D





D





KRATKA ZGODOVINA ISTRE


V





KRATKA ZGODOVINA ISTRE

ZALO}BA ANNALES

KOPER 2009

KOPER 2023





!



"# $ $ %&'



&

(! )

ANNALES

ZALO}B MANUEL

A ANNALES

Odgovorna urednica: Vida Roac Darovec

Odgovorna urednica: Vida Roac Darovec

Urednica: Tina Roac

Urednica: Tina Roac

Lektoriranje: Tina Roac, Vesna Mikoli

Lektoriranje: Tina Roac, Vesna MikoliĀ

Recenzenti: prof. dr. Darja Miheli, prof. dr. Furio Bianco, akademik prof. dr. Petar Stri Recenzenti: prof. dr. Darja Miheli

Prevajalci: Tullio Vianello (it Ā, prof. dr. Furio Bianco, akademik prof. dr. Petar Str al.), Janez Skela (angl., nem.), Sra Orbani Āiþ (fr.)

Prevajalci:

Oblikovan Tullio V

je:

ianello (ital.

Duaan Podg ),

or Janez

nik Skela (angl., nem.), Srāa Orbaniþ (fr.)

Oblik

Stav ovanje:

ek: Ur Duaan

oa ude Podgornik

n, Medit d.o.o.

Zalonika: Zaloba Annales, Koper, Zgodovinsko druatvo za juno Primorsko, Stavek: Uroa ÿuden, Medit d.o.o.

Koper (www.zdjp.si), Inatitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije drube, Zalonik: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno srediaĀe Koper, Zaloba Annales kulture in okolja, entur (www.irris.eu)

Izdajatelji: Zgodovinsko druatvo za juno Primorsko, Univerza na Primorskem, Za izdajatelje: Salvator }itko, Darko Darovec, Vesna Mikoli Znanstveno-razisk

Sliki na naslov ovalno sr

nici: K edia

oper, Āe K

Le oper

v ,

ji gr Fakulteta za humanisti

ad, zgoraj (Be

Ā

nussi, ne atudi

1924) je Koper

Za izdajatelje: Salvator }itko, Darko Darovec, Vesna MikoliĀ

Elektronska izdaja

Tisk: Tiskarna Impress d. d.

Naklada: 1000 izvodov

Dopolnjena izdaja

Kataloni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjinici v Ljubljani COBISS.SI-ID 147197699

Sliki na naslovnici: Koper, Levji grad, zgoraj (Benussi, 1924), ISBN 978-961-6732-55-0 (Zgodovinsko druatvo za juno Primorsko, PDF) Sliki na naslovnici:

Āenat, spodaj (Tischbein, 1842)

S * +

, * -

.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

94(497.472)

94(497.571)

DAROVEC, Darko

DAK/0120 345657890 :;1/< = >0/25 >0/57<? @ AB/<70C0E?8 FGEE85

Vianello, Janez Skela, Srāa Orbaniþ]. - Dopolnjena izd. - Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno srediaĀe, Zaloba Annales, 2009. - (Annales Manuel)

ISBN 978-961-6328-75-3 (Zaloba Annales)

246275072

VSEBINA

9 PREDGOVOR H KRATKI ZGODOVINI ISTRE

11 PREDGOVOR

15 UVOD

15 Pregled zgodovinopisja o Istri

18 Zakaj in Āemu regionalna zgodovina?

24 Geografski pregled

27 PRAZGODOVINA

27 Od kod Istri ime

29 Najstarejai prebivalci Istre

37 ANTIKA

37 Rimska osvojitev Istre

39 Pod Rimljani

39 Upravna ureditev

41 Gospodarstvo, trgovina in polindustrijska proizvodnja 44 Razvoj kraĀanstva v Istri

46 Cerkvena organizacija

49 SREDNJI VEK

49 Preseljevanje narodov in propad zahodnorimskega cesarstva 51 Pod Bizancem

54 Istrska shizma

55 Langobardska osvojitev

57 Upravna ureditev pod nemakimi vladarji

58 Drubeni odnosi v karolinaki dravi in Rianski zbor 60 Deelni politiĀni dogodki

62 Stiki istrskih mest z BeneĀani v 10. stoletju

63 Gospodarski razvoj mest in poglabljanje beneake vplivne sfere 64 Vzpostavljanje samoupravne mestne ureditve

68 Pod oglejskimi patriarhi

H

J LM N

OM

PQ RT RU WXM

Y Z N

L[

69 Ekspanzija Kopra v 13. stoletju

70 Beneaka osvojitev severnoistrskih mest

70 Istrska vojna

72 Koprski agrarni zakon

74 Beneaka uprava

76 Dolnosti mest do Serenissime

77 Uprava v mestih

78 Koprski kapitan Slovanov

80 Konec oblasti oglejskih patriarhov v Istri in njihova upravna dediaĀina 82 Pazinska grofija in fevd ob Kvarnerju

84 Samostojno mesto Trst

89 NOVI VEK

89 Zadnje ozemeljske spremembe pod BeneĀani

89 Vojne in sloga

91 Gospodarsko stanje v beneaki Istri

95 Trgovina in interesne sfere velesil

98 Etnografska podoba Istre v 17. stoletju

100 Etnoloaki utrinki iz Istre

105 ZGODOVINSKO OZADJE ETNOGRAFSKE PODOBE

108 Novoveake migracije in njihov vpliv na istrsko drubo 141 Spremembe srednjeveake mestne uradniake kontinuitete 150 Jezikovna podoba Istre v 18. stoletju

151 Slovansko bogosluje in glagoljaai

158 aolstvo, znanost in kultura

164 Cerkvenoupravne reforme pred koncem Beneake republike (1797)

167 DOBA MEaÿANSKIH REVOLUCIJ

167 Istra v Āasu Napoleonovih osvajanj

167 Prvo avstrijsko obdobje v Istri

169 Napoleonovo Kraljestvo Italija (180531809) v Istri 179 Ilirske province (180931813)

180 Drugo avstrijsko obdobje v Istri

182 Upravna ureditev po revoluciji 1848. do druge svetovne vojne I

]^_ àb c

185 OBDOBJE UTRDITVE MEaÿANSTVA IN NACIONALNIH TRENJ

185 Gospodarske smernice v 19. stoletju

187 Nacionalni odnosi v prvi polovici 19. stoletja 188 Slovenci, Hrvati in Italijani sredi 19. stoletja 196 Vzpon nacionalizmov v Trstu in Istri

199 Razvoj iredentizma

200 Slovensko in hrvaako narodno gibanje

201 PolitiĀno uveljavljanje Slovencev in Hrvatov v Istri 206 Prva svetovna vojna

211 DOBA TOTALITARIZMOV

211 Istra pod Italijo

213 Prepoved narodnih zdruenj in obeleij

215 Zapostavljena provinca

217 Istra med drugo svetovno vojno

222 Diplomatski boj za Istro po drugi svetovni vojni 224 Svobodno traako ozemlje (194731954)

226 Slovenska rtev za Jugoslavijo

230 Vzroki izseljevanj

236 Izoblikovanje slovensko-hrvaake etniĀne meje v Istri 238 Pomen nekdanjih lokalnih upravnih meja

239 Oblikovanje sodobnih narodnostnih skupnosti

245 Jezik v upnijah in aolah

247 Moderna atetja

254 Problemi razmejitve Slovenije s Hrvaako v Istri 257 Piranske katastrske meje

261 SKLEPNA MISEL

265 LITERATURA

283 IMENSKO IN KRAJEVNO KAZALO

297 SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA

301 SEZNAM KRATIC

303 RIASSUNTO

306 RÉSUMÉ

309 ABSTRACT

310 AUSZUG

\

PREDGOVOR H KRATKI ZGODOVINI ISTRE

Mineva aestnajst let od razmeroma skromne izdaje Pregleda zgodovine Istre in njenega dvakratnega ponatisa (1992), petnajst let od izdaje v italijanaĀini (1993), dobrih deset let od izdaje v hrvaaĀini (1996) in prav tako ponatisa (1997) pri Zalobi CASH ter deset let od izdaje v angleaĀini pri Univerzi Zahodne Avstra-lije (1998). Priznati moram, da sem tudi z izdajo v angleaĀini doivel posebno zadovoljstvo, saj je bila s tem svetovnemu obĀestvu omogoĀena seznanitev z zanimivo preteklostjo, tradicijo in kulturo veĀplastnega in multikulturnega istrskega polotoka.

Medtem je precej posameznikov in tudi ustanov e veĀkrat izraalo eljo oziroma vpraaanje, kdaj bo prialo do novega ponatisa oziroma dopolnjene izdaje v slovenaĀini, in to kljub temu, da je bila nazadnje dopolnjena izdaja za angle-ako verzijo objavljena tudi v slovenaĀini, italijanaĀini in angleaĀini na internetnih straneh.

No, sedaj je pred nami po obsegu veĀ kot dvakratno dopolnjena prvotna izdaja, z naslovom, povzetem po angleaki razliĀici, Kratka zgodovina Istre. Tak naslov se mi zdi smiseln iz veĀ razlogov, najpomembnejai pa je vsekakor ta, da

eli ohranjati temeljno poslanstvo prvotne izdaje in sploh zamisli po oblikovanju tovrstnega dela, in sicer, na Āim bolj poljuden naĀin predstaviti znanstvene zgodovinopisne ugotovitve ter tako pribliati strokovni in drugi laiĀni javnosti temeljne znaĀilnosti in zlasti prelomne dogodke iz pestre istrske preteklosti. K

temu pa me je ae posebej gnalo dejstvo, da se v zadnjih dveh letih na Fakulteti za humanistiĀne atudije Univerze na Primorskem izvaja izbirni predmet Zgodovina in etnologija Istre, pri katerem sem tudi sonosilec za zgodovinski del.

Zavedam se, da je vsako tako delo izredno zahtevno in nehvaleno, kajti odpovedati sem se moral doloĀenim pomembnim tematikam ali jih skrĀiti le na ozke faktografske podatke, nekatere druge pa sem zopet po lastni presoji zlasti v dopolnjenem delu razairil in poglobil, kot npr. istrske gospodarske in demografske razmere na prehodu v novi vek, ki jih ocenjujem za prelomne za dogajanja v naslednjih stoletjih. Izbor in razvrstitev podatkov sta v takih in podob-d

g hi j

ki

lm no np qri

s t j

hu

nih delih seveda avtorjeva, zato vem, da sem se ravno s tem odkrito izpostavil monemu airokemu spektru kritik, za kar tudi prevzemam odgovornost, saj si

e izhodiaĀno nisem zastavil napisati <totalne zgodovine= regije, temveĀ izpostaviti doloĀene zgodovinske procese, ki so pomembno vplivali na vsestransko drubeno dogajanje v deeli.

Ob tej prilonosti se moram zahvaliti atevilnim predlogom in pripombam za izboljaavo Kratke zgodovine Istre , ki sem jih v glavnem upoateval, upoatevati pa nisem mogel elja za posvetitev veĀje pozornosti doloĀenim drugim proble-matikam ali obdobjem, kajti s tem bi delo izgubilo svoje bistveno poslanstvo.

Za tehtne nasvete, ki sem jih v veliki meri upoateval v priĀujoĀi izdaji, se elim zahvaliti dr. Darji MiheliĀ , dr. Petru StrĀiþu , Dariu MaruaiĀu , Stojanu JejĀiĀu , Le-andru Cunji , dr. Andreju Vovku , prof. Furiu Biancu , prof. Claudiu Povolu , Lauru Decarliju , Radovanu Cunji , Mateju }upanĀiĀu , dr. Vasku Simonitiju , dr. Janezu PeraiĀu ter drugim, ki so izrazili svoja mnenja in predloge preko objav prikazov oziroma ocen ali ob predstavitvah slovenske, italijanske, hrvaake in angleake izdaje.

Dopolnjeno delo pa zna biti zanimivo tudi zaradi Āasovne oddaljenosti od prvotne izdaje: na mednarodnem podroĀju je Slovenija medtem postala polno-pravna Ālanica zveze NATO in EU, celo predsedujoĀa EU, na njenih vzhodnih in junih mejah se je vzpostavila schengenska meja; Hrvaaka pa si je medtem aele izborila popolno samostojnost na celotnem dravnem ozemlju in priĀela z aktivnostmi za pridrueno Ālanstvo v EU ter bila pred kratkim povabljena v NATO; odnosi med poglavitnima dravama istrskega polotoka se medtem niso izboljaali, vsaj in zlasti v pogledu meje v Istri ne, ae celo poslabaali so se zaradi tega odprtega vpraaanja; prav zato je zadnje obsenejae poglavje v tej knjigi posveĀeno oblikovanju slovensko-hrvaake meje v Istri. V teh pogledih precej to oddaljenost in Āasovno ne/distanco nazorno izpriĀuje Predgovor k prvi izdaji, ki sem ga zato namenoma ohranil in sledi tem uvodnim besedam.

Darko Darovec

Koper, 15. maja 2008

e f

PREDGOVOR

Nastanku te knjiice je pravzaprav botroval sklop nakljuĀij in dejavnosti, ki so privedli do neizbene potrebe po tovrstni publikaciji.

Najprej gre za proces svetovnonazorskega osvobajanja, ki smo mu priĀa v zadnjem desetletju in ki je tudi na obmoĀju istrskega polotoka privedel do bistvenih zasukov v dojemanju preteklosti in sodobnosti. Izoblikoval se je Āut regionalne pripadnosti kot sestavine mone bodoĀe svetovne ureditve, ki ne bo zgolj in na prvo mesto postavljal vpraaanja narodne pripadnosti, temveĀ

prej Ālovekove svoboaĀine in ekonomsko uspeanost. Kot nujna ovira pri do-seganju tega smotra se je pokazala ideoloaka utesnjenost v okviru nekdanje Jugoslavije , ki sta ju slovanski dravi na tleh istrskega polotoka s plebiscitarno osamosvojitvijo ne glede na rtve presegli. S tem dejanjem pa se je med ljudi zarezala globoka rana, na katero prej verjetno ae pomislili niso: meja.

Spreminjanje in oblikovanje meja je sicer v Āloveaki zgodovini sila pogost pojav, ki pa posameznika v njegovi kratkotrajnosti doleti kveĀjemu nekajkrat v ivljenju. Zato so te spremembe zanj upraviĀeno moteĀe, boleĀe in lahko tudi tragiĀne.

V premagovanju tako nastalega konflikta 3 ki je verjetno prisoten ob vsej slovensko-hrvaaki meji, zaradi veĀstoletnega obĀutka regionalne pripadnosti pa je najbolj akuten ravno v Istri 3 so nekateri poklicali na pomoĀ zgodovinsko znanost; ta naj bi s svojo airoko strokovno zasnovo postregla z odgovori, ki naj bi legitimirali prizadevanja tako zagovornikov kakor nasprotnikov meja ali iz tega nastale nesporazume.

Kljub zavedanju o minljivosti vsakokratnih sistemov, nazorov in vedenjskih vzorcev se je Zgodovinsko druatvo za juno Primorsko temu izzivu odzvalo, tako da je v decembru 1991 organiziralo seminar na temo: Enotna in/ali ne-enotna Istra , z gosti iz Italije , Hrvaake in Slovenije . Namen zgodovinarjev iz treh sosednjih drav ni bil prepriĀevanje o pravilnosti reaitev katere koli strani, temveĀ pregled zgodovinskih dogajanj in sprememb na istrskem polotoku.

To vodilo je oblikovalo tudi zapis za podlistek v Primorskih novicah v prvi v

v

y z{ |

}{

~ �� �� ��{

� � |

z�

polovici tega leta, ki je nastal iz poglobitve in razairitve mojega referata s tega sreĀanja (drugi referati bodo objavljeni v posebni publikaciji Zgodovinskega druatva za juno Primorsko , ki bo namenjena ravno objavam referatov z vsa-koletnih zgodovinskih seminarjev na temo Istre v organizaciji zgodovinskega druatva in v sodelovanju s kolegi iz Italije in Hrvaake ). Ker je aktualen podlistek Pregled zgodovine Istre naletel na velik odziv med bralci, so se pri uredniatvu Primorskih novic in Zgodovinskem druatvu za juno Primorsko odloĀili zapis izdati tudi v vezani publikaciji. Dopolnjen, opremljen z nekaterimi novimi ilu-stracijami in z uporabljeno literaturo za zgodovino Istre , se zapis sedaj nahaja pred bralcem.

Za nastanek tega dela se moram poleg omenjenih zahvaliti ae moji men-torici dr. Darji MiheliĀ , ki mi je bila vedno pripravljena pomagati s koristnimi napotki. Posebna zahvala gre moji Vidi, ki mi z neizmernim posluhom in raz-sodnostjo ob vsem mojem delu stoji ob strani. Upam le, da bo ta skromna poljudna publikacija ae ena v vrsti vse veĀjega uveljavljanja zgodovinopisja Istre in pravanja podlaga nadaljnjim poglobljenim strokovnim atudijam.

Darko Darovec

Koper, 15. maja 1992

w x

UVOD

" Pregled zgodovinopisja o Istri

" Zakaj in Āemu regionalna zgodovina?

" Geografski pregled

� �

UVOD





Pregled zgodovinopisja o Istri


KriviĀno bi bilo reĀi, da o zgodovini Istre malo vemo, ker da je bilo o njej malo napisanega. }e od 15. in 16. stoletja dalje bele~imo razne krajepise z opisi znaĀilnosti Istre in njene preteklosti. Vsak krajepis je vrednost zase, morda bi izpostavil le delo novigrajskega akofa G. F. Tommasinija (ok. 1650) in koprskega akofa P. Naldinija (1700), veĀina tedanjih krajepisov pa je sedaj zbrana v monografiji Stari krajepisi Istre.

Prizadevni zgodovinarji s koprskim enciklopedistom G. R. Carli jem na Āelu so te krajepise zaĀeli zbirati ~e konec 18. stoletja, ae posebno pa v 19.

stoletju, ko so jih zaĀeli objavljati v prvih letnikih ae danes izhajajoĀe publi-kacije Archeografo Triestino. Iniciator je bil tr~aaki domoljub D. Rossetti , njegov uĀenec in prijatelj P. Kandler (180431872) pa je bil ae bolj vnet zbiralec istrske zgodovinske dediaĀine, pravi znanstveni utemeljitelj zgodovine Istre .

Njegovo delo je razen atevilnih atudij, objavljenih v Osservatore Triestino, v reviji L9Istria (184631852), v omenjenem Archeografu, v La Provinci in drugod, zbrano v temeljni zbirki Codice diplomatico istriano, ki podaja listine za zgodovino Istre od leta 50 do prve polovice 16. stoletja.

Izredno vlogo za zgodovino Istre je odigrala ravno tako ae ~iva revija Atti e memorie della Società Istriana di archeologia e storia patria (PoreĀ , 18833) (dalje AMSI), kjer so poleg bogatih dokumentov iz beneakega dr~avnega arhiva ob-javljene temeljne atudije za poznavanje preteklosti in obiĀajev Istranov. Za izdajanje te revije ima nedvomno najveĀ zaslug T. Luciani ; njegovo plodno delo je temelj vse italijanske historiografije Istre . Tudi KoprĀan C. Combi se je v zgodovino Istre zapisal predvsem z izdajo Bibliografije Istre (1864), z revijo La Porta Orientale ter drugimi zgodovinskimi atudijami, Āeprav se pri njem opa~a moĀan duh iredentizma. Nekoliko se je temu vplivu znal izogniti s prvim mo-

� �



� �� �

��

�� �� �� ���

� � �

��

Slika 1: P. Coppo, Karta Istre, 1525 (PMSMP)

� �

� ¡¢

nografskim delom L9Istria 3 note storiche (PoreĀ, 1879) C. De Franceschi , vnet raziskovalec in politik iz Gologorice pri Pazinu . Kandlerjevemu objektivnemu zgodovinskemu duhu sta sledila G. de Vergottini in B. Benussi , ki ga moram v tem pregledu posebej poudariti, saj poleg e navedene literature prav njegovo delo L9Istria nei suoi due milleni di storia (1924) predstavlja tako vsebinsko kot slikovno okostje priĀujoĀega pregleda.

Precej so k razvoju zgodovinske znanosti v obdobju po 2. svetovni vojni prispevali hrvaaki zgodovinarji, ki so se usmerili predvsem v poglobljeno preuĀevanje znaĀilnosti posameznih obdobij. K temu je pripomogel predvsem leta 1945

ustanovljen Jadranski institut s sedeem v Suaaku (danes vzhodni del Reke) (sedaj Zavod za povijesne i druatvene znanosti HAZU), Arheoloaki muzej Istre v Puli , Dravni arhiv Rijeka in Dravni arhiv Pazin, v novejaem Āasu ÿakavski sabor z desetino kateder v Istri in Kvarnerskem primorju ter Oddelek za zgodovino pri reaki univerzi in Odsek za zgodovino pri novonastali pulski univerzi; vsi naateti izdajajo vrsto Āasopisov, zbornikov ter drugih edicij . V okviru te dejavnosti bi izpostavil, B. Maruaiþ a, V. Girardi Jurkiþ , K. Mihoviliþ , R. Matijaaiþ a in K. Buraiþ Matijaaiþ za obdobje, ki ga ae atejemo v domeno arheologije, D. Klen a in L. Margetiþ a za srednjeveako, Miroslava in Slavena Bertoao ter E. Ivetiþ a za novoveako zgodovino, D. aepiþ a in D. Dukovsk ega za novejao zgodovino, P. StrĀiþ a, ki v svojih delih zajema skoraj vse obdobje od naselitve Slovanov v Istri , in druge; raziskovalni kader istrskih Italijanov, ki se je oblikoval okrog rovinjskega Centra za zgodovinska raziskovanja, se je uveljavil predvsem z izdajanjem revije Atti (1970),

Quaderni, Documenti, Etnia ter drugimi posebnimi izdajami in je uspel za razi-skovanje preteklosti Istre pritegniti k sodelovanju predvsem italijanske, pa tudi hrvaake in slovenske zgodovinarje.

Istra ni zanimala le italijanskih in slovanskih piscev zgodovine, temveĀ tudi druge evropske historiografe, kjer bi na prvem mestu omenil W. Lenl a in E.





Mayer ja.


Slovenski zgodovinarji so se sicer manj, zato pa ravno tako tehtno poglabljali v zgodovinske vsebine Istre , zaĀenai s Francem in Milkom Kos om, S.

Rutar jem, M. Pahor jem in drugimi, v zadnjem Āasu pa se precej posveĀajo preteklosti slovenskih obalnih mest F. Gestrin , D. MiheliĀ in S. }itko ; prva dva posveĀata veliko pozornosti gospodarskemu ustroju, MiheliĀeva pa tudi vsakdanjemu ivljenju v teh mestih. Na slovenski strani je bilo v drugi polovici 20. stoletja tudi nekaj poskusov izdajanja zgodovinske periodike, tako je e leta 1953 izael Istrski zgodovinski zbornik, ki ga je izdalo tedanje Zgodovinsko druatvo Jugoslovanske cone STO , nato pa je v letih 197731984 pri Zalobi

� �

¥ ¦§ ¨

©§

ª« ¬­ ¬® ¯°§

± ² ¨

¦³

Lipa izhajala revija Slovensko morje in zaledje. V zadnjem Āasu pa je v razi-skovanju istrske zgodovine opazen znaten premik, ki ga je nedvomno spod-budilo izhajanje revije Annales (1991), za njo pa ae periodike Acta Histriae (1993), ki je sprva objavljala prispevke z mednarodnih zgodovinskih konferenc, ter monografskih zbirk Knjinica Annales, Knjinica Annales Majora ter Annales Mediterranea, kar je omogoĀilo tudi oblikovanje Zalobe Annales, ki sta jo druno ustanovila prvotni pobudnik te izdajateljske dejavnosti Zgodovinsko druatvo za juno Primorsko (1989) in leta 1994 ustanovljeno Znanstveno-raziskovalno srediaĀe Republike Slovenije Koper . Posebna prilonost za oblikovanje <zgodovinske aole= pa se kae v leta 2003 ustanovljeni Univerzi na Primorskem, zlasti v njenima Ālanicama Znanstveno-raziskovalnem srediaĀu in Fakulteti za humanistiĀne atudije Koper.

Zakaj in Āemu regionalna zgodovina?

Ko govorimo o zgodovini Istre, se je potrebno ozreti tudi na zgodovinopisne teorije o regionalni oz. regionalnih zgodovinah. Pa ne zato, da bi ne-dvoumno ugotovili, da gre pri tej obravnavi za obravnavo zgodovine regije, temveĀ da se na eni strani zavemo pomena mozaikov regionalnih zgodovin pri razumevanju obĀezgodovinskih svetovnih dogodkov in procesov, na drugi pa predvsem metodoloakih izhodiaĀ, ki so bila potrebna za vzpostavitev t. i.

koncepta regionalnih zgodovin. Ker pa bi lahko e uvodoma ugotovili, da je Istra ena od tipiĀnih sredozemskih deel, kjer se stikata morje in kopno, kras in flia, razliĀne civilizacije in kulture, Ālovek in okolje, kot jih nazorno uteme-ljuje F. Braudel v svojem monumentalnem delu La Méditerranée, kjer pravzaprav v vsej svoji veliĀini Sredozemlje nenazadnje nastopa le kot (makro)regija, uvodoma prisluhnimo nekaterim teoretiĀnim zgodovinopisnim izhodiaĀem pri tovrstnih obravnavah.

ÿe sledimo metodoloaki zamisli vélikega mediteraneista, je njegovo delo, ki so mu mnogi sledili, razdeljeno v tri velike sklope, vsak od njih pa ponazarja drugaĀen pristop k preteklosti. Na prvem mestu je <skorajda brezĀasna= zgodovina odnosa Āloveka z okoljem, potem postopoma spreminjajoĀa se zgodovina ekonomskih, socialnih in politiĀnih struktur, in, konĀno, hitro premi-kajoĀa se zgodovina dogodkov. Medtem ko je bila (in je ae) slednja v ospredju zgodovinopisnega interesa od antiĀnih Āasov dalje in je zanjo prevladujoĀa

£ ¤

¶· ¸¹

oblika pripoved o politiĀnih in vojaakih dogodkih, predstavljena kot zgodba o velikih dejanjih velikih mo 3 poveljnikov in kraljev 3, to je t. i. tradicionalna zgodovina, ki ponuja pogled <od zgoraj=, se je e v Āasu razsvetljenstva sredi 18. stoletja vrsta piscev zaĀela ukvarjati s t. i. <zgodovino drube=, zgodovino, ki naj ne bi bila omejena le na vojne in politiko, temveĀ bi vkljuĀevala zakone in trgovino, moralo in <lepo vedenje=, vse, kar je bilo v srediaĀu pozornosti v slavnem Voltairovem Essai sur les moeurs. ÿeprav je obdobje vzpona <nacionalnih drav= v 19. stoletju v zgodovinopisju, ki ga simbolizira L. von Ranke , ponovno marginaliziralo drubeno in kulturno zgodovino ter izpostavilo preteno politiĀno zgodovino, so se spodbujeni z raznimi drubenimi procesi in spremembami uveljavili tudi drugaĀni pogledi na vlogo zgodovinopisja; tako je npr. v zaĀetku 20. stoletja ameriaki zgodovinar J. H. Robinson celo sproil novo gibanje pod geslom <nova zgodovina=. Trdil je, da <zgodovina vkljuĀuje vsako malenkost in sled vsega, kar je Ālovek ustvaril in mislil, odkar se je pojavil na zemlji=. Glede metode je navedel, da bo <nova zgodovina izkoristila vsa tista odkritja o Āloveatvu, ki so zasluga antropologov, ekonomistov, psiholo-gov in sociologov= (Burke, 1993, 12315).

Tudi v Franciji je bilo okoli leta 1900 zgodovinopisje predmet ivahne razprave, ki je mdr. v dvajsetih letih prejanjega stoletja pripeljala do ustanovitve pomembne zgodovinske revije in, lahko bi rekli, kar zgodovinskega gibanja Annales; poosebljata jo L. Febvre in M. Bloch . Ne le da sta zagovarjala interdi-sciplinarnost in s konkretnimi preuĀevanji tudi na podroĀju regionalnih atudij (npr. Blochove Ile3de3France) vnesla v zgodovinopisje metodoloake pristope historiĀne geografije, sociologije, historiĀne in religiozne psihologije kot pionirske prispevke k temu, kar danes imenujemo zgodovina <mentalitet=, temveĀ sta se predvsem zavzemala za t. i. <komparativno zgodovino=, razli-kujoĀ preuĀevanje podobnosti med drubami od preuĀevanja njihovih razlik in preuĀevanje drub, ki so si sosedske v prostoru in Āasu, od preuĀevanja drub, ki so druga od druge oddaljene.

Tak pristop je generacijo kasneje Braudel imenoval <zgodovina dolgega trajanja=. Razlikovanje med kratkim in dolgim trajanjem je bilo sicer v bese-dnjaku zgodovinarjev obiĀajno e prej: obravnavanje posamiĀnega problema npr. v ekonomski zgodovini skozi veĀ stoletij, posebej v zgodovini cen, ni bilo do sredine prejanjega stoletja niĀ nenavadnega. Pri tem gre namreĀ poudariti predvsem Braudelove ugotovitve, da se <Āas giblje z razliĀnimi hitrostmi=, saj je svoj poskus <razdeliti zgodovinski Āas v geografski, drubeni in individualni Āas= zdruil s preuĀevanjem zapletene interakcije med okoljem, ekonomijo,

´ µ

¼ ½¾ ¿

À¾

Á ÃÄ ÃÅ ÆǾ

È É ¿

½Ê

drubo, politiko, kulturo in dogodki; da je lahko neko dolgo trajanje kratko za npr. geoloaka merila, da pa so vse <strukture= (Āeprav poĀasi) spremenljive, je po Braudelu poseben prispevek zgodovinarjev k drubenim vedam, in njegovo poudarjanje <geografskega Āasa= je odprlo oĀi mnogim zgodovinarjem.

Poleg tega pa je Braudel dosegel, da se zgodovinarji zavemo pomembnosti prostora v zgodovini, v tem primeru Mediterana, tako, da je postalo junak njegove epopeje samo morje, in ne kakana politiĀna enota, kot na primer apanski imperij ali celo posameznik, kot je bil Filip II.

Za zagotavljanje dovolj homogenih podatkov, da jih je mogoĀe urediti v zaporedja dolgega trajanja, kot npr. gibanja cen ali stopnje smrtnosti, pa je potrebno Ārpati v glavnem iz obilice kvantitativnih virov, ki so omogoĀali izjemno poglobljene lokalne atudije, tako urbane kot ruralne; v aestdesetih in sedemdesetih letih je tako nastala kopica regionalnih monografij (P. Vilar , E.

Le Roy Ladurie , M. Vovelle idr.), ki so temeljile na gospodarski in socialni zgodovini ter historiĀni demografiji, skupaj s svojimi po Braudelovem modelu napisanimi geografskimi uvodi, in so dolgovale zaslugo vzponu kvantitativne zgodovine v petdesetih letih; ker pa gre pri tovrstnem preuĀevanju praviloma za obdelavo serije istovrstnih virov (npr. matiĀnih knjig), se je za tak pristop uveljavil termin <serijski viri= oz. <serijska zgodovina= ( histoire sérielle).

V kolikor je serijska zgodovina sprva uspeano integrirala historiĀno de-mografijo v socialno zgodovino regije, je kasneje precej pripomogla tudi k razvoju kulturne zgodovine 3 zgodovine religij in zgodovine mentalitet. Prvi teh pristopov h kulturni zgodovini je kvantitativni ali serijski pristop, kot ga je zaĀrtal P. Chaunu v dobro znanem manifestu in ga imenoval <kvantitativ-no na tretjem nivoju=. Tako je e Ālanek L. Febvra <Amiens: od renesanse do protireformacije=, ki je bil objavljen v Analih leta 1941, pokazal na pomen preuĀevanja vrste dokumentov (v njegovem primeru posmrtnih popisov) skozi dolga obdobja, Āe se eli opaziti spremembe v staliaĀih ali celo v umetniakem okusu. Vendar pa je za polno uveljavitev kvantitativnega pristopa v kulturni zgodovini bilo potrebno vkljuĀiti tudi pristope t. i. kvalitativne zgodovine; omembe vreden v tem pogledu je zlasti Ph. Ariès , ki je z izobrazbo historiĀ-

nega demografa celo zavraĀal kvantitativni pristop. Predstavljal je skupino zgodovinarjev Analov, med katere priatevamo tudi J. Le Goffa in G. Dubyja , ki se je v aestdesetih in sedemdesetih letih 3 morda tudi kot reakcija proti Braudelu 3 usmerila od ekonomske baze h kulturni <superkulturi=, <od kleti k podstreaju=. Njegovo zanimanje se je preusmerilo od odnosa med naravo in kulturo k naĀinom, kako dana kultura opazuje in kategorizira naravne pojave, º »

ÍÎ ÏÐ

kot sta npr. otroatvo in smrt. Zato ni Āudno, da novi kvantitativni pristopi niso mogli tako zlahka zaobjeti mentalitet, kot so lahko zaobjeli ekonomsko in socialno zgodovino. Za dosego tovrstnih ciljev pa so se morali uveljaviti tudi drugaĀni pristopi v zgodovinopisju, med katerimi izstopa t. i. <zgodovina od spodaj= ( history from below), ki je v argon zgodovinarjev priala s Ālankom E. P. Thompsona iz leta 1966; ta se ukvarja s pogledi <obiĀajnih= ljudi in njihovo izkuanjo drubenega spreminjanja (Sharpe, 2001, 26), ali kot bi rekel ae J. Michelet sredi 19. stoletja, gre za <zgodovino tistih, ki so trpeli, delali, propadli in umrli, ne da bi lahko popisali svoja trpljenja=. Tako lahko v tem sklopu reĀemo za delo Le Roya Ladurieja o vasi Montaillou, da ni pokazalo le, da zgodovino od spodaj lahko sprejme tudi airae bralstvo, temveĀ tudi, da lahko nekatere vrste uradnih virov (ki so za zgodovinarje uporabne ae zlasti zato, ker njihovi sestavljavci z njimi niso zavestno ustvarjali ostalin za svoje naslednike) razkrivajo mentalni in materialni svet preteklih generacij.

ÿeprav je v tem pogledu potrebno imeti pred oĀmi Braudelov izrek, da

<pokrajina ni referenĀni okvir raziskovanja, temveĀ je referenĀni okvir raziskovanja lahko le problem=, moramo ugotoviti, da so tudi k tem premikom na podroĀju kulturne zgodovine precej pripomogle prav regionalne atudije.

Najizvirnejaa teh atudij je Vovellova (1973). MarksistiĀni zgodovinar francoske revolucije, ki ga je, kot je dejal sam, <oblikovala aola Ernesta Labrous-sa =, se je zaĀel zanimati za problem <dekristjanizacije=. Poskuaal je meriti ta proces s pomoĀjo preuĀevanja odnosa do smrti in do onostranstva, kakor ga razkrivajo oporoke. Rezultat je bila razprava o Provansi na podlagi sistematiĀ-

ne analize okoli 30.000 testamentov. Kjer so starejai zgodovinarji kvantitativne podatke o smrtnosti uporabljali skupaj z bolj literarnimi podatki o odnosu do smrti, je Vovelle poskuaal meriti spremembe v miselnosti in obĀutenju.

Pozornost je posveĀal na primer podatkom o varovanju svetnikov zaaĀitnikov, o atevilu maa, ki jih je zapustnik(ica) elel za pokoj svoje duae, pripravam na pogreb in celo tei sveĀ, ki so jih uporabljali med obredom; njegova glavna domneva je bila, da jezik oporok odseva <sistem kolektivnih predstav=. Svoje argumente je ilustriral z obiljem zemljevidov, grafov in tabel (Burke, 1993, 39388).

V vsakem primeru: Āe sledimo predmetu (analize) le z eno samo metodo, nedvomno osiromaaimo (kulturno) zgodovino. RazliĀni problemi zahtevajo razliĀne metode odgovorov. ÿeprav so po kulturnem obratu mnogi znanstveniki opustili kvantitativne metode, se je izkazalo, da v kulturni zgodovini vendarle niso niĀ manj uporabne kot v tradicionalni socialni zgodovini, pa naj Ë Ì

Ò ÓÔ Õ

ÖÔ

×Ø ÙÚ ÙÛ ÜÝÔ

Þ ß Õ

Óà

gre za zgodovino vsakdanjega ivljenja, mikrozgodovino, zgodovino ensk ali pa zgodovino akademij, zgodovino knjig ali zgodovino oblek, lahko najdemo posreĀeno meaanico kvantitativnih in kvalitativnih metod.

Problem je v tem, ker se pogosto zdi, da kultura deluje tudi kot sila, ki spodbuja fragmentacijo, pa naj bo to v Zdruenih dravah Amerike , na Irskem ali na Balkanu . Tako zna biti ideja kulturne meje privlaĀna, lahko bi rekli, celo preveĀ privlaĀna, ker spodbuja svoje uporabnike k nezavednemu zdrsu iz dobesedne v metaforiĀno rabo pojma, pri tem pa ti ne uspejo razlikovati med, denimo, geografskimi mejami in mejami med drubenimi razredi, med sakralnim in profanim, resnim in komiĀnim, zgodovino in fikcijo (Burke, 2007, 1303140). Tako je na primer potrebno razlikovati med pogledom od zunaj in pogledom od znotraj na doloĀeno kulturo. Druga uporabna distinkcija se nanaaa na funkcijo kulturnih meja. Zgodovinarji in geografi so jih nekoĀ razumeli predvsem kot prepreke. Danes pa se poudarek nagiba k mejam kot mestom sreĀevanja ali <podroĀjem stikov= in k t. i. <skupni zgodovini= ( shared history).

Meje namreĀ niso redko podroĀja z znaĀilnimi lastnimi hibridnimi kulturami. V

zgodnjem novem veku so na Balkanu, denimo, imeli nekateri kristjani navado ĀaaĀenja muslimanskih relikvij, medtem ko so nekateri muslimani pogosto Āastili kraĀanske relikvije. Na kratko, meje so pogosto oder kulturnih sreĀanj in tovrstnih ni manjkalo v Istri.

Ta ekskurz v <opraviĀevanje= pomembnosti regionalnih atudij ni bil namenjen poskusu predstavitve uporabljenih raziskovalnih metod v priĀujoĀem delu, kajti zavedam se, da je le-to ae daleĀ od zmonosti, ki bi jih lahko nudila bogata zgodovina Istre; recimo, da smo se v doloĀenih delih ali poglavjih poskuaali pribliati idealom pomembnih svetovnih zgodovinarjev in teoretikov, predvsem pa spodbuditi sebe in druge, da bi priali Āim prej do obilice atudij, ki jih navedeni pristopi in obravnavana regija nudita.

Da se v vsej skromnosti vsaj malce pribliamo velikim regionalnim atudijam, zaĀnimo vsebinski del s kratkim geografskim uvodom, ki pa ne bo, kot bi lahko priĀakovali, opisoval geografije Istre, tipiĀne sredozemske pokrajine skal in grmovja, vina in oljk, morja in soli, pokrajine murv in kostanjev, temveĀ

podal le kratek ...

Ñ

Ñ





ãä åæ

Pregledni zemljevid Istre (izdelal Miha Staut) çèé êë

ìí

á â

ð ñò ó

ôò

õö ÷ø ÷ù úûò

ü ý ó

ñþ





Geografski pregled


Ob pogledu na geografske znaĀilnosti Istre dobimo vtis, kot da bi te spod-bujale tudi kulturne, gospodarske, narodnostne in socialne razlike, ki so se in se ae vedno oblikujejo na tem skoraj eksotiĀnem polotoku, s primesmi od alpskega do sredozemskega sveta. Po naravnih znaĀilnostih se polotok tradicionalno deli na Belo, Sivo in RdeĀo Istro .

Na severu in severovzhodu Istre je gorat kraaki svet s Podgorskim Krasom , ÿiĀarijo in UĀko (1401 m). Zaradi gole in svetle apniake povraine je dobil ime Bela Istra . Jugozahodno od nje se razprostira niji svet, grajen iz flianih kamnin. Erozija je tu marsikje razgalila kamnine, ki imajo znaĀilno sivo barvo, zato tudi ime Siva Istra . Najniji del Istre je zahodna in juna obala polotoka; zaradi znaĀilne kraake rdeĀe zemlje se imenuje RdeĀa Istra .

