informator Številka 5 Leto XIX. Titovo Velenje, 6. februarja 1985 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika i________________________j Proizvodnja v januarju V Gorenju Gospodinjski aparati so januarja 1985 izdelali skupno 141.842 velikih in 88.020 malih gospodinjskih aparatov. Skupna vrednost proizvedenih izdelkov je 3.810 milijonov dinarjev, od tega za izvoz 1.430 milijonov din. Proizvodnja je nižja od načrtovane, vendar na ravni leta 1984, ko smo dosegli rekordno proizvodnjo. Zaostaja proizvodnja za izvoz. V Gorenju Gospodinjski aparati so se januarja 1985 pri doseganju visokih planskih obveznosti spopadali s precejšnjimi težavami. Poudariti je namreč treba dejstvo, daje letošnji fizični plan, ustrezno pa tudi mesečni januarski, v primerjavi z letom 1984, višji za 5 % pri skoraj enakem številu zaposlenih in torej ob manjšem fondu delovnih dni. Doseganje operativnega plana v ..pogojnih enotah" v mesecu januarju 1985 prikazujemo skupaj s primerjavo z mesecem januarjem 1984 ter izpolnjen načrt izvoza v naslednji tabeli: TOZD % izpolnitve oper. plana januar 1985 % izpolnitve v primerjavi jan. 85/84 % izpolnit. izvoznega plana Štedilniki 92 111 97 Pralno pom. teh. 102 93 90 Zamrzov. hlad. t. 98 97 82 MGA Nazarje 105 101 89 Gorenje Gosp. aparati 98 100 89 Iz tabele je razvidno, da je realizacija fizične proizvodnje v januarju dosežena 98 %, vendar je ostala na ravni januarja 1984. Vrednost proizvodnje znaša 3.810 milijonov dinarjev in je v primerjavi z operativnim planom v celoti dosežena (100 %). Od tega je vrednost izvoza 1.430 milijonov din, izvoznih načr- tov nismo uresničili po predvidevanjih (89 %). Največ težav v proizvodnji je bilo zaradi izjemno slabih vremenskih razmer, ki so v precejšnji meri otežile transport repromaterialov od dobaviteljev, odpreme vagonskih pošiljk, hud mraz je povzročil izpad električne energije in (Nadaljevanje na 2. strani) Milijon štedilnikov za Ctuelle Zgledno sodelovanje Gorenje je obiskala lastnica zahodnonemške tvrdke Ouelle International. Delavci tozda Štedilniki so ji predali milijonti štedilnik, Gospodarska zbornica Slovenije pa ji je podelila priznanje za zgledno sodelovanje z Gorenjem. Četrtek, 31. januarja 1985, bo ostal v kroniki Gorenja zapisan z velikimi črkami. Gorenje je sprejelo v goste pomemben obisk, obeležena je bila 15-letnica uspešnega sodelovanja med Gorenjem in firmo Ouelle, za katero je bilo izdelanih že milijon štedilnikov. Gostje so se najprej napotili na pogovor s predstavniki sozda Gorenje, kjer jim je predsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje Herman Rigelnik izrekel dobrodošlico in pozdrave v imenu delavcev Gorenja. V nekaj besedah je orisal prizadevanja in uspehe delavcev Gorenja, ki so v letu 1984 dosegli rekordno proizvodnjo v vseh 31 letih obstoja. Hkrati je ocenil 15-letno sodelovanje s duellejem, kije vseskozi potekalo ob obojestranskem razumevanju, korektno, a tudi s težavami. Izrazil je željo, da bi s sodelovanjem nadaljevali in ga še razširili. Predsednik poslovodnega odbora Gorenje Commerce Joško Vučemilo je ocenil, da je bil dosežen pomemben poslovni uspeh, saj milijon izdelanih štedilnikov pomeni tudi sto milijonov dolarjev izvoza. S tem je Gorenje doseglo pomemben uspeh v Jugoslaviji, še pomembneje pa je, da so se na tej osnovi spletle še druge povezave. Lastnica tvrdke Ouelle International iz Flirtha v ZRN Grete Schickedanze se je zahvalila za povabilo in izrazila veselje, da se lahko spominja ideje o sodelovanju ,ki je vzklila pred 15 leti in obrodila bogat sadež. Tudi v Gospodarski zbornici Slovenije so sodelovanje