Izredna Izdala.
Poštnina plačana v gotovini«
V Ljubljani, dne 18. junija 1924.
Leto XXXVII.

Uhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Zo inozemstvo 60 Din — Posamezna Številka 1 Din. — V iriseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nie prostor 10 Din.
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitvtt Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Ljudstvo govori.
Občinsko volitve so se začele. Dasi pri sestavljanju kandidatnih list prav veliko odločujejo gospodarski razlogi, krajevne razmere, osebne mržnje itd., vendar se tudi v glavnem pri občinskih volitvah liočo povdariti velika politična smer, ki jo ljudstvo hoče.
In občinske volitve, ki se vršijo sedaj po Sloveniji, so že v prvili začetkih pokazale, da je ljudstvo trdno odločeno do zadnjega braniti avtonomijo občine ter vedno bolj neizprosno v zaiitevi, da Slovenci no odnehamo prej, dokler ne dosežemo avtonomije, ki nam bo dala v skupnem okviru Jugoslavije samostojen postavodajalen pokrajinski zbor, samostojne finance in lastno, ljudstvu odgovorno upravo.
V nedeljo so se vršile občinske volitve v ljubljanski okolici in v kamniškem okraju. Izidi so za SLS naravnost sijajni. Ugotavljamo sledeče:
1.	Iškarioti slovenskega ljudstva se niso skoro nikjer upali pokazati pod imenom lastne stranke: jugoslovanske demokratsko stranke, to ,je liberalne. Temveč so se povsod skušali uriniti pod nedolžnimi imeni »gospodarskih/, »kmetskih«, »delavskih , »naprednih«, »združenih« list ter uporabljali krajevne spore in osebne mrž-njo v svojo korist. Kljub temu so do tal Pogoreli. Prav mnogo jim je k temu po-mogla Orjuna s svojim razbojniškim nastopom v Trbovljah in v Ljubljani. Belgrajski centralizem združen s korupcijo je v nedeljo zopet doživel strašno obsodbo. In mi moramo bifi tega veseli. Zakaj vsak udarec oslabi njegovo moč in čeprav vemo, da je bilo in bo še treba mnogo teh udarcev, preden se bo zrušil, vendar vemo, da bo eden zadnji, pod katerim bo izdihnil svoje rokovnjaško življenje.
2.	Samostojneži so pri teh volitvah skoro popolnoma izginili. Deloma so ostali doma, ker niso mogli sestaviti svojih list, deloma so šli z raznimi strankami, ki so proti SLS. Izdajstvo nad slovenskimi kmeti) ki so ga učinili samostojneži s svojim glasovanjem za centralizem, se vedno bolj maščuje nad njimi. Vrhu tega nimajo nobenih voditeljev, nobene organizacije in nobene nesebične požrtvovalnosti. Samo-
stojna stranka med Slovenci — je bila. Žerjav jo jo rodil s stotisoči, ljudstvo jo je pokopalo.
Lfuhifana proti nasilju.
V soboto zvečer je Ljubljana tako glasno protestirala proti liberalnemu nasilju in Orjuni, da je morala vlada mobilizirati veliko množico varnostnih čet, ki so zastražile ulice in zlasti Jutrovo tiskarno, da se je izbruh ljudske volje in odločnosti obdržal v pravih mejah. Ko bi pokazala vlada isto skrb v Trbovljah, ne bi bilo žalostnih dogodkov.
Za soboto zvečer je Zveza delovnega ljudstva, večina v ljubljanskem občinskem svetu sklicala sejo, da se posvetuje, ali naj se vloži priziv proti razpustu občinskega sveta ali ne, Obenem pa se je sklical protestni shod v hotelu »Union«. Shod pa je policija dve uri pred otvoritvijo prepovedala, in tako se je zbrala ogromna množica ljudstva na ljubljanskih ulicah, ki je klicala: Dol »Jutro«, dol Orjuna. Liberalci in Orjimci so se skrili po domovih, celo vse liberalne kavarne so bile prazne. Šele ponoči so zopet prišli Orjunci ter v velikih gručah napadali posamezne neeborožene osebe.
Pri seji občinskega sveta so govorili podžupan dr. Stanovnik, socialist Tokan in komunist Makuc. Govorili so zelo ostro proti razpustu občinskega sveta ter predlagali, da se priziv ne vloži, ker vedo, da pri današnjih razmerah ne bi bil ugodno rešen.
Modna in manufakturna trgovina nudi vse spomladanske potrebščine za MOŠKE, ŽENSKE. KROJAČE in ŠIVILJE, razne VENCE in CVETLICE, OPREME za neveste in novoroi mčke. — Velika izbira ženskih RUT in NOGAVIC.
iri trg šj._3. V vsako hišo ,Domoljuba4!
Bogokletno pisanje.
Svobodomiselno časopisje, ki mu danes pri nas prednjačijo Jutro, Slovenski narod in Domovina, nadaljuje zagrizen boj proti katoliški veri, cerkvi, duhovščini in vsemu delu, ki se ravna po katoliških načelih. To smo v Domoljubu že večkrat jasno dokazali. Vedno bomo opozarjali na to listo in njihovo divjanje.
1. Kako napadajo vero?
Na zvite način, kakor so jih pa8 zmožni svobodomiselci in framasoni, poskušajo izpodkopati v ljudeh versko prepričanje. Zdaj napadajo sv. očeta in pravijo, da je sovražnik našega naroda; drugič zopet po svoje razlagajo kakšne njegove odloke in dolžijo našo slovensko duhovščino, da se no ravna po njih; zdaj stavijo našim škofom za zgled kake škofe iz drugih držav, češ poglejte, kako so ti škofje dobri državljani, a nikoli ne priznavajo velikih del, ki jih naši domači škofje napravijo, ampak takrat imajo vse za hinavce, ki f?e samo hlinijo, da ljubijo svoj narod. Ve asi tudi bolj očitno napadejo kako versko resnico, drugič pa zopet prikrito pišejo kake članke, v katerih modrijansko postavljajo za nepobitrio znanstveno resnico nekaj, lcar nasprotuje katoliškemu prepričanju (n. pr. tolikokrat beremo v teh listih, da .se je človek razvil iz živali, iz opice (Slov. narod, 1 .jun.). Drugič pa zopet smešijo verske obrede v raznih podlistkih ali zabavnih pripovesti.
2. Smešenje cerkvenih navad in obredov.
Naravnost ostudno je, kakor jo smešilo Jutro v nekem svojem podlistku velikonočne procesije in jih proglašalo za hinavstvo. Gnusiti se mora poštenemu človeku, čeprav ni posebno goreč kristjan, kako se Slovenski narod (1. 6. t. 1.) norčuje iz svetega leta.
Tako-le umazano norčevanje prihaja v svobodomiselni časopis: »Kebrovo leto da je zadnja postaja na križevem potu in da bo prihodnje leto sveto«. »V pra-tiki ne bo vec svetnikov in svetnic in nihče ne bo praznoval godu temveč bo vsa rdeča in god bodo imeli vsi ljudje hkratu celo leto. Svetniki so namreč le-
i*
geni in ne pomagajo nič, zato jih je treba zbrati vkupe da prosijo za nas in našo deco. Po zemlji bodo hodile same procesije. Visoka odlikovanja in križci se odpravijo in umaknejo škapulirjem z rožnim vencem... Brez procesij ni dežja, brez dežja ne raste trava in no rodi žito, brez solidarnosti in enotne fronte vseh svetnikov in svetnic božjih ni božje pomoči in brez vesoljne odvezo vseh grehov, ki jo namerava poklonili mati cerkev prihodnje leto sestradanim trpinom, nc more biti blagoslova v hiši, ne polne sklede kislega zelja na mizi. Tako so sklonili sveti oče v Eimu rešiti človeški rod vsega hudega in strašnega pogina. Da, si je mislila kronika domov grede, sveto leto in oče sveti — le trpini so na tem svetu prokleti.«
3, Ali ni to židovska nesramnost?
Na tak način smešiti katoliške versko obrede in cerkvene navade znajo le kakšni zelo propadli židovski listi. Ali kaže list, ki take sramotilne spise pri-občtije, le količkaj spoštovanja do versko-cerkvenili obredov, ki izražajo tudi na zunaj našo trdno vero v Boga v božjo previdnost in našo odvisnost od Boga. Ali ni najgrša hinavšcina in laž, če potom ta list kdaj zatrjuje, da spoštuje vero, da se še baka, da je še bolj za vero kakor pa katoliška cerkev in njena duhovščina in da celo hoče vero proti njim braniti. Tisti list. ki sam to)'krat zagovarja predvsem gospodarstvo bogatašev, pa očita cerkvi da za reveže nič ne stori kakor kvečjemu da jih tolaži z raznimi obljubami. Vsak lahko vidi in vsak poštenjak tudi prizna, da so ccrkev in njena duhovščina neizmerno veliko storile za reveže in bo tudi vedno storila, kar bo mogla, ker je to njena naloga! Vsak izmed nas lahko zabrusi temu časnikarju v obraz, da vodoma laže če trdi, da se raz prižnice nikdar ne oznanja darovanje za reveže« (Slov. narod 6. jun. 1924). Ce bi le hotel oči odpreti in priznati bi moral, da cerkev v enem letu stori več za reveže kakor pa je združeno svobodomiselstvo storilo v vseh časih in vseh krajih.
Če krščanski list imenuje rovanje in nečedno delovanje kakšnega svobodomiselnega voditelja s-pravim imenom, tedaj je užaljenost in jeza neizmerno velika. Za kristalnočiste in najpoštenejše može in največje dobrotnike jih proglašajo. Cisto navadne ubijalce slavijo kot narodne mučenike, svetnike katoliške cerkve pa, ki so človeštvu vzor poštenega in pre-sebičnega življenja in so se mnogi izmed njih popolnoma žrtvovali za reveže zapuščene od celegt, sveta, te pa imajo za prenapeteže, bolno in neunme ljudi in jih smešijo.
3S8 >jg
MLINAR
e"Sre»A?ZUnne n,? vsa °PraviI» v manjšem mlinu ™ ISCY Ponudbe z navedbo zahtev in dosedanjega službovanja na upravo .Domoljuba« pod »MLINAR Stev. 3481« do 27. funlfa 1924.
Iščem ripklp pofeuo in zdravo, za vsa IdUGIII UCRIC {,i5lla dela. Snažnost predpogoj. Nastop 1, Julija. — Ponudbe na upravo ♦Domoljuba« pod »STALNO MESTO štev. 3465«,
21
d Prihodnjo nedeljo, dne 22. junija, jo
v Sloveniji treznostni dan. »Sveta vojska« jo pred par meseci razposlala pozive, naj so ustanovijo, ozir. poživijo naše treznost-ne organizacije. Nekateri so se odzvali, drugi še ne. Prosimo znova: Porabite treznostni dan v to, ustanovite ali poživite trez-nosine rdseke ter sporočite to »Sveti Voj-skk v Ljubljani.
d N'j Limbarski gori pri Moravčah priredi Kmetska sveža za politični okraj Kamnik v nedeljo, 22. junija ob 10 vsakoletni tabor. Poročajo poslanci. Pridite v obilnem številu.
d Sokoli prestopajo v Orjuno. Trez-nejši in pošteni sokoli, katerih je pa žal vedno manj, z žalostjo gledajo propadanje sokolstvu na korist Orjuni, v kateri se je zbralo med drugimi tudi že dokaj zločinskih elementov. Ko bo Orjuna propadla — in lo jc samo vprašanje časa, ker se družba lakih ljudi nikdar ne drži daljšo do'.<o — tudi sokolstva ne bo več, da bi se o njem moglo resno govoriti. Za to se bodo imeli zahvaliti sokoli Orjuncera. — Nam je to prav.
d Orožje deli vlada svojim pristašem zlasti v Macedoniji kot pripravo na volitve. -Ideja je hujša kot orožje in človekov odpor vslrajnejši kot batina. Zato so zastonj vsi upi.
d Orjuna je dobila državne podpore 200.000 Din iz žepa davkoplačevalcev. — Ljudje, ki so lansko leto trpeli ogromno škodo po povodnji, pa še sedaj, kolikor je nam znano, niso dobili državne podpore, dasi plačujejo visoke davke.
d Zlato poroko sta prav slovesno obhajala na bikošlni pondeljek Janez Koneč-nik in njegova žena Neža na Lopi njivi pri Mozirju. Akoravno jo že lani poteklo 50 let, kar sla nastopila zakonski stan, sta vendar še vodno krepka in zdrava. Zlatemu ženinu in nevesti želimo še dosti srečnih leti
d Redko slavlje. Dne 8. t. m. slavita v Kamni Gorici na Gorenjskem, Franc in Marija M a r i n š e k svojo zlato poroko v krogu šhoe družino (30 oseb). Jubilanta eta kremeriiti gorenjski korenini, ter čila in zdrava; ter jima kličemo, naj ju Bog ohrani še mnogo lepih let!
d Kakršno življenje, taka smrt. — Našli so umorjeno truplo slovenskega fašista Antona Gorela (Kusa) dne 1. junija zjutraj na cesti pod Št. Pettom v piranski okolici v Istri. Svoje precejšnje premoženje je zapravljal z nepotrebnimi pravdami. Med sosedi je delal vedue prepire. Delo mu jc bilo zoprno. Ustanovil je L 1921 »škvadro« slovenskih fašistov in se vedno bahal, da mu je ljubša faši.stovska kara-binka kot vsa Jugoslavija. Zaukazal je oblastno, da mora kanonik M- Skerbec, dekan v Kerkavcih, na velikonočni ponedeljek 1. 1921 v podružnici slovesno ma-Sevali za fašiste in jim pridigovati italijansko, češ da oni sedaj ukazujejo tudi papežu in škofu.
Ker se mu.ni ugodilo, je povzročil U aprila 1921 napad 40 oboroženih fašistov na žtjpiiišče, ki so dekana za uho bili, su. vali, pretepali in s karabinkami nar.j streljali. — Nahnjskani fašisti so poštenim kmetom zažgali seno in stočili vino po kleteh, in so cel mesec ob nedeljah v župn| cerkvi med javno službo božjo s samokresi čakali, da usmrte dekana, če spregovori le besedo slovensko. — Ljudstvo ju jo-kalo, a hudobnež sc je zunaj cerkve kro. hotal nekaznovano. — Ker je nastopal povsod prcnasilno, so ga fašisti 1. 1923 izključili. — Sedaj je našel lastno smrt. — Sumi se, da so ga fašisti radi vednih prepirov usmrtili. »Kateri za meč prijemajo, bodo z mečem končani«, — so preroško besede Kristusove.
d Loterija. Dne 20. junija popoldne ob štirih bo v Salezijanskein zavodu nu Rakovniku pri Ljubljani žrebanje velike lo torije v korist svetišču Marije Pom. Lri&ija-nov. Žrebanc številke so bodo potem objavile v rar.nih listih. Dobitkov je 1000 v vrednosti 50 tisoč dinarjev. Srečko — po 2.50 Din (10 kron) — se dobe pri »Vodstvu salez. sotrudništva na Rakovniku v Ljubljani«. Kdor jih želi pravočasno dobiti, naj takoj piše ponje. Ker je namen loterija vzvišen, 6e bo gotovo vsakdo z vesoljem paslužil prilike.
d Umrl je na Suhi pri Kranju posestnih g. Jakob Basaj, oče g. dr. Jože Basaja, predsednika Orlovske podzveze. Pokojnik je dosegel visoko starost in je bil zvest somišljenik SLS. Svetila mu večna luči Preostalim naše iskreno sožalje!
d Poskušen vlom v poštni urad. Iz Hrušice pod Ljubljano nam poročajo: Danes 13. t. m. ob 2 po polnoči so poskušali neznani tatovi vlomiti v tukajšnji poštni urad. Ko je hišni gospodar začul škripanje vrat, je planil iz postelje, da bi videl, kdo hoče s silo priti v hišo. Ko je stopil na prag, so jo uzmoviči popiiiali v temno noč. Domači so spustil dva psa z verige, ki sta takoj stekla v smeri proti gostilni, ki je stala odprta, a notri je bilo vse razmetano. Kakor je videti, so zlikovci šli samo za denarjem. Zato so vsekako skušali priti do plena v poštni sobi, a niso mogli izvršiti svoje črne nakane, ker jih je k sreči zaslišal gospodar ter preprečil tatvino.
d Umor na cerkvenem pragu. Kmet* skl fant Josip Repte v Malem Bregu v Bački je snubil Julijo Obrodina. Ta ga je pa zavrnila ln se te dni poročila z drugim. Ko sta novoporočenca po poroki prišla iz cerkve, ju je čakal Repte z nabitim revoN verjern in oddal proti njima pet strelov, Julija se je zgrudila mrtva, njen r.iož je bu le lahko ranjen. Morilca so zaprli.
d Dopisov o blagoslovljenju novih zvonov prihaja toliko, da jih ni mogoče objavljati, posebno, ker so si popolnoma slicnji deloma celo dobesedno. Zato naj dopisniki to vpoštevajo, zlasti ker smo lansko to dobili mnogo pritožb v tem oziru.
MED BRATI IN SESTRAMI.
+ Dr. Nada Slavikova. 11. t. m. je po
daljšem bolehanju umrla v starosti 29. let hčerka sloven. narodnega delavca v Pri-jnorju dr. Edvarda Slavika. Pokojna Nada jo bila zdravnica v tržaški bolnici, razen-te"a je bila tudi zdravnica slovenske zasebne šole pri Sv. Jakobu, kjer je s požrtvovalno ljubeznijo skrbela za slovenske otroke. Preostalim iskreno sožalje, njej pa večni mir.
V Postojno je ob zadnjih binkoštnih praznikih prišlo približno 20.000 ljudi. Od teli si je ogledalo Postojnsko jamo okrog 15.000 ljudi. Samo jamska pošta je odpravila nad 25.000 razglednic.
Dr. Wilfan. Par dni za dr. Besednjakom se je oglasil v rimski zbornici še drugi slovenski poslanec, dr. Wilfan. V svojem govoru je odločno pozval vlado, da naj predloži zbornici točen obračun o svoji politiki napram tujejezičnim narodnostim v Italiji in da naj predloži za svojo manjšinsko politiko v bodoče natančen program. Dr. Wilfan je povdarjal, da je v interesu medsebojnega odkritosrčnega spoštovanja, da se slovan. manjšinam v novih ital. pokrajinah ne kratijo njihove narodrtostne pravice. Kakor so svojčas ital. oblasti trdile, da je dobrobit peščice Italijanov v Dalmaciji v interesu Jugoslavije in Italije, prav tako in še bolj je v interesu obeh istih držav dobrobit Slovanov pod ital. krono.
Predilnica v Podgori bo postala veliko podjetje, ki bo zaposlovalo, ko bo dokončano, okrog 5000 delaovnih moči. V podjetju bo stalo 2600 avtomatičnih statev. Podjetje bo imelo oddelek pa prejo, tkalnico, bar-vilnica in mehanično delavnico. Lastnik podjetja je tržaška tvrdka Brumer. Pri vseh delih so z malimi izjemami zaposleni domačini.
.VOJAŠKE ZADEVE.
Vprašanje: Moj najstarejši sin bo letos pozvan na nabor. Ali ima kot posestnikov sin za slučaj, da bo potrjen, pravico do skrajšanega roka, ker je to najstarejši sin in imam še druge sinove, od katerih drugi je star 17 let? Koliko časa bo moral služiti pri vojakih in ali je treba vložiti posebno prošnjo za skrajšani rok? A. P. P.
Odgovor: Vojni zakon določa: V družini, kjer je več sinov, služi prvenec skrajšan rok, ako izmed ostalih bratov ni še nobeden star 17 let, ko je prvenec potrjen. V rodbini, kjer ima prvenec mlajšega brata, ki pa je že 17 let i.li več star, pa slu-ži prvenec in še en brat polni rok, tretji pa služi skrajšan rok. V vašem slučaju bo služil prvenec polni rok, če je drugi sin že star 17 let. Prošnje za eventuelne ugodnosti re-kruta ni treba vlagati, dokler ta ni potrjen, ampak mora kar ustmeno prositi naborno komisijo ob priliki nabora.
Vprašanje. Prisil je na dopust mladenič, ki služi že IG mesecev. Kam se je treba obrniti, da bi se mu dopust podaljšal. Kako je treba prošnjo kolkovati. — A. P. H.
