Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56, 1998, s. 55 - 71 GDK: 621.74: 461 Prispelo!Received: Junij/June 1998 Sprejeto/ A ccepted: Oktober/ October 1998 Izvirni znanstveni članek Original scientijic paper PRESOJA KONCEPTA ZGODNJIH REDČENJ Z VIDIKA PORABE ENERGIJE IN POŠKODB SESTOJEV Boštjan KOŠIR* Izvleček Del sonaravnega pristopa temelji na negi gozda, ki jo opravljamo v kasnejših razvojnih fazah hkrati s sečnjo. Učinek negovalnih ukrepov v mlajših razvojnih fazah je največji, vendar je to načelo prav tu soočeno z ostrimi ekonomskimi omejitvami. Slednjim se pridružijo tudi naraščajoče poškodbe stoječega drevja, ki zmanjšujejo dolgoročne ekonomske učinke nege gozdov. Na primeru modelnega sestoja smo izračunali naraščanje deleža poškodb stoječega sestoja po redčenju ter porabo goriva pri sečnji, spravilu in prevozu lesa. S kasnejšimi in manj pogostimi redčenji bi lahko dobili več vredne sortimente z manjšo porabo goriva in boljšim ekonomskim rezultatom. Sedanje tehnologije pridobivanja lesa niso dovolj prilagojene intenzivnemu gospodarjenju na načelih sonaravnosti, trajnosti in večnamenske vloge gozda. Med razlogi za to trditev je visok delež poškodovanih dreves pri vsakokratni sečnji (okoli 20%). Kjer je mogoče, bi morali uporabiti tehnologije kratkega lesa. Priprava dela bi morala biti izpeljana bolj pazljivo. Ključne besede: poškodbe, redčenja, pridobivanje lesa, smreka, model CRITICAL EVALUATION OF FREQUENT THINNINGS FROM THE ASPECT OF ENERGY CONSUMPTION ANO DAMAGE IN THESTANDS Abstract A part of co-natural approach is based on tending the stands, which is done repeatedly with the thinnings. The effect of tending is highest in young development phases but in these phases this prineiple is faced with strongest economieal limitations. The consequences of the cuttings in younger phases are also damages of the standing trees which remain in the stands for a long tirne - until the end ofthe rotation period. Aecumulated damages ofthe standing trees seriously endanger the positive effects of the tending. Evaluating the above statements, we used a mathematical model and simulations. With Jater and less frequent thinnings we eould probably get higher value ofwood with less energy consumption and with better economieal result. Present technologies of felling trees and long wood extraction are not adapted to intensive forest management on the principle of co-natural, sustainable and multifunctional forest management. One of the reasons is a very large share of damaged remaining trees during every forest operation (around 20%). Where possible, the technologies should be changed to shortwood systems. Forest operations should be planned and done mueh more carefully. · Keywords: damages, forest operations, thinnings, spruce, model • dr. gozd. zn., doeent, Biotehniška fakulteta oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 56 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 1 UVOD VSEBINA CONTENTS INTRODUCTION ...................................................................... 57 2 METODE METHODS ................................................................................ 57 2.1 MODEL RAZVOJA SMREKOVEGA SESTOJA MODEL OF SPRUCE STAND DEVELOPMENT ...................................... 57 2.2 PORABA ČASA PRI SEČNJI IN SPRAVILU LESA TER PORABA ENERGIJE WORKING TIME ANO ENERGY SPENT IN CUTTING ANO WOOD EXTRACTION ...................................................................... 