GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM E/. A/V nasa smučina LETNIK 15 ŠTEVILKA 3 15. MAREC 1976 Uspesen zaključek leta 1975 SPLOŠNI PREGLED GOSPODARJENJA OZD ELAN ZA LETO 1975 Poslovno leto 1975 je za nami, zato poglejmo kako smo gospodarili. Izhodišča gospodarskega načrta podjetja za poslovno leto 1975 so predvidevala glede na oceno dosega v letu 1974 12% dvig proizvodnje, celotni dohodek oz. celotno prodajo za 25 %, pri tem pa, da se doseže najmanj 5,3 milijonov din čistih sredstev. Za dosego novedcnega pa smejo celotni stroški poslovanja narasti največ za 17 °/o glede na dosežene v letu 1974. Dne 14. 12. 1973 je bil sklenjen samoupravni sporazum o združevanju v podjetju ELAN tovarna športnega orodja. V okviru OZD so bile ustanovljene: — TOZD Športni rekviziti — TOZD Inštitut in — DS skupnih služb za katere se je izdeloval en zaključni račun. Za leto 1975 pa se je na podlagi veljavnih predpisov moralo izdelati za vsako TOZD in DS SS ter za OZD svoj zaključni račun, skupno torej štiri zaključne račune, za kar pa se je zahtevalo precej več vloženega dela. Kako bo s Stenmarkom v bodoče? To vprašanje je na dnevnem redu. Nekateri trdijo, da ga že imajo, mi pa trdimo da ga še imamo. Do konca letošnje sezone bo vozil »Impuls« smuči. Naša želja je, da ga obdržimo, čeprav je borba zanj brez primere. Vemo tudi to, da se bo težko ločil od pletene sestričlne kape in od »Impuls« smuči, ker na to mnogo da. Iz olimpiade: Druga medalja na Elanovih smučeh — Šved Stenmark je bil tretji v veleslalomu s smučmi »Impuls« — Prvo medaljo je prejel avstrijski skakalec Preiml na olimpiadi v Grenoblu 1968 na 70 m skakalnici z našimi skakalnimi smučmi Ni In ni bilo zime. šele na repu nam je nasula obilo snega in podaljšala sezono Druga pomembnost, ki jo beležimo v letu 1975, je reorganizacija TOZD Športni rekviti na tri samostojne organizacijsko-proizvodno-ekonomske celice, tako imenovane dejavnosti: — dejavnost smuči — dejavnost telovadnega orodja in — dejavnost plastike ter — ostale nespremenjene poslovne enote v okviru TOZD Športni reikvi-ziti kot so pomožni obrat, priprava lesa in tehnični biro. Reorganizacija je bila obravnavana in sprejeta na neposrednih in posrednih samoupravnih organih v prvi polovici leta, uvedena pa je bila s polletjem 1975. Osnovni namen reorganizacije je zbližati prodajne interese s proizvodnimi in s tem preusmeritev klasične miselnosti na tržno. Kljub kratki dobi uvajanja le-tega načina, so rezultati že vidni. (Nadaljevanje na 2. strani) Uspesno 1975. leto (Nadaljevanje s 1. strani) 0.1. Celotni dohodek dosežen v letu 1975 za OZD sestavljajo 75 % fakturirana prodaja proizvodov in storitev, 21 % interna reailizacija in 4 % večji od doseženega v letu 1974. Ce pa od ugotovljenega cellotnega dohodka odštejemo interno realizacijo medsebojnega zaračunavanja med TOZD znotraj OZD pa ije korigirani celotni dohodek za 45 % vočji od lanskega in če ga istočasno primerjamo s planiranim je lota za 16 % večji od planiranega. Na izredno povečanje celotnega dohodka ni vplivala samo količinska prodaja izdelkov in storitev, temveč v veliki meri povečanje cen. Kolikšen je vplivenega in dirugega bodo pokazale analize. Na domačem tržišču so bile predvsem v drugi polovici lanskega 'leta (1974) korigirane cene navgzor po posameznih skupinah proizvodov raziično do 30 % V izvozu so na povečanje cen dinarsko vplivale ravno talko v lanskem letu (1974) močne spremembe deviznih tečajev, dodatno v drugi polovici leta 1974, kar se odraža v letu 1975. Povišanje cen na tujih tržiščih je neznaten. Ravno tako je doprinesel svoj delež povečanju izvozne stimulacije s 1. majem 1975 različno glede na tržišče in vrsto izdelka. Izredni prihodki so močno narasli glede na leto preje, predvsem zaradi knjiženja poprave vrednosti terjatev po veljavnih predpisih. Razčlenitev cellotnega dohodka na porabljena sredstva in dohodek kaže ugoden odnos, saj so porabljena sredstva povečana za 40 %, dohodek pa za 48 %. Vplivov za tako delovanje je več, omenimo naj le nekatere. Brez dvoma so pozitivno delovali povečani prodaja in proizvodnja, ki sta dali svoj velik delež na delovanje fiksnih stroškov, nato smotrnejši način gospodarjenja, prilično dobro obvladovanje delovanja celotnih stroškov, posebno gibanje indirektnih stroškov in drugo. Zanemariti pa ni negativno delujočih sil notranjega in zunanjega značaja od inflacijskih tolkov, ki so bili močno prisotni, problematike nabave surovin in materiala doma, predvsem pa iz uvoza in drugo. Pri delitvi dohodka odpade 30 % na pogodbene obveznosti in zakonske obveznosti, 65 % na bruto osebne doihodke in 5 % na ostanek dohodka od katerega polovica so sredstva za sklade podjetja, drugi del pa je bil odvo-jen za družbene obveznosti oz. potrebe. Delež bruto OD v celotnem dohodku (korigirani) znaša 20,3 %, kar odgovarja planiranemu (21,5 °/o) in pa družbenim normam. Kot slednji element gospodarjenja je finančni rezultat, kateri je v letu 1975 glede na predhodno leto mnogo boljši, vendar pa nekoliko slabši kot je bil predviden v gospodarskem načrtu, predvsem zaradi spremenjenih predpisov med poslovnim letom o ugotavljanju poslovnega uspeha kot n. pr. odpisi zalog, terjatev in drugo. 0.2. Prodaja Celotna korigirana prodaja brez interne je za 43 °/o večja v Primerjavi z doseženo leta 1974. Delež prodaje na domačem trgu znaša 57 %, kar je za 40 % več kot leto preje, dočim pa je delež v izvozu 43 % ali za 47 '% povečanje. Primerjava dosežene prodaje s pilanirano je lota za 11 % nad planirano, izključno na račun izredno povečanega izvoza, saj je ta za 33 % večji od planiranega, prodaja na domačem trgu pa je za 2 % pod planom. V tričetrtletju je bilo opaziti zaostajanje izvoza za domačim trgom, zadnje četrtletje pa je presenetljivo spremenilo celo pričakovanje, ik čemer je močno pripomoglo ponovno oživljanje tržišča v ZDA. Na podlagi razpoložljivih podatkov zveznega in republiškega zavoda za statistiko, je zanimiva primerjava zunanjetrgovinske menjave in mesto ELAN-a v tem prostoru. Naziv Delež 75 (%) Indeks 75/74 SFRJ SRS IZVOZ - SFRJ 100 535 107,0 — SR Slovenija 18,7 100 108,1 - ELAN 0,13 0,71 153,7 uvoz — SFRJ 100 514 102,3 — SRS 19,4 100 102,8 — ELAN 0,04 0,' 115,1 IZVOZ . 100 - SFRJ 18' 95,5 UVOZ — SRS 197 95,2 — ELAN 60 75,0 Devizni efekt je še vedno neugoden razen v primru Elan. Naslednja primerjava je celotna realizacija, katera je za SFRJ 33 % večja, SRS 35 % in Elan 45 % glede na leto preje. 0.3. Proizvodnja Količinsko je bilo izdelanih v letu 1975 za 19% več smuči, 3,1 krat več smučarskih palic, za 2 % več sank, za 2,1 krat več čolnov in za 45 % več lestev. Vrednost dosežene proizvodnje po direktnih stroških (DIS) je bila naslednja: Povečani proizvodnji je pripisati izključno fizičnemu povečanju proizvodnje in pa kvalitetni spremembi proizvodov, kar še posebno velja za smuč, ker je močno povišanje cen direktnim stroškom v tem primeru izključen zaradi enakega povečanja v obeh primerjalnih primerih. Dodatno pa je pozitivno delovalo zboljšanje kvalitete smuči in to evidentiranih tistih, ki so bile prodane v skladišče, kar pa v polletju ni bil primer, čeprav je še vodno znašala zmanjšana vrednost preko 2 milijona din. K vsemu pa je nedvomno prispevala delitev proizvodnje na dejavnosti. 0.4. Zaposlenost, ure in OD — Stanje zaposlenih 31. 12. 1975 je bilo 852, kar je za 13 ljudi ali 1,5% manj kot istega dne 1974. Skozi celo leto je bilo upadanje predvsom na režijskih delovnih mestih, na drugi strani pa še v drugi polovici leta nastopilo naraščanje zaposlenih v neposredni proizvodnji, saj je bilo stanje 30. 6. 