Prvi glasbeni pohod je bil prava uspešnica Oto^ Kakšna bo usoda nadstreska pri Hoteiu Evropa? St. 33/ Leto 64 / Ceije, 28. april 2Q09 / Cena 0,81 EUR □ Odoovom« urednica NT: T«|anaCvim Golaž bo bolj redek Kljub neugodnim gospodarskim razmeram sindikalne organizacije vabijo na prvomajska srečanja. Čeprav bo golaž tokrat malo bolj redek, dodajajo. K L maju pa sodi tudi postavljanje mlaja in eni redkih, ki v podjetju vsako leto obudijo tradicijo, so zaposleni v šentjurskem Alposu (na sliki)* ercator Opekâmêèkâ 9. tdt. áť 03/426 80 00 STUM 2 / Tragičen konec dekliščine Vinjen in brez vozniškega dovoljenja je voznik golia povzročil tragedijo na avtocesti. Kisla »župa« izpuhtela do zadnje žlice »Zapufajte se za Aljažev hrib!« Sprejem za zlato Urško Na Ostrožném so včerja pripravili sprejem za ponovno izjemno uspešno judoistko Urško Žolnlr. Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. OknaHIK omogočajo najvarčnejši energetski razred A. PVC OKNA ímgodki novi tednik anketa Eru redkih, če ne že kar edini, ki vsklopu podjela v ust 1. maju vsako leto postavljajo mlaje, so zaposleni v Alposu. Tokratna slovesnost je sovpadia 2 odhodom dolgoletnega sindikalnega zaupnika Vlade Anenská v pokoj. Živel, praznik dela! Kljub neugodnim gospodarskim razmeram in tem u, da je Iz meseca v mesec veČ ljudi, ki so zaradi recesije izgubili delo. sindikalne organizacije vabijo na prvomajska srečanja. Čeprav bo golaž tokrat malo bolj redek, dodajajo. Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Celje bo v sodelovanju s planinskimi, z gasilskimi, lovskimi društvi io gostinci pripravila prvomajska druženja na že dobro znanih lokaci- jah. Na vseh točkah bodo zbrane točno ob II. uri pozdravili slavnostni govorniki. Na Celjski koči bo udeležencem srečanja zaigral Pihalni orkester Celje» pozdravni nagovor pa bo imel predsednik ZSSS Dušan Semolič. Na Resevni bo zbrane naj-prej pozdravil predsednik Plň-ninskegadru5tva(PD)Senflur, nato bo imel osrednji govor predsednik Območnega odbora Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) in predsednik sindikata podjetja Alpos Šentjur Alojz Jazbec. 2â vzdi^je bo poskrbela skupina pevœv Prijatelji Resevne. Na Šmohorju bosta zbrane nagovorila predsednik PD LaSko ter sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Kaluža. Pri Šmiglovi zidanici bo nastopila Pihalna godba iz Prebolda, udeležence pa bo pozdravil sekretar Območnega odbora SKEI Celje Mirko Hird. Srečanje organizirajo skupaj z gasilskim društvom Grajska vas. kresovanja in budnice V Celju na sotočju Ložnice in Savinje se bo kresovanje začelo ob 20. uri. Tradicionalno kresovanje na Špici ne bo minilo brez golaža in ostale za kres znane kulinarike ter seveda pijače. Za zabavo bo poskrbela skupina Drugo dugme. Že ob 19. uri pripravljajo začetek prireditve na Celjski koči. ki se bo nadaljevala v kresovanje. Najprej bodo podelili nagrade petim najbolj zavzetim pohodnikpm, ki so od lanskega 1. aprila do letošnjega 31. marca zbrali največ vzponov na Celjsko kočo. Po podelitvi nagrad bo sledilo kresovanje in rock žur z mladimi skupinami Uroš Planine group, Stranci, Merryland, Astrid Undgren» Radiostorm in Čist mira bend. Na Celjski koči bo živahno tudi Î. maja, ko pripravljajo tradicionalni prvomajski shod. Praznovanje praznika dela se bo začelo ob 10. uri z Ansamblom Mogu. Prvomajsko zabavo z geslom Obudimo spomine pripravljajo na celjskem letnem kopališču. Prireditev bo ob 9. uri odprla godba na pihala iz Nove Cerkve, od 10. ure naprej bodo razdelili 2.000 brezplačnih obrokov golaža, sledila pa bo zabava z ansamblom Še in še ter s humoristom Štam-perlovim Pepi jem . V Taboru bo v četrtek ob 20. uri tradicionalno kresovanje na Zajčevi koči. Športno društvo Letuš pa vabi na kresovanje ob 17. uri. ki bo kol vsako leto pri športnem igrišču Letuš. Planinsko druitvo Tabor organizira ob 9. uri prvomajski pohod na Čemšeniško planino in Zajčevo kočo. Odhod bo Obvestilo bralcem Zaradi prvomajskih praznikov v petek Novi tednik ne bo izše]. Zato je obsežnejša že današnja izdaja, ki smo ji dodali prilogo TV-Okno. Uredništvo izpred Kmetijske zadruge Savinjska dolina. Planinsko druStvo Dobrovlje pa vabi na tradicionalni prvomajski pohod na D obrovi je. V LaSkem kresovanje včelrtek, 30. aprila, pripravlja društvo Smocl Na že tradicionalnem,. i4. kresovanju, se bodo zbrali pod laškim gradom Tabor. Kresovali bodo tudi v Rimskih Toplicah in sicer v Aqua Romi, kjer ob 20. uri pripravljajo kresovanje s harmonikarjem. Na šentjurskem bodo letos že devetič kresovali na Traini pri Grobe!nem. Družabno srečanje ob ognju pripravlja Klub ljubiteljev narave Felice. Začeli bodo ob 20. uri. Pihabi orkester Šentjur bo svojo prvomajsko budnico začel nekaj minut do šestih v centru Šentjurja. Na pot bodo krenili izpred centra kulmre Gustava. Obhod po občini bodo nadaljevali čez Gorico pri Slivnici, Dobrino, Cmolico» Novo vas, Hruševec, Jakob in Vrbno. Okrog pol desetih godbenike pričakujejo v Domu upokojencev Šentjur. Od tam bodo Sli Se na Pešnico» Ponikvo, Hotunje in v Tmovec pri Dramljah. Sredi dneva bo budnica izzvenela v Šentjurju pred hotelom. Po krajih občine Vojnik prvomajsko budnico pripravlja KUD Godba na pihala iz Nove Cerkve, Začeia bo v domačem kraju, kjer bodo igrali že ob 6. uri zjutraj, nato se bodo godbeniki odpravili v Socko, od tam v Lemberg, na Franko-lovo in v Vojnik, Svojo turnejo pa bodo godbeniki iz Nove Cerkve ob 9. uri zaključili v Celju, kjer bodo imeli otvoritveni nastop na prvomajskem druženju na celjskem bazenu. DobmčaDe bodo z budnico ob 5.S0 prebudili člani Godbe Dobrna. Za praznično vzdušje bodo najprej poskrbeli v centru Dobrne, nato pa še v okoliških zaselkih. Na Konjiškem bodo v četrtek zvečer zagoreli številni kresovi. Večje pripravljajo Planinsko društvo Slovenske Konjice na Skaii> IQub Studentov Dravinjske doline na Starem ^adu, Konjeniško jahalno društvo prijateljev Petre na domačiji Petre na Vitanjskem Skomarju in na ploščadi pri Termah Zreče. ŠK, PM, BA, MJ, MBP - it. 33 • 28. april 2009 - Občutite Takšno vprašanje smo tokrat postavili mimoidočim na celjskih ulicah. Njihovi odgovori Se niso najbolj strah zbujajoči. Večina jih še naprej živi tako, kot je do zdaj. A gotovo enakih odgovorov ne bi dobili. Če bi anketo izvedli na pragu kakšnega večjega podjetja, ki je zaradi pomanjkanja naročil uvedlo krajši delovni čas. Ta namreč pomeni od 10 do 20 odstotkov nižje plače... Pri Koči pri Šteplhu pod Stolpnlkom srečanje priprav-Ijajo skupaj z Lovsko družino Slovenske Konjice. Udeležence bo pozdravil predsednik sindilQta podjetja Ko-stroj Slovenske Konjice Marjan Volavšek. Nd GraSki Gori bo zbrane nagovorila predsednica SKEh Lidija Jerkič, Obenem bodo položili cvetje k spominu na nošenje ranjencev ter organizirali trim pohod z Graške gore na Jesenjakov hrib. RP, foto; GnipA Karolina Pratneker, Celje: »Sama jo že precej občutim. Sploh zato, ker sem sama s 350 evri mesečne pokojnine. 2e za stroške stanovanja odštejem več, kot znaša moja pokojnina. Še dobro, dd imam otroke, ki mi po-magajo. Malce začaran svet, kajne? Oni morajo pomagali meni, namesto da bi jaz njim. Po mojem nas ne Čaka nič kaj dobrega, še posebej mlajše.« Goran Janjič> Celje: »Zaenkrat recesije Se ne občutimo preveč. Ne vem pa, kako bo v drugi polovici ie-ta. Gotovo bo težje najti službo. Tisti, ki jo že imajo, pa se bodo zanjo bolj bali kot prej. Sam se trenutno še izobražujem, a me že malo skrbi, kako bo, ko bom iskal službo. Verjetno bo zelo težko.« Ivan Marolt, Celje: »Predvsem tisti, ki se preživljajo s svojim delom, recesijo že opazijo. Najbolj se opazi pri prilivu denarja. Uidi sam jo, sicer v manjšem delu, že občutim. Mislim, da se bodo stvari do konca leta Se poslabšale. Sploh do poletja naslednje leto, saj recesija k nam prihaja z zamikom. Strah me sicer ni, ker menim, da smo dovolj trpežen narod, ki vse preživi.« Majda škorjanc. Celje: »Ne bi rekla, da se recesija pri meni že kje opazi. Sem sicer upokojenka, ki ima ustaljeno življenje, tako da kakšnih sprememb ne čutim. TXi-di moji bližnji je še ne občutijo. Se pa kar malo bojim za iiašo mladino, vnuke. Človek se sprašuje, kaj še bo iz vsega tega.« Darko Kuder, Celje: »Vsepovsod se že pozna. Razmere so letos precej slabše. Denarja je le Še za hrano, položnice, za kaj drugega ga ponavadi zmanjka. Moraš res dobro pretuhtati, kam in za kâj boš dal svoj denar. Saj tega je sicer še vedno enako, le stvari se dražijo. Ne vem, kaj 'bo. Upam, da bo Slo kaj na boljše.« ROZMARl PETEK Foto: SHERPA V IZGRADNJI DVA VEČSTANOVANJSKA OBJEKTA LIPA ŠTORE"" 5 LASTNA NËPAfiliktÔNMA VSAK IMA 1.580 m' STANOVANJSKIH POVRŠIN {prev2em «lânov^nj in vselitev v oktobru 200^) Cena stanovanj: 15B0 -CUR/ni2 f CMCeUe csrt mostoví ceuf dd: CMAĐđ aj MM n ««ca* ^ooV* Informacije o prodaji: NosIdv: ièva 42.3000 Celje Mefon0V4266 58& 7elefAlQ;0V4?66 jOS i-poiT^. mnrkotingúíKm ce]j«il Internet novi tednik Kje bodo omejevali vpis? Stanje vpisa v srednje šole pred iztekom roka za prenos prijav in po njem Sun je vpisđ v srednje èo\e se je po Izteku roka, ko so bodoči dijaki lahko prenesli prijavnice, vendarle nekoliko uravnotežilo z osipom iz najbolj obleganih programov. Na Celjskem bo-do letos presenetljivo po Ši-vlh pokali programi višjega strokovnega izobraževanja. Medtem so tudi že znane omejitve vpisov v programe visokošolskih zavodov. Sicer bo ministrstvo za šolstvo šele 8. maja sporoCi-lo, kako se je odločilo glede predlogov za omejitve ali širitve vpisa v nekatere programe. Do takrat bodo še trepetali bodoči gimnazijci, čeprav se jih je do 14. aprila, ko so prijavnico §e Jahko prenesli na drugo šolo, kar ne< kaj premislilo oziroma je pritisk na najbolj oblegane šole popustil Povsem brez skrbi tudi niso bodoči študenti. Od rezultatov mature in splošnega učnega uspeha bo odvisen vpis v tri programe visokošolskih zavodov na Celjskem. Fakulteta za logistiko je vpis omejila v programu gospodarske in tehniške logistike, za katerega se zanima 205 kandidatov, sprejeli pa jih bodo 150. Za skoraj 100 odstotkov povpraševanje presega ponudbo velenjske visoke Šole za varstvo okolja, ki ima za varstvo okolja in ekoteh-nologijo na voljo 50 mest in 97 vpisanih. Nekoliko presenetljivo bo vpis za visokošolski študij menedžmenia v Celju morala omejili koprska fakulteta za menedžment; za 40 mest kandidira 55 bodočih študentov. Se pa letos, razen v velenjskem šolskem centru, lahko vpisa veselijo šole, ki na Celj-skem izvajajo programe višje^ strokovnega izobraževanja. Za razliko od zanimanja za izobraževanje na srednješolski ravni ponekod povpraševanje za višje izobraževanje celo presega ponudbo. Praktično nobenega zanimanja pa ni za izredni višji strokovni študij. PM zavod/prog ram št. m&st prijave 23. marca prijave po 14. aprilu 1. gimnazija v Celju splošna gimnazija 150 203 176 Gimnazija C«lja -Center splošna gimnazija 150 162 167 Gimnazija l^va splošna gimnazija 120 120 126 Srednja zdravstvena šofa Celje zdravstvena nega 140 kozmelični tehnik 28 166 72 171 S6 Stanje vpisa v programe višjega strokovnega izobraževanja zavod/program št. razpisanih mest št. prijav Posfovno-kom are f alna lola Celje ekoromiá 160 152 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Ce íje h^kiiltura 60 62 Šolski center Celje gradbeništvo strojništvo 70 • 70 58 92 šolski center Šenčur ufiH'avQanjô podeželja* In krajine in prehrana 60 60 48 72 šolski center Velenje Informatika gostinstvo in turizem 70 40 27 37 Preplah: prašičja gripa Svet je zajel strah pred morebitno novo pandemijo gripe, tokrat prašičje. V Mehiki in ZDA so namreč odkrili nov virus prašičje gripeACHlNlj. Vsebuje gene prašičev, ptic in človeka v novi kombinaciji. Takâne-ga virusa doslej nasvetu niso zasledili. Obstaja dokaz, da se virus prenaša med ljudmi. To pa lahko povzroči hitro širjenje bolezni po vsem svetu. Podatki o doslej obolelih in o žrtvah se spreminjajo iz ure v uro. Po včerajšnjih naj bi v Mehiki zaradi nje umrli že 103 ljudje, v bolnišnicah pa se zaradi virusa zdravi okoli 400 ljudi. V ZDA, kamor se je virus že razširil, so razglasili stanje splošne nevarnosti, domnevne primere virusa prašičje gripe opazujejo tudi v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Aziji. Da lahko gre za resno grožnjo, potrjuje včerajšnji sklic izrednega zasedanja ministrov za zdravje Evropske unije, slovenski Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) pa je tudi že pripravil navodila, ki so zaenkrat namenjena predvsem potnikom, ki potujejo na ogrožena območja. Virus prašičjegripe se prenaša s stikom s prašiči ali z okoljem, v katerem se nahajajo virusi prašičje gripe, in s stikom z osebo, ki je okužena z virusom prašičje gripe. Širi se s kužmmi kapljicami, ki nastajajo pri kašlj anj u. kihanju, govorjenju in podobno. Če uživamo svinjsko meso. se ne moremo okužiti z virusom prašičje gripe. IVZ zagotavlja, da je uživanje toplotno dobro obdelanega svinjskega mesa povsem varno. Bolezen pri ljudeh poteka podobno kot običajna gripa, enaki so tudi načini preprečevanja Širjenja bolezni. Obolelim pomagajo protlvi-rusna zdravila, cepiva pa seveda še ni. Vsaj delno odporni bi naj bili proti novemu virusu vsi listi, ki so cepljeni proti navadni gripi. MBP Nevarne sestavine prvomajskih Icresov AKCIJA TELEFONIJA TELEVIZIJA INTERNET Izberite svoj "mOJCEK Dodotm informocije: 03 42 88 198 03 42 88 199 Mvw.tumsek.net Na predvečer obeležitve 1. maja, mednarodnega praz-nika dela, bodo po vsej Sloveniji zagoreli Številni kre-sovi. V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije - 2EG, nevladni oko) j ski organizaciji, vsako leto na brezplačni ekotelefon 080 18 45 prejmejo opozorilne klice, kjer občani opozarjajo na ekoioâko sporne in okolju neprijazne sestavine nastajajočih kresov v njihovih krajih. ZEG zato poziva vse organizatorje kresov in zasebne »kurilce« v nara- OblikujtSv^^ še pred poletjèTW v Wellness Spa Centru v Laškem • celostcn pnstop oblikovanja postavr • spccialne mauicin nege teic&9 • plavanje, fitneSrjûça, rekreacija, savna • 2drav ndcin prclifanjevenja,... vi, da spoštujejo predpise -Zakon o varstvu okolja in druge zakonske akte na področ-ju varstva predi požari, ki urejajo to področje, da preverijo sestavine kresa in izločijo iz ognja vse nevarne sestavine. kot so: iveme ploSče, nevarne kemikalije, laki, barve, oljni derivati, gume, plastika... Te nevarno zbrane odpadke naj občani in podjetniki raje oddajo po dogovoru ustreznim lokalnim komunalnim podjetjem oziroma v Času zbiranja kosovnih odpadkov. Dorijitni pDpusli na.-seUce^i sMtvf fïÎSdçliff, asaijvanja« n^-TřÍBO f*: ' nasi poslanci Tudi poslanci praznično WTHERMANA ^fls'fcfl Ih^inana ŮÁ.. JdraviiiOi e. Uiita. «2J 2O4O.wfllncs.Mn0inrrnifina.K, wnw.ihťrnuna^ Po včerajšnjem prazniku, dnevu upora proti okupatorju» sta pred vrati nova praz-nična dneva. 1. maj je mednarodni praznik dela, ki ga slavimo tudi v Sloveniji, hkrati pa so lahko praznični dnevi innpniina piiložDost za podaljšan dopust. Poslance s Celjskega smo povprašali, kakšen je njihov odnos do praznika in kje bodo preživeli praznične dni. K sodelovanju smo povabili večino »naših« poslancev» ki pa se niso vsi odzvali. »1. maj je delavski praznik z bogato in dolgo tradicijo, zato je prav, da ga obeležujemo- Tb velja Še posebej letos, kD je ogrožena socialna varnost državljanov, kot že dolgo ni bila,« je omenil Rudolf Petan (SDS), ki se bo za 1. maj odpravil na pohod, ki ga vsako leco organizira SDS Slovenske Konjice, »Letos bomo odSli na pohod od Tajanja do Jerneja in tako spoznavali domačo občino. Pohoda se seveda udeležujejo tudi nečlani.« »Sporočilo 1, maja vteh gospodarsko, finančno in socialno te^óh časih je še bolj aktualno, kol je bOo v preteklih da država nima posluha za pripravo proslave in jo Še naprej prepušča Krajevni skupnosti Topolšica in Združenju borcev za ohranjanje vrednot NOB. Gre za prepomemben mejnik v naši zgodovini, da mu v prihodnje ne bi pripisali pomena državnega značaja,« meni KontíČ. gospodarstvo cetís Kovis Livarna ne dovoli sindikalne organiziranosti Čeprav so se v šlorsl^m podjetju Kovis Livarna odgovorni nedolgo nazaj »zago-vofiU«, da jih kriza še ni rav-no ujela, se zdaj pripravljajo na 32-iimi delavnik. Ker pa je predstavnik sindikata svoje soglasje pogojeval s tem, da podjetje dovoli sindikalno organiziranost, je slišal precej krepkih od mladega direktorja P^a Falno- ge- V Kons Uvami direktor Peter Falnoga na dovoljuje sindikalne organizIranKti. »Odločhtv, ali sa delavec odloči za sindikalno organiziranost ali ne, mora biti povsam njegova. V nasprotnem primeru gre 2a kni-tev ustavna praviee.« pravi Hlrd. Sindikalist iz območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Celje Mirko Hir-d je milo rečeno ogorčen. »Raje vam ne povem, kako pod-cenjevalno je direktor opisal svoje delavce. Pa tudi mene in moje pogojevanje, naj dovoli sindùcalno organiziranost v podjetju, kjer delavci to želijo, je precej nizko odpravil,« pripoveduje Hirci. »Poslaii so mi celo dopis, v katerem mi sporočajo, da bom jaz, ker nisem podpisal dogovora o 32- umem delavniku, odgovoren zato. dá bo na cesto postavil SO ljudi.« V Kovis Livarni, kjer je zaposlenih 147 delavcev, so že pred časom prešli na 36-urm delavnik, o čemer smo že poročali. Poročali smo tudi o tem, koliko dopustov in prazničnih dni so na ta način »izgubili«. Poleg tega seveda, da imajo zaradi nižjega obsega dela tudi nižje plače. Znano je tudi, da so vpodjetju že imeli sindikalno oi^aniziranost, vendar jo je sedanji direktor Peter F^oga ob svojem prihodu na delovno mesto prepovedal. »Zdi se mi, da želijo z novim ukrepom potegniti le Se več subvencij od države,« §e domneva Hirci. »Sam želim s konsenzom narediti nekaj dobrega tako za delavce kot za podjetje, vendar na Žalost do zdaj z druge strani tenisem prejel podobnega signala.« ROZMAIU PETEK Foto: Sherpa, GrupA Še vedno (pre)malo naročil v četrtek se je sesla] nadzorni svet Gorenja, ki je sicer pregledal lansko poslovanje, uprava pa je nadzornike seznaniJa tudi s trenutnimi razmerami za poslovanje. Povpraševanje se v drugem četrtletju rahlo izboljšuje predvsem v Nemčiji in Avstriji, medtem ko so posledice recesije še vedno najbolj občutne v vzhodnih in jugovzhodnih evropskih državah- Uprava je predstavila tudi aktivnosti, ki jih v Gorenju izvajajo za obvladovanje poslovanja zaradi zmanjšanega obsega naročil. Predvsem iščejo možnosti za povečanje prodaje in zmanjšujejo vse stroške. Nadzorni svet je ukrepe ocenil kot uslrezne in učinkovite, saj so v Gorenju brez odpuščanja v veliki meri uspeli nevtralizirati upad poslovnih aktivnosti. Ker je naroČil Še vedno malo, bo uprava Gorenja pripravila rebalans letošnjega poslovnega načrta. US Krvavec in Golte med »elitO€< Mednarodna komisija 220 strokovnih ocenjevalcev je v Innsbrucku smučišči Krvavec in Goite uvrstila med najboljša evropska smučišča. Ocenjevali so urejenost« prijaznost, dodatno ponudbo smučiič in tudi inovacije in izboljšave na področju tehnične opremljenosti smučišč. Smučišči Krvavec in Golte sla prejeli priznanji v kategoriji urejenosti smučarskih prog. Poleg tega je smučišče Krvavec prejelo tudi posebno priznanje za tehniko umetnega zasneževanja in priznanje za kakovost umetnega za-sneževanja. Smučišče Krvavec je bilo sicer v letošnji sezo-ni s strani obiskovalcev slovenskih smučišč v kategoriji večjih slovenskih centrov izbrano za slovensko naj smučišče. Letošnjo smučarsko sezono bo Krvavec končal med prvomajskimi prazniki. RP Za praznike na kolektivnih dopustih VeČina podjetij, ki so zaradi svetovne rece$ije v več* jih težavah, ves teden ne bo delala. Ker naročil ni, s ko-lekthmimi dopusti poskušajo stroške poslovanja Čim bolj zmanjšati. Delavci, med njimi zaposleni v zreškem Uniorju in štor-ski železarni Štore Steel, bodo tako že dru^ teden doma. Podobno velja tudi za več kot šest tisoč delavcev Gorenja. Ta podjetja, pa rudi druga, so tako v tem letu že večkrat odredila tedenski dopust za delavce, ki nimajo dela. Obenem na Celjskem skoraj ni večjega podjetja, ki ne bi v prvih mesecih leta prešlo na krajši delovni čas. Po podatkih sindikatov so po novem Še na krajši, 32*umi delavnik prešli v podjetju štore Steei. O uvedbi krajših delavnikov in S-odstolnem znižanju plač razmišljajo v Sempetrskem Sipu. Za 20 odstotkov so plače v Libeli Elsi. O ponovnem znižanju razmišljajo v Cinkarni Celje ... Kot pozitiven primer ravnanja v času krize so v največji sindikalni organizaciji, območni organizaciji Zvezi svobodnih sindikatov Celje, izpostavili Inde Vransko. Tam so delavd prve mesece, ko so bili doma na Čakanju, prejemali 70-od$toCno plačo. Zaradi ponovnih naročil so plače znova lOO-odstome. Izjema so za-posleni v upravi podjetja, kjer zaradi recesije prejemajo za 25 odstotkov nižje plače. RP radiocelje ^ »»«na ^ «OMM ^ tmLm www.radiocelje.com SBI 20 stabilen Itgovanje na Ljubljanski borzi je bilo v preteklem ted* nu stabilno, brez večjih sprememb delniških tečajev. Nizka likvidnost vseh pomembnejših domaČih borzriih družb je še vedno največji problem Ljubljanske borze, ki se v zadnjem obdobju giba med enim do dveh milijonov evrov. Domači trg je miroval, saj sta oba domača borzna indeksa beležila manjši padec vrednosti, medtem ko so zahodni indeksi v enakem obdobju beležili znamo višjo volatilnost. Indeks SBI 20 je izgubil 0,SS odstotka in zaključil teden pri 3-557 indeksnih točkah, medtem ko je indeks SBITOP končal petkovo trgovanje pri 853 indeksnih točkah In tako v tednu izgubil 0,60 odstotka. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 20^ IN 24,4.2009 OiMki 1 im» Efwtniteêii nmmviEUR CJCG Cinkdrna Celje 45.03 2.50 •5.00 cerG C9tis 0.0D 0.00 0.00 GRVG Oorenjs 8.60 62.60 1.90 ?\Ù\ Pivovarne Laiko .42.28 294.50 •6,69 JTKS Juteks aoo 5.70 -2.97 fclOG Etol 0.00 7.30 0,00 Po sprostitvi trgovanja z delnicami Isu'abenza so le-te v začetku tedna beležile občuten negativen popravek, a v Četrtek in petek pridobile po 18 in 22 odstotkov, kar je bilo dovolj za izničenje visoke izgube iz prvega dela tedna. Po ponedeljkovem in torkovem močnem padcu se je cena Is-trabenza do konca tedna popravila navzgor do 6,77 evra. kar pomeni le 2,6-odstotni tedenski padec. Istrabenzu so na negativni strani sledile delnice Pivovarne Laško, ki po neuradnih informacijah zapira svojo hrvaško družbo Jadranska pivovara. Tako je Pivovarna Laško v tednu izgubila 11,9 odstotka in zaključila teden pri 40 evrih za delnico. INDEKSI MED 20.4 IN 24.4.2009 SBI20 3.566^ ^ D.02 Na pozitivni strani je spet povišal svojo vrednost Tele kom Slovenije, ki Je s 26-odstotno rastjo v tem trenutku daleč najboljša delnica Ljubljanske borze letos. Delničaoi največjega domačega telekomunikacijskega podjetja so v preteklem tednu izvolili nov nadzorni svet, ki bo začel svoj mandat 26. aprila. Telekom je z 2,8-odstotno rastjo teden zaključil pri enotnem tečaju Í50 evrov; Dobro sta se odrezali tudi delnici Aerodroma Ljubljana in Nove KBM. Delnice Aerodroma so pridobile 4,3 odstotka in zaključile tedensko trgovanje pri ceni 29,19 evra. "Hidi delnice Nove KBM so bile med delnicami, ki $o beležile najvišjo rast. Potem ko je bilo v medijih veliko govora, da bo letošnja dividenda druge največje domaČe banke le 12 centov, bo nadzorni svet potrjeval predlog za poletno skupščino delničarjev o višini dividende 20 centov bruto, kar pomeni enako izplačilo kot lani. Dobra novica o predlogu letošnje dividende je dvignila ceno delnice Nove KBM za 2,5 odstotka in tako zaključila petkovo trgovanje pri 9 evrih za delnico. Dogajanje na svetovnih borzah je bilo v zadnjih dneh neodločno, saj so investitorji nadvse previdni pri Investicijskih odločitvah. VeČina pozorno spremlja poslovne rezultate družb v prvem četrtletju in čakala na trenutek, ko bodo amerišici bančni regulatorji sporočili dejansko stanje v ameriških bankah. Objave poslovnih rezultatov ameriških bank za prvo Četrtletje niso najbolj verodostojne, zato bo to poročilo pomembneje prikazalo dejansko stanje v ameriškem finančnem sektorju. Skladno z dogodki na zahodnih trgih lahko pričakujemo tudi gibanje tečajev na Ljubljanski borzi. ROMAN GOMBOC borzru posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadtorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. TLAKOVCI PODLESNIK ■ww.tMovM^ T«L:02;450Í6 60 Info^tMiovK^ ^[(Jl.1 panner i najboljšim oHmm SIH KRAJEV Na kfBSOvsflju bodo nam coknamo, čeprav še ne dokončano, prvič predstsvfli jdvnosti. Ob dnevu boja proti okupatorju Meslna občina Celje, Veteransko društvo Sever zà celjsko območje - odbor Celje, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ce-I je in Združenje borcev za vrednote NOB Celje so slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju pripravili že v četrtek v Parku svobode v Celju- Slavnostni govornik je. bi I v. d. generalnega direktorja Policije Janko GorŠek. Večina proslav pa je bila v petek. V Žalcu je bil slavnostni govornik Župan Občine Žalec in poslanec Lojze Pose-del ki jepoudaríl pomen pra- vilne odločitve za boj proti okupatorju in dodal, da so tudi danes potrebne najrazličnejše oblike upora, tudi upora prod uničevanju naše^ planeta. ŠK, TT Foto: SHERPA Proslavo v M Ijsksm Parfcu svoboda ja zmotilo deževno vreme. Na Špici bo spet gorel . kres! Vsi» ki ne boste vedeli, kako bi preživeli četrtkov večer, v Celju bo spet žurt Kot je vsako leto v pričakovanju praznika dela na Špici. Tokrat bo Še posebej slovesno» saj bodo pivič predstavili novo Čolnarno. Dokončana bo sker predvidoma šele prihod-nje leto, ampak kajakaši jo bodo po treh letih bivanja v zabojnikih z veseljem že začeli uporabljati. Pred tremi leti so celjski kajakaši ostali brez strehe nad glavo, ko je trojica mladeni-čev požgala staro čolnarno. Vendar se kajakaši niso vdali v usodo, temveč so začeli trdo delati za novo in sodobno čolnarno, ki jim jo bo zago- tovo marsikateri klub zavidal. Tako so prav na lanskem kre-sovanju položili temeljni kamen za novo čolnarno. Ta je zdaj pod streho in kot je napovedal predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda, bodo do kresovanja Čolnarno zaprli z okni in vrati ter jo prvič predstavili javnosti. Seveda čolnarna s tem §e ne bo dokončana. Predvidoma maja ali najkasneje juni-ja bodo kajakaši svojo opremo vendarle lahko pospravili v čolnarno, ki so jo do zdaj imeli v zabojnikih. V zgornjem nadstropju Je predviden gostinski del, za katerega še iščejo gostinca, ki bi bii pri- pravljen vložiti nekaj denarja za ureditev prostora. Tu ka-jakašem recesijares negre na roko, vendar bodo morda gostinci, ki vedo, da se tam mimo vsak dan sprehaja precej ljudi, videli potencial. Ne glede na recesijo in vse težave» ki so jih kajakaši preživeli, pa znova pripravljajo kiesovanje. Znova bodo postavili šotor, če bo slučajno deževalo. Konda je napovedal, da pripravljajo različne igre. poskrbljeno bo za tradicionalni golaž in ostalo za celjski kres značilno kulina-riko. Za glasbo bo poskrbela skupina Drugo dugme. SPELA KURALT Foto: SHERPA Letošnji nagrejanci v občini Mozirje. Bllz^Lavdo proA^O/ zoAnurounHjíi! Ji Mozirje s častno občanko v petek so v Mozirju s slavnostno sejo proslavili občinski praznik, ki so ga potem s številnimi prireditvami slavili tudi konec tedna, v tem tednu pa priprav* Ijajo v četrtek ob 15. uri v Mozirskem gaju rez vinske trte. Na slavnostni seji je župan Ivo SuhoverŠnik predstavil lansko delo, v ospredje pa postavil novo Športno dvorano in urejanje mozirske^ trga. Za prihodnje poleg več manjših naložb izpostavljajo grad-njo ceste proti Goltem ter začenjajo obnovo Šmihelske ceste. »Želimo, da bi bili Mozirje in vsi drugi zaseliu urejeni, da bi lahko občani ži- novitednik veh v miru ter uživali v lepotah. Prepričan sem, da si bomo skupaj prizadevali za urejeno občino, v kateri bomo radi živeU domačini in vsi, ki nas bodo obiskali.