58 2.3 VREDNOST SORTIMENTOV IN STROŠKI DELA V ALUE OF TIMBER ANO OPERA TIONAL COSTS ............................... 59 2.4 POŠKODBE SESTOJEV ZARADI SEČNJE IN SPRAVILA LESA DAMAGES TO STANDING TREES .......................................................... 60 3 REZULTATI RESULTS .................................................................................. 60 3.1 MODEL RAZVOJA SESTOJA MODEL OF STAND DEVELOPMENT ...................................................... 60 3.3 POŠKODBE SESTOJEV ZARADI PRIDOBIVANJA LESA DAMAGES TO STANDING TREES BECAUSE OF HARVESTING ............................................................................................. 65 3.4 VREDNOST LESA IN PRIMERJA V A S STROŠKI TIMBER V ALUE ANO OPERA TIONAL COSTS ..................................... 66 4 RAZPRAVA DISCUSSION ............................................................................ 68 SUMMARY .............................................................................. 69 VIRI REFERENCES .......................................................................... 71 1 UVOD INTRODUCTION 57 Košir, B.: Presoja koncepta zgodnjih redčenje ... Gozdnogojitveni koncepti ravnanja z gozdovi so kljub razglašenim načelom trajnosti ter sonaravnosti in spoštovanju večnamenske vloge gozda v praksi pogostokrat v nasprotju z zmožnostmi človekovega ravnanja. Zato ostajajo slejkoprej želje. Razlika med zaželenim in uresničljivim pa ostaja predmet spora med gozdarji. V sporih se zdi, da imajo prav tako tisti, ki trdijo, da je današnja tehnika pridobivanja lesa premalo prilagojena delu v gozdu, kot tudi tisti, ki trdijo, da je predpisovanje sečenj v gozdovih sprto s trajnostno ekonomiko gospodarjenja z gozdovi in da predpisani ukrepi premalo upoštevajo zahteve tehnike. Enodobni in pretežno enomerni alpski smrekovi gozdovi v Sloveniji so za študij usklajenosti gojitvenih konceptov ter tehničnih zmožnosti še posebej primerni. Razlog, da smo jih izbrali za to primerjavo, je tudi v razmeroma dobri primerljivosti z razmerami drugod po Evropi, saj najdemo podobne sestoje in terene tudi drugod v Alpah kot tudi v Skandinaviji. S tem seveda ne odrekamo specifičnosti slovenskim alpskim gozdovom, temveč poskušamo primerjavo le poenostaviti. V sestavku nas zanima predvsem vprašanje, kakšne dolgoročne posledice ima uveljavljen koncept pogostih in razmeroma šibkih redčenj na racionalnost našega ravnanja v teh sestojih. Pri tem smo kot merila racionalnosti vzeli porabljeno energijo, stroške pridobivanja lesa, poškodbe v sestojih in vrednost posekanega lesa. Namen raziskave je bil, da na podlagi modela razvoja smrekovega sestoja in redčenj glede na starost in debelinsko strukturo ugotovimo porabo časa pri sečnji in spravilu glede na starost in debelinsko strukturo sestoja in s tem porabo energije glede na vrsto dela (machine, manual work), stroške sečnje in spravila lesa, vrednost sortimentov in razliko med stroški in vrednostjo sortimentov ter naraščanje deleža poškodb glede na starost kot tudi zmanjšanje vrednosti sortimentov zaradi poškodb drevja. 