsi programi Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje s pomočjo posameznih delavnic. Ob svetovnem dnevu delovne terapije 27. oktobra obeležujemo svetovni dan delovne terapije. Tako v splošni kot tudi v strokovni javnosti naš poklic še vedno ni znan tako, kot bi si želeli. Kdo ste delovni terapevti, kaj počnete? To sta še vedno pogosti vprašanji, ki ju dobimo, ko povemo, kaj smo po poklicu. Delovni terapevti smo zdravstveni delavci, ki pomagamo posamezniku kljub bolezni živeti samostojno, polno in zadovoljno. Delujemo na vseh področjih človekovega delovanja, tako pri skrbi zase, delu, prostem času in socialnih stikih. Čeprav da smo še vedno precej neznani, nas dobro poznajo naši uporabniki. In to je tudi tisto, kar nam daje zadovoljstvo in veliko šteje. V Psihiatrični bolnišnici Vojnik smo delovne terapev-tke enakovredne članice mul-tidisciplinarne skupine in dejavno sodelujemo v procesu zdravljenja, vključujemo se v večino oddelčnih dejavnosti in vodimo tudi številne svoje. Cilj delovne terapije v naši bolnišnici je, da se bolniki počutijo dobro v procesu zdravljenja, pomagamo jim pri pridobivanju in ohranjanju spretnosti. Dejavnosti, ki jih izvajajo, so smiselne in namenske, zato pozitivno vplivajo na njihovo počutje. Omogočajo jim, da lažje preusmerjajo misli, krepijo zbranost, spomin in pozornost, dobijo občutek, da kljub bolezni še precej stvari zmorejo, in tako postopno gradijo boljšo samopodobo ter pridobivajo samozavest. V sklopu delovnoterapev-tske obravnave ponujamo bolnikom veliko različnih dejavnosti. Dan začnejo z jutranjo telovadbo, bolniki se nato vključujejo v različne dejavnosti skladno z urnikom oddelka. Vključujejo se v ustvarjalne delavnice, kjer imajo na voljo ogromno dejavnosti, od tehnik s papirjem, pletenja, kvačkanja, šivanja gobelinov, pletenja makramejev, pirogra-fije, ustvarjanja iz kreppapir-ja, dela z lesom, dela s kovino, ustvarjanja z das maso, serve-tne tehnike ... Nameni prosto-časnih dejavnosti so kakovostnejše preživljanje prostega časa, ohranjanje delovnih navad, pridobivanje spretnosti, sprostitev, preusmeritev misli, krepitev socialne interakcije, prepoznavanje svojih sposobnosti, potreb, želja, krepitev samopodobe in samozavesti. Poleg ustvarjalnih delavnic, kjer delovni terapevti vključujemo bolnike v obravnavo s pomočjo dveh inštruktorjev, mizarja in kovinarja, ponujamo svojim bolnikom številne druge dejavnosti. V delovno terapijo se vključujejo s pomočjo glasbe, različnih športnih ur, fitnesa, terapevtskih sprehodov, tematskih skupin, skupine z elementi terapije s knjigami, skupine z elementi biblijo terapije, skupine postavljanja ciljev, gibalne terapije, skupine Pravljice za odrasle, gospodinjske dejavnosti, komunikacijske skupine ... Bol- niki se vključujejo tudi v likovno terapijo, ki jo izvaja naš likovni terapevt. Vse dejavnosti imajo svoj namen in pomagajo bolnikom pri zdravljenju ter jim omogočajo lažji prehod v življenje po zdravljenju. Posebej pomembno vlogo imamo delovne terapevtke v naši bolnišnici pri sodelovanju z lokalno skupnostjo. Vsako leto sodelujemo pri Božičnem Vojniku, tudi naše jaslice in okraski, ki jih izdelajo bolniki v delovni terapiji, krasijo Voj-nik v prazničnem decembru. Sodelovanje z lokalno skupnostjo se nam