î ï

PRAZGODOVINA

" Od kod Istri ime

" Najstarejai prebivalci Istre

ÿ 2

PRAZGODOVINA





Od kod Istri ime


Ime Istre je povezano z grako legendo o Argonavtih, morda ne toliko z resniĀnostjo zgodbe kot z njenim sporoĀilom.

Le malokdo ae pomni, da se je do rimske zasedbe Dacije danaanja pokrajina Dobruda v Romuniji imenovala Istra , in sicer po spodnjem toku reke Donave , ki so jo Grki imenovali Hister in na katero ae danes spominja pritok Donave v Bolgariji Isk9r .

Po legendi so Argonavti ukradli zlato runo, simbol bogastva trgovine, per-zijskemu ljudstvu Kolhidom, trgovcem z vzhodne obale ÿrnega morja . Z zla-tim runom so uspeano zbeali pred zasledovalci preko ÿrnega morja po Donavi in Savi v Jadransko morje ter po njem nazaj v domovino Tesalijo . Njihovi zasledovalci Kolhidi pa naj bi Istri dali ime, saj je po atevilnih reĀnih izlivih v morje spominjala na Ārnomorsko pokrajino Istro , kjer je bilo tudi istoimensko mesto, kajti ljudje so nekoĀ verjeli, da velike reke po kopnem povezujejo morja, in da tako Donava 3Sava (Hister) povezuje ÿrno morje z Jadranskim , kar je po njihovem dokazovala tudi podobnost delte reke. aele kasneje so se Grki prepriĀali, da Sava 3Donava ni po kopnem povezana z morjem, zato so dodali zgodbo o tem, kako so Argonavti od Nauportusa (Vrhnika ) na svojih pleĀih tovorili ladjo Argo do prve reke, ki se je izlivala v Kvarnerski zaliv (Absirtidi 3 Kvarnerski otoki ). Po nekaterih variantah mitosa naj bi del Argonavtov ostal v Istri in ustanovil Pulo .

Resnica pravzaprav ni daleĀ od legende oziroma jo le3ta izpriĀuje. Pot Argonavtov opisuje poglavitne smeri grake trgovske kolonizacije, potem ko so Perzijcem odvzeli primat. Istra (jadranska) je v njihovem airjenju kmalu postala stiĀiaĀe treh poglavitnih trgovskih poti: 1. z Vzhoda po Donavi in preko Alp na zahod, 2. po zgornji Italiji , 3. po Jadranskem morju .





K





Slika 3: Pot Argonavtov (Darovec, 1999)

Slika 4: Dionizovo

potovanje na graki ladji,

slika na posodi iz Vulcija,

6. stoletje pr. n. a.

(Cunja, 1995)



P



Stari graki pisci 3 prvi je ime Istre zapisal zgodovinar in geograf Hekatej iz Mileta (5603490) 3 se spominjajo ivahne trgovine med Jadranskim in ÿrnim morjem , od koder so prihajala vina z Lesbosa , Khiosa in Thasosa , korziake amfore, bogati darovi iz Sirije , Istra pa je bila bogata s kositrom. Bronaste vaze z Beneakega ali iz GrĀije so naale poti preko Istre , tako tudi jantar z Baltika , kositer iz Galije in drugi artikli, seveda ni manjkala trgovina s soljo in sunji.





Najstarejai prebivalci Istre


Ob povedanem se nam zastavlja vpraaanje, kdo so pravzaprav bili prebivalci istrskega polotoka. Ker ga obkroa morje in ker je proti zaledju zaprt z visoko planoto ÿiĀarijo , uĀinkuje izolirano. V bistvu pa je na poti med Ape-ninskim polotokom in Balkanom oziroma Sredozemljem in srednjo Evropo .

Lahko bi rekli, da sta njegova zemljepisna lega in oblika omogoĀali naselitev v vseh obdobjih Ālovekove preteklosti, zato je o etniĀnem izvoru najstarejaih skupin istrskih prebivalcev teko govoriti.

Zanimivo je, da so graki pisci v svojih predstavah o svetu v Istri videli Tra-kijce, ki so se razprostirali severno od njihovih naselij ter jim tako pripisovali ae preostali del Balkanskega polotoka . Ker je bil v Istri kakor na vsem zaho-dnobalkanskem polotoku moĀno prisoten ilirski element, je veĀina jugoslovanskih historiografov Histre, ki so iveli od Timava do Raae , priatevala med Ilire. Nasprotno italijanska historiografija prejanjega in zaĀetka tega stoletja v Istri precej poudarja keltske vplive, ki so se tu razairili v 5. in 4. stoletju p. n. a., ko so se Kelti etniĀno pomeaali z nekaterimi ilirskimi plemeni; graki polihistor Strabon izrecno navaja za Japode, ki so iveli severovzhodno od Histrov, da so ilirsko ljudstvo, pomeaano s Kelti. Vzhodno od Raae so iveli Liburni. Na severu so Histri mejili z Veneti in Karni.

V obravnavanju izvora etnije prevladujeta dve skrajnostni teoriji, in sicer teorija kontinuitete, ki zagovarja avtohtonost vsakokratnega prebivalstva, ter teorija preseljevanja ljudstev. }e starograki rek nas je uĀil o <zlati sredini=, v tem primeru torej o zgodovinsko pogojenem pretakanju in meaanju staro- in no-voselcev na doloĀenih obmoĀjih ter v doloĀenih obdobjih.

Nedvomno pa so bili Histri prevladujoĀa etniĀna skupina v Istri pred rim-skim obdobjem, toda njihova etnogenetiĀna enota je nepojasnjena. Na obli-



!

"

#$ %& %' ()

* + !

,

Slika 5: Prazgodovinska ljudstva

3

/01 456 76 8 9:

1

kovanje enotnega kulturnega izroĀila na skoraj celotnem obmoĀju istrskega polotoka kae zlasti naĀin pokopa umrlih, ki se je iz bronaste v elezno dobo spremenil s skeletnega v gan pokop, ki se je v Istri ohranil do uveljavitve kraĀanstva. O tem priĀajo eleznodobne nekropole, ki so jih zaĀeli raziskovati

e v prejanjem stoletju, ko so odkrili velike nekropole Beram , Picugi , Visa-

Āe (nekdanji Nesactium pri Puli ), Pula . Tako lahko elezno dobo atejemo za dobo, ko se je oblikovala histrska etniĀna skupina.

Po tradiciji so se v histrski skupini kriali vplivi z italskega in balkanskega polotoka, pa tudi iz Panonije in srednjeevropskih deel, zlasti so se tu meaali venetski in ilirski etniĀni elementi. Nemajhno vlogo je v Istri prek italske, predvsem etruaĀanske kulture odigral graki vpliv, ae zlasti po 6. stoletju p.

n. a., ko so ustanovili etruaĀansko-grako trgovsko mesto Spino, do katerega je bilo Histrom potrebno le kratko potovanje. Od 4. stoletja dalje so prisotni tudi keltski vplivi, saj so se Kelti etniĀno pomeaali z nekaterimi ilirskimi plemeni; graki polihistor Strabon izrecno navaja Japode, ki so iveli severovzhodno od Histrov, do 4. stoletja pa tudi v vzhodni Istri do Raae , in pravi, da so ilirsko ljudstvo, pomeaano s Kelti. V 4. stoletju so namreĀ Liburni ravno zaradi teav Japodov s Kelti zasedli celotni obalni pas vse do Raae v Istri in otoke, vkljuĀno s kvarnerskimi. Po omembah v antiĀnih virih so Histri na severu mejili ae s plemeni Karnov, Tavriskov in Rundiktov (Rodik ).

Na podlagi materialne kulture pa Histre StipĀeviþ uvraĀa mnogo blie Ili-rom ter dodaja, da se o tem plemenu lahko govori kot o preteno ilirskem.

O tem ga prepriĀuje razvoj avtohtone ilirske kulture v Istri in stiki te kulture z grakimi in drugimi kulturnimi srediaĀi: priveski v obliki raznih ivali, pasne spone, okraaene z geometrijskimi motivi ali zelo shematiziranimi prikazi mo-

Āvirskih ptic, keramiĀne vaze in metalne posode (situle), okraaene z istimi motivi oziroma s spiralo, meandrom, svastiko itd., glinasta in monumentalna kamnita plastika, edina te vrste na ilirskem obmoĀju. To so vse domaĀi proizvodi, ki so jih izdelovali istrski mojstri, Āvrsto sledeĀ tradicionalnim motivom in estetskim naĀelom.

Pri nekaterih predmetih se obĀuti tuj vpliv, nekateri pa so verjetno tudi uvoeni. Med slednjimi sta vsekakor dve fragmentarni bronasti situli s figuralnimi prikazi, ki pripadata skupini podobnih situl s podroĀja Venetov in Ilirov v Sloveniji . Odkriti sta bili v nekem grobu v Nesactiumu , ker pa so bile do sedaj le redke situle s figuralnimi prikazi odkrite na istrskem podroĀju, je teko ver-jeti, da bi bile tu izdelane.

- .





= >? @

A?

BC DE DF GH?

I J @

>L

Slika 6: Kaatelir (Benussi, 1924)

Slika 7: Najdba iz Nezakcija; enska med porodom (Puschi, 1905)

; <

NOQ RST UT V WX

Q

Pod moĀnim grako-etruaĀanskim vplivom ter vplivom sosednjih Venetov na zahodu in drugih Ilirov na severu in vzhodu se v Istri razvija zelo znaĀilna umetniaka aktivnost, ki je v predzgodovinski dobi v Nesactiumu ustvarila naj-monumentalnejae spomenike na ilirskem ozemlju. Gre za niz kamnitih kipov skoraj naravne velikosti, ki prikazujejo domaĀa boanstva, pripadali pa so 3 kot se domneva 3 nekemu predzgodovinskemu svetiaĀu. Ravno kar se tiĀe boanstev, pa se v Istri med imeni ilirskih na rimskih spomenikih pojavljajo imena niza lokalnih boanstev, ki jih ne sreĀamo nikjer drugje. To je boginja Eia, pa Melesocus, Boria, Iria idr.

Histri so kot veĀina drugih ilirskih plemen iveli v gradiaĀih (kaatelirjih), le da jih je bilo v Istri razmeroma precej veĀ kot v drugih pokrajinah. GradiaĀa so postavljali na teko pristopnih naravnih vzpetinah ali pa ob bregovih rek, torej na poloajih, primernih za obrambo pred sovraniki. Drugi enako pomemben dejavnik pri izbiri kraja za utrjeno naselje je bil gospodarski. Obzidja gradiaĀ

so se prilagajala zemljiaĀu. Pri veĀini naselbin so se ohranila do danes. Po povrainskih najdbah in dosedanjih izkopavanjih, ki so skoraj povsod razkrila eno samo kulturno plast, se zdi, da je veliko gradiaĀ nastalo e v bronasti dobi. Kae, da je v nekaterih gradiaĀih na prehodu v elezno dobo ivljenje popolnoma prenehalo in so bile zgrajene Āisto nove naselbine, na mnogih drugih pa se je ivljenje verjetno nadaljevalo z novo kulturo.

V kaatelirjih so gradili kamnite hiae, eno takih Āetverokotnih hia velikosti 4

x 6 m so npr. naali v kaatelirju Monkas pri Rovinju , poznali pa so tudi okrogle kamnite hiae, predhodnice kaunov. B. Benussi s pomoĀjo temeljite Marchesetti jeve atudije (1903) v Istri naateje 520 gradiaĀ, v katerih naj bi po Benussi jevi presoji ivelo pred rimsko osvojitvijo okoli 120.000 prebivalcev. Veljali so za zelo visoke in moĀne. Antropoloake raziskave so pokazale, da so bili moaki v povpreĀju visoki 1,65 m, enske pa 1,53 m. Za danaanje predstave ta telesna viaina nikakor ne opraviĀuje razmialjanj antiĀnih piscev, toda v starih Āasih, ko so bili ljudje precej manjai kot danes, so se v njihovih oĀeh zares morali zdeti visoki.

Ukvarjali so se z ribolovom in z lovom, poljedelstvom ter ivinorejo, zlasti s paaniatvom, saj so na podlagi arheoloakega najdiaĀa v Nesactiumu izraĀu-nali, da je od vseh ivalskih kosti veĀ kot 50 % ovĀjih in kozjih, medtem ko je bilo svinjskih le 11,2 %. Ukvarjali so se be s trgovino, ena njihovih najprivlaĀ-

nejbih <postranskih= dejavnosti pa je bilo tudi gusarstvo, tako da so po njih poimenovali poseben tip ladje.

M

M





[ \] ^

_]

à bc bd ef]

g h ^

\i

Slika 8: Arheoloako najdiaĀe v Nezakciju (foto: Renco Kosinoiþ)

Slika 9: Slikani enoroĀajni vrĀ iz Nezakcija iz okoli 500 pr. n. a. (Cunja, 1995)

Y Z

ANTIKA

" Rimska osvojitev Istre

" Pod Rimljani

" Upravna ureditev

" Gospodarstvo, trgovina in polindustrijska proizvodnja

" Razvoj kraĀanstva v Istri

" Cerkvena organizacija

j k

ANTIKA





Rimska osvojitev Istre


AntiĀnim piscem so bili Histri znani po svojih gusarskih akcijah. Ravno te so bile Rimljanom po zavzetju severne Italije in ozemlja Venetov poglavitno opraviĀilo, da so e leta 221 p. n. a. uprizorili prvi vojni pohod proti Histrom.

Da bi uĀvrstili svojo obrambno linijo, so Rimljani ustanovili vojaako kolonijo Oglej , v kateri pa so Histri upraviĀeno videli nevarnost za svojo neodvisnost, zato so e leta 181 p. n. a. poskuaali prepreĀiti izgradnjo tega mesta. Bili so poraeni, vendar mir ni trajal dolgo. Na Āelo Histrov je stopil <kralj= Epul (po grako pijanec), bojaeljen in brezkompromisen vladar, ki se je takoj zaĀel pripravljati na borbo proti Rimljanom. Ti so leta 178 p. n. a. proti njemu poslali vojsko, ki pa ni izpolnila priĀakovanj. ae veĀ, nekega meglenega jutra so jih Histri zvijaĀno presenetili in pognali v beg, tako da so morali Rimljani na bojiaĀu pustiti vse zaloge hrane in vina. Ravno to pa je bilo usodno za Histre, ki so bili kljub svojim telesnim prednostim in goreĀnosti, kakor jih opisujejo sodobniki, precej nagnjeni k razvratniatvu, tako da so jih pozno popoldne vse okajene Rimljani zlahka premagali, pobili ter preivele odgnali v suenjstvo.

Toda to ae ni bil dokonĀen poraz Histrov. Rimljani so jih premagali aele s precejanjo pomoĀjo, ki so jo po prvih neuspehih prejeli iz Rima . OdloĀilna bitka se je odvijala leta 178/7 p. n. a. pri legendarnem Nesactiumu . Dolgo so se Histri uspeano upirali v svojem plemenskem, politiĀnem in verskem srediaĀu. Toda potem, ko so Rimljani speljali tok reke, ki je obkroala utrdbo in jo branila, so Histri menili, da gre za Āude 3 < miraculo terruit abscissae aque=, kot je zapisal rimski polihistor Tit Livij 3 in zajel jih je tak preplah, da so zaĀeli po-bijati svoje otroke in ene ter jih metati Āez obzidje pred zgroene sovranike, da jih ne bi zajeli ive. Sam kralj Epul si je s svojim meĀem vzel ivljenje, kakor mnogi pogumni bojevniki; nekatere so Rimljani le zajeli in jih odpeljali v suenjstvo. ÿeprav so se Histri branili ae v preostalih mestih, Mutili in Fave-l m





p qr s

tr

uv wx wy z{r

| } s

q~

Slika 10: Pokol v Nezakciju (Scussa, 1863)

Slika 11: Trst kot rimska kolonija (Scussa, 1863) n o

� �� ��

�

riji, ki so ju Rimljani kmalu po opisani bitki zravnali z zemljo, je bil poraz pri VisaĀah odloĀilen za neodvisnost Istre . Kolikaen pomen so zmagi nad Histri pripisovali Rimljani, priĀa dvodnevno javno veseljaĀenje v Rimu .





Pod Rimljani


Rimljani so Istro najprej poverili upravniku Galije , ki je bil zadolen za civilne in vojaake zadeve. Tretjina zemljiaĀa je postala dravna lastnina ( ager publicus); lahko bi rekli, da so izvedli prvo agrarno reformo v Istri . Najbolj pa je Istrane prizadela prepoved trgovanja, kar je izzvalo veĀkratne upore proti oblastem. To tudi kae, da Istranov ae nekaj Āasa niso mogli podrediti, kajti Rimljani so sprva zasedli ae po Grkih in Histrih podedovane obmorske kraje, v notranjosti polotoka pa so se Histri v svojih gradiaĀih ae dolgo upirali, dokler jih niso v stoletjih nadvlade uspeli romanizirati, predvsem z razvojem veleposesti, na kateri so zemljo obdelovali priseljeni sunji in koloni.

Histrsko prisotnost potrjujejo ae atevilna krajevna imena, ki so se bolj ohranila v notranjosti kot pri obali. Kljub temu pa najstarejaa in poglavitna istrska mesta, Trst ( Tergestum), Pula ( Pola) in PoreĀ ( Parentium), ki so v letih od 50340 p. n. a. postala rimske kolonije, po svojem izvoru imena vsekakor kaejo na ilirsko poreklo, kakor tudi npr. Buzet ( Piquentum) v notranjosti. Dolo-

Āena naselja so pridobila status utrjenega mesta ( oppidum): RoĀ ( Rocium), PiĀen ( Petina), Koper ( Aegida), Piran ( Pyrrhanum), Novigrad ( Neapolis/Aemonia), VisaĀe ( Nesactium ), Labin ( Albona) in Plomin ( Flanona).





Upravna ureditev


Tri poglavitna obalna mesta, ki so imela svojo samoupravo s kurijo in iz-branimi upravniki, z duumviri na Āelu, so vladala tudi nad prostranim istrskim zaledjem: Trst je obvladal ozemlje od reke Timav ( Timavus) do Mirne ( Ningus), PoreĀ ozemlje od Mirne do Limskega kanala , od tu na jug polotoka pa se je razprostiralo ozemlje pulske ga municipija. Kasneje so na teh ozemljih nastajala ae druga mesta, kot npr. Koper ( Aegida/Capris), z ozemljem

�



� �� �

��

�� �� �� ���

� � �

��

Slika 12: Rimska meja v Istri na Riani in na Raai

� �

� �� ��

�

med Riano ( Formio) in Dragonjo ( Argaon), ter Novigrad , z ozemljem od Dragonje do Mirne .

ae za slavnega rimskega poveljnika Gaja Julija Cezar ja so mejo Italije prestavili na reko Timav . Kmalu po njegovem uboju so mejo prenesli na reko Riano , med leti 27 in 12 pa je cesar Avgust ( Oktavijan) postavil mejo Italije na reko Rabo ( Arsa) in ustanovil t. i. deseto regijo Italije 3 BeneĀijo in Istro ( Decima regio Italiae Venetia et Histria).

Tako je bil skoraj celoten istrski polotok vkljuĀen v tedanjo Italijo kot posebna pokrajina, v kateri pa Istra ni bila podrejena, temveĀ je bila le zdruena z BeneĀijo . Vzhodna meja te province se je raztezala od Triglava prek Nanosa na Snenik in ob reki Rabi do Kvarnerskega zaliva . Kot dravljani Italije so bili Istrani v pravnem, gospodarskem in kulturnem pogledu enakopravni s prebivalci Rima , in s tem oproaĀeni doloĀenih dajatev ter slu~nosti, skratka privilegirani v odnosu do drugih prebivalcev rimskega imperija.

Ozemlje vzhodno od Raae , t. i. Liburnijo , so Rimljani zasedli po letu 50 p.

n. a., vendar so ozemlje od Rabe do Trsata prikljuĀili Italiji aele za Āasa vpa-dov in vojn s Kvadi in Markomani okoli leta 167 n. a.; toda najkasneje konec 5.

stoletja, ko je usihala moĀ rimske dr~ave, je bila meja vnoviĀ vrnjena na Raao .

O kontinuiteti meje Istre z Liburnijo oziroma Dalmacijo na reki Raai priĀa tudi podatek bizantinskega cesarja in polihistorja Porfirogenet a, da je ae leta 950 Istra vzhodno od Raae in Klane del Hrvabke .

Od druge polovice 2. stoletja do propada zahodnorimskega cesarstva (476) pa je tudi ozemlje do Ljubljane ( Emona) in Triglava upravno spadalo pod Italijo .

Gospodarstvo, trgovina in polindustrijska proizvodnja Pod Rimljani se je zaĀel v de~eli razcvet. O tem priĀajo mnoge arhitektur-ne ostaline, predvsem v Trstu , PoreĀu in Puli , kjer poznamo areno, slavolok Sergijevcev, Avgustov tempelj idr., ter drugi napisni kamni in mozaiki, ki ponazarjajo kulturno delovanje v de~eli. Pula je postala nekakano srediaĀe, mnogi rimski patriciji so imeli v bli~ini mesta in drugod po Istri atevilne posesti in letoviaĀa; vojaaki veterani so dobivali posesti v Istri in rimski kapital je dotekal v de~elo, kajti ~e dolgo je znano, da Rimljani niso ljubili nekulti-

� �

¢ £¤ ¥

¦¤

§¨ ©ª ©« ¬­¤

® ¯ ¥

£°

viranih pokrajin, in sicer iz zelo preprostega razloga, ker se z reveem ne da trgovati.

Poleg uveljavljenega kmetijstva, kjer so prednjaĀili predvsem vino, olje, ostrige in volna, kar so z istrskih veleposesti razpoailjali daleĀ na sever in v sredozemska pristaniaĀa, se je razvila tudi obrt. Na otokih pri Rovinju se je razvilo barvarstvo, pri Puli je bila velika valjalnica sukna, na Brionih se je odvijala tekstilna proizvodnja, pri Faani so odkrili pravo tovarno opeke, ki je bila verjetno podrunica lombardske iz Vercellija . Po vsej deeli so bile atevilne delavnice, kjer so gali glino in razvijali lonĀarstvo, saj je Istra razpolagala z ustreznimi surovinami. V ÿrvarju pri PoreĀu so izdelovali amfore celo za cesarje. Juna Istra je bila premona tudi s kremenĀevim peskom, osnovno surovino za izdelovanje stekla, za kar obstajajo dokazi v atevilnih krajih. Posebno poglavje pa je bil vsekakor istrski kamen, ki so ga uporabljali za najbolj sveĀane spomenike.

Tudi razvoj trgovine je pripomogel k hitrejaemu romaniziranju prebivalstva, saj so tako v deelo prihajali prebivalci iz raznih krajev obsenega rimskega imperija. Za uspeano izvajanje te dejavnosti so bile potrebne dobre ceste in v Istri najdemo dve glavni prometni ili, ki sta seveda sluili tudi vojaakim potrebam.

Prva cesta, t. i. via Gemina, se je zaĀela v Ogleju in je preko Trsta zavila po Krasu na Materijo , Obrov , Lipo in Klano , se ob reki Reki spustila na Trsat ter nadaljevala ob dalmatinski obali. Druga, t. i. via Flavia, pa se je iz Trsta usmerila proti Riani , Dragonji (Argaon) in Mirni (Ningum), kjer je priblino pri Ponte Portonu preĀkala to najveĀjo istrsko reko in nato nadaljevala proti Limskemu kanalu , ob Dvigradu na Bale , Vodnjan in Pulo . Od tu je cesta zavila proti VisaĀam do Raae , kjer je reko preala in nadaljevala kot lokalna cesta do Labina in Plomina ter se pri Kastvu zdruila s preĀno potjo na prvo opisano cesto. Sploh so preĀne ceste nekako povezovale istrska mesta z vio Flavijo ter tako tvorile mreo cestnih povezav.

Iz Ogleja kot vojaakega in trgovskega srediaĀa so vodile ae druge cestne povezave preko tedaj in tudi ae v srednjem veku istrskega ozemlja, predvsem tista preko Vipave in AjdovaĀine proti Ljubljani oziroma Premu . Oglej pa je proti koncu rimske dobe postal ae eno srediaĀe 3 srediaĀe za airjenje kraĀanstva.

¡



³ ´µ ¶·

¸

Slika 13: Izgubljeni rimski nagrobnik. Vzidan je bil v obzidju v predelu Boaadrage v Kopru (Carli, 1788)

Slika 14: Istra na t. i. Peuntigerjevi karti (Tabula Peuntigeriana), srednjeveaki (12./13. stol.) kopiji rimskega itinerarja iz 3. stoletja (Darovec, 1999)

± ²

º »¼ ½

¾¼

¿À Á Áà Äż

Æ Ç ½

»È

Razvoj kraĀanstva v Istri

Za airjenje kraĀanstva v zahodni Evropi je bil Oglej takoj za Rimom nedvomno najpomembnejae srediaĀe. Okvirno lahko zaĀetke kraĀanskih skupnosti v istrskih mestih postavimo v sredino ali drugo polovico 3. stoletja.

ae za Āasa cesarja Dioklecijan a nam viri zanesljivo izpriĀujejo preganjanje kristjanov (3033305) v Ogleju in Istri , kjer je muĀeniake smrti umrlo najmanj 14 kristjanov. Pristni istrski svetnik iz 3. stoletja, ki je umrl muĀeniake smrti, je bil sv. Servul iz Socerba , medtem ko v Istri poznamo vrsto apokrifnih lokalnih svetnikov, kot npr. sv. Sergija iz ÿrnega Kala . ÿaaĀenje obeh svetnikov se je razneslo razmeroma daleĀ naokrog; prvega so zelo Āislali na Beneakem , Trst pa ae danes nosi helebardo sv. Sergija na svoji mestni zastavi.

Na stiĀiaĀu Italije in Ilirika ter na stiĀiaĀu kopenskih in pomorskih prometnih poti, ki so sem vodile iz razliĀnih delov cesarstva, je bila duhovna podoba kraĀanstva v Istri raznolika. Prvotno grako-orientalska etniĀna, kulturna in duhovna poteza kraĀanskih skupnosti je v tej dobi vse bolj dobivala zahodne, latinske poteze. KraĀanstvo je bilo v Istri omejeno na mesta, morda tudi na blinje obmestje, medtem ko je bilo podeelsko prebivalstvo praktiĀno v celoti pogansko. Z vstopom latinskega domaĀega elementa in celo pripadnikov viajih slojev v kraĀanstvo se je drubena podoba kraĀanstva spremenila in razairila. To ni bila veĀ socialno in etniĀno ekskluzivna religija kot na zaĀetku, ko je bila omejena na grako govoreĀe vzhodnjake in pokristjanjene Jude.

Komaj je kraĀanstvo izbojevalo versko svobodo (Milanski edikt 313), e je zabredlo v veliko nevarnost notranje razcepitve zaradi silovitega razmaha arianske herezije. BeneĀija in Istra sta bili srediaĀe katolicizma, kljub temu pa je v dobi politiĀno nezanesljivega akofa Fortunacijana (3553368) za krajai Āas v Ogleju prevladal arianizem. Mejno zahodno Panonijo je namreĀ iz vzho-dnopanonsko-mezijskega prostora zajel val arianizma, tako da se je na tem prostoru bil boj za <pravo= vero in ravno oglejska sinoda leta 381 je pomenila dokonĀen obraĀun z arianizmom v Iliriku .

¹

¹





Ë ÌÍ ÎÏ

Ð

Slika 15: Pula, veduta (Tischbein, 1842)

Slika 16: Traaki amfiteater ob koncu rimskega imperija (Scussa, 1863) É Ê

Ó ÔÕ Ö

×Õ

ØÙ ÚÛ ÚÜ ÝÞÕ

ß à Ö

Ôá





Cerkvena organizacija


aele po tej zmagi se zaĀne v zadnji Āetrtini 4. stoletja dograjevanje cerkvene organizacije z osnovno mre~o akofij (teoretiĀno v vseh rimskih mestih) in oblikovanje nadakofijskega sistema. Skoraj celotno poznejao naselitveno obmoĀje alpskih Slovanov je spadalo pod metropolitansko oglejsko Cerkev, tako Istra in BeneĀija ~e v zadnji Āetrtini 4. stoletja, Āeprav se oglejski akof prviĀ omenja kot < metropolitanus episcopus Venetiae= aele leta 442.

Silovit vzpon kraĀanstva v tej dobi dokumentirajo tudi materialni viri. Prav druga polovica 4. in zaĀetek 5. stoletja je obdobje intenzivne gradnje cerkva na oglejskem in istrskem obmoĀju (Oglej , Grade , Trst , PoreĀ , Vrsar , Pula ).

OĀitno so vse kraĀanske skupnosti v mestih, pa tudi veĀje na pode~elju, do-bile svoja kultna srediaĀa, v veĀjih mestih celo po veĀ.

V tem Āasu dose~e oglejska Cerkev najveĀji razcvet, ki se odra~a tudi v velikem vzponu oglejske kraĀanske knji~evnosti, zrasle v krogu oglejskih asketov po letu 370. Vrh te knji~evnosti je tudi veliki Hieronim , rojen v kraju Stridon , na podroĀju, ki je bilo mejno ozemlje med Istro , Dalmacijo in Panonijo . Kra-jevno ime Stridon odgovarja srednjeveakemu zapisu vasi Zrenj pri Buzetu , kamor ga je veĀina italijanskih starejaih historiografov tudi postavila. Okrog rojstnega kraja tega znamenitega kraĀanskega knji~evnika so se lomila mnoga kopja zgodovinarjev in cerkvenih piscev, R. Brato pa v novejai razpravi (1991) pristaja na zanj dobro utemeljeno tezo, da se je ta kraj nahajal na ob-moĀju Staroda , aapjan in }ejan v ÿiĀariji .

Do konca 6. stoletja so se v Istri oblikovale naslednje akofije: Trst , Koper , Novigrad , PoreĀ , Cissa (?) in Pula , do 10. stoletja pa ae PiĀen v osrednji Istri .

Na obseg srednjeveakih akofij so se opirale upravne ureditve in razmejitve tudi v naslednjih stolet jih.

Ñ Ò

SREDNJI VEK

" Preseljevanje narodov in propad zahodnorimskega cesarstva

" Pod Bizancem

" Istrska shizma

" Langobardska osvojitev

" Upravna ureditev pod nemakimi vladarji

" Drubeni odnosi v karolinaki dravi in Rianski zbor

" Deelni politiĀni dogodki

" Stiki istrskih mest z BeneĀani v 10. stoletju

" Gospodarski razvoj mest in poglabljanje beneake vplivne sfere

" Vzpostavljanje samoupravne mestne ureditve

" Pod oglejskimi patriarhi

" Ekspanzija Kopra v 13. stoletju

" Beneaka osvojitev severnoistrskih mest

" Istrska vojna

" Koprski agrarni zakon

" Beneaka uprava

" Dolnosti mest do Serenissime

" Uprava v mestih

" Koprski kapitan Slovanov

" Konec oblasti oglejskih patriarhov v Istri in njihova upravna dediaĀina

" Pazinska grofija in fevd ob Kvarnerju

" Samostojno mesto Trst

â ã



æ çè é

êè

ëì íî íï ðñè

ò ó é

çô

Slika 17: PoreĀ,

skulpturi svetnikov, 11.

stoletje

(Caprin, 1905)

ä å

SREDNJI VEK

Preseljevanje narodov in propad zahodnorimskega cesarstva ZaĀetek plenjenja oznanja e prodor gotskih in alanskih Āet leta 378, ki so pogale Ptuj in Stridon . ae bolj pa so razna barbarska ljudstva pritisnila na rimsko cesarstvo po opustitvi obdonavske obrambe leta 395. Tega leta se je tudi dokonĀno razdelil rimski imperij na zahodno in vzhodno polovico, ki je nato z veĀjimi ali manjaimi uspehi ivela ae dobro tisoĀletje.

Kljub nenehnim pohodom in plenjenjem teh ljudstev po Italiji pa Istra , predvsem po zaslugi utrjene linije zapornega obzidja, ki se je razprostiralo v liniji od Trsata , na Stari trg pri Lou , do Planine , teh strahot v 5. in v prvi polovici 6. stoletja na sreĀo ni doivljala.

Propad zahodnorimskega cesarstva (476) in vladavine Germanov, predvsem Gotov, niso niti v Istri niti Italiji privedli do znatnih drubenih sprememb.

Stanje v Istri v tem prehodnem obdobju morda ae najbolje ponazarjajo pisma prvega uradnika gotskih vladarjev, pretorijanskega prefekta Cassiodorja Se-natorja . V pismu nekemu Pavlu med letoma 533 in 537 naroĀa, <... da voja-atvo ne bo brez vina, nakupi naj ga Pavel v Istri , kjer je vinska trta jako dobro obrodila.= Iz naslednjih pisem izvemo, da je bila Istra <leta 537 jako bogata=.

Zato senator, ki je od raznih potnikov izvedel za obilno letino, predlaga za sezono 537/8 namesto davka <za toliko solidov pridelkov, kolikor bi drugikrat morali v denarju plaĀati,= in da se poalje <iz kraljeve blagajnice toliko solidov za nakup imenovanega ita, kolikor ga je mogoĀe kupiti brez njih (Istrijanov) akode.=

õ ö





ù úû ü

ýû

þÿ K

K û

ü

ú

Slika 18: Begunci pred Atilo (Darovec, 1999)

Slika 19: Na platnici Biblije, ki

je nastala v 8. stoletju v angleakem

benediktinskem samostanu, je Cassiodor

Senator upodobljen kot prepisovalec in

varuh knjig

÷ ø

S





Pod Bizancem


Ko je leta 538/9 Istra preala pod bizantinsko ali vzhodnorimsko oblast, je skupaj z BeneĀijo v upravnem pogledu zapadla pod eksarhat v Raveni . Civilna in vojaaka oblast v BeneĀiji z Istro sta bili sprva loĀeni, mesta pa so obdrala svojo municipalno ureditev. Ko pa so se v drugi polovici 6. stoletja zaĀeli sovrani vpadi v Istro , predvsem Langobardov po letu 568 ter kasneje Avarov ali Obrov in Slovanov, je prialo do veĀje spremembe v upravi; civilno in vojaako oblast so zdruili in na Āelo deele je priael vojaaki poveljnik, magister militum, ki je prevzel ae oblast civilnega upravnika pokrajine ( iudex provinciae). Na Āelo mest so postavljali tribune, vikarje in lociser-vatorje.

Bizantinci so se na mejah Istre s Franki sreĀali e sredi 6. stoletja, torej ae pred langobardskim prodorom v Italijo . Tega je do leta 568 zaustavljal e rimski obrambni pas od Trsata do Planine in AjdovaĀine , ki je potekal v glavnem v dveh linijah pred severovzhodno upravno mejo Istre ; tako lahko domnevamo, da je tudi v bizantinskem obdobju z obrambno linijo t. i. traakega numerusa potekala upravna meja Istre .

Poloaj se je spremenil po langobardskih, avarskih, predvsem pa po slovanskih vdorih, ki so v zaĀetku 7. stoletja segli prav do juga polotoka. Odtlej se je airila bizantinska oblast na vzhod le do Raae in UĀke , na sever pa do junega roba ÿiĀarije in Buzeta ter seveda na Traako kotlino ob morju. Tako je Istra razpadla ne le v politiĀnem smislu, temveĀ tudi v povsem razliĀne kulturne prostore.

Za Langobardi, ki so ob preseljevanju iz panonske v furlansko niino vdrli tudi v severno Istro , predvsem v traako zaledje, tu pustoaili in pustili tudi nekaj svojega prebivalstva, je Istrane posebno preplaail skupen vdor Avarov ali Obrov in Slovanov leta 599; tedaj se Slovani prviĀ omenjajo v tej pokraji-ni, in sicer v ohranjenih zgodovinskih virih vatikanske papeeve kancelarije, naslednjega leta 600 pa jih omenja tudi sam pape Gregor I. V naslednjih letih so Slovani zdrueni z Langobardi (602) in celo samostojno (611) plenili po Istri , se spopadali z bizantinsko vojsko in predvsem mestnimi milicami. O

kaki veĀji slovanski naselitvi pa nam arheoloaki in zgodovinski viri tedanjega Āasa ne poroĀajo, kajti redki slovanski priseljenci so se kaj kmalu, predvsem pod vplivom vere, romanizirali; le skromni arheoloaki izsledki priĀajo, da so 5





Slika 20: Evfrazijeva bazilika v PoreĀu iz 6. stoletja, spomenik zgodnjebizantinske umetnosti (foto D.

Podgornik)

Slika 21: SlonokoaĀena

skrinjica iz bizantinskega obdobja

(9.312. stol.), zakladnica stolnice

v Kopru (Darovec, 1999)



#$% &' ()

*

% +

bili Slovani v mestnih obrambnih milicah najemni vojaki, predvsem ob Mirni , kjer se je razprostiral obrambni pas koprsko-novigrajske akofije, ki je na seve-rozahodu tekel po kraakem robu proti Trstu .

Dotok Slovanov v Istro je potekal v dveh smereh, in sicer s severa so prihajali predniki Slovencev, z vzhoda in po morju pa pradedje Hrvatov. Pri tem jih je oĀitno uspeano zaustavljala tudi obrambna organizacija z oblikovanjem t. i. Traakega numerusa, ki se je raztezal od Timava po kraakem delu Istre vse do Kastva . V ozadju tega obrambnega kompleksa pa so obrambne celote tvorila ae mesta. S tem Āasom 3 od konca 6. do zaĀetka 9. stoletja 3 se je s prvimi slovanskimi valovi zaĀelo airiti prebivalstvo, ki je danes poleg ostankov istriotaĀine nosilec genetiĀno dveh najstarejaih ae ivih istrskih jezikov, slovenskega in hrvaakega. Prvi vdor je bil v znamenju nasilja. Slovani, ki so prihajali s severa in skozi Posavje , so (tudi s podporo Obrov in pod njihovim pritiskom) zavzeli severni, kraaki del Istre do klanskega gozda in do doline Reke severno od ÿiĀarije ter do roba kotla okrog Trsta e pred letom 600. V zaĀetku 7. stoletja se je njihov prostor razairil v ozkem pasu med cesto iz Trsta proti Istri in zahodnim robom ÿiĀarije do bizantinskih utrdb severno od Buzeta . Priblino v istem Āasu v zaĀetku 7. stoletja so Slovani z vzhoda mimo Tarsatike (severni del Vinodola) zavzeli vzhodno Istro do UĀke in Raae . Vsi poznejai slovanski valovi pa niso bili veĀ zvezani z nasilnim osvajanjem, marveĀ z agrarno kolonizacijo opustelih obmoĀij, ki je pomenila v fevdalnem srednjem veku (z zelo majhnim deleem mestnega prebivalstva v celotni populaciji) praktiĀno edini temelj za pomembna spreminjanja znaĀaja etniĀnih prostorov in njihovih meja. To se je pokazalo e z naselitvijo Slovanov po zaĀetku frankovske oblasti okrog leta 800 s strani frankovske oblasti po <opustelih krajih= ( deserta loca), kjer so lahko <prebivali brez akode za vas= (= prebivalce istrskih mest).

Kolonisti s severa so tedaj zajeli prostor Buzetskega (izraen morda ae danes v jezikovnih posebnostih), kolonisti z vzhoda Pazinsko, kar je potrjeno tudi po posebnih arheoloakih najdbah tega prostora (}minj).

Slovanom se je do frankovske osvojitve Istre leta 788 uspelo naseliti le na severu polotoka, na obmoĀju med izvirom Riane , Dragonje in Mirne v okolici Buzeta , in na vzhodu severovzhodno od Raae , kjer ae danes gora Perun nad MoaĀeniako Drago spominja na slovanske poganske dni. S tem v zvezi je oĀitno tudi vest, po kateri je pape Janez IV . (6403642) poslal v Istro in Dalmacijo opata Martina , da bi odkupil sunje, ki so padli v roke poganom.

Sploano je znano namreĀ, da se Slovani po svojem prihodu v predalpski prostor ae dolgo niso pokristjanili. Vzroke za to lahko iaĀemo tudi v odsotni de-

! "

. /0 1

20

34 67 68 9:0

; < 1

/=

javnosti oglejske Cerkve, ki je bila zadolena za misijonarstvo na tem ozemlju, a se je namesto tega od druge polovice 6. pa vse do konca 7. stoletja raje ubadala s t. i. shizmo <treh kapitljev= ali kar <istrsko shizmo=, imenovano po kraju, kjer se je najdlje obdrala.





