SLOVENSKI GOSPODAR
izhaja vsako sredo, jpene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. PoStno-čekovni raC. 10.303. ■-t
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5,
Telefon 2113
Cene in ser atom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, V» strani Din 250.—, Vi» strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
$e enkrat našim naročnikom!
1.	Prosimo naročnike, da takoj plačajo vsaj nekaj naročnine za »Slovenskega Gospodarja« za leto 1932, ali pa naj prosijo za potrpljenje do Velike noči.
2.	Kdor lista zanaprej ne misli več plačati, naj nam takoj na prvo številko napiše: Nazaj. Nisem več naročnik,
in list zopet vrže na pošto.
3.	Zdaj se delajo novi naslovi. Kdor želi, da se mu naslov popravi, naj nam takoj piše. Popravite posebno hišne številke. Zato nam pišite n. pr.: Prej je bila hišna številka ??, nova pa je zdaj ??.
i. Če kdo dobiva pomotoma dva lista, naj enega vrne in naj na list napiše: »»Dobivam dva.«
»»Slovenski Gospodar« stane: Za celo leto 32 Din. Za pol leta 16 Din. Za četrt leta 9 Din.
Ako nimate položnice, kupite si jo na pošti in vpišite na njo številko 10603.
Prvi predsednik Zedinjenih držav Jurij Washington, rojen 22. februarja 1732. Letos je 200 letnica njegovega rojstva. Washington je premagal Angleže in Lzvojeval samostojnost Združenih držav
„Kmetski lisi kot toia-iitelf.
V svoji številki z dne 17. februarja t.l. piše ta list pod naslovom »Le več ko-rajže in dobre volje« to-le;
»Dandanes so ljudje kaj čudni. Kamorkoli stopiš in se spustiš v pogovor s tem ali s tem človekom, nikjer ne slišiš druge besede kakor »o slabih časih«. »Živina nima cene« pravi prvi, »denarja ni«, tarna drugi. »Obleka je draga«, toži tretji. Tako gre naprej vse po vrsti, dokler ljudje vsi obupani ne umolknejo in se ne zamislijo kdovekam. Noben pameten človek, ki ima odprte oči in ušesa, ne bo trdil, da se nam vsem skupaj — z malo izjemami morebiti — dobro godi: Vsak ima svoje težave. Ampak tako hudo, kakor ljudje tarnajo, pa zopet ni. Res imamo v deželi hudo brezposelnost, res je denarja malo in posli tečejo skromno — toda od lakote pri nas ljudje še vendar ne mrjo. Le berite, kako je drugod, zlasti v velikih mestih, paljoste rekli: llvala Bogu, pri nas pa še TChdar ni tako hudo! Mi vemo, da je bilo pred leti bolje. Toda od tega, kar je za nami, od tega nima nihče nič. Za preteklostjo se jokati pomaga ravno toliko, kakor jokati se za mrličem — živ nc bo nikdar več! Zato pa se res ne izplača gledati nazaj, ampak gjejmo naprej, da bo vsaj bodočnost boljša! Tako slabo pri nas še ni, da bi bili na koncu svojih sil. Res je, mnogo je propadlo; toda preostala nam je šo vodno zemlja, ki rodi, ostale so nam delavne roke in brihtne glave in to je neprecenljiv kapital. S tem kapitalom bomo morali začeti delati magari znova in če bomo imeli pogum in nekaj dobre volje, pojde naprej. Samo s stokanjem pa ne pride nihče nikamor!«
Tolažba, ki jo »Kmetski list« sporoča nam kmetom, je torej ta: »Tako hudo, kakor ljudje tarnajo, pa zopet ni! Pri nas še vendar ni tako hudo! Bo vsaj bodočnost boljša! Samo s stokanjem ne pride nihče nikamor!« Hvala lepa za tako tolažbo, ki je jako poceni in nič ne zaleže! Ako »Kmetski list« meni, da s stokanjem ne pridemo nikamor, pa naj nam rajši pove, kako pridemo iz sedanjega tožkoga gospodarskega stanja.
„Kmetski lisi" kot učitelj.
V isti številki (17. februarja) piše navedeni list pod naslovom .»Država naj
da, banovina naj da, občina naj da« naslednje:
»Med nami živi še vedno vse polno ljudi, fci nikakor ne morejo doumeti in razumeti, da smo: »država«, »banovina« in »občina« mi sami, zlasti pa davkoplačevalci, ki dajemo direktne ali pa indirektne davke v državno (banovin-sko, občinsko) blagajno. In ker ti ljudje tega ne razumejo — navadno niti razumeti nočejo —, zato kriče pred nevednim in v teh stvareh malo ali pa nič poučenim ljudstvom: Država (banovina, občina) naj da! Enemu cesto, drugemu šolo, tretjemu podporo itd. Vse naj d4 država (banovina, občina). V resnici je pa taka stvar: »Občina« ni nič drugega kakor skupina ljudi, ki živi drug poleg drugega na nekem določenem ozemlju. Še večja skupina ljudi živi na ozemju banovine in še večja na ozemlju države. Ti ljudje pa imajo določene skupne potrebe. Take potrebe stanejo denar. Vsaka še tako slaba občinska pot nekaj ve-1 lja. Če pa hočejo občani imeti potrebno jim pot, jo morajo plačati, ali z drugimi besedami: oni morajo znesti sami toliko denarja v občinsko blagajno, da »občina« lahko plača stroške za napravo poti. Tako je z »banovino«, tako je pa tudi z »državo«. Kdor torej med ljudmi vodno in vedno govori »država naj da«, »banovina naj da« — samo da bi se jim prikupil, češ, vsaj ljudje ne vedo, kaj je »država« — ta v resnici ne zahteva nič drugega, kakor da naj ljudje v eno ali drugo javno blagajno nanosijo toliko in
Italijanski general Nobile, kojega eks* pedicija na severni tečaj z zrakoplovom »Italija« je pred leti ponesrečila, je sto* pil pri ruskih sovjetih v službo kot vodja gradnje zrakoplovov,
toliko več denarja v obliki višjega davka! To je pravi pomen besed »država (banovina) naj da!« In to si zapomnite.«
Odgovor kmeta: »Kmetskemu listu« hvala za tak pouk! Samo tega naj ne misli, da smo mi kmetje tako nevedni, da bi ne znali, kaj je občina, banovina in država. Mi to dobro vemo. Znamo tudi, da so davki potrebni povsod: v občini, banovini in državi. Vemo pa tudi, da je namen občine, banovine, kakor države, da podpira in pospešuje interese, koristi in blaginjo ljudstva. Ako bi »Kmetski list« na to pozabil, pa ga bomo poučili.
*
SlllfC II ¥0]D€ m flMll.
Japorfci pošiljajo vedno nova vojaška ojačenja'v Šangaj. Že to dejstvo dokazuje, kako so se Japolici uračunali pri ocenitvi kitajske bborožene sile. Mislili so, da. bo treba poslati samo nekaj vojnih ladij,' ki bodo izkrcale par stotin "mornariških' vojakov ter izstrelile nekaj strelov, pa se bodo Kitajci udali in se razpršili na vse kraje. Pa so se Japonci v svojem računu urezali. Njihovi napadi in naskoki so bili vsi odbiti. Moč obrambnih kitajskih čet dnevno raste. Tudi Japopči dobivajo nova ojačenja. Iz Tokia — japonskega glavnega mesta — obljubljajo, odnosno pretijo še z obširnejšimi ojačenji, če-ar pa se Kitajci nikakor ne plašijo. Japonci so postavili ultimat = zadnjo zahtevo, v kateri med drugimi zahtevajo, da se mora kitajska armada umakniti iz Šangaja v oddal jo 30 km od mesta, da mora prenehati bojkot japonskega blaga itd. Kitajci pa so odgovorili: Kaj takega more dovoliti samo ponolnoma premagana vojska, mi pa še dolgo nismo in ne bomo premagani. Medtem SQ 'Zt veza narodov trudi, da bi odvrnila Japonce od nadaljnih vojnih podvzetij, ter je v tem smislu Japonski poslala v resnobnih besedah sestavljeno spomenico. Ta pa je v Tokiu rodila uspeh, da je še bolj podžgala osvajalne pohlepe japonskega nacionalizma. Japonski listi pretijo Angliji, ki jo smatrajo za povzročiteljico tega poziva Zveze narodov, da bodo japonske ladje začele bombardirati pristanišče Sin-gapore — na najjužnejši točki Vzhodne Indije severno-zapadno od Avstralije — ki je v angleških rokah. Nacionalistični in militaristični krogi v Japonski se niti najmanj ne pomišljajo zanetiti, ako treba, požar svetovne vojne. Poleg Zveze narodov se tudi trudijo zastopniki velesil, da bi poravnali kitajsko-japon-ski spor, ki bi mogel postati nevaren za svetovni mir.
Ženski bataljon smrti.
Med Krajci se do zadnjega časa ni mogla uživeti narodnostna ideja. Sun-jatsen je dvigniPmed Kitajci idejo republike na osnovi narodnostne misli. Sun-jatsenove ideje so sicer prodrle med kitajsko raznmništvo, med širje kroge prebivalstva pa niso mogle prodreti. Sunjatsen, ta veliki kitajski narodnostni idealist, je prerano umrl, da bi mogla njegova agitacija doseči širnejši uspeh med ljudstvom. Japonci pa so dosegli to,-
POMANJKANJE SPANJA
je največkrat posledica nervoznega stanja. — Stalno negovanje telesa s Fellerjevim blago-dišečim Elsafluidoin, tem skozi 35 let. preizkušenim domačim sredstvom in kozmetikom, pomaga vedno. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna-s! ekleni ca 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina.
česar niso želeli: vzbudili so kitajski nacionalizem (narodnostno prepričanje). Osobito mladina je zagorela v ljubezni do kitajske domovine. Ta ljubezen je spravila na noge ne samo moško, marveč tudi žensko mladino. Zlasti štu-dentinje so sam ogenj za obrambo domovine. Nedavno se je po šangajskih ulicah na kitajskem ozemlju nudil tale zanimivi prizor: Skozi ulice so mar-širale napadalne čete »ženskega bataljona smrti«. Oblečene so bile v sive uniforme, na glavi sive kape, okoli nog: gamaše. Bile so to povečini štMentinje,j Niso hotele na boječe kot usmiljenke, marveč v ulo*i vojakov. Zato °o morale-žrtvovati svoj kras, svoje lepe dolge lase. Pa n^so pomišlj-'e niti za bip, marveč so jih rMevoljo pbîozi'e na žrtvenik domovine. Kakšno navdušenje zde.j pro-šinia kitpf-ko mladino, se ja~r;o vidi iz ustvaritve »*<»n"«kih bataljonov ^mrti«.
I *.- va fci'r/sfceaa g?v ; la.
Nek časnikar je ob'-kal kitajskega generala Vo-ga, ki je dobil vojaško izobrazbo v Evropi. Gene al Vong. sedaj povelju*« kitajski b ' . di, Vi hrani Vu-sung. Na vprašanje ča-"ika:jevo, kaj mislijo Kitajci storiti z Vu ;usgom, ali ga bodo branili ali pa ga puslili, da r»a-de Japoncem v roke, je o 'govoril kitajski general in z njim njegovi ož^rji: »Ne! Pripravljeni smo ga braniti do po-dednjpga mo"a!« Na nadaljnje časni-liarjevo vprašanje, ali bo to mogoče, so Tiitajci odgovorili: »Naša pehota je bo'j-ša nego japonska, Japonci pa imajo boljšo artilerijo. Tudi njihovo letalstvo iim daje nadmoč nad nami.«
Jrprnski študenti proti vojni.
Umor, izvršen na japonskem finančnem ministru Inouyes, je bil političen ter je vzbudil precejšnje razburjenje. Sredi tega razburjenja stojijo japonski vseučiliščni dijaki. Zbrali so se na vseučilišču ter imeli govore zoper vojno. Med ljudi so delili letake z napisom: »Proč z imperialistično (osvajalno) vojno!« Potem so napravili obhod po ulicah ter hoteli iti na kraj, kjer je bil finančni minister umorjen. Policija pa je to preprečila. Dvajset voditeljev demonstrirajočih študentov so zaprli.
Katoliški duhovnik, rešuje otroke, bolnike in siromake.
Poročali smo že v zadnji številki o tem, kako je katoliški duhovnik pater Jacquinot izposloval pri japonskem admiralu Nomuriju štiriurno premirje, da reši iz šangajskega predmestja Čapeja starce, bolnike, žene in otroke. Pater Jacquinot je jezuit, ki sedaj deluje kot misijonar na Kitajskem. V svetovni vojni je tudi on moral na bojišče ter je pri Verdunu izgubil levo roko. Kot misijonar na Kitajskem je bil še do nedavna
župnik cerkve Jezusove v Honkevu, ki je japonsko predmestje Šangaja. Kljub bojem je izvrševal svoje dušnopastirske posle ter obiskoval svoje vernike na njihovih bornih domovih. Njegov glas so poznali ter mu odpirali skrbno zaprta vrata. Pri svojem iskanju po Čapeju je našel petero otročičkov, vseh preplašenih, lačnih in.premrazenih, stisnjenih v kotu napol porušene koče; najstarejši je bil star šele 11 let. Našel je več ranjencev, ki se niso mogli premakniti z mesta, kjer so bili ranjeni. Našel je več starčkov, ki so bili pozabljeni in od sveta zapuščeni. In ti otroci, bolniki, ranjenci in starci so dva tedna tičali med dvema frontoma, izpostavljeni mrazu, gladu in topovskemu ognju. V srce so se mu smilili ti zapuščeni bedniki in siromaki in zato je šel; kakor rečeno, k japonskemu admiralu, da zaprosi za premirje. Ko je bilo premirje dovoljeno, je p. Jacquinot s svojimi spremljevalci se vrnil izza japonskih barikad,, obdanih z žičnimi ovirami. Odšel je takoj v ulico siromaštva. Prestopil je prag borne koče: zelo star Kitajec, ki je na bradi imel samo še par umazano sivih dlak, je ležal na golih tleh. Niti besede ni izprego-voril, ko so ga bolničarji odnesli. — Na prostoru med sovražnimi jarki se je nenadoma zbrala množica ljudi. Preplašeni, umazani in gladni so se prikazali iz skrivališč, plaho so stopili na svetlo. Ko so jim razglasili, da bodo lahko odšli v zaledje, niso tega najprej hoteli verjeti, notetn pa so planili nazaj v svoja skrivališča in natovorili svoje borne stvari.5 Žalostna karavana se je premikala skozi rove, japonski vojaki so vsakega dobro preiskali. Na tisoče starčkov, žena in otrok je zapustilo svoja bivališča, ki-tajski rdeči križ, ki ga vodijo usmiljen-ke, iih je sprejel v svoje varstvo. V štirih urah so izpraznili ta prostor med dvema bojnima črtama, pater je odšel v cerkev in se s nobožno molitvijo zahvalil Borru za rešitev bednih in zatiranih. Med tem pa so že topovi in strojne puške pričele svojo tužno pesem.
*
Španski framasoni in socialisti vladajo Španijo tako, da jo tirajo v nered in propad. Izgon jezuitov je bil čin^ ki državi nikakor ni v prid. Jezuitje so na izvrsten način vzgajali mladino in bo nemogoče jim najti nadomestila. Zaprte jezuitske šole pomenjajo veliko izgubo za špansko izobrazbo in kulturo. V Španiji je še veliko število šol, ki so v rokah redovnikov, in to nejezuitov. Ali bodo framasoni in socialisti zahtevali, da se zapro tudi te šole? V teh šolah se sedaj poučuje 60.000 učencev. Prosvetni minister De los Rios — Žid, čudno, da niso španski framasoni našli v svojih vrstah za to ministrstvo človeka, ki bi bil vsaj krščansko krščen! — je izjavil, da vlada še dolgo ne bo mogla oskrbeti za teh 60.000 učencev državne šole. Pač pa je ta prosvetni minister odredil, da
se v državnih ljudskih šolah ukine verski pouk ter da se ne sme vršiti, če tudi hi ga starši zahtevali. Pa naj kdo reče, da ti framasonski, liberalni in socialistični svobodomisleci niso »svobodomiselni«! Njihova svobodoljubnost je zatiranje drugih in najhujše nasilstvo nad vestjo drugih. Isti židovski prosvetni minister je tudi ukazal, da se morajo križi odstraniti iz šol. Bi se bilo zgodilo, ako bi ne bili starši tega preprečili. Ker je prišlo do odločnega odpora katoliškega prebivalstva, je židovsko-liberalno-framasonska nakana se zaenkrat izjalovila. Tako hoče framason-sko-sbcialistična skupina, ki ima sedaj usodo Španije v svojih rokah, izpodko-pati med ljudstvom temelje vere. S pro-tiverskimi listi, ki so zadnji čas dobili velik razmah, se širi razuzdanost zlasti med mladino. Tako delajo framasoni in socialisti po vzoru boljševiške Moskve za komunizem. Ako ne bo vlada krenila na drugo pot, je ojačenje komunističnih in anarhističnih elementov, ki jih Rusija podpira z denarjem, neizogibno. Kako se jih bo potem Španija obranila?