zdi izredno pomembno, saj menimo, da se tako zmanjšuje stigmatiza-cija psihiatrije. Ker se nam zdi stroka pomembna in imamo radi svoj poklic, ga vsako leto ob svetovnem dnevu delovne terapije obeležimo na svoj način. Letos smo bolnikom ponudili drugačne dejavnosti, takšne, ki jih običajno nimajo na urniku. Bolnice intenzivnega ženskega oddelka so se učile plesati kavbojski ples, bolniki intenzivnega moškega oddelka so se učili osnov nordijske hoje. Oddelek B se je vključil v skupino z elementi terapije s knjigami, oddelek C se je preizkusil na plesnih vajah. Oddelek za zdravljenje bolezni odvisnosti se je vključil v delavnico delovne terapije s pomočjo glasbe, Psiho geria-trični oddelek pa se je vključil v delavnico sproščanja in zavedanja telesa. Oddelek dnevnega hospitala se je preizkusil v ustvarjalnih delavnicah. Delovne terapevtke smo bile z izvedbo malo drugačnega dneva zadovoljne, še bolj so bili zadovoljni naši bolniki. URŠKA POCAJT SUMRAK ЈЈШствнд- 9. razreda 1 Misli bolnikov, ki so jih delili ob svetovnem dnevu delovne terapije: »Delovna terapija zbistri misli in um, človeka napolni z energijo, mu da pogum. Življenje začuti, postane močan, verjame vase vsak nov dan.« »Delovna terapija me sprošča, umirja, hkrati me motivira ustvarjalni duh, ki je v času moje bolezni zamrl. Zbistri mi misli, poveča koncentracijo in tako izboljša moje počutje.« »Delovna terapija se mi zdi priložnost, v kateri se lahko spontano izražam, bodisi slikam, rišem, pletem, izdelujem kakšno stvar iz lesa in kovine. Vloga delovne terapevtke je tukaj pomembna. Najprej mi prisluhne, kaj bi rada, potem mi to tudi omogoči.« »Delovna terapija me osvobaja, ponudi mi priložnost umiritve, izbiro imam, da se duševno umirim, pri tem lahko ustvarjam. To se mi zdi pravično in pravilno.« »Na delovni terapiji imam priložnost ustvarjati, lahko najdem nove ideje, vadim spretnosti, ustvarjalnost, potrpežljivost in se sprostim. »Priložnost, da zamenjamo okolje. Priložnost, da se naučimo kaj novega. Priložnost, da z delom zapolnimo dan, ki nam hitreje mine. Druženje z drugimi. Izdelamo kaj koristnega in uporabnega. Delovna terapija mi pomeni del osebne rehabilitacije.« 36 AKTUALNA PONUDBA I POZOR! 1 Preglejte aktualno ponud D O J alLodlično Pošta Slovenije Zanesljiva izbira pri dostavi pošiljk Pošta Slovenije tudi ob koncu letošnjega leta pričakuje porast količin paketov in pisemskih pošiljk. Sezonske in tematske razprodaje v zadnjih treh mesecih leta poskrbijo za porast spletnega nakupovanja. Z več kot 1.100 prevzemnimi mesti in s sedmimi različnimi načini dostave Pošta Slovenije pripravljena pričakuje najbolj nakupovalne mesece leta. Tudi letos bodo v najbolj nakupovalnem delu leta paketi dostavljeni zanesljivo in hitro. Pošta Slovenije je letos skoraj 99 odstotkov paketnih pošiljk manjših dimenzij v notranjem prometu prenesla v enem delovnem dnevu. Raziskava med prejemniki paketov tudi letos potrjuje visoko raven zadovoljstva med uporabniki. Več kot 97 odstotkov uporabnikov* je dostavo paketnih pošiljk Pošte Slovenije letos ocenilo z odlično. Prejemniki kot glavne prednosti paketne dostave Pošte Slovenije izpostavljajo prijaznost zaposlenih, hitro dostavo, SMS-obveščanje in preprost prevzem. Več kot 1.100 prevzemnih mest in sedem