štev. 1'oštnina plačana v gotovini. Ljubljana, 18. avgusta 1926. Leto VIII. L- Kntt?, delavec !n obrtni* r.2) bodo nsradu wo«Jnlk I kt:aja »3ekt» iredo. N&ročnlnn: 53 cslo icio DUi — la icla . 15 — sa Inosen-L^tvo 2a ca!o leto Jfr-po iorifu. • Pts nenim •-pra2ia)em s? pri!o3U inamiso -i* odgovor. — NefrsnMr«:io sj rt sprejemajo. Vsakdo ultvaj vse sadov« svoiesa d;lj ln marlllvostll Glasilo .»Slovenske Kmetske Stranke". Rokopisi se ne večalo. - Pkča in to£l se v Ljubljani. — Uredništvo ln up>ava je v LJubljani v Kolodvorski ulici £te». 7. — Telefon tnter. št. 5Ci. - Raiun pri pofit. t e? c r:" ra TJ-vodu St 11.563. Sijajna manifestacija kmetske misli. — Opromna udeležba. — V načelstvo SKS izvoljeni tudi štSrle duhovniki. — Veličastno popoldansko aboro-vanje. — Slavnostni sprevod ie večji kakor lani. praznik. | Prihod tov. min. Puclja. Dne 15. avgusta se je vršil na i V soboto popoldne se je pripe-zgodovinskem Krškem polju drugi j lial tov. Pucelj. Na kolodvoru ga kmetski praznik, ki je znova do- j je pozdravila gospodična Ambrože-kazal, kako globoko je že pognala va v narodni noši in poklonila mi korenine med našim kmetskim ljudstvom kmečka misel. Kljub veliki nesrečam, ki so letos zadele nistru Puclju krasen šopek, dalje srezki poglavar g. Svetec, župan mesta Krško g. Pfeifer in predsed Slovenijo in zlasti njeno kmečko nik okrajnega odbora tov. Alojzij prebivalstvo, se je vendar zbralo' Pire. na Krškem polju še več ljudstva kakor lansko leto, ki je s svojim številnim obiskom sijajno manife-stiralo za svoje prepričanje. Kmetski praznik je bil letos v pravem pomenu besede slovenski praznik, praznik slovenskega kmetskega ljudstva. Iz sosedne Hrvatske ni bilo mnogo udeleženev, tako da so bili v ogromni večini skoro sami slovenski kmetje. To je najsijajnejša zavrnitev dr. Koro-ščevega očitka na naš naslov, češ da smo mi hrvatska stranka in da stojimo pod nekako hrvatsko komando. Krasno poletno vreme je celo prireditev silno dvignilo in je napravilo naš praznik za pravi na- pa je vladalo povsod za popoldan-rodni dan. Ako še pomislimo, kako sko zborovanje in okoli govorni-malo je sicer zanimanje po deželi škega odra je valovala tisočglava za dnevno politiko zlasti v polet- množica ter vztrajno kljub silni nem času, ko imajo kmetje doma vročini poslušala naše govornike, ogromno dela, nas navdaja prisot-' nost toliko tisočev zavednih kmetov z najboljšimi upi za bodočnost. spoštuje naš naslov, naše ime, našo idejo, naš program, ta je naš brat in prijatelj, kdor pa tega ne spoštuje, ta je naš nasprotnik, pa čeprav ga je rodila kmetska mati in Slovenka. Treba je odkritosrčnosti in jasnosti, da si povemo vse odkrito. Lansko leto je bil kmetski praznik praznik bratstva. Danes praznujemo drugi praznik in vprašajmo se, ali je bila ta pot, ki smo jo hodili, dobra. Vaša večtisočglava prisotnost nam je dokaz, da smo šli tisto pot, ki je v naših srcih in dušah zapisana. Ni še vse doseženo, ali zato nam stojte trdno ob strani, da bomo naš skupni cilj dosegli. Živimo v časih, ko nam niso tla s cvetlicami posuta. Kriza, v kateri živimo, ni samo pri nas, ni samo evropska, nego je splošno svetovna. To je posledica štiriletnega Na praznovanje so pričeli prihajati ljudje že v soboto. Ta dan se je vršila tudi seja načelstva SKS, o kateri poročamo na drugem mestu. V nedeljo pa so se zgrnile v Krškem take mase ljudi, da Krško še ni zlepa imelo toliko ljudi v svoji sredini. Živinorejci so priredili razstavo konj in govedi, vinogradniki pa so razstavili svoja vina. Zbirale so se narodne noše, nepregledna vrsta vozov pa je peljala na slavnostni prostor skrbno sestavljene in skrbno aranžirane f grozovitega ubijanja in uničevanja. skupine, ki so predstavljale različne prizore iz kmečkega življenja, kakor mlatiče, žanjice, lovce, ribi-kovače itd. Največje zanimanje ce Zborovanje. Zborovanje je otvoril predsednik ) Krške okrajne organizacije Cel teden so naši vrli Leskovča- SKS tovariš Alojzij Pire. Pozdravil 1 1 ^ '-t - -•- je Stjepana Radiča, ki se je preko Samobora pripeljal na zborovanje, potem tov. ministra Puclja, Albina Prepeluha in druge goste. Po pozdravu je dal besedo tov. ministru Puclju ni neumorno delali. Delali so m pripravljali na Krškem polju, da čim sijajnejše proslavi ves slovenski kmetski narod svoje delo in slogo pod vodstvom marljivega Franca Žnidaršiča. Na tisoče desk in drugega mate-rijala je posodil naš odličen tovariš Bon za tribune, paviljone in druge naprave. Neumoren in požrtvovalen predsednik okrajnega odbora Alojzij Pire je bil 14 dni noč in dan na delu. Koliko posla, koliko skrbi! Skupine, vozovi, zastave in sto in sto stvari je moral imeti vedno pred očmi. V ssmem Krškem je g. ekonom Ambrož lepo pripravil sejmišče za razstavo. Vse je bilo v mlajih, vencih, napisih in zastavah. Govor ministra Puclja. Spoštovani tovariši, drage tova-riŠice! Kakor lani, tako praznujemo tudi letos na tem mestu praznik kmetskega ljudstva, praznik borbe za blagostanje kmetskega stanu. Govorim kot reprezentant Slovenske kmetske stranke; v tem naslovu je že povedana naša skupna misel in naš cilj. Smo Slovenci in smo kmetje in kot taki rabimo borbeno stranko, ki se more postaviti v bran kmetskega stanu. Kdor zacije. Če boste taki, bomo zmagali. Pomnite: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!« Še vedno velja ta izrek starega pesnika; sicer ni pri nas več tujcev, pač pa so kmetje še vedno teptani. Njihovo osvoboditev hočemo, to je naša volja in mora biti volja as vseh, ki ste prispeli v tako velikem številu. V vašo voljo upam, s to nadb se vam zahvaljujem in vas pozivljem, da stremite, da bp naš praznik čez leto dni še lepši, naše zborovanje še večje! Besedam ministra Puclja je sledilo viharno odobravanje. Kot drugi govornik je nastopil Albin Prepeluh. Ko smo se zbrali leto osorej, smo položili kulturne, socialne, gospodarske in politične smernice našemu pokretu. Gospodarska kriza je bila takrat še večja, vladala je takrat organizacija, ki je neusmiljeno tepla kmeta. Po zaslu-ke. Tam pa, kjer bi morali vsaj gi HSS je izgubila ta organizacija najnujnejše oškodovancem poma-; jn z njo korupcija svoje korenine, gati, tam pa naš glas ne pomaga to- j Nismo sami, po vsej državi se liko, kolikor bi bilo treba. Da pa! giblje velik socialni pokret kmeč-tam še krepkeje izpregovorimo, je kega osvobojenja. Združiti moramo potrebno, da se strnjeno organizi- j VSe moči, da dvignemo gospodarski ramo v politični »stranki, v naši Slo-: položaj kmečkega ljudstva. V nače-venski kmetski stranki in da se • ju smo že zmagali, ali treba je po-. zvežemo z bratsko HSS. j magati tudi našim ljudem, ki se Hočemo živeti skupno državno mučijo drugje po farmah. Veseli življenje s Srbi in Hrvati, toda ta-! nas, da je spoštovan stan, ki ima ko, da to odgovarja tudi naši m; mnogo vpliva, to je duhovništvo, potrebam in "kmečkemu principu, že začelo izpregledovati in povem ki je princip poštenja in ljubezni, le to: SKS je včeraj izvolila v na-Potrebujemo močne organizacije; čelstvo iz vrst duhovnikov: enega pri Hrvatih jo je že ustvaril Štefan dekana in tri župnike. S tem se je Radič, pri Slovencih pa gre seveda pričel prvi del razpadanja SLS. malo počasneje. Naša inteligenca, Potrebno je da pritegnemo se dru-ki je skoraj vsa študirala zunaj, se ge poštene ljudi, se druge orgam-je tam navzela tujih političnih,zacije v nas pokret. stremljenj, ki ne odgovarjajo naše-1 Tudi Prepeluhovini izvajanjem mu človeku. Morali smo priti šele!je sledilo burno odobravanje. Povrh vsega pa imamo letos še posebne elementarne nezgode, ki po-končujejo kmetom njihove pridel- mi> da smo povedali, da hočemo svojo politiko, kmetsko politiko, ne pa posnemkov nemške socialne demokracije ali zapadnega liberalizma in drugih. Naše delo še ni končano. V politiki ni nikdar zastoja, vedno gre Govor Štefana Radiča. Slovenke in Slovenci! Pred letom dni sem na tem prazniku zaključil svoj govor z obljubo, da vam prinesem čez leto dobre glasove. Te glasove -vam sedaj prina- razvoj naprej. Poživljam vas, mi- šam. Imeli smo težko borbo in tu-slite na svoj stan, na svoje organi- j di elementarne nezgode so zadele Npbp^a ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtev. Slovenijo, Hrvatsko, Vojvodino, Bosno in druge pokrajine. Poplav-Ijenci so sedaj brez krova in prva skrb mora biti, da se narodu najpotrebnejše poskrbi. Zakaj je tu država? Le gosposki bedaki porečejo: zato, da samo pobira davek in ljudi k vojakom ter kvečjemu, da batina kmete. Država je velika zajednica, ki mora posamezniku pomagati in mi moramo imeti močno in pogumno vlado. To vlado imamo. V Beogradu je mala skupina, ki