1975 839 zaposlenih. Gibanje povprečnega števila zaposlenih v SFRJ in SRS (vir: ZZS in RZS) pa kažejo naslednje podatki: Delež 75 % Indeks 75/74 SFRJ — skupaj 100 105,3 — gospodarstvo 80,8 105,5 — negospodarstvo 19,2 104,5 SRS — skupaj 14,3 105,2 — gospodarstvo 11,8 105,0 — negospodarstvo 2,5 106,2 ELAN 0,02 104,5 — Izkoriščanje delovnega časa se je zadnjo leto slabšailo. Z uvedbo merila o nagrajevanju izkoriščanja delovnega časa z aprilom 1975, pa se je stanje začelo izboljševati, vendar pa še ni dosežen zažcljeni nivo, še vedno zaradi velike bolniške odsotnosti zaposlenih, za kar bodo potrebne analize in akcije. Zaradi odsotnosti z rednega dela, je bilo v zameno opravljenih za 13 % več nadur kot leta 1974 in to večina v neposredni proizvodnji. — Leta 1975 je bil v podjetju dosežen povprečno mesečno netto OD na zaposlenega v višini 3.175 din, kar je za 26 % povečanje napram letu 1974 in za 9,5 nad planiranim. Ker je področje OD zanimivo, poglejmo kako so se gibali izven podjetja (vir: ZZS in RZS za I—IX) Naziv Bazni indeks 75 Veriž. indeks 75/74 SFRJ SRS SFRJ SRS SKUPAJ 100 100 124 125 Gospodarstvo 97 97 123 124 — industrija 97 94 123 123 — lesna industrija 84 85 117 120 Negospodarstvo 113 117 126 130 ELAN 104 91 126 126 Iz istega vira podatkov je tudi ugotovljeno, da iso realni OD rahlo zaostali za rastjo življenjskih stroškov, saj je znašal indeks rasti v letu 1975 napram letu 1974 v SFRJ 124 in SRS 126. 0.5. Sredstva Od skupnih sredstev, želimo tu prikazati gibanje celotnih zalog, katere predstavljajo 22,5 % celotnih sredstev podjetja oz. 23,3 % poslovnih sredstev. (Nadaljevanje na 3. strani) Dejavnost Delež v Načrt Doseženo Indeks abs. vred. Doseženo/načrt Smuči Telovadno orodje Plastika Ostalo 68,9 20,1 11,0 68,1/57,2 18,9/15,8 13,1/11,0 —/16,0 Skupaj 100 100 /100 105,6 99,9 127,5 217,1 Visok vladni obisk v Elanu. Romunski podpredsednik vlade tov. Georghiu Oprea s sodelavci ogleduje tiskanje smuči Uspesno 1975. leto (Nadaljevanje z 2. strani) Struktura zalog 31. 12. 1975 je naslednja: Naziv 1974 1975 Ind. abs. vred. Načrt Dosež. 75/74 75/N Material 34 25 31 103 117 Nedovršena proizvodnja 16 14 18 133 123 Gotovi izdelki 50 61 51 114 77 Zaloge skupaj 100 100 100 113 93 Absolutno in relativno močneje naraščajo zaloge glede na preteklo leto, lahko jemljemo za normalne, z upoštevanjem dviga cein. 0.6. Stroški Celotni korigirani stroški poslovanja so v primerjavi z letom 1974 za 35 % večji, kar lahko razumemo glede na predhodno navedene elemente kot ugodno. Iz strukture stroškov pa je razvidno, ida so močno narasli direktni strošiki, indiraktni stroški pa so se zadrževali iz razumljivih razlogov, saj predstavlja najmanj 90 % fiksni deti stroškov. Naziv 1975 1974 Ind. abs. vred. Načrt Dosež. 75/74 75/N Direktni stroški Indiraktni stroški 54 46 35 47 56 44 139 119 131 109 Skupaj stroški 100 100 100 135 115 V zvezi gibanja stroškov po vrstah in mestih nastanka talko DIS kot IDIS so v teku detaljne analize. Olimpijsko moštvo iz Zah. Nemčije nam je poslalo pozdrave iz Innsbrucka ELAN smuči na Ol 1976 v Innsbrucku Olimpijske igre v Innsbrucku so bile prve, kjer smo z realnostjo lahko pričakovali, da si bo kdo od tek movalcev v alpskih disciplinah na njih priboril olimpijsko odličje. Prvo olimpijsko medaljo na naših smučeh je zaslužil že skakalec Bal-dur Preiml na olimpladi v Grenoblu 1968 na 70 m skakalnici. Vsi vemo, da je dobljena medalja v alpskih disciplinah za vsako tovarno smuči pomembnejša od medalje priborjene v nordijskih disciplinah. Oglejmo si, kakšne možnosti so Imeli tekmovalci z našimi smučmi za uvrstitev na olimpijskih igrah. Naše smuči so bile zastopane v sveh treh disciplinah, tako v alpskih, skokih in tekih. V tekih naj bi poleg našega Jelenca nastopil tudi Šved Magnusson, ki Je na izbirnem tekmovanju za OI na Švedskem zmagal na naših smučeh. švedski časopisi so objavili, da ima tovarna Elan možnosti za osvojitev olimpijskega odličja tako v tekih, kot slalomu in veleslalomu. Popoldan, pred dnevom tekmovanja na 30 km sem se pogovarjal z Mag-nussonom, med drugim je omenil, da se dobro počuti in upa, da bo dobro tekel naslednji dan na naših smučeh. Tudi priznani strokovnjaki so pripisovali Magnussonu vse možnosti, kjer je bila progra za 30 kilometrov izredno težka in Magnusson slovi kot močan tekač, kateremu ležijo težke proge. Saj si je na zadnjem svetovnem prvenstvu v Fa-lunu leta 1974 prav na 30 km, v težkih pogojih, priboril naslov svetovnega prvaka. No, sreča mu tokrat, kakor tudi nam, ni bila naklonjena. Proti večeru, ko se je Magnusson vrnil s treninga, je prejel žalostno obvestilo, da se je njegov oče smrtno ponesrečil v prometni nesreči. Odpotoval je domov in tako so bile zanj zaključene letošnje olimpijske igre in pokopane sanje o olimpijski zmagi. Pri tekih naj še omenim, da se je naš tekač Maks Jelenc častno boril in v enem tednu nastopil v vseh treh disciplinah, to je na 15, 30 in 50 km ln povsod prišel do cilja, prav tako naša tekmovalka Milena Kordež na 5 in 10 km. Oba jugoslovanska predstavnika sta se pohvalno izrazila o naših novih TM smučeh, tudi trener Kordež je na sprejemu javno pohvalil kvaliteto novih TM smuči in se zahvalil za pomoč Elanu. Tudi pri skokih so bili po pisanju v časopisih skakalci na naših smučeh kandidati za medalje. Take možnosti so pripisovali Poljaku Bo-baku in zap. Nemcu Groscheju. Navsezadnje je bil najbližji medalji če-hoslovaški skakalec Jaroslav Bal-car, ki je le za kak meter zgrešil bron In se za Avstrijcem Schnab-lom uvrstil na nesrečno 4 mesto na 70 m skakalnici. Jugoslovanski tekmovalci tekmujejo vsi na Elanovih smučeh, kakšnih vidnih uspehov si nismo nadejali, uvrstili so se pač na mesta po njihovih letošnjih sposob-nostih. O samih smučeh lahko trdim, da so za trd, zmrznjen sneg odlične, saj to so dokazali vsi skakalci, ki so skakali na naših smučeh z hitrostmi na zaletlšču. Delno slabše so za južni, mehak sneg. Tako, da bomo morali na tem bolj intenzivno delati, če bomo hoteli držati korak s konkurenco. Pred leti vemo, da je bila večina skakalcev na naših smučeh (prek 60 odst.), ko so pa smučarske firme Fischer in Kneissl ugotovile, da se da s skakalnimi smučmi odlično reklamirati podjetje, so sistematično pristopile k izdelavi le-teh. Lahko trdim, da jim je bila osnova naša skakalna smučka, ki so Jo v gotovih detajlih izboljšali. V borbi za tekmovalce so pristopili v SKI POOL-e posameznih smučarskih zvez In organizirali odličen servis, ki ga do tedaj pri smučarskih skakalcih ni bilo. Imeli smo srečo, da so pristopili v avstrijski SKI POOL ravno takrat, ko Je bila v avstrijski smučarski zvezi Izvedena kadrovska sprememba in način dela, ko so se avstrijski mladi skakalci začeli prebijati v svetovni vrh. V tekmovalnem športu je pač tako, da se vsi tekmovalci izgledujejo, kakšne rekvizite imajo trenutno vodeči v svetu,, tako Je bilo firmi Fischer kot Kneissl lažje prevzeti marsikaterega tekmovalca, ki je do tedaj tekmoval na naših smučeh. Trenutno je Elan edini v zap. nemškem nordijskem SKI POOL-u in tako vsi tekmovalci zap. nemške smučarske zveze tekmujejo na naših smučeh in so glede na njihove trenutne možnosti (ozek izbor tekmovalcev) dosegli res dobre uspehe. Naše smuči so testirali v zračnem kanalu glede aerodinamike, kot na snegu zaradi hitrosti in na obeh področjih so se odlično izkazale. S propagandnega vidika so za tovarno najpomembnejši uspehi alpskih smuči. To, da tekmuje na naših smučeh Ingemar Stenmark, nam zavidajo lahko bi rekel vse smučarske tovarne na svetu in poizkušajo tudi na nekorektni način razvrednotiti kvaliteto naših smuči, kakor tudi naš sistem uniline smuči in si pridobiti Stenmarka. Stenmark je po telesnih sposobnostih vsekakor najboljši tekmovalec v slalomu, kakor tudi v veleslalomu, vendar ni bil pa še zrel za olimpijske igre, oziroma psihično ni prenesel vloge favorita. Znano nam je, da na olimpijskih igrah zmagujejo rutinirani, starejši tekmovalci ali pa presenečajo mladi, ki niso pod psihičnim pritiskom favoritov. Vsekakor pa je Stenmark z izredno vožnjo v drugem teku veleslaloma dokazal, če pelje sproščeno, da je najhitrejši. Tudi smuči so mu izredno dobro držale, tako, da smo lahko ponosni na kvaliteto. Tu bi pa moral pohvaliti tudi Vogelnik Jurija, da je dobro pripravil in nabrusil Stenmarku smuči. Ce pa že hvalim Vogelnika, pa zasluži vso pohvalo tudi Bohinc Janez, ki je imel še to smolo, da Je dan pred odhodom v Innsbruck padel na ledu In si nalomil dva rebra. Kljub bolečinam je vsak dan pozno v noč pripravljal smuči, za čehosiovaške, kot naše smučarje. Poleg Stenmarka je najbolj opozorila nase lanskoletna zmagovalka evropskega pokala Cehoslovakinja Daša Kuzmanova, ki sc je iz druge jakostne skupine dvakrat uvrstila med prvo desetorico, tako v slalomu kot v veleslalomu. Ceha Zeman in Soltis sta več pričakovala od olimpiade, kakor tudi naši, razen zelo dobre uvrstitve Križaja v veleslalomu. Splošna ugotvoitev je bila, da so Impuls smuči odlične tekmovalne (Nadaljevanje na 6. strani) Bojan Križaj v slalomu v KltzbUchlu za