Ameriška Domovina NO. 214 4 icn 'S3 AMERICAN IN SPIRIT .FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Ko Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Franclaco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 6, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV « McGovern doili Nixona 'varanja' z napovedmi miru v M. Vietnamu Noui grobovi Andrew J. Sulak Andrew J. Sulak, star 73 let, s 13902 Othello Avenue je doma nenadno zbolel. Ko so ga pripeljali v Euclid General bolnišnico, so ugotovili smrt. Bil je mož Ette, oče Richarda, Johna E. in Donalda P., 5-krat stari oče, 3-krat prastari oče, brat Anthonyja, Eleanor Vesnesky, Michaela, Roberta, Leonarda, Metoda, Lorrette Koss, Josephine Shirko, Mary Buck in pok. Margaret, Rudyja, Paula, Elizabeth in Cyrila. Rojen je bil v Clevelandu in je končal študij . , , . . , prava na Cleveland Marshall Xon je dejal, da je mm pred vra- gchool of Law_ Bn je skozi 35 demokratski pred sedniški kadidat je v govoru na televiziji o b d o 1 žil svojega tekmeca varanja z napovedmi o miru v Indokini. CHICAGO, 111. — Sen. George McGovern je pretekli petek zvečer preko televizije odgovar-3 hi na sličen govor predsednika Nixona dan preje o izgledih za h^ir v Indokini. Predsednik Ni- in da bo mir podpisan, ko bo gotov, da bo to trajen in časten ^ir. Pozval je volivce, naj ga let generalni preddelavec v Col-linwood Diesel delavnici Penn Central železniške družbe, dok- Heath ni dobil unije za prostovoljni nadzor Predsednik britanske vlade Edward Heath se je dolgo trudil, da bi pridobil delavske unije za prostovoljni nadzor nad cenami in plačami, pa ni uspel. LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade S. Heath se je skozi pet tednov prizadeval, da bi pridobil delavske unije za prostovoljni nadzor nad cenami in plačami. Vsi njegovi napori so ostali brez uspeha, delavske u-nije niso imele razumevanja za tažki gospodarski položaj, v ka- Podpro, da bo tak časten mirjler ni šel pred 7 leti v poko;j 2a Ameriko aoaegel. | p0grek je jz želetovega pogreb- Sen. George McGovern je pega zavoda na K 152 st danes Predsednika Nixona javno ob- ob 915) v cerkev Marije Vne-holžil, da z napovedmi o skoraj- bov2ete ob 10., nato na All Souls snjem končanju vojne vara a- pokopališče. roeriško javnost, ker da je de- 0______ Janško podpis sporazuma odklo- o.,, ■ ■ ■ ■ g ■ vi in ga s tem spravil v nego- ||||S S SfbskllUl lOVSTlSI Novost. Za McGoverna je to Vl I I “grda politična prevara”, upa- HCs ¥S6 ČŠSlO hje na skorajšnji mir je šlo po ______ vodi ko je postalo očitno, da je j z n g n j partizanski narodni v glavnih vprašanjih se vedno bistvena razlika in ne “malenkosti”, kot je to dejal Kissinger. Med tem obe strani z nagli-c° pošiljata orožje v Južni Viet-V'hm. Severni Vietnam naj bi bil Poslal na jug en cel oklopni Polk z nekako 100 tanki in s Prav toliko oklepnimi vozili za rooštvo, po Hočiminhovih potih Pa hite spravljati velike količi-vojnih potrebščin enotam v Južni Vietnam. Ameriško letal-stvo skuša z napadi ta tok zavirati. ZDA hite prav tako s pošiljanjem orožja v Južni Vietnam, k° pričakujejo, da premirje ni terem se je znašla Velika Bri- vsak dan g°vora na televiziji in radiu ter da je bilo o tem popi- iunak in ugleden srbski tovariš Koča Popovič stopil iz predsedništva SFRJ. BEOGRAD, SFRJ. — Centralni komitet Zveze komunistov Srbije je na pritisk Tita sprejel “odstop” Nikežiča in Latinke Perovič ter ju nadomestil z dr. Tihomirom Vlaskalicem in Nikolo Petronicem. Tekom zasedanja Centralnega komiteta seja nekega odbora ni bila sklepčna, ker je nad tri četrtine članov izostalo. To je bil precej jasen protest. Pretekli teden je Tito odstavil zunanjega ministra Mirka Tepavca, dan nato pa je Koča v v j. epa v\~ci, vaaii nacu pa je ec daleč. Ker jim doma manj-1 Popovič; eden glavnih srbskih v°jruh letal, jih i parPzanskdb vodnikov, španski b°do poslali v Južni Vietnam a- . , , v , Goriški zavezniki Tajvan, Se- l borec, nekdanji načelnik glavnega stana Titove ljudske arma- Vftr* j iiega o ta n a x x v e a«aoxve axiiia- ore^a Iran- T6111 Rb de ^ nekdanji zunanji minister, odo ZDA kasneje nadomestile den najuglednejših srbskih to- ovej.^imi letali. | vaidseV; otjstopil iz predsedstva - ^ ° SFR Jugoslavije menda v znak V zhoc.na Nemčija protesta proti zadnjim spre-izpustila jetnike membam v vodstvu Zveze ko-BERLIN, Nem. — Vzhodna munistov Srbije, če ne celo pro-iTemčija je s 1. novembrom iz- ti celotni sedanji Titovi liniji. Pustila na tisoče jetnikov, poli- Neke vesti trdijo, da je Tito -mih in kazenskih, v okviru poskušal pridobiti Kočo Popovi-e *ke amnestije, ko se bliža po- ča, da bi prevzel predsedstvo paritev in normalizacija odno- Zveze komunistov SR Srbije ov med obema nemškima re- namesto M. Nikežiča, kar pa je u likama. ! (-a odklonil. Koča Popovič je Zahodni Berlin je že prvi star 64 let in pripada srbskemu j. an Prlšlo 54 jetnikov, ki so bi-1 intelektualnemu krogu kot Ni- g1 v Vzhodni Nemčiji, pa kežič in mu verjetno ni všeč, ko aj pomileščeni in izpuščeni. Tito javno napada inteligenco Ušivi" dolgolasci in i0 “ži »‘isovornosti za šir-a jenje liberalizma in opuščanje LONDON, Vel. Brit. — Zdrav- komunizma med mladino v Ju-stveni minister je v parlamentu ■ goslaviji. ejal, da ima okoli četrt milijo-J ------o----- k. ? .!fIadlh fantov in deklet v Glasovanje o ustavi Koreji 21. novembra csa se naglo sin, ker mladi ( ŠEGUL, J. Kor. — Vlada je objavila, da bo glasovanje o dopolnilih k ustavi 21. novembra. Za to glasovanje so določene posebne odredbe, ki omejujejo propagando. Po novi ustavi bo sedanji predsednik Park, ki je prevzel