Odgovor. Za podaljšanje dopusta se morate obrniti na poveljnika polka, pri katerem mladenič služi. Prošnjo je kolkovati s kolkom za 5 Din,
NAŠIM ZAUPNIKOM NOVOMEŠKEGA OKRAJA!
Ali ste poučili volivce, katera skrinjica bo na voliščih naša? Če še niste tega storili, povejte našim, da je v Zagradcu naša skrinjica druga, v Trebnjem pa tretja. V vseh ostalih občinah je naša skrinjica prva in druga. — Preskrbite si v bližini volišča agitacijski lokal, kjer bodo dobivali agitatorji navodila, če bo treba kakega zaspanca iti osebno iskat in pripeljat na volišče. Volivni imenik morate imeti v dveh prepisih: enega ima predstavnik naše skrinjice na volišču, eden mora biti v agitacij-slcem lokalu. Namestnik predstavnika naj izmenja svojega tovariša okoli 2. ure in vzame seboj imenik iz agitac. lokala, da more volivni odbor popoldne na podlagi imenika, v katerega je dopoldanski predstavnik zaznamoval vse one, ki so že volili, poskrbeti, da pridejo še zaostali. — Pazite dobro, da se ne bodo godile pri glasovanju nezakonitosti. Vsak slučaj kršenja vol. zakona ali volivne svobode mora priti po Vaši zahtevi v zapisnik. Za stare onemogle naše volivce preskrbite vozove. Tudi kolo Vam bo dobro služilo pri agitacij-skem poslu, kjer to dopušča teren, zato imejte v agitacijskem lokalu vsaj eno kolo na razpolago. — Naša parola bodi: Vsi naši na volišče!
pSprememba vlade. Radikali v Vojvodini in Črni gori so hudo puntajo prav posebno radi tega, ker sedi v vladi Pribičevič, ki povsod odstranjuje iz uprave radikale in nastavlja svoje pristaše. Tudi slovenski radikali so zelo razburjeni radi imenovanja velikih županov, ki nista iz radikalnih vrst. Najbolj pa Pašiča skrbi dvor, ki ni zadovoljen z nekaterimi ministri. Zato skuša Pašič dotične ministre izriniti iz vlade, pa se gospodje ne premaknejo. Posebno Kojič, ki mu očitajo velike goljufije na račun države, se trdno prijemlje ministrskega stolčka.
p Velik Jugoslovan. Ljubljenec velikega patriota dr. Žerjava in Orjune veliki župan Vilko Baltič se je pisal, ko je še hodil v šolo, Wilhelm Baltitsch. Dosledno — zakaj liberalcem je Culukafer iz Afrike ljubši kot Slovenec.
p Vse razpustiti. Liberalci na Slovenskem in Hrvatskem dobro vedo, da nimajo nič ljudi za seboj. Z ničem se pa volitve ne dajo delati. Tudi Orjuna ni tako močna, da bi pomagala Iškarijotom na konja. Zato Pribičevič misli, da bi bilo najboljše, da se ljudem, ki ne razumejo iškarijotsiva, prepove voliti. Zato Pribičevič predlaga, naj se Radičeva stranka razpusti. Nato bi se seveda razpustila tudi SLS. Z drugimi besedami: Hrvate in Slovence je sploh treba razpustiti in Pribičevič ter Žerjav bosta mirno spala v zlatem velesrbskem
naročju.	,
p Spada v družbo. Proti ministru Ko-jiču je radikalni poslanec Tadija Pantovič dvignil obtožbo velikih goljufij na škodo (Dalje glej v nasledi) jeni stolpcu spodaj I).
n Iz novomeškega tajništva SLS. Volivni odbori SLS! Določite zaupnika, ki bo na dan volitev 29. junija prinesel točen rezultat volitve: število volivcev, Število oddanih glasov za posamezno listo ia število izvoljenih odbornikov vsake stranke. Poročila naj prinesejo zaupniki v tajništvo SLS" (tiskarna Krajec). To velja posebno za one občine, ki nimajo v bližini telefonske postaje. Tajništvo bo odprto do 11 zvečer.
n Tajništvo Slovenske ljudske stranko v Celja se je te dni preselilo v dosedanje prostore Ljudske posojilnice Celje, hotel Beli vol, I. nadstr. Na-Blov ostane torej neizpremenjen, ker se nahaja pisarna v sosednih prostorih. Tajništvo daje kakor doslej tudi vnaprej brezplačno pojasnila v vseh davčnih, vojaških, pravnih, zapuščinskih, pokojninskih in drugih zadevah. Obračajte se za nasvet n» vaše tajništvo.
n livharistični shod v Grobljah pri Domžalah. V dneh 12. in 13. julija t. L bo v Grobljah prt Domžalah evliaristični shod za kamniško dekanijo. Pevska zveza bo po svojem okrožju sodelovnla a vsemi svetnimi in cerkvenimi zbori pri sv. maši, procesiji in litanijah. Spored je določen sledeči!
a)	Pri sv maši: 1. Premrl: Mašna št. 8 kot lani pri Katoliškem shodu. 2. Pojte hribi in dolina kot lani v Ljubljani. 8. Vilar: Ti sam Gospod iz SI. presv. Evharist. št. 11. 4. Sattner: Kraljica miru (Vsi pojemo) iz njegove zbirke. 5. Jurkovie: Sv. Ciril in Metod kot lani pri Katoliškem shodu. 0. Povsod Boga!
b)	Pri procesiji: Več evliarističnih pesmi, ki jih sporočimo pravočasno priglašenim zborom, ki bodo peli v skupinah pod svojim vodstvom različna ' pesmi.
c)	Pri litanijah ljudsko petje: 1. Marija Mati ljubljena iz Ceoilije (eno- in dvoglasno). 2. PremrlJ Pridi molit o kristjani (C. gl.) 3. Zahvalna iz Cecilije in 4. Povsod Bogal 5. Odpevke pri litanijah po v Brezmadežni.
Te pesmi naj po jo vsi udeleženci! Zato naj se jih začno takoj učiti in naj jih odslej pri vsakih litanijah pojo, da jih bodo v s i znali. Lepo prosimo d. župnijska predstojništva, vodstva Marijinih družb in vse gg. organiste, da nas podpirajo. Z vajami začnite takoj!
Priprave vodi č. g. Pire, misijonar v Grobljah. Po vsa pojasnila in, če treba po note, se obračajte nanj ali ua prof. Bajuka v Ljubljani, Cesta na Rožnik št. 29.
Zbori, ki bodo sodelovali pri 6v. maši in procesiji, naj vsaj do 20. junija javijo v Groblje: a) koliko pevk, b) pevcev, c) kdaj bo prišlo v Groblje, da moremo vse potrebno urediti.
n Podružnica Jugoslovanske Matice v Radovljici priredi v nedeljo, dne 22. junija 1924 ob 4 popoldne na glavnem trgu javno tombolo v korist Jugoslovanske Matice. — Ker je to narodno-obrambno društvo navezano na požrtvovalnost članov in vsega občinstva, pričakujemo, da bo udeležba častna, da se mu opomoro do zaželjenega uspeha.
— Preklic dražbo lova. S tuuradnim razglasom z dno 16. maja 1934 št. 7036-24. razpisano dražbo lova krajevne občine škofjeloške preklicujem, ker sem sedanjemu zakupniku toga lovišča zakup izvendražbeno podaljšal. — Sreski poglavar v Kranju: Znl-
Obžalujem in preklicujem vse, kar SaJsSVm. scm očitala Alojziju Jermanu iz Velike vasi. Storila sem to v razburjenju in nimam povoda mu kaj nečastnega očitati. — Velika vas, 10. junija 1924.	ROZAL1JA KODERMAN.
FOTas«^-/!? r»fJT«t" ! V najem dam MLIN avllliiua JI; (ilMul ! na 4 tečaje, pole« tfospodarsko poslopje in stanovanje, event. tudi prodam. — Več pove MARIJA KRASNA, Studenec št. t, pošta DOL — Do.iažale,	3364
države, Kojič pa je stvar cnirno vtaknil vi žep in še nadalje ostal minister kljub temu, da mu Pantovič očita, da je mnogo milijonov dinarjev pospravil v svojo velesrbskoj malho,
Francija. Zmaga levičarskih strank pri volitvah 11. maja t. 1. ni bila velikega pomena samo za zunanjo Irancosko politiko, marveč še veliko večjega pomona za notranje politično življenje francoske republike. Posledica zmage levičarjev ni biia samo odstop Poincarejeve vlade, ampak tudi odstop Milleranda, predsednika francoske republike. Millerand je bil izvoljen 1. 1920. Po franc. ustavi traja predsedstvena doba 7 let in je bil Millerand potemtakem odstopil tri leta prezgodaj. Odstopil pa je zato, ker je videl, da nima več večine poslancev za seboj. Borbo proti Millerandu so začeli skrajni elementi radikalno socialistične stranke (139 poslancev). Takoj po volitvah so ti zahtevali, da mora poleg Poinca-reja odstopiti tudi Millerand, trdeč, da je bil pri volitvah poražen nacionalni blok, katerega oče ni Poincare, marveč Millerand. Njihovi borbi se je pridružila še socialistična stranka (102 poslanca). Socialisti so stari Millerandovi nasprotniki, ker je bil on nekoč njihov voditelj, ki je pa usko-Čil v meščansko vlado in zapustil socialistične vrste. Zanimivo je, da Herriot, voditelj levičarskega bloka, sploh ni hotel sprejeti mandata za sestavitev vlade, dokler Milierad ni podal svojega odstopa. Tako je torej prišlo do tega, da je 11. t. m. Millerand odstopil. 18. t. m. je posebna narodna skupščina, ki sestoji iz zbornice in 6enata (skupaj 884 glasov), volila novega predsednika. S 5515 glasovi je bil izvoljen za predsednika republike kompromisni kandidat levice; dosedanji predsednik senata Doumergue. S tem je najtežji del francoske notranje politične krize, ki je nastala po volitvah 11. maja t. 1. odstranjena. Sedaj je na vrsti Herriot, da sestavi delovno vlado.
Albanija. Albanska država obstoji od 1. 1920. Pokret za njeno neodvisnost so za-počeli albanski nacionalisti, ki so se šolaii na zapadu. Po prizadevanju Anglije je biia Albanija sprejeta v zvezo narodov. V verskem oziru Albanija je zelo raznolika. Na severu živo v pretežni večini katoličani, katerih je približno 90 tisoč ali 10 odstot. vsega albanskega prebivalstva. Albanski katoličani so najnaprednejši državljani, med katerimi je tudi narodnostna zavest najjačje razvita. Pravoslavnih živi v Albaniji 150 tisoč ali 20 odstot. ter žive večinoma v južni Albaniji. Muslimanov je okrog 600 tisoč ali 70 odstot. Albanija je republika, ki pa še vedno nima ustave. Od svoje ustanovitve pa do danes ima še vedno kon-stituanto (ustavotvorno skupščino), ki ni zmožna dati državi končnoveljavne ustave. — Državljanska vojska, o kateri smo sadnjič pisaii, divja še vedno dalje. Vsta-sem se je posrečilo, da so porazili tiransko vojsko; vlada je pobegnila v Italijo. Novi vladi, ki se je že tudi javila bekrajski vladi naceluje ško! Jan Noli. Od nove vlade
državo ^ il b° USpd° or£8nizirati
Kovačnica rel° ?obr°~w^r7uPim ,u.
novanjem, s« odda v najem. Ponudbe na upravo bsta pod -Kovačnica It MZU. St	*
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU.
Preteceni petek snso pokopali našega dragega župana .T.:;;pa i ri.-nra. Ob odprtem grobu smo bc tsi s hvaležnostjo spomir.jaH neumornega dela toga znarojnera krčanskega moia. Njegov pogreb je pričal, da se tudi politimi nasprotniki rajnega niso mogli ubrauiii vtisa, da je občina s tem možem. Ji i jo je 7 ljubeznijo in požrtvovalno vodil skoii dolgih 15 let, zgubila delavca, ki ga n« bo mo f nc-itono-titi. — tla l>i bili vsi tako značnjni, kakor jn bii on! Na smrt bolan je srčno tele! tndi ob bližnjih volitvah videti, da bi volilci ta njegovega n: ■!'.IriUr. volili moža krščanskega prepričanja, pristača Slovenske ljudsko stranke in da bi nihče nc volili taniostojue stranke, ki je kmeta izdala in ga prcvarila. To je zadnja želja in oporoka blagega moža. — Možje ia fantje, ki vam je svot spomin plemenitega moža, ne pozabite na to njegovo oporoko. Za s^ojo čast. za pvebodo iižonianega ljnd-stva, ra svoje verno prepričanje, e« avtonomijo Slovenijo vrrit« na sv. Petra in Pavla dan kroglico prvo skrinjico. 'j'ndi ličkar ne nasedajte zlobno slaganim klevetam nasprotnikov, ki vas hočejo o tem, kar sfe vi na svoja listna ušesa slišali, prepričati, da s!e napak si;-ali iu va« t?Uo imeti ia tepčke i'a so sami. — Tako boste nložu, ki sto ga ljubili, hpelaiii zadajo željo in pokarali, da imate svojem trcu tisto redko vrednost, ki ji pravimo hvaležnost
PORA PRI MEDVODAH.
V soboto to občinske volitve. Volite vsi listo Slov. ljudvke stranko, ki ima drugo skricjico. Na nasprotni listi so taki možj", da jim nikakor ne moremo zaupati občine v roke, '»j so spravili na listo šo takega, ki je bil že tri dni zaprt zaradi po!j>ke tatvine in ga je moralo glavarstvo črtali iz liste in tudi voliti nc bo smel. Mo*je iz nasprotno liste so tudi razSirjevalei in dopisniki Kmetijskega lista in Domovine, to je liberalnih listov. Kdor bo volil nasprotno listo, pokaže, d a se strinja s tem, kar so uganjali Oijunei v Trbovljah, in s tem, cia bi liberalni učitelji učili kršč. nauk v Soli. na način, ka-Tgu. Tore vsi na volišče in spnstite krog-drugo skrinjico, ker le na tej listi so
nama rrudr»i in	i: . j;. i	i
kor na
Ijiro vsi v _ ______ ________
pošteni, zaupanja vredni in resni ljudje!'
KOMENDA.
Na vse načine se trudi šolska oblest, da nam pokvari naše otroke posebno s tca», d a nam v zadajih dveh letih pošil:a menda rsj-slabse učne moči. Zanimivo toda vse graje vrecno je delovanje naših liberalnih učiteljev in učiteljic. Učitelj Josip bi rad vse popravo-slavil ln posrbil, zato otroke kar prekrščnje, n. pr. mesto Andrej — Pravo, mesto Lucija — ! Liubica itd. Da se dekucam prikupi, jim kupuje cukerčke«; v prodajalnah pravijo, da je on naiboMt odjemalec. Ce mu je kakšna deklica posebne všeč, pase z njo krave, ji kupi tudi pomaranč in če je treba, se malo «po-iU i	— tako nam pirpovedujejo otiocL i
in kouko žog je upelial z Lahinjo, ozirotaa ko- i Iiko denarja je spravil iz žepov staršev za žoge i in «cukerčke« in koliko nereda napravil na ' sebi Poskušal je s svojimi zvestimi pristaši in tovarišicami odvračati otroke od krščan- j skega nauka stem, da jih je zapisal k sokol- ! skemn naraščaju, a pametni starši so mu prekrižali račune. Za dečke, ki so pri orlovskem naraščaju, pa ima Izraze, ki jih tukaj ne moremo zapisati fn batiue, tako da sta dva trpela že telesce poškodbe. Seveda ina ta «nanred-E{ak" * svojimi zrestmi lepo udrihati čez •»ne«, s^ofa, papeža In Cerkev, naibolj v ostarijab, ko se mu jezik rezveže. Najboli ca te ie pokazal ta svobodnjak s tem, da c v šoli vpričo otrok k!»'al tako, da niti zadnii pobalin ne klala tako. Ena liberalna gospodična pelje otroke na izlet in jih uvrsti po parih, dečka z deklico; otroci se pa potem v šoli tožijo: ta je pa rekla, da imam faz tega... V cerkvi jih ne vidtmo, dveh učiteljic sploh nikoli. Ena tudi Se niti nas« državljanka ml In U učitelji atfi-
. fGuVPfTC Paro "Zvončka«, ki se tiska v Učiteljski tiskarni, kjer je gnezdo vseh pro-

tiverskih časopisov ln knjig fn pretepeške 0r lune. Starši, zapomnite si tole: Ne zatiraj fa° kini učiteljem in učiieljcam svojih otiok več kar ravno morašl Ne daj niti pare za Zvonik«' ki govori lepo Ic o caravi, o Bogu pa molči! Če itr.aš le količkaj ljubezni do otroka, ne pu. sti ga ped nobenim pogojeni k sokolskemu ra! raščajul Izprešuj dora« otroka natančno, ke"i učitelj ali uči .jlica govori v šoli, sicer ti botio vse otroke pokvarili popolnoma. Vi «napred. ni« učitelji in učiteljice si pa zapomnite iolei Tudi če ostarete prihodnje leto še pri nas ker stem dopisom smo vas le priporočili da. cašnjim oblastem — vas bomo najnatančnejša nadzorovali, da nam ne boste nedolžnih otrck zapeljevali na noben, četndi zahrbten rj-,'n| Ugleda ra vam tako ne moreno vzeti, ker {a nič iiLsaaie!
VRHNIKA.
Vrhnika. Iz teh obč. volitev je izšla SLS z lepo zmago, saj si je kljub vroče:r.u boju | priborila 2 oziroma glasovno 3 odbornike ir. si ■ ustvarila s tem svojo absolutno in neomajno večino, k'tere prej ni imela. To stoji in vse nasprotnike boli. Preje je bilo razmerje 10 :16, | sedaj 18 : 15 v dobro SLS. Razientega je ta boj f odkril marsikatere politične zanimivosti, k: so idejno preccjšne vrednosti. Iz nasprotne re* zerve so stopile goteve osebnosti, ki so po-l;aza:e jasno slike kulturne in politične zagrizenosti. Naša reglslratura je pravična, pa t"..ii dosledna! JDS se hvali in hoče že groziti. Rcvše! Dobro vemo, da je vam v prid deloval teror, denar in politična nepnačajnost. Teror: takoj v nedeljo zvečer je g. J. J. bivši »zatirj. ni socijalist« sedaj odkrit kapitalist in orjur.al, zapodil enega svojih delavcev iz tovarne, ki baje ni ž njim volil. Deiavci, sedaj vidite svoje »prijatelje«! Denar: od sobote na nedeljo ponoči se je razdelilo za JDSarski napredek ca. 150.000. Čigav denar? Podrobno ss bo že izvedelo, ker nič ni taka......Neznačajuost pa
je posebno pokazal g. L. laži-vodltelj delavstva, splošno pa v vsem poslušni knjigovodja g. J. J. Zapomnite si, da je delavstvo slutilo, opazovalo in obsodilo vašo igro »prignati rezervo«. Zato ste pa takoj po razglasitvi Izida s povečeno glavo brez besede zapustili pozo-rišče, delavstvo pa je stiskalo pesti in škripalo z zobmi! Na nsš račun korupcijonisti niso dobili nič, pa prav niči Zato, delavstvo, otresi se takih laži-voditeljev ln pojdimo med poštene krščanske socijaliste! In g. V., težko je bilo, no, kako pravi tista pesem: raztresene sem ude zbral. .. Žalosten je račun ostankov. Na vašo folzifieirano sejo pa tudi nismo še pozabili! — Našim možem in fantom pa ča»t in hvala ker so pokazali vztrajnost, politično zrelost in doslednosti
POLHOV GRADEC.
V nedeljo 22. junija se bo vršil slovesea blagoslov novih farnih zvonov, ki bodo P<> teži in upamo tudi po lepoti glasov enak: prejšnjim, ki šo bili znani daleč naokoli-Hvala gre vnetim župljanom, ki so po vecba prav radi prispevali za nove zvonove in rt>j grajskim rojakom v Ameriki, ki so prevaseu stroške za tretji zvon. Bog plačaj vsem« Posebno še rodbini Trobec v Ameriki za velikodušen dar. — 15. funij je bil pri nas P«v miren, ker nismo Imeli volitev. Bile so potrebne, ker {e bila cua saaia lista, ki jo 'e vložila naša stranka.
SELA PRI KAMNIKU.
