? ROLET ARiC Ji DilAVSKt LIS T ZA MISLECE ClTATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovansko Socialistični Zvoze in Prosvotno Matico
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREA&
ST.—NO. 2049.
CHICAGO 23, ILL., 8. JANUARJA (January 8), 1*47. thiblished W««alj at It01 S. LawndaU av.

LKTO—VOL. XL1J.
BOKBA ZA ODPRAVO kontrole nad stanaHno j« sedaj ena limed xadnjth aa uničenje vojnih refulacij. Celo pred belo hlfto so «e piketirali proU kontroli nad hiftnimi gospodarji, kajti stanarino bi radi dvignili po miU volji. Gornje Je skupina Is Detroita. ki Je Ala piketirati pred belo hiio. Kar aa s takimi potovanji stroški, se sdi, da imajo tile piketf od svojih stanovanjskih kis še sedaj precejšnje dohodke.
Boj za kontrolo nad oljnimi viri se poostruje
Sovjetska unijo poseduje samo 9% petrolejskih rezerv, anglo-ameriški-nizozemski interesi pa 86% odstotkov. - Spletke ''oljne" diplomacije
POLITIKA USA NA KITAJSKEM JE MED KITAJCI BREZ TRDNIH TAL
V decembru /e v raznih kitajskih mestih zava/o-velo demonstriranje proti umešavanju Zed. driay v kitajske razmere. Vršile so se demonstracije proti našim marinom in Byrnesovi politiki za omreženje Kitajske v ameriški imperializem — vsaj tako to taktiko naše vlade označujejo kitajski nacionalisti — v ian-gaju, v Nankingu in v Pekingu. To niso "komunisti-čna" mesta, ampak kraji, ki jih vlada oziroma jih je vladal po mili volji diktator Ciang Kai-šek.
Če kdo, so led. države Kitajski veliko pomagale. Ampak šele od kar so nam Japonci šli na živce. Tudi sicer že prej, a ob enem smo zalagali Japonsko s starim železom, z oljem in drugim takim materijalom, ki ji je služil za oboroževanje. Pošiljali smo ga ji. skoro tik do njenega napada na Pearl Harbor. In ob enem pa vseskozi posojevali Kitajski v njeni obrambni vojni.
Toda posojevali smo režimu, ki je bil diktatorski in korumpiran do dna ter zatiral vsako skupino, ki je hotela poštenost v vladi in socialno pravilnost za kitajske mase.
Ko smo bili pritegnjeni v vojno, smo pomagali Kitajski tudi z letali in z letalci in tudi precej naših marinov ter inžinerskih oddelkov smo ji poslali. In pa častnikov ter ekonomskih veščakov.
Po vojni z Japonsko smo svoje posadke na Kitajskem celo ojačali in se lotili preurediti to — po prebivalstvu največjo deželo na svetu — po okusu vnanje politike našega državnega departmenta. Pa ni šlo. Ciang Kai-šek se je ves čas med vojno brigal veliko bolj kako ugnati takozvane kitajske komuniste kot pa Japonce. Naša vlada mu to ni odobravala, pa je skušala s svojimi emisarji napraviti spravo med tema spornima silama. Ni ji uspelo, te zaradi tega i»e,|
tudi v Rusiji. Pa tu<li v Mehiki in v drugih deželah latinske Amerike, kjer že so izsledili oljne vire. Medtem se je razvila v ^4gromno, orjaško korporacijo ameriška Standard Oil, v tako veliko in monopolistično, da se je na ukaz zveznega sodišča morala razdeliti v več delov. Kršila je pro ti trust ni zakon, pa so mislili, da ako se en del te korpc-racije inkorporira v New Jer-seyju, drugi v Indiani in tretji v Califomiji, pa bo "razbita". Res je sedaj razdeljena v tri dele, ki pa delujejo vzajemno. Ta in druge ameriške oljne družbe so pogledale za oljnimi viri tudi v drugih deželah in posegle »o na mednarodni oljni trg z vso silo.
ko sta
kontrolo nad oljnimi viri v Ru-muniji vzeli rumun&ka ter sovjetska vlada. Prej jih je posedovala angleška družba, med vojno pa so služili Hitlerju. Enako se je sov j. vlada pobotala za kontroliranje oljnih naprav na Ogrskem. Bile so last ameriške Standard Oil. Rusija je vzela precejšen delež olja tudi iz avstrijskih vrelcev. Anglo-ameri-
Oljna
Navijanje cen po vojni bo imelo za deželo težke posledice
Življenske potrebščine so stale v minulem letu ie enkrat toliko kot leta 1941, pred no je ta dežela bila pritegnjena v vojno.
Ta postavka se po vladnih podatkih tiče le groceri je, ki jO do-našajo domov hišne gospodinjo.
Ker so živila v potroških povprečne družine najvišja postavka, je jasno, da te podražitve znašajo v primeri s cenami i? lela 1941 več milijard na leto. Toda povprečni dohodki delavskih družin se niso zvišali toliko. Ali pravilnejfce, dočim so cenc po vojni narasle, so se povprečni dohodki industriatnih dclavcev znižali.
Isto poročilo navaja, da je razlika v cenah še vetja sa tiste, ki obedujejo v restavracijah. Imovitim ljudem, ki si lahko privoščijo za obede več kot pa celo obrtniški delavec zasluži na dan, te podražitve niso na« pravile neugodja. So ga pa za tisto maso, ki ji je dnevni zaslužek edini vir.
Ne samo, da so cene v restavracijah veliko višje kot pred vojno, tudi hrana je slabše kvalitete. In velikokrat ni bilo ne kruha, saj zadosti ne, ne sladkorja, ne masla, račun pa si vseeno dobil veliko višji kot prej, ko je bilo teh stvari v izobilju na mizi.
Velik udarec za delavsko maso je tudi silovita podražitev oblek, obuval in perila. Vse Je neznansko drago in pa zanič ob ______ _	enem, rasen ako imaš toliko de-
k., j. ob^ obokala ČiangJ(ajikwo armado	£	tff*
ter (O vežbala še tudi po vo/m boli kot prej — torej pada nima.
Neovirano navijanje
cen se
Dolgo let so petrolejna ležišča j te družbe Rusije nočejo zraven v Afriki, Aziji in v Evropi kon- Saj so angleški in ameriški di-; proti "komunistom
trolirali_Angleži. Pod carizmom plomati zelo godrnjali, ko sta I y rKmonu,dm ohranimo Kitajsko po4 svojo sfe- j
ro, smo potroiil^na stotine In stotine milijonov dolar- ^^ ^lijonariTV enem TeTn jev, seveda v veri, da če ostane Kitajska pod našim in le celo male ribice v tem r«-vplivom, bo ohranjena tudi za naš trg.
Toda hvaležnost ljudstva pa si nismo ohranili. In tako so se začele koncem decembra in prve dni januarja v glavnih kitajskih mestih demonstracije proti nam. Množice so vzklikalo, "doli z ameriškim imperializmom!" "Ven z ameriškimi svinjami — iz-ška vojaška oblast je Rusijo po- ženimo posiljevalce naših dekleti" "Kitajska ni ame-svarila, da nima pravice izčrpa- r/Šfca kolonijaI" Itd.
Vitr^a	g	K sreči teh demonstracij Washington ne more pri-
pisovati komunistom, kajti vprizarjali so jih nacionalistični, protikomunistični kitajski študentje. In to toliko bolj jasno priča, kako nezdrava je ameriška politika na Kitajskem. In vrh tega neznansko draga.
Angleži priznali novo situacijo
Angleži so nekaj časa z ameriškim družbami skušali konkurirati in jih izpodriniti, nato pa uvideli, da bo za vse več dobička, če se z ameriškimi tekmeci sporazumejo, si trg sorazmerno razdele in zvišajo cene. Tako se je zgodilo. Sedaj so angleške, ajneriške in nizozemska polja svetovni kartel.
Zed. države same so ogromna odjemalka na oljnem trgu. Ku-rivno olje namesto premoga se čezdalje bolj uporablja celo na naših železnicah. Imamo velik avijonskl promet in dežela je preprežena s tlakovanimi cestami, ki so dan za dnem polne tovornih in osebnih avtov.
Za varovanje naših rezerv
Notranji department, ki ima v področju kontrolo nad tem pri-rodnim virom, podpira stremljenja ameriških družb za črpanje petrolejskih rezerv v drugih deželah, da bodo tukajšnje čim-dalje tarajale. In tako naše oljne interese v raznih krajih pu svetu ščiti naš state department s svojo diplomacijo. Sedaj imamo v Sredozemskem morju tudi močno mornarico ter bojno letalstvo. Kajti vnanja politika kakšne dežele veliko šteje le, ako ima v svojem ozadju močno oboroženo silo. To imamo in pa še atomske bombe po vrhu.
Rusija budna
V Moskvi oljno situacijo dobro poznajo. In ker se že gre zn kontroliranje svetovne petrolej-•ke rezerve, Sovj. unija smatra, da je tudi ona upravičena Jo svojega deleža, ne samo angleške ter ameriške družbe. Toda
bogastva pod kontrolo dveh držav
Nedavno je londonski tednik "Economist" v uredniškem članku poudarjal, da Rusijo skrbi, ker njene petrolejske rezerve znašajo samo 9 odstotkov od skupne količine vseh znanih oljnih ležišč po svetu, kar je veliko premalo, kadar se industrializira in si zgradi moderno cestno omrežje za motoriziran tovorni in osebni promet.
Zed. države in Anglija, skupno z Nizozemsko, kontrolirajo 86 odstotkov vse znane petrolejske rezerve po svetu. To ne pomeni samo bogastva temveč tudi silo in moč.
Rusija pod carizmom je imela zelo slaba pota, z izjemo v glavnih mestih. Nova Rusija jih gradi, toda med vojno so ji bila uničena. Njen prorriet je še vedno odvisen največ od železnic. Toda njeni načrti določajo pro-(Konec na 5. strani.)
ketirstvu nag loma bogate.
Monopol, ki kontrolira sladkorni trg. bo tudi požel na milijone dolarjev vsled svojega manipuliranja s zalogami sladkorja. Kapitalisti pravijo temu "free enterprise", čel, ko bo potrebščin dovolj na trgu, pa bodo cene padle.
Seveda, tako je bilo tudi po prvi svetovni vojni. In potem pa "Hooverville" in WPA.
TRUMANOV POSLANIK PRI PAPEŽU ZA VEČ POMOČI GLADNI ITALIJI
Myron C. Taylor, ki ga je že predsednik Roosevelt imenoval za svojega osebnega poslanika pri papežu, potem pa ga je na isto mesto imenoval Roosevel-tov naslednik Truman, Je dne 2. januarja dejal, da Italija gladt> je in je v interesu naše dežele, da ji pomagamo.
Taylor je bil pred imenovanjem za ameriškega diplomata v Vatikanu glavar tukajšnjega jeklarskega trusta. Po veri je protestant, torej ni bil poslan v "večno mesto" iz kakih verskih
temveč iz povsem diplomatičnih nagibov.
V izjavi časnikarjem v New Yorku je Taylor po vrnitvi iz Italije dejal, da ji je vredno pomagati ne samo s stališča humanitarnosti, pač pa tudi vsled njene velike strategične važnosti v Sredozemlju.
Zato je za Ameriko zelo pomembno, da se Italiji pomaga priti gospodarsko na noge, je izvajal Taylor. S tem je mislil, ako tega ne storimo, bodo deželo dobile v roke levičarske stranke, iztrebile bodo privilegirane
sloje, cerkev pa, ki nas povsod podpira, bo izgubila svojo vodilno vlogo. '
Relifna akcija v Ameriki za Italijo še traja in načeljuje ji omenjeni Myron C. Taylor.
Res je beda v Italiji — tolikšna beda, da se ji je delavstvo v južni Italiji uprlo s stavkami in dalo si je duška z demonstracijami. Bile so tolikšne, da je policija prišla z množicami v ostre pretepe in karabinerji so oddajali strele vanjo.
Ob enem veje v Italiji silen boj proti klerikalizmu.
Papež se je v tej borbi poslu-žil najjačjega sredstva svoje cerkve — z odvzemom zakramentov tistim, ki čitajo od cerkve prepovedane liste ali spadajo v prepovedale stranke. Za tistega, ki verjame v posmrtna nebesa in pa v pekel "na onem svetu", je taka prepoved hujša kot pa smrtna kazen.
Novi kongres v akciji za delavske "reforme"
Ko je senatna zbornica opravila s senatorjem Bflbom s tem, da ga ni črtala s plačilne liste, niti mu za enkrat ni dovillla sedeža, in ko se je poslanska zbornica konstituirala — obe imata republikansko večino — so bile vložene rasne predloge—v slednji največ V prid veteranov, v prvi večinoma za reguliranje delavskih unij,.. Za zaviranje linijskih aktivnosti sta obe stranki. Tako je bilo tudi v prejšnjem kongresu.
V novem so predloženi načrti za modificiranje takozvane Wag-nerjeve delavske postave. Unije se bi privnoralo podajati točne račune merodajnim oblastim in članstvu. Vse važne, odgovorne
unije podajajo račune od počet-ka brez da jih bi v to silila postava. 8aj imajo unije vendar svoja pravila!
Dalje je predlagano, da naj se saprto delavnico prepove s zveznim zakonom. Nekatere posamezne države so to prepoved ie Izvedle v svojih mejah.
En predlog daje kompanijam vse možnosti tožiti unije sa od-likodnino, bodisi v slučaju stavk, ali vsled kršenja pogodbe, vsled organiziranega zmanjšanja produktivnosti delavcev (slowdown work), zaradi bojkotnih akcij itd. In dalje naj bi protitrustna postava veljala tudi sa unije, ne samo sa truste.
V	teh predlogah je določeno, da ne sme nobena unija oklicatl stavko nenadoma, temveč pričeti s njo šele mesec dni po tistem, ko jo okliče, ako se spora prej ne poravna.
V	mnogih obratih, od katerih je odvisna javna blaginja, bi bile stavke na podlagi teh osnutkov sploh prepovedane.
Zelo se delodajalci vsnemirja-jo vsled obilnih tožb proti njim sa zaostalo plačo. Po neki postavi, ki jo je odobrilo tudi vrhovno sodišče, je delodajalec dolžan plačati delavcu iiht od časa, ko stopi na kompanijsko semljo, ne pa šele od časa/ko je že pri tvojem stroju, ali v en tri
v majni, pri pisalni mizi ali kakršno delo še opravlja.
V mnogih majnak, v jeklar-nah, v rasnih drugih inJustrftjoh in sploh v vseh obratih t splošnem vsame delavca na kom pa -nijskem teritoriju od četrt do pol ure predno pride na svoje mesto in spet toliko, da Pride s šihta na javno ulico.
Vložene tožbe za te zaostalo plačo bodo po računih linijskih birojev znašale sa skupne vsoto okrog tri milijarde Marjev. Ravnatelji korporacij apelirajo na kongres, da naj kaj sterl proti temu. Poslanci o tem rasmiŠ-Ijajo, a ne vedo fte, kake bi pričeli, ker jim je odlok vrhovnega sodišča v napet je.
••••••••••••••••••••••••s•••••••••
! KOMENTARJI I
Zbira in presoja urednik
Premier Alcide de Gasperi je hče izmed članov grške dinasti-minulo nedeljo dospel z letalom je. ki so jo Grčiji usilile zapa-
iz Rima v Washington, da pridobi našo vlado za več pomoči Italiji. Ljudstvo v italijanskih mestih demonstrira, zločini se mno-že in potrebščine se dobe le še na črnem trgu. Je zares žalostno v Italiji in de Gasperi ameriške vladne kroge svari, da ako se ji ne pošlje živil v zadostni meri, in če ji ne pomagamo obnoviti industrije, se bo masa obrnila h kohiurpstom za izhod. Neki radio komentator je dejal, da strašen je s komunizmom naše oblastnike najlaglje omehča. De Gasperi je vodja krščanske (katoliške) demokratske stranke, ki je sedaj poglavitna v Italiji. Možno je, da bo v prihodnjih volitvah potisnjena na stran, ako se bo zveza socialistične in komunistične stranke za skupni program tudi med sabo dobro obnesla.
dne sile. kakor v tistih časih Ru-muniji, Bolgariji in po prvi svetovni vojni tudi Albaniji. Samo Srbija in Črna gora sta se ponašali, da imata kralje rodne krvi. Filip bi bil za ženina Elizabete Angležem morda sprejemljiv, če bi bil on kak švedski ali magari norvežki princ. V obeh deželah sta dinastiji trdni, ni pa trdna v Grčiji. Kajti njenega kralja ji ščiti 50,000 angleških vojakov. Toda kaj potem, ko odidejo? Bo moral mar Ge6rge znova bežati? In Angležem bi bilo pod čast, če bi imela Elizabeta — njihova bodoča kraljica — za moža človeka iz ubežne dinastije.
Elizabetina ženitev je nov dokaz, kako bedasto je vzdržavati dvore in se vrh tega še brigati, s kom se ta ali oni moži ali ženi. In vrh tega je to silovito drag
luksus". Včasi se je za odpra-Predsednik Truman je minuli'vo dinastije v Angliji kak delav-pondeljek novemu kongresu go- ski poslanec že ogreval. Sedaj voril o položaju dežele. Ni pa ni v nji nikakršnega republičan-bil deležen ovacij kot jih je bil ske8a gibanja. Dinastija je pač na višku svoje moči predsednik simbol angleškega imperija. In Roosevelt, in vrh tega, govoril za ohranitev imperija je skoro je večini, ki ga misli leta 1948 (vsak Anglež neglede na prepri-izpodriniti iz službe.	ali vero.r
V Angliji na dolgo in široko razpravljajo, da-li naj se presto-lonaslednici princezi Elizabeti dovoli poročiti grškega princa Filipa, ali pa naj vzame koga drugega, za Angleže bolj sprejemljivega ženina. To je v kratkem drug slučaj, ko se mora Aa-glija baviti s takim vprašanjem. Pod premierjem Baldvvinom jt moral kralj Edward odložiti krono, ker se je poročil z žensko, ki je bila ne samo plebejka ampak še raz poročena vrhtega. A Edward, rajše kot da bi njo zavrgel, je dal slovo prestolu. '
Princ Filip je baje zal fant. Živi v Angliji in služi v angleški bojni mornarici. Lani je vložil prošnjo za angleško državljanstvo. Dasi je "grški" princ, ni grškega izvora, kot sploh ni-
Člankar v "A. D." tarna, da je Jugoslavija vsled "neumne taktike titovcev" odbila zapadne demokracije "in zato izgubila Gorico in Trst v korist grabež* ijivih Lahov." In da se je zmanjšalo tudi upanje, "da bi dobili slovensko Koroško." Resnica je, da so dale zapadne demokracije "grabežljivim Lahom" Gorico in Trst še takrat ko ni bilo "titov-cev". In dali so jim tudi Idrijo, Vipavo, vso Istro, vso Goriško, velik del Notranjske, Zader v Dalmaciji, dobili so Reko in jugoslovanske otoke na Jadranu. In iz de Gasperijevih izjav, ki je predsednik vlade v Rimu, je razvidno, da je bil Trst Italiji znova obljubljen, ako vrže Mus-solinija in se umakne iz zveze s Hitlerjem. To se je zgodilo.