načinov dostave Uporabniki paketnih storitev se lahko pri tem poslužujejo storitev prejema in dostave pošiljk na 479 poštah, 24 PS Paketomatih v 15 večjih slovenskih mestih, več kot 400 paketnikih, ki so nameščeni ob poštnih poslovalnicah (že več kot 200 paketnikov je na voljo na dodatnih lokacijah po državi), 210 bencinskih servisih Petrol in 46 bencinskih servisih Mol ter v avtomatiziranih enotah za oddajo in sprejem pošiljk PS 24/7 v Ljubljani in Kopru. Stranke lahko uporabijo tudi storitev Moja dostava - moja izbira, ki omogoča, da dostavo, naslov in način dostave spremenijo tudi takrat, ko je paket že na poti k njim, na voljo jim je tudi spletna aplikacija PS Pošlji paket, s pomočjo katere lahko pošiljko za pošiljanje pripravijo doma ter jo nato oddajo v prenos najbližji poštni poslovalnici ali v PS Paketomat. Kadar se vam zelo mudi, izberite storitev Hitra pošta, ki omogoča dostavo pošiljk v roku ene, dveh ali štirih urah. Ob dostavi za plačilo paketa izberite varno in priročno plačilo s kartico Čeprav narašča število spletnih kupcev, ki izdelek plačajo že ob nakupu oziroma potrditvi košarice pri spletnem prodajalcu, še vedno veliko Slovencev izdelke, kupljene v spletni trgovini, plača po povzetju. Teh je po zadnjih raziskavah približno 40 odstotkov. Pošta Slovenije je letos tako dodatno opremila pismonoše, ki dostavljajo pakete, in poštne poslovalnice (razen pogodbenih pošt) z več kot 1.600 POS-terminali za plačilo po povzetju. Spletnim kupcem tako odslej ni več treba skrbeti za dvig gotovine pred prejemom paketa. Pakete z odkupnino lahko kar pred svojimi vrati hitro in varno plačajo s karticami Visa ali z drugimi plačilnimi karticami. S kartico Visa z odloženim plačilom Nove KBM in s storitvijo *Raziskava v obdobju april-oktober 2022 Varnostni SMS lahko večje nakupe razdelijo tudi na do 12 obrokov in jih odplačujejo postopoma, v svojem ritmu. Preprosto vračanje paketov Žal se včasih pri spletnih nakupih zgodi, da izdelek ni takšen, kot smo pričakovali. Pošta Slovenije vam omogoča, da takšne izdelke preprosto vrnete pošiljatelju. Pošta Slovenije ves čas nadgrajuje in prilagaja storitve potrebam uporabnikov. Kupljena oblačila lahko kupci od poletja pomerijo tudi v poštnih garderobnih kabinah. V tem pogledu je kupcem na voljo tudi preprosta vrnitev blaga - Easy return solution. Kupec lahko že v poštni poslovalnici opravi vse potrebno za vrnitev blaga, če mu izdelek ne ustreza. Izberite tudi vi način prevzema paketa, ki vam najbolj ustreza. Več informacij na www.posta.si/enostavna-dostava. Foto: Pošta Slovenije Na paket preprosto nalepite izpolnjeno paketno spremnico za vračilo, ki ste jo prejeli od spletnega trgovca ali jo izpolnite na spletu (natisnete in nalepite na paket). Za hitrejšo oddajo paketa izpolnite tudi potrdilo o oddaji pošiljke, če ga ni predložil že spletni trgovec, in ga priložite ob vračilu. Paket lahko vrnete na katerikoli od 487 pošt in na več kot 210 bencinskih servisih Petrola po vsej Sloveniji. Kako ob spletnem nakupu zagotoviti varen in hitrejši način dostave? 1. Pri spletnem nakupu je ključno, da trgovcu zaupate svojo mobilno številko, da vas bo Pošta Slovenije lahko obvestila o dostavi in prevzemu pošiljke. 2. Spletne nakupe plačajte po predračunu ali s plačilnimi karticami. 