[DVIGA LETO IV. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA MAREC 1975 Nadaljevanje ugodne smeri poslovanja v preteklem letu in obdobje pomembnih poslovnih odločitev Rlan za lelo 1975 Za nami je poslovno leto 1974. To je obdobje pomembnih poslovnih in samoupravnih uspehov. V tem letu smo opravili konstituiranje TOZD in njihovih samoupravnih organov ter le-te združili v delovni organizaciji Jelovica. Izvolili smo tudi organe družbenopolitičnih organizacij in člane splošnih delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Za uspešno delovanje samoupravnih organov in izvajanje poslovne politike delovne organizacije smo sprejeli 15 samoupravnih sporazumov in splošnih aktov, uvedli nov sistem nagrajevanja delavcev in se vključili v integracijo gozdarstva in lesne industrije Gorenjske. Načrt delovne organizacije za letošnje leto, ki je bil široko obravnavan v samoupravnih organih in strokovnih službah podjetja, upošteva dosedanje izkušnje, realne možnosti in cilje, ki nam zagotavljajo normalno rast osebnih dohodkov in podjetniške akumulacije. Prav gotovo pa je, da tako kot so doseženi rezultati v preteklem letu sad naporov celotnega kolektiva in dobrih poslovnih odločitev, tudi letošnje planske naloge uspešno opravimo le, če nas bo skozi vse leto 1100 dobrih gospodarjev, vsak na svojem delovnem mestu. Povečati proizvodnjo za 9,21 %, prodati za 400 milijonov din oken in vrat, montažnih objektov in drugih proizvodov, za 25 % povečati osebne dohodke, držati stroške v takem okviru, da dosežemo 15 % stopnjo podjetniške akumulacije in za 30 milijonov din proizvodov izvoziti, so naši nemajhni, toda sprejeti in možni cilji. Dosedanji rezultati in pripravljenost celotnega kolektiva sta nam garancija, da bomo plan dosegli, če le ne bodo zunanji negativni vplivi preveč prisotni. Leto 1975 je za naš kolektiv tudi obdobje, v katerem bomo morali sprejeti in že izvajati nekatere strateške poslovne odločitve. Srednjeročni program podjetja, ob katerem se odpira precej ključnih odločitev, je ena od osrednjih nalog. Povečanje produktivnosti dela s pomočjo boljše organizacije dela — WF sistema, nam zagotavlja relativno nižjo lastno ceno in omogoča večjo konkurenčnost in tudi aku-mulativnost. Kvaliteto naših proizvodov je treba držati na vrhu kvalitetne lestvice z drugimi jugoslovanskimi proizvajalci. Zato moramo storiti znantno več prav vsi, skupno z ustanovljeno tehnično kontrolo. 28. 12. 1974 smo svečano podpisali prednosti in naše cilje v sestavljeni organizaciji gozdarstva in lesne industrije Gorenjske, letos pa moramo te koristne cilje 5200-članske organizacije delavcev in več 1000 kmetov, lastnikov gozdov, uresničiti v naših poslovnih in samoupravnih odločitvah. V samoupravne in družbenopolitične organe ter splošne delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti imamo izvoljenih 413 delavcev. Izboljšati vsebino samoupravljanja je prav tako pomembna in naša stalna naloga. Letošnje leto je tudi 70. obletnica, ko sta bila na Trati ustanovljena 2 obrata za primarno proizvodnjo in prodajo lesa ter 20 let od združitve več lesnih podjetij v današ- njo Jelovico. Zato bodo vsi plani, cilji in naši uspehi prežeti z obema jubilejema. Naš akcijski program in če hočete, tudi stabilizacijski program je torej letni plan, ki ga moramo 100 % izpolniti. Vsakršna negativna odstopa- nja od plana znatno zmanjšajo možnosti za povečanje osebnih dohodkov, akumulacije podjetja oziroma željene stopnje rasti podjetja. Mednarodno leto žena Čeprav je praznovanje 8. marca, Dneva lena te za nami, velja kljub temu napisati nekaj besed o pomenu in namenu tega praznovanja. Kot je znano se 8. marec praznuje v spomin na pred 65 leti odvijajočo se konferenco tensk socialistk v Kbbenhavnu na Danskem, kjer so tene sprejele sklep o mednarodnem tenskem dnevu. Namen tega dne je bil takrat, da naj bi tene vsako leto v vseh driavah opozarjale na volilno pravico in skupno pripomogle z ostalimi delavci k zmagi nad vsakršnim izkoriščanjem. Letošnje leto pa v mednarodnem letu tena ne bo treba iskati volilne pravice. To leto naj bi žene dobile resnično proglašene pravice in enakopravnost, da bi one tudi imele enake motnosti napredovanja. Če za veliko držav v svetu še vedno velja, da žene niso enakopravne moškemu, pa pri nas o tem ne moremo govoriti. Vprašanje enakopravnosti žena je namreč potrebno gledati z drugega vidika, to je udeležba žena v predstavniških in političnih telesih. Še vedno je namreč premalo žena izvoljenih v razne samoupravne in politične organe. Na nedavni konferenci sindikata v Jelovici je bilo povedano, da je med 74 delegati v osnovnih organizacijah sindikata že 24 žena, to pa je prav gotovo pot, ki k programiranim pravicam žena, tudi dejansko pripomore. Torej naj bo to leto resnično leto še večjega vključevanja žena v samoupravne in politične organe v našem kolektivu. j. a. Kokelj Pismo z znamko Pohvale in kritika TOZD-u montažne hiše sta pred časom pisala zakonca Jožica in Brane Sotošek iz Brezovice pri Ljubljani štiri strani dolgo pismo, katerega vsebino kratko povzemamo tudi za bralce Glasila. V začetku omenjata, da številni sosedje in prijatelji občudujejo njuno montažno hišo, celo tisti, ki ponavadi vedno kritizirajo. Nasploh pravita v pismu sta s hišo zadovoljna, kar je verjetno tudi posledica izredno dobrega razumevanja z nekaterimi delavci TOZD montažni objekti, ki so se prizadevali za kakovostno delo, jima sproti svetovali, kaj naj sama vgradita pri gradnji in tako na- prej. Ker ne poznata priimkov delavcev katerim sta hvaležna, sta napisala, da je to vodja skupine montaže, vodovodni inštalater Bojan, pa električar, tapetarja Edo in