svetovni pokal Delavci o sejmu IS PO Vsako leto v tem času se organizira eden inajvečjih sejmov športne opreme v Munchnu. Prav od tega sejma mnogo zavisi tudi uspeh Elana. Razstavljala prikažejo tu nove kolekcije, dekorje, skratka vse, kar bo v naslednji sezoni na trgu. Zato ni čudno, da je tu prisotna izredna borba za poslovni prestiž. Da bi naši delavni ljudje bili bolje seznanjeni z vsem tem, se je v tovarni organiziral širši obisk sejma z avtobusom. Poleg mojstrov so se ga udeležili tudi najboljši delavci iz vseh dejavnosti. To je bil edinstven primer, saj je podjetje te obiskovalce predstavilo kot jugoslovanske kupce, sicer ne bi imeli vstopa. Po obisku smo nekaterim od njih postavili nekaj vprašanj za naše bralce. Pri temo so sodelovali: — Gabor Stanislav iz strojne — Polajnar Vinko iz polizdelka — Resman Milena iz nadaljnje — Gomilar Ibolka iz lakirnice in — Resman Franc iz remonta Na vprašanje, če je bila vožnja in ogled vsega v poldrugem dnevu naporno, so bili vsi tega mnenja, vsega jim je ostalo časa za ogled sejma le nekaj ur, tako da so si ga ogledali le bežno in se specializirali le za ogled smuči. Pravijo, da bi rabili za ogled najmanj dva dni. Vprašali smo jih, kako ocenjujejo sejem »ISPO«. Na to so vsi na mah odgovorili, da je to ogromna zadeva in da si niso predstavljali take razsežnosti. Konkurenca na sejmu pa je bila nepopisno velika. Elan v njej je prav gotovo predstavljal med naj večjimi proizvajalci Delavski svet OZD ELAN: 1. Legat Marjan — TB 2. Košir Janez — Obrat smuči 3. Omejc Vinko — Obrat smuči 4. Ribnikar Franc — Obrat smuči 5. Ozmec Ivan — Obrat smuči 6. Robič Lenka — Obrat smuči 7. Polajnar Vinko — Obrat smuči 8. Marinčič Vlado — Obrat smuči 9. Koselj Filip — Obrat smuči 10. Urh Sonja — Obrat smuči 11. Finžgar Bogdan — Obrat čolnov 12. Knavs Alojz — Priprava lesa 13. Meglič Alojz — Lesni oddelek 14. Krek Franc — Kovinski oddelek 15. Iskra Karel — Sedlarski oddelek 16. Renko Jože — Pomožni obrat 17. Marolt Jože — Pomožni obrat 18. Resman Franc — Pomožni oddelek 19. Resman Janko — Pomožni oddelek 20. Ravnik Janez — skupne službe 21. Resman Andrej — skupne službe 22. Kralj Slavka — skupne službe 23. Iskra Julijana — skupne službe 24. Zaja Anton — skupne službe 25. Zupan Marija — skupne službe 26. Dolar Filip — skupne službe 27. Jamšek Majda — skupne službe 28. Cufer Filip — Inštitut Elan 29. Pretnar Miha — Inštitut Elan Delavski svet TOZD športni rekviziti 1. Potočnik Zvone — TB 2. Dobravec Ciril — Obrat smuči smuči vidno mesto, tako po kvaliteti ikot po izgledu smuči. Tudi razstavni prostor je bil primeren in dostopen, čeprav manj kričeč kot od drugih proizvajalcev. Firma Fischer, tako so ocenili, je vsekakor daleč pred vsemi drugimi. Z Atomi-com, Kneisslom in Rosignolom pa bi se lahko primerjal Elan. Baje je Fischer na letaku propagirali Stenmarka z vidnimi Elanovimi smučmi. Zanimalo nas je, kako so ti naši obiskovalci ocenili delo naših strokovnih, predvsem prodajnih služb na sejmu. Bili so mnenja, da je to delo glede na tako veliko konkurenco in razsežnost zelo zahtevno in naporno in da to ni nikakršen izlet v tujino. Izven tega razgovora je ena od obisskovalk celo pripomnila, češ, dobro je da sploh kaj prodate v tej obilici ponudnikov in da so ji že teh nekaj ur hoje na sejmu noge čisto odpovedale. Svoje vtise iz sejma so obiskovalci prenesli med sodelavce in s tem so tudi izpolnili svoje poslanstvo. Zadovoljni so, da so se na lastne oči prepričali, kako tak sejem zgleda in da zdaj lahko verjamejo direktorju, ko na to vedno opozarja, da to niso le besede ampak trpka dejstva. Opozorili so tudi, da na sejmu niso razdeljevali značk in da se povsod varčuje, ne samo pri nas, pač pa da je bilo dovolj vsakovrstnih prospektov. Prav bi bilo, da ibi vsak izmed nas to sam doživel in ocenil, SK. 3. šiško Rajmund — Obrat smuči 4. Jerman Peter — Obrat smuči 5. Voljčjak Slavko — Obrat smuči 6. Marenk Ana — Obrat smuči 7. Koren Majda — Obrat smuči 8. Krivic Jože — Obrat čolnov 9. Langus Slavko — Priprava lesa 10. Vrečko Stanislav — Lesin oddelek 11. Kosmač Milan — Kovinski oddelek 12. Potočnik Vinko — Sedlarski oddelek 13. Gašperin Janez — Pomožni oddelek 14. Hanžič Janez — Pomožni obrat 15. Toman Slavko — Pomožni obrat Svet TOZD INŠTITU ELAN: 1. Švab Franc 2. Zupan Drago 3. Bohinc Janez 4. Horvat Marička 5. Krmpotič Nevenka Svet delovne skupnosti skupnih služb: 1. Kelih Nataša 2. Kolman Anica 3. Weithauser Avgust 4. Pene Vida 5. Jesenko Danica 6. Strgar Francka 7. Šlibar Janez 8. Šinkovec Jožica 9. Fir Vinko Odbor za medsebonja razmerja delavcev v združenem delu, TOZD športni rekviziti: 1. Potočnik Pavel 2. Benedičič Jože 3. Eržen Alojz Namestniki: 1. Klinar Janez 2. Katrašnik Severin 3. Hegedič Vlado Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, TOZD Institut Eian: 1. Kokalj Rudi 2. Volčanšek Anton 3. Babič Franc Namestniki: 1. Kajdiž Olga 2. Kozinc Boriis 3. Vogelnik Jurij Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, Delovna skupnost skupnih služb: 1. Sekovanič Janez 2. Berce Majda 3. Košir Majda Namestniki: 1. Mali Boža 2. Pcterman Pavel 3. Brcar Ivanka Odbor delavskega nadzorstva OZD Elan: 1. Šmid Slavko — TOZD športni rekviziti 2. Kelih Dušan — TOZD športni rekvizit 3. Kozamernik Stane — TOZD Institut Elan 4. Bulovec Franc — TOZD Institut Elan 5. Kolman Marta — Delovna skupnost skupnih služb Odbor delavskega nadzorstva TOZD športni rekviziti: 1. Kralj Anton 2. Kunčič Janez 3. Stunkovič Franjo V mesecu januarju je podjetje ponovno organiziralo za novosprejete delavce predavanja za pridobitev interne polkvalifikacije na lesno obdelovalnih strojih in napravah, za delo v obratu čolnov in kovinskem oddelku. Na izpit je bilo vabljenih 38 delavcev. Od 38 se je izpita udeležilo 24 delavcev. Uspešno so izpit opravili naslednji delavci: 1. Ciikič Dragica 2. šmitran Mara 3. Topič Zdenka 4. šiška Andreja 5. Bobar Sretan 6. Lazarevič Radivoje 7. Beznik Darinka 8. Gigovič Milosava 9. Korošec Majda 10. Koželj Veronika 11. Omerdič Naza 12. Todorovič Drago 13. Topič Ljubo 14. Tomič Anka 15. Todorovič Jelena 16. Vučetdč Svetozar 17. Lazarevič Sava 18. Oražem Rozalija 19. Smogavec Valentina 20. Hrovat Viktor Posebno pohvalo za svoje znanje je deležen delavec KOCJANČIČ Andrej, ki je tudi uspešno opravil Odbor delavskega nadzorstva TOZD Institut Elan: 1. Ilc Junica 2. Berce Jože 3. Mencinger Jože Odbor za vprašanja osebnih dohodkov: 1. Jerala Vinko — TOZD športni rekviziti 2. Janša Stanislav — TOZD športni rekviziti 3. Jesenko Marjan — TOZD športni rekviziti 4. Hrovat Danilo — TOZD športni rekviziti 5. Pretnar Franc — TOZD športni rekviziti 6. Dežman Jože — Delovan skupnost skupnih služb 7. Janša Rozalija — Delovan skupnost skupnih služb 8. Praprotnik Helena — Delovan skupnost skupnih služb 9. Mertelj Marjan — TOZD Institut Elan Konferenca delegacij zbora združenega dela 1. šiško Rajmund — TOZD športni rekviziti 2. Legat Franc — TOZD športni rekviziti 3. Kokalj Rudi — TOZD Institut Elan 4. Lah Marija — TOZD Institut Elan 5. Zajc Bojan — Delovna skupnost skupnih služb Delegati samoupravnih interesnih skupnosti: 1. Pristavec Alojz 2. Milatovič Ivan 3. Škofič Florijan izpit, saj je na vsa vprašanja odgovarjal za odlično. Očitno Pa še vsi delavci izpita ne jemljejo dovolj resno. Saj je bilo 8 delavcev neopravičeno odsotnih. Po samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke, so jim bile izdane odločbe z odbitkom 5 % od obračunske kategorije, do uspešno opravljenega izpita. Istočasno pa se morajo ti delavci zavedati, če ne bodo opravili izpita, da bodo po potrebi razporejeni na delovna mesta, za katera ni potrebna polkvalifikacija. Kurier, 10. 2. Cotelli, vodja italijanskih alpskih smučarjev je izjavil, da bi Plank zmagal na olimpijskem smuku, če hi smučal na drugih smučeh. (Zdaj ima Plank Spalding smuči). * * * Kurier, 12. 2. Avstrijci so razoračani. Šele 14. mesto v moškem veleslalomu, nobene uvrstitve v ženskem slalomu ... Krivdo valijo tudi na trenerje. »Ne smemo se zanašati samo na praktike« pravi predsednik OSV, — samo medalje kot kvalifikacija za trenerje ne bodo več dovolj«. Izvolili smo: EIAN Izpiti za polkvalifikacijo ELAN tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem Kadrovsko splošni sektor Begunje, dne 3.3.1976 Na podlagi zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72), družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 1/74), samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo z dne 29.1. 