Leto 1876.
127
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XVIII. — Izdan in razposlan dne 4. maja 1876.
G3.
Postava od II. aprila 1876,
o prispevka, ki ga bodo delničarske dražbe in kreditna društva v Danajski borsni zalog dajale.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Dunajska borsna zbornica (komora) ima oblast, od tistih delničarskih družeb in kreditnih društev, katerih delnice ali akcije, delni listi, obligacije ali zastavni listi se nocujejo v cenovniku (kursnem listu) Dunajske borse. pobirati letni prispevek v zalog (fond) Dunajske borse, in to:
Odbankovnih družeb, kreditnih društev in obrtnostnih podjetij '/10 per mille, od podjetij za prevažanje (transport) */*o per mille tistega zneska, za kolikor je od podjetij ta prispevek dolžnih izdano ter se v tem cenovniku notuje efektov (papirjev); vendar v posameznem slučaji ne čez 10.000 gl.
Ta znesek je računiti od nominalne vrednosti efektov v goldinarjih avstr, veljave brez ozira na valuto.
Kar pride teh zneskov, plačati je dvakrat v letu in to 1. julija in 1. janu-varja vsakega leta v blagajnico borsne zbornice. Ako bi se dolžni znesek ne izplačal štiri tedne po roku, ko je dotekel, naj se efekti, kar jih je mudna družba izdala, v uradnem cenovniku več ne notujejo.
§• 2.
Vsak prebitek ali presežek, ki bi se s pomočjo tega prispevka dosegel v letnem računu borsnega zaloga, uporabiti je na preizredno odplačilo zajma oi 5,000.000 gl., vzetega v ta namen, da se sezida Dunajska osrednja borsa.
(SUveiiich. )	27
Ako počenši od leta 1882 tak prebitek pet let zaporedoma presega 30.000 gl. na leto. naj finančni minister, zaslišavši borsno zbornico prispevek, določen v §. 1, primerno zniža.
§. 3.
Dokler se bode prispevek v borsni zalog (§. 1) sploh zahteval, ne sme se vstopnina na Dunajski borsi veljajoča brez privolitve finančnega m nistra znižati pod znesek, določen za leto 1876.
§• 4.
Ta postava pride v moč tist dan, katerega bode razglašena.
Zvršiti jo naroča se ministru za finance.
Na Dunaji, dne 11. aprila 1876.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	I»retis s. r.
03.
Postava od J 7. aprila 1876,
o deloviti dopolnitvi in premeni dogovora od 23. aprila 1874 (Drž. zak. št. 52) sklenjenega o državni ponapredščini za izvêdbo namenjene železnice Pelzenjsko-Klatovsko-Eisensteinske.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takč :
Ölen I.
Vladi se daje oblast, v ta namen, da se dodela in v občno službo izroči železnica Pelzenjsko-Klatovsko-Eisensteinska, katera je že v delu, po deloviti premeni in dopolnitvi dogovora dne 23. aprila 1874 (Drž. zak. št. 52) na podlogi postave od 10. aprila 1874 (Drž. zak. št. 37) vsled Najvišje odloke od 10. aprila 1874, sklenjenega z imenovano železnocestno družbo narediti priloženi dogovor.
Člen 11.
Zvršitev te postave, katera pride v moč z razglasitvenim dnem, naročena je ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 17. aprila 1876.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Cliliimecky s. r.	Pretiš s. r.
Dogovor, sklenjen dne..............................................
med c- kr. državno upravo in c. kr. privilegirano železnico Pelzenjsko-Brezensko (Homutovsko) o deloviti premeni in dopolnitvi dogovora dne 23. aprila 1874 (Drž. zak. št. 52) sklenjenega glede državne ponapredščine za izvêdbo namenjene železnice od Pelznji na Klatove do Eisensteina.
Dogovor, kateri je bil na podlogi postave od.............................
vsled Najvišje odloke od ...	.	.	. med c. kr. ministerstvoma trgovin-
skim in finančnim zastopajočima državno blagajnico z ene in e. kr. privilegirano železnico Pelzenjsko-Brezensko (Homutovsko) z druge strani o deloviti premeni in dopolnitvi dogovora dne 23. aprila 1874 (Drž. zak. št. 52) sklenjenega gledé državne ponapredščine za izvêdbo namenjene železnice od Pelznji na Klatove do Eisensteina narejen takö le:
§• 1.
C. kr. državna uprava se zavezuje, da hoče od 79.999 predstvenih obligacij II. izdatbe po 150 gl. avstr, veljave v srebru, ki se po sklepu velikega zbora delničarske c. kr. privilegirane družbe Pelzenjsko - Brezenske (Homu-tovske) železnice izdadö, in ki bodo torej nominalno veljale vsega skupaj
11.999.850	gl. avstr, veljave v srebru, 69.999 obligacij, veljajočih nonîi'nalno
10.499.850	gl. avstr, veljave v srebru, kupiti ter prevzeti pod naslednjimi uveti
§• 2.