(Konec na 5. strani.)
/
BRIGA POSLANCEV ZA OHRANITEV MALEGA NEODVISNEGA ČASOPISJA
Že v prejšnjem kongresu je bil izvoljen poseben odsek za raziskovanje vzrokov, ki ogrožajo obstoj časopisja v malih mestih ter čemu so mali listi v velikih mestih vedno bolj potiskani ob steno. V novem kongresu sličen odsek nadaljuje s temi raziskovanji, odložil pa je javno zasliševanje.
Pri tem se ne gre za delavske liste, ampak za stotine dnevnikov in tednikov, ki prav tako agitirajo bodisi. za republikansko ali pa demokratsko stranko kot takozvano velečasopisje v velikih mestih.
Ameriški tisk je namreč postal v minulih desetletjih monopolističen. Ena in ista oseba lastuje na primer pol ducata ali le celo več velikih dnevnikov in revij. Takih magna tov je komaj pergišče, ki so si združeno podjarmili tudi papirniško industrijo in vse novinske agencije so njihove.
Male meščanske liste — pa če so še tako reakcionarni ,monopolski tisk izpodriva, ali si jih prisvaja, ali pa se mali lastniki morajo boriti z vsemi štirimi za obstanek. Pri tem sq pritisnili na kongresnike, da naj kaj store zanje — ako ne, ne bo v tej deželi kmalu nobenega drugega lista kot le tisti, ki so last monopola.
Kot malt podeželske liste tepe i nas draginja papirja. In višanje mezde, ki jo tiskarjem privoščimo, nas zadene, ne pa bogataških listov, kajti njim prinašajo glavne dohodke oglasi. Ti znašajo stotine milijonov dolarjev na leto. Tudi mnogi mali listi žive od oglasov, toda so jim plačani nizko in lastniki imajo vzlic njim vsakdanjo skrb kako stroške zmagovati z dohodki.
S takimi problemi so obloženi sedaj tudi slovenski in sploh vsi drugi mali listi.
V tej številki je izrazil svoje mnenje glede vprašanja, da-li so naši naročniki za zvišanje naročnine, ali pa rajše pomagati k razširjenju lista ter s prispevki v tiskovni sklad, Victor Zupančič. Njegov nasvet je konstruktiven, a potrebno je, da o tem razmišljajo tudi drugi naši aktivni ljudje, ki jim je obstoj tega lista pri srcu.

PROLETAREC
PROLETAREC
UST ZA INTERESE D2^AVSKECA LJUDSTVA,


IZHAJA VSAKO SREDO.
DWavtka T»k«fM Dr.it*, Ckicago.
III.
G1ASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAEOGNLNA v ZedinjanUi drtavan u celo leto «3.00; sa pol leta «1.11 •	M dot rt Uu $1.00.
▼o: aa oolo loto $8.10; ia pol UU «1.00.
Vsi tefcapisi in «fWj morajo biti v na*«« uradu noj potno)« do pondoljk* popoldne m priobditov ▼ številki tekočega tedna
PROLETAREC
Pttbliftfeed every Wednaaday by the Jufoalae Workmen'« Publiahinf Co.,
Eetablieked 190«.
Editor.
---------Frank -Zaiti
SUBSCRIPTION RATES: J sited States; One Tear «5.00; Six Months «1.75; Throe Months «1.00 Fortlffn Countriee, Ona Year «3.50; Six Months «2.00.
PROLETAREC
«301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL
ROCKWELL 2864
Francija v Naporih za ohranitev
SVOJEGA K0L0NIJALNEGA CARSTVA
Anglo-ameriška politika v Španiji m bo izjalovila
J. Alvarez del Vayo, ki je bil v španski republiki precej časa minister vnanjih zadev, pravi v reviji 4,Nation", da je anglo-amc-riška politika v podpiranju reakcije izpodletela povsod v Evropi. In prerokuje, da ji bo izpodnešeno tudi v Španiji. Ampak ta pogubna. nedemokratična politika v prid privilegijev in cerkve bo v Španiji plačana s krvjo, česar ne bi bilo treba, ako bi šlo tako-zvani zapadni demokraciji res za demokracijo v tujih deželah.
Del Vayo smatra, da anglo-arneriška politika v Španiji vodi neizogibno v novo civilno vojno. Svoj članek zaključuje: uIn kadar se bo razplamtela, bodo angleški gentlemani v in izven delavske stranke ter humanitarci, kot je senator ConnaHy; spet tarnali, kako hudo jim je, ker se je dogodila.*"
Dolgo časa je anglo-ameriška diplomacij« delovala zgolj za ob-
S K NA TOR THEODORE BILBO <dem., Miss.) Je imel mmule tedne trike čase vsled preiskave, v kateri Je bilo uradno dofnano, da je prejel od vojnih kontraktorjev visoke vsote v dar in sa
jih ni vrnil. Darila so bila vknjiiena sa posojila le v&led letalne varnosti. Eden podkupovalcev moral pričati proti Bilbu, je kontraktor Mike T. Morrisay, <na desni). Na levi na vrhu je hiša, ki si jo je Bilbo sfradii s pomočjo daril in 4<poaojil", spodaj pa aje*«vo umetno jesero s otokom in s hišo na nJemu. Tudi to so mu postavili in jeaero iskopali vojni kcntraktorji. Ljudje pa so kupovali vojne bonde, -v veri, imenu Bolj pa je Irska naveza-da ae v deieli vse pošteno vrši. na na Anglijo gospodarsko iti ------ . _- ___k____j »to se ne more od nje popolno-
Francija je bila do minule vojne — in je še sedaj, drugo največje imperialistično carstvo na svetu. Ogromen del Afrike je njen. Ima posesti po morjih in po kontinentih.
. Toda po vojni so sejiolonijal-na ljudstva uprla, tako Franciji kot Angliji, Nizozemski, Portugalski. Danski in Belgiji
Tu in tam jim je prižla na pomoč naša dežela, s stališča, ia hoče po svetu red in mir. A domačini susljajo, da zaradi tega, ker hočemo, da po svetu obveip nadvlada belopolt nega, pred vsem anglosaškega rodov ja
Anglije ima težave v Burmi. "Zahtevamo neodvisnost Ukoj," pravijo domačini. Angleži pa jim jo obljubljajo, z željo, da ostanejo pod britanskim imperijem v obliki vladavine, kakpr
peaeJlla kil im* Kanad*' Avstralija, Nov« Icev ki Je Zel«ndii® in J"*"« Afrika. Irske ne omenjajo, ker je politično v britanskem občestvu samo še do
JUGOSLAVIJA SI PRIZADEVA ZA USTANOVITEV IZVOZNE TRGOVINE
Pred minulo vojno je bila Jugoslavija v izvozni trgovini že docela navezana na Ne^nčijo. Bivši minister Franc Snoj je v našem Centru v Chicagu dejal, da je Slovenija pošiljala Nemčiji sadje in rudo. Srbija prašiče. ostali jugoslovanski predeli pa žito, v zameno pa je Jugosia-
____..	• • m	. . ,, vija dobila nekaj pisalnih in ši-
varovanje Francovega režima, vsled strahu pred levičarsko> valnih strojev ^ £ke redi B y
sPan*J°-	•	glavnem pa — aspirin.
Ampak ker se je ameriška vnanja politika glede Španije za-! jugoslavija potrebuje izvozno merila vsem tistim republikam v latinski Ameriki, ki žele in de- trgovino, ker brez nje ne bi bilo lujejo za strmoglavljenje fašizma, je državni department napravil nekaj zelo nerodnih potez, ki naj bi bile nasprotnikom Franca pesek v oči. Najprvo z nasvetom na eni prejšnjih konferenc zedi-njenih narodov, namreč z nasvetom španskemu ljudstvu, naj i1 ranča samo odstrani in si svojo deželo demokratično uredi.
Kje na svetu pa je kakšna vlada, ki se bi pustila vreči brez; trgovske odnošaje s tujino v pri-odpora? In kdo v Španiji pa kontrolira ves militaristični aparat, hodnosti?
ako ne Franco in njegova falanga? Mar naj gre špansko ljudstvo Na vsa ta zanimiva vprašanja proti taki vojaški ter policijski sili v boj s praznimi rokami? ; Je odgovoril nedavno naš zvezni - Saj bi Franca sploh ne bilo na čelu Španije, ako bi zapadna minister ^ trgovino Njegove demokracija ne bila v Mussolinijevi-Hitlerjevi vojni za strmo-	Prav «ou>-
uvoza. "Kemčki glas", ki izhaja v Ljubljani, piše o tem:
Kako je z našo zunanjo trgovino? Kaj uvažamo in kaj izvažamo?- Kaki so izgledi za naše
glavljenje španske republike tako "nevtralna"! Celo pokojnemu Rooseveltu se je silno mudilo prepovedati — pod geslom nevtralnosti —izvažanje ameriške municije španski republikanski vladi, dasi je bila demokratična in uvajala socialne reforme. In bas slednje so bodle posedujoče sloje v zapadnh demokracijah toliko, da
vo naše bravce in jih zato v malo skrajšani obliki prinašamo
Vojna je štiri leta neusmiljeno pustošila naše gospodarstvo, zlasti še kmetijstvo, ki je dalo v predvojni Jugoslaviji skoraj
so želeli spremembo režima. In samo zato je Franko zmagal. dve tretjini našega izvoza 2i
V Londonu in v Washingtonu so izprevideli, da spremembi v španski vladi mora priti. Ako smo res za demokracijo — čemu tega ne pokažemo tudi v Španiji?
,[ In tako se anglo-ameriška diplomacija na zadnji konferenci | 8a kmetijstva so bile po vojni združenih narodov ni mogla več upirati in je privolila saj v sig- hudo prizadete. Zato 1. 1945. nal, da je za nadomestitev diktatorja Franca z novo vlado.	"e le da nisxno izvaiali, celo uva-
Angleski agenti so bili med tem v Španiji že na delu ter me jiatl &mo morah' da 8mo obvaro
vež, živina in les so tvorili 80 našega nekdanjega izvoza in prav te gospodarske veje nase^
šetarlli s skupinami "desno od centra" in s skupinami 'levo od centra", ki naj bi skupno ustanovile provizorično vlado. Ta naj bi izvedla "demokratične volitve", kakor bi si jih kajpada ona zasnovala. Tako razlaga to politiko del Vayo, ki Španijo pač dobro pozna. "Skupine desno od centra", s katerimi mešetari Anglija, je označil za monarhiste in generale, za skupine "levo od centra" pa pergisce ljudi, ki so zatajili republiko.
Namen teh spletk je enostavno ta, pravi del Vayo: Ako Franca vzlic anglo-ameriški podpori ne bo mogoče obdržati, naj ga nasledi oficirski-klerikalni režim, pomešan s par poimenskimi republikanci, in ti ljudje bi potem uvedli "svobodne" volitve.
Tak namen je imel tudi predlog Zed. držav, Kolumbije in. Kube na konferenci Zed. narodov, a ga je večina zavrgla. In ker je ta taktika izpodletela, se je anglo-ameriška diplomacija lotila svoje druge strategije — za popade na v angleškem mešetarenju za ustanovitev nove vlade iz istih elementov, ki so sedaj v nji, s pridodatkom par že prej omenjenih "republikancev".
Bevki, ki je svojo v nanjo politiko naslonil popolnoma na politiko našega državnega departments, je moral ob povratku iz New Yorka v London sprejeti deputacijo strokovnih unij, ki ga je pesvarila, da angleškemu delavstvu njegova taktika v Španiji ni pogodu. Zahtevala je, da se s fašistično reakcUo obračuna in potem španskemu ljudstvu samemu dovoli, da si izbere novo vlado po svoji volji, brez zunanjega vmešavanja.	'
Državni tajnik Byrnes pa je bil enako kritkriran v Mehiki in v vseh drugih takih deželah, ki zahtevajo, naj bode velesile za demokracijo v dejanjih, ne samo na jeziku.
V	Mehiki funkcionira že dolgo španska republikanska vlada, ^ ki pa je v angleškem in ameriškem kapitalistične?*! časopisju ignorira na Naša in angleška vlada ji nista dala nobene podpore. Sploh zanju ta španska republikanska vlada niti ne eksistira. Podpira pa jo na vsi črti Mehika. Poleg nje so je priznale tudi nekatere druge države. Toda očividno je, da je i to ena takih za~ mejnih vlad, ki ji ne bo dano, da se bi kdaj povrnila' domov kot vlada.
V	nji je z dvema ministroma zastopana tudi skupina konservativnega socialdemokrata Indalecia Prieto. Pozval j« je, naj re-signirata, ker ni repubtičaneka španska vlada pad aačelstvom Girala drugega kot "mrtvaška truga". Z mehiško javnost in me-kitko vlado, ki podpira Giralovo vlado, je bil to insult in tudi za druge španske republikance, ki so dobili zavetje v Mehiki, dokler Španija spet ne postane svobodna.
"Chicago Tribune", ki Anglijo mrzi, pa naj bo torijska ali pa laborKska, v uredniškem članku pripoveduje nova potezo Anglije prati Francu Tribuna namreč brani njegov režim in označuje vso harfa o proti njemu za navaden komunističen trik in za sovjetsko intrigiranje
' Angleško vlado Tribuna dolži zleh namenov, ker kani Francu
vali deželo pred strašno lakoto.
Nekdanja zunanja trgovina pa ni bila v službi ljudstva. Bila je brez načrta in se ravnala zgolj po interesih izvoznikov, tovarnarjev in sploh velekapitalistov Izvažali smo železno rudo in jeklo, nato pa kupovali v tujini za drag denar železne izdelke. Kupovati smo morali predivo, ker kapitalisti niso hoteli postaviti pri nas predilnic. Samo zato, da hi bili prisiljeni kupovati predivo v inozemstvu.
Nazadnje nas je pokvarjena politika zapeljala tako daleč, da smo postali naravnost kolonija hitlerjevske Nemčije. S Sovjetsko zvezo nismo imeli seveda nobenih stikov.
Danes si pa težko zamislimo, o
kaj bi bilo z nami, če nam.Sovjetska zveza ne bi bila tako nesebično lani pomagala. Tekoče gorivo, surovine, polizdelki, rezervni deli za industrijo.-vse to in še marsikaj drugega nam je dobavljala točno in pravočasno z velikim razumevanjem za naše gospodarske težave.*
Obnovili smo gospodarske stike tudi z drugimi deželami. Sklenili smo trgovske pogodb? s Francijo. Poljsko. Čehoslova-ško, Romunijo. Nizozemsko. Bolgarijo in Švico.
Pogajamo se tudi i drugimi državami, vendar ni naša krivda. da še vse do danes nimamo trgovinske pogodbe z Ameriko in Anglijo. Pri teh dveh vojnih zaveznikih nismo našli niti malo razumevanja. Ne priznajo nam niti najosnovnejših pravic. 2e pred vojno je bilo pripeljano v Ameriko 40.000 kilogramov našega zlata, ki ga nam še danes niso vrnili, temveč hočejo neka pogajanja.* čeprav gre za na£o nesporno lastnino Anglija nam je vrnila naše zlato šele letos v juliju.
Podobno je z našiml^adjami, ki jih držijo Amerikanci v Lin-zu. Gre za 16S rečnih ladij, ki bi jih nujno rabili v naši trgovini. In vendar nam kratijo to lastnino. kljub temu, da smo izgubili v vojni za zavezniško stvar več kot polovico našega ladjevja.
(Op. u.—Te ladje je ameriška vlada Jugoslaviji vrnila šele koncem leta 1946 )
Rusija želi boljše zveze i Argentino
ma ločiti.
Francija je med vojno izgubila svojo veliko kolonijo Indo-
Ko je Argentina vprašala zajkino Je obsežna dežela, z mili-
pristop med združene narode, je	Joni prebivalcev. Iz nje dobav-
Mnlotov nasprotoval in dokazo-	Francija rude. .razne tkani-
val, da smatra ameriška vlada	ne' riž in.še marsikaj. Vse to po
sedanji argentinski režim za £a-	niz,ci ceni-
šističen. Toda Molotov je ostal	Med voJno prebivalci fran-
skoro osamljen.	coske Indokine spoznali, da je
Moskvi se je bilo treba potem	tudi vc^sila belopoltnih ljudi
odločiti, ali naj Rusija stopi v	Prem*gljiva. Francozi so bili v
stike z Argentino, s katero jih	EvroPi tepeni in v Indokini pa
dosedaj še ni imela, ali pa naj	so Jih nasl*dili Japonci. Zvitost
ostane po starem. Odločili so se	J*P°ncev pa je bila v tem, da so
na obeh straneh za pogajanja,	AziJ° obljubili Azijatom. Torej
največ vsled važnosti obeh dežel	naJ tudi Indokina samostoj-
v mednarodni trgovini in pro-	na> ^ japonskim pro tek tor a -
metu.	tom seveda.
—.---g----a-Japonci so vojno izgubili,in
V 10. mesec/h 786 ^	Francija je zahtevala lndokino*^
premoaariev ubitih	nazaj. Domačini pa so se rajše' t ,	, .
cih lan-1	». publiko, krtor je ^
ga krila namigava, da so koloni jalne oblasti same krive soda-njega položaja v Indokini, ter da ogrožajo demokratično načelo francoske unije le oni, ki so i/, kolonijalnega carstva vlekli mastne dobičke "noseč* breme belo-kožnih ljudi '. To so elememi, pravi to časopisje, ki preprečujejo izvedbo onih priznano potrebnih reform ki bi edine utegnile rešiti prekomorske posesti Francije.
. Levičarski list Combat, ki izhaja v Parizu, je nedavno poročal, da je bilo v teku zadnjin treh mesecev v neprestano trajajočih nemirih v Indokini po-klanih nad 100,000 domačinov, ter da je v isti dobi žrtvovalo svoja življenja najmanj 8,000 francoskih častnikov in vojakov.
Anglija odpravlja nadlego viz
Ena izmed najbolj nepryet-nih stvari na potovanju po Evropi so vize. in pa carinarji seveda, ki so še bolj neprijetni.
Agencija Ona poroča iz Londona, da se angleška vlada trudi odpraviti vize saj z najbolj sosednimi deželami. Poročilo pravi, da ta pogajanja dobro napredujejo predvsem z Nizozemsko, Belgijo in Švedsko. Ako se ugodno končajo, bo med temi deželami zadostoval na potovanju potni list njegove dežel?, brez vize tistih, katere misli obiskati
Že prej je britanska vlada uradno naznanila, da bo odpravljena viza za prebivalce Anglije in severne Irske, ki hočejo potovati v Francijo ali Alžirijo, in za, Francoze, ki se žele podati v Anglijo ali severno Irsko.
