496 Književna poročila. Književna poročila. VII. Letopis Matice Slovenske za leto 1889, Uredil dr. Lovro Požar. Založila in izdala Matica Slovenska V Ljubljani1 Natisnila »Narodna tiskarna«. 1889 8°. 360 str. Med knjigami, ki jih je podala »Matica Slovenska* svojim članom za leto 1889., odlikuje se imenoma ^Letopis«. i po mnogovrstnosti korenitih, ravno sedanjemu času popolnoma primernih in zaradi tega tudi velezani-mivih razprav, i po imenih pisateljev-veščakov, ki so v Slovencih po pravici na najboljšem glasu. Razborito urejena knjiga obseza osem spisov, katerim je na čelo postavljena v lepozvenečih distihih zložena oda; v tem 50 stihov broječem in na tri dele razkrojenem umotvoru proslavlja pesnik Jos. Cimperman z jedrovito, vzneseno besedo petindvajsetletnico »Matice Slovenske*. Bilo bi odveč, na drobno ocenjati ta pesmotvor, čegar stvarnik sluje kot najboljši šestomčrec slovenski in čegar pevska sila je priznana od vesoljnega slovenstva. Zadoščaj torej reči, da si je naš pevec vplel s tem nov list v venec slave svoje. — Za Cimpermanovo odo beremo razpravo I. Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. S tem (56 stranij obsezajočim) delom je ustregel marljivi g. pisatelj, prof. Simon Rutar, gotovo ne le vsem matičnjakom, ampak Slovencem sploh, kajti z njim je zadelal znatno vrzel v književnosti slovenski. Saj obi-lujejo slovenske dežele, zlasti Kranjska s prazgodovinskimi selišči, gradišči in grobišči, le potrebnega zanimanja v nas ni bilo, ker ga ni nihče budil. Vsega priznanja vreden je torej blagi (v uvodu izraženi) namen g. pisatelja, ki namerava, vzpodbujati Slovence, da bi se začeli globlje pečati s prazgodovinskimi izkopinami in se zanje bolje zanimati, nego doslej, češ, da bi m6gli potem s ponosom odkriti starodavno kulturo naših dežel, katera se nam je takč dolgo prikrivala, ob jednem pa tudi priti do positivnih re-sultatov, s kojih pomočjo se bodo skazale vse pristranske teorije Slovencem neprijaznih nadriučenjakov kot neupravičene, zlobne sanjarije. Da bi svoj namen tem lože dosegel, hoče nas g. profesor s tem delom vpeljati v sta-rinarsko vedo ter nas seznaniti z njeno metodo in dosedanjimi resultati, obetajoč, da bodo po tem »uvodu k globokejšim študijam o prazgodovinski kulturi* v prihodnjih letnikih natančneje opisavali vsa 6na slovenska mesta, kjer se je kaj prazgodovinskega našlo, in d6be, kdaj se je kopalo in kak(3 so izkopavanja napredovala. Ob jednem bode poročal o vsakoletnih novih Književna poročila 497 izkopinah in najdbah, ne izvzemši rimskih. Izvršujoč naloge zaslužil si bode vneti veščak nedvojbeno vseh slovenskih izobražencev zahvalo ter hkratu pridobil tudi Matici mnogo novih, tega uka željnih članov. — Tvarina sdma razpada na štiri dele, v katerih se razpravljajo: I. Prvi sledovi človeškega bivanja po srednji Evropi. II. Novokamenena doba. III. Kovinska doba. IV. Hallstadtska in latčnska d6ba. Opirajoč se na opisane izkopine pobija g. pisatelj v „sklepu" soglasno z najslavnejšimi učenjaki teorijo o keltstvu in njega kulturi v naših deželah, izumljeno od slovanstvu sovražnih nadri-učenjakov, ter dokazuje, da je pripisovati dotično skupino prazgodovinskih predmetov Illyrom. Na vprašanje pa, v kakem razmerji stoje" denašnji Slovenci proti starim IUvrom, ne upa si še s popolno gotovostjo odgovoriti, toda uvažujočemu mnoga imena po illvrsko-thraških deželah, ki spo-minajo slovanščine, zdi se verjetno, da so bili stari Illvri Slovani. V drugem (6 stranij broječem) spisu: »Prazgodovinska in rimska izkopavanja po Slovenskem l. 1888.