V Španiji izgnani, v Holandiji sprejeti z jnuziko. Del iz Španije izgnanih jezuitov je s parobrodom dospel v Albek v Holandiji. Velika množica ljudstva je 7. glasnimi vzkliki pozdravila izgnane jezuite,- glasbe so svirale in cvetje se je vsipalo na po krivici preganjane duhovnike. Vlak; ki je potem dalje vozil jezuite, je bil na vsaki postaji slovesno pričakovan; ne samo krščanska društva, marveč tudi oblasti so prišle izgnance pozdravit. Izgnani jezuiti so se naselili v starem jezuitskem zavodu v Valken-burgu. Katoliški časniki so v posebnih izdajah in s prisrčnimi članki pozdravili katoliške redovnike, ki trpijo preganjanje radi svoje zvestobe sv. veri ih Cerkvi;
f Duhovnik in odvetnik obenem. V mestu Lille na Francoskem se je dogodil slučaj, ki mu ni primere v zgodovini francoskega sodišča. Kazenski zagovornik Robert Staal se je po petletnem delovanju prepričal, da preslabo pozna sveto pismo in krščanske nauke. Vstopil je v bogoslovje in po dovršenem študiju postal duhovnik. Istočasno pa je sodišču sporočil, da bo slejkoprej ostal kazenski zagovornik. Videl je, da pomeni verstvo najbližjo pot do srca zločinca in je temu primerno spopolnil izobrazbo. Lillska odvetniška zbornica je v posebni seji razpravljala o zadevi in naposled sklenila, da lahko izvršuje duhovnik tudi odvetniški poklic. Tudi nilski nadškof kardinal Lyenard je izjavil, da ne bo cerkvena oblastStaalu storila nobenih zaprek. Saj je služba pravici itak blizu službi Bogu. S kardina-lovim dovoljenjem bo duhovnik Staal lahko odložil stanovsko obleko in jo nadomestil s predpisanim odvetniškim plaščem, če bo moral nastopiti pri katerikoli razpravi.
Pred smrtjo se spreobrnil. Leta 1925 je za časa preganjanja katoliške Cerkve v Mehiki izstopil iz katoliške vere duhovnik Joaquin de Jesus Perez in ustanovil narodno meksikansko cerkev. Katolikom sovražna vlada je to gibanje podpirala in imenovala Pereza za patriarha nove cerkve. Niti med ljudst-
vom niti med duhovništvom 1a nova1 »vera« ni našla pristašev. Patriarh Perez je nedavno umrl. Ko je zbolel, je zaprosil, da mu pošljejo katoliškega duhovnika. Na smrtni postelji je obžaloval svoje dejanje in je poslednja tolažila — prejel od katoliškega duhovnika.
Mehiški nadškof nasilno odpeljan v prognanstvo. Na čuden način je bil izginil nadškof F. O. Jimenez iz Guadala-jara. Dva moška, o katerih se je z gotovostjo domnevalo, da sta agenta, poslana iz odelka za notranje zadeve, sta ga na cesti ugrabila in v aeroplanu odpeljala. Duhovnik je znan pod imenom »bojujoči se mehiški škof«, ker se je dolga leta odločno boril proti vladi pri •njenih preganjanjih Cerkve. S tem činom se je vlada očividno hotela iznebiti nevarnega nasprotnika. Nadškof je bil že prej večkrat aretiran in enkrat celo že obsojen na smrt. Kmalu po svojem ugrabljenju se je nadškof priglasil v mestu Nogales v Zedinjenih državah na uradu za tujce, ki dopotujejo, ter zaprosil za šestmesečno dovoljenje bivanja v Zeclinjenih državah. Časniškim poročevalcem ni hotel dati nikakih pojasnil, a kakor se poluradno doznava, ga je mehiška vlada obsodila na smrt radi njegovega odločnega nastopa proti vladi in njenemu zatiranju Cerkve. Posredoval pa je predsednik Rubio, na kar se je obsodba v toliko izpremenila. da se je moral nadškof izseliti iz dežele v določenem času.
*
M§ Krivda?
Že dvakrat smo objavili zamudnike, ki jim je dom pogorel, pa niso imeli vplačane naročnine. Seveda jim ni bila zavarovalnina za 1000 Din nič izplačala. — Tudi danes moramo že četrti slu-:aj objaviti, a na željo prizadetega ne objavljamo imena. — Prosimo, da ne oošiljajte nikakih posebnih prošenj za podporo. Kdor je celoletno naročnino vplačal, je zavarovan, kdor ni plačal, ni zavarovan. Vemo, da je težko za denar. toda mi se moramo pogodbe držati. Ne odlašajte torej z vplačilom naročnine!
Zahvala.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. —
Podpisani pogorelec se najprej iskreno zahvaljujem upravi »Slov. Gospodarja«, ki mi je takoj po nesreči izplačala obljubljeno podporo 1000 Din. Obenem pa se najtopleje zahvaljujem vsem blagim sosedom, vašcanom in drugim dobrotnikom, ki so mi tako velikodušno z delom in živili priskočili na pomoč.
Vsem Bog plati! — Martin Zoreč. *
Fancoska Lavalova vlada je ostala v senatu v manjšini in radi tega je došlo do ostavke. Predsednik republike Dou-mer je poveril sestavo now vlade Pain-
leveju, ki pa-ni uspel. + Nato je prejel mandat za sestavo vlade Tardieu, ki je uspel in je sestavil vlado sredine in desnice. Tardieu je ministrski predsednik in zunanji minister.
Svet Društva narodov je ugodil kitajski zahtevi in je sklical za 3. marec plenarno sejo Društva narodov.
Irska se je izrekla pri volitvah 20. februarja za popolno ločitev od Angleške.
Mandžurija proglašena za cesarstvo. Za cesarja Madžurije je bil proglašen zadnji kitajski cesar Puji, ki je star 26 let in je živel po odstavitvi na Kitajskem v Mandžuriji 20 let v prognanst-vu. Za ministrskega predsednika od Ja,-ponske popolnoma odvisne Mandžurije je imenovan general Šangsijl.
Krvava bitka za Šanghaj je v pclnsn teku. Japonci so uničili s topovi trdnjavo Vusung, katero še vedno držijo Kitajci. Uspeh srdite japonske ofenzive j« zasedba Kiangvana, sicer se pa Kitajci hrabro branijo.
Smrt znanega duhovnika. Dne 16. februarja je umrl po daljši bolezni v Gornji Radgoni benediktinski kapitular in oskrbnik admoniskih posestev g. Ivan Pavec. Rajni se je rodil leta 1862 v Ra-domyšlu na Čelioslovaškem in je bil posvečen v mašnika leta 1887. Župniko-val je pri Sv. Juriju v Slov. goricah in dolga leta je pa oskrboval admontska posestva in vinograde krog Gornje Radgone. Bil je vesela, gostoljubna ter obč." priljubljena duhovniška duša, kateri ostani ohranjen trajen in hvaležen spomin!
Kmetijska eksportna zadruga. Stro kovnjaka-revizorja Lajovic in Žolger sta izvršila revizijo poslovnih knjig ta zadruge. Celokupna vplačila na zavarovalninah znašajo 3,600.000 dinarjev. Revizorja sta našla v knjigah zabeleženih 300.000 Din na imena članov na-čelstva: Kenda, Kristofič in Žunkovič, in sicer na vsakega po 100.000 Din. O teh pravi Kenda, da jih je posodil svojemu svaku, Žunkovič pa, da ima 80.000 Din naloženih v neki hranilnici. Kenda je medtem že položil teh 100.000 Din. Prt preiskavi poslovnih prostorov zadruge» na Aleksandrovi cesti so našli v kupu tiskovin zavitek z zneskom 90.000 Din. Iz poslovnih knjig sta revizorja dozna-la, da je znašala mesečna plača ravnatelja Kende 10.000 Din. Kar se tiče Vzajemne pomoči v Ljubljani, je banska uprava preiskava o njej izročila državnemu pravdništvu. Izvršenih je že bilo več hišnih preiskav in ena aretacija.
Obsodba radi poneverbe. Mariborski mali senat je obsodil dne 19. t. m. bivšega nastavljenca pri mestnem električnem podjetju v Mariboru Franca Ma rata radi poneverbe 81.586 Din na 3 le ta in 30 dni robije, na štiriletno izgubo častnih pravic, na povračilo škode ter sodnih stroškov.
Obosojen cerkveni ropar. Koncem lanskega leta je bil obsojen radi bog/nuj
kolibo tatvin ter vlomov Ivan Magerl na 8 let težke ječe. Dne 17. februarja se je zagovarjal Magerl pred mariborskim okrožnim sodiščem radi cerkvenega ropa, katerega je zagrešil v farni cerkvi v Studenicah pri Poljčanah. V omenjeno cerkev se je splazil skozi okno, vlomil v tabernakelj in odnesel monštranco ter ciborij. Marijinemu kipu je snel zlato krono in prstane v skupni vrednosti 12 tisoč Din. Magerl je priznal zločin in so mu prisodili poleg 8 let še eno leto, da bo sedel vsega skupaj 9 let.
Pri padcu na ledu si zlomil nogo. — Starčku Konradu Sarniču v Počehovi pri Mariboru je spodrsnilo na ledu in si je zlomil levo nogo.
Pretepača poškodovala očeta in sina. V Verglezovi krčmi v Račah pri Mariboru sta izzvala Franc in Jožef Pogo-revc prepir z gostilničarjem, ki ju je odslovil, ker jima je prepovedan obisk krčme. Pretepača sta obdelala krčmar-ji do nezavesti in sta poškodovala še srna, ki je priskočil očetu na pomoč. Oba poškodovana so prepeljali v mariborsko bolnico.
Smrt, s katero se peča — drž. pravd-ništvo. Dne 15. februarja je umrl v Čreš-njevcu vpokojeni železničar ter posestnik Šober. Prejšnji mesec, ko se je vračal z vinotoča, mu je prizadjal hlapec Dobršek s topim orodjem poškodbe na glavi. Poškodovani je moral na to v posteljo, iz katere ga je rešila smrt. Šobro-vo truplo je bilo raztelešeno in ima zadevo v rokah državno pravdništvo.
Smrt v potoku in ped ledom. G71etni Alojzij Lajh se je podal dne 9. februarja iz Kukave pod Ptujem na obisk v Di a-govič k sorodnikom. Še istega dne zvečer se je vračal proti domu, kamor pa ni prišel. Dne 14. februarja so ga našli v potoku Krka pod ledom. Starček je zgrešil pot, zabredel v potok, tamkaj utonil in pri hudem mrazu je truplo tudi zmrznilo.
Z rcčico po glavi. Vidovič Marko, posestnikov sin izvBorovcev pri Ptuju, se je podal na večer v vinotoč v Prvencih.
Slika potresa v mestu Santiago na otoku Kuba.
Ko se je vračal domov, ga je napadla skupina fantov in eden ga je tako udaril, da se je zgrudil nezavesten in so ga prepeljali šele drugo jutro vsega pre-mraženega v ptujsko bolnico, kjer so ugotovili pretres možganov.
Blazna mati usmrtila lastnega otroka. Mlada žena Ana Gospodarič v Slov. Bistrici je 15. februarja v zmešanem ter neodgovornem stanju prerezala svoji 3-mesečni hčerki Slavici žile na obeh rokah in jej še prebodla srce. Zaklanega otroka je nesrečna ženska umila, ga sveže preoblekla v mrtvaško oblekco in okrasila oder s cvetjem. Blazno mater so izročili začasno v zapore v Slov. Bistrici. Strašno dejanje je razburilo celo slovenjebistriško okolico.
Hiša je pogorela. Dne 17. februarja je zanetil plamen iz dimnika podstrešje hiše, v kateri je prebival s svoje družino prekupčevalec Ivan Pančič v Ča-dramski vasi pri Poljčanah. Gasilci so obvarovali poleg stoječo hišo mizarja Vrhovšeka.
Vino je bilo v nevarnosti, da zamrzne, in radi tega je zakuril prekmurski po-
sestnik Kulčar iz Dolge vasi v Čentib-skih goricah v svoji kleti. Najbrž je pozabil, da bi bil pogasil ogenj in radi tega je pogorela z vinom vred njegova klet, klet posestnika Berkija iz Dolge vasi in klet posestnika Rudaša iz Čentibe.
Gospodarsko poslopje in kovačnica sta pogorela posestniku Janezu Prei-merju v Budincih v Prekmurju. Ogenj je bil podtaknjen.
Posledica igračkanja s flobertovko. Želarjev sin Franc Muzeg v Tržcu pri Ptuju je nabasal flobertovko s šibrami, pri izstrelitvi naboja pa je držal na koncu cevi dlan, katero mu je izstrelek popolnoma razmesaril.
Samomor brez primere. Sinova cerkovnika na Bledu sta našla v otoški kapelici mrtvega mladega moškega. Samomorilec si je slekel pred smrtjo gornjo obleko, iz katere si je naredil na oltarju zglavje, kjer so ga tudi našli žt; zmrznjenega. Okolnosti so dognale, da je mladenič najprej izpil steklenico li-zola, si prerezal žile na levi roki in si prizadjal še dva smrtonosna sunka v srce. Radi nesrečne ljubezni obupani je
ftiussohni na potu k papežu. — Desno: Vatikanska železnica bode te
dni otVorjena.
241etni mesarski pomočnik Rudolf Bur-šič iz Stare vasi pri Vidmu ob Savi. N Zastrupljeaje s plinom. Z ogljikovim dioksidom se je smrtno zastrupil 16. t. m. 181etni ključavničarski vajenec Fran Bitenc v Ružni pri Kranju. Cevi na stranišču so zamrznile in sta jih hotela vajenec ter mojster odtaliti z majhno pečico, katero sta pustila zakurjeno in se odstranila. Čez nekaj časa je šel vajenec pogledat, a se ni več vrnil živ, ker so ga omamili in zastrupili plini.
Kaj pravite? Bil je pust in že minul. Pustni dan, tako ponekod pravijo, mora vsak, naj bo mlad ali star, zaplesati. Tako se včasih godi. Ljudje, katere zelo pete srbijo, res ne morejo preživeti pustnega dne, ako se ne zavrte. A žalibog da moramo slišati, da se kakšna hiša, ki je na glasu kot krščanska, spremeni v plesišče in se igra harmonika in plešejo fantje in dek! ta in to gledata oče in mati. Kaj pa pravite k temu, očetje in matere? Na prižnicah se povdarja, da je ples velika nevarnost za mladino. Ni torej pravilno, da krščanski starši to pripuščajo svoji in okoliški mladini ter celo pospešujejo, ker jim dajo hiše na razpolago.
Pazite na svoje podpise! V zadnjem času romajo na kmetih od hiše do hiše neznani ljudje in na razne načine skušajo dobivati od kmečkih ljudi denar. Mnogi se dajo s sladkimi besedami zvabiti na limanice in dajo svoj podpis za stvari, ki niso pravilne in dobre. Opeto-vano opozarjamo vse naše čitatelje, naj strogo pazij#, za kako zadevo in kateri osebi podpišejo kako listino. Bodite s tujimi ljudmi, ki pridejo v vašo hišo, sicer prijazni, kolikor je treba, a svojega podpisa ne dajte nikomur, ako ga dobro ne poznate in ako niste sami dovolj prepričani, da je stvar, za katero hoče od ,vas podpis, res dobra. Svojega podpisa, ki ga nosi neznan človek na kaki listini,' ne moreš več zbrisati in v večini slučajev lahko imaš radi nepremišljenega podpisa neljube in včasih celo drage posledice. Prijatelji, povejte to tudi vsem drugim!
ASera »Eksportne kmetijske zadruge« ter »Vzajemne pomoči«. Mariborski glavni žastop-idk »Vzajemne zavarovalnice« in posmrtnin-ske zavarovalnice »Ivaritas« Franjo Žebot nas prosi, da objavimo sledeče: »Nekateri brezvestni agentje in neuki lj^flje spravljajo »Vzajemno zavarovalnico« v zvezo s takozvano ••»Kksportno«. in v »Vzajemno pomočjo« v Lju-
bljani, pri katerih se je vršila precl kratkem' preiskava. Naše zavarovance vljudno opozarjamo, da naš zavod z »Vzajemno pomočjo«, »Eksportno kmetijsko zadrugo« in sličnimi ustanovami nima ničesar skupnega. »Vzajemna zavarovalnica« je redna zavarovalnica (ter sloni njeno delovanje na zavarovalno-tehnič-nt podlagi. Glavni zastop »Vzajemne zavarovalnice« lin posmrtninsko-življenske zavarovalnice »Karita««, Maribor. Loška ulica 10.
Preselitev in povečanje znane Jančičeve ma-nufakturne trgovine v Mariboru. Kakor je razvidno iz oglasa v tej številki našega lista, se je trgovec z manufakturo Karel Jančič na Aleksandrovi c. 11, ki slovi v najširši mariborski okolici po dobrem blagu, nizkih cenah in točni postrežbi ter uživa zlasti med našimi kmetovalci najboljši sloves, preselil v znatno večje prostore v isti hiši, kjer se je nekoč nahajala znana Grubitscheva manufakturna trgovina. Podjetnemu in solidnemu trgovcu iskreno čestitamo ter ga našim čitateljem in naročnikom kar najtopleje priporočamo!	/•
Iz Celja se nam poroča, da se vrši od 15. II. do 25. III. 1932 velika odprodaja inanuf akt urnega blaga in perila v veletrgoviniFranc Do-bovičnlk, Celje, Gosposka ulica 15, po zelo znižanih cenah.
