516
Poučni in zabavni del.
Črtica iz življenja dunajskega slovenskega
visokošolca.
Bilo je v spomladi leta 1873., da sem po dovršenih študijah, v domovini nastopil službo.
Jeseni istega leta, napotil sem se v mestice K. pri Dunaju po svojo izvoljenko. Dospevši na Dunaj, bila mi je prva pot k dragemu prijatelju, sosedovemu Antonu, kateri je že takrat jurist bil. Po precej dolzem iskanji najdem srečno njegovo stanovanje. Potrkam na vrata, in glas »notri** zadoni mi na uho. Ko ustopim, najdem Antona   golorokega za mizo na divanu   sedečega.   Na mizi
517
pred seboj imel jejBiogi30Len.yrfc viode^ ter „^ to je mali hlebček soršnega kruha za 5 krajcarjev. Anton hitro ustane in ko sva se objela ter poljubila, mi reče na mizo kazafe: Vidiš, amice, tako živi revni visokošolec tukaj na Dunaju. Že štirnajst dni sta „pentameterček", ter voda mala južna ter večerja ob jednem. In z neko sveto jezo zgrabi prijatelj Anton vrč, ter ga postavi s tako silo v kot na tla,   da je voda visoko iz njega pl,u^
sknila. ,,Pentameterček" kolikor ga je še na mizi bilo, zakadil je na posteljo uskliknivši, ad inferos, saj danes bode Anton zopet enkrat pošteno večerjal, ne li Rudolf? — Ko mu v to z veseljem, pa vendar tudi užalosten pritrdim, seže mi v roke ter me ksebinadivan potegne^
Tukaj le k meni se vsedi dragi prijatelj, mi reče, in povej mi, kaj je doma v naši vasi novega. Kaj počnejo naša mati? Kaj moji bratje, sestra, kaj ta, kaj oni? Povej mi pa še pred vsem, kaj te je na Dunaj prineslo, po kaj, po kakem poslu si pa ti danes sem prišel?
Ko mu na prva vprašanja odgovorim, mu rečem, po kakem poslu da sem na Dunaj prišel, to moraš pa dragi mi prijatelj uganiti.
Kaj uganiti moram to? mi Anton prav glasno zavrne, ter me prav debelo pogleda. Pa ne da bi že po tvojo zaročenko v K. prišel? Kaj?
Da Anton, tako je, mu rečem, ter še dostavim: in Tebe prišel sem prosit, dragi prijatelj, da bi hotel moji navesti vojčina biti, da bi jo hotel pojutranjem pred altar spremiti.
Kaj strela, jaz naj bodem Tvoji nevesti vojčina? Jaz ubogi dijak, kateri si še komaj in komaj »pentame-terčke" za večerjo kupujem? Ljubi mi Rudolf, kaj ti pa vendar po glavi blodi ? Tako odgovoril mi je Anton prav resnim glasom in ironičnim nasmehom.
No, no le počakaj prijatelj, potolaži se, bo že šlo, mu rečem. Vsaj si za moreš pač misliti, da s praznim žepom po takem opravka sem prišel nisem, Še manj mi pa je namen. Tebe le količkaj oškodovati. Danes še si nakupiva tukaj na Dunaju vse potrebno kar nama še nedostaje. Zvečer odpeljem se jaz v K., jutri zjutraj pripelješ se pa Ti za menoj. Na kolodvoru Te bodem že jaz s kočijo pričakoval. V žep utaknem Ti pa že toliko, da se bodeš lahko pošteno postavil, tako kakor se voj iini, na svatbi spodobi. Ali ne bode prav tako Anton, kaj ?
A to je pa že prava beseda, to se bodemo pa že lahko postavili. Toda ti Rudolf, nadaljuje Anton, to ti pa že odkritosrčno povem, da v cilindru pošten slovenski fant tudi k poroki ne gre, naj bode ženin, ali pa le vojčina. „Pinje" pa že ne denem na glavo. O jaz tudi ne, mu naglo v besedo sežem. Kupila si bodeva pač nove, moderne, toda nizke črne klobuke, to še danes, in ljudje v K., naj poreko kar hočejo, nama za to pač malo, ali nič mari ni. Da pinje ne bodo glav poštenih slovenskih fantov pokrivale, to sva pribila.