« navešča nam isti pisatelj vse slovenske kraje, kjer se je omenjenega leta kaj izkopalo, poleg osob, ki so se s tem delom bavile, končno pa navaja najznamenitejše spise, odnašajoče se na (starejše) izkopine. Da diči oba spisa vzorna korenitost in vestnost, ne treba nam posebej poudarjati: za to nam je porok ime pisateljevo, ki že delj časa uspešno in zaslužno izvršuje svoj posel kot c. kr. konservator zgodovinskih spomenikov in dovzeten zgodovinar. Ne dvojimo, da se poloti tudi bralcev živo zanimanje za stvar, ki je vodilo pisca teh razprav; to pa bode najlepše plačilo njegovega truda in zajedno vedi slovenski v prid. V jezikovnem oziru bi bilo omeniti, da je g. pisatelja zlog sem ter tam malo nemškovalen, česar mu ne bodemo toliko zamerili, ako pomislimo, da orje v tej stroki malone ledino in da je tistemu silno težko popolnoma otresti se nemškega duha, kdor mora pri svojih študijah uporab-ljevati vire, pisane zvečine v nemščini. Take nemčizne so n. pr.: str. 7. in 43., •»izgledati'1, (»aussehen«), str. 34., »zavzemati stališče*, «— odlično ¦mesto'1' (»Standpunkt, - hervorragende Stellung einnehmen«.), str. 31. in 33-j »špicast«, str. 37., »spominati na* (mesto »spominati česa*-), str. 39. m 5 5-> »zadeti na ugovarjanje*, str. 42., »z jedno besedo*- (= skratka*) str. 43., »ena jama povrh druge* (m. »jama povrh jame<<;, prim.: »roka roko umivat. = »eine Hand wascht die andere«), str. 44., -»prehod iz enega življenja v drugo«, str. 43., »važnost polagati na kaj* (= .»Wert auf et\vas legen(<), str. 54., »taka znamenja ne nahajamo t (m. »takih znamenj*), str. 10., »skledice z na znotraj obrnenim robom* (m. »skle-dice z robom na znotraj obrnenim*), str. 37., »take kose iskati«, (m. »takih kosov*), str. 7., »katero nekateri učenjaki pod imenom srednjekamenena 32 498 Književna poročila. doba posebej razločujejo" (m. katero nekateri učenjaki posebej razločujejo pod i. t. d.), str. 7.; tudi' sklad: »bogat te rude*, str. 38. in drug. (m. »rudast* ali ^obiluje z rudo*), ni slovenski. Izogniti bi se bilo nadalje nedoslednosti v izobraževanji tujk, kakeršna se kaže n. pr. v oblikah: icizilovali* in -»centraliztijoč« (str. 27. in 30.) z jedne, in: ^kompliciran« pa ^producirajo* (str. 23. in 40.) z druge strani. V stavku: »O njih trajnosti potici nas* (str. 14.) nadomestiti je dovršnik z nedovršnikom. Ne jasen, da, skoro popolnoma nedoumen nam je stavek na str. 54.: »Naravno je, da le tako ljudstvo nosi zlato na svojem telesi, med katerimi se ne more {kdo F) z bogastvom plodonosno okoristiti, nego si je spreminja v zlato.« — II. Zenitvanjski običaji Belih Kranjcev. Hvaležni moramo biti g. pisatelju Janhi B. [BarleUi, ako se ne motimo) za ta zanimivi popis, važen donesek h kulturni zgodovini slovenski. Narodni običaji čimdalje bolj ginevajo in se umikajo tujim navadam, ki so češče le grde razvade; skrajni čas je torej, da se zapiše in s tem pozabi otme, kar je še narodnega blaga ohranjenega. Spisov te vrste, zlasti bavečih se z ženitovanjskimi običaji, imamo itak malo in še ti so zvečine neznanstveni ali pa v Slovanom sovražnem duhu pisani, torej nezanesljivi, ali celo brez nobene vrednosti. Tem zaslužnejše pa je to korenito delo, ker je gospod pisatelj z njim zajedno ovrgel nesramne in sramoteče laži o slovenskem ženitovanji, raztresene po raznih, posebno nemških knjigah, da, celo po znanem delu