« je pou-daril župan Suhoveršnik. Na slavnostni seji so podelili tudi priznanja občine. Za častno občanko občine Mozirje so razglasili Heleno Kojc Ramše, dolgoletno učiteljico in Članico različnih društev. Denarno nagrado so podelili raozirskim če-belarjem, zlato plaketo s priznanjem pa Turistični kmetiji Korošec, Martinu Aubrehtu In Janezu Gregor-cu. US Atka Fin d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.novitednik.com iz naših krajev novi tednik Za smeh v očeh vseh otrok V Nazarjah velja brezplačna šola tudi v praksi - Zbiranje denarja z dobrodelnim koncertom v 0$ Nazarje so prepričani. da morajo biti obiski slovenskih krajev» kulturnih in drugih prireditev, ples. smučanje, plavanje in ostale dejavnosti, ki so pomemben del vzgojno-izo-braževalnega procesa, dostopni vsem otrokom. Zato si vsi skupaj, od Šole, staršev, učiteljev do ol>Či-ne in gospodarstvenikov, prizadevajo otrokom zagotoviti brezplačno Šolo. Projekt, ki ga izvajajo od lanskega septembra, so poimenovali Za smeh v otroških očeh, za sklad pa so v Četrtek pripravili dobrodelni koncert, ki bo zagotovo odmeval v slovenskem prostoru. Kot je poudaril ravnatelj OŠ Nazarje Jože Kavtičnik» so želeli z dobrodelnim koncertom slovensko jav- nost opozoriti, da je prav, da so programi v Šoli dostopni vsem otrokom in brezplačni. V Nazarjah razen za prehrano drugih položnic ne izdajajo. »Tako nimamo več problemov pri sebi niti starši nimajo problemov z nami. Seveda je treba kar nekaj prizadevanj, vendar če si zadaš cilj in mu slediš, ni prevelikih težav,« pravi Kavtičnik in zagotavlja. da je denarja dovolj, vendar ni pravilno razporejen. '>Začeh smo pri sebi in najprej pogledali, kaj je najpomembneje. Šoia mora biti namenjena otrokom, iz tega smo izhajali. Prepričan sem, da bo tudi ministrstvo začelo razmišljati o tem, da bo ves balast, ki ni potreben za vzgojo in izobraževanje otrok, dalo v drugi plan in potem bo lažje.« Za brezplačno šolo v Nazarjah letno potrebujejo do 17 do 23 tisoč evTOV. Konč' na Številka je odvisna od mnogih dejavnikov in programov. Seveda ob brezplačni šoli program v OŠ Nazarje ni okrnjen. »Imamo šole v naravi, ekskurzije, naravoslovne in športne dneve... Naj povem, da tako številčne udeležbe na smučanju, v šoli v naravi, operi ali gledališču doslej še ni bilo. Torej otroci gredo oziroma se radi udeležujejo (eh aktivnosti. Po naše )e prav, da gredo vsi, ne le risti. katerih starši so pripravljeni plačati,« irdi Kavtičnik. »Odmev med starši v Nazarjah je izreden, sodelovanje se jeizboljšalo in prepričani smo, da stopamo FARAONOVA ZLATA KOCKA SREČE SE JE ZAČELAÍ Pot^ujte se nagt^deObkn - KUPON ! O O. O o o O Pred nami ježedrugo veliko žrebanje- 18. aprila 2009! Izpolnjene kupone pošljite na naslov: NT&RC d.0.0. Prešernova 19,3000 Celje IME. PRIIMEK NASLOV TELEFON www.radiocelje.com Športna dvorana v Nazarjah ja med četrtkovim dobrodelnim koncBrtom, s katerim so zbirali danar za projekt Za smah v otroških očeh, dobesedno pokala po šivih. Prvi z leva je ravnatelj Joza Kavtičnik, minister za šolstvo Igor Lukši( pa je udeležbo odpovedal tík pred koneertom. v pravo smer. Veste, razlike se povsod dogajajo. Starši preprosto ne zmorejo, in ko Šola pošilja opomine, včasih priha|a do zadreg in nepravega sodelovanja- V OŠ Nazarje smo s tem projektom te zadrege preprečili.« Dodaten denar, ki ga potrebujejo za prihodnje leto, so zbrali ludl na Četrtkovem dobrodelnem koncertu. O brezplačnem Šolanju so se v OŠ Nazarje že dan poprej pogovarjali s predstavniki ministrstva za Šolstvo. »Navdaja nas upanje, da bo ludi ministrstvo podprlo projekt oziroma da razmišlja v smeri, da bi za temeljno izobraževanje izboljšalo pogoje vsem učencem. In to ne le v Nazarjah,« upa Kavtičnik. URŠKA SELIŠNIK Okolju prijazno Vransko Ob mednarodnem dnevu ZemJje je bila na Ljubljanskem gradu zaključila prireditev akdje z naslovom Zemljo so nam posodili otroci Pokrovitelj aJ^je je predsednik dr. Danilo Tiiil;. Na prireditvi 50 razglasiti zmagovalca, ki je v zadnjem letu za varovanje in ohranjanje okolja storil največ. Tb je postala ob-čina Vransko. Nominacijo zanjo je predlagal dijak tretjega letnika Sred-nje šole za gradbeništvo izšol-slœga centra Celje Luka Laznik d vodstvom mentorice Janje uvan. Tri mesece so osnovnošolci in dijaki opazo vali svoje S okolje, podj^a in posameznike ter izbrali tistega, ki je po njihovi oceni najbolj prispeval k varovanju in ohranjanju okolja. Komisij je izbirala v kategorijah - neobremenjevanje Z^rdje. kakovosten odnos do voda» ohranjanj e Čistega zraka, ozaveSčanje javnosti, najbolj aktivna šola in najboljši izdelek nominadje. Vransko ima eko-šolo, sistem za daljinsko ogrevanje na biomaso, inovacijski in tehnološki center za alternativne in obnovljive vire energije, malo foionapetostno elektrarno. prvi šolami svetilki za javno razsvetljavo v Sloveniji in kotle na lesno biomaso. V prihodnje načrtujejo šiijenjesistema za daljinsko c^revanje na biomaso, postavitev pilotne vetrne elektrarne, hidroelektrarno na Bolski, i^radhjo naselja energetsko pasivnih hiš in solarni sistem za pripravo tople sanitarne vode za celoten kraj Vransko. Prav tako je občina vključena v projekt Čiste vode po vodja Savinje, ki celostno ureja odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na po-vodju Samje. Vse to so Laz-nik in njegovi sošolci opazili in predstavili v zmagovalni raziskovalni nalc^. MJ Zmage so 86 vesoB đrektim dmeke Vra^ Čuvan ter ajpan VranskoQa Franc SuSnic (od lew). V prostorih KS Aljažev hrib je bilo precej tesno. Bi se pa zagotovo še nesel prostor za vabljena podžupana Merita Zídanska in Stanislava Hrena, ki se vabilu krajevne skupnosti nista odzvala. »Zapufajte za Aljažev hrib!<€ Krajani Aljaževega hriba nezadovoljni, ker ni denarja za njihovo KS Krajani celjske krajevne skupnosti (KS) Aljažev hrib imajo dovolj čakanja in obljub o popravljenih cestah, zgrajenih pločnikih in drugih manjših delih v njihovi sredini. Zato so minuli teden medse povabili predstavnike občine, ki naj bi jim pojasnili, kako je bil porabljen denar, ki je bil namenjen tu-di là déU v njihovi krajevni skupnosti. Odgovore bodo dobili po pošti do 15. maja, so pa dobili zagotovilo, da se bodo še letos uredile določene manjše stvari, ki zahtevajo bolj dobro voljo. Za projekte, ki zahtevajo Še kaj več> pa ni denarja. Krajani so žeieli slišati, koliko denarja je bilo v preteklih letih namenjenega in porabljenega za projekte in dela v njihovi krajevni skupnosti. Pred dvema letoma, ko so pripravljali program komunalnih del, so pripravili spisek 86 projektov, ki bi jih morali urediti. Kol je pojasnila predsednica K S Aljažev hrib Metka Cerjak, je občina odobrila tri, kljub temu pa niti en projekt ni bil še niti začel, kaj šele končan. Poleg tega so v KS Aljažev hrib na občino poslali kar 44 dopisov z vprašanji, kako daleč so rešitve problemov. »Odgovori so bili minimalni, kot je bila tudi realizacija,« je odgovore občine komentirala Cerja kova. Največ težav imajo krajani KS Aljažev hrib s cestami. Te so, kot pravijo, v katastrofalnem stanju, zaenkrat najhuje pa je zaradi pešpoti med Puricerjevo in Ce-lestinovo ulico. Pešpot bi bilo namreč treba urediti, saj Je po Izgradnji skalnih vil, kot smo slišali na sestanku, začelo nekaterim krajanom zalivati hiše ob vsakem malo večjem nalivu. Problematične so tudi druge ceste in ulice, kot so Celestinova, Se-liškarjeva, Ulrikova, Fride-rikova, Borova. Te (pa Se kakšna bi se našla) so nujno potrebne obnove, bile so v načrtu obnove že leta 2003, vendar se ni nič premaknilo. V teh šestih letih pa 50 pridobile Še dodatne luknje. Ceste bodo morale še počakati. Kot tudi pločniki in podobne večje stvari. Kot je krajanom pojasnil vodja oddelka za okolje in prostor Roman Kramer, denarja za večje projekte namreč ni. Bodo pa uredili pešpot, po- OI^TIKA ^mi&bir PE CEUE, Sfanetova ulica13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podietle zo proizvodnjo In trgovino 2 optičnimi prIpomočKi d.o.o. OFTIKA 3301 PrmOVČE. Leveč 3d Tetefon: 03/428 55 80^ tax: 03/428 55 83 Predsednica KS Aljažev hrib Metke Cerjak stavili nekaj tabel za označitev ulic in označili kak-Sen prehod za pešce. Kaj več pa ne bo Šlo. Zaenkrat bo tudi to dovolj, je dejala Cer-jakova: »Tudi s tem bomo zadovoljni. Če se bo res naredilo. Ker tudi to so še vedno samo obljube.« Vsi krajani pa tudi s tem niso bili prav zadovoljni, saj smo lahko shšali komentarje: »Za nas ni nikdar denarja! Tudi ko nismo bili v recesiji.« Eden od krajanov pa je dal občini tudi predlog: »Zapufajte se. Saj ste se že do danes dosti. Se dajte pa še malo za Aljažev hrib.« ŠPELA KURALT Folo: Grup A ava »Saj pes se tam tudi ne iiserje sam. Eden ga tja pripelje.« Vodo p reku ha va jo Voda iz lokalnih vodovodov na Vranskem ni pitna - Odgovornih za vodovod ni Voda na območju Vranskega ni pitna. Vodo iz devetih lokalnih vodovodov zlasti v hribovitem delu Vranskega, na območju Jeronima. v krajih Vologa, Kale, Klance in Merinca» je treba prekuhavatí do pre-klica. Odvzete analize vzorcev, ki jih je opravil celjski zavod za zdravstveno varstvo, so pokazale prisotnost bakterije v vodi. Na Vranskem nameravajo letos vzeti vzorce vode Iz šestih vodovodov. Prvo vzorčenje marca je pokazalo, da je voda oporečna in jo je treba do nadaljnjega prekuhavatí. »Bakterija je prisotna, in ko se bodo temperature dvignile, bo stanje vode še slabše,« opozarja direktor Javne^ komunalnega podjetja ^lec Matjaž Zakonjšek. Klorira- nje bo zadoščalo kot začasen ukrep in ne kot dolgoročna rešitev. Po pravilniku oskrbe s pitno vodo mora občina za nadzor nad slanjem vode v lokalnih vodovodih imenovali posameznika iz vrst krajanov, ki bo opravljal administrativna deld> izvajal meritve porabe vode in siu'bel za zdravstveno neoporečnost vodovoda. Za t. i. pooblaščenca lokalnega vodovoda se zahteva VI. stopnja izobrazbe ustrezne tehnične smeri, delo pa bi opravljal prostovoljno. Odgovornosti že vrsto let ne želi prevzeti nihče od krajanov. Da bi se stanje vode vendarle izboljšalo, tx> občina skušala do konca leta najti ustrezne osebe, jih seznaniti z delom In jim predstaviti obveznosti do oskrbe z vodovodom. Občina z vsemi devetimi vodovodi naenkrat ne bi mogla uprav- ljati, toda Če ne uspe najti odgovornih, bo nadzor nad njimi morala prevzeti. V nasprotnem primeru jo lahko doleti kazen ali celo odklop krajanov s posameznega vodnega vira. Krajani na lokalnih vodovodih ne plačujejo vodari-ne, dobijo pa štirikrat letno položnico za plaČiJo okoljske dajatve, ki znaša približno 12 evrov. Pred letom 2000 so se v Javnem komunalnem podjetju Žalec odločili evidentirati vse lokalne vodovode na območju nekdanje občine Žalec. Stanj e vode zlasti v hribovitih ob-močjih je bilo ves čas slabo, na kar je Občina Vransko večkrat opozarjala ustrezne inšpekcijske in sanitarne službe, ki naj bi se zganile šele v lanskem letu, prvo vzorčenje pa opravile marca letos. MATEJA JAZBEC Vodja oddelka za okolje in prostor Roman Kramer o težavah s pasjimi iztrebki na nabrežini Vogla j ne. Ariiidfekon Joîe Vognn. nadškof metropolN dr. Franc Kramberger in neddeken Frenc Brglez z možmi, ki so največ pomagali, da imajo Konjice noviupníjslú dom. Konjice z župnijskim domom in arhidiakonom Letošnji £amj praznik žup-nije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah bo zapisan v zgodovino. Na ta dan, v nedeljo, jenadâkcrfmetn^K^ dr. Franc Kramberger umestil novega konjiškega arhidiakona Jožeta Vogrina ter blagoslovil novo odprti župnijski dom. »Opravljeno je bilo veliko, ^odovinsko delo,« je pridobitev za vse Konjičane opisal predsednik iniciativnega odbora za izgradnjo doma Slavko Hrea Gradbeni odbor je ob pomoči prizadevTuh članov vodil na-džupnik, zdaj žeaihidiakon J> že Vogrin. Dom ima 1100 kvadratnih metrov uporabni površin. Graditi so ga začeli leta 2006. Od 23- julija 2007 do 15. novembra 2008 so v njem uredili negovalni del Lam-brechtovega doma, ki so |a v tem času na novo gradili. Zup-nijski dom jim je uspelo zgraditi in delno opremiti z dobrimi 550 tisoč evri> čeprav njegova vrednost po oceni Jožeta Voçina dose^ 800 tisoč evrov. »Veliko smo naredili sami in s pomočjo dobrih ljudi. Slabo petino denarja smo dobili s krediti» preostalo so v enakih deležih prispevali ljudje s svojimi prispevki, občina iz proračuna in večja podjetja z dona-cijami ter župnija iz lastnih sredstev.« V domu so že opremljene věroučně učilnice, prostori za Karitas, pevska soba in dvorana, na opremo pa še čakajo pisarne in prostori, ki bodo namenjeni mladinskemu centru. Da bi tudi ti prostori lahko čim prej zaživeli, je na slovesnosti ob odprtju konjiški podžupan Bo- jan Podkrajšek izročil arhi-diákonu darilo občine, simbolični ček. Umesti tve novega arhidiako-na in odprtja župnijskega doma se j e veselila velika množica. M^ najbolj srečnimi pa je bil nov »arhi«, kot pravijo Ko-njičani. Jože Vo^in je svoje poslanstvo kot kaplan leta 1997 začel prav v Konjicah: »Konjiška župnija je zame kot prva ljubezen. Nikoli jene po^iš. Ne vem. kaj je k temu pripomoglo; ali ljudje ali bivši aihidia-kon Ivan I^jk ali okolje ... S tem krajem živim, rad sem m-kaj,« je dejal MILENA B. POKUČ Kakšna bo usoda strehe nad letnim vrtom? Letni vn pred Holelom Evropa je prejšoji teden do-bil platno. Čez jekleno konstrukcijo 50 ga morali napeti, saj je to zahteval zavod za varstvo kulturne dediščine. Platno so opremili s sliko, katere orignal se nahaja v Vatikanu. A streha vrla Še vedno buri du* hove. Na Mestni občini Celje pravijo, da jo bodo mo-Tali odstraniti, tako da se s tem vprašanjem zdaj ukvarjajo na inšpektoratu za okolje in prostor. V Hotelu Evropa so streho nad letnim vrtom želeli postavili ne toliko zaradi dežja, ampak bolj zaradi nadležnih go- lobov. Za postavitev strehe so zapiosiliza so^asje celjsko enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine, ne pa tudi Mestne občine Celje (MOC), čeprav bi tudi to morali. 2a kakršen koli poseg v mesmem jedru mora namreč investitor pridobiti dovoljenji tako zavoda za varstvo kiiltume dediščine kot tudi MOC. Kot so o«^ovoriij na občini, je ne glede na to, da imajo v Hotelu Evropa soglasje zavo-da, objekt nelegalen, saj občina zanj ni izdala pozitivne^ urbanistična mnenja. lUdi r^ inšpektoratu za okolje in prostor so nam potrdili, da zadevo práskujejo oziroma je v ugotovitvenem postopku. Aleksander Jančar, ki je pred leti kupil Hotel Evropa, pa ni zaskrbljen. Pravi, da za postavitev letnega vrta niso potrebovali nobenega drugega soglasja. Po nj^ovemgreza enostaven objekt, ki se ga da takoj odstraniti, saj je na hotel le privit. Po uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost imajo enostavni objekti (zanj e gradben o dovoljenje ni potrebno) oziroma letni vrtovi površine največ 50 kvadratnih metrov in so wsoki do štiri metre. Jančar priznava, da so površino presegli za devet kvadratnih metrov in tudi streha je nekaj centimetrov višja, kot je predpisano. Kljub temu ga Pod goro stoji učilna zidana Slavnostna akademija ob 100-Ietnici OŠ Pod goro Slovenske Konjice Pod Konjiško goro že sto let stoji šola. ki nosi od leta 1991 preprosto ime OŠ Pod goro. Z vlivanjem znanja v mlade glave so začeli v Šestrazredni mešani ljudski šoli, nadaljevali v Državni deški osnovni šoli, nato v deški in dekliški - vse do n. Osnovne šole, OŠ Edvarda Kardelja in do OŠ Pod goro. Ne ^ede na trenutno trne se šole vztrajno drži vzdevek »zgornja«. Kot 50 se spreminjala imena Šole, se je spreminjalo tudi življenje v njej. V petek so na slavnostni akademiji ob jubileju pod naslovom Stoji učilna zidana učenci prikazali prerez življenja šolarjev v zadnjih sto letih. Najmlajši so se predstavili z Igricami, kakršne so se igrali nekoč, malo večji so obudili spomin na pionirje, največji pa so pokazali, ^ko šolarji živijo danes, Prisrčno prireditev v Športni dvorani je spremljala množica staršev, nekdanjih učiteljev in drugih zaposlenih ter seveda nekdanjih učencev šole. Mnogi med njimi so prišli že jeseni na odprtje obnovljene Zmajčkove gozdne učne poti, na tradicionalen Žur pod goro, ali na odmeven dan odprtih vrat šole. Pred samo slavnostno akademijo so si lahko ogledali razstavo o zgodovini šole in prebrali glasilo ob stoletnici. Pozdravil jih je ravnatelf šole Bojan Hrovat. >^Naša šola je znana kot dobra Id prijazTïa, kjer vsak učenec najde svoj drugi dom, topel in domač, ki ga sprejme takšnega, kot je, mu stoji ob strani, ga vzpodbuja in razvija nj^o-ve danosti. S starši delamo z roko v roki za razvoj naše šole in dobrobit naših otrok,« je poudaril. Da to niso bile le lepe besede ob jubileju, priča vedno večje zanimanje za vpis v to šolo, ki jo letos obiskuje 4S4 učencev. Priljubljenost Šole je potrdil v svojem nagovoru tudi konjiški podžupan Bojan Podkrajšek. Slavnostni govornik, šolski minister Igor LukšiČ, pa je poudaril je, da je takšna obletnica priložnost, da se spomnimo, kaj pomeni slovenska šola za slovenski narod. »Danes, v Času krize, krize vrednot, je čas za premislek o slovenski šoli v bodoče,« je opozoril. OŠ Pod goro gleda v prihodnost z zaupanjem. Tisti, ki stavbi dajejo vsebino, so prepričani, da so zradili trdne temelje, da so odprti za spremembe, za napredek. V preteklosti so projekt Ekošola nadgradili z Zmajčkovo gozdno učno potjo, Zdravo šoio s Rt-jutra-njo telovadbo, začeli so z naravoslovnim opismenjevanjem najmlajših, uvajajo drugi tuj jezik in fleksibilni predmetnik... MILENA B. POKUČ a i = m m-t-t^' Poslikana streha nad letnim ^m je navdušila večino obiskovalcev Hotela Evropa, vsi pa so si bili enotni, da je ta ureditev boljša od prejšnje. Ne glede na to pa bo zadnjo besedo imel InŠpekiDraL ne skrbi, saj je v uredbi še en člen, ki pravi, da so enostavni objekti rudi prireditveni prostori. In ker v Hotelu Evropa vsako leto pripravijo nemalo prireditev» Jančar predvideva, da tu ne bi smelo biti težav. In vendar inšpektorat zadevo še preiskuje. V uredbi so namreč resnično omenjeni prireditveni prostori, ki imajo površine do 500 kvadratnih metrov, vendar piše, da gre za napihljivo konstrukcijo ali montažni šotor. Zdaj na inšpektoratu Še ugotavljajo, ali ta določila ustrezajo tudi za streho nad letnim vrtom Hotela Evropa. Aleksander Jančar nam je povedal, da so želeli na platno natisniti celjski strop. Zraven so želeli dopisati» da gre za kopijo in da si je original mogoče ogledati v Pokrajinskem muzeju Celje. V muzeju pa tega niso razumeli kot morebitno reklamo. Kot nam je povedal direktor muzeja Stane Rozman, so ta predlog zavrnili, ker celjski strop ne sodi na streho nekega letnega vrta. Zdaj si bodo obiskovalci kavarne Hotela Evropa ogledovali motiv iz Vatikana. Vendar je pri postavitvi vrta še en problem. Zakon o graditvi objektov namreč pravi, da ne glede na to, da se lahko enostavni objekti gradijo brez gradbenega dovoljenja, jih investitorji ne smejo postaviti v nasprotju s prostorskim ak- tom. Zazidalni načrt Mestno jedro, ki je sicer star, ampak še vedno veljaven, letnega vrta pred Hotelom Evropa ne predvideva. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA POŠASTI PROTI NE2EMLJAN0M sínhroníztrano v slovenščino. Otroci so peii m plesali, se igniE ze pozabljene ignee. obudiB pionnko zaprisego... Prepričljivo m z veliko veselja. --it.33-28.april2CM)9 3 tul !