Slična pogajanja sO se. baje
TISKOVNI SKLAD I PR0LETARCA
XVI. IZRAZ Prejeto do SI. decembra 1946
OHIO:
Narodi Jugoslavije cenijo sv« jo gospodafsko svobodo nad vse. Na sodelovanje pod pritiskom.
skega leta je bilo v ameriških t0 st?r,io ,Alcno tf^nje v nizo-rovih 786 premogarjev ubitih in ZfrT?ski Vzho<*nMfidiji. V obeh na tisoče poškodovanih	slučajih je intervenirala Angli-
_ ja direktno, naša vlada pa incii-rektno.
Tako je padla Java nazaj Nizozemcem, toda ne brezpogojno. Vlada nizozemske kraljice je bila pri volji dati domačinom nič koliko koncesij, pogojno, da # . , « ... ^ „ ostanejo v nizozemskem oboe-
Krebel.) Janko Rogelj S5 Felix	rodnih zakladlh *n v poljedel-
Strumbel $2.40; Matt Kern $2;	stvu neizmerno bogata dežela,
(Poslal F. Strum bel. | Frank fcag ir	je bila do minule vojne izrab-
S2 (Poslal A. Jankovich.)	ljana za nizozemske interese po
Brrea: Louis Kosmach $1.85	"lili volji.
Younrstown: John PetHch $1	Francoska Indokina ni tolik-
Blaine: Frank Mihelčič $1. (Po- FrancW ,za male investicije sla I John Vite* )	ogromne koristi;'
PENNSYLVANIA	Po končani vojni so se neka-
Strabane: Frances Bartol nabra- teri r°dovi v Indokini zedinili
la $15.30 Prispevali so V Peter- ter se proglasili za republiko.
nel 11.25; po $1: L. Bartol. J. Kok- Francija jim je ponujala konce
hč. J^ Podboj, j Ziganti* J. Prog ar. sije. toda ni pa hotela pristati v JTTvanka Krulc, J Terčelf, J. Ccsnik.
K^ltJlK-Sa	popolnoma,
tinčič, T. Lesnikar, T. Mavrič, J - Uomacini, saj mnogi izmed ki Ki , « ♦ J Martinčič, F. Mikec. J. I njih, so vztrajali pri svojem in ki bi nas vodilo zopet v gospo- P.včič. Neimenovan; J. Dcmitrovič! tako so Francozi z njimi še ve-darsko suznost, ne bodo nikoli 30c; pa 25c: J. fcigman. J. Bobnar dno v boiu -pristali.	1 —u * "------------------------J
Stremeli bodo
J. Sedmak. J. Progar, Neimenovan! vselej za M Chesnic. J .S1.
Poročevalec agencije ONA
fAm . , t .. P® VSeleJ za< Sheffield"Frank Oblock $2.50 P^'d* v Franciji v vpeh stran-tem da ustvarijo zdrave gospo- No. Braddock: Louis Karish $1 I prevladuje bojazen, da slu-darske odnose s tistimi demo- Imperial: Jos. Jamnik $1. (Poslal v Indokini lahko pomeni na kratičnimi in miroljubnimi dr- A. Zornik.)	koncu konca splošen upor kolo-
žavami, ki hočejo z nami pošt«*- ILLINOIS:	nijalnih ljudstev, ki so pod
no trgovati.	Waukegan: Anna Mahnich na- Francijo. In noben Francoz ne
-: . v.	, brala $23 75 Prispevali so: Gospo-
Pišite po itovo knjigo l4Slo- dinjski odsek SND $5* dr. «t. 119
lami zahodne Evrope V splo">-nem pa naglasa Anglija, da je rade volje pripravljena skleniti take sporazume z vsemi deželami sveta, ki so na to pripravljene.	•	»
Nekako pred letom dni je izjavil, zunanji minister Bevin. da je cilj britanske zunanje politike, da bi mogel vsak angleški državljan oditi na postajo in si kupiti vozni listek za vsako poljubno deželo na svetu, ne da bi se imel bati, da ga bodo na poiu ustavljali zaradi potnega lista.
Pripomniti velja, da je potni list kot legtimacija glasom pogodbe s Francijo še vedno potreben. Ugodnost za potnike je torej pred vsem v iem, da jim ni treba prositi za vizum.
vensko-ameriška kuharica" > Proleiarčevo knjigarno. Cena $5.M. Naročite si jo še danes.
predložiti račun za škodo, ki so jo angleški interesi utrpeli v španski civilni vojni. Potopljenih je blo namreč ob španskih obrežjih precej angleških ladij, in McCorrnkkoY list vprašuje Anglijo, čemu računa za to škodo ne predloži rajše Iitaliji, ker so potopile tiste ladje Mussolinijeve podmornice, ne pa Franco! In rqpto razlaga, da naj bi bila ta afigleška poteza nov pritisk na Franca, da se bi umaknil in vlado prepustil pretendantu za španski presto), ki je pravvtuk angleške kraljice Viktorije. Na ta način bi Anglija dobila v Španiji sebi naklonjen režim.
Brez Tribuninega razlaganja vsakdo lahko ve. da si Anglija in Amerika prizadevati ustanovhi v Španiji tak vladni sistem, ki bo pod njunim vplivom in ki bo v mednarodnih odnošajih podpiral angleško-ameriški blok.
Zato ni v angleških in v ameriških vladajočih krogih za jb-novitev španske republike nobenega ogrevanja. Tudi Vatikan ima pri tem prste vmes in veliko besedo - Kajti če ck>b<» Španijo republikanske skupine, pač ne bodo pooabile, da so bile demokratične sile v civilni vojni "nevtralne" in da se jim je zelo mudilo priznati Francov režim, čeprav je prišel na površje s silo, s pomočjo Hitlerja in Mussolinija.
Povojna Francija je ideji za obnovitev španske republike naklonjena. Sovjetska unija pa od vsega začetka. In španski republikanci tudi tega niso potabili In ne bodo pozabili Mehike, ki ne le da Franca ni hotela priznati temveč Je Ubežnim španskim republikancem dala zavetje bolj kot katerakoli druga dežela.
Naj se anglo-ameriška diplomacija še tako trudi, španska ljudstvo bo izvedlo socialni preokret ko hitro bo rešeno fašističnih spon In tujega umeiavanja.
SNPJ $5; po $2 Frank Mihevc, Math in Alojzija Ogrin; po $1: M Spacapan, A. Bezek, M. KržiČ, F. Peklaj, J. Kozina. R Koncilja, Helen Jereb, John Mahnich, Anna Machnich: P. Prosen 75c.
Chicago: John Turk $2, Frank Bcnchina»$2 (izroč. Angela Zaitz). Victor 2&pančič $3. Jacob Putz $2, M. G. Kuhel $2. Thomas Svetlik 25c
Downers Orove: Mirni Omahen $5.
La Salle: Leo Zevnik $5.25. Oflesby: Christina Nadvesnik $2. Jollet: Louis Gornik $1. Witt: L. Podbregar $1, Springfield: J. Ocepek $2, F. Kalim $1, Jos. Ovca 10c. (Poslal J, Ovca )
INDIANA: Gary: John Valetič $3.50 ladianapolis: Mary Stroy $1.
Detroit, Mich.: Anna Klarich $3.35; Ignac Travnik 50c
Vickafcarg. Mi**.: Valetine Sa-
vec $1.50.
Nopeming. Minn.: Frank Smuk 11.
Pert Washington. Wla.: F Les kovshtifc $1. '
Pueblo, Colo.: John Zupančič 50c. Louis Malenftck 50c
Helper, (Hah: Frank Kosmat in 50c. (Poalal J. Petri*.) Gardena. Calif.: John Paulic 50c, Brecty Hill, Kans.: Paul Kumer 50c. (Poslal S holer.)
ftfcnpaj $111.75, prejšnji Itka« $1,45$.36, skupaj $l.ft7S II.
želi, da bi Francija izgubila svoje kolonije.
Isti poročevalec nadaljuje, da je Francoze strah ob pomisli na zatonitev svoje države v kategorijo druge ali celo tretje vrste. In hudujejo se .na Zed. države, češ. da Franciji v vsakem oziru premalo pomagajo.
Francosko časopisje napada ameriške liste radi tega, ker tukajšnji tisk baje podpira Ana-mite in prijateljsko piže o upornikih. Znani časnikar Pertinax.-ki piše v listu France Soir, pravi, da je ameriško časopisje rade volje pripravljeno »pokopati francosko kolonijalno carstvo. Pravi, da imajo Amerikanci naivno in preprosto prepričanje, da bi zadostovalo, da se grdi Ev-ropci umaknejo iz Azije, ter da bi tedaj kar preko noči nastale v Aziji velike demokratične države. Usoda Indokine se bo odločila in celo še več, usoda vsega francoskega Jcolonijalne-ga carstva, piše v svojem članku.
Pertinax, ki je preživel mnogo let v Ameriki, menda nam«-
LANDON SE JE OGLASIL /
Alfred M. Landon iz Kansasa, ki je bil leta 1936 predsedniški kandidat republikanske stranke proti Rooseveltu, je dne 1. januarja v Washingtonu priporočal zvezo med Zed. državami. Anglijo in Kanado. V namen, da se jo ustanovi, naj naš kongres povabi .obe deželi na pogajanja in za ustanovitev skupnega odbora vseh treh dežel. Landon je menda v tem pozen. Kajti po vseh znamenjih sodeč taka zveza že obstoji.
Tole mi ne gre v glavo?
temveč le o francoskem carstvu 4p*i se govori igoli in celo o 4 naših posestvih na atomski Kom bi Daljnem vzhodu.
Kako to, da si je človeštvo ta-ko dobrotljlvo le v božičnih in novoletnih praznikih, ne p. v<ak
noma ne govori več o francoski dan v »et«, to mi nikakor ne are uniji ali "commonwealth^', v>glavo!, Prasniki s« n^Z
in
» kri teh,
- . .... . 4_ .	diplomati, ki na°s laMfoa"i,,
Le časopisje skrajnega leve-	v novo vojno.
za
MOUTARfC
BOGOMIR MAGAJNA
PRAM IN* SI VEC
\	< Konec.|
popila je pot^m naenkrat k Pramu in ga objela okrog vratu, potem je objela še Sivca. Naenkrat so se ji orosile oči. Vprašal sem jo, zakaj joka. "Franc mi je rekel, da bomo morali ubiti Pra-ma in Sivca, toda ali nisi videl, kako silno sta trpela, ko sta nas vlekla po cesti, in potem, ko sta omagovala čez Zupanov laz. Življenje sta n^m rešila. Kaki naj bi sami tako hitro spravili vso robo navzgor. Glej, če pade človek, ve še v zadnjem hipu, zakaj je pal, žival pa gara in . gara za človeka in končno ga ta ubije. Franc je zloben, pa hoče ubiti oba. Ali ne bosta strašno začudena gledala na tistega, ki ju bo ubijal."
Ostrmel sem na te besede in se zamislil. Saj sem tako rad imel konje, ki so bolj dobrodušni nego katero koli bitje, če lepo ravnaš z njimi. Med prvimi žrtvami, Ici sem jih srečal med partizani, je bil konj, ki mi je nosil sanitetne potrebščine in $o ga Nemci ubili tam pri Velikem Brdu. Videl sem konje. Ki jim je kri bruhala iz razbitih gobcev, in se zagledal v njihove trpeče in strašno začudene oči. Vedel sem, da morajo četvero-nožci tudi misliti, čeprav henid-no, brez pojmov, a zato zelo doživeto. Pozneje šem imel konja, ki me je v polni, zelo deževni noči prinesel na položaj skoz 1«-birint vinogradov,»v katerem bi se sam prav nič ne spoznal. Pozneje sem srečaval po globoko zasneženih smrekovih gozdovih zapuščene in podivjane konje, ki so se hranili samo s smrečjem in jedli sneg ter divje radostno pritekli k meni, ko so me zagledali, kakor da sem jaz tisti, ki naj jih reši težke utfode; videl sem partizana, ki je prestal veliko borb, pa je sedel na snegu ob svojem poginulem konju in jokal kot majhen otrok ...
"Poslušaj, Irena", sem rekel, "sam sem sklenil na vsak način rešiti Prama in Sivca, toda po-, slušaj: zdaj ju moremo pasti komaj nekaj ur dnevno. Konja sla lačna in na smrekah, kamor ju pri vežemo ponoči, sta oglodola že vso skorjo. Zato rezgetata na vso moč vso noč, kar nam povzroča hude skrbi. Nikoli nel veš, ali se ne bo prikradla nemška patrola v bližino, in en sam rezget bo spravil v življensko nevarnost nad trideset ranjencev, ki jih imamo sedaj. Poleg tega bo kmalu zapadel sneg, kar čez noč bo zapadel, in kaj naj potem damo Pramu in Sivcu jesti. Poleg tega, draga Irena, ves sama dobro,, kako smo morali skrčiti hrano. Se nekaj dni in ubili bomo Prama in Sivca, da bomo imeli njesa za nekaj časa."
Nič ni odgovorila, le nemo se je zazrla v dolino in se niti ni genila, ko se je po neki eksploziji ^dvignil velik dim proti nebu tam v Leskovi dolini. Preden je sonce zašlo, sva odgnala Prama
in Sivca k mlaki. Rila sta z gobci po luži in srkljala vase tekočino, v kateri je bilo več blata kot vode. Irena ni hotela tisti dan spregovoriti z menoj nobene besedice več.
Drugi dan so Nemci zasedli studenec in ubili tam blizu stoječega terenca Janeza, ki je bil le malfe časa pričaš. Stopil sem k Lojzetu in rpu ukazal, naj ubije oba konja. Naj ju odvede precej daleč od bolnice v hosto. Tam ju bomo raztelesili in obesili meso po drevju. Mraz je že tolik, da ne bo \ječ gnilo meso Potem bomo meso zakopali v sneg.,	~
Ali naj ustreli oba konja? Kaj je ponorel, da tako sprašuje? S čim naj ju ubije? Imamo le malo sekirico. — Kar s.tistole sekirico! Najprej naj odvede enega, potem drugega. Medtem bomo odnesli ranjence v bunkerje in vse, kar je v bolnici. To noč ne bomo kurili.
- Pram se je dal odgnati kakor jagnje. Odšel je od nas s pove-šeno glavo in niti zarezgetal ni. Lojze se je vrnil čez pol ure. Bil | je jezen in mrmral, da je odšel, k partizanom za borca, ne pa za mesarja. Tak posel naj bi opravili bolničarji. Vendar je zagrabil nejevoljno se za Sivčevo vrv. Sivec se je upiral, dvigal glavo visoko in glasno rezgetal. Gledal me je s svojimi živimi, svetlimi očmi. Bilo ga je treba udariti, da je odšel. Še od daleč smo slišali izmed smrek njegovo rezgetanje. Potem je naenkrat utihnilo.	. t
Irena je spravljala svoje stvari v nahrbtnik. Pristopil sem. da bi ji kaj rekel. Toda okreni-la je glavo, zato nisem rekel ničesar in sem odšel na svoj prostor po torbo in puško. Pogledal sem na nebo, ki so ga pre-pregli težki svinčenosivi oblaki. Ranjence in druge stvari so no-sači že odnesli. Borci so odšli s puškami na prežo. Poklical sem Slavico in Tončko, naj gresta z menoj. Odhajali smo proti pečinam. Za nami je tiho, tiho stopala Irena.
Zvečer smo se vračali kot sence v taborišče, ki ga to noč še nisem pustil opremiti. Zlezli smo pod pristreške in zastrmeli v noč pred seboj. Začelo je snežiti v debelih kosmih. Zdelo se mi je. da smo kot tisti otrok, ki je zašel daleč v gozd, legel pod drevo in zagledal nad seboj strašne svetle oči pošasti, ki čepi na hrastu in steguje svojo ostudno ša-ko po njem. Velika odgovornost za vse te ljudi mi je težila dušo. Ali ne bo z vsemi tako kot s Pramom in Sivcem? Ali bi kdo drug ne ukrenil kaj boljšega kakor jaz? Teh nekaj let je šla smrt že večkrat tik mimo lica — ali pojde tudi sedaj?
Sneg je drsel, drsel kar naprej. Oko se je navadilo in je v temi razlikovalo -snežinke. Doli pri Babnem polju so drdrale strojnice m slišati je bilo tudi
mine. V naši bolnici pa je vladala smrtna tišina. Le tam izza čeri se je slišalo tisto čudno dolgo neskončno zavijanje volkov.
4 Rešite naše duše", sem po-mislil sam pri sebi.
Rešila jih je Sercerjeva brigada, ki se je pri Babnem polju pretolkla skozi krdelo nemškin tankov.
V. ZUPANfIČ O VPRAŠA-NJU ZVIJANJA NAROČNINE NA PROLETARCA
Chicago, lil. — Nedavno sem čital vaše vprašanje, naslovljeno naročnikom, naj povedo svoje misli glede nasveta za povišanje naročnine. Vsi vemo, da so v tiskarnah nastale podražitve, ker so pač povsod cene narasle. Ampak kaj je za Proletary najboljša pot iz finančnih zagat, to je drugo vprašanje.
Zgodovina , tega lista mi je znana še ko so ga ustanavljali. Predno je prva številka zagledala beli dan. mi je lastnik nekega drugega lista pravil o tem
V	Chicagu snujejo nov list, mi
je rekel. Kakšen da bo itd., sem
poizvedoval. Mož mi je potrdil, da bo socialističen1	! GASIJsKl POKLIC je edenismed najnevarnejših. V minulem letu
.	. ,	j se je dogodilo sirom deirle veliko več požarov kakor v prejšnjih letih
Bilo nas je več skupaj, ko smo |n y niih ^ b||e vrhk, |udi 4ggub€ človeških iivljenj, ne samo gmotna slisali to novico. Bilo je leta ji^u Gornje Je slika poiara v New Yorku. 1905.- Naslednjega januarja je izšla, prva številka Proletarca. .'
V	pomenku smo drug drugemu izražali nado, da bo ta novi list res zavzel pravo stališče v duhu socialističnih smernic. Tako so j je tudi ^zgodilo.
Za svoje glavno načelo si je vzel borbo za delavske koristi, za ljudske pravice in za sprem^-nitev družabnega reda iz kapitalizma v socializem. Tako je pisal v duhu teh načel 41 let in obenem bil zmerom v stiskah in v borbi za obstanek.