Kdor potrebuje okrepčila, posebno kdor je zaposlen v zaprtih prostorih, ta se zanesljivo varuje z jačanjem mišic in kit, kakor tudi s pospešenjem krvnega toka s Fellerjevim El-safluidom, tem preizkušenim domačini sredstvom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specijalne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eu-gen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341. Savska banovina.
Rešeno vprašanje: Ker se vedno vprašuje, kje bi se moglo dobro blago za oblačilo po nizki ceni kupiti, se Vam v to svrho toplo in ¡iskreno priporoča manufakturna in modna trgovina »Pri sv. Antonu« v Celju, Gosposka ulica 2. Ta itrgovina je na bolj skritem mestu in morate zato paziti na sliko sv. Antona, katera je izvešena nad trgovino. Na vsaki način Vam je v veliko korist, da si pred nakupom, ko pridete v Celje, pogledate veliko zalogo, in se, kar je važno, o cenah prepričate. Sami pa tudi veste, da se pri današnjem pomanjkanju denarja mora Slediti. Pozdravlja Vas: Anton Hrumeč.	267
M\ se godi v nosili?
Splošnega položaja v Rusiji ne poznamo. Ruski listi prinašajo pisnia, v katerih dotičniki opisujejo položaj v svoji ožji okolici. Včasih sovjeti sami prinašajo neugodna poročila in celo sovjetski mogotci tu in tam priznavajo nered in pomanjkljivosti. Iz vsega tega smemo
sklepati, da položaj v Rusiji nikakor ni rožnat vkljub vsemu fevalisanju komunistov in njihovih somišljenikov. Naj tukaj slede nekatera poročila ruskih listov iz zadnjega časa.
Iz severnega Kavkaza poroča neko pismo, kako tam vabijo kmete, da bi se prostovoljno pridružili kolhozu (skupnemu gospodarstvu). Kateri tega ne storijo, tem pa sovjetska oblast naloži tako visok davek, da ga ne more plačati. Potem pa pride nekega dne povelje, da se mora kmet z ženo in otroci izgnati iz hiše. Vse mu vzamejo: poslopja, živino in zemljo, njega samega pa navadno pošljejo na sever ali v Sibirijo na prisilno delo v gozdovih. Tam dela pri slabi hrani, dokler je zdrav. Ko pa omaga ali zboli, se nihče več ne briga zanj. Na deset in deset tisoče ruskih kmetov je tako žalostno umrlo pri prisilnem delu.
Položaj kmetov je strašen. Če ne gre v kolhoz, ga pritiskajo z davki in nazadnje z izgonom. Če pa stopi v kolhoz, mora vse oddati, celo še samega sebe in neha biti svoboden človek. Postane suženj tuje volje ter mora delati iimČ in dan za sovjetsko vlado. Vlada mu da tudi hrano in obleko. Jesti mora to, kar mu dajo, in obleko nosi, kakoršno dobi. Tako se dela prostovoljni vstop v sovjetski kolhoz.
No, velik del ruskega naroda Loče pa imeti svojo lastnino. Vsaj nekaj hočejo imeti, da bi s tem svobodno razpolagali in da bi sami gospodarili z ženo in otroci. Zato je v nekaterih kolhozih velik odpor proti vladi. Sovjeti so mislili, če bodo uničili velike kmete, srednje in male pa potisnili v kolhoze, da bodo zatrli s tem njihovo kmečko mišljenje. — Upali so, če bodo kmetje brez svoje lastnine, da jih bo prešinilo socijalistično mišljenje in da bodo postali sovjetski vladi poslušen proletarijat.
Toda grdo so se ukanili. Nasilno v kolhoze organizirani kmetje niso izgubili svojega kmečkega mišljenja, marveč so začeli svoje koristi skupno ščititi v kolhozih. To nasprotsvo do vlede je bil glavni vzrok, da je sovjetska vlada prejela od kolhozov lani 600 milijonov pudov manj zrna, kot je bilo proraču-njeno.
Nič boljši ni položaj v industriji. Da bi se začeta dela dokončala, zato je potreben inozemski kapital. Tega je dose-daj sovjetska vlada od Evrope tudi dobivala. Toda težka finančna in gospo-
Potopljena angleška podmornica »M 2«. Levo: potapljač se poda v globočino do ponesrečene podmornice. — Desno: Podmornica »M 2« se je potopila, ker je pilot pri dviganju prehitro odprl vrata za izhod letala.
darska kriza v Evropi bo sovjetom vsako nadaljno pomoč onemogočila. Suli-mov sam je na nekem sbodu v Moskvi izjavil: Da se nadaljuje naša industri-jaiizacija, je potrebna pomoč inozemskega kapitala. Nek ruski list pripomni k tem besedam: Čg bi inozemski kapital ne podpiral boljševikov, bi komunizem v T" <ii bil že davno pal.
V Rusiji se zdaj ustvarja nek nov razred ljudi in sicer dobro plačanih uradnikov in višjih delavcev. Ti imajo okus po denarju in zložnem življenju. Njihovo mišljenje ni več socijalistično, marveč buržujsko. Med njimi in ostalo gladilo rnaso delovnega ljudstva je veliko nasprotje. Da se ta nova buržuazija tudi rada zabava, je razvidno iz tega, da so za Časa carja bila v Moskvi le 4 gledališča, zdaj jih je pa 9.
Poročajo tudi, da je po sovjetski statistiki v preteklem letu bilo zaprtih nad G00 božjih hramov raznih veroizpove-danj ter okrog 1400 duhovnikov in menihov je bilo poslanih v izgnanstvo na Solovecke otoke. Vkljub temu priznava s Brezbožnik«, da versko življenje med ¿'uskim ljudstvom napreduje in še'celo med komsomolci. »Brezbožnik« se razburja, da se komsomolci v cerkvah poročajo, pojejo v cerkvenih pevskih zborih in hodijo celo na božja pota.
Žalostno vlogo igra Rusija v sedanji kitajsko-japonski vojni. Zdi se kakor da bi ne znala varovati svojih koristi. Ruski kmetje si žele vojno, ker ob tej pri-'ki upajo vreči osovražene boljševike. Toda vlada je noče. Baje se je Stalin izrazil: Pol S;birije oddam, a bojeval se ne bom. Boljševiki ne marajo vojne, ker nimajo denarja in se boj6 z^ svoj obstoj. Sploh po mnenju sovjetskih mogotcev ruska arn-ifla nima naloge braniti čast in koristi Rudije, marveč braniti, utT\je--ati in širiti komn-i-em.	A. K.
Vinogradnc kolje, cepano, žagano in okroglo, kakcr '.udi vsake debelosti reznn les od smreke, bora in mecesna, prodaja ali zamenja za izborna kvalitetna vina Gnilšek, trrovina z vi--nm in lesom v Mariboru, Rzlagova 25. 248
Muh.
O tej stvari je tudi razpravljal odbor, izvoljen iz sredine banovinskega sveta v Ljubljani. Ta odbor je predložil na seji banovinskega sveta 18. februarja tale sklep: »Odprava kuluka se naj izvrši ob istočasnem izenačenju sreskih cestnih doklad vsaj v kolikor gre za kritje izdatkov za redno vzdrževanje banovin-skih cest. Kuluk se da odpraviti s 15% dokladami na neposredne davke, vprašanje sreskih cestnih doklad pa spraviti na pravičnejšo osnovo s tem, da se za prispevanje h kritju izdatkov za red-, no vzdrževanje cest določi enotna 10% doklada za vse sreze dravske banovine. Iz naslova odprave kuluka in rednega vzdrževanja cest se naj pobira skupaj 25% nadomestna doklada na državne neposredne davke. Hkratu naj se maksimirajo cestne doklade, ki so obreme-
njevale sreze dozdaj' z dokladami do 45%, z 20odstotno doklado, ki se ne sme
nikjer prekoračiti.« : *
immm éolin v vinograde.
Golin v vinogradu seveda ne smemo trpeti! Skrbeti moramo, da se dragocena zemlja v vinogradu kar najbolj izkorišča.
Ce so večje goline, to je, da kar več trt manjka na enem mestu, potem najbolje nasadimo goline z eno- ali dvoletnimi cepljenkami.
Lahko pa nadomeščamo posamezne propadle stare trte (če so žlahtnih sort) v starejših nasadih z grobanicami, s čimer podaljšamo življenje in povoljno rodovitnost starih vinogradov na najcenejši in najzanesljivejši način. Gro-banice rodijo že v prvem letu, nelepe luknje v vinogradu izginejo in nasad se kmalu lepo izenači. Take grobanice rodijo s starimi trtami vred celo vrsto let, predno jih trsna uš uniči, ali pa celo preživijo druge nepogrobane trte starega nasada.
Lahko pa goline tudi zasadimo na novo z ameriškimi podlagami, ki smo jih cenili na zeleno. V tem slučaju trse pogrohamo na njih mestu in tam tu d1' pu-timo.
Nikakor pa ne smemo vzeti trto šma>'nmo kot podlago za poznejšo cepljenje. Smamiea se jemlje kot podlaga odno^no ,se precepliuje ižiemoma le tedaj. če ze imamo šmarnieni na^ad in »a hočemo spremeniti v žlahtni nmad s preceplianjem z žlahtnimi domačimi ^ortrmi, ker se nam vidi škoda, da bi vso šmarnico kar naenkrat izsekali in ^-pet začeli s popolnoma novim zasnia-njem. Če hočete za«aditi ameriške trte in iih pozneje na zeleno ceniti in po-rrrobati, potem vzemite podlago Rupe-G°"fhe št. 9.
Če pa hočete syoline izpolniti s cen-ljenkami, eno- ali dvoletnimi, vam pri-noročamo sorte beli burgumlec in sil-vanec. cenljene na Rupestris št. 9. Sicer na radi čistega (v sortah enotnega) nasada zasadite najbolje s sortami, s katerimi je vinograd že zasajen.
mmlm raisfawn v Lfiifo
Vinarski podružnici v Ljutomeru in v Gornji Radgoni priredite dne 9. marca 1932 vinski sejem in razstavo vina v dvorani g. Julija Strasserja, gostilničarja v Ljutomeru. Na poskušnjo bodo vina iz celega ljutomerskega sreza, pa tudi sosedni ormoški okoliš bo zastopan. Ljutomer je po svojem starem slovesu kot center ljutomerskih goric in v novejšem času kot križišče železnic za tako prireditev zelo pripraven. Zaradi tega obstoja za vinski sejem in za razstavo veliko zanimanje med vinogradniki ter tu- in inozemskimi kupci. Vabijo se vsi vinogradniki iz Ijuto-mersko-ormoškega, gornjeradgonske-ga in štriguvskega vinskega okoliša, d-a razstavijo svoja vina, kajti na ta način jili bodo vinski kupci mogli poskusiti
ter se prepričati o izvrstni kakovosti letošnjega Ijiltomerčana,; Vinski produ» centi v omenjenih okoliših, ki žele razstaviti svoja vina, haj to prijavijo najkasneje do 25. februarja 1932 v pisarni mestne občine Ljutomer/ Istdtam. se sprejema vino za razstavo, ki se mbra poslati do 5. marca t. J. in sicer od vsake sorte tri steklenice po 7/i° litra. Kdor nima primernih steklenic, jih dobi tiri mestni občini, kjer se dobe tudi vsa natančnejša pojasnila. Na izbiro bodo izvrstna vina iz mešanih nasadov, kakor tudi sortna vina in vse vrste najiinej- ' ših špecijalitet iz celega vinskega okoliša. — Opozarjamo vse interesente —• vinske trgovce, gostilničarje in druge, da si ogledajo vinsko razstavo ter se sami prepričajo o izborni kakovosti tukajšnjega pridelka in enako tudi o zelo , ugodnih cenah.
Er"::a ¡"e se^Ia tudi med trsničarje. —
Radi ne nosne vinske krize bodo vinogradniki že letos izkrčili in opustili vinograde v nižjih in slabejših legah ter jih nadomestili s sadovnjaki in drugimi kulturami. Naši trsničarji so s tem prišli tudi v krizo, ter ne morejo cepljenk prodati. Na tisoče cepljenega trsja bode o?talo letos v javnih in privatnih trsni-cah neprodanega, četudi se je cena trsja močno znr/.ala. 7a sedanje razmere, ko vino ne gre nikamor, je res pametno, dg, vinska trta v slabih, nizkih in senčnih legah opusti. Princip naših vinogradnikov mora biti: Vinsko trto v dobre lo^e in same fine vrste! — Dreves-ničarji pa pravijo, da imajo letos dovolj odjemalcev.
Piuf:':a okolica. V sedanji hudi gospodar-"ki krizi bi morali razni stanovi eden 'druge; ga podpirati. Najhujšo krizo preživlja sedaj vinogradništvo. Cena vina je taka, da se ne splača več obdelav*>. vinogradov. Več večjih vinogradnikov je na robu propada. Manjšim vinogradnikom pa bi lahko p'ujski okoliški gostilničarji olajšali njihov položaj, če bi od njih kupovali vino. Toda en del gostilničarjev v ptujski okolici kupuje vino ali od ptujskih veletrgovcev, ali pa v Halozah. Domači vinogradniki, ki svojega vina ne morejo prodati, naj bi pa potem pili tisto vino, ki ga za nizko ceno kupijo od ubogih Haložanov. Pisec teh vrst misli, da je tu na mestu naš pregovor: roka roko umije. Kakor ti z nami, tako mi s teboj! Haložanom privoščimo, da prodajo svojo kapljico, a mi bi jo tudi radi prodali. Zato pozor, ptujski okoličani! Kdor ni z nami, je zoper nas, tako mislite, ko hodile mimo gostiln, ki nočejo točiti naše domače vinske kapljice!
Dramlje. Podružnica Sadjarskega in vinarskega društva v Dramljali je priredila v dneh 31. I. do 2. II. t. 1. prvo vinsko razstavo s sejmom. Na razstavi so bila po 95 vzorcih zastopana vsa najboljša drameljska vina ter deloma tudi iz vinorodnih krajev celjskega sreza. Razstava je bila vse dneve lepo obiskana in je v prvi vrsti moralno, deloma pa tudi gospodarsko dobro uspela. Poleg doma-
Nemudoma si nabavite v Cirilovih prodajalnah v Mariboru nad vse zanimivo in krasno povesi: »S strelo in plinom«. Stane samo
10 Din. Tam se dobi; tudi krasita svetonisem* ska povesti »Kraljica Estera«. §tij.ne 15 Din.
tih je bito tudi precej obiskovalcev iz Celja in St. Jurija, kakor tudi iz drugih sosednjih občin." Med mnogoštevilnimi udeleženci so bili tudi razni kupci, kateri so preizkusili naša vina ter se nekateri končno odločili za nakup. •Razveseljiv pojav je bil ta, da se je poleg domačinov zanimal za našo razstavo celo eden iz inozemstva v osebi g. Weissa iz Kloster-neuburga na Nižje-Avstrijskem. Ocenjevanje vin so izvršili strokovnjaki in se izrazili takole: Tudi drameljske gorice so sposobne da-
prav dobra vina. Vina so dobila oceno do-Jiro do prav dobro, nekatera celo odlično. Na splošno so bila vsa vina zdrava, izjemoma so nekatera vsebovala nekoliko več kisline vsied prezgodnje trgatve. Želeti bi bilo, da se v bodoče naši vinogradniki privadijo pozni trgatvi, katera bo sicer znižala celotni pridelek, pač pa bo dvignila kvaliteto vina. Prepričani 6iiio, .da bo v prihodnje med vsemi našimi ra?stavljalci vin nastala velika tekma, kar bo gotovo velike važnosti za proizvajalca samega, kakor tudi za celotno narodno blagostanje. Da pa bomo sloves naših vin ohranili, oz. £e dvignili, vas pozivamo, dragi vinogradniki, <la se držimo načel in besed, ki smo jih slišali pri predavanju na naši razstavi. Kakor je vsaki dan le enkrat poldne, tako naj bode tudi vsako leto le enkrat trgatev, in to le takrat, ko bo grozdje v resnici popolnoma zrelo.
Seja ali japonski fižol.
Gotovo ste že čitali v »Sadjarju in vrtnarju, kakor tudi v »Kmetovalcu« o japonskem fižolu, imenovanem »soja«. Da vai?, dragi čitatelji »Slovenskega gospodarja«, seznanim s tem fižolom, vam tukaj opišem uspeh svojih poizkusov s tem fižolom soja.
Soja je rastlina, ki je precej podobna našemu navadnemu fižolu. Razlika je v tem, da ne poganja vitic ali bičev ter da ima zelo majhen, neznaten modrikast cvet. Zrno je drobno, rumenkaste barve, okusno in ima zelo veliko beljakovin. Zato je zelo redilno, baje sila dobro za kruh. Zemlja mu sodi vsakovrstna in rodi povsod enako. Le severna lega ni: za njega, kajti on rabi obilno solnca, drugače je pa neizbirčen in neobčutljiv.
Fižol soja da 299kratni pridelek, to je 1 zrno da 299 do 300 zrn, ki so izvrstna hrana in se zelo lahko uporabljajo v gospodinjstvu. Redilnih cnovi ima veliko več, kot naš navadni fižol.
Ta fižol soja je posebno pripraven tudi za drevesnice, ker kakor zgoraj omenjeno, ne poganja vitic, in se zemlja v drevesnici bolj izkorišča, ako se sadi ta fižol vmes. Saditi ga je istočasno kot navadni fižol, pač pa samo po eno zrno. On namreč napravi močno steblo in košat grm. Škoduje mu nikar suša in ne mokrota. Zahteva le solnčno lego ter rahlo zemljo.