oblast z vojaškim prevratom leta 1961, lahko ostal na oblasti, kakor dolgo bo hotel, med tem; ko bi moral po sedanji ustavi leta 1975 predati oblast svojemu nasledniku, ker je to že njegova1 tretja redna poslovna doba. Več J jih sedanja ustava ne dovoljuje- tanija. Unije hočejo za svoje članstvo več in več, ko produktivnost dela ne raste in zato ni mogoče zadrževati porasta cen. Gospodarski strokovnjaki o-pozarjajo že dalj časa Britance, da žive preko svojih dohodkov, da to ne more iti več dalje, če nočejo svojega gospodarstva u-ničiti. Predsednik vlade Edward Heath je po seji vlade pretekli petek povedal odkrito, da je skušal doseči cilj v dogovoru z unijami, ko so te to odklonile, mora vlada izvršiti svojo dolžnost. Pričakujejo, da bo danes v govoru pred parlamentom objavil zamrznitev cen in plač. Cene so v zadnjih mesecih naraščale za okroglo 8%, največ v vseh državah svobodne Evrope. Funt sterling, ki se je sredi tedna nekaj popravil v upanju, da bodo unije sprejele prostovoljno omejitev cen in plač, je zopet pričel drseti navzdol. Število1 brezposelnih je med tem preseglo 921,000. Ko je Edward Heath prevzel leta 1970 vodstvo Velike Britanije, je napovedal odpravo omejitev, ki jih je uvedla delavska vlada, sedaj je moral sam seči po takih ukrepih, ko so vsi drugi poskusi odpovedali. sanih obilo strani časopisja po vsej deželi, je to dokaz, da ljudi to vprašanje enostavno ne zanima, jih ne briga, se nočejo z njim ukvarjati. Zdi se, da javnost' na splošno govorjenje in pisanje o Watergate smatra v prvi vrsti za vo-livno propagando, na katero ni kaj prida dati. "NIX0N0V PLAZ" NE BO USPEL DOSEČI KONGRESA obliki plazu, ki bi naj pokopal demokrata G. McGoverna, ki pa vendar ne bo tako širok, da bi mogel doseči tudi Kongres. Watergate volivcev i ne zanima kaj prida CHICAGO, 111. — Chicago Tribune je izvedla povpraševanje o Watergate sporu, ki dolži odbor ______________ za ponovno izvolitev predsedni- „ . TT . , . . ka in tudi samo Belo hišo vohu-!Gallu?.!P.H?rns napovedujeta za jutri Nixonovo zmago v njenja v glavnem uradu demokratske stranke v Washingtonu, D.C., v Watergate ter poskušanja s sabotažo uničiji demokratsko stranko, ne jo le pri volitvah poraziti. Povpraševanje je pokazalo, da v državi Illinois 54G ljudi, ki so izjavili, da pojdejo 7. novembra volit, ne ve točho, kaj Watergate pomeni. Če pomislimo, do je o tem že od junija skoraj Trudeau bo počakal Predsednik kanadske vlade, ki jte pri volitvah pogorel, je sklenil ostati na vladi, dokler ga ne bo novi parlament odslovil. Judje premalo pazijo na snago. . J^Jhdi ljudje se veliko družijo n olajšuje hitro širjenje Usi- Vprašanje je postalo resno colasti iščejo zanj primerno rešitev. Vremenski prerok pravi; SUNNY ^ečin°ma sončno in milo. ajvišja temperatura okoli 50. Odpoved “odhodisšne” le dobra volja do ZDA MOSKVA, ZSSR. — , Visoki sovjetski policijski uradnik naj bi bil dejal, da je odpustitev plačila “odhodnine” sovjetskim državljanom-judom pri izselitvi v zadnjih tednih samo poteza dobre volje napram ZDA. Pravno je plačilo odškodnine za šolanje v ZSSR od strani judov, ki se izselijo, še vedno v veljavi. Doslej so se sovjetske oblasti odrekle takemu plačilu za preko 190 judovskih družin, ki so zadnje tedne zapustile Sovjetsko zvezo. Tisti z visokimi šolami moralo plačati tudi po $25,000, če se hočejo izseliti. Ta zahteva sovjetskih oblasti je vzbudila v ZDA hudo nejevoljo in Kongres je precej jasno pokazal, da ne bo potrdil nove trgovinske pogodbe med ZDA in ZSSR, ki je bila pretekli teden sklenjena in podpisana. Moskvi je do potrditve te pogodbe veliko, zato se je odločila za začasno popuščanje, da ne bi jezila ZDA. -----o----- Nixon se hvali, da je pomagal mestom WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je v radijskem nagovoru zagotavljal deželo, da je bilijone zvezne vlade, ki so jih v preteklih vladah razdelili raznim mestom po vseh ZDA, on dal mestom na razpolago brez posebnih omejitev. Mesta so jih zato veliko uspešnejše porabila. OTTAWA, Kan. Po dolgih posvetovanjih s svojo vlado in drugimi ožjimi sodelavci se je predsednik vlade Pierre E. Trudeau odločil, da bo vztrajal, dokler mu bo parlament to dovolil. Pri volitvah zadnji ponedeljek so kanadski volivci pokazali očitno svoje nezadovoljstvo s sedanjo vlado, pa so napravili to netodnost, da niso nobeni od strank dali absolutne večine. Ko je bilo štetje glasov končano in pregledano, sta imeli li- .. Richard Ntoajs** v Sen. George McGovern WASHINGTON, D. C. — Vo- zgodilo, bo to “veliko presene-livni boj je pri kraju. Nocoj bo- čenje”, izjavljajo napovedovalci, sta oba glavna predsedniška kot bi bilo res “veliko presene-kandidata poslednjič pozvala čenje” tudi, če bi republikanci volivce, naj jima izkažejo za- dobili večino v Kongresu. Takih upanje in glasujejo jutri za' izgledov nimajo ne v Senatu in nju. Republikanski kandidat ne v Predstavniškem domu. V predsednik R. M. Nixon svojega sploh svojih eno demokratskega tekmeca j ne omenja, govori, le o j delovnih načrtih za | štiri leta, o miru vsaj “človeško dobo”, o “rojstnih pravicah naših otrok”, o boju proti skupnemu sovražniku, ki je pomanjkanje, bolezen in stiska, doma in po svetu. Demokrat McGovern dolži predsednika Nixona varanja Amerike in sveta z zagotavljanjem, da je vojna v Vietnamu končana, da je treba urediti le še “nekaj malenkosti”. McGovern zatrjuje, Senatu bi morali za dosego večine dobiti 5 novih senatorjev, v Predstavniškem domu pa 39 do-prihodnja datnih kongresnikov k tem, ki so jih imeli v Domu doslej. beralna in konservativna stran- j da ne gre le za malenkosti, am- ka enako