Special plans and exercising plans as regards 
recreation ought to be worked out for all those 
recreational areas where there rnight be forests 
of special purpose. As regards the contents, the 
elements of the first five planning stages are 
taken into consideration in forest managing plan-
ning with different intensity - as to the level of 
plannig and the needs expressed. 
LITERATURA 
1. BECHMANN, A., KIEMSTEDT, H., 
SCHARPH, H.: Autgaben und lnstrumentarium 
6kologischer Landschaftsplanung, Raumfor-
schung und Raumordnung, let. 32 (1974), št. 2, 
str. 76-88 
2. DOUGLASS, W. Robert: Forest Recreation, 
1. ed., Oxford, Pergamon Press, 1969 
3. JACSMAN, J.: Bistva in vsebina krajinskega 
planiranja v Švici na primeru vzorčnih študij, 
Zborniki BF »Krajinsko planiranje", 1972, Ljub-
ljana 
4. JACSMAN, J., SCHILTER, R.: Zur Bewer-
tung der Erholungeignung der Landschaft, DISP 
Nr. 42, 1976, ORL-Institut ETZ Zurich 
S. JERŠIČ, M.: Podiplomsko predavanje »Pla-
niranje rekreacije", 197 4, Ljubljana 
Oxf.: 174.7 Abies alba:181.52:48 
6. POGAČNIK, J.: Napovedovanje vplivov na 
naravne sisteme pri načrtovanju smučišč v gor-
skem svetu, Zbornik gozdarstva in lesarstva, let. 
14, št. 2, str. 221-314, Ljubljana 1976 
7. POGAČNIK, J.: Vzhodno Pohorje - ekolo-
ška študija, Zavod za spomeniško varstvo Mari-
bor, 1980 
8. JERŠIČ, M.: Zasnove uporabe prostora -
Rekreacija, Zavod SRS za družbeno planiranje, 
Ljubljana, 1976 
9. Forstliche Forschung Berichte Munchen: 
Analyse und Prognose Erholungs nach Frage in 
Waldern als forstlicher Auftrag zum Raumpla-
nung, Munchen, 1982 
1 O. Ministerium fOr Landwirtschaft und Um-
welt: Erholungsplan Klein Enztal, Forstdirektion 
Tubingen, 197S 
11. WERNIG KE, F.: Ergebnisse der Erho-
lungswaldprojektierung und Gestaltung in der 
DOR, 1974 
12. MARUŠIČ in soavt.: Krajinska oc~na va-
riant razmestitve objektov rudnika urana Zirovski 
vrh, BF, Ljubljana 1976 
13. ANKO, B.: Analiza nedeljskega obiska pri-
mestnega gozda na primeru Šmarne gore, Zbor-
nik lesarstva in gozdarstva, Ljubljana, 29, 1987, 
str. S9-84. 
Zveza med reprodukcijsko rastjo jelke in 
njenim propadanjem 
Niko TORELLJ*, Andrej KERMAVNAR**, Katarina ČUFAR*, Dušan ROBIČ** 
Izvleček 
Tore lii, N., Kermavner, A., Čufar, K., Robič, D.: 
Zveza med reprodukcijsko rastjo jelke in njenim 
propadanjem. Gozdarski vestnik, št. 6/1989. V 
slovenščini, cit. lit. S. 
Med zdravostjo in reprodukcijsko rastjo je pozi-
tivna zveza. Semenitev je očitno odvisna pred-
vsem od velikosti listne površine in njene fotosin-
tezne aktivnosti. Opazovanj, da imajo celo močno 
prizadete jelke številne storže, ne moremo potrdi-
ti. 
ZAHVALA 
Synopsis 
Torelli, N., Kermavnar, A., Čufar, K., Robič, D.: 
Correlation between the Reproductive Growth in 
Silver Fir and its Decline. Gozdarski vestnik, No. 
6/1989. ln Slovene, lit. quot. S. 
There is a positive correlation between the 
state of health and reproductive growth. Seed 
production obviously depends on leaf area and 
its photosynthetic activity. Observations that even 
heavlly damaged si Iver firs bear numerous cones 
cannot be confirmed. 
Zahvaljujemo se vodstvu in delavcem GG Ljubljana, TOZD Logatec in TOZD Vrhnika 
za razumevanje in pomoč med opazovanji. 
. . . 