Istrska shizma


V sredini in drugi polovici 6. stoletja je predvsem zaradi Justinijan ovega cezaropapizma in unitaristiĀnih poskusov v Cerkvi prialo do odpada oglejske Cerkve (in spoĀetka tudi milanske ter veĀine Cerkva na Zahodu) od Rima in Carigrada . alo je namreĀ za gibanje, ki ni temeljilo na dogmatiĀnih razlikah oziroma <krivi veri=, ampak je pomenilo izraz elje po ohranitvi notranje avtonomije.

Razairitvi oziroma ohranitvi te shizme po Istri so botrovali pestri zunanje-politiĀni in notranjepolitiĀni dejavniki. ZunanjepolitiĀni so se odraali predvsem v nenehnih sporih in merjenjih moĀi med bizantinsko in langobard-sko dravo na severnem Jadranu , potem ko je prvi ostalo le ae ozemlje Istre in ozek pas ob obali med Oglejem in naglo razvijajoĀim se mestom v beneakih lagunah. Bizantinsko ozemlje na skrajnem severu Jadrana so nekateri tedanji kronisti upravno pripisovali kar Istri . Medtem pa so se tem ozemljem krepko pribliali tako bizantinski kot langobardski dravi nevarni Franki.

NotranjepolitiĀni dogodki so se zrcalili predvsem v stalni konkurenci in boju med oglejsko in gradeako patriarhijo za metropolitsko oblast nad Istro , dokler je niso na koncilu v Mantovi leta 827 dodelili oglejski patriarhiji.

Ustanovitev in hkrati e loĀitev gradeake patriarhije od oglejske atejemo ravno v leto 568, ko se je skupaj s cerkvenimi zakladi pred Langobardi zatekel v Grade prvi vodja razkolnikov, oglejski akof Pavlin . Gradeaki patriarhi so se nekaj Āasa Āutili legitimne dediĀe oglejskih patriarhov, kajti slednji so nato stolovali v Krminu pa v ÿedadu in Vidmu , torej vselej na ozemlju Langobardov. Ti so jih izkoriaĀali za netenje nesoglasij v bizantinski dravi in v gradeaki patriarhiji poverjeni Istri .

Nezanemarljiv je bil pritisk papea, ki mu je v zadnji Āetrtini 6. stoletja skupaj z Bizancem uspelo napraviti vrzel v dotlej strnjeni vrsti shizmatiĀnih akofov. Vendar so e leta 590 na <sinodi desetih akofov= v Maranu na bizan-

, -

?@A BC DE

F

A G

tinskem ozemlju shizmatiĀni akofje ponovno sprejeli v svoje vrste oglejskega patriarha Severa , ki je skupaj s tremi istrskimi akofi, traakim, poreakim in cisenskim, zaradi pritiska in nasilja bizantinske oblasti v Raveni preklical svojo privrenost shizmi, a je sedaj ponovno pristopil k njej.

Nenazadnje je svojevrsten dejavnik ae avarsko-slovanska nevarnost, ki je prisilila kraĀanske skupnosti iz danaanjih slovenskih deel v eksodus v varnejae pokrajine pod bizantinsko oblastjo. Prav gotovo je bila versko-politiĀ-

na kriza v severnoistrskih mestih (pulski akofje se veĀidel niso pridruevali shizmi) povezana s priseljevanjem (katoliakih?) ubenikov iz kontinentalnega zaledja. Tako nam na to razgibano in obenem niĀ kaj prijetno dokazovanje moĀi, ki je opeaalo aele z upadanjem moĀi langobardske drave konec 7. stoletja, kaejo: omemba katoliakega akofa Janeza 3 ki je priael iz Panonije , bil leta 599 (ali malo pred tem) postavljen za akofa v Novigradu (kaatel Novas, v poznoantiĀnih virih tudi Neapolis, v srednjeveakih virih Emon(i)a in Civitas nova), od koder pa ga je shizmatiĀni akof Sever pregnal 3 ter razprtije v Kopru (v mestu, ki je bilo cerkvenoorganizacijsko zdrueno z Novigradom , je patriarh Sever po odstranitvi novigrajskega akofa Janeza postavil za akofa po imenu neznanega shizmatika, ki pa je s prebivalstvom vred prestopil v katolicizem in prekinil vezi s shizmatiki) in v Trstu (traaki akof Firmin je leta 602 prestopil v katoliako Cerkev, vendar je naletel na hud odpor med mestnim prebivalstvom, ki ga je aĀuval shizmatiĀni patriarh).





Langobardska osvojitev


Vendar so Langobardi doiveli ae en in tokrat poslednji viaek v svoji dra-votvorni karieri. Leta 751 so namreĀ porazili Bizantince in zasedli Raveno , glavno srediaĀe bizantinske oblasti na severnem Jadranu . V tem Āasu so tudi kratkotrajno vladali v Istri , kar Istrani pomnijo bolj kot strahovlado in drzno izkoriaĀanje, tako da so si zaeleli ponovne bizantinske oblasti, ki so jo, Āe ne prej, doiveli po langobardskem porazu s Franki leta 776. Langobardska nenadna osvojitev Ravene pa je ae najbolj koristila BeneĀanom, saj ti od tedaj dalje niso prosili Bizanc niti za potrditev svojega doa, ampak so ga povsem sami izbirali, Āeprav ne moremo reĀi natanĀno, kdaj in kako so se BeneĀani povsem otresli bizantinske oblasti.

>

>





J LM N

OM

PQ RT RU VWM

X Y N

LZ

Slika 22: Novigrad, 17. stoletje (Caprin, 1905)

Slika 23: Frankovski vojaki v boju (risba iz druge polovice 8. stoletja) H I

]^_ à bc

d

_ e





Upravna ureditev pod nemakimi vladarji


Z obdobjem Frankov, ki so, to moramo poudariti, Istro dobili po zmagi nad Bizantinci v Italiji leta 788/9 za <zeleno mizo= in ne z vojaako zasedbo, je prenehala potreba kopne obrambe vse do madarskih vdorov konec 9. in v prvi polovici 10. stoletja. Na severu pa je poraena (776) langobardska drava zapustila trdno mejo med Furlanijo in Istro na reki Timav .

To ae ne pomeni, da Furlanija in Istra nista bili kako drugaĀe povezani v skupni dravi. Novi bavarski vladar Ludvik Nemaki je leta 828 na dravnem zboru v Aachnu zaradi neuspeane obrambe odstavil furlanskega krajianika Balderik a,

<krajino, ki ji je vladal sam, pa razdelil med atiri grofe=. Te grofije so bile, kot ugotavlja B. Grafenauer , nekdanja oja Furlanska krajina v Furlaniji , Istra s tr-

aakim Krasom do Vipavske doline , Nanosa in Snenika , grofija ob Savi (to je prva oblika poznejae Kranjske ) in spodnja Panonija severno od Drave .

Posebno se je zopet uveljavila vzhodna meja Italskega kraljestva na vzhodni meji Istre do Triglava po uveljavitvi Verdunske pogodbe leta 843, ko so si cesarstvo razdelili vnuki Karla Velikega . Lotar je prejel Italijo , v katero sta bili zajeti Furlanija in Istra, Ludvik Nemaki pa Vzhodnofrankovsko dravo , in do leta 952 je po vzhodni meji Furlanije in Istre potekala tudi dravna meja med tema dravama, ki je pomenila hkrati mejo dveh razliĀnih pravnih obmoĀij.

Za nadaljnji tok dogodkov je pomembno leto 952, ko je kralj Oton I . v sklopu obrambne organizacije pred Madari loĀil Istro in Furlanijo (Veronsko marko) od Italskega kraljestva in ju prikljuĀil vojvodini Bavarski . S tem je v Istri prialo do velikega nemakega vpliva. Ta se je ae poveĀal, ko je cesar Oton II. leta 976 oblikoval samostojno vojvodino Karantanijo brez Bavarske , zato pa z Istro in Veronsko marko.

V tej vojvodini je igrala Istra samostojno deelno vlogo, saj so se vojvode velikokrat imenovali karantanski in istrski vojvode, kot npr. Adalberon leta 1000 (< dux Carentani et Hystriae=) ali njegov naslednik Konrad (< ducatum in Carentano et in Histria=), v deeli pa so vladali grofje ali tudi mejni grofje.

DokonĀno se je Istra oblikovala v samostojno mejno grofijo, ko jo je nemaki cesar Henrik III ., eleĀ oslabiti vpliv koroakih vojvod, podelil v fevd Udalriku Weimarskemu (104031070). Tedaj so prikljuĀili Istri tudi ozemlje vzhodno od Raae do Reke , tako da je v geografsko-administrativnem smislu oblikovala na vzhodu danaanji obseg deele, vendar tedaj e dobro stoletje brez Trsta z

[ \

h ij k

lj

mn op oq rsj

t u k

iv

zaledjem, ki je bil kot enklava izdvojen iz deelne uprave in poverjen oblasti traakih akofov.

Udalriku Weimarskemu so kot fevdalni gospodarji Istre sledili Markvard Eppenstein (umrl 1076), oglejski patriarh Sikard (1077), Henrik Eppenstein (1078), Popon in Udalrik Weimar - Orlamünde (109031102), Span-heimi (111231173), Andechs - Meranski (117331208). Vsi so bili v glavnem kranjski in istrski mejni grofi obenem.

Drubeni odnosi v karolinaki dravi in Rianski zbor Frankovska oblast je temeljito spremenila drubene odnose v Istri . Pre-kinila je rimsko-bizantinsko ureditev in uvedla fevdalizem, vendar se to ni zgodilo kar Āez noĀ.

Mestom so odvzeli oblast nad zalednim podroĀjem v skladu s frankovsko politiko, ki je vsa zemljiaĀa brez gospodarja atela za vladarjevo last. Obenem so bili meaĀani izpostavljeni ae samovolji svojih akofov. Pokrajino so razdelili na centarhije s frankovskim upraviteljem na Āelu, ki je stoloval v Novigradu .

Ko si je zaĀel frankovski vojvoda Janez ( Iohannes) prisvajati posesti, nalagati meaĀanom razne davke in na mestno ozemlje naseljevati Slovane, so se istrski meaĀani pritoili centralni oblasti. Spore so reaevali na zboru pri reki Riani pri Kopru okoli leta 804 pred poslanci Karla Velikega .

V pogodbi med frankovsko fevdalno oblastjo in domaĀo municipalno je bila mestom priznana samouprava, vendar jim zalednega ozemlja niso vrnili.

Za Slovane pa je vojvoda Janez obljubil, da jih bo izselil, Āe bodo povzroĀali akodo ali bili v nadlego. Vendar je Rianski zbor pomenil le kratkotrajen uspeh istrskih mest, ker so se fevdalni drubeni odnosi razvijali dalje ter se ae krepili. Predvsem je rasla moĀ Cerkve, akofov (posebno v Trstu , PoreĀu in Puli ) in opatov, ki so jim frankovski vladarji v priĀakovanju podpore podeljevali posesti in razne privilegije.

ÿeprav je bil Rianski zbor nekakaen kompromis med novo frankovsko oblastjo, ki je postopoma uvajala fevdalne oblike drubene ureditve, ter an-tiĀno municipalno ureditvijo, ki je po zboru sicer ohranila nekatere svoje upravne organe, so vendar oblastne in lastniake pristojnosti ohranili le ae na ozkem ozemlju mesta in so nekdaj bolj ali manj airna mestna zaledna f g

yz{ |} ~

�

{ �

obmoĀja postala dravna last. Tu so se naseljevali novi prebivalci, ki so tako napovedali veĀstoletno kontinuiteto v poseljevanju deele, se v tem procesu stapljali s staroselci, dokler niso sami prevladali.

Usoda slovanskih kolonov iz Rianskega zbora nam ni znana. MogoĀe so bili odstranjeni in izgnani, mogoĀe so se stopili s prevladujoĀim prebivalstvom, mogoĀe je pa tudi, da so ostali na pustih zemljiaĀih, kakor je to predlagal vojvoda Janez . Ta zemljiaĀa so bila verjetno v delu obmejnega ozemlja, spadajoĀega pod Traaki numerus, vendar so bila oddaljena od mest ob morju, pa tudi od mest v notranjosti, kot Labin , Motovun , PiĀen in Buzet . Konstantin Porfirogenet , bizantinski zgodovinar, pravnik in filozof iz 10. stoletja, ugotavlja ( De Thematibus), da so Slovani priali v velikem atevilu ter se razpore-dili na tem gorskem obmoĀju, vendar niso oblikovali svojega kraljestva, niti mestec niti upnij.

Postopno airitev Slovanov v Istri namreĀ nakazuje tudi agrarni razvoj, ki je tekel moĀneje pod vplivom staroselcev (istrskih Romanov) oziroma v za Italijo znaĀilnih oblikah agrarnega prava kot najemno razmerje (dediaĀina antiĀnega kolonata, liberaliĀnega zakupa itd.) brez stalne velikosti zemljiaĀa kmeĀkega gospodarstva in zaradi tega brez ustaljenih velikostnih razmerij med razliĀni-mi tipi gospodarstev.

Tudi upani se kot znaĀilna oblika slovanske krajevne samouprave, 3 ki jo zasledimo v 8. stoletju v danaanji Gornji Avstriji , na Hrvaakem in v Srbiji pa so v 9. stoletju oblikovane e atevilne upanije 3 v Istri pojavijo aele konec 12.

stoletja, natanĀneje je prvi znani omenjeni Zupanus Drasicha de Galegnana leta 1199 v GraĀiaĀu pri Pazinu .

Ko so v letih po Rianskem zboru nekdanja ozemlja mest polagoma prejemali v fevd razni plemiĀi, je na podeelju hitro rasla nova fevdalna veleposest, saj je imel e samo vojvoda Janez v enem samem okoliau nad dvesto kolonov.

Zlasti pa se je krepila cerkvena posest, kajti v istem Āasu je Cerkev uivala vso dravno podporo. Vendar se v tem vrtincu drubenih sprememb po sredi 8. stoletja prav koprska akofija oziroma njeni vodilni moje niso najbolje zna-ali, saj je predvsem zaradi pomanjkanja sredstev ostala brez akofa. akofove obveznosti naj bi sprva pripadle gradeakemu patriarhu, nato pa traakemu akofu. Stolica naj bi bila pridrana koprskemu mestu, vendar je bilo to na raĀun traake akofije prikrajaano za podeljena cerkvena posestva. Tako je tr-

aaka akofija e v Āasu 8443855 prejela kronsko ozemlje od OpĀin do Loke ter posest oznaĀevala z < vescovato= (akofija). V naslednjem stoletju je poleg nekaterih posesti v osrednji Istri (Beram , Sipar , Umag , okolica PoreĀa in Pa-w x

� �� �

��

�� �� �� ���

� � �

��

zina ) leta 948 prejela ae vrhovno oblast nad mestom in okolico v obsegu 3

(frankovskih) milj, to je 21 kilometrov.

Ni pa zanemarljiva domneva nekaterih zgodovinarjev, da je bil v Āasu Ri-

anskega zbora Koper ae vedno pod Bizancem , le njegov teritorij naj bi bil v posesti Frankov, zato naj na Rianskem zboru tudi ne bi bilo koprskega akofa.

Bizantinska posest naj bi v Āasu Rianskega zbora pa do konca 9. stoletja segala od Kopra do Umaga . <Vsekakor pred letom 929 pa se koprskega akofijskega prestola polasti traaki akof,= trdi traaki zgodovinar Kandler , <saj je tedaj zdruil ae posest Sipra in Umaga . Tega ne bi bil mogel storiti, Āe ne bi

e posedoval koprskega ozemlja do Sipra .= Kakorkoli e, odtlej lahko sledimo stalnim nasprotjem oziroma konkurenci med mestoma tako v trgovskem kot v upravnem pogledu (in torej ideoloakem), kajti Trst se je kot akofijsko mesto naslanjal na nemake vladarje, Koper kot posvetno pa na zgornjeitalska mesta, ki niso pozabila antiĀne municipalne ureditve ter so jo tako ohranjala do ponovnega vzpona mest konec 12. stoletja.

Deelni politiĀni dogodki

Istrski fevdalni gospodarji so bili oddaljeni, in zato odsotni in zavzeti z dogodki v NemĀiji , upravo v Istri pa so prepuaĀali svojim namestnikom.

Posledica tega je bila slabljenje centralne oblasti v Istri , razbijanje upravne enotnosti in oblikovanje fevdalnih gospostev. Ker niti akofje in opati niso bili mogli neposredno izvraevati oblasti na svojih ozemljih, so to poverili svojim svetnim predstavnikom ( advokatom), medtem ko so obrambo prepuaĀali posameznim fevdalcem. Ta <obramba= se je sĀasoma spremenila v prisvajanje posesti. Tako je grof Majnhard Schwarzenberaki ( ÿrni grad) v drugi polovici 12. stoletja postal gospodar na podroĀju osrednje Istre ter s tem postavil temelj kasnejai Pazinski grofiji . Po dednem pravu je konec 12. stoletja ta posest pripadla goriakim grofom.

Na podoben naĀin je nastalo devinsko gospostvo na severovzhodnem delu istrskega polotoka. Kot advokati oglejskih patriarhov so pridobili mnoga posestva na istrsko-slovenskem Krasu . V prvi polovici 12. stoletja so svojo oblast razairili na gospostva Reko , Kastav , Veprinac in MoaĀenice , ki so pripadali pulskim akofom. Ta posest ob morju se je imenovala tudi Meranija .

� �

��� �� ��

�

� �

Slika 24: Pazinski kaatel

(Benussi, 1924)

Slika 25: Rialto v Benetkah na sliki V. Carpaccia, 1494; viden je ae lesen most v nekdaj trgovsko najveĀjem centru Evrope (Molmenti, 1905)

� �

¡¢ £

¤¢

¥¦ §¨ §© ª«¢

¬ ­ £

¡®

K slabitvi enotne fevdalne oblasti v Istri so pripomogla ae mesta na zahodni obali Istre . Predvsem zaradi postopnega ponovnega pridobivanja svojih mestnih ozemelj in s tem monosti svobodnega razvoja trgovine po morju so se poskuaala Āimbolj otresti neposredne odvisnosti od fevdalne oblasti. V

odnose istrskih mest so se vpletali in jim vsiljevali svojo voljo ae BeneĀani, ki so v 9. stoletju nasledili Bizanc na Jadranskem morju .

Stiki istrskih mest z BeneĀani v 10. stoletju

V 9. in 10. stoletju so imela istrska mesta in Benetke skupne sovranike, Hrvate (napad na Sipar , Umag , Novigrad in Rovinj leta 876) in Saracene. Vo-dilna vloga v borbi proti njim je pripadla BeneĀanom, kar so ti znali izkoristiti.

Tako se je Koper , kot tedaj e najpomembnejai beneaki partner v Istri , leta 932

obvezal beneakemu dou za Āas njegovega ivljenja za 100 amfor vina letno ter da bodo beneaki meaĀani v Kopru uivali zaaĀito in reaili vpraaanje dolga beneakim meaĀanom.

Ker je bilo to sklepanje pogodb med mesti razliĀnih drav in brez pristanka vrhovne oblasti, se s koprsko pogodbo ni strinjal istrski mejni grof Winter , ki je prepovedal vraĀanje dolga beneakim meaĀanom, zaĀel ropati njihove posesti in pleniti beneake ladje. Po beneakih gospodarskih sankcijah je mir med predstavniki istrskih mest in mejnim grofom v Rialtu leta 933 pomenil zmago BeneĀanov ter potrditev e pridobljenih privilegijev na istrski obali. Povrh tega so se Istrani zavezali, da bodo pravoĀasno obvestili beneake meaĀane v Istri v primeru vojne nevarnosti s strani italskega kralja.

Kako neodvisno je bilo sklepanje pogodb med istrskimi mesti in BeneĀani, priĀa tudi oblast locoposita grofa Sikard a leta 977 v Kopru , ko je mesto komaj leto dni po ustanovitvi Velike vojvodine Karantanije (976) neodvisno sklenilo pogodbo z BeneĀani, ti pa so tedaj ae vedno priznavali bizantinsko nadoblast. Ker so se odnosi med Benetkami in nemakim cesarstvom po uboju doa Candiana IV. leta 976 poslabaali, so istrska mesta, posebno Koper , poskuaala to okoliaĀino izrabiti za odpravo obveznosti, sklenjenih v Rialtu leta 933, ter navezati ponovne ugodne trgovske stike z BeneĀani. Grof Sikard je s skabini ( scabinus) v < actum in civitate Justinopolim=, kot je mesto v dokumentu dosledno oznaĀevano, potrdil darovnico iz leta 932, sprejeti pa so morali ae

� �

±²³ ´µ ¶·

¸

³ ¹

posebnega doevega uradnika v mestu, ki je nadzoroval izvraevanje sklepov, kar je bil prvi tak primer v deeli. Koper se je ae obvezal, da bo nevtralen v primeru vojne istrskih mest z BeneĀani. Poleg tega sta Koper in Piran ae v Āasu cesarja Otona II . leta 974 dobila pravico obrambe svojega ozemlja z lastno vojsko, kar s pravico do nijega sodstva nakazuje na e obairen mestni teritorij, ki ga je v akofovi odsotnosti poleg dveh nijih cerkvenih uradnikov oĀitno upravljal posvetni oblastnik 3 grof Sikard .

OdliĀno podobo ponovnega pridobivanja mestnega ozemlja daje diploma cesarja Konrada II. iz leta 1035. Cesar je v zahvalo za zvestobo, verjetno proti nemirnemu koroakemu vojvodi Adalberon u, podelil meaĀanom mesta Kopra (< homines habitatores civitatis Iustinopolis, que alio nomine Capras vocatur=) nekatere kraje na meji proti Momjanu , in sicer polovico Novega grada (ki ga je teko lo-kalizirati), potem Skoruaico (Oskurua/Fontanam fuscam), Brda (Wardaveglam), Maurijevo (Valem mauriacam), Hrvoje (Turris capriaca) in BriĀ (Curtis Bruce)

<ter zemljo poleg Dragonje do morja z vsemi pritiklinami= kakor tudi lastnino meaĀanov, kjerkoli e je. Tako je bila vzpostavljena oblast Kopra do Dragonje in morja ter s tem nad Izolo in Piranom . Pomembna je ae druga toĀka listine, v kateri cesar potrdi vladanje meaĀanom po navadah in obiĀajih njihovih prednikov (< legem et rectam consuetudinem qua parentes eorum vixerunt=), kar je bilo poudarjeno tudi v pogodbi z BeneĀani leta 977.

Gospodarski razvoj mest in poglabljanje beneake vplivne sfere Beneaka premoĀ na morju se je kazala tudi ob obisku doa Petra Orseola v PoreĀu in Puli leta 1000, ko je ael na kazenski pohod proti gusarjem, Hrvatom in Neretljanom. Tem so BeneĀani morali dobro stoletje plaĀevati davek za neovirano plovbo po Jadranu . Odtlej se BeneĀani atejejo tudi za vojvode ( dux) Dalmacije in v to Āast vsako leto za Veliko noĀ praznujejo t. i. praznik

< Sposalizio del9 Mar=.

V naslednjem obdobju, ki ni bilo zaznamovano z vojnami z gusarji in Be-neĀani, so se istrska mesta postopoma gospodarsko razvijala (tudi v zvezi s kriarskimi vojnami), razvijala so poljedelstvo, predvsem oljarstvo in vinogra-dniatvo, ribolov in solinarstvo ter razne obrti in ustvarjala precejanje dobiĀke s pomorsko trgovino.

¯ °

¼ ½¾ ¿

À¾

Á ÃÄ ÃÅ ÆǾ

È É ¿

½Ê

Vendar jih je ta vzpon ponovno privedel v spor z BeneĀani, najprej leta 1145, ko so se Pula , Koper in Izola (ki je spadala pod Koper ) uprli Bene-

Āanom. Poraena istrska mesta so prisilili na t. i. < prisege zvestobe= ( facere fidelitatem) beneakemu dou in na obveze o vojaaki pomorski pomoĀi. Sledil je ponovni upor Pule (1149) in njegova ponovna prisega zvestobe (1150), ki se je razairila ae na druge sodelujoĀe v uporu: Rovinj , PoreĀ , Novigrad in Umag . Obljubiti so morali ae vojaako pomoĀ v ladjah ter plaĀevanje davkov (v glavnem v olju). Kolikano pomembnost so BeneĀani pripisovali podreditvi mest od Savudrije do Premanture , je priĀal Āudoviti sprejem v Benetkah , ki ga je doivela zmagovita ekipa s poveljnikoma Morosinijem in Gradonicom .

Beneaki do si je tedaj nadel naziv < Istriae dominator=.

Po novi vojni Pule z BeneĀani (1195) so morali PulĀani poruaiti mestno obzidje. Koper pa je upore istrskih mest izkoristil, tako da je bil do BeneĀanov lojalen in je v zahvalo dobil leta 1182 za dobo 29 let pravico do monopolne-ga pristaniaĀa soli, ki je na odseku med Gradeem in Pulo imelo izkljuĀno pravico za uvoz pribrodarjene soli na celino. S tem je bil Kopru dan temeljni privilegij, ki ga je v naslednjem obdobju tudi z beneako pomoĀjo izkoristil za uveljavitev ekonomskega primata med istrskimi mesti.





Vzpostavljanje samoupravne mestne ureditve


Kljub tem negotovim razmeram so se mesta zaradi ekonomske neodvi-snosti in odsotnosti gospodarjev upravno osamosvajala. Primorska mesta so za razliko od mest v notranjosti, ki so jih ustanovili zemljiaki gospodje in so jim le oni lahko podelili mestne pravice (na Slovenskem od 13. stoletja dalje), iz poznoantiĀnega obdobja ohranjala prvine avtonomne ureditve. Od bizantinske dobe dalje je sicer lokalna samouprava v mestih zamirala, nikoli pa ni povsem zamrla. Na to kaejo izvoljeni sodniki ( iudices), v fran kovski dobi imenovani skabini. Na Āelu mest so t. i. locopositi, ki jih je imenovala centralna oblast. Vendar so se postopoma viveli v mestno ivljenje in tako pristajali na nekatere ustaljene odnose v njih.

Z 12. stoletjem se zaĀne proces osvobajanja mest izpod oblasti akofov in lokalnih fevdalnih veljakov, v Āemer so prednjaĀila zlasti severnoitalska mesta. Vplivi so se kmalu zanesli tudi v istrska mesta. Tako so meaĀani ustanovili º »



ÍÎÏ ÐÑ ÒÓ

Ô

Ï Õ

Slika 26: GrafiĀna upodobitev bitke pri Savudriji, ki jo je vrezal Domenico Rossetti (PMSMP)

Slika 27: Pula, slavolok Sergijevcev, imenovan Porta Aurea (Tischbein, 1842) Ë Ì

× ØÙ Ú

ÛÙ

ÜÝ Þß Þà áâÙ

ã ä Ú

Øå

komune (Koper 1186, Piran 1192, PoreĀ 1194, Pulo 1199, Trst in Milje 1202), ki so jim sami izbrali naĀelnike, konzule, rektorje in nato podestate (najprej ga zasledimo v Kopru , in sicer leta 1186). Tudi nekaterim veĀjim krajem, ki niso imeli statusa mesta, se je uspelo osvoboditi izpod fevdalne in akofo-vske oblasti ter vzpostaviti mestno avtonomijo. Status mest (= civitas) v Istri so namreĀ imeli le kraji, ki so si municipalni privilegij pridobili e v antiki ali bizantinski dobi, obenem pa so bili tudi sedei akofij. Ta mesta so bila Trst , Koper , Novigrad , PoreĀ , Pula in PiĀen , ki pa vsa niso vzdrevala kontinuitete v oblasti akofov, kot je bil primer s Koprom , cisenska akofija iz pozne antike pa je doivela misteriozno usodo.

Oblast v mestih se je tako prenesla od akofov, ki so bili vladarji vsega ljudstva, na izbrane mestne svetne naĀelnike, ki so sprva morali ravno tako kot akofi posluaati ae voljo vrhovne oblasti 3 arenga (skupaĀine vseh meaĀanov).

Z razvojem teh struktur odloĀanja so zaĀeli uglednejai in premonejai meaĀa-ni izkoriaĀati svoja pooblastila in sĀasoma so se tudi zaradi lajega vodenja mestne skupnosti <dvignili= nad ostalimi meaĀani. Tako so se oblikovali mestni sveti. Ti so po zgledu Benetk po koncu 13. stoletja izvedli t. i. < zaprtje=

( serrata) mestnih svetov, kar je pomenilo, da medse niso veĀ sprejemali predstavnikov novih mestnih druin. Sprejeli so jih le v Āasih sploane depopulacije zaradi epidemij, ki so prizadele tudi plemiake druine.

Skoraj nasprotna je usoda koprske akofije, ki naj bi po mnenju starejaih kronistov obstajala e leta 524 s prvim legendarnim akofom in mestnim zaaĀitnikom sv. Nazarijem. Po virih je izpriĀana leta 599 (akof Janez ), nato pa ae sredi 8. stoletja z dvema akofoma, Janezom in Senatorjem . Vmesna obdobja do ponovne ustanovitve koprske akofije leta 1186, ko je nato obstajala nepretrgoma do zdruitve s traako leta 1830, so akofiji vladali blinji akofje, novigrajski, gradeaki in traaki. Vendar akofija svoje stolice ni izgubila, odsotnost akofa pa mnogi zgodovinarji pojasnjujejo s pomanjkanjem sredstev za njegovo vzdrevanje. Tako je ponovno zasedenost akofijskega prestola omogoĀil aele koprski komun leta 1186 z dodelitvijo nepremiĀnin (krajev Lopar , Padna , BriĀ in Srmin ter 1000 teras trt) akofiji, in sicer v Āasu, ko se je komun oblikoval v avtonomno enoto ter potreboval akofijo predvsem za samopo-trditev.

Ö

Ö



èéê ëì íî

ï

ê ð

Slika 28: Absalon, prvi koprski

akof, tabelna slika (ok. 1220),

ki jo hrani koprski }upnijski

urad (Darovec, 1999)

Slika 29, 30: Istrski kauni (Perossa, 1998) æ ç

ó ôõ ö

÷õ

øù úû úü ýþõ

ÿ K ö

ô





Pod oglejskimi patriarhi


V Āasu poslednjih svetnih istrskih fevdalnih gospodov, Spanheimov in Andechs - Meranskih, so mesta lahko svobodno izbirala mestne naĀelnike. ae veĀ, mesta so med seboj sklepala tudi trgovske pogodbe <na daljae razdalje=, kot npr. Piran z Dubrovnikom leta 1188 in s Splitom 1192, PoreĀ z Dubrovnikom 1194, samostojno so razreaevali spore, kot je npr. Labin sklenil dogovor o miru z Rabom , Piran z Rovinjem leta 1210, ko mu je sledila nevarnost s strani koprskih bojevnikov itd.

Svobodo v odloĀanju pa so uspeli precej omejiti oglejski patriarhi, ki so od nemakega cesarja Istro prejeli v fevd leta 1208. Patriarh Volfger je zaĀel v mesta in veĀje kraje postavljati svoje predstavnike oblasti. V Kopru je bil nekaj Āasa < potestas marchionis=, ki je stoloval v Pretorski palaĀi, v Puli < comes rega-

liae=, kasnejai upravniki oglejskih patriarhov pa so se imenovali gastaldi (glavni 3 generalis gastaldus), rihtarji (richtarius) in mejni grofje 3 markizi ( marchio).

Kljub podeljeni oblasti mejnega grofa nad celotno Istro so posesti goriakih grofov v osrednji Istri in devinskih gospodov na Kvarnerju ostale izven nadzora oglejskih patriarhov. Oglejski patriarh Bertold Andechs je sicer leta 1220 dobil od nemakega cesarja pravico, da izdaja odredbe v zvezi s trgovino, da izvrauje sodno oblast in daje pomilostitve, kuje denar in prepoveduje mestom izbor naĀelnika 3 podestata (predvsem beneakega meaĀana) brez patriarhovega privoljenja.

Toda ker je politika patriarhov temeljila na vzpostavitvi povsem zamajane centralne oblasti v mejni grofiji Istri , je nujno privedla do odpora mest na zahodni obali Istre in v konflikte z BeneĀani. Slednji so leta 1230 s prizadevanjem KoprĀanov uspeli vzpostaviti neko vseistrsko organizacijo, imenovano

< Universitas Istriae=, ki ji je stal na Āelu BeneĀan. Zveza se je zaradi preveli-kega uveljavljanja Kopra e Āez dobro leto razdrla. Patriarhi niso stali kriem rok in leta 1232 so zasedli uporno Pulo , leta 1238 pa so uspeli pridobiti na svojo stran Koper . V Puli so se patriarhi zanabali na druino Sergijevcev, tako da so Sergijevca Nassinguerra potrdili za mestnega naĀelnika in za upravnika patriarhovih posesti v okolici Pule , s Āimer so druini dali temelj njihove moĀi. Ta politika je privedla Pulo do vojne z BeneĀani leta 1242. Z mirom se je mesto obvezalo, da bo prejelo BeneĀana za mestnega naĀelnika in da brez benebkega dovoljenja ne bo obnovilo obzidja.

ñ ò

S





Ekspanzija Kopra v 13. stoletju


Posebno napeto je bilo v Istri v drugi polovici 13. stoletja, ko je sede

oglejskega patriarha zasedel Gregor Montelongo (125131269). Patriarhova oblast v deeli je slabela, vendar je bila ae vedno dovolj vplivna, da je krojila politiko mest.

V prvem obdobju je patriarh favoriziral vlogo Kopra proti Trstu na eni strani, na drugi strani pa proti srednjeistrskim obalnim mestom in krajem v notranjosti polotoka. Tako je patriarh leta 1254 podelil Kopru vrhovniatvo nad Bujami , Oprtaljem , Buzetom in Dvigradom . Istega leta je Koper v vojni s Trstom pridobil ozemlje traake akofije od Ospa do Rakitovca , ki je bilo e preteno naseljeno s Slovenci. Ravno tako se je krepil koprski vpliv nad Piranom in Miljami .

Poloaj se je zaostril posebno leta 1267, ko je mesto Koper zaĀelo vojaako oblegati PoreĀ . Dejstvo, da je to ekspanzijo Kopra patriarh poskuaal zaustaviti s pomoĀjo goriakega grofa Alberta , priĀa, da so mu vajeti uale iz rok. S svojim dejanjem je namreĀ zaigral na napaĀno karto, saj je postavil nasproti dve tedaj patriarhatu nasprotni sili. Goriaki grof in komun Koper sta proti patriarhu sklenila zvezo in grof je Gregorja Montelonga julija 1267 dal zapreti v samostan Roac v Furlaniji . PoreĀ se je pred to novo zvezo obvaroval tako, da se je 27. julija podredil Benetkam . Ker je zveza Kopra z goriakim grofom pri-tiskala ae na druga istrska mesta, so poreakemu primeru sledili Umag (1269), Novigrad (1270) in Sv. LovreĀ (1271), kasneje pa ae Motovun (1275). Benetke komunske avtonomne ureditve niso spreminjale, le podestate so mestom same doloĀale izmed svojih plemiĀev.

Serenissima se ni takoj odloĀila nastopiti proti zvezi Koper 3 goriaki grof, le poĀasi je stiskala obroĀ okrog njiju. Medtem je bil v letih 126731274 sede

oglejskega patriarha nezaseden in aele novi patriarh Rajmond Torre je leta 1275 podpisal v ÿedadu mir z zvezo Koper 3 grof. Obljubili so si povraĀilo ujetnikov in poravnavo akode, ki je nastala v letih vojne, ropov in nereda 126731275.

6





Beneaka osvojitev severnoistrskih mest


S tem mirom ae ni bilo konca koprsko-goriakega nastopanja v Istri . Le-ta 1278 so v Pazinu grof Albert in predstavniki Kopra brez patriarha sklenili v njegovem imenu zavezniatvo proti BeneĀanom in njihovim zaveznikom v Istri . Dogovorili so se o razdelitvi vplivnih sfer, tako da bi v primeru zmage Kopru pripadal nadzor nad obalnimi mesti, grof pa bi pridobil posesti v notranjosti Istre . Zaveznika sta izkoristila beneako zavzetost v vojni z An-cono in po obleganju Motovuna , ki se je hrabro obranil, je grof zasedel Sv.

LovreĀ .

Tedaj so BeneĀani udarili z vso moĀjo. Po uspeanem obleganju Izole so ae Koper prisilili k brezpogojni predaji. Poruaili so mu del mestnega obzidja in mestne stolpe. Kljub temu da so Koper vojaako osvojili, so z njim BeneĀani ravnali tako kot z drugimi istrskimi mesti, ki so se Serenissimi <podredili=.

Januarja 1283 je beneaki Veliki svet sprejel ae <predajo= Pirana . To je pomenilo tudi konec zveze Koper 3 goriaki grof in progresiven konec avtonomne politike istrskih mest (samostojna so ostala le ae Pula , Trst in Milje ), Āeprav so obstajali ae atevilni poskusi osamosvojitve.





Istrska vojna


Za Istrane pa ae vedno ni bilo miru. Marca 1283 sta v Miljah sklenila zavezniatvo goriaki grof in oglejski patriarh, ki so se jima pridruili ae Padova , Treviso in Trst . Tedaj so bila vsa istrska mesta, ki so se podredila Benetkam , na strani le-teh, celo Koper , kjer pa je bila ae vedno aktivna patriarhova stranka. V tej vojni, ki so jo Benetke usmerjale predvsem proti Trstu kot pomorski sili, je ponovno igral vidno vlogo Koper , saj je imel v mestu sede < Capitane-

us Istriae=, kar je pomenilo zametek kasnejae centralizirane vojaake uprave v Istri . Vojna je trajala s premorom v letih 1285387 vse do premirja konec leta 1291. V njej so BeneĀani poleg obalnih mest od Milj do Limskega kanala osvojili v notranjosti ae patriarhov Tinjan , okolico Sv. Petra u aumi, kaatel Gronjan , last fevdalca Petrapilose , spontano pa so se predali Dvigrad , Buje in Milje (dokonĀno 1420). Patriarh se je za vsakoletno odakodnino odrekel 7





!"

#

$

Slika 31: Koper, Levji grad (Caprin, 1905)

Slika 32: Piran, vrata Marciana (Caprin, 1905)



' () *

+)

,- ./ .0 12)

3 4 *

(5

svojim pravicam nad izgubljenimi mesti aele leta 1307, formalnopravno pa ae kasneje, tj. leta 1420.

Zadnjo tretjino 13. stoletja v Istri torej oznaĀujejo nenehni boji za ozemlja in interesne sfere, znaĀilni za dravljanske vojne, ki so pobrali mnogo veĀ ivljenj kot zunanji sovraniki. Vojnam so se v tem stoletju pridruile ae kuge in kolere, nemalokrat so pred nalezljivimi boleznimi pribeali v Istro iz drugih deel. Tako so tudi po dravljanski vojni 126731275, ae posebno pa po beneako-oglejski vojni v letih 128331291 v Furlaniji in Istri , ki je bila ae posebno prizadeta, <zdesetkana, pogana, pusta in okrutno pokradena=, prihajali v pokrajino prebivalci iz blinjih deel, Kranjske in Koroake ter Hrvaake , predvsem na ozemlje Kopra , Izole in Pirana , ki so bili v minulih vojnah najbolj izpostavljeni.

To potrjuje tudi okoli leta 1300 zapisan agrarni zakon za koprsko podeelje, ki je bil ne le plod beneake navade zapisovanja zateĀenih pravnih razmerij na osvojenih ozemljih, ampak je bil namenjen tudi novodoalim, da so se se-znanili z navadami in obiĀaji deele ter se po njih ravnali. V njem kmete s koprskega teritorija dosledno oznaĀujejo kot Slovane ( Sclauus vel Rusticus, sclauus aut Rusticus), zato se ni Āuditi Kandler jevi ugotovitvi, da so bili v 14. stoletju Slovenci gospodarji koprskega zaledja.