število poslancev, vsak po 109. Najprej je izgledalo, da ima konservativna stranka enega poslanca več, kar bi tudi for- pak za jedro spora in da utegne Nixon “vojno nadaljevati še štiri leta”. Danes objavljeno poslednje poročilo Gallupovega zavoda o mal.no pomenilo njeno zmago, razpoloženju volivcev pravi, da Trudeau bi se bil v takem slu- Se jih je 61% izjavilo za Nixona, čaju težje upiral zahtevi po odstopu. Ko je bil liberalni stranki naknadno priznan še en poslanec, se je Trudeau odločil, da ostane. Odločilno besedo ima nova demokratska (sociali stična) stranka Davida Lewisa, ki ima v novem parlamentu 30 poslancev. On je izjavil, da bo sodeloval z vlado katerekoli stranke, noče pa biti v nobeni udele- 35% za McGoverna, med tem ko so preostali 4% še vedno neodločeni ali pa za druge kandidate. L. Harris je prav tako objavil danes svoje poslednje poročilo, v katerem pravi, da se je izjavilo pri njegovem povpraševanju za Nixona 59% povpraša-nih, za McGoverna 35%, med tem ko se jih 6%^ še ni odločilo, kako bodo volili ali pa so od- Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Ameriška B-52 letala so izvedla obsežne napade na južni del Severnega Vietnama, kjer zbirajo orožje in druge vojne potrebščine za pošiljanje na jug. Ameriško letalstvo je prav tako bombardiralo Hočimin-hova pota in v Laosu in Kambodži vilo ameriških vojakov se je v Južnem Vietnamu z zad-j njimi umiki zmanjšalo na 32,200 mož. — V zadnjih dneh so bili v bližini Da Nanga sestreljeni trije ameriški helikopterji, pri čemer sta bila 2 j Iz Clevelanda I in okolice Štajerci so martinovali— Štajersko martinovanje v soboto pri Sv. Vidu je bilo izredno lepo obiskano. Dvorana je bila polna, gostje dobre volje. Orkester Sonet je razgibal občinstvo in poživljal veselo razpoloženje. Postrežba je v vseh pogledih goste zadovoljila. Kuharice so pripravile okusno večerjo — na razpolago je bila tudi tradicionalna goska — z obilico potic in drugega peciva. Strežnice so prijazno, vljudno in naglo nosile na mize. Bilo je res veselo in prijetno štajersko martinovanje! Politični shod— Nocoj ob osmih je y' spodnji dvorani Slovenskega/narodnega doma na St. ClaiiyAvenue velik predvolivrji poJKični shod De-mokratskega^dcluba 23. varde. Govorila bo vrsta demokratskih kandidatov za okrajne službe in za okrajne sodnike. Za zabavo bo skrbel M. Želodec orkester. Vsi vabljeni, vsi dobrodošli! Jutri bodo volitve— Jutri, v torek bodo volitve. Volišča bodo odprta od 6.30 zjutraj do 6.30 zvečer. Izpolnimo svojo državljansko dolžnost, pojdimo volit! Kdor bi v 23. vardi ne bi mogel sam na volišče, naj pokliče urad /lestnega odbornika E. J. Turka tel. 391-3333, pa mu bodo poslali avto, ki bo volivca zapeljal na volišče, pa nato tudi zopet domov. Seje ne bo— Podružnica št. 14 S2Z jutri, v torek, zaradi volitev ne bo imela seje. Prihodnja seja bo v decembru. Seja— Društvo LILIJA ima nocoj ob 7.30 sestanek v Slovenskem domu na Holmes Avenue. “Napaka” kriva dveh smrti?— žen. On ni zahteval odstopa ločeni glasovati za katerega iz-Trudeauja, kot je to storil vod- med kandidatov preostalih sku-nik konservativne stranke Stan- pin in strank, field, ki je izjavil, da je “ljud- oba glavna ugotavljavca raz-stvo izgubilo zaupanje” v seda- položenja volivcev napovedu-njo vlado. Sodijo, da utegne Le- jeta torej obsežno zmago pred-wis pri prvih preskušnjah v no- sednika Nixona. Ta naj bi bila vem parlamentu Trudeau j a podobna plazu ali usadu, ki drvi podpreti, da bi s tem zavlekel z gore in prekrije vse, kar do-nove volitve, do katerih mora o- seže. Zanimivo je, da vsi opa-čitno priti v ne preveč oddalje-. zovalci napovedujejo res veliko nem času, če noče nova demo-; zmago republikanskega pred- kratska stranka v vladno koalicijo. Francija povišala minimalne mezde PARIZ, Fr. — Francoska vlada je ta teden povečala minimalne mezde za 5.8% na 4.55 frankov na uro ali 887 frankov na mesec. Okoli 700,000 najnižje plačanih delavcev je deležno poviška. Po novem znaša najmanjši redni mesečni zaslužek v Franciji $177. sedniškega kandidata, nihče pa ne pričakuje, da bi “Nixonov plaz” dosegel tudi Kongres. Ta bo ohranil demokratsko večino, kot vsi računajo, četudi bo ta morda za nekako polovico manjša od sedanje. McGovernu napovedujejo zmago le v District of Columbia in v državi Massachusetts, možnost pa mu priznavajo še v W. Virginiji, Wisconsinu in v njegovi domači državi S. Dakota. V vseh ostalih državah trdijo, da bo zmagal Nixon, če se to ne bo oporišča rdečih j . D,r.‘1 Ala,n J‘ R°SS 12 Parme> ki Šte r nekaj časa zdravnik-psi-j hiater v umobolnici Fallsview, kjer so imeli pod nadzorom ! Geralda M. Lupinski, trdi, da je bil ta “nevaren shizofrenik” in bi ga ne smeli pustiti na svobodo. Umobolnica ga je pustila na svobodi in pretekli teden je, .v, . , , „ ! kot je sam priznal, umoril Ray- ameriska vojaka mrtva, 3 pa , . . ’ ranjeni monda m njegovo ženo Sharon Streicher na njuni farmi v ok-WASHINGTON, D.C.