\îor N. > /\ o/t fnvi novi tednik reportaža Males nerodno nam je pa vendarta bilo, ko smo prvo pohodnike dočakali sadeč v senčiti ob mnli pijači. Po Laškem s pesmijo na ustih Z Laščani na prvi glasbeni pohod - Radi hodijo, pojejo in pijejo Nad kmetijo Siaplak sije mogoče ogledati tudi nekaj metrov prej zasutega rudnika svinca iz časa Marije Terezije. Vedno smo radi zraven, ko se dogaja kaj novega in kadar kaže, da se rojeva tradicija. Zato sva biia s fo* (ografom Edom prepričana, da nič ne more omajati trd-nega sklepa, da spremljava prvi glasbeni pohod po Laâkem od prvega do zadnjega koraka. Potem se }e na dan D izka-zaJo.dajedotičnanedeljdena najbolj dogodkovno opleme-nilenih dnevov v karieri našega fotografa. Mene je po nekem čudnem naključju ravno listo jutro zbodlo v križu. Zato 2 rdečimi lici in s sklonjenimi glavami prizna* va - ja, »švercala« sva se z avtomobilom. V veliko veselje raiadeničev iz vrsl lokalne-ga prostovoljnega gasilskega društva, bi rekla, ko sva se prvič v skladu z mojimi navodili suvereno odpeljala v napačno smer, šele naio osra- močeno vpr^ala za pot. Ob seznanjanju sspomladansko lepoto skritih kotičkov laške občine je vendarle začelo kazati na dogodek velikih razsežnosti, saj je bila pot označena z napisi lipa Glasbeni pohod, vozi previdno. Znašla sva se v rahli zadregi, ker so se pohodniki ravno mudili nekje na poti na Drenov hrib» peš pa )ih tudi nisva imela namena loviti. Pa sva se zediniia. da laške pohodni-ke nekje zložno pričakava v zasedi in loviva dramatične prizore upehanih ter izmučenih obrazov. Za naslov najbolj pojoče občine? Si človek lahko zaželi kaj bolj pripravnega od idilične zidanice z mrzlim pivom, go-stoljubnimi domačini» v na-iinem primeru zakoncev Stigl» domačim kruhom društva kmečkih žena ter mladenkami, ki poskrbijo, da se na mizi pred teboj znajde kakšen prigrizek... Da sva se znašla na pravem mestu, nama je s stiskom roke potrdil še organizator pohoda Marjan Hercog, skrben mož, ki je kasneje kakšrúh desetkrat po mikrofonu množico ogovoril, če se vsi dobro počutijo in Če je vse v redu. Potem smo vsi skupaj po-časizačeli ugibali, kdaj se bodo iz gozda prikazali prvi pohodniki. Kakor pa so poro- čali izvidniki, se je druženje pri prejšnjih postojankah razvilo v tako prijetne družabnosti, da je prihajalo do rahlih zakasnitev. So imeli pa zato člani ansambla JamnUc čas. da se dodobra uglasijo. Naenkrat je sledila prava okupacija postojanke. »Evo, Marjana in Zdravko, da ne bosta rekla, da smo prazni prišli k hiši,« sla dva navihanca potrkala r^ vrata Štiglovih s precej impresivnim bukovim polenom. Zunaj seje plesalo in igralo, v zidanici pelo in neponovljivi stereo naju je prepričal. da bi Laščani zmagovalno kandidirali za najbolj pojočo občino. In še zadnji metri do glavnega prizorišča v Padežu, do kmetije Slapšak. Mestni »grinti« sva jih v tera primeru celo prehodili. Zgoraj pa domačija kot iz škatlice in s prostornim prizoriščem velikosti nogometnega štadiona. Golaž je dišai iz kotlov, Navihanke so preizkušale in-Slrumente - vse je kazalo na veselico epskih razsežnosti, kot se je kasneje tudi razvila. In Še zmagovalna ter hvalevredna poteza organizatorjev; dva pripravljena kombija za tako in drugače utrujene pohodnike. Je bila v nedeljo rojena tradicija? V vsakem primeru smo veseli, da smo bih del premiere. POLONA MASTNAK Foto; SHERPA Na vrhu pa preoblačenje v suha oblačila. Pri predzadnji postojenkl se je zurtej igralo in plesalo... ...vzidamcipap«lo. it. 33-28* april 2009 - 10 ^ naših krajev NOVI TEDNIK Jurjev sprevod tudi v Laškem Phhod jurjevega sprevoda je spremljala glasna glasba. V Laškem so za jurjeva-nje in pisano ozelenitev ulic poskrbeli najmlajši. EtDO odbor Jureta KraŠov-ca Možnar je jurjevanje že 20. zapored pripravil v so-delovanju z OS Primoža Trubarja Laško ter s podružnico iz Debra. Otroci so se na laške ulice podali z zelenjem, s katerim so razveseljevali mimoidoče ter odganjali zimo. Sprevod z Jurijem, ob- lečenim v bršljan, ter s pastirji se je ponovno vii ob pesmi Zelenega Jurija vodimo, s katero so otroci prosili za »špeh«, jajca in ostale darove, iz katerih kasneje pripravijo cvrtnjak. Seveda so ob koncu sprevoda rajali ter občinstvu pripravili prikaz ljudskih plesov. Če jim je tako uspelo priklicati pomlad, pa bomo šele videli. PM. foto: GrupA Učenci laških osnovnih šol so mimoidoče razveseljevaK ssopld zelenja. Vinski šampion in dve zlati za Šoštariča Jim je uspolo priklicati pomlad? PrejSn ji petek so v prostorih Minorïtskegâ samostana na Ptuju podelili priznanja za najboljša vina s tekmovanja Vino Ptuj 2009. Milan Soštarič iz BraslovČ, ki ima vino^ade v JurŠincah pri Ptuju, je s svojimi vini ponovno v samon vrhu, saj je med močno konkurenco odličnih vino^adniko v in vinarskih hi§ z dolgo tradicijo, osvojil kar dve medalji, z rumenim muškatom, ki je bil ocenjen z 18,08 ročke, in renskim rizlingom z 18,48 točke. S slednjim je postal celo prvak sorte in šampion med belimi mirnimi vini. Ta odličen uspeh je dopolnil Še s tremi srebrnimi medaljami z mednarodnega tekmovanja v SpUm letos, kjer je sodelovalo preko 600 vzorcev iz osmih dr^v. Tako dobrih vin še ne Vina, ki so jib lani pridelali vinogradniki na Konjiškem, so odlična. Tako je pokazalo ocenjevanje vin letnika 2008, ki ga je pripravilo Vinogradniško-vinarsko društvo Slovenske Konjice. Komisija je ocenila 119 vinskih vzorcev, med katerimi je bilo 19 rdečih in 10 vrhunskih sort. Povprečna ocena vzorcev je bila 18,24, kar je najvišja ocena v zgodovini društva, Prvak ocenjeva- nja je z oceno 19,68 laški rizling - ledeno vino, ki so ga pridelali v Vinogradništvu KroSl iz Kraberka, na domačiji predsednika društva Jožeta Kotnika. Velike zlate diplome je za ocene nad 19 prejelo Se pet vzorcev predikat-nih vin: laški rizling - jagodni izboi Vinogradništva Lo-pan, chardonnay - jagodni iz-bor Vinogradništva Krošl, renski rizling - ledeno vino Marjana Kobaleta (najvišje ocenjena so bila tudi njego- va vina son chardonnay, ker-ner in renski rizJing), laški rizling - ledeno vino Vinu-ma Loče ter beli pinot - ledeno vino Tomaža Lajnščka. Na ocenjevanju vin Društva savinjskih vinogradnikov so ocenili 89 vzorcev vin, od teh je bilo 39 ocenjeno z zlato diplomo, 33 pa s srebrno. Letošnje ocenjevanje vin članov društva v dvorani KZ Petrovče je pokazalo, da se v Savinjski dolini vinogradniš- tvo nezadržno razvija. Petčlanska komisija. Id jo je vodil predsednik mag, Anton Vo-dovnik, je kar 39 vin ocenila z zlato diplomo, 33 pa s srebrno. Člani društva so na dan ocenjevanja imeli predavanje na temo zaščita vinske trte, ki ga je zanje pripravila Iris Škrabot. Slovesna podelitev priznan j s po-kušnjo najboljših vin bo 13. maja v Domu n. slovenskega tabora v Žalcu. MBP, IT novi tednik ■y reportaža 11 XML JURJEUÛ SREČANJE Pl'*<^LN(H ÛRKESTROU IN GODB Ob stoletnici smrti shladataljev Benjamina in Gustava (pavca so v Šentjurju uvedli protakolenio vino 2 njunim imenom. Iz fok Zvoneta Pusnika tn Antona Krofla sta itafeto prevzela Milena Zdolšekza rumeni muškat in Martin Zdolšek za modro frankinjo. Da v Okrogu pri Ponikvi res znajo z vinom, dokazuje tudi podatek, da se je Martin pred kratkim zapisal celo med evropske vinske wteze. Legendarno kislo juho so letos kuhali učítel{i in ravnatelji santjursidh sol. Glede na to, da so uradni in naključni poizkuševalci kotJe malodane s kruhom pomazali, lahko sklepamo, da je bila vsaka po svoje odlična. Kot je odločila komi^ja - sestavljali so jo župan StefaitTIsel, podžupan Jože Korže in Rudi Feriez - pa je suvereno in brez dvomov zmagala tista, ki jo je skuhala ekipa Marjana Gradišnika tz OŠ Franja Malgaja v Šentjurju. Kisla »župacf izpuhtela do zadnje žlice V nedeljo dopoldne pa so ob železnišid postaji za »after party« poskrbeli staro-dobniki. Treba je priznati, da so bili prava paša za oči tudi za bencinske flegmati- ke. Šentjur)evo se bo počasi izteklo šele 3. maja skon* certom etnoskupine Vruja v cerkvi na Botričnid. Sto Foto: Grup A šeotjurjevo se je zgodilo. In zdaj lahko mirne duše uradno pozdravimo pomlad in se počasi pripravimo na poletje. Šentjur pod oicríljem svojna patrona živi vse od aprila. Vrhunec pa se je zgodil ta konec tedna, ko je za in pred kulturnim domom vse vrvelo, pelo in ko* p i ti jalo. Jurij v Šentjurju med drugim oznani, kakšno vinsko letino je pridelal v preteklem letu. Začelo se je z ocenjevanjem vina. Kot smo že poročali, je večinoma pr- vovrstno. Organizatorji so se sicer držali ustaljenega voznega reda. ki mu nekateri sicer očitajo pomanjkanje rdeče niti. A glede na odzive obiskovalcev je očitno vsak lahko našel nekaj zase. Naravno je zdravo, je oznanjala razstava domačih ekoloških pridelovaJcev, pa tudi lepo in okusno, je dodajal Jurjev sejem. V sobotnem dopoldnevu so »šti-mungo« držali domači pihalci z gosti iz Zidanega Mosta. Zdaj že legendama kisla »Župa« je pošla v pičlih minutah, vendar so se oce- ne vpisale v zgodovino. Na jurčkovanju so prišli .na svoj račun najmlajši, kr so jih zabavali mai o retke, klovni in plesalca- Popoldne pa so štafeto prevzeli na-rodnozabavni ansambli s koncertom Mitja kvinteta na čelu. Povorka konjskih vpreg in konjenikov je letos ponudila nekaj presežnih utrinkov, vendar je bil komentar povezovalca Toneta Vrabla prepuščen bolj domišljiji kot zvočnikom, saj velika večina zaradi težav z ozvočenjem ni slišala praktično nič. Tradicionalna jurjeva povorka ostaja priljubljena tako med konjerejci kot obiskovalci. In ča eni v etnološki prikaz kmetih opravil vložijo ogromno časa Irt tnida - vidali smo tabko, kako se kuha žganje m se nekaj podobno »eksotičnih« opravil - so nekaterimša vedno zdi dovolj, da se vkavbojkah in supergah naložijo na V02 in odidejo mimo. Med konjeniki so na Šentjurskem tisti z Blagovna brez konkurenca. Sčasoma so se poplemenitili in viteška konjenica s luneekimi jezdeci nima prav dosti skupnega. Je pa zato voz, ki ga običajno spremljajo, vreden vsega občudovanja. Sveto vi janskost starih časov je letošnjemu jutje vanju poskušal pričarati veliki Prešeren, ki se je med ljudmi sprehajal s svojo Julijo. 12 v.. otrDAki časopis novi tednik OTROŠKI ĆA50PI5 Največ ekoznanja imajo učenci iz Rogatca Ob svetovnem dnevu Zemlje je bilo minuli teden v Ljubljani državno tekmovanje v Ekokvizu za osnov-nošolce, na katerem se je pomerilo deset najboljših ekip iz vse Slovenije. Najbolj ši med nj Imi so bili učenci Osnovne šole Rogatec. Ekokviz je ena od projektnih dejavnosti ekošole kot načina življenja» programa evropskega zdniženja. ki je sestavni del prizadevanj Evropske unije za okoljevars-tveno izobraževanje. Med seboj so tekmovale tričlanske ekipe, ki so jih sestavljali učenci Šestih, sedmih in osmih razredov, učili pa so se o odpadkih, energiji in podnebnih spremembah. V januarju in februarju so tekmovalci pod vodstvom mentorjev predelovali učno gradivo in reševali vprašanja za vajo, ki so jim bila na voljo na spletni strani. Sredi marca je bila na vrsti prva večja preizkušnja, šolska tekmovanja. Na podlagi rezultatov s šolskih tekmovanj so se oblikovale regijske lestvice. Zmagovalna ekipâ iz vsake od osmih regij ter še dve ekipi, ki sta dosegli največ točk, so se pomerile na državnem tekmovanju. Na ekokvizu /e Zmagovalci Ekokvu« prihajajo iz OŠ Rogatec. skupno sodelovalo 3.105 učencev iz 176 osnovnih loi. V celjski regiji je tekmovalo 130 ekip. Državno tekmovanje v Ekokvizu je bilo sestavljeno iz poifnala in finala. V polfi-nalu so vse ekipe dobile nalogo, da v 15 minutah naSte-jejo Čim več načinov, kako bi lahko na izviren način ponovno ui>orabiIi stare zgo^enke, ki se nam kopičijo v predalih in na mizah. Njihova druga naloga pa je bila, da so prek računalnikov odgovorili na 30 vprašanj. VpraSanja o odpad- kih, energiji in podnebnih spremembah so enako kot na šolskih tekmovanjih temeljila na učnem gradivu za Ekokviz, le da so bila tokrat nekoliko bolj zahtevna. Tlidi na ministrstvu za okolje se zavedajo, da so prav otroci in mladi tisti, ki lah- ko na tem področju dosežejo največje spremembe in izboljšave. Na ministrstvu so prepričani, da so prav vse tek-movalne ekipe na ekokvizu pridobile veliko znanja o nekaterih najpomembnejših področjih varstva okolja. BA Otroci na cesti Ker se otroci vedno bolj zgodaj vključujejo v promet. Čeprav približno do desetega lela Še ne znajo in ne zmorejo samostojno sodelovati v njem, saj njihov zaznavni in spoznavni razvoj §e ni dovolj razvit, smo se vzgojiteljice v Vrtcu Šentvid odločile, da lemu posvetimo aprila še dodatno pozornost Otroka je treba temeljilo pripraviti na samostojno sodelovanje v prometu s pomočjo prometnih iger, zloženk, vaj na igriščuvendar so najpomembnejše vajeprav v samem prometu, kjer moramo biti odrasU otroku ne samo učitelj, ampak tudi dober zgled. Ko nas otroci opazujejo in posku-^jo posnemati, pridobivajo znanja, izkušnje ter razvijajo sposobnosti in navade. In ker otroci dobršen del dneva preživijo v vrtcu, smo tudi vzgojitelji poleg staršev pomemben člen v prometni vzgoji otrok. Skozi ves teden smo se z otroki pogovarjali o prometnih znakih, pravilih» ki jih moramo upoštevati kol udeleženci v prometu, poleg tega pa smo spoznavali vrste prometa, vozila Ob koncu teme nas je v Vrtcu Šentvid obiskala Anita Ogrizek iz AvtoŠole Prah in nas na prijazen in zanimiv način poučila o pravilih prečkanja ceste, hoji po pločniku ter pravilni hoji po cesti, kjer ni pločnikov, pomembnosti kresničke to rumene rutice, prometnih znakih - predvsem tistih» ki pešce obveščajo o vami hoji, se sprehodila z nami in nas opozorila na nekatere nevarnosti v okolici. Ker se otroci vključujejo v promet tudi kot potniki v avtu, je poudarila tudi pomembnost uporabe varnostnih pasov in otroških sedežev, prav tako pa nas ni pozabila opomniti na uporabo čelade, kadar se v promet vključujemo kot kolesarji. POLONA KROBAT, METKA RANČIGAJ Opozorilo Prosimo vse, ki nam skrbno poSiljate prispevke o dogajanju v šolah in imate zraven fotografije, da jih NE vstavljate v word dokumente, pač pa jih priložite posebej kot jpg priponke. Velike naj bodo vsaj 300 kb. V nasprotnem primeru vaših íotografíj ne moremo uporabiti. Hvala za sodelovanjel Naš elektronski naslov je tednik@nt-rc.si. Na odru mladi gledališčniki Laška območna Izpostava republiškega sklada za kultuiTie dejavnosti je ponovno gostila regijsko srečanje otroških gledaliških skupin. Kot je povedal koordinator laške enote Ivan Medved, je imelo srečanje deloma tudi tekmovalni značaj, saj bodo po o^edanih predstavah na območnih srečanjih izbrali šest gledaliških skupin, ki delujejo v osnovnih šolah ali društvih. V domu kulture v Radečah ter Kulturnem centru Laško se je predstavilo šest gledaliških skupin. Otroška gledališka skupina KUĐ Zarja Trnovlje Celje je v režiji Cvet-keJovanJeklvRadečah uprizorila predstavo Mucin dom, gledališki krožek OŠ Gorica • Velenje je v režiji Barbare T^ebižan odigral predstavo Mala čarovnica, ki ni mo^a biti zlobna, osmošolci iz Rečice ob Savinji pa so se pod mentorstvom Jani j a Prgiča predstavili z avtorskim projektom Gozdni idol. Na oder v Laškem so sto-pih člani Gledališkega društva Radeče, ki so odigrali predstavo Volk In ulje prašički v režiji Anite Slakonja, z opereto Rdeča kapica so se predstavili osnovnošolci s Planine pri Sevnici, ki jim je dirigiral Matej Komih> otroško opereto Kresniček, ki jo je režirala Simona Kučer, pa so odpeli osnovnošolci iz Šem-petra. Predstave so navduš^e številne učence in vrtčevske otroke, Medved pa je prepričan, da bo imela strokovna sprem-Ijevalka Simona Zoreč Ramovš težko delo pri izbiranju udeleženca za državno srečanje otroških gledaliških skupin. PM Foto: Atelje Jolanda Sojč Tekmovanje ekip prve pomoči v Oè Vojnik že veČ let uspešno deluje krožek Rdečega križa, ki ga vodi šolska svetovalna deUvka Irena Kalšek. Letos so ustanovili tudi ekipo za prvo pomoč. Učenci so pridno vadili In se v petek, 17. aprila, v Celju udeležili medobčinskega tekmovanja osnovnošolskih ekip prve pomoči. Ekipe so svoje znanje pokazale z reševanjem testov iz prve pomoči, cestnoprometnih predpisov in gibanja RK ter s praktičnim delom, kjer so morale oskrbeti šest poškodovancev. Naša ekipa, ki so jo sestavljali Spela Majcen, Ines Kotnik, Urša Sitar, Taja Kuzman, Domen SimoniČ, Jernej Gačnikar in Amadej Anderlič, je osvojila prvo mesto in si s tem pridobila pravico za udeležbo na regijskem tekmovanju. Zahvaljujemo se Vladimlrju Mikuši, ki je ekipi pomagal pri praktičnem urjenju. BoB m Prizor iz operete Kresnlcakš^mpstrskih osnovnošolcev - it.33-28.apnl2009 novi tednik rtàza 13 Mfadd gasilce 2 Rectce je na tekmi v Kocet^u bodnio precej nawjačev. Zmagovalni desetini s Celjskega Na gasilsko olimpijado v Ostravo s Celjskega odhajajo mladinci z Rečice in ženska B desetina iz Škofje vasi Prejšnjo soboto popoldne so se na Celjskem za-gotovo najbolj veselili na Rečici ob Savinji in v Škofji vasi. V teh dveh krajih so namreč slavili zaradi us-peha gasilk in gasilcev, ki bodo julija zastopali Slovenijo na gasilski olimpi* jadi v Ostravi. Izbirnega tekmovanja v Ko-čevju se je v različnih kategorijah udeležilo 36 ekip. Med njimi so biLi s Celjske* ga mladinci z Gomilskega m Nove Cerkve, mladinke z Gomiiskega in Dobrne, člani B iz Slovenskih Konjic in Mestinja, uvrstitev na olimpijado pa je uspela mladincem PGD Rečica ob Savinji in članicam B iz Škofje vasi. Gasilke bodo Slovenijo po letu2001, ko so se z olimpijade vrnile kot zmagovalke. tokrat drugič branilebar- ve Slovenije. Njihov mentor Vinko Sentočnik je bil pred osmimi leti trener reprezentance, kot sodnik pa je na gasilski olimpijadi sodeloval že več let nazaj. »Vse eno-te^ ki so se merile v Kočevju, so sposobne enakovredno zastopati Slovenijo, vendar so se na olimpijado uvrstili le najboljši,« je poudaril Sentočnik» opisa) spomin na precejšnje napore, ki so jih gasilke vložile v pripravo in končni uspeh, hkrati pa izrazil upanje, da bodo poleg moralne deležne tudi finančne pomoči iz celjske občine. »Slavje pričakujemo takrat, ko se bomo vračali iz Ostravě,« je zaključil Sen-točnik. Dobro pripravljenost ekip sta v Kočevju pohvalila tudi predsednik In poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Anton Koren in Matjaž Klari č, ki sta vsem desetinam zaželela uspešno zastopanje slovenskih barvna Češkem, kjer pa bo treba za končni uspeh tudi nekaj gasilsko obarvane sreče. »Nastop v Ostravi pomeni lepo promocijo slovenskega gasilstva in Slovenije» kjer gasilstvo preprosto živi in je tudi zaradi gasilstva življenje varno in lepo,« je poudaril predsednik Koren. Nepozabno slavje na Recici če že v Skofjt vasi niso pretiravali, je bilo stanje v večernih urah na Rečici nekaj povsem drugega. Taksnega slavja Zgornja Savinj- ska dolina preprosto ne pomni - rečiški mladinci so namreč prvi, ki jim je z uvrstitvijo na olimpijado uspel veliki met, njihov uspeh pa je hkrati zahvala in darilo vsem drugim gasilcem za ure prostovoljnega dela. TXi-di zato je najbrž skoraj odveč pripovedovati o curko-metu, transparentih in številni zbrani množici, ki je pozdravila reČiSke junake. Matej Prislan, Jan Kramer, Rok Matek, Martin Glušič, Kristjan Orel, Matija Nadvežnik, Luka l\irk, Urban Strnišnik, Lo-vro Brezovnik in Rok Ir-mančnik sestavljajo zmagovalno desetino, W sta ji k uspehu najbolj pripomogla mentor Ciril Turk, poveljnik PGD Rečica ob Savinji Matjaž GollČnlk in Še koga bi lahko omenili. V sobotnem večeru so bile pozabljene ure in ure, ki so jih mladi gasilci z mentorjem 1\jrkom prebili na vajah pred gasilskim domom, v telovadnici osnovne šole In na velenjskem štadionu. Prav tako je v pozabo odri-njeno razočaranje izpred dveh let, ko so bili mladinci po mnenju mnogih oškodovani za uvrstitev na olimpijado na Švedskem. Zmagovalni desetini je dobrodošlico v imenu Rečice izrekel Matjaž Franc, mlade gasilce pa so najprej v objem stisnili njihovi starši. Ti že vedo, da so včasih od obupa tekle tudi solze, čeprav so mladi gasilci skoraj brez pritožb vzdržali naporne treninge, na sobotnem tekmovanj u pa premagali tremo ter tako v vaji kot v štafeti tudi nasprotnike. Z rečiškimi mladinci, ki so skoraj vsak veter neumorno vadili, je v teh dneh občina dobesedno živela. Župan Vinko Jeraj je zanje navijal v Kočevju, pred odhodom na izbirno tekmo jih je blagoslovil župnik Ferdi-nad Lukner, v množici ob sprejemu je svoje fante pozdravil ravnatelj OŠ Peter Podgoršek ... Kot je napovedal mentor Turk, bodo Re-čičani v Ostravi naredili vse, da se vrnejo v domači kraj, kako drugače, kot olimpijski prvaki. URŠKA SELIŠNIK Gasilke iz ŠkoQe vaêi in mladinc! i Raêiee na razglasitvi na Štadionu v KoČeviu TudigasllkeizŠko^evasizmentonsmVInkomSentačnikomsopredteknioposkrbelezado^^ Veselje mentorja Cirila Turka in Rečičanovsodalin tudi dmgi gasilci v Kočevju. - Št. 33 - 28. april 2009 - Ulica Ob železni« je v Celju na Otoku. Od železnice do Teharij Ulico Ob železnici» ki \e v Celju ob Savinjski želez-niči, v podaljšku ulice V. prekomorske brigade na Otoku, so poimenovali v Čast izgradnje Savinjske železnice, ki je bila dolga leta in je v nekoliko zmanj-šanem obsegu še danes pomemben krak slovenskih železnic od Celja proti Sa-vicjski dolini, Velenju in Koroški. Gradnja železniškega omrežja v prvi polovici 19. stoletja |e pomeiûla velik raz-vojni korak. Tudi v rajnki Habsburški monarhiji, kjer se je izgradnja prve proge Du-naj-Trsl začela leta 1838. Gradnja je potekala tudi po slovenskem ozemlju in tako smo v Celju uradno dočakali prvi vlak že 2. junija 1846, ko je bil odprt odsek proge Gradec-Celje. Ko so dokončali t. i. Južno železnico» ki je povezala kraje med Dunajem in Trstom, so oblasti začele graditi in izpopolnjevali železniško omrežje. Eno taki h prog, ki bi se pri Celju odcepila in vodila skozi Savinjsko in Š^eško dolino proti Dravogradu, je že leta 1856 predlaga takrat mladi tehnik Mihael Vošnjak. ki je bil zaposlen pri Južni železnici. Vendar je oblast Vošnjakov predlog zavmQâ, saj je imela drugačne načrte. Vzhod in zahod države so nameravali povezati z železnico, zgrajeno ob reki Dravi. Čeprav so to progo zgradili že v letih 1863-64, VoSnjak ni miroval. Kot dober tehnik je rentabilnost proge Celje-Dravograd utemeljeval z znanimi velikimi zalogami lignita, ki so jih odkrili pri Velenju, s Šoštanj sko usnjamo in z bogatimi gozdovi na Pohorju. Kasneje mu je kot argimient prišla prav tudi Cinkarna v Celju, zgrajena leta 1873. Prvi zTîak, da bi dogradnje Savinjske železnice lahko priSlo, je bila odločitev ravnateljstva Južne železnice iz leta 1871, da preučijo teren v dolžini 75 km, kolikor bi bila dolga proga Celje-Dravograd. Vo5-n)âk je nato sestavil obsežno poročilo in tudi izdela! načrte. vendarmu čas ni bil naklonjen. Leta 1873 je namreč izbruhnila huda borzna kriza in zalo nihče ni hotel biti porok pri gradnji te proge. ^oKom se im€nuj€ ... Tako se je gradnja Savinjske železnice spet Časovno odmaknila. Toda v Celju niso mirovali. Že leta 1874 so mestne oblasti pod vodstvom takratnega župana dr, Josefa Necker-manna in državnega poslanca dr. Richarda Poreggeijd sestavili spomenico, v kateri so predstavile prednosti le železniške proge, ki bi v nadaljevanju povezovala tudi Štajerski Knlttelfeld na zahodu in Zaprešič na hrvaškem jugovzhodu. Železnica naj bi bikglav-na povezava industrijsko razvite Češke z našimi kraji in Hrvaško. Ob koncu spomenice je bilo zapisano, da progo zahtevajo tako Nemci kot tudi Slovenci, kar je zbudilo zanimanje pri oblasteh na Dunaju in proga je bila kmalu predložena parlamentu v gradbeni prodam. Predvidena trasa skozi Savinjsko dolino severno od Savinje je kmalu doživela številne kritike, saj je zanemarila in dustrij ske kraje južno od reke (Zabukovi-co in Prebold). Čeprav so razmišljali o spremembi trase se to ni zgodilo, saj je bila prvotno načrtovana trasa skoraj deset kilometrov krajša, manj zahtevna pa bi bila tudi zemeljska dela. Kljub temu, da so bili načrti skoraj v celoti končani, sestavljen pa je bil tudi predračun, je parlament izgradnjo proge zavrnil. Vendar Vošnjak ni obupal. Leta 1882 je v Šoštanju organiziral sestanek vseh zainteresiranih skupin za izgradnjo železnice. Pokazalo se je, da je bila glavna nasprotnica gradnje Južna železnica, ki se je krčevito upirala zaradi bojazni pred izgubo prometa na progi Dravograd-Mari-bor. Predlagali so progo le do Velenja oz. izgradnjo ozkotirne železnice skozi Pireši-co in pod Vinsko Goro, kar pa so podporniki Savinjske železnice gladko zavrnili. 1-e-ta 1889 se je gradnja le lahko začela. Podjetnika Daniel Lapp in Eduard Klemesie-wicz sta namreč dobila do- voljenje za gradnjo prvega dela železnice med Celjem in Velenjem in sta v ta namen ustanovila skupno gradbeno podjetje. Denar za progo so prispevale štajerska dežela in občine, skozi katere je bila predvidena trasa. Traso prvega dela železnice med Celjem in Velenjem so zakoličevali med 27. februarjem in 12. aprilom 1891, nato so začeli odkupovati zemljišča. Pri tem ni bilo zapletov, saj je izmed 800 lastnikov odkupu nasprotovalo le 18, ki pa so jih po hiuem postopku razlastili. Večina teh je bila iz Celja in okolice. Progo so začeli uradno graditi 24. aprila 1891 in to istočasno na vseh pododsekih med Celjem in Velenjem. Dela so napredovala po predvidevanjih in brez posebnih zapletov. Na postajo v Celju so bili tiri priključeni 13. novembra 1891 in naslednji dan so delovni vlaki že lahko vozili do Celja. Uradno odprtje proge je bilo napovedano za nedeljo, 27. decembra 1891, promet po njej pa je stekel dan kasneje. Že dve leti kasneje (1893] je Vošnjak na podlagi izdelane revizije spet zahteval gradnjo drugega dela proge, med Velenjem in Dravc^adom. Grad-njo je leta 1896 odobrilo avstrijsko ministrstvo za železnice. dela pa so se začela šele dve leti kasneje in bila končana decembra 1899. Železniška proga Celje-Dravograd je nato rentabilno poslovala vse do leta 1968, ko so del med Velenjem in Dravogradom kljub nasprotovanju gos-podarsfvénikov ukinili. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Teharske ceste v Celju, kar je priložnost, da zapišemo več o razvoju Teharja in slavi Teharskih. Foto: GrupA Zgodbo o razvoju savinjske železnice je za objavo napisal mag. Branko Goro-pevšek. Umetnik o kolaboracionizmu Erwin van Dom je bil nizozemski kratkohlačnik, ko ga je ded vprašal, če ve, zakaj je pod mrzlim snegom toplo. Vprašanje ga je zaznamovalo za vse življenje. Od takrat naprej se venomer sprašuje. Posebej še potem, ko je izvedel, da je bil ded v času 2. svetovne morije kolaborant nacističnih oblasti. Zakaj? In Čemu je ostal eden od 30 tisoč Nizozemcev, ki so jim odvzeli državljanske pravice brez sodnih procesov takoj po vojni, ker so sodelovali z nacisti? In ki so v istih koncentracijskih taboriščih zamenjali dotedanje internirance. Kaj se je pravzaprav spremenilo? Taboriš- ča so ostala ista, le ljudje v njih so se zamenjali. Takšno je izhodišče razstave, ki jo je Erwin van Dom odpri v Četrtek v Likovnem salonu Celje z otroško igrico hoje okoli stolov. Saj veste - ko se glasba ustavi, je treba sesti - in vselej je en stol premalo in nekdo Izpade. Na tako skrajno preprost, poenostavljen in neštetokrat viden način je van Dom dobil »kolaboranta večera«. Tistega, ki je za svojo rit vedno našel stol. Kustosinja razstave Irena Čerčnik pravi, da se na razstavi srečujemo z zgodovinskimi dejstvi. »Umetnik razmišlja o logiki in pravici oblasti, ki brez sodnih odločb odvzema držav- ljanske pravice, bistveno spo-ročilo projekta pa ru le v okoliščinah, ki so se bile na Nizozemskem, ampak v celotnem evropskem prostoru, tudi slovenskem. Sporočilo projekta je, da se dogajajo takšne stvari tudi danes, v sodobnem svetu.« Umetnik na razstavi, ki je delo v procesu, torej še ni končano, na postavljeni inštalaciji vrti svoje videe. A tudi brez njih bi bilo sporočilo docela jasno. Likovni salon je umetnika za prav to razstavo izbral med 19S prijavljenimi avtorii na mednarodnem razpisu. Razstava bo na ogled do 17. maja. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA ÎI rf % S plesom c^oli stolov, na katerih jâ prostor za svojo rit vedno neiel »kolaborant večeren, je Enwin van Oom (v ozvadju) slikovito ponazoril idejo svojega projekta. Uspele na Slovaškem Pevke Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje - Center se z enega največjih zborovskih tekmovanj v Evropi, Slovakia Can-tat, ki se je končalo v nedeljo v Bratislavi vračajo s srebrnim priznanjem. Pod vodstvom svojezborovodkinje Barbare Arlič Ker-slein so celjske gimnazijke v močni konkurenci 49 zborov z več kot 1.300 pevci iz 19 držav dosegle 23,7 točk in srebrno priznanje. Dekleta čaka do konca sezone še tradicionalni letni koncert, ki ga bodo odpele 14. maja v celjskem Narodnem domu, ter nastop na regijskem tekmovanju pevskih zborov, ki bo konec maja v Slovenskih Konjicah. BS novi tednik kultura 15 Abomo knjigi v čast, plesu v slast V Celfu SO $e V soboto iztekli letošnji dnevi slovenske knjige, ki so s številnimi prireditvami» zlasti pa z odzivom Celjanov na ponudbo knjig več kot zgolj upravičili svoj obstoj. Za slavnostni zaključek so poskrbele plesalke plesnega kolektiva Abomo s plesnim performansom Knjiga, knjigi, knjigo. Pred Mestnim kinom Metropol so se razplesale Mojca Majcen, Anka Rener in Eva Jankovič. BS. foto: GrupA Gamma da - a z vprašaji Privilegiji na razstavi v Zgodovinskem arhivu Celje so v četrtek odprli razstavo Kranjski deželni privilegiji 1338-1736. Gre za izjemno razstavo listin, med njimi ob replikah tudi izvirnih, ki jo je pripravil Zgodovinski arhiv Slovenije. Po lanski predstavitvi v ljubljanski Narodni galeriji, kjer so te dokumente prvič razstavili v čast predsedovanju Slovenije Evropski uniji» je zdaj do konca septembra razstava na ogled tudi v Celju. Razstavo je v Celju občinstvu na ogled pospremil avtor Andrej Nasred (na sliki}. BS, foto: CrupA - ftt.33-28 Koncert, na katerem je mlada, obetavna celjska zasedba Gamnui, v kateň so vioU-nisika Anja Čretnik Videmšek, kitanst Aljaž Cvim, akord£oni$i Mihael Strniša, kon-trabasist Miha Firšt in pianist Gregor Dele-ja, z gostom klannetistom Miho Žgankom predstavila svoj nov koncertni spored, je v dvorano Union privabil veliko občinstva, a odprl tudi nekaj vprašanj, Gammo smo po lanskem decembrskem koncertu razglasili za glasbeno odkritje leta v mestu. In tudi po tokratnem koncerta to ostaja, a z nekaj vpraSajt Prvo in pravzaprav edino pomembno je vprašanje, zakaj je bilo za to zasedbo, ki v glasbi prisega na strast in za svoj spored že kar pikolovsko izbira izjemno zahtevne skladbe Piaz-zole, pa madžarske čardaše in še kc^, čemur rečemo »iz duie«, ozvočenje sploh potrebno. Ozvočevalci so namreč v celoti podrli zvočno sliko ambiciozno zastavljene- ga in tudi s srcem in dušo odigranega koncerta. Občinstvo je bilo sicer zadovoljno in je izsililo kar tii dodatke. Sprašujem pa se, 'kaj šele bilo, če bi tudi uravnoteženost zvoka med petimi in v treh skladbah še šestim inštrumentom bila na ravni muziciranja mladih glasbenikov. Ti napovedujejo koncertno turnejo in še nekaj dodatkov v sicer vse bolj izvirnem sporedu, v katerem so se počasi začeti odmikali zgolj od perfektno odigranih partitur (n vanj vnašati tudi aranžmaje in preplet klasike, etna, celo židovskega klezmerja. In prav to je, ob svežem repertoarju, prava pot, ki odpira tudi obzorja ustvarjalnosti, ne zgolj odlične poustvarjalnosti. Gamma je na pravi poti. rabi le še nekoliko več aranžmajske drznosti, ki prinaša izvirnost in, vsekakor, boljše ozvočevalce» če so ti sploh potrebni. BRANKO STAMEJČIC 0en uspesno v Turčiji Igor Shen je letos izredno zaposlen. Sre- ga izročila v Izmiru m Ankari. di aprila je na slovesnosti na ljubljanskem Gospodarskem razstavláču prejel kipec povodni mož in s tem postal plesna osebnost leta v Sloveniji. Še pred tem pa je s svojim Ignom prekril ril velik del Evrope. Deset dni je Igen gostoval v Haagu, kjer so se predstavili na festivalu Balkan blues, sledil je nastop na svetovnem festivalu plesa v Barceloni» kjer so odplesali GPS navigacijo, v koreografiji Mojce Majcen. Pred dnevi pa je 25-članska zasedba Igna navdušila občinstvo v Turčiji na 31. festivalu plesa in ljudske- ga izročila v izmiru in Ankari. Festivala se je letos udeležilo tisoč plesalcev iz 62 držav, prenos priredite po nacionalni TV pa si je ob turškem državnem prazniku ogledalo 60 milijonov ljudi. Igen je bil nagrajen z ovaci j ami in prejel povabila v sedem držav, med njimi v Maroko in Venezuelo. Občinstvu so odplesali noviteto Želim si ... koreografke Mojce Majcen, v kateri so z ekološkimi sporočili svet opozorili na propadanje planeta. Igen bo to pomlad nastopil Se na festivalu na Cipru. Foto: G. KATIČ Zarjani na Vizije Državna selektorica za Vizije - Festival mladinskih gledaliških skupin Slovenije Dunja Zupanec je po ogledu vseh prijavljenih pred- stav za zaključni festival, ki bo med 15. in 17. majem v Novi Gorici, izbrala deset predstav, med njimi tudi Sladko kislo zgodbo n (tekst Polona Kuder. režija Cvetka Jovan Jeki), v izvedbi KUD Zarja Trnovlje - Celje. Mladim gledališčnikom Zarje je tako uspel pravi presežek» na katerega so res iahko ponosni. BS Celjske zvezde na Kubi Na povabilo Ministrstva za kulturo in izobraževanje Kube ter v okviru 10. mednarodnega bienala umetnosti Havana 2009 sla bila kar tri tedne na Kubi slikarka Irena Polanec in vodja mednarodnega likovnega razpisa za mlade ter Galerije likovnih del mladih Celje Mihallo Liàanin. . aprU 2009 - Po slavnostni otvoritvi bienala je Lišanin na posebni slo* vesnosti predal diplome letošnjega celjskega mednarodnega razpisa kubanskim nagrajencem. Na slovesnosti v Muzeju Regla so nastopile plesne in glasbene skupine, sočasno so odprli slikarsko razstavo kubanskih otrok. Li-Saninu so ob otvoritvi predali posebno priznanje za sodelovanje na kulturnem področju in za promocijo mladih kubanskih likovnih talentov, Na sprejemu na kubanskem ministrstvu za kulturo pa je sklenil še dogovor o obojestranski promociji kulture obeh držav na območju Evrope oziroma Karibov. BS m ŠUhn Šurbék. Avgust Križnic. JoŽ6 Fink. Jože Klokocovnik, Mihael RihtaRiS in Rudi Bertoncelj (iz knjige Ozkotirna železnice proga Poljčane-Konjica-Zreče) Konjičan, za katerim je jokala vsa dolina Na zadnji vožnji v Zrečah še enkrat po 47 letih - Prva knjiga o ozkotirni železnici Poljčane-Konjice-Zreče - Spomin na Pranja Koželja in Zreške kovače »Zadnji vlak iz Zreč je v Po)j-čane peljal 15. aprila 1962. Via* kovodja je bil Štefan Šurbek, lokomotivo je upravljal strojevod-ja Rudolf Bertoncelj, kurjač na lokomotivi pa je bil Karel JevSe-nak. Od Zreč do Poljčan je ob progi stalo mnogo ljudi, rrmogi med njimi niso mogli skriti solz> vsi pa so mahali v pozdrav zadnjemu vlaku. Turobno vzdušje je še podkrepilo piskanje lokomotive...« Tako je zadnja vožnja vlaka, imenovanega konjičan, po pripovedi Dušana Medveda opisana v knjigi Karla Rustje Ozkotirna železnišl^ proga Poljčane-Konjice-Zreče. Knjigo so skupaj izdale ob6ne Slovenske Konjice, Zreče in Poljčane v okviru projekta Na zadnji vožnji. V projekt je vključen tudi izid monografij e o ^asbeniku, pesniloi in pisatelju Franju Koželju, zadnjem po-stajenačelniku v Zrečah in ustanovitelju ansambla Zreški kovači. Zbral in uredil jo je Anton Gri&iik pod naslovom Pesem haloškega klopotca. V njej so objavljena tudi besedila pesmi, ki jih je s pomočjo žene Vere napisal Franjo Kozel; in ki so jih prepevali Zrešid kovači. Ob 50-ietnid nastanka ansambla je izšla zgoščenka s trinajstimi na novo posnetimi skladbami. Na zaključni kulturni pn-reditvi, natančno 47 let po zadnji vož- Karel Rustje nji vlal^ so pesmi predstavili (udi v živo »novi« Zreški kovači. Napredek se je pripeljal po tirih Danes si težko predstavljamo, kako je ozkotirna ždeznica spremenila življenje v Dravinjski dolini. »Pred njo so bile samo slabe makadamske ceste z vozovi na živinsko vprego. Šele železnica je omogočila masovne prevoze, povezala dolino in prinesla strahovit razvoj,« poudarja pomen ozkodme železnice Karel Rust-]a, ki je bi) tudi sam 38 let železni- čar. »Proga je bila zgrajena, da bi premog iz Konjic odvažali« nazadnje je bila ^avna naloga vlaka, da je premog v Konjice dovažal. Tako se vse spreminja,« še na kratko povzame namen proge. V knjigi lahko seveda preberemo več: da so premog vozili sStranic, LzZaborka»Sv, Križa^zdaj KriŽevca - s Slemen in iz Radane vasi, da so vozili tudi les, kasneje izdelke Tovarne kovanega orodja v Zrečah, staro železo iz Konjic in Zreč, sadje iz Loč in Slovenskih Konjice, opeko iz Lx3č, les in premog iz Vitanja, granit iz Opiotnice... Seveda tudi potnike. Knjiga Je polna dokumentov. Mno^ so objavljeni prvič, tudi tisti, ki dokazuje, da je bQa proga Konjice-Zreče odprta leta 1921. »-Ndcatere dokumente smo rešili zadnji trenutek, saj ponikajo v tujino.« opozarja Karel Rustja. Knjiga je ob številnih podatkih tudi lokalno obarvana. V njej je bogata bera fotografij iz družinskih arhivov. Pri tem je bi] avtorju v veliko pomoč uredniški odbor - predsednik Zgodovinskega društva Slovenske Konjice Jože Baraga in predsednik Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine pri KUD Vladka Mohori-ča Zreče Martin Mrzdovnik: »Fotografije so ljudje prinašali še potem, ko je bila knjiga že natisnjena, tako » Čisto poseben vlalc Cukmigec, kafemfinček in podobni vzdevki, ki so se prijeli konjičana, so izvirali tako iz njegove majhnosti kot iz počasnosti (dosegal je hifnjst 30 km na uro). Ohranilo se je kar nekaj spominov na zgode in nezgode vlaka in ljudi, ki so z njim upravljali ali se vo^. »Se je zgodilo, da je strojevodja povabil otroke, ki-so hodili po cesti ob pro^, naj vstopijo in se peljejo z vlakom, a so se mu hvaležno zahvalili in povedali, da ne smejo zamuditi pouka v šoli, zato gredo raje peš in hitreje.« Zofija Šrekl, ki je povedala to ;%odbo. ve še eno: »Za potnike, ki so se vozili z yiakom med Celjem in Mariborom, je na zbelovskem viaduktu veljala prepoved pljuvanja skozi okna, saj bi sicer lahko ugasnil ogenj v peči ozkoiime lokomotive pot viaduktom.« Sicer pa so se domačini ob pro^ in železničarji med seboj dobro poznah in drug drugemu poma^. Na njive in polja so se vozili kar z vlakom: v službeni vagon so nametali kose, Rablje, motike in drugo orodje, osebje vlaka pa je vlak ustavilo tudi tam, kjer ni bi]o postaje. Ko sta bila strojevodja in kurjač na vroči lokomotivi žejna, sta se ustavila pri kmetu ob progi in dobila vrček jabolčnika; vrček sta kmetu vrnila, ko sta se vračala. Zgodilo se je na konjiški postaji. Starejša ženska pride na postajo z aktovko, kakor je bilo v tistih Časih navada. Morala je iti na stranišče, ki je bilo v tistih časih še na štrbunk. Medtem ko je bila ženska na stranišču, vlak zapiska za odhod, ^nska z^abi v naglici pokrov stranišča in steče na vlak. Ko pa hoče vstopiti, opazi neljubo pomoto, vlakovodja pa tudi. In vlak je lepo poč^caJ. da je odnesla pokrov nazaj in vzela pravo prtljago, svojo torbo. Deležna je bila seveda smeha cele postaje liz knjige A. Grič-nika Noč ima svojo moČ). MU£NA B. POKUČ Muzejski vlak v Slovenskih Konjicah. Lokomotiva je bila izdelana leta 1909. Zreiki kovači po 60 letih v novi preobleki - na zgoicanki In v Sivo. m da smo jih lahko poicazali le na razstavi.« "Hetji član uredniškega odbora, Blaž PrapótJiik, je poskrbel, da iz mnoSce podatkov ni nastala zmeda, temveč lepo urejena in oblikovana knjiga. Knjiga, ki ohranja spomin na del preteklosti Dravinjske doline. Tovom promet na ozkotirni progi so ukinili 30. aprila 1961, IS. aprila 1962 so ukinili potniši^a in progo razdrli. »Če bi še delovala, bi bila velika turistična zanimivost,« ugotavlja oreški župan Boris Podvršnik. Na konjičana danes spominjajo le še muzejska \daka v Slovenskih Konjicah in Zrečah in seveda tamkajšnja železniška postaja. Stavbo nameravajo v kratkem obnoviti s pomočjo evropskih sredstev, nato pa v njej urediti železničarski muzej. Franio Koze^ in Zreški kovači Franjo Koželj je b'ù zadnji zreški postajenačelnik. »Tli je deloval več kot štiri To so bila najbolj plodna leta njegovega ži\djenja,« pravi publicist Anton Gričnik, ki je v knjigi Pesem haloškega klopotca zbral in uredil tri njegove romane, njegove pesmi in črtice. »Romani so napisa-rvi jasno, z veliko pisateljskega daru. V prvem opisuje revno mladost v Halozah, v drugem sedem let nošenja glave v nahitrtniku čez celo Evropo. Bil je vojak štirih armad - od jugo-slovansl« preko nemške in romunske do partizanske - in je spoznal tudi nemška taborišča. Preveva ga silna volja do življenja. Kdor trpi, kdor misli, da ne more več, naj bere to knjigo in bo videl, kaj vse lahko človek zdrži, kako ohrani ravno hrbtenico ter živi do konca ustvarjalno,« ne skriva občudovanja Anton Gričnik. Trefli roman, Življenje ob pro- gi, je Franjo Kozel) napisal po tragični letalski nesreči na Korziki, v kateri je umrl njegov edinec Franci. Širši javnosti je Franjo Koželj znan po ansamblu Zreški kovači. »Franjo je s pomočjo svoje žene Vere, sicer tudi pevke v ansamblu, napisal nekaj čudovitih pesmi o Dravinjski dolini, Pohorju, pohorski Micki, zreških kovačih in dodal vi-že, ki so nekaj posebnega. Vnesel je panonski melos, nekaj nežnega, milega,« ocenjuje Anion Gričnik. Zreški kovači so prvič javno nastopili pred 50 leti. «>Ko je Franjo Koželj prišel v Zreče, je takoj poiskal zreške glasbenike; Vaje so začeli leta 1958, prvi nastop je bil leto kasneje. Ansambei jeimel lastna besedila in melodije, hodil je na gostovanja, imel svojo napovedovalko, svoje skeče,« pojasnjuje Martin Mrzdovnik. Leta 1962 je bilo pet njihovih skladb tudi posnetih in jih je bilo mogoče pogosto slišati po radiu. Zreški kovači so prenehali nastopati leta 1965. MILENA B. POKUČ Župani Stanislav Kovačič (Poljčane), Boris Podvršnik (Zreče), Mirati Gorinšek (Slovenske Konjice), Slavko Vetrlh (Vitanje) In Matjaž Orter (Oplotnica) so na obletnico zadnje vožnje konjičana podpisali pismo o sodelovanju pri projektu, ki bo pozabi iztrgal premogovništvo na območju njihovih občin. Vzpodbudil jih je uspešen projekt o ozkotirni železnici. »»Železnica je bila v parnih časih neločljivo povezana s premogom kot energetskim virom in tudi premogovništvo je bilo v vseh petih občinah razvito,« je oba projekta povezal Boris Podvršnik. Batine premagale božje Nogometna tekma med duhovniki in policisti v Mozirju v znamenju dobrodelnosti »Zdaj bomo i ah ko končno imeli možnost organizirati tekmo med duhovniki in poUcisti. Naslov že imamo: Bog i batina,« je lani a^nU odprtju nove âport* ne dvorane v Mozirju orne-nil župnik Sandi Koren, njegove besede pa smo »plasirali« kot izjavo ledna. Leto dni kasneje je nogometni obračun Bog i batina (v nadaljevanju so naslov poslovenili vBog in batina) postal realnost, nogometno tekmo med policisti celjske policijske uprave in duhovniško ekipo Pax pa so pripravili prejSnjo nedeljo popoldne. Celotna prireditev je bila povsem dobrodelnega zna-čaja. saj so dohodek od prodaje vstopnic namenili misijonski dejavnosti v Viema-mu in patru Mihi MajetiČu, misijonarju in mozirskemu rojaku. Kot je razložil župnik Koren, so njegovo idejo podprli rudi Člani misijonske skupine v Mozirju. »Bistvo dogajanja je v želji, da se vsi skupaj razvedrimo, predvsem pa smo želeli pripravili zabavno popoldne, ki sta mu dala druženje in prijateljstvo svojevrsten pečat.« Številni nastopajoči so se vabilu mozirske župnije in tudi Policijske postaje Mozirje odzvali brez razmišljanja, kar po mnenju župnika Korena kaže. da med ljudmi Se živi občutek za dobrodelnost. Sicer podobno kot v drugih župnijah tudi v Mozirju večkrat zbirajo za misijone, seveda pa je v ospredju dejavnost mozirskega rojaka, patra Mihe, ki je tretje leto v minoritskem misijonu v Vietnamu. Tam med drugim vdajajo bogoslovce, ukvarjajo se z ubogimi in gobavimi ter s slepimi dekleti v zavodu, ki ga vodijo sestre frančiškan-ke... Brez milosti Nogometno obarvano popoldne so začeli člani ekipe slovenskih minoritov in domačega katoliškega športne-^ društva Mozirski orii. Brez Duhovniki in policisti so se izkazali kol zelo enotni in ker imajo oboji enake drese, so si duhovniki moraU sposoditi drese od domačih Mozirskih orlov. Še eno povezavo |e odkril Podbrežnik: eni rečejo »pojdite z nami«, drugi pa >»pojdite za nami«. Mnoge je spravilo v smeh tudi njegovo pojasnilo, da se je nogomet ohli-kovaJ že za Časa Jezusa Kristusa - na zadnji večerji je bilo 12 apostolov. Torej 11 nogometaš in en sodnik. Mculrska dvorana ja telovadils pod budnim očesom rojaka, patra Tonija. Pater Milan Kos in »poficistK Robe rt Videc v primežu Franciia Podbrež-nika (v sredini) Kljub porazu je pokal pristel v rokah župnika v Pelrovcah Ivana Arrenška, po domače patra Vančije. Kot je razkril Podbrežnik. je imel pator VanČi v nogavicah skrit hmelj. Za pomiritev. milosti so slavili domačini» številni obiskovalci pa so z zanimanjem čakali na prihod glavnih nogometnih zvezdnikov. Da ne bo pomote, naj takoj povemo, da so Mozirjani brez milosti navijali za duhovnike. In temu dodajmo, da so policisti prav tako brez milosti duhovniško izbrano vrsto, ki se je letos udeležila evrop- skega prvenstva, tudi »sesuli«. Kot je občinstvo opozoril povezovalec programa Franci Podbrežnik, so bili nasprotniki §e pred parimi urami v drugih službah - duhovniki pri maši» kateri od policistov pa mogoče na nočni »smeni«. Ne glede na službo so tekmo vzeli silno resno. Kljub obilici golov in vročemu dogajanju smo opazili le nekaj: to» da nihče od duhovnikov niti po nemarnem ni izrekel Se najbolj nežne - recimo »tristo kosmatih« - razumemo, vendar kletvic ni bilo niti med policisti, še sodnik je poleg začetka in konca polčasov komajda kdaj zapiska!. Kot sle opaziJi, rezultata nismo navedli. Ga bomo potem, ko bodo duhovniki dali odvezo policistom. V opravičilo prvim naj le dodamo, da so bile predvsem fizične sposobnosti (beri: emšo) premočno na strani drugih. Kljub temu ob koncu v. d. direktorja PU Celje Robert Videc ni skrival zadovoljstva, pa tudi provincialni minister bratov minoritov pater Milan Kos se je vdal v usodo. Tako policisti kot du-hovniki pa' so dokazali, da se poleg delovnih mest ukvarjajo tudi zdrugimi konjički, kar jih vsaj občasno približa «navadnim Zemljanom«. URŠKA SELIŠNIK Mozirska dvorana je navijala za duhovnike, združene v ekipi Pax. Klop varuhov reda it.33-28.apHI2009 " m - 18 rt novi tednik Razposajena množíea, kija 2 vzkliki priča kala a vfopsko prvakinjo. Zlata Urška :oledar Tocfik^^a^áp KOŠARKA 1. SL, zâ prvaka. 11. krog, LaSko: Zlatorog - Union OUm-pija (20). i. SL (ž), 3. lekma polfinala končnice, Celje: Merkur • Triglav (18). Sreda. 29x4. ROKOMET 1. su Zâ pnaka, 4. krog: Celje Pivovarna Laško -Gorenje (19). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, U. krog, Polzela: Hopsi • Koper (19), Novo mesto: Krka - Blektra (20). 1. B SL, kvaliûkadje» 3. krog: Rogaška • Rudar Trbovlje (19). PtíeiLJJ. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 12. krog, Šoštanj: FJektra • Hopsi (20). MAU NOGOMET 1. SLMN. za obstanek, 3. krog: Sevnica - Zivex. Sobota 2. 5. NOGOMET L SL. 3L krog: MIK CM Celje - Nafta (18). Ljubljana: Interblock ' Rudar (17). 3. SL - vzhod, 22. krog, Štore: Kovinar • Paloma (17). Štafer^ liga, 21. krog: Zreče - Pohorje, Podvinci - Rogaška (obe 17). KOŠARKA L SL, za prvaka, 12. krog: Koper - Zlatorog (19). 1. B SL, kvalifikacije, 4. krc^, Postojna: Epic - Misel - Rogaška (19). ROKOMET L SL (ž)» 1. tekma poUinala končnice: Celeia Žalec - Olim-pija (18). Nedelja. 3. S, NOGOMET 2. SL, 23. krog: Šentjur - Bela krajina (17). 3. SL - vxhoá, 22. krog. Ro-^ka Slatina: Mons Claudius -Malečnik, Šroartno - Šmaije, Cd)e: Simer Šampion - Dravi-nja (vse 17). Štajerska Uga. 21. krog: šo-Stanj - Bistrica (17). ROKOMET Pokal EHF, povratna tekma polûnaJa, Švica; Sant GaUen -Gorenje (18). 1. SL (ž), 1. lekma končnice, od 5-8. mesla: Piuj • Celje Celjske mesnine (19). Urška Žolnir je evropska prvakinja Na evropskem prvenstvu v )udu v Gruziji je članica JK Sankaku Urška Žolnir v kategoriji do 63 kg osvojila naslovprvakinje. Na včeraj^ njem sprejemu pred gasilskim domom na Ostrožném je prišlo najboljši v Evropi čestitat ogromno navijačev. Na prvenstvu stare celine je sbvenska himna odmevala v soboto, ko je Žolnirjeva premagala vse Štiri tekmice pred-Časno;ziponi. Trener Marjan Fabjan je bil z uspehom Urške več kot zadovoljen: »Urška je dala vse od sebe in bila resnično boljša od vseh tekmic.« Naša najuspešnejša judoistka je odšia na prvenstvo v Tbilisi rahlo poškoidovana. »Takrat » ko jo nekaj boli, da Se več od sebe in t^ je bilo tudi tokrat, ko se je okitila z zlatom,« je še povedal F^bjan. Žolnirjeva ima poleg treh kolajn z evropskih prvenstev v svoji zbirki še medalji s svetovnega prvenstva in olimpijskih ^er. Na letošnjem evropskem prvenstvu pa je bila zadnji dan tekmovanja izbrana tudi za najboljšo judoistko prvervsiva. »Moram povedati, da medalje nisem pričakovala, čeprav sem s\ jo želela, ampak zaradi poškodb rusem vedela, v kakšni formi sem,« je tako) po prihodu domov dejala Žolnijjeva. V finalni borbi se je Urška pomerila z Rusinjo Vero Kovalevo, ki jo je ugnala po le 37 sekundah borbe: »Ko sem se uvrstila v finale, sem bila že veliko bolj sproščena, saj sem vedela, da kolajno že imam. V borbo sem stopila mirna in začuti- la sem, da je Rusinja bolj napeta, ker je tudi mlajša in manj izkušena, zato sem to že na začetku izkoristila in si priborila zlato medaljo.« Ob zaključku je vedno nasmejana Urška zaključita: »V prihodnje si želim čim manj poškodb in da se bo do konca sezone vse dobro izteklo.« V nedeljo, ko so bile na sporedu še najtežje kategorije, je nad 78 kg nastopila Lucija Po-lavder, ki se je uvrstila na 5. mesto. V borbi za bron jo je premagala Poljakinja Ursula Sadkowska, ki ji je k zmagi pomagala nespretna sodniška dvojica: »Želela sem si medalje in moram povedati, da so me zanjo nekoliko prllaaj-šali tudi sodniki. Kar so z žvižgi potrdili tudi vsi navijači v dvorani.« Prvi dan tekmovanja je nastopila še Petra Nareks v kategoriji do 52 kg. Osvojila je 5. mesto, s katerim pa ni bila zadovoljna: » Zelo sem vesela Urškine medalje, s svojo borbo pa nisem zadovoljna, ker sem pričakovala, da se bom vrnila 2 medaljo, a se žal ni izšlo po načrtih. Vem pa, da S. mesto ni slab rezultat, saj je to še vedno evropski vrh.« V moški konkurenci je Roki Drakšič v kategoriji do 66 kg izgubil v osmini finala ter ostal praznih rok. S prvo kolajno za moški judo v Sloveniji po 40 letih je Urškin uspeh dopolriil še Ljubljančan Aljaž Sedej, ki je v kategoriji do 81 kg osvojil bron. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Udovčeva na EP za mlade jahače V nedeljo se je v italijanski Veroni končaJ kvalifikacijski turnir za uvrstitev na evropsko prvenstvo za jahače do 16 let. Celjanka Nastja Udovč je v preskakovanju ovir osvojila 3. me< sto v grand prixu in se tako uvrstila na EP. Nastja Udovč, ki trenira v Centru konjeniškega športa Celje pod taktirko Primoža Riflja, se je v Veroni s kobilo Rachel uvrstila na 3. mesto, ki jo vodi na prvenstvo stare celine, ki bo julija na Nizozemskem. Sodobna ja-haJnica v novem Centru konjeniškega športa Celje, ki ja-hačemkončno nudi dobre pogoje za n-eniranje, je na kvalifikacijskem turnirju obrodila sadove. Poleg Udovče-ve, ki se je že uvrstila na EP, sta njeno dobro uvrstitev dopolnila še klubska kolega Iza Vele s 4- mestom in Boštjan Bizjak s šestim. Oba tekmovalca bosta imela priložnost Nastjassvojo Rachel za uvrstitev na veliko tekmovanje spet v maju, ko bodo kvalifikacije v Avstriji. Tte-ner in vodja mladih tekmo- valcev Primož Rifelj, ki velja za enega najboljših slovenskih jahačev, pa je kvalifikacije v članski konkuren- ci že opravil in bo avgusta nastopu v Veliki Britaniji. MOJCA KNEZ Foto: P. RIFELJ novi tednik sport 19 Mmm, močno diši po finalu! Rokometaši Gorenja so v prvi polfinalni tekmi pokala EHF s 27:20 ugnali Švicarski Sant Gallen. Pred sobotnim povratnim sreča-njem imajo tako 7 zadetkov prednosti. Gorenje je v srečanje krenilo izjemno odločno. Domači so si takoj priigrali razliko štirih zadetkov, tudi v nadaljevanju je bilo vse v znamenju «os«. V 26- minuti je razlika znašala 6 zadetkov, ko je bilo 14:8, na polčas pa so se domači igralci odpravili z rezultatom 25:20. Tudi v nadaljevanju je bila ekipa Gorenja boljši nasprotnik, tako da gostom ni dopuščala, da bi resneje ogrozila njihovo prednost. Ta }e bQa najvišja dobro minuto pred koncem srečanja, ko je bilo +8. ob koncu pa tako 27:20. Sedem zadetkov je lepa popotnica za na gostovanje, a je Jure Dobelšek zelo previden: »Skoraj prepričan sem, da bo dovolj, a tudi v Švici si želimo zmagati. Nasprotnik ni tako slaba ekipa, kot so nekateri omenjali. Sigurno bo še zelo težko.« Sebastjan Sovič je bil Adnan Hannandić ja ŠvicaijeRi zabil 4 gola. nad predstavo zadovoljen: »S prednostjo smo lahko zelo zadovoljni, kajtí zmagati v pol-finalni tekmi je velika stvar. Imamo še ogromno rezerve v naSi i^, predvsem v napadu. V obrambi smo se dobro zo- perslavili in naredili razliko, seveda pa si želim, da na povratni tekmi povzdignemo âe raven v napadu.« Za Velenjčane bo ta leden zelo naporen, kajti že jutri se bodo v derbiju državnega prvenstva pomerili s Celjem Pivovarno Laško, v soboto pa jih čaka zgodovinsko pomembno povratno srečanje s Švicarji. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Zlatorog razbil Hopse Visoka zmaga košarkarjev Zlatoroga, ki je samo dokaz dviga forme Laščanov, ter istočasno dramatičen padec forme Poizelanov. obenem pd še poraz Elektre predstavljajo bero sobotnega 10. kroga lige UPC za prvaka. Kmalu vse odločeno v La5kem je domači Zlatorog poplačal dolgove za poraz na Polzeli, saj je dosegel eno najvišjili zmag v svoji dvorani. Hopsi se očitno po poškodbi ocOičnega Shawna Kin-ga, ki so mu minuli teden operirali križne kolenske vezi, ne morejo več pobrati in so bili lahek plen čete Aleša Pipana, ki z druge strani v pravem času znova dviguje svojo formo. Od vsega začetka so »pivovari i« z a^sivno igro dali vedeti, kdo je gospodar v TVeh lilijah. Odlični Dario KejiČ (29 točk v 27 minutah, 6 uojk) je vodil homogeno moštvo iz Laškega, ki si je že do polčasa priigralo 23 točk naskoka. Kar pa Laščanov ni zadovoljilo in so tudi v nadaljevanju igrali na vso moč In razliko samo dvigovali do končnih 101:57, Pipan pa je dal priložnost prav vsem igralcem s klopi domačega moštva. Laš-Čani so dosegli še stotico in se ob bistveno boljšem medsebojnem izkupičku znebili Polzelanov v boju za 4. mesto in končnico prvenstva. A še vedno je v igri ob Zlatorogu Slovan, zato bo Še treba zmagovati. Pri razglašenih Hopsih, kjer so posebej odpovedali zunanji igralci, sta izstopala le Nemanja Jelesi-jevič (15) in Marko Šama-nič (13). Znova nesrečen poraz Košarkarji Elektre Esotech so doživeli še en poraz. Doma so kljub trem dobljenim četrtinam izgubili z Geopli-nom Slovanom z 72:75. Šoštanj čani so začeli dobro, prvih deset minut dobili z 20:17 in nato ob števil- nih napakah dovolili gostom, da so se razigrali in dobili prvi del za 8 toâ(. Ves drugi polčas je ekipa Boruta Cerarja lovila Kodeljevčane in jih tudi ulovila slabe 3 minute pred koncem, ko so domači po trojki Baiše Radunoviča (18) povedli s 70:68. Nato so domači imeli Še napad, a so ga zapravili. Slabi 2 minuti pred koncem so Šoštanj-čani še enkrat povedli z 72:70, nato pa do konca niso več dosegli točke, gostje pa so uspeli izvleči minimalno zmago, ki jih še drži v boju za 4, mesto in končnico lige UPC. ElekUt) čaka zdaj težko gostovanje v Novem mestu pri Krki, kjer glede na igre obeh ekip v zadnjih srečanjih Šo-štan jčani niso brez vseh možnosti. Olimpija v Treh lilijah Danes prihaja v Tri lilije vodilna ekipa lige Union Olimpija, ki se enako kot Zlatorog strmo dviguje v formi pred odločDnim delom sezone. Gostje iz Tivolija veljajo za favorite, a če bodo Lašča-ni ponovili igro prejšnjih dveh tekem, ne bodo lahek plen za goste. »Pivovarjem» bi prav prišla tudi pomoč gle- dalcev, kar bi morda iahko imelo celo odločilen pomen. Elektra odhaja v Novo mesto, kjer se je. sodeč pb zadnjih igrah, sposobna zoper-staviti domačinom in jih morda celo presenetiti. Hopsi po seriji porazov gostijo Luko Koper in morda je to priložnost, da si ekipa Boštjana Kuharja z zmago vrne iz-gu bij eno samozavest. V kvalifikacijah za vstop v ligo UPC igra Rogaška jutri še drugo domače srečanje, tokrat proti Rudarju iz Trbovelj. TVboveijčani so v soboto doma premagali Epic Misel iz Postojne in prihajajo v Rogaško po zmago, a te želje imajo tudi domadni, saj kljub težavam še niso povsem obupali v poskusu preboja v najvišji razred slovenske košarke. JANEZ TERBOVC Bridek konec možnosti za vrh 'u .a. Velenjski rokometaši, ki so na pragu svoje prve uvrstitve v finale enega izmed evropskih pokalov, ostajajo v boju za naslov držav* nega prval^a le Še s Koprčani. Moštvo z Obale je namreč slavilo v Zlatorogu z 29:28. Dobro je kazalo zdesetka-nim Celjanom, pri katerih so zaradi poškodb manjkali David Špiler, Aljoša Rezar in Mirsad Terzić, zgodaj pa je rdeči karton prejel Edi Kok-àarov, ob odmoru, saj so si pred koncem prvega polčasa priigrali prednost 17:13. Gostje so odlično začeli drugi polčas s tremi zaporednimi zadetki. Izid je'bil nazadnje Izenačen v 49. minuti. Pri Celju so manjkale obrambe vratarjev, Na mestu desnega zunanjega napadalca odlični Dragan Gajič, ki je dosegel 8 golov pri 9 su'elih in imel 6 asistenc, Miladin Kozlina in Vasja Furlan (po 7 golov) pa se niso predajali, toda ostali so prekratki v končnici derbija. Alem Toskić (priigral je 3 sedemmetrovke) je nespametno storil prekršek za izključitev, a vseeno se je >»pivovar}em« 25 sekund pred koncem ponudil napad za izenačenje, vendar z Igralcem manj niso uspeli zadeti. Zdaj že za 8 točk zaostajajo za vodilnima moštvoma, od naslova državnega prvaka so se navijači v Zlatorogu poslovili z napisoma, ki krivdo pripisujeta direktorju Miju Zorku in trenerju Tooetu Tislju: »Če bi bilo takšnih tekem, kot je bila današnja, s strani naše ekipe več, tu mislim predvsem na borbenost, srce in znoj, bi bili verjetno vsi veliko bolj zadovoljni, kot smo. Fantje so v tem trenutku dali svoj maksimum. Z igralskim kadrom, s katerim smo razpolagali na današnji tekmi, lahko fantom le čestitam za to tekmo, kajti odigrali so po svojih najboljših močeh. Dejstvo pa je, da smo morali danes ves Čas nekaj spreminjati in improvizirati, kajti že takoj po začetku tekme smo ostali Še brez enega igralca. Enostavno nismo imeli dovolj širine, da bi lahko Še bolj parirali Kopru, je pa tudi res, da so fantje v tej sezoni zelo živčni zaradi nekaterih zadev, ki nam ne gredo v prid. In boriti se proti toliko sovražnikom, kot jih imamo mi letos, je res težko, zato lahko po današnji tekmi fantom samo Čestitam in upam, da bodo zdržali do zaključka prvenstva.« Lažje bi zdržali in se Še bolj upirali Koprčanom, če bi bQ v moštvu Miha Gorenšek. Celo idealno bi v soboto prav prišel na levem krilu! Jutri v Zlatorogu gostuje Gorenje... DEAN ŠUSTER kratko Merkur izenačil Ljubljana: Na dru^ polfinalni tekmi 1. 5KL za ženske je Merkur z 78:56 premagal TOglav in ekipi sta tako izenačili število zmag. S tem so Celjanke izsilile uretjo tekmo, ki bo odločala o potniku v veliki finale, kamor je že uvrščen Hit iz Kranjske Gore. Celeia Žalec v polfinalu z Olimpijo Žalec: V 2. krogu lige za prvaka v rokometu za ženske je ekipa Celeie Žalca doma s 25:27 izgubila s Kočevjem, a se je zaradi boljšega izkupička s prve tekme, ko je slavila s 17 točkami, kljub temu uvrstila v polfinale končnice državnega prvenstva, kjer se bo pomerila z Olimpijo. Drugi polii-nalni par sta Krim-Zagoije. MK fiOllOMETHI KLUB CEUE PIVOVARNA LAŠKO Vas vabi na tekmo končnice MIK 1. Liec Šentjurčani ostali v drugoligaški druščini! Nogometaši Šentjurja so v 21. krogu 2. SNL gostovali pri ekipi Mure ter se razšli z neodločenim rezultatom 2:2. Zadetka sta dosegla David FirŠt in Oskar Drobne. Šentjurčani so si tako po neodločenem rezultatu že dokončno zagotovili obstanek v ligi. Simon Seš-lar po tekmi ni skrival zadovoljstva: »Srečanje je bi- lo zelo dobro in na trenutke na ravni prvoligaških srečanj. Imeli smo veliko priložnosti za dokončno potrditev zmage, a smo lahko vseeno zelo zadovoljni- Cilj obstanek v ligi je izpolnjen, tako da pritiskov in bremen ne bo več.« MK RK Celje Pivovarna Laško VB. RK Gorenje Velenje Dirorana Zlatorog, Breda, 29. aprU, ob 19.00 url Prodaja vstopnic na www.rk-cel|e.ai ter na vseh prodajnih mestih Mojekarte.si po Sloveniji (v Celju so to Kompas, Izletnik ter Žniders). Na dan tekme bo f blagajna dvorane Zlatorog odprta od 17.00 ure dalje. MciUjsIci ipemiof. Vabljeni 20 f novi tednik Sobota v znamenju »grofove« in »knapov€c Ekipama MIK CM Celja in Rudarja je v 50. krogu 1. Slovenske nogometne lige uspelo slaviti. Celjani so visoko s 3:0 slavili v Domžalah, Veienjčani pa so še v četrto premagali Hit Gorico. Nogometaši MIK CM Celja so po bolečem porazu v Areni Petrol, ko jih je premagala Drava, uspeli suniti vrste. V Domžalah so z viso-kih 3:0, slavili 14. zmago v prvenstvu. Celjane je v 19. minuti v vodstvo s pravim evrogolom popeljal Darijo Biáčan> na 2:0 je povišal Rok Straus, v 77. minuti pa je BiŠ-čan z drugim zadetkom srečanje dokončno odločil. Domači trener Vlado Badim je ob polčasu, ko je bil zaostanek njegove ekipe že dva zadetka, v igro poslal vse menjave. To ga je v nadaljevanju drago staio, ko se je poškodoval Aljančič, in domači $0 morali odigrati z igraJ-cem manj. Po daljšem strelskem postu, je Darijo Biščan zadel kar dvakrat: »Tekma je bila zelo odprta z veliko priložnostmi. Domači so prvih 20 minut odigrali dobro, mi smo se nekako lovili, potem pa je moj zadetek spreobrnil tekmo v našo korist. Dva zadetka sla velika vzpodbuda za naprej po manjši krizi. Lepo bi bilo. da bi vsako tekmo tako zadeval.« Celjani so se po skalpu državnih prvakov in velikem metu Naite, ki je ugnala Maribor, vodi]-nim približali na 6 točk zao-stattlU: »To lahko pomeni veliko. Imamo še tekmo z Mariborom, tako da bi bile ob naši zmagi le še 3 točke pred* nosti in postalo b( zelo zanimivo. Zelo si želimo zadržati 2. mesto, če pa se bo ponudila možnost za končno pr-vo, jo bomo pa nedvomno izkoristili.« Vtise je strnil tudi Milan Anđelkovič: »Tekma je bila zelo dobra in všečna za ^edaice. Po porazu z Dravo smo strnili vrste in si dejali, da tako več ne gre. Vse smo pustili na Igrišču in tako uspeh ni izostal.« V soboto bodo gostili Nafto, ki iz kroga v krog niza slabe rezultate, zadnji je poraz v Ajdovščini: »Mislim da bo to zelo težka tekma. Imajo ne- kaj zelo dobrih posameznikov, tako da bomo morali kot proti Domžalami odigrati zelo motivirano in na vse točke,» je še dodal Biščan. Vrtnice še v četrto ovenele Nogometaši velenjskega Rudarja so po dveh zaporednih porazih tokrat spet oku-sili zmago, ko so z 1:0 ugnali Kit Corico. Slednja je še v četrto letos morala priznati premoč Rudarju, ki je tako zabeležil 14. prvenstveno zmago, na lestvici pa se povzpel na 3. mesto. Marijan Pu-šnik je po visokem porazu v Mariboru v začetni postavi naredil nekaj menjav in to se mu je tudi obrestovalo. Po daljšem času je tekmo začel Marko Pokleká: vPo dveh porazih smo se le pobrali. Prikazali smo našo pravo rudarsko igro in odnos, tako da rezultat ni smel izostati.« Odločilni zadetek na srečanju je padel v 25. minuti, ko je Kolsi lepo prodrl po desni strani, podal pred gol, tam pa sta bila dva domača igralca in goriški igralec Gorazd Goriflšek. Slednji je nesrečno posredoval in zatresel lastno mrežo. Do konca prvega polčasa je sledilo še nekaj priložnosti na obeh straneh, še najbližje zadetku je bil Os-terc, a mu je veselje preprečila vratruca. V drugem delu tekme so domaČi vseskozi kraljevali na igrišču. Priigrali so si še nekaj (epih priložnosti, GoriČani pa so bili povsem nevidni . Zmaga Rudarja je bila ob koncu minimalna, a povsem zaslužena. Marijan Pušnik je bil lahko znova zelo vesel: »Čestital bi fantom, ki so spet tako kot v začetku spomladanskega dela odigrali ze-lo agresivno. Vesel sem te zmage, ker je bilo v preteklih dveh tednih veliko dvomov v naše sposobnosti. Tekme smo se zelo baU, a na koncu smo zelo zadovoljni. Uvrstili smo se spet na 3. mesto, kar je seveda zasluženo, in vemo. da bo težko tukaj ostati. Naredili bomo vse. da do konca odigramo srčno,« Miran Srebmič je dejal, da je bila ekipa Rudarja za njegovo moštvo letos nepremagljiva, in dodal: »Domačim lahko le izrečem čestitke in upam da prihodnjo sezono ne bo lako. V vseh medsebojnih tekmah bi se lahko kakšno srečanje obrnilo k nam, a seveda s tem ne zmanjšujem dobre igre Rudarja.« Marijan Pušnik je dodal: »Pošteno je ueba priznati, da toliko kot smo imeli letos nesreče s Celjem smo imeli sreče z Gorico. Slednja bi nam lahko vedno dala gol ali dva, a smo na koncu slavili. Tako je to.« Veienjčani po zmagi povsem sproščeno in optimistično pričakujejogostovanje pri Interblocku. MITJA KNEZ Hi LESTVICA 1.SNL I.MAAieOR Z MK CM OBJE 1 RUDAR 4.HrTG0fllCA 6.D0MŽAif S.INTBtBlOCKU I NAFTA &UmA KOPER 9.PRiM0fUf )O.LABOCNAVA 3D 16 If 4 3D M d » 3014 412 30ia S12 30 10 12 8 30 f1 712 30 10 9 ti 30 7 f112 30 6 1212 30 8 sn &9-J7 M 44:30 60 mt 46 47:46 44 36:32 42 46.^ 40 31:41 39 32:43 32 29:44 30 34:45 29 NOGOMET l.SLSO.ïiio^ Domžale-MIK CM Celje (2:0);Biščan (19, 77), Štraus (44), Rudar • Con-ca 1:0 ( 1:0) ; Gorinšek (26-ag), Drava-MariborZ: \. Primorje • NaftahOyKoper-liUerblockyo. 2. SL, 21. krog: Mura - Šentjur 2:2 (0:1); Kmetec (65). Fli-sar (72); Firšl (2), Drobne (70). Vrstni red: Olimpija 47, Aluminij, Triglav 36. Mura 32, Krško 29, Livar27, Šentjur 26, Bela Krajina 22> Zagorje 13. 3. SL' vzhod, 21. krog: Čren-šovci • Mans Claudius 5:1 ; Firer (58), Dravinja-Dravograd 4:1; Rošer (11), Štante (33), Mahmutovič 53-n m, 62), ftz- žar(37, SS, 60). Šmarje-ùuda 2:2;Asllanaj(53),Džaferovlč (82), Veržej - šmanno 1:1 ; Ci-zej [79), Stojnci-Kovinar Što-re 4:0. Vrstni red: Dravinja 55. Kovinar 45. Dravograd 41, Odrand 38, Šmartno 36. Ma-lečnik 33, Stojnd, Simer Šampion 30. Veržej 27, Črenšovci. Mons Claudius Id.Čarda, Pa-loma 17, Šmarje 12. Štajerska liga, 20. krog: O maž-Jtogai/cal:l;Drobne(3l). Peca-ZrečeliO.šenrilj-Šoštanj 12:Andrič(15,57).Vrstnii«d: Zreče 39, Pesnica 38, Bistrica, I^horje 34. Rogaška30, Gerečja vas. Ormož, Šoštanj 28, Partizan 26. Podvinci 25. Peca 23, Bukova 20, Brežice 14. Šentilj 2. MALI NOGOMET 1. SLMN. 2. tekma čeuťinala končnice: Dobovec- Opiosf 3:6 (2:1); Hrovatič (11), Kroflič (19). Mordej (38). Za obstanek, 2. krog: Živex - Benediki 5:2 (2:0);Kugier(6.35),Adamič (19), Banovšek (23), De-lamea (36). Vrstni red: Živex, Izola 4, Benedikt 3» Sevnica 0. KOŠARKA 1. SL, za prvaka 10. krog: Zlatorog • Hopsi 101:57; Krejič 29, Strnad 19, Lučič 14, Hunier 10. MaSič, Koštomaj 9, Nuhanovič 5,Dimec4,Mil}kovič2:Jeiesije-vič 15, Šamanič 13, Anzulovič 9.Rituper8..Podviimk5,Vašl4. Breže 2. Godler l,Elekim-Geo-pù'nStowin 72:75; Radunovič 18, Ćup 16, Novak M, Ivanovič 12, Sjekloča 9, Golež 3; Cigoja 17, Delič 14. Vretni red: Union Olimpija 19, HeUos 18. Krka 17, Zlatorog, Geoplin Slovan 15, Hopsi 14,Elekcra.Koperll. 1. SL (ž), 2. tekma polfinala končnice: THglav - Merkur Celje 56:78; ZdolSek, Čemivec 13; Barič21.Hii^esl7.Matičl3, Ciglar 10, Verbole 7, Kerin 6. Jagodič 4. ROKOMET 1. SL, za prvaka3. krog: Celje Pivovarna Laško - Cimos 28:29 (17:15);Gaiič8.Kozlina. Furlan 7.Toskič4,Koiič, Gregore 1; Mrvaljevič 7, Blaževič, Doborac 5. Vrstni red: Gorenje, Cimos 39, Celje 31, Slovan, Tňmo 25, Prevent 20. Pokal EHF» 1. lekma poliina-la: Gorenje - St. Galen 27:20 (15:10); Harmandič, Golčar, Šte-fanič> Datukašvili 4. Rnič. Ka-vaš 3, Bezjak 2, Dobeišdc, Oštir. Mlakar 1 ; Friede 8, Engeler 4. 1. SL (ž), povrame tekme če-trtfmala končnice: Celeia Ža-lec-Kočevje 25:27 (14:U).2iJ-gorje - Celje Celjske mesmae 40:27 (19:12), (KM) CMCel/e CESTE MOSTOVI CELJE d.d. NK MIK CM CELJE NK NAFTA ARENA PETROL 02.05.2009 ob 18.00 m ~ ib 33 - 28. apfU 2009 novi tednik INFORMACIJE 21 ^ z Novim tednikom, Tuš klubom in tus PLITVICE na izlet, saj Tuš ima 20 let! ^^^^^ NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA! Za vas, zveste bralce Novega tednika in člane Tuš kluba ob Tuševi 20-letnici pripravljamo iziet na Plitvička jezera. Z malo sreče se boste lahko z nami v petek, 29.5.2009, sprehajali po parku, kjer seje narava poigrala s svojimi čari in ustvarila čudovit preplet slapov in jezer, ki zavedno ostanejo v spominu. Narodni park Plitvička jezera se razprostira na 266 km'in zajema 16 v terasah razporejenih jezer, ki se med seboj povezujejo s slapovi in kaskadami. Zaradi svojih lepot se uvršča med najlepfe naravne znamenitosti Evrope. Praznujmo skupdj Tuievih 20 kt na avtobusu smeha in veselja na poti v Plitvice! Izpolnite priložen kupon, pošljite ga na uredništvo Novega tednika in morda boste prav vi srečni nagrajenec, ki si bo z nami ogledal Plitvička jezera. Kupon pošljite na naslov: Novitednilc Prešernova ulica 19 3000 Celje Upoštevali bomo samo v celoti in čitljivo izpolnjene kupone, ki bodo v uredništvo Novega tednika prispeli do 14* 5.2009« V žrebu lahko sodelujejo samo naročniki Novega tednika, ki so hkrati člani Tuš kluba. KUPON ^ Z Novim tednikom, Tušem in Koestlinom na izlet! tus Ime in priimek: Naslov:_ nik št. Tuš klub kartice: DOniIinTOT Naročniška številka Novega tednika: Telefon:_ Podpis:. Emu] tusklub ^ Z Novim tednikom, Tuš Idubom in Crem Caffejem tus v VERONO na izlet, saj Tuš ima 20 let! novi Ker je 20-letnica v trgovinah Tuš res nekaj posebnega, za vas pripravljamo še en izlet in tako dvojne možnosti, da odidete na izlet z nami prav vi, zvesti bralci Novega tednika in člani Tuš kluba. V petek. 5.6.2009» bomo obiskali Vicenzo, kjer si bomo ogledali pražarno kave in se nato v kavarni razvajali z okusno kavo. Okrepčani in polni energije se bomo nato odpeljali v očarljivo mesto Romea in Julije • Verono. Nastanek Verone sega v leto 49 p.n.š., ko je mesto dobilo status rimskega mesta. Od takrat so ga zaznamovala obdobja zgodovine, ki se odražajo predvsem skozi arhitekturno pestrost. Največja atrakcija je odlično ohranjena rimska arena iz 1. stoletja, ki sprejme kar 20.000 gledalcev in poleti služi kot mestna operna hiša. Praznujmo skupaj Tuievih 20 let na avtobusu smeha in veselja na poti v Vicenzo in Verono! Izpolnite priložen kupon, pošljite ga na uredništvo Novega tednika in morda boste prav vi srečni nagrajenec, ki si bo z nami ogledal pražarno kave v Vice* nzi ter znamenitosti v mestu mnogih obrazov - Veroni. Kupon pošljite na naslov: Novi tednik Prešernova ulica 19 3000 Celje Upoštevali bomo samo v celoti in Čitljivo izpolnjene kupone, ki bodo v uredništvo Novega tednika prispeli do 2h 5« 2009. V žrebu lahko sodelujejo samo naročniki Novega tednika, ki so hkrati člani Tuš kluba. KUPON ★ Z Novim tednikonit Tušem in Crem caffejem na izlet! lUS Ime In priimek: Naslov: _ Št. Tuš klub kartice: □ŒHEnnin] Naročniška številka Novega tednika: Telefon: _Podpis: □om] nik ■"V .^jcelje UM «U HIB tusklub m ^ 22 novi tednik Planinski »pokolu z motorko in s sekiro Trojica mladih se je z motorno žago in s sekiro lotila družbe prijateljev -Brutalnosti in izživljanja na način vzornikov iz filmov Mladoletniki z motorao žago in s sekiro so v ralmem kotičku pri brunarici Tajhte na Planini pri Sevnici pred kratkim tiprizorili nasilni pohod. Piknik nič tiudega sluteče družbe, zbrane ob jezeru, bi se lahko ob trenutku izgube razuma sprevrgei v hujši hladnokrven obračun ali celo tragedijo. Nevarni mladci» zbrani okoli svojega vodje, so grožnja domačinom in na stalnem begu pred poUcisti. Večerno druženje zbrane skupine domačinov, starih med 20 in 30 let. na mirnem območju ob jezeru Tajhte je nepričakovano zmotil prihod nasilnih mladcev. Opiti naj bi se hoteh vključiti v družbo. Domačin, ki je organizi- ral piknik, jih v družbo prijateljev ni želel sprejeli. Dejal jim je, da alkohol zanje ni na voljo» Je pa obilo vode, s katero bi se imeli mladci možnost okrepčati, Nerazsodne mladeniče je odslovi-cev vzpodbudila k maSčeva- Piknik tsih hudega sluteče družbe, zbrane ob idiličnem jezeru Tajhte, bi se lehko sprevrgei v hujši hladnokrven obračun sli celo tregedijo. nju. Njihov odhod je sicer dai slutiti, da so dojeil namero in da z zbrano družbo resda nimajo nič skupnega ter da so odšli svojo pot ali morebiti domov, kamor bi v poznih večernih urah sodili. Trije med njimi pa so bili očitno željni obračuna, kot si ga lahko ogledujejo v fihnih. Mišice so se odloČili meriti na brutalen, nasilen in slcrajno ogrožajoč način. Na kraj prizorišča so se okoli pol enajstih zvečer vrnili z motorno žago in s sekiro. Izzvali so z nekaj krepkimi besedami» nakar je prišlo do prerivanja in pretepa med skupinama. Domačina» ki jih je odslovil, se je eden od fantov lotil s prižgano žago in ga z njo ranil po nogi- Njegov prijatelj je želel preprečiti obračun, nakar ga je drugi nasilnež udaril s sekiro po prstu. Na? padena domačina, eden z rano na nogi in drugi s poškodovanim mezincem, sta morala pomoč iskati v bolnišnici. Policisti so bili o sporu in pretepu 16 vpletenih obveščeni malo pred polnočjo. Skupini so ločili, zasegli nevarna orodja in luniriJi vročo kri. Preiskava o dogodku še ni končana in poteka v smeri sumov storitve kaznivih dejanj nasiiništva, povzročitve lahke telesne poškodbe, ogro-žanja z nevarnim orodjem pri prepiru oziroma pretepu ter ogrožanja varnosti. Mladi ustrahujejo in ogrožajo Poškodbe poleg posledic povzročajo strah pred mo- rebitnim ponovnim srečanjem z mladoletniki, ki se z omenjenim dejanjem drzno postavljajo pred drugimi. Enega od vpletenih mladoletnikov so Šentjurski policisti v preteklosti že obravnavali. Vsi vpleteni v dogodek pa na) bi prihajali iz istega kraja oziroma iz okoii-ce. Mladci naj bi se v preteklosti večkrat znašali nad brunarico ob jezeru, vanjo vlamljaii, razbijali šipe, uničili pomol, potopili čoln na jezeru in puščali smeti in prazne steklenice, še največ težav naj bi imel z njimi lastnik brunarice, ki jo je skupil z motorno žago. Nekateri mladi na tem območju kol kaže nimajo pravih vzorov v družbi in najverjetneje tudi ne pri starših, zato dolgčas preganjajo na način vzornikov z ulic in iz nasilnih filmov. Njihova domišljija nima meja in z njo povzročajo škodo, ustrahujejo in ogrožajo domačine. Pred nedavnim naj bi se znašali nad starejšo dementno gospo, se izživljali nad živalmi v hlevu, luknjali bale sena ter kmetom povzročali škodo in jezo. Aii gre za isto skupino mladoletnikov, ki se je odločila obračunati z družbo ob jezem, zaenkrat ni znano. Predsednik krajevne skupnosti Marko Vovk je zgrožen nad njihovimi dejanji. Ob tem opozarja na razpuščenost mladine, ki je tudi na podeželju brez delovnih navad in se vdaja brezdelju. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Na Bobinca iz objestnosti lïojicâ mladih osumljena, da je iz objestnosti in samodo-kazovanja napadla Bobinca - »Vesel sem, da je preiskava potrdila to, kar sem trdil od vsega začetka« Celjski kriminalisti in policisti so v sredo prijeli trojico mladoletnikov, Id je pred dobrimi tremi tedni napadla predsednika uprave Gorenja Pranja Bobinca. Prostost so odvzeli trem starejšim mladoletnikom» ki prihajajo iz bližnje okolice Latkove vasi, kjer se je v večernih urah zgodil napad. Trojica mladih je osumljena, da je iz objestnosti in samodokazovanja napadla mimoidočega Bobinca, ga s kijem udarila po glavi in mu vzela mobitel. Mladoletnike so nekaj ur po prijetju izpustili na prostost, saj zakonske osnove za pridržanje niso imeli. Vse tri so ovadili zaradi kaznivega dejanja ropa. Motiv njihovega napada je bila objestnost in izkazovanje moči. »Na izvršitev kaznivega dejanja se niso pripravljali. Naključno žrtev so napadli brez logičnega in smiselnega motiva, kar je z vidika stroke najtežje preiskovati,« pojasnjuje pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije Dean Coniidenti. Pri napadu niso bili zamaskirani, so pa pri tem uporabili palico, ki so jo našli na tleh. Odvzet Bobinčev telefon je policija zasegla, Kljub več kot sto opravljenim razgovorom z občani, so k zaključku prei- skave pripomogli tudi starši mladoletnikov. »Postopki z mladoletniki so specifični v tem. da potekajo v prisotnosti njihovih staršev oziroma skrbnikov, sicer pa jih obravnavamo enako kot odrasle osebe,« ob tem pravi vodja Oddelka za splošno kriminaliteto Aleš Slapnik. Poleg omenjene trojice so kriminalisti v ponedeljek prostost odvzeli še enemu mladoletniku, vendar se je kmalu zatem izkazalo, da ne sodi v krog osumljenih. Informacije o domnevnih napadalcih, ki so v zadnjem tednu krožile po medijih, naj bi po besedah Confidentija ovirale potek preiskave. Kakšna kazen bo doletela mlade za dejanje ropa. do sedaj še ni znano. »Počutim se varnega« »Vesel sem, da je preiskava potrdila to> kar sem trdil od vsega začetka,« je povedal Franjo Bobinac. Storilci z njim niso obračunali zaradi maščevanja, temveč iz čiste objestnosti. Kol pravi, se v Gorenju, kljub nevzpod-budnim in kriznim Časom, pogovaijajo odkrito in pošteno, zato je vseskozi verjel» da motiv napada ni maščevanje zaradi odpuščanj» kot so namigovali mnogi. »V domačem okolju se počutim varnega in zaradi dejanj objest-nežev ne vidim razloga za skrivanje, bom pa odslej bolj pozoren na dogajanje okoli sebe,« Še pravi. BobinacjeŠe vesel, da vandaii ne prihajajo iz domače vasi. Policisti so lani obravnavali 38 ropov, od lega so jih preiskali več kot 80 odstotkov. Poudarjajo, da v primeru napada na enega pomembnejših gospodarstvenikov niso delali izjem. Pred nedav- Franjo Bobinac nim je želel z direktorjem podjetja iz maščevanja obračunali eden izmed odpuščenih delavcev, vendar pa po- licisti povečanega števila kaznivih dejanj zaradi recesije doslej niso obravnavali. MATJilA JAZBEC Podjetje NT&KC, d.0.0. Direktor: SreekoSrot Podjetje opravlja áásopisno-záiožrúsko. radijsko in agen* cijsko-tržno dejavnost Naslov: PreSemava 3000Celje, telcion (03) 42 25 Í90, íax (03) 544] 032. Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega Izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1^5 EUR. l^jnicá: Tea Podpečan Vêler. Naročiime: Majda Klttnlek. Mesećna naročnina 7,90 EUR. Zâ tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijskega ra* čutia; 06ÛOO 0026781320. Nenaiočenib rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Ti^ Delo^d.d., T^kanko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Kovi tednik sodi med proizvode, ta katere se pUčuje 8.5% davek na do* dano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Natoestnica odg. ur.t Ivana Sumejčič RaČurialniški ptvlom: IgorŠarlah OblikosoDje: www.mlnjadeâign.com E*mall UJ^dniŠCva: lednikiS^nt-rc ^ E*niail tehničnega uredniŠlva: iehnika.tednlk(i>nt*rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urânica iníormativnega programa: Jan}a Intihar E-mail: radía#nt-rc.sí. E-mail v studiu: info@^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Pokjič, Brane Jeranko, Špela Kura)t, Rozmaří Petek. Urška SeliSnik. Branko Stamejčič, Simona šollnič. Oean Šusier, Saâka Teržan Ocvirk AQENCUA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve, Pomočnica direktorja in vodja Agcncije: Ve^na Lejič Propaganda: Zlatko BobLnac, Vojko Grabar, Viktor Klenovàek, Nina Pader. Rok Založnik, Alenka Zapušekr Marjan Brečko l^leioh: {03)42 25 L90 Fax: (D5)54 41 032. (03)54 43 511 Sprejm oglasov po elekt po$ti: agendja^S^nt-rc.si - m novi tednik PIPNIKA 23 Vinjen in brez vozniškega dovoljenja povzročil tragedijo Neuradno: je to povzročiteljeva že druga smrtna nesreča? - Minister za zdravje pohvalil zdravnike, kaj pa gasilci, reševalci in policisti, ki so bili prvi na kraju? Več kot pet ur je bila v ne-deljo zaradi silovite nesreče zaprta avtocesta med Dram-ljami in Celjem. Neka) minut čez 5. uro zjutraj je àl-tetni voznik osebnega vozila z območja Velenja trčil v zadnji del avtobtisa, Id je vozil proti Celju. Šofer je zaradi tega Izgubil oblast nad vozilom, zapeljal s ceste čez varovalno ograjo tik pred izvozom na Ljubečni ter se prevrnil na streho. V avtobusu, ki je v jarku ob avtocesti obstal po-pobioma zmečkan, je bilo poleg voznika in sovoznika še 12 mlajših potnic. Povzročitelj nesreče, ki naj bi bil tudi sam lažje poškodovan, naj bi najprej pogledal v avtobus, nato pa stekel v bližnji gozd. Policisti so ga kasneje sicer izsledili, opravili alkotest, ki naj bi pokazal krepko več kot 1 prooiile alkohola! Po klicu na pomoč so se številni policisti, reševalci in gasilci organizirali in dekletom pomagali iz zvite pločevine. Vse v blaiu in krvi so bile pretresene in v šoku. Reševald naj bi priSli poleg iz Celja tudi iz Laškega in Slovenskih Konjic. Celjskih poklicnih gasilcev, ki so prvo obvestilo o nesreS dobili ob 5.14, je bilo več kot deset. Ponesrečenke so reševali tudi z rezanjem pločevine. Toda zatem ko so dekletom nudili prvo pomoč že na kraju, sledil pa je prevoz v bolnišnico, kjer sta blJi dve nujno operirani na hrijtenid in glavi, je sledil šok. Pogrešali so namreč še eno mlajšo žensko. Že druga smrtna? Njene znanke niso bili prepričane. ali je morda kje prej izstopila, vse pa je kazalo, da je vendarle bila na avtobusu in da jo bodo našli, toda pod pločevino in izjenno hudo pc^ kodovano ali mrtvo. Žal se je uresničilo slednje. Teža avtobusa je bila prevelika, nekaj ur po nesreči je na kraj prišlo tudi dvigalo iz Maribora, s ka- Ï . J^i \ S' » ■ -h Kot po vsaki hujši prometni nesreči so se tudi o tej na spletnih forumih začele številne debate, najbolj o vozniku črnega golia, ki je povzročil nesrečo. Nekatera sporočila predvsem z območja Velenja pa kažejo na enako neuradno Informacijo, kot jo imamo ml. Da naj bi 31-letnik pred Časom že povzročil hudo prometno nesrečo, ni izključeno, da prav tako s smrtnim izidom. V nedeljo zjutraj je vozil brez vozniškega dovoljenja, menda naj bi mu ga odvzeli zaradi alkohola. Da človeka» ki ima probleme z alkoholom, niti preventiva ia poročanja o tragedijah na cesti ne »streznijo«» smo pisali že minuli teden, ko je na predstavitvi nevarnosti alkohola to slikovito opisala tudi psihiatrična strokovnjakinja. 