Koprski agrarni zakon


Ta agrarni zakon, ki je ohranjen tudi v Ālenih od 25 do 35 Āetrte knjige koprskega statuta iz leta 1423, doloĀa, da gospodarji zemlje niso kmetje, temveĀ

koprska obĀina ali posamezni plemenitaai. Svobodna zamenjava zemlje je dovoljena le sovaaĀanom oziroma podlonikom istega fevdalnega gospoda.

Noben kmet se ne sme podrediti gospodu izven koprske obĀine, kakor tudi ne sme zapustiti vasi, Āe ni poravnal zemljiakemu gospodu vseh obveznosti.

Vpraaanje nepremiĀnin reauje gastald (to je vaaki upan), skupaj z vaakima (ponavadi dvema) sodnikoma po obiĀajnem pravu. Za vpraaanje premiĀnin in pritob prizadetih strank je odgovoren koprski podestat. Kmetje ne smejo dati svoje ivine na skupno paao ali v rejo, ne smejo imeti zadrunega gospodarstva niti paanikov izven obĀine. Dovoljene so jim njihove enitne navade, toda morajo biti uradno potrjene in zabeleene kot sploano pravilo.

% &





:;< => ?@

A

< B

Slika 33: ÿepiako jezero (Tischbein, 1842)

Slika 34: Tinjan, sodna klop (De Franceschi, 1963) 8 9

E FG H

IG

JL MN MO PQG

R T H

FU

DoloĀbe kaejo na razliĀen razvoj v posameznih mestih, saj so se odnosi na obmoĀju Kopra oblikovali drugaĀe kot npr. na obmoĀju Pirana (velika osebna in stvarna svoboda) in spet drugaĀe v Puli (najveĀja kontinuiteta z an-tiĀno-bizantinskim kolonatom). Koprski agrarni zakon pa je oĀitno namenjen samo kmetom, kajti v drugih poglavjih koprskega statuta so v proizvodnem razmerju na podeelju omenjeni ae koloni ( curtezanis) in mlinarji ( molinariis), za katere so veljala drugaĀna pravila. Zato lahko domnevamo, da so obravnavani agrarni zakoni za koprsko podeelje nastali pod vplivom sredi 13. stoletja osvojenega ozemlja ob vznoju Kraakega roba od Ospa do Rakitovca , kjer so se e pod traakimi akofi izoblikovala fevdalnim odnosom precej podobna razmerja; to ae dodatno potrjuje omemba koprskega podestata iz leta 1251

Andrea Zena , sicer BeneĀana, v 28. Ālenu Āetrte knjige koprskega statuta, kar pomeni, da je vsaj ta doloĀba e nastala navedenega leta. Tudi po letu 1300 so sama mesta zaĀela v kolonatske odnose vnaaati fevdalne oblike, kar se je seveda dogajalo tudi pod vplivom novih gospodarjev 3 BeneĀanov. Ti so mestom na Āelu s svojimi podestati dopuaĀali samoupravo in premnogim zvestim plemiĀem tudi posesti v mestnem zaledju. Vendar so strateako pomembna obmoĀja zadrali zase in je tako obmoĀje vasi pod Kraakim robom postalo tedaj dravno zemljiaĀe, fevdalna last Beneake republike , nekakana

<vojna krajina=, in sicer pod sodno in vojaako pristojnostjo podestata in kapitana Kopra , kot se je glasil naziv v beneakem velikem svetu izvoljenega koprskega naĀelnika v vsem obdobju beneake vladavine v Istri .





Beneaka uprava


Medtem ko so BeneĀani posameznim osvojenim mestom pustili notranjo avtonomijo z mestnim svetom in beneakim podestatom na Āelu, so v vojaakem pogledu e leta 1301 ustanovili deelni kapetanat, najprej v PoreĀu , nato leta 1304 v Sv. LovreĀu Pazenatiakem (= deelni). Nekatere zgodovinarje je pridevnik deelni zavedel tako, da so menili, da je bil deelni kapetan zadolen le za podeelje. ÿeprav so imela mesta v okviru svoje samouprave urejeno upravno in sodno oblast, so bili podestati istrskih mest v vojaakem pogledu podrejeni deelnemu kapetanu, ki je bedel tudi nad obrambnim sis-temom v deeli. V njegovo pristojnost je sodilo ae urjenje vojaakih enot (razen koprske) in obĀasen obhod deele, kjer je odrejal preiskave, vodil procese in C D





XYZ [\ ]^

_

Z `

Slika 35: Muhograd, Zabreec (Scussa, 1863)

Slika 36: Sv. LovreĀ (Benussi, 1924)

V W

c de f

ge

hi jk jl mne

o p f

dq

razglaaal sodbe; nekajkrat je deloval tudi kot prizivna instanca druge stopnje.

Na drugostopenjsko sodiaĀe se je bilo namreĀ do leta 1584 mono pritoiti le v Benetke ; tedaj so v Kopru ustanovili apelacijsko sodiaĀe ( magistrat) za beneako Istro ter kvarnerska otoka Cres in Loainj , ki sta bila pod BeneĀani (razen vmesnega obdobja pod madarskimi kralji v letih 135831409) e od leta 1145. Apelacijsko sodiaĀe v Kopru je bila ustanova, ki je bila bistvenega pomena za prerast Kopra v pravo glavno deelno mesto, Āeprav so BeneĀani

e mnogokrat poprej trdili, kako < Civitas Iustinopolis est principale membrum quod habemus in Istria=.

Dolnosti mest do Serenissime

Tako centralizirana vojaaka uprava pa ni veljala za ozemlje Kopra do Dragonje 3 torej niti za Izolo in Piran 3, za katero je bil v vojaakem in sodnem pogledu pristojen koprski podestat in kapitan. V Kopru je imel sede tudi de-

elni komornik, ki je skrbel predvsem za vojaako blagajno. Razen Kopra , ki je sam vzdreval vojaako posadko, so vsa druga mesta v beneaki Istri morala prispevati za deelno vojsko 88 konjenikov. Ker v deeli ni bilo dovolj izur-jenih mo in ker je beneaka zakonodaja sprva omejevala rekrutiranje vojakov za domaĀo deelo, so to obveznost spremenili v denarno, in sicer tako, da so mesta po kljuĀu prispevala za vsakega konjenika 40 groaev.

Svoj dominantni odnos do Istre so BeneĀani kazali ae z deelnim davkom, t. i. carratado. To je bil davek lastnikov volov ( bovi), ki so morali za beneaki Arsenal vsako leto brezplaĀno opraviti dve vonji in pol lesa na glavo ivine.

Leta 1542 so v Istri naateli 7171 volov, ker pa je lastnike bremenila dajatev, so ti zaĀeli vole prodajati, kar je bilo porazno za deelno kmetijstvo. BeneĀani so nato dajatev spremenili v za vse vaaĀane enak denarni prispevek. Istrani so imeli ae obveznost vzdrevanja plovil, ki je izvirala ae iz 12. stoletja in so jih sprva uporabljali proti sovranikom na Jadranu , kasneje pa so plovila uporabljali predvsem za prepreĀevanje pomorskega tihotapstva.

ÿeprav so Benetke nastopale kot gospodar v odnosu do podlonih istrskih mest, so Istrani dali BeneĀanom dva ne nepomembna doa (P. Tradonica leta 836 in P. Polanija 1130) in 91 plemiakih druin.

a b

stu vw xy

z

u {





Uprava v mestih


Beneaki podestati so v mestih in na ozemljih ( terre 3 nije upravne enote, ki niso bile sedei akofij, imele pa so pravico do avtonomne ureditve in torej tudi do podestatov) vladali s pomoĀjo povelj ( commissioni) beneakega senata in posameznega mestnega statuta, ki so ga BeneĀani po podreditvi mesta praviloma prilagodili svojim normam. V Istri se po doslej znanih virih najprej omenja koprski statut (1239), najstarejai ohranjeni pa je piranski iz leta 1274, ki ga hrani Pokrajinski arhiv v Kopru . Ta je vsekakor najstarejai v Sloveniji , je pa tudi drugi najstarejai (za dubrovniakim) na vzhodni jadranski obali. Mandat podestata je trajal od 16 (npr. Koper ) do 32 (Motovun ) mesecev.

Aristokratski reim je v mestih po beneakem zgledu skoncentriral oblast v rokah nekaterih bogatejaih in vplivnejaih druin, izkljuĀujoĀ vsako monost vplivanja ljudstva. Oblikovala se je oligarhija, ki so jo predstavljale plemiake druine.

Oligarhijo so nekoliko omejevali BeneĀani, ko so na eni strani dopuaĀali tudi njim lastno mestno samoupravo z mestnim svetom in izbranim naĀelnikom, na drugi strani pa vzpostavili centralizirano vojaako upravo. Tako so Be-neĀani tudi uspeano izkoriaĀali tradicionalna nasprotja med mesti ter brzdali deelo pred neredi, ki so se porajali predvsem zaradi omejevanja pomorske trgovine.

Kljub temu pa jim leta 1348 ni uspelo prepreĀiti upora Kopra , ki so mu iz-datno pomagali zaledni nemaki fevdalci na Āelu s Habsburani, goriakimi grofi in njihovimi vazali Rihembergi in je bil usmerjen predvsem proti beneakemu pomorskemu monopolu. Zatrt upor je imel za Koper daljnosene posledice, saj so mu BeneĀani odvzeli samoupravo, tako da so do leta 1394 ukinili vladanje po statutu in aele leta 1403 so bile mestu povrnjene municipalne pravice z obnovljenim velikim svetom. Leta 1423 je mesto dobilo nov statut, ki je bil povsem prirejen beneakim potrebam in brez doloĀb kazenskega prava; za te prekrake so sodili neposredno po beneakem kazenskem pravu.

Na jugu polotoka je Sergijevcem ae nekaj Āasa uspelo krmariti med inte-resnimi sferami BeneĀanov, goriakih grofov in oglejskih patriarhov, ki so dru-

ini dali v fevd tudi mestno utrdbo, Castrum Polae, od koder je izviral druinski vzdevek Castropola. Pulo so spremenili v gospostvo svoje druine, toda ko so se potem zapletli v spor z BeneĀani (1318319) in v vojno z goriakimi grofi r

r

~ � �

��

�� �� �� ���

� � �

�

(1331), so se njihovi nasprotniki uprli in mesto predali Serenissimi, ki je v Puli postavila svojega naĀelnika z nazivom grofa. Obenem so BeneĀani osvojili ae Rovinj in Bale ter tako pridobili ves jugozahodni del polotoka. Poslej se je beneako osvajanje v Istri obrnilo v notranjost polotoka.

Leta 1358 so deelni kapetanat razdelili na dva vojaaka centra, in sicer prvega s sedeem v Sv. LovreĀu za ozemlje juno od reke Mirne ter drugega v Gronjanu za ozemlje med Dragonjo in Mirno , s tem da je koprski podestat in kapitan ohranil prejanje pristojnosti. Ko pa so leta 1394 BeneĀani pridobili Raapor nad Buzetom , so oba deelna kapetanata zdruili v tem kraju.

ÿeprav je bil med beneako-avstrijsko vojno leta 1511 grad Raapor pogan in sede kapetanata premeaĀen v Buzet , je naĀelnik ohranil naziv kapetana Raaporja .





Koprski kapitan Slovanov


Po koprskem uporu leta 1348 so BeneĀani uvedli prepoved najemanja Slovanov za vojaako slubo, kar daje slutiti, da so tudi ti sodelovali v uporu, saj so se goriaki grofi in habsburaki vojvode nedvomno naslanjali na svoje ljudi med okoliakimi kmeti in posebno med svojimi baroni. Zato je verjetno posebno vlogo v vojaaki organizaciji koprskega komuna odigral t. i. koprski kapetan Slovanov ( Capitaneus Sclavorum Justinopolis), saj ga namreĀ prav v Āasu po koprskem uporu leta 1348 prviĀ zasledimo v dokumentih, ko to mesto zasede BeneĀan Viljem (Guglielmino) Rosso . To uredbo beneakega senata lahko razumemo tudi kot posledico slovanske udelebe pri koprskem uporu.

Sluba kapetana Slovanov je po vzoru beneake vojaake funkcije konesta-bla izvirala iz podobne zadolitve t. i. valpotov, ki so nastopali v vlogi davĀnih izterjevalcev na fevdalnih posestvih nemakih zemljiakih gospodov in na cerkvenih posestvih; kapetan je bil namreĀ zadolen ae za nije sodne posle, za pobiranje davkov, za vpraaanje meja med vaakimi komuni ter za organizacijo obrambe na koprskem podeelju. Zato lahko upraviĀeno domnevamo, da se je ta funkcija prenesla v koprsko obĀino ravno z osvojitvijo obrambnega pasu od Ospa do Rakitovca sredi 13. stoletja, ko je bila za to obmoĀje zadolena ustanova valpota.

| }

��� �� ��

�

� �

Funkcija kapetana Slovanov na nekdanjih posestih traake akofije, ki so v cerkveni sferi ae vedno spadale pod to akofijo, tako v upnijah v Ospu , Loki in Buzetu (Rakitovec spada pod slednjo), se je kasneje v vojaakem pogledu prenesla na vseh 40 do 44 vasi koprskega teritorija. Vendar je imel kapetan v vaseh pod Kraakim robom nalogo izkljuĀnega beneakega davĀnega izterje-valca, saj je leta 1388 tedanji glavar Slovanov Zentillin Tarello od podestata in kapitana Kopra Leonarda Bemba dobil nalogo, da zaradi sprememb med prebivalstvom opravi popis in ponovno regulira dajatve, ki so se pobirale nad vsako mero in so bile za kmete hudo breme. Obenem so mu pod kaznijo 25

lir prepovedali zahtevati usluge zase in za svoje spremljevalce v 14 vaseh, ki so bile v dravni lasti. Tedaj so ae doloĀili, da lahko zaradi zlorab v izterjeva-nju dajatev iz 44 vasi tega distrikta, ki so koprskemu podestatu in kapitanu prispevale krmo ( 175 staja di biada da cavalli), 14 dravnih vasi na lastno eljo namesto prejanjih regalij v piaĀancih, jajcih, lesu idr. v vrednosti 1024 lir prispevajo letno 2048 lir.

PoroĀilo priĀa o ae enem tedaj pomembnem procesu v koprski obĀini, na katerega namiguje e samo glavarjevo ime ( }entilin: pomanjaevalnica samo-stalnika gentile = plemiĀ). Gre za oblikovanje novega plemstva, ki se je razvilo iz neplemenitega vojaakega (ministerialnega) sloja z opravljanjem vojaakih dolnosti v raznih deelnih milicah in je v Āasu nastajanja novega mestnega statuta, ae posebno pa po letu 1403, ko je beneaki do ponovno ustanovil koprski Veliki svet, oblikovalo najviaji mestni predstavniaki organ, ki je bil sestavljen iz 96 izvoljenih kandidatov iz vsega 13 druin.

Del novonastalega nijega vojaakega plemstva v Kopru je predstavljala tudi sprva dosmrtna funkcija kapetana Slovanov, ki se je z razvojem dogodkov povsem zbirokratizirala, zlasti potem ko je beneaki do leta 1670 3 proti plaĀilu 6.000 starov (377 ton) soli v dravno blagajno ter vsakoletnemu pri-spevku 100 liber (52 litrov) olja beneaki cerkvi Marije od zdravja 3 dovolil koprskim plemiĀem vsakoletno izbiro kapetana Slovanov. V tem dukalu se kapetan Slovanov enaĀi z nazivom < Procurator della Contadinanza=, kar sovpa-da z doloĀbo iz agrarnega zakona, kjer s tem nazivom oznaĀujejo podeelske uradnike. Ta je poleg obĀinskega dohodka 3 ki je leta 1584 znaaal 1240 lir, medtem ko je koprski podestat in kapitan prejel le 795 lir 3 prejemal ae razne regalije podeelskega prebivalstva, zato si lahko predstavljamo ugodnosti, ki jih je ta poloaj nudil ae vse v dobo po propadu Beneake republike .

� �

� �� �

��

� ¡¢ ¡£ ¤¥�

¦ § �

�¨

Konec oblasti oglejskih patriarhov v Istri in njihova upravna dediaĀina

Poslednje veĀje ozemlje so BeneĀani v Istri osvojili po vojni z ogrskim kraljem Sigmundom Luksemburakim . }e z njegovim predhodnikom so vodili ogorĀen boj za posesti v Dalmaciji in v Istri , v katerega so se vmeaali ae GenovĀani kot zavezniki ogrskega kralja. GenovĀani, ki so bili v vojnah z Bene-

Āani od leta 1259 zaradi prevlade v pomorski trgovini, so v letu 1380 dvakrat napadli in oropali Koper . Med drugim so odnesli koprske svetinje, kar je bila najhujaa kazen, ki je lahko doletela srednjeveako mesto (vrnili so mu jih leta 1423), poleg tega je arhiv zajel po~ar in uniĀena je bila serija podatkov Vice-

dominaria, pomembna za zgodovino celotne Istre .

Ker je na stran beneakih nasprotnikov tedaj pristopil tudi oglejski patriarh, so mu Benetke leta 1420 odvzele ae vso preostalo posest v Istri , in sicer Milje , Labin , Plomin , Oprtalj , Buzet , RoĀ , Hum , kot zadnji pa je pod vojaakimi udarci leta 1421 padel grad Petrapilosa nedaleĀ od Buzeta , ki je bil dlje Āasa tudi pode~elski sede~ oglejskih patriarhov v Istri .

Tako so poslej v beneakem senatu imenovali podestate tako za mesta s akofijskimi sede~i (Koper , Novigrad , PoreĀ in Pula ) kot tudi za naslednja istrska mesta oziroma trge ( terra): Bale , Buje , Buzet , Gronjan , Izola , Labin

- Plomin , Milje , Motovun , Oprtalj , Piran , Rovinj , Sv. LovreĀ , Umag in Vodnjan . Kot posebne upravne enote so se v beneakem delu Istre oblikovali ae fevdi, ki so imeli svojstveno sodno upravo: Dvigrad (koprski fevd), Zavraje (Contarini), Viinada (Grimani), Petrapilosa (Gravisi), Momjan (Rotta), RaĀice (Boltristan ali Walterstein), SvetvinĀenat (Grimani) in Rakalj z Barbano (Loredani). V 17. stoletju se oblikuje ae fevd Fontana pri Vrsarju v rokah koprskih grofov Borisijev.

Tudi ni~je upravne enote, kot kaateli (najatevilnejai na ozemlju Buzeta (11): RoĀ , Hum , Draguþ , Vrh ...) in vasi, so imele lastne upravne ureditve, podedovane ae iz Āasa oglejskih patriarhov. Kaatelom je naĀeloval iz komuna izbrani

upan, ki mu je pomagalo 12 svetnikov, v vaseh pa sta ~upanu svetovala dva sodnika. Tu so bili ae razni biriĀi tako za fevdalne kot komunske posesti.

Koper je tako imel sredi 14. stoletja 17 mestnih biriĀev za izterjevanje dajatev na pode~elju; mnogi med njimi so bili, kakor ka~ejo dokumenti iz piranskega arhiva, iz de~ele Kranjske . Kot v upravnem so bile tudi v ekonomskem pogle-

� �



«¬­ ®¯ °±

²

­ ³

Slika 37: PiĀen (Caprin, 1905)

Slika 38: Sarkofag legendarnega koprskega akofa Nazarija, sreda 14. stoletja. Koprska stolnica (Darovec, 1999)

© ª

¶ ·¸ ¹

º¸

»¼ ½¾ ½¿ ÀÁ¸

 à ¹

·Ä

du vasi podrejene mestom, in sicer v podobnem razmerju, kot so bila istrska mesta podrejena Benetkam .

Pazinska grofija in fevd ob Kvarnerju

}e leta 1374 je pazinska grofija, oblikovana leta 1342, z dedno pogodbo prebla v fevd Habsburanom. To se je zgodilo leta 1466 tudi nekdanji posesti devinskih gospodov na severovzhodu polotoka, tedaj v lasti fevdalcev Wal-seejevcev, ki so ozemlje od BrseĀa do Reke po izumrtju devinskih gospodov prejeli leta 1399.

Medtem ko so se v zahodni Istri razvijale mestne obĀine in so se kolonat-ski odnosi poglabljali, v pazinski grofiji niti plemstvo niti duhovnibtvo nista imela politiĀne moĀi, da bi oblikovala samostojne upravne enote. V avstrijskem delu Istre so se v precejbnji meri ohranili fevdalni odnosi; mebĀanstva v grofiji skorajda ni bilo, tako da niti mesta (npr. Pazin in PiĀen ) 3 ki so se po upravni strukturi precej razlikovala od obalnih in so bila bolj podobna tistim v notranjosti slovenskega prostora 3 niso imela samostojnosti v upravi.

}e sredi 15. stoletja je pazinska grofija spadala pod Kranjsko , vendar je bila do vlade cesarja Leopolda II . (1790392) v upravi in sodstvu samostojna.

Vsa oblast je bila v rokah fevdalca oziroma kapetana, ki je imel kot predstavnik fevdalne oblasti sede v Pazinu . V grofiji je bil vrhovni sodnik, pod Āigar kompetenco so spadali tudi kraji v okolici Raae , Āeprav so v okviru grofije sestavljali posebne fevde (gospostva Lupoglav , Kozljak , Paz , Belaj , ÿepiþ in Kraan ). Nov urbar s poveĀanimi dajatvami je bil uveden leta 1578, ki ga je zaznamoval kmeĀki upor s slabim koncem za kmete.

Tu se je stoletja opravljalo slovansko bogosluje in pisalo se je v glagolici kakor v krajih ob Kvarnerju in mnogih delih beneake Istre . V glavnem so iz tega kroga izali glagolski duhovniki, ki so se v drugi polovici 16. stoletja navzeli reformatorskih teenj v Cerkvi in zaĀeli airiti protestantizem po Sloveniji in Hrvaaki .

Poseben kapetanat je obstajal za obmoĀje Zavrbja , dokler kraj ni priael pod Benetke (1509). Tudi v gospostvu ob Kvarnerju je bil kapetan predstavnik fevdalnega gospoda. SrediaĀe je bilo v Kastvu . Skupaj s svetom sodnikov je sodil teje prekrbke in bil prizivna instanca v sodnih sporih.

´ µ



ÇÈÉ ÊË ÌÍ

Î

É Ï

Slika 39: Pazin (Scussa, 1863)

Slika 40: Kaatel v Kraanu

(De Franceschi, 1963)

Å Æ

Ò ÓÔ Õ

ÖÔ

×Ø ÙÚ ÙÛ ÜÝÔ

Þ ß Õ

Óà

Kastavsko gospostvo so leta 1474 podredili reakemu glavarju, vendar je leta 1583 ponovno pridobilo samostojnost. Tedaj je vsa kapetanija pripadla Kranjski , sam Kastav pa je bil e od prej del Kranjske . Razmere v kapetaniji so se zelo poslabaale, ko je priala v posest reakega jezuitskega kolegija (1630), ki ji je hotel vsiliti svojo oblast. S cesarskim odlokom je bil leta 1635 ukinjen star kastavski statut. Prialo je do upora (1638), vendar je bil na temelju prejanjega odloka sprejet nov statut (1640), po katerem je postal rektor kolegija na Reki gospodar kapetanije, s pravico, da imenuje ne samo kapetana, temveĀ tudi oba kastavska sodnika. Vseeno so si leta 1661 Kastavci izborili odlok notranjeavstrijske vlade, ki je v glavnem potrjeval prejanje stanje, le da je komun dobil pravico do izbora enega sodnika, drugega pa je imenoval rektor kolegija.





Samostojno mesto Trst


Trst se je po veĀkratnem beneakem obleganju leta 1382 dokonĀno predal Habsburanom in pod njimi v naslednjih stoletjih poĀasi, vendar vztrajno pridobival na pomenu. Za razliko od beneakih istrskih mest je imel Trst dve vrsti plemiĀev: patricije in nobile, tretji stan pa je bilo kot v drugih mestih navadno ljudstvo ( plebs).

Patriciji so bili staro traako plemstvo, sestavljeno iz 13 druin, katerim se niso smeli prikljuĀiti Ālani drugih druin. Nobili so bili novo plemstvo, oboji pa so sestavljali 180-Ālanski mestni veliki svet. Izmed sebe so izbrali 40 predstavnikov v mali svet (v beneakih mestih manjai kraji niso imeli malega sveta, temveĀ samo mestni svet, veĀja mesta pa so razpolagala z manjaim atevilom Ālanov malega sveta). Ta je imel izvrailno funkcijo, medtem ko je bil veliki svet zakonodajno telo.

Podestata so TraĀani volili v velikem svetu; poverjeno mu je bilo civilno in kazensko pravo. Kot v drugih primorskih mestih so tudi v Trstu pri upravi sodelovali razni uradniki, sodniki, sindaki, prokuratorji, vicedomini, dalje upravniki raznih javnih ustanov (Fontico, Monte di Pietà), poveljniki biriĀev, nadzorniki cest, zdravnik, kirurg (barbiere), uĀitelj itd.

Iz vrst ljudstva so pri oblasti sodelovali pisar v mestni palaĀi in aest glavarjev mestnih rajonov. Leta 1350 so na podlagi nekaterih starejaih zakonov izdali mestni statut.

Ð Ñ





ãäå æç èé

ê

å ë

Slika 41: Kastav (Valvasor, 1689)

Slika 42: Lupoglav (Valvasor, 1689)

á â

î ïð ñ

òð

óô õö õ÷ øùð

ú û ñ

ïü

Pod Habsburani TraĀani sprva niso uivali posebnih privilegijev, Āeprav jim je morje nudilo ugodne monosti trgovanja. Zato je Trst sam zaĀel voditi agresivno politiko do trgovine z zaledjem in trgovce so tudi s silo vodili v svoje mesto, kar je privedlo do neatetih sporov, spopadov ter vojn z beneakimi istrskimi mesti. Razmere so se posebno zaostrile, ko so TraĀani leta 1427 za 2000 dukatov od goriakega grofa odkupili Novigrad na Krasu (Podgrad ), od koder so lahko uspeano nadzirali poti v primorska mesta. Zavoljo tega je leta 1463 prialo tudi do vojne med Trstom in Koprom oziroma BeneĀani, kjer je ob odsotnosti nemakega vojvode Friderika V. (kasneje kot cesar Friderik III. ) v dobro Trsta , ki je bil e na kolenih, posredoval sam pape Pij II ., bivai traaki akof Enej Silvij Piccolomini .

Habsburaki vojvode mestne uprave niso spreminjali, le namesto podestata so imenovali za vrhovnega mestnega naĀelnika kapetana, ki so mu bile zaupane poleg podestatovih upravnih in sodnih funkcij ae pristojnosti vojaakega poveljnika. Trst je uival ae veĀjo avtonomijo kot beneaka istrska mesta, saj je mestni veliki svet postavljal dva sodnika in rektorja ter druge mestne uradnike, ki jih je v beneakih mestih imenoval beneaki podestat. Traaki mestni uradniki so poleg sploane izvajali tudi gospodarsko upravo. Civilno in kazensko sodstvo je izvajal vikar oziroma kazenski sodnik. To sodstvo prve in deloma druge stopnje (mestno apelacijsko sodiaĀe) pa tudi vsa upravna podroĀja so bila odvisna od notranjeavstrijskih centralnih oblasti.

aele z ustanovitvijo deelnoknejega merkantilnega in meniĀnega sodiaĀa (1722), ki mu je kmalu sledila komerĀna intendanca za avstrijsko Primorje (1731, obnov-ljena 1748), ter z obsenimi reformami mestnega statuta se je avtonomija priĀela krĀiti. Prvi val terezijanskih reform za Trst ae zdaleĀ ni pomenil enako globoke zareze kot za preostale avstrijske deele, toda postopoma je bil Trst vkljuĀen v sistem deelnokneje administracije in iz mestne uprave je nastal mestni magistrat, ki je bil obiĀajen tudi v drugih avstrijskih mestih.

ì í

NOVI VEK

" Zadnje ozemeljske spremembe pod BeneĀani

" Vojne in sloga

" Gospodarsko stanje v beneaki Istri

" Trgovina in interesne sfere velesil

" Etnografska podoba Istre v 17. stoletju

" Etnoloaki utrinki iz Istre

ý þ

NOVI VEK

Zadnje ozemeljske spremembe pod BeneĀani

Vojna Benetk s Cambraisko ligo (pape, apanija , Francija idr.) ter z Avstrijo v letih 1508316 je prinesla ae zadnje manjae ozemeljske spremembe v Istri do propada Beneake republike (1797). BeneĀani so v svojo last pridobili nemake enklave, Hrastovlje in Zavraje ter Draguþ in Barban , izgubili pa so ÿrni Kal ter Socerb , Mokovo in Novigrad (Podgrad ), ki so jih osvojili v vojni s Trstom leta 1463. S tridentinskim mirom leta 1535 so zaĀrtali mejo, ob kateri pa so se v naslednjih stoletjih pod vplivom neprestanih politiĀnih trenj med dvema evropskima velesilama, Benetkami in Avstrijo , bili boji za vsako ped zemlje, posekano drevo ali blinjo vaako mlako, mejni kamen, ukradeno ovco ali pogano njivo. Istrani, ki so tako z ene kot druge strani meje govorili isti jezik, med seboj trgovali in se enili, so postali predmet politiĀnih spletk in intrig njim nerazumljivih viajih ideologij.





Vojne in sloga


Bili pa so tudi trenutki sloge, predvsem v obrambi pred skupnim sovranikom 3 Turki. Turaki vpadi so deelo najhuje prizadeli v zadnji Āetrtini 15. stoletja. V tistih trenutkih niso bili na hudi preizkuanji samo prebivalci, temveĀ tudi obe dravi, ki sta si tedaj delili istrski polotok. Tega sta se ae pravoĀasno zavedali in nemalokrat so v deeli organizirali skupno obrambo, predvsem z obveaĀanjem in utrjevanjem postojank ob pomembnih poteh. ÿeprav jih je pot vodila predvsem po istrskem Kraakem robu (gorovje so BeneĀani imenovali Monti della Vena) v rodovitno Furlanijo , so Turke zamikali tudi kraji na istrskem pode-

ÿ 8



K





Slika 43: Hrastovlje, deltajl s freske v cerkvi Sv. Trojice. V poznosrednjeveaki in renesanĀni umetnosti so v prizore iz Kristusovega ivljenja, ki so se seveda vraili v Āasu rimskega cesarstva, vkljuĀevali osebe, obleĀene v orientalne oziroma muslimanske (turake) noae, saj je zaradi pogosto pomanjkljivega vedenja o antiki prevladovalo mnenje, da so v Sveti Deeli tedanji ljudje bili obleĀeni v tovrstna oblaĀila. Tako so denimo v Pohodu svetih treh kraljev, ki so bili trije modreci iz Jutrovega, med njihovo spremstvo vkljuĀevali figure, odete v soĀasna turaka oblaĀila in s turbani, saj je prevladovalo mialjenje, da so bili v Āasu Kristusovega rojstva tedanji ljudje na Vzhodu tako obleĀeni. Drug aspekt upodabljanja orientalne oz. turake noae pa je zrcaljenje dejanske turake nevarnosti, ki je bila tedaj prisotna v Evropi. Ta aspekt se kae v upodabljanju Kristusovega pasijona, kjer so negativne osebe, denimo v Kristusovem biĀanju, pogosto odete v orientalna oblaĀila s turbanom na glavi (za komentar se avtor zahvaljuje T. Vignjeviþu) 9

N



elju. Do obalnih mest pa niso uspeli prodreti ravno zaradi uspeane obrambne organizacije na podeelju, ki je zato trpelo vse strahote njihovih uniĀevanj. O

tem je precej priĀevanj, kakor ae obstojeĀe piransko obzidje, slikovito pa je to trpljenje upodobljeno na freski iz hrastovske cerkve iz leta 1490.

Vzajemnost prebivalcev ob meji se je kazala tudi ob primerih rekrutovanj, ki so jih izvajale oblasti z obeh strani. MladeniĀi, ki niso eleli sluiti v doma-

Āih ( Āernide) in daljnih vojskah, so se pogosto tej neprijetni dolnosti izognili tako, da so se zatekli na ozemlje sosednje drave, kjer so naali gostoljubje, dokler ni minila <nevarnost=. Gostoljubnost so velikokrat morali obmejni prebivalci nuditi tudi raznim ubenikom in kriminalcem, ki so se skrivali pred roko pravice. Trenutki sloge obmejnih prebivalcev so se kazali tudi ob epidemijah kug, ki so neatetokrat pustoaile podeelje.





Gospodarsko stanje v beneaki Istri


NajveĀjo korist medsebojnega sodelovanja so imeli Istrani nedvomno od trgovine. V mestih se je e zgodaj v 13. stoletju pojavil kapital, izvirajoĀ iz pomorske pa tudi kopne trgovine. Pojavili so se razni posojevalci denarja, }idje in Florentinci, ki so razpolagali s kapitalom ter ga vlagali predvsem v pomorsko trgovino. Oblikovale so se razne pomorske trgovske drube in posamezni vlagatelji so si delili tako dobiĀek kot izgubo.

ae pred beneako zasedbo je bila trgovina po morju izredno monopolizira-na. Po zasedbi pa je bila regulirana na dveh ravneh: za izvoz in uvoz. Za izvoz sta zopet veljali dve pravili: trgovino po morju so urejali s t. i. povelji ( commissioni) beneakega senata, po kopnem pa s posameznimi mestnimi statuti.

Izredna muhavost beneakih predpisov se je kazala npr. pri najpomemb-nejaem istrskem izvoznem artiklu 3 vinu. Tega so pridelovali po vsej deeli, vendar je bil uvoz vina v Benetke , brez posebnega dovoljenja podestatov in z visokimi davki, prepovedan. Sveo ribo so Istrani lahko prodajali vsepovsod, vendar so morali vso proizvodnjo slanikov oddati v Benetke . Tako so si Bene-

Āani zagotavljali dovolj ivea po nizkih cenah.

V poljedelstvu je bilo v prevladujoĀi meri uveljavljeno nadvoletno kolobar-jenje. Agrarno gospodarstvo je bilo poleg vinogradniatva v glavnem vezano na gojenje oljke; ita je bilo premalo in so ga morali za veĀji del leta uvaati.





! "#

$ %

&

Slika 44: Koprski obrambni

stolpi in meja po letu 1535 (po

strokovni predlogi D. Darovca

izdelal A. Umek)

Slika 45: Beneaki do, doinja in senatorji (Molmenti, 1905)



) *+ ,

+ - .

Na veĀjem delu najbolj plodne zemlje je prevladoval kolonat, vendar je bila odvisnost kolonov od lastnikov zemlje precej razliĀna. Na ozemlju mestnih komunov je bilo moĀno uveljavljeno druabniatvo in spolovinarstvo, t. i. so-

cida in mezzadria (colonia parziaria), ob njiju je bil razairjen tudi zakup zemljiaĀa proti doloĀeni zakupnini in tudi t. i. livel, to je zakup kmetije ali dela zemljiaĀa proti plaĀilu v denarju ali v naturi, katerega viaino so doloĀali na osnovi letnega donosa, vendar lahko tudi v stalnem iznosu.

V Āasu gospodarskega upadanja Istre , opustelosti in depopulacije podeelja od okoli srede 16. stoletja dalje se je poloaj kolonov poslabaeval. ÿeprav so bili formalnopravno osebno svobodni, so le redkokje mogli izbirati novega lastnika zemlje ali menjati zemljo, ki so jo obdelovali. Tudi novo prebivalstvo, ki so ga beneake oblasti naseljevale v Istro , predvsem iz svoje Dalmacije v 16. in 17. stoletju, je deloma prealo v kolonatske odnose, manjai del pa je bil naseljen kot svobodni kmetje.

Iz razliĀnih vzrokov, ki jih bomo v nadaljevanju ae navedli, med drugim tudi zavoljo kunih bolezni, je namreĀ od srede 16. stoletja dalje naraaĀala opustelost istrskega podeelja z depopulacijo, ki se je kazala tudi v mestih.

Kmetijstvo je bilo v precejanjem upadu, zato so beneake oblasti skuaale stanje popraviti tako, da so vsa pusta zemljiaĀa proglasile za dravno last (1556) ter zaĀele nanje naseljevati doseljence in begunce iz Dalmacije in drugih balkanskih deel. Ustanovile so tudi institucijo posebnih poverjenikov (< provveditori sopra beni inculti=), ki so na vsaki dve leti delili prazno zemljo naseljencem, kar je trajalo vse do srede 17. stoletja. S temi ukrepi se je kmetijstvo poĀasi dvigalo, vendar se je ponekod precej poveĀal pomen ivinoreje na raĀun po-ljedelstva.

V ivinoreji je e tradicionalno prevladovala reja drobnice. Med ivinorejci so bile zelo pogoste pogodbe o oblikovanju drube ( socida) med lastnikom in najemnikom za doloĀen Āas (235 let), v glavnem za vzrejo drobnice, goveje

ivine, svinj in Āebel. Ponavadi sta si lastnik in najemnik ivino in prirastek delila sproti, in sicer vsakemu pol, kar pa ni bilo pravilo.

Beneaka primorska mesta, med temi je vsekakor prednjaĀil Koper , sledila pa so mu Piran , Milje in druga, so razpolagala z razmeroma atevilnimi preko-morskimi izdelki, ki so jih prevaali beneaki in drugi trgovci, posebno pa so bili cenjeni domaĀi izdelki, olje, vino in sol. Vsi ti izdelki so vabili blinje istrske in kranjske trgovce, predvsem kmete tovornike ( mussolati ali Cranzi 3 kakor so tovornike, prihajajoĀe v obalna mesta s konji, osli in tudi muaami, oznaĀevali beneaki viri), ki so od konca 13. do zaĀetka 17. stoletja mnoiĀno tovorili in

' (





1 23 4

53

67 :; :< =>3

? @ 4

2A

Slika 46: Socerb (Scussa, 1863)

Slika 47: Tovorniki v burji (Valvasor, 1689)

/ 0

D EF G

F H I

nosili ( spalanti) tudi svoje izdelke, paenico, suaeno meso, koe, les, kovine, skratka vse, kar je primanjkovalo istrskim mestom, pa ne le tem, saj so izdelki veĀkrat nadaljevali pot tudi na nasprotno stran obale Jadranskega morja .

Precejaen upad te trgovine, ki je doivela viaek konec 15. stoletja, belei-mo med in po t. i. uskoaki vojni ali vojni za Gradiako , ko sta se Beneaka republika in Avstrija ponovno spopadli predvsem zaradi svobode poti v zaledju na eni ter svobode morske poti na drugi strani. Deloma je bilo upadu trgovine vzrok pravo barbarsko pustoaenje v deeli v letih 1615317, ko si nasprotnika nista prizanaaala, deloma pa tudi avstrijsko nasilno favoriziranje obveznih poti trgovanja v Trstu in upadanje moĀi Benetk .





Trgovina in interesne sfere velesil


BeneĀani in Habsburani so si skoĀili v lase, takoj ko so v 14. stoletju postali sosedje. Ozadje teh sporov so bili predvsem ekonomski interesi, in sicer svoboda poti v zaledju, za katero so si prizadevali BeneĀani, in svoboda plovbe, ki so jo eleli uveljaviti Habsburani. Skoraj vse vojne in veĀji spopadi med tema konkurentoma na severnem Jadranu so imeli to ozadje. Tako tudi opisana zadnja vojna v Istri v zaĀetku 17. stoletja.

BeneĀani so namreĀ vsaj od zmage nad gusarji Hrvati in Neretljani na pre-lomu v drugo tisoĀletje imeli Jadransko morje za svoje morje. Imenovali so ga kar Golfo di Venezia. V svojih istrskih mestih so BeneĀani strogo izvajali monopol nad pomorsko trgovinsko politiko in dosegli, da se je blago iz teh mest prevaalo veĀinoma na beneakih ladjah in na njihove trge. S tem so opravljali posebno vrsto carine. Vse blago, ki je alo iz jadranskih pristaniaĀ, je moralo najprej v Benetke , in aele Āe ga niso pokupili beneaki trgovci, so ga smeli lastniki s posebnim dovoljenjem odpeljati dalje. Prav tako je moralo pod enakimi pogoji iti skozi Benetke tudi blago, ki je bilo po izvoru iz neja-dranskih obmoĀij. IzkupiĀek, napravljen v Benetkah , so morali tuji trgovci za-praviti na beneakem trgu in ne pri domaĀinih. Iz Trsta npr. ni mogla na odprto morje izpluti nobena ladja, ne da bi plaĀala doloĀene pristojbine koprskemu podestatu in kapitanu.