dr. Frid. S. Kraussa (»Sitte und Brauch der Siidslaven*. VVien 1885). Ta mož se sicer imenuje Jugoslovana, a vender piše v knjigi svoji (na str. 342.): »Ueber die neuslovenischen Hochzeitsge-brauche ist fast nichts von Belang zu melden. Gerade aus den Hochzeits-gebrauchen in diesen Gegenden ersieht man die iiberaus gewaltigen Fort-schritte der Germanisirung. Es klingt fast unglaublich, selbst die slavischen Bezeichnungen der Wiirdentrager bei einer Hochzeit sind deutschen Benen-nungen gewichen (kranceljungfrau, Brautfiihrer). Das Hochzeitslied scheint gegenwartig ganz vergessen zu sein .... Die eigentliche Hochzeit bietet nichts sonst Erwahnenswerthes, da sie in der Kneipe ihren Abschluss jindet . . . .* Te ženitvanjske običaje si je zapisal g. pisatelj »sredi lepe Bele Krajine v podzemeljski župniji* (med Metliko in Črnomljem). V spisu pridejanih opazkah kaže na sličnost ali različnost dotičnega običaja z običaji drugih Slovanov, hkratu pa nam tudi pojasnjuje menj znane besede, nahajajoče se v že-nitvanjskih pesmih, med kojimi nam kažejo nekatere izvenredno pesniško lepoto. Popis polni 22 stranij in sestaja iz nastopnih odstavkov: Za »pregovorom*, v katerem govori g. pisatelj o svojem namenu in o kraji, kjer Književna poročila. 499 se vrše" opisani običaji, razpravljajo se: I. Prosci. II. Kako vabijo svatove tn bala. III Poroka in običaji pred gostovanjem. IV. Pirovanje ali ze-nitnina na nevestinem domu. V. Na novem domu. Iz teh patrijarhalnih običajev nam odseva prav jasno vsa narodova duša, njegovo mišljenje, njegovi pravni nazori. Pridane pesmi so velike vrednosti in važnosti ne le lepoznancu in narodopiscu, temveč tudi jezikoslovcu. Spis sam izpričuje kolikor pisateljevo navdušenost za stvar, toliko njegovo strokovnjaško spretnost; ni se torej čuditi, da raste tudi bralčevo zanimanje od vrste do vrste. Jezik je gladek in pravilen, izvzemši nekoliko neznatnih pogreškov: na str. 69.: »jeden proti tolikim* (»tolik* = »tantus, so gross* ; »toliko jih* = »tan-tum*, „so viel"); na tem mestu bi se dalo reči za nemški: „einer gegen so viele": „jeden proti tolikemu številu (toliki množici"); „spominati na kaj" (str. 72.) m. „spom. Česa". V naslednjem (3 stranij obsežnem) sestavku: „Križi v Gribljak" (vasi v podzemeljski župniji) opisuje nam isti g. pisatelj prav mičen pastirski običaj, vršeč se na praznik „križev", t. j. vnebohoda Gospodovega. Posebno pozornost vzbujajo lepe pesmi, ki jih pastirji takrat pojo, kajti polne so pesniškega duha, pa tudi v formalnem oziru nenavadno dovršene. III. Herbart Turjaški. V tem 34 stranij broječem spisu govori g. pisatelj Ivan Steklasa najprej o izvoru Turjačanov (Auerspergov), našteva potem te plemeniške rodovine kranjske najzaslužnejše člane do 16. veka ter popisuje naposled življenje in mnogostransko poslovanje nesrečnega junaka Herbarta Turjaškega, ki je pri Budaškem slavno smrt storil za domovino v b<5ji zoper dednega sovraga krščanstvu dne" 22. septembra 1. 1575., star 47 let. Živo-topis je sestavljen marljivo in zvesto poleg mnogih virov, ki so pod črto naznanjeni. S tem vestnim delom si je pridobil trudoljubni gospod veščak novo zaslugo za spoznavanje naše neznatne in menda zbok tega premalo čislane zgodovine. Te vrste spisi so uprav Matičnim letopisom prikladni; pozdravljamo jih vselej s posebnim zadovoljstvom i ker je njih vsebina taka, da utegne zanimati vsakega bralca, bodisi katerega koli stanii, i ker širijo domovinoznanstvo, z njim zajedno pa tudi nete" domovinsko ljubezen. Jezik g. pisatelja je v obče prost motečih hib; zapazili smo le nekaj manjših nedostatkov: »poprositi za dovoljenje" (str. 94.) in: „prosi za pomoč" (str. 99.) m. „poprositi dovoljenja1,1 — „prosi pomoti"; „vkljub miru, skle-nenemu pred (ne „med?'i) cesarjem in sultanom" (str. 95.): „mu je nasle-doval" (str. 100.) m. „ga je nasledoval"; „četa od (nemški „von"!) 