hoče imeti vlado in vojsko v svojih rokah. V naši državi je ia mala banda — beograjska čaršija — dolgo gospodarila. Temu je sedaj konec, toda ta banda še ni ob moč. Sedanji predsednik vlade pa je rodom iz Niša in torej dobro pozna Šuma-dijo, Macedonijo in Bolgarijo. Najtežji posel je bil poslati Pašiča v penzijo. Zato smo nastopili odkrito in ne z intrigami. Pašič je sedaj v penziji in se ne povrne več na svoje prejšnje mesto. (Radostni medklici.) Kakor je neki minister financ vodil svoje posle, to je bilo čisto navadno privatno gospodarstvo, ne pa državno. Danes so vsa gospodarska ministrstva v rokah najboljših ljudi. Sedanji finančni minister je seljaški sin in če ne bi bil slučajno zadržan v Šabcu, bi bil danes tu med nami. (Živel Peric! Klici množice.) On vodi pošteno, kmetskim interesom primerno državno gospodarstvo in mu je glavno načelo: Kadar se gre za narod, ni strank! Tako kot Peric delajo tudi poljedelski in trgovinski minister ter minister za agrarno reformo. Tako delajo Pucelj, Krajač in Šibenik in skoro bo tako tudi v ministrstvu za šume in rude. (Doli Nikič!) — Preje pa so se ministri zabavali z dekleti ali za to ga ni boljšega biča kot je seljaška politika. Še ena stvar je, radi katere sem tudi izstopil iz vlade. Načelnik zagrebške železniške direkcije Jova-. novic državi direktno krade — krade! Treba ga je odstraniti! V Sloveniji vladata Baltič in Pirkmajer. (Stoteri »Doli!«) To niso naši, niso slovenski ljudje. Ta dva morata oditi, na njihova mesta pa morata priti dva, ki sta za narodov sporazum. Upravo mora voditi oni, ki ga večina naroda hoče in zahteva. Kaj mislita ta dva, če sta povabljena enkrat na kraljev lov, da jima potem nihče nič ne more? Ne zahtevamo ravno, da so ti pri nas, pri HSS ali SKS, a ta dva nista niti radikala. Tudi imamo velike župane, ki imajo v programu, da ubijajo našo deco, čim malo dora-ste. Perovič jee že eden tistih." V Starem Kaštelu je sedaj ubit že šesti Hrvat, ki ga je pod njegovim protektoratom Orjuna ubila. Ker je ta vlada poštena in sposobna, mora dati narodu dela. — Kjer potrebuje narod železnico, cesto, most, tam se mora to zgraditi in za to država mora najti de- nar. Še danes imamo dnevne mezde po 15 do 20 Din. Vlada mora najti denar, da se delo pošteno plača in da se ves narod, ki je potreben dela, zaposli. Nočemo, da bi nflši ljudje iskali dela drugje. (Medklic: Na Francoskem, ko ni doma dela!) Pred letom je bil storjen sporazum med srbskim in hrvatskim narodom. Ni je danes avtoritete, ki bi ta sporazum sedaj uničila, pa magari, da bi ga rušil sam Pašič, pa tudi če se ponovi PP-vla-da, vlada Pašiča in Pribičeviča. (Tu prične ves zbor klicati: Doli Pribičevič!) Ugledni vodja radikalne stranke mi je sam izjavil, da če se slučajno obnovi PP-vlada, zapustijo radikali tudi Pašiča in velika večina radikalne stranke in njenega poslanskega kluba bo proti taki vladi. Ta država je država vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Pravim vseh Slovencev, tudi onih, ki so preko sedanjih mej. (Burno odobravanje kmečkih množic.) In naša država se mora zanje zavzeti. Prvo, da nastopi v Ženevi zanje, a drugo, da poskrbi, ko bo čas, da se priklopijo narodu nazaj. Ako je roka ločena od telesa, sta telo in roka šibka, oba pa sta krepka, če sta skupaj. To je dokazala Alza-cija-Lorena za Francijo, Trient za Italijo. Toda Italija najbrže misli, da velja to samo za njo, ne pa za druge narode. Ni naš princip, da mora biti vsak Srb, Hrvat ali Slovenec v naši državi, ker je to nemogoče. Srbi pa imajo še mnogo ; svojih rojakov pod Grčijo in enako Hrvatje pod Italijo in drugje. Wil-sonova meja je tekla drugače, nego sedaj. Ta črta je določila, da mora biti Slovenija spojena z morjem in da mora biti Reka luka Slovenije. Slovenija sedaj nima morja. Naše novine zelo neumno pišejo, ko pravijo, da sta Francija in Anglija proti nam ter da naša vlada grozi Bolgarom. Mi smo močen narod, toda miroljuben. Vojne nočemo! Kar pa se dogaja, tega ni kriv samo macedonski komite in ni kriva le Bolgarija, ampak predvsem Ženeva in ženevska politika. In če Ninčič ne žvenketa z mečem in ostrogami kot kak madjarski Janoš, dela le dobro. Oni, ki vedno hujskajo na vojno, se v vojni navadno skrijejo v kaka skladišča in v bolnice. Naš narodni sporazum napreduje in celo vsa južna Srbija je zanj. Vsi seljaki hočejo poštenje', sporazum pa je v tem, da se vlada ; informira za slovenske zadeve pri Puclju, slovenskem zastopniku, za hrvatske zadeve pa pri Hrvatih. Ako trdi Korošec, da so vsi drugi nepošteni, le on je pošten — z enim peresom še ptica ne more leteti — da je Pucelj »izdajalec« ter zatrjuje: Nočem najprej v Zagreb in nato v Beograd, nego hočem samo v Beograd, dokazuje to, da je le napredoval v neuvidevnosti. O Kristusu se pripoveduje, da je potoval iz Betlehema v Nazaret ter da je rastel v modrosti in milosti božji. Korošec je tudi prepotoval državo, pa ni napredoval v pameti. Slovenec je svoboden, Hrvat je svoboden, Srb svoboden, to je svoboda Jugoslavije! Druga naša naloga je, doseči, da bo državna politika kmečka politika. ! Mi gremo svojo pot, ne s popom, /iego z Bogom. Popu čast le pred oltarjem, drugače pa le, če je pošten človek in pusti kmeta po svoje misliti. t Gre tudi brez Pašiča, že tri mesece je v penziji in država je še trdna. Zaupajte v seljačko slogo! ' Živeli!« i Radiču, ki mu je že prej množica mnogokrat vzklikala, mu japlavdirala in ga pritrjevalno pre-I kinjala, je sledil po njegovih zadnjih besedah ogromen odmev aplavza. Pripominjamo, da so bili vsi trije govorniki v svojih izvajanjih zelo kratki in jedernati, ker se je takoj po zborovanju pričela konjska dirka. Razgovor z ministrom Pucljem. Nekateri novinarji so v nedeljo dopoldne stavili g. ministru Puclju več vprašanj, na katere je takoj dal pojasnila. Na vprašanje, kaj je s škodo od poplav, je gosp. minister odgovoril : »Sedaj zbiram ves material in bom mogel skupno škodo oceniti šele, ko bo ta zbran. Vsekakor pa je mnogo pretirano, ko ste pisali kar o milijardah.« Vprašanje: »Ali odpade od državnih podpor poplavljenim krajem tudi kaj na Slovenijo?« Odgovor: »To je odvisno od poročil, ki jih dobimo, kakšna soU< Vprašanje: »Ali se je kaka politično znana oseba udeležila današnjega praznika? Odgovor: »Da, na primer dr. Ku-kovec.« Vprašanje: »Kaki so odnošaji med njim in vašo stranko?« Odgovor: »Morem reči, da naj-prisrčnejši.« f— (Dr. Kukovec je podpisal v petek, dne 1». t fti1 sprejem v SKS. Op. poroč.) _ Vprašanje: »Kako je vaše stališče do volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo?« Odgovor: »Načelstvo SKS je na svoji seji sklenilo, da pri teh vo-j Iitvah podpira akcijo združenih stanovskih list, tako, da se reši Zbornico strankarstva, ki so "a' zagrešile metode SDS.« živinorejska razstava. Kmetijska podružnica Leskovec je priredila na sejmišču v Krškem lepo uspelo živinorejsko razstavo ter je nagradila izredno mnogo živinorejcev z denarjem in diplomami. Pri razstavi goveje živine je dobil za najlepšega bika nagrado 300 Din in diplomo od ministrstva polje-l delstva Barič Fr. Za najlepšo kravo je bil nagrajen posestnik Golobi Rudolf, za najlepšo telico pa je dobil nagrado in ministrsko diplomo Špiler Marko. Za razstavljene kobile in žrebce so bili nagrajeni posestniki Pintarič Franc, Ivan Cvet-kovič, Ivan Globevnik, Ivan Novak in Matija Škobljanc poleg mnogih drugih. Prvim nagrajenim posestnikom je minister Pucelj osebno čestital. Isti dan se je vršila tudi razstava vin. Po zborovanju na Krškem polju so se tam vršile dirke enovprežnih in dvovpreženih vozil ter jahaška dirka, vse po raz- j nih kategorijah. I Ves čas je bil veselični prostori prav dobro obiskav., pravj vrnuneo" pa je veselica dosegla zvečer. Celotno razpoloženje pa so znatno dvigale naše lepe narodne pesmi, ki so jih udeleženci vneto in neumorno prepevali ves dan. Ta dan je bil resničen praznik kmetskega i ljudstva in se je končal brez sleher- , nega incidenta v pravi demokratski in kmetski harmoniji. Trgovcem, obrtnikom in industrijalcem v Sloveniji. Prvikrat v naši državi gremo v volitve za naše najvišje gospodarsko in stanovsko predstavništvo. Dne 22. septembra bomo volili svoje zastopnike v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. 