Na drugi strani so Avstrijci z mitnicami in kasneje tudi nasilno s Āetami t. i.

liberaiterjev ( Überreiter 3 viaji konjenik) ob mejah speljevali tok kopenske tr-B C





M OP Q

RP

ST UV UW XYP

Z [ Q

O\

Slika 48: Piranska ulica v Āetrti Punta

(Caprin, 1905)

Slika 49: Trst, vrata Riborgo v 17. stoletju (Scussa, 1863) J L





_ à b

a c d

Slika 50: Karta <Karstia, Carniola, Histria et Windorum Marchia= Mateja Meriana iz leta 1649 (PMK)

Slika 51: Koprski Paolani 3 kmetje, ki so prebivali v mestu (PMK)

] ^

g hi j

ki

lm no np qri

s t j

hu

govine v traako mesto, ki je tudi razpolagalo z iskanimi izdelki, vinom, oljem in soljo, vendar z nekoliko viajimi cenami kot v beneakih mestih. Zato je tako po morju kot po kopnem cvetelo tihotapstvo, kar odliĀno ponazarja slovenska povest o Martinu Krpanu.

Najpomembnejaa sprememba tako v gospodarskem kot politiĀnem pogledu pa se je zgodila leta 1719 z uveljavitvijo Trsta kot svobodnega pristaniaĀa, kar je povsem nagnilo tehtnico na avstrijsko stran ter usodno vplivalo na razvoj beneakih istrskih mest. Od tedaj dalje se je Trst razmeroma hitro spreminjal v eno osrednjih srednjeevropskih pristaniakih mest in z neverjetno hitrim porastom prebivalstva zasedel eno najodliĀnejaih mest med tedanjimi evropskimi velemesti.

Etnografska podoba Istre v 17. stoletju

Za nekatere PiranĀan, za druge KoprĀan Prospero Petronio je 3 ae po predlogi pol stoletja starejaega opisovalca istrskih posebnosti, novigrajskega akofa Tommasini ja 3 zanimivo opisal ljudstva ( gente), ki so ivela v deeli leta 1681. Prvi in najatevilnejai so bili Slovani (< schiavi ch9altri chiamano Slavi=), ki so priali iz Dalmacije oziroma Schiavonije, antiĀnega Ilirika : to so moĀna in na napore navajena ljudstva (< popoli forti et atti alle fatiche=). Naseljeni so bili po vseh krajih, tako da je slovanski jezik postal skoraj vsem skupen jezik in ljudje v mnogih vaseh sploh niso znali italijansko. V glavnem so bili kmetje in poljedelci, zato so bivali v vaseh in na podeelju.

Drugi so bili Karni: obrtniki, ki so predli volno, tkali sukno in platno za preprosto ljudstvo ter opravljali dela krojaĀev, kovaĀev, Āevljarjev, kamnose-kov in druge roĀne obrti. Bili so razumni in varĀni, tako da so si mnogi v kratkem Āasu gmotno opomogli, Āe e ne obogateli; bili so prijetnega videza in s svojimi pozitivnimi lastnostmi zelo koristni deeli. Naseljeni so bili po veĀjih vaseh, kaatelih in ozemljih ( terre), niso pa bili v deeli dalj Āasa kot Slovani.

Karnom 3 mnogi so jim pravili Karnjeli ( Cargnelli) 3 so bili sorodni Furlani, ki so domovali nedaleĀ od njih. Mnogi izmed Furlanov so se za kratek Āas naselili na podeelju, na ozemljih ali na posameznih posestvih, kjer so se sezonsko zaposlili, nato pa se z zaslukom vrnili domov.

e f





w xy z

y { |

Slika 52: Prizor iz bitke na Kreti med BeneĀani in Turki (1668) (Gatteri, 1863)

Slika 53: OblaĀila iz 17. stoletja. Izrez slike o prihodu ciprske kraljice Katarine Cornaro v Benetke 1480 (Molmenti, 1905)

v

v

�� �

��

�� �� �� ���

� � �

��

Tretji rod ( generatione) je bil iz Gradea ; bili so rojeni ribiĀi, vajeni morja in plovbe. }iveli so v obalnih krajih, Umagu , Novi grad u, PoreĀu , Vrsarju in povsod, kjer so lahko z ribami in drugimi artikli trgovali s sosednjimi Benetkami . Bili so preprosto ljudstvo, izra~ali so se odrezavo, v jeziku, podobnem staremu beneakemu nareĀju; niso bili naklonjeni hrupu in svojih pomorskih podvigov niso obeaali na veliki zvon. Mnogi med njimi so s trgovino obogateli, si nakupili posesti, se zdru~ili z de~elani in postali meaĀani v pomembnejaih mestih. V Novigradu so npr. med 25 dru~inami naateli kar 12 dru~in, ki so priale iz Grade~a .

ÿetrti so bili novi prebivalci, ki so priali iz Albanije in drugih krajev, ki so jih zasedli Turki. Te je Beneaka republika naĀrtno zvabila v de~elo. VeĀ kot stoletje so bili v sodnem pogledu podrejeni raaporskemu kapetanu, razen tistih z ozemlja Pule , ki so bili tako kot stari prebivalci odgovorni nadzorniku ( Provveditore); zato pa niso bili odvisni od volje naĀelnikov posameznih mest in kaatelov.

Nazadnje so bili tu ae domaĀini, za katere pa je bilo znaĀilno, da zaradi atevilnih bolezni in vojn njihove korenine niso segale dlje kot 200 let nazaj.

Tako se je med domaĀine lahko atelo tudi prialeke, kot so Florentinci, Berga-maski, BeneĀani in drugi, ki so se tu hitro udomaĀili.

V zadnji vojni s Turki (t. i. kretska vojna 164531668) so v Istro priali mnogi Morlachi (kot so BeneĀani imenovali priseljence, ki so jih od 15. do konca 17. stoletja naseljevali v Istri , op. a.), ki so jih prepeljali iz Dalmacije in Albanije (v Albanijo se je priateval tudi del ÿrnogorskega primorja , op. a.). Radi so kradli in povzroĀali nerede, vendar ka~e, da so se sĀasoma umirili. Tako Prospero Petronio .





Etnoloaki utrinki iz Istre


Toda nagli kulturni vzpon v mestih ae dolgo ni naletel na podoben odziv na pode~elju. Tu so kljub atevilnim migracijskim tokovom Istrani skozi stoletja neokrnjeno ohranjali predvsem etnoloake znaĀilnosti. Deloma je bilo to povezano s psiholoakimi znaĀilnostmi starega prebivalstva, ki je novince vselej oznaĀevalo za foreate in jih s tem odrinilo od pomembnih dogajanj, kar je slednje ae bolj sililo k sprejemanju ustaljenih aeg in navad. Precej so k eno-

} ~

~





� �� �

� � �

Slika 54: Slovanska poroka v zaledju Labina (Tischbein, 1842)

Slika 55: Viinada: podoba hudiĀa

na freski iz konca 14. ali zaĀetka

15. stoletja v cerkvi sv. Barnabe

(foto: Renco Kosinoiþ)

� �

�

� �� �

��

�� ¡ ¢ £¤�

¥ ¦ �

�§

tni etnoloaki podobi pripomogli tudi napisani mestni statuti, ki so uzakonjali nekatere ustaljene navade, kot na primer poroko na istrski naĀin, to je <kot brat in sestra= ( ut frater et soror), kar je pomenilo, da sta soproga ostala lastnika premoenja, ki sta ga v zakon prinesla. Ta navada je bila zabeleena v skoraj vseh istrskih mestnih statutih, medtem ko je agrarni zakon, ki je bil zapisan le v koprskem statutu, po sploanem mnenju veljal vsaj na podeelju beneake Istre .

Mnogi obiĀaji so se ohranjali seveda le na doloĀenih obmoĀjih, kot je bil primer z noaami ali tudi z dialekti, ki so se razlikovali e od komuna do komuna, zato pa so bile ae mnoge iz poganstva ohranjene navade in vraeverstva v ljudeh globoko zakoreninjene. Kakor ugotavlja M. TomaiĀ v svojih literarnih delih, so Istranom skupne mnoge magiĀne pripovedke, med njimi pa vsekakor prednjaĀijo tiste o atrigonih, atrigah in volkodlakih. O njihovi trdoivosti, obenem pa vztrajnosti preganjalcev, priĀa ae leta 1716 tudi kazenski sodni proces proti Āarovnikom in Āarovnicam iz okolice Kastva . Zelo ilustrativno je znal o teh prepriĀanjih povedati J. V. Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske : Podeelsko in kmeĀko ljudstvo v Istri prav trdno veruje, da so Āarovniki in Āarodeji, ki otrokom kri pijejo. Takemu krvosesu pravijo strigon ali vedavec. Kadar tak strigon crkne, mislijo, da hodi okrog polnoĀi po vasi, da trka in kljuka po hiaah, a v hiai, kjer je potrkal, da bo v tistih dneh kdo umrl. In Āe tedaj kdo iz hiae umre, pravijo kmetje, da ga je strigon porl.

ae hujae je, ker verujejo ti lahkoverni kmetje, da se blodeĀi strigoni ponoĀi plazijo k njihovim enam in z njimi spe, a da pri tem niti besedice ne Ārhnejo. Skrbi me pa, da paĀ

Āesto tudi pri vdovah, posebno Āe so ae mlade in lepe, prav mesnati duhovi prav resniĀno in budno spijo. Tako za trdno menijo, da jim ta strah ne bo dal miru, dokler mu ne zabijejo v telo kola iz trnovega lesa. Zategadelj se tudi napotijo najpogumnejai, da bi tako storili, in sicer vedno po polnoĀi, ker mislijo, da ga pred polnoĀjo ni v grobu, temveĀ da tedaj okoli hodi. Odpro grob ter mu sunejo kol, ki ima debelino pesti ali drobne roke, skozi trebuh ter ga grozotno iznakazijo. Tedaj priteĀe kri, truplo se zvija in krivi, kakor bi bilo ivo in Āutilo boleĀine. Nato spet zasujejo grob z zemljo ter gredo svojo pot.

Ta postopek, da odpirajo grob in predirajo mrtvo telo s kolom, je med Istrani na deeli, namreĀ med kmeti, zelo navaden. ÿeprav oblast, Āe pride na dan, s hudimi kaznimi nastopa, ker je proti veri, se kljub temu prav Āesto primeri ...

� � �

ZGODOVINSKO OZADJE ETNOGRAFSKE





PODOBE


" Novoveake migracije in njihov vpliv na istrsko drubo

" Spremembe srednjeveake mestne uradniake kontinuitete

" Jezikovna podoba Istre v 18. stoletju

" Slovansko bogosluje in glagoljaai

" aolstvo, znanost in kultura

" Cerkvenoupravne reforme pred koncem Beneake republike (1797)

¨ © ª

ZGODOVINSKO OZADJE ETNOGRAFSKE PODOBE

Vojne in bolezni so bile stalnice demografskih sprememb v Istri . V Āasu preseljevanja ljudstev v poznoantiĀnem obdobju so na poti v Italijo atevilna ljudstva opustoaila predvsem kraake predele, kamor so se po umiritvi razmer postopno doseljevali Slovenci. Iz 9. in 10. stoletja so e izkopani slovanski grobovi v okolici Buzeta in Predloke , v okolico }minja pa so se naselili predniki Hrvatov z vzhoda Balkana . O slovanski prisotnosti ae vedno globoko v notranjosti na kraakem delu Istre priĀajo v 11. stoletju imena krajev Cernogradus in Bellogradus (1102), na ozemlju Pazina Gologorica , leta 1030 pa se je cesta, ki je vodila od Pazina do PoreĀa , imenovala via Sclava (leta 1158 < via Sclavorum=).

To ae ni pomenilo, da bi bili ob cesti naseljeni Slovani, ampak da so po njej ti hodili trgovat v mesta. In tako se omenja leta 1145 v Puli Petrus Sclavus in Petrus Sclavus cum Arpo filio suo (1149), A. de Stoica, Radius, J. Sclavo idr. leta 1202 v Miljah , Menesclavus v Piranu (1222) itd. Leta 1234 je vas Lonjer pri Trstu zabeleena kot < villa Sclavorum=.

Prvo veĀje strnjeno ozemlje v Istri , poseljeno s Slovani, je bilo nedvomno ravno ozemlje traake akofije od Ospa do Rakitovca , ki je sredi 13. stoletja prealo pod koprski komun. Na to kaejo krajevna imena po rastlinah ali mor-fologiji tal, tako znaĀilna za starejao kolonizacijo, zabeleena v delu koprskega statuta, ki izhaja iz druge polovice 13. stoletja: Gabrovica , ÿrni Kal , Bezovica , PodpeĀ , Zanigrad in Rakitovec .

V prvi polovici 14. stoletja je nastal na istrskih tleh edinstveni politiĀni in jezikovni spomenik, t. i. Istarski razvod; nastal je prvenstveno kot razmejitveni akt med tedanjimi istrskimi gospodarji v notranjosti Istre : oglejskimi patriarhi, goriakimi grofi in BeneĀani. Zapisan je bil v latinaĀini, nemaĀini in hrvaaĀini (glagolici), Āeprav mnogi ravno hrvaakemu besedilu oporekajo izvirnost in menijo, da je bilo zapisano aele v 16. stoletju. To je v svoji atudiji potrdil tudi M. Kos , vendar je ravno tako dokazal, da je bil tekst sestavljen iz starejaih razmejitvenih aktov med posameznimi ozemlji, ki so nastajali od 13. stoletja

« ¬ ­

± ²³ ´

µ³

¶· ¸¹ ¸º »¼³

½ ¾ ´

²¿

dalje, tako da mnoga krajevna in ledinska imena prve polovice 14. stoletja priĀajo o skoraj enakovredni romanski in slovanski prisotnosti v osrednji Istri , ob tem pa kae poudariti ae ostanke histrskih in nemakih vplivov.

Tabela: Gibanje prebivalstva v Istri in istrskih mestih.

Beneaka

Pazinska

Leto

Istra

Trst

Koper

Pula

Istra

grofija

Histri pred

144.000*

Rimljani

pod Rimljani

500.000*

3 V. st.

XIII. st.

130.000*

1436

ok. 9.000

1442

4.500

1519

6.37.000

1533

7.38.000

1548

10.000

1553/4

ok. 50.000

2.300

1575

9.500

1583

ok. 70.000

8.000

4.800

1.250

1601

46.500

1615

3.193

3.000

980

1623

2.380

4.065

1631/2

2.000

347

1649

49.332

6.37.000

1652

4.250

5.000

550

1717

5.600

4.650

1741

116.000

661

1758

6.400

1773

90.000

5.225

1785

17.600

1799

27.300

5.075

753

1806

89.251

23.000

695

1816

172.779**

32.000

926

1846

228.035

80.300

5.500

1.126

( * La Provincia, 1868/14538; ** s Kvarnerskimi otoki)

® ¯ °





ÃÄÅ ÆÅ Ç ÈÉÊ Ë

Å

Å ÌÍÆ ÎÏ

ÏÐ É

Å ÄÑÍ ÒÊ ËÏ

ÓÅ ÆÅ Ô Ï

Slika 56: Ruaevine cerkvice sv. atefana pod Zrenjem pri danaanjih Istrskih toplicah, z znaĀilnim mlinom (Tischbein, 1842)

Slika 57: Motovun (Caprin, 1905)

À Á Â

Ø ÙÚ Û

ÜÚ

ÝÞ ßà ßá âãÚ

ä å Û

Ùæ

Tako so se slovanski prebivalci od 12. do 15. stoletja postopoma bliali primorskim istrskim mestom, ki pa niso imela vsa romanskega znaĀaja; tako je bilo v Labinu , kjer je od 13. do 15. stoletja prevladoval hrvaaki jezik in je aele pod BeneĀani zopet prevladal romanski. }e v prvi polovici 15. stoletja so se v Istri pojavili emigranti z Balkanskega polotoka , beeĀi pred Turki. To so bili v glavnem Aromuni, nomadski romanski prebivalci danaanje Srbije , Hercegovine in Bosne , ter t. i. Morlaki, veĀinoma e slovanizirani Vlahi. Med njimi je bilo precej Hrvatov, Dalmatincev in ÿrnogorcev, kakor tudi Albancev, ki so kot pripadniki iste drave e prej v Istri zasedali razne funkcije predvsem v vojaakih slubah.

Med vlaake prebivalce so spadali tudi ÿiĀi, ki so na prehodu v 16. stoletje poselili danaanjo ÿiĀarijo . Beneaki viri jih oznaĀujejo kot izredno nekulturne ter jim pripisujejo krivdo za uniĀevanje gozdov, saj so s svojim nomadskim na-

Āinom ivinoreje (koze, ovce) uniĀevali mladike, drevje pa brez vsakega nadzora v pretiranih koliĀinah uporabljali za svoje potrebe. Povrh tega so bili ae tako nevzgojeni, da so nemalokrat iz gole malomarnosti povzroĀali ogromne gozdne poare.

Te nenaĀrtne priselitve so ugodno vplivale na poselitev deele, kajti leta 1375 se je Istra omenjala kot skoraj popolnoma opuaĀena. atevilne epidemije kug, ki so v Istri pustoaile od sredine 14. pa do prve tretjine 17. stoletja, ko so se z usodnimi posledicami pojavile povpreĀno vsakih 10 let, vojne in malarije, so konstantno redĀile istrsko prebivalstvo. Kljub temu domaĀe prebivalstvo ni bilo naklonjeno prialekom.

Novoveake migracije in njihov vpliv na istrsko drubo Kolikor so se migracije v predhodnem obdobju odvijale samoiniciativno in spontano ali na eljo posameznih zemljiakih gospodov ali mest, zasledimo prvi poskus organiziranega naseljevanja istrskih mest in podeelja v dekretu beneakega senata iz leta 1376. Ta doloĀa, da bodo vsi, ki bi se v roku enega leta stalno naselili v beneaki Istri , oproaĀeni vseh bremen za nadaljnjih 5 let, posest pa bi lahko obdrali v dedni lasti, toda brez pravice odtujevanja. Dekret so kasneje povzemala tudi posamezna istrska mesta ter tako sproaĀala dotlej precej ostra merila za sprejem posameznikov v mesta in dodeljevanje Õ Ö ×



êëì íì î ïðñ ò

ì

ì óôí õö

ö÷ ð

ì ëøô ùñ òö

úì íì û ö

Slika 58: Noaa ÿiĀev (zgoraj) in traakih vaaĀanov (spodaj) (Scussa, 1863) ç è é

þ ÿK

K

K



ÿ

t. i. pravic meaĀanstva, ne glede na premoenje, kar je bistveno popravilo demografsko stanje v deeli, ki je pretrpela tudi v tem stoletju atevilne epidemije kug (vkljuĀno z evropsko <Ārno= kugo leta 1348), vojne in elementarne nesre-

Āe. Tem se je s tem stoletjem pridruila ae druga istrska stalnica, malarija, ki je bila v mnogih pogledih ae usodnejaa za prebivalstvo, saj je poleg umrljivosti povzroĀala tudi kroniĀno delovno nesposobnost.

Ukrepi so sprva prinesli ugodne rezultate, saj je recimo Pula sredi 15. stoletja dosegla najviaje atevilo prebivalcev, 4.500, medtem ko je njihovo atevilo v naslednjih desetletjih krepko padlo pod 1.000 in se v stoletjih do sredine 19.

stoletja nad to atevilko ni dvignilo. Kot kae, je bil najodpornejai tisti specifiĀ-

ni tip ruralnega prebivalca, ki se je ukvarjal s poljedelstvom, svoje prebivaliaĀe pa si je sezidal v mestnem srediaĀu, in ne na podeelju. Tako prebivalstvo je

ivelo v Balah , aiaanu , Vodnjanu in Rovinju , od 13. do 15. stoletja pa ga je sestavljal kompakten stari istroromanski element; le v teh krajih, pa ae v Faani in Galeani , se je ae do dandanes ohranil istriotski govor, istrska romanaĀina kot Ālen loka dalmatinsko-retoromanskih govorov, ki ga je drugod tudi v zvezi z novimi kolonizacijskimi tokovi postopno zamenjala beneaka italijanaĀina.

K porastu ali vsaj vzdrevanju demografskega stanja v 14. in 15. stoletju je kljub opisanim nevaeĀnostim nedvomno pripomoglo tudi razmeroma ugodno gospodarsko stanje v deeli, kamor so se priseljevali v 14. stoletju mnogi Florentinci, ki so s trgovsko in obrtno, predvsem pa denarno-posojilno dejavnostjo pospeaevali gospodarstvo v mestih. Sem so dotekali ae prebivalci iz drugih italijanskih deel, poleg Furlanov in Karnijcev tudi iz mest v Romagni , Markah in seveda z Beneakega . BeneĀani ali beneaki podloniki iz Lombardi-je , Bergama , Brescie itd. so v Istri pa tudi v drugih slovenskih deelah kupovali posesti in hiae, se ukvarjali z obrtjo in trgovino, zasledimo jih tudi med lokal-nim plemstvom, kot npr. v Kopru druine Badoer, Barbo, Del Bello, Besenghi, Carpaccio, Contarini, Riva, Trevisan itd.

Poleg tega pa so dokaj poceni pridobivali zemljiaĀa, kot sledi na primer iz pritobe KoprĀanov iz leta 1597 nad namenom konfiskacije (zaplembe) zemljiaĀ, ki so bila e stoletja v posesti mesta oziroma posameznikov. Posest, ki je bila ob predaji Benetkam skupna last koprske fiskalne komore, in torej Benetk , so namreĀ v 14. stoletju za 1 sold po polju dajali v najem posameznikom, ki so eleli priti v Istro in jo naseliti ter stoletja obdelovati v skupno dobro. <Tedaj je bila Istra precej manj naseljena kot je dandanes,= uteme-ljuje svoje poslanstvo dr. Nicolò Manzuoli , ki so ga poslali v Benetke , da bi izprosil preklic konfiskacijskega odloka koprskega podestata in kapitana ü ü ý

Z





Francesca Capella iz 1. oktobra 1595 za vse posesti, zapisane v dokumentih koprske fiskalne komore, ker je to povzroĀilo precej akandala. Nadalje Manzuoli pojasnjuje, da je deela e tako slabo naseljena <in je v Vaaem interesu, da bi bila poseljena, zato bi bila storjena velika krivica tem ljudem, ki so iz neobdelanih in pogozdenih obmoĀij ustvarili plodna zemljiaĀa, z velikimi napori in stalnimi neprijetnostmi ob mejah z drugimi gospodarji, Turki in Arci-ducali, so zaustavljali njihove sovrane namene, sedaj pa bi elel spoatovani koprski komornik proti nekaterim posestnikom izvajati ukrepe, ki tudi niso v skladu s sprejeto odloĀitvijo z dne 31. oktobra 1449, ki je priznavala tedaj ustvarjene pogoje. Zato bi tak ukrep podestatu prinesel veliko akode, saj se tudi ni pozanimal v skladu z Vaaimi navodili, kakane so pristojnosti komuna na doloĀenih posestih.= Toda nameravani ukrep je bil usmerjen tudi proti prodaji zlasti obmejnih zemljiaĀ in nepremiĀnin tujcem, najveĀkrat Kranj-cem, kar se je oĀitno veĀkrat dogajalo, kot ae leta 1652 beneaki senat opozarja koprskega podestata in mu podeljuje pristojnosti za ostra kaznovanja v primerih takih kraitev.

Mesta pod beneako oblastjo so imela za tedanjo stopnjo pomorstva boljaa naravna pristaniaĀa in tudi veliko laje neposredne dostope iz zaledja kakor Trst in Reka ter Devin in ativan . PolitiĀne sile pa so odloĀilno usmerjale neposredno in prehodno trgovino in prav tako odloĀale o pomorski dejavnosti in vlogi teh mest. BeneĀani so s svojo kopensko trgovinsko politiko, ko so v odnosu do trenutno najmoĀnejae politiĀne sile v zaledju vedno skuaali uve-ljavljati naĀelo <svobode= poti in trgovine, dvignili pomen istrskih pristaniaĀ

kot srediaĀ neposredne in prehodne trgovine. Koper je od druge polovice 14.

stoletja postal za daljai Āas najvanejae mesto za trgovino z zaledjem. Prav s to politiko, ki so jo narekovale tudi koristi samih Benetk , so BeneĀani pravzaprav v Kopru in drugih podrejenih mestih zlomili odpor proti njihovemu pomorskemu monopolu.

Z vrsto ukrepov so dvignili Koper na prvo mesto med svojimi pristaniaĀi. Z

gradnjo nove poti v letu 1361, ki je ala po dolini Riane proti ÿrnemu Kalu in Klancu , in sploh z veĀjo skrbjo za ceste, z ustvarjanjem boljaih razmer za trgovce in trgovino 3 kot npr. leta 1364 z graditvijo velikega gostiaĀa in omiljeno mitninsko politiko, ki je ala v olajaevanju celo tako daleĀ, da je npr. leta 1375

povsem oproaĀala mitnino za doloĀene vrste blaga (olje, vino, sol) vsem, ki so pripeljali ito, moko in druga ivila v Koper 3 so BeneĀani pritegovali trgovino v svoje favorizirano mesto. ae posebej pomembni ukrepi so se nanaaali na trgovino s soljo, ki so jo poleg neovirane proizvodnje v koprskih solinah (kar 1

1 1

! "

#!

$% &' &( )*!

+ , "

-

ni veljalo za piranske) celo dovaali od drugod. BeneĀani so se namreĀ dobro zavedali, da lahko prav s soljo v veliki meri pritegnejo tovornike iz notranjosti, ki potem niso imeli razloga iti drugam. Koper je za take primere ae posebej doloĀal nije cene soli za vse tiste, ki bi pritovorili ito v mesto.

Posledice te politike so se kmalu pokazale. }e leta 1364 nam vir govori o poveĀanem prometu v Kopru po novozgrajeni poti; a tudi pozneje se pot ob Riani oznaĀuje kot vana za trgovino iz zaledja v Koper . Beneaki do Francesco Foscari je npr. leta 1430 izrecno dejal, da po njej prihajajo < mussolati= ali

< Cranzi= in ustvarjajo blaginjo mestu.

Trgovina s Kranjsko je ugodno vplivala na razvoj istrskega podeelja in na njegovo poseljevanje, kajti atevilni Kranjci so se odloĀili tudi za stalno naselitev, ki je konĀno mnogim omogoĀila dvig na drubeni lestvici. Po vsej ver-jetnosti je bil obseg trgovine priblino enak kot s Koprom vsaj ae s Piranom in Trstom , o Āemer so se ohranili viri v veĀji mnoini e za Āas od dvajsetih let 14. stoletja dalje. }e tedaj so se namreĀ, enako kakor v Koper , trgovci iz notranjosti naseljevali v obe mesti, bodisi kot prebivalci ( habitatores, kar so bili po statusu tudi prebivalci vasi) ali celo kot meaĀani ( cives), in si tu kupovali zemljiako posest. V Piranu so v prvih dveh tretjinah istega stoletja posamezni priseljenci iz Ljubljane postajali celo biriĀi ( baroerij, birro) 3 kot npr. Nikolaj iz Ljubljane v letih 133131349 ali leta 1353 Konrad, sin krznarskega mojstra Konrada iz Ljubljane , ali leta 1364 Matija , Matejev sin iz Ljubljane 3, neka-kani mestni policisti v slubi podestata, med drugim tudi z nalogo pobiranja dajatev med okoliakim prebivalstvom. Faktor privlaĀnosti je bil izrazit zlasti na gospodarskem podroĀju, saj je v nasprotju z razmeroma trdimi fevdalni-mi odnosi na Kranjskem in Koroakem v zaledju primorskih mest prevladoval zakupni odnos, z raznimi oblikami spolovinarstva in druabniatva ( socida), pri Āemer so bili najemniki osebno svobodni in jih je vezala le pogodba.

Ta trgovska dejavnost, ki so jo kljub upadanju od konca 16. stoletja dalje ae v naslednjih stoletjih do propada Beneake republike podestati istrskih mest v svojih poroĀilih beneakim oblastem oznaĀevali kot osrednjo gospodarsko dejavnost v deeli, je bila znaĀilna zlasti za mesta na severu Istre , Milje , Koper , Izolo in Piran , zato so ta mesta od 14. do 16. stoletja doivela tudi najveĀji vzpon in demografski razcvet. Tako je Koper z zaledjem leta 1548 atel okoli 10.000, Piran z zaledjem pa konec 15. stoletja 7.000 prebivalcev. Morda so ravno zaradi tega ta obmoĀja veljala tudi za bolj zdrava od junoistrskih, saj je e v drugi polovici 14. stoletja Petrarka vabil Boccaccia v Koper in Trst , ker da je tu odliĀen zrak in razgibano okolje.



023 43 5 678 9

3

3 :;4 <=

=> 7

3 2?; @8 9=

A3 43 B =

Podpiranje trgovine po kopnem s habsburakimi deelami pa je Istrane vodilo v nove konflikte in negotovosti. Kot so si BeneĀani lastili monopol na Jadranskem morju , tako so od druge polovice 15. stoletja Habsburani poskuaali vzpostaviti monopolno trgovino s primorskimi mesti po kopnem, zlasti preko Trsta in deloma Reke . V ozadju teenj obojih pride do neprestanih spopadov med tema tedanjima evropskima velesilama, ki so priali najbolj do izraza v vojni leta 1463, v tako imenovani vojni s Cambraisko ligo (Avstrija , apanija , Francija , Papeaka drava) v letih 150831516 ter v (v mnogih pogledih za Istro in njeno gospodarsko in demografsko stanje usodni) vojni za Gradiako ali v <uskoaki vojni=, kot so imenovali ostre spopade v Istri in Furlaniji v letih 161631618.

Potem ko je z osvojitvijo zahodnoistrskih mest Beneaka republika pridobila pomembna oporiaĀa na poti pomorske trgovine do drugih mediteranskih in levantinskih oporiaĀ ter potem ko so vse do zaĀetka 16. stoletja BeneĀani imeli popolni nadzor nad uvozom blaga z Vzhoda, namenjenega evropskim triaĀem, ter nad mednarodno trgovino z lastnimi in tujimi manufakturnimi proizvodi, je od tridesetih let 16. stoletja sledilo upadanje gospodarske moĀi Beneake republike , in sicer kot posledica geografskih odkritij in prenosa svetovne trgovine na zahodno obalo Evrope ter neprilagodljivosti beneakega gospodarstva novo nastalim razmeram.

Beneake ladje so se do tega obdobja, z izjemo ladjevja nekaterih drugih italijanskih mestnih dravic (Genova , Pisa ), skorajda brez konkurence gibale po Sredozemlju; za tedanje navigacijske zmonosti so plule po najvarnejaem pomorskem itinerarju: proti zahodnoistrskim lukam, prvi etapi svojega po-tovanja. Po preplutju nevarnega Kvarnerja se je plovba nadaljevala ob tedaj beneaki obali proti Zadru , Splitu in dalje na jug, v Egejsko , Jonsko in Sredozemsko morje , veĀkrat pa ae proti Ārnomorskim lukam na vzhodu ter apaniji , Angliji , Flandriji in Nizozemski na zahodu. Ladje in trgovski konvoji so se nato po isti poti vraĀali nazaj. To je obdobje, ko so se beneake galeje ob povratku iz Bejruta , Aleksandrije , Cipra , Krete , Southamptona ... zaustavljale v Puli , Rovinju , PoreĀu , Piranu in Kopru , pretovarjale blago, popravljale svojo dotrajano opremo in Āakale na ugoden veter, da bi s spretnimi rovinjskimi ali poreakimi vodniki ladij ( pedotti) preplule parenzano 3 v pomorskem argonu te dobe imenovano oddaljenost okoli 100 beneakih milj od Istre do Benetk .

Tem nevaeĀnostim so se poleg obiĀajnih lakot in epidemij bolezni, ki so si do zadnje kuge v Istri v letih 1630332 sledile povpreĀno vsakih 10312 let, v 16. stoletju pridruile ae izredno neugodne klimatske razmere, poplave ter

.

. /





E FG H

IG

JL MN MO PQG

R S H

FT

Slika 59: Beneaka galeja (PMSMP)

Slika 60: Procesija beneakega doa na t. i. ladji Bucintoro ob prazniku <Poroke z morjem=, ki so ga slavili prav v Āast zavzetja vzhodnojadranske obale leta 1000

(PMSMP)

C C D

WXY [Y \ ]^_ `

Y

Y ab[ cd

de ^

Y Xfb g_ `d

hY [Y i d

zmrzali, znaĀilne za ves evropski prostor v tem Āasu, ki ga nekateri imenujejo kar mala ledena doba, predvsem pa zmeraj globlja gospodarska kriza Beneake republike .

Kljub temu da je Beneaka republika e od osvojitve krajev v Istri vodila izredno omejevalno in monopolno politiko v pomorski trgovini 3 tako da so obalna mesta, ki so imela v predbeneakem obdobju e vzpostavljene tesne trgovske stike s kraji ob Jadranskem morju , s temi ukrepi gospodarsko izredno stagnirala 3, istrska mesta vse do dvajsetih let 16. stoletja niso zapadala v teje gospodarske in demografske krize. Mesta so si s svojim podeeljem razmeroma hitro opomogla od obĀasnih padcev zaradi kunih epidemij, zmanj-aanja prebivalstva, prometnih in proizvodnih zastojev.

SpriĀo vseh teh pojavov, s prenosom prometnih komunikacij na Atlantik , s pojavom konkurenĀne angleake, francoske, apanske, portugalske in nizo-zemske flote v Sredozemlju, z vse globljimi turakimi prodori kriza ni zajela le beneake metropole, temveĀ tudi istrska mesta. Tako je opazna, sprva predvsem na jugu Istre , stagnacija prebivalstva oziroma njegovo naglo upadanje v 16. in 17. stoletju, ki ga ni mogla zaustaviti niti obsena kolonizacijska politika, povezana z velikim priseljevanjem prebivalstva z Balkanskega polotoka . Ustvarjati so se zaĀela obsena obmoĀja pustot, to je zapuaĀenih vasi in obdelovalnih povrain, znaĀilna za ves zahodnoevropski prostor v obdobju od 13. do 17. stoletja. Nazoren prikaz tega procesa v Istri nam nudi ravno pulski teritorij, kjer je bilo nekoĀ 72 vasi, leta 1583, ko je o tem ob svojem povratku z dolnosti istrskega nadzornika Urada za neobdelana zemljiaĀa Marino Malipiero poroĀal beneakim oblastem, je na tem teritoriju prebivalstvo ivelo le ae v 12 vaseh.

Pustote so na ozemlju Pule nastale na skoraj 82 % nekoĀ obdelovalne povraine. Beneake oblasti so tako zemljiaĀe razglasile za dravno in nanj zaĀele naseljevati kolone, zlasti iz Dalmacije , Albanije , Bosne , ki so jih obvezale, da zemljiaĀe usposobijo v roku 335 let, s tem da so jih od prve polovice 16.

stoletja oprostile plaĀevanja vseh dajatev za dobo 20 let. Prevoz se je opravil na dravne stroake, prialekom pa so namenili tudi nekaj denarja, ki so jim ga posodili pod ugodnimi pogoji.

V drugi polovici 15. stoletja se je obstojeĀim teavam v Istri pridruila ae ena velika nevarnost za prebivalstvo, ki je sproila migracijske tokove, kakr-anih Balkanski polotok ne pomni od preseljevanja narodov na prehodu v srednji vek. Na mejah Evrope so se namreĀ pojavili Turki, na katere so BeneĀani naleteli na svojih posestih v GrĀiji in Albaniji e v zaĀetku 15. stoletja, prvi U

U V

l mn o

pn

qr st su vwn

x y o

mz

znani prodor preko Istre v Furlanijo pa beleimo v letu 1469. Ti vdori, povezani s plenjenji in pustoaenji, so se enkrat z veĀjo, drugiĀ z manjao silovitostjo ponavljali vse do leta 1499, nato pa ae veĀkrat v 16. stoletju. Prizadeli so predvsem istrsko podeelje, tako beneako kot avstrijsko, kajti obalna mesta so bila relativno dobro utrjena in jih Turki niti niso poskuaali napadati, kljub temu pa so povzroĀili med ljudmi izredno negotovost in strah, tako da so se do Āvrstejae vzpostavitve Vojne krajine (1578) mnogi zatekli v varnejae kraje, zlasti v Italijo .

Kronologija migracij se ujema s kronologijo turakih vdorov proti beneakim in avstrijskim mejnim obmoĀjem na severu Istre in v Furlaniji , saj sta obe ogroeni strani 3 Benetke in Avstrija 3 usmerjali koloniste prav v te kraje.

}e leta 1413 so nekatere skupine iz Bosne in Hrvaake naselili v Kontovelu in Proseku nedaleĀ od Trsta , od leta 1432 do 1463 pa so namestili prebenike na obmoĀje Pirana , predvsem v Lucijo . Leta 1449 se kolonisti trajno naselijo v vasi Bibali pri Bujah , medtem ko veĀja skupina Dalmatincev leta 1463 zasede polja okoli Savudrije . Tega leta so knezi Frankopani naselili Hrvate in ÿiĀe v severnem delu istrskega polotoka. Do konca stoletja se je po ohranjenih arhivskih virih zgodilo ae veĀ preselitev: piranski komun je leta 1467 poskuaal v Dalmaciji najti kolone, pripravljene za preselitev na njegovo ozemlje, leta 1480 je v vas Dekani pri Kopru priala skupina albanskih priseljencev iz okolice Skadra , deset let kasneje pa so se hrvaaki ubeniki naselili na Krasu v okolici Trsta in v Podgradu .

Poleg dravne oblasti so nove priseljence vabili tudi privatni posestniki, ki so zaradi vojn, bolezni in pomanjkanj ostali brez delovne sile. Tako je leta 1463 Marquardo Appolonio , pripadnik stare piranske druine, sklenil dogovor z desetimi kmeti iz okolice aibenika , da se preselijo na njegove posesti v Piranu .

Kasneje so novaĀenje novega prebivalstva zaupali tudi posameznikom, ki so jih za to poĀetje nagradili. VinĀenc Kukiþ iz aibenika je leta 1603 obljubil pripeljati 30 druin na ozemlje Umaga , za kar so mu beneake oblasti obljubile meseĀno plaĀo 6 dukatov, za vsako pripeljano druino pa posojilo v viaini 30

dukatov (1 dukat = 6,2 lire). Simon Chiurco , Albanec iz okolice Skadra , je za 12 albanskih druin, pripeljanih na ozemlje PoreĀa , leta 1612 prejel hiao v PoreĀu , Āez 9 let pa se je zavezal, da bo pripeljal ae nadaljnjih 12 druin.

Vselej pa BeneĀani niso imeli sreĀne roke pri izbiri vodnikov. Tako je Milineo Lukanoviþ leta 1634 pripeljal iz Novija v Dalmaciji 120 ljudi na ozemlje j j k





}~ � � ��� �



��� ��

�� �

~�� �� ��

� � � �

Slika 61: }minj (Valvasor, 1689)

Slika 62: BrseĀ (Valvasor, 1689)

{

{ |

� �� �

��

�� �� �� ���

� � �

��

Pule . Toda e naslednje leto se je skupaj s priseljenci, ivino in 2.264 lirami (soliden konj je veljal okoli 100 lir, omenjena vsota pa je zadoaĀala za nakup dvonadstropne hiae v mestu s parcelno kvadraturo okoli 70 m²), ki so jim jih BeneĀani posodili za Āimbolj nemoteno naselitev, zatekel na avstrijsko stran ter tam dobil zatoĀiaĀe in dovoljenje za naselitev.