2 METODE METHODS 2.1 MODEL RAZVOJA SMREKOVEGA SESTOJA MODEL OF SPRUCE STAND DEVELOPMENT Model temelji na vhodnih podatkih o številu drevja v sestoju, naraščanju srednjega sestojnega premera, kubaturi drevja ter številu drevja iz redčenj (HALAJ in sod. 1987). Podatke smo transformirali tako, da je imela debelinska struktura drevja pri vsaki starosti normalno Gaussovo porazdelitev z aritmetično sredino, ki je bila enaka srednjemu 58 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 sestojnemu premeru po vhodnih tablicah ter standardnim odklonom, ki je bil 1/3 te vrednosti. Z modelom smo dobili razporeditev števila drevja in debeljadi glede na prsne premere dreves pri vsaki starosti sestoja vse do konca proizvodne dobe 160 let. Ti podatki so bili osnova za izračun učinkov sečnje z motorno žago in spravila lesa s prilagojenim kolesnim traktorjem. Model obravnava razvoj sestoja od končane dobe pomlajevanja do zadnjega redčenja pred pričetkom ponovnega pomlajevanja oz. končnih sečenj. Proizvodna doba 160 let, ki je za smrekove gozdove na splošno predolga, je bila izbrana zato, ker smo obravnavali gorske sestoje, kjer so zaradi možnosti pridelovanja višje kakovosti lesa dolge proizvodne dobe običajne. 2.2 PORABA ČASA PRI SEČNJI IN SPRAVILU LESA TER PORABA ENERGIJE WORKING TIME AND ENERGY SPENT IN CUTTING AND WOOD EXTRACTION Porabo časa pri sečnji z motorno žago smo izračunali s pomočjo regresijske krivulje, ki smo jo za podobne sestoje v Sloveniji izračunali iz podatkov o učinkih sečnje za dve leti. Enačba velja za sečnjo smreke na visokogorskih platojih, in sicer za pretežno metodo mnogokratnikov osnovnih dolžin brez lupljenja. Ntsec = 29.2+ 12.6 /v-0.017 /v3 + 1.24-v (1) v neto prostornina drevesa (m3). Normative za spravilo lesa s prilagojenimi kmetijskimi traktorji smo izračunali po enačbi: Ntspr = 1.13 / v + 12.90 (2) v neto prostornina drevesa (m3). Porabo goriva za motorno žago (1/ m3) pri sečnji smo izračunali: Ec sec = 0.0092 • Nt sec (3) Porabo dieselskega goriva (l/m3) pri spravilu smo izračunali: Ecspr = 0.05 • Ntspr (4) 59 Košir, B.: Presoja koncepta zgodnjih redčenje ... Porabo energije pri sečnji z motorno žago in spravilu s traktorjem smo vzeli za motorno žago 0,67 1/kWh, za traktor pa 0,31 1/kWh (SUNDBERG, SILVERSIDES 1991). Energijo sekača smo ocenili s porabo 29,3, traktorista pa 14,7 kJ/min. 2.3 VREDNOST SORTIMENTOV IN STROŠKI DELA V ALUE OF TIMBER AND OPERA TIONAL COSTS Vrednost sortimentov smo izrazili z odvisnostjo strukture sortimentov glede na prsni premer drevesa in jo izračunali za vsako starost sestoja ter za teoretično porazdelitev premerov iz podatkov o jakosti redčenja ter prodajni ceni sortimentov (slika 1). Vzeli smo naslednje prodajne cene sortimentov: furnir 16.500SIT, hlodi za žago I - 12.000SIT, II - 9.500SIT, III - 6.500SIT in ostali tehnični in celulozni les 4.000SIT/m3 (podatki WINKLER, I. 1998). 100% o Cel. in drug les - 90% Pulp etc. 80% O Žagarski hlodi III Saw/ogs III 70% fill Žagarski hlodi II Sawlogs II 60% rm Žagarski hlodi 1 - Saw/ogsl 50% rm Furnir - Veneer 40% 30% · i ! 20% Grafikon 1: Struktura sortimentov glede rta premer nepoškodovanega drevesa Structure o/ assortments in relation to breast height diameter o/ the tree Figure 1: Vrednost poškodovanih dreves smo izračunali s korekcijo vrednosti glede na starost poškodb. Poškodovana drevesa, ki so ostala v sestoju najdlje, so imela ob sečnji le še okrog 20% teoretične vrednosti. Stroške sečnje smo ocenili na 2.406SIT/h, stroške spravila s traktorjem pa 4.332SIT/m3. Vzeli smo, da stane 11 diesel goriva 86,20 SIT, goriva za motorno pa 108,56 SIT/!. 