Vinko. Torej ti delavci so lahko kolektivu Jelovice v ponos, saj kot sta zakonca Sotošek uvodoma zapisala, »dober glas gre v deveto vas«. Seveda pa imata tudi nekaj pripomb, ki sicer niso vredne velike graje, vendar dajo te majhne napake povedati, da bi hiša brez njih bila še dosti Leto 1974 uspešno bolj vredna kot je. Torej njihove pripombe naj bi v bodoče pri gradnjah upoštevali in napake pravočasno odklanjali. Poglejmo samo nekatere: vtičnica za pralni stroj v kopalnici je skoraj pol metra nad strojem, prav tako tudi vodovodna pipa; tudi umivalnik ne ustreza, ker je brez roba; pritožujeta se nad okni, ker se le s težavo odpirajo, v kopalnici pa bi takoj tudi padlo na tla; nekatera okna pa se tudi neprestano rosijo. Štiri »sušna leta« so preteklost 20 IN 70 LET JELOVICE — 20 IN 70 LET JELOVICE — 20 IN 70 LET lobllejnl katalog V prejšnji številki našega glasila smo podali nekaj informacij v zvezi s praznovanjem obeh jubilejev Jelovice. Ob tako pomembnih mejnikih, kot sta 70 let razvoja lesne industrije v Škofji Loki in 20 let ustanovitve Jelovice, je seveda nujno, da izdamo jubilejni katalog. Katalog bo obsegal uvodno besedo glavnega direktorja, kratek zgodovinski pregled lesne industrije v Škofij Loki od prvih začetkov preko predvojnega in povojnega obdobja. Večji poudarek bo vsekakor na razvoju Jelovice od njene ustanovitve 1. 1955 pa do danes. Ta del bo obsegal najvažnejše količinske in vrednostne pokazatelje za dvajsetletno obdobje. O samoupravljanju in njegovem razvoju bo tekla beseda v naslednjem poglavju. Nadalje bo treba poudariti tudi razvoj naše maloprodajne mreže in njen pomen, pomen Jelovice na jugoslovanskem in inozemskem tržišču stavbnega pohištva in montažnih objektov, torej predstaviti komercialno plat našega delovanja. S sestavkom o TOZD, SOZD in nadaljnjem poteku povezav, o prihodnosti našega podjetja bomo katalog zaključili. Katalog bo vseboval tudi tabele, grafikone in bo opremljen s fotografijami. Jubilejni katalog ima nalogo seznaniti goste na centralni prireditvi, poslovne partnerje in družbenopolitič- ne skupnosti o našem preteklem, sedanjem in bodočem delovanju. S tem bomo zagotovili večjo popularizacijo Jelovice doma in v tujini. Vse delo za praznovanje je v polnem teku. Komisije vedno intenzivneje delajo na svojih področjih. Najtežje in največje delo trenutno opravlja komisija za odlikovanja, ki bo na prihodnji seji Odboru za nagrajevanje 20-letni-ce podjetja predložila seznam predlaganih odlikovancev. Janez Tušek Zaključni račun za lani uspešen — proizvodnja dosežena 100,45 % — prodaja presežena za 19 % — osebni dohodki višji za 40 %. Takoimenovana »sušna leta«, kot lahko imenujemo leto 1970, 1971, 1972 in deloma 1973 so uspešno prebrodena, saj je končni račun za lansko leto 1974 pokazal, da je Jelovica končno dosegla solidno poslovanje, kar se je seveda odrazilo tudi v številnih presežkih plana. Torej proizvodnjo je Jelovica izpolnila 100 %, prodajo pomembno povečala, prav tako so se precej povečali osebni dohodki (masa osebnih dohodkov se je še vedno gibala v okviru sporazuma), prav tako se je povečala akumulacija za celo 4,5 krat, amortizacija je večja za 5,2 krat, podjetje je imelo več obratnih sredstev, kar se je seveda močno poznalo, ko so se povečale zaloge, povečalo se je tudi število zaposlenih, poslovni sklad je bil povečan za 9,2 krat. Vse to so seveda finančni in drugi številčni pokazatelji. Pomembno pa je Jelovica delala tudi na področju organizacije, samoupravljanja in povezovanja. Samo dve delovni organizaciji na Gorenjskem, ena je Jelovica, sta pravočasno in pravilno ustanovili temeljne organizacije združenega dela, izvolili vse samoupravne organe, delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Prav tako so bili sprejeti vsi pomembnejši samoupravni in drugi akti delovne organizacije, kar vse- kakor potrjuje, da je tudi vodstvo podjetja moralo v tem letu opraviti poleg vodenja proizvodnje tudi kopico drugih pomembnih nalog. K temu lahko dodamo, da je bil leta 1974 sprejet in uveden nov način nagrajevanja in delitve dohodkov, kar je prav gotovo pomembno vplivalo k ugodnim poslovnim uspehom, povečanju produktivnosti in dejanskem nagrajevanju po delu. V tem letu je bila končno tudi uresničena dolgoletna želja kolektiva po trajnejšem in tesnejšem sodelovanju z ostalimi lesnimi in gozdnimi podjetji na Gorenjskem. V novoustanovljeni sestavljeni organizaciji bo tudi Jelovica našla svoje mesto, saj ji taka oblika zagotavlja bolj redno preskrbo z osnovno surovino to je lesom, z delitvijo proizvodnje bo veliko lažje enotno nastopati na tržišču, prodaja v taki sestavljeni organizaciji je ponavadi uspešnejša in dosežena z manjšimi stroški. Skratka leto je bilo uspešno še posebej, če upoštevamo, da je celotno jugoslovansko gospodarstvo prestajalo leto preizkušenj, predvsem zaradi znanih težav, ki jih je povzročila inflacija in druge gospodarstvu neprijetne razmere doma in v tujini. Torej v tem letu je Jelovica dosegla uspeh nad letnim planom. To pa je skupna zasluga večjih naporov kolektiva, dobrih poslovnih odločitev in tudi navsezadnje vplivov splošne politike naše države. J. C. Jubilejna plaketa, ki jo bomo poklonili tistim poslovnim partnerjem, s katerimi že dolgo časa mnogo in uspešno sodelujemo Letošnji nagrajenci Kot vsako leto doslej bo tudi letos več delavcev dobilo priznanje in nagrade za večletno neprekinjeno delo v Jelovici. Tako bo 12. julija prejelo 35 delavcev priznanja za 10-letno delo, 158 pa za 20 let. Kakšne nagrade jih čakajo, je sedaj težko reči, saj je njihova višina odvisna od tedaj razpoložljivega denarja. Prav gotovo pa nagrade ne bodo majhne. Delavski svet Jelovice