V 16. stoletju se je organizirana kolonizacija poveĀala tudi v avstrijskem delu Istre , kjer so se osnovne demografske in etniĀne znaĀilnosti komaj kaj razlikovale od tistih v beneakem delu. Med letoma 1510 in 1525 je Krsto Frankopan naselil prebenike v Mune in }ejane , iz Bosne so priali leta 1511 v Lupoglav . Demografsko stanje v Pazinski grofiji se je znatno poboljaalo, ko je fevd priael v last druine Mosconi (od leta 1532), ki je pospeaevala naseljevanje slovanskega elementa iz zahodne Bosne . Medtem ko je Pazinska grofija po statistiĀnih podatkih, zapisanih leta 1508 v t. i. Libri commemoriali della Repubblica di Venezia v obdobju enoletne beneake zasedbe v Āasu vojne Republike s cesarjem Maksimilijanom , atela le 1.103 <ognjiaĀ ali druinskih enot= in 1.283

moakih, sposobnih za oroje in delo, belei popis, ki ga je izvraila komisija nadvojvode Karla leta 1571, porast za 815 ognjiaĀ, leta 1578 pa ae za nadaljnjih 172 ognjiaĀ. To atevilo bi bilo ae veĀje, Āe se ne bi kmetje preseljevali v beneaki del Istre , saj se je tako prebivalstvo v Kraikli zmanjaalo za 13 druin, v Cerovljah in Grdoselu za 3, v PiĀnu za 2 itd.

Te selitve niso bistveno vplivale na etniĀni element. Priimki, navedeni v urbarjih lupoglavskega gospostva (156031571), jasno kaejo na hrvaako in slovensko poreklo tamkajanjih kmetov, kljub temu da se je v teh 11 letih spremenilo preko 55 % prebivalstva.

Posamezna priseljevanja iz Furlanije , Karnije in Beneakega 3 predvsem obrtnikov in manjaih trgovcev 3 so oblikovala v mestecih in manjaih naseljih avstrijske Istre sloj italijanskega in furlansko-karnijskega elementa, zlasti v Pazinu , PiĀnu , GraĀiaĀu , }minju in Tinjanu . Ta se je v 17. stoletju dopolnjeval s sporadiĀnim doseljevanjem italijanskega elementa tudi z obmoĀja Vidma in Bergama , od koder je izvirala druina Mosconi. V mestecih Pazinske grofije in na podeelju so torej ravno tako obstajali pogoji za asimilacijo; priseljeni Furlani in Krneli so se na podeelju hrvatizirali (Callegarich, Furlanich), Slovani v mestih pa italijanizirali (Ivich, Bellasich, Slocovich), kar se je glede na mesto bivanja v glavnem dogajalo tudi s priseljenimi Nemci in redkimi Madari.

V tem Āasu je bila na obronke UĀke in ÿiĀarije naseljena in samoiniciativno priseljena druga skupina aromunskih Vlahov ali ÿiĀev, t. i. Istroromunov, ki s svojimi predhodniki iz 13. in 14. stoletja oĀitno ni veĀ mogla vzposta-

� � �

¢£¤ ¥¤ ¦ §¨© ª

¤

¤ «¬¥ ­®

®¯ ¨

¤ £°¬ ±© ª®

²¤ ¥¤ ³ ®

viti etniĀnega kontakta. Potomci te kolonizacije ekstenzivnih ivinorejcev in poljedelcev so ae v 19. stoletju aktivno uporabljali svoj jezik, vendar se je veĀina e tedaj utopila v prevladujoĀem slovanskem etnosu. Ravno tako so se v beneaka istrska mesta v 16. in 17. stoletju samoiniciativno priseljevali iz italijanskih deel, iz Furlanije , Karnije , Beneakega , v aestdesetih letih 16.

stoletja pa beleimo tudi organizirano in dobro zamialjeno kolonizacijo okoli 120 druin iz Bologne na podeelje Pule . Romagna je namreĀ v tem Āasu do-

ivljala izreden populacijski vzpon, povezan z novimi agrotehniĀnimi prijemi za bonifikacijo zemljiaĀ, tako da so bili priseljeni BolognĀani namenjeni zlasti tehniĀni izboljaavi zemljiaĀ in naĀina pridelovanja. BolognĀani so se vestno lotili dela, sestavili nekakaen kataster, ki je sploh edini nastali kataster v Istri v obdobju Beneake republike , ter se dogovorili, da bo 4 % pridelka, zraslega na vseh melioriranih zemljiaĀih, pripadlo njim. Toda kljub prvotnemu pristanku pulskih plemiĀev in mestnega sveta so kmalu za prialeke nastopile teave.

PulĀani so beneakim oblastem navajali kot poglavitni razlog nesprejemanja BolognĀanov dogovorjene 4 %, toda glavni razlog je tiĀal v dejstvu, da so pulske druine veĀino neobdelanega dravnega zemljiaĀa, ki so ga morale odstopiti BolognĀanom, na tak ali drugaĀen naĀin oddajale v najem za zimsko paao podlonikom iz avstrijske Istre ter so bile tako v svojem omejenem prepriĀanju oakodovane zagotovljenega zasluka. Nastopili so prepiri, enega od BolognĀanov so celo ubili, mnogi so se vrnili domov, tisti, ki so ostali, pa so se pomeaali s tamkajanjim prebivalstvom, toda zemljiaĀa so ostala v glavnem nemeliorirana.

Prisilno so se na istrski polotok za doloĀen Āas priselili posamezniki, ki so jim bili zaradi raznih prekrakov izreĀeni sodni izgoni ( banditi), ukrepi, ki so jih tedaj predpisovali kazenski zakoniki atevilnih evropskih deel. Tako so zaĀasno prebivaliaĀe dobili mnogi BeneĀani, ki so se kakor koli prekraili zoper postave in jim je izgon v Istro predstavljal eno milejaih kazni. Leta 1686 pa so celo razmialjali, da bi s temi izgnanci pripomogli tudi k poseljevanju Istre . Drugi primer so bili plaĀani vojaki, ki so jih najemale oblasti za obrambo deele; ti so prihajali iz italijanskih, nemakih, severnoafriakih, apanskih ter seveda balkanskih deel, beleimo jih pa celo iz Nizozemske in Francije . Novembra 1600 raaporski kapetan Francesco Correr naateje svojo posadko, kot pravi, po nacionalnosti (... da particolar conto del numero di quelle militie à nation per nation): Italijanov 330, Francozov 48, Hrvatov 106, KorziĀanov 90.

Glede na nestalne razmere na Balkanskem polotoku pa je bilo od tam tako organizirano kot samoiniciativno priseljevanje v Istro najintenzivnejae. Temu



¡

· ¸¹ º

»¹

¼½ ¾¿ ¾À Á¹

Ã Ä º

¸Å

so botrovale zlasti razmere v zvezi s turakimi osvajanji. Beneaki naĀelniki iz Dalmacije in Kotorja so veĀkrat poroĀali o vzrokih tega eksodusa. Na primer zadrski knez Alvise Dolfin v poroĀilu senatu leta 1578 poudarja, da je zadrsko obmoĀje naseljeno, toda na njem vlada velik strah pred Turki, ki vpadajo preko meje, kradejo njihovo imetje in ugrabljajo otroke, tako da mnoge druine beijo v Apulijo ali Istro . Osem let kasneje je zadrski knez Zuane Battista Michiel zanimivo poroĀal, da so mnoge vasi na obmoĀju Zadra nenaseljene, Āeprav v njegovem zaledju, na turakem ozemlju, ivijo <kristjani, turaki podloniki=, ki jih z beneake strani napadajo in ropajo Uskoki. Zato se Michiel zavzema, da bi to prebivalstvo potihoma zvabili in namestili po nenaseljenih vaseh zadrske okolice ali jih premestili v Istro . ÿeprav so jim za preselitev na zadrski teritorij predlagali oprostitev vseh dajatev od obdelane zemlje za naslednjih 8 let, so se raje odloĀili za preselitev v daljno in razvpito Istro , kjer so bili pogoji za naseljevanje ugodnejai.

Sprva so s strani dravne uprave za naseljevanje novega prebivalstva skr-beli podestati posameznih dalmatinskih in istrskih mest, razni obĀasni sindiki in nadzorniki (= provveditori; v sedemdesetih letih 16. stoletja je tudi za priseljevanje skrbel istrski Provveditore sopra i Legni), izvoljeni v beneakem Velikem svetu, senatu ali svetu deseterice, pa tudi Āastniki rednih beneakih ustanov, kot sta bila kapitan Zaliva ( Capitanio in Golfo) in generalni kapitan (Istre ,) Dalmacije in Albanije ( Capitanio generale in (Istria,) Dalmazia et Albania). Leta 1566

pa so BeneĀani ustanovili poseben urad za naseljevanje in obdelovanje nenaseljenih in opuaĀenih zemljiaĀ, t. i. Magistrat za neobljudene kraje ( Magistrato sopra i Beni inculti). Urad naj bi v teh zadevah skrbel za vso dravo, toda ker je bilo njegovo delovanje v Istri neuĀinkovito, so leta 1578 imenovali posebnega Nadzornika v Istri ( Provveditore nell9Istria), s sedeem v Puli . Skrbel je za kolonizacijo novih prebivalcev, in ti so bili le njemu odgovorni tako v upravnih kot sodnih zadevah. Nadzorniki v Istri so bili imenovani za dve leti vse do leta 1592, ko je te dolnosti prevzel deelni kapetan v Raaporju (Buzet ).

Iz Āasa delovanja tega urada se je ohranilo razmeroma obseno arhivsko gradivo, ki osvetljuje zapleteno problematiko naseljevanja istrskega polotoka v 16. in 17. stoletju. Predvsem gre za ugotovitve, da se organizirana kolonizacija Grkov v doslej ugotovljenih 12 primerih od leta 1530 do 1669, z okoli 4.000 ljudmi iz Nauplija , Malvazije , Krete , Cipra in od drugod, ni obnesla.

Mnogi so se zaradi tekih razmer v novi deeli in konfliktov s starim prebivalstvom odselili drugam ali se vrnili domov, tisti, ki so ostali, pa so se v glavnem integrirali z veĀinskim italijanskim elementom, saj so jih naseljevali predvsem

´ µ ¶

ÈÉÊ ËÊ Ì ÍÎÏ Ð

Ê

Ê ÑÒË ÓÔ

ÔÕ Î

Ê ÉÖÒ ×Ï ÐÔ

ØÊ ËÊ Ù Ô

v mesta. Prialeki iz Albanije , med katerimi jih je bilo precej slovanskega porekla, saj se je tedaj k Albaniji atel tudi veĀji del ÿrnogorskega primorja , so se v glavnem pomeaali med veĀinskim podeelskim slovanskim prebivalstvom.

Najbolj pa so se v novi deeli obnesli atevilni priseljenci slovanskega porekla, ki so jih mnogi podestati in nadzorniki v svojih poroĀilih opisovali kot odporne, navajene vsega hudega ter vsekakor primerne za spopad s skoraj nevzdrnimi pogoji, ki so vladali v deeli.

Pri novaĀenju novega prebivalstva so bile beneake oblasti v duhu triden-tinskega koncila (sredina 16. stoletja) pozorne zlasti na to, da so se nekatoli-aki novinci ae pred odhodom zaobljubili, da bodo prestopili v katoliako vero.

ÿeprav so v Istro prihajali v prvi vrsti katoliki iz zahodne Bosne , Hercegovine , Dalmacije , otokov in sosednjih avstrijskih deel, mnogi pod vodstvom svojih

upnikov franĀiakanov, so bili mnogi tudi iz pravoslavnih deel. Sem gre ateti Grke in priseljence Ārnogorskega ter srbskega porekla. Med temi pa je le Ārnogorski skupini iz Crmnice , ki se je sredi 17. stoletja nastanila v Peroju , uspelo ohraniti pravoslavno vero. V svojih prizadevanjih so uspeli ne le zato, ker so s seboj pripeljali svojega duhovnika, marveĀ tudi zato, ker je e od leta 1588 v Puli obstajala edina od oblasti priznana pravoslavna upnija v Istri , cerkev sv.

Nikolaja, ki so jo ustanovili graki begunci.

Kljub temu da je beneaka oblast dovolila grakim druinam v Puli in Ār-nogorskim v Peroju pravoslavni obred v pulski cerkvi sv. Nikolaja, ti niso bili zaeleni. <Vas Peroj pripada grako-shizmatiĀnemu obredu,= se tamkajanjemu naĀelniku pritouje pulski akof Bernardino Corniani leta 1669; <sem so z odo-britvijo dravnih oblasti priali prebivalci iz ÿrne gore , ki so obljubili, da bodo sprejeli obred Svete Rimske Cerkve, toda ko so se naselili, svoje obljube niso drali.= ae veĀ, njihov duhovnik Onofrio Sagredo naj bi poskuaal vplivati celo na katoliake druine v Peroju , da bi sprejele pravoslavje, opozarja pulski akof, saj <novi Morlaki le redko obiskujejo cerkev in opravljajo kraĀanske dolnosti=, tako da bi ti katoliki, ki <ne poznajo drugega Boga kot svoj trebuh=, kaj lahko padli pod vpliv vsiljivega Sagreda .

VeĀina pravoslavnih priseljencev se je s Āasom pokatoliĀanila, kajti akof Gasparo Negri leta 1748 z zadovoljstvom ugotavlja, da so <razkolniake za-blode= prenehale ter da tudi <matere nekdanjih grakih priseljencev vzgajajo otroke v katoliaki veri=.

Vendar se mnogi pravoslavni priseljenci pritiskom niso uklonili in so se tudi zaradi neugodnih gospodarskih razmer ter drugih neprijetnosti raje vrnili na svoja prejanja domovanja, ali odali v druge balkanske deele ali preko mor-

Æ Ç

Æ





Ü ÝÞ ß

àÞ

áâ ãä ãå æçÞ

è é ß

Ýê

Slika 63: Plesalci iz Peroja (Tischbein, 1842)

Slika 64: Lupoglav (De Franceschi, 1963) Ú Û

Û

îïð ñð ò óôõ ö

ð

ð ÷øñ ùú

úû ô

ð ïüø ýõ öú

þð ñð ÿ ú

ja ali kopnega v Italijo , nekateri pa celo na ozemlje turake drave. Tak primer je bil s poskusom naselitve skupine okoli 700 bokeljskih hajdukov (med njimi je bila tudi kaka katoliaka druina), ki je e po nekaj letih doivel popoln neuspeh.

Kronologijo organiziranih priseljevanj z Balkana v Istro od zaĀetka 15. do konca 17. stoletja, torej za polnih 300 let, ko je prihajalo v skupinah po manj kot 12 in tudi veĀ kot 120 druin, je podal v svoji monografiji o Rovinjskem selu V. Bratuliþ , tako za priseljence grakega kot albanskega in slovanskega porekla. Kronologijo dopolnjuje M. Bertoaa s podatki, povzetimi po P. Kandlerju (L9Istria, a. 4, n. 11 in a. 6, n. 18320), da se je skupina Morlakov leta 1556

naselila v Novi vasi pri PoreĀu , dalmatinska skupina v Raaporju leta 1606, hrvaake druine iz Dalmacije in Hrvaake pa na ozemlju od Kopra do Pule v letih 154031630.

Bratuliþ na podlagi virov iz e navedene literature naateje 117 primerov skupinske kolonizacije Slovanov z Balkanskega polotoka v Āasu od leta 1401

do 1699, medtem ko je Ārnogorski zgodovinar Stanojeviþ po ae neobjavljenih virih iz beneakega Dravnega arhiva izraĀunal, da se je v obdobju prvih 70 let 17. stoletja v Istro preselilo okoli 11.000 ljudi, in sicer iz Dalmacije in Bosne 8.300, 2.000 iz danaanjega ÿrnogorskega primorja , 306 je bilo grakih priseljencev, 362 pa Albancev z obmoĀja od Bara do Bojane .

ÿeprav Stanojeviþ trdi, da se je v njegovem obravnavanem obdobju (potem ko tudi sam ne upoateva vse razpololjive literature; prim. Bertoaa , 1967) zgodila <ena od najmasovnejaih migracij v zgodovini naaih (jugoslovanskih, op. D. D.) narodov, izvedena ne naenkrat, temveĀ postopno=, lahko na podlagi vira, ki je bil objavljen 7 let po njegovi razpravi (Bertoaa , 1972), ugotovimo, da se je e v 16. stoletju iz bivaih jugoslovanskih deel v ae krajaem obdobju (20 let) na istrski polotok naselilo podobno atevilo priseljencev.

airino tedanjega priseljevanja nazorno prikazuje prvo znano atetje prebivalstva beneake Istre iz leta 1554, ki so ga izvraili beneaki sindiki Bragadin , Lando in Morosini . Iz zgornje tabele je razvidno, da so sindiki poleg popisa starega prebivalstva v popis po druinah zajeli ae novo prebivalstvo, ki ga imenujejo s skupnim imenom Morlachi. Ker so BeneĀani sredi prve polovice 16. stoletja, da bi poveĀali faktor privlaĀnosti in s tem pospeaili priseljevanje tujega prebivalstva v Istro , poviaali oprostitev plaĀevanja davkov prialekom s 5 na 20325 let in s tem podaljaali tudi njihov status novih prebivalcev, lahko upoatevamo, da se je 1.945 v popisu zajetih druin Morlakov priselilo v beneako Istro v obdobju od leta 1534 do 1554; Morlaki takrat predstavljajo ë ì í

K





Tabela: Popis starega in novega prebivalstva v beneaki Istri leta 1554





kraj


mesto/terra

teritorij





skupaj


druine Morlakov

Piran

3100

3

3100

45

Buje

967

647

1614

50

Gronjan

928

3

928

50

Oprtalj

1166

3

1166

3

Sv. LovreĀ

1200

3

1200

120

Bale

904

3

904

30

Barbana

1600

3

1600

130

Labin (in Plomin )

2854

3

2854

200

SvetvinĀenat

2000

3

2000

3

Motovun

1793

2470

4263

300

Buzet

4844

3

4844

3

Umag

700

3

700

25

Novigrad

1008

3

1008

40

PoreĀ

780

340

1120

100

Rovinj

1789

130

1919

40

Vodnjan

1845

3

1845

60

Pula

594

2654

3251

60

Izola

1600

100

1700

3

Milje

1411

137

1548

3

Koper

5706

5588

11294

180

Dvigrad

55

Viinada in Tar

170

Zavraje

50

priblino petino vsega tedanjega prebivalstva (52.765), Āe upoatevamo, da je vsaka druina atela povpreĀno 5 Ālanov.

Poleg teh naĀrtnih naselitev so se v Istri obĀasno naseljevali ae razni trgovci in predvsem vojaki iz drugih drav Evrope , kot Francozi, apanci, Italijani, Nizozemci, severni AfriĀani in drugi, ki so po 15. stoletju sluili vojsko v Istri . ae med sedanjimi prebivalci se je v marsikaterih krajih ohranila zavest o tujerodni pripadnosti, kot npr. Lazarji iz PodpeĀi ponosno poudarjajo, da so Āeaki cigani.

Glede na navedeno lahko stoletne kontinuirane migracije razdelimo na samoiniciativne in organizirane, posamezne in skupinske, nato na zunanje 1



Z





!

" #

(iz raznih krajev v Istro ) ter notranje selitve prebivalstva znotraj polotoka, iz Pazinske grofije in drugih manjaih fevdov in nadarbin v beneaki del Istre in obratno, ali pa kar iz enega komuna v drugi, saj katastrov, ki bi nadzorovali podeljevano zemljiaĀe novim prebivalcem, ni bilo, in so si mnogi reaevali svoj zapleteni ekonomski poloaj tako, da so se po preteklih 20 letih, ko naj bi za-

Āeli plaĀevati dajatve, preselili na ozemlje drugega komuna ter se tu priglasili kot novi prebivalci.

Nastalega ekonomskega in politiĀnega stanja nekdaj gospodarsko razmeroma cvetoĀih istrskih mest Beneaka republika ni zmogla veĀ ugodno reaevati.

To se najbolje odraa v padcu prebivalstva v mestih po raznih epidemijah ali vojnah v 16. in 17. stoletju, ko se prebivalstvo do konca Republike, z izjemo v Rovinju , ni veĀ opomoglo na raven izpred prve polovice 16. stoletja. Tako je npr. Koper po kugi v letih 1553354 izgubil veĀ kot polovico prebivalstva, ae veĀji upad pa je doivel po kugi v letih 1630332, ki je ravno tako usodno prizadela vso deelo.

Grafikoni in tabele: Fluktuacija prebivalstva v beneaki Istri

(povraina 2.586,92 km²) po atetjih od leta 1554 do 1807



' () *

+)

,- ./ .0 23)

4 5 *

(6

$ % &

:;< =< > ?@A B

<

< CD= EF

FG @

< ;HD IA BF

J< =< L F

Opisano stanje je najbolj prizadelo istrska obalna mesta, kljub navedene-mu primeru posledic epidemije v Kopru pa le severozahodna istrska mesta, Milje , Koper , Izola in Piran , v 16. in 17. stoletju niso izgubila tolikanega atevila prebivalstva kot druga istrska mesta pod beneako upravo. Medtem ko je Pula na primer ae sredi 15. stoletja atel okoli 4.500 prebivalcev, jih je stoletje kasneje atel le ae 594, v mestnem svetu je tedaj imel le 17 plemiĀev, v tridesetih letih 17. stoletja pa le ae tri plemiake druine. Podobno usodo je doivljal tudi PoreĀ , ki je sredi 14. stoletja imel okoli 3.000 prebivalcev, v drugi polovici 16.

stoletja manj kot 700, v tridesetih letih 17. stoletja pa vsega okoli 30 prebivalcev. Verjetno so temu botrovali zdravstveno ugodnejai geografski poloaj severozahodnih istrskih mest, zlasti pa monosti hitrejaega obnavljanja prebivalstva zaradi ivahne trgovine z zaledjem.

Kadar je mesto opustoaila bolezen, je zmanjkalo delovne sile, mezde so se zviaale in ponavadi pritegnile okoliĀane, tako da se je podeelje praznilo. Toda istrsko podeelje, ki ga je bolj kot mesta pestila malarija, v tem Āasu 3 zaradi poljedelskega in ivinorejskega znaĀaja priseljencev in prizadevanj beneakih oblasti za krĀenje pustot 3 doivlja razmeroma ugodno rast prebivalstva.

7 8 9





P QR S

TR

UV WX WY [\R

] ^ S

Q_

Slika 65: Upodobitev Izole v pomorskem atlasu Sredozemskega morja turakega pomoraĀaka Sejjida Nûha, sreda 17. stoletja (PMK)

Slika 66: PoreĀ, stolp podestatove palaĀe (Caprin, 1905)

M N O

cde fe g hij k

e

e lmf no

op i

e dqm rj ko

se fe t o

ÿeprav je imelo naseljevanje prvenstveno gospodarski znaĀaj, pri Āemer etniĀna pripadnost ni igrala bistvene vloge, je bila za Beneako republiko pomembna tudi strateaka plat kolonizacije. Medtem ko so se sredi 16. stoletja zlasti zaradi upada turake nevarnosti prenehale organizirane selitve na obmo-

Āje severne Istre preko Dragonje , so bile te zaradi pojava uskoake nevarnosti ae intenzivnejae na obmoĀju june Istre . Posebno je to poudaril beneaki nadzornik v Istri Giacomo Renier v svojem poroĀilu leta 1585, ko je zapisal, da so <zadrski in aibenski Morlaki, nekdanji turaki podloniki, ne zgolj kremeniti in navajeni tegob, temveĀ tudi zelo iznajdljivi in spretni v kmeĀkih opravilih, sposobni ustvariti lepe prihodke. Ti ljudje so koristni v razliĀnih opravilih, tako da bi jih Vaaa Svetost lahko izkoristila v vsakem Āasu kot vojake, galjote, delavce za izgradnjo trdnjav in v vsaki drugi slubi, ravno tako pa so, glede na njihovo skromnost in vdanost, sposobni in pripravljeni braniti izpostavljene toĀke (junoistrske vasi, op. D. D.) pred ropanjem in vpadi gusarjev ter podobne zlonamerne drhali.=

Tako avstrijske kot beneake oblasti so torej mnoge prialeke, sposobne za boj, novaĀile v t. i. Āernide, nekakano kmeĀko vojsko, in jih nameaĀale na svojih mejah za obrambo drave. Toda to niso bile edine teave priseljencev; poleg nevaeĀnosti na morju na poti v Istro so jih v novi domovini doletele ae druge atevilne neprijetnosti.

Skupino priseljencev iz Dalmacije opisuje raaporski kapetan v svojem pismu senatu 7. februarja 1611: <Med njimi je 47 moakih od 18 do 60 let. Sposobnih za delo in oroje je le 23, drugi pa so starci in otroci. Preostalih 41

oseb so ene in deklice. ... Ugotovil sem, da so vsi zdravi. Le milost Boja je lahko prizanesla 88 duaam v mali fregati, kot je ta, da so na tako dolgem potovanju, v deevnem in vetrovnem vremenu, slabo obleĀeni, brez hrane in, lahko se reĀe, brez vsega, ostali ivi in zdravi.=

Tudi ko so se e nastanili na dodeljenih zemljiaĀih, je bilo mnogim uso-jeno siromaaenje. <Ti ljudje so polni bede in revaĀine,= piae javni geometer 27. marca 1611. <Ko sem jim izmerjal parcele dodeljenega zemljiaĀa, so me obkroali glavarji druin in mi neprestano zastavljali isto vpraaanje: 8Kako in od Āesa bomo iveli, dokler ne privedemo to kamnito in draĀasto zemljo v obdelovalno zemljiaĀe?9= V poroĀilih in pismih istrskih naĀelnikov se nahajajo opisi laĀnih in prezeblih kolonistov, ki v skupinah jedo surove olive po steblih, kradejo plodove po tujih njivah in vrtovih ali spijo pod vedrim nebom, pokriti z vejevjem.

à b





x yz {

|z

}~ � � ��z

� � {

y�

Slika 67: Pazin (Valvasor, 1689)

Slika 68: Bale, grad Bembo

(Benussi, 1924)

u v w

��� �� � ��� �

�

� ��� ��

�� �

� ��� �� ��

�� �� � �

Poloaj novega prebivalstva poslabauje ae odpor staroselcev, ki jim je bila odvzeta zemlja in dana v obdelovanje prialekom, povrhu tega pa je vse davĀ-

no breme padlo na staroselce. Z novimi prebivalci je narasel tudi problem pitne vode. <Kjer ni dovolj vode, pijejo iz jezer, ki je onesnaena in povzroĀa bolezni ter kugo. Tako so naredili poskus, ko so v kozarec natoĀili vodo in po nekaj urah videli, da je pol kozarca blata in peska; tako se ljudje okuijo.

Opazil sem, da zlasti v okolici Pule delajo take cisterne (vodnjake), ki so ae vedno v navadi na Levantu . Dobro bi jim bilo poslati izvedene mojstre, da bi zgradili spodobne vodnjake, saj bi s tem tudi kaj zasluili, zaposlili ljudi, pridelovali apno, kamenje,= slikovito razmialja raaporski kapetan Gio. Battista Basadonna leta 1638, ko opisuje teave novih prebivalcev, med katerimi vla-data lakota in revaĀina, zato se zatekajo tudi na cesarske posesti ter kradejo za preivetje. Kljub temu pa ae leta 1761 koprski podestat po obhodu deele ugotavlja, da so glavne teave v pomanjkanju vode in v naĀinih, kako bi pospeaili razvoj prebivalstva.

Spori se poleg spopada <mentalitet= vodijo tudi zaradi uporabe paanikov, lokev in gozdov, kjer je bila dovoljena seĀnja. V mnogih poroĀilih se navaja, da so kolonisti <sploano vzeto zelo osovraeni= v vsej Istri . V Puli , PoreĀu , Rovinju in Umagu oziroma na obmoĀju teh mest je prihajalo tudi do oboroenih spopadov. Na Āelu staroselcev niso bili le njihovi upani, temveĀ tudi mestni plemiĀi, niji komunski uradniki (kancelarji, kavalerji), pa tudi naĀelniki, ki so izgubili pravico pobiranja regalij, glob in drugih pristojbin od novega prebivalstva.

VeĀkrat so se novi naseljenci postavili v bran svojih pravic, tudi proti beneakim naĀelnikom. Ko je v septembru 1607 kavaler poreakega naĀelnika odvzel nekim priseljencem ivino, zateĀeno v tujem polju, naĀelnik pa jim je prepovedal vstop v mesto, je skupina kolonistov, oboroena s sabljami, samostreli, piatolami in kopji, vdrla skozi mestna vrata in priala pred pretorsko palaĀo.

Podestat jim je moral vrniti ivino.

V takih negotovih razmerah je mnogo kolonistov prestopilo na drugo stran zakona. <Mnogi novi prebivalci so postali razbojniki, kroijo po Pokrajini, kradejo, napadajo in ubijajo. Deseterico ujetih sem obsodil za veslaĀe na galeje, enega sem obesil na forke in enega obglavil, kaznoval pa bi ae druge hudodel-ce, Āe bi le imel moĀi, da jih ujamem. OĀistil bi ta kraj od teh hudobnih pre-stopnikov, ki so storili mnoga zloĀinska nedela,= ugotavlja leta 1631 raaporski kapetan Giacomo Contarini .

� �

�

� � ¡

¢

£¤ ¥¦ ¥§ ¨©

ª « ¡

�¬

Nekateri beneaki naĀelniki pa se zaĀenjajo zavedati, da k takemu stanju mnogo pripomore tudi njihovo sodstvo, saj e za najmanjae prekrake predvideva izgon, zato eden med njimi, koprski podestat in kapitan Angelo Morosini , leta 1678 predlaga, da bi bilo bolje, Āe bi le za zares velike prekrake obsojence izganjali, in da bi jih drugostopenjsko sodiaĀe tudi oproaĀalo od izgona ali da bi jih vsaj izgnali, na primer, v Novigrad , kjer je veliko pomanjkanje prebivalstva. Tri leta prej so namreĀ v njem naateli le 7 druin. Leta 1725

pa Giustinian Cocco , Āeprav ugotavlja, da mu daleĀ najveĀ teav povzroĀajo novi naseljenci iz Albanije , vseeno priznava, da se jih boji preveĀ izganjati,

<saj bo tako le ae veĀ kriminala v deeli,= zato naj bi izgnali le tiste, ki so ob-toeni umora ali kakega drugega izjemno tekega prekraka.

O novih prebivalcih pa so se ohranile tudi mnoge pozitivne vesti. Zlasti gre za ugotovitve, da je bil vpliv kolonizacije na gospodarski napredek Istre v 16. in 17. stoletju oĀiten in nesporen. <Novo prebivalstvo= je bilo po mnenju mnogih naĀelnikov <temelj obdelovanja istrske zemlje; skrĀili, meliorirali in kultivirali so velike povraine ter reaili tla od erozije in propadanja=.

V svojem preuĀevanju matiĀnih knjig rojenih in umrlih v Puli v obdobju od leta 1626 do 1700 Bertoaa (1978, 209) ugotavlja, da bi mesto e davno izu-mrlo, Āe ne bi bilo dotokov novega prebivalstva.

Iz preuĀevanja istovrstnega vira za Koper v letih 163231708 tega sicer ne moremo trditi, zato pa se je Benussi , potem ko je potrdil znaĀilno ugotovitev, da se je po epidemiji kuge zviaalo atevilo rojstev in sklenjenih zakonskih zvez (kar ne velja za malarijo), dokopal do ugotovitve, da bi po razmerju rojenih in umrlih v obravnavanem obdobju moralo prebivalstvo Kopra ateti leta 1709

6.658, po zanesljivem popisu Beneake republike pa je zaradi odseljevanja tedaj atelo le 4.638 ljudi.

Manko 2.020 prebivalcev je pripisal neugodnim ekonomskim razmeram, ki so kljub porastu kapitala nekaterih gospodarskih ustanov v mestu ( Fontiko, zastavljalnica Monte di Pietà), razvoju izobraevalnih ustanov in drugim prido-bitvam mnoge KoprĀane prisilile na odseljevanje in iskanje boljaih preivi-tvenih pogojev. Primer dokazuje, da se v Istro niso priseljevali ali izseljevali iz nje le nezadovoljni prialeki, temveĀ da je bila emigracija moĀno prisotna tudi med <staroselskim= prebivalstvom. Vsekakor so se poleg v istrske in italijanske kraje Istrani odseljevali ae v druge blinje in daljne deele.

Vzrok temu so bili tudi tradicionalni gospodarski in produkcijski odnosi, ki so se ohranjali kljub ali pa ravno zaradi stalne mobilnosti prebivalstva v

� � �

¯°± ²± ³ ´µ¶ ·

±

± ¸¹² º»

»¼ µ

± °½¹ ¾¶ ·»

¿± ²± À »

Tabela: Rojeni in umrli v Kopru (mestu) od leta 1632 do 1708 (po Benussi ,

1910, 1003)

mortaliteta na

na 1000 preb.

v letih od

rojeni

umrli

100 rojenih





letno zakonov


1632335


529

269

50,8

21,9

1636340

645

225

34,9

10,04

1641345

638

354

55,4

6,74

1646350

553

468

84,6

6,88

1651355

468

366

78,2

7,32

1656360

492

302

61,4

7,56

1661365

573

511

89,2

8,52

1666370

725

352

48,5

9,34

1671375

755

278

36,8

6,58

1676380

712

248

34,9

7,46

1681385

796

171

25,5

8,18

1686390

811

442

54,5

7,96

1691395

806

717

88,9

8,86

169631700

804

581

72,3

7,12

1701305

914

695

76,1

9,24

1706308

634

397

62,6

8,16

srednjem, ae bolj pa v novem veku. V Istri se izoblikuje specifiĀna socialna in etniĀna dihotomija mesta in podeelja, socialno-ekonomska struktura pa je tudi v 18. stoletju ae pogojevala etniĀno pripadnost, Āeprav razen v veroizpovedi etniĀnih konfliktov tedaj ae ni zaslediti. Obalna mesta so poveĀi-ni predstavljala trg podeelskim produktom, podeelani pa so v mestu naali proizvode za svojo domaĀo uporabo, preseki obeh so se prerazporejali ali preko morja v Benetke in Furlanijo ali po poteh v zaledne avstrijske deele.

Toda morda je ravno ta stalnost in neprilagodljivost novim razmeram, ki pa so ju ae najbolj trmasto vzdrevali v sami beneaki metropoli, privedla do ae veĀjega nazadovanja tudi potem, ko se je istrsko prebivalstvo v 18. stoletju z raznimi ukrepi uspelo obvarovati moreĀih bolezni in ko je BeneĀanom uspelo vzpostaviti <trajen= mir na svojih mejah z Avstrijo .

BeneĀani, ki so bili po eni strani utesnjeni z zmagami Avstrijcev nad skupnim turakim sovranikom, po drugi pa zaverovani v moĀ svoje trgovske mornarice, se sprva niso vznemirjali nad uspehi traakega mesta, na katere pa je bilo resda potrebno, predvsem zaradi nespretne avstrijske politike, od

­ ® ®

Ä ÅÆ Ç

ÈÆ

ÉÊ ËÌ ËÍ ÎÏÆ

Ð Ñ Ç

ÅÒ

uveljavitve statusa svobodnega pristaniaĀa kar dolgo Āakati. Na to najbolje kae porast prebivalstva v Trstu : od okoli 5.000 leta 1719 je leta 1758 atevilo naraslo le na okoli 6.500, toda e leta 1775 je Trst atel 10.000, leta 1785 pa 17.000 prebivalcev. Sorazmerno s porastom prebivalstva se je v Trstu veĀal tudi promet in seveda ekonomska uspeanost, ki so se ji kmalu pridruile razne gospodarske ustanove, kot je bila najprej neuspeana Vzhodna pomorska druba ( L9Imperiale privilegiata compagnia orientale), nato borza, pa zavarovalni-atvo, banke.

Medtem je na primer mesto Koper v vsem 18. stoletju atelo okoli 5.000

prebivalcev, prebivalstvo na koprskem podeelju, ki je merilo okoli 300 km², kar je celo nekaj veĀji obseg od ozemlja Mestne obĀine Koper v letu 1997, pa se je z okoli 7.000 v zaĀetku 18. stoletja povzpelo na okoli 11.000 prebivalcev konec stoletja, kar je bilo konĀno tudi povezano z razvojem traakega pristaniaĀa in z njegovo potrebo po agrarnih pridelkih. NajveĀje mesto v beneaki Istri je bil v 18. stoletju nedvomno Rovinj z okoli 12.000 prebivalci, kjer so nekateri daljnovidni mestni naĀelniki ae v prvi polovici 18. stoletja videli mo-

nost vzpostavitve podobnega svobodnega pretoka dobrin kot v Trstu ali na Reki , toda beneaka oblast je bila gluha za take in podobne pobude.

Poljedelstvo in ivinoreja vsekakor ostajata poglavitni gospodarski panogi podeelskega prebivalstva, toda tudi na tem podroĀju je opaziti le malo sprememb. Sredi 18. stoletja so zaĀeli sejati koruzo, vendar se zaradi veĀkratnih sua, zlasti v poletnih mesecih, vzgoja te rastline ni ravno obnesla, zato so mnogi prenehali s pridelovanjem te kulture in so se raje povrnili na tradicionalni sirek. Predsodki kmeĀkega in oĀitno tudi mestnega prebivalstva so bili zelo prisotni tudi ob uvajanju pridelovanja krompirja, saj so ae leta 1794 v koprski akademiji razpravljali o koristnosti in nujnosti prepriĀevanja kmetov, da bi sadili te hranilne rastline.

Kar nekaj privatnih pobud je bilo na podroĀju merkantilizma in ob zaĀetkih industrializacije. Taka je bila tudi predilnica Gian Rinalda Carlija , postavljena leta 1761 v Cereju ali Carlisburgu pri Kopru . V njej je zaposlil 50 delavcev, jo posodobil z barvarno, toda ko je prosil beneako oblast za davĀne subvencije, mu ta ni prisluhnila.

Poleg nerazumevanja beneake oblasti je naletel ae na obĀutno zavraĀanje domaĀega okolja, ki je poleg nekaterih nesreĀ, ki so spremljale njegov projekt, zlasti pa sploane gospodarske nedozorelosti pokrajine, postavilo piko na i Carlijevim razsvetljenim poskusom v Istri . Hvalevreden poskus se je tako klavrno konĀal.

Á Â Ã

Ö×Ø ÙØ Ú ÛÜÝ Þ

Ø

Ø ßàÙ áâ

âã Ü

Ø ×äà åÝ Þâ

æØ ÙØ ç â

Sicer pa so v Kopru zagnali obrat za izdelavo voska, v Rovinju so leta 1748

odprli strojarno usnja, fabriko likerjev in testenin, v PoreĀu suknarno, v Piranu leta 1764 obrat za izdelavo <morlaakih= klobukov, v Labinu so zaĀeli izkoriaĀati premog, v Sovinjaku pri Buzetu pa pridobivati galun (sol, raztopina, uporablja-na za strojenje ko). Leta 1784 se raaporski kapetan Gasparo Moro pohvali, da imajo na Buzetskem dovolj ita in vina, tudi nekaj olja pridelajo, drugo pa da morajo priskrbeti od drugod, ker je veliko pomanjkanje obrti in trgovine, zato je deela povsem ubona. Le z odkritjem rudnika galuna in galice (vitriol; mo-dra galica) ter s fabriko, ki jo je postavil Tenente Pietro Turini , lahko prispevajo kaj k razvoju, ae dodaja ta naĀelnik. Na Koprskem so z nasadi murv poskuaali

e ob koncu 17. stoletja, sredi 18. stoletja pa je ta dejavnost prinesla tudi nekaj dobiĀka. Leta 1741 so KoprĀanom dovolili vzgajati ostrige.

Vsi napori na podroĀju industrializacije beneake Istre so bili zaman v primerjavi z moĀno proizvodnjo avstrijskih deel, ae zlasti pa Trsta . KonkurenĀ-

nost avstrijskih izdelkov in odsotnost posluha beneakih oblasti za vsesploani gospodarski pa tudi kulturni razvoj deele, s stalnimi izgovori o trmastem in lenem istrskem kmetu, istrskega gospodarstva niso mogle pripeljati dlje kot do kroniĀne recesije, poveĀanega tihotapstva in razbojniatva. O tem priĀajo mnoga ohranjena poroĀila istrskih mestnih naĀelnikov, uradnikov itnega urada ( Magistrato alle biave) in zdravstvenih nadzornikov ( Provveditori alla sanità).

Toda morda je ravno tihotapstvo, ki je bilo bolj znaĀilno za severozahodna kot za jugozahodna istrska mesta, kazalo na tisto potrebno samoohranitveno tenjo Istranov ob izteku ancien regima, na njihovo sposobnost prilagajanja novonastalim razmeram z graditvijo Trsta kot enega najpomembnejaih mediteranskih pristaniaĀ za srednjeevropske potrebe.