1973 in pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve — razpisuje zbor samoupravne enote za graditev stanovanj, samoupravne stanovanj, samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica Natečaj za dodelitev posojil za nakup ali gradnjo družinskih in samskih stanovanj, dograditev stanovanjskih hiš ter za komunalno opremljanje zemljišč, namenjenih za stanovanjsko gradnjo za leto 1976 I. NAMEN POSOJIL Posojila se dodeljujejo: — nakup ali gradnjo družinskih in samskih stanovanj v okviru usmerjene stanovanjske gradnje v občini; — dograditev stanovanjskih hiš; — graditev komunalnih naprav in napeljav za osebno in skupno porabo na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko gradnjo. II. VIŠINA POSOJIL Posojila so razpisana iz dela sredstev, ki jih OZD združujejo v Ljubljanski banki — podružnica Kranj, PE Radovljica, do skupne višine 6,000.000,00 din in se dodeljuje za: — nakup ali gradnjo družinskih in samskih stanovanj v okviru usmerjene stanovanjske gradnje v občini do 3,000.000,0 din; — dograditev stanovanjskih hiš do 1,000.000,00 din; — graditev komunalnih naprav in napeljav za osebno in skupno porabo na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko gradnjo do 2,000.000,00 din. J III. PRAVICA DO POSOJILA Upravičenci do posojila iz teh združenih sredstev so: A. OZD, ki združujejo del svojih sredstev v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo z dne 29. 1. 1973 (v nadaljnjem besedilu sporazum) v Ljubljanski banki — podružnica Kran, PE Radovljica; B. Delavci, ki združujejo svoje delo v OZD iz prejšnje alineje in namensko varčujejo za nakup stanovanja oz. za dograditev stanovanjske hiše; C. Komunalne in druge OZD za graditev komunalnih naprav in napeljav za osebno in skupno porabo na zemljiščih, namenjenih za usmerjeno stanovanjsko gradnjo na območju občine Radovljica. IV. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA B. Delavec, zaposlen v OZD, ki združuje del sredstev v Ljubljanski banki — podružnica Kranj, PE Radovljica, po določbah sporazuma in nima stanovanja oz. ima premajhnega, neprimernega, lahko dobi posojilo za nakup stanovanja oz. dograditev stanovanjske hiše, če izpolnjuje naslednje Pogoje: — da kupuje stanovanje oz. dograjuje stanovanjsko hišo v okviru usmerjene stanovanjske gradnje in sprejetega stanovanjskega standarda; — da predloži potrdilo OZD, kjer je zaposlen, o soglasju za najetje posojila; — da je kreditno sposoben. Prosilec za posojilo za dograditev stanovanjske hiše pa mora izpolnjevati še pogoja: — stanovanjska hiša mora biti že zgrajena do zaključene III. gradbene faze; — stanovanjsko hišo mora usposobiti za vselitev v letu dni po odobritvi posojila. V. LASTNA UDELEŽBA B. Lastna udeležba delavca prav tako ne more biti manjša od 20 % zneska, potrebnega za celotno investicijo. Lastna udeležba mora biti višja, če povprečni mesečni dohodek na zaposlenega člana presega povprečni mesečni dohodek v SR Sloveniji v preteklem letu: 2. Obrestna mera: A., B. in C. Za najeto posojilo iz sredstev, s katerimi razpolaga S. E. za graditev stanovanj, plačujejo najemniki 3 % obresti. Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila sc poveča obrestna mera za neplačani del posojila za 2 %. 3. Višina posojila: B. Individualni prosilci za dodelitev posojila za nakup stanovanja oz. za dograditev stanovanjske hiše lahko dobijo posojilo največ do 35 % vrednosti standardnega stanovanja. VII. DOKUMENTACIJA Udeleženci natečaja morajo k vlogi za dodelitev posojila na predpisanem obrazcu, ki ga dobe pri Ljubljanski banki — podružnica Kranj, PE Radovljica, predložiti še: B. Individualni prosilci za dodelitev posojila: — potrdilo OZD, kjer je prosilec zaposlen, o soglasju k najetju posojila; — kupoprodajno pogodbo (predpogodbo) o nakupu stanovanja; — potrdilo o višini povprečnih mesečnih dohodkov na družinskega člana v letu 1975 (administrativna prepoved). Prosilci za posojilo za dograditev stanovanjske hiše pa še: — gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo; — predračun stroškov in podatke o virih sredstev za gradnjo stanovanjske hiše; — predračun stroškov po zaključeni III. gradbeni fazi; — zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu stavbnega zemljišča oz. vknjižbi pravice o uporabi stavbnega zemljišča v družbeni lasti za gradbene namene. VIII. OSTALE DOLOČBE 1. Vlogo za dodelitev posojila je potrebno vložiti v tridesetih dneh od objave na predpisanem obrazcu s celotno dokumentacijo pri Ljubljanski banki — podružnica Kranj, PE Radovljica. 2. Prepozno prispele vloge se ne bodo obravnavale. 3. Pri individualnih prosilcih se bodo obravnavale samo vloge enega od družinskih članov, za to naj zakonci ne vlagajo ločeno prošenj za dodelitev posojila. Vloge prosilcev, ki jim je bil že v okviru prejšnjih razpisov odobren kredit, se prav tako ne bodo obravnavale. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA S. E. ZA GRADITEV STANOVANJ Letni občni ibor gasilcev Občni zbor IGD ELAN Begunje! V soboto, dne 7.2.1976, je bil v podjetju redni občni zbor IGD ELAN. Poleg večine članov društva (78 %) so se občnega zbora udeležili predstavniki občinske gasilske zveze in sosednjih gasilskih društev. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki podjetja ter družbenopolitičnih organizacij. Občni zbor društva je otvoril predsednik društva tov. Resman Andrej. V svojem poročilu je analiziral delo društva v letu 1975. Iz po- vora o perspektivni izgradnji novega gasilskega doma v podjetju. Na sami proslavi so člani gasilskega društva Elan prejeli od gasilskega društva BPT Tržič prehodni pokal, ki so ga osvojili ob priliki športnih tekmovanj v lanskem letu med obema društvoma. Na občnem zboru so prejeli odlikovanje za zasluge v gasilstvu bivša člana naše delove skupnosti tov. Lipnik Jože in Vidic Vlasta ter tov. Arh Franc, član našega društva za požrtvovalno in aktivno delo. če znaša povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom v SRS v letu pred odobritvijo posojil znaša lastna udeležba v odstotku od cene standardnega stanovanja najmanj do 50 % 30% od 51% do 75% 35% od 76 % do 100% 40% od 101 % do 120% 45% nad 121 % 50% Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga delavec dobi na podlagi namenskega varčevanja v poslovni banki. VI. POSOJILNI POGOJI 1. Odplačilni rok: B. Pri določanju dobe odplačila posojil delavcev za nakup stanovanja oz. dograditev stanovanjske hiše se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu in kreditna sposobnost prosilca. ročila predsednika, poveljnika, tajnika, in ostalih poročevalcev je bilo ugotovljeno, da je društvo delalo uspešno, čeprav je še vrsto problemov in vprašanj, ki jih bo treba v doglednem času urediti. V sami razpravi so sodelovali predvsem predstavniki občinske gasilske zveze in sosednjih društev, kakor tudi sami člani društva. V svojih diskusijah so se dotaknili najbolj perečih problemov in nakazali naloge in problematiko za delo društva v bodoče. Dosti je bilo go- Občni zbor je tudi sprejel statut društva. Po sprejetju proračuna, plana dela in plana nabave za leto 1976 so gasilci še v nadaljnji diskusiji razpravljali o problemih v društvu in tako pripomogli, da je bil občni zbor uspešen in pester. Po uradnem zaključku občnega zbora je bila skromna pogostitev za vse člane in goste v obratu družbene prehrane, kjer smo v prosti in nevezani besedi nadaljevali razpravo o gasilstvu v podjetju. Z. B. Družbeno samozaščito zaživelo Zadnje čase so na raznih nivojih aktualni razgovori, posveti in ocene o neobhodnosti samozaščite našega samoupravnega družbenopolitičnega sistema ter varovanja družbene in in osebnega premoženja s pomočjo znanja in zavesti. Torej samozaščita pomeni, da je človek hkrati objekt in subjekt varovanja pridobitev narodnoosvobodilnih vrednot, kakor tudi vrednost povojne izgradnje naše domovine. Ob tom pa je uvodoma potrebno poudariti, da je naša poglavitna naloga na tem področju ustvarjati take razmere, da bo ta odločna opredelitev delovnih ljudi in občanov postala neposreden dejavnik obrambe in zaščite. V skladu s temi opredeljenimi izhodišči, ki izhajajo iz določil ustave SFRJ in ustave SR Slovenije, tkakor