šek nastal največ s pomočjo-pri-1 važni za uspeh, kot priredba spevkov, ki so bili riabrani v ta | sama.
sklad med udeleženci lanske Omenjeni pa niso bili še tisti konvencije SNPJ na Evelethu ljudje, kateri so ravno tako de-* « *	lali in pripomogli k uspehu, in
Glede koledarja Nam je to t0, so dopisniki ter proda-mučno, a je treba fJotrpeti. Za-1 J"lc| vstopnic v predprodajt. gotavljamo pa. da je to edsn "ed te"1' ? najbolj odlikuje nas najlepših letnikov, po vsebini Tony Jankovich, kateri ne za-bržkone najboKatejši. kar smo sluzl P™nanje samo od nas. jih Se izdali. Ovire pa so pač	<*? sPlos"e naPred,ne >»•
ovire m v bodoče jih bo mogoče j "'t""6- SaJ J,e T°ny med ™ml odstraniti edino s tem. da začne- vedno na rekordu pr. prodaji
mo z delom v tiskarni saj avgu- vst°P™ ,n Opisovanju za us-sta namesto šele v jeseni kakor P?h vseh naprednih priredb. To-
dozdaj So pač drugačni časi ,lko P^rtvovalnega.n neseb.č-4 1 . R	nega dela za dobrobit naše splo-
šne aktivnosti menda ne izvrši Knjiga Prosvetne matice, "Sli-' nihče drugi v naselbini. Pri ke iz vsakdanjega življenja", je "Zarji" je vedno med prvimi društvom večinoma že razpo- in vse to tudi vemo. Zboru so slana. Prejela jo bodo vsa ta me-j pomagali tudi drugi kot: J. F. sec. Avtorica knjige je naia I Dum. Louis Zorko, Urška Mu-znana pisateljica in pesnica Kat-1 lej, Frank Klemenčič, John Fi-ka Zupančič. Knjiga je bila po-1 lipič, Salmič in še število' dru-slana tudi raznim slovenski gjh. listom in pa mnogim osebam v	11
stari kraj.	Ste li že opazili, da ima vsak
Prosvetna matica je s to izda- pevski zbor svojo karakteristi-jo; kakor z lansko, storila hvale- ko? Vsaka skupina se odlikuje
vredno delo, ker zbira s tem gri-divo naših tukajšnjih pisateljev.
s svojo posebnostjo. Tudi "Zarja" se uveljavlja na svoj način.
HASE AKTIVNOSTI
Zbira ANNE BENIGER
Takih zvezkov je izdala že pre- Na primer z načinom sestave in cej tudi prejšnja leta.	"strimlaniziranjem" programov
'	z delavsko in partizansko pesmi-
ŠA oh 30-letniri	z lahkimi spevoigrami, z ope-
jc uu wv-iviiiiu	retami ter s Straussovimi val-.
"Zarie"	• ^^ to dodano naši naj-
' . ^ « \ . lepši splošni glasbi. Zbor je po-Cleveland. O. - Porocano je noscn |la te p^b^ in karak.
že bilo o vsestranskem uspehu terisUko In kot ste videij, se oo-30-letnice 'Zarje na Zahvalni sebno zadnje dase rad izk;že
durv Nad tisoč 300 ljudi se je čimboljše v straussovih valčkih udeležilo slavja popoldne in zve- ,n artizanskih p^jh Zbor oer Nas finančni naceln.k John jma y syojem arhivu prestavIje. Krebel nam je zaupal da je bilo nih , teh krasnjh val(,kov in cela dva tisočaka skupicka in na rek<jrdu tud, ar ducatQV naj. najmanj polovico tega bo čiste ,epših partlzanskih Valčke so bilance, lako počaščeni s pos?- oskrbeli za našo prestavo Anton
Subel, "Ob lepi modri Donavi",
zmerom uspešno delovalo. ♦ » •
Minuli teden je bilo tu ome- stitke z željo, d4 bo i v bodoče njeno delo v prid tiskovneg t sklada, ki ga je izvršila Frances Bartol, Strabane. Pa. Proletarec Naš zastopnik Joe Oblak, ki ' ima kajne tudi- mnogo drug^i j je bil eden izmed udeležencev prijateljic. Anna Mahnich. Watf-1 na jubilejni slavnosti prej ome kegan. III. je poslala $23.75 v ti
Tako je v takih nadlogah tudi	skovnj sk,ad lp enQ narocnIn0t sedaj, ko so mu tisk v minul:h ! ki jo Je obnovil Krartk Mihove
nekaj letih podražili nad 100 od-	Svoje pismo je Anna Mahnich
stotkov.	zaključila z "želim Proletarcu v
Vsi citatelji dobro vedo. da se	|et{l 1947 l>ovoljen napredek." je to zgodilo povsod, ker se je tudi vse drugo podražilA. Sem
pa nasproten, da se bi zvišala Drugo pismo je prišlo od moje naročnina Proletarcu. Zavedam jstare prijateljice. Kristine Nad-
pa se seveda, da so stroški večji	vesnik iz Qglcsbv. 111. Poslala jo
kot dohodki. Torej tudi vem. da	$2 v tiskovni sklad. Pravi, čas
je treba razliko kriti s kakimi	i J° ko Je trcba- da * nasl drugimi viri.
počaščeni tom že nismo bili od leta 1935, ko je bila vprizorjena opera "Prodana nevesta" skupno z "Vojanom". Pevci so bili ^koro^ malce presenečeni, samo da to presenečenje je bilo prijetno. Popoldne je poteklo v pravem redu in tempu, kar nam je še posebno prijalo. in pevci so ču-
ti jenega društva, je prišel v urad	.
in izročil v tiskovni sklad vsoto v svoJih Zllah v*llkl ln slav" $5. ki jih je prispeval Janko N. nostni dan. Zato pa so tudi do-
Rogelj.
• * •
Joseph Korsic, Detroit. Mich., je nam pisal med drugim: "Herman Grebene je naročil Prole-
prinesli svoj delež kot malokdaj prej, In iz reflekcije publike je
bilo soditi —- zadovoljstvo.
' S ' •
Tega dne smo tudi odkrili v
tarča prijatelju v Jugoslaviji; zboru naše mlajše'generacije dalje je naročil koledar letnik nov govorniški talent. Ta, nova, 1947,s Adamičevo knjigo "Din- mlada zvezda zna z govorom
Etbin Kristan. "Pravljice dunajskih gozdov", August Komar, "Netopir", pisec pa "Južne vrtnice" ter "Ženska, vino in spev".
•sv
Petje je eden naših duševnih zakladov, kateri nas dviga in povzdiguje nad druga nižja bitja v — človeka. Glasba nam nudi duševno lepoto, kot nam nudi dobra knjiga, slika, igra in druga človeška duševna pridobije-nja. Pevec se pri petju ne žrtvuje, temveč ima pri tem duševni užitek, kot če bereš dobro knjigo ali gledaš zanimivo igro. Pesmi so prostrana, neizčrpna pisana polja v najrazličnejših
ner at the Wihte House" in Ker- j hipnotizirati in obenem zabava- barvah, ob katerih se pevec pri
. ... .. ..	nov Anglesko-slovenski besed- ti navzoče in kar po naše jo vre- zasledovanju istih naslaja. Ze
mlajši ljudje pripravijo prevze ti njak „ Vse fQ je Grebenc naro_ že in tQ ^ kar sigurno To je enoglasno petje prinaša užitekf
Zato predlagam: Vsi-sedanji	delo na^h pionirjev. Ki se po>i- ^ za Viktorja Eržena v Mari- j režiser in član direktorija SND.	tem večjega pa pri d v o- ali več
naročniki, kadar jim naročnina	odstranjujejo \ počite«. | ^^ K temu j Korsic dodaja:! Andy Turkman. 2e prej smo	glasbenih melodijah, katere se
poteče, naj plačajo za obnovo	nekateri za zmeromč etudi pra- j „Mar ne bi bHo dobro. če bi ime- opazili, da Andy poseduje poleg	družijo in mešajo, kot razno-
isto vsoto, kakor doslej, to je $3,	^ je postala ze v drugič ]j veliko H. Grebencov, ne le za pevskega talenta tudi izreden	barvni cvet v sončnem pisanem
a ob enem pa naj prostovoljno	grandma . vemo, da je Se \e- naročanje lista v staro domovi- a** nno^anio in ---u..



PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESCT ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUSTVO
dodajo še $2. da jih pošljejo dno energična m pripravljena no temveč tudi za tukaj? To se skupno $5. Za nove naročnike delatl v naselbini kakor je bila, bi Proietarcu dobro obresto-pa naj naročnina ostane po sta- vsa *eta PreJ:	valo." .
rem, to je, $3	• • •	• » •
Zaeno s tem pismom prilagam Anton Jankovich je poslal Angela Zaitz v Chicagu je do-pet dolarjev, čeravno mi naroč-' članarino Prosvetni matici za Ci- bila naročnino od Franka Ben-nina ni še potekla, da ne osta- talnico Slov. del. doma na Wa- china, ki . je naročil Proletarca nem s svojim nasvetom samo pri terloo Rd. Poslana članarina je j tudi dvema sorodnicama v stari' besedah.	za to leto. Naročil je na razne kraj in pet izvodov koledarja.
Vidim, da mnogo naročnikov naslove še koledarjev.	i izmed katerih gredo štirje v sta-
dela isto. In zanašam ze, ua oo Dalje s. Jankovich piše mod ri kraj. Izročila je $2 v tiskovni
drugim:	sklad, ki jih je on prispeval.
Zadnja veselica našega kluba | Dalje je izročila obnovitvene št. 49 JSZ na Waterloo Rd. je naročnine od Josepha Turpina gega^ Ker se spodobi, da se ob prav dobro uspela, kakor pred '"	Pichman in pa $2 v ti- takih prilikah ozremo okrog tu-
lanska Skupička je bilo skupno skovni sklad, ki jih je prispeval, d, na druge delavne n zasluzne
$710.25. Ko to pišem, lahko le J°hn Turk- . . .	• ,Judl' ^ ^l^ J ? ? ?
ugibam, da je prebitka kakih r , * u	^ ^ P^stav?l luštno^ mlado
J 1	Frank Oblock, prej v Tiona, dekle, katera je pri zboru nad-
' . . .	. , ..... Pa., sedaj pa živi v Sheffieldu, vse lepo zapisana. Prav je, da
T° delou,n lkrb PnMižno pa jeobnoviI na ročni no na list, I jo poznate tudi vi. To je naša treh ali štirih sodrugov m pa ^ koledar in prispeval sopranistka in predstavnica mla-
dar opazovanja in razsodnosti, polju. Slovenci smo glasbeno bo-Te dobre lastnosti poseduje tudi gati in imamo po arhivih mnogo njegova sestra Sophie E)arsich, pevskega materiala še neodkri-zborova solistka in režiserka, j tega. Cela polja raznobarvne le-Pri Andyju smo odkrili sedaj še«pote. Zakaj se Slovenci tega du-nov zaklad, katerega med nami j ševnega krasu ne poslužujemo res rabimo. Čestitke. Andy! j veliko več kakor se ga? Raje se
pehamo po pivnicah in plesnih veselicah ter izgubljamo svoj
v bodoče še več takih. To bo najboljše jamstvo, da bo list tudi letos uspeval.—Victor Zupančič.
Andy je govoril v imenu mlajše generacije, katera se pa je v sporedu že sama predstavila in to prav na prepričevalen način. Saj ?o prekašali kar drug dru-
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROS VETA
99
•	Naročnina sa Zdrniana feftava (linamii Chleafa) In Kanado $«.M
•	aa lato; 9S.M sa pol leta; fl.ff sa iatrt lata; u Chirafo In C)lcaro l l 17.5t aa ealo lat«; I3.7S sa pol lata; aa Inotemutvo $9.0«. t
Naslov za lift in tajništvo jo:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
FRANCUA V EKONOMSKIH KRČIH
Francija je moralno in ekonomsko ena najbolj razruvanih a dežel v Evropi ip na svetu. Ko o je proti koncu minulega leta S prevzel vlado Leon Blum, jo J točno vedel, da je zaeno prevzel zelo nehvaležne naloge, ki pa jih je v interesu države potrebno izvršiti.
Erta največjih hib povojne Francije je črna borza. Po reguliranih cenah ne moreš do trgovca. Plačaj pa mu vsoto, ki gre nad vladne določbe in boš lahko prinesel domov mesa. kruha, masla ali kar že.
Tako stanje je najbolj udarec za delavca, ker on nima toliko zaslužka, da bi mpgel kupovati na črnem trgu.
Leon Blum je 2. januarja znižal cene potrebščinam 5 odstotkov. Priznal pa Je, da bo to znižanje kaj zaleglo le, ako se črna borza "pobolj*aM in odneha z verižništvom. In pa ako francoski kmetje pridejo a svojimi pridelki na trg namesto da jih imajo zaklenjene v kaščah.
Znižanje cen 5'i se morda komu glasi precej, je pa malenkostno, če se pomisli, da so se življenske potrebščine v Franciji v minulem letu podražile 72 odstotkov.
onih. ki prl^očijo na priredbi k $2 5Q y tigkovni sklad
delu. T;.ko imamo zopet copaicc v blagu j i Tudi Proletarec ne
Dalje so obnovili naročnino Mirko Kuhel, ki je ob enem pri-
dine Josephine Turk. To dekle ni samo prijetno temveč tudi sposobno in zaslužno. Vse naj-
t
In uC, či.talnica' speval $2 v tiskovni sklad. Frank ! boljše kvalifikacije, kar jih mo-SANS i d. In kot je bilo ze poro- r	1	.....
čano. t ie i jubilejna prireditev Zarje j'; Mjajno uspela.
Leskovšek (Port Washington, Wis ), ki je naročil tudi koledar ter dal $1 listu v podporo. Them
\	fSvetlik, Chicago (tudi on se je
Victor Zupančič, Chicago se og|asi, s prispevkom v tiskovni je oglasil k vprašanju, kaj gled'? sklad) Mirk() Ciganich. Chica.
problema povišanja naročnine
go.' in Anton Kegel, Willow
na PripLt irca. Njegov dopis je	Springs, 111. na drugem mestu v tej številki. • « •
Zelo sa nam všeč pisma slede-. Na slavnosti 40-letnice dru-	ce vrste: štva št. 7Q Ameriške bratske zve- "Priloženo pošiljam $3 za naze je bil pevski in dramski spo-	ročnino na Proletarca. Imam za rod izborno predvajan, predsed-	čitanje veliko časa, zato mi sa-nik ABZ Janko N. Rogelj iz Cle-	mo Prosveta ne zadostuje. Math
velanda pa je bil glavni govornik. Društvu št. 70 ABZ naše če-
Ako verujete v poslanstvo, ki M vrši "Proletarec", pomagajte mu v pridobivanju naročnikov in shirajte prispevke v njegov tiskovni sklad!
Dr. John J.Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3721 WE$T 26th STREET
Tel. Crawford 2511 OFFICE HOURS: 1:3ft io 4 P M. (Except Wed., Sat. and Sun )
6:3i to !:!• T. M. (Except Wed , Sat. and Sun.)
Ran. 2219 So. Rldtewajr Ave. Tal. Crawford 144» If na answar — Call Austin 5700 '
Ramšak, Herminie, Pa." • • •
V tej številki je izkaz prispevkov v tiskovni sklad, zadnji, ki se tiče minulega leta. Znašal je približno $200 več kakor v prejšnjem letu. Bržkone je ta povi-
eaeeeeeeeeeeaeaeeeeeeeeee" m	w
a
ra posedati izboren pevec pri petju in inteligentnem vodstvu zbora je zapopadeno v njeni osebnosti. ^To priča tudi priznanje. ki ga je deležna pri Rich-man Brothers, kjer je načelnica oddelka in instruktorica tamkajšnjega zbora. Krmilo "Zarje" je bilo veliko odvisno od nje. Da smo na njo ponosni, to boste razumeli.
Poročano je že bilo o pridnih ljudeh, kateri so nam pomagali na dan predstave pri blagajni, bari. v kuhinji in drugod. Ti ljudje so ravno tako potrebni in
prosti čas za manjše vrednote ter brezpomembne stvari. Ali ste o tem kdaj premišljevali? Zbori potrebujejo pevcev. "Zarja" jih potrebuje. Pridružite se ji!	Leo Poljšak.
D reza nje v Rusijo glede
naših lend-leasnih dajatev
Ameriška vlada je do 2. januarja t. 1. že v tretjič povabila Sovjetsko unijo na pogajanja za obračun naših lend-lpa«"^ dajatev. Znajde so v vrednosti 11 milijard <|5larjev. Naša vlada% trdi, da od Rusije, kot od nobene druge dežele, ne tirja nobenega denarja za poslano jim mu-nicijo in drugo vojaško blago, rada pa bi se pobotala glede takih pošiljatev, ki so tudi sedaj uporabne.	." «
Na prva dva poziva sovjetska vlada sploh odgovorila ni. To je razne njene nasprotnike v uredništvih in v kongresu zelo raz-kačilo. A z druge strani Rusijo zagovarjajo, da dočim smo ji mi pomagali materialno, je ona nam s krvjo, ki so jo dali na bojiščih milijoni njenih fantov in mož.
Veliki misleci Imajo namene, drufl la ielja.—Washlnfton Irving.
: BARETINCIC & SON :
I POGREBNI ZAVOD
T^l. 20-SC1
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
T«|. MOHAWK 470?
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
4
ft OLE T AH EC
ZAPISNIK KONFERENCE PROSVETNE MATICE IN JSZ V MILWAUKEEJU
Konferenca Prosvetne matice Igana, Wis., je sporočil, da jim in JSZ za Wisconsin in Illinois, tokrat ni mogoče poslati zustop-v kateri so zastopane naselbine nice.
ko uspešno kakor bi radi, a svo Je naloge vrše n upre j.
Milwaukee, Sheboygan in West .Allis v Wisconsinu, ter Chicago, Waukegan-Nortl\ Chicago, Cicero in South Chicago, se je vršila v nedeljo 23. novembra 1946 v Reberniškovi dvorani v M 1-waujcLjcju. Pričela se je pb 10:15 dopoldne.
Zborovanje je otvoril tajnik Louis Zorko in predložil dnevni red, ki jc sprejet.
' Oznani numiniranje kandidatov za predsednika. Sprejme Frank Zaitz, ki je soglasno izvoljen.
Sledi nominiranje kandidatov za zapisnikarja. Po dvakratnem odklon jen ju vseh drugih sprejme Angela Zaitz.
L. Zorko prečita zapisnik prejšnje konference. Bil je odo-k bren.
Andrew Možek pravi, da je bil zapisnik izborpo napisan in pre-čitan.
Tajnik Zorko poroča o financah.
Dohodki s prenosom so znašali! kakor drugod. $429.71. Te dohodke smo dobili v dobi pred prejšnjo konferenco s pomočjo srečk, toda vsote so bile vplačane -na minuli konferenci.