Nepopustljivost beneake oblasti se je kazala zlasti v vedno viajih davkih na izdelke, ki so bili vitalnega pomena za Istrane. To so bili v prvi vrsti sol, olje, ribe, tako svee kot soljene, ter vino, deloma ae les, istrski kamen in marmor.

Za veĀino pridelkov je bilo znaĀilno, da so morali za prodajo najprej romati v Benetke , kjer se je tudi plaĀeval davek, medtem ko vina niso smeli izvaati na to tedaj eno izmed najbogatejaih svetovnih triaĀ. Zato se je ae srednjeveaka tradicija tihotapstva najbolj razbohotila ravno v 18. stoletju. O njegovem obsegu morda ae najbolje priĀa pritoevanje koprskega podestata in kapitana leta 1750, ko je priĀakoval 30.000 dukatov letnega davka od prodaje olja, v blagajno pa se je steklo le 5.00036.000 dukatov.

Ali lahko pritegnemo razmialjanju Lucciana Pezzola (1994), da vzrokov za gospodarsko recesijo v zadnjih stoletjih Beneake republike le ne gre iskati Ó Ô Õ





ë ìí î

ïí

ðñ òó òô õöí

÷ ø î

ìù

Slika 69: Piran, veduta (Lavalée, 1802)

Slika 70: Piranska solinarka (Tischbein, 1842) è é ê

ýþÿ Zÿ



ÿ

ÿ Z



ÿ þ

ÿ Zÿ

izkljuĀno v nepravilni in nestimulativni fiskalni politiki? Vsiljuje se nam ae vpraaanje, ali je v beneaki Istri dejansko sploh alo za tolikaen gospodarski zastoj in ali ni bila o njem podana le sprevrena slika razmer, na katero je vplival predvsem nagel razvoj vselej konkurenĀnega Trsta , ki je bil od 18. stoletja dalje v nedosegljivem razvojnem vzponu? In ali so bili v ozadju istrskega (ne)dogajanja ae drugi gospodarski vzgibi, ki jih iz uradnih fiskalnih knjig ni zaznati, so pa ae kako krojili preivitvene pogoje prebivalstva?

K takemu razmialjanju nas lahko vodijo tudi rezultati raziskave popisa prebivalstva iz leta 1803, ki jih je na podlagi arhivskega gradiva prezentiral Ivan Erceg (1982, 1983). Popis je v pogledu strukturnega razvraĀanja prebivalstva za tedanjo dobo nedvomno izredna redkost, saj deli prebivalstvo na plemiĀe, duhovnike in uradnike, obrtnike ter kmete. Iz njega sledi, da prebivalstvo tako po socialni in iz nje izvirajoĀi ekonomski kot demografski strukturiranosti ni prav niĀ zaostajalo za veĀino tedanjih sosednjih deel, Āe seveda odmislimo Trst z neposredno okolico. ae veĀ, v nekaterih mestih, kot v Kopru , PoreĀu in Piranu , je bil dele obrtnikov izredno visok (Koper in PoreĀ 60 %, Piran 25

%), ae veĀji pa je bil dele oseb v neagrarnih panogah v teh mestih. Seveda gre pri tem v veliki veĀini za prebivalstvo v mestih, medtem ko je bil dele

agrarnega prebivalstva npr. na celotnem koprskem ozemlju 77 % (PoreĀ 57 %, Piran 70 %), vendar ni verjetno, da bi tolikano atevilo obrtnikov (npr. v Kopru 2.989) izdelovalo svoje izdelke le za potrebe neposredne okolice, ae manj pa, da ta struktura ne bi bila podedovana ae iz Āasa Beneake republike . Kot sledi iz nadaljevanja, pa lahko ta razmeroma veliki dele neagrarnega prebivalstva prej kot trgovcem in obrtnikom pripiaemo predvsem ribiĀem, mornarjem in solinarjem, ki so se prav tako ukvarjali z agrarnimi dejavnostmi.

Zato pri teh statistiĀnih podatkih niti ne preseneĀa tedanje najveĀje istrsko mesto, Rovinj , kjer naj bi v mestu ivelo 10.195 oseb, na podeelju 314, od skupnega prebivalstva pa je bilo kar 9.307 oseb kmeĀkega stanu. Znano je, da je bil Rovinj v tem Āasu eno najveĀjih istrskih ribiakih in mornarskih mest. Ravno ta primer pa nas pri preuĀevanju gospodarske strukture usmerja tudi v preuĀevanje lokalne upravne in finanĀne ureditve, ki se je z leti, pa tudi glede na vrsto posameznih obveznosti, spreminjala, saj gre na primer prav velik porast rovinjskega podeelskega prebivalstva sredi druge polovice 18. stoletja 3 ko so t. i. rovinjski podestariji prikljuĀili ae nekatera druga obmoĀja, zlasti naselja v sklopu fevda Petrapilose 3 in nato padec skupnega atevila v zaĀetku 19. stoletja, pripisati spremembam v lokalnem upravnem sistemu.

ú û ü



K





Slika 71: Panorama Kopra, objavljena v <Atlante manoscritto= opata Lonatija iz Milana, 1772 (PMK)

Karta <Istria olim Iapidia= Giovannija Blavia iz 1663 (PMK) S !

"#$

1

()* +* , -./ 0

*

* 23+ 45

56 .

* )73 8/ 05

9* +* : 5

Na podlagi navedenega lahko zakljuĀimo, da je Istra ena izmed znaĀilnih sredozemskih regij, ki je v svoji zgodovini doivljala veliko fluktuacijo prebivalstva iz blinjih in tudi oddaljenejaih krajev. Kljub neugodnim ivljenjskim razmeram je zaradi bliine morja in razvitih mest ter z njimi povezane ugodnih monosti trgovanja, kakor tudi specifiĀnih drubenih odnosov, privlaĀila ljudi iz zalednih airaih obmoĀij, znaĀilni drubeni in politiĀni dogodki v sredozem-skem prostoru pa so narekovali migracije ae iz tega obmoĀja.

Migracije so bile zlasti intenzivne v obdobju od 16. do 17. stoletja, ko so ae podkrepile in utrdile e vzpostavljeno kulturno, socialno in etniĀno dihotomi-jo med mestom in podeeljem. Mesto, ki je bilo na kulturno in gospodarsko viaji stopnji, je posameznikom iz neromanskega okolja z jezikovno in etniĀno integracijo ter asimilacijo omogoĀalo vzpon na drubeni lestvici, medtem ko so se na podeelju oblikovali trajni kulturni vzorci v duhu stoletne slovanske prisotnosti, ki so jih nove migracije samo ae utrjevale. Gospodarska sood-visnost mesta in podeelja je pogojevala simbiozo, saj je mesto nenasitno pritegovalo proizvode s podeelja, temu pa je stik z mestom zagotavljal stik s svetom, obenem pa obema omogoĀal preivetje, modus vivendi.

Naateti dejavniki depopulacije so v Istri 3 poleg beneake omejevalne gospodarske politike, upada beneake gospodarske moĀi in avstrijskega gospodarskega prodora preko traakega pa tudi reakega pristaniaĀa 3 vsekakor vplivali na to, da se mesta niso razvijala v moderna kapitalistiĀna mesta, kot se je to dogajalo na Zahodu, zlasti v Italiji med 14. in 18. stoletjem; Āeprav je v nekaterih mestih prihajalo do interiorizacije kot nasprotja med mestnimi Āetrtmi, ki na ravni mesta posredno reprezentirajo drubeno segregacijo, se je temeljni konflikt ohranjal na ravni mesta in podeelja. Tako se je socialni status aele v povezavi z okoljem, kjer je posameznik ivel, in s sprejemom kulturnih vzorcev doloĀenega etniĀnega elementa prelevil v to temeljno nasprotje, ki sprva ni imelo obeleij etniĀnih, temveĀ bolj socialnoekonomskih politiĀnih konfliktov. Slednji namreĀ niso potekali med izrazito ekonomsko nasprotnimi sloji, ampak bolj med mestnimi plemiĀi in ekonomsko dobrosto-jeĀimi meaĀani oziroma mestnimi prebivalci ( popolari), ki so bili nezadovoljni nad privilegiranim poloajem mestnih plemiĀev. Ti so poleg oprostitve prene-katerih davĀnih in delovnih obveznosti skoraj izkljuĀno zasedali ae vse slube v mestnih upravno-politiĀnih in finanĀnih ustanovah z razmeroma visokimi dohodki, ki sicer niso omogoĀali bogatenja, so pa zato zagotavljali dokajanjo socialno in ekonomsko varnost ter ugled, v kolikor seveda ni prihajalo do raznih finanĀnih in politiĀnih malverzacij, goljufij in kraj obĀinskega in cer-

% & '





> ?@ A

B@

CD EF EG HI@

J L A

?M

Slika 73: Umag, 17. stoletje (Caprin, 1905)

Slika 74: Rovinj (Caprin,

1905)

; < =

PQR TR U VWX Y

R

R [\T ]^

^_ W

R Q`\ aX Y^

bR TR c ^

kvenega premoenja, raznih finanĀnih fondov, ae posebno denarja fontikov, zastavljalnic ( Monte di Pietà) in bratovaĀin, kar se ni redko dogajalo niti v drugih krajih tedanje Beneake republike . Prav te okoliaĀine so najveĀkrat povzro-

Āale spore in nemire, saj so se tako prebivalci mest kot podeelja poĀutili ogoljufane na podroĀjih zagotavljanja nekolikane socialne varnosti, v kar so polagali precej svojih upov in Āemur so bile pravzaprav namenjene upravno-politiĀne in finanĀne ustanove. Tako so predstavniki ljudstva poleg zahtev po zagotavljanju pravnega reda v teh ustanovah izraali ae politiĀne zahteve po vkljuĀevanju v upravljanje mestnih struktur, kar jim je ponekod bolj, drugod pa manj uspevalo.

Spremembe srednjeveake mestne uradniake kontinuitete V primerjavi s srednjeveakim obdobjem tako v Kopru kot v njemu sosednjih mestih nekdanje beneake Istre v 18. stoletju na videz ni prialo do veĀjih sprememb v obĀinski upravi. Nekatere razlike se kaejo v poveĀanem atevilu imenovanih oziroma izvoljenih uradnikov, medtem ko veĀina e v srednjem veku vzpostavljenih mestnih upravnih organov in naĀin volitev le-teh niso bili bistveno drugaĀni. Vendar je kar nekaj upravnih funkcij usahnilo, nekatere so se preoblikovale ali zdruile ali celo na novo oblikovale, tudi na samem vrhu mestne uprave, predvsem pa sta se razvili dve novi komunski socialni ustanovi, ki sta svoje uradnike prav tako Ārpali izmed Ālanov mestnega sveta.

Prva je bila t. i. Fontik, skladiaĀe ita, s poslanstvom preskrbe prebivalstva z zadostno koliĀino potrebnih itaric, v Kopru ustanovljena leta 1394, ki sicer tako po svojem izvoru kot zgledu sega ae v pozno srednjeveako obdobje, druga, ustanovljena leta 1550, pa je t. i. Monte di Pietà, zastavljalnica, hranilni-ca in posojilnica, izvorno prav tako ae poznosrednjeveaka, vendar po svojih znaĀilnostih in delovanju vsekakor novoveaka ustanova.

Kot ae v srednjem veku je seveda na prvem mestu v komunski oblastni strukturi beneaki podestat, v Kopru z nazivom podestat in kapitan, izvoljen v beneakem Velikem svetu za dobo 16 mesecev, predstavlja pa vrhovnega gla-varja v sodnih, upravnih in vojaakih zadevah. Prav tako je beneaki Veliki svet vsakokratnemu podestatu imenoval tudi (podestatovega) kancelarja ( cancelli-ere). S strani osrednje beneake oblasti pa je sprva moral za svoje uradovanje imeti soglasje tudi komornik ( cameriere) istrske deelne fiskalne komore, ki je N O

N





g hi j

ki

lm no np qri

s t j

hu

Slika 75: Koper, 16. stol. (PMK)

Slika 76: Petrus Zanchi,

kapetan topniĀarjev v Kopru

(PMK)

d e f

yz{ |{ } ~� �

{

{ ��| ��

��

{ z�� �� ��

�{ |{ � �

imela svoj sede v Kopru e kmalu po beneaki osvojitvi leta 1279, od leta 1435 pa je bil komornik izvoljen izmed Ālanov mestnega sveta; v drugi polovici 18. stoletja sta to funkcijo opravljala dva KoprĀana, najprej grof Cristoforo Tarsia , v zadnjih desetletjih 18. stoletja pa je ta urad e skoraj poosebljal drugi koprski grof, Francesco Tacco .

Drugi mestni uradniki so bili izvoljeni v koprskem mestnem svetu izmed Ālanov sveta. Za razliko od srednjeveakega obdobja, ko so najpomembnejao funkcijo opravljali atirje sodniki ( iudices), sta vsaj od 17. stoletja dalje najpomembnejao vlogo v 3 pogojno reĀeno 3 avtonomnem mestnem upravljanju opravljala dva sindika. Potem ko so se sindiki kot redni uradniki pojavili aele v zaĀetku 15. stoletja, so med komunskimi uradniki v beneaki Istri beleili nagel vzpon; ti so postopoma po svojih dolnostih dosegli sodnike ter jih kot poglavitni komunski uradniki od 16. stoletja dalje tudi presegli.

Poleg dveh sindikov so v drugi polovici 18. stoletja vrh komunske uprave sestavljali le ae naslednji uradniki, ki so bili izvoljeni v mestnem Velikem svetu in pri katerih lahko neposredno sledimo kontinuiteti s srednjeveakim obdobjem: 4 sodniki, komunski kancelar, 4 trni inapektorji ( iustitiari) in 2 vicedomina.

V veĀini istrskih mest, kjer so poznali ustanovo vicedominov (Koper , Izola , Piran , Pula), so bili le-ti v srednjeveakem obdobju zadoleni tudi za pravno varstvo sprejetih sklepov in doloĀb mestnih oblasti, v novoveakem obdobju pa se v ta namen oblikuje poseben urad, imenovan Contraditor alle Parti e Conservator alle Leggi, nekakaen ustavni sodnik. Prav tako so bili vicedomini svoj Āas zadoleni za nadzor nad notarskimi tarifami, v 18. stoletju pa zasledimo v ta namen v mestnem svetu izvoljene uradnike urada Regolatori alle Scritture Civili.

Precej podobna s srednjeveakim mestnim ( superstans interior) in podeelskim ( superstans exterior) nadzornikom je bila tudi po zadolitvah funkcija t. i.

nadzornika mostov ( Soprastante alli Ponti), kakor tudi funkcija t. i. dveh poo-blaaĀencev za ceste ( Due Deputati alle Strade), na kateri sta bila za vsak urad imenovana po dva mestna svetnika.

Med komunskimi uradniki, voljenimi v mestnem svetu, pa v 18. stoletju ni veĀ zaslediti pomembne funkcije advokatov, ki so jih v Kopru v 15. stoletju redno volili kar 6 po atevilu. Prav tako ni veĀ 2 cenilcev ( extimatores), ki sta bila zadolena za razne cenitve, od pridelkov in izdelkov, premiĀnin in nepremiĀnin na drabah do ocenitve akod idr., temveĀ so za ta opravila zadoleni v w x





� �� �

��

�� �� �� ���

� � �

��

Slika 77: Piranski mestni svetniki, detajl slike D. Tintoretta (PMSMP, sedaj v piranski obĀinski palaĀi)

Slika 78: Piranski Veliki svet. Strunjan, . c. Marijinega prikazanja (PMSMP)

� �

�

� ¡ ¢¡ £ ¤¥¦ §

¡

¡ ¨©¢ ª«

«¬ ¥

¡ ­© ®¦ §«

¯¡ ¢¡ ° «

razni drugi uradi, najbliji tudi po imenu sta t. i. cenilca za podeelje ( Stimadori di Campagna), vendar so doloĀen del obveznosti, ki so v srednjeveakem obdobju pripadale trnim inapektorjem in cenilcem (funkciji sta se e tedaj precej prepletali in dopolnjevali), kasneje prevzeli uradi, kot npr. trije poverjeniki za meso ( Tre deputati alle carni), nadzornik za sadje ( Soprastante alli Frutti), nadzornik za ive ( Proveditor sopra viveri), poverjeniki za vino ( Deputati alli Vini), dva trna nadinapektorja ( Due Sopragiusticieri), poverjeniki za olje, sir in masti ( Deputati alle mascetarie) in poverjeniki za rente ( Deputati alle rendite). Tudi srednjeveaki komunski nadzorniki ( proveditorum communis) so v 18. stoletju raz-poznavni v nekaterih drugih uradih, nedvomno so jim najbliji t. i. Proveditori sopra Monasteri in Proveditori alla Fabrica, vsekakor pa so izjemno pomembno vlogo z nazivom nadzornikov v novoveakem obdobju prevzeli t. i. Proveditori alla Sanità in kasneje ae njim pridrueni posebni in veĀkrat le prilonostni urad Aggiunti alla Sanità, ki so bili zadoleni za zdravstveno-preventivno skrb za prebivalstvo, oblikovali pa so se v vsej beneaki dravi kot temeljni organi za organizacijo zdravstvene slube in prepreĀevanje razairjanja raznih bole-zenskih epidemij.

Tudi sicer so veĀkrat raznim organom po potrebi imenovali ae pomone uradnike, tako so npr. aestim svetovalcem sindikov ( Consultori), ki so bili oĀitno izvoljeni kar za dobo 4 let, leta 1790 imenovali ae novih pet ( Consultori Provisionali), s pojasnilom, da so regularno izvoljeni bolni ali odsotni, zato naj sindika ne bi mogla veljavno sklepati. Prav tako prilonostna funkcija sta bila dva sufragana, izvoljena septembra 1786, pomembna pa je bila vsekakor funkcija koprskega poslanca v Benetkah ( Nunzio stabile residente in Venezia), ki naj bi pri osrednjih beneakih oblasteh skrbel za interese koprskega komuna.

Sprva je to dolnost sporadiĀno opravljal eden od koprskih sindikov, 22. avgusta 1790 pa so v koprskem Velikem svetu izvolili na to mesto posebnega uradnika.

Nekatere funkcije so bile vezane tudi na dosmrtno dobo ali do prostovolj-nega odstopa posameznega uradnika; taka je bila dolnost komunskega glasnika ( precones), skrbnika za mestno fontano na trgu Muda ( Deputato alla Fontana), mnogokrat se je v praksi ta obiĀaj uveljavil tudi za komunskega zdravnika ( chirurgo), Āeprav ga je moral mestni svet vsaj formalno potrjevati vsaki dve leti, do leta 1670 pa je bila dosmrtna tudi funkcija t. i. koprskega kapetana Slovanov ( Capitaneus Sclavorum ali Capitanio de Schiavi), ki ga od tedaj kot enega najpomembnejaih komunskih uradnikov vsako leto volijo izmed Ālanov koprskega Velikega sveta.

� � �

´ µ¶ ·

¸¶

¹º »¼ »½ ¾¿¶

À Á ·

µÂ

Svojstveno vlogo v komunski upravi je ae s srednjeveako tradicijo imel t.

i. }itni kolegij ( Collegio di Biave), ki ga je v Kopru poleg podestata in kapitana kot predsednika sestavljalo ae 12 Ālanov, in sicer oba sindika, vsi atirje sodniki ter ae aest Ālanov, izvoljenih iz vrst mestnega plemstva. To je pravzaprav tisti organ, ki se ga v sploanih predstavitvah delovanja uprav srednjeveakih mest z antiĀno tradicijo najveĀkrat oznaĀuje s terminom Mali svet, seveda v primerjavi z Velikim svetom ( Maggior Consiglio), ki je dejansko deloval kot zakonodajna oblast v vseh omenjenih mestih, medtem ko Mali svet s tem poimenovanjem le redko ali ponekod sploh ne zasledimo v dokumentih. }itni kolegij, ki ga poznajo v vseh beneakih istrskih mestih oziroma trgih (slednja sta bila npr.

Izola in Piran , medtem ko je imel Koper status mesta, ker je bil sede~ akofije) z lokalno samoupravo, je bil torej izvrailni organ, t. i. Magistrat oziroma apelacijsko sodiaĀe, v Kopru ustanovljeno leta 1584, pa najviaji sodni organ v de~eli. Vsem trem, zakonodajni, izvrailni in sodni oblasti, je naĀeloval beneaki podestat, koprski podestat in kapitan pa je bil torej vrhovni sodnik v de~eli.

}itni kolegij je bil poleg osnovne in izvorne zadol~itve preskrbe prebivalcev komuna z ~ivili zadol~en ae za delovanje drugih komunskih slu~b, predvsem pa za izvolitev uradnikov in predlaganje le-teh v potrditev mestnemu Velikemu svetu za obe osrednji komunski ustanovi, Fontik in Monte di Pietà.

Tako v spodnji tabeli, ki prinaaa spisek koprskih komunskih uradnikov, izvoljenih v Velikem svetu med leti 1786 in 1790, poleg naatetih zasledimo ae druge uradnike teh dveh ustanov, toda ker je prav za obdobje ob koncu 18.

stoletja znaĀilno, da so se na atevilnih podroĀjih uradniatva pojavljali razno-vrstni problemi, ki bodo ponazorjeni tudi v nadaljevanju, v tabeli navedeni ae zdaleĀ niso vsi uradniki teh dveh ustanov. V poseben sklop pa bi sodili ae uradniki leta 1771 ustanovljenega t. i. Direktorija za reinvesticijo premo~enja cerkvenih in ubo~nih ustanov iz naslova donacij ( Offizio Direttorio ad Pias Causas), ko so vse finanĀne operacije v beneaki Istri s tem v zvezi morale potekati preko koprskega Monte di Pietà.

Tabela v prvem delu prikazuje tudi vrstni red posameznih uradnikov po pomembnosti, kot so jih vsakokrat volili v mestnem svetu, atevilo uradnikov v posameznem uradu ter obdobje, za katerega so bili izvoljeni. Ob tem je potrebno poudariti, da veĀina ni smela zasedati ae kake druge funkcije v Āasu uradovanja v posameznem uradu ter da je bila vsaka funkcija pogojena ae s t. i. kontumacem, torej z obdobjem, ko ista oseba ni smela zasedati iste funkcije, to pa je bila praviloma dvakratna doba trajanja posamezne funkcije.

± ² ³

ÆÇÈ ÉÈ Ê ËÌÍ Î

È

È ÏÐÉ ÑÒ

ÒÓ Ì

È ÇÔÐ ÕÍ ÎÒ

ÖÈ ÉÈ × Ò

Tabela: koprski uradniki, voljeni ali imenovani v Velikem svetu med 18. 4.

1786 in 22. 12. 1790.

atevilo

doba

funkcija 3 urad

uradnikov





uradovanja


Sindici


2

1 leto

Contraditor alle Parti e Conservator alle Leggi

1

1 leto

Cancellier del Sindicato

1

1 leto

Capitanio de Schiavi

1

1 leto

Proveditori al Fontaco

3

4 mesece

Proveditori alla Sanità

3

4 mesece

Tre deputati alle carni

3

1 leto

Giudici (1/2/3/4)

4

4 mesece

Cancellier di Comun (5)

1

4 mesece

Soprastante alli Ponti (6/7)

2

4 mesece

Stimadori di Campagna (8/9)

2

4 mesece

Giustizieri (10/11/12/13)

4

4 mesece

Soprastante alli Frutti (14)

1

1 leto

Vicedomino (14)

2

1 leto

Giudici alli Danni dati

2

4 mesece

Consultori

6

4 leta

Consultori Provisionali

5

prilonostna

Proveditori alla Fabrica

2

doloĀi podestat

Proveditori sopra Monasteri

2

doloĀi podestat

Proveditor sopra viveri

2

4 mesece

Proveditor scontro in Fontaco

1

4 mesece

Fonticaro di Farina

1

1 leto

Cassiero di Formento in Fontaco

1

1 leto

Massaro di S. Monte

1

2 leti

Presidente del S. Monte

1

1 leto

Cancellier della Deput.ne ad Pias Causas nell9Officio 1

1 leto

Direttorio

Avocato Fiscale nell9Officio Direttorio ad Pias Causas 1

1 leto

Due Deputati alle Strade

2

neomejeno

Deputato alla Fontana

1

neomejeno

Deputati alle mascetarie

6

3 leta

Deputati alle rendite

3

3 leta

Deputati alli Vini

3

3 leta

Ã Ä Å

Û ÜÝ Þ

ßÝ

àá âã âä åæÝ

ç è Þ

Üé

atevilo

doba

funkcija 3 urad

uradnikov





uradovanja


Regolatori alle Scritture Civili


2

2 leti

Chirurgo

1

2 leti

Sufragani

2

prilonostna

Due Sopragiusticieri

2

1 leto

Aggiunti alla Sanità

3

prilonostna

Nunzio stabile residente in Venezia

1

1 leto

Najkrajaa doba uradovanja je bila 4 mesece, najdaljaa pa do 4 let. Za dol-

nosti, ki so jih volili vsake 4 mesece (praviloma aprila, avgusta in decembra), se v zapisnikih mestnega sveta vselej pojavljajo tudi zaporedne atevilke od 1

do 14 pri posameznih uradih, kar ae tedaj nakazuje, da so bile to regularne funkcije, izvirajoĀe ae iz srednjeveakega obdobja; le pod zaporedno atevilko 14 se izmenjujejo volitve vicedominov in nadzornika za sadje ( Soprastante alli frutti), s tem da je slednji izvoljen enkrat letno v aprilu, vicedomina pa eden avgusta, drugi decembra, tako da uradnika na tej enoletni funkciji svojega poloaja ne zasedeta hkrati ter s tem ne trpi kontinuiteta v uradovanju. Tem sledijo drugi prej omenjeni uradniki. Kae ae omeniti, da sta bila v urad sodnikov za presojo povzroĀiteljev (praviloma poljske) akode ( Giudici alli Danni dati) izvoljena dva izmed atirih sodnikov, naĀeloma kak mesec po izvolitvi za sodnike.

Od naatetih poglavitnih uradnikov, voljenih v mestnem svetu, le za opravljanje dolnosti mestnega glasnika, skrbnika za mestno fontano ter za fonti-karja za moko ( Fonticaro di Farina) v mestnem Fontiku ni bilo obvezno, da je iz vrst mestnega plemstva; za slednjega je to veljalo aele po odloku beneakega senata iz leta 1760. Prav tako je zanimivo, da so ob ustanovitvi druge pomembne mestne finanĀno-socialne ustanove, Monte di Pietà leta 1550, zbor-nico te zastavljalnice, hranilnice in posojilnice sestavljali atirje predstavniki meaĀanov in atirje iz vrst ljudstva, kot je to doloĀal prvi Ālen statuta, kar pa se kasneje ob ponovni ustanovitvi zastavljalnice leta 1608 ni zgodilo, kakor tudi ne ob ustanovitvi zastavljalnice v Piranu leta 1634, saj so vse funkcije prevzeli predstavniki mestnega plemstva.

Prav za Piran pa je od vseh istrskih mest morda najbolj znaĀilno, da so si

e zgodaj, vsaj od 16. stoletja dalje, premonejai predstavniki iz vrst ljudstva prizadevali odloĀilneje vstopati in odloĀati pri upravljanju mesta in zasedanju uradniakih poloajev, vendar jim to do konca Beneake republike , razen redkih izjem pri manj pomembnih funkcijah, ni uspelo.

Ø Ù Ú





íîï ðï ñ òóô õ

ï

ï ö÷ð øù

ùú ó

ï îû÷ üô õù

ýï ðï þ ù

Piran, obĀinska palaĀa, poruaena leta 1877; levo mandraĀ, desno ÿS





mestni Fontik in Monte di Pietà (Caprin, 1905)

Slika 80: Milje na litografiji iz 1820 (Caprin, 1905) ê ë ì

K





Medtem ko je Piran veljal za eno po dohodkih iz raznih dejavnosti najbogatejaih istrskih mest, in so bili prav zato PiranĀani ae najbolj obĀutljivi do mestnih finanĀnih ustanov, pa so v Kopru kot osrednjem upravnem mestu v Istri predstavniki ljudstva v drugi polovici 18. stoletja merili kar na mesto sindika. Pred letom 1770 se je namreĀ vnel pravcati spor med mestnim plemstvom in pomembnejaimi predstavniki ljudstva, ki so zahtevali, da bi enega izmed dveh sindikov izvolili iz njihovih vrst, saj so se zaradi raznih gospodarskih dejavnosti po ekonomski lestvici povzpeli, po njihovem mnenju pa niso bili deleni temu ustrezne politiĀne moĀi. Ta konflikt, ki je bil zaradi spremenjenih ekonomsko-socialnih razmer seveda bolj ali manj znaĀilen za skoraj vse tedanje evropske deele, se je z razsodbo beneakega senata leta 1770 konĀal ne-ugodno za predstavnike koprskega ljudstva, je pa poleg preivetosti tedanjega sistema po eni strani opozarjal tudi na atevilne malverzacije vladajoĀega sloja, po drugi pa na ae ne dovolj konsistentno in zainteresirano nastopanje airaih ljudskih mnoic ali njihovih predstavnikov pri svojem uveljavljanju.

ÿe izvzamemo nekaj manjaih fiziĀnih obraĀunov v Piranu in Rovinju , so se vsi ti spori reaevali v glavnem po rednih legalnih sodnih procesih in v dolgo-trajnih postopkih pred raznimi beneakimi uradi, z neznatnimi rezultati in mo-rebitnim kaznovanjem najtejih krivcev. ZnaĀilni zakljuĀki teh pritob so bili tudi atevilni zaĀasni administrativni ukrepi, ki pa so jih tako eni kot drugi le za kratek Āas tudi spoatovali, do pravih <socialnih bojev= pa sploh ni prihajalo.

ZateĀeno stanje v Istri je v 19. in 20. stoletju, v duhu svobode in socialno-ekonomske enakosti, zlasti pa <prebujanja= evropskih nacionalnih <zavesti=, predstavljalo e kar naravno podlago za nove konflikte, tokrat ne veĀ med

<gospodarjem in hlapcem=, temveĀ med razliĀnimi narodnimi skupnostmi in kulturami v mestih in na podeelju.

Jezikovna podoba Istre v 18. stoletju

Zapletena kolonizacijska zgodovina Istre je oblikovala raznovrstnost kulturnih vplivov in etniĀnih sprememb, ki so vplivali na nastanek razlik med jezikovno in narodnostno zavestjo istrskega prebivalstva. Migracije prebivalstva pa niso potekale zgolj s priseljevanjem, temveĀ so se godile tudi znotraj samega polotoka, v kar so jih silili predvsem ekonomski interesi.

1

Z



! "#

#$

%! & #

' ( #

V stoletjih istrske zgodovine je veljalo, da so si z mestnimi slubami prebivalci lahko pridobili uglednejai in premonejai stan. S konstantnim zapol-njevanjem nijih mestnih slub, predvsem vojaakih, ter z vkljuĀevanjem v trgovino in obrt so se prialeki s podeelja v mestih asimilirali z romanskim prebivalstvom, saj je bil v teh poklicih prevladujoĀ istrski romanski jezik, ki ga je tudi v zvezi z novimi kolonizacijskimi tokovi postopno zamenjala beneaka italijanaĀina. Istrska romanaĀina kot Ālen loka dalmatinsko-retoromanskih govorov je do 19. stoletja skoraj izumrla; danes istriotsko govorijo (in tudi piaejo) nekateri le ae v Balah , Faani , Galeani , Rovinju , aiaanu in Vodnjanu , medtem ko sta postala nosilca genetiĀno dveh prevladujoĀih najstarejaih ae

ivih istrskih jezikov slovenaĀina in hrvaaĀina; ta dva jezika sta na podeelju, kamor so se ae v 18. stoletju priseljevali tudi iz italijanskih deel, skoraj povsem prevladala.

OdloĀilni strukturni etniĀni zgodovinski rezultati modernega Āasa so se v Istri ustalili nekako od konca 17. stoletja naprej ter se v 18. stoletju, v obdobju konsolidacije razmer v deeli, oblikovali v tri poglavitne jezikovne skupnosti: hrvaako, italijansko in slovensko. Jezikovna pripadnost tedaj ae ni pomenila narodne zavesti, temveĀ prej socialni status.

Postopoma se je razlika med jezikovno in narodnostno zavestjo prebivalstva manjaala, skladno z uveljavljanjem in krepitvijo moderne nacionalne zavesti od konca 18. stoletja naprej. Gotovo pa v istrskem prostoru aele 19.

stoletje (in to aele njegova zadnja desetletja) pomeni Āas ustalitve etniĀne meje, oprte na narodno zavest. Izraz etniĀne troedinosti se je uveljavil v spo-znavanju etniĀnih mej posebej med Slovenci in Hrvati, medtem ko je bilo italijansko prebivalstvo bolj raztreseno po nekaterih mestih s tradicionalno romanskim znaĀajem ter v nekaterih nepovezanih delih podeelja z veĀjim deleem italijanskega prebivalstva.

Slovansko bogosluje in glagoljaai

Na skupno slovansko kulturo opozarjajo mnogi glagolski napisi tako v beneaki kot avstrijski Istri , ki jih je v svojem monumentalnem delu popisal in ustrezno predstavil B. FuĀiþ . V beneaki Istri sta bili dve srediaĀi glagoljaaev v okviru dalmatinsko-istrske province, in sicer v Kopru ter na Bojem polju





, -. /

0.

23 45 46 78.

9 : /

-;

Slika 81: Kustodija iz Predloke, . c. Sv. Janeza Krstnika (Benko iz SoĀege, 1466) 3

detajl (PMK)

) * +

?@A BA C DEF G

A

A HIB JL

LM E

A @NI OF GL

PA BA Q L

pri Viinadi , kjer so samostan ustanovili leta 1536, medtem ko je bil koprski samostan manjaih bratov tretjerednikov 3 glagoljaaev ustanovljen leta 1467, sprva s sedeem v darovani hiai pri sv. Andreju v Boaedragi , kjer so kmalu zgradili cerkvico sv. Marije Magdalene, po letu 1530 pa v samostanu sv. Gregorja na Belvederju , kjer so domovali do ukinitve leta 1806. }alostna je usoda tega samostana po 2. svetovni vojni, ko se je po letu 1958 moral kot edini spomenik slovanske kulture in dejavnosti v mestu umakniti vzpenjajoĀima se stolpnicama v srediaĀu mesta.

Ob razpustu samostana sv. Gregorja leta 1806 po odredbi francoske vlade se je zgubila tudi veĀina glagolskega pisnega bogastva iz samostanske dediaĀine; le nekaj ga je prialo v koprski in traaki arhiv oziroma v franĀiakanski samostan sv. Ksaverija v Zagrebu . Po V. atefaniþu v Jugoslovanski akademiji v Zagrebu poleg brevirja iz leta 1688 hranijo tudi misal iz leta 1706 z rokopisno opombo z dne 26. maja 1734: < Ovo je misal Mostira S(veto)ga Grgura u Kopru . =

Manjai bratje tretjeredniki so bili e od nekdaj tesno povezani z glagolskim izroĀilom. Za benediktinci so se od 13. st. dalje iz Zadra airili po Dalmaciji , severnih jadranskih otokih in Istri ter kot uporabniki in zastopniki glagolske knjievnosti prispevali pomemben dele tudi k njeni ohranitvi in airitvi. Manjai bratje, pripadniki tretjega reda v samostanu sv. Gregorja v Kopru , ustanovlje-nem 1467 kot dar plemiĀa Franja de Spalatisa patru Martinu Novaku iz Zadra , so <gojili ilirski jezik=, kakor navaja koprski akof Peter Morari leta 1633 v svojem poroĀilu Rimu . Kot <ilirski jezik= 3 ta oznaka je bila od 15. st. dalje zelo v rabi posebno na podroĀju pod beneako oblastjo 3 je bila poimenovana stara cerkvena slovanaĀina hrvaake redakcije. V tem smislu je treba razumeti tudi v latinskih in italijanskih virih veĀkrat omenjane <Ārke sv. Hieronima=, kar je povezano z legendo, po kateri sv. Hieronim iz Stridona velja za oĀeta glagolice.

O glagolici velja poudariti, da je to najstarejaa slovanska pisava, ki jo je slovanskemu bogosluju prilagodil njen sestavljavec Ciril . Po smrti svetih bratov se je glagolica (ki izvira iz glagola glagolati = govoriti) iz Moravskega prenesla v balkanske deele, predvsem v Dalmacijo in na otok Krk . Konec 11. in v 12. stoletju jo e zasledimo v odroĀnih krajih Istre , v Humu in RoĀu . Po svoji renesansi v 14. stoletju pod vplivom Āeakih vladarjev pa se je ponovno s ae veĀjim zagonom razairila po naaih krajih v Dalmaciji in Istri ; leta 1483 so tudi

e natisnili prvo knjigo v glagolici, ki je nastala predvsem po zaslugi istrskih

upnikov ali popov, plovanov, ekanov, kakor so se imenovali.

BeneĀani so spoatovali domaĀi jezik Istranov in glagolice niso preganjali.

Tako beneaki do Foscari 3. oktobra 1450 svojemu namestniku za Istro uka-

< = >

V WX Y

[X

\] ^_ ^àbX

c d Y

We

zuje, naj spoatuje obiĀaje, navade in pravice slovanskih prebivalcev koprskega okraja, ki <so si izbrali svojim naĀelnikom in poglavarjem Luko Muzca iz PodpeĀi =. Luka je, kakor njegov stanovski tovaria kapetan Slovanov Paskvale Ingaldeo v hrastovski cerkvici leta 1518, omenjen v upni cerkvi na napisu v glagolici leta 1461, ki se glasi:

· ÿ · U · M · A ·

VA VRIME POÿTOVANOGA OCA I G(OSPO)D(I)NA G(OSPO)D(I)NA ANT(O)NA GOPA BISK(U)PA I KN(E)ZA TR}(A)ÿKOGA I

G(OSPO)D(I)NA PRE MIH(E)LA PLOVANA TE CR(I)KVE I PRE PA VLA NEGA VIKARINA I KONEaTABLA L(U)KE}A S POTPE

ýA I TONCA BRIDNA I PROÿ(I)H DE}ELAN S TOI FAREù MOIS9

TRI ÊKaE I BENKO IS S(U)ÿ(E)RGE EZUS9 VS(I)M P(O)MAGAI AIMI9

aTE

ùF(A)N1

Nekateri viaji duani pastirji pa so bolj nezaupljivo gledali na glagolico in jo veĀkrat poskuaali utesniti. Tako je koprski akof Toma Stella leta 1565 ostro prepovedal krkavĀanskemu upniku Pre Mihaelu brati sv. maao v slovanskem jeziku. Toda ae zdaleĀ niso bili vsi koprski akofi temu nenaklonjeni in oglejski cerkveni zbor je ae leta 1596 dovolil, da smejo po Istri poleg latinskega upora-bljati tudi slovanski ritual. Leta 1623 pa koprski akof Hieronim Rusca poroĀa papeevemu nunciju v Benetkah , <da na deeli zunaj mesta biva slovanski narod s slovanskimi duhovniki, ki v domaĀem jeziku sv. maao bero, kar se trpi, da se ustree 8divjaatvu9 takih ljudi, ki bi drugaĀe ne vzdrevali duhovnikov, a so vendar dobri in poateni kristjani=.

Manjai bratje tretjeredniki iz gregoritskega samostana v Kopru so bili namreĀ ae najbolj primerni za prevzem duanopastirskih dolnosti v slovanskih farah, kajti slovanskih duhovnikov je primanjkovalo. Tako koprski akof Fran-

Āiaek Zeno leta 1661 z boleĀino opozarja na pomanjkanje duhovnikov, ki bi obvladali ilirski jezik. Tudi iz akofu poslane proanje 14. maja 1653 za dispen-zo zaradi predĀasne posvetitve v duhovniaki stan je razvidno pomanjkanje slovanskih duhovnikov. Bernardo Mihiþ , gvardijan in provincial gregoritskega 1

1461. Va vrime poĀtovanoga oca i gospodina, gospodina Antona Gopa , biskupa i kneza traĀ-

koga i gospodina pre Mihela, plovana te crikve i pre Pavla njega vikarina i koneatabla Lukea s Potpeþa i Tonca Bridna i proĀih deelan s toj fare. Mojstri Jakae i Benko is SuĀerge . Jezus vsim pomagaj, [amen]. atefan.