3000 mož" (str. 106.) m. „četa 3000 mož (broječa)"; %iz mej so dohajale zahteve« (str. 112.) m »g mej". 32* 5°o Književna poročila. IV. Starejši slovenski teksti. Na 81, straneh razpravlja g. Vatroslav Oblak v grafskem, glaso-slovnem, oblikoslovnem in leksikalnem oziru: i. očitni spovedi (conf. gen.), baje iz početka 15. veka, okolo 1. 1430.; nahajata se na zadnjih listih latinskega zbornika, hranjenega v licejalni knjižnici ljubljanski (sign. Nr. 141); 2) prevod vinograškega (gorskega) zakona (z 1. 1582.), ki ga je našel K. Deschmann v neki knjigi nekdanjega dolskega arhiva; 3) rokopis vinograškega zakona (z 1. 1683.). Razprava, pisana s temeljitostjo, s vojsko temu g. pisatelju, primerja pisavo napominanih tekstov z jezikom skoro vseh slovenskih (tudi kajkavskih) piscev in spisov iz 16., 17., deloma tudi 18. veka ter določuje narečje, v katerem so pisani. Ponatisnjeni so tudi vsi razpravljam teksti, izvzemši zadnjega, iz katerega je v vzgled jezika vzprejetih le nekaj točk. To delo razodeva izvenredno književno in jezikoslovno zvede-nost ter bode ugajalo zlasti jezikoslovcem, ki se iz njega lahko mnogega nauče\ Vse trditve pisateljeve pač niso neovržne, vender je dokazovanje v obče prav prepričevalno in ves spis preveVa neka dobrodejna skromnost, kar poudarjamo s posebnim zadovoljstvom. To svojstvo diči pravega učenjaka, ki si nikdar ne prilaščuje nezmotnosti, pogrešamo jo pa žal v razpravah, zlasti novejših jezikoslovskih diletantov, kateri kar naravnost zahtevajo, da včruj bralec njihovim naukom brezuvetno, češ, „Roma locuta — causa finita". Naš pisatelj se drži v dvojbenih slučajih Avguštinovega reka: „in dubiis libertas", dasi nam vselej povč, na katero stran se nagiblje njegovo mnenje. V tem oziru bodi torej pisava njegova vzgled jezikoslovnim razpravljalcem! Vkljub suhoparni tvarini bode zanimal ta spis zbok svojega živahnega zloga tudi marsikaterega bralca neveščaka. Jezik je čvrst in brez hudih zagreškov; kvari ga le nekaj „odpustnih grehov", ki si jih dozvo-ljujemo popraviti. Najprej nas moti pisateljeva neslovenska navada, da izraža nemški brezglasni „so" (zlasti v porekih uvetnih stavkov) s: „tako"; n. pr.: „pa če se pomisli, da je . . . uže zdavna bila izginila politična sa-mostalnost, . . . , tako bo nam razumevno" (str. 123.); „če bi se bil . . . poluglasnik nadomestil .... s polnim e, tako sploh ni mogoče (str. 131.; prim. še str. 138. in 139., 18. vrsta od spodaj, str. 162., 9. vrsta od spodaj in drug.). Nenaglašeni „so" se tudi v drugih slovanskih narečjih ne izraža in ne poznata ga niti Latinec, niti Grk. — „Med dolgim e in naglašenim 'I; . . . . ni bil velik razloček (str. 144.) m.: „ni bilo velikega razločka"'¦; „to se ne more dvomiti" (str. 152.) m. „0 tem" se ne more dvojki" ; tak6 vežejo ta glagol vsa slovanska narečja in g. pisatelj sam piše na str. 171. pravilno: „da se ne da lahko dvomiti o tem"; „kar bi ne pričakovali" (str. 164.) m. nČesar bi . . ."; »spomina nas na« (str. 169.) Književna poročila. 