60 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 Strošek KWh pri spravilu lesa je tako znašal 26,72 SIT, pri sečnji 72,74 SIT oz. ročnega dela pri spravilu lesa 588 SIT in pri sečnji 1175 SIT. 2.4 POŠKODBE SESTOJEV ZARADI SEČNJE IN SPRAVILA LESA DAMAGES TO STANDING TREES Parametra, ki vplivata na delež poškodb glede na izhodiščno stanje sta: jakost sečnje in delež vsakokrat poškodovanih dreves; na končno poškodovanost sestoja, pa vpliva le delež vsakokrat poškodovanih dreves. Če sečnje ponavljamo, se bodo nove poškodbe pridružile prejšnjim in delež prizadetih osebkov bo naraščal ter se postopoma bližal 100% (KOŠIR, CEDILNIK 1996). V modelu smo delež poškodb postavili v soodvisnost od jakosti redčenja (KOŠIR 1996, 1998). Tako dobljeni rezultati so bili tudi dovolj skladni z nekaterimi terenskimi meritvami in dobro kažejo na dejansko stanje poškodovanosti sestojev zaradi pridobivanja lesa. 3 REZULTATI RESULTS 3.1 MODEL RAZVOJA SESTOJA MODEL OF STAND DEVELOPMENT Model razvoja sestojev nam je dal po petletnih obdobjih debelinsko strukturo drevja v sestoju, iz katere smo nato izračunali tudi lesno zalogo sestoja pred redčenjem in po njem. Podobno smo z modelom dobili debelinsko strukturo drevja pri posameznem redčenju in njegovo prostornino. Porazdelitev debelinske strukture drevja je bila normalna, zato je bila porazdelitev drevja glede na prostornino rahlo asimetrična. Asimetrična je bila tudi porazdelitev premerov števila drevja in prostornine redčenja po posamezni starosti, v kateri se redčenje opravlja (slika 2). Večji premeri v sestoju nastopijo šele pri večjih starostih, zato je pri vseh redčenjih prevladovalo drobno drevje. 61 Košir, B.: Presoja koncepta zgodnjih redčenje ... ~-~-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_---:__-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-_-~--~ ~-,-... -P-,o-,t.-m-!n,-,-••-••-•l•-----~--_ -_ -_-_ -_ -_ -_ -_-_ -_ -_ -_-__::;--~ w "' ., Staro,t-Age Thlnn)g VolUfM mJ Grafikon 2: Porazdelitev dreves glede na starost in premer (kot primer je vzet razpon med 1 O in 30cm) Figure 2: Distributions of trees according to age and diameter (range JO to 30cm as an example) Takšna porazdelitev dreves je odločilno vplivala na vse rezultate. Po vhodnih podatkih smo imeli oprav~ti z velikim številom redčenj, kot je to običaj pri intenzivnem gospodarjenju z gozdovi, pri čemer so bile jakosti redčenj glede na število dreves razmeroma majhne. Število odstranjenih dreves je zelo hitro upadalo s starostjo pri čemer se je prostornina posekanega lesa manj spreminjala. Porazdelitev prostornine vseh redčenj v proizvodni dobi 160 let ima zato glede na premer drevja izrazito asimetrično porazdelitev z modusom pri okrog 26cm (slika 3). 62 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 ~.,,~Š-tev-llo_po_s_ek-an-lh-d-,ev_es_ --_----:_- -----------------------~-~ ~~-_.,-;:_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_--::_~-~ Number of trees cut "·"' Prostornina vseh redčenj - 15-00 otal volume removed m3 - - - - - - - - - - - '·"' Grafikon 3: Število dreves in prostornina redčenj v proizvodni dobi Figure 3: Number of trees and vol ume removed during the rotation period Primerjava z redčenji, ki so jih za podobne račune uporabili drugod po Sloveniji (KRAJČIČ 1996), kjer je šlo za smrekove gozdove sredogorja, kažejo, da je bistvena razlika v daljši proizvodni dobi in šibkejših redčenjih, ki smo jih uporabili v našem primeru (manjša prostornina in manjši povprečni premer drevesa). To razliko lahko razložimo z različnim gozdnogojitvenim pristopom v alpskih smrekovih sestojih. 