32.000 stanovskih tovarišev bo ta dan odločilo, komu izroči vodstvo stanovskega gospodarskega parlamenta za Slovenijo. Volimo v času gospodarske krize. Zadnja leta pomenijo »dobesedni boj za obstanek. Ravno to trpljenje pa nas je naučilo ceniti skupnost, stanovsko zavest in spoštovanje do Zbornice, ki je naša zaščit-nica, glasnica naših teženj in zahtev. Slovenske obrtnike, trgovce in industrijce veže trdna stanovska vzajemnost. Celoten naš stan se je z vztrajnostjo in pogumom poprijel takoj po vojni velikega dela za gospodarsko obnovo Slovenije. Tedaj nam je vojna uničila velik del obrti, trgovine in industrije in nas postavila v čisto nov položaj, ki je diktiral nove naloge in novo delo. Razmeroma hitro smo premagali te težave. Trpko se spominjamo na najsramotnejši začetek našega preganjanja, ko so naši zatiralci pod naslovom »protidraginjske akcije« uvedli zloglasno preganjanje mnogih naših najstarejših in najsolid-nejših tovarišev in jih spravljali v ječo in v velike denarne kazni. To ni bila samo krivica, temveč tudi največja razžalitev slovenskega pridobitnega stanu, ko se je hotelo stigmatizirati nas kot povzročitelje draginje in nas postaviti na sramotni oder. Na to so nas zadeli udarci centralistične gospodarske politike, ki je grozila demontirati našo industrijo, uničiti obrt in izriniti trgovino. Celotni naš stan se je uprl temu razdiranju narodnega blagostanja. Ta boj mora iti v strnjenih vrstah naprej. Krira je čimdalje hujša, enotna obramba vedno bolj potrebna. V tej borbi nas vodi gospodarski parlament Slovenije — naša Zbornica! Zato hočemo, da predstavljajo Zbornico najboljši naši tovariši, Nabirajte naročnike za »KMETIJSKO MATICO«! ire« ozira na politično pripadnost, možje, ki bodo znali braniti žir-enske Interese 91» f e n i J e kot gospodarske enote. Storili smo vse za popolnoma složM nastop vseh volivcev v Zbor-lico, toda zastopniki sedanje centralistične gospodarske politike so žal to onemogočili. Hočemo, da gospodarstvo Slovenije prosto in neovirano napreduje. Zato proč s škodljivimi poizkusi in preuranjenimi reformami, proč s pretiranim poseganjem oblastev v naše gospodarsko življenje, ki le moti gospodarsko konsolidacijo!. Smo iz naroda in nas ne boli manj kot vse druge stanove dra-;inja, ki ji sledi splošno obubožanje. Zato hočemo uveljaviti načelo »ocenitve produkcije, pocenitev potrebščin. Draginjo danes ustvarja pretirani fiskalizem, napačna carinska politika, nezadostnost promet-lih sredstev in neurejenost prometnih tarif. Da posebej povdarimo samo najhujše: Krivično davčno preobremenitev, ki zavzema že obeležje oddaje premoženja in nas.vse uničuje; ialne dajatve, zlasti bolniško in nezgodno zavarovanje, ki ne služi č svojemu namenu, odkar so centralizirali upravo in prenesli naše 'Ogate fonde iz dežele. Tu čaka Zbornico ogromno delo. Sloves slovenskih pridobitnih slojev je sposobnost in poštenje. Korupcijo in nesolidnost, ki često uničuje sadove našega trdega dela, bo celoten stan odločno pobi jal. S tem hočemo utrditi naš dober sloves v inozemskih tržiščih. Kajti izvoz je predpogoj za obstoj naše obrti, trgovine in industrije. Za smo-treno pospeševanje izvoza zahtevamo, da se omogoči Zbornici, da sodeluje pri sklepanju trgovskih, carinskih in tarifnih pogodb s tujimi državami. Konkurenčno zmožnost nam mora dati prava prometna politika. Neposredna zveza z moriem je življenjskega pomena za gospodarstvo v Sloveniji. Popolno borzo v Ljubljani zahtevamo ne le s stališča enakosti z- drugimi pokrajinami, ampak tudi zato, ker je le ta eden temeljnih pogojev za dvig našega izvoza. Naše novo zastopstvo v Zbornici mora v to zastaviti vse sile. Zavedamo se, da je Slovenija gospodarsko najnaprednejši del države. Ne zahtevamo zanje predpravic, a ravnopravnost ji hočemo izvojevati. Enakost zahtevamo v davčni zakonodaji in praksi. Enakost pri dodelitvi kreditov Narodne banke in obrtnih kreditov. Enakost pri razdeljevanju državnih dobav, enakost v državni podpori za naše strokovno šolstvo. Naša Zbornica mora povečati svoj vpliv na državno, trgovinsko in finančno politiko. V Gospodarskem svetu pripada njenim zastopnikom soodločilen vpliv. — Stremljenje za ustvaritev bodoče državne gospodarske zbornice za celo državo, ki bi v lastnem delokrogu kot ljudsko stanovsko zakonodajno telo odločala v gospodarski in socialni politiki, bo naša Zborica vztrajno podpirala. K 7pv.ariši! Za izvršitev teh splošno označenih velikih nalog bomo izvolili in svojih vrst svobodno in neodvisno vodstvo naše naivečje gospodarske institucije. Odklanjamo ukazovanje, naj pride od koderkoli! Za volivne priprave smo osnovali: »Volivni odbor združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in industriicev v Sloveniji«, ki ima svoio pisarno v Ljubljani. Kolodvorska ulica št. 8. Na njegov naslov pošiljajte svoje nasvete, žel je in vprašanja. V složnem in neodvisnem nastopu imamo iamstvo, da izvolimo dobre predstavnike našega stan, v tem je poroštvo naše zmage. Za ta veliki namen smo se združili i Vas prosimo, da se nam pridružite. Naša zmaga mora biti manifestacija enotne gospodarske Slovenije; dokaz, da slovenski trgovci, obrtniki in industriici v Sloveniji odklanjajo jerobstvo in hočejo prost in zdrav napredek slovenskega gospodarstva. Zato na delo, zato k zmagi! V JL j u b 1 j a n i, dne 11. avgusta 1926. Ivan Jelaein ml., predsednik Zbornice za trprovino. obrt in industrijo v Ljubliani, predsednik Zveze trs. gremijev za Slovenijo, predsednik Ljubljanske borze zn Mapo in vrednote, veletrgovec in industrijec v Ljubljani. Ivan Ogrin, podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, stavbenik in industrijec v Ljubljani. Rudolf Starmecki, načelnik premija trgovcev v Celiu, svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubliani. Franc Hainrihar, industrijec. Škofia Loka. Mihael Rožanc. predsednik Gremija tiskarnarjev za Sloveniio v Liubljani. Ja»ko Tavčar, velefrgovpc in posestnik v Mariboru. Ivan Lorber. predsednik društva Kat. mojstrov, slikarski moister v Mariboru. Anton Lipovšek. gostilničar v Mariboru. Anton Ronna. r>red-•"^d-rrik Jugoslovanske obrtne zveze, industrijec v Ljubljani. Sfar>k«> Lenarčič, načelnik Trgovskega gremija za logaški okraj, trgovec. Nova vas. Blaž Znoanc. predsednik Obrtnega društva v Laškem. Ivan Polak. predsednik Obrt n epa društva in Obrtne zadruge v Kamniku, usnjar. Anton Str far načelnik Trgovskega gremija. trgovec v Kamniku. Vinko Resma.n industrijec in župan v Radovljici. Franc Linei. svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, veletrgovec v Brežicah Ivan Picek. trgovec, Novo mesto. Jakob Babivk. vodovodni inštalater v Liubljani. Mart"' Vrabel. trgovec, Ptuj. Marian Trepno. industr>'iec. Brežice. Jožef Fafner. svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubliani. trgovec, gostilničar in žuoan v škofji Loki. Jernei Ložar. svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrjio. krojaški moister in gostilničar v Liubljani. Finke Lebin^er. trgovec in župan v Litiji. Anton Bučar, trgovec. Brežice. Matej Godala, predsednik Obrtne zveze, mizarski moister na I™ Grosek. trgovec, Trebnie. JeSef Tono-'š. predsednik Obrtne zvez« v Tržiču, kroiač. Josip I.avtižar. trgovec in župan v Kranjski gori. Janez Lanči?, nredsednik Obrtne zadruge kle»ar in posestnik v Gornji Radgoni. Ant»i> Bule. »rgovec. Mokronc. Franc Zavmlnik, predsednik Obrtne zveze, mizarski moister v St. Vidu. Anton Cerar. lesni trgovec. Kamnik. Martin Plut: tr«ovec in industrijec v ^»neuliu. Josip Barišek. £ostilničar in trgovec v Litiji. Andrei Pufer. trgovec in župan, Jesenice. Janez Vrečar, mizar, Pomžale. Stanko Florjančič. trgovec v Ljub- ljani. Franc Breznik, svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, pekovski mojster v Prevaljah. Dragotin Korošec, svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, stavbenik, Gorenje, Rečica ob Paki. Dragotin Stupan, svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, zidarski mojster, Slov. Bistrica. Anton Kralj, svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, predsednik Obrtne zveze za Brežiški okraj, sodarski mojster v Brežicah. Leopold Bruderman, trgovec in posestnik, Konjice. Franc Pavlin, trgovec v Ljubljani. Rudolf Kovačič, trgovec v Ljubljani. Ivan Čadež. trgovec v Ljubljani. Franc Žan, mesarski mojster v Ljubljani. Vinko Vidic, čevljarski mojster, Višnja gora. Franc Pustotnik, trgovec, Blagovica. Ivan Romko. zidarski mojster, Cerknica. Jože Sitar, mizarski mojster, Križe pri Tržiču. Florijan Gajšek, trgovec, Loka pri Žusmu. Vid Murko, trgovec v Mariboru. Maks Turnšek, trgovec, Zlaber pri Mozirju. Josip Škafar, trgovec, Beltinci. Jakob Jaš, mlinar, Št. Ilj pod Turjakom. Franc Koražija, dimnikarski mojster, Maribor. Štefan Litrop, čevljarski mojster, Turnišče. Anton Lekše. mizarski mojster, Mozirje. Peter Zadravec, lastnik mlina in žage, Ormož. Ivan Srebot, čevljarski mojster v Ljubljani. Florjan Rcbernik, kovač v Prevaljah. Franc Pelko, krojač, Novo mesto. * * * Na seji načelstva