Izredno delaven mesec Februarja je Imel delavski svet kar tri seje, kar je vsekakor precej za ta kratek mesec. Seveda je bilo gradiva precej, tako da je težko podati kratko vsebino vseli treh sej. Na prvi, to je 13. seji DS, so potrdili najprej več samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, za kolektiv pa je vsekakor pomemben sklep o pristopitvi k uvedbi Work-Factor sistema, ki ga bo za Jelovico izdelal Biro za industrijski inženiring skupaj s posebno skupino delavcev Jelovice. Sam podpis pa bo narejen šele po predhodnem seminarju za strokovno in samoupravno vodstvo podjetja ter člane DIT. Nedvomno pomembna odločitev delavskega sveta ali drugače povedano, potrditev sklepa zborov delovnih ljudi je, da bodo delegacijo za samoupravne organe SOZD gozdarstva in lesne industrije Gorenjske sestavljali delegati člani DS, za člana delavske kontrole v tem SOZD pa je potrjena izvolitev tovariša Kužnika. Druga seja pa je bila teden dni kasneje. Že dnevni red, med drugim: obravnava in sprejem inventure za leto 1974, sanacijski program TOZD montažni objekti, letni načrt delovne organizacije in poslovanje v ZR Nemčiji, dovolj zgovorno pove, da je bila seja še kako pomembna. Med drugim so o sanacijskem programu TOZD montažni objekti sklenili, da je letos kljub vsem težavam potrebno uresničiti zastavljeni načrt montažnih objektov, vendar pa je potrebno že v 6 mesecih izdelati srednjeročni program razvoja Jelovice, kjer mora posebno natančno biti izdelana tudi bodočnost montažnih objektov. O letnem načrtu so člani delavskega sveta menili, da je tako kot je predložen ustrezen, vendar je potrebno delovni kolektiv sproti obveščati prek lista, oglasov ali podobno o tekočem izpolnjevanju letnega načrta in prav tako o gibanju izdatkov. Tudi o poslovanju v Zvezni republiki Nemčiji je po dolgi razpravi delavski svet sprejel več sklepov, o katerih pa bomo v listu prihodnjič podrobneje poročali. Tretja seja pa je bila konec meseca z zelo pestrim dnevnim redom, saj je bil obravnavan in sprejet obračun preteklega leta, oblikovana so bila sredstva skupne porabe in sprejet pravilnik o urejanju in izdajanju glasila »Jelovica«. O pomembnosti te seje je več napisanega v drugih sestavkih (Štiri »Sušna Leta« so preteklost, sindikalna lista in skupna poraba). Sindikalna lista in skupna poraba Ta mesec je tudi v Jelovici začela veljati nova sindikalna lista, ki prinaša večja nadomestila stroškov za službena potovanja in bivanja v drugih krajih. Čeprav je večina zaposlenih že seznanjena z višino novih nadomestil, pa kljub vsem še enkrat o najpomembnejših. Dnevnice so se povišale za potovanja v domovini na 90 din to je za odsotnost od 8 do 12 ur, za več kot 12-urno potovanje pa je dnevnica 140 din. Tisti, ki se bo na pot peljal s svojim avtomobilom, bo odslej prejel namesto 1,30 dinarja — dinar 50 par za kilometer. Pa tudi prenočišče bo v bodoče pokrito do višine največ 160 dinarjev, brez predloženega računa pa bo povrnjeno delavcu 70 din. Seveda pa je zanimiv tudi letošnji sklad skupne porabe, v katerem se bo denar delil prav tako po novem predlogu sindikalne liste, ki jo je sprejela Zveza sindikatov Slovenije za letošnje leto. Pri letošnji razdelitvi denarja so imeli sestavljale! — predvsem družbenopolitične organizacije in pa vodstvo podjetja precej težko delo, saj je letos za Jelovico jubi- lejno leto, kar bo seveda pomenilo tudi več izdatkov iz sklada skupne porabe. Predvsem so tu mišljene nagrade tistim, ki so letos dopolnili 10 ali 20 let neprekinjenega dela v našem kolektivu. Kljub vsemu pa sc je letos končno le lahko dobilo toliko denarja kot je bilo določeno za letni oddih delavcev. Celo več. Ker je poslovno leto 1974 bilo uspešno, smo lahko pokrili celo lanskoletni primanjkljaj v skladu za regres dopustov, in sicer 22 starih milijonov. Vsak zaposleni bo tako lahko prejel letos za oddih po 1000 dinarjev. Tudi letos bo veljalo staro pravilo. Vsak bo dobil 750 dinarjev, ostalih 250 dinarjev pa le v primeru, če bo tudi šel na letovanje. Tudi družbenopolitične organizacije, ki so že sicer aktivne, bodo letos dobile za 25 odstotkov več denarja. Prav tako pa bomo krili tudi del stanarine v samskem domu naših delavcev, kjer se je stanarina povečala za 120 dinarjev, to povečanje pa bomo predvidoma nadomestili, tako kot bodo to storili tudi drugi delovni kolektivi v občini. Konferenca sindikata največ o letnem nnčrlu Na jesenskem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije In še prej na kongresu slovenskih sindikatov v Celju so se delegati odločili za novo obliko organiziranosti sindikatov po posameznih delovnih kolektivih, ki naj bi se prilagodili ustavnim spremembam to je ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela. Po tem načelu se je organiziral tudi sindikat v Jelovici, in sicer je ustanovljeno 8 osnovnih organizacij, v katerih je 74 delegatov, od tega, kar je še posebej razveseljivo, tudi 24 delavk. Te osnovne organizacije so izvolile iz svojih vrst delegate za konferenco sindikata Jelovice, ki je prvo zasedanje že imela v začetku februarja. Običajno velja za delo sindikatov, da je največ govora takrat, ko se gre za formalno delitev denarja bodisi za dopuste, ali katere druge dejavnosti, manj pa je govora o tistih stvareh, o katerih bi zaposleni morali največ razpravljati — to je o njihovem delu. Ce je to veljalo za prejšnja leta in prejšnje sestanke, pa to nikakor nc velja za sejo konference. Že pri točki o akcijskem programu sindikata v letošnjem letu se je večina delegatov predvsem zavzela za večjo produktivnost, kar seveda pomeni tudi večji dohodek. Temu vprašanju bo torej letos sindikat posvečal največ pozornosti. Seveda je tu še cel kup drugih nalog, izmed katerih bi kazalo omeniti le nekatere. Informiranost delavcev je prav gotovo izredno pomembna, so ugotovili, saj je od nje dostikrat odvisen tudi končni uspeh podjetja. Mladim delavcem je potrebno posvetiti še več pozornosti, predvsem pri izobraževanju, pomagati pa jim morajo osnovne organizacije sindikata, da bo letos tudi organizacija Socialistične mladine ponovno zaživela v Jelovici. Ker je letos leto novacij, je potrebno vzpodbujati vsako tovrstno prizadevanje delavcev in jih tudi ustrezno nagrajevati. Še bolj zanimiva razprava pa je bila na poročilo direktorja tov. Kokelja, ki je govoril o letošnjem načrtu podjetja. Tudi delegati so pritrdili njegovemu mnenju, da je ta plan izredno visok, zato bo potrebno veliko prizadevnosti. Pravočasno je treba ukrepati, ko gre v delu proizvodnje slabše od predvidevanj, le tako bo ta načrt tudi mogoče izpeljati. Delegati so menili, da bodo delavci v nasprotnem primeru obtoževali prav sindikate, da niso storili dovolj. Že na prvi konferenci so opozorili, da je potrebno podrobno na vseh ravneh pregledati kako bo s proizvodnjo montažnih hiš, kaj bo s proizvodnjo vrat v Preddvoru, plan je izredno visok za izdelavo omaric za rolete v obrani Kranj, kjer namreč za tako povišanje (+ 20 %) nc ustreza tehnologija, pravočasno bo potrebno v veliko obratih zamenjati neustrezen strojni park in podobno. Torej 1. konferenca je minila v izredno delavnem vzdušju in če se ta začetni delovni elan ne bo polegel, to pa se ob izvoljenem predsedniku Francu Stražarju verjetno ne bo zgodilo, bo lahko kolektiv tudi s pomočjo močne sindikalne organizacije uspešno zaključil poslovno leto z uresničenimi vsemi zadanimi nalogami. J. Čadež — NOVOSTI IZ SOZD — NOVOSTI IZ SOZD — Na Bledu izvoljeni prvi organi in njihovi člani Slab mesec po ustanovitvi sestavljene organizacije lesne industrije in gozdarstva Gorenjske se je že sestal delavski svet te sestavljene organizacije. Delegati iz vseh 8 organizacij so izmed sebe izvolili predsednika in namestnika delavskega sveta. To sta Niko Cenčič iz Alplesa — predsednik in Franc Kopač iz ZLIT. Kasneje so na seji, prisostvovali so ji tudi direktorji vseh organizacij, izvedli imenovanja. Za vršilca dolžnosti predsednika kolegijskega organa (preprosteje rečeno za v. d. direktorja SOZD) je bil izvoljen Pavle Tolar, direktor GG Bled, za člane kolegijskega poslovodnega organa pa direktorji ostalih delovnih organizacij. Za sejo bi lahko skromno rekli, da je imela resnično mnogo delavni značaj, da so delegati prispevali h konkretnosti, saj so v razpravi podali kopico predlogov, ki bodo lahko solidna osnova za nadaljnje delo sestavljene organizacije. Med številnimi naj naštejemo predlog, naj bi sestavljena organizacija skušala uskladiti investicijsko politiko v prihodnje oziroma naj bi o vseh vlaganjih vedno podala svoje mnenje. Tudi odnose med organizacijami predvsem trgovanje med njimi naj bi se čim prej uredilo. V gozdarstvu je precej primerov poklicnih bolezni (vibracije pri žaganju z motorno žago) zato bo potrebno najti možnosti za prekvalifikacijo teh delovnih invalidov. Pereče je vprašanje izgradnje gozdnih cest, zato bodo morale biti te naložbe skupno in smotrno izbrane. Tudi enotna trgovska mreža za vso regijo je več kot nujna, predvsem to velja za skupno prodajo na zunanjih trgih. Izdelava dolgoročnega programa je naslednja naloga. Tržiški ZLIT je organizacija, ki bi lahko svojo proizvodnjo preusmerila na tapetništvo, saj ta dejavnost v okviru sestavljene organizacije sploh ni razvita. Pameten odnos bo potrebno zavzeti do bank, saj bodo le večje banke mogle pomagati z dovolj visokimi posojili k modernizaciji in novim gradnjam v okviru sestavljene organizacije. Od vseh ostalih predlogov morda le še eden. Kadar ima neka članica večje naročilo, pa ga sama ne bo zmogla, naj ji ostale priskočijo na pomoč, tako da ji ne bo treba iskati partnerjev drugje. To je na kratko potek in sklepi seje osrednjega delavskega sveta SOZD lesne industrije in gozdarstva na Gorenjskem. Za začetek jih je prav gotovo dovolj, na izvoljenih pa je, da bodo te sklepe tudi uresničili v splošno zadovoljstvo vseh mizarjev in gozdarjev. j. a. Sem za delitev dohodka po delu Na nedavni prvi konferenci delegatov osnovnih organizacij sindikata Jelovice so delegati soglasno izvolili za predsednika konference FRANCA STRAŽARJA, ponudbenega kalkulanta v TOZD montažni objekti. svetiti izobraževanju, saj smo večinoma vsi pri tem delu začetniki. Sele temeljito pripravljeni bomo lahko kos vsem nalogam, ki jih sindikat od nas pričakuje. Seveda pa smo imeli na tej prvi seji tudi dovolj delovnih točk, saj smo se sestali dober teden pred Dnevom žena, pred nami je praznovanje 20 oziroma 70-letnice podjetja, kjer bo potrebno organizirati celo vrsto tekmovanj in drugih ma- nifestacij, pripraviti je potrebno ekipe za bližnjo Le-sariado in tako naprej. Tudi, nova sestavljena organizacija združenega dela gorenjske lesne industrije in gozdarstva je za nas sindikate precejšnjega pomena. Nalog je torej dovolj in upam, da jih bomo večinoma tudi uspešno rešili. Prav gotovo se tej želji novega predsednika konference sindikata Franca Stražarja pridružijo vsi zaposleni, saj je prav sindikat tista organizacija, ki največkrat rešuje tista vprašanja delavcev, ki zadevajo njihovo delo pa tudi razvedrilo in dohodek. Kaj bomo delali v letu 1975 Franc Stražar Tovariš Stražar je že doslej aktivno delal v številnih organizacijah in mu ta izvolitev nedvomno pomeni priznanje za dosedanje zavestno delo. Tako kot sam pravi je bil že na prejšnjem delovnem mestu v KLI Logatec več let kulturni referent, kasneje