V literaturi se vztrajno pojavlja podatek, Intenzivna reprodukcijska rast naj bi tako 
da imajo celo močno prizadete jelke šte- veljala celo za simptom umiranja jelke. 
vilne storže (npr. SCHUTT 1984, str. 39). Tezo smo preverili v gozdovih nad Bistro 
252 G. V. 6/89 
in na Ravniku, spomladi "1988. Raziskovalni 
ploskvi ležita v ljubljanskem gozdnogospo-
darskem območju, in sicer prva v gozdovih 
TOZD in TOK gozdarstvo Vrhnika, gozdno 
gospodarska enota Vrhnika, oddelek 12, in 
gozdnogospodarska enota Bistra, oddelki 
6, 7 in 1 "1, druge v gozdovih TOZD gozdar-
stvo Logatec v gozdnogospodarski enoti 
Ravnik v oddelkih 13, "14, 17, 18, 19, 20, 
2"1, 22, 24, 25, 26, 28 in 29. Druga vzorčna 
ploskev ima obliko 7,5 km dolgega transek-
ta, ki zajame vso rastiščno pestrost gozdno-
gospodarske enote. 
Oddelek 12 gospodarske enote Vrhnika 
se razprostira v višinskem pasu od 590 do 
650 m nad morjem v valovitem prisoj nem 
pobočju, na sivih, gostih in oolitnih apnen-
cih z vložki zrnatega dolomita jurske staro-
sti, na katerih je nastal kompleks rendzin 
in srednje globokih, rjavih pokarbonatnih 
tal. Prevladujoče obliko gozdne vegetacije 
predstavljajo različni regresijski stadiji zdru-
žbe Abieti-Fagetum dinaricum dentarieto-
sum, kajti gozdni sestoji zaradi naglega 
sušenja jelke pospešeno razpadajo in so 
dosegli razvojno fazo pomlajenca. 
Oddelki 6, 7 in 11 enote Bistra pa so v 
višinskem pasu od 495 do 6"10 m nad mor-
jem, v valovitem kraškem svetu s plitvimi 
vrtačami, na oolitnih in gostih temno sivih 
apnencih s prehodi v zrnat dolomit jurske 
starosti, na katerih je nastal kompleks rend-
zin, srednjeglobokih in globokih rjavih po-
karbonatnih tal. Prevladujoče gozdno rastje 
sestavljajo različne oblike dinarskega jelo-
vega bukovja, in sicer Abieti-Fagetum dina-
ricum hacquetietosum, galietosum odora-
tae (= omphalodetosum) in dentarietosum. 
Gozdni sestoji na raziskovalnih objektih so 
mestoma vrzelasti debeljaki jelke, smreke 
in bukve. V strukturi lesne zaloge prevladu-
jejo iglavci, saj predstavljajo tri četrtine 
* prof. dr. N. T., dipl. inž. gozd., Biotehniška 
fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 61000 Ljubljana, 
Rožna dolina, C. Vlil. 34, YU 
** A. K., dipl. inž. gozd., novi raziskovalec, 
Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, 
Tržaška, YU 
* mag. K. č., dipl. inž. les., Biotehniška fakul-
teta, VTOZD za lesarstvo, 6i 000 Ljubljana, 
Rožna dolina, C. Vlil. 34, YU 
** mag. D. R., dipl. inž. gozd., Biotehniška 
fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, 
Večna pot 83, YU 
lesne zaloge, od tega je dobra polovica 
jelke, vendar pa se njen delež zaradi pospe-
šenega sušenja vztrajno zmanjšuje. 
Vzorčni transekt, ki gre prek oddelkov 
13, 14" "17, 18, 191 20, 2"1, 22, 24, 25, 26, 
28 in 29, poteka po kraškem ravniku z 
razgibanim mezoreliefom v višinskem pasu 
od 510 do 570 m. Večina transekta (severni 
del) je na sivih rudistnih apnencih kredne 
starosti, zlasti južni in jugovzhodni del pa 
je na belem zrnatem dolomitu v menjavi z 
belimi apnencl jurske starosti. Na obeh 
substratih srečujemo rendzine in rjava po-
karbonatna tla, pri katerih je zlasti za se-
verni del značilna večja površinska skalovi-
tost. Gozdno rastje uvrščamo v različne 
oblike dinarskega jelovega bukovja Abieti-
Fagetum dinaricum, in sicer galietosum 
odoratae ( = omphalodetosum), denta-
rietosum, hacquetietosum in asaretosum 
clematidetosum). Gozdni sestoji so raz-
meroma dobro ohranjeni, strnjeni debeljaki. 
V lesni zalogi prevladujejo iglavci, zlasti 
jelka. Ustavci predstavljajo primes, ki ne 
presega 25%. Zdravstveno stanje dreves 
je zadovoljivo. 