naše stranke v Krškem je bilo sklenjeno, da nastopimo pri volitvah v Trgovsko in obrtno zbornico tudi mi, in sicer bomo delali in glasovali za listo združene opozicije proti samostojnim demokratom. Na tej kandidatni listi bodo tudi naši zastopniki. Zato pozivamo vse svoje pristaše trgovce in obrtnike, da se pravočasno pobrigajo za svojo volilno pravico. Kdorkoli potrebuje kakšno tozadevno pojasnilo, naj se obrne ustno ali pismeno na »Volilno pisarno združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in industrij-cev« v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 8, kjer se dobe vsa potrebna navodila in pojasnila. Storimo vsi svojo dolžnost, da bo padla zadnja trdnjava SDS v Sloveniji! Volilna pisarna Združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in industrij-cev v Sloveniji se nahaja v Kolodvorski ulici št. 8. Na njo naj se obračajo naši somišljeniki glede informacij! Agitirajte za zmago stanovske misli nad nasilniškimi metodami pristašev strankarske odvisnosti Trgovske zbornice od SDS! Opozorilo trgovcem in obrtnikom! Zvedeli smo, da razpošilja te dni predsednik trgovskega gremija za ljubljansko okolico, Žerjavov kandidat Zebal raznim trgovcem okrožnico, v kateri jih poziva na sestanke k razgovorom o volitvah v Trgovsko zbornico in o sestavi kandidatne liste. Eksponenti SDS v vodstvu trgovskih gremijev in obrtnih zadrug bodo po naročilu tajništva SDS gotovo delali podobno po vsej deželi. Opozarjamo trgovce in obrtnike, da ne nasedajo tem mahi nacijam, ki služijo samo agitatorič-nim namenom SDS, kajti kandidatno listo je generalni štab te stranke že zdavnaj sestavil. Vse te okrož- nice naj zavedni trgovci in obrtniki zavrnejo. Edino nestrankarsko, strokovno in res stanovsko listo bo sestavil samo Volilni odbor združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev. obrtnikov in industrijcev Slovenije. Vse drugo je samo zloraba stanovskih organizacij s strani SDS. Volilcem v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo! Dobivamo obvestila, da se volil-ci pritožujejo, ker davčne oblasti za vsako potrdilo o predpisani pri-dobnini, ki je potrebno za rekla-macijsko postopanje, zahtevajo kol-kovino v znesku 20 Din. Za potrdilo o odmerjeni oziroma plačani pridobnini zahtevajte od davčnih uradov davčne knjižice, ki veljajo le 2 Din. V ta namen služijo tudi plačilni nalogi in poštne položnice, na katerih je znesek pridob-nine točno označen. Obenem s poročili o volilnih imenikih pošljite volilni pisarni tudi vsa potrdila, ki so potrebna za reklamacije! Storite hitro! — Volilni odbor. Odgovor dr. Korošcu. V nedeljo 8 avgusta t. 1. je govoril na shodu SLS v Trebnjem načelnik in vodja SLS g. dr. Korošec. Povedal ni posebno mnogo novega, vendar pa je v svojem govoru povedal nekaj reči, na katere je potreben odgovor, že v interesu resnice. Dr. Korošec je govoril najprej o naši vnanji politiki in je posebno hudo napadal našega ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča. Ni naš namen dr. Ninčiča braniti in zagovarjati — on ima svojih časopisov dovolj na razpolago. Pripomniti pa moramo, da dr. Korošec ni vedno tako ostro sodil o dr. Ninčiču kakor v svojem trebenjskem govoru, ampak je bil še pred nedavnim časom v dr. Ninčiča kar zaverovan in njegovi časopisi so Ninčiča silno hvalili. Videti je, da je dr. Korošec na Ninčiča in na radikale zato tako hud, ker ga ne vzamejo v vlado! — V svojem napadu na dr. Ninčiča je omenil dr. Korošec tudi, da je dolžnost zlasti SLS »kot legitimne zastopnice slovenskega naroda,« da odločno nastopi proti italijanski nevarnosti. Mi smo že večkrat omenili, da SLS ni »legitimna zastopnica slovenskega naroda,« ker je v Sloveniji tudi še nekaj drugih ljudi in političnih strank, ki so tudi člani slovenskega naroda. V imenu teh ljudi in v imenu teh strank, ki so tudi slovenske, dr. Korošec ne more govoriti, ker ga v to nihče ni pooblastil. On naj govori le v imenu svoje stranke, naj pa nikar ne proglaša svoje stranke za neko »legitimno« zastopnico vsega slovenskega naroda! Kadar bo sestavljen kakšen slovenski narodni svet — če bo kdaj — in kadar bo dr. Korošec izvoljen za predsednika tega *** Hazširjajmo misel zedlnjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta ! f^H Si. " f * "i T' ' rMlrrr T"v r t-— 1 r" 11 >■ ' i■ m — ■ihhmm i i i » i im i i i mi t- ..t.—-.,^. ___v___________ mmm n i mhi 11 sveta, takrat naj pa govori v imenu vsega naroda. Dokler pa takega pooblastila nima, naj govori le v svojem imenu ali pa kvečjemu v imenu svoje stranke. Jako zanimiv je tudi tisti odstavek njegovega govora, kjer je pohvalil delovanje nekdanjega deželnega odbora. Dr. Korošec je omenil vodovode, vzorne hleve in zadruge, za katere je dež. odbor dajal podpore, in je pristavil, da »še povsod vidimo sledove vi?de SLS.« To je res, te sledove še povsod vidimo, in res je tudi, da je SLS mnogo storila za blagostanje bivše kranjske dežele. . Pozabil« pa je povedati dr. Korošec, da so takrat, ko je SLS res delala, vodili SLS dr. Šusteršie, dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Zajcc in drugi gospodje, katere pa je v zahvalo za njihovo delovanje, katero danes dr. Korošec tako hvali, današnje vodstvo SLS tako preganjalo in jih še vedno preganja, da dr. šušteršiču niso hoteli dovoliti niti povratka v domovino in je moral priti na vlado minister Pucelj, ki je omogočil dr. šušteršiču ipovratek domov! Dr. Korošec naj enkrat pove, kaj je storil on za slovenske kmete in kaj je storilo današnje vodstvo SLS za Slovenijo! Hvaliti in bahati se z delom drugih, to ni lepo in dostojno! Dr. Korošec ne bi bil dr. Korošec, če bi vsaj enkrat mogel pustiti v miru Štefana Radiča in njegovo stranko. Gotovo ima on kot Radičev politični nasprotnik pravico, da delovanje Radičeve stranke kritizira, toda pravica do kritike še ne daje pravice govoriti neresnice. Zakaj trdi dr. Korošec, da Radičeva stranka »noče države« itd? Kaj ima od takih bedastoč? O radikalih je rekel dr. Korošec, da so najhujši nasprotniki slovenske samostojnosti in da je žalostno, da se še vedno dobe nekateri Slovenci, ki se vežejo ž njimi. Nočemo spravljati dr. Korošca v preveliko zadrego, ampak to ga pa le lahko vprašamo, zakaj se je z radikali vezal on sam. in to takrat, ko se je res najbolj šlo za slovensko samostojnost? Ali je res, ali ni res, da se dr. Korošec še danes jako mnogo suče okoli radikalov, da bi prišel v vlado? Zakaj torej očita nekaj drugim, kar je tudi že on sam zagrešil, če je zveza z radikali res kakšen greh? In pa »drobtine«! Dr. Korošec pravi, da pobira. Pucelj kakor svetopisemski Lazar drobtine izpod bo-gatašove mize.« Mi pa pravimo, da ima Puceli čisto prav, če pobira drobtine! Dr. Korošec sicer pravi, da noče drobtin, ampak da »hoče za Slovence, kar je našega.« Tudi mi bi to hoteli in tudi hočemo, prosimo pa dr. Korošca, naj nam vendar enkrat pove, kako pridemo do vsega, kar je naše? Ali naj se prd-glasimo za neodvisno državo? Ali ne ve dr. Korošec, kaj se to pravi? Ali naj mogoče začnemo z oboroženim uoorom in z revolucijo? Ali kako drugače? On nravi sicer, da »če bodo (Srbi) videli, da se slovenski narod ne da zlomiti, bodo odnehali«! Kakšna naivnost tiči v teh besedah! Srbi, ki imajo vse v rokah, armado, orožništvo, denar itd., a da bodo odnehali? Zakaj pa? To je tako, kakor bi rekel, da bo bogatin prav gotovo beraču nekaj dal, če berač ne gre izpred hiše proč! Če bomo mi le čakali in čakali, bodo Srbi prav gotovo rekli, naj le lepo čakamo! Narod pa ne more večno čakati, ker mora in hoče živeti in če ne more drugače živeti, mora biti zadovoljen tudi z — »drobtina-mi«! Ali je bilo pod Avstrijo kaj drugače? Ali nam niso gospodje poslanci, tudi z Dunaja prinašali samo »drobtine«? Ali ni bil takrat tudi tudi dr. Korošec zelo zadovoljen, če je mogel osrečiti svoje vo-lilce s kakšno »drobtino ? In ko je bil on sam minister v Beogradu, ali je o takrat kaj drumgega dosegel za Slovenijo kakor kakšno skromno »drobtinico«? Volilcem bi dr. Korošec gotovo veliko bolj ustregel, če bi jim odkrito povedal, kakšen je naš današnji položaj in da nam v tem položaju ne preostane nič drugega kakor zadovoljiti se zaenkrat z »drobtinami«! Naravnost ginljiva pa je prošnja način bode potem zopet lahko vzdr-j . Korošca, nai se vsi noštenial.