je bil 4 leta v republiškem izvršnem odboru sindikata lesnih delavcev v Ljubljani, v Škofji Loki je bil 10 let predsednik SZDL Trata, v Jelovici več let član sekretariata ZKJ, član delavskega sveta enote skupnih služb in še bi verjetno našli kakšno funkcijo, kakšno njegovo zadolžitev. Prav gotovo mu tudi nova dolžnost ne bo delala preglavic in morda kar takoj vprašanje, katere naloge bodo morale biti po njegovem letos v ospredju v delu konference sindikatov v Jelovici? Seveda najprej tiste naloge, ki smo jih sprejeli v akcijskem programu, ki je za celo podjetje sestavljen iz dc-taljnih predlogov in načrtov posameznih osnovnih organizacij. Seveda pa bodo tu še nekatere druge naloge, ki jih bom kot predsednik vsekakor skušal razrešiti. Predvsem bom pri svojem delu želel vpeljati med zaposlenimi neke humane odnose, ki sedaj niti niso bili preveč prisotni. Tu predvsem mislim na večje sodelovanje sindikata z ostalimi vodstvenimi in samoupravnimi organi v podjetju. Sindikat namreč vselej ne more enostransko zahtevati pravic. Osebni dohodek se mora deliti le po sposobnostih in vloženem delu in nič drugače. Prvo sejo predsedstva konference ste že imeli. Kako bi jo ocenili? Na tej seji smo bili vsi člani enotni, da je potrebno najprej precej prostega časa po- Proizvodni program obrata Preddvor je naslednji: žagan les, vidni montažni podboji, slepi podboji, kovinske okrasne mreže ter vodila in izboč-nice za rolete. Imamo tri oddelke, in sicer žagalnico, kjer dela 28 delavcev, delavnica podbojev zaposluje 55 delavcev ter ključavničarsko delavnico z vzdrževalnim oddelkom, kjer je zaposlenih 25 delavcev. Obratnih režijskih delavcev imamo 6. Skupno obrat zaposluje 114 delavcev. Plan za leto 1974 smo izpolnili 100,68 %. Rezultati so zelo vzpodbudni, zato se nismo ustrašili proizvodnega plana za leto 1975, ki nam povečuje proizvodnjo vidnih podbojev za 25 % lani smo jih izdelali 48.000 kom, letošnji plan je 60.000 kom, slepih podbojev 12 % — lani 40.000 komadov, letos 48.000 kom, »U« vodil 12% — lani 30.000 letos 40.000 kom ter kovinskih mrež 14 % — lani 3500, letos 4000 kom. Le pri izbočnicah plan ostane na lanski ravni. Prav tako se plan ne povečuje pri žaganem lesu, kjer smo odvisni od dobave hlodovine. Kot sem že omenil, je plan dosegljiv. Imamo planirano število delavcev, material v glavnem v redu doteka, v prvih dveh mesecih tudi delovni nalogi za proizvodnjo niso bili problematični, vendar to še ni vse, da bi mirno NOVA AMBULANTA čakali do konca leta. Težave imamo pri organizaciji proizvodnje predvsem pri vidnih podbojih. Vidni montažni podboj je najpomembnejši izdelek poleg žaganega lesa v obratu. Lakirnica nam predstavlja ozko grlo proizvodnje. Delamo v treh izmenah, vendar nam prostor ne dovoljuje, da bi izdelali plansko količino izdelkov. Sestavne dele vozimo na brizganje v Škofjo Loko in smo odvisni od obrata 340, ki pa ima tudi veliko težav vsled bolniških izostankov, zato nikoli ne vemo kdaj bomo te sestavne dele dobili obdelane. Nujno bi morali povečati kapaciteto pnevmatskega sistema, nadalje imamo garderobo za 36 delavcev v montažni delavnici, kjer izgubimo veliko dragocenega prostora, nimamo sanitarij itd. Se več je pomanjkljivosti, katerih sami ne moremo rešiti in smo odvisni predvsem od vodstva investicijsko vzdrževalnega oddelka in vodstva TOZD. Oba foruma bosta morala bolj resno upoštevati naše predloge in pripombe, če hočemo uresničiti naloge, ki smo jih pripravljeni dobro opraviti. Plan je visok in le z angažiranjem vseh služb v sodelovanju z obratom bomo načrt, ki smo ga sprejeli tudi uspešno izpolnili. Janez Umnik Le pravočasno zdravljenje Zdravstveno varstvo delavcev Jelovice je do 1974. leta opravljala OA Predilnica—Jelovica—Gradis. Ambulanta je delala v skrajno težkih pogojih. Zamisel za novo OA v Jelovici je vzniknila pred 5 leti in bila 1. januarja 1975 uresničena. Kaj je opravičevalo izgradnjo nove hišne obratne ambulante: — izboljšati zdravstveno varstvo zaposlenih, — opravljati redno preventivno zdravstveno varstvo, — zmanjšati čas odsotnosti z dela, predvsem zaradi malih medicinskih uslug, — skrajšati čakalni čas za pregled, — vplivati na izboljšavo delovnih pogojev, — kontrola zdravstvenega stanja vseh zaposlenih, — stalni medicinski kader. Vsak delavec ima tako večjo možnost, da na začetku obolenja išče zdravniško pomoč, ne pa v času, ko bolezen preide v kronično obliko in že povzroča invalidnost. Preventivni pregledi zaposlenih, ki delajo na težjih delovnih mestih, na delovnih mestih, ki so zdravju škodljiva, bodo vsako leto potekala normalno. Vse ugotovitve sprememb v zdravstvenem stanju bodo pravočasno pokazale na nujnost zamenjave delovnega mesta. Delovodja naj vsako jutro zbere prijave za obisk v ambulanti. Naročene delavce prijavi po telefonu do 7.30 medicinski sestri. Le-ta pa v času, ko lahko opravi pregled takoj, pokliče imenovanega v ambulanto. Cas, ki je bil potreben včasih za iskanje napotnic, receptov, za prevezo-vanje, za odstranjevanje tujkov in podobno je tako odpadel. Prej je imel kolektiv tudi precej škode, saj so zahtevale celodnevno odsotnost z dela. V primeru, da delavec zaradi bolezni ali poškodbe ni sposoben opravljati dela na svojem delovnem mestu, bomo skušali najti delavcu drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim preostalim delovnim zmožnostim. Katero je to delovno mesto, bo določil zdravnik Obratne ambulante v sodelovanju z vodjo obrata. V času, ko delavec dela na drugem delovnem mestu, ima pravico do osebnega dohodka po 100. čl. Pravilnika o varstvu pri delu, ki določa: »Delavec, ki se ponesreči pri delu oz. zaradi obolenja začasno ni sposoben opravljati svojega dela, se premesti na drugo lažje delovno mesto, na katerem kljub poškodbi ali poslabšanju zdravstvenega stanja, delo lahko opravlja. Ce obstaja razlika v osebnem do- hodku, se obračuna osebni dohodek po delovnem mestu, na katerem je delavec delal pred nezgodo oz. obolenjem.