Oorarnbni vestn.k. KAKO SODIJO UCITELJSTVO IN ŠOLSTVO ! »__metijski list« prinaš_t v 13. številki od 30. inarca 1932 sledeči članek: In naše narodno šolstvo! »Kmetski list« jc prinescl že marsikaj, ikar smo na javni pozornici zeljno pogrešali, a jc bi_o uprav zato pravcati odtis narodovega duševnega občutja. Naj zato dancs obelodani še ugotovitev, ki ni vz'klila pod pišeevim klobukom, ampaK že dolgo, dolgo sili k izhodu v srcih širotdh slojev. Zavedam se, da je moja naloga težka, a tudi več ali manj nchvaležna. Vendar, po treba in čas sta me v to privedla: Da jc naša narodna šola najvažnejši činitelj, na katcrem tcme.ji vcs bodoči narodni napruddk, se dotlej naš povprečni človek še precej trdno strinja. Ne vidi pa — z ozirom na podvojene, potrojene in nercdko tudi popetorjenc investicijc v naše šolstvo — temu odgovarjajočcga napredka istega, pa čeprav ga je upravičeno pričalkoval. Kes je, da so tudi v tem pogledu lzjeme, da celo častne izjeme, toda one so odločno preredke! Tu moramo imeti pred očmi predvsem suho dejstvo, da je tudi v tem pogledu še vse preveč žalostnih posledic nečastne naše politične zgodovine preteklega desetletja. Takrat je vsakokratna vladajoča politična stranka odn. skupina, gledala v učiteljstvu samo njegovo agitatorsiko in politično = organizatorsko vrednost, dočim se je strokovno sposobnost, učni uspeh ali Ikrajevno potrebo kratkomalo preziralo kot da jc to povsem postranska stvar!  Zato ni čuda, da se opažajo čedalje pogostejše trditve roditeljev, da njihova deca ne dobi v šoli niti toliko, kakor so bili deležni sarni v času, iko je bilo naše šoistvp še y povojih — v času ko je v delokrogu, iki ga ima danes v rokah 4—6 učiteljev, učil en sam učitelj, a je vrhu tega še opravljal službo cerkovnika in organista! Zato mora danes dotični davkoplačevalec, ki je preje preživIjal eno, sedaj vzdrževati kar 6—8 moči, a mu zato nudijo komaj toliko, Ikakor preje ena sama oseba! Menda se ne nudi dosti ugodnejša slika tudi v višjih šolah, toda o njih.naj se izrazijo oni, ki imajo več praktičnih izkušenj v tem pogledu. Na tem mestu naj le pribijem dejstvo: Ako pogledamo v vnste. n^ših y,rlih javnih delavcev, moramo z žalostjo ugotoviti, da njih uspešno delo ne zavisi v posebno častni meri z ozirom na njihovo kvalifikacijo po absolviranju števila šol na njihove ma> ture, doktorslke diplomc itd. Sicer bi uvidcvnost roditeljev še ne nasprotovala dajatvam za naše šolstvo, ako bi se te težke žrtve plodonosno nalagale v prid vsaj toliko večje izobrazbe njihove decc. Ako pa ji današnja šola nudi komaj toliko, kolikor je ista nudila prejšnji generaciji in katere šola je bila neprimerno cenejša — potem naj se v današnjih težkih prilikah raje črtajo državne in samoupravne proračunske ogromne šolske postavke kakor k^ke druge, ki se vse občutnejše kažejo v njihovih tozadevnih skodljivih pos-1'edicah. Današnja težlka ikriza zahteva občutnih žrtev. Žrtvovali smo v to svrho že toliko gmotnih in drugih sil, da že "jedva dihamo pod pezo tozadevnih dajatev. Ako neizprosna usoda zahteva novih — potem žrtvujmo to, kar bomo še najlažje pogrešali! Pa bo kdo ugovarjal: Kam pa z ljudmi, ki je že itak preveč reduciranih? Na deželi inteligentnih in podjetnih delavcev naravnost krvavo potrebujemo! Koliko prosvetnih, strokovnih in gospodarsikih, organizacij