-* ževati ceste, kakor je bilo to svoji dr. Korošca, naj se vsi poštenjak? pridružijo SLS v njenem boju za slovensko neodvisnost. To je«fcrav lepo, če dr. Korošec priznava, da so tudi še drugod poštenjaki in ne samo v njegovi stranki, bojimo se pa, da se poštenjaki njegovi prošnji ne bedo odzvali, ker je vera v politično sposobnost dr. Korošca že silno omajana! Slovenci se bodo že znali združiti v boju za svoje pravice, za to naj se dr. Korošec ne boji, ampak njegovega vodstva ne bodo priznavaj i! Tudi psovanje z »izdajalci« mu ne bo pomagalo, ker prav nobenega razloga ne vidimo, zakaj bi bil narodni izdajalec« tisti, ki cepi slovensko fronto , namreč slovesko fronto pod njegovim vod- čas, ko so belokrajinske ceste slovele zaradi svoje gladkosti. Po zi mi bi se lahko znižali še nekateri manjši klanci, če bodo ljudje le količkaj pomagali z delom. Na delo torej vsi, ki Vam je pri srcu napre dek naše zapuščene Belokrajine. Krškavas. Že začetkom meseca julija je bila pri nas velika povo denj, katera je povzročila ogromno škodo. Uničeni so bili domala vsi posevki. Koncem tega meseca nam je pa še toča uničila precejšen del vinogradov. Čeprav v obupu, zavedajoč se bede, ki nam je neizogibna, smo kljub temu molčali. Odkod pomoč, ko je pa zadela enaka usoda v mali izjemi vso dr- stvom! Zakaj pa on ne likvidira žavo. Potrto še od prvih katastrof svoje stranke in se ne pridruži ie vzela druga povodeni, ki je bi-nam — zakaj bi morali ravno mi la še mnogo bolj uničujoča od prve, pod njegovo komando? Zato naj dr. Korošec blagovoli o »izdajal stvu raje molčati! Shodi Im V Virmašah se vrši občni zbor krajevne organizacije v nedeljo, j dne 22. avgusta ob 2. uri popoldne Ipni Punčarju. | V Godešiču bo dne 22. avgusta j ob 5. uri popoldne občni zbor krajevne organizacije. Škofja Loka. Občni zbor krajevne organizacije bo v nedeljo, dne 22. t. m. ob pol 10. uri. Sv. Jurij ob juž. žel. Občni zbor krajevne organizacije SKS se vrši v nedeljo 22. avgusta ob 10. uri dopoldne pri tovarišu Mihael So-lobir. Somišljeniki kmetske misli, se vabite v obilnem številu. Poroča tovariš iz Maribora. — Josip Pin-ter, predsednik. V Toplicah bo v nedeljo 22. t. m. zjutraj po maši shod Slov. kmetske stranke. Krajevna organizacija SKS niže Ptuja je imela svojo redno sejo, dne 8. avgusta. Predsednik je obširno obrazložil program in organizacijski red Slov. kmet. stranke ter velik pomen naše stranke za cel slovenski narod. Omenjal je zadnje volitve in čuvarje skrinjic SRS, ki je imel kljub hudim pritiskom od nasprotnikov najboljši uspeh. Govoril ie o vspehih današnje vlade, ki je že deloma kmetska. Naša naloga je, da bo čim dalje bolj kmetska in delavska in da bomo potem tudi čimdalje bolje uredili našo dr- žavo, ki naj nam omogoči boljše življenje. Prečrtal je nato dopise ljubljanskega in mariborskega tajništva. Odbornik J. Zatler je orisal kmetsko-delavske težave, kmetsko politiko. V debati se je ostro ožigosalo postopanje tukajšnjih učiteljev in tudi zahtevalo njihovo premestitev. Na koncu se je izrekla eno-dušno zaupnica tov. ministru Puc še ono, kar je ostalo. Zraven uničenih posevkov nam je zasula ota-vo in kar ni zasutega, je povaljano r blatom, umazano tako, da sploh ne bo za pokladanie živini. Radi tega je ljudstvo popolnoma obupano v skrbeh za življenski obstanek. Med tem pa občinski odbor cerkljanske eseleske diktature brez po- i irebe glasuje za nakup nekega poslopja za občinsko pisarno, ki bi ; stalo ogromno vsoto in to v tako kritičnem času, ki ga ne pomnijo , najstarejši ljudje. Radi tega je bila 8. t. m. občinska seja. na katero je dospelo tudi par davkoplačevalcev iz Krške vasi- da bi opozorili občinski odbor, ali je istemu kaj znano, da preti pomanikanie v splošnosti v prvi vrsti tamkaj, kjer , 1 ju, kakor tudi posl. Kelemini in Prepeluhu ter posebno še kmet- oriz-??fWi pmiiim:., iJ i&J skemu voditelju Štefanu Radiču. Maribor. V soboto, dne 21. avgusta 1926 ob 10. uri dopoldne se vrši ustanovni občni zbor okrajne organizacije Slov. kmetske stranke za sodni okraj Maribor v prostorih gostilne Halbwidl. Dnevni red: 1. Politično in gospodarsko poročilo. 2. Volitev okrajn. odbora in kandidatov za okrožni odbor. 3. Razgovor o organizacijskem delu v okraju. 4. Slučajnosti. — Vabimo napravili ogromno škode. Voda je vas, da se občnega zbora gotovo. kmetom uničila na travnikih pr- Krška vas in Skopice. Ko pa g. župan ugleda neljube mu goste, takoj proglasi, da bo tajna seja, dasi bi se ista imela vršiti javno. Tako so se morali odstraniti vsi nepoklicani, da je nemoteno odbor vrgel kocke na račun že itak obubožanega davkoplačevalca. štajersko, Rog;. Slatina. Letošnii nalivi so udeležite, ker se bode razpravljalo o političnih in gospodarskih vprašanjih. ki so velike važnosti za razvoj naše stranke in kmetskega gospodarstva, ker se bo na tem zboru izbiralo funkcionarje za okrajni in okrožni odbor in ker se bo s tem zborom dala podlaga intenzivnejšemu in smotrenejšemu organizacijskemu delu v Vašem okraju v bodoče. Dopisi« Kranjsko. Bnšeča vas pri Cerkljah oh Krki. Pri nas so stare toplice, ki so bile znane še v rimskih časih. Turnska graščina je imela ie toplice do 1916. leta. Tedaj so prešle v kmečko last in sedanji posestnik g. Fr. Klun jih je popravil in uredil sicer skromno, vendar toliko, da se zopet lahko uporabljajo. Takoj nad toplicami ima imenovani vzoren čebeljnak s 50 modernimi panji. Ob nedeljah je vse polno kmečkega ljudstva tam, ker so ko- vo košnjo, te dni nam je še drugo prav popolnoma uničila. Kmetje ne vemo, kaj bomo počeli z živino, ki ie ne nimamo s čim krmiti. Nujno je potrebno doseči posebne ugodnosti za izvoz živine, da ne bomo kmetje še tu popolnoma umiceiu. -Slovenji Gradec. V imenu prostovoljnega gasilskega društva Slo-venigradec se najprisrčneje zahvaljujem vsem, ki so nam ob proslavi blagoslavljania avtobrizgalne in ve-« selice s svojim sodelovanjem in obiskom pripomogli k tako lepemu uspehu, posebno zahvalo Da izre- peli zelo poceni in osvežujoče. Ob velikem deževju nagaja mimoleko- či potok, kar pa upamo, da bode (______ rW_______ __________ r_____ podjetni posestnik sčasoma odpra- j ; ker.iU naročniku p-Kinerskega lista« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne Va«! tal! Dr. Korošec, ki si kaj rad domišlja, da je velik politik, sedaj po shodih mlati svojo prazno slamo. Odkrito moramo povedati, da smo takih vsakdanjih puhlic že do grla siti. Politika je vendar skrb za javen blagor! Kako pa skrbi za ljudski blagor politik, ki samo hujska in zahteva novih žrtev od ubogega ljudstva — ali kakor pravi dr. Korošec — od države. Ko se vlada trudi, da uredi državno gospodarstvo, da pomaga kmetu, pa ti kriči tak vpijat: Država, daj, daj! Razsipaj, delaj nove dolgove! — Hvala Bogu, da tisti, ki imajo danes v rokah državno krmilo, na take politike nič ne dajo. 13 milijardni proračun očita SLS sedanji vladi. Iz proračunske debate pa se dobro spominjamo, da bi bila ta vsota še daleč višja, ko bi se gospodarilo po zahtevah SLS -politikov. Ko so bili malo preje na vladi in so sestavljali proračun, so se dvignile njih zahteve na ogromne vsoto 18 milijard. Pa jim je Radič raje spodnesel stolec, kakor da bi dopustil to strašno odiranje. "Snaga na železniških postajah. Prometno ministrstvo je razposlalo vsem železniškim postajam okrožnico, v kateri opozarja, da mora po i vseh postajnih prostorih biti naj-[ večja snaga. j Oškodovanci po poplavi bodo oproščeni davka. Iz Beograda jav-; ljajo, da namerava vlada odrediti, | da se -oškodovancem v poplavljanih krajih za neko dobo odpiše davek z dokladami vred. Da se izravna diferenca v budžetu, namerava finančni minister znatno zvišati uvozno carino na blago, ki se smatra za lu-ksus. Carina na tako blago naj bi se zvišala za 25 odstotkov. Avtomobilistom! Od številnih strani nam dohajajo pritožbe, kako divje dirjajo nekateri brezobzirni šoferji skozi vasi, kjer povozijo na stotine kokoši in drugih malih domačih živali. Za njim so taki oblaki prahu, da ni mogoče prečitati številk in tako uidejo nadaljnemu zasledovanju. Težja nesreča se je pripetila prejšnji teden med Krko in Muljavo, kjer sta treščila konj in avto skupaj. Konj je poginil na mestu. Nujno prosimo, da vpošte-vajo šoferji predpisano brzino skozi vasi. Županstvom pa priporočamo, da postavijo pred vasmi in za vasmi vidne table z razločnimi in dovolj veliki napisi: Avto 6 km, kar razumejo potem vsi — tudi tujci. Letina v Sloveniji. Žetev,.kjer ni bilo poplave, je bila dobra, ali v mnogih krajih je žito preveč poleglo. Sena se je nakosilo sicer mnogo, toda ni prvovrstno. Koruza kaže ponekod dobro, drugod jo je pa mrzlo vreme močno zadržalo v rasti. Krompir je povprečno slab. Radi velikega deževja je sadje slabo obrodilo. Vinogradi so imeli slabe čase. Kaže, da se bo nekaj popravilo. Prostovoljno gasilno društvo na Muljavi priredi v nedeljo, 22. avgusta 1926 vrtno veselico na vrtu pred Krznarjevo hišo. Ob 14. uri pričetek veselice z srečolovom. — Odbor. Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je spre-ielo notarskega kandidata Tilna Levca v Kozjem na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. Jugoslovanska izseljeniška kvota za Ameriko. Kakor javlja izse-ljeniški komisarijat. je naša izseljeniška kvota za prihodnje fiskalno leto 1926/27, ki se je pričelo s 1. julijem, ostala neizpromenjena — zli a*a torej 671. Novi potni listi se ne bodo izdajali, marveč pridejo na vrsto oni, ki že imajo potne liste. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 22. 24. 25. I 26. 1 23. Tedenski koledar. avgusta, nedelja: Timotej, avgusta, ponedeljek: Filip, avgusta, torek: Jernej, avgusta, sreda: Ludovik, kr. avgusta, četrtek: Ceferiti. avgusta, petek: Jožef K. avgusta, sobota: Avguštin. Sejmi: avgusta: Nova vas na Blokah. avgusta: Št. Jernej, Kočevje, Bistrica, Rogatec, Središče, Velenje. avgusta: Ambrus, Tinsko, Loka pri Žusmu. avgusta: Veliki Gaber, Ljubno, Rajhenburg, Breg p. Ptuju, avgusta: Struge, Sv. Trojica. Ogromen sulec v Dravi. V Dravi je ujel preteklo nedelio pri Ptuju p. Podhajski izredno velikega sulca, ki je tehtal 16 kg. Usodnosti za invalide na ladjah »Jadranske plovidbe«. Jadranska Plovidba d. d. na Sušaku, je sklenila, da uživajo invalidi na vožnii z njenimi ladijami 50% popusta od ri os no brezplačno vožnjo. Invalidi se morajo izkazati s svojimi legitimacijami. 6 vmmmMmmmmmmmmmmmmmmmmmBmmmammm Nabirajte novih naročnikov za naš list »GRUDO!« Velika poneverba pri finančni de Griža se je začela pojavljati to legaciji v Zagrebu. Pri delegaciji leto zopet v Beli krajini. Ni izklju-ministrstva financ v Zagrebu so te' čeno, da bo v večjem obsegu nasto-dni odkrili velike poneverbe. Urad- pila tudi po drugih krajih Slove-nika pri računovodstvu Goričan injnije. Krznarič sta samo v zadnjih mese-j Sežgala moža. V Olomucu na Mo-cih oškodovala državo z raznimi, ravskem je neka žena trgovca v manipulacijami za 300.000 Din. j spanju polila svojega moža z ben-Odrejena je posebna komisija, ki i činom. Mož se je prebudil, pobeg-bo zadevo preiskala in izvršila to- j nil na dvorišče in skočil v vodo. čen pregled knjig. Po dosedanjih j Vendar je dobil težke opekline, podatkih se sodi, da znašajo vse po-1 Žena se je nato sama ubila, neverbe nad dva milijona dinarjev, j Sedemkratna detomorilka. — Iz Goričan je živel zelo razkošno, imel Berlina poročajo: V Landshutu je dragocen avtomobil ter je stanoval, bila aretirana neporočena delavka v najdražjih lokalih. Oba uradnika Scholz. Delavwka je imela že 7 ne-in slugo Čimpermana, ki je osum-: zakonskih otrok, ki so pa vsi umrli ljen, da je bil z njima v zvezi, so v rani mladosti. Sumi se, da je zaprli Pastirček težko ponesrečil. — Enajstletni pastir France Prek, ru darjev sin v Trbovljah, je v petek dopoldne pasel Zupančičevo živino pod Retjem. Igral se je okoli žične železnice, ki dovaža v jamo zemljo govorila, drugač® ti »no prtsolim, lenoba?« »Da, mati, pač radi tega,« — je jecljala Reza in vlekla za predpasnik. »Kaj? gnila pohajkovalka, zakaj? Vsi skupaj nečete ničesar delati 1 Da, to bi vam bilo všeč! Dopoldne iti s Francetom ali Jožetom v cerkev, opoldne najti v skledi pečenko, popoldne se peljati v kočiji, kajne, tako delo bi vam pri- Scholzova vse otroke pomorila Srečen dedič je grajski kočijaž v Ptuju. Te dni je dobil namreč iz Amerike veselo vest, da mu je umrl tam stric, ki mu je zapustil okrog šest milijonov dolarjev. Velesejem v Pragi se vrši letos Fn*"pesek za TasTpanVTzrabljenih ^avgusta do 5 septembra. -rovov. Deček je plezal no nji. Ko je Udeleženci imap 50% popusta na pridrvel po žici voziček, ga je pri- ceskoslovaskih in nasuta zelezmcah. tisnil s tako silo. da mu je noga le! Zagrebški velesejem otvorjen. V še na koži obvisela. V bolnici so re- j nedeljo ?b urj,m P.«1 F minister vežu no?o odrezali. j za trgovino m industrijo dr. Krajac ° ' otvoril zagrebški velesejem ob na- zdo, ni našla daleč na okrog no Zagrebški nadškof zgradi ogrom-. vzočnosti vojaških, civilnih in cer- benega posla. Kljub neprestanemu no stanovanjsko hišo. Da se neko-.kvenih oblasti. Ijadikovanju ni mogla zmagovati liko ublaži ogromna stanovanjska. Poljedelski stroji za Rusijo Po dela in sklenila je, da se odpelje beda v Zagrebu, je škof dr. Ante, ugotovitvah poljedelskega komisa- v več ur oddaljeno Sotesko, kjer Bauer sklenil, da zgradi z milijon- j rjiata so importirali Rusi v letu i obišče staro teto, jo vpraša za svet skimi dohodki škofije ogromno sta-; 1023/24 za 4,872.000 rubljev polje-'in najde morda na mestu primer-novanjsko poslopje, ki bo obsegalo j delskih strojev. V letu 1924/25 se no delavno moč. Spomnila se je se »Kmetica, jaz sem pošteno delala. Tudi ničesar drugega ne morem reči, slabo se mi ni godilo pri vas. Toda — grem! Večnega preklinjanja in zmerjanja ne morem prenašati!« »Kaj, nerodne gnojne vile! Kaj praviš? Jaz zmerjam? Jaz? Kakor, da bi me že kdo slišal! Ti, grda opica, ti! Jaz in zmerjanje! Glej, da se mi iakoj spraviš, polomljena metla!« Ko je bila Reza jokaje zapustila sobo in hišo, je udarila Mlakarica po belo poribani mizi, rekoč: »In četudi ostanem sama pri hiši, odneham pa ne!« Čeprav je ponujala dvojno me- 143 stanovanj z eno do pet sobami ter 10 pisarn. Projektirano poslopje bo eno največjih in najlepših v Zagrebu. Arhitekt Ehrlich je načrte za ogromno stavbo že predložil zagrebškemu magistratu v odobrenje. Prostovoljno gasilno društvo v Slovenifjradcu je obhajalo sTavnost blagoslavljanja nove avtoturbinske brizgala e. Sv. mašo, blagoslavljale in slavnostni nagovor za gasilstvo je opravil v najlepšem redu oreč. g. Janežič, kanonik in ravna-teli bogoslovja iz Maribora. Avto-turbinski brizgalni je kumovala ga. dr. Pirnatova, kateri je nasilno društvo na predvečer priredilo zelo simpatično bakljado in pevski zbor ii ie zapel leno podoknico. Celo prireditev, kakor bakliado, dopoldansko slavnost blagoslavljanja, obhod, vaje na trgu in popoldansko zabavo na vrtu g. Lobeja je vodstvo gasilnega društva, kateremu načeluje marljiv in požrtvovalen tovariš Cajnko — zelo spretno aranžiralo; posebno spretnost pa ie pokazal ravnatelj Skaza, kot predsednik veseličnepa odseka s tem. da je poskrbel, da so različni šotori in podba nudili ljudem v izobilju jedi in piiače ter najlepše zabave do iutra. Izvrstna vinska kao-liica iz Caiukove kleti je spravila obiskovalce v prijetno razpoloženje in veliko pripomogla k tako bo gatemu uspehu. Grozna nesreča vsled eksplozije granate. V sarajevski okolici je de je import dvignil na 22,324.000 rub- ■ daj stare ženice, ko ji je vse pdpo-ljev, v letu 1925/26 pa na 26,066.000 j ve dalo in ker je slovela teta, da ve rubljev. Od posameznih držav so tekom teh treh let importirale U. S. A. za 23,574.000 rubljev, Nemčija za 12,401.000, Švedska za 7.066.000 več kakor drugi. Bilo je mrzlo, ledeno zimsko jutro, ko je Mlakarica napregla majhen koleselj, se vsedla in jezno po- vori in piše o nasprotstvu med Ameriko in Rusijo, o gospodarskem bojkotu itd.: navedene številke nam pa pravi jo, da je prodala Amerika v Rusijo v letih 1923 do 1926 poljedelskih strojev za več kot 44 odstotkov vse vsote. rubljev, Češkoslovaška za 4,242.000 j gnala po strmi vaški cesti. Zimski rubljev. Amerika je prodala v prvi veter je žvižgal po zasneženih vr-vrsti traktorje, traktorske pluge in hovih in gnal milijone snežink po dele žetvenih strojev. Nemčija paj zraku. Legle so po obleki kmetice, pluge, žetvene stroie, mlatilnice in se vgnezdile v rujavih laseh, obvi-vrtnarsko orodje, Švedska separa- sele na trepalnicah, se vsedle na torje in dele žetvenih strojev; Če- Usta in nosnice ter ji otežkočale škoslovaška sejne stroie in nado- sopenje. Neusmiljeno so obkrože-mestne dele za pluge. Tako se go- Vale in dražile dirjajočega rjavca, da se je jel plašiti. Le s težavo ga je kmetica pomirila. Od srca vesela je bila, ko so se ji odprla zelena tetina vrata ter se lahko pogrela pri ognjišču. Ako jo je dolga pusta vožnja omehčala, se je vrnila s telesnim zadovoljstvom stara trmoglavost. »Teta!« je srdito začela. »Teta! S temi upornimi deklami ne izhajam več.« Stari ženici, ki jo je pazljivo poslušala, je tožila s prepričevalnimi besedami o nehvaležno-sti in podlosti poslov. »Tako dobro kakor pri meni, ne bo našel zlepa kak posel drugje. Seveda, delati morajo pri meni, na sprehod hoditi jim ne morem dovoliti, jesti pa dobijo ljudje še preveč.« »Rada ti verjamem, Mlakarica, dandanašnji je pač križ z ljudmi. Vem, da nas ljudje včasih nalašč dražijo, kjerkoli morejo. Vem tudi in to je najslabše, da ne mara nobeden več poslušati ugovora ...« »Da, teta, tako je!