med Gorenjem in Ouellejem ocenili za zgledno in zato je Izvršilni odbor GZ SRS sprejel sklep, da Greti Schickedanze podeli priznanje za dolgoletno izredno uspešno sodelovanje z Gorenjem. S tem so (nadaljevanje na 2. strani) Gorenje in Ouelle (Nadaljevanje s 1. strani!) hkrati prispevali k uspešnemu gospodarskemu sodelovanju med republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo. Priznanje Gospodarske zbornice Slovenije je gostji izročil generalni sekretar zbornice Milan Šterban, ki je podrobno orisal zavzetost obeh partnerjev za poslovno in tehnično sodelovanje. Po podelitvi priznanja so se gostje v spremstvu poslovodnih delavcev sozda Gorenje, Gorenja Commerce in Gorenja Gospodinjski aparati napotili v tozd Štedilniki, kjer so pripravili simbolično predajo milijontega štedilnika, izdelanega za Ouelle. Grete Schickedanze si je s sodelavcema podrobno ogledala rekordni izdelek, seveda pa je bila še posebej vesela šopka rož, ki soji ga izročile delavke tozda Štedilniki. Z velikim zanimanjem pa si je ogledala tudi celotno proizvodnjo štedilnikov in se pomudila nekaj časa ob tekočem traku, nato pa še v skladišču gotovih izdelkov, kjer so pripravljali za Proizvodnja v januarju 1985 (Nadaljevanje s 1. strani) izredno slabe kakovosti vho-tehnološke pare, kar je tudi ,-jnih materialov (pločevina, povzročilo zastoje v proizvod- |akij polizdelki kooperantov), n)'- ... . nepravočasnih dobav in ce- Poleg teh objektivnih težav novnih izsiljevanj dobavite-pa ne smemo prezreti tudi la- |jev judi zastarela tehnologih slabosti, ki so še vedno jka 0prema ne zagotavlja več prisotne: premajhna tehnolo- zahtevane svetovne kakovosti, ška in delovna disciplina, po- kj je predpogoj za uspešen iz-manjkanje strokovnjakov pri voz, zato bo potrebno v pri-reševanju neposrednih proiz- hodnje tembolj krepiti ose-vodnih težav, prenizka pro- ^na prizadevanja za dosega-duktivnost. nje zahtevane kakovosti. Tudi pri realizaciji izvoznih v teku so pospešene akcije planov v mesecu januarju ni za uresničitev izvoznih ci-šlo vse gladko. Še vedno smo Ijev, da bi v februarju in mar-v posameznih primerih priča Cu izvedli izvoz nadoknadili. odpremo večjo količino štedilnikov z oznako Ouelle International. ,,Ta dosežek je bil mogoč le zato , ker sta oba partnerja dobro sodelovala, ker je po eni plati Gorenje skrbelo za kvalitetno proizvodnjo, ki jo je bilo moč plasirati tudi na zahtevna zahodna tržišča, po drugi plati pa zato, ker ste vi z vašim uspešnim sodelovanjem na področju komercialnih aktivnosti, še posebej pa s svojimi službami za zagotavljanje kvalitete, kar od samega začetka naprej aktivno sodelovali z Gorenjem, pri izboljšavi obstoječega proizvodnega programa in pri razvoju novih štedilnikov, kar je omogočilo, da se je proizvodnja ne-le približala evropski kvaliteti, ampak da je šla v korak z drugimi proizvajalci, tako po kakovosti kot obliki"... je med drugim povedal Milan Šterban pomembni gostji v Gorenju. Izvoz - prednostna naloga V Gorenju Gospodinjski aparati bodo tudi v letošnjem letu večali izvoz ter izboljševali njegovo strukturo, zato morajo zagotavljati tudi večjo kakovost svojih izdelkov. Ob 33 % povečanju produktivnosti naj bi fizični obseg proizvodnje povečali za 4 % ter konvertibilni izvoz za 17 %! Boljša izobrazbena struktura in lastna razvojno-raziskoval-na dejavnost! Proizvodni program Gorenja Gospodinjski aparati je tudi v letošnjem letu osnovni in vrednostno naj večji program sozda Gorenje. Takšno mesto pa terja od te delovne organizacije še večje izboljšanje kakovosti, dograjevanje asorti-mana in večje obvladovanje tehnološke