tudi dokumentov organov Zveze komunistov, je bil na nivoju Skupščine občine imenovan poseben koordinacijski odbor, tki naj 'bi spremljal, vzpodbujal in usmerjal delo na tem področju. Po začetnih organizacijskih težavah je le-ta začel s svojini delom in izhajajoč iz načela, da je »sovražnik močan, če mu sami dajemo priložnost za alkcijo«, ocenil družbenopolitične razmere ter sprejel napotke za nadaljnje de- lo. Pri delu tega organa so bile dobrodošle ocene, aktivnosti in smernice komiteja ZK, koordinacijskega odbora pri občinsiki konferenci SZDL, kalkor tudi sprejeta stališča na skupni seji vseh zborov skupščine občine dne 5. novembra 1975. Skupščina občine priporoča, da se na vseh ravneh samoupravno organizirajo ustrezni posebni organi za družbeno samozaščito, da se vsebina in oblika normativno uredi, da se načrtno ocenjuje in razrešuje vsa aktualna vprašanja, ki zagotavljajo večjo stopnjo varnosti. Pri sprejemanju te odločitve smo izhajali iz potrebe po samoupravnem organiziranju varovanja družbenopolitičnega sistema in premoženja in ocen, da je bila naša varnost neštetokrat ogrožena, iker smo se oddaljili od principov in interesov delavskega razreda ter nismo realno ocenjevali nevarnosti, ki čakajo nosilce samoupravne socialistične graditve v naši državi. Za odpravo 'vzrokov te ogroženosti imamo organiziran samoupravni mehanizem pa tudi posebne institucije (sodišča, tožilstva, milica, UJV, inšpekcije itd.). Toda naša pozornost mora biti bolj usmerjena na samoupravno organiziranje varnosti. Pri tem ne smemo enačiti naloge organov za SLO z nalogami organov za družbeno samozaščito. Saj pod doktrino splošnega ljudskega odpora razumemo organiziran odpor vsega prebivalstva in sredstev za primer ogroženosti. Da bi bil ta odpor učinkovit smo se ustrezno organizirali, tudi v večjih delovnih organizacijah in vseh krajevnih skupnostih. Samozaščita pa ni le priprava na določeno situacijo (okupacijo, vojno), ampak je sodelovanje vseh v boju proti vsem oblikam družbeno škodljivega in sovražnega delovanja, proti vsem oblikam napada na integriteto človeka ter njegovo in družbeno premoženje v mirnodobskem času. Merilo stopnje samozaščitne zavesti delovnih ljudi pa je kako se obnašajo in kako v določenih situacijah, ki so jim izpostavljeni, reagirajo. Dosedanja praksa je potrdila potrebo, da se neprestano usposabljamo za razumevanje in razvijanje sistema socialističnega samoupravljanja na vseh področjih in zanikamo potrebo, da naj samoupravne odnose ščiti le država in idejnopolitična avtoriteta ZK. Delavski razred samoupravno organiziran in usmerjen po Zvezi komunistov je subjekt za zavarovanje pridobitev socialistične revolucije. Zato mora v sleherni delovni organizaciji poskrbeti: — za praviilo o opravljanju službe zavarovanja — za pravila o čuvanju državne, vojaške in poslovne skrivnosti — za pravila obnašanja s tujci — za pravila obnašanja naših predstavnikov v tujini — za pravila o obrambi, čuvanju in poslovanju z gotovino in drugimi vrednostnimi papirji — za ukrepe preprečevanja gospodarskega Ikriminala, zlorab poslovne morale, podkupovanja, naprijavlja-nja kaznivih dejanj, ki kršijo samoupravne pravice delovnega človeka — za ukrepe o zagotavljanju zdravstvene, tehnične in protipožarne varnosti — za pravila, ki zadevajo transportna sredstva Lep pozdrav. ELNM Naše delavke ob 8. marcu Talko kot že nekaj let nazaj so naše ddlavke skromno, vendar dostojno proslavile dan žena. V podjetju so bile počaščene z dobro malico. Spregovoril jim je predsednik sindikata o pomenu njihovega praznika, pionirji iz begunjske šole pa so jim priredili kratek literarni program. Namesto daril, namenijo že nekaj let ta znesek za dobrodelne namene zdravstvu. Kadri V mesecu februarju so lastnost delavca pridobili naslednji delavci: 1. Hrovat Franc, KV ključavničar v pomožnem obratu, prihod iz JLA 2. Zukič Izet, NK delavec v kovinskem oddelku, prihod iz JLA 3. Langus Marjan, PK delavec v obratu čolnov, prihod iz JLA Lastnost delavca so v istem času izgubili naslednji delavci: 1. Opalk Pavla, PK delavka iz obrata smuči, invalidska upokojitev 2. Repe Elizabeta, PK delavka iz obrata smuči, odpoved delavke 3. Simjanov Petra, NK delavka iz obrata smuči, v poskusnem roku 4. Robič Janez, NK delavec iz obrata čolnov, v poskusnem roku 5. Pohar Andrej, PK delavec iz obrata smuči, odpoved delavca 6. Mezek Peter, SS delavec iz ma. loprodaje, bil sprejet za določeno dobo 7. Resnik Milan, PK delavec iz prodajnega sektorja, odhod v JLA 8. Finžgar Primož, dipl. ing. — pripravnik, odhod v JLA — za pravila obnašanja odgovornih oseb — za pravila o odnosu do oseb, ki iz družbenopolitičnih in moralno-etičnih lastnosti pomenijo potencialno nevarnost in skrenitev na ne-samoupravna pota — za kadrovske ukrape za vodilna, vodstvena in druga delovna mesta (predstavniki v tujini, varnostnik, čuvaj) Posebni organi (samoupravna delavska kontrola, odbor za družbeno samozaščito itd.) in odgovorne osebe (člani ZK, vodilne osebe), morajo v delovni organizaciji odgovorno reagirati, če alarmantne pojave, ugotoviti njihov izvor, izreči politično oceno in kritiko. Po potrebi lahko k razreševanju povabijo tudi profesionalne inštitucije, ki bodo primerno ukrepali. S tem prispevkom koordinacijski odbor za uresničevanje družbene samozaščite v občini Radovljica želi nudili ob obisku, bo povod za tesnejše (Nadaljevanje s 3. strani) smuči, ki odlično držijo v strminah in trdem snegu kejr so izredno mirne, kar smo lahko opazili tudi na televizijskih zaslonih, posebno pri ponovnem predvajanju posameznih detajlov v počasnem tempu. Ob zaključku pa še nekaj besed o Stenmarku in prestopih danes k Atomicu, jutri k Rossignolu itd. Vsekakor je Stenmark tarča vseh vodilnih smučarskih firm in si ga želijo pridobiti vsi. Nekorektnega pisanja po časopisih Je dovolj, o tem ne bi tu razpravljal. Navedel bi le članek: »Tudi grde igre v olimpijskih krogih« v Nedeljskem dnevniku z dne 22. 2. 1976, kjer piše novinar Stane Fuglna: »S Stenmarkom smo sc srečali v domačem okolju, na sprejemu tovarne Elan v hotelu »Tiroler«, kjer je ob domačem vinu, klobasah in ražnjičih, prijateljsko kramljal o svojih načrtih in željah.« »Pred sedmimi leti, ko sem pričel smučati, ni bilo nikjer nobenega to- osvetliti pomen tega delovanja, obenem prikazati nekatere naloge posebnih organov na ravni TOZD oz. OZD, ki so jih bili samoupravni organi dolžni ustanoviti. Poglobljena razprava pa bo potekala v bližnji prihodnosti na posebnem seminarju. Predsednik odbora: Markelj Matija Opišite pomanjkljivosti iz varstva pri delu na gornji sliki in kje je bila posneta varnarja, ki bi mi ponudil, naj vozim na njegovih smučeh«, je mirno dejal mladi šved, ki se ne počuti najbolje v bleščečem soju žarometov javne pozornosti. »Takrat mi je pomagal Elan. Ce je bil dober takrat, zakaj ne bi bil še sedaj?« Seveda ni moč reči, razglablja dalje novinar Stane Fuglna, da bo Stenmark vozil vse življenje na Elanovih smučeh. Morda bo kdaj popustil pred mamljivimi ponudbami. Prepustimo to še zaenkrat razmišljanju. Stenmark ima letos vse iz-glede, da si pribori najvišjo lavori-ko v alpskem smučanju, to je v svetovnem pokalu. V tem bo potrjena tudi visoka kvaliteta naših tekmovalnih smuči. Na nas vseh pa bo, da bomo z odlično izdelano kvaliteto smuči za tržišče ta renome potrdili in tako še bolj prodrli s prodajo dražijh smuči na svetovno tržišče. Lojze Gorjanc Grosche iz ZRN najuspešnejši skakalec na olimpiadi z našimi smučmi Raziskovalna skupnost Slovenije ELAN, tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem Naložena mi je prijetna dolžnost, da se vam v imenu predsednika sveta za naučni rad u oružanim snagama Jugoslavije tov. gen. polkovnika Djura Lončareviča zahvalim za sprejem v vaši delovni organizaciji. Vsestranska informacija, ki ste jo sodelovanje. V svetovalec TONE BOLE, dipl. ing. Elanove smuči na Ol »Naša smučina« 1975 V letu 1975 je izšlo 11 številk »Naše smučine« v nakladi poprečno mesečno 1100 kom. Tako je celo leto izšlo 12.100 izvodov po 8 strani, t.j. na 96.800 straneh. Od tega so jih 860 izvodov mesečno prejeli člani kolektiva, razliko pa upokojenci, vojaki, sosednja podjetja, knjižnice, družbenopolitične organizacije v občini itd. 25 »dolž-nostnih« izvodov pa mesečno izloči in odpošlje že tiskarna »Gorenjski tisk«. List je bil brezplačen. I. Stroški Naše smučine v preteklem letu so bili naslednji: 1. Tiskanje v »Gorenjskem tisku« 11 številk 112.008,60 din 2. Članki, prispevki, foto, itd. neto 5.621,80 din 3. Prispevki na tč. 2 992,10 din Skupno: 118.622,50 din Tako je en izvod stal 9,80din. Poleg 11 številk »Naše smučine« so v letu 1975 izšle tudi 4 številke »Internih informacij« zgolj za interno uporabo in slavnostna brošura »Elan 1945—1975«. Ob 30-letnici obstoja in 25-letnici samoupravljanja v podjetju. II. Stroški Internih informacij Štiri številke poprečno na 20 straneh (A-4 format ciklostil) t.j. 10 listov, skupno 40 listov v 860 izvodih, t.j. 3440 izvodov ali 68.800 strani, 34.400 kom listov a 0,10 din = 3.440,00 din — brez honorarjev za prispevke iri opremo. III. Skupni stroški I.