5°* m. „spom. nas česa"; temu nasprotuje celi značaj našega rokopisa', (str. 178.) m. „ves značaj". V. Kosovo polje. Zemljepisno-zgodovinsk a črtica. Spisal Simon Rutar. (17. str.). Koncem junija in prve dni julija lanskega leta so obhajali Srbi v kraljevini petstoletnico nesrečne bitve na Kosovem polji, kjer so po narodnih srbskih pripovedkah kruti Turki razrušili prej tako mogočno srbsko carstvo. Tega usodnega dogodka so se na razne načine spominjali s Srbi vsi drugi slovanski rodovi. Zatč si je štela tudi Matica slovenska v svojo dolžnost, o tej priliki izraziti bratskemu narodu svoje sočutje in podala je Slovencem ta strokovnjaški spis ; v njem nam popisuje g. prof. Rular Kosovo polje v topografskem, politiškem, narodopisnem, trgovinskem in zgodovinskem oziru ter govori na to o bitvi sami, kakor nam jo slika narodno ustno izročilo (kajti pisana zgodovina o nji molči). Bila se je baje dne" 15. (ali po gre-gorijanskem koledarji dne" 13.) junija (na Vidov dan) 1. 1389. Naposled navaja še vse druge zgodovinsko važne dogodke, ki so se vršili na tem polji do novejših časov (1. 1690.). Da se bralec tem lože opozna, pridejal je g. pisatelj svoji poučni, ne menj korenito, kakor zanimivo pisani razpravi načrtek Kosovega polja, ki se pa v tipografskem oziru ni posebno posrečil. Zlog pisateljev je pravilen očitati mu imamo le nastopne hibe: „kjer se spaja z od juga prihajajočim Črnim Drimom" (str. 207.) m.: „kjer se spaja s Črnim Drimom, prihajajočim od juga" (dveh predlogov zapored, ki imata vsak svoje ime za seboj, slovenščina ne trpi; pač se sme reči n. pr. „križ za na prsi", (ne pa: „z od juga prih. Drimom"); „vladina služba" (str. 211.) m. „vlad'na služba""; izraz: „ki se s Srbi jako dobro razumejo" (str. 212) je nemčizna = „sich mit jemand gut verstehen" ; (slovenski bi se reklo : „zlagajo se s —", „dobro shajajo s —"); poleg tega zahteva slovenščina v tem slučaji glagol nedovršni; reči bi se torej smelo „ki se s Srbi dobro porazu-mevajo". — VI. Fotografija. Spisal Ivan Šubic. (Str. i+42)» Ta strogo znanstvena in z obilico ličnih podob okrašena razprava je sestavljena po mnogih virih, kojih imenik beremo na nje čelu. S slastjo jo bodo prebirali posebno prijatelji fotografije, a zanimala bode gotovo tudi marsikaterega tej stroki neveščega čitatelja. Saj ga hoče seznaniti z glavnimi zakoni te v naši d6bi toli važne umetnosti, pisana pa je tudi v lepem, vsakemu lahko umnem jeziku; zlasti dobro pogojeni so znanstveni izrazi (terminologija). Vsa razprava sestaja iz 5 delov. V prvem „i z najdb a fotografije" naslovljenem ocenja g. pisatelj v navdušenih uvodnih besedah po- C02 Književna poročila. menljivost fotografije in nam razklada potem nje zgodovino; drugi odstavek: „fotografski aparati" nam našteva in opisuje razne pristroje ter razlaga glavna pravila novodobne fotografije; tretji del nas poučuje o „času ekspozicije", četrti o „negativnem" in peti o „positivnem proces u". V jezikoslovnem oziru treba popraviti te-le napake (zvečine nemčizne) : „iskati sledove11 (str. 221.) — „poiskati %\ predmet" (str. 226. in drugd.) m. „iskati sledov", „poiskati si predmeta" (kakor se čita na str. 228.: „da si poiščejo zanimivih predmetov"); „ki je sledil iznajdbam", (str. 224.) in „sledimo vsemu procesu1-1, (str. 255.) m. pravilnega sklada »slediti kaja\ nemčizna: „v prosto naravo" (str. 228.) nadomesti se z izrazom „pod milo nebo"; „merodajen" (str. 231.) je po nemškem „mass-gebend" skovana spaka ; ,,se imamo ozirati" (str. 235.) m.: „se