3 .2 Poraba časa in energije ter stroški dela Working tirne spent, consumption of energy and operational costs Debelinska struktura drevja neposredno vpliva na porabo časa in energije pri sečnji in spravilu lesa. Poraba časa glede na premer drevesa je določena z normativi in degresivno upada s premerom drevesa. V proizvodni dobi je poraba časa za sečnjo_ in spravilo lesa v novem sestoju v začetnem obdobju enaka nič, saj v tem času opravljamo le gozdnogojitvena dela pri negi mladja, gošče in letvenjaka, kar v modelu nismo upoštevali. Po petindvajsetem letu pričnemo s prvimi redčenji, ki pa so z vidika porabe časa zelo zamudna. Glavnina dela je v tem času pri sečnji. Delež časa, ki je namenjen spravilu lesa, se kasneje postopoma veča (slika 4). 63 Košir, B.: Presoja koncepta zgodnjih redčenje ... Mio/ha Sečnja • Felling P-• Diameler «o .... ~--------··--·~·· ·····················--··· Grafikon 4: Delovni čas sečnje in spravila lesa min/ha Figure 4: Working tirne oj jelling and wood extraction min/ha Poraba goriva ima zelo podoben potek kot poraba časa, le da je razmerje med porabo goriva pri sečnji in spravilu lesa nekoliko spremenjeno v korist sečnje, ker je poraba pri sečnji pač nekaj manjša (slika 5). Glavnino goriva porabimo v začetnih redčenjih tja do starosti 80-90 let, kasneje pa se poraba goriva umiri. Če povežemo porabo goriva z emisijami v okolje in pomislimo še na obremenitev okolja z mazalnimi olji pri sečnji, vidimo, da je v času najbolj intenzivnih zgodnjih redčenj, kjer z vidika gojitvenih ciljev opravljamo pomembno selekcijo osebkov, tudi obremenjenost okolja z negativnimi vplivi izgorevanja fosilnih goriv največja. goriva pri sečnji in spravilu lesa liha Fuel consumption oj jelling and wood extraction liha V stroških delovne ure stroja predstavlja strošek energije znaten delež, saj predstavlja vsoto neposrednih stroškov porabe goriva kot tudi strošek delovne sile (slika 7). V kalkulaciji stroškov delovne ure so seveda tudi drugi stroški, ki zamegljujejo odvisnost med porabo energije in skupnimi stroški delovne ure, vendar so pomembni za primerjavo z vrednostjo lesa. Strojno in ročno delo, ki se razlikujeta po količini vložene energije na 64 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 enoto proivoda, dobro kažeta na stanje tehnologije v nekem času. Če pri spravilu lesa ne upoštevamo raznolikosti spravilnih razmer, vpliva na količino vložene energije in s tem na stroške le velikost drevesa, v času proizvodne dobe pa še število in jakost redčenj. Poraba energije ročnega dela je pri obstoječi tehnologiji spravila lesa pri vseh premerih drevja manjša od strojne in se pri drevju, ki je debelejše od 30cm ustali pri okrog l O -12 manday/100m3. Pri teh debelinah je vložek strojnega dela okrog 33-35 kWday/100 m3 (slika 5 in 6). Te vrednosti seveda ne predstavljajo povprečij porabe energije, saj veljajo predvsem za debeljši les. Za modus premerov (26cm oz. 0,46 m3/tree) bi bil vložek človeške energije 15 manday/100 m3, strojne energije pa 41 kWdni/100 m3• ...... - - - 1 . L __ _ . -l- - - - - - • • ·kWh/100m3 - - - -Normadni/100m3 - Manday/100m3 \ -'-.. ---- ---- ----... ___ ---- ---- .......... --- ...... --"-;;:._ ---- ---- ---- Premer - Diameter cm 70 "' ., -Ročno delo - Manual WorkSIT - • -Strojno delo - Machine Work SIT , .... - - - ~•- - ~._--•~;-.