—II. so bili 177.112,50 din Kot družbeni organ upravljanja je Svet glasila, ki ga sestavljata dve delegaciji, in sicer: — Delegacija 5 članov TOZD in DS skupnih služb ter družbenopolitičnih organizacij. — Delegacija sodelavcev glasila 5 članov. Ureja pa jo 5-članski uredniški odbor. Po novem zakonu o tisku je bil list v letu 1975 po predpisih registriran. Delo se je usmerjalo po obstoječih internih aktih: — Statutu OZD Elan — Pravilniku o informiranju — Poslovnik o delu in nagrajevanju Glasilo »Naša smučina« je kot sredstvo javnega obveščanja v delegatskem sistemu omogočala izmenjavo informacij o samostojnih odločitvah, predlogih, ciljih, rezultatih dela itd. Informirala je delavce o pomembnejših zadevah skupnega pomena, ki so lahko vplivale na njihov družbenoekonomski položaj in odnose znotraj združenega _dela, kakor tudi odnose z drugimi skupnostmi in družbo v celoti. Seznanjala jih je o njihovih dolžnostih in pravicah in je bila vseskozi tribuna delavcev za izmenjavo mnenj, predlogov in stališč posameznikov, orga-nizaoij združenega dela, samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in drugih. Bila je vzpod-budnik za uveljavljanje delegatskih razmerij, ustavnih načel in podpora pri ustvarjanju samoupravnih interesnih skupnosti. Glasilo je informiralo delavce iz njihove TOZD o delu, uspehu, problemih, socialni varnosti, delovnih načrtih, neuspehih in njihovih vzrokih. Informiralo jih je o poslovnih rezultatih, razvojnih načrtih, novice — novice Neune Kronen Zeitung Petek, 13. — pomeni nesrečo. Na neki petek, 13., ob 13.13 si je Nikola Spiess s startno številko 13 zlomila nogo. Kurler, 16. 2. 1976 Snežni plaz je letos zahteval že drugo smrtno žrtev med znanimi smučarji. 15. 2. je zasulo Jeana Pie-ra Augerta v bližini rodnega kraja La Toussuire. * * ★ Sodnika pri skokih — Avstrijec Becher in Vzhodni Nemec Hoch-muth sta bila pri ocenjevanju »svojih« in konkurenčnih skakalcev očitno pristranska. Ocene so se razlikovale tudi za več točk (Innauer je dobil 19,0 od Avstrijca, od Nemca pa le 16,5). ■k h h Tekmovalna komisija avstrijske smučarske zveze bo obravnavala izjavo Kasererjeve, da je njeno 6. mesto »še predobro za Avstrijce«. Iz-gleda pa, da je ne bodo posebno hudo kaznovali, saj je že imenovana v ekipo za prekomosko turnejo. Tja bo šlo 7 tekmovalk in tekmovalcev, funkcionarje pa so zreducirali na 3 in tako Sailer in Rainer ne bosta letela v Ameriko. Obravnavali pa bodo tudi »primer Hinterseer«. Hansi je namreč izja- delovnih razmerjih, o življenjskem in družbenem standardu, doseganju in delitvi dohodka, o uporabi sredstev, medsebojnih obveznostih itd. Glasilo je objavljalo tudi poljudne informacije, zabavno gradivo, šport in drugo. Angažirano pa je bilo tudi pri aktualnih političnih, gospodarskih, kulturnih in ostalih pomembnejših dogajanjih v občinskem, slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Interne informacije, ki so izhajale po potrebi pa so vsebovale detajlno tematiko posameznih aktivnosti po dejavnostih, primerjalne in absolutne (številčne) podatke, ki jih »Naša smučina«, ki je usmerjena navznotraj in navzven, ni mogla objavljati zaradi varovanja poslovne tajnosti. Brošura »Elan 1945—1975« je bila dekorativna kronika podjetja v 30 letih. Urednik vljal o avstrijski smučarski zvezi, da se je »zanjo končala olimpijada že z moškim smukom«, da se vsi funkcionarji zanimajo samo za Franca Klamcrja. Zastopniki firme Balzer preizkušajo naše smuči v Krplnu novice — nov * * * Poleg Klammerja je bil edini kralj na igrah še švedski kralj Gustav, ki se je posebno zanimal za teke v Seefeldu. Obvestilo V našem podjetju imamo že več let urejeno kolektivno nezgodno zavarovanje. Po podatkih iz Zavarovalnice, nezgode pri delu sicer veliko ne naraščajo, vedno bolj pa naraščajo nezgode izven dela. To je množičen pojav, predvsem odkar se je pri nas razvila množična motorizacija. V lanskem letu Je v našem podjetju bilo izplačano za nezgodno kolektivno zavarovanje preko 80.000,00 din odškodnin, vendar s to izplačano vsoto niso pokrite vse izgube pri osebnih dohodkih zaradi nesreč. Po podatkih, ki jih imamo na razpolago, lahko navajamo, da se je samo v lanskem letu v našem podjetju ponesrečilo 132 zaposlenih, kar predstavlja, da se je ponesrečil vsak 6 zaposleni v podjetju. Ta podatek je izredno zaskrbljujoč in predstavlja vedno večje breme za podjetje, skupnost in za posameznika. Da bi vsaj delno krili izgubo pri osebnih prejemkih zaradi dela nezmožnosti in posledic nesreč (invalidnost, smrt) Imamo z Zavarovalnico urejeno kolektivno nezgodno zavarovanje. Pri sedanji mesečni premiji 15,00 din so zavarovalne vsote naslednje: nezgodna smrt trajna invalidnost dnevna odškod. 20.581.00 41.162,00 20,60 Če primerjamo povprečne osebne dohodke v lanskem letu v našem podjetju (ca. 3.110,00 din), ta zavarovalna vsota ne krije več izgube pri osebnih prejemkih zaradi dela nezmožnosti kot posledica nesreč, predvsem če gre za nesreče izven dela, ko dobimo manjše nadomestilo za čas bolo-vanja. Na osnovi tega stanja predlagamo preureditev zavarovanja na 20,00 din mesečne premije, za kar bi se močno povečale zavarovalne vsote in sicer: nezgodna smrt trajna invaldnost dnevna odškod. 26.740.00 53.480,00 26,75 V informacijo naj navedemo, da so tudi dosedanja podjetja zaradi vse večje problematike nesreč pristopila k povišanju zavarovanja, tako plačujejo zavarovalne premije za kolektivno nezgodno zavarovanje v povprečju nad 20,00 din mesečno. Po novem predlaganem zavarovanju se bo zavarovalna premija za nezgodno smrt, invalidnost, predvsem pa za dnevno odškodnino tako povečala, da bomo v primeru nezgode popolnoma zavarovani in da v nobenem primeru ne bomo prikrajšani pri osebnih dohodkih, tudi v primeru nezgode izven dela. Po dogovoru z Zavarovalnico SAVA predlagamo, da nastopi novo zavarovanje v naši OZD s 1.3.1976. Po predlogu Zavarovalnice se lahko zavaruje tudi zakonca, plačati mora isto premijo še za zakonca in Je enako zavarovan pod istimi pogoji. Pri kolektivnem nezgodnem zavarovanju je možno dodati tudi zavarovanje za naravno smrt, t.j. smrt zaradi bolezni z zavarovalno vsoto 10.000,00 din ln mesečno premijo 2,90 din po osebi. V kolikor pa bi posamezni člani kolektiva želeli višje zavarovanje, pa je možno izstaviti še eno dodatno polico ln bi bili tisti, ki bi se odločili za to dodatno zavarovanje, zavarovani po obeh policah In bi v slučaju nezgode prejeli odškodnino iz obeh zavarovanj. Pogoj pa Je, da so zavarovani tudi po osnovni polici. Predlog o novem nezgodnem zavarovanju za mesečno premijo 20,00 din je tudi obravnaval Izvršni odbor KOOS Elan in se s predlogom strinja. Predlog se daje kot informacija v NASO SMUČINO, dokončni pristanek pa bi potrdili zbori delavcev. Vse dodatne informacije in pojasnila daje služba varstva pri delu (tov. Zajc Bojan). B.Z. novice — novice — Zapoznelo pa Se vedno aktualno! Uspel občni zbor Vodnega kluba Elan Najemna stanovanja za lansko loto so razdeljena Kot vsako leto, je tudi v preteklem letu naša OZD kupila nekaj stanovanj za dodelitev delavcem v najem. Tako je bilo konec meseca novembra dan razpis za dodelitev 5 najemnih stanovanj in sicer: 1 trosobno stanovanje, 1 dvosobno stanovanje in 3 dvoinpolsobna stanovanja. V razpisnem roku, do 22. decembra, je vložilo prošnje za dodelitev, 20 prosilcev. Odbori za medsebojna razmerja delavcev, so glede na to imenovali skupno (komisijo, ki naj bi si stanovanja prosilcev ogledala in po sprejetih kriterijih v pravilniku o dodelitvi sredstev skupne porabe, posamezne prosilce