3. Ob zaključku spletnega naročila pri nastavitvah dostave izberete najljubši način prevzema: PS Paketomat, paketnik Direct4me, dogovorjeno mesto (terasa/ balkon, garaža, lopa, pred vhodom ...), bencinski servis (BS Petrol ali BS MOL Slovenija), drugi naslov - katerikoli naslov v RS, pošto ali izbran datum (na voljo trije različni datumi). 4. Če vas v času dostave ne bo na naslovu, izkoristite prednosti storitve Moja dostava -moja izbira in spremenite izbrano lokacijo prevzema. 5. Sledite svoji pošiljki na vsakem koraku preko Sledenje pošiljk na www.posta.si. BRO' VSE ZA PISARN« Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav - Celovita ponudba pisarniškega materiala novi tednik Vedno? £ шту. W: birobit.si T: (03) 425 6100 d e s e b o k or rP radio celje www.novitednik.siwww.radiocelje.si PODLISTEK 37 www.kamra.si kamra ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Edvard X—* v ■ v Gorsic 13 (12. 3. 1937-18. 6. 2002) Edvard Goršič se je v mladih letih tako kot z glasbo ukvarjal tudi s športom. Še posebej so mu bili pri srcu ekipni športi, kot sta vaterpolo in nogomet. Ukvarjal pa se je tudi z gimnastiko in tenisom. S plavanjem se je začel ukvarjati že v začetku petdesetih let, ko celjski plavalci še niso premogli svojega bazena in so plavanje trenirali v mrtvem rokavu Savinje v bližini Skalne kleti. V mladih letih je bil skupaj s svojim bratom Tonetom Goršičem aktiven član Plavalnega kluba Neptun, kjer je sodeloval kot plavalec, član ekipe vaterpola in kot trener mladih plavalcev. Dr. Alenka Hren Medved, Osrednja knjižnica Celje Ekipa vaterpola leta 1959. Edvard Goršič drugi z desne. (Vir: 50 let Plavalni klub Neptun) Vesela druščina po treningu v rokavu Savinje okoli leta 1952. Edvard Goršič zadaj levo. (Vir: 50 let Plavalni klub Neptun) V jutranjih urah po končanem plesu v nekdanjem Hotelu Savinja (Breg) okoli leta 1954 se je članom CPO Žabe prilegel nogomet. Edvard Goršič prvi z desne (arhiv Janka Četine). ALBUM S CELJSKEGA Šmarski knjižničarji leta 1990 Na fotografiji za pultom šmarske knjižnice so Jože Čakš, Gusta Grobin in Roman Turk (manjka Anka Novak), ki so bili takrat redno zaposleni v Občinski matični knjižnici v Šmarju in opravljali delo za šest knjižnic na območju takratne občine Šmarje pri Jelšah. Takrat v knjižnicah še ni bilo računalnikov in se je vsa oprema knjig in vodenje izposoje opravljalo ročno in na posebnih obrazcih. Posebno veliko dela je bilo z urejanjem listkovnega abecednega imenskega kataloga knjig, torej po avtorjih del, in stvarnega kataloga po strokah iz UDK (univerzalne decimalne klasifikacije). Veliko smo delali na pridobivanju bralcev in prireditvah v knjižnici. Izjemno pomembna sta bila tudi pogovor in stik z uporabniki, kar je v šmarski knjižnici izjemno dobro obvladala knjižničarka Gusta Grobin. Prispeval: Jožef Čakš Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik . - -.asC- ■ -T Ш 9] f I-— Uroš Lesjak kandidat za župana Kandidati za mestni svet ZA obnovo mestnega jedra in več stanovanj! ZA čisto okolje in večjo energetsko učinkovitost! ZA soodločanje občank in občanov pri porabi občinskih sredstev! Več o programu in ključnih razvojnih projektih preberite na gibanjesvoboda.si in naših družbenih omrežjih. fj @GibanjeSvoboda Q @Gibanje_Svoboda H @gibanje.svoboda П (ffigibanje.svoboda Prihodnost se začne v tvojem kraju. Glasujte za! SVOBOD za Celje 38 RAZVEDRILO Jelenčki čakajo na pogovor za službo pri Božičku Eno karto? Ne me zafrkavat... Oven Tehtni ca шШ Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Nežno sem odmaknil njene hlačke, jo pogledal v oči in rekel: »No vidiš, da je še dovolj prostora za moje nogavice v tvojem predalu.