-.~--.. -:.:.-.-:.:.~:: .. Grafikon 6: Figure 6: Poraba človeške in strojne energije ter stroški energije na enoto proizvodrye Manual and machine work energy and the costs oj energy Stroiklenerglje Cost. of Energy SIT l!IStrojnod• lo- m++++++-l++H-++++++-l+-t-1 Machlne work. SIT □Ročno delo• +H-+r,f-H-t-+++H+-t-rH M• nual work SIT Premer• Diameter cm energ1Je Stroild Co.l ___ .,, ~ 11 II Strojno deJo - Machine Work SIT O Ročno delo - Manual Work SIT 11 11 llllll!!h .. ~ Staro1t-Age 10 ro ~ ~ ro oo ro w ~ 100 110 1ro 1~ ,~ 100 100 Grafikon 7: Figure 7: Stroški človeške in strojne energije glede na premer drevesa ter starost sestoja Energy costs oj manual and machine work in relation to tree diameter and age oj the stand 65 Košir, B.: Presoja koncepta zgodnjih redčenje ... 3.3 POŠKODBE SESTOJEV ZARADI PRIDOBIVANJA LESA DAMAGES TO STANDING TREES BECAUSE OF HARVESTING Pri sečnji in spravilu lesa nastajajo poškodbe drevja, ki se v času akumulirajo, čeprav jih pri vsakem redčenju nekaj odstranimo. Terenska opazovanja so pokazala, da maten delež poškodb povzročimo že v času pomlajevanja, ko skozi mladje premikamo težka debla starega sestoja. V našem modelu teh poškodb nismo upoštevali in smo domnevali, da je sestoj tja do starosti 25 let, ko pričnemo s prvimi redčenji, še nepoškodovan. Delež poškodb v začetku zelo hitro narašča in že po prvih nekaj redčenjih doseže 50% poškodovanosti drevja v sestoju (slika 8). V času največjega vložka energije in v času najvišjih stroškov povzročimo tudi največ škode v okolju (emisije) in v sestoju. Z vidika trajnostnega gospodarjenja se kažejo zgodnja redčenja - kljub ugodnim gozdnogojitvenim posledicam - zelo dvomljiva in kritična. Pri tem moramo opozoriti, da so mnoga terenska merjenja potrdila visoko poškodovanost sestojev, v katerih je bilo že mnogokrat redčeno (KOŠIR 1998). - - - - - - - - DNepoškodovanadrevesa- 1 Undamaged trees • Poikodovana drevesa -.. .X 15000 E _ _ _ _ _ _ _ Damagedtrees ;i Grafikon 8: Figure 8: Starost-Age Poškodovano in nepoškodovano drevje v modelnih sestojih Damaged and undamaged trees in a model stand Poškodbe nastajajo ves čas človekove dejavnosti v gozdu in nekatere ostanejo v sestoju od nastanka pa do konca proizvodne dobe. Vpliv teh je na vrednost sortimentov največji. Med poškodovanimi drevesi se delež novih poškodb v času zmanjšuje in je pri zadnjih redčenjih že neznaten, narašča pa delež starih poškodb. ~- 66 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 3.4 VREDNOST LESA IN PRIMERJA V A S STROŠKI TIMBER V ALUE AND OPERA TIONAL COSTS Izračunali smo modelno vrednost sortimentov, ki temelji na oceni strukture sortimentov glede na debelino drevesa, ki jo dobimo iz zdravega debla. Poleg te vrednosti smo na podoben način ugotovili tudi vrednost poškodovanega sestoja, pri čemer smo upoštevali, da se vpliv poškodovanosti dreves povečuje s starostjo sestoja oz. s časom, ki je minil od posameznega redčenja. Pri tem delujeta dva dejavnika: starost poškodbe, ki vpliva na razvoj trohnobe ter premer drevesa, ko se je poškodba zgodila, ki vpliva na prostornino s trohnobo prizadetega lesa. Znano je, da s svojo rastjo drevo prepreči širjenje trohnobe na les, ki je poškodbo sčasoma zaraste! (ALLEN, WHITE 