—Obram-j raju Lorain- bni tajnik M. Laird je dejal; včeraj na televiziji, da hite ZDA z dobavljenjem orožju Južnemu Vietnamu v obsegu,; kot je bilo to že davno dolo- j čeno za uspeh vietnamizacije. Margaret Chase Smith se jezi na Muskia i WASHINGTON, D.C. - Sen. j Margaret Chase Smith, ki bo j po vsem sodeč pri volitvah v ! torek zmagala, se jezi na sen. 1 E. Muskia, ki je v govorih v Peking in Hanoi sta obdolžila ZDA, da zavlačujejo podpis sporazuma o končanju vojne, i . da bi lahko navozile v Južni ip°dp0™ nJenemU ^mokratske- tekmecu Vietnam čim več vojne opreme. Rdeči med tem tudi sami hite s pošiljanjem orožja in vojnih potrebščin na jug. SANTIAGO, Čile. — Predsednik Allende je sprejel v novo vlado tri visoke častnike in enemu od njih izročil notranje ministrstvo. Ta je v razgovorih preko konca tedna dosegel, da so vodniki štrajka pristali na njegov konec, s čimer je največja kriza v teku sedanjih dveh let Allendejeve vlade po vsem sodeč za enkrat končana. mu tekmecu opozoril na dejstvo, da je Margaret Chase Smith stara že 74 let. Napovedujejo, da bo sen. M. Chase Smith svojemu senatske-mu tovarišu že vrnila na primeren način in ga poučila, kaj dovoljeno in kaj ne. je Za čistočo morij LONDON, Vel. Brit. — Tu so se zbrali zastopniki 75 držav Z| vsega sveta na razpravo o varovanju čistoče svetovnih morij in vseh drugih voda. Predvsem se hočejo dogovoriti o prepovedi odlaganja odpadkov v morje in Letos 13 milijonov volivcev v ZDA več WASHINGTON, D.C. - Letos je vpisanih v volivne imenike preko 94.5 milijonov voliv-nih upravičencev, skoraj 13 milijonov več kot pred 4 leti. nejšega. v reke, po katerih nato zaidejo v morje. Severno morje in severni del Atlantika je v tem pogledu že krit s posebnim dogovorom) ni pa še takega dogovora za ostala morja. Ameriška Domovina 1117 St Glair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 aTTiTj f~=y rJT^riineriTiTprrg National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: fl8,00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO •*SiSM3 No. 214 Monday, Nov. 6, 1972 Nevarnost finlandizacije Evrope V zvezi s pripravami na vse-evropsko varnostno kon-ierenco, ki naj bi se sestala v prvi četrtini prihodnjega leta in na kateri Sovjeti nameravajo konsolidirati svoj komunistični blok v Srednji in Vzhodni Evropi, so v Parizu objavili, da bo Francija bojkotirala razgovore o skrčenju vojaštva v Evropi med NATO in Varšavskim paktom. Francija namerava uporabiti ves svoj vpliv, da bi preprečila umik ameriških vojaških oddelkov iz Zahodne Evrope, dokler !e-ta ne bo sposobna sama sebe braniti, morda pod zaščito francosko-britanskega atomskega sodelovanja. Francija svoj napovedani bojkot razgovorov, ki naj bi se začeli takoj po novem letu, zagovarja s trditvio, da bo kakršen koli umik ameriških vojaških oddelkov iz Zahodne Evrope nujno oslabil obrambno moč evropske celine. Na vseh nadaljnjih konferencah in razgovorih, ki bi morda sledili, bi bil položaj Zahodne svobodne Evrope nujno oslabljen nasproti do zob oboroženi ZSSR in njenim satelitom v Srednji in Vzhodni Evropi. Francija opozarja, da bi se po dogovoru o obojestranskem skrčenju števila vojaških oddelkov sovjetske čete u-maknile samo 250 kilometrov na vzhod za sovjetsko mejo, medtem ko bi se severnoameriške čete morale umakniti čez Atlantski ocean v ZDA. “To je jedro tega problema,” je izjavil govornik francoske vlade. ZDA imajo v Zahodni Evropi približno 300,000 mož iz vseh treh vrst vojske, prav toliko ima svojega vojaštva ZSSR v svojih evropskih satelitih. Francija ima v Zahodni Nemčiji okrog 82,000 vojakov, po dogovoru med Bonnom in Parizom. Francoski predsednik Pompidou je leta 1971 javno pozval ZDA, naj v Zahodni Evropi obdržijo zadostno število svojega vojaštva, da se ohrani v Zahodni Evropi ravnotežje vojaških sil vse dotlej, dokler svobodni evropski kontinent ne bo sposoben lastne obrambe. O tem problemu se je Pompidou tudi razgovarjal z a-meriškim predsednikom Nixonom ob priliki svojega zadnjega obiska v Washingtonu letošnjega julija. Francija ugotavlja, da bi umik ameriškega vojaštva iz Zahodne Nemčije povzročil “nevtralizem” v srednji Evropi, se pravi neke vrste “finlandizacijo Evropo”, kar bi koristilo samo Moskvi. Amerika polagoma sprejema metrični sistem Amerika je podedovala ves merilni sistem od svojih nekdanjih gospodarjev Angležev. Medtem, ko so se ti načelno že odločili za decimalni sistem in ga polagoma uvajajo, Amerika vztraja še vedno na čevljih, inčah, galonih, Fahrenheitih. Samo tisti, ki pozna oba sistema, metričnega (decimalnega) in tega, ki je sedaj tu v rabi, razume, kako nujno potreben je prehod na decimalnega in kakšne prednosti ima. Težavno preračunavanje čevljev, unč, tisočink in ulomkov povzroča mnogo napak, škode in izgube časa in materiala. Nasprotniki decimalnega sistema trdijo, da bi prehod iz sedanjega sistema v metričnega stal stotine milijonov ali celo milijardo dolarjev. Zamenjati bi bilo treba vse tehtnice in druga merila, pa tudi vse posode, zemljevide, kažipote in mnogo strojev. Tudi razne industrijske porme bi bilo treba prilagoditi evropskim, kar je nujno potrebno, če hočemo prodajati naše izdelke v dežele z metričnim sistemom. V Kongresu je bilo predloženih več načrtov zakona o prehodu na decimalni sistem, pa so vsi obtičali v raznih odborih. Načrt, ki je bil predložen letos, je pa tako slab, da je boljše, da ni bil sprejet. Predlaga namreč kompromisno rešitev, po kateri bi uvedli decimalni sistem kot obvezen za vsa merila zveznih oblasti, narodu in industriji bi pa pustili še nadalje pravico meriti v unčah, čevljih, buš-Ijih, miljah in podobnih netočnih enotah. Znanstveniki in industrijci vedno bolj uvidevajo, da s starimi merami v modernem življenju ne morejo napredovati in biti konkurenčni, zato pritiskajo k spremembi. Raba zapletenih preračunavalnih tabel je nepraktična in predraga. Ta spoznanja bodo vodila prej ali slej k prehodu iz neenotnega v decimalni sistem. Velik napredek v tem oziru je pokazal letošnji velesejem za stroje v Chicagu. Geslo velesejma je bilo: “Misli metrično!” Vsa razstava je izžarevala revolucionarno idejo: prerod ameriške industrije na decimalni sistem. Raba decimalnega sistema v ameriški industriji ni popolna novost. Uporabljajo ga že pri strojih, ki so