nam je ozirati"; (nemški „kaben" v takih zvezah ne gre sloveniti z glagolom : „imeti", akopram se je ta navada v slovenskih spisih popolnoma udomačila); »dobri objektiv je podlaga" (str. 238.) m. „dober objektiv"; obliko „Amerikanec" (str. 240.) zamenimo s pravilnejšo: „Američan"; v nemškem imenu „Basel" je e takorekoč poluglasen, torej sklanjajmo „Basel", „Basla', i. t. d. ne „Basela", „Baselu" (str. 240.), saj tudi Nemec govori in piše: „Basler (ne „Baseler") Objectiv"; „obvarujemo pred trakom" (str. 249.) in „ varovati pred svetlobo" (str. 261.) m. sklada: „(ob)varujem česa"\ „manj-kati" (str. 251.) je laška tujka, „čakamo na podobo" (ibid.) nemčizna za „čakamo podobe". Malo nejasen je stavek na strani 253.: „Ce se bojimo, da....., potem prilijemo . ... ali pa vzamemo manj, železnega vitrijola . . . ." moti nas zlasti nepotrebna vejica za besedo „manj"; „oni" pomeni" (str. 252. pod črto) — bolje „pomenja"; „ocetne kisline" (str. 253.) — ocet je latinski acetum, slov. kis, očetov torej = kzsovski; „ojačevan/e in oslab-Ijenje", (str. 255.) — zakaj je nedovršilni glagolnik vezan z dovršilnim, ako je oboje dejanje jednako trpežno? „sigurno" (str. 257.) je laška beseda, slov. = ,,gotovo"; „zato si jo priredimo nekoliko več" (str. 259.) m. „si je priredimo"; ^vlijemo jo proč" (str. 260.) m. „zlijemo . . ."; „prilije se karboloT/a kislin« (str. 260.) m. „karbolow kislina" (kakor beremo na isti strani: „pri-lijemo nove vode"); „brezdvombenoi' (str. 261.) je malo okorna oblika za »nedvomno" ali (nedvojbeno). Oponašati nam je končno še isto nedoslednost v pisavi iz tujih jezikov izpeljanih besed, ki smo jo pograjali že pri prvem (Ru-tarjevem) spisu; prim. oblike: „lakiranje in retuširanje", „lakiramo", „retuširati" (str. 255.), „kompliciranih" (str. 229.), ,,modificirati" (str. 251.), „konstru-irane" (str. 239.) „reflektirati" (str. 232.), „dividirati" (str. 236.) in dr. — pa: „fiksoval" (str. 226.), „sensibilisoval'( (ibid.), „kvadrujemo" (str. 236.), j.kombinovati" (str. 240.); jednaka nedoslednost se kaže v pisavi oblik: „pojitivni" (str. 256. in večkrat) — „po.ritiv" (str. 248.) pa: „ekspo^icija' Književna poročila. 5°3 (str. 244 in dr.) — „re^ultat" (str. 251.), „bližne" —- „bližnih", pa: bližnjih" (vse tri oblike na str. 234.). VIL Bibliografija slovenska. Slovensko knjigarstvo od 1. januvarja 1888. leta do 1. januvarja 1889. leta Sestavil Ivan Tomšič (19 str.). Iz te bibliografije je posneti, da je izhajalo 1888. leta jj slovenskih časopisov ter v dežel prišlo: a) 16 društvenih del (med njimi dvoje letnih poročil), b) dvoje pravoznanskih in državoznanskih del (zbornikov), c) dva jezikoslovna (pravo za pravo književnozgodovinska) spisa, d) 4 zemljepisne in zgodovinske knjige, e) 28 leposlovnih publikacij, f) 18 šolskih knjig, g) 17 šolskih poročil, h) 21 molitvenih in poučnih knjig (med njimi dva prevoda), i) 27 različnih del (koledarjev, pratik, slavnostnih popisov in dr.), j) 19 muzikalij — torej vsega skupaj: jj časopisov (proti 28 1. 1887.), 135 knjig in knjižic in ip muzikalij (proti 97, oziroma 13 prejšnjega leta). Te številke svedočijo sicer v obče o lepem slovstvenem napredku, le kar se tiče časopisov, obhaja nas tudi letos misel, da je njih velika množica slovenstvu prej na kvaro nego v prid, ker se namreč itak ne preobilne delavne moči na ta način po nepotrebnem cepijo, morajo posamezni časniki pogostokrat polniti svoje predale s ,,prazno slamo". Slovencem bi zadoščalo kakih 15 raznovrstnih časnikov ; ti bi mogli ustrezati vsem zahtevam in imeli bi se ponašati % boljšo vsetino in večjim številom naročnikov, kar bi hodilo i njim samim i bralcem na dobro. VIII. Letopis „Matice slovenske". Sestavil Evgen Lah, društveni tajnik in knjižničar. Na 79 straneh in v 8 odstavkih poroča nam vzorni tajnik Matični: 1.) 