1997). Zmanjšanje vrednosti poškodovanih dreves nastaja ne le zaradi slabše strukture sortimentov, temveč tudi zaradi povečanja sečnih ostankov. Vse te vplive smo zajeli v faktorju, s katerim smo glede čas redčenja zmanjšali vrednost poškodovanih dreves (grafikon 9). O Izguba zaradi poškodb - Loss due to Damages SIT 1 • Vrednost poikodovanih dreves - Value of Oamaged TreesSIT 1 EI Vrednost nepoškodovanih dreves • Value of Undamaged TreesSlT ~ ~ ro ro w ~ 100 110 1w 130 1~ 1~ 100 • Vrednost poškodovanih dreves - Vatue of Damaged Trees 10 14 1a 22 26 30 3-4 Jl'reMe('~ofimMertnf'l oo 10 H 1a a2 u Grafikon 9: Figure 9: Vrednost lesa iz nepoškodovanega in poškodovanega sestoja Value oj damaged and undamaged part ofthe stand Stroški sečnje in spravila lesa v nepoškodovanem in poškodovanem sestoju so približno enaki, zato jih lahko neposredno primerjamo z vrednostjo sortimentov in dobimo odgovor, v katerih starostih sestoja je delo bolj oz. manj racionalno (slika 10 in 11). Vpliv poškodb na vrednost sortimentov in s tem na donos gozda je zelo velik. V modelnem sestoju, kjer ni nobenih poškodb, so stroški pridobivanja lesa večji od vrednosti sortimentov vse do starosti 75 let, nato pa razlika degresivno narašča do konca proizvodne dobe oz. pričetka pomlajevalnih sečenj. V poškodovanem sestoju vrednost sortimentov z leti upada, zato je razlika med stroški in vrednostjo le krajše obdobje pozitivna. Šele po starosti 95 let so stroški pridobivanja lesa manjši od vrednosti 67 Košir, B.: Presoja koncepta zgodnjih redčenje ... sortimentov, pa tudi po tem času je razlika zelo majhna, po 140. letu pa stroški ponovno presežejo vrednost sortimentov. I ' ----r-~-------------- 1 ' 1 ' ---,-----~,---------- / -Vrednost poškodovanih In nepoikodovanlh dreves. Value of Damaged and Undamagad trees SIT - - Stroški -Costs SIT -Vrednost poškodovanega sestoJa -stroški Value ot Oamaged Stand -Costs SIT - - - - L~~--~ - - - - - - - - - - - - - - '•·-.... ',. -Vrednost nepoškodovanega sestoja - Value of Undamaged Stand SIT -Teoretična razlika -Teoretical Dlfference SIT Grafikon 1 O: Figure JO: Vrednost poškodovanega in nepoškodovanega sestoja ter stroški v proizvodni dobi Value of damaged and model stand in comparison with costs during the rotation period Enako razmerje lahko opazujemo tudi v odvisnosti od prsnega premera drevja v vsej proizvodni dobi. Razlika med vrednostjo sortimentov in stroški je v modelnem, nepoškodovanem sestoju pozitivna od premera drevesa 22cm dalje, v poškodovanem sestoju pa šele od 30cm dalje. Seveda je razlika v poškodovanem sestoju bistveno manjša kot v nepoškodovanem. [\_ - - - - - - - - - - - - - - - - - - - ' \ : ·•. f - - ~--,- - - - - - - - - - - - - - - - - - _.;c--~-~----~------------- ~Vrednost poikodovanega sestoja Value of Damaged Stand SIT ....... Stroikl · Costa SIT -Vrednost nepoikodovanega sestoja - - stroikl Value of Undamaged Stand - ~--•- SIT {\ =- \- - - - - - - - - - - - - - - - - ;- - ':'>...,\~ - - - - - - - - - - -Vrednost nepoškodovanega sestoj Value of Undamaged Stand SIT ····· Stroikl - Costs SIT 1- ! 