« »Vsak pravi, ako ni prav kmetici, grem proč. Povsod lahko naj- Frečarani posli. Da, Mlakarica, to vam je bila ženska! Lopa., močnih kosti kakor jelen in zdrava. Za kar bi prijela, bi mislili, da bo zdrobila. Delo ji je teklo gladko od rok. Zjutraj je prva vstala, zvečer zadnja legla. Povsod je bila, na polju, v kuhinji, kleti, in na dvorišču. Malo gospodarstvo je cvetelo in vzorno izgledalo. Tudi hlapec in dekla, ki sta ii pomagala, sta dobila svoje in vendar ni nihče ostal dolgo v službi. „ „.„«,„, ___x j____| KI rub zadostni in dobri hrani ni setletna Mimira Kojič našla Va po-J nobeden zdržal . Komaj pred štiri-lju topovsko granato in jo prinesla naistimi dnevi je prišla Reza s pun-na domače dvorišče. Ko jo je očejkeljčkom in danes je stala pred vprašal ka j ima, ie deklica spusti-i kmetico ter prosila naj io odpusti, la preplašena "ranato na tla. Gra-j No, strganka izstradana! nata ie eksplodirala ter grozno raz- prmela lepa, močna zena rdt~„ Jmi- - »Pametnejši biti od mesarila njo njenega očeta in brata, t jeze. »Torej šla bi rada? Tn sakai, jta. Le eno je. »Pametnejši Vsi so bili na mestu mrtvi. »Kaj zahtevaš? Jaz naj si dam ugovarjati od takih beračev v lastni hiši? Ne, teta! Preje naj požene na mojih njivah osat, preje rastejo v hlevu drevesa, kakor...« »Gotovo! Naj bo vse tako, kakor praviš, Mlakarica. Tudi jaz sem istih misli. Čisto prav imaš, jaz bi na tvojem mestu tudi ne ravnala drugače. Toda vem za sredstvo, ki pomaga v vseh okoliščinah. Današnje posle poraš prečarati. Moraš jih začarati, da jim ne uide nobena neprava beseda.: Mlakarice je začudeno pogledala teto. Kos v kavo pomočene žemlje je imela še v ustih, ko se ji je končno posrečilo zaječi jati: »Kako meniš to, teta? Začarati praviš?« »Verjemi, čisto tako je, kakor sem rekla. Poskusi enkrat in stavim glavo, da bo pomagalo. Kakor hitro bi imela ljudi, ki bi ti hoteli oporekati, reci za-se naslednjo molitvico: Solnce, luna in zvezde Hvalijo svoj'ga Gospoda Svetijo v nočni temini Dekla, oj molči, ne zini.« Ko si povedala izrek, daj prinesti iz vodnjaka sveže vode, napravi počasi tri požirke in ponovi izrek. Zagotovim te, Mlakarica, ako to ne bo izdalo, lahko porečeš, da ima tvoja teta v glavi žaganje mesto možgan. Ne izdaj pa nikomur mojega nasveta, takoj bi začaranje izgubilo svojo moč.« »In misliš, da to pomaga, teta?« je še enkrat vprašala Mlakarica neverjetno. »Seveda!« je zagotavljala starka in pokimala s sivo prla^ro. Hočem ti dati celo priliko, da pošteno poskusiš začaranje. Jaz imam deklo, ki je živ satan, kakor bi skočila hudiču iz koša. Lahko jo vzameš kar s seboj. Ako ti bo deklina le enkrat črhnila tekom tridesetih tednov, če se ravnaš po mojem nasvetu, mi jo drugi dan lahko takoj nazaj pripelješ.« Mlakarica ni sedela več sama na svojem vozičku, ko je drdrala proti domači vasi. Jera, zdravo, rdečelično dekle, je sedela poleg nje in držala v naročju veliko košaro, ki jo je napolnila stara teta z dobrotami za Mla-karico. Kmetica se je strogo držala tetinega nasveta. Često se je dogodilo, da Jera ni storila po njeni volji, pogosto jo je prijela skušnjava, da bi daha duška svoji jezi. Toda ženska je imela trdno voljo, ki jo je prisilila, da se je ravnala po tetinem svetu. Vedno redkeje je bila prisiljena ponavljati izrek in požirati vodo. Ko je minilo trideset tednov, je že skoro pozabila izrek. Začaranje je pomagalo. Kakor so se prej ljudje ogibali njene hiše, tako so jo hodili sedaj prosit za delo in službo. Ako pa je doznala zvijačo dobre, stare tete, nisem mogel še do danes zvedeti. E. Š. je j dem delo. Toda poglej, Mlakarica! rmela lepa,' močna žena, rdeča od Ti in jaz ne bova spremenili^sve ,,->7.e Torei šla bi rada? Tn zakaj, La. Le eno ~ razcapanka? No? Boš kmalu od-1 neumnih!« ŽARNICE Osram - vsakovrstne naj- J. GOREČ, Ljubljana palača Kreditne banke. Našemu kmetu kmetsko čtivo! -^st Nor odrti gospodar. Cestna zveza Kostanjevice s Hrvatsko. m. Eksploatacija (izkoriščanje) ogromne bukovine v Gorjancih na naši in hrvatski strani je predvsem odvisna od čimprejšnje rešitve te-našega vprašanja in država, ki bi dala za cesto iz Kostanjevice na Hrvatsko par milijonov dinarjev, bi ta denar sama sebi bogato naložila, vsak kilometer te ceste bi do-našal samo Samskim upravam večje obresti, nego žrtvujejo državne finance za izposojene kredite.. Torej brez ozira na nepopisno korist, ki bi jo ljudstvo doseglo z uresničenjem dolgoletnih njegovih želj, bi državna uprava gotovo odnesla največji profit. Na drugi strani bo na boljšem tudi konsument (uradnik in obrtnik), ker se bodo s cenejšim trans portom pocenila drva, oglje za obrtne namene, apno itd. Kmetje, ki so danes skoro obupani, še bodo oprijeli živinoreje, svinjereje in sadjarstva. »Wein-land, armes Landc (vinska dežela, revna dežela), je dejal rajni ravna-telj Gustav Pire. Ta pregovor velja predvsem za te kraje. V malih razmerah živeči vinogradniki ne morejo mnogo denarja investirati v natančno obdelovanje vinogradov in ob padanju vinskih cen ne bo mogel viničar kriti več stroškov, ki jih izda za galico, žveplo, kole in delavce. Treba se bo oprijeti drugih virov, ker od zanašanja na vino raste samo zadolženje kmetij od leta do leta. Kdor živi na deželi med temi reveži, ki v današnjem času komaj premorejo za sol, ve, da se mera kmet zadolževati za davke in slcoro vse, kar kupi v prodajalni. Nekaj denarja vrže samo kak rep iz hleva in pa mladi prašiči, kadar jim je cena mila. To pa pobere družina za obleko in obutev. Ako bo imel ta človek cesto, mu bo oživel tudi gozd in kolosek. Les mu bo v bližini ceste in lesne industrije vrgel dvakrat toliko, drva bo mogel ceneje prodajati in več raz-pečati. Veličastni zakladi bukovine v gorskih kotlih, ki so danes nepri-stopni, se dajo ob zboljšanih prometnih razmerah popolnoma izkoristiti, da ne bodo ležala gnila in preperela bukova debla brez koristi kot v pragozdovih. Tudi v tem je zainteresirana cela krška dolina doli do Brežic in Bizeljskega. Vprašanje, kod bi tekla cesta od Oštrca naprej, je stvar inženjerjev, ki se bodo morali ozirati na čim ugodnejšo izpeljavo, na čim manjši strmec in na čim obsežnejši ovinek. Kajti jasno je, da vseh vasi ne more doseči, osobito ne onih, ki leže vzhodno od Cerneče vasi. Na vsak naoin pa morata biti čemeča vas in črešnjevec blizu te proge, kakor so se že izrekli stro- j krožkanju pa izberemo le take mla-kovnjaki pri zadnjem obhodu.1 dice, katere, kot les za prihodnje Predvidevali pa je predvsem, da leto, ne rabimo, ker obročkane naj bi bila izpeljana cesta na solnč-! mladice ne moremo ob rezi upora-ni strani v poštev prihajajočih na-j biti niti za rodni, niti nadomestni slonih, ker se ceste na senčnatih, les. Primerni za krožkanje so pa krajih ne dajo dobro vzdrževati. Prebivalci teh krajev bodo dobro storili, če se za pol kilometra ne bodo prerekali; vsak naj ima pred očmi skupno korist, ne pa posameznih interesov. Le na ta način in v skupnem ter ločni ali špironi, katere itak letno odstranjujemo. Obrockanje temelji na načinu kroženja sokov ali hrane po trti. V rastlini zaznamujemo namreč dvoje takih tokov: Iz zemlje, odnosno korenin teče po notranjem lesu enotnem nastopu bomo dosegli svoj navzgor voda z raztopljenimi rud-cilj, ki je že zelo blizu. Pozabiti pri ninskimi snovmi, ali anorganska tem pa ne smemo.vasi kot so Za- hrana; nasproten temu toku pa je vode, Gradinje, Vrblje, Mladje, tok prebavljene ali organske hrane, Pruana vas in Frluga, za katere bo kateri teče od listov, med lesom in treba potem misliti na zvezo potom lubom, navzdol proti koreninam. S občinske ali okrajne ceste. Za tako tem, da napravimo na mladici izre-zvezo s to cesto pa je potrebno no- zek luba, ta organska hrana, ki se vo postopanje, kateremu bo za tvori v listih, ne more na tem me- pocllago služila cesta, ki jo obravnavamo. Pri današnjih razmerah moramo biti zadovoljni, če dosežemo za letos do Oštrca, do koder je proga že trasirana in je vsled male dolžine štirih kilometrov možno pri ministrstvu dobiti kredit. Našim poslancem, Slovencem in Hrvatom, bodi položena na srce velika važnost in pomen naše želje, naša dosedanja zapuščenost, ki ubija vsak smisel za napredek in naravna potreba po čim tesnejšem združenju najprvo na gospodarskem, potem pa iudi na kulturnem zbližanju med Slovenci in Hrvati postavljena prva mlekarnična stav-in na ta način tudi s Srbi. Saj so })a v Sloveniji, sirarca v Ravneh slednji v velikem številu zastopani naci Bohinjsko Bistrico. Je dober na našem kršnem Žumberku, kjer omeil) f;a praznujemo to petdeset-med vsemi tremi plemeni ni nobe- letnico le strogo'gospodarsko, ka-nega sovraštva, temveč le skupna ],0T ;c bil strogo gospodarski po- stu naprej, nego ostaja vsa v mladici, kar ima za posledico, da grozdje boljše odevete, oziroma, da se grozdi navadno lepo razvijejo Posavec. ♦ * * Mlekarska razstava v Ljubljani. Na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni« v dnevih od 4. do 13. sep tembra t. 1. bo nastopila tudi naša mlekarska industrija. Bo to njen prvi nastop za širšo javnost po petdesetih letih, od kar jo je y Bohinju in s tem v Sloveniji upeljal Švi car Hitz. Leta 1876 je bila namreč želja po najlepši možnosti medse- g6tek našega mlekarstva bojnega gospodarskega in družab- nega občevanja. * * * Obrockanje. Obročkanju je namen omogočiti v vinogradu boljše odeve-tenje, odnosno lepše razvitje grozdja proti jeseni. Znano je, da imamo med našimi sortami v vinogradu večkrat take, ki slabo odevete jo, odnosno se v cvetju »osip-ljejo«, kot pravimo. Ta pojav ni samo vzrok fiziološke posebnosti te ali one sorte, marveč zamore biti temu vzrok tudi neprava podlaga, način odgoje trte itd. Tu si pomo-remo z obročkanjem. Z primernim nožem, ali s posebnimi škarjicami izrežemo pred cvctjem 3 do 10 mm širok obroček luba in sicer ob temelju mladik, odnosno šparonov, na vsak način pa pod grozdnim raz-cvetjem, ali korenikom. Pripomniti je, da se sme izrezati samo lub ali koža, les pa mora ostati nepoškodovan.