3 Šolska knjižnica, l jubljana, 25 (2016), 1/2, 3-4 končno je med nami zajetna dvojna številka 25. letnika (2016). Resnično upam, da ste jo pogrešali. Našo in vašo revijo Šolska knji- žnica. Po 24 letih izhajanja so se na Zavodu RS za šolstvo in v Založbi ZRSŠ zgodile spremembe. Vse spremembe pa zahtevajo svoj čas in še sami ustvarjalci revije kar ne moremo verjeti, da je zaradi raznih razlogov minilo več kot eno leto od izida prejšnje šte- vilke naše revije. Zato najprej na tem mestu opravičilo vsem zvestim bralcem, hkrati pa tudi spodbuda vsem, da s svojimi prispevki postanete soustvarjalci revije. Za to številko je svoje delo opravil na novo- imenovani uredniški odbor revije. Članice smo: Biserka Lep, Špela Bergoč, mag. Nada Nedeljko, Romana Fekonja, vse prihajamo z Zavoda RS za šolstvo, Andreja Urbanec z OŠ Orehek Kranj, Tadeja Česen Šink z OŠ Frana Albrehta Kamnik, Mateja Drnovšek z OŠ Polje, Ljubljana in Metka Kostanjevec s Prve gimnazije Maribor. Ena od sprememb, ki jih prinaša ta številka, je tudi sama podoba naše revije. Ob 25-let- nici izhajanja smo bile članice uredniškega odbora enotnega mnenja, da je čas za pre- novljeno likovno podobo revije. Tako je revija dobila novo naslovnico in nov prelom. Lahko rečemo, da je podoba osvežena in posodob- ljena. Za naslovnico smo izbrali podobo drevesa oz. police v obliki drevesa, ki so bogato založene z raznobarvnim (raznovrstnim) gradivom. Drevo ima že od nekdaj simbolni pomen, prepričana sem, da se vam je utrnilo kar nekaj idej. Naj bo v ospredju naslednja: drevo kot simbolna podoba nenehne rasti in neneh- nega razvoja naše stroke, ki stremi više in više k novim ciljem, in to na temel- ju že pridobljenega in usvojenega znanja, ki je zbrano v knjigah in drugih virih po knjižnicah. Naj to drevo ostane mogočno in trdno. Vsebinsko se revija ne spreminja. Še vedno je namenjena šolskim knjižničarjem, ki organi- zirajo in izvajajo knjižnično dejavnost v vzgo- ji in izobraževanju, namenjena pa je tudi širši strokovni javnosti. S posebnim poudarkom na šolskem knjižničarstvu spremlja novosti na bibliotekarskem in pedagoškem področju ter s tem prispeva k razvoju stroke. Enake ostajajo tudi naše rubrike: Stroka prinaša prispevek Renate Zamida o slovens- kem servisu za oddaljeno izposojo knjig, Biblosu. Urška Repinc nam ponuja nov ali ponovni razmislek o informacijski pismenos- ti. Ta se s spremembami v svetu prav tako spreminja. Tanja Marčič predstavlja nekatera pravila za sestavljanje bibliografij; kot primer je izdelala bibliografijo za svetovalne delavce na šoli. Decembra 2015 sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o knjižničarstvu so pred šolske knjižničarje postavile zahteven strokovni izziv. O tem, kakšen je in kaj se je dogajalo v času priprave zakonodaje, govori prispevek z naslovom Spremembe Zakona o knjižničarstvu in šolske knjižnice. Sledi s prispevki bogata rubrika Stroka in praksa, ki tudi tokrat prinaša številne opise primerov izvajanja ur KIZ-a in drugih dejav- nosti za spodbujanje branja in delo šolskega knjižničarja. V rubriki Mali in veliki odmev smo skrbno zbrali vse zapise o dogodkih, ki so se odvijali UVODNIK Spoštovani bralci, spoštovane bralke, ROMANA FEKONJA, odgovorna urednica 4 Romana Fekonja: Uvodnik v času, ko se je revija pripravljala na izid. Za- gotovo niso zajeti vsi, le nekateri odmevnejši in tisti, za katere so avtorji zbrali vtise in jih zapisali. V rubriki S knjižnih polic vam tokrat preds- tavljamo strokovno monografijo, ki s svojimi deli služi kot priročnik za sodoben pouk, in to ne samo književnosti, saj so opisane meto- de in oblike dela v razredu zlahka prenosljive tudi na delo knjižničarja. V strokovni javnosti vedno bolj poudarjamo razlike med učenci in da jih je treba upoštevati ter temu ustrezno tudi načrtovati pouk. Obsežen vir za gradiva je tudi knjiga Zgodovina knjige skozi knjige, predstavljena knjiga Strategije motiviranja za branje pa prinaša veliko novih idej za spod- bujanje branja. Naj bo tale zapis spodbuda za branje prispevkov v reviji z željo, da kar največ vsebin uspešno prenesete v svoje delo in lastno prakso.