Skupaj smo natančno pregledali 453 
odraslih, zdravih in različno prizadetih jelk, . 
pri čemer smo stopnjo prizadetosti vizualno 
ocenjevali po naslednji shemi: "1.0 - vi-
zualno popolnoma zdravo drevo, 7.0 -
drevo v zadnji fazi propada, s stopnjeva-
njem ocene za 0,5. 
Stopnjo obolelosti smo preverjali še z 
meritvami električne upornosti kambijeve 
cone za pulziran istosmerni tok (CER), na 
ploskvi nad Bistro pa še z meritvami širine 
zadnje in zadnjih treh branik, oboje v prsni 
višini, kjer so fiziološka merila najbolj izo-
strena. 
Pojav mikrostrobilov moška socvetja) 
in megastrobilov ( = ženska socvetja) smo 
ocenjevali po naslednjih shemah: 
mikrostrobili 
O - manjkajo 
~ = oceni predstavljata vmesni stopnji 
3 - obilen pojav na večini vej 
megastrobi li 
O - manjkajo 
1 - do vključno 5 
2 - do vključno 1 O 
3 - nad 10 
G. V. 6/89 253 
Poleg tega smo beležili še barvo mikro-
strobilov in število vraten, tj. osi razpadlih 
storžev, rast in razvoj vegetativnih poganj-
kov ter pojav bele omele, za katero menijo 
nekateri, da utegne biti v zvezi s propada-
njem jelke. 
V nadaljevanju se omejujemo predvsem 
na pojav megastrobilov in mikrostrobilov. 
Poudarjamo, da so Izsledki rezultat enolet-
nih meritev, ki jih bomo v naslednjih letih 
nadaljevali. 
Z opazovanji smo začeli 15. aprila in jih 
končali 4. junija 1988, pri čemer se je 
zaradi obsežnosti ploskev opazovalec vra, 
čal na isto lokacijo vsake tri dni. Izkazalo 
se je, da je bil tridnevni opazovalni interval 
pravšen, saj z našo metodo fenoloških 
Jelka semeni (Foto: D. Robič) 
254 G. v. 6189 
sprememb v krajšem obdobju ni mogoče 
zanesljivo ovrednotiti. V navedenem obdo-
bju smo fenološka opazovanja lahko pono-
vili desetkrat. 
V tabelah 1 in 2 navajamo število mega-
strobilov v odvisnosti od stopnje prizadeto~ 
sti 1estnih jelk za ploskvi na Ravniku in na 
Bistri oz. Vrhniki, v tabelah 3 in 4 pa pojav 
mikrostrobilov, prav tako za vsako ploskev 
posebej. 
Tabela 1. Megastrobill- BistraNrhnika: poraz-
delitev dreves po vizualni ocenl prizadetosti 
in pojavu megastrobilov 
Stopnja Pojav megastrobilov 1 število 
prizade- dreves 
tosti2 o 2 3 skupaj 
1,0 2 1 4 
1 ,S 2 2 
2,0 6 8 16 
2,5 8 5 13 
3,0 7 2 9 
3,5 8 3 11 
4,0 23 2 25 
4,5 4 4 
5,0 21 22 
5,5 6 6 
6,0 22 2 24 
6,5 2 2 
7,0 6 7 
Število 
dreves 
skupaj "115 22 5 3 145 
1
' 
2 glej besedilo 
Tabela 2. Megastrobili - Ravnik: porazdelitev 
dreves po vizualni oceni prizadetosti in pojavu 
megastrobi 1 o v 
Stopnja Pojav megastrobilov 1 število 
prizade- dreves 
tosti2 o 1 2 3 skupaj 
1,0 5 9 7 11 32 
'1,5 1 2 4 7 
2,0 21 16 8 24 69 
2,5 6 5 2 2 15 
3,0 12 8 4 2 26 
3,5 3 2 1 3 9 
4,0 23 7 3 2 35 
4,5 2 1 1 4 
5,0 26 7 3 1 37 
5,5 7 i 8 
6,0 39 3 3 45 
6,5 8 8 
7,0 13 13 
Število 
dreves 
skupaj 165 60 33 50 308 
1· 2 glej besedilo 
Tabela 3. Mikrostrobili- BistraNrhnika: poraz-
delitev dreves po vizualni oceni prizadetosti 
in pojavu mikrostrobllov 
Stopnja 
prizade-
tosti2 
1,0 
1.5 
2.0 
2.5 
3.0 
3.5 
4.0 
4.5 
5.0 
5.5 
6.0 
6.5 
7.0 