Nabralo se ie zopet nekai novic, ki naj rfrcdo med avet. Letošnja pozna pomlad bo bAovo setev najbrž onemogočila. Sadno drev-fo !e lepo cvetelo in veliko obetalo, dalo pa bo aboUia v precejšnji meri, hrušk manj, dru-d'>i?a sadja pa le bolj za pekušnjo. Mnogi če-f"iyIji ga vedno pričakujejo rojev in niso nič Irni zadovoljni!. Zadnja nsvihta nam ie napravila vciiUo škodo na žita. Tako lepo in bujno te rastlo, pšenica v cvetju, Eud veter in mo-čen iti seaaintia pomešan s sodro jc pa vse podrl i" ti cm potlačil. Gmajne in gozdovi se prazDiio< da je foL Za gorjance edini dohodek. Kaj bo čez nekaj let?l Za občinske volitve je bila vložena ena sama lista, znamenje, da vlada med nami soglasje, Li je za nas brncte zdaj tako potrebno. Naše društveno življenje se počasi in mirno razvija, nova lepa trejs-a knjižnica s čitalnico je članom ta raz-po ajjo; i Tieli saio že mnotfo skioptičnih predavani. V cerkvi je orglar.iki mojster Fr. Jenko iz Mengša orgle popolnoma prenovil, prestavil iu z novima spremesoma izpopolnil. V nedeljo — a!o'zijevo — 22. junija bo pri večerai-cah b!agos!ovlienje in m a1 i cerkveni koncert. J.;'-M ; o'ra orgle tudi največji slovenski tunet-rik na orčlnh preč. g. St, Premrl. Pela beste u>.-*n:;i ši nvoški zbor. Potem je v dvorani (avtorska igra <Naprednjak ob Kongu«.
5RNI VRH NAD POLHOVIM GRADCEM.
l.z obSiaske volitve v Črnem vrba je bila vložsra samo kandidatna lista Kiaetske Zveze brez kompromisa.
ŠMARJETA.
Pucelj, mesar iz Vel. Lašč, nes je bil obiska! ia incl shod pred moiuico ozir, «štalo« «tovariša« čoRiilričnrja Jožefa Ilovarja. Poslušalcev, med katerimi je biio veliko na"ili, je imel okoli 100. Udrihal ie po sveji ravadi čez Slov. ljudsko stranko in z ."ačnl krivdo neznosnth razmer r>a njene pcsh.nca. Dobro mu ie odgovarjal in pobijal njegove lažnive trditve kap'aa Zalokar, Ker je b anil rea-i-ico, so sla najete samostojne surovine z-ner-jaie, de,'nnsko suvale, da so sc zgraSali vsi pošteni in še celo nasprotniki. Ko je kprlaji hote! govoriti, so samostojneži začeli kričal. Morda sn bil nekateri ia pozabili ra grde prizore, katerih so bili prcd leti krivi soxo-stojacl'), t?., cr. cb volitvah kmetijske podruš-ricc, občinska pisarja, cerkve?'a zastava Ud A Zdej si ie sopet videlo, kakšni suroveži so
_____|jit
mo?, ta-t nej ne voii SKS1 Župan naj bo v župriji Širiarjetal Pa ne MoMov ate, ker to bi poHierilo iz <k-»ia rod kap. Spustite kvog-Ijicc v DRUGO skrinjico I
IZ KRANJA. Naše okoličaue-somišljentka bo zanimalo, kako sa prijraTljamo za občinske volitve, ki bodo
p© S^©JS IZBORNI SiKAKOVOSTI
vsa itjatsivrffidMG, eečielSa lasieSko. DOBITE ea V VS&K« TaG©ViN3.
31. junija. Nastopajo tri stranke: SLS, JDS in Gospodarska stranka. SLS nastopa samostojno in brez kompromisov, pošteno in odkrito s svojim znanim programom splošno pravičnosti vsem stanovom in slojem. JOS pa poznate; edini program, ki ga niso nikdar menjali ti ljudje jc: kolikor mogoče veliko lastnega dobička pod pretvezo narodnosti, rodo-ljubja in pr os velo ter s pomočjo laži, zavijanj, nasilja, groženj ter Orjune, tako zverinsko proslavljene dne 1. junija v Trbovljah (slučaj Fakin). Na tak način se hočejo obdržati tudi v Kranju do-sadanji mogotci in koristolovei pri občinski upravi Z grožnjami so lr.tevajo delavcev in kmetskih posestnikov s Savo, pa tudi z obljubami, čo taka boljšo knžo. G. župan i;i drugi veljaki hodijo od hiša do hiše, stiskajo roke in zahtevajo častno besedo, da bodo volili samo njo ali pa vsaj ostali doma. Liberalci — pa častna beseda! Kdaj ao so ti strankarji držali častno besedo, bodisi pisano ali izgovorjeno?! Pa od drugih zahtevajo častno besedo! Vrste JDS je zapustilo mnogo pametnih in poštenih mož, ki ne odobravajo liberalnega početja ne r občini ne drugje, a klerikalci nočejo biti, jim ta ati ona točka ni všeč v našem programu. Ti - napravili precej močno Gospodarsko stranko, ki	-"\lcsm zelo neljuba, ker ti bivši JDSarji
veu	tajnosti te stranko in njenih veljakov,
pa s•	•• ne bi pokazali tega gnoja v pravi
luči.	. jeza na novo stranka! Da nas k!e-
iik»l"i ražijo kakor zesenega pajka, jo itak samo obsebi umevno, kakor naj so sicer liberalci? — Naša, SLS skrinjica, jo tretja, ni istovetaa z Gospodarsko stranko, da ne boste (amcnjali. Varuh ua3e skrinjico je dobro znani posestnik in gostilničar g. Ivan Knmer, p. d. Zorčev Tja vrzite svoje kroglice in pomagajte, da saj dobro pretresoma liberalno trdnjavo korupcije iu nasilja. Pridite na volišče vsi do zadnjega moža! To bodi naš protest proti liberalnemu zloč-nskemu nasilju dne i. junija v Trbovljah in proti rsem krivicam, (<i smo jih doslej trpeli v kranjski občiui. Vi okoličani pa pomagajte ukrotiti to zalego liberalnih lažnivcev in nasiluikov z vestnim izpolnjevanjem gesla: »Svoji k svojim!«
KOSTANJEVICA PRI KRŠKEM.
Naši liberalci hočejo pri občiuskih volitvah zopet poskusiti svojo srečo, ki jih je '.e pred leti zapustil«. Postavili b »do 3 skrinjici: »gospodarsko« in »asTarno«. Na »gosoodsrokoc sami no upajo veliko, kor žo vsak ve, da se pod tem imouom skrivaj« liberalci, samostojneži in kar je še drugih drugih nasprotnikov slovenskega kmeta in avtonomijo. Več si obetajo od >agrarne«. S:a to listo so za priprego naloviii nekaj več oodpisov takih, ki donodaj uiso bili liberalci Zgodila se jim je pa r.csreča — in taka nesreča se libcralcem kaj rada zgodi — da so naše ljudi napisali tam zadaj, da čisto gotovo no bodo izvoljeni. Lo par so jih J-jali nekoliko bolj spredaj, da bi so lepše videlo. Stell pa bodo vse za agraree oddane glasove med liste, ki so zoper avtonomijo in podpirajo srbski centralizem. Sedaj obetajo, da bodo delili državne-klo-šter«ko njive in travnike, čo omagajo. Njih agiia-toi>ji pa so sami dobro prepričani, da iz tega nič no bo, četudi bi bili izvoljeni čisto sami agrarci. Saj občinski odbor nima nobene pravice, deliti državna posestva. To verno tudi drugi Zato tudi agrarno imo -io bo pomagalo in bo njih skrinjica 13. julija /večer skoraj taka pridna iakor so prazne sedaj njih obljube.
ŠMARTNO PRI KRANJU.
Za občinsko volitve, ki bodo pri nas na sv. Petra iu Pavla, je vloženih pet list in sicer: 1. <*o-apodarska stranka (liberalna), 2. Kmetska zveza in tri delavske. Naša jo tretja in četrta delavska M ožjo na uaših listah, ki bodo izvoljeni, nam jamčijo, da se bo v občini pametno gospodarilo m da so nc bodo po nepotrebnem obdavčili kmetje, hisarji in obrtniki. Zasluga naših inoi odbornikov je, da so že lolos niso zvišali direktni davki za .jO odstotkov, kar st» predlagati liberalci in samostojni Letos so so naši liberalci in samostojni zopet združili r Gospodarsko stranko. Nosilec te liste je gostilničar ICrižnar (Faktor); pri agitaciji mu je vsaka laž dobra; tako n. pr. laie o sedanjem županu Bazarju, da prejema župan invalidsko podporo li". ni prejel invalidnine že krajcarja ne. Nadalje da bi on zastonj S>«nanoval. sedanji župan pa vleče plače nad 40.000 K. Res dobi župan za tajniške posle, katero sam opravlja, letno 4!>0U Dni, pa jo malo verjetno, da bi ».Tudenbuška žrtev« za-utori opravljala tajniške posle. 2e lansko leto jo
predlagal zvišanje direktnega davlra. Pa g. Kril-nar ima še več drugih ran, ki ga skele, da lo včasih pojamra, tako n. pr. ga skrbi H oko laki dom; pravi, da je še 1 milijon dolga in da jo treba plačevati visoke obresti bankam. Seveda, če bi zasedel županski siolček, bi sc mu ta rana vsaj nekoliko ohladila, toda gorjo ljudstva I Možiček tudi rad grozi. Stric, zaveden naš mož, mu ni hotel prodati tižola in Ijmijo poslušajte, oii se ja prav po orjunski metodi izrazil, če bi bila vojska, bi te tia dal, da bi to prvega ustrelili. Sevček! — Prav primerno so mu v Bitnju povedali, ko je kupovat ližol, da naj ga lo voliko nakupi za dan »v. Petra in Pavla. — Možje in iantje' Ce vam je kaj za vašo gospodarske koristi, če hočete, da bodo v občinskem odboru pametni in nepristranski mešje, vrzite kroglico r drugo, tretjo ali četrto skrinjico! Gospodarska strauka naj pa gospodari r Sokolskem domu!
TRŽIČ.
Tržič. Volile liste za občinske volitve so nabite na vratih pri občinski pisarni. Pred njimi stoji vedno gruča ljudi in vmes se slišijo razne opazka in dovtipi. Prva je demokratska lista in to si tržiško občinstvo najbolj z začudenjem ogleduje in na njo leti največ pristnih tržiških dovtipov. »To je or-junska lista, če ta zmaga, potem bodo dobili orjuuci oblast, da bodo hodili po hišah in pretepali delavce!« To jo enodušno mnenje delavstva in poštenega obrtništva.
Ob lanskem praznovanju štiridesetlet-riiee gasilnega društva so se naši orjunci prvič pokazali. Najprej je gasiluo društvo sklenilo, da izvoli za častne člano gg. Gass-nerja, Glanzmanna in barona Borna. Vse to je gasilno društvo že naznanilo omenjenim gospodom, ko je prišlo prosit denarja za novo brizgalno. Omenjeni gospodje so rea posegli precej globoko v žep. Predilnica je dala 100.000 K, Born je posodil brezobrestno 300.000 K. Deputacija gasilnega društva je ofieielno naznanila omenjenim gospodom, da so izvoljeni za častne elaue, da jim prirede podoknieo i. t. d. Ko so pa denar prejeli, je pa zadnji dan pred slovesnostjo nastopila Orjuna pod vodstvom župana Lončarja, da toga na pusti, da bi tujci postali častni člani gasilnega društva. Pri gasilnemu društva je nastal škandal in velika blam&ža. Gassuer je drugi dan zvedel o vsem in vtaknil v žep lepa tisočake, ki jih je imel že pripravljene za gasilno društvo. Sedaj bo pa morala občina sama plačati primanjkljaj, za katerega pri posojilnici garantira. To je bilo prvo junaštvo naše demokratske orjune, kateremu so je Tržič pošteno smejal. Kajti tako se šo ni zlepa kilo blamiral kot bo se takrat naši demokrati. Najprej sklenejo, da Nemce volijo za častne člane, nato gredo s ponižnimi obrazi k Nemcem prosjačit, ko pa dobe denar, pa postanejo junaki korenjaki, narodnjaki. G. Gassnor je bil prihranil baje lepe tisočako, da jih daruje za častno diplomo; po nastopu Orjune, je pa denarne vtaknil smeje se v žep. — Pokrovitelj Orjune je nositelj demokratske liste; načelnik Orjune jo med njenimi prvimi kandidati. Ves štab Orjuno — oziroma skoro vsa Orjuna v Tržiču je na njeni listi, torej v resnici — or-junska lista. Gorje ti tržiški delavec, če ti dobo palico v roke, če ne bo v občini župana.
• V
volneno blago za ženske obleke in bluze A. & E. SKABERNE « LJubljana, Mestni trg 10,
51
ki bi krotil to nasilno družbo! — Naši demokrati se zelo radi bahajo, da so narodnjaki. Tudi na ta račun dela danes ves Tržič zelo krepke dovtipe ko študira njihovo listo. Na njihovi listi so namreč skoro vsi nekdanji tržiški nemčurji. Zastavonoše nemškega Turnvereina, člani nemške Liedertafel, najbolj zagrizeni nemčurji, ki še danes zelo rad medseboj nemškularljo, so na njihovi listi. Pred par leti so še peli po Tržiču »Deutschland iiber alles, »Die \Vacht am Rhein«, danes pa vpijejo med or junci in demokrati: »Nemce je treba spoditi lz Tržiča!« Res lepo narodnjaštvo je to! Vsa čast jim! Vemo pa, če bi prišli danes Nemci čez Ljubelj, bi pa zopet vsi ti orjunci postali čluni nemškega Turnvereina! — Naši demokrati in štiriperesna deteljica kaj radi trkajo na svoja tržiška prsa in agitirajo: »Proč s tujci« — proč s SLS, ki ima baje »polno tujcev« na listi. Nekdo pa je stal pred demokratsko listo in štel na njej tujce in jih je naštel — celih dvajset! Demokratska lista ima skoro polovico tujcev! Skoro vsa davkarija — razen predstojnika — finančna kontrola in vse, kar se je komaj naselilo v ■Tržiču, je na listi, samo da diši po liberalizmu. Zato noben pošten in pravi Tržičan nc bo volil orjunsko-nemčursko-tujsko listo!
8ELA PRI KAMNIKU.
Nagla smrt je doletela Kavsarjevo mater. Šla Je k družbeni sv. maši, bila je namreč pridna članica Marijine dražbe žena. Pred cerkvijo se ji pa vlije kri iz pljuč, da pade na tla. Zene-družbenice jo odneso v mežnarijo in tam kmalu nato izdihne. Prejela je še sv, odvezo in sv. poslednje olje. Umrla je v visoki starosti 81 let vsled hudo nadalic, ki ji je ie prejšnji mesec povzročila, da se ji je nekaj krvi vlilo. Naj v miru počiva pri svoji nebeški Materi! Na kvaterno soboto jc trikrat prigrmela toča nad naše griče. Hvala Bogu, da ni dolgo razsajala! Vendar je pa napravila precej škode. Vse žito, ki je bilo v najlepšem cvetju, je položeno in zvihrano in če preccj otolčcno.
PODGORJE PRI KAMNIKU.
V nc.Ieljo, 15. t. m. so se vršile pri nas občinsko volitve, pri katerih jo dobila lista SLS vsa odboraiška mesta. SKS je dobila 6 glasov in nobenega odbornika. Niti kandidati sami jo niso volili! Samostojni Janez Svetlin jo zaman brusil pete, komaj da ci ni zdrsal nog do kolen in jo zopet enkrat ob županski stolček. Našim možem-volitecm v čast moramo povedati, da so čvrsto držali fronto SLS, ker ji zaupajo, saj dobro vedo, da je ona edina res prava zagovornica in braniteljica pravic slovenskega ljudstva. Zavest, da je od vztrajnosti odvisna zmaga slovenskega ljudstva, nas je vodila preteklo nedeljo in nas bo tuui v bodeče.
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
Kakor običajno se jc tudi letos pod vodstvom sampstojnih kolovodij določil za liiukcštno nedeljo izlet jpreko goret. Kako se pri tem izpopolnjuje nedeljska dolžnost si lahko mislimo. S to družlio je šel oprtan z nahrbtnikom tudi mizar Ignac Kle-lnenčič. Ko so prišli do Vrbovc, jc slednjemu postalo slabo in kmalu nato tudi umrl. Zapušča nepreskrbljeno družino. I)a je izlet istega dno odpadel, ko skoro razume.
KOMENDA.
(Spomini na ustanovne dni Orla in izobraževalnega društva v Komendi.) Ko so pri nas pred 15. leti otvoriii »Društveni dom«, zbirališče Orlov, dvorano predavanj, oder iger, tedaj je nastopil kot slavnostni govornik — tako berem v društveni kroniki — na zeleno okrašenem odru pod orjaško črešnjo dr. Krek in govoril takole: »Slavnostni govor bodi društveni oom ,ld bo govoril o pomenu tega dne ie ta-.61
krat, kp ne bo več nas in ne tistih, ki so ga postavili. Ta dom naj bo trdnjava, kjer se bo zbiralo ljudstvo, ki se hoče boriti za svoje pravice; toda ne samo trdnjava, ampak tudi prijateljski dom, kjer bodo mladeniči istega mišljenja sklepali prijateljstvo, katero pozneje ne bo zrahljala nobena sila. . *, . Kdor tega ne razume, ta sploh ne razume društvenega življenja. . . . Pred nekaj desetletji so na deželi bili redki, ki so brali časopise; takrat so govorili »špicasti« jeziki: »Ka; boš bral, branje je neumnost.« Danes pa, ko že skoro vsak bere, pa nastopajo prav tisli in govore: »Kaj hodiš v dvorano, to je neumnost.« če je bilo prvo govorjenje nespametno^ jc bilo drugo še bolj.«
Resnične, v življenje segajoče so bile te besede. Po 15. letih društvenega življenja, orlovskega življenja mi je že marsikdo, k'i se je s pravim namenom udeleževal dela v organizaciji, rekel; »Tu sem bil rešen, sicer bi sc bil zgubil v oslariji, v slabi druščini, tn sem dobil načelno izobrazbo.« Te priče po 15. letih govore slavnostni govor še naprej, ko ni več dr. Kreka, ki je povedal te misli in marsikoga, ki je sodeloval pri otvoritvi.
Organizacija je trdnjava. . . . Smelo trdim: Če bi ne imeli v naši župniji organizacij, verskih, kulturnih, 0;u, bi bila naša župnija ena zadnjih, ker sovražniki vsega, kar je krščanskega, liberalni svobodnjaki, brezverni učitelji in v zadnjem času celo učiteljice, vsi ti in še drugi so se močno zaganjati v naše ljudstvo in še delujejo proti vsemu, kar moramo imenovati ketoliško. Toda razbili so si glave, drugi si jih sedaj razbijajo in njih ugled v kraju Je enak — ničli.
Mladeniči istega mišljenja so sklepali v dvorani prijateljstvo, katero ni zrahljala nobena sila, ostali so naši možje in stoje danes v prvih vrstah cerkvenih, prosvetnih, gospodarskih in poetičnih organizacij.
Da se znova navdušimo za naše vzore in cilje, za naše lepo četudi trdo delo, bomo na dan sv. Petra in Pavla, 29. t. m. blagoslovi1! orlovsko društveno zastavo, ki no3i geslo: V Veri stojim, v Upanju hodim, v Ljubezni zma-gujeH.
RAJIIENBURG.
Velike svečanosti smo obhaja?! dne 2. julija 1914 v Rajhenburgu. Pobožno-veselo je bil razpoložen tedaj preccjšen del našega naroda. Vršilo sc je namreč ta dan slovesno po-Bvečenje veličastnega Marijinega doma, naše prelepe Lurške cerkve, katero je pomaga! postaviti maiodane ves slevenski narod s svojimi prostovoljnimi prispevki. Deset let torej poteče letos, odkar je odprt ta božji hram pobožnim vernikom, časti'cem Marijinim, in odkar deli Marija tu Zemljanom obilne svoje milosti. Premnogi so iskali v tem času pri naši Lurški Materi utehe in tolažbe. Premnogi so ji tudi iz srca hvaležni za njeno pomoč. Ob desetletnici posvečcaja tega njenega hrama se ji hočemo zopet svečano pokloniti in ji zopet hvaležnim srcem zagotoviti svojo globoko ljubezen in neomejno udanost. V ta namen se bode obhajal v Slovenskem Lurdu — v Rajhenburgu celtedenski misijon od 25, junija do 2, julija pod vodstvom čč. gg. misijonarjev od Sv. Jožefa nad Celjem .Cel teden bodo imeli torej verniki od blizu in daleč lepo priliko, da se pokažejo pred Lurško Marijo, da ce navdušijo zopet za njeno čast, se ji zopet posvetijo in izročijo v varstvo. Iz srca želimo, da
bi bil omenjeni teden od 25, junija do 2. ji>i;;a res pravi Marijin teden v Rajhenburgu, da bi Lurška Gospa mogla one dni z veseljem gte-dati na velike množice svojih romarjev ia ča-stilcev, in da bi bila »rimska procesij?.« na večer pred 2. julijem veličastna manifestacija naših srčnih čustev velike ljubezni in udano-sti do Marije.