Stroški so znašali za radio, ki je bil oddan, prispevek za otre- j Minka Alesh, zastopnica dru- vseh samostojnih zadrug v nje-	—
ško bolnico $200 in ostalo za! štva št. 102 SNPJ, pravi, da čla- govi naselbini v eno centralo.! Kar s^tičedov^tva
O4 zadružne zveze v VVauge-ganu-No. Chicago je navzoč Jack Mesec.
Poleg gori omenjenih zastopnikov je bilo na tem zborovanju tudi precej drugih naših aktivnih delavcev. Vsega skupaj je bilo navzočih od 55 do 60 oseb, ker so eni prihajali, nekateri pa odšli pred zaključkom zborovanja.
Poročila društva št. 1 išiN r J pravi je tu referent M. Medvešek, ki je tajnik društva Slavije. naj rajše on poroča. Nato je Medvešek govoril o aktivnostih društva in pa da bo imelo 14. feo. veselico. In da Slavija pomaga v naprednih akcijah po svojih najboljših močeh.
Lowrenc Ogrin je poročal o društvu št. 14 (Waukegan). Šteje 410 članov. Je bilo od začetka
uredili. A uverjeni smo, da ko bodo poštne zveze še bolj redne kot so sedaj, bodo tudi take po-ljatve našim - ljudem v starem kraju dobrodošle.
Naš nasvet, namreč* nasvet
reč izšla prva slovenska knjigi;skozi vaš urad ali pa skozi vse to uredi. Ako bi vsi po*a-, in kako je nastal slovenski knji- SANS.	, mezniki pošiljali svoje knjige 1
Zastopnik SND v Waukeganu, J ževni jezik. Izvajal je, kako so Ali pa uko želite, v Proletar- na en naslov, bo treba ljudi, ki Andrew Možek. pravi, da v tej' Nemci pod cerkvenim plaščem čevo knjigarno, do ona razpota- literaturo razumejo, da izmeni, ustanovi ni več toliko aktivno- v imenu križa zasužnjili Slo- fca z njimt kakor najboljše ve poslanih knjig izberejo vrednosti na prosvetnem polju kak»>r vence. Slovencem sa Nemci uti:»- in zna.	. .	.te, potem je treba zavijalcev in nekoč a upa, da se bo to sprem«*- nil občutek manjvrednosti, da so Omenili ste že. da so biie m no- nato denarja za pošiljalno stro-nilo. Deluje se za obnovitev pev- ie izdajali posebno v izseljeni- gim našim ljudem v starem kru« ške.
skega zbora il» sploh da delo na štvu rajše za kaj drugega kot ju njihne privatne knjižnice po-'' O tem nismo med sabo š^nič prosvetnem polju v Waukeganu pa za člane svojega naroda. . polnomu pokončane, ne zamre.	To je bila nepotrebna inferi- Nedvomno so bile pod okupj-
A. Mikiuvčič od JSPZ 'Slogi, | urnost, ki se je začela umikati cijo uničene tudi vse javne knji-druš. št. 3, jc poročal o prispev- j šele ko so nastala med narodom žnice.
ku, ki so ga dali otroški bolnici | razna narodna i nacionalistična >i Nove knjige sedaj tam tiska-in o splošni akciji zanjo.	gibanja, toda niso bila šovinisti- jo, a tudi stare jim bi prav pri-
Kristioa Podjavoršek od druš. jčna.	šle. da jih bi razdelili med ljudi. Proletarčevega urada in JSZ je,
št. 19 JPZS pravi, da nima kaj Cut inferior nos ti je valoval j Seveda, s takimi pošiljatvami da se lahko knjige pošilja k nam, posebnega sporočiti. Kar je ak-, posebno med izseljenci. Čim je so tudi stroški. Kaj mislite vi nato pa bomo že kako uredili, Čila zastopnikov* Delegat Itivnih- delajo, kajti brez njih ne šel Slovenec drugam, že je čutil o tem?	da se bo dobilo tudi za razne
1 št 1 SNPJ pravi da k-r imeli česa pokazati.	. potrebo pozabiti svoj jezik, tudi Aji'on Debevet, Sheboygan,
Frances Vidmar od kluba št.l se Je drugega le za silo na- Wis.
JSZ poudarja, da 30 klubovi	• • ''	*
člani in članice aktivni v dru-' razmerje je imelo slabe po- Dobili smo že prilično sličmh štvih, v SANSu itd., ne pa toli-: sledice oziroma vplive tudi na vprašanj. Posebno od kar je
1	____f s. a _ *	.	^ L
ko v svoji organizaciji. Klub
ima priredbe v prid Proletarca in v razne druge/fcvrhe, a ne toliko kot nekoč'. l,ani je imel pik-nk v korist lista, ki je dobro uspel.
J. Mesec je referiral o zadruž-
napredno in vedno v oporo vsa- ništvu in med tem povedal sta-ki dobri stvari. A kar se seda- nje zadružništva v Waukeganu njega zanimanja tiče, je tako, in načrte, da se ga poživi. Poudarja, da je zadružniškega du-Poročajo zastopniki št 16, ha premalo med delavstvom in SNPJ. J. Jenko pravi, da nima ker ga je premalo, ta velevažna
stroške odpošiljanja teh knjig v stari kraj. Seveda s skupno pomočjo. Ali pa bo mogoče' to nalogo prevzel SANS.
To je napisano predvsem zato, da ko ponehajo druga zanimanja za stari kraj, n! pr., zaključili smo s kampanjo za otroško
otroke slovenskih staršev.	Cvetko Kristan pisal v Proletar-
Sedaj se je to spremenilo. Slo- cu koliko knjig so jim tam unl-venea ni več sram — tudi ako čili.
je še tako navaden človek, na Joseph Radelj v Wisconsinu je	bolnico in z relifnimi akcijami
izvor svojega rodu in tudi med dejal, da bi rad poslal komu	—razen v kolikor se jo izvaja
mladino naših izseljencev jih je Družinske koledarje. Ima vse	od posameznih rojakov svojcem
že mnogo, ki ne taje, da so slo- letnike. Prebral jih je drugega	v stari domovini, bo dobro mi-
venskega porekla temveč delajo za drugim in v njegovi omari	sliti tudi na te stvari, v raznih naših organizacijah in nimajo več- pomena. Koliko mislijo o tem tam, te-
ustanovah.	» ^ Imamo tudi precej drugih	ga v našem uradu ne vemo? ker
Joško Oven je govoril o poli- knjig, ki so bile tukaj izdane.	niti poizvedovali nismo. Je pa
tični situaciji tu in po svetu, o Ampak, kakor omenja Anton	verjetno, da bodo želeli pred-
jačanju reakcije v A'meriki in o 1 Debevec, s tem so stroški. Ph	vsem knjig, ki jih je izdala Pro-
Help Wanted
Wanted •
4 MEN,
fo work In food processing plait STEADY WORK . Good Working Conditions Many Company Benefits These are good jobs for steady, reliable men
APPLY AT ONCE!
EMULSOL CORP.
1914 S. KILBOt RN
MEN - CANDY MAKERS
Wanted Immediately
Experienced on Fudges, Mint, Patties and Taffies
Top pay to top men. — Steady,
Year-Round Work. — Good Working Conditions
L. EDWARD YUNKERS & CO
216 W. KINZIE STREET
SUP. 2136
druge stvari. $293.03. Ostane v	nice sodelujejo kjer je potrebno.	Ta riaj bi otvorila tudi oroda- • •
blagajni $136.68.	Izvršile so veliko dela v relifnih	jalno s pohištvom-tako je bilo Tf',JC d,ufvn<> st> v >9:
Knjige sta pregledala Anton	akcijah, pomagajo na prired-	v načrtu, in splob-posegla naj bi j f*?^ 'f ,1™°, -V PTn'
Dcmshar iz West Allisa in An-	bah. kolektajo itd. Društvo šteje	v vse panoge podrobne trgovine 1 f , f?' S ^ JU' Je
drew MoŽck iz VVaugekana. Iz-	nad sto članic. -	Omeni. d;. tudi če imaorga-1 f T V.T
javljala, da so v redu. Poročilo	F. Bratkovich od št. 104 pravi,	nizacija 6000 članov, n. pr. kal« Prot1ldelavsk.e zakone, poht.ko
. , .	dajenajdelavnejši^njihov ta i-	unija'- le okrog petdefet ljudi lajnik £orko nato klice ime-i nik. V ostalem ni nic posebnega
na zastopnikov. Navzoči so c*i	poročati, društev SNPJ: za št. 1. FraiS
združenje samo ^ država temveč je se- dobiti potrebne gotovino, da se | tam tudi nese prav prišle.
l	1 ;	?
11 Angleški parlament razpravlja
in
o kontroli tiska; češki načrt
Angleški parlament in časo- povsem drugačen naslov, kar po-pisje se že precej časa bavi z razno vpliva na pisca članka, vprašanjem, kakšno vlogo naj Zato je pesem o svobodi tiska
za št. 1. Frank Od št. 119 je poročala Josj-Zaitz; od št. 16. Anton Gornik, phine Kozina med drugim o pri-J. Jenko, A. Tratnik. C, Kramar, • pravah za priredbo, ki jo bodo Fr. Primozich in Louis Barbo- imele za bivše vojake. (Vršila rich. Od št. 39 v Chicagu nihče, j se je v decembru.) ravno tako ne od štev. 8 v S> Mary Vasi 1 od društva št. 192 ^ ^z^i^anje.lla^^v Chicagu. in ne od društvaist. -12 pravi, da podpirajo vse dobre angleščini slicne podatke o dru-v Sheboyganu. St 192• Chicaga akcije. Imeli so zabavo, ki je do- ^ kakor jih je prej v sloven-navzoca Minka Alesh; 104, Mil-j bro izpadla. Ostale zastopnice ščini Louis Zorko
v^aukee, Frank Puncer, F. Brat-kovich, F. Gerzetich. St. 119, Waukegan, Josephine Kozina; št. 192, Milwaukee. Mary Oven, Anna Puncer, Christina Kocjan, Mary Schuler, Mary Vasil, Jennie Jenko, Josephine Slapnik. Druš. 344 SNPJ, Sheboygan, ni zastopano, ravno tako ne 449, Cicero.
izjavijo, da nimajo nič posebnega poročati.
iz vse te množice vrši vse de'o V°ud»r)a >>trcbo zgraditev .jgrajo časopisi v socialistični dr-1 velika farsa. Svoboda tiska velja
v organizaciji Tako je povsod ma,sne stranke v teJ dezeh s 1 iavi. O tem se splošno razprav-	ie za tiste, ki tisk kontrolirajo,
Na sejo pride namestnik ^ in o Vlada je ^eč Ulenila, df	ne pa za ljudske mase. Ni čuda,
le^lov društvi ^ W mMPT , razpiavo o referatih in o j se ustanovi "kraljeva komisija ,	da so se tudi v Čehoslovaški od-
Xrt Llr ld poiasni da so fT™ Radelj, bi preiskavala monopblitične	ločili, da bo v bodoče tisk last .....' . VJ ' J: J. Mesec in vec drugih. nagibe in lastništvo časopisov na	ljudstva. Listi bodo urejevani za
C(t 1 / Punc^1°meni P?erave 23 Angleškem	kJoristl vsega ljudstva, ne pa za
je trajala pozno, zato je zakas- sbvnost 35-letnice Napreja in, Ki ley ^^ urc<inik u.	koristl peščice zavajalcev in do-
zeli kooperacije. Pravi, da je se- borilnega, tednika New States-	bičkarjev.
danja trdnjava Napreja nasa mari and Nation, je v nekem svo-	Nekaj podobnega se priprav-
tu rojena generacija. |jem govoru vp^i poslušalce,	lja tudi na Angleškem. In še
J^ Mescc poroča, naj bi vsaka ako bi v listu videh storijo Q na.	marsikje. ne pa še v Združenih
Frank Zaitz poroča o sUnju pridružena organizacija izvolila vadni lni dogodivščini poleg državah. -
Louis Zorko od št. 559 pravi, pr!	te2aVah' kl Jlh 'TT °nega Člana kl naJ se bl sešli in članka o najvažnejšem ekonom-;
lr«^	___i__: vsled sedanjih razmer pri kole- razmotnvali o zadruznistvu. na-
da ker društveni delegati še ni-	V™ TH.. nuitr-.u
so navzoči, bo pa on poročal	. f. . ,Jlgl ^rosvetne matice to pa ga tolmačili članstvu na
Omeni, da šteje društvo nad tU	«laSU , . ,	Sej«h: „ " . K . , .
soč članov v oddelku odraslih, JS/ Je	vsled, s(t»gna-i T"^'^50 <X,0b? pUce\
in da pomaga v vseh akcijah v	e'Jf. "a	pol.t.cnem ! Josko Oven apelira na sode-
korist delavstva in tudi v raznih	fM'1U "T ker S° Se "•i'?odtu- lov«nJe z» razširjenje Proletar-
ri^.rrik « cAMc kt	S1 in socuiizice zavzele ob usta- c(a in za zbiranje prispevkov v drugih, n. pr. SANSu. Na svo- . c/kvc , , .. . A .	. , . » _.
__L ,	novitvi SANSa delati zanj ter njegov tiskovni sklad.
Takoj sta šli na delo dve za-
JANITORS
Light Work — 40 Hour Week Time and dhe-half over 40 hours
GOOD WAGES No Experience Necessary
EASTMAN KODAK COMPANY
1727 INDIANA AVE
TYPIST
LIGHT COMPTOMETRY WORK GOOD SALARY PERMANENT POSITION PLEASANT WORKING CONDITIONS
- APPLY 1536 SOUTH STATE STREET
or PHONE
Triangle 9600
TYPIST alwT General Office Girl
Permanent positions, interesting and diversified; pleasant working conditions. — $40 per week Apply now HARRISON STEEL CABINET 4718 W. Fifth Avenue
skem vprašanju, ali ne bi z na- Švedska se pripravlja
slado čitali storijo bolj kot članek.
Za društvo st. 55» SNPJ sta J^m zadnjem pikniku je imelo ^	„f ak ^
b.la izvoljena delegata Donald ; »ad $3,000 prebitka, od ega .- q Vroletarcu pravi, da je W
J. Lotnch m John Rak Za na-	M	vilo naročnikov skozi proiUh p,r
mestni kapa Albert Luzar Prva Dohodkov p.kmka je bilo $8000. ,et na bljzno ^
dva sta bila zadržana; udeležil O delu federacije SNPJ za či-	prect.j dobimo novih, a n^kJaj
pa se je je njun namestnik kasko okrožje je poročal Frank	pa nam jih p,,^ smrt. ali a
Federacijo SNPJ cikaškega [ Alesh. Pomaga v SANSu in vsa-	puste iist ,.^<„1 brezbrižnosti
okrožja je zastopal njen tajnik ko leto pa ima božičnico za čla-	Sedanja upravnica Anne Beni-
Frank Alesh m federacijo SNPJ i ne mladinskega oddelka. Dalji	gCr svoje delo dobro in uspešno
za milwausko okrožje Charles prireja obr jubilejnih obletnicah	opravlja
Kramer. Frank Puncer in Louis jednote k temu primerne slav-1 DaJje F. Zaitz na kratko ^
j- • i •	MOw!' .. .. . '	. ni naše sodruge v starem kraju.
Gospodinjski odsek S. N. D., Mladinski krožek ŠNPJ. v ki » bili že označeni po činu
Waukegan, je zastopala Jennie okrožju te federacije dobro us- svojih sedanjih aktivnostih - v
Mlller	'i	peva. . •	IProletarcu
Čitalnica SND iz Waukegana j Charles Kramar omenja' za I J. Radelj vprašuje, da-1 i ne bi to pot ni poslal« delegata.	milwausko federacijo SNPJ nje-'! bilo.mogoče tiskati Proletarca v
a Vukc«?ns^ SND Je vstopal no akcijo v pomoč za otroško tiskarni SNPJ. Zaitz odgovarja. Andrew Možek.	Ibolruco^v Sloveniji. Na vpraša- da je bilo takih vpra^nj 'že
Lastniki listov, ki se jim očita neodgovornost in vulgarnost, v svoj odgovor zavrnejo take očitka s staro flavzo. češ, da "oni dajo ljudstvu kar hoče." To se
za promet z USSR
Ze zgodaj v lanskem poletju sta Sovjetska unija in Švedska sklenile zelo ugodno medsebojno trgovsko pogodbo, ki je bila naši vladi tako nevšečna, da je
z: -"unir™" ri!dogaja V vseh kapitalističnih dr- protestirala Ampak v Stockhol-stopnici ter nabrali $20. nekaj . r . . ... . , mu in v Moskvi so odgovorili, da oa ie že Drei nabral I^oi, Rar- ZaVan' K1 mam,J° JavnoSl 2	I	° ......
skimi storijami zato. da ljudstvo I Je to njihova zadeva
odvrnejo od stvari, ki se jih najbolj tičejo.
Martin je poudaril, da ta način zavajanja javnega mnenja se najbolj očituje v ogromni cirku-
1 P™fva Sloga so zasto- nje glede milwauskega sloven- mnogo in nanje pojasnjeno.
pali: st. .i, Andrew Miklavc|č in skega doma pravi, da bo to idejo imajo vse liskarne težave N ,, - --	rv t— - - - ——----- ' —
J. Mohar; st. 19. Mary Mihelcič. težko uresničiti. Izvedljiva bo 1. 1945 nam ni mogla prevzeti v nehal tu^jsnji klub JSZ in z i cialni demokraciji. Oirnasprotu-
pa je že prej nabral Louis Bar borich. (Oboje je bilo potem izkazano v Proletarcu.) , Tajnik oznani, da je spodaj pripravljen obed za vse navzoča.
Predsednik nato apelira, naj delujow* da bo na prihodnji konferenc? v Chicagu udeležba i laciJ> brezvestnega časopisja. Na še večja, nakar zaključi zboro- Pr londonski nedeljski News of
the World ima sedemmilijotisko naklado, d oči m imata londonski Times in Manchester Guardian le po par sto tisoč naklade vsak. Dalje je poudaril, da je politič; na ižobrazba postala pritiklina velebiznisa. ki mu je le za denar.
Urednik Martin išče "srednjo pot." ki se bi lahko dobila v so-
vanje.»
^ Angela Zaitz, zapisnikarica.
Kam z našimi odviinimi knjigami?
Anton Debevec iz Sheboygana, Wis., piše:
Ko je pred mnogimi leti pre-
Kristina Podjavoršek, Joe Rito-	le, ako se za stvar zavzamejo* tisk vsled pomanjkanja delav- njirtl nato naša knJižnica' s«ini
ma, Josephine Slapnik, Joe Ju-	društva in v tem smislu je nanje CeV in papirja niti Majskega 1 sledn^ Povzel v. oskrbo.