« »Zapri okno, zunaj je mrzlo.« »Tudi če zaprem okno, bo znaj še vedno mrzlo.« Meni je nocoj malo hladno, njemu ne. Jaz bi rada, da malo zakuri, on pa ne. In sva sklenila kompromis. Pravkar je zakuril. Odstotki Profesor matematike je videl enega svojih nekdanjih dijakov, kako je sedel v najnovejši mercedes, zato mu je rekel: »Kdo bi si mislil, Branko, pred desetimi leti si bil moj najslabši dijak, a si v življenju vendarle uspel. Kaj pa počneš, če ni skrivnost?« »Ha, trgujem s papirjem. Kupim ga na veliko po en evro, prodam pa po pet evrov. In od teh štirih odstotkov dostojno živim ...« Potovanje Mož: »A spiš?« Žena: »Ne, samo zaprla sem oči in odpotovala daleč stran.« Mož: »Ampak ti smrčiš!« Žena: »Potujem s traktorjem.« Elektrika Janko je srečal sošolko iz osnovne šole, s katero se nista videla že več let. »O, Ljubica, kako si? Kaj je novega pri tebi?« »Živim v Nemčiji, poročila sem se, imam dva otroka, dobro mi gre. In ti?« »Plačati grem račun za elektriko .« »Aha. In sicer?« »Sicer mi jo bodo izklopili ...« Načrti se vam počasi, korak za korakom, uresničujejo, samo še nekaj energije in veliko volje bo treba, da boste naredili piko na i. Ne glede na situacijo boste naredili iz vsega skupaj nekaj več. Dosegli boste umiritev. Vaš vladar še vedno biva v vašem znamenju in je retrograden na svoji poti, kar je odlična novica. Zadeve boste postavili na pravo mesto. 3ik Rak Lev Devica z* Malo boste zasanjani in raztreseni, zato bo veselo v vaši družbi. Uživali boste v mislih, ki se vam zadnje dni podijo po glavi. Omejitve so velika težava za vašo svobodno dušo, zato bo to eden od načinov, da presežete situacije, v katerih smo se znašli. Pazite, da ne pride do neljubega pripetljaja z ljubljeno osebo, Venera bo izpostavila strast, a tudi dvom in ljubosumje. Naj ne bo beseda hitrejša od pameti. Urice bodo minevale hitreje, vse možnosti imate, da dokončate nekatere zadeve, ki ste jih pustili na stranskem tiru. Mars je v retrogradnem gibanju v zračnem znamenju in vam prinaša močno energijo. Na čustvenem področju bodo še vedno vladale zmešnjave, razum vas bo vlekel v eno, srce bo želelo v drugo stran. Vaša vladarica prehaja v znamenje strelca, prinaša vam nekoliko več nemira in razgretih strasti. škorpijon Dvojčka Dnevi drvijo z vso hitrostjo, zdi se vam, da energijo porabljate v prazno. Življenje bo tokrat za vas lekcija, od vas pa bo odvisno, katere karte boste potegnili in ali boste upali tvegati. Naredili boste kar nekaj kompromisov in se spretno izogibali tveganjem. Vaš vladar v znamenju strelca bo pomagal, da boste vztrajni in dosledni, le tako boste lahko napredovali na vsak način in za vsako ceno. V ospredju bodo načrtovanja, kako uskladiti nasprotja, ki so se pojavila v vašem poslovnem in zasebnem življenju. Odločitve ne bodo lahke, kajti niste se še odločili, čemu boste dali prednost. Tokrat