Število 
dreves 
skupaj 
1
• 
2 glej besedilo 
Pojav mikrostrobilov 1 
o 2 3 
3 1 
2 
6 4 2 4 
7 3 2 1 
6 1 2 
4 2 2 3 
22 1 2 
4 
14 5 2 
5 1 
20 3 1 
2 
6 
. 99 19 13 14 
število 
dreves 
skupaj 
4 
2 
16 
13 
9 
11 
25 
4 
22 
6 
24 
2 
7 
145 
Tabela 4. Mikrostrobili- Ravnik: porazdelitev 
dreves po vizualni oceni prizadetosti ln pojavu 
mikrostrobilov 
Stopnja 
prizade-
tosti2 
1.0 
1.5 
2.0 
2.5 
3.0 
3.5 
4.0 
4.5 
5.0 
5.5 
6.0 
6.5 
7.0 
število 
dreves 
skupaj 
1• 2 glej besedilo 
Pojav mikrostrobilov1 
o 2 3 
4 2 9 17 
1 2 4 
19 9 22 19 
2 3 7 3 
9 6 10 1 
3 2 3 1 
15 10 6 4 
2 1 1 
13 13 10 
4 3 1 
28 8 8 
8 
9 3 
117 60 80 51 
število 
dreves 
skupaj 
32 
7 
69 
15 
26 
9 
35 
4 
37 
8 
45 
8 
13 
308 
Iz tabel sledi, da vsaj na opazovanih 
ploskvah prizadetih jelk ne odlikuje inten-
zivna reprodukcijska rast, temveč prej 
njeno poje manje, dokler pri močno prizade-
tih drevesih popolnoma ne zamre. 
Rezultati so pričakovani, saj potrjujejo že 
tolikokrat opazovano zvezo med semenje-
njem in fotosintezno učinkovitosljo (npr. 
KRAMER & KOZLOWSKY 1960; LYR, 
POLSTER & FIEDLER 1967; KOZLOW-
SKY 1971). Dejavniki, ki prizadevajo neto-
fotosinteze, vplivajo tudi na zmanjšanje se-
menjenja in obratno. Tako drevesa na pro-
stem praviloma obilneje semenijo od dre-
ves v sestoju, diferenciacije pa je mogoče 
opaziti tudi v krošnji, kjer bolje osvetljene 
in s hrano oskrbljene veje semenijo obilne-
je. Pešanje fotosinteze je sploh značilno za 
prizadeto drevje in začetek njihovega konca 
(stresna hipoteza umiranja gozdov). 
Pri mladih iglavcih gre približno tretjina 
neto snovne proizvodnje za oskrbo drobnih 
in najdrobnejših korenin in mikoriznih gliv 
Uelka velja za obligatnega mikotrofa), pri 
starejših pa še enkrat več (SCHUTT 1984, 
str. 192). Prav tu utegne biti razlog za to, 
da stresna situacija zaradi onesnaženosti 
zraka najprej prizadene starejša in velika 
drevesa. Obolela drevesa prav gotovo ne 
morejo »investirati« v semenje, vsaj v večji 
meri ne, vzpostavlja pa se tudi novo ravno-
vesje med fotosinteze in transpiracijsko 
površino ter prostornino beljave. To je tudi 
verjetni razlog za nastanek anomalnega 
mokrega srca pri jelki, ki se jezikasto širi v 
beljavo (ef. Torelli, Čufar, Robič 1986) in ki 
pravtako velja za simptom umiranja jelke. 
LITERATURA 
1. Kozlowsky, T. T., 1971 : Growth and deve-
lopment of trees. Vol. 11. Cambial growth, root 
growth, and reproductive growth. Academic 
Press. New York & London, 514 str. 
2. Kramer, J. P. & T. T. Kozlowski, 1960: 
Physiology of trees. McGraw-Hill Boo k Company, 
New York, Toronto, London, 642 str. 
3. Lyr, H.; H. Polster & H. J. Fiedler, 1967: 
Geholzphysiologie. VEB Gustav Fischer Verlag, 
Jena, 444 str. 
4. Schutt, P ., 1984. Der Wald stirb and StreB. 
C. Bertelsmann, Munchen, 264 str. 
5. Torelli, N.; K. Čufar & D. Robič, 1986: Some 
wood anatomical, physiological, and silvicultural 
aspects of silver fir dieback in Slovenia (NW 
Yugoslavia),IAWA Bulletin n. s. 7 (4): 343-350. 
G. v. 6/89 255