točkovala, sestavila prednostno listo in dala predlog za dodelitev stanovanj. Komisija si je stanovanja vseh prosilcev ogledala in na osnovi ogleda in zbranih podatkov o pomenu delovnega mesta, napram osebnih dohodkih, delovni dobi, številu družinskih članov, zdravstvenem stanju prosilca in drugem, prosilce po vseh kriterijih pravilnika ocenila. Po ‘kriteriju socialne razmere delavca in njegovih družinskih članov, kjer pravilnik obravnava poprečni odohodek na družinskega člana, prosilci niso dobili točk, ker so bili poprečni osebni dohodki vseh prosilcev iznad postavljenih zneskov po pravilniku. Komisija je po vseh kriterijih prosilce ocenila sama, le po kriteriju sodelovanje v organih upravljanja in družbenopolitičnih organizacijah, je ocenila prosilce 9kupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij oz. po njihovem predlogu. Pri ocenjevanju prosilcev po posameznih kriterijih, je komisija ugotovila, kot je ugotavljala pri ocenjevanju prosilcev že komisija pri lanski delitvi, da ikriteriji točkovnega sistema niso dovolj razdelani in definirani in je zato težko doseči objektivno in pošteno razlikovanje med prosilci. Po točkovanju vseh prosilcev, se je izoblikoval naslednji vrsti red prosilcev: 1. Kokalj Rudi tOČ92 2. Tavčar Jožica in Franc 81 3. Janjatovič Majda 77 4. Triplat Marjan 74 5. Krek Franc 73 6. Klinar Marjan 72 7. Peinkicher Alojz 70 8. Sekovanič Janez 69 9. Ceferin Marjan 68 10. Mavec Zala 66 11./12. šolar Marija 65 11./12. Pristov Ivanka 65 13. Langus Dušan 60 14. Radevič Josip 55 15./16. Igličar iVnko 45 15./16.Petrač Stevo 45 17. Bešič Hata 40 Od 20 prosilcev, :ki so vložili prošnjo za dodelitev stanovanja, 3 prosilci v listi niso navedeni in sicer: 1. Džamastagič Adevija, ki ni predložila vseh potrebnih dokumentov. 2. Strgar Francka, ki je prosila za enosobno stanovanje, ki ni bilo razpisano, niti se ni z zamenjavo sprostilo. 3. Kavčič Anton in Silva, katerima je bilo dodeljeno enosobno stanovanje šele leta 1973 in prosilca tudi nista imela sredstev za 10 % soudeležbo. Na osnovi razporejenih delavcev, je komisija predlagala dodelitev stanovanj naslednjim delavcem: 1. Kokalj Rudi — trosobno stanovanje 2. Tavčar Jožica ln Franc — dvoinpolsobno stanovanje, 3. Janjatovič Majda — dvoinpolsobno stanovanje, 4. Triplat Marjan — dvosobno stanovanje, 5. Krek Franc — dvoinpolsobno stanovanje. Komisija, ki si je stanovanjske razmere vseh prosilcev ogledala in jih po kriterijih pravilnika točkovala, je bila mnenja, da je glede na krijerije pravilnika, zlasti delovno nega mesta, število družinskih čla-dobo v Elanu, pomembnost delov-nov, Zlasti pa iglede na stanovanjske razmere prosilcev, gornji izbor prosilcev za dodelitev najemnih stanovanj, realen in objektiven, zato ga je preko odborov za medsebojna razmerja, predložila upravnemu odboru v potrditev. po po po Upravni odbor je na svoji 20. seji dne 28. 1. 1976, predlog skupne komisije za dodelitev najemnih stanovanj, sprejel s pripombo, da se do prve naseldnje delitve stanovanj popravi kriterije pravilnika. Delavci, ki so jim bila dodeljena najemna stanovanja zasedajo delovna mesta z naslednjimi izobrazbenimi zahtevami: 1 delovno mesto z zahtevo srednji strokovni izobrazbi, 1 delovno mesto z zahtevo poklicni izobrazbi, 3 delovna mesta z zahtevo polkvalifikaciji. Prav tako so predlagani delavci razporejeni po vseh dejavnostih oz. TOZD in sicer: 3 prosilci iz dejavnosti smuči, 1 prosilec iz dejavnosti telovadnega orodja, 1 prosilec iz skupnosti skupnih služb in 1 prosilec iz Instituta Elan. ;pri tem pa so prvi trije delavci, ki jim je bilo dodeljeno stanovanje, prosilci že iz leta 1974, in so bili že takrat razvrščeni v prednostni listi med prvih 10. Polak Zofka Uspel sindikalni občni zbor Zadnjo soboto januarja se je kljub obsežnim snežnim padavinam zbralo na Občem zboru KOOS Elan številno zastopstvo delegatov iz vseh TOZD in skuipnih služb. Obravnavali so delo v preteklem letu, ki je bilo uspešno. Predsednik tov. Tripllat Pavel je v obširnem referatu prikazal uspehe in pomanjkljivosti, ki so nastopale ob delu sindikata. Predvsem ni bila zadovoljiva zadostna delavnost odborov sindikata po TOZD-ih in je kot vedno vso težo dela opravljal izvršni odbor konforence v OZD. Premalo je bilo izobraževanja članov, predstavnikov tako pomembne družbenopolitične organizacije tudi na področju samoupravljanja. Apeliral je na aktivnost članov na predstoječih volitvah delegatov v samoupravne organe, delegate za konferenco delegacij, delegatov SIS in članov odbora za OD. Predstavniki sindikata so spremljali in se zavzemali za izvajanje že sprejetih splošnih aktov v praksi. V sodelovanju z OOZK je sodeloval pri reševanju vseh nastalih konfliktnih situacij v podjetju in s tem pomagali samoupravljavcem pri sprejemanju pomembnih odločitev. Za rekreacijo in oddih so bile organizirane tekme v alpskem smučanju. Vse ostalo delo pri športu pa je zadovoljivo opravljalo sindikalno športno društvo Elan v okviru 10 sekcij. Pomembnejše prireditve so bila zimska in (letna lesariada in občinsko prvenstvo v vseh športih, kjer je bil Elan vedno na prvih mestih. Počitniške hišice v Selcah ne zadoščajo potrebam delavcev v času kolektivnega dopusta. Organizirana je bila tudi skromna proslava za dan žena, sindikat pa je odigral pomembno vlogo ob proslavi 30 letnice podjetja in 25 letnice samoupravljanja. Sodeloval je tudi pri obdaritvi otrok za dedka mraza. Pri kr-vodajalsik akciji je ibil .sindikat močno angažiran. Ob koncu leta pa je bilo organizirano družabno srečanje za vse člane kolektiva v novem skladišču surovin. To je bilo le nekaj glavnih tez iz poročila predsednika KOOS Elan. Občni zbor je sprejel tudi načrt deda za leto 1976. NAČRT DELA KOOS »ELAN« ZA LETO 1976 1. Stalna naloga KOOS je, da v sodelovanju z združbenopolitičnimi organizacijami in organi samoupravljanja nenehno deluje pri dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju in pri drugih splošnih aktih o pridobivanju in delitvi dohodka. KOOS se mora predvsem zavzemati za nujnost delitve po rezultatih dela in določbah sindikalne liste. 2. KOOS mora nuditi stalno oporo vsem organom samoupravne delavske kontrole, omogočati čim ugodnejše pogoje za njeno delovanje in preprečevati poskuse za razvrednotenje dela in vpliva delavske kontrole. 3. Za povečanje produktivnosti dela, varčevanje in boljše izkoriščanje notranjih rezerv mora KOOS skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami analizirati obstoječe stanje na tem področju in predvideti potrebne konkretne ukrepe, ki naj temeljijo na osnovi razprav tudi v delovnih skupinah. 4. Za uveljavljanje samoupravljanja delavcev izven podjetja na področju skupnih interesov v krajih kjer živimo se konferenca mora tesno povezovati s konferenco delegacij ki nas zastopajo v občinskem zboru združenega dela in konferenco delegacij, ki zastopa interese naših delavcev v SIS. KOOS mora delegatom omogočati potrebne pogoje za delo, obenem pa dajati konkretne predloge za vprašanja, ki se tičejo njihovih skupnih interesov v OZD in izven nje. 5. Za rekreacijo delavcev naj KOOS skrbi tako, da organizira razna športna in rekreacijska tekmovanja. še naprej se moramo udeleže- vati občinskih športnih tekmovanj, ki jih razpisuje občinski sindikalni svet. KOOS se mora že naprej zavzemati za večje možnosti koriščenja letnega dopusta v raznih počitniških domovih iz drugih OZD. Naloga KOOS je, da bolje sodeluje z vodno- •>»I*M športnim klubom, ki nam nudi v kampu Tunarica resnično rekreativni center. Seveda moramo nabaviti nekaj šotorov ali kamp prikolice. 6. Naloga KOOS na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite je, da se nenehno prizadeva, da so člani kolektiva čimbolj seznanjeni s potekom priprav za splošni ljudski odpor, v času morebitne zaostrene situacije. 7. V tem letu moramo organizirati več predavanj v popoldanskem času s tematiko o samoupravljanju za vse člane kolektiva. Povezati se moramo z Delavsko univerzo iz Radovljice, da nam priskrbi predavatelje. 8. Posebno pozornost maramo posvetiti pri organizaciji proslav ob državnih praznikih. 9. V letošnjem letu moramo ponovno pristopiti k organizaciji piknika, ki je svoje čase privabljal veliko število naših članov. 10. Organizacija nogometne tekme suhi—debeli. 11. Organiziranje ekskurzij za člane kolektiva. 