ČRNUČE.
Izid nedeljskih dogodkov pri nas je naslednji: Oddfinih glasov jc bilo 165, od teh je dobila Kmci!-ka zveza 54 glasov oziroma 3 odbornike, Delavska »vosa krščauskosocialnega delavstva 41 glasov ozi-roma 2 odbornika in Kmečko delavski blok 70 gla-sov oziroma '! odbornike. Pod zadnjo firmo se skrivajo nekateri nczadovoljneži, ki niso prišli nikjer do vpoštevanja. Prepričani pa smo, da bo delo v novem občinskem odboru uspevalo, s>.j je koncem koncev vodila eno kot drugo predvsem želja, d« so porzdiguc dobrobit občine.
JEZICA PRI LJUBLJANI.
Možje in fautje! Dobro sto držali. Naša zmaga je sijajna. Pokazali s!e v nedeljo, da cc marate ji-beraluih sleparjev, pokazali ste, da nasilje, ki ga izvaja peščica liberalcev nad Slovenijo, le krepi uatie. vrste. Očiten dokaz naše zavednosti in vztrajnosti so nedeljske volitve. SLS je dobila 234 glasov in 15 odbornikov, Delavska lista je dobila glasov in dobi C odbornikov, za gospodarsko listo (orjungko) pa je glasovalo 67 volivcev in dobo 4 odbornike. Ce pomislimo, da je imela SLS v dosedanjem odboru lo 6 odbornikov, nasprotniki pa 10, vidimo, da jo naša zmaga sijajna. Nasprotniki sedaj lahko vidite, da na lepi Ježici ni mesta za liberalce in orjunco. Naše \ rate so možne in strnjene. Demokratske psovke in nasilje uas nc omsjejo, ampak le še bolj utrdijo. Na psovanje sDomovincc in »Jutra« in na nasilja liberalcev bomo S<5 odgovorili ■ tem, da se bomo tudi na gospodarskem polju strnili, kakor smo združeni politično. Našo ljudstvo jc disciplinirano. Ce bodo pri tem nekateri tukajšnji liberalci čutili neprijetno posledice, naj se zahvalijo Domsvinarjein, Jutrovcom in svojim »voditeljem«. Psovanja je dovclj, nasilja tudi, zato smo pripravljeni na odgovor, ki no bo baš prijeten za vos, sovražnike našega ljudstva!
METLIKA.
Marsikatera prilika je že zbrala letos Metlfčane k hrupnim, tudi par dni trajajočim prireditvam. Nedavno so se pa pojavili letaki, ki so vabili vse poštene fante IJele-krajine na fantovski dan k Trem farain za 9. junija. Kaj bo to? Metliške stene takih letakov niso vajene in ikič jih je vedno vzela. A kljub temu je bila udeležba sijajna — tudi iz Metlike. Zganiti so se nas i fantje od Gorjancev do Kulpe in pokazali, da tudi po-šteiije 5n navdušenje za kršč. načela upa na dan. Nekaj ganljivega jc bilo, ko so se vozili na okrašenem vozu krepki fautje Mar. družbe iz Sultorja z razvito Marijino zastavo in petjem skozi Metliko. Tudi fantje Mar. družbe iz Metlike in Radovice so hiteli z zastavo k sprejemu v Rosainice. Urejene vrste fantov, na čelu metliški orlovski odsek, ki jc vodil vso to prireditev, so čakale gostov, ki so prihiteli iz cele Belckrajinc in tudi od drugod. Prišlo jo zlasti lepo številu Kari ovca-nov. Z orlovskim praporom in številno črto Orlov na čelu, z zastavami Mar. družb in društveno godbo iz Semiča so je pomikal krasan sprevod od slavoloka pri kolodvoru v gorenjo cerkev. Slovesno sv. mašo je daroval g. župnik v pok. M. Nemarne, cerkveni govor pa je govoril g. kaplan Andrej lic Črnomlja. Po vcčernicah se jc vršil na prelepo okrašenem prostoru pod lipami fantovski tabor, ki ga je otvoril vrli predsednik metliškega Oria br. M. Pečarič, vodil pa R. kaplan A. Vovk. Tabor so pozdravili: g. <1.1'" kan J. Pavlovčič, g. poslance J. Nemanič m
se imenuje iina rujava kotenina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža, — Po trikratnem
pranju postane snežno bela. V zalogi p" A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10-
r. dr. O. Braiša lz Kar!ovca. Glavni govornik ff. dr. J. Basa j je razgibal množice v raz-umovaiije in navdušenje /a fantovske organizacije. Nato se jo vršila na okusno prirejenem tclovadišču orlovbka telovadba, kl jo žela sploSno občudovanje in pohvalo. Prisrčno prosto zabavo je prekinil dež ln je bila pok-m omejena le na notranje prostore soseski m hišo. Prireditev je minila v primernem črsu, kar jo ie ua zunaj loči od drugih prireditev našega kraja. lli'a jo to tudi prva prireditev v naši okolici, kjer so nastopili Orli i« metliški odsek j« na lep ur.peh lahko ponosen. Naj ogf-nj, ki jo plamtcl ta dnu v srcih naših fautov, gori ln naj poživi fantovske organiaaeije v naši lepi Belikrajini!
LESK
Nevarno se jo ponesrečil naš vrli somišljenik Jakob Langtis ii Peračica 7, ker s» se v sredo, dno 11. i. in. nanj zvraili hladi. — Bog mu daj kmalu
ozdraveli!
AJDOVEC.
Rojik ajdovški, ki nj*mu samemu ni nič na ,em, kdo in kako vodi občino, pač pa mn je pri srni blagor dobrih ajdovskih občanov, podaja s tem par navodil, po katerih naj bi so občani ravnali pri volitvah. — Poglejte, Ajdovčani, kako enotni ste bili nekdaj — in ni bilo prav hudo, dasi jo bila občina revna. — Sedaj pa je občina postala bogata — 920n Din lotre najemnine za lov bo občina dobivala skoti pet let. Pn poglejte, kalio jo ta vsot« ljudi in duhove vzdignila: kur tri liste za občinwke volitve co bilo sestavljene. — Pazite, ljudje božji, komu, kakšnim ljudem boste izročili pri volitvah io občinske premoženje, da bo res občina imela kaj koristi od tega. Menda ja ne onim ljudem, ki so ožji prijatelji znanega Carlija, menda ju ne onim, za kate;'e agitira kak tujec, ki od drugod prido v občino in bočo domačine knmandirati, da bi tako plesali, kakor on gode. Bodite previdni, da se no boste pozneje ob prekaanem spoznanju kesali. V Brodi v zlati sMedi, pravi pregovor: tako tudi srednja skrinjica bo najbolj varna ia ima naslov Slovenska ljudska stranka. Na den volitve boste odločili, katerim ljudem zaupate r,a ? leta 110.400 K. G kite, da bo občina ro» Iraela kako korist od te vsote! Eog Vas živil
TEMENICA PRI ST. VIDU NA DOLENJSKEM.
Naiš nasprotniki — Fajdigov Francelj in njegovi s* pa iznajdljivi, ali pa lahko rečemo zviti. Taka «<i b''eli s sestavo svoje — liberalne — line i« lovil podi>isi, češ: /a Slovensko ljudsko stranko, pa so ji menda dali naslov Ljudska stranka in i to besedo hoteli preslepiti naše ptštcne temeniške ob-čauo gor cd Pustega javorja pa doli do Dolenjo vasi. In so res pregovorili nekaj na^ih mož, da so — zapeljani seveda — podpisali njihovo listo, v odbor pu itak ne bodo prišli, ker imajo že drugi, Cstanek, Fajdigov Francelj in Jnp taka mesta v listi, da bodo oni izvoljoni, če bi bili volivci rez tako kratkovidni, da bi sploh to listo volili. Kaj ne veste, občani zakaj gre pri vsej toj reči? Šola gotovo ne igra majhne vloge pri tej zadevi — v Temenici naj bi bila, tako hočejo. — Nikar torej ne spuščajte 21). junija krogljic v Fajdigovo skrinjico, ki bo prva, ampak v drugo in tretjo, ki sta pravi listi našo resnično slovensko stranko.	.
ŠENČUR PRI KRANJU.
Pri občinskih volitvah v nedeljo ima naša Slovenska Ljudska Stranka prvo in četrto skrinjico. Prva je za spodnje vasi, četrta pa za zgornja vasi. Volivci nc dajte sc begati od ui-Kogar, najmanj pa od Krča in njegovih pristaševi Naša skrinjica ie prva in četrta! Izbrisati jucramo r.a ta dan iz naše občine eraokoto, da m še nadirje komandira'1 v njej iibe alni eentralisti, kakor so Krč, Železnikov in podobui Jjutije, Poglejte sosedjnje občine! V Preddvoru se volitev nič ne bo; tam je postavila listo samo Slovenska Ljudska Stranka; liberalcev še toliko n!., da fci listo sestavili. Pojejte Cerklje Predo3lje, vse v ogromni večuii v tabora
Samo pri na" hoče še par ljudi delati tiako kranjskim sklicem in brezvercem, ki nočejo krščanski nauk iz šol in prodajajo nfišo Slovenijo Žerjavovlai centralistoml Izdaja v ec slovenskega ljudstva je vsak, kdor bi volil Krčev« hstol Dal ji je ime; Gospodarska lista, t resmej pa je Pašiceva, centralistična in demo-
kratska. Pa tudi naše somišljenike v Šenčurju svarimo: Bodite previdni I Tu je postavila svojo listo neka Kmečko-delavska zveza. Lepo ime, toda ime je po ceni! Mi ve.no samo to o njej, da agitirajo zanjo nekdanji naivečji nasprotniki Slovenske Ljudske Stranke! Pa še to vemo, da bo Žerjav in Belgrad štel vse za:-:e in za centralizem i*t za Orjunce, ltar nc bo Slovenske Ljud?ke Stranke. Delsvci, obrtnik! in kmetje iz Šenčuija, ali boste volili stranko, kl jo bo Orjunec Žerjav štel za svojo! Pojdite, pa vprašajte delavce-trpine v Trbovljah, po čem je tam delavska kri! Zato pa vo'ite vsi prvo skrinjico, ki je skrinjica Slovenske Ljudske Stranke!
PODZEMELJ.
Pomenimo se, kakšnega župana hočemo! Vsi soglašam.) v tem, da nikakor 110 takega, ki zanemarja svoje dolžnosti občanom in občini na škodo (spomni sc slučaja glede bika na Giršičah) in misli lo na svoj žep, četudi pri tem občina izgublja tisočake (kar pričuje občinski lov in zapuščinska zadeva g. Riithla). Kaj, mar zato dobiva letnih 6000 kron nagrade, da bi se z občani norčeval, jim brezobzirno in protizakonito paševal ter tnko občino iz-Jomal in izkoriščal? Ne! Sicer pa so ljudje spoznali župana; in Če so so prvič zmotili, ker so izvolili gostilničarja, se zdaj ne bodo. t'uj, ali ne škripa vsakdo od joze, ko mora za nav.iden certifikat poleg običajne takse 1 75 Din plačati se pol litra vina! In če Je potem slučajno šo zašel v družbo pivcev, kjer jo bilo treba dati še in še za pol litra? Zdaj pa računaj: v lotu si gonil v semenj e« par valov dvanajstkrat; tr.-ba jo bilo 24 certilikatov po 1.75 Din, kar znaša 42 Din; a vselej, kadar si šel k županu po eertilikate, si plačal pol litra vina po 4-M), kar jo 4.50 Din X 12 = W Din; skupaj '12 Din + 54 Din = 96 Din, in to samo pri pol litru vina! Kaj pn, če si kupil več? Glej, stroški za certifikate so v enem letu narasli preko 100 Din, pa brez koristi, za prazen nič — ker volov n. pr. sploh prodali nisi mogel! A v občini je pač sto takih mož, ki so enako trošili kot ti; torej 100 X 100 Din, kar znese do 10.000 Din! Čemu ti izdatki in kam so romali? Ne v občinsko blagajno, marveč v žep župana-gontilničarja! Izgovor: »Nikogar ue _sj-. liin za pijačo« — ne vrlja. Jevcda, v obraz ni rekel: »Daj -ia pol litra vino, »!i pa certifikata ne dobiš«, — p-ič pa priliznjeno: »No, ia pol litra boj dal, kcjnelc — Vprašamo: ali ne znači tak stavek v ustih župana, ki ima nekaj moči r občini in bi ti lahko nagajal kakorkoli ie, če ne bi kupil pol litra vina, ali ne znači toliko, kakor da moraš kupiti!? Sr tole: v Gradaeu je gostilničar pri kolodvoru iztočil preteklo leto okro« SO hI, dočim je gradaški župan celih 123 hll — Ali zdaj razumete, zakaj so župan-gostilničar trese, da županskega stolčka no zgubi? Ali zdnj umejote, čemu je Supan-gostilničar pred volitvami tako dober in radodaren z veselicami, ppjnninii janjci in vinom? Ali zdaj uvidite, zakaj je tak župan tako hud, čo se kaplan vtika v volitve in mu štreno meša? Mar zdaj spoznate, čomu tak župan prav po oštarijsko napade v umazali! »Domovini« (št. 21. t. I.) vso farano, češ, ,la so še vedno prevei' farovški? — In farovški bosto vse dotlej, dokler ne boste zahajali trumoma v njegovo gostilno! — Se vam potem še čudno zdi, 5e se tak župan loti celo ostuduih laži, kakor la bo po izvolitvi za župana sezidal pri lat 1 orlovski dom — on, ki vas je ravno prej ozmerjal kot oreveč fa-rovške!!? — Možje! Župana, ki vas, svujo seobča-ne, javno aramoti po časnikih, njuga boate obsodili dn* 2. julija. Tedaj vsi brez izjeme na volišče, da spustite kroglico v našo skrinjico in izvolite za župana poštenega kmeta In no gostilničarja, kmeta pri fari, t središču občine — in ne v loži pri močvirju!
TRK TA V POLJANSKI DOLINI.
Ni Vfllik« občin na Kranjskom, ki bi imelo tako nizko občinsko doklado kot jo ima občina Trata, namreč samo 5')%, dočim imajo mnogo druge po 400 odstotkov iu šo več. Kljub temu pa naša občina nima nobenega do!ga in ima šo denar. Zahvala za to gr« pristašem ŠLS, ki so imeli dosedaj večino v občinskem odboru, posebno pa dosedanjemu županu Francetu Uršič, po domače Piesercu na Hotovljah. Pa tudi sicor pomaga župan občanom, kjer moro, včasih še v lastno škodo. Sam kmet, pozna najbolje tožave kmetskega in delavskoga stanu. On bo (udi pri občinskih volitvah, ki se bodo na Trati vršile 26. junija t. 1., varuh skrinjico SLS, ki bo prva. V to nuj vrže vsak krogljico, kdor bočo občini dobro in pošteno misli. Nasprotna
stranka v občini jo stranka liberalnih trgovcev in gostilničarjev in nekaterih nezavednih kmetov, bi mislijo, da so kaj več kot drugi, čo se obešajo liberalcem za škrice Iu berejo brezversko »Jutro« ali >Doinovinot. Oe smo prav poučeni, so se ■topet prekrstili, in se ne bodo imenovali več liberalci ali demokrati, ampak napredni. Sicer bi jih pa naši zavedni pristaši spoznali, čo bi tudi nastopili brez imena. Kjer liošlina iz Gorenje vasi gode, I'u-stetnik pu kljub svoji starosti po njegovi svižit pleše, tam so tla »nahiksaaa« z liberalizmom. Liberalci so.pri Poljanski elektrarni dovolili »Sokol-skeinti domu« v Gorenji vasi znižane cene na škodo zadružnikov; če bi prišli v naši občini na krmilo, bi najbrž« kaj podobnega na škodo občine ukrenili. Zato vsi na volišče in vsak naj vrže kroglico v prvo skrinjico Pre.iercu! To zahteva naša katoliška zavest bi pa blagor občino. Oe bi bil Presero zadržan, ga bo nadomestoval Franc Potočnik iz Hoiavelj, p« domačo Nackov Francelj.
KOVOR PRI TRŽIČU.
Dne 21. maja lauskega leta je bilo ustanovljeno proutovoljno gasilno društvo, katero imamo. Eno leto je popolnoma mirovalo, a sedaj sc jo pa začelo poživljati, nabirati sa začeli fantje in možje najprvo po domači vasi in potem še po okolici darove 7,a potrebno brizgalno in druge potrebščine, tako da bode v slučaju požara moglo nastopiti. Dne 6. julija imajo prvo veselico z bogatim srečo« lovom v ta namen.
Dne 25. julija imamo pa občinske volitve. Nastopile bodo tri stranke: 1. Slovenska ljudska stranka, 2. Kinctsbo obrtna SLS tn Delavska stranka. Začeli so ae pravi volilni boji, kateri so pa namenjeni le proti SLS. Kmotsko-obrtna je sestavljena lz vseh rasli ("ni h strank, kakor demokratov, sokolov, sa-snostojnežev in nekaj naših mož, na čelu naš dosedanji župau. Delajo z vso paro ua volil-ce, da bi dobili čim več glasov in tako vc6 odbornikov. Ko se je ista sestavljala prišel jo iz Tržiča župan Lončar s svojo gardo, da .iim je dal navodila, kako naj se sestavi in kako naj se imenuje. Prvič so jo krstili za napredno gospodarsko, ta ni šla, drugič so jo krstili za samo gospodarsko, tudi ta se jim nI obnesla in potem so naredili Kmctsko-obrtno SLS, to pa samo zato, da bi čim vefi pristašev SLS preslepili, da bi jih volilL Eden kandidat od Kmetsko-obrtne stranke se je sain izrazil, da je SLS privlačna sila, zato so ji pa dali ta napis, za katerem se pa skrivajo razni demokrati iz vseh vrst. Zato pa voJilcl psmet in nikar jim ne verjemite ia jih ue volite. Volite ie vsi listo Slovenske ljudske stranke. Pri volitvah bo naša skrinjica prva.
ADLEŠIČI NA BELOKRANJSKEM.
Prt nas so dve občine: Tribnče in AdlešičL V Tribučab je bila vložena samo kandidatna lista SLS. Torej jo v polovici župnije Adlešiči zmagala na črti SLS. V drugi polovici župnije Adlošiči jo pa bolj zmešauo. Tu so bomo pa b skrogljicami igrali. Postavljene bodo tri skrinjice. Možje, pristaši SLS, čujto pesmico:
Vprašaj le delavca, vprašaj orača; prva le skrinjica, ta jo domača druge so židovsko tuje blago, dobro premisdi, da škode ne bo. Nič ne pomišljaj, odločno na plan, v prvo izpusti, da svetel bo dan. Ni dolgo, kar je iz naše župnije umrl neki Nikolaj r.rnič, v starosti 108 lot. — Dne 6. maja 1924 ao Bojančani, ki spadajo v občino Adlešiči, praznovali sv. Jurija. So namreč pravoslavno vore. Ob tej priliki jih je obiskal višji šolski nadzoruik Engelbert Gangl. To pravoslavno cerkveno proščenjo so pomagali proslavit tudi vinlški Sokoli. Slavijo jo bilo zaključeno četrti dan. Teklo je po grlu in po mizi Saj ludi lahko. Slavili so meuda mirovno slavij«. —» Dne 23. decembra 1923 se je vnela Ijuta bitka na Bojancih med pravoslavnimi kmeti in neoborože-niml katoliškimi delavci. Katoliški delavci so bili popolnemu neoborcžeui. Padlo ja približno 100 strelov. Bojančani so bili pred sodiščem oproščeni pnfl krinko zaščite javne moralo. Živijo minister Nik« Zupan ič.
SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI.
Ljudje i liberalnim mišljenjem ae sploh smv trajo za napredno tudi pri nas. Poglejmo samo n«
z4/
koliko, kakšna je ta njihova naprednost. Na binkoštni pondeljek sta imela v BušeČl vasi svetukriž-ka naprednjaka Hrovat Pcpi, ki se trndi ta tupan-ski stolček in reducirani ljubljanski liberalni uradnik. ki bi tako rad postal občinski tajnik, sbod, bolj skriven seveda, da naši ljudje ta njega uiso prav vedeli, saj se naprednjaki sploh boje, da ne bi kdo odkrilo razjasnil njihovih laži, na katerem sta jasno pokazala svoje nflprednjaštvo, pa bušeški Oolobič seveda tudi. Svetokrižki liberalci delajo ne proti svoji, ampak proti bušeški šoli. Bilo je na shodu nekaj njihovih pristašev, ki so zvesto po»lu-gali njihove besede, dasi tudi njihovi otroci hodijo v bušeško šolo. Svctokriški liberalci ne delajo torej proti svoji Soli, saj hodijo v njo njihovi otroci, ampak proti bušeški. ivnj njim mar bušeška šolal Otroci te okolice naj le ostanejo tepci, kaj nam mar. To je tista sebična ljubezen, ki sama sebi dobro hoče, drugim ne. V oči jih bodejo stranišča, o katerih smo ie spregovorili, da so bila neobhodno potrebno. O tem ne govorimo več. Pač pa pozivamo Goldbiča, naj nam pove odkrito in jasno, kdaj je bilo dogovorjeno in sklenjeno, da se bo delal pri bušeški šoli nov vodnjak. Ako tega ne dokaže, ga smatramo za lažnivca in hujskača. Sploh pa povemo eno, da bodo naši ljudje vedeli in »napredni« Go-lobič tudi, čc ne ve. Najsi bo tudi župan liberalec in ves odbor in krajni šolski svet, če je pri šoli kaj potrebnega, gre šolski vodja lahko preko njih. Okrajno glavarstvo pa občini samo sporoči, toliko in toliko potrebuje šola in občina mora dati, pa naj sede tudi sami liberalci traven. — Obetali so ljudem tudi travnike. Kje jih bodo pa dobili? V kostanjeviški graščini. Saj veste, kako bo državni centralizem delil polja, saj še brežiško graščino ne morejo razdeliti. Le v avtonomiji je upanje, liberalci so pa Žerjavovi pristaši in eentralisti. Sicer pa aiso naši liberalci ljudem obljubili travnikov, ampak samo, da bodo delali na to, ako ne, jim vedno lo lahko očitajo in v nos vržejo. To jih ne bo bolelo, liberalec je z« tako stvar neobčuten.
KRAS N J A.
Dne 1. junija L 1. so se naši samostojni demokrati« s Štrukljem na čelu osokolili ter priredili javen političen shod, ki je končal n tem vspe-kom, da je liberalcem samim izkopal le še večjo jamo, ki ho jo mislili izkopati SLS, pa so sami vanjo padli. Natepli so ne gospodje liberalni do-inokratjc iz Ljubljane, Kamnika, Domžal, Doba itd. Učitelj Ormck jih je pozval, da prekolnejo SLS, no, pa je proklctstvo padlo na liberalce same. Nastopila je ecla vrsta liberalnih govornikov, in težavno je, ugotoviti, kdo je najbolj lagal, kajti v lažeh, obrekovanju, zavijanju eo se kar kosali, kdo bo bujšL Ni vredno, da se zapišejo imenu liberalnih veljakov, samo ime krtinskega učitelja ftiriaj-deka naj se objavi, ki je nasilno vzel ključ farno cerkve, tako, da je moral orožnik nadenj, da je Smajdek ukradeni ključ vrnil S svojim shodom so liberalci doživeli popolno polomijo vkljub revolverjem, ki so z njimi na shodu grozili. — Dno 29. junija imamo pri nas občinske volitve. Kdor pošteno s svojo pametjo zna misliti, ne bo volil Štruklja in njegove stranke in sicer zato ne, ker prvič, stranka, kateri pripada Štrukelj, je vele-grbska, ki bi najraje Slovence in Hrvate vtoplla v žlici vode. Drugič, ker stranka, kaieri Štrukelj pripada, je stranka nasilja, krvoprelitja, popolnoma protiljudska stranka, ki no prizna ljudstvu nobenih pravic. Tretjič, ker stranka, kateri pripada Štrukelj, je brezverska in protiverska stranka, kar so liberalci dovolj jasno znova pokazali na shodil dne 1. junija, kjer so se norčevali iz sv. pisma iu čudežev, sramotili iu obrekovali papeže, in celo o samem Gospodu Jezusu Kristusu bogokletno govorili. četrtič zato ne, ker če Štrukelj zmaga, bo cela občina stokala pod komando in strahovlado eno same t. j. Golovec-Štrukljeve žlahte. Petič zato ne, ker Štrnklju je samo za komando, nič pa za koristi občine, kar je Štrukelj že mnogokrat dokazal na pr. pri lovu, pri občinski poti, ki pelje proti, vasi Koreno, katero pot si hoče Štrukelj prilastili, četudi je zarisana v občinski mapi. Možje! Mla-doničil Vsi volimo SLS! Ta stranka jc zares slovenska, __ je zares ljudska in krščanska stranka. Proč b Štrukljem in njegovo protiljud6ko stranko!
KRŠKO.
Občinske volitve za obširno krško občino bodo v nedeljo, 6, julija. Voliti je 83 odbornikov, volilo se bo na dveh voliščih: v Krškem in pri Sv. Duhu. Vložene so tri kandidatne liste: SLS, JDS in SKS. Skrinjica Slovenske Ljudske Stranke
(Kmetske Zvezo) bo druga, ker je tako žreb odločil. — Volivci, v nedeljo, 6. Julija vsi na volišče sa zmago SLS v krški občini, niti eden no sme ostati doma! Vrzite kroglico v drugo Bkrinjico! Tako si izberete občinski odbor, ki bo nesebično sastopal vašo kmetske, obrtniške in delavske koristi, obenem pa boste manifestirali ia avtonomijo Slovenije!
Painleve, predsednik novo izvoljene iran-coske zbornice, ki je vrgla Poincareja in Milleranda, dva zagrizena militarista in na-cionalca, ki sta s svojo nestrpnostjo ogrožala evropski mir. Pašič je imel v njih precejšnjo zaslombo.
ŠKNT JERNEJ NA DOLENJSKEM.
Samostojno - liberalni kolovodje in njihovi tunži komunistični pomagači menijo, da je sedaj prišla ura za nje. Tudi njihova neuaturua zveza jih ue more rešiti. Liberalni belgrajski eentralisti ravno te dni preganjajo vse, kar količkaj diši po komunistih. — Pri nas posebno zabavljajo nad občinskimi dokladami Najbolj so še hujskali po Vrhpolju, pri Kosu in Kranjru, kjer zlasti zastopnik samostejno-komunistične zmesi Vale čuti veliko zaslombo. Sklicujejo sc nn sosedno Orehovško občino, kjer sc po njihovem cedi lc med in mleko. Mi pa pravimo: kaj boste primerjali našo občino z Orehovško. To j8 tako, kakor bi stavili večjega posestnika na isto stopnjo z kajžarjem. Dalje pravijo, da je »klerikalni« odbor že lansko leto pri-tiral občino ua 270 odstotno doklado. Samostojneži pa previdno molče, da bo od teli doklad okroglo 120 odstotkov vzele samo šole. Mi pa tudi vemo, da bo ravno samostojneži in drugi libcralci bili in so zato, da naj ljudstvo pri šoli nima nobene pravice, 6amo plača naj. Li mislite, da ne verno, da imajo š«!. voditelji poseben ukaz, da tudi sami sestRvijo proračun in ga pošljejo na višje mesto. Županstvo pa kar dobi od okrajnega šol. sveta v Krškem odlok, koliko da mora staviti v občinski proračun za šole Zakaj potem kričite, da jc »klerikalni odbor kriv velikim doklailam! — Ali ni bil zopet ravno »klerikalni« občinski odbor zato, da nc bi bilo nobenih doklad na zemljišče v tekočem letu! A proračun na pritisk liberalno-saino-stajnih birtov ni bil potrjen o<l vlade, ki jc kar predpisala, da so mora vsaj 100 procentov pobirati od zcinljc. Tako imamo letos po zaslugi liberalne vlade 100 odstotno zemljiško doklad«. O tem Bamostojncži seveda molče. Li ni dalje ravno SLS bila tista, ki jo z neumornim in težkim delom dosegla, da iina sedaj tako lepo sejmišče e e I.a občina iu ne samo par ljudi. SLS tudi no bo dopu-
Na{bolj£i Šivalni stroji In kolesu
za rodbinsko in obrtno rabo vedno v zalogi
edino pri JeSi|»
9 ob vodi blizu Prešernovega spomenika
stotem potrebščine za Šivilje, krojače, Čevljarje In sedlarje.
Galanteriia in vse drobno blago.
stila, da bi par samostojnih mogotccv vodilo delo velike večine občanov, čuti pa se sama za toliko močno, da lahko nadzira svoje lastno delo ter odpravi morebitne pogreške.
TALCJI VRH PRI ČRNOMLJU.
V	naši občini sta vloženi za občinske volitve dvo listi in siccr SLS in Kmetska Zveza. — D» bodo naši volivci na jasnem, izjavljamo, da ljudje, ki kandidirajo na listi Kmetske Zvezo niso pri-stuši naše ttrankc in so nadeli svoji listi to ime lo zato, da bi vjeli kaj volivcev v svoje mreže. Je to jako Blabo znamenje, če Bi ne upajo s svojo pravo firmo prod ljudi in bo morali ukrasti im« Kmetski Zvezi. Pa tudi to jim no bo pomagalo. Ljudstvo je takoj spoznalo njih naiucuo in bo volilo SLS, stranko poštenosti, stranko, ki so bori ta gospodarsko in politično ter kuituruo samostojnost Slovencev, može pa, ki se skrivajo v obleki Kmetske Zveze, v resnici so pa sužnji srbiva, obsodilo 20. junija na ta načiu, da bo metalo krogljice v skrinjico SLS.
TREBNJE.
V	Trebnjem imamo občinske volitve na dan sv. Petra in Pavla. Ker smo v Trebnjem precej »napredui«, imamo kar tri skrinjice: Slav. ljudsko stranke, samostojno in demokratsko. — Na naši SLS listi so podpisani uaibol.jši možje it vseh vasi v občini in vseh stauov, kuietov, delavcev In izobražencev, — Na samostojuo so se podpisali zvesti poslušavci Ledrarja in pivci Pavliaa; na demokratsko pa trebanjska »gospoda« in par za-poljani cv, ki so jih z zvijačo, a tudi s prevaro ujeli. Zato imamo dokaze! — Samostojna in demokratska lista sta samo ua videz dve, v resnici pa ena, ker se bosta ob volitvah združili in vezali,
Velik priganjač ta obe listi, samostojno ia demokratsko je »delavec« Budal. preknpoc t jajci, ined ljudmi znan pod imenom »jajčar«, v politiki pa »voditelj« delavcev. On je ta demokrate thiral podpise, plačeval ga j« pa trcbaijski notar. Gospod »jajčar ho res krasen zastopnik delavcev v občinskem odboru, on, priganjač tistih, ki odobravajo poboje delavcev v Trbovljah. Seveda kandidira g. »jajčar« tudi sam na demokratski aH trebanjski listi in sicer ua odličnem mestu. To so mu Trebanjci pustili v zahvalo, ker jim je preskrbe! možakarjev ta podpis liste, četudi u« vseh l resnico in pravico!
Zadnja tri leta smo Imeli pri nas Bamo. stojneža župana. Z veliko korujžo se je usedel ns županski stolec, poln »svete« jeze in zabavljanja nn prejšnje klerikalno gospodarstvo, a kouec žu-panovanja jc bolj klavern. Računi so v neredu, za I. 1023 še sedaj niso sklenjeni in potrjeni; župan, ves odvisen od trebanjskih mogočnjakov jo plesal kakor so mu ti godli. Samostojni odborniki so glasovali za vse, kar so ti magočnjaki želeli: Za zidavo soilnije, trški most, ki so ga hoteli naprtiti občini, čeprav je vaška sadova. Vsled nerednega poslovanja občina za več mesecev ni prejela občinskih doklad. Nered v občinskem poslovanju je bil tak, da se je vriši na na zahtevo okrajnega glavarstva pregled občinskih računov po revizorju iz Ljubljane Povdarjam, ila je prišel revizor na zahtevo okrajnega glavarja samega! — Samostojni sicer kriče. da jc revizor našel vse račune v redu; a mi jih opozarjamo naj nikar no hvalijo dneva pred nočjo; poročilo v pregledu računov še ni prišlo! Mesto, da so samostojneži hvalijo t »vzornim« poslovanjem, naj raje povedo s kako vnemo in trudom so tadnje dni ob reviziji krpucali račune, da so nered vsaj malo zakrili. — Sicer pa dosti jasno govori o rodu pri občinskem poslovanju to okolščino, da je dosedanji župan za svojo vzorno žnpanovanje tako »odlikovan«, da po postavi za naprej še ves izvoljen nc more biti v občinski odbor.
Možic — kmetje in delavci — na 29. j«111)9 vsi na volišJe za Slov. ljudsko stranko — nasa skrinjica je tretja.
KRIŽE PRI TRŽIČU.
Tudi pri nas so volitve pred durmi. Kako bodo izpadle, eo nam ni treba ravno bati. Križki yc-lilei v večini so dosedaj še pri V6cli volitvah pokazali, da so trdili pristaši somišljeniki Slovenske ljudske stranke, in kot tako se bodo gotovo izkazali tudi pri sedanjih volitvah, ki so izredne važnosti, ko ae bije boj za gospodarsko in kulturno osamosvojitev izpod belgrajskega jarma. Res jo pa šc peščica takih, ki hočejo na vsak način podpreti polomljeno skrahirano liberalno stranko. Pucljeve itak ne morejo, ker bo jo tržiški libcralci pokopali
pri >Jumi< t Zadragi in k življenju obudili svoj napredni blok. Kdo je (a blok, je morda komu So jje neznano. Iiadi tega pa bočomo mi danes razkriti njihovo miseljuost. Lahko rečemo, da v tem bloku niso možje socialno čuteči za bližnjega, revnega bajtarja, delavra, obrtnika. Dokaz za to so vplivno izjavo, ki so jih podali, ko se je imela napeljati llornova elektrika in skupni vodovod. Neki trgovec so je izrazil, da je ni potreba in da je če celo življenju nevarua, to pa lo ia to, ker se jc bal ia dobiček pri petroleju. Drugi mogočnež jo izjavil. Uu lahko svojo kašo pri sveči poje. Ko se jo pred j,.;i nameraval zgraditi vodovod, jo je zopet gotova dičiia glava samostojnih pogruntala, češ, ni ga treba, jaz imam vodo v hlevu. liriški kolodvor, naj-vzornejša naprava cele Jugoslavije, čigar streha je modro nebo, jo zopet njihova dična zasluga. Oc bl hoteli našteti vsa njihova taka dela, pri katerih so pokazali vso svojo duševno revsčiuo in nezmožnost, n obenem lastno dobičkuželjnust ua škoilo občanov, lii morali napisati t-.; dolge vrsto. Zadostuje pa, da si je ljudstvo vse to So ohranilo v spominu in jim nato ne bo naklonilo svojega zaupanja, ker ga no zaslužijo, kakor so s svojim delom pokazali, ampak ga bodo naklonili edino pravi nesebični zastopnici slovenskega ljudstva i.i volili zaradi toga Itsto SLS, ki so prva, druga, tretja in peta. Živela sijajua Hiiaga SLS.
VI. PREDOSELJ.
Skrinjica SLS je druga, to si dobro zapomnite! — Krivico smo napravili v zadnjem dopisu i* Predoselj našim nasprotnikom. Danes jo popravim*. Njihova lista se imenuje kmečko-delavska in no gospodarska. Sicer pa bi niti popravljati 110 bilo potreba, ker vsak razume, da s« mora listu, na kateri so osebe kot profesor Košnik, prolesor Ivančič, učitelj Luznar, gostilničar Grajzar, gostilničar Pod-lesuik in še drugi taki kinetio imenovati po takih kmetih lil delavcih edino kmee&o-delavska. Zato jo bo tudi getovo podpirala Orjuna, ki ob vsaki priliki pokaže, kako ljubi kmeta in delavca po načelu 1 >Kogar Orjuna ljubi, gu terorizira«. — In se eni> krivico maramo popraviti. Oisto pozabili Brno zadnjič, kako vneto agitirajo Kramarjev očka in kako vnetega pomočnika imajo v Matjaku iz (Irehovelj. Sovražila sta se ta dva nekdaj grdo. grdo; danes pu sta hudo, hudo prijatelju iu teiluo tiščita glave skupaj in si zaupaviita vse tajne, kako napreduje limcčlco-delavska lista, ki je združila vse uoprijate-lie kmeta in delavci- od liberalnih profesorjev in lamostojnih birtov pa do nasilnih Orjunrev. — 6c tretjo novico iz Predoselj. Nosilec listo je med drugimi tudi preklical svoj podpis na kinečko-delavslii listi. No Bajdov oče iuia pa bolj debelo kož,o in manj občutljiv no« in je postal nosilec na listi. Agitacija so vodi z obeh strani. Pri nasprotnikih pa so nam to čudno zdi, da imajo umazane >l)omovine* zastonj na razpolag«. Odkod ta sredstva? Pomislite in vedite, da je denar ubogih davkoplačevalcev ua razpolago ne le za Orjuno. ampak za vse, ki se prodajajo. In takih prodanovičev ininjo nasprotniki radosti. Zato pa 29. juniju vsi krogljico v drugo skrinjico: proti prodaiiovičcin In nasilnežem.
CERKLJE PRI KRANJU.
Pri nas so tri liste. Naše ljudi posebno odločno svarimo pred takoimeiiovano kuictsko-dclavsh« listo, ua kateri jc prvi Jožef Kohus. Kdor noče osramotiti naeii lare pred svetom n.ij si dobro ogleda tega moža kot starega liberalcu. Kroglice, ki padejo v njegovo skrinjico, so kroglice Srbom pro-danili liberalcev Naj vas ne moti par imen na tej listi. Nekateri niso vedeli, kaj s<> podpisali. Pošteni Cerkljanci bodo volili Slovensko ljudsko stranki' ki zastopa novistrušcuo Slovence hi sc bojuje za 'ijiho-vo avtonomijo.
SMIHEL-STOPIČE.
Dne 3. avgusta t. I. se vrše pri nas občinske volitve, za katere se z vso vnemo pripravljajo zlasti gospodje Žcrjavove klike, ki bijejo sedaj ljut boj za svoj obstanek. Žerjav namreč vidi, da nima pri našem ljudstvu za-siorabe, kar je razvidno zlasti iz tega, ker nima niti toliko pripadnikov, da bi sestavili svojo listo. Zato pa sijajno plačuje svoje verne pomočnike, zlasti navdušenega g. Lenarčiča iz Novega mesta, učitelja Hočevarja iz Šniilicla, postajecačelnika Kobija iz Birčne vasi, puh-(Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj!)
P
Črešnja.
?Sv. Vid je črešenj sit« — pravi stari slovenski pregovor — seveda, če obrode. To velja pa le za tiste srečne kraje, kjer se kaj brigajo za to sadno pleme in kjer dobro uspeva. Žal, da je takih krajev malo, dasi se črešnje pri nas skoro povsod dobro sponašajo. Le brezbrižnosti naših sadjarjev je pripisovati, ako je po mnogih krajih sv. Vid brez črešenj.
Črešnja je prvi, takorekoo spomladni sad. Zato je tudi tako zaželjen in težko pričakovan, in zato se tudi tako lahko raz-peča. Njena zunanjost je tako mikavna, in njen okus tako prijeten in osvežujoč, da ni čuda, ako mlado in staro tako rado sega po njej. Največ tega krasnega sadu povži-jejo svežega, mnogo ga porabijo za razna peciva, precej ga tudi vkuhajo, po drugih krajih ga pa po tovarnah na vagone predelajo v drage konserve. Črešenj ni nikdar toliko, da bi jih ne mogli spečati. Ako ne gredo v denar doma, se prodajo pa na veliko v tovarne.