name-njeni za izvoz, pri fini mehaniki, izdelovanju zdravil in v laboratorijih, povsod, kjer je natančno merjenje neobhod-no potrebno. BESEDA IZ NARODA Pisir.9 Vrhenikega Tineta WAUKEGAN, 111. — Gez par dni bomo šli ameriški državljani na volišča oddat naše glasove za predsednika ZDA in po nekaterih državah za zvezne senatorje in nekatere druge predstavnike, ki so kandidati za razne javne položaje. Predsednika izvolimo vsaka štiri leta; zvezne senatorje se voli za šest let, toda ne vseh naenkrat, ampak vsaki dve leto eno tretjino. Ta sistem ima vedno dve tretjini starejših senatorjev (po naše povedano) in eno tretjino novih (juniors) senatorjev. To glede senatorjev je določilo v naši u-stavi glede tega menda radi tega, da važna določila v zveznem senatu v raznih zadevah pade in ne pride takoj v nove neizkušene roke, ampak ostane kontrola še vedno v rokah starejših, ki imajo o raznih zveznih deželnih zadevah več skušenj in poznanja iz prejšnjih par let. Kongresnike (poslance) pa volk 10 vsaki dve leti. Letošnje volitve se bodo vršile v nekakem čudnem duševnem razpoloženju volivcev. Politične okoliščine in sitnosti so v teh sedanjih časih take, da jih je težko razumeti. Sedanjost je polna sitnosti, to domačih in mednarodnih med vsemi deželami po svetu. Pogodbe med deželami in narodi niso marsikje več vpoštevane, zato ni nobenega jamstva, koliko časa bomo imeli mir (marsikje ga že več let ni!). Jamstva za gospodarsko stalnost nikjer ni. Zato vsaka dežela navija, kakor navijamo ljudje ure budilke, carinske določbe, višine cenam za to in ono in pri tem navijanju je vedno nekdo vščipnjen in zraven ta kratko odnese; to je zgubo na tem in onem polju gospodarstva in politike. Zgube seveda nihče rad ne sprejema, še manj pa rad nosi — zato gleda okrog, kje bi se dalo zgube oprtiti drugim na hrbet ih rame. In v tem so navihani domači in mednarodni podjetniki in trgovci mojstri! Iščejo in iščejo toliko časa, da padejo le čivkajočim pticam, ampak tudi nam premnogim ljudem, kadar jih brenkajo in objavljajo nam. Zato smo v preteklosti mnogokrat verjeli njihovim obljubam in volili za nje. Bomo tudi letos po vseh dosedanjih skušnjah? Volitve bodo povedale, koliko smo pri vsem tem se naučili! Kogar koli bodo te vrstice dobile pred ‘volivnim dnem, vsem takim pa svetujem: Voli prav! Oddaj svoj glas tistemu, ki ga je po tvojem mnenju vreden! * KAJ JE ŠE DRUGEGA NOVEGA po naši okolici in po našem Illinoisu? Malo severo-zapadno od Velikega Chicaga, od nas pa južno-zapadno se nahaja velika letalska postaja O’Hare. Na stotine in stotine letal odleti z nje vse križem v razne kraje po naših ZDA in v druge kraje preko morja v tuje dežele po svetu. Velika je ta postaja, večajo in razširjajo jo pa še vedno naprej in naprej zadnja leta. Gradijo nove prostore za pristajanja in drugo. Posebno za parkiranje avtomobilov je vedno premalo prostora. Če pripelješ potnika s privatnim avtom in parkiraš, kjer že najdeš prostor, ti vzame četrt ure in več, da prideš peš do postaje. Velik in širok je svet, vsaj j do nekaj let nazaj je bil. Zdaj pa postaja bolj in bolj stisnjen in ozek. Kako se bodo stiskali ljudje na njem čez 50 let, če bo šlo tako naprej? Po tem okoliškem ozemlju, po katerem rastejo kakor gobe zadnja leta nova predmestna naselja, se pa zadnje čase dogaja vse polno raznih žalostnih dogodkov in novic. O ugrabljen ju in uboju policista Raymonda v bližnjem Hillside, ki je ustavil dva tolovaja na Congress cesti, ste že vsi čitali razne podatke, mnenja in opisovanja. Ugrabila in najbrže tudi umorila sta ga dva roparja, ki sta preje izvršila napad in oropala neko restavracijo v Hillside. Najbrže sta divje vozila, da bi se odpeljala od kraja, kjer sta izvršila napad. Tu ju je opazil mladi 24 let stari policist Raymond, ki ju je ustavil na cesti radi prehitre vožnje. Bil je pa sam. Lopova pa dva. En sam, kaj naj napravi? Najbliže je segel po svinčnik in papir, da bi zabeležil številko voznega dovoljenja, med tem sta dva lopova izrabila to, ga najbrže pobila ali kar že in Slovenske narodne noše, Henokov ansambel In zastava najdejo, kje so tisti “knofi”, na katere je treba pritisniti, pa se iR ji ^ ^ RF vse take zavrti, da k njim pn-;dva tedna „ vso okolico pre. nese cas rešitev takih sitnosti in iskali in še d kraje doll Juž, težav, povrhu za dobro mero pa ^ „j T r . ^ t ■ n ^ n- se lep dobiček, oid katerem se lepo oblizujejo kakor kake muce, ko pridejo do okusnih ocvirkov . .. Kdor more vsaj malo 'razumeti zgornje, kar omenjam, ta bo razumel, zakaj razni kandidati za razne politične položaje in urade tako glasno objavljajo svoje obljube, kaj bo vsak naredil za javnost in za vse, kar je potrebno. Zavedajo se, da javnost omenjene težave ščipljejo in žulijo in da rajši čujejo kake dobre ugodne napovedi in obljube, kaj bo kak kandidat za nje naredil. Pri poslušanju tega marsikdo (in takih je mnogo) se že kar z obljubami zadovoljuje. In pri takih imajo politi-karji s svojimi kandidati kar lepo srečo. Ti navadno sami glasujejo za nje ob volitvah, ty, a vse zastonj, do danes še niso našli nikakega sledu, če je še živ ali mrtev. Tako gre. Zločini naraščajo — kazni pa premehke ... Illinoiska zakonodaja je sprejela in odobrila neke spremembe v kazenskem pravilniku. A še vedno vse premehke. Vse preveč odprtih vrat je, skozi katera se pride z raznimi poroštvi. Potem se pa odlaša s časom, predno pride do sodnih razprav. Pri tem se pozabi že precejna vse in ko pride do so-diščnih razprav, izpade vse preveč milostno, kar daje zločincem potuhe za take slučaje. Vsa taka določila pridejo največ zaradi tega, ker jih razni