— Ako hočemo pridelati v vinogradu posebno lepo razvito namizno grozdje, n. pr. za razstave itd., tedaj krožkamo dotične mla-diee z grozdi po cvetju, ko so jagode že grahove debelosti. V ta na-men izrežemo stroček luba pod spodnjim grozdom mladice. — Pri s prireditvijo prve mlekarske razstave v Ljubljani in z ustanovitvijo prve državne mlekarske šole v Škofji Loki, dve činjenici, ki bosta dali podnet in ustvarili pogoje za živahnejši in uspešnejši razvoj te panoge ne-le v slovenskih pokraji nah, marveč v vsej državi. Program te mlekarske razstave, ki bo trajala ves čas celotne razstavne prireditve, je: 1. Ogled masla in sira vseh vrst, zvezan s premovanjem razstavljenih izdelkov. 2. Seiera za mlečne izdelke, to je razstava masla in sira za prodajo brez predhodnega premovanja. 3. Sejem, za mlekarske stroje, orodje in potrebščine. Redne oglede izdelkov r. premovanjem ali brez premovanja je smatrati za najvažnejše činitelje napredka zadevne panoge. Le v tekmi z drugimi moreš pravilno preizkusiti svojo moč, le v tekmi s konkurenčnimi izdelki prav spoznati kakovost svojih proizvodov. Tekma na razstavah je šola prakse, šola življenja. Posečati to šolo z udeležbo na tekmi in s pri-sostvovanjem odnosno precenjevanjem uspehov tekme je pri mlekarstvu dolžnost ne-le vsakega praktičnega mlekarja, marveč v enaki meri tudi dolžnost vsakega kmeta-mleko producenta in dolžnost vsa- kega trgovca, ki se bavi s prodajo mlečnih izdelkov. Če mlekarna odnosno mlekarski mojster ni odnesel nobene nagrade na tekmi, ni to le njegova osebna krivda, marveč pričetek krivde je v hlevu živinorejca, ki donaša mleko, in zaključek krivde je pri trgovcu, ki kupuje tudi slabo blago, ako mu ga ponudijo le nekoliko cenejše. Za poset mlekarskih razstav bi morale mlekarne prav nalašč organizirati skupne izlete vseh članov - dobaviteljev mleka; naj se vsaki član osebno prepriča o razlikah v kakovosti izdelkov njihove in konkurenčnih mlekaren,' to ga bo vzpodbujalo k napredku in'k izboljšanju pogojev za dobavo prvovrstnega mleka bolj, nego najtemeljitejša predavanja!! Sejmi so pri našem ljudstvu splošno udomačena ustanova. Izmed kmetijskih proizvodov se postavlja na semenj največ živina; v okolici mest vendar tudi vsi drugi kmečki pridelki. Le sir in maslo sta bila na sejmih kot veletrgovin-ska institucija doslej neznana, medtem ko -se pripeljejo n. pr. na Ho-landskem kmetje na semenj s polnimi čolni sira in masla. Ni vzroka, da bi prastari običaj sejmov hoteli iz enega ali drugega vzroka zatirati; so verjetno edina naša, res popolnoma nadstrankarska gospodarska ustanova, ki jo je treba smotreno po obsegu (ne po številu) razširiti in kakovostno (po raznovrstnosti blaga) izpopolniti. Sejme za plemensko živino (ne za plemenske vole, ker iz volov ni plemena), združene s premovanjem, v Švici in v drugih živinorejsko visoko razvitih deželah posečajo kupci iz vsega sveta; niso se tako razvili kar na mah, marveč z desetletji smotrenega dela, zato je škoda, da je lanska govedorejska razstava s plemenskim sejmom v Ljubljani letos že zopet opuščena ustanova, ko je vendar kmet neštetokrat prisiljen gnati svojo živino po večkrat na semenj, ne da bi takoj našel kupca. Namesto plemenskih krav bomo letos prodajali na mlekarski razstavi proizvode iz njihovega mleka. Čas je primaren, čeprav bi bil koncem septembra ali začetkom oktobra še ugodnejši; v septembru do prve polovice novembra si krije sirarska veletrgovina svojo zimsko zalogo blaga, ker hudi rnrazi pozneje preprečujejo prevoz sira na večje daljave. Na semenj lahko dostavi vsaka mlekarna vsako množino blaga, ne da bi bila prisiljena, udeležiti se tekme na ogledu pod točko 1. Sejm za mlekarske stroje in potrebščine bo letos le še manjšega obsega, toda upam na velik razmah v teku prihodnjih let. Je nekam naravno osobito za sezijske sirarne v planinskih krajih, da v jeseni razprodajo svojo poletno produkcijo sira in si obenem nabavijo vse potrebščine za prihodnjo sezijo. Anton Pevc. ■5 Vsak pravi slovenski kmet je naročnik »KMETIJSKE MATICE«! satfBffR - A'«« zxniBsx&xaiitmKe!tMSBKb ^saNscuBBssaaMNMfe. 11 innm ni—111 na—b n ni ni i imu ■»■Miia»iiMi_LiBMuiuiuMjjiiiii_ dmnte unni*rafcHln.wv a~i »m r »r- »jjoi> ■ j i 1 j u uef-.uia^it^-pi Jiahor je dkkda ie i Ji lig Mi tu'1!®! f m i I m bilo /c Kuhala ie svojo kavo samo s __________mkwimkavnhn pridali Ta je danes še vedno Tako fin kakor izvrshen pridatek k zrnati fn žitni kavi rer bo ro rudi zmeraj ostal. Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroji so edino e 'V © znamke GRITZNER, AI>E,ER, PHONIX za dom, obrt in industrijo. - Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji. — Tudi na obroke. Večletna garancija, in Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Od dobrega najboljše je švicarski pleiilni stroj jDHSJEB* superfosfai, Ksišieva sol, kalnit, tho-raasova žlindre In prvovrstni Splitski PorUand-cement vedno v zalogi po najugodnejših cenah pri osr. gosp. zadr. „EKONO m« UtiBLIGNa, KOLODUORSKS UL.7. mi Nudimo prvovrstno garantirano 98—99 °/0" v vrečah kg po ceni franko Ljubljana. »EKONOM", osrednja gosp. zadruga v Ljubljani, r z. z o. z. .•^.n-i^-M —^mmmm ■■■ sanm tmmmmmmmma tm ■■■■■■■ Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji Džamonja In drugov dr. z o. z., Maribor Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves 3 v najplomenltejših vrstah in vseh oblikah. " Plefiuinite vinsko trte na amerikanskih podlogah, kaliur tudi cepe in podlage istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cveijs v loncih in ramo okrasno grmovje in cirevje imamo celo leto. Zah?svaj!e cenike. nLvsnenKsanAfivucBp -1vs .f: Najboljša in zato najcenejše kupita edino le pri i Pili pSelsnlns, majce, yoino, žepe robce, kravata, paSke, nahrbtnike, spodnje hiače, otroško trikot perilo, kompletna potrebščine za čevljarje, krojača, sedlarje in šivilje i* Ljubljani ab sodi, bliža Prešer-m5aga spomenika, Ha velika in m«!a! mmmmm Jajca, maslo, suhe gobe, svinjsko mast ter vse poljske pridelke kupuje vedno po najviSjili dnevnih cenah .trgovina mešanega blaga Franc Senca r, Mala Nedelja, in Ltu tomer. Iijava. ■ -■v—rr->■■-■ •■srt'~:T7wr a Podpisani Janez Korevec iz Velikega Kala obžaluj) da sem govoril neresnično o Mandelju Francetu iz F škega Kaia. Janez KoreVeč Namizno sadje in sadje za moš kakor tudi droge deželne pridelke, vsako množin kuouie in prodaja po dnevnih c t* / sslM LJUJBT-JANj Miklošičeva c. 1 preje VIDIC-KNEZ TOVARNE NA VIČU IN ER nudijo v pcljutmi množini —• ta dobavna — najboljše preizkuš modele strešnikov z eno ali dve zarezama kakor tudi bobrovcev ber) io zidno opeko. — Na se pošlje takoj popis in ponui STEKLEM! STREŠNIK VERNI 2ALOCI. mm jax iN sil Ljubljena, Gosposi/ttska c. i Najboljši Hvalnl In pleiilni stroji Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev i tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Vezenji poučuje brezplačno. Posamezni deli koles ii šivalnih strojev. Desetletna garancija. PISAtN1 STROJI „A«aIer"- Kolesa 11 prviih tovarn »DUHKOPP". „STYB!A" „WAfFEJlBA.;' „KAYSEJ!" PODRUŽNICE: Harir, tel Slovenska Konjice. tao E8s!". % Raksk, Siovenlgradsc, Prtsslio. Dunajske cesta št 4 (v lastni stavbi). Brzojavi: TRGOVSKA Kapital In rezerve nad Din 20,000,000'—. \ telefoni: 139,146,451 iz¥rsy]e vse bančna posle naitočneje in najkulantnele.