Črešnja se v vsakem oziru razlikuje od Irugih sadnih plemen. Razen oreha in našo starodavne tepke je v obšimosti ne doseže nobeno drugo sadno drevo. Pone-kodi vidimo silne orjake, stare precej čez 100 let. Kljub veliki starosti in obsežnosti raste v mladosti jako hitro in tudi prav kmalu zarodi. Desetletna krepko rastoča črešnja je že precejšnje drevo, ki tudi že rodi. Kar je pa pri črešnji posebno važno, je to, da daje izmed vseli sadnih plemen razmeroma najbolj redne sadne letine. Cvete skoro vsako leto. Prav tako bi tudi vsako leto redno obrodila, ko bi tu in tam
lega g. Prijatelja iz Težke vode ter druge njim sorodne duše, da hodijo okrog ter izsiljujejo od našega ljudstva podpise. Naše ljudstvo je pa že prišlo do prepričanja, da jc SLS edina stranka, ki zastopa koristi in pravice ljudstva, zato se ue bo dalo zapeljati od Žerjavovih za-peljnncev in nc bo nasedlo njihovim praznim obljubam. To svoje zaupanje bo pokazalo na dan volitev, ko bodo vsi kot en mož volili SI.S, ki Ima. že določene svoje kandidate in čije nosilec liste ie g. župan Vovk. Prepričani smo, da Lo SLS gotovo dobila več glasov kot zadnjič in da bo ljudstvo s svojimi izkorišče-■wcilci na dan volitev spet pošteno obračunalo. To se bo pa zgodijo z vsemi, tudi s SKS, čeprav upa, da si bo med ljudstvom ustvarila boljši obstoj in imela večji ugled, če se prelevi in si nadeac naslov Gospodarska stranka.
IZ PREŽOANJA smo dobili od zastopnikov liste SLS druga skupina zatrdilo, da so 111 hočejo bili pristaši SLS, da so iz krajevnih ozirov postavili svojo listo, o drugih stvareh pa da so bodo pogovorili po volitvah. Ker so v krajevne sporo nočemo mešati, prinašamo to izjavo. Uredništvo.
»consKeeraaafflaBsafflBaissniBBBHHK&jiieB-11 Orlovski odsek na Brdu priredi v ne-delio, dne 22. t. m. ob 3 popoldne javno telovadbo ob sodelovanju Mengeške (Sodbe s sre-čolovom. Za potrežlio je preskrbljeno. Povabljeni vsi prijatelji od blizu in daleč.
ne vničili cvetja aprilovi nazimki in trajno deževje. Ker se črešnje trdno drže na drevesu, jih moramo trgati. Za kupčijo imajo veljavo samo tiste črešnje, ki so obtrga-ne s peclji. Pri obiranju je treba paziti, da se rodni les ne poškoduje in ne osmukajo rodne češulje. Tudi sicer je treba velike previdnosti, ker pri obiranju črešenj je bil že marsikdo nesrečen.
Črešnjevo drevje se razlikuje od drugih plemen tudi v tem, da ne potrebuje posebnega negovanja. Ako raste v prikladni, topli, ne premokri zemlji, ki ima dovolj apna, se sponaša prav izvrstno brez vsake nege. V višavah se počuti mnogo bolje nego v nižavah.
Večina vsega črešnjevega drevja je vzgojena doma. Navadno cepijo divjake na mestu, kjer zrastejo, dasi se mlada črešnja prav tako z uspehom lahko presaja. Zato v naših krajih nimamo črešnjevih nasadov v vrstah kakor drugo sadno drevje, ampak le posamezne črešnje na raznih krajih, kjer je pač zniknil divjak in ni bil napoti. Sicer je pa črešnja kakor ustvarjena za posamnico, da je nič ne ovira v razvoju. V večji družbi v tesnih vrstah bi se najbrže ne počutila tako dobro in bi se bržčas tudi nikdar ne razvila v tako orjaška drevesa.
Črešnje cepimo Bkoro vedno le v vrh več let starega divjaka ali tičje črešnje, ker črešnji ne ugaja pritlična cepitev, kakor jablani ali hruški. Tudi ni vseeno kakšne sorte je podlaga. Lepo, zdravo, in trpežno drevje zraste Ie na divjaku rdeče tičje črešnje, ki raste po gozdovih. Marsikje trpijo taka necepljena drevesa tudi v bližini selišč in sicer po takih krajih, kjer bi rastle lahko tudi žlahtne črešnje, pa ni nikogar, ki bi divjake precepil. črna divja črešnja ne velja za podlago. Sedajle je ugoden čas za nabiranje semena (rdečih tičjih' črešenj). Popolnoma zreli plodovi naj se takoj s kožo vred posejejo na primeren prostor na zelenjadnem vrtu ali na zelniku. Spomladi bo seme izkalilo in v dveh, treh letih bodo drevesa že godna za po-žlahtnjevanje. Kdor bi seme sušil in hranil, da bi ga sejal šele spomladi, ne bo doživel drevja iz njega.
Cepiče moramo rezati še pozimi — decembra ali januarja — cepiti pa februarja meseca. Poznejše cepitve se ne primejo rade. Cepljenje v zarezo in v razkol se sponese jako dobro. Tudi za odbiro primernih sort je sedaj najugodnejši čas, ko si lahko ogledamo s sadjem obloženo drevje. Za rezanje cepičev izberimo in določimo le zdrava, posebno rodovitna, neobčutljiva drevesa tistih domačih preizkušenih sort, ki so posebno v trgovini priljubljene.
Črešnja ima dva huda sovražnika. Na neprikladnili svetih rastoče črešnje uničuj je s m o 1 i k a. Plodove pa okvari č r e š -njeva muha, ki zaleže na plod po enot jajčece, iz katerega se izleže bela ličinka, ki živi v sredi ob koščici.
Gospodarska obvestila.
CENE.
g Z vinskega tržišča se porota, da je bil pretekle dni promet s slovenskimi vini majhen. Izjemo tvorijo le prvovrstna ljutomerska vina. V Dalmaciji se opaža nekoliko živahnejši promet radi zveze s Suša-kom, kamor so prišle manjše in večje po-šiljatve v svrho nadaljne prodaje. Cene slovenskim vinom so ostale neizpremenjene in stane Dolenjec po Din 4.50 do Din 5.50, štajerske vrste lanske letine pa po Din 7.50 do Din 10. Hrvatska vina stanejo Din 4 do 5. Isto ceno ima 11 do 12 prooentni Dal-matinec, dočim se plačujejo 7 do 8 odstot. vrste po Din 2 do 2.50. V Vršcu stanejo 10 odstot. vina po Din 2.50 do 3.50, 11 odstot. Din 3.50 do 4.50 in močnejša vina po Din 5.—. Iz Banata se ponovno poroča o toči, ki je napravila na večih krajih dosti škode. Zato so tamošnja vina čvrsta, ravno tak tudi srbska. Negotinec stane Din 6 do 6.50.
g Mlečni trg je v Ljubljani prenapolnjen in je imel za posledico znatno padanje cen mleku in mlečnim izdelkom. Cena mleku se je na ljubljankem trgu znižala za 50 par pri litru. Na trgu se proda ia nepaste-rizirano mleko po 3 Din liter, k ga gospodinje vseeno ne kupujejo, ker se hitro pokvari. V mlekarnah se prodaja pasterizirano mleko, ki je sicer nekoliko dražje, zato pa zuržno.
Gospodarska zveza notira sledeče cene: Semena: Domača detelja, črna, plombirana jx> 27 Din. Lucerna ali nemška detelj«, plombirana po 26 Din. Rdeča detelja ali inkarnatka po 20 Din. Semenska pesa »Mamuth« (rdeča) po 22 Din. Semenska pesa »Eckendorfer« (rumena) po 22 Din. Italijanska ljulika po 24 Din. Angleška ljulika po 24 Din. Nemška ljulika po 14 Din. Grahora po 5 Din. — Gnojila: Super-ffosfat rudninski 16 odst. po 120 Din. Superfosfat kostni 18/20 odst. po 190 Din. Raz-klejena, bela kostna moka po 160 Din. Toni ažrva žlindra 18/19 odst. po 170 Din. Kalijeva sol 40/42 odst. po 150 Din. Kajnit 12/14 odst. po 70 Din. — Krmila: Oljnate tropine po Din 3.50. Klajno apno Din 4.50 pri manjšem odjemu 6 Din. — Vinogradniške in k m e t i j s k e p o t r e b-s č i n e : Gumijeve trakove po 140 Din. Žveplo, dvojno rafinirano Din 3.75. Modra galica 98/99 odst. po Din 9.25. Trierji (čistilniki) znanilce MIA 2.900 Din., znamke MIB 2800 Din. Mlatilnice na ročni in gepeljni pogon 4000 Din. Mlatilnice na gepeljni pogon s siti in tresali 6900 Din. Gepelji na 36 obratov po 4500 Din, na 24 obratov po 4000 Din. Okopalniki 1000 Din. — Poleg tega je na razpolago bencin po 13 Din za kg;
725—730 odst pri odjemu celega barela. Nadalje imamo na razpolago vsakovrstne jx>ljedeljske stroje kakor: čistilniki (paj-telni), sadni mlini, plugi, travniške in poljsko brane, koso in brusi, vodno žago, brzo-parilnfki, kovani žeblji, gnojnično sesalke, tehtnice, separatorji za mleko, zidarske žlice in kladiva, lopato za štihat, vodne sesalke, kosilnice, kline za slamorcznice itd.
ŽIVINA.
g Živinski trg. Maribor, dne 13. junija. Prignanih je bilo: 115 svinj in 1 ovca. Cona: 5 do 6 tednov stari 200 do 225 Din, 7 do 9 tednov 250 do 275 Din, 5 do 7 mesecev 575 do 650 Din, 8 do 10 mesecev 1100 do 1175 Din. Kilogram žive teže 15 do 17.50 Din, kilogram mrtve teže 20 do 23.75 dinarjev. Ovca komad 225 do 250 Din. Do-gon je bil radi dežja slab. Prodanih je bilo 80 komadov svinj. — Zagreb, dne 13. junija. Voli prvovrstni za kg žive teže Din 15 do 17, voli debeli 14.75 do 15.25, voli re-jeni 13 do 14, biki debeli težki 13.50 do 14, biki rejeni lažji 11.25 do 12.75, telice re-jene 11 do 12, krave rejene 11.50 do 12.25, kravo klobasarice 7 do 8. Teleta živa 15 do 16.50, teleta zaklana 20 do 20.75, prašiči domači debeli 16 do 17. prašiči peršutarji 14.25 do 16, piašiči zaklani 18 do 21.25, prašiči banaški 20 do 22.50. — Ceno goveji živini so se malenkostno popravile. Teleta sc se istotako nekoliko zboljšala v ceni. Cena prašičev se je ustalila. Večje povpraševanje pa je za lahkimi prašiči. Pričakovati je, da se bodo sedanje cene držale.
IZVOZ IN UVOZ.
g Izvoz protnine it naše države. Po podatkih generalne direkcije carin v Belgradu je znašal izvoz perotnine iz naše države v prvem četrtletju t. 1. 17. vagonov v vrednosti 45 do 50 milijonov Din. V aprilu t. L je znašal izvoz žive perotnine vrednost 4 do 5 milijonov Din. V lanskem letu se je izvozilo perotnine 600 vagonov v vrednosti 140 milijonov Din, a v letošnjem celem letu so računa na izvoz v vrednosti 200 do 225 milijonov Din. Živa perotnina se izvaža v glavnem v Italijo, Španijo in Madžarsko. Zaklane perotnine gre največ v Anglijo, Francijo, Švico, Avstrijo in v zadnjem času tudi v Nemčijo.
g Sporazum o izvozu vina na Češkoslovaško. Po daljših pogajanjih je odobrila češkoslovaška vlada te dni načrt izvoza jugoslovanskega vina na Češkoslovaško. Naša kraljevina ima zdaj 3 to drŽavo iste ugodnosti kakor Italija in Francija. S sporazumom je omogočen izvoz večje množine boljših jugoslovanskih vin v češkoslovaško republiko, ker smo dosegli 50 odst. popusta pri uvozni carini v tej državi. Potrdila
o izvozu vina Izdajajo pristojne trgovska zbornico.
g Nova izvozna carina. Z 10. junijenj je stopila v veljavo nova izvozna carina I<j izkazuje nižje postavke. Za nekatere pred. mete se je carina prav izdatno znižala. r0 novi izvozni carinski tarifi se odslej p]a. tuje po 20 Din za 100 kilogramov (doslet 30 Din), rž 20 (30), koruzo 10 (20), jehn>>n 10 (20), oves 5 (10),.-fižol 25 (50), pšeničnl zdrob in pšenična moka 8 (25), seno 2 Din za 100 kg. Za konje, stare nad tri leta sa plačuje po 100 Din, za zaklane po 50 Din za goveda do 100 kg žive teže po 40 Din, zaklana in brez kože so prosta carine, s kožo po 40 Din. Prašiči do 70 kilogramov se ne smejo izvažati, nad 70 kg za komad ali za vsakih 100 kg (po želji izvoznika) po 200 Din. Zaklane svinje se plačuje odslej po 50 Din; ;nast je prosta carine, ravno tako tudi vsi mesni izdelki. Jajca 100 Din, kože kakor sedaj s popustom, za kože od ovc, koz, jagenjčkov, konjske in svinjsko kože po 200 Din, goveje kože brez carine, Sveže slive so carine proste, za druge vrste se plačuje po 3 Din; med je prost, ravno tako premog. Za smrekov les se pobira izvozna carina po 30 Din, hrastov stavbni lrs in pragovi po 15 Din brez oddaje v naravi; oljčni sadovi 100 Din. Odpadki od stekla so prosti carine. Perutnina, živa 100 Din, zaklana 50 Din.
RAZNO.
g Sadna letina v Sloveniji. Na Dolenjskem in deloma tudi na Štajerskem vsled preobilnega deževja v času, ko je bilo drevje v cvetju, ni pričakovati dobre sadne letine. Na Gorenfskem, kjer sadovnjaki pozneje cveto, pa je pričakovati mnogo sadnega pridelka.
g Stanje vinogradov na Dolenjskem. Trta je pokazala dost' zaroda in je tudi vreme bilo tako ugodno, da bi se dalo zamujeno še nadomestiti. Sv. Urban in Medard sta bila lepa, kar je za Dolenjca znak, da bo trta v lepem odcvcla. Toda deževje, ki nagaja prošli in tekoči teden, je uničilo vse nade, ker je nastopilo ravno v času, ko ja trta v polnem cvetu. Obeta se zelo slaba letina in bo imelo to gotovo učvršoenje cen za posledico.
g Skrb v Avstriji za prevažanje sadja in sadnega mošta. — Generalna direkcija zveznih železnic je že sedaj vse poskrbela, da bo jeseni za prevoz sadja in sadnega mošta v Avstrijo na razpolago zadosti vozov. Hkrati se je odločila, da bo tarifo za prevoz tega blaga izdatno znižala. — Pri nas se pa v tem oziru še ni prav nič ukrenilo. Ima vremena. •
'U
Schicht
Pravo
je nopresežno v praluem uspehu ia izdatnosti. Pranje s ScllicHtovlm milom je zabaval

BOLNIŠKA POSTELJA.
Prav mnogo je odvisno za zdravljenje bolnikov od tega, kakšna je bolniška postelja. Ako je prav prirejena in pravilno postavljena, je vse lažja postrežba in tudi bolnik mnogo manj trpi. Bolniška postelja naj stoji tako, da je vzglavni konec pri steni, na obeh straneh pa prost dohod. Najprimernejše je žičasta peresna vloga, na kateri leži žimnica, ki je hladna, primerno mohka in enakomerna podloga za bolnika. Slamnjače, plevnice in pernice niso priporočljive, ker se v njih rad nabira mrčes, bo vroče in se bolnik preveč poglobi vanje. Ako nimaš žimnice, pripravi slamnjačo iz turščino slame, ki jo po dolgem natrgaj, da je mehkejša in bolj gibka. Nanjo deni potem blazino s čistimi ovsenimi plevami, ki si jih prej očistila vsega prahu, ali pa tudi drobno narezane rezanice. Na vzglav-je položi blazino, ki naj bo tako dolga, kakor je postelja široka in je napolnjena z žimo, plevami ali rezanico. Na to pregrni rjuho, ki jo na vseh straneh dobro zatlači, da ne bo delala gub pod bolnikom. Za odejo ne jemlji pretežkih stvari, zlasti ne zdaj ob vročini; primerne so prežite odeje, ali volneni koci. Pod nje pregrni vrhnjo rjuho ali jo pripni na odejo. Podzglavnik naj bo tolik, da je dovolj velik za glavo, če je pa treba podpreti tudi zgornji život, jih mora biti več in jih je položiti potrebi primerno. Bolniku, ki vedno leži, je treba vsaj dvakrat na dan prestlati posteljo, da se prezrači in shladi. Ako bolnik ne more sam s postelje, ga je preložiti na drugo posteljo, ki jo porineš prav tik njegove. Bolnik, ki se ne more sam dvigniti, naj ima na vznožju pritrjeno gurto, za katero so prime, ko se hoče dvigniti. Tudi pri nogah naj ima tak bolnik trdo blazino, v katero upre noge. Ponekod imajo tudi od ulTopa visečo gurto, katere se bolnik oprime, ko sede. Ako slaboten bolnik zdrsne z vzglavja, ga ne smeš prijeti kratkomalo pod pazduho in ga vleči nazaj, ker ga vsega pretegneš in silno zmueiš. Zravnaj mu srajco do pod kolen, primi ga nad koleni in ga porini nazaj, pri čemur ti bo morebiti tudi sam pomagal, če se vsaj nekoliko upre s petami in rokami.
Posteljno perilo prav pogosto menjaj, zlasti zdaj poleti. Najbolje je, če med tem bolnik gre s postelje, ali ga predeneš na drugo. Pri slabotnih bolnikih, ki niso pretežki, lahko to sama storiš: bolnik naj se te prime z obema rokama za vrat, ti ga Pa primi z desno roko pod koleni, z levo pa čez pleča in dvigni. 6e je pa bolnik te-zak) je treba za to delo dveh ljudi. Oba morata stati na isti strani postelje; eden porine roke pod bolnikova pleča, drugi pa pod spodnji život in kolena, a oba morata delati vse istočasno. Ni pa vseeno, kako bolnik leži v postelji, ampak je to odvisno od njegove Izpleza L Bolni na pljučih, s kasljem in težko sapo, morajo skoro samo sloneti^ zato rabijo veliko podzglavnikov, u ie treba, ker se hitro razgrejejo,
večkrat menjati. Pri boleznih v trebuhu je dobro kolena in hrbet nekoliko podložiti, da trebuh, ozir. bolno mesto ni nateg-njeino. Bolne noge je dobro precej visoko polagati. Pri zlomljeni roki ali nogi založi zlomljeni ud od vseh strani z malimi blazinicami (napolnjenimi z drobnim peskom ali rezanico), da pride zlomljena kost v pravo lego. To posebno še tudi potem, ko je že trda obveza odstranjena.
Važno je, da veš, kako položiti bolnika dotlej, da pride zdravnik, ki da potem navodila. Celo telo naj leži v popolnoma mirni legi. Rana ali boleče mesto še prav posebno mirno, če je rana odprla, jo zavezi s snažno obvezo. — V splošnem pa boš marsikaj sama čutila, kako ti je treba ravnati. Misli vedno na to: kako bolniku lajšaš bolečine; zato pa je vsaka še tako iznajdljiva pomoč dobrodošla. — Največja snaga pa je najboljša nega bolnika.
KUHINJA.
Krompirjeva solata z zelišči. Sesekljaj eno trdo kuhano jajce, eno salatko s perjem vred, ali češenj, nekoliko drobnjaka, kre-buljce, zelenega peteršilja, šoep popra, deni v skledo, osoli, prilij kisa in olja in stresi vse na krompir, ki je kuhan in na listke zrezan, premešaj in postavi na mizo.
Grah s smetano. Zberi in operi pol litra izlusčenega graha ter ga skuhaj v slani vodi z vejco zelenega peteršilja. Kuhanega odcedi, stresi na krožnik, ga potresi b krušnimi drobtinami in zabeli z mastjo ali surovim maslom, nato zavri par žlic kisle smetane in jo polij čez grah.