advokati tako lepo sestavijo, da se z njimi lepo za nje po vol j no vodi sodne razprave. Zgleda, da gre vendar le mesto na slovenski zemlji. _ Navedeni podatki naj služijo v dokaz, kakšno privlačnost in spoštovanje §0' imele slovenske narodne^-noše, katerih lastnosti tudi danes ne smemo zmanjševati. ::op slovenskega Henčko-vogc. ...urnbla, ki je prišel go- stovat iz Slovenije, je mimo. Koncert pa, ki so ga izvajali v petek zvečer, 6. oktobra, v SND na St. Clair ju, pa je zapustil grenke spomine in nelagodne občutke v slovenski javnosti. Sramoto in zgodovinsko napako so zagrešili predstavniki SND, ker so na zahtevo jugoslovanskega organa dali odstraniti slovensko narodno zastavo z o-dra SND, na katerem mestu je visela kot slovenski simbol in ponos že od leta 1924. Ves ta čas, t. j. po 48 letih, ni bilo tako hude oz. politične nuje in stiske, ki bi zahtevala izvršitev takega dejanja. To se je zgodile sedaj zaradi 4 privatnih godbenikov in pevcev, kateri niso prej začeli z izvajanjem koncerta, dokler ni bila odstranjena slovenska narodna zastava .z odra. Vse to se je izvršilo z vednost-pooblašČenci; pri katerih je po-M0 odgovornih pri SND. Pred-trebno zaprositi dovoljenje, ako j stavniki tega bi morali biti že se pojavi umestna in nujna po-|ma^° k°lj poučeni o slovenskih treba. I narodnih vprašanjih in simbo- ! lih. Zdomska Slovenija ima poleg velike večine naroda doma na svoji strani in obenem v podpo- CLEVELAND, O. — V slovensko narodno izročilo sodijo slovenske narodne noše kot simbol in ponos našega naroda, saj segajo v preteklost preko tisoč let. To izročilo ima tudi svoj narodni izvor in pomen in končno tudi določene namene, za katere se lahko uporabljajo. Glede tega, da se narodne noše ne bi zlorabljale v kakršne koli privatne namene, kakršni primeri so se že delno dogajali, naj navedemo, za katere namene so določene — za namene, ki bi ohranjevali neomadeževa-ni slovenski narodni simbol, in to: 1. Za proslavo slovenskih narodnih praznikov; 2. Za sprejem slovenskih narodnih predstavnikov; 3. Za sprejem slovenskih cerkvenih predstavnikov oz. dostojanstvenikov; 4. Za slovenske narodne kulturne prireditve; 5. Za spominski dan mrtvih; 6. Za mednarodne kulturne nastope; 7. Za pogrebe narodnih ali cerkvenih predstavnikov; 8. Za vse tiste namene, za katere smatrajo kot umestne in dobronamerne naši slov enski narodni predstavniki ali njih province in prav sredi slike kdo stoji? Napoleon! Cesar dviga starko Ilirijo, zbudil jo je iz tisočletnega spanja ... saj P02^3 pesem Valentina Vodnika. častniki mo Ilirija oživljena! Ob Napoleonu stoje Slovenske narodne noše v nobenem primeru ne smejo priti v poštev za privatne namene oz.1 prireditve glede zbiranja denarnih sredstev za neupravičene namene. V kolikor sta taka dva zadnja nastopa narodnih noš bila upravičena, naj presodi slovenska j avnost. Nobeno društvo ali skupina nima pravice svoje člane, zlasti pa ne mladoletne po svoji inci-jativi oz. po svoji zamisli in čeravno bi taka skupina resnično imela svojega upravičenega voditelja, odvesti v prostore, kateri niso za nje primerni; zlasti pa ne v slovenskih narodnih nošah, ker bi s takim postopkom omadeževali simbol slovenskih narodnih noš. Privatniki naj si ne mislijo, da jim bodo z organiziranim nastopom slovenskih narodnih noš delale dobičke; kar je nizkotno in poniževalno za slovenski n . rodni simbol! Ali slovenska javnost tega ne vidi. Zakaj molčimo? Slovenske organizacije ali privatniki, ki lastujejo slovenske narodne noše, naj bi se v bodoče pridržavali narodnih izročil. S tem, da cenimo, spoštujemo in obdržavamo na dostojni višini ugled slovenskih narodnih ro tudi vse koroške Slovence v Avstriji, kakor tudi vse Slovence, ki so še pod Italijo. Vsi smatramo za narodno zastavo zastavo brez peterokrake rdeče komunistične zvezde. Njihova zastava je krvava in kot taka je bila vsiljena našemu narodu; je popolnoma logično in tudi idejno dokazano, da te zastave, kakor tudi komunističnega režima ne priznamo! In končno, saj to nima nobene zveze, narodna zastava s privatnim nastopom 8 ljudi, da jim je bil v spotiko, ker zastava pride eventuelno v obzir le za državne predstavnike in tudi v tem slučaju ne v privatnem SND. Ravno pred to nesrečno zasta-'O s peterokrako rdečo zvezdo ■ inči doma še vedno bežijo v .. . j vet, ker jim taka zastava doma kruha ne more dati in ker se dobro zavedajo, da jim je taka zastava bila vsiljena in obenem se tolažijo s tem, da bo le začasna. S takim postopanjem so pač doživeli le blamažo in obenem tudi dokazali nedoslednost do kulturnega življenja. Bili so namreč sprejeti kot dobrodošli zraven pa še druge nagovarja-: p0 tistem pravu: Vsak pek tako jo, naj volijo za “dobre in pri- mesi testo in peče štruce, da je jazne” politične prijatelje, ki; zanj prav...” Bo menda res imajo kdaj v svojem nahrbtni-j nekako tako... kih vse polno raznih obljub, še * pA gE DVE IZ “MEHA vse več, kakor jih je imel kdaj; ZA SMEH”: v svojem nahrbtniku kak potu-j — Pojasnil mu je. - Malega ječi krošnjar... 