12. Še nadalje maramo nuditi denarno pomoč socialno in zdravstveno šibkim članom kolektiva za letovanje, ali preventivno zdravljenje. 13. Soorganizacija gledaliških predstav v Radovljici in na Bledu. 14. Za boljše delo sindikalne organizacije naj bi občasno obiskovali ostale sindikalne organizacije v občini in z njimi izmenjavali izkušnje dela. 15. Člani odbora sindikalne organizacije TOZD-ov naj zbirajo mnenja in predloge svojih sodelavcev ter jih posredujejo organov samoupravljanja, itd. ILONA RODIČ PULA Obala M. Tita 14/IV stan 43 Pula, 3. 2. 1976 »ELAN« tovarna športnega orodja Begunje Molim vas, ako ste u mogučnosti, da mi pošaljete dve značke vaše tvornike. Želela bih ovim putem pohvaliti vaše osoblje u prodavnici a pogoto-vo drugaricu koja je radila na blagajni 30. 1. 1976. god. (petak) u 16 sati. Bila sam oduševljena njihovim odnosom prema kupcima i želim im se svima skupa još jednom zahvaliti, jer su doprineli tome da moj kratki boravak u Begunjama ostane u najlepšem sečanju. Zahva-ljujuči njima vašu prodavnicu želim opet posetiti i to u društvu svojih prijatelja jer i oni sada znaju da če tamo biti primljeni i usluženi kako se samo poželiti može. Unapred vam se zahvaljujem na značkama i drugarski pozdravljam ceo vaš kolektiv. Ilona Rodič Sindikalne tekme Elana v veleslalomu REZULTATI SINDIKALNEGA PRVENSTVA V KRPINU 22. 2. 1976 1. TEKMOVALNI RAZRED ZENSKE 1. ZEROVNIK Marjana 2. PODLIPEC Amaliaj 3. KOŠIR Tanja 4. VOGELNIK Nuša 2. TEKMOVALNI RAZRED MOŠKI 1. MULEJ Tinček 2. MIKIC Lado 3. KRIVIC Jože 4. KRIVIC Janez 5. BOHINC Janez 6. MILATOVIC Ivan 7. KOKALJ Rudi 8. VOGELNIK Andrej 9. DEŽMAN Jože 10. FINŽGAR Primož 11. FINŽGAR Bogdan 12. PETERNELJ Janez 13. SVETINA Alojz 14. PRETNAR Miha 3. TURISTIČNI RAZRED ZENSKE 1. KELIH Nataša 1.02.17 2. STEPANIANI Cveta 1.09.12 3. POLAK Zofka 1.15.04 4. BREJC Nuša 1.26.93 Cas: 4. TURISTIČNI RAZRED 1.21.31 1.29.01 1.33.59 1.42.55 MOŠKI do 40 let 1. SITAR Srečo 0.46.43 2. STROJ Zvone 0.48.26 3. GRČAR Miro (3 4) 4. JUSTIN Anton 0.48.36 (3-4) 0.48.36 5. ŠLIBAR Avgust 0.48.38 0.59.51 6. RESMAN Franc 0.48.53 1.00.59 7. POTOČNIK Pavel 0.48.75 1.02.63 8. PRAPROTNIK Filip 0.48.79 1.03.30 9. STEFELIN Anton — 1.04.01 remont 0.49.28 1.05.28 10. TRLEJ Jože 0.49.48 1.06.05 11. RESMAN Anton 0.51.05 1.06.41 12. TONEJC Niko 0.51.33 1.06.51 13. BALANT Jože 0.51.54 1.06.55 14. ZUPAN Tina 0.52.15 1.08.02 15. VIDIC Anton 0.52.28 1.08.27 16. KAPUS Jaka 0.52.39 1.08.48 17. PALOVSNIK Albin 0.53.12 1.09.14 18. DOBIDA Janez 0.53.25 15. ŠOŠTARIČ Miro 19. KELIH Dušan 0.53.28 (15—16) 1.09.50 20. POTOČNIK Zvone 0.53.42 16. PINTAR Drago 21. HROVAT Branko 0.53.43 (15-16) 1.09.50 22. TOMAN Slavko 0.55.79 17. PRAVDIC Ljubo 1.13.25 23. STARE Slavko 0.56.19 18. VIDIC Miran 1.22.02 24. STROJ Janez 0.56.26 19. JAKŠE Stane 1.23.16 25. BERTONCELJ Tine 0.56.45 20. IGLIČAR Vinko 1.29.00 26. GLOBEVNIK Darko 0.57.00 II. LlCi II, TURNIR 21.2.1976 M. Pri laik 1 2 3 4 3 T M * 1 JK6B jankz V / 0 1 0 0 X J-5. 2 rANGERC SILVESTOI 1 V V 0 0 0 1 5-*>. 3 HROVAT BRANKO 0 1 0 0 1 3-% 4 PRESTOL MARIJA 1 1 v / 0 3 2. 5 BLAf.IČ FRANC 1 1 1 1 v v / s K 1. 100 1 I. LIGA II. TURNIR 21.2.1976 ŠT. Priimek 1 2 3 4- 5 6 7 T M * 1 RESMAN FRANC V ✓ 0 1 1 0 0 1 3 3-4. 50 2 VREČKO MAKS 1 S, ✓ f s 1 1 1 7 1 1 4 1. 92 3 LEGAT FRANC 0 S. ✓ 0 0 1 1 2 6. 33 4 DRAGAN MILAN 0 0 1 V ✓ A \ l 1 7 1 7 3 3-4. 50 5 JERALA VINKO 1 1 7 1 0 v ✓ l 1 4 2. 75 6 POTOČNIK ZVONE 1 0 0 1 7 0 V ✓ ^ N 1 4 5. 42 7 MEVLJA BRANKO 0 0 0 l 7 0 0 i S r s 7 7. 8 27. BESTER Jože 0.57.0S 28. PRAPROTNIK Filip 0.57.79 29. URH Jože 0.58.17 30. VREČKO Maks 1.00.32 31. HEGEDIC Lado 1.00.42 32. MENCINGER Jože 1.02.92 33. LUZNAR Janez 1.05.06 34. BULOVEC Franc 1.05.15 35. PINTAR Alojz 1.06.48 36. KOŠIR Janez 1.18.57 37. LEGAT Zdravko 1.23.59 38. HROVAT Danilo 1.38.06 5. TURISTIČNI RAZRED od 40—50 1. GORJANC Lojze 0.45.38 2. MENCINGER Oto 0.51.22 3. POHAR Franc 0.51.09 4. HROVAT Janez 0.51.49 5. ARH Anton 0.52.55 6. TRIPLAT Vinko 0.54.09 7. GATEJ Stefan 1.00.43 8. MULEJ Stanko 9. SVAB Franc 1.02.32 1.43.33 6. VETERANI nad 50 let 1. FNZGAR Rudi 0.64.37 2. CVENKELI Jože 1.16.08 3. POTOČNIK Vinko 1.18.42 7. ZACETNICE ZENSKE 1. ZUPAN Marija 2. BULOVEC Tinca 3. KRIVIC Alenka 4. PRISTOV Alenka 8. ZAČETNIKI — MOŠKI 1. ANDERLE Polde 2. BUKOVNIK Ivan 3. POTOČNIK Cveto 4. SITAR Rok 5. ALBININI Anton 6. KOSMAČ Milan 8. ZILIH Franc 0.38.04 0.52.74 0.58.51 1.35.38 0.25.91 0.26.79 0.27.31 0.29.86 0.40.62 0.40.77 0.42.88 Civilna zaščita se je izkazala Poročilo o mobilizacijski akciji CZ za odklonitev elementarne nesre-sreče v OZD ELAN — kidanje snega V nedeljo, 15. 2. 1976 so dežurni gasilci v OZD ELAN opazili nevarnosti rušenj na zgradbah in provi-zorijih zaradi močnih snežnih padavin. Ker ni bilo telefonskih zvez, so osebno obvestili vodjo pomožnega obrata podjetja ing. Renka Branka iz Radovljice. Ta si je na licu mesta ogledal situacijo in ugotovil dve večji nevarnosti: a) možnost zrušenja stropa — strehe na glavni proizvodni hali metalnih in plastičnih smuči, kar je srce podjetja, b) nevarnost poškodovanja nekaj sto čolnov na odprtem skladišču zaradi pritiska snega in drugo. Takoj je ob 14. uri zahteval pomoč CZ preko vodje štaba CZ Elan tov. Knafelj Slavka iz Brezij in sicer najmanj 30 ljudi. Ker ni bilo možno hitro aktivirati enote za tehnično reševanje, ker je bil vodja v Innsbrucku, člani pa so raztreseni po celi občini, se je mobiliziralo vse moške člane kolektiva iz naselja v Radoljici osebno in na Zgoši ter v Begunjah s pomočjo treh kurirjev. Tako se je v eni uri zbralo 55 delavcev. Nihče pomoči ni odklonil. Organizacijo akcije je vodil vodja štaba CZ, tov. Knafelj Slavko, tehnična dela pa vodja pomožnega obrata ing. Renko Branko. Opravljeno je bilo sledeče: 1. Odmetavanje snega na proizvodni hali »B« zaradi preobremenitve strehe in s tem nevarnosti zrušenja stropa — strehe. Očiščeno 1.000 kv. m površin. 2. Očiščen sneg na nekaj 100 čolnih na odprtem skladišču in s tem odklonitev nevarnosti poškodbe čolnov, pripravljenih za prodajo (pritiski .odrgnine, itd.) Očiščeno 600 kv. m površine. 3. Odstranitev snega na leseni strešni konstrukciji garaže ob starem obratu. Očiščeno 180 kv. m površin. 4. Odmetan sneg z ravni strehe — lesene konstrukcije prizidka servisa čolnov ob starem obratu. Očiščeno 450kv.m površine. 5. Očiščeno ostrešje provizoričnega skladišča ob starem obratu. Očiščeno 300kv . m površine. 6. Odmetan sneg z ostrešja nad lakirnico. Očiščeno 30 kv. m površine. 7. Odmetan sneg z nadstrešja prehoda pri oblikovalnici. Očiščeno 50 kv. m površine. 8. Očiščen sneg z nastrešja povezave med obrati telovadnega orod- ja in skladiščem lesa. Očiščeno 450 kv. m povrišne. 9. Odmetan sneg z nadstrešja stre. he nad prizidkom pri sušilni lopi. Očiščeno 80 kv. m površine. 10. Odmetan sneg z zaščitnih senčnikov ob proizvodnih halah. Očiščeno 600 kv. m površine. 11. Odmetan sneg z ostrešja pred kovinsko. Očiščeno 60 kv. m površine. Skupaj očiščeno — 3.600 kv. m površine. Vodja štaba CZ ELAN KNAFELJ Slavko Zahvale Ob boleči izgubi drage mame in JOHANCE LAHAJNER se iskreno zahvaljujeva vsem za izrečena sožalja. Posebej pa se zahvaljujeva sodelavcem telovadnega orodja za podarjeni venec. Žalujoči sin Zdravko in snaha Milka Ob težki izgubi drage mame CECILIJE MALTARIC se iskreno zahvaljujem vsem za izrečena sožalja, posebno pa se zahvaljujem sodelavcem telovadnega orodja za denar namesto venca na grob pokojnice. Žalujoči sin Djuro Ob težki izgubi drage mame in stare mame IVANKE KRIŽAJ se vsem zahvaljujeva za izrečena sožalja, posebno pa še sodelavcem trgovine, servisa in prodaje za podarjeni venec. Žalujoči sin Zdravko in vnuk Bojan UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj Iz olimpiade Šved Ingemar Stenmark prejema od glavnega direktorja Dolfeta Vojska najvišje Elanovo odlikovanje: statuo bloškega smučarja »As« med »asi« od leve: Jurij Vogelnik, Andrej Robič, Ingemar Stenmark in Lojze Gorjanc Tudi naši novinarji so »oblegali« Stenmarka. (Dekleva, Pogačnik in drugi.) Naša sedma sila nam je obširno poročala iz olimpiade Naša tekačica Milena Kordeževa je zaprosila Stenmarka za avtogram. Lep spomin! Dolfe Vojsk razpravlja s Cehoma Zemanom in Kuzmanovo o naših smučeh Glavni konstruktor Elanovih smuči dipl. ing. Andrej Robič v razgovoru s Čehinjo Kuzmanovo o sistemu »unilinije« naših smuči Innsbruck 197C