31*letnik je očitno le dokaz tega. m 'c O v C8SU fotografiranja so poškodovdnkd Že propeljali v celjsko bolnišnico, pod razbitinami pa ja še vedno bilo deklfl, ki nesreče nf preživelo. vanih več ljudi. »Takšne stvari so težke za organizacijo, vendar nam je uspelo,« razlaga Strahovnik. Vendar ali bi zdravnikom in kirurgom to organizacijo lahko še olajšali? Skoraj neverjetno je namreč, da je na obisk k poško-dovankam prišel sam mini- ki so pravzaprav bili pri hitrosti prevoza poškodovanih v bolnišnice ključnega pomena. To so reševalci zdravstvenih domov, ki se jim je zahvalil le Vlaovič. Pa celjski poklicni gasilci, ki so v nedeljo naredili ogromno, da so iz zvite pločevine reševali poškodovana de- terim so vozilo dvignili iz jarka. Dekle so takrat našli pod ra^itinami. Zaradi teže avtobusa in silovitega trčenja ni imelo možnosti, da bi preživelo. Staro je bilo komaj 26 let, s kole^cami se je vračalo zdekliščine. Avtobus ljubljanskega podjetja Vartour so najele ravno zato, da bi se po ce-lonočni zabavi izognile nepri-jemostim in nevarnostim na cestah. Niso želele same sesti v svoja vozila in ogrožati drugih, niso pa vedele, da bodo same žrtve cestnega divjaka... Povzročitelja pridržali v nedeljo so v celjski bolnišnici morali nujno operirati dve dekleti. Prvo je imelo izjemno hudo poškodbo hrbtenice, saj ni moglo premikati nog. Drugemu dekletu so morali operirati glavo. Obe bosta morali okrevati dolgo, dekle s poškodbo ^ave bo v bolnišnici vsaj dva meseca, da o rehabilitaciji in uvajanju nazaj v normalno življenje niti ne pišemo. Vse zaradi prehitre vožnje brezvestnega voznika. »Prvo dekle danes lahko premika noge, stanje drugega dekleta je zdaj stabilno» vendar moramo Se počakati. Pred osmo uro v nedeljo smo v bolnišnico od doma prišli Štirje kirurgi, v dežurni ekipi so bili že trije. Poškodbe smo dobro oskrbeli, dekleta so imela tudi zlomljena rebra, nadlahtnice, bili so. Številni pretresi možganov. Vesel sem, da nam je uspelo svoje delo opraviti dobro,« je dejal specialist splošne kirui^je Miodrag Mao-wč. ki je v nedeljo koordiniral organizacijo zdravnikov. »Od poškodovank so domov odšle štiri, dve sta na intenzwni negi, ostale so na poškodbe-nem oddelku na opazovanju, eden od poškodovancev pa je premeščen v drugo ustanovo,« je včeraj dejal nevrokirurg Andrej Strahovnik. V »drugo ustanovo« je verjetno mislil povzročitelja nesreče, tega so namreč pridržali polidšti. Preiskovalni sodnik bo zdaj odločal, ali bo ostal vpriporu. Kakšna bo njegova odločitev glede na to, da je vozil vinjen, brez vozniškega dovoljenja. Z leve: direktor celjske bolnišnice Marjan Fefjanc, zdravnik fMiodrag VlaoviČ in minister Bonit Míklavčič 31-letni voznik golfa je po nesreči zbežal pes. Zeradi šoka ali strahu, ker ja bil vinjen? zbežal s kraja nesreče, bomo še preverili. To. kar se dogaja na celjskih cestah, ne vodi nikamor več, je mnenje mnogih. ki te dni pobirajo trupla s cest našega obmo(^a. Sistem deluje? Kapo dol pred kirurgi in medicinskim osebjem, ki so opravili kljub nedďji in praznikom hvalevredno deio in reševali življenja, vendar naj bi bilo na urgenci doka) kaotično stanje. Po neuradnih podatkih naj bi (nesreča se je zgodila ob 5.141 okoli osme uri na sprejem pred ambulantami čakalo še kar nekaj deklet iz nesreče. Resda vsa niso Imela hudih poškodb. Dekle z najhujšo poškodbe hrttenice pa naj bi v bolnišnico pripeljali med zadnjimi, na kar ni bilo mogoče vplivati, saj je prej niso mogli rešiti. Večkrat smo ob tragedijah na Celjskem v aprilu namreč slišali, da je vprašanje, ali je celjski zdravstverti sistem zmožen odreagirati v primeru, če pride do kakšne nesreče^ v Itíteri bi bilo poškodo- ster za zdravje Borut Miklav-ČÍČ. Ali je res prišel »le« na obisk k ponesrečenkam ali mu je morda nedeljsko stanje v celjski bolnišnici dalo temo za razmislek, da bi bilo nekatere stvari vendarle treba še izboljšati? »Celjska bolnišnica je že pred leti pokazala (ob nesreči v Podlogu, kjer je umrlo več otrok, ogromno jih je bilo v trku z vlakom tudi poškodovanih. op. a,), da zna odrea^rati pravilno in da je dobro pripravljena. To je se izkazalo tudi v nedeljo. Takoj ko sem izvedel za nezgodo, sem se pri vodstvu celjske bolnišnice pozanimal, .kakšne so težave, ali potrebujejo večjo količino krvi in podobno. Vesel sem, da so zadevo dobro in strokovno izpeljali. Vedno računamo, da bi ključne bolnišnice v Sloveniji morale biti pripravljene na takšne primere. Moj obisk je zahvala ekipi, ki je delala dobro,« je pred novinarji povedal Miklavčič. Je pa pri svoji ministrski zahvali pozabil še na nekaj ljudi, kleta. Nenazadnje tudi policisti iz patrulj, ki so pomagali pri reševanju, na kraj prišli prvi in pobeglega voznika tudi izsledili. Tem se ni naglas zahvalil nihče. Ekipe na terenu, predvsem gasilci, so namreč bili pretreseni, ker je bilo eno dekle pogrešano, vedeli pa so, da ga bodo skoraj zagotovo našli pod avtobusom. Njihovi strahovi so se žal uresničili... Letos je na območju Policijske uprave Celje v prometnih nesrečah umrlo osem oseb, samo aprila šest 31-letni voznik osebnega vozila bo po vsej verjetnosti ovaden zaradi povzročitve nesreče zaradi malomarnosti. In ko se bo sojenje - verjetno ne tako kmalu, ampak Čez nekaj let - začeio> bo za dekleta, ki bodo takrat morala vse Se enkrat podoživljati, obisk politika Miklavčiča ie bled spomin, ki pravzaprav ni rešil ničesar... SIMONA SOUNlC Foto: GrupA 24 informacije novi tednik stS^ «tří i Se še spominjate^ ko smo pred nekaj meseci izžreo srečneža, ki smo mu obljubili, da mu bo kuhal sam Zvone Storman? Minulo sredo je Zvone Storman loihal za Janka Zupanca In njegovo družino. Vzeli smo pot pod noge in se odpravili na Rtfnik. Na idiličnem kraju pod rifntškim pobogem so nas pričakali Zvpančevi z domačim »ta kratUm<( in s skutíno potko, ki jo je pripravila simpatična Betka. Kar takoj na začetku so nam tudi zaupali, da so zvěstí poslušalci Radia Celje in pridni brald Novega tednika. »13087 - to je moja naročniika številka na Novi tednik,« je še dodal Jank<ňupanc. Po nekaj minutah je izza ovinka pribnel sam Zvone Storman. »Kafcl Sle že tudi tu/< ga brž povprašamo. »Ja. sem prišel že tri ure pred vami. Je bilo treba olupiti pompir, pripraviti sladico.. Jorej ogromno dela!« In ž ni bilo več 2e je spet smuknil v kuhii^/od koder so se širile izjemno prijetne vonjave. Po kratkem klepetu z družino Janka '^Zupanca, njegovimi sinovi; s snaho, z vnukom in s Sabino Horvat iz vinogradniško-vinarske hiše Horvat, ki je s seboj pripeljala odlična Horvatova vina, je prišla »komanda«, naj gremo za mizo. In smo odšli... za izjemno praznično pripravljeno mizo, na kateri niso manjkale niti sveče. Nato je sledilo nekaj uvodnih besed Zvoneta Stormana, iz katerih smo med drugim izvedeli, da Betkina in Jankova nova kuhinja se ni bila čisto zares krščena. Do tega dne. Vas zanima, kaj smo jedli? Od česnove juhe do slastne jagodne torte Seiedaj, ko to pišem, se mi cedijo sline. Preprosto zato, ker je bilo zares odlično. 2acell smo s srnegjovo iesnovo juho, na kateri je bil naseWjan svež čemaž. Juhico je odlično dopolnjeval đomačTjoruzni kruh, ki gaje spekla gospodinja Betka. Za piko na i smo ob juhi okušati Horvatov rdonnay, letnik 2007. Kot nam je razložila Sabina Horvat, je to vino, ki ga pijemo pri začetni jedi obroka, je sveže in lahko. Osupnila nas je informacija, da imajo v vinogradih kar prinesel s sabe: In tudi po končani pojedini v dolino odnesel kup umozane posode, da lupončevi s posprovljanjem niso imeli skoraj nobenega dela. Juha ZLATI G -RIC Zidti jpič d.o.o. Stari trgaça SI'3210 Slovenske Konjice T: *386 3 758 o3 50 F: ♦3863758 0378 ww.zlati-gric.si XTRiKI?^ oman PUnko s.p. m." Bohorč "jftt domaiča kumnja. mauce, ks, kos&a, ma ca», cnWHft ^wjwno n*oato a ve» Mfcljugqw dužb« MnriMifl«i^,DuSmXv«dr9H 3B30 âcrgij pri CeVu. Td.: -^386 C0)3 746 14 », MoUe; ^386 <0>41 666 7fi6 www.gostisce-bohorc.com ^ m Slopčř31,3231 GraMnoM: 0^746 66 z.pRi:^ i AHACU Pestra kulinarična ponudba • Prostori In ponudbt u st •$«ton$ka kuhinja JOll SA»APt ri» «VOSOPf 7 novi tednik informacije 25 35.000 trsov. »Joj, lolfko? Kako p3 vse to zmorete? Mi jih imamo $amo 370, pa je že toliko dela,« se je čudila Betka, na katero ^o skorajda cel veier morali paziti. Nenehno je namrei želela pomagati, na koncu pomiti in pobrisati posodo. Roman Tadina, vodja Stormanovega gostinstva, tega ni dovolil. Kot tudi vsem ostalim ne. ki smo želeli v zahvalo za odlične jedi vsaj pospraviti za seboj. prišli sefovska zelena solata s slanino in glavna jed: telefji medaljoni a la Mozan: z ocvrtimi crottoniki, za prilogo pečen krompirček in domači skutini struklji. »Medaljoni a la Mozart so bili ena pn^ih jedi, ki sem jih pripravljal na začetku, ko smo imeli gostilno samo v Šempetru,« je še pristavil Zvone Štorman - kuharski maček, ki s svojim vrtenjem kuhalnice povsem impresionira. Glavno jed je dopolnjeval renski rizling - kralj med vini. In četudi smo ^ v jed zagnali s slastjo, je je bilo enostavno preveř. Tudi smeha ni manjkalo za mizo. Tako je ha primer sin Tine krožnik fotografiral kar s fotoaparatom na mobilnem telefonu. »Ko bom na »furi< lačen, bom pogledal fotografijo,« je se dodal. In da ne boste mislili, da smo samo sedeli in jedli, Tudi zavrteli smo se. Po glavni jedi, medtem ko smo čakali na sladico in okušali domače vino Janka Zupanca, sta oba sinova Brane in Tine raztegnila meh harmonike, v ritmu valčka pa sta se nato morala \ i: vi*-T Sabina Horvat iz vinogradniško-vinarske hiše Horvat je vsako Jed paspremila s^rvûtovo vinsko kapljico. Horvatovi imajo svoje vinograde na devetih hektarjih že več kot 20 ^in sicer tri kilometre iz Maribora vsm&'iproti ''Šentilju. Poleg prodaje vrhunskih belih vinjmajo tudi vmkojl^ w itjihovem kmečkem turizmu pa lahko^ »Krivci« iudovitega popcddneva na Rih'ku.2leve: Roman Tadina, vodja Stormanovega gostinstva, Sabina Horvat, Janko Zupane z naroini^o itevUko Novega tedr^ika UQS7 in legendami Zvone itorman. Novo kuhinjo so dodobra krstili. zavneti tudi njuna starša. Med klepetom smo še izvedeli, da seje Janko na delo v celjsko Majolko kar 40 let vozli z avtobusom, Za sladico je Zvone StormanpripravibvezojagodnotortozmandljUii-ob njej smo pili Horvatov Jagodni Izbor in ob tem prepevali: »V dolini tihi je vasica mata...« Kuhanje in postrežba na domu Ure so minevale skorajda prehitro in verjamem, da lahko v imenu vseh prisotnih zaključim, da je bilo popoldne na Zupančevi domaňji res izjemno prijetno. Tako prijetno, da je Zvone Štorman na glas razmišlja! o tem, da bi svojo ponudbo razširi! z novim načinom cateringa - s kuhanjem in postrežbo kar na domu! Daje nagrada romaU v prave roke, je potrdilo tudi to, daje letošnje leto za Zupance čas slavja - 30-letnico snahe Petre so ze spravili pod streho, pred njirr^i je še Betkinih okroglih šestdeset let in slavje ob 40-letnici poroke. Dovolj razlogov torej, da zavijejo v eno od številnih Stormanovih gostišč. inkobodoslavili,bovnukSvenprav gotovo jedel špagete. Ker so pri Stormanu zanj edini pravi. Tel, Gostilna Emavs: 02/30-50-830 cnull: ínřb^kiec-bistnca.coTi) Klet Bistrica IVSK in Gostilna Emavs I < < T (TT'i; VinankauL3 2310 Slovenska Bistrica Delovni čas pon.-sob.'. 08:00-20;00 rnsi.i 09:00 - 20:00 ŠTORMAN CELJE Mariborska 3.51-3000 CelJ» Tel.: 00386(0)3 4260426 Fax: O6366i0B4iS 0395 ^•mall; QoscíLnA Gotovlje 74 3310 2fllec Tel.: 03/571 82 66 DELOVNI < AS: Pon.-Cei.:07h-23h Pet.-Sob.! 07h-24h Ned.;08h-22h PENZION vitaoarK Zdraviliška 22,3270 LASKO, telefon 03 573 1610, internet: www.vit3pârk.$i; emai): mfof vitapark.sl KMIWV9 20 3310 ^lec Tel: 71030 90 GSM; 040 610 é10 OaOVNiCAS; ^ P5n.-C€t:9-22h Ned in VSI prazniki; ]2-22h Ui / IVnovec pri D. 56, Dramlje Tel.: 03/5798^20 Mob: 0SI/43M38 www.gostLscemlraD.sl i GOSTIŠČE JUBÇ Gregi in SîmoBB Ntnt TvtiBn KARAT dAJL Breaovoc «a. »50 R(«sSàs SlMii» PEr Gostite JURa MiJe ÍUiAk 20t. paiUimtU m 26 nasveti novi tednik zdravje - nase bogastvo Šumenje v glavi Vprašanje bralke: Imam povišan krvni tlak, zdravim $e z losaiticom, zaradi holesterola pa jemljem tuJip40 mg dnevno. Imam stalni Sum v glavi, slabo spim« ču-tim prebadanje, vrti se mi. Opravila sem CT glave, a pravijo, da je z možgani vse v redu. Kaj naj storim, kam naj se obrnem? Povečan krvni tlak in ho-lesteroi v krvi povzročita številne spremembe v različnih organih, Vse pa se začne z de-javniki rveganja, ki se seštevajo, spremembe pa se najprej pojavijo na endoteiu žiJ. Različni vzroki okvarijo ta najfinejši del žile» ki mu pravimo tudi življenjska svila. Prva okvara poveča prepustnost stene žil tako, da se zaradi tega naberejo v celicah različne snovi, kt zmanjšujejo tvorbo NO (dušikov oksid). To je tako imenovani en-dotelin, ki omogoča širjenje žil. Že samo staranje predstav-Ija dejavnik, ki zmanjšuje produkcijo endotelina v steni žile. Zaradi tegale žile sla- bo širijo in nekatera področja ostanejo s]abo prekrvljena. Drugi dejavniki tveganja za okvaro žil in organov pa vodijo do še hitrejšega propada endotela in s tem do okvare njihove iur;kcije. Povečan krvni tlak, holesterol, kajenje, stres, sladkorna bolezen in povečana aktivnost hor-monskih-sistemov vodijo najprej do okvare endotela, pozneje pa v fazo kroničnega vetja žile. Vsemu temu lahko sledi odpoved organov s pojavom možganske kapi, lahko se pojavi ishemična bolezen srca v različnih oblikah. Odpovedo lahko ledvice, pojavi se okvara žQ na očeh in na koncu sistem v celoti odpove. Na srečo lahko prekinemo ta tok bolezni na katerikoli stopnji, proces lahko zaustavimo, upočasnimo, izboljšamo delovanje posameznih organov in s tem omogočimo dokaj normalno življenje. Vi ste že nosilec različnih dejavnikov tveganja, ki so že povzročili okvare, zato tudi potrebujete zdravila, ki ste jih navedli. Zaradi okvare žil se okvari tudi avtonomni živčni sistem, ki opleta žile in takšen ne reagira več normalno na vsakodnevne dražljaje. Že majhen stres, sprememba v okolju predstavlja velik premik v delovanju řurUccije ožilja. Z leti se spremenijo tudi druge zadeve, ki so povezane z delovanjem centrov v možganih. Zdravila, ki jih imate, učinkujejo na vnetje v steni žile, zmanjšajo aktivacijo recep-torjev katerih povečana aktivnost povzroča oženje, vplivaj o na proliferacijo, preprečujejo nalaganje holesterola in s tem stabilizirajo ateros-klerozo. Koristno bi bilo jemanje aspirina ali omega 3 maSčobnih kislin za srčne bolnike. Velike težave povzroča nihanje krvnega daka, ki je odvisno tudi od vremen-sldh sprememb, od stresa, na katerega težko vplivamo, od vsakdanjih skrbi, tudi leta niso zanemarljiva, saj hormonska nestabibost vodi do povečane reaktivnosti žil. Mogoče je potrebno, da dobite Piše: prim. JANEZ TASlC, dr, med., spec, kardiolog Še kakšno zdravilo na nivoju nadomestne hormonske terapije, lahko poizkusite z jemanjem preparata iz cimihi-ge racemose (dobite ga v zeliščni lekarni). Posvetujete se o tem s svojim zdravnikom ali pa v naši posvetovalnici Društva Za srce na Glavnem trgu 10 v Celju. Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.8i. 8 - 12 Ic9 žig Dr. PIRNAT 55,01/519 35 www.pirnat.si Klopi - preventiva in odstranjevanje Ljudje večkrat pravijo, da je klop na jnevamejša »zver« pri nas, nekateri pa si zaradi klopov ne upajo več v gozd. ň«tiran strah pred boleznimi, Id jih klopi prenašajo - pri nas sta najbolj znani in pomembni lymska bo-relioza ic klopni menin-goencefalitis, je odveč, potrebna pa sta previdnost in ustrezno ukrepanje. Delo v gozdu oziroma za-hajanje v območja, kjer je veliko klopov, sicer pomeni določeno tveganje zaradi bolezni. Id jih prenašajo klopi, vendar Ima bivanje v na- ravi številne ugodne učinke, ki to nevarnost zagotovo odtehtajo. Poleg lega je možnost, da po vbodu klopa zbolimo, na srečo razmeroma majhna, in to iz več razlogov: - ker niso okuženi vsi klopi, ampak le manjši del • ker pride do okužbe redko, tudi če nas vbode okužen klop - ker le del oseb, pri katerih nastane okužba, tudi zboli. Sorazmerno majhno tveganje za nastanek bolezni, ki jih prenašajo klopi, se da z enostavnimi ukrepi Še zmanjšati; - Ko gremo v naravo, bodimo primerno oblečeni. Telo naj bo čim bolj pokrito: hlače naj bodo dolge, s hlačnicami v obuvalu, srajca z dolgimi, zapetimi rokavi, oblačila pa svetle barve, saj na njih lažje opazimo klope. - Možna je tudi zaščita z odvračali ali repelenti, vendar zaščita s sredstvi za odganjanje mrčesa ni povsem zanesljiva in deluje sorazmerno kratek čas. Ta sredstva so tudi potencialno Škodljiva, še posebno ob pogosti in nepravilni uporabi. - Če klopa dobimo, ga čim prej odstranimo. Odstranjevanje klopov Vsak naj si odstrani klopa sam. Odstranjevanje klopov namreč ni naloga zdravstvene službe oziroma je to le v izjemnih primerih, ne more biti razlog za obisk ambulante in ni razlog za kirurški poseg. Najpomembnejše je, da se takoj, ko pridemo iz gozda, presedamo in odstranimo prisesane klope. Ce to naredimo dovolj zgodaj, je možnost okužbe manjša. Klopa primemo s pinceto tesno ob koži in previdno izvlečemo. Če to naredimo sunkovito, je več možnosti, da se bo zatrgal. Če ostane rilček v koži, to za prenos okužbe s klopa na človeka sicer ni nevarno, lahko pa rilec in del telesa, ki ostane v koži, povzroči ognojitev, V redkih primerih delčka klopa, tó ostane v koži, z enostavnimi postopki ne uspemo odstraniti. To ni in ne sme biti razlog za kirurški poseg. V takih primerih je najbolje počakati in odstranitev preložiti za nekaj lu* oziroma na naslednji dan. Nekateri skušajo odstraniti klopa tako, da ga vrtijo v smeri urnega kazalca ali nasprotni smeri, drugi kanejo na klopa kapljico olja ali sline. Ti načini odstranjevanja so uspešni predvsem v primerih, ko so klopi prisesani razmeroma kratek Čas, manj uspešni od odstranjevanja s pinceto pa, kadar jih odkrijemo pozno In so zariti globoko v kožo. FS * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Torek, 28. april: V ospredju bo vaša družabna stran narave, odnosi bodo harmonični in obogateni s prijetno energijo. Povečana bo želja po ljubezni. Luna bo v irigonu z Jupitrom tn Merkurjem, izpostavljena bo poslovna stran življenja in umsko delo, primerno za dogovore, sestanke in finančno razreševanje situacij. Venera bo izpostavila usodna srečanja, doživite lahko posebno presenečenje, zanimiv in romantičen preobrat. Sreda, 29. april: Luna po polnoči prestopi v Raka. Zaradi kvadrata Lune z Venero bodite v komunikaciji previdnejši. Obstaja povečana možnost zmot, pomot, napačne presoje, koga lahko celo zelo užalite. Zaradi opozicije Lune in Plutona bodite previdni, sicer aspekt prinaša odlične prebliske in ideje, vendar Še vedno velja večja previdnost. Četrtek, 30. april: Luna prinaša potrebo po usklajenih odnosih. Stopnja čustvenosti bo zelo povečana, zato bo razmerjem namenjeno veliko pozornosti in mnogi bodo uskladili različna nesoglasja. Vsi posli, povezani z nepremičninami, zemljišči, bodo dobro cveteli. Petek, 1. maj: Nastopi prvi lunin krajec v Levu, skušajte se prilagajati rudi drugim. Največji problem je lahko nepopustljivost oziroma trma. Merkur vstopi malo po polnoči v Dvojčka, zaradi tega bo njegov vpliv na življenje močnejši. Močbesede bo velika, zato lahko s komunikacijo dosežete marsikaj. Prisotni so dobri aspekti Lune z drugimi planeti, dan bo zanimiv in pester. Sobola, 2. maj: Prisotna bo precej težka energija, imeii boste občutek, da vas ne more nič spraviti v dobro voljo. Venera v kvadratu s Plutonom je tista, ki lahko prinaša negativna občutja. Luna v opoziciji z Jupitrom vas lahko vodi do razočaranja. Morda preveč pričakujete? Razmišljajte o vsem, kar vas moti, dan ni dober za verbalno razčiščevanje! Nedelja, 3. maj: Luna zjutraj vstopi v Devico, zato bo počutje bistveno boljše, pravtako tudi razpoloženje. Ker bo v kvadratu z Merkurjem, vseeno previdnost v komunikaciji. Težko boste našli skupen jezik z drugimi, raje počakajte s pomembnejšimi pogovori. Obstaja možnost, da naredite kakšno napako ali se razhajate v načinu razmiš- ljanja, visoka bo sam ©kritičnost. V dobro protiutež temu bo lep položaj Lune s Plutonom, ki bo pomagal, da boste odločnejši. Ponedeljek, 4. maj: Dober dan in dober začetek delovnega tedna. Ugodna položaja Sonca in Saturna z Luno obetata dobro opravljanje vseh dolžnosti, odlične dogovore, sodelovanje, koncentracija bo visoka. Še posebej uspešni pri urejanju poslovnih in finančnih zadev boste vsi s poudarjenimi zemeljskimi znamenji (Biki. Device, Kozorogi). Torek, 5. maj: Sonce v tri-gonu s Saturnom prinaša organizacijske in vodstvene sposobnosti, odlično se boste znašli pri delu, dobro lahko napredujete z uradnimi in poslovnimi zadevami. Zračna znamenja (Vodnarji, Dvojčki in Tehtnice) si bodo ustvarila določeno prednost pred konkurenco. Lu-navstopa v Tehtnico in v ospredju so odnosi. Popoldne bo čudovito za druženje, večer pa manj primeren zaradi Luninega kvadrata s Plutonom in opozicije z Venero. Sreda, 6. maj: Luna bo nasprotovala Marsu, zato se vam lahko hitro dvigne adrenalin in lahko ste napeti, razdražljivi, prezahtevni, morda tudi zaletavi. Ne delajte nič na silo, počakajte, da vpliv mine. Vpliv boste intenzivno Čutili Ovni In Tehtnice in vsi, ki imate ti znamenji poudarjeni. Četrtek, 7. maj: Dopoldne bo spet kot naročeno za delo in opravljanje uradnih zadev. Zelo uspešni boste zaradi skladnih položajev Lune z Jupitrom in Neptunom. Imeli boste dober občutek za situacije, intuicija bo povečana, še posebej zvečer, ko vstopi Luna v Škorpijona. Nastopi retrogradno gibanje Merkurja, ki bo v tem položaju do 31. maja! Rešujte stare zadeve, kjer boste najbolj uspešni. Ta čas ni ugoden za uvajanje novosti, saj lahko pri tem vladajo zmešnjave, zamude, zastoji. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA 9$m 041 404995 090 14 2443 napovedi, bio terapije, regresije astrologmjd.gordana^siol.net www.gordana.si ASTROLOGfNslA DOLORES 0«l4d$1 090 14 2$ 27 napovedi, primerjalna anafrza dstrologinjagdolores. si www.dtiores.si www.novitednik.com novi tednik nasveti 27 »Žena kompliciraif »Mož mi nenehno govori, dâ samo kompliciram» da sem neznosna Pogosto se moškim zdi. da ženske komplicirajo. Vendar dejansko to zelo redko počnejo. Večinoma to moški rečejo takrat, ko se jim zdi. da jim Žena s svojim pripovedovanjem otežuje življenje in mu povzroča nelagodna občutja. Vožnja s kolesom Poglejmo na primeru: mož gre na kolo z majhnim otrokom. Preden se odpravi od doma, žena terja» da ji obljubi, da se ne bo peljal po bližnjem klancu, ker se njej zdi to prenevarno. Da bi mož imel čim prej mir, ji obljubi, vendar se kasneje kljub temu pelje, ker se mu zdi, da to vendar ni nič takega (predpostavljamo, da gre za zelo majhen naklon). Od daleč to žena vidi, in ko pride mož domov, nastane prepir v smislu: »Ne upoštevaš me, nate se ne morem zanesti, ne držiš obljub, ne morem ti zaupati otroka....« Mož j» vrne: »Ne morem narediti nobene stvari, ne da bi dobil tvoja navodila, obravnavaš me kot majhnega otroka, ki sam nič ne zna, nikoli mi ne zaupaš, samo kritiziraš in vidiš napake,..