discipline ter optimalno izkoriščanje produkcijskih faktorjev, povečanje produktivnosti in zmanjševanje režije ter vključevanje v mednarodno delitev dela. V Gorenju Gospodinjski aparati bodo tako ustvarili temelje za nadaljni razvoj bele tehnike ter vzdrževali doseženo mesto na svetovnem tržišču, dokler ne bodo končane predvidene investicije. V Gorenju Gospodinjski aparati načrtujejo za letos 5 % povečanje proizvodnje, od tega v tozdu Štedilniki, v Zamrzovalni in hladilni tehniki ter MGA Nazarje za 11 %, medtem ko se bo v Pralno-pomivalni tehniki zmanjšala za 6 %, Vrednostno pomeni to 59 % povečanje, od tega bodo 60 % proizvodov namenili izvozu. Izvoz ostaja torej še vnaprej njihova prednostna naloga in naj bi ga v primerjavi z lanskim letom povečali za 20 % oziroma konvertibilnega za 17 %. Uresničitev ta- ko zastavljenih ciljev terja seveda od vseh udeležencev v proizvodnem in poslovnem procesu odgovorno delo, s katerim bodo zagotavljali nemoteno in kakovostno proizvodnjo. Tudi s posodobitvijo in z modernizacijo proizvodnje, odpravo ozkih grl in boljšo kakovostjo naj bi izboljšali strukturo izvoza ter poiskali tista tržišča, kjer dosegajo najboljša pokritja. Takšna so bila tudi izhodišča pri odločanju za investicije, ki naj bi znašale 2,460 milijonov dinarjev, pri čemer največi delež odpade na tozd Pralno-pomivalna tehniki. Načrtovano povečanje proizvodnje naj bi v Gorenju Gospodinjski aparati zagotovili predvsem s povečano produktivnostjo, posebno pozornost pa bodo namenili usklajenosti nabave s proizvodnjo ter iskanju nadomestnih materialov in zmanjševanju odvisnosti od uvoza. Z racionalnim gospodarjenjem s sredstvi, hitrejšim obračanjem zalog, zmanjševanjem terjatev naj bi povečali tudi stopnjo samofinancira-nja. Med pomembne naloge pa seveda sodi tudi obvladovanje in nadzorovanje vseh vrst stroškov. Za letošnje leto tako načrtujejo za 71.086 milijonov dinarjev celotnega prihodka ali 47 % več kot znaša po ocenah v letu 1984, tudi dohodek 6.025 milijonov dinarjev, čisti dohodek 4.407 milijonov dinarjev naj bi bila višja kot lani, ostanek čistega dohodka v vrednosti 1.589 milijonov dinarjev naj bi lanskega presegel kar za 91 %. Povečanje proizvodnje S 15 % povečanjem produktivnosti in z zaposlitvijo 31 proizvodnih delavcev naj bi v Gorenju Procesna oprema v tem letu povečali fizični obseg proizvodnje za 28 %, vrednosti pa za 145 %! V svojem planu načrtujejo tudi za 230 % višji konvertibilni izvoz! Ob pripravi plana za letošnje leto so v Gorenju Procesna oprema izhajali seveda iz smernic sozda Gorenje in svojega aneksa k sanacijskemu programu Gorenja TGO, pri čemer so ponovno preverili vse omejitve poslovanja ter se na podlagi tega odločili za manjše popravke. Tako so ugotovili, da je predvidena prodaja terminalov presmelo načrtovana pa tudi tržne potrebe po birotehničnih aparatih so letos manjše kot pa jih predvideva sanacijski program. Dodatno znižanje količinske proizvodnje narekujejo tudi zaloge terminalov iz lanskega leta. Kljub tem korekcijam pa v Gorenju Procesna oprema s svojim planom v celoti uresničujejo smernice sozda Gorenje, kjer je med drugim poudarjeno, da morajo v okviru 7 % rasti proizvodnje hitrejšo rast načrtovati prav delovne organizacije s programi tehnološke, poslovne in procesne opreme. Načrtovano 28 % povečanje fizičnega ter 145 % vrednostnega obsega proizvodnje naj bi v Gorenju Procesna oprema dosegli z boljšo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti in časovnega sklada, z boljšo organiziranostjo ter z zmanjševanjem zastojev. Z 9 % višjim izvozom v vrednosti 1,483 milijonov