boste stali na istem mestu in čakali na ugodno priložnost, da naredite večje spremembe. Gostota planetov v vašem znamenju vam prinaša moč in prodorno energijo, ki jo boste uporabili pri naslednjih korakih. Strelec Kamen na kamen palača, boste z dobro voljo ugotavljali in si prizadevali še izboljšati svoje rezultate. V okolici nekoliko z zavidanjem opazujejo, kako vam vse uspeva. Tudi tokrat se ne boste ozirali na okolico, ampak boste z nekaj odličnimi potezami postavili stvari na pravo mesto. Vaš vladar še vedno biva v ribah, zato bo na površje prišla občutljivost. Navidezno nepomembna ideja bo dobila epilog. Pomembne zadeve se bodo tokrat dogajale na poslovnem področju, zato velja za vse dvojna previdnost. Nikakor čas ni ugoden za nove začetke, počakati morate na naslednje leto. Prva tretjina bo najbolj ugodna za večje premike. Nedavni lunin mrk vam prinaša spremembe. Uredite zadeve tako, da boste imeli vse pod nadzorom, presenečenja v tem času za vas niso najbolj priporočljiva. Kozorog Z veseljem boste načrtovali prihajajoče dni in si želeli dejavnosti ter poslovni uspeh. Čas ne bo ugoden za nove akcije, vendar v tem obdobju skrbno preučite svoje načrte in počakajte, da se zadeve uredijo. Saturn je še vedno v vašem znamenju in vam onemogoča napredovanje. Čas je primeren, da uredite zmešnjave na čustvenem področju, nujno je, da naredite pregled preteklosti. Zanimive novice bodo hitro prišle do vas, zato boste več kot zadovoljni. Ugotavljali boste, da ste pravi pripadnik svojega znamenja. Vodja, na katerega se je mogoče vedno zanesti, ne glede na to, da so vam trenutno pristrigli peruti, s katerimi bi lahko poleteli. Znamenje škorpijona bo na vas pozitivno vplivalo, dobili boste optimističen pogled na življenje, za pravico se boste pripravljeni bojevati z vso silo in močjo. Vodnar Retrogradni Mars vam bo omogočal pridnost in potrpežljivost, zato boste opravili veliko zaostalega dela. Napredovanje bo v tem času tudi vam onemogočeno, vendar kljub temu pogumno naprej. Aspekti, povezani z Venero, vam bodo pomagali, da se boste povezali z ljubljeno osebo in končno spregovorili o stvareh, ki vam ležijo na duši. Več pozornosti namenjajte tudi svojemu psihičnemu stanju, predvsem potrebujete umiritev in bolj sproščen odnos do vsega. Pozabljivi in raztreseni boste, saj vas bo ljubezen ponesla visoko med oblake. Venera v znamenju škorpijona bo v vas prebudila strast in brez zadržkov boste povedali, kaj čutite in kaj želite. Vaš svobodni duh je v tem času omejen, zato popazite na svoje zdravje, še posebej bodite pozorni na večje spremembe počutja. Ni priporočljivo uvajati večjih sprememb, čas zanje še ni ugoden. Potrebovali boste občutek varnosti in topline. Ribi Napetosti med planeti vas v tem času opozarjajo, da morate vnesti več previdnosti v svoje delovanje tako na čustvenem kot na finančnem področju. Venera v znamenju strelca vam bo dala nekaj odličnih zamisli, kako urediti zapletene zadeve, ki se vam postavljajo na pot. Lunin mrk, ki se počasi bliža, bo aktiviral predvsem spremembe v komunikaciji. Čaka vas lepo presenečenje. HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi na 041 404 935 in na Facebookovi strani strani Dolores Astro. Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 39 SUDOKU 544 Nagradna križanka PRIPRAVA ZA STRGANJE MANJŠA LOVSKA PSA AVSTRALSKI VREČAR RENTGEN PLJUČNI, MOŽGANSKI NAJVEČJA ZVER NA SVETU LIZ STEWART NEKDAJ PAZNIKA V ZAPORU GLAVNO MESTO GRČIJE ČIST, BISTER BABICA (NAR.) DRŽI SE GA KOT PIJANEC ... HIŠCA OB ... STOJI, NOTR PA DEKLE SPI OMEJITVENO DOLOČILO NEKDANJI SLOVENSKI VESLAČ STROKOVNJAKI ZA SOCIOLOGIJO ŠPANSKA TELEVIZIJA FRIZERSKI SALONI ZA ŽENSKE NEJC GAZVODA OKRAJŠAVA potili, -7Л C шгссл ČASOVNO ZA 6. MESEC OBDOBJE NATRIJEV BROMID RIMSKA 1001 ŠPANSKA NASPROTNO ZNIAMKA OD Ž^EN __SL. JEZIKA MEDNARODNA OZNAKA IZRAELA DALMATIN. ŽENSKO IME NASPROTNO OD ŠIROKI ČRNE POLJSKE PTICE JOŽE UDOVIČ SRBSKAJED IZ FIŽOLA MAJHNA SEM BILA, PIŠKE SEM ... VARUH (KNJIŽ.) TAKE KOT KOSTANJ 13 MANJŠA SOBA (POG.) PREBIVALCI ASUANA MAUNA ... JE VULKAN NA HAVAJIH ZNAMKA BARVIC TOYOTIN TERENEC DALA MU JE PLAVEGA, IZ . TA PRAVEGA BOLJ STAR, BOLJ ... VOLGA JE ... REKA VELIKA STOPNJA JEZE GORAN VIŠNJIĆ NIT PRI KITARI ODVAJALNO SREDSTVO FILMSKI ŠKOTSKI OVČAR URANOV SATELIT OSNOVNA ENOTA V KONJENICI NJEGOVO DELO JE NEPLODNO AZIJSKI VELETOK NEPAL JE SOSED . HVARČAN ALI KORZIČAN ODPRTA OMARA S POLICAMI MALOPRIDNEŽ LUKSEM-BURŠKI TV VSAKA ŠOLA NEKAJ ... OKLEPNI VOZILI OTOK V KVARNERJU ŽLAHTNI PLIN . LJUBLJANA JE ZAČEL ODDAJATI LETA 1928 ANGLEŠKI NEDOLOČNI ČLEN NASPROTNO OD ČRNO NOVINAR BABAČIĆ PISCA DUHOVITIH IZREKOV SLOVENSKA POLITIČARKA (VIOLETA) ... BAND: PANDORINA SKRINJICA NASPROTJE PEKLA OBLAČILO ZA ŠPORTNIKE STAR CITROENOV AVTO ŽIVI IZ ROK V ... LUŽINA, LUG NENAVADEN DOGODEK ZAPOREDNI ČRKI SVETLOSIVA KOVINA La AMERIŠKI IGRALEC PACINO VPOGLED ROBERT ALTMAN SL. PATER (SIMON) AMERIŠKI ZVEZNI DRŽAVI 10 14 12 UČENCA NEKDANJE REALKE LAHKOVEREN 3 4 8 4 5 6 8 1 2 5 6 2 3 7 4 1 8 3 7 5 2 6 3 1 6 2 SUDOKU 235 2 3 1 9 1 3 6 6 9 7 4 9 1 2 4 3 5 7 3 2 6 1 7 4 8 2 REŠITEV SUDOKU 543 REŠITEV SUDOKU 234 3 6 2 1 8 7 5 4 9 8 9 7 6 4 5 2 3 1 5 1 4 2 3 9 6 8 7 1 5 6 8 9 3 7 2 4 7 3 9 4 2 6 8 1 5 4 2 8 7 5 1 9 6 3 6 4 5 9 1 8 3 7 2 9 7 1 3 6 2 4 5 8 2 8 3 5 7 4 1 9 6 4 8 7 3 2 6 9 1 5 2 1 3 5 9 7 6 8 4 9 5 6 8 4 1 2 7 3 6 4 9 1 3 2 7 5 8 5 2 1 9 7 8 4 3 6 3 7 8 4 6 5 1 2 9 8 9 4 2 1 3 5 6 7 7 3 2 6 5 9 8 4 1 1 6 5 7 8 4 3 9 2 4 1 5 2 9 3 MEJI NA IRAK 11 6 8 7 POLN UŠI KUPON Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 22. novembra. Geslo iz številke 45: Gremo na martinovanje Izid žrebanja Knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC prejmejo: Marija Pušnik s Planine pri Sevnici, Marta Toman iz Nove Cerkve in Karolina Jančič iz Zreč. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naših križankah poznamo števila. Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše. www.trik.si 40 TA PISANI SVET Četrt stoletja Modnih navdihov Že četrt stoletja pripravlja Vladimira Skale modna druženja v Celju, kjer se na prireditvi Modni navdihi dvakrat letno predstavijo ustvarjalci v mestu. Letos je bil dogodek še posebej slovesen, saj je organizatorici in njenim sodelavcem v imenu Mestne občine Celje čestitala podžu-panja Breda Arnšek. V zahvalo jim je izročila knjigo Barbara Celjska avtorice Rolande Fugger Germadnik. Poleg Vladimire Skale so knjigo prejeli še Nataša Berginc, Jolanda Thaler, Darja Kocmut Žižek ter Brigita in Berti Salobir. Obiskovalci dogodka v Celjskem domu so si lahko ogledali kreacije, ki so jih ustvarili priznani modni ustvarjalci, nosilci blagovnih znamk iz Celja in od drugod (Toper, Bigg R, Hiša usnja Herman, Alma Ras, Thaler, Krznarstvo Eber, And by Andraž in Optika Salobir). Svoje stvaritve so predstavili tudi dijaki programa ustvarjalec modnih oblačil iz Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC. Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje so poskrbeli za kulinarične užitke po prireditvi, na kateri je za glasbeni del poskrbel vsestranski ustvarjalec Uroš Perić. Zanosa jima ni manjkalo Odprtje športne dvorane Štore, ki so ji nadeli ime Štore Green Steel, sta župan Miran Jurkošek in predsednik republike Borut Pahor pospremila z metanjem na koš. V tretjem poskusu je imel več sreče gostitelj dogodka. Navdušena športnika je spodbujal voditelj Franci Podbre-žnik v trenirki Toper iz leta 1981. S svojo opravo je spomnil na leto, ko so bili štorski košarkarji v prvi slovenski ligi. TS Ob 25-letnici Modnih navdihov se je organizatorici in njenim sodelavkam zahvalila podžu-panja MOC Breda Arnšek (četrta z leve). Knjigo o Barbari Celjski so tako prejele (z leve): Vladimira Skale, Nataša Berginc, Jolanda Thaler in Darja Kocmut Žižek. Na sliki manjkata Brigita in Berti Salobir. (Foto: SHERPA) Jurkošek (v sredini) je dokazal, da gre v tretje res rado, a tudi Pahor je poraz sprejel z nasmeškom. Desno ob njiju je Podbrežnik v no-stalgični trenirki. (Foto: SHERPA) Odigrala zadnjo nogometno tekmo Na klopi ob tartanski stezi na stadionu Atletskega društva Kladivar Celje sta najboljša slovenska atletinja leta Tina Šutej in najboljši trener leta v Sloveniji Milan Kranjc zbrala nekaj priznanj, ki sta jih prejela pred kratkim. Tina je od AZS dobila zlato plaketo za osvojeno tretje mesto na dvoranskem SP, rekordersko značko za dva skoka s palico v dvorani (4,75 m in 4,80 m) in priznanje absolutna reprezentant-ka za 40 nastopov za slovensko reprezentanco. Oba sta v nedeljo po daljšem času zaigrala skupaj, njuna ekipa je v dramatični končnici slavila s 6 : 5. Tina je odigrala zadnjo nogometno tekmo, na srečo le letošnjo, kajti kasneje se bo pri žogobrcu pridružila svojim atletskim prijateljem. V tem tednu se je namreč začela resno pripravljati na novo sezono, ki bo polna izzivov. DŠ K-it.'i A твшшк тшш Tina Šutej in Milan Kranjc sta v nedeljo po daljšem času zaigrala skupaj. v» i • « NAROČILNICA ZA Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: Q mesečno □ na 3 mesece Dna 6 mesecev □ letno [ j Soglašam s prejemanjem računov na elektronski nask>v(e-maiD_ 5 podpisom potrjujem naročilo Novega tedriha do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: https://www.novitedriik.si/postanite-narocnik aJüaasi NT&RC,d.o.o. Prešernova 19 3000 Celje Zar boste prejeli vsi novi naročiiki Novega tednika, ki boste sklenili naročniško razmerje za vsaj 12 mesecev. Prevzem žara bo mogoč na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje po plačanih treh mesečnih položnicah oziroma s potrdilom o darilu v Inplanu na Ptuju, kjer boste prejeli tudi kavico s sladico. IMP LAN PTUJ rn VSE ZA PIKNIK Brezplačna itovjlka 080 73 00 www.Inptan.sl PUN Več informacij: narocnine@nt-rc.si, telefon 03/422-51-71. Spletna prijava in pogoji: www.novitednik.si/postanite-narocnik