1 Jožka je mati peljala v šolo. Po Zgornje le mimogrede o poli- dobrem tednu, ko je začel ho-tikarjih in njihovih obljubah, diti v šolo, ga je učitelj v šoli Poznani so nam (da imajo neke pri izpraševanju vprašal: “Jo-patente) za podajanja javnosti žek, povej mi, od katere živali lepe svetle obljube, ki se ne do- dobimo meso, mast in drugo?” noš, delamo obenem v svojo ko-j v nadi, da nam podajo nove, ta-rist, kakor tudi v obrambo na-! ko potrebne svežine, kajti narodnih izročil. j rodna pesem je odsev življenja Za vse druge, tukaj nepredvi- temeljnih plasti naroda; no, pa dene namene se slovenske na- smo bili razočarani glede sra- rodne noše ne smejo uporabljati! Leta 1852 je prva pevka naše nemške spevoigre pela “Kje dom je moj” in “Pridi Gorenj’c”. Bila je to Seeburgova, doma iz Novega mesta. Nastopila je v kranjski narodni noši in se Ljubljančanom s temi milimi domačimi pesmimi, zlasti pa še z narodno nošo, močno prikupila. Bleiweis pravi v svojem poročilu o tem dogodku, da se je razodelo tisti večer očitno, da kri ni voda in da je Ljubljana Učenec Jožek odgovori: mesarja, gospod učitelj!” “Od — Najboljši lek. — Sosed, ki se je vrnil od preiskave in pregleda od zdravnika, je vprašal soseda: “Kaj bi ti storil, če bi ti zdravnik rekel, da boš živel samo še mesec dni?” Sosed odvrne: “K drugemu zdravniku bi šel.” Vrhenšk Tine motnega postopka z odstranitvijo naše narodne zastave. Že od nekdaj sta narodna pesem in glasba spremljali slovenskega človeka od zibeli do groba, v sreči in nesreči, v veselju in žalosti, pri delu in počitku! Zakaj naj bi torej sedaj vse to v svobodnem svetu bilo odvisno od političnih teroristov komunistične diktature v svobodni in demokratični državi? Ker je naša narodna zastava-s takim postopkom prišla v krizo, smo iz navedenih vzrokov dolžni tudi dokazovati ter se glede tega ozreti nazaj in sicer v dogodke, ki so se odigravali takoj v začetku prešlega stoletja na Slovenskem.1 Spodaj navedeni podatki so povzeti v narodnem muzeju v Ljubljani za kulturno zgodovino. Knjiga je zelo zanimiva glede pisane slike na ovitku knjige, pa čeravno je ni naslikal posebno vešč slikar. Na ovitku pod sliko piše Napoleonove ilirske in vojaki v uniformah razn^ rodov njegove vojske, za star . Ilirijo pa so razvrščeni mos 1 in ženske v slikovitih oblači 1 - narodnih nošah iz Kranjske, Istre. Dalmacije, Koroške 1 Tako kot vojaški kroji tudi noše niso povsem pravilno nas kane, vendar lahko spoznamo, da je slikar želel upodobiti 1 ir ske otroke — dežele, ki jih 1 Napoelon leta 1809 združil v no vo državo, Ilirsko provinco. Nad Napoleonom vihra slovenska zastava — belo-mo IR rdeča, ki je leta 1809 še m bilo nikjer. Slikar si je Vac d0'_ volil svoboščino, da poudari po mebnost dogodka kot večje sw bode ter vprizoril to sliko o simbol za Slovence in kot ta '3 je 'tudi ostala v slovenskem na rodnem izročilu. Praviloma bi morala nad a poleonom vihrati francoska tro bojnica; modra-belo-rdeča, ki ie bila ob dogodku na sliki že no^3 zastava, saj so jo Francozi n vedli v prvem letu revolucije 1789. Od leta 1848 dalje pomeni začetek zavednega slovenskeg3 nacionalizma in delovanja vseh smereh kulturnega fiapi16 ka, ki je izvajalcem bila prva n1 temeljita dolžnost in naloga, a med ljudstvom prebudi nacio nalni čut. Med tem delovanj613 je bila sprejeta že po obstoj6 čem originalu tudi slovens a zastava bela-modra-rdeča in ko1 taka tudi ostane vse, dokler 1° ne spremeni slovenski narod; ^ Jugoslovanske komuniste Pa ohrabrujejo zadnje Titove za teve: 50 tiskanih strani, kakor beremo v časopisih, poslanih a meriški in verjetno tudi kana ski vladi; imajo pač nekaj upj^ nja ter si manejo roke, da ^ nam zavezali jezik in zabrani pisano besedo; doživeli pa b° ° le razoračanje. Ne smemo izgubljati iz v\1 ka, da nam prav nič ni podarj6 no razen življenja. To, kar mo sedaj, smo plačali z naj v6 jo ceno z živimi in materialu1 mi žrtvami v narodni skupno5^ Ostala nam je le zavednost 1 narodna dolžnost, kakor tudi t° liko moči, da se dvignemo 3 neustrašeno opravičujemo s ^ narod in svojo narodno zasta ^ Dalje se sprašujemo, ali so nosilci slovenske kulture ali u6^ silci komunistične propagan Ne moremo trditi, da so obisk0 • • ll ^ valci bili vsi komunisti, 33 glavnem s takim postopkom 113 vajajo na komunistični mliu °z za komunistične koristi in taki nam niso dobrodošli uiti s6 daj niti v bodoče! Naj služijo ti naši protesti kot mokratičen vzgled in obenem pomin bodočim obiskovalcem- V slovenski javnosti se p°3aV isiu ij a tendenca, da se v tem sm deu1 t. j. za prvi in drugi nave( slučaj v tem članku poda iuai obširnejšo razlago. • Valentin Potočnik Iz naših vrši le' Montreal, Que. — Hval3 obvestilo! Tako počasna sem tos postala z delom, da do P15^ nja kar ne pridem. Misli " prav vsak dan romajo do mojih dragih prijateljev, moram. Tu je mrzlo zame in letos ne U' vs6lJ ^_________kat61-6 imam po celem svetu raztr636 ne. Zdravje se mi je, hvala gu, malo zboljšalo, le paziti že kar Pf6^ prvič grabim listja na vrtu s takiu1 Žitkom, kot sem ga druga le . “Oh ta mladost” vse PreV^a hitro je odšla od mene. Iu mislite, ta mesec sem že 38 vdova. Vse, zlasti Vas, g- iu Lipovec, ga. Debevec in g3-renč, srčno pozdravljam! Ni j a Natlačeu Jože Grdina TRAGEDIJA 17. PEŠPOLKA V JUDENBURGU L191S Lukasz zavpije: “Was heift das!” S silo so nato Madžari zavezali oči Hafnerju, ki je obrnjen proti tovarišem zaklical: “Zdravo, fantje! Z Bogom!” — Salva je počila. Hafner se je zgrudil, mrtev pa ni bil. Lukasz je ukazal milostni strel. Še enkrat je počila salva, toda Hafner še ni bil mrtev. Tedaj je pristopil častnik ter s strelom svojega revolverja končal življenje tudi Hafnerju. Krvave ža-loigre je bilo konec. Madžari krvniki so odšli kakor potepen pes; grobarji so izkopali skriven grob: naj ne bo sledu, kje so pokopani uporniki. Vse so zravnali. A drugo jutro, glej: ves prostor kjer so ležali niučeniki, je bil dobesedno zasut s svežim cvetjem. Juden-buržani, ki so videli in vedeli, zakaj so umrli, so grob ozaljšali s cvetjem. S tem pa še ni bilo konec smrtnih obsodb. Vojno sodišče, kateremu je predsedoval general, je nadaljevalo z obsodbami. Pred sodiščem sta stala Rogelj iz Suhorja in