Okopati pa ga je treba večkrat, da ni v travi. Druge posebne postrežbe ne zahteva.
Ako bi katerega ta fižol »Soja« zanimal, ga lahko dobi pri spodaj podpisanem, ako vpošlje 3 Din v znamkah.
Tam so tudi sadna drevesa priporočljivih vrst na razpolago in po nizki ceni.
Sadjarji in kmetovalci, poskušajte ta fižol, mogoče tudi vi dosežete boljše uspehe, kajti dandanes je treba mnogokaj preizkusiti. Jadikovanje in tarnanje no pomaga prav nič. Le iskati nova sredstva in nova pota, vse pa z Bogom in božjo pomočjo!
Jože Vezjak, drevesničar in čebelar, Vo-
dole št. 2, Št. Peter pri Mariboru. *
Medenje.
Za kakovost masla je meroclajno pravilno zorenje smetane, nič manj važna pa je tudi temperatura pri medenju. Pri mrazu maščoba v smetani preveč otrpne in se medenje vrši predolgo. Prevelika toplota je pa vzrok, da dobimo mažasto maslo, ki se kaj rado pokvari.
Najprimernejša toplota je poleti + 140C, po zimi pa * 18°C. Hladnejšo smetano segrejemo na ta način, da postavimo posodo s smetano za toliko časa v toplo vodo, da ima pravilno temperaturo. Med gretjem smetano premešamo. Pretoplo smetano shladimo v hladni vodi. Popolnoma napačno je, če se za uravnanje toplote priliva smetani topla ali hladna voda, ker se s tem le kvari kakovost masla.
Zapomniti si pa moramo, da je neobhodno potrebno, uravnati tempera» turo smetani dve uri pred medenjem. Tudi posoda, v kateri bodemo medili, mora imeti isto toploto kakor smetana Pomagamo si s toplo ali mrzlo vodo.
Medenje ne uspe vsaki gospodinji enako in marsikatera toži o tem. Vzroki so lahko raznovrstni. Medenje je odvisno od pravilnega ravnanja s smetano, od zorenja smetane, nadalje od toplote pri medenju in konečno ne malo tudi od posode, v kateri se medi.
Pri uporabi lesenih posod (sodčkov) moramo le-te, posebno v poletnem času, večkrat očistiti z bukovim lugom. Tak lug uniči kislino, ki se je vlezla v les. Tudi lesene kuhalnice (lopatice) čistimo z lugom.
Posodo napolnimo do prave mere Si smetano. Če je posoda prenapolnjena, traja medenje predolgo ali sploh ne uspe. Delati je treba v enakomernem tempu brez presledkov (odmorov). Ko postane smetana kašnata, vrtimo ali tolčemo počasneje kakor doslej in prenehamo, ko se maščoba zbere v kepice od velikosti graha. Zdaj te kepice zgne-temo z leseno lopatico skupaj, položimo na zmočeno sito in precedimo vso tekočino skozi to sito, da ujamemo tudi ostale drobtinice.
Maslo izperemo v več vodah, da so izloči sirotka. Med tem ga z leseno lopatico premesimo. Po končanem izpiranju pregnetemo maslo prav dobro, da se iztisne vsa voda. Vendar bi predolgo gnetenje povzročilo, da postane maslo mažasto.
Spretnost.
Zobozdravnik: Mi 7-obarji smo spretni takoj, da z dvema prstoma izvlečemo zob.
Bolnik: To ni nič! Moja stara si z dvema prstoma potegne iz ust celo čeljust.
Beračeva hvala.
Bog vam povrni stokrat, dobri gospod; iz srca sem vam prav zelo hvaležen. Vsak dan bom ¿a vas' molil. Pri lokih gbspodih, kakor ste vi, dobivajo ljudje iiirije: vrste šele pravo ljubézên in veselje za beračenje.
Hišna ura.
V spalntei ni ni en j ure tr.eba; kadar pride moj mož domov, vem- takoj, koliko je • odblljo. Ako ropota
Januš Goleč:	9
Trojno gorje.
Ljudska povest o U'ojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov.
Ko je vojaštvo postalo na sredi trga in je začel Matija Toplišek klicati s trobljo na zbor, se je zganil podsreški moški ter ženski svet in stopil na plan iz radovednosti, kaj hočejo in kaj nameravajo tuji možje. Ko je bil trg poln, je stopil kapitan na sredino in oznanil z mogočnim glasom, da so oni prvi oddelek kmečke vojske iz Bistriške doline, ki je že zbrana in . čaka le še na znamenje za odhocl ter udar. Vse je že organizirano v slovensko-hrvaški moški punti, le od Pod-sredčanov se še ni zataknil doslej kljub prigovarjanju nobeden za klobuk bršljana ali zimzelena. On kapitan Pavel Šterc jih danes ne prosi,^ pač pa zapoveduje, da moraj<? biti tudi oni pripravljeni za pohod na boj za staro pravdo in se bodo priključili kmečki vojski, ki bo marširala skozi Podsrcdo čez par dni. Ako se no bodo po-
korili, bo zapel celemu trgu rdeči petelin! Pave; jo še zaklical: »Z Bogom, na svidenje za par dni,« se je zavihtel na konja, Toplišek je .zatrobil v pokrepitev kapitanovih besed in šlo je naprej proti Koprivnici. Koprivnicam iu.istotako Raj-henburžani so bili vsi za punt in pripravljeni, da pomnožijo na poziv kmečko vojsko. Ko je prijezdil kapitan na Videm, so bili obveščeni, da bo tamkaj zbirališče punte, a do tedaj še ni bilo nikogar in so bili Pijštajnčani prvi.
Mosta preko Save, ki spaja danes Videm s Krškem, ni bilo v dobi kmečke vstaje. Promet osebni in blagovni se je vršil med levim ter desnim savskim bregom s.pomočjo broda, ki.je pre-peljeval iz Štajerske na Krško, polje iz Vrbine ob Savi pod Staro vasjo. Šterc je p/egledal kot izurjen borec krajevni, položaj in se čudil, da se bo zbirala kmečka vojska ne na prostrani Kranjski, ampak ozki štajerski strani. Gotovo Je morala biti vojvodi Gregoriču pot ob levem bregu Save lažja ter sigurnejša nego ol> desnem za razvoj bojnih čet in posebno še za bitko na konjih kot nalašč ustvarjeno Krško polje. Med opa-
tako pripravljeno maslo oblikujemo v lesenih modelčkih, ali pa napravimo Stručke, zavijemo v čist maščoben papir in hranimo v hladnem in temnem prostoru.
Manjše količine smetane lahko ume-demo v porcelanasti skledi s kuhalnico ali še hitrejše z metlico za jajčni sneg. Smetano mešamo vedno v isto smer tako dolgo, da postane kašnata. Nato zmanjšamo hitrost in ko se napravijo male kepice, jih zberemo z lopatico in maslo izperemo v vodi. Uporabiti moramo celo in dovolj veliko skledo iz porcelana, primerno močno metlico za jajčni sneg iz začinjene kovine (bakrena ali medena je nerabna!) ter paziti na čistoto, kar je pri teh predmetih zelo lahko.
Kakovost masla
je odvisna od nege in krmljenja krav, od kakovosti smetane, ravnanja z mlekom in smetano pred medenjem, me-denju samem ter vdelavanju masla in njega shranitvi. Maslo mora vsebovati vsaj 80% tolšče in kvečjemu 16—18 odstotkov vode. V obče računamo, da se pridobi iz 100 litrov mleka, 4 kg masla, 6—7 kg skute, 70 litrov sirotke in 12 litrov pinjenega mleka.
Pri nepravilnem ravnanju dobimo
Maslo z raznimi napakami:
Mažasto maslo dobimo, če medemo pretoplo smetano, medemo predolgo ali gnetemo maslo prekomerno.
Progasto maslo nastane, če zmesimo dvoje vrst masla skupaj, ali če ga slabo premesimo.
Sirasto maslo ima vzrok v prekisani smetani. Vsebuje majhne koščke skute.
Žarko maslo je posledica uporabe slabe smetane. Tudi neprimerna shramba je lahko vzrok temu, ali pa nezadostno gnetenje, tako da ostane v maslu sirotka nazaj.
Oster okus masla izvira iz slabe, pokvarjene krme, ali pa, če se poklada zelje ali repa. Tudi je lahko kriva kaka nesnaga.
Kako naj ravnam z zmrzlimi jabolki.
Zmrzla jabolka so silno občutljiva. Predvsem jih ne smemo prijemati z roko, ker je ista topla. S kako zajemalko jih zdevajmo v posodo in vlijmo na nje mrzle vode, da stoji preko njih. Na ja-bolkah se bo napravila ledena skorja. Vodo odtočimo in ko led od jabolk odpade, jih s suho cunjo obrišemo in na
hladnem shranimo.
*
Cene in §e|msha poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 20. februarja so pripeljali špeharji 136 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10—12 Din, špeh 12—13. Kmetje so pripeljali 8 voz sejaa po 85—95, 2 otave po 75—80, 2 voza pšenične slame po 70—75, 39 vreč krompirja po 1—1.50, 13 vreč čebule po 6 (česen 10—15), 16 vreč zelja po 2—3. Ječmen je bilo po 1.50, oves 1.25—1.50, koruza 1.25—1.50, proso 1.75, ajda 1.50, ajdovo pšeno 3.50—4.50, fižol 1.50—3. Kokoš 25 —35, piščanci 30—65, raca 20—30, gos 50—60, puran 50—70. Orehi celi 5—6, luščeni 16—18. Ilren 12—14, karfijola 6—10, kislo zelje 3—4, repa 2, radič 12. Jabolka 3—5. Mleko 2—3, smetana 10 —12, surovo masla 24—32. Jajca 0.75—1, med 14—20, suhe slive 8—12.
Mariborski svinjski sejem 19. februarja 1932. Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih samo 58 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov 100 do 120 Din, 3—4 mesece 150 do 200 Din,.5—7 mesecev 300 do 350 Din, 8—10 mesecev 400 do 450 Din, 1 kg žive teže 5—6 Din, mrtve teže 7.50 do 8.50 Din. Prodanih je bilo 19 komadov.
*
Zdravilišče za mačke.
Vrhovno sodišče v Avstraliji je izreklo končno odločitev v pravdi, katero so naperili potomci Marije Flower proti njeni oporoki. Razsodba, ki je vzbujala zanimanje cele Avstralije, je zaključena s porazom dedičev. Oporoka gospe Flower namreč določa, da se uporabi
cela milijonska zapuščina pokojne za zgradbo mačjega zdravilišča.
Ko je še živela bogatašinja, je bila znana kot izredna prijateljica živali. L. 1910 jej je umrl mož, zapustil je ženi milijone in te je od tedaj vdova naklanja-la negi živali in predvsem mačk. Leta 1920 je kupila veliko posest pri mestu Melbourne in je ustanovila tamkaj obsežno zdravilišče za živali, v katerem je bilo v oskrbi 500 mačk. Že tedaj so oporekali njeni sorodniki takemu brezumnemu početju, ker so se bali, da bo pretirana skrb za živali pogoltnila milijonsko premoženje.
Leta 1923 je prišlo do sodne obravnave, pri kateri se je postavilo društvo za varstvo Živali v Melbournu na stran prismojene vdove. Celo ravnatelj mel-bournske umobolnice je izjavil, da ne sprejme bogatašinje v zavod, četudi bi jo skušali vtakniti sorodniki nasilnim potom med norce. Vsi poskusi sorodnikov, da bi spravili milijonarko pod nadzorstvo, so se izjalovili. Gospa Flower je umrla brez otrok leta 1927 in je določila v testamentu, da pripadajo obresti njenega milijonskega premoženja vzdrževanju mačjega zdravilišča. V sanato-riju mora biti preskrbovanih najmanj 300 muckov. Ako bi pa ne bilo v Melbournu dovolj- pomoči potrebnih mačk pri rokah, pridejo v poštev tudi psi.
Pravda za razveljavljenje oporoke se je vlekla 4 leta. Vse inštance so potrdile veljavnost zadnje volje. Zaslišanih je bilo bogznaj kolikokrat 56 prič. Časopisje je prinašalo obširna poročila o — mačjem testamentu, ki je pa konečno le obveljal!
*
Prosvetni večer v Mariboru. Prosvetna zvezo priredi v četrtek, 25. februarja, ob 8. uri zvečer, v Prosvetni dvorani Zadružne gospodar*
zovanjem kapitanu neznanih krajev Je nastopil mrak.
Zima leta 1573 ni bila ostra in še februarja Je v nočeh le zmrzovalo brez snega. Proti polnoči od 3. na 4. februarja so začeli polniti Savsko dolino močni oddelki kmečke vojske, ki je 3. februarja brezuspešno navalila na brežiški grad. Napad je odbil upravitelj Gašper Possinger, ki je izstrelil med oblegalce tri krogle iz največjega topa. Kmetje so zahtevali od meščanov, da se jim udajo, ali pa obljubijo, da ne bodo nič proti njim učinili in jih v ta namen spuste v mesto. Ko so meščani to odbili, so začeli kmetje udarjati na mesto in so se maščevali nad poedinimi prebivalci. Brežijce, ki so bile že po naravni legi in z obzidjem dobro zavarovane, so bile za kmečko vojsko veliko pretrd oreh in radi tega je tudi odkorakala po par brezuspešnih napadalnih poskusih proti prvemu zbirališču — Vidmu.
Vojvoda Ilija Gregorič se ni mogel kapitanu Štercu dovolj načuditi, ko ga je zagledal pred seboj v viteški bojni opremi in tudi njegovo
spremstvo je bilo oboroženo, kakor bi pripadalo plemiški armadi.
Na žalost je zapazil Šterc že v noči, da je Ili-jeva vojska druhal brez pravega strogo vojaškega red^, opremljena in oborožena, da se je naj sam Bog usmili! Puntarji so bili slabo oblečeni, napol obuti, orožje je imel vsak drugo, po največ nekaj prav nerodnega, kar je pač zagrabil v prvi naglici, ko mu je buknil na uho glas dolge lesene — bojne troblje, ki je klicala na odhod.
Po kratkem razgovoru z vojvodo sta se podala oba poveljnika k počitku, da bosta sveža za glavni vojni posvet, ki se bo vršil 4. februarja predpoldne. .
Dan glavnega vojnega sveta 4. februar je pričel z lepim zimskim jutrom, nebo je bilo čisto kakor ribje oko.-Za posvetovalni prostor je bil določen grič pri Vidmu, kjer pravijo danes na Resi, in odkoder je diven razgled po celem širnem Krškem polju. V spremstvu 19 kapitanov se je podal vojvoda Ilija Gregorič na Reso, kjer je še enkrat razgrnil pred svojim generalnim štabom bojni načrt. Drugo jutro 5. februarja bi se naj
močno, takrat je Se zgodaj; ako pride in me prijazno pozdravi, tedaj je že precej kasno; ako pa si že pred vratmi čevlje sezuje, in ne prižge sveče, potem pa vem, da ^se že dani.
Odkritorčen kmet.
Kmetu je umrla žena. Gospod župnik ga pride tolažit in pravi med drugim: Pomirite se in mislite si, da je sedaj že pri Bogu.
Pri Bogu? vzklikne kmet, no, tedaj bode imel ljubi Bog ž njo svoj križ!
Potovalee brez uzor-cev.
K nekemu kmetske-mu županu je prišel potujoči agent zavarovalne družbe in mu
eke banke Gregorčičev večer. Na sporedu so deklamacije Gregorčičevih pesmi, govor o Gregorčiču kot pesniku in človeku (prof. dr. Dor-nik) in petje Gregorčičevih pesmi (proizvaja pevsko društvo »Maribor«). Vljudno vabljeni!
Mariborsko fantovsko okrožje priredi dne '20. in 27. februarja smuški tečaj v okolici Maribora. Tečaj se zaključi v nedeljo dne 28. februarja s smuškimi tekmami za smuško prvenstvo mariborskega okrožja. Tekme se vrSe pri Sv. Petru niže Maribora na 8 km dolgi progi. Zmagovalci dobe lepa darila. Odseki, pošljite evoje člane na tečaj, pa tudi tekmovalce, ki bodo zastopali vaš odsek pri prvih smuških tekmah našega okrožja.
Staritrg pri Slovenjgradcu. Od nas je malo-fcedaj slišati kaj novega, zato bi si kdo mislil, da spimo spanje pravičnega. Da temu ni tako, naj pričajo spodnje'vršitice. Fantovski Odsek bralnega društva je zadnje čase postal zelo delaven. Ima tamburaški zbor, katerega Zelo spretno vodi č. g. provizor Štefan Horvat, športni klub, dramatični in smučarski. Smučarski klub je tekom letošnje zime na-• ¡pravil že dve smučarski tekmi. Drugo tekmo je priredil preteklo nedeljo dne 14. februarja, popoldne po večernicab. Med kaplanijo in občinsko hišo so fantje že v soboto zvečer postavili lep slavolok, ki je nosil na eni strani napis »Start«, na drugi strani pa »cilj«. Tekmovalo je 12 fantov. Točno ob treh popoldne ee je zbralo pri slavoloku mnogo občinstva, ki je z zadovoljstvom in z zanimanjem spremljalo posamezne tekmovalce, ki so drug za [drugim smuknili i^ Starta. Tekmovalci so se
vso vnemo trudili, da prispejo čimprej na cilj,' zakaj štiri lepa darila, ki so bila pripravljena za štiri najboljše tekmovalce, ki v najkrajšem času prevozijo dolgo in težavni progo, so zanimala vsakega teknjovalca. Proga je bila dolga 8 km. Prvi je privozil na cilj Franc Konečnik v 23.15 minut, drugi Knez Franc v 23.33 minut, tretji Gams Pavel v 24.30 minut in četrti Konečnik - Avgust v 25 minutah. Vsi tekmovalci so prispeli na cilj brez vsake najmanjše nezgode. Po končanih tekmah so si fantje privoščili topel čaj, nakar so se razdelila darila. Prvo darilo je prejel Konečnik Franc in sicer lepo knjigo »Smučanje* 'Roberta Kump) in 10 Din.. Ostali trije
pa so prejeli nagrado v" denarju. Predsednik Bralnega društva g. Spesny je nato zmagovalcem čestital ter želel, da fantje še v naprej goje smučanje. Tamburaški zbor 15 fantov pa je nato zmagovalcem na čast zasviral nekaj koračnic. Tako smo letos v kratkem času priredili že drugo smuško tekmo.