« Naloga Obratne ambulante je tudi, da čim bolj sodeluje z vodstvom podjetja pri ugotavljanju pogojev na delovnih mestih in stremeti za prilagoditvijo le-teh delavcev, ki to dela. Vsi delavci, zaposleni v Jelovici Škofja Loka morajo imeti svoje zdravstvene kartone v Obratni ambulanti Jelovica. Zdravniško pomoč pa lahko iščejo kjerkoli, vendar morajo svojo odsotnost z dela opravičiti pri vodji obrata in se javiti zdravniku naše Obratne ambulante. Glede opravičila izostanka pravi samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, da mora delavec opravičiti izostanek z dela v 24 urah, sicer izgubi nadomestilo osebnega dohodka do dneva, ko opraviči odsotnost vodji svoje delovne enote. Obrazec POROČILO O TRAJANJU ZAČASNE NEZMOŽNOSTI ZA DELO na osnovi katerega se izplačuje nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, je pristojen izdati samo zdravnik naše obratne ambulante. dr. Majda Selan Stane Bokal Prispevek k stabilizaciji Sleherni član kolektiva lahko prispeva svoj delež k stabilizaciji na ta ali drugi način. Ni v podjetju delovnega mesta, na katerem se ne bi dalo določene stvari izboljšati, nekaj prihraniti, bolj racionalno izkoristiti časa, trošiti samo toliko energije, kot je potrebno, paziti na svoje zdravje in zdravje sodelavcev, opomniti sodelavca na nepravilnosti, skrajšati čik-pavzo, izboljšati kvaliteto izdelkov, paziti na osnovna sredstva in inventar in še in še. Naš šofer IVAN LUŠINA je svoj delež stabilizacije prispeval s tem, da si je zaradi vestnosti in skrbi do osnovnega sredstva podjetja, priboril zlato značko in diplomo za 200.000 prevoženih kilometrov brez večjega popravila in razume se brez »karambola«. Tov. Lu-šina je tudi sicer priznan kot vesten šofer in je zato pred časom že dobil republiško priznanje in naziv »VZORNI VOZNIK«. Poleg šoferskih odlik se je tovariš Lušina tudi kot delavec pokazal kar najbolje, saj opravlja poleg šofiranja tudi neposredno nabavno, kakor tudi nakladalno in razkladalno funkcijo s čemer veliko prispeva k zmanjšanju stroškov. Za sprejeto odlikovanje mu iskreno čestitamo in želimo, da tudi s sedanjim novim vozilom doseže podoben uspeh. Kužnik Anton Rupar Jože ponov no prvi v šahu Kakor vsako leto so bili letos šahisti zopet med prvimi, ki so se pomerili za naslov prvaka »Jelovice«. Tokrat je bila udeležba številčnejša kot običajno, kljub temu, da so manjkali nekateri stalni udeleženci turnirjev (Kalan Karel, Vendramin itd.) in člani kolektiva iz zunanjih obratov. Razveseljivo je, da je porast zanimanja opaziti v TOZD montažni objekti, saj so bili zastopani skoraj 50 °/o glede na celotno število tekmovalcev. Turnir je bil brzopotczen z dovoljenim časom igranja 10 minut. Zaradi odsotnosti Kalana je bilo pričakovati, da bo prvi favorit Rupar Jože, brez težav osvojil prvo mesto, vendar bi se mu naslov zaradi nekaterih spodrsljajev kmalu izmuznil iz rok. Z Bertoncljem sta zbrala enako število točk, tako da je od- ločalo njuno medsebojno srečanje, kjer je bil Rupar boljši. Bertoncelj je z drugim mestom dokazal, da velja za igralca, ki ga je težko premagati. Naslednja mesta v vrhu so zasedli Medja, Šket, Horvat. Med njimi je Šket dosegel celo 1 Vi točke proti prvima dvema in bi se s pazljivo igro proti slabšim nasprotnikom prav lahko znašel na vrhu. Preseneča malo slabša uvrstitev Antona Madjarja in Pintarja, posebno slednji je bil na turnirjih v letu 1974 mnogokrat bolje uvrščen. Letošnje prvenstvo podjetja je pokazalo, da šah postaja vedno bolj popularen. Mnogo je k temu prispevala tudi aktivnost šahovske sekcije, saj vsako leto organizira vrsto turnirjev, med katerimi sta dva tudi tradicionalna: v počastitev 22. julija in 29. novembra. Branko Medja PEVENSTVO PODJETJA V ŠAPU -1G75 Zop. PB.IIMEIZ IM IME 1 I 2 2> 4 6 7 s 9 lo j 11 12. ! 13 TOČK, 1 RUPAR JOŽE 1 1 H 1 1 0 1 h 11 1 1 10 I. 1 BERTOHCELJ ANDREJ 0 1 v 0 1 1 1 1 i 1 1 1 1 10 II. 1 MEDJA BRANE 0 0 ■ v 1 1 1 0 i 1 i ! 1 1 9 III. s ŠKET VEKOSLAV H 0 ■ li 1 0 1 1 0 1 1 1 8 IV. 5 HORVAT BRANE 0 0 0 b ■ 1 1 1 . ~~1 " 1 ! 1 j 1/2 1 8 v. 6 BILBAN FRANC 0 0 0 0 ■ 1 1 1/2 1 1 6 VI. 7 MADJAR ANTON 1 0 0 1 0 0 ■ . 0 -i 0 1 6 VII. t PINTAR MIRO 0 0 1 0 v2 0 ■ M Vv 1 1 6 VIII. » MRAK FRANC h 0 0 0 0 0 1 0 ■ I 0 1 1 4^2 IX. ko MOHORIČ FRAHC 0 0 0 1 0 0 4 0 ■ 1 1 4^2 X. 11 OLJAR 0 0 0 0 0 h 0 0 Ti 1 1 31/2 XI. 11 MADJAR JOŽE 0 0 0 0 1/2 0 1 0 0 0 0 0 I 2v2 XII. 11 MATJAŽ IGOR 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ti 0 XIII. ŠTEV. resic Bil sem na Stolu Naša obramba V soboto, 22. februarja sem se udeležil X. jubilejnega pohoda na Stol. Zimski pohod na Stol je organiziran v spomin napada na Cankarjevo četo 20. februarja leta 1942. V tem neenakem boju je padel partizan Jože Koder. Zaradi izredno zahtevne naloge, ker je bil pohod v zimskem času, se vsem udeležencem pohoda dodeli spominska bronasta značka, za trikratni pohod srebrna, za petkratni pohod pa zlata značka. Ker pa je letos jubilejni X. pohod, smo prejeli še posebno spominsko značko. Pred jutranjim svitom so se že vrstile kolone avtomobilov proti Žirovnici in še naprej na parkirišče pod Stolom. Po uri hoda, opremljeni z vso zimsko opremo smo prispeli v Valvazorjev dom. Po krajšem počitku smo pod vodstvom alpinistov v kolonah nadaljevali pot na vrh. Bilo je mrzlo, steza zasnežena in ledena. Obiskovalcev je bilo toliko, da jih zlahka ne vidiš v gorah. Po dveh urah hoje se je začela kolona trgati, nastopila je utrujenost, mlajši so začeli prehitevati starejše, tudi jaz sem se odločil za krajši Tekmovanje se je izvedlo dne 8. 