Va£i u ♦ 'i TC7' JL* „	federacija naslovila poseben Kjasa. je pa vprašanje še ve- "
Klub ski JSZ, Chicago, Fran-	apel. Vsa so odgovorila, da so | dno ^rto. Urednik bi pač vse-
ces Vidmar in Angela Zaitz.	za sodelovanje.
Referanta,1 Milan Medvc/sek
in. Joško Oven.
Za gospodinjski odsek SND v Waukeganu je poročala Jen-
Pevski zbor ASZ iz Sheboy- nie Miller. Ne deluje se sicer ta-
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarn« v Zed. državah
Pišite po cenik FrtOlETARCU
2301 S. LAWN DALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS
kakor rajše^da^se bi list tiskal v bližini urada namesto uro vožnje daleč.
• Preide se na točko volitve. > Za sedež prihodnje konference so bila predlagana mesta Milwaukee. Waukegan in Chicago. Louis Zorko in Milan Medvešek sta izrazila željo, da naj se enkrat vrši v Chicagu. V tem smislu je bil sprejet na seji kluba št. 1 tudi predlog in klubovim delegatom naročeno, naj ga na konferenci zagovarjajo.
Bilo je še pdr mnenj glede ugodnosti, ako se zborovanje vrši bodisi v Milwaukeeju, ali pa v Waukeganu. Na glasovanju je bila velika večina glasov oddanih za predlog, da naj bo zborovanje v Chicagu. Določitev datuma uredi sporazumno z vsemi prizadetimi tajnik.
Za tajnika soglasno izvoljen Louis Zorko, ki pa je dejal, da ne ve, če bo mogel ostati na tem mestu in je želel, da se mu izveli namestnika. Sprejel je in bil izvoljen Milan Medvešek.
Slede referati.
Predsednik predstavi Milana Medveška, ki je predaval o razvoju slovenskega naroda in njegove literature — kako je nam-
Kar je bilo angleških knjig še dobro ohranjenih /smo, jih med minulp vojno poslali v knji-žnjice vojakom. To smo storili skozi Rdeči križ.
ffaša preminula knjižnica še poseduje nekaj dobro ohranjenih slovenskih knjig, kot razne povesti, črtice, satire, potopise — seveda mnogo letnikov Ameriškega družinskega koledarja itd.
Naj po pravici povem, da se /a čitanje teh knjig tukaj nihče več ne briga.
Pa sem si mislil, da bi vse. kar je še porabnega, namreč, še v dobri vezavi, poslali v stari kraj
BUf YOUR
EXTRA
SAVINGS
BONDS NOW
BTJ
PROJtCI YOUR t'UTURJ
je ruskemu sistemu racionaliziranja in kontrole tiska, prav tako pa je proti zavajalnemu tisku.
V . svojem govoru je Martin omenil nov zakonski osnutek, ki je sedaj pred češkim parlamentom. Ta osnutek prepoveduje privatno lastništvo dnevnega časopisja in izrečno zahteva, da dnevniki postanejo last političnih strank, strokovnih unij, zadrug' ali kulturnih organizacij.
Martin je vsekakor naklonjen češkemu načrtu, ako bi jamčil urednikom samostojnost in ne-odvisnoFt izražanja v uvodnikih in člankih.
Gotovo je, da uredniki kapitalističnega časopisja bodisi v Angliji ali kjer koli, nimajo nobenega jamstva« za kakšno "samostojnost* ali 'neodvisnost" izražanja in pisanja. Enostavno se morajo pokoriti svojim bosom, or else —*
Taka je parola vsega meščanskega tiska, zlasti pa onega, ki ga kontrolira peščica mogotcev kot jc McCormick v Chicagu ali pa Beaverbrook v Londonu.
Omenjeni angleški urednik je pravilno naglasil, ko je dejal, da večina listov uposluje žurnali-ste, ki trpijo na zapostavljanju. Napišejo članek, pa vidijo, da je bil smisel članka v tisku po--|x>lnoma spremenjen in zmrc-varjen, t'oleg tega }>a mu dajo
Švedska industrija bo v bodočih nekaj letih producirala v veliki meri za Rusijo in to na kredit. Sovjetska unija bo Švedski odplačevala s surovinami, z živili in v zlatu.
Ker bo to ogromen promet, je švedska pristaniška oblast sklenila izboljšati pomole pristanišča v Stockholm u. kar bo stalo v našem denarju 20 milijonov dolarjev.
Milijon novih domov
Predsednik Building Products instituta prerokuje, da bo v letu 1947 zgrajenih mijijon novih domov.
MANGLE GIRLS — Feeder« — Folders — Shakers. Experience not necessary. Good wages and work-' ing conditions. We have the Job you want! LIBERTY LAUNDRY 3122 West Armitage
GIRLS FOR BOOK BINDING WORK
Will train beginners. — Clean, Plesant Trade. — Good Pay Steady Work
NEWBEE&Y LIBRARY Bindery Dept. — 60 W. Walton
^SHIRT OPERATORS^
A better position is waiting here with a successful firm. — Fine working conditions. — Top pay and steady permanent job LIBERTY LAUNDRY . 3122 Wast Armitaf«
SEWING MACHINE OPERATOR
experienced on Sport Shirts — Excellent Salary — Good working
conditions. — Apply at Midwestern Garment Mfg. Co. 3446 Harrison Street Phone SACramento 5533
Duty Free Gifts
600 CIGARETTES Luckics, Old Gold, Raleigh
to Europe (Russian zone	CA
excluded) .......................
t lb. Tobacro for	AA
Cigarettes ...........................
This includes Transportation and insured against total loss
FOOD PACKAGES arc sent from Denmark for $7.50 and up
CLOTHING
25c pe,r Pound, Insured
SHIPPING SERVICE for CZECHOSLOVAKIA, Inc.
2619 S. Lawndale Ave., Chicago. HI. — Tel. Rockwell 2009
Branch office: 303 Fourth Ave. New York 10, N. Y.
KEROSENE LANTERNS
High grade — $7.50 value for $2.50 Ideal for dimout — For Stores, Taverns, homes and farms Navy surplus HILL BEHAN LUMBER CO. 5601 El slon Ave. Chicago, III.
Viddleagedman
for liglft cleaning work in Factory.
Only nigntwork. — Good Pay Steady Position. — Call in Person NORTH MFQ. CO. 164« West Lake
J2£
HELP WANTED
ADDING MACHINE CLERK
BEGINNERS CLEARING HOUSE CLERKS GENERAL CLERKS N C. R BOOKKEEPERS N C. R. PROOF MACH. OPER. N. C. R STATEMENT CLERKS STENOGRAPHERS TYPISTS »40 hrs, 6 day week
DROVERS BANK
A*hland Ave. ml Altb St
Apply spy dnv ft -3 Sec Mr. Lough
Gtllts AND WOMCN
Best Working conditions of the year
The
Creamery Package Mfg. Co
wants workers in its factory, which
is	working steady since 1807
1.	Light work
2.	Pleasant surroundings
3.	5 day, 45 hour week
4.	Incentive pay
5.	Paid holidays
0. Vacation every year . Working hours: 8 A.M. to 4:30 P.M.
CreqifMtry Package Mfg. Co
Northwest Highway at Ridge Raad Arlington Heights, Illinois
GIRLS - WOMbN
18 TO 50 YEARS Be«t working offer of today!
We have positions open for
LIGHT FACTORY WORK -
4.1 hours week. — Experience not j necessary Ex&Uant beginners wages Steady work the year around
JOHNSON GLASS CO
524* El.STON AVE.
PtOliTAMC
KDOR DRUGEMU JAMO KOPLJE
• • •
; Pil« DONALD BELL
Nastop grškega ministrskega predsednika Caldarisa pred var nostnim svetom zedinjenih narodov je bil očividno nekoliko preveč uspešen. Ko je dne 12. decembra govoril pred delegati varnostnega sveta, je Caldaris trdil, da Jugoslavija, Bolgarija in Albanija pomagajo in ščitijo organizirane tolpe, ki udarjajo na grško ozemlje. Zatem je to mednarodno ustanovo nujno pozval, naj "ukrene kaj primernega". da se to početje ustavi. S svarilnim^ glasom je poudarjal, da je stanje na Balkanu nekakšna nenapovedana vojna ter da "nikakor ne pretirava trdeč, da bi nadaljevanje tega položaja pomenilo resno ogrožanje svetovnega miru in varnosti." Nakar je varnostni ivet odločno in brzo nastopil.
Dne 19. decembra se je vršila zelo harmonična seja, na kateri je varnostni svet soglasno zaključil, da bo poslana na Grško raziskovalna komisija 11. držav. Caldaris je nastopil s svojo pri* tožbo ravno v trenutku, ko je bilo sovjetski delegaciji na tem, da dokaže zahodnim velesilam, da je pripravljena sodelovati.
Dočim je Sovjetska unija tri mesece prej s svojim »vetom zavrnila sličen predlog, je bil Gro-mejko to pot v bolj spravljivem razpoloženju. Ostali narodi pa so .sprejeli njegov kompromisni predlog, da se preiskave ne omeji samo na Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo, temvač da si komisija ogleda tudi Grčijo samo. Obenem naj zadeva ne zavleče podpisa mirovnih pogodb, katerih sklep je določen za 13. februarja t. 1.
Zmaga Caldarisa je bila torej popolna, toda v Atenah je niso pozdravili z navdušenjem. Časopisje, ki stoji pod kontrolo vlade. se pritožuje proti trem tac- f|| |'L|liA:J kam, ki mu niso po godu. Prvo 5f# pUUbl I U|u|U
misija prispeti na lice meat*? Dejstvo je, da ameriški časnikarski poročevalci, ki so potovali v obmejnih grških pokrajinah na severu tekom meseca dccembra, niso odkrili nobenih dokazov o jugoslovanskem in bolgarskem vmešavanju v grške aotranje zadeve. Očividno se desničarji na Grškem boje, da ta preiskovalna komisija zedi-ljenih narodov prišla do istih zaključkov kot ameriški poročevalci.
Ako bi se pokazalo, da je nc--nir na Grškem posledica terorističnega postopanja sedanjega rojalističnega režima, bi bilo nemogoče odvrniti svetovno javnost od, resničnega problema, katerega velja razrešiti — namreč. kako reorganizirati grško vlado in upravo na bolj demokratičnih temeljih. '
Grška vlada si že dolgo prizadeva usmeriti pozornost nezadovoljnega grškega ljudstva na v nanje stvari in ga opaja z nacionalističnimi zahtevami. Ako bi grški narod uvidel, da mu njegov pol-fašistični režim prinaša novih ozemelj, bi utegnil pristati na to, da ga opraviči in se z njim zadovolji. Takih upanj bo konec, ko bodo mirovne pogodbe podpisane. Vsled tega je nameravala grška desnica izzvati prepir in tako zavleči s procedurami v varnostnem svetu podpisovanje mirovnih pogodb. Toda Rusi se niso poslu-žili veta in varnostni svet je sklenil nastopiti z največjo br-
bili po porazu primorani v Hit-	poštenega in pravega človek i. „
lerjev rajh na prisilno delo. Po	Kaj pravite za tistega frančiška-
osvoboditvi so se spet organizi-	na, ki je na Hrvaškem med voj-
rali v vojaške cdir.ice. Tako po-	nq poklal 1200 ljudi in jih je toča glasilo sovjetske armade dal pobiti potem kot komandant
"Rdeča zvezdo". Vojaški načel-	taborišča Jasenovac še 40,000'
nik taborišča oziroma "srbske	Naša oblast ne zapira duhovni- „
armade" v njemu je general P*)-	kov, temveč fašiste, belogardi-
ra Zivkovič, ki je bil v Petrovi	stične in ustaške zločince, ki so
vladi večkrat vojni minister. Ju-	skrivajo pod duhovniškim obl«-
goslavija se je vsbd delovanja	čilom. Se noben duhovnik, ki je
te h taboriščnikov zaveznikom	j stal vsaj mirno ob strani, pa ni
že pritožila, pfe j> bilo menda	bil preganjan. Se celo pa ni bil
AMKRI6KA NOSILKA LETAL <ait carrier) "Franklin D. Roosevelt" je največja, najmogočnejša ladja te vrste na svetu, ponos ameriške vojne mornarice. Ko so bili odnošaji med te dešelo in Sovjetsko unijo v minulem polstju zaradi sporov v Grčiji in drugod v Srcdosemlju na viška. Je bila poslana v Sredozemsko morje s eskadro drugih ameriških ladij s posebnim namenom na obisk v Grčijo, v Turčijo in v Egipt. Ob vrnitvi Je priplula v New York, kjer ao ljudje imeli priliko, da si Jo ogledajo.
> 1
se nahajajo, ne trpi. In fevdalni poslane reči za mojo ženo, v
mogotci skrbe, da je s takimi	drugem paketu pa obleka,
"prekucuhi" kmalu pri kraju.	Vem, da imate s temi poši-Iste taktike se je oljna diplo- Ijatvami veliko stroškov. A nam
macija posluževala v Mehiki,	pa so v veliko pomoč. Predstav-
Podpirala je diktatorja Diaza in	ljamo si, da si s tem pritrgavate,
KOMENTARJI
(Nadaljevanje s 1. strani.)

Ampak Trsta Italija ni dobila, čeprav ga zapadne demokracije tudi Jugoslaviji ne dajo. In še
reakcionarno cerkev ter fevdni- a ker želite pomagati, delate to to: Ako bi bl1	v Beogradu
Peter namesto Tita in Kardelja, bi se za slovenske in hrvatske kraje pod Italijo kaj malo brigal, kakor se nista njegov oče in ne stari oče.
Novi pomožni škof ljubljan-
ee, da je bila dolga leta na var- z veseljem, nas pa ta dobrota nem. A dočim se je mehiško veseli, da zremo z večjimi nadu-Ijudstvo te tuje oljne nadvlade mi v bodočnost, ko bo tudi pri sčasoma le oteplo, pa ni v arab- nas vsega več in več. skih deželah še nobenega moc- Pred vojno smo se vzlic vse-nega gibanja proU tujim izkori- j mu že prilično opomogli. V voj-
ščevalcem in domačim vladar- ni pa so prišli Nemci, ki niso	ske škofije je Anton Vovk. Po
jem. Izjema je morda Iran, kjer 2naii pri nas drugega kakor ro-	pobegu škofa Rožmana je bil ge-
. r .. v,	... obstoja demokratična stranka, j pati in streljati ljudi. Ubijali so	neralni vikar. V novo službo ga
zino A Urki bodo morali Iskali propagira. da iranska bogastva jih za vsako malenkost. Zelo za	' je imenoval papež v novembru
rešitve svojih problemov v svoji spadajo iraiwkemu ljudstvu. To- iostne čase smo imeli.	minulega leta. Prejšnji škof se
lastni deželi.	1 <La oljna diplomacija v svoji pro- XT . . .	nedvomno ne misli vrniti ker ea
J. ■ j . , . .A	Naj ti se omenim, da sem ze	w «»3» ;,mu' »a
pagandi odgovarja, da je demo- J	ne mika v zapor, kamor ga je
kratična" stranka v Perziji le ^	^ nekaj^tfS	obsodilo ljudsko sodi^ v Ljub-
'	'---- Tudi mariborska škofija
Boj za kontrolo nad oljnimi viri
je seveda, da Grčija ne bi smela spadati pod območje preisko-
(Nadaljevanje s 1. strani.) metni sistem pospešiti z motori-
valne komisije. Drugič trde ti	zacijo in tedaj bo treba veliko
listi, da se je bati, da člani pre-	Več gasolina kot pa ga uporablja
iskovalne komisije ne bodo "za-	sedaj Zato bi rada oljne konce-
dosti izkušeni" za nalogo, ki jim	sije v severnem Iranu (Perziji),
je postavljena. A tretje je to, da	anglo-ameriški sindikat pa pose-
bo začelo raziskovanje skoro takoj, brez dolgih predpriprav, ter da bo kmalu končano, ker se ima zaključiti v nekaj tednih. Grki pa bi želeli dolgotrajno preiskavo, v naprej skrbno pripravljeno.
Caldaris je bil ravnokar odnesel svojo zmago v varnostnem svetu, ko je bila v Atenah prirejena demonstracija pred ambasadami Zedinjenih držav in Sovjetske Uhije, katere predmet je bil protest proti mirovnim pogodbam, ki ne dajejo zadoščenja grškim ekspanzijonističnim as-piracijam. Mnogo je bilo nami-gavanja, da si bo Grčija s silo vzela, kar hoče in česar na podlagi pogajanj ne more dobiti.
Grški general Papanikolou je celo zagrozil, da bo zasledoval grike gerilce na bolgarsko ozemlje. To grožgjo udara na bolgarsko oremlje je celo ponovil uradni grški radio. Razburjenje je bilo tako veliko, da je moral grški zunanji minister uradno izjaviti, da "sličnih izjav ne odobrava."	♦
Čemu so neki Grki, ki so toliko silili, da naj zedinjeni narodi posežejo vmes, nenadoma postali nervozni — ravno v trenutku, ko ima preiskovalna ko-
du je oljne vire v južnem Iranu, ki so ogromni.
Podpiranje fevdalnih reiimev
Ameriška in angleška diplomacija v Teheranu se je veliko trudila, da bi Sov j. unija v Ira nu ne dobila vpliva in ne oljnih koncesij. Poročevalec čikaskega "Suna" Frederick Kuh v Londonu meni. da se ji je to posrečilo. Iranski Azerbaidžan, ki se je pod ruskim pokrovitq^stvom proglasil za avtonomnega, se je moral vladi v Teheranu znova podati. Dokler so bile tam sovjetske posadke, si teheranska vlada ni upala tja. Ko pa so sovjetske čete odšle, se je pripravila uporno provinco potlačiti s silo. kar se ji je posrečilo. Lani je vlada v Teheranu še cincala med anglo-ameriško in sovjetsko diplomacijo. V teh spletkah se je podala popolnoma anglo-ameriškemu pritisku ter šla v varstvo teh dveh dežel. Anglo-ameriški oljni interesi so zmagali.
Diplomacija oljnega kartela teh dveh dežel zelo pazi, da ima arabske potentate ter fevdalce na svoji strani. Agitatorjev, ki dokazujejo, da spadajo oljni vrelci tistim deželam, v katerih
orodje Moskve in pa da je med ; . .	~ ' J ,.....' T" I liani
i- 1 *	1 u	narja kakor prej. a delam pa to- ! J"1"
ljudstvom brez zaslombe.	^ dJa 'lmam or/zem_ i |e dobila novega pomožnega
V interesu oljnih magnatov ye in ^ ^ , preudarno obd€_ škofa. Potemtakem ni res, da je torej je, da reakcionarni, sred- luje ti da precej pridelka Ja cerkev v Sloveniji zatrte in du-njeveški fevdalni režimi ostane- ni treba VM kupiti kar potrebiJ. hovniki pregnani
jes za v kuhinjo. Naj ti še po- Nasprotniki sedanjih vlad na vem; da sem iz paketov dal ne- Poljskem, v Jugoslaviji, v Bol-kaj tudi drugim sorodnikom, n.! gariji itd. drug drugemu zago-pr. svoji hčerki Miciki, ki je ože-, tavljajo, da se zapadne sile pri-njena v Zabukovci pri Grižah. j pravljajo na vojno z Rusijo in Tudi ona ti je hvaležna za da- cb enem bodo "osvobodile" tudi
jo na krmilu. Ljudstvo pa je ignoranta. versko zmešano in revno. torej nezmožno, da si bi ustanovilo demokratično vlado ter si ustvarilo boljše, dostojnejše življenske razmere.