1 -Vrednost poikodovanega sestoja 1 - Value of Damaged Stand Grafikon 11: Vrednost poškodovanega in nepoškodovanega sestoja ter stroški v odvisnosti od drevesnega premera Figure 11: Value of damaged and model stand in comparison with costs depending on tree diameter 68 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56 Izgube na vrednosti sortimentov zaradi poškodb pri redčenjih so zelo visoke in postavljajo pod vprašaj kakršnokoli ukrepanje v proizvodni dobi sestoja. Trajnostno gospodarjenje ima več parametrov in le nekateri med njimi so upoštevani v zakonodaji in v praksi. Večina gozdnogojitvenih konceptov kot tudi praksa pri pridobivanju lesa ni prilagojena težnjam h kompleksnemu, okolju prijaznemu ravnanju, ki se razvija v zadnjih letih. Odgovor ni v opuščanju gospodarjenja na velikih površinah ali v togih omejitvah, ki jih ni moč nadzirati, temveč v spreminjanju konceptov na osnovi kompleknih spoznanj uporabnih raziskav. 4 RAZPRAVA DISCUSSION Model naj bi opravil nalogo, ki je zaupana modelom: poenostaviti resničnost do takšne mere, da se izgubijo nebistvene podrobnosti, ki zamegljujejo zakonitosti, ki nas zanimajo. Glede na to, da nam manjka vrsta natančnih vhodnih podatkov, ki bi počivali na opazovanjih, je bilo potrebno narediti nekatere približke in sprejeti določene domneve. Podatki, ki bi lahko pomembno izboljšali vrednost rezultatov so zlasti zanesljivejša sortimentna struktura v odvisnosti od velikosti drevesa ter zanesljivejši podatki o izgubi vrednosti lesa zaradi različne starosti in velikosti poškodb. Sam model razvoja sestoja bi bilo mogoče izboljšati z upoštevanjem rastnih funkcij za domače drevesne vrste, vendar tako, da bi bila upoštevana tudi potrebna redčenja. Model je zgrajen na primeru razvoja smrekovega sestoja in bi dal drugačne rezultate v čistih bukovih sestojih. V vsakem primeru pa rezultati kažejo, da je koncept pogostih in malo intenzivnih redčenj v dolgih proizvodnih dobah, kjer poškodbe ostajajo v sestoju zelo dolgo, ob upoštevanju današnje tehnologije pridobivanja lesa zelo neracionalen. Energijsko in stroškovno ugodnejše rezultate bi dobili pri strojni sečnji v redčenjih do okrog 26cm premera drevja in če bi vlačenje nadomestili z vožnjo lesa. Rezultate modela bo potrebno preveriti tudi z dodatnimi terenskimi opazovanji, čeprav mnogi znaki kažejo, da je v posameznih primerih dejansko stanje blizu modelnega. V modelu smo upoštevali le nekatere dejavnike, ki izvirajo iz gozda (količine lesa in struktura) in tehnologije (poraba časa in energije) ter upoštevali še ekonomsko dimenzijo inputa (stroški) in izložka (vrednost proizvodov). Nismo se dotaknili kompleksa človeka in njegovih zelo različnih potreb, vendar to tudi ni bil namen tega sestavka. Interakcija 69 Košir, B.: Presoja koncepta zgodnjih redčenje ... med povsem gozdarskimi vidiki gospodarjenja z gozdom ter njegovo večnamensko vlogo ostane tako še naprej predmet nadaljnjega raziskovanja. SUMMARY Despite proclaimed principles of sustainability, co-natural and multifunctional management is in practice many times contrary to possibilities of man's cappabilities. For estimating the rationality we took in account the performed energy, harvesting costs, damages of remaining standing trees and the value of annual volume cut. The goal of research was to build a model of spruce stand development and to find relations between age and tree diameter distribution on one side and harvesting tirne, energy consumption (machine and manual work), harvesting costs and the value of timber from undamaged and damaged trees when they are cut. Input data for the model are the number of trees per hectare, average stand diameter, growing stock and the