Sv. Peter pri Mariboru. Dan 14. februarja je bil za našo mladino praznik. Fantovski, odsek Prosvetnega društva je priredil smuško tekmo, katere se je udeležilo 25 tekmovalcev. Pravi kanoni so bili med mladino, ki je 4 km dolgo progo zmagala z lahkoto. Pa tudi med odraslimi fanti so kapacitete, s katerimi bo še nevarno črešnje zobati. Rezultati so sledeči: mladina: I. Gradišnik Kari je prvi ko-rajžno po 26 minutah zavozil v cilj. II. Rumpf Anton 29.10 minut. III. Sentočnik Leopold 30.30,minut. Na progi 8 km si je priboril prvo darilo Knuplež Mirko iz Vodol v času 1 uri 1 sek. II. Škof Anton 1 uro 15 sek. III. Flu-her Anton 1 uro 15.35 sek. Mladina, le po tej poti naprej! S tako zabavo si boš utrdila telo in razvedrila duha, da boš v ponos naši fari. Vaša naloga, fantje, je, da pri okrožnih tekmah dne 28. t. m. pokažete, kaj zmorete ter visoko dvignete zastavo Prosvetnega društva v Št. Petru. Materinsko je skrbela gospa San-de za tekmovalce, ki so po naporni progi res bili potrebni okrepčila. Mnogi so prerokovali, da ne bo šlo, videli smo pa, da je še celo dobro šlo.
Oplotnica. Pretekli mesec nam je nudilo katoliško Prosvetno društvo nenavadni užitek. Dramatični odsek je vprizoril veliko ljudsko igro »Rokovnjači«. Kdor igro pozna, mora priznati, da je taka vprizoritev za dile-tanitske odre precej trd oreh. Toda topot je društvo pokazalo svojo življensko silo. Nastopilo je 45 igralcev na popolnoma prenovljenem odru. Gledalci so napolnili dvorano do zadnjega kotička. V podrobno oceno posameznih vlog se ne bomo spuščali. Pripomnimo le, da so bile glavne vloge izredno posrečene. Je pa tudi razveseljivo, da so nekateri novinci pokazali zelo dober igralski talent. Igra se je. v nedeljo dne 21. februarja ponovila z velikim uspehom.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Kdor še ni videl dne 7. februarja spevoigre doma, naj se v nedeljo
dne 28. t. m. potrudi k Veliki Nedelji. Tam namreč vprizori tomaževski cerkveni pevski zbor spevoigro »Mlado Bredo«. Ker je igra v resnici lepa in se je doma dobro obnesla, vabimo vse one, ki je še niso videli, in tudi vse tiste, ki j» želijo še enkrat videti. Pridite v prav obilnem številu!
*
			
L	JUraJfSUBSMM»	■1	
lummii			L
Kotlje. Posnemanja vredno. Dasi je bii letošnji pust zelo kratek, smo vendar imeli eno poroko, tako da ni, kakor govori ljudstvo, šel pri nas »volk skozi«. Roke sta si podala za pot v zakonsko življenje Močivnik Jožef ter Podojsteršek Marija. Želimo, da za mnoga in srečna leta! Hvalevredno je, da sta priredila času primerno samo priprosto ženitovanje, na katero sta povabila samo najbližnje sorodnike, pa je vendar na svatbi bilo prav prijetno in veselo. Lepo je bilo in zasluži še posebno hvalo,"* da šo se svatje spomnili tudi na domače uboge in so za nje zbrali 82 Din. Zato pa naj hvaležnost in molitev ubogih spremlja mladi zakonski par na poti skozi novo življenje!
Maribor. Na Frankopanski cesti 17 je umrl pp daljši bolezni g. Ivan Goričan, ki je dostavljal precej let raznim strankam dopise s sodišča. Poznal ga je celi Maribor kot blago dušo, ki je radevolje storila vsakemu kakšno uslugo. Blagega Ivana bo ohranil Maribor v najlepšem in hvaležnem spominu. Njegovi žalujoči ženki naše iskreno sožalje!
Svečina. Na gostiji Vračko-Lali je nabral g. Franc Pušnik, ekonom iz Svečine, 126 Din za dijaško semenišče. Bog plati!
Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Dne 9. t. m. je
tukaj umrl Dominik Pogorevčnik, prevžitkar, p. d. stari Pogorevčnik, v visoki starosti 85 let. Družina Pogorevčnik spada med najstarejše šmiklavške družine, že nad 400 let gospodari na tem posestvu. Blagi pokojnik je vodil svoje lepo posestvo celih 50 let in je vse svoje otroke lepo oskrbel. Bil je skoraj do
na dolgo in široko priporočal zavarovati se za slučaj smrti.
Ko je mož dokončal evoje pripovedovanje, je vprašal župan za-tegnjeno: Vi ste agent kje pa imate mu-Stre?
Nov sistem štedenja.
A: Kako Je pa to, gospod Stiskovec, da vi novejši čas zmirom kavo pijete, vaša gospa soproga pa pivo?
B: To je povse enostavno. Kadar jaz pivo pijem, popijem je po ve" vrčkov, a kadar moja žena kavo pije, popije je itak po več čaš; da p* pri sedanjih slabih časih preveč ne potrošiva, prjem jaz kavo, a moja boljša polovica pa pivo!
prepeljal večji del vojske okoli 2000" bojevnikov pod kapitanom Nikolajem Kupiničem na brodu ter „plavili na desni breg Save v Krško. Saj grajski poveljnik v Krškem, mestni sodnik in meščani so že izročili upornikom mesto in brod ob Savi. Ilija Gregorič sam bo s četo 500 do 600 mož odrinil še danes popoldne iz Vidma proti Rajhen-burgu in Sevnici, med potjo se mu bodo pridruževali štajerski puntarji in onih 16 tisoč mož, katere je imel zasigurane kapitan Pavel Sterc. Ko je vprašal vojvoda, če ima kateri od kapitanov k temu načrtu kaj pripomniti,- se je oglasil edini Šterc k besedi. Bil je odločno proti cepitvi že itak kar najslabše oboroženih moči, predno je izvojevana kaka večja zmaga nad plemstvom. S kijem, sekiro, koso in drugim poljskim orodjem oborožen kmet ni za bitko na odprtem polju. Na Vidmu zbrani puntarji bi bili kvečjemu za obrambo kake soteske, kakor je n. pr. od Krškega do Rajhenburga, na Krškem polju bodo odrekli še prav posebno, ako se bo zakadila vanje dobro izurjena ¿*lemi~?:a končnica. Dejstvo je, da zbirajo tudi graščaki vojaštvo na raznih koncih
ut in se bodo poslužili za napade na kmečko vojsko predvsem konjenišiva, katerega je mogoče vi eči po potrebi z vso naglico iz kraja v kraj. Po njegovem prepričanju bi pomenila sigurno zmago zasedba omenjene soteske, v katero bode moral ugrizniti nasprotnik, ako bo hotel zabra-niti širjenje punta. Ako bodo kmetje le enkrat videli na lastne oči, da so kos plemiškim, jim bo vzrasel pogum, utrdil se bo med njimi vojaški red in po kaki večji zaplembi pravega bojnega orožja bi šele bilo misliti na prehod iz obrambe v napad.
Štercovi pomisleki so bili edino pametni in bi bili prinesli kmetom sigurno zmago, ako bi ne bili zadeli na gluha ušesa. Vojvoda in ostali kapitani so bili za to, da se preplavi s puntom čim več pokrajin; ko bo vse v punti, se tudi plemstvo ne bo upalo postaviti v bran. Ilija Gregorič je prodrl s svojim že davno izdelanim načrtom in radi tega je bil prvi in zadnji glavni vojni posvet na Resi končan prav hitro. Popoldne sta odrinila vojvoda in Šterc s 500 moži proti Rajhenburgu, ostalih 2000 bojevnikov je šd odpočivalo na Vi-
zadnjega vedfto čvrst iii zdrav 3rf d<fber kato-' ltški mož. Pokoj njegovi ituiit
Podgorje. Mnogi so prerokovali, nekateri mogoče tudi želeli, da bo moral naš vlč. g. župnik letošnji pust mesto krapov je^ti bob, ki ga — že par let starega — ima za vsak slučaj pripravljenega, a vendar se njihove želje oziroma prerokbe niso uresničile. Na Bla-ževo sta si pred oltarjem podala roki Ivan Stopar, poljedelec, in Marija Kališnik, kmet-ska hči, ter tako g. župniku prihranila bob. Novoporočencema želimo v zakonskem stanu vso srečo. Priporočamo jima, kakor vsem zakoncem: glejte, da se prvič ne skregate, pa bo vse dobro! — Letošnji pust je minul brez hrupnih veselic. Čemu bi plesali, ko se itak s svetom vred sučemo? Le požarna hramba je na pustno nedeljo v predstavi priporočala čarodejno milo, ki brez britve obrije obraz. Pa je slabo naletela. Nastopil je hud mraz, ki združen z o3trim vetrom popolnoma zastonj obrije človeka, če bi imel same ščetine pod nosom. 26 stopinj je kazal toplomer, bolje rečeno: mrazomer. Vsak dan si lahko doživel ali videl silno pretresljive prizore, ki jih je povzročil mraz. Človek si skoro ni upal odpreti usta v strahu, da mu zamrznejo, tudi ne govoriti z drugim, ker bi lahko besede že prej zmrznile, predno bi prišle do ušes. Pri nežnem spo^ sedaj ne vidimo tiste odkritosti kakor v toplejšem času, ker so radi mraza vse zavite.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Dne 8. t. m. sta
bila poročena v tukajšnji cerkvi Ivan Knu-pleš od Sv. Jakoba v Slov. gor. in Alojzija Črnčec iz Malne.Nevesta je bila zvesta članica Marijine družbe, ljubila je tudi lepoto hiše božje ter je s krasnimi cvetlicami kinčala tukajšnje oltarje. Gostija se je vršila na nevestinem domu kratko in pošteno brez godbe. Želimo srečo in blagoslov božji!
Marija Snsžna. V sredo dne 17. svečana je po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, umrl daleč na okoli znani posestnik Edvard Fluher na Spodnji Velki v starosti 86 let. Pogreb se je vršil v soboto. Bodi tukaj izrečena prisrčna zahvala vsem, ki so se ga v tako polnem številu udeležili. Bajnega priporočamo v pobožno molitev!
.. < ■ i'11 ■ . \ -. ■■ ■. ■ ■ Kje kupujejo naši naročniki?
. : K..	" ;	. .
V trgovinah, ki ao tukaj navedene: V teh trgo vinah je dobro in poceni blago. Vsakdo, ki kupi vsaj za 100 Din blaga v gotovini, dobi brezplač no Gospodarski ali Gospodinjski žepni koledar
Te trgovine so:
V Mariboru:
Anton Macun, trgovina z manufakturo v Gosposki ulici. Mariborski konsum, Glavni trg. Franc Klajnšek, trgovec, Glavni trg. Jančič Kari, trgovina, Aleksandrova cesta 11.
Penič Mira, trgovina, Vetrinjska ul. 9 Tekstilni bazar, Vetrinjska ulica 17 Sv. Jurij ob Ščavnici: Josip Farkaš, trgovina. Perger Tomaž, trgovec. V Kapeli pri Radencih. Franjo Steinbauer, trgovina.
V	Ptuju.
Anton Brenčič, trgovina z železnino. V Ormožu H. Jurkovič, trgovina.
V	Celju
Franc Dobovičnik, Gosposka ulica 15. (pri nakupu za 300 Din.) Franc Strupi, steklar.
Brumec Anton, trgovec, Gosposka 2 (pri nakupu za 200 Din)
Ljubno v Sav. dolini:
Jakob Sem. trgovec
Pod tem zaglavjern bomo objavljali te in druge trgovine, ki se bodo še prijavile. Ta objava je za trgovce, ki odvzamejo vsaj 10 komadov koledarja, brezplačna. Trgovci, pišite takoj Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Babmci pri Ljutomeru. V soboto dne 6. t. m. popoldne je zati.sn.it svoje blage oči tovariš in posestnik Janez Polanič po dolgi in
mučni bolezni, katero je 'prenašal z največjim potrpljenjem. Bil je dober in skrben gospodar in vnet delavec pri gasilskem društvu. Blagi pokojnik zapušča tri nepreskrbljena otroke. Dragi Janez, bil si vedno vesel in da« bre volje, pa je prišla kruta smrt in ti utrgala nit življenja in si se moral preseliti o& oni svet. Janez, izprosi nam vsem, da se snidemo v naši nebeški domovini! Ženi in otrtH kom naše sožalje!
Sv. Jernej pri Ločah. Tukaj se je poročila dne 1. februarja t. 1. Tilčka Cvahte z vrlim mladeničem Ignacijem Tomažič iz Pobrež» pri Prihovi. Obema novoporočencema želima obilo sreče! Bog živi!
Sv. Jernej pri LočaJh. Umrl je pri nas ml-» nule dni po kratki in mučni bolezni znani banovinski cestar Iiorže Ivan. Njegov rojstni kraj je bil v Ponikvi ob južni žel. Naj v miru počiva! — Naš cerkveni pevski zbor dobro napreduje. Vodi ga organist g. Janko Korošec. Petje v naši mali in prikupljivi cerkvici je tako lepo kot le malo kje. — Tudi v našem kraju je nastala kriza glede denarja. Blago po trgovinah še vedno drži svojo ceno, a kai • ima kmet za prodati, to nima nobene vrednosti. Jajca so n. pr. imela svoj čas toliko cena, da si je laliko ubogi krnet vsaj nekoliko pomagal pri nakupu vsakdanjih potrebščin za gospodarstvo, toda sedaj so na pol zastonj. Če bo šlo tako naprej, bomo šli kmalu rakovo pot!
Št. lij pri Velenju. Letošnji pust nam je vzel dve nevesti. Krajnc Ana je odšla v Šoštanj, Leskovar Angela si je izbrala Skale. O priliki poroke Glinšek-I.eskovar so svatje darovali 100 Din za novo bogoslovnico v Mariboru. Ob slovesu nam je pa pust nasul snega toliko, da bomo morali resno misliti na srnuče, če bo hotel priti sosed do soseda.
Griže-Zabukovca. Dne 27. januarja so prav žalostno zapeli zvonovi na.se župne, kakor tudi obeh podružničnih cerkva, naznanjajoč, da je zatisnil svoje trudne oči mož trpin, dober krščanski gospodar in oče. gostoljuben sosed in prijatelj ter dolgoleten naročnik »Slovenskega gospodarja«, Mihael Piuter, p. d. Grčar, posestnik v Zabukovci. Doživel je- 77 let. Kako je bit priljubljen, je pokazal rijegov pogreb, katerega se je udeležilo' veliko števil«
dmu, da se prepeljejo v jutru 5. februarja, na desni breg Save v Krško in začne pohod preko Krškega polja.
VI. POGLAVJE.
Ko se je pomikal Gregorič proti Rajlienburgu, mu je prihitel nasproti tamošnji grajski posestnik Welzer, ki mu je poklonil sod vina ter vola s prošnjo, naj mu ne uniči gradu ter posesti, saj je itak kmečke in ne plemiške krvi. Iz Rajhen-burga so še marširali puntarji v noči v Sevnico, ki se jim je podala brez odpora. Tukaj se je uta-borila kmečka vojska. Vojvoda in Šterc sta bila povabljena od gospe lvlobner na posest Ruda, kjer so ju gostili dne 5. februarja vprav po knežje. Iz najbolj veselega razpoloženja ju je vzdra-mil na konju pridrveli sel iz Krškega, ki je prinesel strašno poročilo o porazu kmečke vojske pri Krškem. Uskoški- poveljnik Thurn je pridrl preko Kostanjevice s približno 500 svojih ljudi in zadel na Kupiničeve čele, ki so so bile baš prepeljale preko Save in se razvrščale za nadaljnji
pohod pa Krškem polju. Ko so zapazili kmetje v galopu proti njim drveče nasprotnike, so se zmajale njih vrste, se zagnale v beg in zatekle v Krško. Po prihodu Thurnovih pešcev je prodrla pehota z gornje strani v mesto, jezdeci so ga zavzeli od druge strani. Pričelo se je nepopisno strašno klanje, v katerem je padlo in utonilo v Savi 300 kmetov, vsj drugi so bežali ter se razkropili na vse strani. Po zmagi je uskoško vojaštvo grozno besnelo, ropalo ter požigalo.