Koj na to mi reče prijatelj Anton: Ti Rudolf, če hočeš, da si še danes potrebno nakupiva, potem se morava pa pač koj v prodajalnice napotiti, kajti  saj  mora
že precej kasno biti. Poglej, poglej, koliko je pa že na Tvoji uri, na mojo pač ne morem pogledati, ker že par mesecev v zastavnici ^študira."" Ko mu povem koliko je ura kazala, odpravila sva se takoj na ulico. Kupila sva si snažne moderne, nizke trde črne klobuke, in še nekatere druge malenkosti, kakor: rokovice, manšete, ovratnice itd. Ko sva vse to po postreščeku na Antonovo stanovanje odposlala rečem Antonu: no Anton, zdaj je že pač čas, da se podava v kako gostilno in da se pošteno navečerjava, ne? Veš li v bližini za kako dobro gostilno?
O kaj bi ne vedel za njo, vsaj grem sleherni dan vsaj dvakrat memo nje, da se vsaj z nosom dobrih jedi navžijem. Le pojdi z menoj, kmalo sva tam. In res, nisva dolgo hodila, da sva dospela v kaj elegantno gostilno, ali revstaraeijo, kakor je bilo nad uhodom citati. Bilo je to tam v okolici votivne cerkve nekje. Vsedla sva se v votlino jednega okna, katera je bila tako velika, da je bilo v njej čisto dovolj prostora, za marmornato mizico, in štiri stole ob njej. Privoščila sva si prav fino večerjo, katero sva v pričetku z izbornem plzenskim pivom, poznejši pa za voslavcem zalivala. Med tem, ko sva večerjala, postala je noč, in prav zidane volje zapustila sva restavracijo. To z namenom, da se podava najprej na Antonovo stanovanje po moja nakupila, od tam pa na cesarja Franca Jožefa kolodvor, od koder sem se imel v K. odpeljati.
Komaj storiva par korakov od restavracije, in pred naju stopi le na poi gosposko, pa revno oblečena bledo-ličea še mlada ženska z dojenčkom v naročju. Otrok jokal se je neusmiljeno, ženšia prosila je pa z tihim tanjkim, tresočim ter jokom pomešanim glasom: Oj gospoda, prosim vaju lepo, usmilite se mene sirote roko* delčeve udove in tega mojega vedno bolnega otroka.
Mene ganil je ta prizor prav do dobrega in posegel sem takoj v žep, da ženski kaj podarim. Toda jednako časno zadere se Anton prav glasno nad žensko rekši jej razsrjenim glasom. Ni nesramna ženska. Ako se takoj od tukaj ne poberete, popovem redarja, da Vas aretuje! Jaz si tega nepričakovano ostrega nastopa, sicer jako dobrosrčuega. in osobito proti ženskam kaj Ijubez-« njivo udvornega prijatelja Antona nisem pojasniti^zamogel in rečem mu: Ali Tone! Si li zblaznel ali kaj, da to ubogo siroto tako napadlo, ali se Ti nič ne misli, kaj? V tem času se je pa ženska že od naj odvrnila in prav urnih korakov zginila nama je za bližnjem uličnem vo» galom iz pred oči, Anton obrne se, pa že ves razkačen, proti meni, ter mi prav glasno reče: Ali prijatelj Rudolf! Ti pač tega nesramnega dunajskega ženskega izvoka še ne poznaš. Verjemi mi, da ta prej ko ne niti njen lastni otrok ni, marveč skoro gotovo si ga je od kake druge ženščine proti plačilu izposodila. Izposodila si ga je pa zato, da ga po bolj stranskih, manjobljudenih ulicah po noči okolo vlači, ga z nohti brezsrčno skrivaj ščiplje, da se vsled tega prav na ves glas joče. In tako skuša memo idoče ganiti, da jej tem gotovejši kaj podarijo. Vidiš pri-
518
jatelj, take hijene v ženski podobi se nahajajo tukaj na Punaju. Tako pripovedoval mi je razburjeni prijatelj Anton. No jaz zmajaval sem ves presenečen z glavo, ter priznal, da tako pokvarjenega ženstva, ki so na Dunaju pač ne mogel se nadjati.
Med tein dospela sva na Antonovo stanovanje. Vzela sva moje stvari, ter s^ttapotila proti kolodvoru, železnice cesarja Franca Jožefa, kaipor nas je voz konjske ^eleznic^ ali tramvaja, hitro pripeljal. Od prijatelja Antona sem se poslovil, mu pri tem prav dooro v roko stisnil, ter rekel: Anton, glej da si jutri o pravem času na ko-lodvorz v K. In ločila sva se.                          i
Drugi dan dospel je prijatelj ter vojčina Anton ob C2ra{eem času ter v svatovskem, to je elegantnem sa Ionskem oblačilu v K. le klobuk je imel nizek. Seboj prinesel je tudi krasen Šopek za nevesto. Jaz pričakoval sem ga seveda tudi v svatovskem oblačilu, pa isto tako z nizkem klobukom. Kočijaž, ko je imel na glavi kaj visok, če tudi {že precej oguljen ter porujaveli cilinder, gledal je tiaju precej po strani. Gotovo si je mislil, danes mi bode pač malo v žep padlo, vsaj za cilindre denarja nimatal '•
Isto tako, debelo pogleda vaji in nekam dvomljivo 80 nas pozdravljali meščani — s katerimi sem bil jaz večinoma prav dobro poznan — ko sva se skozi mesto peljala.
Ko sva pa na stanovanje moje neveste dospela, bilo ni jadikovanja in prigovarjanja, zaradi nesrečnih cilindrov ne konca ne kraja. Skoraj bi se bila že poroka razdrla, ker midva z vojčino cilindrov, katerih so nam vse polno usiljevali, le natakniti nfsva hotela, Da, treba je bilo cele diplomatične razprave, za dognati, da se človek tudi brez cilindra lahko pošteno poroči, to je oženi. In tako se je tudi zgodilo. Vsi drugi gospodje svati bili so tubolirani, isto tako vsi kočijaži, le jaz, kakor ženin in moj prijatelj Anton, kakor vojčina, tičala sva pa pod pohlevnimi nizkimi klobuki. Oj kako čudenje, kako strmenje ni obujalo to po mestu, ko smo se iz ne-vestenega doma v cerkev, in po poroki iz cerkve v hotel v katerem je bil svatovski obed vozili. Kar glave so ljudje skupaj stikali, in po mestu šel je jeden glas: Na, fesche Laut san scho de zwei Herrn Slobenen, aber Zi-linderhut, kiinten so sich scbon a Kafen.
Pa, dasi sem sem se po nazorih meščanov, osobito pa meščak v K. tako nedostojno opravljen poročil, živim hvala Bogu! se svojo soprogo vender le v prav srečnem zakonu. Sreče zakona mi tudi to ne moti, da moji sinovi ob svečanih prilikah v cilindrih okol hodijo. Da, sreče zakona mi ne moti golo in čisto nič niti to, da si, kadar etiketa ali pa služba od mene to zahteva, tudi sam cilinder nataknem. Soproga mi veli, da mi prav dobro pri-stoja. No in jaz prepričal sem se že zdavno, da mi cilinder trdega slovenskega čutja, katero v srcu nosim, še niti za jeden atom okužil ni. In isto tako okužil ga ni prijatelju Antonu., katerega, da si ga res le redko red-kokrat pred oči dobim, še nikdar drugačega videl nisem,
nego v cilindru. O to je pa tudi istina, da je vselej, kadar si cipnder na glavo nataknem, prav živahno na dan svoje poroke spominjam. Isto tako spominjam se pa tudi živo latinskega pregovora, kateri veli: Temporo mu-tantor et noo mutamur in illis.                  (Podbradski.)