0 odborovem delovanji v dobi 1. X. 1888. —• 30. IX. 1889; iz tega poročila je razvidno, da je razpravljal odbor Matične stvari v treh odbo-rovih (in več odsekovih) sejah in v jednem občnem zboru. 2. Računsko poročilo nam javlja, da je imela Matica Slov. koncem 1. 1888. skupnega imetka, 5 2.20 p gld. 28x\% kr., torej za 2012 gld. ^<5'1/2 kr. več nego L 1887., vest, ki bode gotovo razveselila vsakega matičnjaka. 3.) Nadaljevanje poročila o društveui knjižnici, katera se prav lepo množi in hrani marsi-kako delo, kojega po drugih knjižnicah zaman iščeš. 4.) Upravnistvo Mat. Slov., iz katerega posnemamo, da je štel v dva odseka (gospodarski in književni) razdeljeni odbor 27 ljubljanskih in 13 zunanjih odbornikov, med njimi 13 upravnikov. 5.) Imenik udov Mat. slov. nam našteva 8 častnih članov, 304 ustanovnike in 1597 letnih društvenikov, skupaj 1909 matičnjakov, torej skoro za 200 več nego v 1. 1887. Od leta do leta množeči se imetek 504 Književna poročila. in rastoči broj knjig in društvenikov nam je porok, da je „Matica" krenila zadnja leta na pravo pot in da delujejo nje odborniki — izobraženci posvetnega in duhovskega stanu — zložno in previdno, ker jih vodi hvale vredna vnetost za književni napredek, ne pa slepa strankarska strast; t&ko poslovanje nas navdaja z veseljem, Matici pa zagotavlja lepo, uspešno prihodnost. Odstavek 6.) poučuje nas o »ustanovnikih društvenih"; ta vestna in velezanimiva študija g. tajnika nam kaže v tabelah a) prirastek in odpadek ustanovnikov v posameznih letih (1864—1888); b) razmerje med letniki in ustanovniki po letnih dobah; c) narastanje in padanje obeh števil od leta do leta. Po odborovem naročilu je pridejan temu odstavku kronološki imenik pokojnih ustanovnikov, obsezajoč nad 200 imen. Del 7.) navaja nam zavode (25). ki zamenjavajo z Matico slov. knjige, 8.) pa je zaznamek književne zaloge Matične in skupna cena posameznim knjigam, katerih je še 65 na prčdajo, seveda v nejednakem številu iztiskov. — »Letopis" je tiskala „Narodna tiskarna" v Ljubljani z lepimi, razločnimi črkami in na prijetnem popirji; obliki v tipografskem oziru nimamo ničesar opočitati, izvzemši nekaj tiskarskih pogreškov, ki bi se bili pri natančnejši korekturi lahko odstranili. Ker nekateri izmed njih zelo motijo, hočemo jih končno v nastopnih vrsticah popraviti: x) Str. 7. „najednostavnejše" mesto: „najjednostavnejše" ,; n. ,,beščeče se" mesto: ,,bleščeče se" „ 11. „purperu" mesto: „purpuru" „ 13. naj se postavi vejica pred besedo: „ampak le za bahanje" „ 21. „ni" (prva beseda v prvi vrsti) mesto: „in" „ 44. „prazgovinske" mesto: „prazgodovinske" „ 65. „deuschen" „ „deutschen" 176. „izljučljivo" „ „izključljivo" 179. „prestavatelj" „ „prestavljatelj" 195. „sitičnike" „ „sičnike" 205. „Scardus" „ „Skardus" it 214. „Makadonija" ,, „Makedonija" 215. „duprovniški „ „dubrovniški" „ 215. „bovratku" „ „povratku" „ 231. „stajalo" „ „stojalo" „ 247. ,,pločamo „ „pločami" „ 257. »Prodajajo „ „prodajajo" „ 260. „spravimospet" „ „spravimo spet". Fr. Livadič. x) V spisu : „Kos o v o polj e" je popravil nekaj pogreškov g. pisatelj (S. Rutar) sam.