dolarjev, od tega naj bi na konvertibilni izvoz odpadlo 1.148 milijonov dolarjev, bi bila stopnja pokritosti uvoza z izvozom 0,27. Z znižanjem potrošnikov izdelavnega materiala ter s počasnejšo rastjo režijskih stroškov naj bi preprečili tudi slabšanje ekonomičnosti poslovanja, ki ga povzroča predvsem razkorak med vhodnimi in izhodnimi cenami. V Gorenju Procesna oprema si tako letos obetajo 2.460 milijonov dinarjev dohodka ali 110 % več kot lani, kar pomeni, da bo vsak delavec ustvaril 119 % več dohodka kot lani. Obveznosti iz dohodka, zlasti obveznosti za poravnavo obresti, morajo rasti 15 % počasneje kot dohodek. Povečanje obrestnih mer pa naj bi nadoknadili tudi s V Gorenju v Titovem Velenju je množična invetivna dejavnost organizirana dvanajst let V Gorenju so bili tudi poprej racionalizatorji in nova-torji, vendar o njih ni nihče vodil evidence ali pa jim izplačeval denarne nagrade. Ti novatorji so prispevali pomemben delež, saj so tako rekoč iz nič zgradili veliko tovarno. Prvi pravilnik o inventivni dejavnosti je bil sprejet v Gorenju TGO leta 1975 in smo ga uporabljali vse do konca leta 1980. Inovatorjem je rezal tanek kos kruha, rezal ga pa je, medtem ko drugje v Sloveniji ta dejavnost ni bila organizirana. Velika prelomnica je leto 1981 po sprejetju novega Samoupravnega spora- hitrejšim obračanjem obratnih sredstev. V Gorenju Procesna oprema pravijo, da se bodo pri delitvi 1.405 milijonov dinarjev čistega dohodka zavestno odrekli takšnim osebnim odhodkom kot jim jih sicer dopušča samoupravni sporazum ter na ta način več sredstev namenili za razširitev materialne osnove. Vsekakor bodo tudi v tej delovni organizaciji poleg kadrov pomemben dejavnik razvoja predstavljala finančna sredstva, ki jih bodo morali uporabljati predvsem za financiranje obratnih sredstev.Tu-di določila zakona o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev zahtevajo, da se le-ta do konca leta 1990 pokrijejo izključno z dolgoročnimi in trajnimi viri. Tako bodo tudi pokrivanje izgub v tozdu Poslovna oprema na Ptuju morali združevati sredstva. Za sanacijo tega tozda pa je pomembno tudi vzdrževanje sredstev ostalih dveh, Tehnološke opreme ter Proizvodnje računalniških in procesnih naprav, za investicije. V Gorenju Procesna oprema namreč ocenjujejo, da bodo velik delež investicij morali financirati iz lastnih virov. Velik omejitveni dejavnik bodo še naprej sredstva za financiranje uvoza, zato si bodo prizadevali čimveč uvoza nadomestiti z domačim materialom ter poiskati nove možnosti izvoza izdelkov in storitev. zuma o inovacijski in inventivni dejavnosti koncem leta 1980. Prednosti tega samoupravnega sporazuma so predvsem v tem, da odločitve o inovacijskih predlogih poslej sprejemajo samoupravni organi tozdov in delovnih skupnosti. Povečala so se tudi posebna plačila inovatorjem za realizirane inovacijske predloge in to kar za šestnajstkrat. Vseboval pa je tudi vrsto drugih novosti in veliko slovenskih delovnih organizacij ga je takrat "preplonkalo". Danes seveda ugotavljamo, da mu še marsikaj manjka. Do leta 1981 so bili med inovatorji zastopani predvsem delavci z visoko, višjo ali srednjo izobrazbo, le nekaj kvalificiranih in skoraj nič nekvalificiranih delavcev. Akcija "Predlagaj nekaj koristnega" so kvalifikacijsko strukturo v odstotkih skoraj izravnale glede na število zaposlenih. V lanskem letu, ko teh akcij nismo imeli, je udeležba nekvalificiranih delavcev zopet minimalna. Kljub nadpovprečno visokim posebnim plačilom inovatorjem Gorenja za realizacijo inovacije (v Sloveniji do 5 %) je lani interes zaposlenih za množično invetivno