2. 1975 v montažnem oddelku hale B. K tekmovanju se je prijavilo 13 tekmovalcev iz 5 svetov delovnih enot ali 4 osnovnih organizacij sindikata. Tokrat se na tekmovanje ni odzvala naša ženska elita. Kljub temu pa smo z udeležbo, glede na počitek. Vprašal sem sc, zakaj hodim v hribe in gore. Imam veliko odgovorov. Vprašal sem tudi druge in dobil zanimive odgovore. Nekdo mi je rekel, da ko pride na vrh se počuti kot kralj, zopet drugi kot zmagovalec. Vprašal sem tudi neko gospo. Kakšna gospa, je osorno odgovorila, tu smo samo ljudje, vsi enaki. Tu je sneg, trava, kamenje in divjad. Tu je svet nepokvarjen, kakor pred tisoč leti, zato hodim v gore, pa tudi zaradi rekreacije. Rekreacija in šport sta najboljša zdravnika. Sredi dopoldneva sem prispel do Prešernove koče na Stolu. Dobil sem prijatelje in znance, ki se večkrat srečujemo v gorah. Mod množico ljudi pa sem videl žal samo enega iz našega kolektiva. Menim, da bi bilo potrebno v našem kolektivu posvetiti več pozornosti raznim pohodom v planine in gore, nasploh pa rekreacije. Saj kolikor je športov v našem kolektivu so žal samo tekmovalni in starejši člani ne pridejo v poštev. Mislim, da bi bil denar v to panogo rekreacije zelo dobro naložen. Ivan Mlakar prejšnja leta, zadovoljni. Ravno tako so tudi rezultati v predvidenem nivoju kvalitete in priprav strelcev. Vendar nam le-ti ne dajo upanja na boljšo uvrstitev na »Lesaria-di«. Zato je nujno, da dobimo nove člane in v krogu nove sindikalne organiziranosti pričnemo misliti o uspešni vadbi naših strelcev. Tako so na primer v Sovodnju pripravljeni trenirati, vendar je nujno, da se jim kupi 2 zračni puški »Diana« Anschiitz iz ZRN ali »Slavija« (dolga) češke proizvodnje. Priporočljivo je, da vseh osem osnovnih organizacij dobro predela panoge tekmovanja na »Lcsaria- di« in jih vključi v svoj program športne rekreacije s tem pa bi dosegli kontinuira-nost vadbe vseh športnikov in lažji izbor vseh reprezentantov »Jelovice«. Doseženi so bili naslednji rezultati: od 300 možnih krogov 1. Oman Anton 253 2. Umnik Janez 233 3. Frelih Alojz 212 4. Bozovičar Janez 209 5. Gantar Franc 184 6. špiček Jože 175 7. Lukan Gregor 170 8. Rihtaršič Alojz 162 9. Telban Lado 158 10. Gantar Urban 113 11. Mezek Stane 101 12. Krničar Anton 97 13. Sešek Zlatko 75 Za vse ljubitelje streljanja je vadba vsak torek in petek ob 16. uri v osnovni šoli »Cvetko Golar« na Trati. Anton Oman Brez dvoma je revija NASA OBRAMBA ena izmed redkih revij, v kateri ni nič takega, da ne bi bilo zanimivo za vsakogar. Tisti, ki smo na to revijo naročeni že več let, vedno znova lahko ugotavljamo, da revija stalno pridobiva na kvaliteti po zanimivosti člankov, aktualnosti, obliki in avtorjih. Revija poleg najnovejših informacij z vseh bojišč sveta, prikazovanja dosežkov vojaške tehnike, komentarjev o delovanju ostankov sovražne emigracije itd., prinaša tudi zelo aktualne članke iz drugih področij v zelo razumljivem žargonu. Ker je zaželjeno, da sleherni član naše družbe čim več ve o temah, ki jih revija prinaša, da bi se v primeru potrebe lahko uspešno vključil v SLO, priporočamo, da se naročite na NASO OBRAMBO. NASA OBRAMBA izhaja enkrat mesečno. En izvod stane 6 din, letna naročnina pa 55 dinarjev. Na revijo se lahko naročite direktno na uredništvo ali pa se prijavite predsedniku vaše osnovne organizacije sindikata. Prijave zbira tudi kadrov-sko-socialni oddelek in splošni oddelek. VSEBINA FEBRUAR 75 Številka 2 4 Zakaj mlačnost pri delu? Tovariš Franc Šetinc začenja s svojo novo rubriko Vprašanja in odgovori iz prakse 6 Vojna za nafto? Oborožena ameriška intervencija na Bližnjem vzhodu zaradi nafte, kot je januarja zagrozil Kissingcr, je najbrž bolj psihološki pritisk kot resnična pretnja; toda kako bi bilo, če bi do vojne res prišlo? 12 Vloga Avstrijcev v nacistični okupacijski upravi v Jugoslaviji Med 2. svetovno vojno je bilo 2.000 Avstrijcev vojnih zločincev, Slovenijo pa so tudi okupirali predvsem Avstrijci 16 Kaj pravi ustava Serijo člankov o krajevni skupnosti, bazi priprav na SLO, ki smo jo začeli v prejšnji številki in zdaj nadaljujemo, smo obogatili še s tehtnimi razpravami Staneta Kotnika 20 Moderni vohuni Kako in s čim si pomagajo obveščevalne službe po svetu pri svojih »akcijah« 23 Ne zaradi predpisov, ampak iz zavesti Kako bi morali planirati, da bi bilo v skladu s potrebami SLO 24 Strah, kaj Je to? Na obisku v karavli, kjer so doma rekorderji v lovu na ilegalne prestopnike meje 32 M-52 med najboljšimi na svetu Kako je nastal in kakšen je naš minomet kal. 120 mm 40 Mostarska operacija Četrti prispevek Dušana Pe-janoviča iz njegove serije ob 30-letnici zmage nad fašizmom 44 Tendence v razvoju tankov in njih oborožitev Začetek študije inž. Vlada Ribariča o razvoju sodobnih oklepnih orožij 47 Polet Tone Polenec po nekajmesečnem premoru nadaljuje pripoved o dogajanjih med nebom in zemljo 50 Zbirka bojev in vojn Na obisku pri zbiralcu starega orožja Karlu Pupisu 52 Sodobne vojaške pištole Pregled in opis 13 vojaških pištol, ki so v rabi po svetu (Nadaljevanje na 6. str.) Prvenstvo »lelovice« za 1.1975 v streljanju z zračno puško Zbor gasilcev Redni letni občni zbor so v tem mesecu imeli tudi Jelovški gasilci. Številni gostje in pa večinoma prisotnih gasilcev je temu zboru dalo še večji pomen. Poročilo o delu društva je podal poveljnik tov. Šink, ki je že uvodoma pozdravil 14 gasilcev, ki so obiskovali tečaj in tudi opravili izpite s prav dobro oceno. V preteklem letu so člani tega društva opravili 23 vaj, 3 prostovoljne