V §. 1 dogovorjeno prevzetje ondi omenjenih predstvenih obligacij od
10,499.850	gl. avstr, veljave v nominalni vrednosti sè strani državne uprave zgodi se na trden račun po ceni ali kursu od pet in sedemdeset odstotkov (75%) taleč, da na vsak nominalni znesek teh obligacij od sto goldinarjev avstr, veljave v srebru pride po pet in sedemdeset gold, avstr, veljave v bankovcih, torej za vse prevzete predstvene obligacije veljajoče nominalno 10,499.850 gl. avstr, veljave v srebru gotovine v bankovcih za 7,874.887 gl. 50 kr. avstr, veljave.
Vseh 69.999 predstvenih obligacij II. emisije, katere kupi država, izroči se c. kr. finančnemu ministerstvu brž po podpisu pričujočega dogovora.
Kupščino bode c. kr. finančno ministerstvo izročalo suktfbsivno držčč se po-trebščinskega preudarka, ki ga družba med 20. in zadnjim dnem vsacega meseca c. kr. trgovinskemu ministerstvu za prihodnji mesec podâ in prav obrazloži in katerega tudi državni delo nadzirajoči organ potrdi, — po c. kr. Praški deželni glavni blagajnici na neštempljana prejemna potrdila zastopnikom imenovane družbe, ki svojo pravico do tega veljavno izkažejo.
Ako bi potem, ko bode proga Pelzenjsko-Klatovsko-Eisensteinska po polnem dodelana in v občno službo dana, od gori omenjene kupŠčine še kaj ostalo, naj c. kr. državna uprava ta ostanek samo v toliko izroči in oziroma ostale predstvene obligacije prevzame, kolikor bode to potrebno za zvršbo razširjavnih stavb in dovoznih železnic, ki jih prvotni projekt ne jemlje v misel, katerih potrebnost pa je državna uprava pozneje priznala, in za nadaljšnjo nabavo zlasti vozil za progo Pelzenjsko-Klatovsko-Eisensteinsko.
Predstvene obligacije, kar jih ostane po tem, ko bode proga Pelzenjsko-Kla-tovsko-Eisensteinska dodelana in službi izročena, naj se pustč v hrambi c. kr. državne uprave, dokler se ne porabijo za gori omenjene namembe.
§• 3.
V	členu 1 dogovora od 23. aprila 1874 (Drž. zak. št. 52) stoječe določilo, po katerem se je c. kr. finančno îninisterstvo zavezalo, da hoče za gotove pona-predščine, ki jih vsled gori omenjenega dogovora dâ v bankovcih vsega sedem milijonov goldinarjev avstr, veljave, oziroma za terjatve državni upravi odtod izvirajoče v plačilo vzeti delnice c. kr. privilegirane Pelzenjsko-Brezenske (Ho-mutovske) železnice po polni nominalni vrednosti, predrugačuje se tako, da omenjena zaveza nehâ.
Pogaja se marveč, da naj prej omenjena državna terjatev iz ponapredščin od sedem milijonov goldinarjev avstr, veljave velja za zajem (posodilo), ki se v tridesetih letih ne sme odpovedati in ki bode nosil obresti po pet od sto.
C. kr. privilegirana Pelzenjsko-Brezenska železnocestna družba ima dolžnost, denar v obresti in v razdolžbo za 10.000 predstvenih obligacij II. emisije v nominalni vrednosti od 1,500.000 gl. izročenih stavbenemu podjetju na mesto plačila za njegove likvidne (v čisto djane) terjatve vzeti v prvi vrsti iz dohodkov starih prog od Pelznji do Brezne (Homutova).
C. kr. državna uprava pa sme samo tedaj in v tej meri zahtevati obresti od tega zajma, kadar in kolikor čisti dohodki cele železnice (Pelzenjsko-Brezensko-Homutovske in Pelzenjsko-Klatovsko-Eisensteinske) kaj prebitka dajč po tem, ko je vsota za obresti in razdolžbo predstvenih obligacij (prijoritet) popolnoma zagrnjena.
v
Se si c. kr. državna uprava pridržuje pravico, kakor si sama izvoli, vsak čas za omenjeni zajem namesto plačila vzeti po polni nominalni vrednosti delnice c. kr. privilegirane družbe Pelzenjsko-Brezenske (Homutovske) železnice.
V	izvedbo tega določila ustanavlja se dogovorno, da hoče c. kr. finančno ministerstvo tiste delnice veljajoče nominalno sedem miljonov goldinarjev avstr, veljave, katere mu je c. kr. privilegirana Pelzenjsko-Brezenska železnocestna družba z ozirom na ravno omenjeno določilo člena I v dogovoru od 23. aprila 1874 izročila, imenovani družbi brž na^aj dati, kakor se sklene ta dogovor.