« Na koncu se ona počuti ne-sllšano in si to razlaga, da bi bilo za njenega moža najbo- lje, da je ona vedno liho. Zaradi tega ji je še bolj neznosno, ker ne sme izrazití, kar čuti. On pa čuci jezo, ker se mu zdi, da ga žena obravnava kot nesposobnega. Je prizadet, ker mu žena na zaupa in ga kritizira. Počasi prihaja na piano Še obup v smislu nikoD ne bo bolje, vedno ista pesem. Pri njem - saj ne bo nikoli nehala s kritiko in z nezaupanjem, pri njej - saj me ne nikoli ne bo razumel in upošteval mojih strahov. Prebujanje starih nezavednih spominov Ob tem, da sta oba odlična in skrbna starša in da je znož že velikokrat peljal otroke s kolesom, je njemu toliko težje razumeti, zakaj kar naenkrat talina nezaupnica od žene. V tem primeru je dobro, da se mož zaveda, da če je neka reakcija žene pretirana glede na realno simacijo, da takrat ta žena govori predvsem o sebi, svojih strahovih, ki jih ni povzročil on, ampak se je vtej situaciji samo ta sirah prebudil. Namesto, da bi bil jezen, ker mu žena ne zaupa, ali da bi čutil krivdo, ker se ni držal njenih napotkov, bo želel slišati, zakaj je čutila ta strah. Opravičil se ji bo, da tega strahu prej ni začutil in resno vzel. Hkrati se bo v sebi resnično BLIŽINA družinski inštitut iflfo^bllzins, www.blizln8.si 03/492-55^0 odločil (ne da bo otroka varno vozil, ker to ga že lako in tako), da bo skušal pomagati ženi, da najde izvor su-ahu in da jo pomiri. To se lahko doseže tako, da žena ve, da lahko govori o svojih občutjih in da zaradi tega ne bo zavržena ali etiketirana kot problematična in kot nekdo, ki komplicira. Pretelcli »nedolcončani« dogodki Ob majhnem otroku se bo ali pri možu ali pri ženi ali celo pri obeh prebudilo veliko ranljivosti, kj je do takiat nista poznala v takšni obliki. Tako je lahko opisana situacija samo krik žene v smislu - želim, da ti ravnaš z najinim otrokom glede varnosti ali glede strahu tako kot bi želela. da bi moji starši ravnali z mano. Morda je bila ta žena priča kakšnim nevarnim si-tuadjajn, ko tega ru mogla povedati in je nihče ni potola- RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za ueltne in male aoápodinj J- • / odiniei wTv. * v y. »T 3 Iciijige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 la samo 20 EUR .s. 1 9 a jS a 9 A ^ C i a ^ V « « 1 S J a 9 j> o f li ^'i/itfffr /iii/tf žiJ. Redmo, da je bila priča, kako je njena mama trepetala, da se očetu ne bi kaj zgodilo, ko se je vozil s traktorjem po strmem pobočju ... Ko ima mož vse te informacije, mu je veliko lažje upoštevali ženo. Takrat >>nevož-nja« po klancu ima drugo vrednost ali sporočilo, ker ve, da ne gre za konkreten kla-nec, ampak za to, da fo je slišal, upošteval in pomiril, da je bil to pripravljen narediti. Ta mož se ne bo osredotočal na dokazovanje, ali je klanec resnično nevaren ali ne, ampak na to, kaj bi ona želela, da bi takrat nekdo zanjo storil - ker točno to ona potrebuje oziroma želi, da bi storil njen mož. Bi si želela, da bi oče začutil ta strah, ji povedal, da jo ima rad in da bo zaradi tega še bolj previden, ker ne želi, da bi hči ostala brez očeta? Mož pomiri ženo Tako bi lahko bil odziv moža v tem, da začuti ta su-ah in reče: »Cutira. da te je strah. Veš, da bom vse naredil, da bo za najinega otroka varno. Nikakor ne žeiim, da bi ti doma trepetala, ali se bova z otrokom vrnila zdrava. Če bi te danes to pomirilo, se lahko izognem tistemu klancu.« To ne pomeni, da se bo ta mož moral celo življenje umikati klancu. Ponavadi je dovolj že enkrat. Gre za to, da je mož slišal in ji $ tem dal možnost, da se dejansko lahko posveti iskanju tega, od kod izvira ta strah. Ko je ta izvir najden, potem klanec ni več problematičen. Ni več vzrok» am-pakmorda Se kdaj manjSi spro-žilec strahu, ki se ga da obvladati. DRAGO JEREBIC, zakonski in družinski psihoterapevt s s. . n tU ll-i . /'ti/'i'r -f.,.' U. -ir - V"- - •• naslov: l.i Informacije: 03/4225-100 NARO£ll!NICW l^iOŽICE IM ČAJČKI Majnica za lepši maj Med zdravilne rastline, ki jih slabo poznamo in redko uporabljamo, gotovo sodi tudi ma|nica (An-tennaria dioica), ki kot pove že njeno ime, za cveti v maju. Ta zala rastlinica zdravi tudi nekatere zdravstvene težave. Medvedove tačice, skrince ali grižnica, kot tej majski rožici z drobnimi cvetnimi čopki rožnate ali bele bar> ve tudi pravimo, v znanstveni medicini ne uživajo posebne pozornosti. V ljudski medicini so jih svoj čas pogosto uporabljali, dandanes pa sodijo med najmanj uporabljene zdravilne zeli, a kljub temu niso Čisto brez zdravilnih učinkovin in moči. Majnica obožuje sončna, peščena tla in puste travnike. Pogosto )o srečamo tudi v višjih legah. Takoj, ko maja in junija zacveti, nabiramo njeno cvetje, ki ga hitro posušimo, da ne izgubi barve. Cvet majnice je bogat 2 vitaminom C, karoti-nom, smolo, Čreslovlnami, grenčinami. Iz majnice, ki ji dodajo fižolovih luščin, pripravljajo Čajne mešanice za sladkorne bolnike. Učinkuje na izločanje žolča, zato se obnese pri žolč-nih in boleznih jeter. Z njo odpravljamo prebavne motnje. Največkrat so po njej segali pri kašlju, bronhitisu in astmi, saj učinkovito mehča sluz in lajša izkaš-Ijevanje. Zoper te težave si naredimo poparek: žličko posušenega cvetja prelijemo s Piše: PAVLA KUNER skodelico vrele Vode in pokrito pustimo stati 10 minut, naio precedimo. Spijemo lahko do 2 skodelici-čaja na dan - najbolje storimo, če eno spijemo zju-uaj, drugo pa zvečer. Poparek ali preliv iz majnice je primeren tudi za pripravo obkladkov. Z njimi si lajšamo težave pri športnih poškodbah, ranah, ki se počasi celijo, in čirih. Priporoča se, da obkladek menjamo vsakih 5 ur. Če morda še niste čisto prepričani o kateri rastlini govorimo, vam zaupamo še, da zraste približno do 10 centimetrov visoko ter da ima pritlehne liste, ki so na spodnji strani dlakavi in razporejeni v rozeto. Iz sredine listne rozete požene po eno stebelce z redkimi listi brez pedjev. Cvetovi so, kot smo že ugotovili, v obliki majhnih cvetnih čopkov rožnate ali bele barve. Naj vara majnica polepša mesec Iju* bežni. Na njej si lahko zgolj popasete oči aii pa jo za spremembo uporabite za kakšen domač čaj - seveda, če vas dajejo zdravstvene težave, pri katerih lahko pokaže svoje zdravilne moči. [ nsprelilÍHC aaro&4n nepreklicno narDcam nepreklleno naročam luprsttllcno naroSacn lampigtov tnh lin|if v AKCUSXI PRODAJI naroSiS dve. doNS tri po cent 20 EUR poKnâia] in&tiov ttuhatrte buhve j^ortf!skih_9D$fifl4ini po tm ID EUR la izvod j ^ pollnina). izvodov Kuhirste bufcw > vlayania. sbranievariie \ti žamraovanja živil po ceni 7,93 iUfl u izvod pi^Stnins}. izvodov knjiga Zdravilnazeliifa.iaii_in_ča|fteia^nt&eflo ceni 10 EUR zeizvod [* pošlnirtal. Nefodirnico poStjire n« nes(Qv: í^r&RC d.o.o.. Pr$j«mova 15. SODO Četrtek obll.15 na Radiu Celje radiocelje vADArtïAS 28 .sřimnožci - informacije novi tednik v.; t » iščemo topel dom Tri, dva, ena, itaart! No, kaj ie zdaj? Me ne bol spustHa? Vidiš, spet bom »dnia...{6937) Začetek ni vselej čaroben Če Ste kdaj imeli srečo in ste prisostvovali rojstvu živalskih mladičkov, potem lahko poveste, da je to doživetje enkratno in čarobno. A na žalost vsa rojstva ne potekajo brez zapletov in včasih se zgodi, da kakšni novorojenčki umrejo. Študentka Nina je pomagala oživljati dva pasja mladička in biio je» kot bi se borUa za življenja svojih živalskih otrok. Mladička je morala drgniti in masirati kot bi ju njuna mati, saj ju je morala spodbuditi k dihanju. Srček jima je sicer utripal, vendar nista hotela zadihati. Namesto, da bi se prsni koš končno dvignil, je miroval in se ni premikal.. Pomagal ni niti kisik, niti adrenalin in še nekatera druga zdravila. Po dobri uri intenzivnega oživljanja, čustvenega doživljanja in spoznanja, da kljub napredni tehnologiji in znanju nisi Bog, sta se njuni mali, mladi srci za vedno ustavili. Mr- tvih mladičkov ni mogla več pogledati, zato se je raje zaposlila z drugimi stvarmi, da ji ne bi bilo še huje. Niti živalski zdravniki ne poznajo vedno rešitve. V naravi se stvari ne odvijajo vedno po naših načrtih. Tako pač je. Saj ne> da mladičkoma ni bilo usojeno živeti, morda sta imela samo smolo, da sta prišla na svet zadnja in ne prva. Kakorkoli že, Nina se ju bo vedno spominjala — Do prihodnjič lep pozdrav in poskrbite za svoje živalske matere ali le-te v pričakovanju, V zavetišču Zonzani v Jar-movcu pri Dramljah so uradne ure od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro; ogled živali od ponedeljka do petka med 12. in Í6. uro; sprehajanja po predhodni □ajavi ob sobotah in nedeljah med 10- in 12. uro; podrobnejše informacije pa najdete na spletnem naslovu: www^nn7Jinr<ži ali po telefonu: 03/749-06-00. NINA ŠTARKEL Kako prija veter v laseh. Sploh ne potrebujem frizeijs, da mi naredi pričesko. Glavo samo nastavim vetru in že sem modna. (6936) žwite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih Idhko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novegd tednika. Ne samo, da lahko $ kartieo izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član Muba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti hjdi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI g POSSMH AKOJSE^ESEŽTEVAJO S POPUSTIM NA KARTIC DIHA Trgovina v Cfty CMitni nO innraui |||«1IMII MCI IfMI« GA1£RUA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN C eiJE KERAMIKA Kili ^ KR^ BAT S M2ARSKA DELAVNICA 1 SKINAUT flWÙUBKAMlA CELJSKA — ifriaftnítílt Mlekarna Celeia BMV0O teifrwvfM daa Aji» ro pizzetio' ^mano/ —— tif A* ZDRAVJLIŠČE LAŠKO mi« .owewnn* neiie» «mu. —tfTpifc— itndUva^^ —ťPp^— AVTOCIÎI.JIE • AVTU-MQinmij^ âMOssivis-vulkdnssc^• ktknanaprsvs• diagnostika vosi- »rvis moiofjsv • servis kosHnic, Msnborsiis 187.3000 C^. tBl:034$t 66 70.CSM04167S010-10Xpe|wttiv^Í9af(Bntve gbaakuihi tOO Otonov 10 0rats •E3mfiiiMâlMaril»stat1.3000Ceqe-10XF>pwlv^ -GAlHiftOSKARKOGDJ Snftt • 10X popust a v» iaUb ■ qamiIITJI? Mnn Celje. Tel.! 03 6442S 35-10% popust •SÚUEWPftífrCdBiaoarirCilífl EUR, 10% poput ob Mkup« n«l 20 €UR -KRQ6ATIVAWSJ>^MiafABifeiawTiiaMBd&^ Osm 041/736 272 • Notranja oprsfíia ponscau « Pa^ BâcvSanKl 2921.0$ EUR pnKl9Í9lna GoUda, Arjo vas32.3301 Petnjvče- &%popimv«l$8 za aáéSkt tastfM pnizvoiinla, ne valja ta akdisltt cm ♦ WUVUlCACwkaBohnc i^. Ulekova 1. CeTH.Ogovind» usNtfjatfiB* 10X popust za vsa odalke Mefcatorcantdr Celje • 10% popust pri nakt«D hran«-kartko __pradloStaofanwDcSu! 'h^l^T SBTVfSUI. L£ana Dobrotinâca 27,3230 $eottur,Bo09lka casta 19.3240 ^rie pri Jeliah -10% popusta na optično nastantev podvQ2)a a do 30% popusta (A tukiquj snisJuh pnsvmstík • OPTIKASALQBIR L^rtclđa aSÛI PmnwČfl - BXpppiťt ritnalmptigiurfnih ařal in luHskeqsldi oiMnav V vsah (ifflM^ Fanrsfca 17 • 3Kpopifs1 ob na4(gpuPVCstn4ne98 pohíátva. Popust na volia n akdjskacaoB. Popusti sa m soltsvqo •SUDA, p ao. PIlnamiam^.aOflD Celje, v» za OQWsnfi in vodovod, tel 034S047 70. GSM061626 793-10% popust ^Cáje-IOX popust Frízenki studio (^'as/ifOři VřnJev Pptns.p. Ulic« alc«v a. 3ÎI0 Žalec lelcfíML 031/305-Mi OAURIJA V O t K goklenpoint —ťTpV- lesnína Celjska Mohoricva družba - ravíjica simEr O WELINESS PARK LÁSKO irawr MtMM «nik VIDIM tika MMitlMIie«« «4l»M.|B«rtrHCtH OP) ZLATARSTVO GAJŠEK —ťPpjfc— GORIŽKABRDA y Ol l6 sto ven i jo —— ________t*^ bazen, aolarf •'mERMANAD.O, ^Vflljjff w, ft,^ satefij tarmn^a, kopat in dnioa weflnsss storitva. mesaínemlstne vstopňct 'gJRQSPOffT TRAM Maâga - Soaaéava 8. lOOOljubliaOâ-10 Xpopustna vsooitutav; m va^aia ahe^slie cena. 'UM Olavnitrg d.Cdja, 03 43266 86 • to %popust(rvM nsizd^ vaktííi) .mgmaqSTUaOFASHinW WnfavPfltra^fi nrnfA^r. popust .SCTIAm-gnMrTVE.SIMOWJEZERNIIC S.P VíUfifava 10. Cdje- 10%popust M0lttRJgVAI0tJIGAflNAftrfamorttfca23 3000C^ telsfoo: 034d01420, »poto: biÁ^ 5% popust n lopna íasbja eolska Mohocieva dnAt ).3000 Celja-10% popustB pri codtUfih na vHj8vna makipr«!^ œne HRUgn^VASKUSrUAVA-oradft^ Žatec Sasňr^ ceste ^ pfntamnawPKfantnm Ce^ Mariborska cssta 66. Cai)e • 1QX popost na VSO vrďe kniha Lf^WAO.D. Uvac 1d - popost na oUaňjm pohHtvo {sodsžna grt. Irosadi, poawataSd...) JjQLTED.O.O. Prizna MfPČřúkom Novaga tedt^ Ifflpopurt m amuž^^ srnnsco GoHa mad tednom {od ponede^ ito peâ»}z íqe^ ziimMhloIsfcihpoStnic •VIDIM OPTIKA csnter optika, Maribor^ c£sta 68 {Ponovni centar EK). 3000Calje -HK popust ob oakupB soocruh oča], korakc^skih okvii^av m konttklnđi ki. Ob nakupu vsai dveh ikstUe kanesktnlh kè nudijo gratia takočmo za toča {60 mi). Vsak naročnik prajma 1x letno ob predlootvf âfco2mc«atui in krpico ee râla. -AVroCEUEii. Ipavčeve ulica 21 Celje Pnjdajni center Medlog 15 •40%popusfnveCiMnunskomazivoSD4Qin skutorsko akumulaterio 7 in 8 Ah. Telelon: 03/42613 96. Velje do prodaja zalog, popusti $8 ne sflStevajD. ■VINSKA iafTGQRižicABRQA7.p.i>, lil fninkolovekjhžnev 17.3000 Câije Telefon: 034251680 10 K popust oa nas« lastne proizvoda. novi tednik dela ■ informacije 29 Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen Čas. zahtevane delovne izku§nje» posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; < na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: h tt p://wwvkř.ess .go v, si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri ob-javi mogoče. UE CELJE OSMOVNOiOlSU IZOBRAZBA sTMiAH TOI ynwuuuE te2xf fiAuneffi miuMiuii OQum Cai i imtov. wsxat SUMJčMfUN no 0. UUCA IftKUA LUXAS. 30» mx KLAVlCBflEZ POKUCA tenu msm frniwN ooiivm hestq v CQJlt H/t ÙStDUi raSUIVIIIH PfiQSTOflOV. MI& talkin MiâcEv, MOU VAL ûâtsiuf M mňmÁ ILQ j. KEJOVA CESTA U, 123$ mimi ZIDAR mňu^ftíWKUiftnwsttVůKmta íAs. 2 wsu, 2nmt aoiaii amnúm m » MAACIP, NHÍSISXEGA UUU 13.3800 C&JE MOJSTER OBUKOVAUC XOVIK 6MWA »A Hft amu OUA lA XBWi. gOUlftK tu. u Miasv. SBAMtf Ki^ ROSWA WfU jCSWK Sf. PMOffVA UUCA t. m VUMK nSAA nUH N/t RUASOtSXA. SSAIISUIH lES^^ OOACai 2 MSUA. JlSiOft AGRAM SRAMDlř-$rVO »DNE mt S.?. WtbNařBA lUCA 13. MN CtUf PROQAJAUC pnniuAiK. 3UAi)tíCiiii; snuEu n noOAJA BiAgA. \naim ooi ZA osbna mi*, doiočev Cas. i msai um. anei, qssí: anci. o.aoff C&Jt SAJI L 3(180 SUE WAFlČAfl mman OÍIAVIUUWPIIUW • N/t hopiiava ofloou 2A mmm. hamU^awe ûhihj za UMVEHTIN5. mm cnifr, ribava iafv«sa ASKATA niPftAVA ■ KAUďAfU Fl£XDť(lU lUX BAitvvHETKr. Hhm^immfmkmmK nvuDovwE n izdqava?h)qv. msiad. mm, MuwuE. HAvnuwuEinm lAi n GOTUVH laiaii oms K OíSiAVE KASA BeůiMA pnM v SUDfiU. 0B£A9U UfUKM KMWm, HABAVA HAnfWLOV, KAimV Uf URV ZA PMC. ETWr [fltksm MZPiswu p«Qvw KQ pfizwMJC}: oftoía (AS. aiioeft 8áA m DZMtmUE W smiwmv MUSTRU IH u^^ iwtiBinsu ostA 1 C. am oijí HKIAR MESAR um IN fZKOSftV^UÍC • Ufl: ZAKftUÍ ^DHL QKRFIOâlSPOMOCAVmilWAEAni PUBSU TREGUSNC. PU CKOSřEVAWU MESA UUíCU tu. 3 um (&1SU OJÍ. (ZLil CCTA v llM0VLRII.38D8CaJE nODAJAi£C mOAJUK • feVt'mUAlK lU GBtCRSira su^ m itíxmm CUL cnyCu Us. uhesov, Ulfltct )7.3211 tojA VAS eKONOttSKITDWlK ZAWttVAUD ZASTOn« lA IWÙU nOO&JE ZA wmAW v OUI! • u/t'■ MttAVUAU 'w tAVAWAjiK neou nzAiH OSBAM JM PRAVNU QSBAM V m&l OAMH OaiASTL WCASUWUE ZAVAflOVAlAÍ PVUl« IN swLuw Fu^ otfvwointAjAutsimivnEiif QflUGH PtAŮlílH SREm; ODUĆBt £aX t? WSIOV. 2S.4ZÍ«: ZAVAROVAUUCA mm U. DfiMDĎlA ENffTA auí mdam CESTA I. m cas RUI6tm04A • M/l XUaVtULiA ODlOfel 12 USEOV, 2fl.i2l)6&; MIK MfOHAflOW THGOVSU) IN pflNzvw ?0WK aaa. kuska om a. 9212 VIUNK PMMFTNI TEHNIK P1(OÉE^N^O;SPONEM wt'wsnR USMOUAU mi n VDZMKIIV. NGUUÙN tAS. nAČWAUlliKl TEHNIK mm nroetiMUScBf scnnv h/ž: okvnd smOlUAU UUIWUA UâlIAURâfifiA SCTBIA tmmiK mm. sub za nbioibio oeusva RJE KtAUh aSTMK M SD VGAnNA RAČU^ mÚIKVIllEQKAím nESmOM DaOVKfiACASA OaflVNH rasIAlAH, MSTAVnVE KtAVK, PftPlUVA IN NAfRTDVAUC POSMOHTEV OfWÙJSm SI& nvA snEHUAME Ncvosn n mot Pfli mmi ÛIALCEV ziRAmEK mm naCEIW POZHAVAIU APUKAOJ i ZAVODU. WtfflKfiMit POVQAV m NOTRAMMI UPOnABMU VUKACU IN ZHAfU W STR& KOVUAN. OPWUANJE BftJ&K Oa S SVOJEGA 3T1« KDVNttA mOMÙAfO NAVOOLl] fflEOnmAVUEKSA Mnuta CAS. ti^s» pshatbiću UIA^NU^ VQJHL CUSKAIHU V, SI? WMK 'OPtBAHRI MMOZn PMNTAOlVOKlUEEVltNC EZOEIAVI TEUà VZD82EVWE M C^BUL PRHUM mSUA IN {«tSQiUiZAtUA VMWME IWHDSTI IWHOT: OOlOČa 3 usa, ZMÍ0B9: ans. 6ÍURÍK n DQUiMorTAUsa sTDfliïVE. o.D. fsnw DUCAMSOncaJE 'mfiATBl I • PftPflAVA STRUA PBtSWAUZ^ i VOttfUEEViet NAOZM MHMKR DSGAVl VA-RQVAKJE TAJNOSTI PWA1UV. TBOĎ VQflÎEVAlUE. SfSUE m HA&Ztt DE1ÍIVAUA SAWmOJMN NAPW. 0010^ KSECL ÎiAim CETIS, CftAR^S H OQUIHUrTAOUM STMiïVE. DJL ČOPOVA UUCA », 30RC&JE GRAFÍČNI TEHNIK nsKAR I wi'ninuvA IK NAonff nsw TEfi w HE EVnEC KVAmFTW ffflPIUVA n EMOeA TfiU. TlKlft VZIKEVAIUL ttí&UE ■ RADZOH DG0VAUA SAMOSTSJNItI WftAV. OOSUUUE BaiKUUK DW BOVAieU; tWnCEl £A1 S ttSEKV. 21UD99: IHE. wsibuwtamittaBu STIHTVÍ DJL bmivA UUCAKSONCaC INŽENIR RACUNALM^A inoAia SAUSTOJH (yoim i^t voo^ mJSTIR MiK. CDOMA IWGftUtSn BESfTVl mKAAWAiuE V musnaň (OAstcii. KSQU- bl ËAS. Iism SSTEQ. PQDJTTJEZA WiWAUUSni TlHH&iKUa m ASMRSEVA UUCA t4. MOfi fflJE EKONOMIST ZA KOMERCIAINO DEJAVNOST EKDWMSr lAt OUHOMCT ZA PUPMVD ■ VO POHUai JAVNK RAZPISOV. DtUlttN S MESECEV. iiim wmii 2VEPUUÍ D.y. UUCA HEROJA IAOIA Í.300QCBJE OI^IDMIRANI KLOVM TERAPEVT (VS) HFUMUNI KUmalBARVT PfSntAVHIK SOKUVAfUE MHAftUDUU n REURUIAOJI Him TAUmUMH ?SHAnri»H BSUIKOV T» iTVldEVAME FUtnSDtAW n OlMUSn ÏÏBMIJE lA (K^ ■ V PfiiSW oon« TEfiAPUE PD lAVDOmi a»AV NIKAIV HENTWiA SDQ ZA KEUCAOIO NOSPITAUZIRA NM pswiinnCwi seuimv. pumiANA ïïBAf^ HBEKV, IÍ20R PSHUIHIČNA BQUI6IICA VOMK. cusKAcnA^.îzizvaiHtx OrPlOWRAW EKONOWSI (V$| Asmw u HAfUrmu • PfVPRAVA. CĐEIAVA KDOAMRAU n ÍEAUZAOIA KlUtffTI^ TEH KIMBOAIJISA PUHA RAMOVAWE itilSÊA 08UKOVWJE IK AŽMftIRAIUE CEIWOV. PRQHBVUIANJE PftflOAlNIH PflOfiRAMV-; NEOOUlteltU, 29AJD09; HC UFÏ. PROQAJA IN SSnnS Û.Oif. HMIĆEVA UUCA K. SmOLlE UNIVERZniTNt DIPtOMIRANI MtENiR MATEMATIKE 'RAZlSHTWa MZVUAl£C> M/l KAKfilUTdO 006& VONEN ZA CaJ3TBI ŽIVU»» KfiK (IR CTOf UAKA KMENTI RFVaUDMKSEÍTDUV ZlASn UniNSnit: L SOnBWÛE OUtnEV ZARAZVU HMH VSXIOPIJV AAsn HA nontu teuharu m ku AiWMif. t IZnUVA "ZAHTEVNIM" jlttiUlfiaiEfrTS î/m CATni 2A lOft APUUIUl t KREflUU nrSUH AfffTOmR ■ OIZAJIIIi AfUOUU ZA PUVtMllO PC-OfObf II 3SI11A OOUĎIBT v SMIACUAH ei tEU> liTMHASrŒniqniJ OArnANTEKU AKSOir AH fOOOBNE PROCBAMK OPIOf ZA >3vat MflPWmÙE B.I>36RZ.S.08VUU»VAIUEIICSQrnflP STTIIimtt z UifTTOVAlUElK IN HEMI^ V CainEV SPB^TBU APUUa II • UIQ. 7. IU6ÏÏ& VMUEVBIlAOWtlEMBEm EUKTWttSIH UPUAk MKOV, I KMIRAR^E IN VOO^ CDEUVE UfWSlŮtt nKUHDinajE ZA [ZSEIAHE mm H HEámit* NEOOUltEN SAS. Zi^ (HA IMLO OZNAIÏVAME IN SmilVmVINOUSTItUI in UKISIIKI MAnsOftSKA CE^AIC.3HI)CaJE ooktqrmeok;ine mVIIR BRQ SPECIAUZACU^/ZSRAVMK PO KO» &ANEK SEUWOARIAJU PPO I • l^t • OPWLIAME EU£NÛSTâlK TEilAKtnSUK TER ffilAfit^^ POUGDV NA HTBIZfViei |SPf)UlWM OOOEUUI]. SKimnàtl AAMAAKTI RI fflDGtUHll fl PDD NAozofinvaH HaroA^ii ■ mx nsAASA^ B0TE. SOdELAAWE V DEŽUf« SUďBl 10) NASZOft STVOH HEJflMJA M VOOJE OKWZAOISU EHOTi QXIUA2FVANJE PB PROSRAlfU HI PRESOJI HOHAtA H VKUE OrSANCACUSS BIBTL CKAVUAU ORljSIH (A S SVOJEfiA SnUDMIESA miùA n U PRUmSTXVUEIEEA* IGKUftH CAS. 9Â2»: PSHIATRâCA UIMSIICA VlUVIC CËJSU CEHA 3). aZIiVQJWK ZMAVNIR SffOAUSr HTERUST. Wt PffBliDI. POSTA VUAME OlAEMZ. L)6QTAVUAU BOliZML imVI JiCk SU KONSIATAOJE; HEOOiOCEII 9J JODft ^Mn nunSmcAcas, oeiAKOvAuiicAi 30ÛD CM DOKTOR MEDICIKESPEQAim 0FTALÍMR06UE ZBRAVMK SPEOAUST OTTAUiOUe IVt SPUUUSTlt NO ZDfWUENJE. OlUMKnaU^ nou&l £AS. SPIOSU BOUâKA CBJE. «unruAuucAisMiajE w LAtKO AVTOWEHANIK mm wimi^mJkvmst^mKm^ ta Cas. 3 mssi TtAm: tu. unsnu. au DCSCCRJE IN TRAIISPORI m. 1W8A1UEW UUCA s. HEiMK • Wt V70R&WU V8ZNEU PM^ ta 3 Hso, Him TU. msntK SKIA DtSioUE IN TRWSPMT. 0 QJ). THUSAIUČVA UUCA VOZNWAVTOMEHANIK VQSiK lAMUA S PRIKQUCO • MEMAMOHI PREVOa VOaUK V CESTHWmiimL «koCen CaS.3 MESECE, luma: ERO afiOHU. RIADUt^ 06K> VAUaOJ]. WEZW7 A 3270 (AiXD XUHARSMPOfiOČNHl SAHBIIUM flCOPEK • mtVA M ffl(A PC HE^ oaoća Lu. 2&A2Stt 60SIUIA BEZEQVSa DOIS 6E ZEavtSLlP.TWUEVORABREÎJE 3l3?7iUSU UIHAR KIMAR n nui V KliRlUt • KUNM HESTO JE V {SVâ HOTU) H/% PmAW MAUC. UtSA IN JE» PO NANŮaieOUtt« ÍAS. 71» SAVIfUA tasmsm. rosot raiSp PEfovw \i m CEUE NATAKAR OfiOVU HETO JE V IASKBI (BfVd MTiai • H/2;TIlCaUE IN SntíBA PUAt SnâBA MWIL Pa «OVAWE KOZWfV. POURAUE nflUflA ttOUCEN CAS. 7.B.20«. SAVINJA SOKSTVa RKERÍ RAJSP 1^VH(ll3miXUE eUKIRIKAR ENERGETIK vzDfl2EVAiB STM TR817.2216 SUrVBOE nVUCE UE ŠPITJtfB PBI CEUÎT SREDNJA POKUCKA IZOBRAZBA 5UQ8DIIOGAVEC • VnAUE, REZAIUC M fflAUČ ir(0iA2 VEOUM nrnsm muiCqi Cai 9 Ks&xv, mm: 6MS Ham sTmmND miaji ooLEASOflAifampomvA VDZNR TAKSUA M/i; nm osa V CESTH» KWE. TU ûoloCeh Cas. tz mesecev, tsax». as • ta» Sta JEU MARJFKA POOPUTAK Si. UUBUANSKA KSTA 2i.i2aoâmiR DOKTOR UNTAINE M£»CINE ËMOBAVMK ORGSPEMUZAeUE Z LfflKS • M/t Z& BQZDRAVNft V AMfiUAVn ZP PtAMKA Ptt aVWa Û& ulCaCAS. nmsexv.nsJMiBMmoavM ^nJUK CE^A lEDIU OCflBOTKSkA 3 fl. 323a SOflRR UE ŠMARJE MU JCLŠiSr OâNOVMiOi&KA IZOBRAZBA KRMC^AA n iZOUTBt ll^ VU lUnVSKO U^ PARSCA n izouTotsxA oaA RA ounďi PD l|UI W V OUAVHCL NEDOlOl CAI »A29M: KA«T su UUCA 36.3248 §MAfUE PRIJEC^ NIIJA POKUCKA IZOBRAZBA 100 2 LET) QUDÍEMK 2A 2AKUà^ DEIA • K/l CaOVK UlO« SO vse VRSTE ZAKDUbW Oe V MAOBENdTVU. POU 8AU PIOŠÚC. ZWUUCUZIÛARSM DQA MALUtSKA OBA oolMEH CAS, 12 MESECEV. 042009; SKuftw ICARSU MACIONAUll MffiOVSJC mm OJUL. t» UU» CESTA 2L UN LWeUAMA M2JA POKUMA aOSRAZBA (Dû 3 LfTl VKiA PEKARW-PEK lOElOVW HBTD VSWUUU PRi JEliAHj • 11^2; VOOiA PBWM. ?eL DOUfa Cas. 12 MESECEV. iUOeK SniPIKA KAKRA HAdHAM KA OfflVSn OPCRATER OiLO. DMABKA CES7A 21. W LMIUAKA OIMNIHAR mm u/t nsGUOovAiuE radziwivmji V2IR2EVAUE OMUUI NAPSAV. VQBtJE KAnsTRA EDAtAUE ptmnu KOQIOCRI CAS. xâm Q- MHWARSKA Sll^ lORVM OOMARSn SIDRnVE LOil. SUBISKOV TRO 12m MARWl VOZMIK VOZNK ZA nEVOZ NCVARRIH SNOVI Hjt PREVID NEVARNIH SMOVtVSUIVEMJL OOU^EM 12 NCECEV. MAITRAASPOHl PflEVOZAESTOflîVEO.OJ. NDRiCEVA UUCA «2 A 32» AOEAkA SUTUU KOZIi^K mZMERK. PEOKER MASER Wt'PUUURAMASAZl NEU OMAZA nsnm ZA TBIL SPREJEM STRUA'Ofr UAl Cas. \2 MESECEV, U JOH; IUSAZM IV IfPOTNl STUOra'METKA'• HETXA REMtR. Si. TRiKA CESTA 7. 32&tPttCfniT!K ZDRAVSTVENI TEHNIK TIWK ZOMVSTVOE NOE • mmkm M/Z'm SASUAAJE ZA fflttJC TĐHK ZUWSTVEK KEE. oouAi CAS. i «m z&m zQwsTvn OOM ÍIWUE pn jaiAM. CaJSKA C8TA II 320 Shmue mjaiAH KOMEROAUST(VSé| fflOUJAlK NATERDIU M/t RAlABANJt TldBUE fiA6A RAZVOZ: BftsCn CAS, LUON: OIMQU fOSKEMliTVO a TISOVVfA oms POOUSn Si. RAZ MR 31A H3« UMA m ZDANai MOSHi UNIVERZimW OIPLOMniAM INŽENIR ARHITEKTURE RATVQJNIK ' PROJecTANT, VDOJA mOAJE • 1^2: RA ZVU PROJEKTA ERER6USK0 SXR W SWK n PATE» TU ST. 22i«i ffl 22UÎ NEOOIOCDI CA^ um EKSPEimrAlM RAZVOJ HMH DU RAZlSmVAMJE IV RAZVU OaO. miPW II32U BtSTRKAOeStnU UfmiZTTETW DIPliUrilRANI MEOUSKI KWUNHtOlDe RffEBEVTZAKlASEVAME W STKZ JAVNOSTJO • U/l PBAUE TBBTOV. JAVn NASTtfWUE. OOil^ CAS, 3 KSUt KBaCTKK AfKOTAAQJEIJE ZA PRoevsoMjo U fWT S uasDôa KEMAii ■ KOVRS» PlASTŮfn inxui OM. R86A^ SUTV NA XffiUCEUA UUCA SA 3260 ROfiAdA fiATRU UEVELEBUE DaAVEC BREZ POKUCA CKTnAA PosLovmi msTonrv iiacM» MESTO v VEiiui • M/l 6iCtWE PQSurrtu nosívá Cek Cas. Î2 mesecev, i^.toh: mûri val tĚtstsi IN VZDIt2EVAttJE OJUL. PREŠERWVA CESTA &3. IZ3S RAOWUE IMKTEft ELEKTRIČNEGA OhíREŽJA ELETIRO HWTER »A BÍXltň HOHTAÍA VUJiSU CAS.2 MESECA UiMS; ATM St AVTDMATIZAdJA ■ TEMMA vooaiA PROCESOV. ao.a. mkmNK ssta 90.3321VaaUE STROJNIK SIMUm T6M. âVBI C E • M/l: KU S T^ BW MEHAWZAEUQ • KAHON HPO. REDOU)^ CAS. 25.420» PREVSDířiVQ rnMfTVE ZUlftfi WTËXO SAUEH MBMZA£UO. VUUM 2EMT Si. KAVtE IAS20VaEIU WTAKAR STUâSA . M/l STaE2M. DOIDCEM ČAS. 3 MESES. 11i2Mt 6KTMSTVD U FRIZERSTVO CWL VEROELI tKUiaU.m^/OBUi $REDNJA POXUMA IZOBRAZBA KUKAH • PIZZO pa V MEXKO PIZZA - M/l «(IIKAR • WZQ PEX V MEXICO nZZA OOlOftN CAS. E MESECEÏ IO.L2000; 60STUA UFA ROiea «ER Si. ÍA1£K T7 A3320VE1ĐUE PROOAJAUC vmMB u/lmmBimm.mts»itë. 3 MUES. 214^009: SNS TBSOVW H smrvE DÍLO. PODRUČ SHAAM WM. OBCEVA CESU 2 6, 3320VBBUE UE ÍMLĚC DBMlViaûiOlfiCA IZOBRAZBA CsTUA • H'I'ûlCsis 900 V 2MCSL oouía Cas. n «SEiK t&M VAUU. MU2BA ZAVZEe2EVA UE n CâCèUL lUUL, STIMUSKA OSTA 22 0.1M UUSUAU NATAKAJt • DOS POTEU V mBOV&W • 11^2: ( s nm SOM ZA 'OMEVM BAR lARU'j ST1K2BA PUAI. ^ ZA 008R0 FOnSO lOKAU NA KLOVNU MESTU. HE> OOIDCEN CAS, it.uw; snfpTw KABËU naomauii KAOffiVSn OPERATER OJUL tWUJSXA CESTA 21. IM UUIUAMA POUOdl OQAVEC • MESAR M/t P0H(12NA OEIA PRI PREKLtfl HE^A CâaJE STR8JEV ■ HAP9AV, W RAHJE MESA n OMKA aOTTAVU DQA V PBOQVOIIUI MESNMIZHUOV: OQlliCa Cas. I MESECEV. 2S.42«| KOS HP W^RM ZA U01 mAHZACUL SVEÏÏP VAUE U onus SIWTVl OJLO. VRëERlEVA lUA I4.ST02ALEE KTUA b^ÎEU PROlZVQMH ■ nSUVWN pBsmiv, CâEWE oEuiVMH sTRm osCasia POttOC m PtfRAWU mXSN, OSTAU KLA PO NAnnuii nmjmtL iooCEN CAS. 12 meso. 29.4Z«; MANPOWER USL MAHPOWIR m,, PE IBJE, SÎAMnoVAUUU lASnmJE DELAVEC BRQ POKUCA STRE2BA PUACM/Î STREŽBA tWC V BARU KARLk uCen Cai b mesecev, lo.sm owni bar xaria UUKN SVR&UAK S.f. lEVEC 63.3301 mRJVCE UPRAVliALEClAWCEGRAflBPIE M6HA< KZACSJE SIWJWLAMUQUOHHEMEHAMZACUE M/llAl» VZOft&VAUA »A NEOOUiCEN CAmint GMA KIW GRADBENO POUnJE OiUL DUCAlUnE UIUIU8( L33IOkK smOJNIH 6ftAD8ENE MEHANIZACUE SIBOJn TE2XE GflAOEK HEHAMZMVE ZASn. HAUADAHIE NA OOnTEH TERBHI: RaKUĆEN CAI iiaM; «Aura ORAOKM FIXUETJE m. UUCAmiKEWAIunL33tl2AUC Z»AH ZBIAfl FASADEN ll^î POH'fA fQSTAVUAIT OOfK. TVAJA MZUdlA FASADERSKA OBA HAOUOTU ^ 00-lOéStCAS. B MESECEV. 4£2HI: BOK MP NÎfHttft ZA RA9RE. IKI6ANCAQJ0. SVETOVAHIE ■ MKESTOVTVE. OJLO. VQ^RJEVA UUCA U. 3310 2AUC UJI^VWČAR {(LIUCAVNICAR i^ďmvuAiJEn Moini^ MEKIHV, tZKlOVJJUE W0STAVII6ŮH D8WU. VHSŽE VAUE STHUEV « OROOJA VWtOUE ^ moftit Cas. 9 MESECEV. 0120»; KOS MP UfZUURHG ZA KAVE. DitaAMZACUa SVÍTOVANJE H DMU STOfnVE. O.OJL VBE&BJEVAUUCAI4,33ID2A1£C IQJ(;CaVNBU8-M/t SESTAVUAIUE i MDHTnMJE Elf MEMTBV. BDOINAKft WSTAVNEJáH OROCIL VOUŽt VAIU STROJEV M DKXUA VARENJE ^ DOUKa Cas. B MESEOV. BAZM: ICS MP ■ŽDORM ZA KADRE. MSAKZAfUI S^TOVARf NrniS STORfTVE. OM. VRECBJEVAUICAM.33II2MB MONTER VOOOVOOtm NAPRAV PWOC PRI MOKIAb • kVt POMOC PH MOKTAh SE^A VUAU CEvnnov. soouiCEH CAS. zs.4isn;vziiifr ZTMUi PREZBACTWMH NAPRAV. amROH^^ JtU2DAfl6llAIAR S.P. PtSM 211. mUlS visniK ■* VDOK KAMttlA • ivt PREVAŽAfUE MTB&AIA s XA HI0R8M lUPeUEM, PflEVZSI IN IZSTAVITEV UTHBALA OBDZ BAffiUEM MDCEN CAS. B KSECEV. 