Sporočilo o tako naglem ter nepričakovanem porazu je tako presenetilo vojvodo, da se je zjokal kakor od Staršev tepen otrok. Zgodilo se je to, kar je dvakrat prerokoval kapitan Štčrc. Pogrešita glede cepljenja bojnih čet se ne bo dala več popraviti. Sedaj ni bilo niti misliti na kako nadaljnje prodiranje, treba je le še rešiti, kolikor je še sploh bilo mogoče. Za nobeno ceno v Sevnici zbrana kmečka vojska ni smela zvedeti o porazu, sicer.se je polasti malodušnost. in kmetje se bodo razleteli, predno so sploh videli nasprotnika.	* *
(Dalje prihodnjič.)
7C!etoa zmagovalka
pri lepotni tekmi.
V svojem < stremljenju po vedno novih presenečenjih so priredili Parižani tekmo za najlepše oči. Da bi drogi čnri tekmovalk ne vplivali na razsodbo, so sklenili, da «.i morajo tekmovalke zakriti obraz iri se oble-H v ohlapen domino. Tako je bilo. sodnikom nemogoče spoznati —< starost ali katere druge lastnosti tekmovalk. Veliko je bilo presenečenje, ko se je razkrila lastnica lepih oči: bila je neka 70|etna s.ta(ka! Kako si je mogla. tako pokriti obraz, da se niso videle uiti gube okrog oči. t etra poročilo ne pove.
ljudi iz." Gijž. in od (UtigocT. Kot zvestega pod-pornega/člana žabUkovšlie-požarne branibe so ga nositi gasilci" v krojih» Istj so tudi ob udeležbi }5 Članov; tvorili častno stražo pri pogrebu. Gasilec Brezov šek se je pri hiši žalosti in ob grobu i ganljivimi besedami poslovil od pokojnika,. a grižki cerkveni pevski zbor mu je pod vodstvom g. organista Rojnika za pel dve v grče segajoče žalostinke., Domači izrekajo- vsem za tolažilno udeležbo in sodelovanje iskreno zahvalo! Vsi pa ohranimo blagega pokojnika,v častnem spominu!
Št. Jaaž pri Velenju. Živimo v času rekordov! Tudi mi smo ga postavili.. Prav za prav le nasi ženini in neveste. V tako kratkem pustu in v tuko hucli gospodarski krizi, pa kar 8 parov, ki sq korajžno stopili v zakonski jarem. "Vrsto sta. otvorila dne 10. januarja Pra-protnik Franc in Arlič Marija. Dne. 31. januarja sta se poročila Lesjak Metod In Lešnik Marica, na Blaževo sta se dva para odločno odpovedala dolgočasnemu samskemu oziroma žalostnemu vdovskemu stanu: Verdel Jožef iz Galicije in Ivroftič Marija ter Pot Franc in Križovnik Marija. V nedeljo dne 7. februarja pa so stali kar trije pari pred poročnim oltarjem: Drev Rudolf in Glušič Ljudmila, Lesjak Anton in Drev Emilija, umni čebelar in sadjar Rednak Franc in Glušič Angela. Zaključila sta dne 8. t. m. Blažič Martin iz Dobrne in Zolier Terezija. Večina od teh so naši delavci v društvu ali apostolstvu, ki so ali na odru, ali s petjem, ali z apostolskim zgledom pri našem katoliškem občestvu sodelovali. Da bi svoje, od Boga odkazane vloge tudi na požorniei zakona dobro odigrali in prepevali le pesmi veselja in sreče ter bili tudi kot možje in žene celi apostoli, je nás vseh srčna želja in čestitka. Bog vam v zakonu z blagoslovom povrni vse, kar ste za katoliško stvar dobrega storili. Svojo hvaležnost in zahvalo smo vam hoteli izraziti z društveno prireditvijo na pustno nedeljo, pa nemila tmrt nam ni dovolila tega veselja. Vsem no-jvoporočencem na mnoga srečna leta in desetletja!
M-rija Reka. Kakor po drugod, gospodari splošna kriz^ tudi pri nas. Cene kmetskim pridelkom dan za dnem padajo, ne padajo pa pri tem, kar moramo kupiti. V teku leta so se nekatere stvari v trgovini pocenile za nekaj par, druge stvari pa so se podražile za par dinarjev. Tako se je n. pr. podražila moka in sol. Cene kme'.skih pridelkov pa so v teku leta padle nekatere za 70%. Tako je stanje naših kmetov jako težko. Zaslužek je povsod pičel. Rudnik sicer dela, a lahko vse delavce na prstih prešteje. Povrh še pa nesreča pri živini, zdaj bolezen in zdaj zopet smrt. — Dne 1. februarja je za vedno zaspala Helena Hribar. Dne 8. t. m. pa častitljiv starček in posestnik Janez Dolar v starosti 75 let. Bil je nezadol-ien. posestnik in naročnik »Slov. gospodarja« in Mohorjevih knjig. Živela sta z ženo v presrečnem zakonu 46 let. Rodilo se jima je 7 otrok, med temi sta dva padla v svetovni vojni. Vzgojil je vse lepo krščansko in za vrle državljane. Umrla sta torej dve osebi, rodilo se je pa troje otrok. Zakonski križ si letošnji predpust ni upal nihče zadeti na rame. Kaj je vzrok? Najbrž tudi gospodarska kriza!
Remšnik. Gospodinjski tečaj priredi v nedeljo dne 28. svečana to-le svečanost: dopoldne bo razstava tečaja, popoldne po. večernj-eah igra s petjem in deklamacijo. K čajanki pridejo Samo povabljeni gostje. K predstavi kakor k razstavi vabimo vse občinstvo brez izjeme. Poštena zabava in razvedrilo; je tudi v postnem Času dovoljeno, najbolj bo pa? slu-
žilo vše v pouk in pogloliljenje kil ture. Konec tečaju ho v torek dne ,1. marca. Vsa nedeljska prireditev bo V prostorih g. Grogla', "oziroma Rebernika: Pridite t
Šmarje pri Jelšah. Najstarejši naš naročnik »Slovenskega gospodarja« se vedno rad sporni' nja velikega rojaka naše dekanije, Ponkovljana škofa A. M. Slomšeka. Ker so taki spomini velikega pomena posebno sedaj, bi bilo prav umestno, da bi jih dotični sam spisal, ali po kom drugem spisati in objaviti dal. Saj je bil že 13 let star ob Slomškovi smrti. — Po njegovih zapiskih je pri nas vneto vodil cerkveno petje celih 36 let (1846—1882) bivši tukajšnji nadučitelj Jožef Brinšek, kateremu je 10 let sledil šolski ravnatelj Franc Jurkovič (1882—1892) in zatem celih 37 let (1883—1930) še sedaj med nami živeči posestnik g. Zelič Karol. Se pa tudi našim pevcem pozna, da so bili vedno pod dobrim vodstvom, in smo prepričani, da ostane tako še dolgo vrsto let. Lepo cerkveno petje nas vselej veseli in mogočno povzdiguje naša srca k Bogu.
Podčetrtek. Pred kratkem smo položili k večnemu počitku dobrega našega farana g. Jožefa Pavlica. Pokojni je. bil dober in kršč. zakonski mož, dober oče svojim otrokom, mil in ljub sosed, ki je rad pomagal vsakemu, čc je le mogel. Bil je tudi dolgoletni naročnik »Slovenskega gospodarja«, ^v" zadnjemu počitku so ga spremili njegovi sosedi in prijatelji. Na domu zapušča dobro ženo in prav pridno hčer, ki zvesto nudi pomoč svojim staršem. Naj počiva dober naš faran v miru božjem, preostalim pa naše sočutje!
Svetina pri Celju, znana po svoji romarski, Veličastni cerkvi, nad vse priljubljena izletna točka premnogih celjskih in drugih turistov, 700 m nad morjem ležeča, prijazna gorska vasica, kjer storijo po letu najboljše črešnje, po zimi pa najbolj prospevajo sneženi zameti v vseh mogočih, fantastičnih oblikah, ta ljubka ter prijazna vasica se je v zadnjem času kar prenovila: cela vrsta mladih gospodarjev je vzela vajeti kmetijstva v roke: Matijčkov Ja-lez. si je. v tem predpustu pripeljal mlado gospodinjo iz Vodic v Kalobju, Smodejev Miha la iz lepe Savinjske doline. Pa tudi Klepejev Francek na prijaznem Slapšakovem posestvu v skritih Komjincah ni hotel zaostali: poiskal si je zakonsl- družico v. vrli, krščanski Bezgovšekovi hiši ' Tisocati. Tam so veseli sva'je na predlog vrlega gospodarja Jožefa Bezgovšeka iz Planince zbrali 100 Din za afri-kanske misijone, da bi tudi mladi zamorčeki postali deležni sreče krščanskega pouka, jo rekel dobri mož, kakor ga imajo srečni otroci na Svetini, prihodnji srečni ženini in neveste ter naše zveste krščanske družine!
Sv. Rupert nad Laškim. V visokih hribih živimo, leto in zimo trpimo, več kakor srečni poljanci, ki hodijo 111 se vozijo po lepih, gladkih cestah; a duh moderne hitrice je menda prodrl tudi v naše kraje, vsaj v pustnem času: presneto kratek je bil letošnji pust, a ga smo tako temeljito in dobro porabili ter tako vstrajno hiteli, da se je nič manj kakor 16 parov mladih ljudi vrglo v sladki zakonski jarem. Da bi le nobenemu pozneje ne bilo žal! — A tudi smrt hiti v naše hribe, in kar
Pri prehlajenju, liri p i, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v u-dih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Jo"'ove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabil. Franz Josefova« oren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijali in v špecerijskih trgovinah.	1
I zaporedoma se oglašajo mrtvaški zvonovi. 5. februarja je pri Sv. Petru po mučni bolezni preminil vrli gospodar Janez Košec, p. d. Korošec, v 72. letu svoje starosti. Bil je delaven, tih in skromen krščanski mož, skrben oče svojih otrok, zvest mož svoje sedaj žalujoče žene. »Slovenski gospodar« je v njegovi hiši že ■stari prijatelj. Naj počiva v miru! — V petek dne 12. februarja pa je tudi po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspala mlada gospodinja Marija Pečnik iz Velikih Grahovš, p. d. Blažekova. Doj>olnila je komaj 33. leto in je umrla kot žrtev materinskega poklica. Vsak, kdor jo je poznal, žaluje za vzgledno materjo, nad vse skrbno gospodinjo in zvesto soprogo, ki je živela v kratkem, a nad vse srečnem zakonu. Bila je zvesta Marijina družbenka kot vzgledna deklica, Marijina družbenka tudi v zakonu; njene sosestre-družbenice so ji dale na dan pogreba nad vse častno spremstvo! Mati-mučenica, počivaj v Gospodu!
Pišeca. 11 parov je sklenilo v naši župnijski cerkvi v letošnjem predpustu zakonsko zvezo. Zenitne slovesnosti so potekle vse v najlepšem redu. Seveda bi bilo mnogo lepše, če bi lahko vse neveste z venčkom stopile pred oltar Gospodov. Otvorila sta te ženitne slovesnosti dne 17. januarja s svojo veselo poroko ugledni mladenič šušterič Rudolf in Marijina družbenka Plntarič Roza. Dne 2. februarja smo spremili k poročnemu oltarju cerkvenega ključarja Kostevc Mihaela in njegovo nevesto Plevnik Elizabeto, ki je izpolnila globoko vrzel, ki je nastala v tej ugledni hiši pred 2 leti po smrti rajne žene. Enako zaželjena je nevesta Pšeničnik Uršula na domu Radanoviča Ivana v Blatnem. Stergar Franc iz Kapel si je izbral za družico Molan Franciško iz Globokega, Vogrinc Jožef iz Bojsnega pa Žerjav Terezijo iz sosednih A rtič. Vrsto ženitev pa sta dne 8. februarja zaključila Dirnbek Janez in Leskovšek Neža iz Dednje vasi, ki sta poprejšnja leta pridno sodelovala pri tukajšnjem Prosvetnem društvu. Vsem, zlasti pa tem, iskreno čestitamo in želimo obilo sreče!
Pišece. Na gostiji cerkvenega ključarja Kostevc Mihaela in Plevnik Elizabete v Podgorju so odlični svatje nabrali 220 Din, na gostiji Dirnbek Janeza in Leskovšek Neže v Dedinji vasi pa 75 Din za novo bogoslovnico v Mariboru. Iskrena hvala blagim dobrotnikom!
W®mr na nkin esic ¥iene.
Z 20. februarjem t. 1. so ukinjeni naslednji potniški vlaki:
1.	na progi Maribor glavni kolodvor — Bre-zno-Ribnica potniški vlak št. 9022, odhod iz Maribora glavni kolodvor ob 14.50, prihod na Brezpo-Ribnica ob 15.58 ter v obratni smeri potniški vlak št. 9025, odhod Brezno-Ribnica ob 17.15, prihod v Maribor glavni kolodvor ob 18.26. Oba vlaka sta vozila samo ob nedeljah in praznikih.
2.	na progi Maribor glavni kolodvor—Fala potniški vlak št. 9024, odhod iz Maribora gl. kol. ob 16.55, prihod Fala ob 17.38 ter v obratni smeri potniški vlak št. 9025, odhod Fala ob 17.48, prihod v Maribor glavni kolodvor ob 18.26. Oba vlaka sta vozila samo ob delavnikih.
3.	na progi Dravograd-Meža—Slovenj gradeč
potniški vlak št. 9116, odhod iz Slovenjgradca ob 5.19, prihod v Dravograd-Mežo ob 5.47, ter v obratni smeri potniški vlak št. 9117, odhod iz Dravograda-Meže ob 20.37, prihod v Slo-venjgradec ob 21.07.
4.	na progi Rogatec—Rogaška Slatina potniški vlak št. 2114, odhod iz Rogatca ob 8.20, prihod v Rogaško Slatino ob 8.32.
5.	na progi Pragersko—Čakovec potniški vlak št. 1118, odhod iz Pragerskega ob 22.28, prihod v Čakovec ob 2J.00 ter v obratni smeri potniški vlak št. 1121, odhod iz Čakovca ob i.19, prihod v Pragersko ob 5.58.
6.	na progi Čakovec—Kraljeves-Prelog potniški vlak št. 11.30, odhod iz Čakovca ob 0.16, prihod v Kraljevec-Prelog ob 0.37, ter v obratni smeri potniški vlak št. 1129, odhod iz Kraljevca-Preloga ob 0.50, prihod v Čakovec ob 1.1 i. Oba vlaka sta vozila samo ob nedeljah.
7.	na progi Ljubljana glavni kolodvor—Zi-dinimost—Maribor glavni kolodvor potniški vlak št. 017-518, odhocl iz Ljubljane gl. kol. ob 7.27, prhod v Maribor gl. kol. ob 11.36 ter v obratni smeri potniški vlak št. 519-620, odhod iz Maribora gl. kol. ob 9.10. prihod v Ljubljano gl. kol. ob 13.16.
ftpsli€ m®€¥€.
Pod tem zaglavjem bomo objavljali odgovore o vojaških zadevah. Povdarjamo, da tudi tukaj ne bomo odgovarjali na enaka vprašanja več kot enkrat. Naročajte na naslove avojih vojakov »Slovenskega gospodarja«!
Skrajšanje roka: X. V., Velika Nedelja. — Podatki v Vašem vprašanju so pomanjkljivi! Zakon določa, da služi v rodbinah, kjer je več moških članov, prvi sin skrajšani rok, če ima še živega očeta pod 60. letom starosti, a nima prvi sin mlajšega brata z najmanj polnimi 17. leti starosti. Če pa ima v takih rodbinah prvenec mlajšega brata z najmanj polnimi 17 leti, služita prvi sin in njegov; naslednji brat po vrsti polni rok, tretji za njima pa skrajšani rok in tako izmenoma po vrsti. Če pa v rodbini ni očeta, ali je star nad 60 let, Kluži prvi sin skrajšani rok, ako ima mlajšega brata z najmanj polnimi 17 leti starosti. Naslednja dva pa služita po vrsti polni rok.
Upamo, da bode te s temi podatki sami ugotovili, kateri rok Vam pripada, drugače pa vprašajte s ponovnim pismom z navedbo Močnejših podatkov o služenju Vašega očeta in brata v vojski in njih starosti.
Služenje pri gorskem peš. polku: B. F., Ei-zeljsko. — Tako prošnjo je nasloviti na pristojno vojaško okrožje, ki Vam bode prošnjo ugodilo v slučaju, da bo ministrstvo vojske in •mornarice v svojem razrezu predvidelo tudi gotovo število rekrutov za ta polk. Prošnjo je kolkovati s 5 Din. in priložiti 20 Din kolek za rešenje.
Skrajšanje roka: B. N., Sv. Lovrenc na Dr. poiju. — Vprašate, če ima Vaš tretji brat pravico na skrajšani rok vojaške službe, čeprav ie služil že prvi, najstarejši, le 9 mesecev. Ta prošnja ne bo imela uspeha, ker je v družini '/e prvi sin služil skrajšani rok. Naslednja dva rituala -služiti polni rok m šele tretjemu (v Vašem slučaju četrtemu po redu) pripada zopet skrajšani rok vojaške službe.