Črešnjeva torta. Mešaj četrt ure 10 dkg surovega masla, 10 dkg sladkorja, 4 rumenjake, prideni sok polovice limone. Nato prideni Bneg 4 beljakov in 10 dkg moke. Testo stresi v pomazan tortni model, ga z žlico razravnaj in položi po vrhu črešnje drugo poleg druge, potem ko si jim odstranila peclje. Peci v srednje vroči pečici pol ure. Pečeno potresi s sladkorjem ter postavi gorko ali mrzlo na mizo. (Ako hočeš, poberi peške iz črešnje.)	M. R.
Lilije. Lilij je več vrst in barv. Najlepše med vsemi so gotovo bele, ki raz-cveto v drugi polovici junija. Radi krasnega cvetja in močnega prijetnega duha so priljubljene starim in mladini. Lilije spadajo v vrsto čebulnic in se tudi razmnožujejo z njimi. Zahtevajo pa gnojno zemljo in solnč-no lego. Naj boljši čas za razmnoževanje je mesec avgust, ker se čebule v jeseni in v zgodnji spomladi opomorejo in tudi cveto drugo leto. Razmnožujemo jih z razdeljevanjem čebulic. Paziti pa moramo, da ne ranimo čebul pri presajevanju, pri okopava-nju in pri rahlanju zemlje spomladi. Le malo ranjena čebula zabrani cvet tisto leto. Ker se čebule hitro množe, je zelo priporočljivo razmnoževati in presajati jih vsako četrto leto. Kakor z belimi, tako ravnamo tucli z drugimi vrstami, med katere spadajo: rumena lilija, zlati klobuk, cesarski tulipan, ki cvete že v začetku aprila, lilija sdato-
paska in pegasta lilija. K lilijam spadajo tudi bledorumene in temnorumene enodnevnice. Na visokem steblu imajo cvetja; vsak cvet traja le en dan, a vsak dan se odpre nov cvet. Te vrste lilije se razmnožujejo z razdeljevanjem korenin.
Potonka. Divja potonka raste po gorskih vrhovih južne Evrope. Pri nas se je udomačila v mestu in na deželi. Po barvi je: bela, rožnordeča, živordeča in temno-rdeča. Po obliki so napolnjene z velikim cvetom, pa tudi enostavne se nahajajo tu in tam. Razmnožujejo se z razdeljevanjem korenin, ki jih napravijo globoko v zemlji. Razmnoževati jih je najboljše meseca avgusta in sicer je treba korenino previdno in globoko izkopati. Prvo leto po presaditvi navadno ne cvete.
Britanska razstava: Indijski paviljon. (Glej članek.)
RMAN
pozna vsak otrok, nabere naj ga vsaka' mati, ki ima doraščajoče hčere, vsaj časih je bila to navada. Rman pomaga za bledič-nost, krvotok, belo perilo, kadar boli križ, za različne mrzlice in prehlad, krče, zažle-mano kri, spolne bolezni, grinte, mehurne bolezni, zlato žilo, davico udnico. Župnik Kneip je bil poln hvale te ponižne, pa tako mogočne zeli. Uživa se čaj ali izvleček. Za ozebline, bolečine v križu in drugih udih1 je mazilo, za gimte in izpadke pa umivanje! in kopanje z izkuho cele rastline. Pri belem perilu in drugih neredih je posebno' važno umivanje s čajem. Mazilo: Nabert pest rmanovih vršicev, pest cvetja, pest listja rdeče maline in pest grenkuljičinega listja, potolči z lesom, deni toliko svinjsko; masti, da pokrije, kuhaj dve uri pri tihem ognju in iztisni skozi platno. Pekoče bolečine, ki jih prizadevata zlata žila in volk, minejo po tem mazilu. Izkuha rmanovega cvetja naredi lepo polt, ako se umivaš 2'
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške obleka A. & E, SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10/
A* -,v
njo. Ozebline maži 2c poleti, da sa pozdravijo do zimo. Kdor si ne bo pomagal zdaj, bo stokal, ko pride mraz.
PLEVELKA
je znana prijateljica vseli, ki kašljajo, pljujejo kri ali krvave na drug način. Stol-čeno zeleno plevelko namoči v vinskem kisu in devaj na pekoče ture in deraje, izvlekla bo bolečine in ustavila gnojenje. Plevelka čisti rano in ustavi krvavenje. Pozdravi kapavico, grižo, klanje. Pije se ovarek aii vino, ali iztisnjen sok ali mezga. Za ovarek prevroj 16 gramov plevelke nu pol litra kropa, odcedi in izpij v dveh polovicah. Za vino deni 2 pesti zeli na pol litra vina in pari na solncu štiri dni. Jemlji po dve žlici tega vina. Za klanje in grižo je bolje gorko kuhano vino. Za kapavico poleg čaja ali vina tudi kopanje v izkuhi plevelke in smrekovih vršičov.
SRBEČICA.
in druge oskrumbe se širijo vokolici Ljubljane, ljudje si ne morejo kupovati zdravil, pa se privadijo in trpijo, skrivajo. To pa je nevarnost za druge. V okolici perejo mestno perilo, prinašajo mleko. Kako lahko se zanese mučna bolezen naprej. Kdor ima kako kožno bolezen, je dolžan, da se zdravi, da si išče pomoči. Ako ne zmoreš dragih zdravil in ne moreš v bolnišnico, malo vode in smrečja pa že dobiš. Skuhaj si smrečja in kopiji ali vsaj umivaj se v tem. Oskrumbe namazi z janeževim ali konopljinim oljem ali z limouovirn sokom. Treoblači večkrat perilo I Zdaj so sliši dosti tožba, kako primanjkuje telesne snage in to je glavni vzrok kožnih bolezni. Zgoraj je lepa obleka, namesto belega perila pa je kaj pisanega — kar je na koži naravnost strup. Odpirajte okna in vrata, da vzameta solnce in veter bolezni.
Popolroma varno naložite svoj denar pri
v Ljubljani — r. z. z o. z.
Id se je PRESELILA iz hiše Uršulitiskega sumo-
siana aa Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg bolela «UNION«. — Hranilne vloge sc obrestujejo
z ozirom na višino znaska in odpovedni čas
Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, Ler poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela «Union« v Ljubljani. — Vrhutega je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu- in inozemstvu. — Denar sc naloži laliko tudi po poštnih položnicah.	5381
Pozor, zavarovanci
»Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani!
S 1. julijem t. L bo «Vzajetnna zavarovalnica« vpeljala vplačilo zapadle zavarovalnine pri poverjenikih ozir. zastopnikih. Vsak zavarovanec bo od krajevnega poverjenika obveščen, kdaj ima zavarovalnico pri njem vplačati Ko zavarovanec zavarovalnino poverjeniku plača, izroči mu isti potrdilo, da je zavarovalnino prejel. Sedanje direktno vplačevanje zavarovalnine po pošti po poštni položnici bo tedaj g i. julijem prenehalo, — Ako slučajno ne dobi zavarovanec pravočasno obvestila od poverjenika, naj se pa potrudi k njemu, fi*

m
□DonnEsin ycERR3

i-.«.—-.

Čudesa britanske razstave.
Navadno rečemo Angleška ali Anglija, v resnici se mora pa ta mogočna država imenovati Velika Britanija. Z drugimi državami, ki jih imenujemo domini-onc in katerih največji dve sla A.vsiralija in Kanada, ter s kolonijami najrazličnej-nih vrst skupaj tvori Velika Britanija državo, kakršne še ni videl svet. Četrti del vsega človeštva je združen v njej, največ ljudi ima Indija, nad 300 milijonov, vsa država nad 400 milijonov. — Jugoslavija jih ima 12 milijonov. — In ta ogromni svet jc napravil sedaj v Wembleyu pri Londonu velikansko razstavo, kjer vidiš vse, kar proizvaja četrtina človeškega rodu. Vidiš tam vladno palačo, palačo železne industrije, palačo drugih industrij, ki jc največja pokrita ploskev na svetu, vidiš tam paviljon Avstralije, paviljon Južne Afri ;e, Kanade, Zlate obale v Afriki, paviljon Indije, Malajskih držav it:!., itd. Na koncu razstave je iz betona zgrajen stadion, kt ima prostora za 125.000 glodalcev in ki je največji stadion na svetu. — Pri tem se spomnimo tudi našega bodočega stadiona v Ljubljani, ki ima nekaj, česar nima noben drug stadion sveta: najdivnejšo in najlepšo okolico s krasnim ozadjem naših Alp —.
Kaj je vse na tej razstavi nakopičenega, to popisati je nemogoče. Gospodinja sc bo zanimala za električni likalnik, ki sam jemlje perilo iz košare, ga razgrne in lika; kmetski gospodar bo gledal pluge iz Avstralije, mlatilnice iz Kanade, rejo no-jev v Južni Afriki, pšenico in ječmen io druge pridelke od vseh krajev naše zemeljske krogle; mehanik si bo ogledal najrazličnejše stroje, ki vsi delajo, blagajniške omare z meter debelimi vratmi, železnico, ki te pripelje naravnost v dvorano noter, in pet tirov ima, lokomotivo, ki je daljša kakor kak manjši vlak, itd. Vse vidiš; vse v najpopolnejši obliki. Življenje kolonij se ti pa kaže tako, kakršno je tam; črnci jedo tako, kakor doma, imajo svoje koče, svojo nošo, svoje navade.
Če hodi kdo po tej razstavi in vidi vse to, postane ponosen, da je britanski državljan, čuti se gospodarja sveta, vse drugo mu ni nič. In obiskovalcev je zelo veliko; tekom šest mesecev, ko bo razstava odprta, računajo na trideset milijonov! Samo na binkoštni pondeljek jih jc bilo 320.000. — Ljubljana ima s predmestji vred 65.000 prebivalcev —.
Od vseh paviljonov je indijski najlpši in najmičnejši. Slika nam ga kaže. Na če-tverokotnem notranjem dvorišču je rib-njak, okoliinokoli pa oblokani hodnik. Na voglih strmijo kvišku štirje vitki čebulasti stolpi, v sredi pa kraljuje velika okrogla kupola. Ves paviljon jc posnetek slovitega Tadž-Mahala, najlepše indijske stavbe. V staroindijske pripovedke se zamakneš, ko stopiš noter, in popolnoma pozabiš na hrušč in vpitje drugih delov razstave.
DOLG VODOVOD.
Preden pri nas spravi kakšna občina kakšen vodovod skupaj, koliko jo besedi in koliko prerekanja! V Avstraliji so pa napravili vodovod, ki je 520 kilometrov dolg. V puščavi so dobili zlato, in takoj sta "nastali dve mesti. Vode pa ni bilo. Tedaj so napravili v gorovju Darling ob obali, kjer je dosti vode, velikansk jez in so zajezili za njim okoli 220 milijonov litrov voiie. Votlo so dvignili 720 metrov visoko, da so dobili potrebni pritisk, in so jo po 60.000 železnih oeveh, položenih kar na zemljo, čez griče in po dolinah napeljali do rudnikov. Neprestano je na delu 24 parnih se-salk, ki poženejo vsak dan 22 milijonov litrov po ceveh. Kljub velikanskim stroškom naprave je padla cena vode v rudni-škili mestih na dvajsetino.
ROBINZONOVA PUŠKA PRODANA.
Vsak od nas je bral Robinzona. To ja zgodba, ki jo je napisal pisatelj Dan;cl i Defoe po pripovedovanju mornarja Ale-i ksandra Selkirka. Na svojih potovanjih je ! imel Selkirk s seboj puško, ki ima vrezano • letnico 1701. To puško, eno najzuamenitej-I ših na svetu, so 21. maja v Londonu n? javni dražbi prodali.
JEKATERINBURG POGOREL.
Jekaterinburg je mesto v gorovju ! Ural meti Azijo in Evropo. Znano jo po-! stalo posebno vsled tega, ker so umorili boljseviki leta 1916 tum ruskega carja iu njegovo rodovino. Sicer pravijo nekateri, da car šo živi, na Kitajskem, in da so vi-st o njegovi usmrtitvi spravili v svet bo\ji> viki, zato da so no bi ruski nezadovoljneil zanašali ra zopetni prihod carja. Te dni ja mesto Jekaterinburg skoraj popolnoma pogorelo.
eHBfaieHBBai8E»«£3KBBGaB£3ESa.
liOH. SREDNJA VAS.
Volitve v občinski zastop so vrSo pri naj dno 2!). i m. to jo ua praznik Sv, 1'eira in Pavla. — Vloženo so bilo 4 kandidatno liste. Naša strniti«
dve listi in sicer Kmetsko delavsko 'is(o, ljudske stranke v Srednji vasi, koja skrinji™ ha na ■ r u g «t ni mestu in I i itn SIS Koprivnik, katera ima skrinjico na tretjem ir entu. — Volim čine Srednja vas pridite dn". 29. t. ro. vui na voli®« ter mirno in zavedno pokažite s kroglicami, da no maramo nikekega centralizma.
EBHffltSB0a9E?aaBHBBHBBBQ0aa
S
w w
esm
(OOPPELFALZ) prodaja pod dnevno cono r. BANDA in drug, Ljubljana, Karlovska cesta s'
»»SLOVENSKE VEČE.RNICE«
Mohorjeve družbe od zvezka št. 1—37 in « 0 d.-,rje« M. D. do leta 1886 — kupim m d0D' plačam. Pogoj, da so knjige cele. - Pon-dDC upravo »Domoljubu n pod «KNJIl»li«>
DO GNANO JE, DA PKEKAŠAJO
pristne »Turške icose<<
katere dobite pri ŠOŠTEPJČ, PE1AN in EKKSS v Ljubljani, Resljeva cesta št. 20 — vse do seaaj pod različnimi imeni ponujane kose. Tuai PJ'Pjg ročamo lo tvrdko za nakup druge ŽELtz.; . na debelo in drobno,
te
4>A>
llllSSfSI
/L;1	i
Sovraštvo in ljubezen.
Preko snivajoče vasi je ležala poletna noč, ko se je cunjar vračal domov. Žetev! Polje, zapisano smrti, je težko dihalo.
' Matija Goreč je obstal in se ozrl Se enkrat proti šoli, ki mu je biia v otroški dobi drugi, boljši dom, in kamor ga še sedaj vedno zopet žene tiho hrepenenje. Ljubil jo tega starega moža, ki je bil tako dobrosrčen in kraktoviden, da ni spoznal človeške zlobe, pa tudi ne skritih tihih ran, ki so krvavele poleg njega.
Kot najsiromašnejšega otroka ga je učitelj vzel v svojo hišo, ga vzgojil in ga tudi poučeval izven šolskega časa. Tako je Matija Goreč raste! skupaj z učiteljevo Ano, živela sta kot bral in sestra. Pozneje jo Matija Goreč šel kot rudar v rudnik. Kadar pa je bil ob nedeljah prost, je šel v šolo. Tedaj pa, ko je doraščal, je tiho prišla ljubezen v njegovo srce. Nihče ni vedel tega, niti učitelj niti Ana. Bilo bi zelo predano in nevhaležno, če bi to kaj pokazal, on, ubogi rudar.
Dokler se ni zaročila. Tedaj je bilo konec njegovega premagovanja. Nič več ni prenesel tega, da bi šel v šolo. In ted;.j je Ana vedela. Učitelj 6e je pa samo čudil in ee jo jezil nad odpadnikom.
Oh, to grozno delo v rudniku I Ta samota v mrkih rovih pod zemljo brez upanja na bodočnost. Goreč tega ni vzdržal.
Umrl mu je neki sorodnik :n mu za-
Bustil hišico in malo trgovino s cunjami, čitelj ni hotel ničesar slišati o izpremem-bi poklica; Matija pa je bil vesel, da je bil lahko vedno na prostem, hodil okoli po svetu in da mu ni bilo treba biti vedno samemu s svojo srčno bolestjo. Tedaj je postajal polagoma mirnejši ia vodrejši. Cez nekoliko let se je poročil s pridnim dekletom. Nikake bridke ure ji nI povzročil, tudi ona njemu ne. Toda čez eno leto, ko jo bila Liza rojena, je umrla.
In zopet je bil 6am. In preko zakona in preko groba je prišla včasih ob tihih urah nekdanja ljubezen iz mladih let, čisto brez želja, a bolestno globoka — kakor danes, ko bo morala iti bolna in slabotna revščni nasproti, revščini, ki mu je nekdaj prepovedala misliti nanjo.
Od daleč se je bližala nevihta in Matija je šel domov.
Začetkom prihodnjega oktobra je prišel Henrik zopet domov. Jesenske počitnice. Hlapec je z vozom prišel- na kolodvor Ponj. Tuje je gledal deček z velikimi, čr-n-™i očmi domače gore. Vselej, kadar je Prišel iz ravnine in prvič zagledal vrhove gora, tedaj mu je srcu začelo hitreje biti, kakor da bi na teh gorah prebival neki sveti mir, kjer izgine vsa tesnoba in je pohabljeno vse hrepenenje.
In vendar je bila pokrajina otožna. Pestro listje je trepetalo na drevju, bel, meglen pajčolan se je razprostiral preko praznih travnikov, Ob potokih in bajerjih
so stale vrbe, podobne sključenim, pohabljenim starčkom, kot bi h< io pasti v vodo in umreti. Na visokih jagnedih ob poti pa jo prepeval veter pesem daljnega poletja in mrtvega veselja.
Toda bila jo .domovina, domovina,»ki jo jo deček tako bolestno ljubil, na katero je mislil vsak dan, ker je moral biti daleč od nje.
Po polju je šel mož z lovsko puško, komaj dvesto, tristo korakov oddaljen od poti. Hlapec je ustavil konja. Henrik je skočil kvišku, potegnil klobuk z glave, mahal in vpil: »Oče, oče, oček
Mož jo obstal, pogledal in pomahal z m!-n. ' ato pa je dal znamenje, naj se pelje dalje, in nadaljeval svojo pot.
f ,;o ropotal po cesti dalje. Deček je sedel popolnoma tiho. Pripeljalali so se mimo krompirjeve njive. Na njej je delalo več ljudi in kopalo iz črne zemlje bele, duhteče gomolje. Avgust Bajželj, oskrbnik, je čuval nad vsemi kot molčeč kralj. Toda ed vseh je jemal težke, napolnjene košare in usipal njihovo vsebino v velikanski voz. Tedaj se jo mlad fBnt ločil od delavne "" 3ff>!-«*l par korakov, padel preko vreče krompirja, se pobral, se spotaknil šo i.;.viat oo neko brazdo, snel čepico z glave, jo vihtel kakor nor po zraku, skočil preko "ostnega jarka, stopil k vozu in rekel sopihajoč:
»No, Henrik, to je pa dobro, da si zopet prišelI«
»Dober dan, JanČek! Kako imaš mrzle roke.c
»No, le pobiraj krompir, ko (e zemlja tafto mrzla. Lahko si vesel, da si četrtošo-lec in lahko vedno sediš v Bobi.c »Janček, ti moraš iti z menojk Henrik je zavpil proti njivi: »Hoji Bajželj! Oskrbniki Ali se srne Janček peljati z menoj?<
Velikan se je zamislil, stresel najprej močno z glavo, nato zopet mislil daljo, zmajal nato neodločno z ramami, nato pa je kratko prikimal in se obrnil proč.
»To sem že vedel,< je rekel Janček in splezal na voz, »povem ti, jezil bi ee, če se ne bi peljal s teboj, in jaz tudi.«
Tudi samotni lovec je šel domov. Ni imel sreče. Njegova lovska torba je bila prazna.
Sreča! Naglič se je zasmejal. On in sreča! Te že dolgo ni bil<T zanj.
Truden so je naslonil ua svojo puško in s turobnim pogledom je zrl preko golega, mrtvega polja iu proti oblakom, ki so težko viseli proti gorovju. Šele čez nekaj minut je samotar zapazil, da je bil v nevarnosti, zakaj petelin njegove puške, na kateri cevi jo slonel, je bil napet.
Trpko je zadrgetal obraz moža, dvignil puško iu izstrelil oba naboja v zrak. Zaprl jo oči ob votlem poku in šel dalje.
In kakor večkrat v zadnjem času, je sel k Preku. Dobil je krčmarja samega, zakaj bilo je še zgodaj popoldne.
»No, ali si prinesel obresti, Herman?« Je vprašal krčmar prijazno.