dejavnost upadel. Prijavili so skoraj za tri petine manj inovacijskih predlogov kot predlanskim. Vemo pa, da je povprečno posebno plačilo za eno leto koriščenja inovacije 81.904 dinarjev, najvišje izplačano posebno plačilo pa 321.034 dinarjev v lanskem letu. To pomeni, da denarne nagrade na povečanje števila prijav inovacijskih predlogov ne vplivajo. Za slab odziv v lanskem letu je več vzrokov. Mednje prav gotovo sodi tudi to, da se inovacijski predlogi ne rešujejo in realizirajo dovolj hitro. Reorganizacija Gorenja TGO v štiri nove delovne organizacije in reorganizacija Oddelka industrijske lastnine je prav tako eden od teh vzroke. V letih od 1981 do 1984 (z novim pravilnikom) je popularnost množične inventivne dejavnosti in število prijav strahovito naraščalo in 1984. leta naenkrat preraslo sicer odličen pravilnik.Poglaviten vzrok za slab odziv je tudi premajhno populariziranje te akcije preko internega glasila. Gre za to, da je bilo potrebno znatno skrčiti informacije o inovacijah in avtorjih, ukinjen je bil barvni tisk in barvni podnaslovi. Vse to pa so bili veliki motivacijski elementi, brez katerih je skupina za spodbujanje MID in vodenje akcije v uspeh podvomila. Z reorganizacijo pa so bili tudi člani te skupine razdeljeni v različne organizacijske enote. Akcijo in skupino bomo morali čimprej obnoviti, da ne bi kontinuiteta prijav popolnoma upadla. Akcije "Predlagaj nekaj koristnega" so dale v letih 1981 — 1983 463 predlogov. Poleg ekonomskih učinkov je bil cilj te akcije tudi preoblikovanje miselnosti delavca Gorenja v industrijsko mislečega človeka. Vse te akcije imajo elemente znanstvene metode pospeševanja inventivne dejavnosti USOMID (Usmerjena sistematična organizirana MID), ki so dokaj preproste, a zahtevajo veliko dela in družbenopolitičnih, dogovorov. Naše akcije pa sta poleg številnihsloven-skih delovnih kolektivov prevzela tudi Unior Zreče in Železarna Ravne, kar priča o njihovi uspešnosti. Kljub manjšemu številu prijav inovacijskih predlogov, je lani finančni plan neto gospodarskega učinka presežen za staro milijardo. Realizirana je tudi udeležba na vseh načrtovanih razstavah in natečajih MID, med njimi na občinski razstavi in natečaju inovacij, RAST YU in na tekmovanju kovinarjev. Z reorganizacijo pa bo letos tudi inventivna dejavnost nekaj pridobila, saj so v vseh štirih delovnih organizacijah Gorenja oblikovani tudi referati ali druga strokovna telesa za sprejem in obdelavo inovacijskih predlogov. Tako inovacijske predloge že sprejemajo in obdelujejo v Gorenju Elektronika potrošnja. Procesna oprema in Gospodinjski aparati. Čimprej pa bo treba izdelati tudi Samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti sozda Gorenje, delovnih organizacij in pravilnike MID za tozde in delovne skupnosti. Franc Brinovec Množična inventivna dejavnost v Gorenju PREGLED PODATKOV MNOŽIČNE INVENTIVNE DEJAVNOSTI OD 1972-1985 v 000 din 1972-1980 1981 1982 1983 1984 Število prejetih invent. predlogov 257 164 312 468 205 Ustvarjena gospodarska korist 144.497 60.000 39.578 90.220 140.822 Plačila atorjem inovacij 229 1.489 1.856 4.785 9.419 V % plačila avtorjem 0,15 2,48 4,68 5,30 6,68 Obravnavani invent. predlogi na DS 109 85 188 220 224 12 let obstoja = 1400 predi. = 47,5 s milijarde = 17.779.264 ,00 din Osebni dohodki PORAČUN OSEBNEGA DOHODKA NA PODLAGI MINULEGA DELA ZA DELAVCE, INVALIDE II. KATEGORIJE V samoupravnem sporazumu in pravilnikih o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo imamo določena tudi merila za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi rezultatov gospodarjenja z minulim delom