Zakon o invalidih, kje dobiti: P. K., Rogatec. — Invalidski zakon je razglašen v '81. kodi »Uradnega lista« z dne 5. avgusta 1929 na htrani 625, katerega dobite na vpogled pri občinskem uradu, čien 107 ¡pa se glasi: Invalidska sodišča rešijo vse dobljene nerešene predmete po členih 101 in 106 tega zakona, potem pa. tudi prvenstveno pretresejo predmete, o katerih .so se izdala potrdila po-členu 105 tega zakona za podaljšavo izplačevanja tudi izza 'dne 1. oktobra 1929; nato predmete, glede
katerih se je odklonila izdaja potrdila po čl. 105 tega zakona; naposled predmete, glede katerih se vloži prošnja kasneje kot 30. nov. 1929 skladno s čl. 104 tega zakona. Po oceni predloženih dokumentov in predmeta samega, o katerem se je prej izdala izvršna odločba, izda sodišče novo odločbo o priznanju ali nepriznanju pravice, prejemartd invalidnino, invalidsko podporo in denarno pomoč po tem zakonu. — Predmete osebnih vojnih invalidov pošlje invalidsko sodišče, preden izda zgoraj omenjeno odločbo, 3 predloženo prijavo po čl. 104 tega zakona pristojnemu vojnemu okrožju, da odredi komisija glede na prejšnjo diagnozo, na zdravniško izpričevalo po čl. 104 o sedanjem stanju prosilčeve onesposobitve in na prejšnje spise odstotek onesposobljenosti po navodilu za ocenjanje invalidnosti po odredbah tega zakona. — Svojo odločbo vroči sodišče prosilcu, ta pa ima v 15 dneh po prejemu pravico pritožbe na višjo invalidsko sodišče po sodišču, ki je izdalo to odločbo. — Odločba, s katero se je priznala pravica, prejemati invalidnino, invalidsko podporo in denarno pomoč tudi brez pritožbe, spada pod pretres višjega invalidskega sodišča po uradni dolžnosti. — Odločbo, s katero se prosilcu odklanja pravica, prejemati invalidnino, invalidsko podporo ali pomoč, ki pa se mu je po prvem odstavku čl. t04 tega zakona izdalo potrdilo, da se mu podaljšuje izplačevanje tudi izza dne 1. oktobra 1929, pošlje sodišče takoj, ne da bi čakalo na njeno izvršnost, tudi pristojnemu finančnemu organu, da ustavi nadaljnje izplačevanje.«
Podoficirsko šolanje: N. A., Sv. Miklavž pri Ormožu. — Natečaj za sprejem gojencev v mornariško podoficirsko šolo izide tekom meseca julija v »Službenem vojnem listu«, o pogojih za sprejem pa so obveščeni vsi občinski uradi, kakor tudi vse orožniške postaje. — Mornarskih podoficirskih šol je dvoje: brodarska in mašinska. Za prvo je potrebna starost 16 do 19 let (starost se računa po celem koledarskem letu) in najmanje popolno osnovno šolo; za poslednjo pa starost 15K do 18 let ter popolno osnovno šolo in 3 razrede meščanske oziroma srednje šole, ali pa vsaj dvoletno učno dobo kake obrti, kakor: kovaške, mizarske, ključavničarske itd. Šola .prične 1. oktobra vsako leto.
Vprašania in odgovori.
E. L. v K. Plačal sem za starlše dolgove, imam potrdila, sedaj pa naj plačam še ostanek na kupnini za bratovo doto. Sedaj pa so to odstopili sinu, ki jo ponovno terja od mene. Ali ne morem obračunati? — Držite se pogodbe, kjer ste starišem dolžni označeno svo-to, ne bratu. Ako ste med tem za stariše z njihovo vednostjo plačali njihove dolgove, če tudi jih niso preje v pogodbi navedli, ste jim s itern svojo dolžnost storili in zastonj se kdo vknjiži na kaj, tesar ni. Vi starišem niste dolžni, torej vknjižba ne velja.
P. J. v P. Od nekega potnika sem kupil knjigo o zdravju. Dobil sem po povzetju popolnoma drugo in drago knjigo. Poslal sem jo nazaj. Sedaj pa denarja ne dobim nazaj. — Žal niste navedli.,dotične ljubljanske knjigarne, ki je poslala takega potnika. Ne kupujte od agentov drugače kot blago za denar in še tedaj se premislite! Knjige naročajte pri naših knjigarnah CUilove tiskarne v Mariboru, boste vse pošteno dobili. — V vaši zadevi sedaj moremo samo to svetovati, da preglejte naročilnico, kaj je tam zapisano, ker ete gotovo
podpisali. Če je tam ona knjiga in cena, kakor \<i trdite, tedaj tožite, če je pa cena knjiga in cena vpisana kot ste pozneje prejeli, pa samega sebe po glavi udarite, zakaj podpisujete stvari, predno jih dobro preči tate, če je tako, kakor je agent govoril!
K. B. v P. Vaš sin naj nosi tudi skrb za to, kar je zakrivil. Denar je upravičeno zarub-i ljen.
L. S. v G. Ali bi bilo dobro se izseliti v Ju* žno Srbijo? S tem se svojih dolgov ne boste iznebili, doli si pa ne boste pomagali. Vsem kmetom se danes tako godi. Začnite misliti tudi na to, kako bi iz raznih malih dohodkov skušali dobivaiti sredstva za gospodarstvo.
I. B. v P. Ali je moj sin dolžen plačati ku-luk, ko nič davka ne plačuje? — Kuluk delajo ali plačajo samo tisti, 1« davek plačujejo.
F. P. v V. Prodajalka si je izgovorila sobo, leta jo že ima zaprto, sedaj moram plačati zgradarino, ali Ji lahko to naprtim? — Po pogodbi ne, ker nimate ničesar določenega za tak slučaj, kakor samo p.-osto sobo. če ima zaklenjeno, je njena stvar.
V. F. v K. Vsako noč me mantra skišnava, ki pride k meni v podobi velike mačke. Kako se tega iznebim? — Nalašč smo napisali tako, kakor ste nas vprašali, če ste nas mislili pobegniti s takim vprašanjem, se bodo vam —s smejali! Če vam res iie da spati, umijte se vsak večer z mrzlo vodo, molite in pojdite spat z mislijo, da ste pameten človek in da vas tak bavbav nič ne briga.
L. S. v T. Preveč davka plačam, kje bi ga znižal? Ni mogoče drugače, kakor da na davkariji zahtevate, da vam odmerijo davek in se potem zoper odmero pritožite na davčn^j oblast v Celju.
Fr. D. v K. Nekdo je ostal dolžen na kupnini in sedaj kljub temu, da bi bil pripravljen plačati obresti, se ga lzterjuje. Ali mora pla« čati? — Mora plačati, ker nikjer ni zakonitega moratorija, ampak samo sporazumen. Pač pa gre sod ni j a v tem oziru tako na roko, da določi dolgoročne plačilne pogoje in s tem do-tični, ki toži, samo stroške napravi in (lenar še pozneje dobi.
F. K. v L. Ali je potrdilo, doma napravljeno, veljavno? Lastnoročno podpisano potrdilo je veljavno.
Isti. Ali lahko oče daje otrokom različno doto? Dokler ima posestvo, lahko daje kakor, hoče, ko oddaja posestvo, imate pravico zahtevati svoj delež.
Isti. Plaz je prinesel sosedov mejnik na moje. Ali je sedaj do tega mejnika sosedovo? Ne. Sporazumno nesita mejnik nazaj, najbolje pa v pričo občinske komisije, ki zaprosite pri občini za njo.
K. A. v St. Že 17. septembra lani smo mi sorodniki poslali paket iz Amerike, pa ga še ni. Če se je izgubil, kako naj reklamiram? —« Reklamirati ne morete, ampak samo vaši sorodniki, ki imajo potrdilo, da so ga oddali. Pišite jim. — Banovinska taksa za šmarnico se ne odpisuje, ampak zvišuje in znaša v !tem letu 15 para od trsa.
F. S. v I>. Ali se bo nadaljevala graditev ceste Letuš—Gornjigrad? Sedaj imajo ravno banski svetinki seje, kjer sklepajo, kak bode proračun v .prihodnjem letu. Ni še znano, kaj bodo glede te ceste sklenili.
F. T, v P. Ali ima sodišče pravico zabranitl dvigniti denar, za mladoletne otroke, katerim bi kupil posestvo? Saj' denarja brez, sodnij» ne dobite! Pa tudi eieer nima sodišče <e navade, da bi posestvo kupovalo za mladoletne,
ampak mora biti denar naložen v pupilarno .varnih zavodih.
B. St. v P. Kako si naj prekmurski kmetje pomagamo, ko smo preveč zadolženi? Ravno ista skrb tlači vse kmete. Prosite za odpis davka na davčni oblasti, ali vsaj za to, da ga boste plačevali pozneje!
A. Ž. v B. Ali izidejo vprašanja in odgovori v posebni knjigi? — Ne.
Ž. A. v C. Ali velja zavarovanje »Nedelje« za 1000 Din za slučaj vsake smrti, ali samo za slučaj nesreče, po kateri sledi takoj ali pozneje smrt? — Samo za slučaj nesreče.
F. N. v Č. Ali vojaki lahko pošiljajo pisma brez znamk? — Poštno brez znamk smejo pošiljati samo uradi, nikdar privatne osebe, tudi vojaki svojih pisem ne.
A. M. v Fl. Prodal sem cesto, ali sme kositi sosed po njej? — Razumemo vas tako, da ste prodali vožnjo po cesti. V tem slučaju je vaša trava. Če pa ste prodali prostor, je trava sosedova.
F. E. v B. Ker sem bil kaznovan, sem odpuščen iz službe cestarja. Kje naj se pritožim,
da bom zopet sprejet? — Nikjer, še nekaznovani bodo odpuščeni. Poiščite si drugo službo.
V. D. v B. Koliko stane vzgoja sirote v sirotišnici? — Obrnite se na Dečji dom v Mariboru, navedite, da ste pripravljeni plačevati vzdrževalnino.
Raznoterosti.
V zadnjem trenutku rešeni smrti v puščavi. Dne 8. februarja jc dospela v severnoafriško mesto Alžir vest, da je poizvedovalni pilot našel tri francoske letalce iz letala »Saint Didier«. Omenjeno letalo je bilo pred šestimi dnevi prisiljeno, na progi Pariš—otok Madagaskar se spustiti na tla na sredini puščave Sahare. Ponesrečeni letalci so imeli na srečo na aeroplanu radijo-po-stajo, s katero so klicali na pomoč. Iskanje ponesrečencev pa je bilo zelo težavno in so bili#najdeni od na pomoč
poslanega pilota v zadnjih trenutkih, sicer bi bili umrli od žeje.
Kaki so vzroki za razporoke? Uradnik višjega sodišča v Chicagu (Združene države Severne Amerike) je objavili statistiko glede razporok v tem mestu leta 1931. Skupno je tožilo na razporo-ko 4675 oseb. Ženske so v največ slučajih navajale za vzrok krutost od strani mož, med moškimi pritožbami pa je največ slučajev, da so jih ženske zapustile. Kar je najbolj žalostno, je to, da je vsled razdora zakonov prizadetih 3141 otrok, ki bodo ostali brez pravega doma. Na vzdrževalnim morajo skupno plačati moški razporočenim ženam na leto skoro sedem milijonov dolarjev. Mnogo je slučajev, kjer bi bilo potreba le malo obojestranske potrpežljivosti in bi se ohranilo srečno skupno zakonsko in družinsko življenje. Amerikanski zakonski ljudje pač popolnoma pozabljajo na zapoved, da zakon veže oba dela do smrti.

"sed'l se je!
Siromašen pisar je rešil neko gospodično iz vode.
Oče: Plemeniti gospod, hvala vam! Vi ste junak! Kaj vam pa je ljubše: 50.000 gld. ali edini dedič mojega imetja, moja hči?
Rešitelj: Vaša hči!
Oče: Dobro ste pogodili! Bog' vaju blagoslovi! Denarjev bi tako ne mogel dati, ker jih nimam!
Dober razlog.
Berač:. Dragi gospod, jaz imam tako hudobno ženo, da vas prosim, pomagajte mi.
Gospod: Kako pa naj vam pomagam?
Berač: Poklonite,, mi kaj, da utopim svojo žalost v žganju.
Skrajna previdnost.
A: Lani ste obedovali pri »Slonu«, zdaj pa pri >>Volu«. Kako je to? Saj je pri »Slonu« vendar boljš jed, kakor pri »Volu«.
B: Res je, a jaz se mislim -ženiti in tako bi '-e rad po malem odvadil dobre hrane.
Pameinice.
Človek obrača Bog pa obrne.
Delo nam povzroča vesele dni, lenoba nam samim postane v nadlego.
Spretnega vsak ljubi, nespretnega pa nihče ne želi.
Trpljenje ne traja vedno, nestrpnost ga še noveča.
Mim prawli!c€.
(Dalje.)
Ah, kako strašno je čarovnica kričala! Pa ni ji bilo pomoči. Čez par minut je bila že spečena.
Metka je nato stopila h kletki in jc rešila bra.ta. Preden sta otroka zapustila hišico, sta še pregledala vse kote. Našla sta mnogo zlata in žlahtnih kamnov. Vzela sta s seboj, kolikor sta mogla nositi, in nato sta brž zapustila to nesrečno hišico. Kmalu sta našla pot domov. Dospela sta tja še pred večerom. Mačeha je bila umrla, oče pa je samo vzdihoval za svojo deco. Kako srečni so bili vsi trije, ko so bili zopet sjiupaj. Z zlatom, ki sta ga bila otroka prinesla iz čarovni-čine hišice, so mogli prav udobno živeti in ni se jim bilo treba bati gladu.
3.
Deklica in strašilo.
(Francoska pravljica.)
Nekoč je živel bogat trgovec. Imel je tri hčere. Vse tri so bile lepe, ali najlepša med njimi je bila najmlajša hčerka. Zato so jo vsi imenovali Lepo. Njeni sestri sta ji :avidali to lepoto in sta jo začeli sovražiti.
Nekega dne se je pripetila trgovcu velika nesreč . Izgubil je ves svoj denar in vse svoje premoženje. Moral je zapustiti svojo lepo hišo in se preseliti kot siromak s hčerkam? v malo hišico izven mesta. Delati je moral tam na vrtu, da se preživi. Ljudje so pomilovali njega in Lepo. Ostalih dveh hčerk ni nihče pomiloval, ker sta bili prejkoslej ošabni in nevljudni.
Oče in Lepa sta vstajala zarana. Med tem ko je oče delal na vrtu, je ona pospravila po hiši in pripravila zajtrk. Starejši sestri sta spali do desete ure. Ko pa sta vstali, sta takoj začeli psovati in napadati Lepo, kakor da bi bila ona zakrivila vso nesrečo.
Nekega jutra je dobil oče pismo z naročilom, naj pride v neki grad. Dobiti je tam moral nekaj denarja. Pripravil se je za potovanje.
»Kaj hočete, da vam prinesem?« je vprašal pri slovesu svoje hčere.
Starejši hčeri sta želeli bogata darila, najmlajša pa ni hotela, da bi oče preveč denarja izdal. ampak rekla je:
»Želim si lepih rož. Primesi mi vsaj eno in zelo ti bom hvaležna.«
Oče je odpotoval na konju. Dospel je srečno v grad. Ko je opravil svoj posel, se je takoj zopet odpravil proti domu. Med potoma ga je zatekla noč sredi velikega gozda.
Temno je bilo, nato pa se je še vlila ploha. Iz daljave se je čulo tulenje volkov. Trgovec je splezal na drevo, da bi videl, če ni kje kaka luč. V eni smeri je opazil svetlobo. Brž se je spustil na tla in je odšel tja. Dospel je do vrat velikega poslopja. Vrata so bila odprta in po vseh prostorih se* je razlivala svetloba. Klical je, ali nihče se ni oglasil. Zato je svojega konja sam postavil v hlev in je nato stopil v hišo. Videl je več praznih sob, nazadnje pa je našel jedilnico, v kateri je stala bogato z jedili obložena miza. V kotu je stala velika peč, da bi se ogrel, potem pa je postavil stol k mizi in je začel jesti. Truden je že bil. Preiskal je par sob in res je našel v eni izmed njih prav udobno postelj. Slekel se je in jc legel vanjo.
Ko se je v jutro prebudil, je našel tam, kamor je bil položil svojo staro obleko, povsem novo. Oblekel se je in je zopet šel v jedilnico, kjer je že bil pripravljen bogat zajtrk.
Odkar je bil v hiši, še ni videl žive duše.
Okoli vsega poslopja se je razprostiral krasen vrt. Stopil je tja, da bi nabral nekaj rož. Nabral je šopek najlepših rož za svojo najmlajšo
hčer. Kar je slišal za seboj strašen glas. Obrnil se je in je videl strašilo v človeški opravi. Od njegovega glasu se je tresla zemlja.
»Nehvaležneš!« je zatulilo strašilo. »Sprejel sem te v svojo hišo. Pogostil sem te kakor kralja, a ti si' mi v zahvalo potrgal najlepše rože. Pripravi se, ker te bom čez četrt ure ubil.«
Trgovec se je vrgel na tla in začel milo prositi, naj mu od— 45

u,
*em. iiuiel
sem nesti nekaj i ož svoji najmlajši hčerki. Nisem t,i hotel nič ukrasti, niti te žaliti.«
(Dalje prihodnjič.)
če še 9- koni veseliš, jfe njegovo Veselje kar dvojno, če pa ob bolečinah s kom sočuvst-vr
vuješ, ima še samo polovico boli.