ikomaj životari uprav vsled pomanjkanja sposobrrih in aghtiih krmarjev. Kmetovalec sam, ikakor njegova deca, so pod silo razmcr duševno kakor telesno tirani v nejenljivo borbo za svojo eksistenco, običajno pa se vrhu tega prečesto opaža tudi pomanjkanje njihovc sposobnosti. Seveda se pri vsem takem delovanju človek ne sme sam sebi smiliti — in baš to je doslej od tega deja gdbijalo pretežni del naše inteligence. Potreba in čas pa ne zahtevata samoljubne komodnosti, pač pa požrtvovailnega vsestran« skega dela. To polje nudi dovolj dela, a tudi jela. Vendar pa bo enkrat treba ugotoviti, da življenje ni 'nedolžna igra — pač pa oster in neprestan boj! Sicer maKikateremu te vrstice ne bodo prijetne, a tuai ne preveč častne. Zato sem z dne v dan čakal, da to tvarino iznese ikdo drug. Ker pa je zadeva vsak dan bolj pereča, sem ugriznil v kislo jaboliko. Bavantič J. Takih in enakih članlkov je že učiteljstvo vajeno, saj se dobro zaveda, da je imefc> vedno več nasprotnikov, kakor pa odkritosrčnih prijateljev. Vsa globina članka izvira že iz znanih motivov — dajatve in nerazumevanje za kulturne zadeve. Nelogiika je v tem, da člankar na eni strani poudarja delo v šoli, na drugi strani mu je pa delo zunaj vsc — odrešenilk vsega, šola pa nič, odnosno ono »kar žrtvujmo in kar bomo še najlažje pogrešali!« Krilatka o enem in šestih učiteljih je že tako običajna, kakor p'.ehka. Brez globljcga pogleda v stvar in ne oziraje se na to, da je svoječasna učna snov in današnja brez primere, da so tu moderni učni principi po katerih se ravna in napreduje ves svet. Z cno besedo: članikar bi rad imel in zahteva od šole, da bi otrok v osnovni šoli znal že vsc to, kar ve in zna on sam, pozablja pa, da v časih, 'ki jih omenja kot vzor, niso znali niti odrasli tega, kar zna in ve danes otrok, ki je absolvira? osnovno šolo! Pozablja na razvoj občih razmer in na vedno večje in veclno nove zahteve. Istočasno, ko pobija strankarsko politične razmere, je pobral sam iz ropotarnice zarjavelega stramkarskega boja puhlo frazo o enem in šestih učitcljih, ki so jo uporabljali proti učiteljstvu in šoli svoječasni strankarski fanat/ki in demagogi. Gledc odbijanja inteligence bi spominjali samo na dva primera: na primcr, ko je stranka, ki bi rabia najtesnejšega sodelovanja izrecno izključila in odklonila učitcljski stan od so= dclovanja in na primer Kmctijsike družbe, ki je storila isto. No, učiteljstva ne spravijo take geste iz ravnovesja. Ono gre svojo začrtano pot v trdni veri, da dela nesebično in ga od idealnega dela ne bo spravilo tako odbijanje, kakor ga ni kritika gospodov banskih svetovalcev v banskem svetu. Ustvarjati nezaupanje in nerazpoloženje med narodom in ovirati že tako težko de!'o učiteljstva, ni posebna umetnost. Če pa to koristi šoli in narodovi prosveti, je drugo vprašanje. Učitelj je prenesel že marsikak udarec, pa bo tudi tega v trdni zavesti, da dela prav in več Ikakor more. Če bi vsi vršili svojo nalogo s toliko požrtvovalnostjo (in tako nesebičnostjo kakor učitelj — pa bi bilo na svetu boljše kakor je. Gledc vprašanja, ikateri faktorji in kateri stan se je dejansko brigal in žrtvoval', da se učiteljstvo usposobi za prepotrebno kulturno in še posebej gospodarsko delo med narodom, bomo na to zelo zanimivo vprašanje odgovorili v cni naslednji številki.