DARILNI RAKETI DELAJO VELIKO VESELJA
Chicago. 111. — Iz Celja na Štajerskem sem prejela pisno od svojcev, katerim sem posva-
rila.
omenjene dežele. S to propa-
Voščim vam vt»seie praznike gando rnamijo nezadovoljneže. in pa željo izražam, da si bomo ki v njo res verjamejo. Nekate-čiboJj pogosto pisali."	ri te nove vojne ne morejo pri-
čakati, pa uganjajo zla dejanja Tudi iz drugih pisem vem. da !sami ~ seveda deželi v spleš-
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSClNESTA
ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK
Cena $5.00
IN
A
ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO < Cena $2.00
Avtor obeh knjig k Ml. F. J. KERN
> _ »»_
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAREC .
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL.
la tri pakete. Ker ljudi tukaj so te vrste pošiljatve našim lju- nem ter sebi jn svojcem v ško-zauima, kako se imajo naši tam. dem tam ne samo pomoč temveč do. Preobrat je pac stvar, ki se sem se odločila napisati nekaj v razvedrilo, in da jih veseli. J1 marsikdo nikakor ne more pri-izčrpka iz pisma	ako se jih po prestanih grozotah vaditl Veliko ljudi živi samo
Najprvo so v pismu, ki je bilo *Ploh kdo «P°mmj«i iz tujine.] » prošlost. Sodobnost in bodoč-v Celju datirano 10. novembri Overjena sem. da so paketi vseh ™s* Je nepojmljiva, minulo leto. pozdravi, kar se- naslh rojakov, kt so bili lani po- Bernard Baruch, ki je bil na-veda je osebna zadeva. Podpisa- slani lja' vellko zalegli. In jih je čelnik ameriške delegacije v ni sta družina Vidmajer in dru- še dobro P°šlUati< posebno ker at0mski komisiji združenih nar-
brez uspeha
MUBČAMM
".Kako nebeško vpliva na človeka mir, ki ga imate tukaj," mi pravil Slavka, doma iz ne-I osvobojene Primorske. "Pri nas smo navajeni na drugo: dnevne | eksplozije bomb, streljanja, pre-! tepanja in zapore. Vi niti ne ve-1 ste, kaj je to svoboda, Mi pa vemo, ki trpimo desetletja in desetletja in se borimo zato, da bi ,postala ta sladka beseda resnica."
Pogledala je skozi okno na od sonca obsijani vrt in s peskom posute poti. . .
"Naše očete, može in sinove odpuščajo iz služb. Zakaj? Ker so Slovenci, predvsem pa zato, ker nam vladajo kapitalisti. 30,-
000	družin je že brez zaslužka. Vendar ne bojte se za nas! Doktor n<j bo zadnji fašist s te zemlje pregnan, ne bomo odnehali. Ne bomo klonili, ker smo enotni!" \
Zamislila se je pri teh besedah. Ali ne kaže včasi. kot aa smo se svobode preobjedli?
"Cene stalno rastejo. Nedavno je liter olja veljal še 450 lir, danes ga^e za 770 lir kortfaj dobiš. Mast f ni izpod lOOOlir. Čr-noborzijancem se pa redijo mošnje."
Zamislite si za hip, ženes Primerjajte lanske cene z letošnjimi, kaj boste porekle na to? Da je pri nas boljše, nepopisno boljše.
In komu gre za to zasluga? Prav gotovo naši ljudski ob-! lasti!
Paket iz Amerike. Kako se je zasmejala Danica. Našla je zavojček. Gotovo je sladkor v njem. Toda ne, bila je sol. Naši dragjf sorodniki iz Amerike mislijo. da niti soli nimamo. Kako ne bi' Saj berejo, da v Londonu
1	niti v največjem hotelu ne dobiš oslajenega čaja, da jim vsega primanjkuje. Medtem ko pri nas že govorijo, da bo kmalu nakaznic konec, jih tam s polno paro uvajajo, posebno za živila. *
preganjan, če je pokazal v.^a) malo dobre volje za sodelovanje z ljudstvom, ki se bori za pravičnejšo in lepšo bodočnost."
Tako smo se pomenile. Z mro-gimi ženami sem se pogovorila. Skoda, da se ne mqrem tudi z vami, enrage bralke, ki prebirate moje vrstice.
Pa sem prepričana, da boste vedele za pravo pot tudi brez moje pomoči.
("Kmečki glas," Ljubljana l
SEJE SANSOVE PODRUŽNICE ST. 1
Detroit, Mich. — Letna seja podružnice št. 1 SANSa bo v nedeljo 12. januarja ob 3. popoldne v Slovenskem narodnem domu, 17153 John R. Izvolili bomo nov odbor z aleto 1947. Dolžnost vseh članov, članic, vseh zavednih rpjakov in rojakinj je, da so te važne seje udeleže. SANS :>q potrebuje našo gmotno in moralno pomoč. Vztrajajmo vsi v našem požrtvovalnem delu ;:u naš narod v stari domovini in tu v Ameriki.
Lia Menton, tajnica podružnice št. 1 SANSa.
Privi "levičarskih" tednikov
Senator Willey, republikanec iz Wisconsina, pravi, da se je v 14 letih demokratske administracije nabralo v sodne službe preveč "levičarjev" m odslej pa se bo moralo upoštevati na izpraznjena mesta "desničarje"r ali pa jih republikanska večina v kongresu ne bo potrdila. V deželi je 284 federalnih sodnikov, dalje člani vrhovnega sodišča tin je še mnogo drugih sodnih zvez" nih uradov, v katere imenuje na izpraznjena mesta nove sodnike predsednik.
Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Organizacije v Chicagu in oko
žina Puncer.
"Največje veselje, draga Mary, pa si nam napravila, ko smo tudi pakete dobili. Pisala si nam o treh, dobili pa smo le dva. In ko je to pismo bilo že skončano in odprcmljeno za na pošto, dobim od poštarja sporočilo, da I me čaka še en paket. Torej so prišli vsi trije.
V stiskah za blago in druge potrebščine, v katere je nas prj^ pravila vojna in okupacija, nam take stvari pridejo v tako radost, da ne morem popisati. Pri nas bo vzelo časa, pred no bo mogoče na vojnih uničenjih vse obnoviti in potem si bomo sami tu, lahko kupili kar nam sedaj vi pošiljate.
Sedaj pa, vsakdo, ki kaj dobi, je vesel. N. pr. raduje se poslane tople obleke, hrane, cvirna in sploh vsega koristnega.
Naj Ti še povem, da paketi, ki si jih poslala, so dospeli v Celje neodprti. Tu na pošti jih je treba pred carinarjem seveda
ki deželi.
je mednarodni relif ukinjen.
Marie Viduiayer. 4b23 N. Central Ave., Chicago 30, 111.
TU J K HITHA POMOČ ZA BOLEČIN K VSLED
RHEUMATISM & ARTHRITIS
Da, sedaj ar dobi učinkovita, hitra pomoč za tiate okrutne, neznosne bolečine in zbodljaje, ki jih povzročata revmstizem in protin. To je TRINERJEVA STOP-GO METODA, nov, povojni izdelek JOSEPH TRINER CORP , izdelovalcev Tri-nerjevrga Grenkega Vina. firma, ki dobila najvišje nagrade kot vodilna amcri&ka izdelovalka želodčnih in milih odvajalnih sred-
odov, je ob svoji resignaciji 4. vrnila, "kako bi tudi moglo biti!
[januarja vladi priporočil, naj se z izdelovanjem atomskih bomb nadaljuje, dokler na svetu ne nastane položaj, ko nam oborožena varnost ne bo več potrebna. oziroma dokler združeni narodi ne uvedejo v praksi njegovega načrta za mednaiodno kontroliranje atomsko sile. Sicer po je bilo o praznikih tudi drugih sličnih izjav in priporočil, ki nimajo s krščansko rečenico, "mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje", nobene rveze.
V Moskvi so prijeli 71 let starega bivšega meniha, ker je kronično beračil. V njegovem sta-nonju so našli 260,000 rubljev i za dolar se dobi 5 rubljev in tri kopejke). Do leta 1940 je bil
stev. TRINERJEVA STOP GO ME-	kolektivni farmer in imel je svoj TODA vam nudi olajševalno, hitro a se je odločil obnoviti svoj
pomoč v slučaju neznosnih bolečin	sUri kHc	za mi_
vsled revmatizma »n protma.Se !a-	, , r . . .. *
hko jemlje; sestoji iz tega. da vzamete eno GO tableto vsak dan. in dve STOP tableii pp vsakem obe du. Vsaka GO tableta je namenje
lodare. Kaj je oblast storila z "najdeno" vsoto, to v poročilu AP iz Moskve ni navedeno. Ni verjetno, da jo bo ta bivši me-
Kdo bi se po vsem trm dvo-	lici> ki želc imcti svoje priredbe oz-
mil o naši ljudski oblasti?	načene v tem seznamu, naj nam
Morda ti. kmečka mati? Od-	sporoče podatke, enako tudi po-
kimala mi je. ko je stopila čez	pravke v slučaju pomot.)
prag obnovljene hiše. ki so jo	Pioneer št. 55» SNPJ, slavnost in
požgali fašisti.	banket v počast članom veteranom
"Ni nam še lahko," mi je od-! v soboto u J«nuaija v Lawndale
Masonic templu, 23rd & S. Millard Avenue.
Podružnica SANSa št.. .2 priredi veselico v soboto 18. januarja 11147, v Aldine Hali, 911 Arniitagc Ave.
Podružnica SANSa št. 60 priredi družabni večer v soboto 25. januarja pri Tomažinu, 1902 W. Cerm.ik Road.
"Nada" št. 102 SNJ. Veselica v soboto 8. fcb. v dvorani SNPJ.
Slavija št. 1 SNPJ. Veselica v soboto 15. ieb. v dvorani SNPJ.
Keffljaška tekma SNPJ in zabava 26.-27. aprila 1947. Zabava 27. aprila v dvorani Sokola Havliček Tyrš. Kcgljaška tekma 28. aprila v Cascade Center Alleys, W. Cermak Road.
SANS. Cikaške podružnitv San-sa bodo imele priredbo v nedeljo 5. maja v dvorani SNPJ.
Prireditev v korist Proletarca februarja. (Datum bo oznanjen pozneje.)
odureti kar menda delaio v vKa kot d»etetičtti dodatek, urvse- nih še kdaj videi. (»upreti. Kar menaa delajo v v.sa- bu)(> sI,,{lri , pi(,porcjj<> dnevnih z*	'
htev za odrasle: Vitamin D. 5-krat;
V P11 lju v Istri so se dogodili
Ko sem odprl pakete, je ca- Vitamin BI, več kot enkrat in por izgredi proti prenehanju tovar
.. n.ii..	i_ *_____lin Vitamin C 2 t*. krat	'	*	_	'_____
rinar v Celju pogledal in preso-^ ln^lt*mAn C* 2M,;kra^ dil, brskal pa ni nič. Je nedvomno razumel, da ni v njih drugega kakor potrebščine, poslane nam v dar
Priiedši domov, ko sem jih pregledal, sem videl, da ni v njih ničesar manjkalo. Krasni čevlji so mi zelo prav prišli, in
Posluiaft*
vsako nedeljo prvo in naj-
ne, iz katere so mislili prcpelja-Olajlajte si mučne bolečine rev-, u strojc d tovarno izven matizma ali protina, in počutite se	J	•
zopet kot pr*j! Zahtevajte TRINER-jevo STOP-OO METODO, ki se prodaja na GARANCIJI VRNITVE DENARJA! TRINERJEVA 8TOP-
Cenjeni:
__________ . .	,	Pošljite mi Škatlico TRINER JE
starejšo jugoslovansko ro- ve stop-go metode, zakar pri-
lagam $2 00.
dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja
WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan.
julijske krajine. Angleška čas-niška agencija Retiters pravi v depeši iz Rima 4. jan., da so bili
__, . v tej demonstraciji štirje civili-
GO METODA ae lahko dobi v vmh u uWU J6 civUiftov in 4tirje lekarnah, če pa va* lekarnar fte ni-	. „ . , J
ma tega novega povojnega izdelka, policaji pa so bili ranjeni.
Sladkor je pri nas zelo drag ! in to brez potrebe. A če ae hoče človek tolažiti, ti lahko misli, da je drugod ie slabše V Italiji n. pr. stane fant sladkorja do $1.80 Navadni ljudje si ga sploh privoščiti ne morejo.
izpolnite sledečo formo in Jo pošljite na:	t
TRINIR S HTOP GO METHOD Box .It,	C hicago M. III.
Ime . .. Naslov PoŠta Route ..
Skuti
Država ,.;......
Money Encl.....
Bivši kralj Peter je v jugoslovanskem begunskem taboru v Nemčiji v ameriški coni še snintran za kralja. Ti begunci so večinoma srbski vojaki, ki zo
Saj še vse diši po požganem. Gre nam pa z dneva v dan na boljše. Ze zato, ker ga ni, ki bi nam sproti pograbil, kar z mukami zberemo."
Od agrarne reform®-je dobila zemljo, od obnovitvene zadruge poceni kredit, starejša hčerka se ji je pravkar vrnila s počitniške kolonije, tudi drugi otroci so ji zdravi. Imajo zdravniško posve-| tovalnico...
Naletela sem na Nežko. To I vam je dekle! Ko jo vprašam, če bo volila, me začudeno pogleda. "Kaj nisem živo bitje z voljo in razumom? Zakaj bi naj bila žena manjvredna? Ko bi ne bilo moje matere, bi zdavnaj odnesel veter posestvo. Zakaj rte bi smele povedati svoje volje?"
Spotoma srečava kmečke žene. ki so se odpravile k maši. Kaj kmalu smo v živahnem po-menku. .
"Kaj bo z vero? Zakaj je cerkev ločena od države?"
Nežka pa je urna z odgovorom:
"Pa povejte, kaj bi rekle, ko bi stopilo k vam v kuhinjo nekaj žena in začele vsaka zase kuhati kosilo? Ali ne bi rekle: "Čim več kuharic, tem slabšte kosilo!" Ali ne drži. da čim več gospodarjev, tem slabše gospodarstvo.
Vidite, tako ima država svoje delo in ima cerkev svoje. In najlepše je, če vsak pošteno in vestno opravi svojo službo. Kaj jih ni Kristus učil, da ni od tega sveta? Zakaj se potlej toliko za4 ganjajo v ta svet in jim je tako malo za onega mar?"
"Dobro, ampak duhovniki nam pravijo, da je vera v nevarnosti."
"Jaz vam pa povem, da ni vera v nevarnosti, temveč slab človek je v nevarnosti v naši drža;, vi. Duhovniški talar še ne dela
SLOVENE RECORDS
10-inch records 79c COD, plus
B-001 ' Ringeffpn'^polka
Vesela vdova, polka B-002 Zidana marela. polka Zeleni hribi, valček
Toni Omerzo orchestra C-411 Priljubljena polka
Po pol j sva se sprehajala, valček. Kusar's orchestra C-1120 Beer Barrel polka
Helena polka—Emilia p. Sula's Musette Orchestra V-23025 Po jezeru bliz Triglava Oh. oh ura že bije
V	23026 Jurin Benko vzemi Lenko
Pobič sem star Sele 18 let V-23027 Pa kaj to more biti Mene pa glava boli V-23028 Mlinar, narodna pesem Vsi so prihajali
Mirko Jelačin. tenor It-inch records $1.25 COD, plus postage
V	73001 Zlata poroka, del. I.
Zlata poroka, del II. V-73002 Kadar imajo vsi Joieti god
Botrinja. Christ party "Adria" in Hojer Trio Write for free catalogue of all new
PALANDECH'S
»!H) S? Clark St. Chicago S, III.
A Yugoslav Weekly Devoted to the
Interest of the Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. . F.< and Its EducationcI Bureau
FROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION... CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 2049.
Published Weekly 2301 3* Law.JaU Ave.
CHICAGO 23. ILL., January K, 1947.
VOL. XLII.
OUR FOREIGN POLICY IN CHINA
A year ago, we praised Mr. Truman's directive on China as bold and constructive It is impossible to be similarly enthusiastic about the 194« version of that statement, issued last week. While it shows
that Washington has not weakened in its desire to promote a democratic soluion in China, nothing in it is calculated to hasten such a solution. Some dramatic gesture was needed to brfak the logjam at Nanking. bOtlhe President's statement offers little except a long-winded defense of American policy. Only one new fact is disclosed: the Chinese government has not been permitted ' to avail itself of the $500,000,000 credit granted some months ago—presumably because of its failure to set up a unified government The beneficial effect of withholding financial support is offset, however, by the admission that other kinds of assistance, amounting to some $1.4««,000,000. have been given since V J Daf The President fails to recognize the stubborn fact that our policy of friendly mediation, however soundly conceived, has failed. While some satisfaction may be derived from Chiang Kai-shek's dramatic intervention-at the National Assembly to prevent the right wing from reinstating the totalitarian 1936 draft of the constitution, the chance of ending civil strife through one-power^ mediation is slight, because of the scale of American assistance to the Kuomintang, General Marshall has forfeited the confidence of the Communists and the Demo-tratic League and convinced right-wing Kuomintang leaders that distrust of Russia will force the United States to support Nanking at all hazards A modest reason for hope is provided in a suggestion which has been advanced by Senators Murray and Flanders with the backing (if a number of Far Eastern experts. They propose mediation in the Chinese struggle by the United States, Great Britain, and the Soviet Union. While Nanking is understandably cool to the idea, the present moment would seem to be especially propitious for pressing it.—The Nation.
PLENTY AND DEMOCRACY
Socialists have been linking the words "plenty and democracy" together so long that they are likely to give only casual consideration to the significant of those twin terms.
The fact is that the American people must—simply must!—have an abundance standard of living if they are to escape the necessity of resorting to a dictatorship to save the class relationship under which owners are able lo collect a portion of what workers produce.
An opti;n:stic office visitor stated the case for us the other day when he assorted: "V.'e just must £ave a lavish standard of living; otherwise the capitalist system can t fincl markets for the great flood of goods that modern machinery will be able to produce when we once get going."	#
We agree with our visitor The American people must have the ability to buy and use the products of American industry—if the capitalist system is to be able to function within a democracy. Otherwise there will be another great depression of record-making and democracy-breaking proportions.