»Ali se ti tako mudi z obrestmi? Mislil sem, da jih no potrebuješ tako nujno.«
»No da, vsak potrebuje svoj denar, vsak, Herman! Jaz tudi!«
Naglič jo okorno sedel za mizo. »Izrezi mi jih iz kožei Nimam nič! Garati ne zna nihče!«
Krčmar jo zlovoljno obrnil hrbet in čemerno gledal skoz okno. Vse je bilo tiho. Oba sta molčala.
Tedaj so se odprla vrata in vstopil je približno sedemnajstletni fant, močan in Z idiotskim obrazom. Bil je edini Prekov sin, »Hu, hu!« je rekel in si drgnil roke., »To je danes mraz! Nočem biti na polju —< nočem — niti malo nočem.«
»Glej, da izgineš zopet ven, ti lenoba!« je rekel Prek.
Toda sin se mu je smejal. :>Tl si lenoba! Oh, to je mraz! Tukaj pa je toplo. Tukaj je mnogo lepšel«
Začel je žvižgati in skakati na eni nok gi po sobi ter si je mencaje drgnil ušes« in nos. Nato je sedel za mizo. Prek ga nf več gledal. Obrnil ee je zopet k Nagliču, > Poglej, Herman, red mora biti. V denarnih zadevah se konča dobrodušnost Zai podariti nima nihče kaj.«
Naglič je skočil kvišku in udaril s pek stjo po mizi.
»Podariti? Kdo govori o podaritvi? 0"df nikogar ne potrebujem, da bi mi kaj podaril iu od tebe najmanj. Tako daleč faf nisem k
Prek je zmajal z ramami. »Vedno takoj užaljeni Vedno isti gol-spod, ki sc mu no sme ničesar reči. Poglej, Herman, to je tvoja napaka. T&^o si polagoma prišel z vsemi kmeti narazen. Ko bl imel več prijateljev —«
»Oh, molči, pusti me na miru s temf tepci k
»Iiihild — tepci, tepci, tepci!« se j« režal idiot.
»Glej, da se izgubiš, Avgust!« Fant se ni premaknil s prostor^. »Ne,« se je režal. »Mraz je!« Naglič Je zopet povzel besedo. »Ali bi mi kdo od teh pomagal? Kaj? Nihče! Bali bi se. Niti vinarja mi ne bi posodili.«
»Ena —- dve, levo — desno, ena dve, levo — desno!« Idiot si je napravil pak pirnato čako in je korakal po sobi.
»Glej, da se spraviš ven, Avgust,« mtf Je rekel Naglič. »Saj ne more človek gen voriti nobene pametno besede. Ti, tepe« neumni!«
Avgust se mu je spačil. »Zunaj Je mraz. Ena — dve, desno — levo!« Nato Je! nenadoma obstal, zažugal kmetu s pestjo in zakričal:
»Vi nimate pravice ven metati! Hu, ta* ko mraz je, tako zelo mraz!«	*
Glasno je zatulil. Oče mu je prijazno rekel: »Sedi lepo tiho v kot, Avgust! Lah* ko ostaneš tu!«
Bil je silno ozlovoljen. Sam je večkrat zakričal nad svojimi otroci, toda ni pustili.
ro m poceni
se kupuje v marmfakturni trgovini
A. & E, SKABERNE Ljubljana, Mestni fetfJI
da bi jim tuj človek kaj rekel. Idiot je sedel za mizo in nekaj časa zamolklo tulil pred se. Od časa do časa je pogledal proti možema in zažugal s pestjo. Potem je vzel z glave papirnato čako in razvil list časopisa. Zagledal je na njem sliko, ki ga je očividno zelo zanimala, zakaj neprestano je strmel vanjo, se smejal, včasih zadovoljen polcimal in pri tem rezal obraze.
Kmet iz vasi je stopil v sobo.
»Dober dan, Prek, dober dan, Naglič!«
»Dober dan, Repark
»No, kako gre?«
Naglič se je smejal.
»Dobro gre! Sijajno gre! Kako naj bi Šlo?«
Kmet je prikimal.
»No, da, kako naj bi šlo bogatemu Na-gliču? Temu mora iti dobro! Ste že slišali? Pri Žaleharjevih je snoči gorelo. Skedenj in hlev sta zgorela.«
»Torej tam je bilo?« je rekel krčmar. »Videli smo rdeče nebo; to je moral biti velikanski ogenj. No, kako pa se je to zgodilo?«
Repar je skomignil z ramami in se smejal s smehom, ki je mnogo povedal.
»Kdo ve! Če je kdo dobro zavarovan in je poslopje že za nič, potem požar ni taka nesreča.«
Naglič se je ostro zasmejal.
»Imaš prav! Človek bi sam želel, da bi kdaj gorelo!«
»Ne pregrešite se!« je rekel Prek.
Repar je pozorno pogledal Naglica.
»No, pri tebi so poslopja še čisto do-brak
Naglič je zmajal z ramami.
»Dobra? Kaj se pravi dobra? Vedno je treba kaj popravljati. Skedenj bi rad dal na novo pokriti, in hlev za krave je prav revno opremljen. Stari ljudje niso imeli nobenega pojma, kako se mora pametno zidati hlev. No, in kakor je pri Ža-leharju — dobil bo lepo vsoto denarja iz zavarovalnine, in potem — pogorelcu vsak rad pomaga. To ni tako zelo hudo.«
»No, končno, sedaj pred zimo — baš prijetno tudi ni.«
»No da, to so same besede,« je rekel Naglič.
S tem je prešel govor na druge stvari. Prišlo je par novih gostov in debeli krčmar je vedno hodil semintja s polnimi kozarčki žganja. Največ je pil Herman Naglič.
Podpirajte zidavo Marijinega svetišča ua Rakovniku. Svečana posvetitev tega svetišča bo krona prvega slovenskega marijan-skega shoda.
Nevednost več denarja stane, kot ga požre davkarija.
Pri vseh m kupili maiiufaktarnega blaga priporočamo
OblaSInico za Slovenijo
r. ss. z o. z. v ljuhljani
Oglejte si njeno centralno skladišče v palači „Vzajemne posojilnice" na Miklošičevi cesti poleg „Uniona". Podružnici: v Stritarjevi ulici 5, na Dunajski ce<ti 29
Cene zelo zmerne 1 Zadružno podjetje!
i3'
Poletni dan — mladostni dan • • •
Poletni dan, poletni dan,
vrtovi vence ti plet6.
Kako si velik in krasan;
na polju rumeni zlato
in v mladem srcu, v duši mladi
cvetijo nade in zakladi. •
Poletni dan — mladosti dan od jutra do večera zlat. Kako si velik in krasan, cvetoč, ponosen in bogati Svetlobe poln in poln moči, da temna noč se te boji.
Mladosti dan — veselja dan.,. A če se žarko solnce skrije in ljut vihar zdivja čez plan ter mlado cvetje v prah razbije, tedaj srce zagrne se v bridkost: polomnjen cvet — uničena mladost.,,
Poletni dan — mleidosti dan, kako si velik in krasan, če večna luč in rajsko cvetje krasi življenja mladoletje!
Limbarski.
Cof »S H 8 Najnovejši aparat za klepanje ia Odidi I. brušenje KOS, naročite takoj pri
IVAN SAVNIK, KRANJ.
Cena za 1 komad 60 Din. Trgovci znaten popusti
KDOR NAROČA ALI KUPUJE SVOBODO-MISELNO IN PROTINARODNO ČASOPIS. JE - ZLASTI »DOMOVINO«, »JUTRO«, »SLOVEN. NAROD« - PODPIRA BREZ-VERSTVO, VELESRBSTVO TER GREŠI PROTI LASTNI DRUŽINI IN LASTNEMU NARODU.
LEPOTA? SVEŽOST MLADOSTI? Prjliu'«. ljena vnanjščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarclost edino z racijonelnim negovanjem viišega obraza, vašega telesa, vaiih las" in zobl lzvanredncga delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-proparati za negovanje lepotci Elza-obrazna In kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštn. 25 Din), Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštn. 25 Din), Elza-lilijno milo lepote {4 kose t pakovanjem in poštn. 40 Din) in 10 odst. doplatka in drugi Elza-preparati kakor Elza-cvet za lase, Eha-voda za usta, Elza-kolonska voda itd. Naslov: Lekarnar EUGEN V. FEl.LER, STUB1CA DON J A, Eba-trg štev. 16, Hrvatsko.	7722
Največji ropar in ubijalec naših ljudi jo oštarija. Ilopa milijone, ubija pamet, preprečuje potrebno izobrazbo.
?wffmf
ranilo prihranile
^ na denarju in zdravju z uporabo
P3c3a-s!fi«l3ie Kave J[
MrFgfms3wl
■ IVANKA: Oče, sedaj boste vendar I J usnje kupili in dali delati čevlje, k« je dosti cencjcj bomo vsaj obuti. OČE: Ivankal ali veš, da jc treba dosti Šteti7 — IVANKA: Oče, to je vaša stara pesem! Vi le kupite tiste ničvredne Jkarpe in vsi bomo zopet v M zimo bosi kot lani. Vrhtega ste bili vsi bolni, jaz uboga reva sem pa morala na pol bosa v mesto po zdravila. — OČE: Ivanka, te bom pa ubogal. — IVANKA: Očcl Vc3eli me. da ste si dali dopove-dati! Kdor hoče svojo družiro dobro obuti, no| kupi usnje na sejmu* v Moravčah, Ve'ikih Laščah, Litiji, Ribnici, Crmošnjicah, Mokronogu, Radečah in v Zagorju
m stojnici Franc Perko.-
BHBBEBBraSBffiBEHBeHSHESBBHBBBnSESa
VoC obresti ti nese temeljita izobrazba v tvoji stroki kot stotisuči v hranilnici.
PSaaBiaaBBBBBBBHBBaBBBBPfaBaBBEBBaO
1 všt Ako še niste,I © pošljite naročnino @
MufcciiclSc sSrciTO Mrižfc!
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 13
preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljša preizkušene modele strešnikov, z euo ali dvema za režama, kakor tudi bobrovcev (biber) in
Na željo se pošlje takoj popis in ponudba!
i mam m m* nrsmi
namreS v rjavo-reodro-beli etiketi je sedaj v prometu davno preizkušeni ia priljubljeni »Pravi s FRANCKO V t kavni prida tek« v zabojčkih, i— V varstvo proti ponaredbam se na tej novi etiketi posebne iztičejo glavna obeležja, namreč ( lroe »Franck« m »kavri mlinček«, — »Pravi t FRANCK i e mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba juhi. —
Zahtevajte pri trgovcih na deželi in kupujte menu* fakturno blono od etare
FRANC d. Z 0. Z. KRANJ leta ISSS uttnuovlj. tvrdke Nt debelo ln drobno. — Prepričajte so pred nakupom.
BsgB«gB»aaBaBffiaBgBai
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja fj
1
• kBaailMaiWM««aa7Beaa»f:B«KSSMSt>*a»ara«Ma»ac«aH«v*aMMmi
Ishrikat Graške tovaire vagonov, 20 PS, 260 tur, ta luč ln pogon, garantirano cmožen za obrat, kcmpl. z vsemi potrebščinami, ohranjen kot nov, ec za priložnostno ceno 90 milj. avstr. kron odda, Ceij. pismene ponudbe na ING. ED. BERGER, GiiAZ, Mandeistrasse 30, AVSTRIJA. 3355
HnOtlfif ZR mizarsko obrtne sprejme. T. JE-Ul/ClICb GLIC, mizarstvo, Trebnje, Dolenjsko.
UPlffl hllbnuo kakor tudi hrastova, suha, btžBR fJURUva dobavlja v vagonskih po-FRANC KNEZ, Tržišče, 3403
šiljkah najcenejše Dolenjko.
Iz slovenskih premogovnikov,
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angl. KOKS za livarne ln domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in briketc.
Naslov: Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11.
-m
vse Vaše potrebščine, novodoSlcga pomladanskega in letnega BLAGA za ženske in moike obleke, svilo, etaoiin, batist, jaten, perilo, 'iion, kotenino, oksiort, ceiir, cviiih za madroce, odeje, koče, | posteljne garniture L dr. Najnovejše svilnate in čipkaste rute in fierpe pri znani domači trgovini
i tmmtm iVšsiju LJutiljona, Umf\m in Stritarlsua ulica
BLAGO SAMO ČEIIOSLOVAŠKI IZDELEK 1
Opozarjam ž e n i n t in nevett. pri nakupuopreme (baliia) cene inatno NIZKE ln ZMERNE.

reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad K 160,000.000.
N M K N N N K N N M
N
N K
Za feotre in birmasice
od Din	55,— naprej
od Din	50.— naprej
od Din	16.— naprej
od Din	15.— naprej
od Din	12— naprej
nudi velik® izbiro raznega VOLNENEGA in peril-nega BLAGA in siceri
sukno, 140 cm široko . geviote v vseh barvah . razno blago za oblekce , bela in modra kontenina
Nadalje razno' hlačevino, žamet, platno, cvilhi odeje, svilene in navadne rute, otroške oblekce, predpasnike, moške srafee, vseh vrst kravate, nogavice itd. - PAZITE na NASLOV tvrdke:
F. in I. Goričar, »Pri Ivanki«
LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA štev. 29 (r bližini zmajskega mostu). - Vsakdo se lahko prepriča, da kupi tu tako poceni, kot nikjer drugje.
MOS5MOCE
dobro napravljene vseh vrst: Vrhni airik modroc 400 Din, spodnji (federmodroc) 425 Din, mreže za postelje 175 Din, žima od 35 Din dalje, alnk 5 Din dobite tudi izgotovljen modroce in te Vam napravi po izbiri blaga in po meri tako) na|cencje •pecljalna zaloga »epotnlšfcJH IztfelUov
—r RUDOLF SEVER ta=
LJUBLJANA, CosposvelsKa c. 6.
Volneno in perilno blago
kakor tudi vse vrsto munutaklurnegn blaga dobite v veliki izbiri in po ugodnih cenah pri trrdki
R. Miklauc Ljubljana
Lingarjeva ulica - Medena ulica ■ Prod Škofijo.
Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo.'
I 2 T** ki ga pa dobite edino v veletrgovini B.iter-' -	mcc.ki, Celie. Trgovci cn «ros-cene. litc:am
se if.tos prodaa po čudovito nizbln cenili perilo, tevljl, Klobuki, uoe:>v!ce in vse drugo liioiluo blago.	Racoute cenik I
NAJBOLJŠA JE IN OSTANE
Dobi se po vseh večjih trgovinah ali pa pri
F. S. ŠKRABAR
samoprodafa »Peklenskih kos« « VIšNJAGORA.
z\momrmm
.ZVONGOLP, 5/ TLfcHr MARIBOR;
"V HITRA POSTREŽBA. W PRVOVRSTNA IZVRŠITEV. NIZKE CENE
račun .pri'
ZADRUZMI-GOSPODgRSKI-BANKl MARIBOR.	W______—
e
OKU5NO IZDELANI BRONASTI ZVONOVI-
HARMONIČNO AHOBDICNI TRAJNI GLASOVI
Zastonj Vam l^V^t cfa
toda po izredno nizkih cenah ga dobite pri t-^dki
»DANICA«, ^ajzelj & RajsižSj
Ljubljana, Turjaški trg 1 (bivša Preskrbovalnica). Velika zaloga sukna, hiačevlne, ža>ncta, ko::tc-nine, tiskovine, etamina, blaga za žirnsice, odej, pletov, nogavic, kravat, naglavnih rut, srajc, ovratnikov, jopic, nahrbtnikov, ter nniraxliči:ei-ega drugega blaga. - Istotarn zaloga USNJA vseh vrst. VSAK NAJ SI OGLEDA! — KROJAČI in preprodajalci poseben popust,	2175
01


'» t 'ga:».'3
berve. transa. fnlte. hit emafle.	L-
COJSit« m zajamčeno čisti irVnCi	J
miiholjže kakovosti ijud'	a
nimt-mmn tti	jj
rsari!)©r sjKM^a K©y8 $s«l	c]
podružnica centrala	skladišče	R
Tovarno	-	K
ru LjU^ajana - Med?®«!«.	in
S
r'J
in
K 1
ZOPER SLABOKRVNOST
SLABO PREBAVO in OSLABELOST vsake vrst,
priporočajo zdravniki najbolj »AROMATIčNn ŽELEZNATO TINKTURO«, ki jo izdeluje le!tMo, »Pri angelu varhu« na Vrhniki. — Je izvrstne«, okusa, ne kvari zob in jo vživajo odrastli in 1 otroci z najboljšim uspehom. 1 steklenica (pol li|rai stane 20 lžin. Razpošilja se vsaka količina, pr;. poročljivo pa je zaradi cenejše poštnine naročiti vsaj 3 steklenice naenkrat. Zahvale na razpolago! Pišite na lekarnarja HOČEVAR-JA na VRHNIKI!
Poslano. Obžalujem svoj žaljivi nastop ob priiikt ja napram g. dr. Iv, Kavecu, Št. Vid n. Lj. - Kovač Lojze
orlov, tabora 11. maja napram g. dr, članu tuk. Sokola.
iS
nudi vsakovrstno vrvarsko blago lastnega izdelka, kakor UZDE, ŠTRANGE, MOTVOZ (špago), G UR. TE, DSF.TO, MREŽE, vsakovrstne VRVI zn zvo. nove iid. — Solidno delo, cene konkurenčne, KAMNIK, Velika ulica 19. — Kupujem P RED IVO po najvišji ceni.	5166
1 Miši, podgane, stenice in čfurkl |
n morajo poginili, nko uporabi i&tt, naša pruuk useni | sredstva proti miMm id poilfctiDnm l»m 7 60. za Ščurka 1" I)iII. zn »temo« (0 Dlll /.a molio (i Din, prot mrftettu o in 7'6o |)in, rai.bt proti uso:n 5 Uin, mani proti uSem v obiekl 7 .V. Min. proti turnvliam 7 50 L)in. licli.r Kii (■•i8'*Hiiia mAriožov 7 Din PuHiljs uo povzetju. ,Avten', kom. laboratorij. SI. Jiinker, Zagreb. P»tr'.nlBXa alloa 8/II1.
!»)»»H»tH»ttKttM»Mt«H«»«m»»M«»»>mitM
I	„SAtON(IT" i
I	AZBESTNI ŠKRILJ nadkriljuje strešno t
S	epeko zbog sveje trpežnostl, je Izredno „
|	ehek in elastičen, kljubuje vodi, mrazu, |
t	vročini, vlagi in vremenskim nezgodam. «
*	Sestoji iz prvovrstnega Portland ce- /
J;	menta našega laslnega proizvoda in naj- •
S	boljšega azbesta iz prvovrstnih svetovnih i
?	rudnikov. .
| fiko L'jorat!;a1e TaSo It, prlštediie denzr in toi.

v	Vsak poedini varčen gospodar, katc-	t
*	remu jc kžeče na tem, da pokrije svojo	*
♦	stavbo trpežno in lično, si bo osvojil za	} J	pokrivanje svojih posbpij edino SALONIT.	|
?	S&ION1V je ncizrjorljiv in ncprcmočliiv.	J
I	fiko Salonit uporab., prihranile na stroških.	•
J	i ažji je kot vsak drug proizvod sedanjosti.	|
t	febvaruje pred vlago, ognjem in strelo.	♦
|	Kimate nikakib vzdrževalnih stroškov.	J
?	Ezborno izolira vsako zračno izpremembo.	i
Trpežen in vzdržljiv proli najsiln. viharju.	|
Vzorcc, cenilce, kataloge, navodila in pro- * račune pošiljamo brezplačno.	j
i
d. d. 23 «OE««iF»9 t Poriiand, Ljubljana, j
| Zastopniki ia zaloga u vseh uežjih krojih- |
ZcicI ružnsi eosDodarska bani C9. Q« O
Telefon št. 57
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
v lastni palači (vis a vis hotela „Union"). Kapital In rezerve slsupi^o itacl S£ 6o,ooo.©oo
Telefon št. 57.
Podružnice; Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sorabor, Split, šil^mk. Ekspozitura; Bled. Interesna skupnost z &osj»g; \
tlarslco banko~tl. d. v Movcm"Sadai	...........
Do^e trgovske kredite, eslcomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tujo valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančno in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srsčk Državne razredno loterije.
izdaj« konzorcij »Domoljuba«, ii*
Odgovorni urednik Anton SuSaik y Ljubljani.
Tiska Jugoslovanska tiskarna.