4 J.2W; KOS MP HŽEHRHG ZA KASflC OKAaiZACUa SVETOVA RIE IN ORUGE STORflVL IQil. VRECQUEVA UUCA Î4. 3319 ÍAIK VOZMK KAMMA • M/2; PRCVA2AÍX MATUHLA S XA MONOM KIPEUEH. PREVZEM ■ IZSTWrfEV MATaiAU. QEui Z SASERjoi ^ douiCen Cas. B mesecev: nos MP llâOeRW ZA RAOft OHBANIZAllft SVETO^^ WE W ORIKE STOHTVl DM. VBí CERJEVA UUSA R 3310 lALE OBUKDVALEC KOVIN QBUKBVUff KOI« oao NA STRUH {Suae ÎA&A. VRIAUI STRU. STBB2W AVTOMAT. HttVtUC SIROJ TER OSTAUV VAfUEME Ml MAS. TI n BOM MOCM» TB 7RAME WUeUAAUlBNUA iN BMXA. Klů W ROCNI PIAZMC PESOWJE: MUlCUl CAS. 3 MESEC& t.UBOS; AAAST PfiXZVWUA PITR60VHA D.OJL.mROVCE lis A33ei imtihrCE ELEKTRIKAflENERfiETW [{OJW» WlvmMJim\mnwaWi NAD ElEKTRO RAPAAVAM. POPRAVU n VZDfiZEVA Rft NAPRAV IN STROJTE OOIOCEN CAS. i MESECEV, 20.4 JOtk MINERVA 2ALE PREKIAVA flASTBS IN K» VIL OJL. l02NCAPRt2ALEV37.3316 2A1£C NATAKAR STRâSA PUAC • OaOVM MESTO JE V âMPETNJ AU^M um • M/t'STT£2BA TDKIH M KUM NAPTTKOV. {ft mCaCAS. IMESK. i4£jott VDVK onda a vm eOSnXSTVa ^lOMTVE ■ TRGDVW BJ.D. ilURni) V ROdU DOUn IS 132BÎ SHAimO V MŮI wuu NATAXAnCA OeO POTIKA V ÏMfTTRU V SAWXI OOUH fS PSIPISai'ZA VOVK Ol&r} STR^ DUO ffi UGOVORU 2 NAMEJOBL NEMUlCa TXM SSJPOA KARCRA MOQNAUS KAffiOV33 OPERATER OJliL OUMAJSKA OSTA 2L TOea UeUAJU MESAR MESAR • RVt* 06UXUJE SVtíE MESO ZA nATRAtNE n TRAJNE IZDElKt STAOJM PQPIlUm n (ZlfiUJE NA iitiumt&i osmin Jtmíňwmvm OOUICEH CAS. « MESECEV. 112001 Wks MP IKZEKI' RUS ZA KAlfft OfIfiANQAIua SVETOVANJE iN WKE SrOAflVE. 10 JL VREbUEVA lUA U. 33tO LUK KUHAR KUHAll • RESTAVlUCUA ITOMWIMRÊJE • M/t KlAA U ONEVW MAUe. aSSl GOTOVIH JOL A LA CARTE: neouCEN Cas, iaíím: aittoizvdiie hwuirsi. . sonuE mrai Stmian, rhska cesu ii sii §EHEmvSAV1US)U00lll PftOOAJALK mnAlAUC V TROVM F!tETEÍKi Z 2lVU M/t: lED KA BU6AJW. OELO v KURATESL RtZVRttAUE aUCA KA POUO. VZDR&VANJE TBSOVK ICDOUICEN CAS. AUW: PAUBl TRSOVSUt IVUEUE OilB. RUSUV tí BRASUNCE 2133l4SRASlCVtE TRSOVKAmOVOUA • OOOVNO MSTD V KAUOCAH HUSIOVCe H/2;OElOVBUi6UNl DOS VOaKATESl, bSCEfuE. nuuau POUC, muuí DORUMOIATCUE.' PaOČER 2 MESECA ITiiDR: PEKARNA POSTU NA PRUZVinUA TRSQVIKA IN GfiSTWTVO, m. KOUnVORSHA CESÎA 6 C m POSTUHA KOhURClAUST KUeOUSTZAfmyO OSHJEHE KOVEKOJE NAK REW • M/2: PROOAIA usům mVEKQJE NA TBOfcl, OOUCEI CAS, 3 MESECA ZÍÍOK IOE PROCVDEHUA 11SUA IN IjSUEK XONÍBOiE am VRARSKO1313305 VRAKSKD ODNIK 19.30 Center^Nova Vetenje Dan gâsik:a GZŠaláá;e doline 15.00 Mladinski center Velenje UsEvdrjanje nakitđ (eden delavnic 17.00 Medûbôins ka splošna knjižnica Žalec_ Po pravljici díái pravljična ura z Nino TY-boviek 20.30 Celjski miadinski center Odnosi med spoloma pogovoro ženski, seksualnosti. odnosih med qwto-mû.-zrTWg. îiomanomVo-debom SREDA, 29.4. 15.00 Mladinski center Velen[e Dâs masa... tisoč idej teden deiaimic 16.00 'fehnopoUs Celje_ Beseda lab ko močneje udari kakor pesi delaimicazavodii Vemum 17.00 Knjižnica Velenje_ Pravljične ure 15.00 Mladinsid center Velenje Orlganii SOBOTA, 2. s. 1 8-00 Atrij Nova Velenje Kmečka tržnica 8.00 SrediSčeGotovelj Km ečka tržnica s sejmom pod lipami 11.00 IgriSčevZavrhu XV.GalUk) dnevi Jurijo'pohod, otvoritev Ga- liškihdnevov 15.00 RibnjkVrbje _ Čarobni svet ptic Pomrkave otro&ke d^inimi-ce ]7.30 Dom kulture Vrenje Mladi raziskovalci rezaUaiov^banja Mladi za razvoj SaleŠ-^doline Razstava članov DLU Rif-nik 20.00 Cerkev na Botričnici Kmcert etno ski^ine Vm-ja PONED£LJ»C4.5. 59.00 Zaviti XV. Galilki dnevi sžđunosfmi seja ob niciPGDZavrh KINO $porMzi2».ifi2fl. 4. Kkwiutosnfi «i prid4uj«i« pnvKP dû ftRraiminbt proursm«. Qkk» M Z^tlo gon. đomilpjskt piutDloviâM 18.00.18.10.2020 Gfw Torino, kríminatrta drsna 15.30. }S.OO. 2a3Q Hhn 8) dvm ekcija 1S.30.18.&0. 2M0 IjMbMM tm% 6$m, iwnsntični lunedilá 17.10.19i0. 2U0 Mortor íniu, ronuntiíni komedij» 21.00 Polostí proti Notonljinon. wimirana pustdoviůu 18.40 Poltftí proti NemljiMfn 30, »ilmírana pustoloviiSáu 15.00.17.00,19.00. 21 IS R«vn fiM^flmr. kríiinnilno tomontićno drena 16.10. 20.40 Stari, rad ts imin. komedija t8,20.18.45. 21.05 Utodso atíit. kfíiiunalfla drvna ts.so. 18.20. aaeo MALf UNION TOftSIC 29.4. 21.00 VoHMZOM^. snimírana vojna drsma SLOlflEfiSKE KONJICE SREDA, 2S 4 .NEDaJA.&.S. 21.00 RovcB nilottM, dremt RAZSTAVE Ukov&i sâlMi Celje: Ermn van Doom - Pokora in rehabilitaci- ja» do 17. 5. Pelikanov stolp • Stari grad Celje: Evfonija -pojoû grad. do 10. 5. Stari grad Celje: Stripovsite risbe Bernarda Kolia, (žo2;. 5. Celjski mladinski center: Amarige - razstava iikovnih del Neje Likar Zgodovinski arhiv Celje; Kranjski deželni phvile^ji 13Í&-1736, do 3Û. 9. Galerija sodobne umetnosti Celje: Roberto Kusterle • razstava fotografij, do 30.4. Krčma TamKoUčiri: Iz mojih Čmih skicirk. slikarska razšla va Bonja Zupančič. Galerija MIK Vojnik: slikarska razstava Manje Vadla, do21. S. Razstavni prostor Cinkarne Celje: olja in akvareli Branke Dragosavac, do 20^ S. Galerija Maleš l^Sko: Ženske v upodobitvah slovenskih umeinikov 20, stoletja, do 30, 4. Galerija Velenje: Stojan Knežević - Evropejski vudu, do 23. 5. Razstavil Bafbara Velenje: Milan Rožmarin, do 15.5. iakijeva hiša Nazarje: IXigo Šu§nik. razstava slik. do 2.6. Grad Podareda: Povedke in gradovi s Kozjanskega, razstava ilustracij Sekdjeilusu'ator^evpri Zvezi druSiev slovenskih likovnih umetnikov, do 4. S. Anina galerija. Rogaška Slatina: Dijaki mehkega srca, fotografije portretov in mask Želi-mirjaČemelića,do3. S. ^ektro Celje: slikarska raz-stava Tatjane Hren, do 6.5. Kulturni dom Slovenske Konjice: Stojan Špegel: Izmenjavanje, do 1.6. Kn I^TI ticek Planinsko druStvo Slivnica pri Celju organizira 2. maja Že 13. pohod po Krajevni skupnosti Slivnica pri Celju. Začetek pohoda bo ob 9. uri pred gasilsko-kultumim domomvGorici. IHALI OGLASI - INFORMACIJE wDtednik QIW«ctHMifQMiQm Nomgq tednika! Naročnik) Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti - . 4:maieoQio»e v,HovemH^diUiro Izkoristili tzkUuCno s svojo naroCmSko kartico, nvočnISko ooložnico oziroma z oseMm dokumentom naročnika Noveea tednDca. NeUcoHšéeM ugodnosti M ne pyenese|o v noslettetje leto! MOTORNA^ VOZILA PRODAM OSEBNI ovto 60IÍ tv 4 motion, prevD-Knih 83.000 fon. prví lo^ík, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 690-878. L175 KUPIM RASUENÛ osebno vozBo, od letnika 1995, kupitr.TBlef(m04l 361-304. ie6S PRODAM BCS715, obnovljervo, prode m. Tenori 031 64^^23. éi8i TRAirrOR Tomo Vlnković ti 83D, 3D km, letnik l99B,odlKnoohranjefl,rogistri-ron, prodom. Telefon 051 314-032. 1953 PIU6 Bofuje, 10 (oL dve brodi, prodorno. Ceno po dogovoru. Telefon (03) 546]-296. 1975 lltAKTOR New boiled tn 75 do, letnik 2005, 510 detovnih ur, klimo, ponizon Kro-inorjev priklop, dodotno opremo, odlično obronjen, kol nov, Šentjur, prodam. Telefon 040 667-162. ROTACUSKO kosáínico Sip 135, bobnosto in »jolnico zo ^ Olt, v odlk'nem sloniu, prodom ali manjom zo pojkc no dve vřetení o)i ložje izvedbe. T^fon 041 996-586. loeo TRAKTOR Store 5D4, dobro obrtnjen, letnik Í985,3.000 delovnih ur, prodom. Tele-fon041 76M45. 1968 ROTAOiSKI niuicer, Slino 127 on, prodom. Telefon 031 832-505. 1992 DOBRO ofironfeno rotocijsko kosilnico Sip 165 Šempeter, okolica Sentjufjo, pro-do m. Telefon (03) 5792-315. ' MUK no komt^, velikost 65, prodom. Telefon 040 271-423. L>7ê NAKUDAIKO Sip 19, dobro ohranjeno, prodom za 650 EUR. Telefon 041 21^29. 2015 TMiaOI^Int 542 in pojek no ($ve vřetení prodam. Telefon 031 350-947. 2034 TRAČNI obrwi}fukzoTomoVinl(ovi(,piila-gojen tudi zo drugo monjse troktorje, širino 180 cm, novtrok, prodom. Ceno po dogovoni. Artnok, ^fon 7484034, 041 962-137. âi90 KUPIM TRAKTOR Zetor, Unus, Ferguson, Store oli Univenol kuphn.Telefon 051 639-777. md.uuàâ PRODAM 900 m' veliko parrelo, 2 mon'iso bronorko, v Hromnb, pnulom za 11.000 EUR. Telflíon54B2-637,po)8.urí. iâ34 t/Wèr Atríi stanovanjska zadruga 2.0.0. Ljubljanska cesta 20. Oslje 03 42 63 110 www.swtrij.si. bttp:/ / www.sz-atjij .si. info^sz-fltitj si SLMPETER, »JDOslojna hiša na iepi, mirni in sončni lokaciji, velikost i96 m^ parcela 612 m^ leto izgr. 1993- Cena: 232.000 EUR. Info: D4I 329 179 HITRO NAROČITE Dvaki^ na tedftfl« toriA in petkih« zanmûvo Im in detli na območju 33 oboa u Col|sfcem. Pi^oa dostave oa dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tcdoika € 0.81 Naočniki ple^jo za iideji mescčoo € 7,90 kar pomeoi. da prihranijo, v povprečju tumréč iàdc devet Itevilk na mesec. Poditni popusti! $% pri plaSitu za etH) leto, 33% pri plaiilu za pol leta, 2% pii plačilu za tri mcsect. Naročniki bresplaćno pr^emajo se vse posabne bdaje Novega tednih^ Naročniki imaio tudi pravko do Itinh breiplačnih malih oglasov, do ne č«stitiie na Radiu C«lje tn'do kartice ugodnih nakupov. fTTrrrrV tudi letnik 2009 J JiV7iM là'MNiF^prilogoTV-OKNOl ; NOVI TEDNIK kâkpmé: Pre&emovB 19 3000 Celje narocilnica I«. OiUenjttiv UOei: UtftékmmnbnUmttiA um^tmmn Hpic KT&SC d««. M paUs if«nll)il «ttza mnta tbB« Nn^ ttiki 11.5,ob20h CELJSKI DOM Agencija za ločitve 700 tn' z^mlii», prínwno 2a vikwid. ponelo jo stavbno zomijixe in se noho-jo v Noví (ef k>i, prodom. Teleíotr 031 574-566. 1977 BtVMJil víkend zo dve osebi, star 6 lot, okolito Rimsktb Toplic, prodom. Teklon 031 257-703. L173 V«eAd (ifdanUvAogrKl toiUMi lák'2.367 tfi> V Lendavi, >953. cena: 18.000 € Info' 041 653 378 Zdenka JdiJo.liC; tepýéi WWW.I»M.sl KUPIM VIKEND/hHo oli knvtijo, vbliâni Celjo, do 25 km, kupim. Plocilo: gotovirni. Telefon 031 400^73. 1663 ODDAM V ŒUU, v neposredni blizini obône in sodiico, oddvno popolnonra obnovljen poslovni prostor, ^meren zo mimo de-jovnost. Skupna velikos) dveh enot je 25,5 tn^ {8,5 in 17 m^). Posforimo 20 vse potrebne priključke, tudi internet. No-bojo se v pivem nodstroplu. Tdefon 031 481-685. 2012 NAJAMEM KMETlJOoIihišo najomemo. Možno bkr-sno koli pomoć Telefon 051248-291. 2008 STANOVANJE PRODAM LAŠKO. Prodorno dvoinpolsobno stonovo-nje, 52 m^ 5. nadstropje, lobko oprem-r|eno.Telofon04) 264^78 ali 031 634-619. D ARCLIN - VO^NIie V modernsfli slanovBnjshsin naselju se prodaje Ustsnovanjsklli ener -novogredNij. hii v podeljieni III. gradbeni fazi. Objekti » vriikosť 113. US in 163 m2 íMto bíva)nili površin s pnpddaioâmi jemIjiSiii velíltostí 400 • 730 m2. Oel ob> jektov ^ pripravljen za previem, csiali so V zaUjiiSni fazi. Informacije: projekt d.0.0. 051 393 458.041 222 657 in 041 797 206: «fo^ta: info^s^i^ekisi 1er na spletu http://www.Is'projektsi/. DV0SO6N0opwT4enos>sKNaníe.50in'.v Celju, no Otoku • Truborjevo ulico, od-dom olf prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 041 767-873. 2017 (HJl Oddam obmv^o. lepo opremljeno enoposteljno in dv^osteljno sobo, ki imoto skupno kopolnico in vsoko svoj direktni lostni vhod. Telefon 041 836-156. D mvj, PRODAM PRALNI sfroi susilni stroj in zomrzovalno omoro prodom. Telefon 5453-671. ŠflULNIK no trdo gorivo, s prikljuđum zo ren^olno ogrevonje, ugodno prodom. Telefon [03] 577^45. »ao PRODAM DRVA, a, krari;o iogono ter dotgo v hlodih, z dostovo, prodom. Telefon 040 211-346. p DESIŒ in i^e: smreke, («nje, hrosto, jov«)a, bresto, lipe In okaáte;akoa'ieve slebrićke, )0>10 cm, dolžine od 2 do 4 metre ter les zo ostresje, roziicnih dimen-úi prodam. Telefon 040 211-346. p MARAVNO suhe brostove plohe, 3 m^, plodom, ceno 500 EUR/m^ Telefon 040 790-936. 2035 MENJAM DRVA men jom za koíuzo ali ječmen. Telefon 5827-574. 1973 VŒNIftU Zoko prodom slonovonie, 45 ml Te{efon040)24684. žd4 ODDAM USXO. Oddomo dvoinpolsobno stonovo-nie, 52 m^, 5. nodstnspje, lohko opremljeno. Telefon 041264478 ci} 031 634 619. D DV0S08NÛ priHićno stonovonje, 70 m', v . Celju, mirno lokocijo, oddom. Telefon 041 720-568. i6&4 DVOSOBNO stonovonje, opremljeno, na Ze-leniri v Celju, oddam. Telefon 041 743-728. 1S70 DELNO opremljeno enosobno lostnisko st» novonje, velikost 3243 m\ 3/3 nod-sl7opje, v o dom. NVMERO UNC KwliOv»« ij».. tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 TELJCO, rjave barve, brejo 6 mesecev, prodom. Ceno po doçovoru. Telefon 041 21^29. 2016 ŽILICO, slon 13 mesecev, ugodno pro-dom.Telefon03l 724-932. âisô KRAVO, zo Tokol ali nodaljnio rejo, sloro 10 let, prodom. Telefon 031 289-831 2036 BIKCA in tehâco, simentoko, stm prAliiiio 2in3m6sece, prodam. Telefon 041318-144- 2037 BREJE telíce simentolke prodom. Telefon 041 27W79. 2038 IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA ^ POSOJILA!!! fTAKOJŠNJE GS^ČILO! Zr)eski od 500-1.500 EUR nd 11 mesecev. IPREVERfTEl PE r^ARIBOR, Partizanska 5 tel: 08 20016 20. 040 633 332 PE CEUE, Ultca XIV divisije 14 lel: 08 20016 30.040 633 334 I Skupina 6, Finanftne storibra d.o.o.l GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL DO 3400 EUR. Do 36 neseeev M osoo« 0D| po)uqnine K CEUE« UL KIV. Abi^» 1«, 03/4257000 FCinmSKA SOBOTA. StMiota KoiiMM 16,02/S21 30 00 n HUMBOH« Pwixaraka 3-5, 02/Z341000 PE Slovonl Hnáte. Ronhova r, 02^1 2000 StOMMk« 27,1000 l^bfjMia ska la UEOUtflN KÛM dO.0.. CKinajsiia 21, UubMana Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan nonhstop PRODAM dPRESEzo živo mejo prodom. Telefon 031 291-865. 247 KORUZO, oves, v vrefoli, 0,15 EURAg in seno, okrog^ bole, prodam. Teiefon 041 763^78. Î87I SAi)NO žganje. 4 EUR/lHer, prodom. T^ fonS442-896. VINO, sorto izobeki, prodorno. TMm (03) 5739-351. 2013 DOMAČO sitvovko in m^o belo vino prodom. Ceno po dogovoru. Teleíon (03) 5763-238 oli 040 50IM87,po 16.uri. 2029 PRODAM PREDSíT^ttlX, hrastovi vhodno vroto, mlin zo Zíto in lukllec prodom. Telefon 5794-272. i976 TRAKTOR Deufz 4006, originalni nem^u in seno v okroglih bakh, prodom. Telefon 041 214-124. 1981 KOSIOO, 4 ha, v Đramlj&h, prodom zo 350 EUR.Telefon04] 919-690. p OTROŠKI voziček Peg perego in ovtosedez prodom.Teiefon041 867-299. 2002 ^Prodajate (ne)premičiimo? Želite« da je Vaš oglas bolj viden? Obogatite ga s sliko ali postavite v okvir! MALI OGLAS S SUKO (4x3cin) > O S (O e s is ^ (Q i 01 p -S2 OPEl ostro UiE, lemik 1997, prvi bst-nik, prodam. Telefon 070 8I8-)CG(. MAU OGLAS S SLIKO (4x3cm) V OKVIRJU Vse cene v^ljutuiaioODV OPEL ostro 1,6 i, letnik 1997, prvi lost-mik, prodom. Telefon 070 8l6-)Ga Informaciie 03 4225 100 Kogar imaš rad, nikoli ne iimre. le daleč, daleč je. ZAHVALA Ob boleči izgubi tiáše drage ŠPELE PRISLAN (1.2.1991-15.4.2009) se zahvaljujemo vsem sorodnikom» prijateljem, znancem, sosedom, Šolskemu centru Šentjur, profesorem, razredničarki» sošolcem in soSolkam iz 3. KŽT razreda in ostalim dijakom tega centra, sošolcem in sosoSolcem ter učiteljem iz osnovne Sole, ženskemu pevskemu zboru in molitvenim skupinam za izrečene besede sočutja, darovano cvetje» sveče. sv. maSe, molitve in kakršno koli pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala družini Čemivšek za nesebično pomoč v teh dneh. Hvala g. župniku Vratanarju za opravljen cerkveni obred» gasilcem za organizacijo pogreba, govornikom za besede slovesa in pevcem za odpete pesmi. Hvala vsem» ki ste jo imeli radi. Vsi njeni 2023 Odhajam. Kajže^ Ka) res naj preidem v spomine? A toliko te§a je še. kar sem želel narediti Odhûjain. a ostajam. ZAHVALA Zapustil nas je MATIC KARFIK iz Zadrž pri Šmarju pri Jelšah (20.5.1990-15.4.2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem, profesorjem, znancem in sosedom za izražena pisna in ustna sdžalja ter darovano cvetje, sveče in sv, maSe. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem Itevilu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Srečku z družino, Daniju in Francki, Brigiti in prijateljem iz Babne Reke. Hvala kolektivu Klasja, SZ TVD Celje in SC Šentjur, pogrebni službi Gekoti, pevcem, trobentaču in g. župniku Marku Veršiču za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakemu posebej Še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ao2ô líTNE gume («ntinentol, 185/65/15, nove, ugodno prodom. lelelon 031 814-396. 2007 NAKIADALKO 15 in pRi9dffi,ie^ od 20 do 2S kg, prodom. Telefon IMl 998- 012. 2031 KUPIM WrOR, pfftoTKo, luKílnice. pt^ molo-VullivQ^orin dnig strot tudi v okvari in knomovoiik), kupim. T^ebn 041407-130. 384eti>g privioàio Cdjonko i«e mosii^^o, poltenega,do 52 IfilJolefon 041 248-647. Agencijo Super Alon. 202& SO^efno fkromno, upokojeno žensko, i ^non^ Levt&fetrovc, želi prijoteljo. felefon 041 248^47. Agenrijo Super Alon. 2025 SnUlRAN m^, 5] let. nebn. vdovec želi zvezo z žensko de 50 let. Telefon (Ml 246447. Agefirjo SuperAloa 202s 1507 SlMfAI1CNA,274e1no umsko uslužbenka ieli pnjo^eljo do 421er. Bodi urelen. Telefon 041 248447. Agenrija Super Alon. 2025 ^ërîtn^ôsredovalnîca za vse osarTitjene 03 031 50S-A95 GO^^ĆE Mo^n Bohorć, s. p., Dušono Kvedro 44, Šentjur zopo^ kuhorkoio z ízkosnjomí. Telefon 041 666-726. Zoposlimo mehaniko - vzdrievolu lovor-nihvoz^. Kontaktno štev.: 041634940. TlSd.0.0., Zdraviliško C 22, Loško Brezplačna posredovanja za žensk« do 46 let. Posredovdinica ZAURANJE 03 B7-2e-319« 03-t 33e-378 ^ogol^reSnij^^^tebol^ Zaspala, mamica si, zlata, zaprla cnidne si oči. Naj Bog odpre ti rajska vrata, telimo tebi danes vsi. Oj. zbogom, zbogom, mamica, pokrila te bo zemljica. Oj, zbogom, mamica, (neznani avtor) ZAHVALA Ob izgub) drâge mame, staie mame (n prababice BARBARE MEDVED i2 (lovce pri Vojniku (4.12.1915*15.4.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste jo pospremiQ na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, maže in molitve. Iskrena hvala tudi gospodu dekanu Vicmanu in patm Branku, ministrantom, gospe Katici, pevcem moškega in cerkvenega zbora, citrarki Špeli ter pogrebni službi Raj. Posebna zahvala velja Centru za pomoč na domu in prijaznim negovalkam, posebno gospe Darinki in Alenki ter osebju intenzivnega travmatološkega oddelka za pomoč in nego. Žalujoča: sin Milan in hči Jožica z družico 1937 M večje bolečine, kot v dneh Žalůsti rwsiti v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata, brata, strica, svaka, bratranca, botra in prijatelja MILANA KRISTANA iz Cel|a, Popovičeva ulica 26 (2.3.1929 14.4.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. ter vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih slovesa pomagali, stali ob strani in Izrazili pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se gospodu župniku in direktorju doma sv. Jožefa Jožetu Planinšku za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo ter pevcem in trobentaču za lepo odpete pesmi žalostinke in odigrano Tišino. Prav tako se zahvaljujemo pogrebni službi Veking, gospe Marini za lep govor, krajanom in celotni KS Aljažev hrib. Cinkarni Celje, PE Vzdrževanje in energetika in Intereuropi FLR, PE Celje. Iskrena hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi 2022 ISĆEM delo: fízičmi đdo, razno ddo pn hiši, no kraetijL pfsvoz. TeMon 070 288-150. idid Zoposlimo kuhorja ati kuhofico z ietjo po kredivnam kuhonlu. Zoposlitov 10 zo nedolom M Prijoveno razgovor spre-jemomo no telefonski Šloniki: 051 679 8011 logunoOiiterd.a.o,, V./rekomor-ske brigade 9q, Celje, ?i: Gostilna pel Ahocu ližMtt UMsIjin, unjutt bi dfpv« Mddavta na pedročju »tnbtciunt ksitienaale. likuSnja tri» potrebne. Zadstik lakOfl Vri M. »I »M. do peL 8. do 14.30 Jakoma d « s. Maribord:» 144.3000 Ce^. EZPOSOJA sirojev n raznovrstno deh obrti, grodbenistvo, vrtnaf^ in raznih vzdrževalnih del omojoto nposojevol-nicti Sircev in noprov SAM v Celju {Hudi-njo), Ul. bfotov Dobroîiidiov 13, tsMoo 04U29-644,5414-311 n CELOVITE prenove kt^lnic in flonovanj, priklopi no jovno greznico. Kopolnice Stoker, Molgaleva 20, C^e, tebfon 041 82é-594. i3âo BETMSKi zidolú, tk^ú, tlokovd, pohodne vrtne poti, fontone, vrtni uraivol-mki, rvetlićni škorpniki, travne pl»Če... Cernentninarstvo Korpnik, Sorko 6, 3203 Novo Cerkev, telefon 0417]4-]14; www.entniftQt^vi^orpnik.(om. t5t7 POZIM, gradHeljil řo konkuronćnih cenofi izdelujemo strojne omete, tloko, vsevr* stefosod.TetefonOSl 598^55. Omes gradbeništvo, á. o, o., Ledino 40, Sevn^ ca. KAKOVOSINO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit (osod«. M3Grod, d. o. 0^ Gosposvet^ko 3, C^je, telefon 041 77M04. 2034 Pri te«av«h s krčtiimi illami in odprtimi ranami 4B Wiftf B» CEMTn u ZDRAVt-fBMJK VBNSKIH aOLBKftU «Periersbt dr.sd n*lJ.Zin)niimMnn,sc«caisfkitvg ^UlLliri Vil ill"!"—i MaktiiMód.e.c.. S«âi 1fi7a. ťoiiotoi v SPOMIN N NEZI PLAHUTA Leto je minilo, čas beži, a bolečina ostane. Spet se je prebudila pomlad, a mi jo bomo morali preživeti brez tebe, draga mama. Zelo te pogrešamo! IVoji otroci t927 Ni več tvojega smehljaja, le (rud in delo tvojih pridnih rok povsod ostaja. Bolezen kruta te je vzela, odšla si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete BERNARDE LAH iz Zgornje Rečice 115 pri Laškem C5.8.1930-10.4.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znanceu!, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom, še posebej družini Krašek-Rojc in Maček. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku Vinku Lavrincu za besede slovesa, praporlčakom» pogrebni službi Komunale Laško, pevcem kvarteta idila za odpeti žalostinki in trobentaču za odigrano Tilino. Vsem Še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni L174 Veseř m nasmejan si se odpeljal na izlet, ' a vrnil se nisi več. Le zakaj moral si umreti? Dan. tra^àwjebil zaznamovan, ko utihnil je tvoj glas in za. vedno si odšel od nas. V SPOMIN 1. maja bo minilo dve leti, kar nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni sin in brat DANIJEL HOSTNIK Leta mnoga bodo še minila, nam ostala žalost in v srcih globoka bolečina» ki zelo boli, odkar si nas zapustil, dragi Dani. rt. Vsem, ki ga ohranjate v spominu, postojite ob njegovem prezgodnjem grobu, mu prižigate svečke in prinašate cvetje, iskrena hvala. Mami, ati in sestra Mateja z družino 1893 ISŒMO kme&odekle, stoTo odao đo40 let oziroma dekle, ki bi imelo veselje doleti fio mojhni kmetiji. Delo v rastlinjaku in no vrtu in prodojo no trinici. Pisn« ponudi» pnijits no Novi tednik po Šifro MAIA KMmiA. 2019 VAiltMO vos Jio terapevtske, refleksne, onergijske, klosične in oljne mnsozne terapfie. Z iijmii si botio 'ak^ati Rzićno, psihično in energij^o roven svolego teteso. Omilili oil odpraviti bolecne v vrutu ifi ramenih, teiove hrbtenice, bolectne v mišicnh, otekle noge, bote Z^itNL'A^tV-^-Ci'l. ZANIMIVOSTI A/cii /ndiutanti Maturantski ples Šolskega centra Celje - Gimnazije Lava je bil SI. januarja. Na sliki 4. c razred. Zadnja vrsta (z leve): Lučka Ščurek. Armin Dxoz%y Klemen Jug, Aljaž Ramšak, Katja Oprešnik; predzadnja vrsta: Špela Zidanšek, Maja Pe§ec> Jožica Bratec, Polona Pušnik, Manja PodgorSek, Ana Brežnik, Maruša Dovnik, Maruša Šantej; druga vrsta: razredničarka Andreja Debelak Ar-zenšek. Anja Radaljac» Katja Presekar» Nastja DroJc, Iris Pokleká Kumer, Damjana Hriberšek, Tjaša Cafuta, Blanka Ulaga, Ana Aškerc, Anja Cvek, Tjaša AJauf, ravnateljica Marija Gubenšek VezoČnik; spredaj: fantje iz leve proti desni: Andrej Zgonec, Jan Pišotek, Tadej Hostnik, Denis Džaferovič, Miloš Daković. Domen Pušnik. Skupinsko fotografijo z maturantskega plesa, opremljeno s podatki o svojem razredu in šoli ter z vsemi imeni in priimki sošolcev (po vrstah in od leve proti desni), nam pošljite na naslov: Novi tednik» Prešernova 19, 3000 Celje ali tpdnik@nt.rp si (fotografija mora biti v čim večji resoluciji). fk ? m 'H ^ V Zlata poroka na pomladni dan Zlatoporoêânca Vidmar % pričama V krogu svojih najdražjih sta na lep prvi pomladni dan proslavila zlato poroko Viktor in Karolina Vidinar. Vik-torja, rojenega leta 1954, in Karolíno, rojeno leta 1958, je usoda združila v srečen zakon pred natančno petdesetimi leti. Viktor je pred poroko s Karolíno stanoval v Celju s starši in z bratom Ivanom, Karolína pa na Zgornji Hudinji z mamo, s sestrama Zofijo in Marijo ter z bratoma Martinom in Francijem, Usoda je hotela, da sia se Viktor in Karolina srečala na nogomemem %riš-ĆU, kjer je bil Viktor znan kot odličen nogometaš Olimpa, pozneje Železničarja Celje. Tb je bil ludi njegov najljubši konjiček, saj se je z nogometom ukvarjal že kot otrok. Kasneje se mu je na tribuni pridružila Še sedanja soproga Karolina. Kmalu sta se poročila in rodili sta se jima hčeri Marjeta in Ujana. Kljub veliki sreči v družini jima ni bilo lahko, saj so bili tedaj težki časi. ko ni bilo vsega v izobilju. Nekoliko bolje je bilo, ko sta se zaposlila: Viktor v Cinkarni Celje In Karolina pri Zavarovalnici Triglav. Ker sta bila ves čas zelo skrbna, sta privarčevala nekaj denarja in začela graditi hišo. ki sta jo tudi doladila. Istočasno so tudi Viktorjevi starši kupili nekoliko zemlje s hišo v Šentjurju. Viktor in Karolina sta tudi njima priskočila na pomoč s svojim delom. Skupaj so skrbno obdelovali zemljo in si uredili lep vinograd. Po smrti staršev je Viktor še dolga leta nadaljeval delo v vinogradu in na domačiji v Šentjurju. Med tem Časom sta hčeri odrasli in odšli na svoje. Po- prvi darili sta jima najlepše, štiri vnukinje, Tanjo, Majo, Lejo in Nino, ter vnuka Nika. Zelo radi se vračata domov in starše obiskujeta s svojimi najdražjimi, saj so vsi skupaj velika srečna družina. Viktoriev in Karolínin zakon jima je svetel zgled in cela družina upa, da jima tKj življenje podarilo Še mnogo zdravih let. Tbdi njuna zlata poroka je poudilo, da le srečni ljudje dosežejo cilj; ki si ga žel i jo- JOŽICA JUVAN PK^ESKARSTVO FASADERSTVO ^KUGLER tTi/ KOSOV^ONfO 16 3000 CEUE GSM 041 6S1 «56 Tet 03 0tl2 www. radioce Ij e. com