Hitrost dela pogum.
Resnicoljubnost. je pot, ki vodi v nebesa.
Kjer so golobi, tja še golobi prihajajo.
Kjer se pastirji prepirajo, ima volk dobro žetev.
Če da Bog zajčka, da tudi travico.
S'rela ne udari vedno, čeprav grmi.
Strah ga je.
Mati: »Tako, Janezek, zdaj pa zaspi. Svečo bom odnesla, saj ostane itak tvoj a^gel čuvar tu in te ni treba biti strah.«
Janezek: »Mama, pusti mi rajši svečo, pa odnesi angela čuvarja!«
ZAHVALA.
Dolžnost nas veže, zahvaliti se vsem onim. ki so našemu pokojnemu sobratu, preč. g.
p. Ivanu Pavec
lajšali na kakoršenkoli način njegove poslednje dni.	•
Izrekamo globoko zahvalo, preč. duhovščini za vso ljubezen, ki so jo tako lepo izražali v tako častnem številu do pokojnega sobrata na njegovi zadnji poti.
Po3ebej se zahvaljujemo preč. -g. dekanu Weixlu za lepe poslovilne besede v cerkvi, pevskemu zboru za ganljivo, tolažbepolno žalno petje, vsem darovateljem vencev in cvetja, ki sjj> ga v znak spoštovanja položili na njegovo svežo gomilo.
Nadalje se zahvaljujemo vsem njegovim podložnim poslom in viničarjem za njihovi) požrtvovalnost ter vsem, prav vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da na njegovi poslednji poti molijo za njegov večni mir in pokoj.
Gornja Radgona, 20. februarja 1932.
Opatija benediktinskega samostana Admont.
Vsem županstvom! Občine morajo v kratkem sestaviti seznam vseh obveznikov za ku luk, državni, banovinski in občin ki. Za to potrebne tiskovine dobite v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Predam majhno posestvo 3—i oralov, hiša zi dana, vse v lepem stanu. Ploderšnica št. 18. Pojasnila daje Železinger, Šmarjeta od Pesnici.	284
Živilsko vajenko sprejmem takoj. Marija Caf-nik, šivilja", Zgornja Voliena, p. Sv. Lenart v Slov. goricah.	.	266
Najprimernejši dar za neveste:
riolitvenik za žene in matere. Podučna stanovska knjiga.
Trgovci na deželi! Dobite si od nas malo zalogo tega molitvenika, da ga boste imeli vedno pripravljenega; in neveste vam bodo hvaležne! Priproste, pa tudi elegantne vezave v raznih cenah nudi
Tiskarna sv. Cirila — Maribor,
vzorčni prcglei
Jubilejna razstava deželne kmetijske ebornice v okvirju
13. do 29. marca 1932.
Razstava pšenice, vrtna arhitektura, potrebščine drevesae šole, razstava poljedelskih nčnih in poskusnih stvari, poljedelski stroji in orodja, poljedelske potrebščine, razstava drobnja-di, sejm živine (konji, goveda, svinje), poskus vina iz cele države.
Znatno znižane cene na tu in inozemskih pro-tjah, na Dcaavi in v zraku. Neben vizum. Z izkaznico in potnim listam prost prestop me' je na Avstrijsko. Pojasnila vseh vrst kakor izkaznice (po 50 Din) se dobijo pri
Wiener Messe - A. G, Wien VII f-. pri avstrijskih zastopnikih v inozemstvu kakor tudi pri častnih zastopnikih Wiener Mes-S3 v večjih krajih.	258

V najem se da Lassbacherjevo posestvo v Ivanjcih. Župnišče Sv. Bolfenk v Slov. gor.	268
Preda se čevljarski stroj, Original Viktorija levorotni po zmerni ceni pri Kari Krajhc, Mlače, p. T.oče.	269
Ha^SHHEHHEa inserlrafie!
raHHHSSEHHHHH
Zahvala.
Ža izplačano pripadajoče podpore po umrlih članih Breznik Mariji, Lampreht Alojziji, Cruzovič Elizabeti, Kramber^er Ivanu in Rie-ger Mariji izrekamo 'podpisani tem potom podpornemu društvu	245
2ADRUŽNI SAMOPOMOČI V MARIBORU najtoplejšo zahvalo in priporočamo to človekoljubno društvo v takojšnji pristop vsakemu, ako še ni njega član.
Ivan Breznik 1. r., Hoče.
Šetar Matilda 1. r., Bazena.
Čelofiga Marija 1. r., Hoče.
Vogrin Marija 1. r., Sv. Urban pri Ptuju. Trattnik Andrej 1. r., Radvanje pri Mariboru.
Breznik Franc 1. r., Hoče.
Kueer Ivan L t., Hoče.
Zahvala.
Podpisani se najiskreneje zahvaljujemo za izplačane podpore po umrlih članih Mlinarič Terezja, Brneči Ivanu in Stropnik Heiuriku podpornemu društvu	[-
ZADRUŽNI SAMOPOMOČI V MARIBORU in priporočamo to človekoljubno društvo v takojšnji pristop vsakemu, ako še ni njega član.
Ramot Etna 1. r., Bresiernica.
Šerr. Josip 1. r., Maribor.
Augustinčič Ivan 1. r., Maribor.
Ramot Jurij 1. r., Maribor.
2*4
Knjiga (23) križevih patov. II.' izdaja.
Priporočamo spreminjanje besedila, in za to nudi pričujoča knjiga obilno priložnosti.
Cena vezanemu izvodu Din —.
Tiskarna sv. Cirila Maribor.

Zahvala.
Ob priliki smrti naše drage matefte, oziroma stafe- matere, £Ospe
Marije Slamberger
posestnice v Zrkovcih,
izrekamo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poli prisrčno zahvalo.
Posebno se še zahvaljujemo za spremstvo g. dekanu Sagaju, g. P. Kasijan Fariču za v srce segajoče poslovilne besede pri odprtem grobu, pevskemu društvu za žalostinke pri hiši iu na pokopališču, ter darovalcem vencev, sploh vsem sorodnikom- prijateljem ter ■znancem, ki so jo v tako čafetitem številu •spremili k vecueiVui počitku.
Zrkovct, dne ,22. februarja 193?. 263-	Žalujoči ostali.
revmatizma in protina?
Trganie in bodenio v udih in sklepih, otekli udi, skrivljene roke in noge, trganje in bodenje v raznih delih telesa, celo slabost oči so večkrat posledice revmatizma in kostobolja, ki bo mora odstraniti, ker drugače bolezen vedno bolj napreduje.
}az Vam nudim
zdravilno pitje, ki razkroji sečno kislino, pospešuje izmenjavo snovi in izločevanje, torej no kako univerzalno ali tajno zdravilo, ampak produkt, ki ga proizvaja narava sama za odrešenje bolehavega človeštva.	203
Vsakemu
dam brezplačno za poskusi
Pišite mi takoj in Vi dobite od inojili po celem svetu nahajajočih so skladišč popolnoma brezplačno in franko cn poskus obenem z podučljivo razpravo. Vi se boste sami prepričali o neškodljivosti tega'sredstva in o njegovem hitrem delovanja. — Poštno-cabiralno mesto:
AUG11ST mUIUl, BEUN-ttlLNEltSDOltr,
Bruchsalerstrasse S. (Abt. 2SS.)

Z&. Veliko noč
ne kupito nič preje, dokler si niste ogledali novih vzorcev svilenih rut, volne, stofa, cvirnastega in raznega drugega manufakturnega blaga po najnovejših znižanih cenah pri tvrdki
J. PREAC, f 1ARIBOR
sss na Glavnem trgr&i = 243
Viničarja z 4—5 delavskimi močmi sprejme Novačan na Koša-kih pri Mariboru.	265
Priden dečko, ki ima veselje do kro-laštva, sc takoj sprejme. Mih. Lešnik, Maribor, Orožnova ulica 4.	241
Preklic. Podpisana obžalujem, da sem žalila Ivana Kvar in Frauca Rei a. — I Hvala za odstop tožbe. — Treza Šori, Rucmanci 15. ebr. 1932.	246
ffa šo korist
je, ako še danes pišete po novo, veliko kolekcijo eukna in kamgarna za fino moške in fantovske obleke. - Izbira ogromna in cene že od Din 34- naprej. Obleke se izgotavljajo tudi po meri v lastni kro-jačnici.
Trgovski dom
STERMECKI
Celje «t. 24.
Cenik in vzorci zastonj 1
iz govejega usnja, trpežni, velikost 40—47.
Velika zaloga oblek, klobukov i. t. d. najceneje pri
Jakob Lah,
Maribor, Glavni irg 2
W
■	«V.üfir'-.
Širite „Slov. Gospodarja!
Sreča le vsahomur nahionicna 1
Toda vsakdo mora storiti svoje! Kupite zato tudi Vi
SREČKE ZA ZGRADBO KATEDRALE
dobrodelnega društva sv. Vincencija v Beogradu in veliki dobitek
Vam more prinesti nepričakovano	srečo!
Dvojna srečka	'./,	Vs	V«
Cene srečk:
Din 200.—
100-
50-
25'
Dobitki:
2 x Din 2,5oo,ooo'—, 2 x Soo ooo'-, 10 X loo-ooo*—, 100 x lo.ooo-—.
Glavni dobitek Din S.OOO-OOO'—! Najmanjši dobitek Din lo.ooo*—!
— Žrebanje 1. maja 1932.	—
Ni igra na kolo (rasrede)II
Enkratna vloga!!
Prodajajo: vsi župni uradi, kolekturc, denarni zavodi, cerkvcno in dobrodelno ustanove itd.
Glavna uprava: BEOGRAD Ulica jovana Rističa 20.
Prodajna podružnica; ZAGREB Tvrtkova ulica 5.
Opeko
JaTz11; drva
svetli premog za kurjavo od Din 4U- naprej in koles za kovače prodaja najceneje 213
M ejovšek
Tattenbachova 13
telefon 2457.
Lepe tiskovin
aa trgovce, Obrtnike, urade, kakoi tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in diuge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuj e
hitro, solidno is po najnižjih cenab
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru
Koroška c. S
Čekov, račun štev. io 602
Telefon interurb.št.2n;
I f&lfli* 'D	kože ot* divjačino kupuje
ELB9It.gls I. Rate), trgovec, Slov. Bistrica. 199
Kaho si poisiigaS
iz sedanic ftci€?
Neverjetno je, da
Aritora Macun
v Mariboru, Gosp. ulica IO
prodaja razno manufakturno blago & 40 odstotkov
pod dnevno ceno in sicer: iz tovarne, katera je prenehala z izdelovanjem svilenega cvirncajga po 8 Din, cela obleka 32 Din belo platno po 5 Din svila za obleke po 10 Diri tiskovina (druk) po 8 Din Zgotovljene moške obleke po 196 Din
Dečje obleke po 90 Din Obleke po meri se izgotovi v 3 dnevih.
Za dobro ureditev hotela, restavracij in sta^ novanj so nujno potrebna
dobra ogledala
brušene steklene plošče, ravne, upognjene, ledene ali matirane Vstaklenje v medi. Oplojevanje zidov s steklenimi ploščami raznih jarv, kakor sobe, dvorane, preddvorja, kopalnice, umivalnike, mize, pulte, vitrine, izložbe, vetrobrane, avtomobile itd. dobavlja najpo-,	voljneje:	162
SPECTRUM D. D.
Tovarna ogledal, brusiinice stekla Ljubljana, Celovška cesta 81, telefon 23—U. Zagreb, Samoborska cesta 11, telefon 25—83. O sije k, Desatičina ulica 39, telefon 4—63.
«goden nahup ostanhov po Din 6'-, 7'-, 8-, lO*— in 12*— v
Tekstilnem bazarju/ Maribor, Vefrinjska ulica IS
t*
Viničarska družina brez otrok se sprejme s 1. marcem. Predstaviti se je dne 27. ali 28. t. m. v Mariboru, Meljski hrib 18.	262
Iščem majerijo, imam 5 delavskih moči. Franc Kraner, Pekre 15, pošta Limbuš.	266
Prodam obrt za izdelovanje naranftenic (Ilosen-tragerjev) z malo pripravo in kupca naučim . v izdelovanju, za 4000 Din. P. Batič, Ljubljana, poštni predal 276.	257
Posestvo treh oralov pri veliki cesti proda Ša-beder Franc, Jurski dol 5, p. Sv. Jakob v Slovenskih goricah.	259
Preklic. Podpisani preklicem in obžalujem vse besede, s katerimi sem dne 26. januarja 1932 na Kamenščaku žalil g. Kodelič Franca, posestnika na Stari cesti. Krajnc Ivan, jiosest-nik na Stari cesti.	261
Kupim manjše posestvo na deželi ob glavni cesti blizu farne cerkve. Ponudbe se pošljajo na upravo lista pod »Takojšnje plačilo v gotovini«.	254
Travnik prvovrsten se proda: Slava Ketiš, Itoš-poli, p. Pesnica.	247
Iščem za moj vinograd pridnega in poštenega oferja z 2—3 delavskimi močmi brez malih otrok: R. Ogrizek, Počehova 17, Košaki, pošta Maribor.	251
Sprejmem deklico od ubogih staršev v kuhinjo in k otrokom. V. Brati na, Križevci pri Ljutomeru.	252
Izgubil se je lovski pes »Brauntiger«, kratkodlak, 72 cm visok. Nagrada 200 Din. R. Lirzer, Maribor, Cvetlična 36, tovarna stolov. 255
S čebelarstvom
je potrebno, da se bavite tudi Vi. Ako želite uspešno čebelariti, zahtevajte takoj naš cenik čebelarskih potrebščin. Istotako se pošlje brez fiiačno »Čebelarski Glasnik«, mesečni časopis, ena številka na ogled. Jugosl. čebelarska industrija L. Rltzmann, N. Vrbas, Dun. ban. 250
Gospodinja, tudi z večjim otrokom, ki razume perutninarsko rejo in zna molzti ter obvlada oba jezika, se takoj sprejme pod »Gospodinja«.	240
Doblčkanosno obrt si lahko vsak takoj ustanovi doma v vsojem kraju. Potrebno je za začetek 500 do 1000 Din kapitala. Pošljite za pojasnilo 3 Din v znamkah v pismu in svoj natančen naslov. P. Batič, Ljubljana, poštni predal 276.	256
Kmetje, najboljša in najlepša priložnost, zamenjati in prešatd bučno olje, je v tovarni bučnega olja J. Hochmuller v Mariboru, južna stran mosta.	153
Vinsko trsje, garantirano, najpriporočljivejših vrst na raznih podlagah nudi Gabrijel Koron, trsničar in drevesničar, št. Ilj pri Velenju.	74
Vinsko trsje od nas je odlično in jamčimo vsestransko. Bratje Dolinšek, Kamni ca pri Mariboru.	195
Nudimo sadno drevje, visokodobelno in pritlično, odlična kakovost. Drevesnica Jelen, Št. Ilj pri Velenju.	138
Kupim staro zlato, srebro, srebrno blago kakor tudi zlatnike po najvišji dnevni ceni. Ackermann in Kindl, Ptuj.	78
Nihče nI primoran, kupiti v »Testi lnem bazarju«, Maribor, Vetrinjska ulica 5. Vsak si pa lahko ogleda blago, ker je res lepo in poceni. Svileni robci, žamet, hlačevina,, sukno, nogavice, raznovrstno perilo ter velika izbira venčkov in šopkov za neveste. Postrežba točna in brez vsiljivosti.	108
Hišo z gospodarskim poslopjem in zemljiščem v Žalcu 100 proda Fran Kranjc pri Sv. Barbari pri Mariboru, ali Valentin Dolinšek v Št. Ilju pri Velenju, po nizki ceni. 208
•aenmmiAii
r
k. J KJUJ
Vsem svojim cenjenim odjemalcem v Mariboru in v najširši mariborski okolici vljudno naznanjam
preselitev
in znatno povečanje svoje trgovine, ki se tudi odslej nahaja v isti hiši
Aleksandrova cesta 11
Učenka, stara 14 let, dobra v računstvu, poštena, kmečkih staršev, se sprejme v trgovini mešanega blaga pri tvrdki Nada Šmid, Jurklošter.	227
Učenca sprejme Josip Domajnko, čevljarski mojster, Studenci pri Mariboru, Aleksandrova cesta 83. 242
v lepih prostorih nekdanje znane Gru-bitscheve manufakturne trgovine.
Svojo že doslej veliko zalogo sem v no-vih, večjih prostorih kar najbolj izpopolnil ter morem za vse letne čase, zlasti pa za bližajočo se Veliko noč nuditi
velikansko izbiro
različnega blaga za moške in ženske ob« leke, svilenih robcev, gotovih oblek, klobukov, perila, pletenin itd.
po najnižjih dnevnih cenah 1
Priporočam se za nadaljnji obilni obisk ter zagotavljam najtočnejšo postrežbo.
Kari Jančič
manufakturna trgovina v Mariboru
Aleksandrova cesta 11
mimmxiixiini^iuiuiinrtiiiiiiiiiittia ¡211»
najboljše in najvarnejše pri
SpodnjBštajBPshi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Zet varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje I

3
tiskar: Tiskarna sv, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovalin v Mariboru. w Urednik: JanuS Goleč, novinar s Mariboru, Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskemu Gosoodariaa. ,predstavnik: JanuS Goleč v Mariboru