akcije, udeležili pa so sc tudi sektorskega tekmovanja, kjer so zasedli drugo mesto. Lani je bilo v podjetju potrebno 11-krat poklicati gasilce, kar po svoje kaže na potrebo po obstoju te gasilske čete. Ti vršijo v tovarni tudi preventivno službo, vzdržujejo gasilske naprave ter skrbijo za red pri ogrevanju, od časa do časa pa organizirajo čiščenje najbolj nevarnih mest na zaprašenih strehah. Na občnem zboru so govorili precej tudi o neurejenem okolju tovarne in nediscipliniranih kadilcih, kar je kaj lahko vzrok za požar. Prav tako so opozorili na razna obrtniška in druga dela v tovarni, ki so lahko ob nepazljivosti vzrok hudega požara. Tak primer je bil pred mesecem v ljubljanski Kemo-farmaciji, kjer je povzročil za 7 milijard starih dinarjev škode. Na občnem zboru so 10 gasilcem podelili priznanja in naziv »gasilec I. stopnje«, 4 člani pa so dobili diplome za 20-letno službovanje v vrstah gasilcev Jelovice. Stanislav Šink JELOVICA Zdravstveno varstvo v Jelovici (Nadaljevanje) Znano je, da je zgodovinajem in zgodaj spoznali speci- zdravstvenega varstva delavcev dolga kot zgodovina dela in zgodovina medicine. To velja tudi za zgodovino zdravstvenega varstva delavcev na škofjeloškem območju, kjer so zdravniki zgodaj ugotovili in ocenili kompleksni odnos med človekom, delom in zdrav- fični pojav poškodb pri delu in poklicnih bolezni pri delavcih. Te ocene in spoznanja, ki datirajo iz časov pred prvo svetovno vojno, so bile poglobljene in konkretizirane v času med dvema vojnama, ko škofjeloški zdravniki tega časa že nudijo organizirane usluge na področju kurativne in preventivne dejavnosti delavcem jugoslovanskih državnih železnic in delavcem gradbenih podjetij, ki so od 1938. do 1941. leta gradili vojaško cesto na Blegaš. Teh delavcev je bilo od 500 do 4000, velika večina jih je bila iz drugih banovin. Zdravnik, ki je opravljal zdravstveno službo za te delavce, je delal po principih obratnega zdravnika — poleg kurativne dejavnosti v ambulanti je opravljal še preventivno in socialno medicinsko dejavnost na deloviščih in bivališčih delavcev. Leta 1945 se prične v Škofji Loki ponovno organizirano zdravstveno varstvo delavcev za železničarje. Leta 1948 se je Gorenjska predilnica v Škofji Loki dogovorila z vojaškim garnizon-skirn zdravnikom, da prevzame zdravstveno skrb nad zaposlenimi v podjetju. Ta koristni aranžma, ki je dejansko začetek obratne ambulante na Trati, je trajal vse do 1952. leta. Referat na strokovnem sestanku Sekcije za medicino dela Slovenskega zdravniškega društva, Škofja Loka, 6. in 7. decembra 1974 Organizirano in podružab-ljeno aktivno zdravstveno varstvo delavcev na škofjeloškem območju se začne 1952. leta, ko je Zdravstveni dom Kranj sporazumno z Gorenjsko predilnico v Škofji Loki ustanovil Obratno ambulanto Gorenjske predilnice na Trati. V obratni ambulanti je delal zdravnik v začetku le dve uri dnevno, medtem ko je obratna ambulanta imela polno zaposleno bolničarko. Ta je, poleg pomoči zdravniku v času ordinacije, opravljala preventivno in socialnomedicinsko dejavnost v delovnih in pomožnih prostorih podjetja. Leta 1954 je dogovorjeno, da sc zdravstvena dejavnost Obratne ambulante Gorenjske predilnice Škofja Loka razširi tudi na podjetje Jelovico v Škofji Loki. Zdravnik je podaljšal svoj delovni čas v obratni ambulanti najprej na 3 ure dnevno in nato na 4 ure dnevno. Stalno je raslo število pregledov v or- dinaciji in število ur za preventivno in socialno medicinsko dejavnost v podjetjih. Honorarno zaposleni zdravnik ni več zmogel dela v obratni ambulanti. Pričele so se razprave o potrebni zaposlitvi stalnega obratnega zdravnika s polnim delovnim časom. Leta 1956 je na iniciativo Lesne industrije Jelovice Zdravstveni dom Škofja Loka sklenil pogodbo o štipendiranju pripravniške dobe bodočega zdravnika za obratno ambulanto na Trati. (Se nadaljuje) Naša obramba (Nadaljevanje s 5. str.) DRUGI ČLANKI 8 Tekoče zlato 9 Dežela, kjer ne primanjkuje snega — ln ne nafte 10 Peta vojna na Bližnjem vzhodu? 14 Portret mlade teritorial-ke Karle Babšek 26 Vojaške zanimivosti 30 Dcjstvovanje v neposrednem in globljem zaledju fronte (Boj v sovražnikovem zaledju VI.) 34 Partizanske oči In ušesa (II.) 37 »Major Fantom« 42 Narodni heroj Anton Šl-belja-Stjenka 54 A11 veste ...? 56 Kaj so prispevali Italijani, Američani ln Sovjeti (Razvoj reakcijskih letal — 2.del) 60 Obrambne priprave v objektivu JELOVICA — glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — Ureja: odbor za obveščanje organizacije zdrutenega dela: Jenko Franc, Jenko Franc, Ogorevc Berta, Tušek Janez, Bondi Tjaša, Oblak Smiljana, Dolenc Stanka, Rupar Joie — Odgovorni urednik: Franc Pavlin — Tisk: GP Gorenjski tisk, Kranj, v 1100 izvodih STALEŽ DSLANEZMOŽNIH V LESNI INDUSTRIJI "JELOVICA" Skorja loka 1957 - 1973 loto število zapoglenih ^tev.bol. nikov izpisanih iz stale/n •Jtev.boln. dni izpisanih bolnikov 5^, h! bolnikov zopoal. bolniških 100 zapoal. 1957 420 642 10552 16,4 155,1 2507,9 195* 468 749 11677 15,6 160,0 2495,1 1959 460 747 11528 15,4 162,4 2506,1 196C 474 826 15577 16,0 176,4 2822,2 1961 472 781 12058 15,4 165,5 2554,7 1962 488 812 12069 16,1 166,6 2678,1 196) 586' 815 10442 12,8 139,1 1781,9 1964 025 928 12442 13,4 148,5 1990,7 1/65 620 890 11578 12,8 145,5 1835,5 1966 602 575 10253 17,8 95,5 1705,2 1 >v/ 597 428 9252 21,6 71,7 1549,7 196b 604 569 9828 17,5 94,2 1627,2 1969 641 766 11105 14,5 119,5 1752,1 1970 728* * 670 11854 17,7 92,0 1628,2 1971 1064 861 16912 19,6 80,9 1589,5 3 972 1025 1028 22015 21,4 99,5 2127,1 1/72 1018 1028 22250 20,7 101,0 2185,7 ♦ 1/2-1965 priključen obrat tjovodenj 9* 1/10-1970 priključen obrat Kranj in Preddvor 6 JEI0VICA