Delnice po zgornjem dogovoru družbi nazaj dane treba je brž, kakor se nazaj dadö, hraniti v posebni družbini zapiri, do katere ima cesarski komisar en ključ, in sicer tak<5, da se smatrajo kakor celo zunaj kupčije stoječe, in po čemer se družbin delniški kapital za toliko zmanjša-
§• 4-
V	zvezi s tem, kar je dogovorjeno v zgornjem §. 3, ustanavlja se izrekoma, da bode zastavna pravica, katera je na podlogi člena IV v dogovoru od 23. aprila 1874 za sedem milijonov goldinarjev avstr, veljave v delanje ceste naprej danih vpisana v železniško-knjižni vložek začet za progo Pelzenjsko-Klatovsko-Eisen-steinsko, s predstvom pred vsemi iz katerega koli imena izvirajočimi terjatvami, — vendar brez ondukajšnje utesnitve na čas, dokler se izkaže nabava denarjev za izdelanje imenovane proge potrebnih denarjev, — veljala dalje brez prikrate, ter s tem e. kr. privilegirana Pelzenjsko-Brezenska železnocestna družba izrekuje svojo 'privolbo, da se pričujoči dogovor sme v zagotovitev pravic izvirajočih državni blagajnici odtod gledé že danih ponapredščin od sedem milijonov goldinarjev avstr, veljave, vknjižiti pri gori omenjenem vpisu, stoječem v železno-
cestni knjigi o. kr. Praškega deželnega sodišča na obtežbo proge Pelzenjsko-Kla-tovsko-Eisensteinske, in pa v vložek, ki seje v železnocestni knjigi c. kr. Praškega deželnega sodišča odprl za progo Pelzenjsko-Brezensko-IIomutovsko.
f
§. 5.
Plačevanje obresti začne se za predstvene obligacije, ki se prevzamejo po §. 1, s prvim dnem januvarja tistega leta, ki pride po začeti vožnji na progi Pel-zenjsko-Eisensteinski, a za tiste predstvene obligacije, katere državna uprava po §. 2 tega dogovora utegne kupiti še le po tem, ko bode prej imenovana proga dodelana in službi izročena, takrat stoprv, ko bode dotična kupščina izplačana.
V plačilo obresti in v razdolžbo teb obligacij po črteži naj služi najpred čisti dohodek proge Pelzenjsko-Klatovsko-Eisensteinske.
Za tega delj zavezuje se družba, da hoče za ravno imenovano progo pisati •posebni gospodarstveni račun.
Ali državna uprava izrekuje že zdaj, da jo je volja skleniti z družbo poseben dogovor v to mer, da se neki verjetnemu čistemu dohodku te proge primeren, po dogovorno ustanovljenem razdelnem ključi najden del čistega dohodka od vseskupnega podjetja predstveno odmeni na obresti in v razdolžbo prijoritet, kar jih država prevzame, in na obresti od sedem milijonov goldinarjev, dolžnih državi
Kadar se sklene tak dogovor in dokler bode veljal, prestane dolžnost družbe, pisati poseben gospodarstven račun.
§• 6.
Kolikor se pričujoči dogovor dotika pravic imetnikov predstvenih obligacij I. in morebiti tudi II. emisije, bode družbino delo, zadobiti privolitev skrbnikov (kuratorjev), kateri se postavijo.
Ta dogovor pride v moč še le po tem, ko se donese to privolitveno izrecilo.
§• 7-
Zeleznocestna družba se zavezuje, da hoče skrbeti za to in vse prizadjati si, da se vse premene v družbenih pravilih c. kr. privilegirane železnice Pelzenjsko-Brezenske (Homutovske), ki jih je treba spričo in v zvršitev določil stoječih v tem dogovoru, in z istega vzroka potrebna poprava železniško-knjižnih vložkov odprtih za ta družbo brž kakor bode moči in v šestih mesecih od današnjega dne zadnji čas doženejo.
§• H.
Predlagaje predrugačena družbena pravila (§. 7) bode družba zlasti tudi pazila na to. da bode državna uprava poleg pravice zagotovljene ji v členu VI dogovora od 23. aprila 1874, imenovati enega uda upravnega svetovavstva, še dalje za ta čas, dokler je državna blagajnica po danih ponapredščinah ali po imetji predstvenih obligacij ali delnic neposredstveno udeležena pri podjetji c. kr. privilegirane železnice Pelzenjsko-Brezenske (Homutovske), v upravnem svetovavstvu zastopana še po drugem udu, katerega ona izvoli in ki bode imel
(Sluveiitcb.)	28
iste pravice in oblasti, katere so v členu VI omenjenega dogovora dodeljene udu po določbi tega člena imenovanemu.
.	§• 9.
Določila v dogovoru od 24. aprila 1874 (Drž. zak. št. 52), v kolikor jih pričujoči dogovor ne izpreminja, bodo popolnoma še dalje veljala.
§. 10.
Ako bi družba in v kolikor bi ne izpolnila dolžnosti, katere ji nalaga le-ta dogovor, pridržuje si državna uprava pravico, v §. 2 zagotovljeno plačevanje še na dolg ostavše kupščine za prevzete predstvene obligacije družbi ustaviti, in namesto gori ustanovljenega gotovega plačila progo Pelzenjsko-Eisensteinsko o trošku in na nevarnost železnocestne družbe za njen račun dodelati, vzdržujoč vendar pogodbe o delanji ceste in o dajanji tvarine, katere je družba o tej priliki z vladnim odobrenjem sklenila.