But the "otherwise" is not an impossibility. We had a depression that started in the Hoover era and lasted until the demands of war created a need for human labor. We can have another depression— one that will last until the workers are forced to trade their personal freedom and their democratic forms for the bread of social security.
We make a mistake when we imagine that the owners of our cconomy are irrevocably committed to established political forms. What they really want to keep is not democracy, but the ability to make workers produce surpluses for the benefit of owners. They'll sacrifice democracy if that is what is necessary to preserve their power and their profits.
Also we err when we believe that workers would forever hold fast to freedom. They'll sell themselves and their liberty when the pressure of poverty is applied; they'll follow a ' fuehrer" a lew years hence with no less reluctance than they manifested when they gave the father cf the New Deal a clear road to go where he pleased
People don't always ask for plenty. Sometime they can be pacified with doles. When the next depression comes American workers had better be ready with the organized political power to run the industries for use instead of for profit. Otherwise there again will be some leader from the ranks of the exploiters to beguile hungry millions with bread, circuses and slavery.—Reading Labor Advocate.
TERFOftMtesAiJP STAGE HAHPSOFW-
WOfctP-FAMOUS NATLES OPERA HOUSE rfENTOUTOMSTCltf IN APRIL 1945 AFTER THE BRITISH-SPONSORED MANAGEMENT DCNIEP 1UE)R DEMANDS FC*A GENtBAL WAG t INCREASE Of 50T0 lOO LIRE	THfc STRIKERS
WALKED OUT JUST AS THE OBTAIN WAS ABOUT 1& RiSf ON *LA frOMEM&t	-
-f&4ewAfifcAND*X»P!V.C*lMfcU.« wr of iA$aa ,oec*ao, wrcwio DWiNIWC vtfCK FoU&HmS V-J VAS IT fttlCiWtp ISo calls A V*1 PftOM KXPlOW®
WHO	To*** iVHet** THCV
COCW CJT ~TVt€	Of TH£»« tMFLPrfEfS
Responsibility in Crisis
There always follows in the wake of war terrific impact of conflicting interests, increased because of opportunity for change. Social and political upheavals have frequently* occured in these transitional
periods.
Against the conflict of opposing conceptions of a way of life in the United Nations which we are witnessing, we have a similar conflict in our domestic economy. We had made great progress before the war in extending opportunities for economic betterment to all groups and in establishing the idea that workers as well as those managing business had a right to negotiate a contract stipulating terms under which woric was performed. The reactionaries now seek to establish arbitrary instead of democratic govermnet for workers. The permanent trends in history are for greater freedom for more people. Neither political nor economic despots can permanently stop development toward this end But whether progress is constructive or bloody depends upon how deeply there is imbedded in the minds and hearts of all an appreciation of the dignity of every human person as well as responsibility for honesty in all our dealings. —American Federationist. T
jOC MARCH or LABOR | IN THE WIND
From Tilt: NATION
Beat the yolks of u dozen eggs: "Errors and sophistries," a professor of philosophy of Boston,College recently told a group of educators, "are supported by big names whose prestige the devil has carefully built up — names like Russell, Whitehead, Dewey, Kant, ll^ime, Bergson, Freud, Marx. Einstein, Bridgman, and their like."
Add one cup of sugar: Institutional advertisement of the State of Mississippi in a recent New York Times: "Come to Mississippi! You will find a friendly, cooperative spirit. . . . Bring the family."
One pint of brandy: Recently discovered advertisement in an old issue of Architectural Forum: "Wire Your Houses for Electric Ranges! Electric Range is 2-to-l Choice Among Upper Two-Thirds of White Farmers." »
One pint of rye: A Citizens' Committee "to represent public interest" was appointed by Mayor Beach of Oakland, California, during the recent general ptrike. Its members were the publisher of the local Hearst papcv, a political boss, the president of the Oakland Chamber of Commerce, a bank president, a former president of the Oakland Key System bus line, two department-store general managers, and the president of the United Employers of Oakland.
Beat the egg whites and fold in: From the leading editorial in the Pittsburgh Press, a Scripps-Howard newspaper, on the morning the coal stiike ended—"John L. Lewis surrendered. Appropriate! yenough, it was the fifth anniversary of the H attack on Pearl Harbor."
PP IB ^P®	■■■	Add one	cents' worth)
of the membership did not know about three out of 10 major services j Qf whipped crcam: Emotional im-
offered by their business. In another big co-op. only 21 % of the men p-ct lhgl |ingerg j	rea(Jf an
members knew how membership was obtained Only three percent j advertisement for a new |»rench
knew how the board of directors of the central organization was elected | n,ovie version of "Carmen " "Paa-
sion abundant . . . Lusty as you could wish . . . French dialogue . . . English subtitles . . ., Released by Superfilm ... The Stirring Screenplay of Merimee's Classical Story, »• . starring Viviane Romance ... < Background music by Georges Bizet)."
FORMED SOLDIERS* FORtOUOMEP To WAR wtoG^rtrrEPfflCTHfc FIRST TIME. iN A HAT.
LABOR Relations BOJULDELECTONMNEN
69 U.S. SOtPIERS WEJtt
1945 MoKfiAi Mfc.uJv ftfitfCtaVN.HY
ffe&JRE iOOK. MAT iS UtflON-MAPft. LOOK, j
Cooperative Ignorance
Most members of cooperatives don't know what their cooperatives are all about.
That blunt statement is the conclusion that must be drawn fro.n a survey of co-op members reported on at this year's American Institute of Cooperation.
It was found, for example, that in one large cooperative one-third
Which Way, 1947?
KEEPING OUT THE NEWS
Except for newspapermen, there is no class of wage-earner sc wretched that its strikes go unnoticed in the press. Striking coal-, miners, teachers, grave - diggers and pearl-divers all have their day in the papers, even if it isn't a good day; but let the men <whr> make the papers walk out and s blanket of silence envelops them that would send a press agent to ar. early grave. A case in point is the strike of Newspaper Guildsmen against J. David Stern, publisher of the Philadelphia Record and the Camden Courier-Post. Soon after the strike was called, the publisher stated his case not only in his own papers, put out by a skeleton staff of executives, but through paid advertisements in the Philadelphia Inquirer and the Evening Bulletin. Both these journals have refused to accept advertisements setting forth the Guild's reply. The strike has been maked by violence and police brutality that are normally page-one copy for any paper, aAd in the Stern papers fuel for trenchant and crusading editorials as well. But in the case of the Guild strike such incidents have been ignored by the Philadelphia press or given a stick on page six. Local radio stations, controlled by the
)apers, have flatly refused to natch the time given to management with free time to the strikers. \side from the merits of the Guild's demands — and they are moderate enough—Mr. Stern's con-iuct in the strike comes as a shock to those who have long thought of him as a friend of labor and a hampion of civil liberties. He has repeatedly rejected compromises and refuses to hear of any wage ncrease greater than 12 per cent —in contrast to the 20 per cent raise given by the non-Guild Chicago Tribune, among others. And the man who has so often damned he ruthlessness of the "barons of industry" has had no word to say about the »lugging of his own employees by Philadelphia police.— The Nation.
and only 14% knew how the general manager was selected.
But that's not all.
To see whether the members knew anything about the principles on which cooperatives operate* 10 "true or false" statements were presented. Sixty percent of the members did not even try to answer the questions
This revelation of, shall we say, cooperative ignorance is something to be concerned about. It represents a threat to true cooperative progress far more potent than Ben McCabe and his National Tax Equality Association.	^
Apparently, cooperatives have been prospering and growing big with sales and savings. But unless cooperative understanding keep: pace with the swelling figures on the operating statement, look out The co-ops may get into the big business class, but it won't be democrat ically controlled, it won't really be working in the public interest; »t won't be a real cooperative. It will only be Big Business.	\
A thin line, in many cases, separate a cooperative business from an ordinary profit business. That thin line is named Cooperative Edu cation.
It's high time for co-op members to become aware of that line It's high time for them to know the facts of cooperative life.
Cout it be. for example, that lack of cooperative education is one reason accounts receivable have been mounting so dangerously in co-oi after co-op within he past year or two.—Midland Coopeiator.
Will Rubber Moguls Squeeze Us Again?
After Pearl Harbor, the Japs cut off our supply of "natural" rubber from t be Far East. As a result. Uncle Sam nearly lost the war before he could produce "synthetic" rubber, and car owners had to patch §nd re-patch their tires until they were dangerous wrecks.
That,rituation, according to a new Twentieth Century Foundation report, w;s caused* by two kinds of "cartels," or international "trusts':
' 1. Tte International Rubber Regulation Committee, set up in 1934 by the. government« of Britain, India, The Netherlands, France and Siam.' Its purpose was to prevent expansion of rubber production, regardless of the growth of demand, so that prices could be kept high.
"Even after the outbreak of the war, in 1940, the committee permitted rubber-producing areas to export only a fixed quota. At the end of 1040, world stocks of rubber were reduced to less than a five months' supply."
2. "At the beginning of the war, America's synthetic rubber production met only 1 per cent of her requirements," because of another cartel.	'
That was "a series of alliances between the I. G. FarbenIndustrie of Germany and two leading American corporations," one of which was Standard Oil.
Now that the war is over, will these two international cartels, and others, resume doing business at the same old stand? If the State Department is not restrained by the Congress and the Executive, that question will be answered itn the affirmative.—Labor.
SANTA ClAUS TO WORLD
Raymond Moley, once a "brain truster" for President Franklin
Roosevelt and now a newspaper 'columnist," says* "Uncle Sam w i good Santa Claus to the world in 1946." . We contributed 60 per cent of the grain and other foodstuffs and 72 per cent of the UNRRA funds of $3.500.000,000 In sddition, we provided ships, port facilities and organization.
FARM INCOME AT PEAK
Farm income for 1946 will break all records, says the Agriculture Department. For the first 11 months, the total was $21,600,000.-000, 13 per cent above the same period last year.
At the same time, the Labor Department reveals that retail food prices reached the highest point on record. The other "peak" was in June, 19S0, after World War I.
EMBARRASSING, ISN'T IT ?
Business received a rude shock from one of its own publications. It was Factory, a McGraw-Hill organ, which made a survey of "what the factory worker really thinks about union behavior and industry earnings "
While the answers were obviously "loaded" when the workers had to give opinions about their individual bosses, the survey apparent-
Sprinkle with nutmeg: Bobby Sox Smith, a hero of Okinawa from Queens, New York, told a New York Times reporter he needed a lome. Smith and his wife have been angling for the apartment of Gerhard Eisler, the alleged American Communist leader who is now under investigation by the FBI. Eisler happens to live in the same building as Smith's parents, "But," Smith told the Times man, "his wife is still there. Besides, some of the FBI men who've been tailing him want that apartment, too."
"Chill and serve: "Animals in the zoo." says Dr. George M. Uhl, Los Angeles health officer, "have better housing than some of Los Angeles's human residents." Happy New Year!
Hidden away in most of the papers, at the turn of the year, are numerous little items that furnish guideposts for anyone who wants to make intelligent predictions for 1947.
Here are a few news headings from two or three papers picked at random:
"Retail Food Prices Highest Ever."
"Corporate Dividends Up 12 6 Per Cent."
"Cost of Living Index Soars to New Peak "'
"Profits After Taxes at Record High."
"House Group Says Monopoly Gained in War and Demands New Curbs."
Everything is high as a kite, except wages. Average weekly wages >iave dropped away down since January 1945 and real wages have been cut by nearly a fourth.
More prominently displayed in the same papers are other news .terns indicating what various big-shots think should be done in 1947 about this lopsided situation of inflated prices, inflated profts, deflated wages and increased big-business monopoly.
We read daily frenzied warnings from leaders of the Natl. Association of Manufacturers and Chamber of Commerce and every Wall Streeter who can get his name into print, that the country will go to Hell if wages are allowed to catch up with the increased living costs.
Politicians like Harold Stassen, Senators Taft, Ball and Smith, and nany others, join the chorus opposing wage increases.
Senator Taft says that what the country needs is "not higher wages but lower prices"—this from the man who led the fight in Congress to wreck price control and to raise living costs to their present inflationary level—from the bitterest enemy of the CIO's fight to keep prices down!
If all this sounds rather negative, it takes little further searching through the papers to find the positive recommendations of most of these gentlemen.
What)do they propose to do about the undue share of the national wealth that is being diverted from the consumption of the masses to the savings of the wealthy?
"Tax relief" for business and the well-to-do, is their answer, at the expense of social measures for the benefit of lower-income groups.
What do they propose to do about growing big-business monopoly —as shown by the report of a subcommittee of the House Committee on Small Business that 200 corporations now own more than 50 per cent of all the country's non-financial corporations—monopoly that is choking the little fellow and throttling the competition that might bring down prices? ••
Go after the unions as a "labor monopoly," is their answer. Emasculate or scrap the Wagner labor relations act. Pass anti-union laws. Do everything possible to weaken the workers bargaining power for higher wages.	,
As to prices, do the OPA wreckers, who now claim to favor lower prices, propose any steps to bring them down? Oh, no. On this, though not on bargaining for higher wages, nature should be allowed to take its course The workers "should wait patiently for prices to fall."— The CIO News.
LOOKING AHEAD
By Un Dm Caux
ly secured a fairly accurate meas ure of workers' opinions about wage*, and prices in general.
Many workers hedged on opin ions about bosses' and stockholders' incomes. Most of those with opinions thought bosses and stockholders were getting too much, and they were frank in stating that:
1.	Their own firms could give workers a wage increase without raising prices. The answers: 76 per cent yea, 8 per cent no, 16 per cent don't, know.
2.	All Industry could give workers wage Increases without raising prices. The answers: 65 per cent yes, 20 per cent no, 15 per cegt don't know.
WRONG QUESTION
Father—Now. son, tell me why I punished you?
Son—That does It. First you pound' the life out a me and now you don't know why you did it!
EDUCATOR DEFENDS AMERICAN YOUTH
Thank heaven! At last a man has been found with the necessary courage and intelligence to defend the youngsters of today..
"A lot of nonsense has been written and spoken about the juvenile delinquency problem." says Dr. Nobart M. Corning, superintendent of schools in Washington, D. C. "Modern youth has high standards, is honest, industrious and brutally frank and outspoken."
He was addressing a meeting of the District Bar Association appointed to study juvenile delinquency.
Of course, there are plenty of vicious boys and girls to be found in all sections of the country. The same was true 20 years ago, 50 years ago, 100 years ago. However, taking it by and large, America has never been blessed with a higher percentage of decent, ftefeand-able, intelligent boys and girls. We should thank God for that, instead of spending so much time debating the sins of this generation. —Labor.
(This is a nasty-tasting after-Christmas story—a bromo-seltzer for those who had too much sweet stuff )
The snow was coming down in great gobs. The wind was slapping it into the faces of the passers-by, hurrying to shelter.
The church bells were pealing carols. The streetcar bells were clanging curses. The cash-register bells were ringing up profits.
But Tiny Tim paid no attention.
With threadbare coat pulled tight, hands blue and nose red, he stood transfixed, while melting snow seeped through his thin r/fhoes.
Tim's breath was frosting the window of a department store, as his eyes peered hungrily at warmth and light and comfort — warm clothes, fine foods, even a sled or two, and beaming down on all a more-than-life-size Santa Claus.
Inside, Mr. Gotrocks was beaming too, as he mentally calculated his prospective profits. Then his eyes fell on Tim. And inside Mr. Gotrocks something stirred.
It may have been his Christmas Bourbon. It may have been the hypnotic twinkle in the glassy eyes of Santa Claus. It may have been the church bells.
"Here, sonny," he called. "I've got a proposition.'* And to himself, "So people think I'm a Scrooge, a hard-headed businessman with no heart. This is the real me."
As the boy stood shaking off the snow, Mr. Gotrocks unfolded his proposition.
"I don't believe in anything for nothing/' he said, "it's bad for your character^ But would you like to work for some of the things in the window?"
"And how!" blurted Tim. "Name your poison, boss."
BETTER CHECK UP
Woman on telephone: "I sent my little boy to your store for two pounds of plums, and I got only a pound and a half. Your scales must be wrong." *
Fruit dealer: ."My scales are all right, madam Have you weighed your little boy?" %
It is not work that kills men; it is worry.—Henry tfard Beecher
'"If you shovel the snow from the sidewalk, clean up the furnace room, take out the ashes and spread them around, I'll pay you 25c an hour," said Mr. Gotrocks, "and 1*11 see you get two hours work. What do you think of that?*'
"Not much,'* answered Tim. "If you*d show me one blessed thing I could buy in your store for four-bits, I might bite."
"But I can remember when I paid kids 20 or 15 cents, and they were glad to get it."
"And I ain't so young but I can remember when your Junk was selling for half the price,** the boy
retorted Anyhow I want 40c." • • •
A great anger rose within Mr Gotrocks. "Anyone would think the
boy'd been reading the Nathan report and belonged to the CIO," iie grumbled. But the Christmas spirit was still warm within him and he decided to show Tim his error.
"Don't you realize prices are high," he said, "because I have to pay more to my clerks and more for my goods, and because other workers asked higher wages, like you're doing?
"If you and the rest ask still higher wages. It's just going to send prices up again.*'
But Tim was stubborn. *You was doing all right under OPA," he said. "Bet you didn't raise wages like you raised prices. All the dough you've got, you could pay me 40c and the others a lot more too, and never notice it. And if you did charge any more for your junk, nobody'd buy it.
"Anyhow. I can't buy anything here for four-bits. I need clothes, not exercise. And you need more people with more money to buy your stuff*
Mr. Gotrocks controlled himself. "Let me give you some good advice, my boy," he said. "You should be more interested in lower prices . . ." M*I am," said Tim. "Fine. Then the thing to do is not to ask higher wages, but to work hard and wait for prices to come down."
"Like when?" the boy shot back. "I'd starve or freete to death before you got ready to cut prices. I'd rather wait—and tell the rest of the gang to wait—till the snow piles up and you're ready to be more reasonable than two-bits an hour."
"Get out, you . . . you . . . you labor monopolist! I'll have the law on you," roared Mr. Gotrocks, as the bells stopped pealing, the warmth of the Bourbon wore off, and Santa's glassy twinkle began to look like a leer.
(Any resemblance to persons living or dead, from the neck up, is purely coincidental. It's just a coincidence that Senators Taft and Ball and the NAM and Chamber of Commerce say labor shouldn't ask higher wages but wait patiently for pricaa to fall, and that they threaten to have the law on labor to keep wages down and super-profits sky-high.) „
COMPETITION
"Your wife seems to have a strange look on her face lately.'* "Yeah, she's tryin' to resemble her latest photograph."
Wine has drowned more than the .—Publius Syrus.