Grahovina. Podpolkovnik Metnitz stopi h generalu: “Prizanesite, ne na smrt! Pogelj ima družino in dve medalji za hrabrost!” — Nič ni pomagalo, ne da ima družino, niti da je bil odlikovan za hrabrost: Rogelj in Grahovina sta bila obsojena na smrt. Zopet so imeli Madžari posel. Na binkošt-rio soboto, 18. maja, sta bila ustreljena oba. Rogelj je pred smrtjo rekel: “Za domovino sem se boril! Zdaj pa dobim kroglo v zahvalo!” Pri tem usmrčenju je poveljeval major Mobius, moj nekdanji poveljnik v Ljubljani, ki je ob misli na to usmrčenje pozneje znorel in umrl. Škode nič! Kar je zaslužil, to je pa dobil. Več °d onih, ki so bili obsojeni na 18 let zapora, so potem v verige Uklonjene odgnali v zapor; kader 17. pešpolka pa je bil za kazen premeščen v Tolmezzo. Ni poteklo 6 mesecev, ko se je zrušila Avstro-Ogrska. Vrata ječ so se na stežaj odprla. Po Sloveniji, Hrvatskem in Srbiji je odjeknilo: “Živio, Jugoslavija!” — želja Vrhničana Karla kložine se je uresničila: rojena je bila Jugoslavija, on pa je počival v grobu. Mati Slovenija pa ni pozabila Ua te svoje sinove. Dne 2. ju-uija 1923 so slovesno prepeljali v Ljubljano zemeljske ostanke teh, ki so padli pod streli Madžarov v Judenburgu ter jih potožili v skupno grobnico na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani. Tudi Madžarom se je pozneje vrnilo: 1. 1956 so se uprli. Ni jim šlo v glavo, da je konec njihove samopašnosti. Nad tisoč tet so strahovali Slovane ter bili oprode dinastiji Habsburžanov, ki so jim pomagali, da so igrali biriča in krvnika. Ker se jim je tožilo po nadoblasti, zla-sti nad Slovani, so se uprli. Tedaj so pa nastopili Rusi ter strli Uiadžarski upor, kot so siti Mad- pokopališče, tja naprej pa ravno polje; na levi gozd. Tja so se zatekli uporniki in tam so jih potem lovili Madžari; na koncu pokopališča je lična kapela “kranjskih Janezov”. S spoštovanjem sem stopil na ta sveti kraj, kjer počivajo tovariši mojega nekdanjega polka. V kapeli nad oltarno mizo je lepa slika: smrtno zadet vojak 17. pešpolka v bojni opremi leži vznak na tleh: tako, kakor so tedaj padali tovariši, katere je vojaška ju-stica obsodila na smrt z ustrelitvijo. Iz neba lije na smrtno zadetega vojaka svetloba in v tej svetlobi je obris križa. V belem marmoru ob oltarni mizi je letnici 1914 — 1918, kjer so vklesana imena teh, ki so v Judenburgu umrli; med temi je 86 Slovencev. Imena, ki so tipično slovenska, sem si zapisal in jih tu podajam: France Mazi, Alois Burja, Johan Pevec, Jos. Župančič, Milan Mišič, Jos. Zidanič, Johan Legat, Damjan Stojan, Jakob Novak, Anton Gostiša, Jos. Jerman, Johan Ulčakar, Jos. Nemeth, Alfred Momovec, Aleš Zelnik, Johan Kerenčič, Peter Arhar, Simon Mali, Anton Tanovec, Johan Jereb, Johan Ulčar, Alois Sibilja, Franc Klemenčič, Johan Potokar, Anton Bavdek, Jakob Prelovšek, Jos. Okorn, Anton Penko, Franc Brezar, Johan Žuža, Franc Sušnik, Anton Pečjak, Johan Zakrajšek, Matija Rudar, Anton Miklavčič, Georg Jurjevič, Johan Golmajer, Nikolaj Brodar, Mihael Šute. To so imena teh ki počivajo tukaj. Imen teh, katere so prepeljali v Ljubljano ter počivajo pri Sv. Križu, ni tukaj. Sredi kapele na marmornatih tleh je žara s slovensko prstjo, opasana z napisom: “Prsti slovenske vam pošilja domovina, da bode v grobu lažja vam tujina.” Tu sem se odkril in se v molitvi spomnil tovarišev, ki počivajo tukaj. Več od teh je, ki so bili v vojnem ujetništvu v Rusiji. Ko je nastala v Rusiji revolucija, jih je dosti odpotovalo domov; obšlo jih je domotožje in hajdi na pot. Ker je v Avstriji občutno primanjkovalo vojakov, so bili kar dobrodošli; par tednov so dobili dopusta, potem pa hajdi nazaj vsak k svojemu polku. Tako jih je precej. prišlo v Judenburg, kjer se je pričelo staro šikaniranje in jih je za nameček nadporočnik Seunig ozmerjal z “Russische Bande!” Kako je bilo tedaj, mi je znano. Tudi v ondotnem kraju, kjer sem bil jaz, so se nekateri odpravili, da gredo domov in tudi mene vabili, da se jim pridružim. Imel sem pomisleke. Domov? Lepo, ampak doma ne bomo. Puške nam bodo dali in hajdi na fronto; stara igra se bo pričela in ponovilo se bo to, kar smo doživeli v Galiciji in Karpatih. Vrnitev domov, zdaj ko še divja vojna? Ne, jaz ne! odklonil, da žari strli sestradane slovenske Kratko malo sem v°jake 17. pešpolka v Juden- ne grem. kurgu. Kakor nekdaj oni, tako Rusi nam niso nič branili, naj So se tudi Madžari zastonj ozi- ne hodimo. Te dobre slovanske rali po pomoči in kakor so Mad-1 duše so nam še na roko šle; žen-žari pretepali in streljali te tr- | ske so napekle peciva pa nabavo zvezane reveže, tako so Rusi; sale vreče, da kdo na potu ne Napravili z Madžari. Prepričan1 omaga. Tudi gospodar je pose-Sem, da so tisti, ki so bili priča, i gel v žep in dal. Poštenjaki prte usmrtitve, kakor tudi mnogi i vega reda so ti Rusi, ki so nas bojevniki nekdanjega 17. peš-1 dobrohotno vabili, naj ostanemo Polka, ko so slišali o tem porazu j tam, silili pa nič. Madžarov, vzkliknili: “Vendarj Končno se pa tudi jaz odpra- vo se dobili osvetniki, ki so maščevali smrt naših tovarišev v Judenburgu! Bog živi Ruse!”— Item se kot nekdanji sobojevnik U- pešpolka pridružim tudi jaz z enakim vzklikom: Bog živi Ruse! Po ulicah Judenburga pridem na konec mesta. Pred menoj je vim, da grem od tam; toda ne domov, ampak na pot po Donu, da si ga ogledam. Gospodar Nazar, misleč, da grem domov, mi da kar 20 rubljev, njegova žen^ Maška mi je pa nabasala v vrečo kruha in slanine. Tako preskrbljen sem šel na pot, bolje rečeno na “vandranje”. •*+++*+*+++++*+*+++***+*++++++**■+*+++++»+***■***+++******+*+*++++++*++++ KOLEDAR društvenih prireditev % $ i <> i: «►