R T U

hij kj l mno p

j

j qrk st

tu n

j ivr wo pt

xj kj y t

samostana, v njej izrecno poudarja <veliko pomanjkanje duhovnikov v naai cerkveni provinci=. Ta proanja, napisana v kurzivni glagolici, je obenem tudi

iv dokaz, da je bila glagolska knjievnost v rabi ne samo v liturgiji, ampak tudi v vsakdanjem ivljenju. Gledano z lingvistiĀnega vidika gre v takih dokumentih, kakor tudi sploano pri glagolskih napisih, za tedaj v Dalmaciji govor-jeno hrvaaĀino Āakavskega, preteno ikavskega nareĀja, ki v leksiki kae veĀ

romanskih potez, v katero se je pa na slovenskih tleh vrinilo le nekaj redkih slovenizmov.

Da glagolsko pismenstvo zunaj samostana sv. Gregorja ni bilo v rabi samo za liturgiĀne namene, ampak tudi v javnem ivljenju, se jasno kae na primeru iz KrkavĀ . Tu je akof Zeno maja 1661 ob veliki vizitaciji v koprski akofiji naael tri slovanske maane knjige in le eno latinsko 3 ae en slovanski misal so naali v Kortah nad Izolo 3 in 30 let kasneje je akof Naldini upniku ukazal, naj cerkvene matiĀne knjige, ki jih je dotlej dosledno pisal v slovanaĀini, dalje piae v italijanaĀini. Kakor se je izkazalo, brez uspeha, kajti matiĀne knjige so do leta 1706 pisali v glagolici; zvezke iz let 167531688, ki sta jih pisala Mikula Smiloviþ in Matija Svesiþ , zelo verjetno prav tako manjaa brata tretjerednika, ae danes hranijo v upnijskem arhivu v KrkavĀah .

Precej natanĀne podatke o razairjenosti glagolice najdemo tudi v poroĀilih istrskih akofov. Tako koprski akof Hieronim Rusca 20. februarja 1623 piae nunciju na Dunaju : <V vaseh, kjer prebivajo Slovani, je nekaj duhovnikov tega naroda in tega jezika, ki sveto maao in obredne molitve berejo v tem jeziku in v pisavi sv. Hieronima ... Duhovniki pridigajo kraĀansko vero in ivijo po katoliakih naĀelih, in vidi se, da imajo pri tem velike uspehe.= In leta 1633 akof Morari sporoĀa v Rim: <15 far ima duane pastirje, ki so vsi poboni. PoveĀini govorijo ilirski jezik in tudi maao berejo v tem jeziku.= Po nekem vatikanskem viru iz leta 1626 je v seznamu cerkva, kjer opravljajo slubo bojo v ilirskem jeziku in uporabljajo Ārkopis sv. Hieronima, naveden velik del istrskih akofij, saj celo v traaki akofiji rokopisi iz dolinske fare kakor tudi napisi v Miljah , Kontovelu in v cerkvi sv. Ivana v Devinu priĀajo o tamkajanji razairjenosti glagolske pisave.

Vendar je glagolskih napisov, potem ko so v svoji pogostnosti v 16. st. dosegli nekak vrh, na sploano v 17. st. obĀutno manj. Glagolski napisi se torej Āasovno in jezikovno vkljuĀujejo v okvir glagolske knjievnosti v Istri , kakor je zaĀrtan na osnovi zgodovinskih virov in napisnih ter rokopisnih spomenikov, in s svojo povezanostjo s krajem nastanka avtentiĀno priĀajo o razairjenosti vsakdanje rabe glagolskega pismenstva v 16., 17. in 18. stoletju.

f g g

} ~ �

�

�� �� �� ��

� � �

~�

Seveda je bilo to povezano tudi z razairjenostjo slovanskega prebivalstva.

Zato ni Āudno, da se koprski akof Pavel Naldini e nekaj let po nastopu svoje slube zave pravega pomena bogosluja v slovanskem jeziku v koprski akofiji.

Na veĀ mestih svojega Cerkvenega krajepisa (1700) se navduauje nad vizijo italijansko-slovanskega bratstva v koprski cerkvi: <Zmagoviti Bog lepo dokazuje, da mu je draga naklonjenost obeh narodov: Italijane oskrbuje s Āastitljivimi duhovniki, da jim ponujajo pobone molitve, zveliĀavne zakramente in sveto maao v latinaĀini ter vernike v moralnih pridigah pouĀujejo v italijanaĀini, Slovanom pa dopuaĀa (morda celo z veĀjimi privilegiji) svete duhovnike, ki v njihovem rodnem slovanskem jeziku ne skrbijo le za pridige, temveĀ tudi za molitve, maae, zakramente in vse, kar si lahko kot dobri verniki zaelijo. O, kako moĀna je vez Āloveka z maternim jezikom in kako moĀno vpliva na srce beseda, izreĀena v njem! SreĀna koprska Cerkev, ki v ĀaaĀenju Boga zdruuje pobone vernike tako razliĀnih narodov.=

Koprskemu akofu Pavlu Naldiniju pa gre pripisati ae eno veliko zaslugo za razvoj slovanskega bogosluja v Istri . }e v letih od 1691 do 1705 je veĀkrat omenjal, da je nujno potrebno semeniaĀe za atudij bogoslovcev, ki bi obvladali slovanski jezik, in da je e veĀkrat manjae brate tretjerednike zadolil za pouĀevanje ljudstva v verskih naukih. Za Āasa njegovega akofovanja so tako leta 1710 v Kopru ustanovili Ilirsko semeniaĀe, ki je nepretrgoma delovalo celih 108 let.

Odzivi na to dejanje so bili nedvomno mnogovrstni, toda veĀinoma pozitivni. Tako koprska sodna odposlanca Jakob Manzini in Inocent Gavardo leta 1788 izjavljata, <... da spoatovani manjai bratje tretjeredniki, imenovani glagoljaai, zelo hvalno in predano skrbijo za duano slubo tako teh koprskih Slovanov kakor onih narodne vojske ... in za bolne v dravnih temnicah; vse preveĀ so potrebni in koristni kot duani pastirji zaradi staroslovanaĀine=. In ae leta 1785 je dal koprski akof Avguatin Brutti natisniti slovenski katekizem Dottrina Cristiana.

Navedeno pa nedvomno ni bilo neznano niti predhodnim generacijam, saj lahko prav delovanje vélikega reformatorja, KoprĀana Petra Pavla Vergerija mlajaega (149831565), pripiaemo tudi dejstvu, da je poznal veĀetniĀno strukturo Istre in se zato zavedal, kako pomembno je bogosluje v maternem jeziku, tako da je njegov bistven vpliv na Primoa Trubarja ovrednoten tudi z vidika razvoja slovenskega knjinega jezika.

VeĀetniĀnost istrskega prostora je bila verjetno eden pomembnih dejavnikov, da je imelo reformacijsko gibanje na istrskem polotoku tolikano vlogo z { |



��� �� � ��� �

�

� ��� ��

�� �

� ��� �� ��

�� �� �

Slika 82: Zemljevid koprske akofije Pavla Naldinija (Naldini, 2001)

� � �

¤ ¥¦ §

¨¦

©ª «¬ «­ ®¯¦

° ± §

¥²

ter je z izstopajoĀimi posamezniki (atefan Konzul , Matija VlaĀiþ , Anton Dalmatin ) bistveno vplivalo na razvoj tega gibanja v birbem, zlasti junoslovan-skem svetu. Nedvomno pa je na ta spoznanja pomembno vplival tudi razvoj bolstva, znanosti in kulture, ki je v istrskem prostoru pustil pomembne sledi iz preteklosti.

aolstvo, znanost in kultura

Kratek vpogled v zgodovino bolstva, znanosti in kulture v Istri pa nam lahko vsaj v grobih obrisih odgovori tudi na vprabanje, zakaj so bila zlasti obalna istrska mesta z obĀega vidika drubenega razvoja v srednjem in novem veku precej pred marsikatero sosednjo deelo.

Kot ugotavlja Vlado Schmidt , avtor vsekakor ene najpopolnejbih in naj-obsenejbih del o zgodovini bolstva in pedagogike na Slovenskem, so prve izpriĀane bole stolne bole, vibje bole na sedeih bkofij. Te na danabnjem slovenskem ozemlju nedvomno prednjaĀijo prav v slovenskih obmorskih mestih, v Kopru , Izoli in Piranu , saj je e v listini koprske bkofije iz leta 1186 izpriĀan neki Bonifacius, magister scolarum , leta 1216 pa Joanes, magister scolarum in ka-nonik koprske bkofije, v Izoli leta 1212 Peter, bolski in korni mojster ( magister scole ac chori), v Piranu pa leta 1216 Dominik, magister scolarum , eden izmed klerikov piranske cerkve. Smemo soditi, da so to bili uĀitelji ali vodje stolne oziroma upnijske aole in da so te dejavnosti opravljali e pred navedenimi leti, vendar za njih nimamo ohranjenih dokumentov.

Do nastanka izobraevalnih potreb mebĀanstva je duhovbĀina bolala otroke predvsem zaradi onstranskih smotrov, ne pa toliko, da bi bolje opravljali posvetne naloge. Z nastankom mebĀanstva pa se je smoter bolanja bistveno spremenil: bolo priĀnejo obiskovati otroci tudi zaradi praktiĀnih, ivljenjskih nalog. Osamosvajanje mebĀanov od cerkvenega bolstva pa je imelo pestre oblike. Ena prvih je bila v tem, da so neposredno najeli in plaĀevali uĀitelja in tako pomagali k nastanku privatne aole v mestu. }e pred tem je plemstvo najemalo za svoje otroke, za deĀke in tudi za deklice, domaĀe uĀitelje, ki so zahajali na dom ali celo kar stanovali pri druini svojega gojenca. To so si mogli privoaĀiti le najpremonejbi mebĀani. Ceneje je bilo, da jih je veĀ pla-

Āevalo istega uĀitelja in mu pobiljalo otroke k skupinskemu pouku. Primeri te

¡ ¢ £

¶·¸ ¹¸ º »¼½ ¾

¸

¸ ¿À¹ ÁÂ

ÂÃ ¼

¸ ·ÄÀ Ž ¾Â

Ƹ ¹¸ Ç Â

vrste so znani iz severnoistrskih mest e v zaĀetku 13. stoletja. V Izoli je e leta 1210 pouĀeval od staraev direktno plaĀani Petrus, magister scholae , branje in pisanje, raĀunstvo ter osnove pravnih in komercialnih ved; za PoreĀ imamo npr. tak podatek iz leta 1216, za Novigrad pa iz leta 1230. Take vsebine pouka cerkvene aole niso imele v svojem programu.

Privatne aole, ki so imele sprva napredno vlogo, ker so prispevale k po-svetnemu znaĀaju aolskega pouka, so delale v slabih pogojih, tako da se jih je pozneje po pravici oprijelo ime <zakotne aole=, so pa precej pomagale pri nastajanju mestnih aol, za katere je glavna znaĀilnost, da jih upravlja mesto in jih torej tudi plaĀuje. ÿe uporabimo ta kriterij, lahko ugotovimo, da je bilo najveĀ mestnih aol prav v mestih ob morju, saj jih je zahteval razvoj trgovine.

To je tudi sicer razumljivo, saj je bila tu tradicija antiĀnega mestnega aolstva kljub prekinitvi ae najbolj iva, zaradi bliine severnoitalijanskih univerz pa tudi ni bilo teko dobiti svetnih uĀnih moĀi. Vsaj e proti koncu 13. stoletja so tu hotela mesta poudariti svojo samostojnost in veljavo tudi tako, da so med seboj tekmovala, katero bo imelo boljao aolo in boljaega uĀitelja, zato so uĀitelje tudi dobro plaĀevali. V tej zvezi je v Piranu omenjen leta 1290 Albertinus, rector et professor scholarum , ki ga je plaĀeval komun, iz mestne blagajne pa je bil v Kopru plaĀan uĀitelj e leta 1278, v Puli 1348, Motovunu 1372, Miljah 1374, Viinadi 1376, v Izoli 1419 itd.; pri slednji je zanimivo, da je tedanji uĀitelj Benedictus de Astulfis iz Pule , rector et magister scolarum, prejemal od komuna plaĀo v viaini 60 zlatih dukatov letno, vendar so uĀenci morali mestu plaĀevati aolnino: kdor je obiskoval le gramatiko, en dukat letno, dva dukata pa, kdor je obiskoval ae latinaĀino v prvem, drugem in tretjem letniku. Z uĀiteljem so to pogodbo sklenili za 3 leta, v uk pa je moral sprejeti vsakogar, ki si je to seveda lahko privoaĀil. Za Koper pa je po podatkih iz leta 1423 znaĀilno, da je dobival od BeneĀanov letni prispevek za vzdrevanje aole in za plaĀevanje uĀiteljev ter da so poleg gramatike in latinaĀine pouĀevali ae retoriko. V drugih slovenskih krajih so mestne aole izpriĀane aele v drugi polovici 15. stoletja (Maribor 1452, Celje 1460).

Druga polovica 15. stoletja pa je e Āas, ko v duhu renesanse in humanizma zaĀenjajo po zgledu italijanskih akademij v istrskih obalnih mestih nasta-jati prve akademije, najprej v Kopru leta 1478 t. i. Compagnia della Calza, nato Accademia dei Desiosi (1553354), pa Accademia Palladiana (156731637) v 16. stoletju. Po krajaem predahu nastane leta 1647 v Kopru Accademia dei Risorti, e leta 1612 pa je bilo ustanovljeno SemeniaĀe, ki se je leta 1675 preoblikovalo v Collegio dei Nobili, viajo aolo za vzgojo in izobraevanje domaĀih plemiakih ³ ´ µ





Ë ÌÍ Î

ÏÍ

ÐÑ ÒÓ ÒÔ ÕÖÍ

× Ø Î

ÌÙ

Slika 83: Dokument o Ālanstvu v koprski Akademiji Preporodovcev (SI PAK KP, Manzuoli)

Slika 84: Koper, renesanĀni kip Pravice na sramotilnem stebru na trgu Brolo (danes del v

PMK) (Caprin, 1905)

È É Ê

ÜÝÞ ßÞ à áâã ä

Þ

Þ åæß çè

èé â

Þ Ýêæ ëã äè

ìÞ ßÞ í è

sinov; postala je pravo kulturno in intelektualno ariaĀe, saj je vanjo zahajala plemiaka mladina ne le iz Istre , temveĀ tudi iz Dalmacije in drugih deel. Bila je najodliĀnejaa aola v celotni beneaki Istri do propada Beneake republike in edina, ki je lahko konkurirala jezuitskim kolegijem po Italiji in Avstriji . Kratko je okoli leta 1698 delovala tudi Accademia dei Divertiti, ki so jo verjetno ustanovili mladi atudentje koprskega Collegia, v letih 1739342 ter 1763367 pa je v Kopru delovala ae Accademia degli Operosi. Konec 17. stoletja tudi v Piranu ustanovijo Accademio dei Virtuosi, ko pa ta preneha z delovanjem leta 1706, ustanovijo Accademio degli Intricati. Edina tovrstna ustanova izven danaanje slovenske Istre je bila leta 1762 ustanovljena Accademia degli Intraprendenti v Rovinju .

Ne le da so istrska mesta krepko prednjaĀila pred ustanavljanjem akademij v ostalem slovenskem oz. hrvaakem prostoru (npr. ljubljanska Academia operosorum ust. 1693), temveĀ so premogla tudi osebe, kot je bil Peter Pavel Vergerij starejai (137031444), eden poglavitnih svetovnih teoretikov pedagogike, ki je nedvomno postavil mnoge poglavitne osnove in izhodiaĀa sodob-nim pedagoakim procesom, ukvarjal pa se je ae s humanistiĀnim gledaliaĀem, filozofijo, zgodovino in politiko. Med atevilnimi deli je zapustil tudi kratek opis in zgodovino Kopra De situ urbis Justinopolitanae. Med vélika imena 15.

stoletja pa nedvomno lahko atejemo tudi KoprĀana Giovannija de Albertisa (ok. 140031488), profesorja medicine na Univerzi v Padovi , ki je za cesarja Friderika III. napisal enega od tedanjih najboljaih traktatov o kugi. Tesno so bili z akademijami povezani zlasti koprski humanisti v 16. stoletju, od Petra Pavla Vergerija mlajaega do Girolama Muzia , ae bolj pa v 17. stoletju, ko je prva desetletja delovanja Palladie zaznamoval svetovno znameniti koprski zdravnik in znanstvenik Santorio Santorio , h kateremu pa moramo priateti vsaj ae Nicoloja Manzuolija , ki je leta 1611 izdal svoje znamenito delo Nova descrittione della Provintia dell9Istria. HumanistiĀnemu domoznanstvu se je v drugi polovici 17. stoletja predajal tudi koprski zdravnik in akademik Prospero Petronio , med tedanje odliĀne uĀitelje in znanstvenike, Ālane Accademie dei Risorti, pa je potrebno priateti vsaj ae Aurelija de Bellija , uĀitelja retorike, ter filozofa in zdravnika Girolama Vergerija , ki je kot redni profesor leta 1665 prevzel medicinsko katedro v Padovi . Z Univerzo v Padovi , koprskim Kolegijem in Akademijami pa je bil tesno povezan tudi Gian Rinaldo Carli , znanstvenik, knjievnik, zgodovinar in ekonomist, eden poglavitnih enciklopedistov 18.

stoletja, ki je za istrsko zgodovino in kulturo pustil najgloblje sledi v svojem delu Delle antichità italiche.

Ú Û

Ú

ñ òó ô

õó

ö÷ øù øú ûüó

ý þ ô

òÿ

Tudi renesanĀna umetnost je v Istri , ae posebno pa v Kopru , pustila mnogo sledov. Vse do danes so se v atevilnih cerkvah, zlasti pa v stolnici in muzej-ski pinakoteki, ohranila sijajna slikarska in kiparska dela Vittoreja in Benedetta Carpaccia , Gerolama Santacroceja , Tiziana Aspettija , Girolama Campagne in mnogih drugih. Na pragu baroka sreĀamo v Kopru zadrskega slikarja Zorzija Venturo , ki je postal osrednja osebnost manieristiĀno usmerjenega slikarstva na prehodu med 16. in 17. stoletjem, medtem ko je prvo polovico 17. stoletja v istrskih mestih zaznamovala delavnica Palme ml. in Jacopa Tintoretta , kasneje pa ae Paola Veroneseja . Ob izzvenevanju baroĀne dobe, ki je tudi na glasbenem podroĀju pustila vrsto sledov (omeniti gre predvsem koprskega organista in komponista Antonia Tarsie ), sta zaĀela v Kopru postopno upada-ti ustvarjalni zagon in kvaliteta. Kljub temu je bilo baroĀno obdobje glede na teke gospodarske in socialne razmere ae vedno dovolj razgibano in ustvarjalno, da ga lahko primerjamo z obdobjem humanizma in renesanse.

Poudariti velja, da so naateti istrski veljaki po silno subjektivnem kriteriju le redki pomembni izbranci, s katerimi se lahko istrska zgodovina pohvali, kar mdr. morda ae najbolje ponazarja tehtno delo Francesca Semija (1991).

Dejstvo pa je, da je tedanje kulturno delovanje v obĀem pomenu seveda temeljilo na romanskih osnovah; tako so tudi v navedenih aolah in akademijah pouĀevali sprva v latinaĀini, kasneje v italijanaĀini. Zato je bila leta 1710 na pobudo koprskega akofa Pavla Naldinija e omenjena ustanovitev semeniaĀa, kjer so zaĀeli pouĀevati v slovenskem oziroma tedanjem slovanskem dialektu, ae toliko veĀjega pomena za slovansko kulturo v Istri , Āeprav lahko z verje-tnostjo trdimo, da so vsaj v verski vzgoji otroke pouĀevali tudi v slovenaĀini, saj je konec 16. stoletja koprska akofijska sinoda zahtevala, da morajo upniki ob praznikih popoldne pouĀevati otroke v cerkvi kraĀanski nauk, kar naj store tudi kurati po vaseh. V zaĀetku 17. stoletja je Alasia , italijanski redovnik v Devinu , doloĀil katehetom slovenske molitvene obrazce, ki naj jih na prinici vsako nedeljo ponavljajo, da bi se jih otroci nauĀili na pamet. Da so jih s pridom uporabljali tudi na podeelju koprske akofije, priĀa veĀkratna namera nekaterih koprskih akofov, da bi povsod zapovedali le latinsko oziroma italijansko bogosluje, kar pa jim je uspevalo le za kratek Āas.

î ï ð





Z





Slika 85: Piran, konec 16. stoletja, izrez iz slike Domenica Tintoretta, Piranski mestni oĀetje (PMSMP)

Slika 86: SvetvinĀenat (Tischbein, 1842) 1



K





! "

#

Cerkvenoupravne reforme pred koncem Beneake republike (1797) Medtem ko so se v avstrijskih deelah od srede 18. stoletja dalje izvajale atevilne upravne reforme, je bila beneaka Istra ae pred Napoleonovimi voj-skami delena le dravno-cerkvenih reform cesarja Joefa II. Cesar je poskuaal uskladiti cerkveno razdelitev z upravno, torej tudi z dravnimi mejami.

Po ukinitvi piĀenske akofije v Istri leta 1788 so njeno obmoĀje skupaj z dekanijo Pazin iz poreake akofije in dekanijama Kraan ter Kastav iz pulske akofije zdruili s traako akofijo, zato pa dekanijo Buzet vkljuĀili v poreako, Milje v koprsko in Umag v akofijo Novigrad . Na ta naĀin so eleli doseĀi, da bi se jurisdikcija traake akofije razprostirala ne le nad mestom Trst , temveĀ nad vsem avstrijskim delom Istre .

Novo oblikovanje traakih akofijskih meja se je nadaljevalo, ko so tej akofiji 1828. dodelili ukinjeno akofijo Novigrad in ji pridruili koprsko akofijo (zato so jo od 1830 imenovali traako-koprska akofija). Koprski akofijski sede ni bil zaseden e od leta 1810. Leta 1830 so Buzet spet dodelili traaki akofiji.

Taka pestrost drubenih odnosov v Istri je bila znaĀilna za kulturno izredno razgibano 18. stoletje, ki pa je bilo po vojaakih in Āloveakih tragedijah manj burno ter po gospodarskih vsaj nekoliko uspeanejae od prejanjih dveh. Ravno to stoletje lahko atejemo kot najbolj povezujoĀe in tudi identifikacijsko, saj so izredno napredni kulturniki v Istri e v renesansi in nato z reformacijo ter raz-svetljenstvom pripomogli k sploanemu dvigu kulturne in miselne ravni prebivalstva, ki je s ponovnimi spremembami na koncu 18. stoletja, tako usodnimi za stare reime, zakoraĀilo v ae bolj razgibane tokove 19. stoletja.



DOBA MEaÿANSKIH REVOLUCIJ

" Istra v Āasu Napoleonovih osvajanj

" Prvo avstrijsko obdobje v Istri

" Napoleonovo Kraljestvo Italija (180531809) v Istri

" Ilirske province (180931813)

" Drugo avstrijsko obdobje v Istri

" Upravna ureditev po revoluciji 1848. do druge svetovne vojne

$ % &

DOBA MEaÿANSKIH REVOLUCIJ

Istra v Āasu Napoleonovih osvajanj

Francoska meaĀanska revolucija in njen produkt Napoleon sta na marsi-katerem podroĀju v koreninah spremenila drubeno ivljenje. Z nekaterimi pravimi in navideznimi zmagami se je Napoleon v Franciji utrdil na oblasti ter zaĀel s svojimi zmagovitimi pohodi po Evropi . Prvi veĀji cilj so mu bile vojaako slabotne, zato pa trgovsko bogate dravice italskega polotoka. S spretno diplomacijo je uspel pregovoriti Avstrijce, s katerimi je 18. aprila 1797 v Leob-nu sklenil tajni delitveni sporazum, ki je Avstrijcem dovolil zasedbo beneake Istre ; z mirom v Campoformiju , ki je pomenil tudi dokonĀni propad Beneake republike , je bila Avstriji priznana oblast nad temi kraji.





Prvo avstrijsko obdobje v Istri


Nova oblast sprva ni spreminjala zateĀene ureditve, le oblast nekdanjih beneakih mestnih naĀelnikov (podestatov) je prenesla na posebne, imenovane, kasneje pa izbrane mestne organe. Avstrijci so leta 1797 v Kopru ustanovili zaĀasno vlado (magistrat) za ozemlje bivae beneake Istre ; na Āelu ma-gistrata je bil predsednik, ki je bil, tako kot v beneaki dobi, tudi predsednik drugostopenjskega apelacijskega sodiaĀa. Velika sprememba pa je bila v tem, da je nova oblast izenaĀila ljudstvo in plemiĀe v meaĀanskih pravicah; druga veĀja sprememba se je izvraila na podroĀju administrativne razdelitve ozemlja: veĀ bivaih beneakih mestnih komunov je, ne da bi spreminjala njihov obseg, zdruila v veĀje upravne enote 3 okroja. Do leta 1805 so bila v Istri

' ( )





- ./ 0

2/

34 56 57 89/

: ; 0

.<

Slika 87: Pulski oboroenci

pred slavolokom Sergijcev v Puli,

imenovanim Porta Aurea, z delom

tamkajanjega mestnega obzidja

(Cassas, 1782)

Slika 88: Napoleonov slavnostni prihod v Benetke (aumrada, 2006)

* + ,

Āanskih revolucij

D@ AB

C EF

naslednja okroja: Koper , Piran , PoreĀ , Rovinj , Pula , Labin in Buzet , kjer so bila tudi prvostopenjska civilna sodiaĀa.

}e leta 1803 so za notranjeavstrijske deele e tretjiĀ uvedli sistem guber-nijev, prviĀ pa je bil ustanovljen zdrueni traako-istrski gubernij v Trstu . Koper je postal sede istrskega okronega glavarstva, sede drugostopenjskega sodiaĀa pa so prenesli v Celovec . Avstrijska Istra , imenovana tudi Pazinska grofija , je bila kot okroni komisariat prikljuĀena postojnskemu glavarstvu in ljubljanskemu guberniju, ki je obsegal kranjsko in goriako deelno glavarstvo.

Francosko-avstrijske vojne, ki so sledile, so imele bistvene posledice za gubernije, ker je morala Avstrija odstopiti ozemlja. Na podlagi miru v Bratislavi (dec. 1805) se je zmanjaal traaki gubernij za bivao beneako Istro , ki so jo prikljuĀili Napoleonovemu Italijanskemu kraljestvu .

Napoleonovo Kraljestvo Italija (180531809) v Istri

<Nikoli in nikjer nisem videl dostojnejae narodne strae, lahko sem jo primerjal z linijskimi Āetami. Z ljudmi se lahko naredi, kar se eli. Pomemben je le naĀin, kako postopati; Āe ne uspemo, je napaka pri oblasti. V Rovinju sem sreĀal mladega duhovnika, ki kot da bi obaloval, da se je zaobljubil. Vpraaal sem ga, zakaj je izbral ta poklic, pa mi odgovori: 8Na alost, gospod maraal, ideje se s Āasom spreminjajo: nekoĀ so vsi eleli postati duhovniki, kot danes

eli vsak postati pripadnik narodne strae9,= je v spominih na svojo prisotnost v Istri zapisal maraal Marmont .

ÿeprav je bil Marmont v svojih spominih veĀkrat tudi kritiĀen do Napole-ona , veje iz njegovih tekstov opisani optimizem in navduaenje nad Napoleonovo vojsko v Āasu zasedbe Istre in vse vzhodnojadranske obale. Vendar je na tem mestu vmesno vpraaanje, ali morebiti eli Marmont prikazati le obdobje svoje oziroma francoske vladavine v najlepai luĀi, predvsem v primerjavi s prejanjimi oblastmi, Beneako republiko in kratkotrajno habsburako epizodo, ali pa so Istrani morebiti res bili tako navduaeni nad francosko prisotnostjo.

Na podlagi miru v Bratislavi 26. decembra 1805 je bivaa beneaka Istra priala v okvir Italijanskega kraljestva do ustanovitve Ilirskih provinc leta 1809.

Po uradni prikljuĀitvi nekdanje beneake Istre Italijanskemu kraljestvu , 9. maja 1806, je v njej zavladala nova zakonodaja z Napoleonovim zakonikom ( Code

= > ?

J LM N

OM

PQ RS RT UVM

W X N

LY

Napoleon ), ki je med drugim ukinil tudi beneake mestne statute, v Kopru pa je ponovno nastal sede najviajega deelnega sodiaĀa. Svoje mesto dobijo tu civilni sodnik, finanĀni intendant in predstavnik policije ter prvostopenjsko in drugostopenjsko sodiaĀe. Vsa druga sodiaĀa, razen poreakega, se ukinejo, vrhovne sodbe pa se prenesejo v Milan , prestolnico Kraljevine Italije , v kateri je bila Istra ena od 21 pokrajin (departmajev). Na Āelo te province je bil postavljen prefekt Angelo Calafati .

Kljub uvedbi Napoleonovega zakonika (1. maj 1806) pa sta v beneaki Istri do uradne ukinitve Avstrijskega kazenskega zakonika jeseni 1807 ae ostala v veljavi avstrijski kazenski zakonik in civilni ter kazenski postopek; ae vse leto 1806 so se ohranile pri ivljenju tudi stare oblastne strukture.

Do notranje teritorialne ureditve Istrskega departmaja je prialo aele spomladi 1807, ustrezni dekret o tem pa je Napoleon podpisal decembra istega leta. Nekdanjo beneako Istro so tako razdelili na dva distrikta: koprskega, ki se je raztezal od Miljskih hribov do Limskega kanala , in rovinjskega, ki je zajemal vse ostalo ozemlje juno od njega. Distrikta sta se delila na 7 kantonov (Koper , Piran , Buzet , PoreĀ , Vodnjan , Rovinj in Labin ), ki so v veliki meri ustrezali okrajem iz avstrijskega obdobja. Kantoni so bili nadalje razdeljeni na 22 obĀin, ki so po novem vkljuĀevale tudi fevdalna gospostva, katerim je novi reim odvzel njihov fevdalni znaĀaj; ukinjeno je bilo patrimonialno sodstvo, mesta, trgi in gospostva pa niso veĀ predstavljali upravno-vojaakih in sodnih srediaĀ oblasti, temveĀ samo teritorialne enote v uniformiranem upravnem sistemu. Na Āelu vsake obĀine je bil obĀinski naĀelnik ( maire), ki mu je pri upravljanju pomagal posebni svet ( detti anche Savi ), na Āelu vaakih obĀin pa so bili upani oziroma merigi. Leta 1808 je Napoleon Istro povzdignil v vojvodino, za istrskega vojvodo imenoval maraala Bessier ja ter mu odredil petnajsti del vseh javnih prihodkov v Istri , kasneje pa mu je namenil 100.000 frankov letnega dohodka.

V koprskem distriktu so bili atirje kantoni in petnajst obĀin. V koprskem kantonu so bile obĀine Koper , Izola in Milje , v piranskem kantonu Piran , Buje , Gronjan , Umag in Novigrad , ki je sicer leta 1810 preael v poreaki kanton, v kantonu Buzet so bile obĀine Buzet , Draguþ in Oprtalj , v poreakem kantonu pa obĀine PoreĀ , Vrsar , Motovun in Viinada .

V rovinjskem distriktu so bili trije kantoni in sedem obĀin. V rovinjskem kantonu sta bili obĀini Rovinj in SanvinĀenti , v vodnjanskem Vodnjan , Barban in Pula , v labinskem pa Labin in Plomin .

G H I





Āanskih revolucij

]^ _à bc

Slika 89: Prvi konzul

Bonaparte preĀka Alpe na

prelazu Veliki Sv. Bernard

(aumrada, 2006)

Slika 90: Napoleon kot kralj

Italije (aumrada, 2006)

[ \

[

g hi j

ki

lm no np qri

s t j

hu

Na podroĀju sodne uprave so ukinili prvostopenjska okrona sodiaĀa in celo kazensko sodiaĀe v PoreĀu . Sojenje manjaih zadev so ponovno prepu-stili obĀinskim sodnikom in vaakim upanom ( meriga). Pri ivljenju je ostalo le Apelacijsko sodiaĀe v Kopru , ki je z dekretom 17. junija 1806 pridobilo naziv in obliko SodiaĀa za civilno in kazensko pravo ( Corte di Giudizio civile e criminale).

Nekdanje avstrijske deele so sicer e poznale centralistiĀno in birokratsko dravno upravo, v bivai beneaki Istri in Dalmaciji pa so v prehodnem avstrijskem obdobju uspeli uvesti le malo reform.

V skladu z naĀeli francoskega prava je nova oblast loĀila sodstvo od uprave in ga v prvi polovici leta 1806 organizirala po sistemu, ki je e obstajal v Italijanskem kraljestvu . Z razglasitvijo Napoleonovega zakonika, ki je postopno odpravil vso prejanjo civilno zakonodajo in ustvaril povsem nov juridiĀni poloaj oziroma pravni sistem, je prialo v sodstvu do velikih sprememb. Mre-

o sodiaĀ so po novem tvorili: 7 mirovnih sodiaĀ ( Giudici sommari ali Giudici di pace), ki so vodila postopke v civilnih in kazenskih zadevah na obmoĀju kantonov, predvsem medsebojne spore in prepire glede plaĀevanja davkov itd.; Civilno in kazensko sodiaĀe v Kopru ( Corte di Giustizia civile e criminale), ki je postalo vrhovno kolegialno sodiaĀe Istrskega departmaja; Revizijsko sodiaĀe v Milanu ( Tribunale di Cassazione de Regno) in Trgovsko sodiaĀe v Kopru ( Tribunale di Commercio), ki je bilo pristojno za razsojanje sporov s podroĀja trgovine na kopnem in morju, nastalo pa je predvsem kot posledica celinske zapore.

VeĀinoma je namreĀ razsojalo o zaplembi britanskih ladij, poigu angleakega blaga in tihotapljenju blaga. Velike pozornosti zakonodajalca je bila delena tudi reorganizacija notariata.

IzenaĀevanje dravljanov pred zakonom je bilo izvraeno v tedanjem me-aĀanskem duhu, vendar je oblast ae dalje ostala v rokah privilegiranih in ma-terialno moĀnih; tako je npr. podkralj imenoval obĀinske naĀelnike, njegove svetovalce pa so s tajnim glasovanjem izbirali veĀji posestniki iz svojih vrst.

Prav tako je francoska oblast uvedla svoj davĀni sistem, oblikovala davĀne urade, reorganizirala zdravstveno slubo in aolstvo, obenem pa reorganizirala tudi cerkev in ukinila vrsto samostanov ter cerkvenih bratovaĀin, ki so prej predstavljale pomembno obliko ekonomskega in socialnega povezovanja ter s tem drubene moĀi, saj je katoliaka duhovaĀina imela pri ljudstvu velik vpliv.

Z druge strani je oblast dopuaĀala svobodnejai naĀin ivljenja, posebno tako, da je tolerirala t. i. divje zakonske zveze. Vse to je precej odstopalo od nekdanjih drubenih odnosov in obiĀajev, zato so mestni patriciji in duhovaĀina Francozom sovrani, njihove pristaae pa najdemo le med maloatevilnimi urad e f





Āanskih revolucij

yz {|

} ~

Slika 91: Pula (Lavalée, 1802)

Slika 92: Maraal Auguste

Marmont

Slika 93: Zemljevid Ilirskih provinc

v w x

� �� �

��

�� �� �� ���

� � �

��

dniki, oficirji in bogatejaimi trgovci, ki so se zbirali v masonskih loah z maloatevilnim Ālanstvom, medtem ko mali obrtniki zaradi ukinitve cehov Francozov ne marajo. Kmet stoji malemu obrtniku ob strani, ker ne mara vojaake obveznosti, davkov in kontinentalne zapore in ker je konservativen v verskih vpraaanjih, toda od Francozov priĀakuje, da bodo pometli s fevdalizmom, ki je ae vedno najvanejai drubeni problem. Uprava in sodstvo zemljiakih gospodov sta z reformami odpravljena, obveze kmetov do zemljiakih gospodov se zmanjaajo za petino (ker je le ae kmet in ne veĀ tudi gospod tisti, ki pla-

Āuje davek na kmeĀko posest), zgolj osebne obveznosti, zlasti tlako reveev brez zemlje, odpravijo. Toda dajatve v denarju ali naravi in celo tlaka, ki jo je kmet dolan svojemu gospodu za svojo zemljo, ae vedno obstajajo; lahko se odkupijo na podlagi svobodnega dogovora med gospodom in kmetom, kar pa je bilo mogoĀe e poprej. Zemljiaki gospod ae vedno uiva pravice do lova in do dajatev ob menjavanju posestnika podlonega zemljiaĀa. S temi reformami si je reim odtujil zemljiake gospode, ne da bi si pridobil kmete, saj so bili ti prepriĀani, da bi morala francoska oblast pomeniti tudi konec fevda-lizma. Odprava fevdalnega sistema brez odakodnine kakor na ozemljih prvih francoskih osvojitev v Āasu revolucije bi na mah pridobila kmete, toda bila bi

e v nasprotju z duhom francoskega cesarstva, ki je takrat postajalo vse bolj konservativno. Vrsta novih reform, ki so jih ae pripravljali nekateri francoski upravitelji, pa je tudi zaradi kratkotrajnosti francoske oblasti ostala na pol poti in tako neuresniĀena.

DavĀni sistem, ki je sprva z ukinitvijo atevilnih tradicionalnih istrskih dacev nalagal nizke dajatve, je z vsakim letom pod politiĀnimi in ekonomskimi pritiski zaradi atevilnih vojaakih obveznosti prerasel v neznosna bremena. Prav tako je istrsko prebivalstvo teila francoska vojaaka obveznost, ki so je bili sicer v nekih oblikah vajeni ae z beneake dobe (Āernide), vendar jo Francozi uvedejo za vse drubene razrede, rekrut si lahko dobi namestnika, je pa zelo malo naĀelnih oprostitev od vojaake slube, ki se mnogokrat opravlja v zelo oddaljenih krajih silno nevarnih vojnih vrveev.

Za gospodarsko ivljenje in za s tem seveda povezano vsesploano (ne)zadovoljstvo pa je bila poglavitna predvsem angleaka celinska zapora in njene posledice za istrski ivelj. Ne le francoska prepoved uvoza angleakega in kolonialnega blaga, temveĀ dejstvo, da so angleake pomorske zmage na Jadranskem morju in angleake baze na Visu ter pozneje tudi na drugih otokih prepreĀevale podanikom francoskega Italijanskega kraljestva sleherni pomorski promet, je bil temeljni vzrok za nezadovoljstvo in propadanje obmorskih

� � �

Āanskih revolucij

�� ��

� ��

istrskih mest in vasi, pa tudi kmetov kraakih pokrajin, ki so se preivljali s prevaanjem blaga, ki je prihajalo po morju ali pa s kopnega v pristaniaĀa.

Nek popis iz obdobja od septembra 1806 do oktobra 1809 navaja veĀ kot trideset napadov na istrske ladje, ki so jih izvedli Anglei ali njihovi zavezniki, med katerimi so se pojavljali tudi t. i. avstrijski gusarji ( Corsari austriaci). Pa ne le na morju, tudi v pristaniaĀih, ae posebno veĀjih, kot sta bili npr. rovinjsko ali poreako, so beleili v tem Āasu atevilne napade, ki se jim niso izognili niti zaledni istrski kraji, Āeprav naj bi vsaj te praviloma dobro branile francoske Āete in nacionalna garda. Gusarstvo pa so v tem obdobju prav Anglei na veliko spod-bujali, saj so tako uĀinkovito doprinaaali akodo svojim tedanjim nasprotnikom Francozom. Tako je celinska blokada od leta 1806 v veliki meri pretrgala prej tako ivahen pomorski promet med obema obalama Jadranskega morja .

Naatete gospodarske nevaeĀnosti, nerazumljivo visoke cene za sol, ki so jo Istrani potrebovali predvsem za svojo tedanjo osrednjo gospodarsko pa-nogo (soljene ribe), negotovost ob atevilnih politiĀnih in upravnih reformah, nezadovoljstvo, izogibanje vojaaki slubi in nenazadnje plodna tla za razbojniatvo ae iz Āasa Beneake republike so ustvarili razmere, ki so le ae krepile razbojniatvo in sploano nezadovoljstvo. Maraal Marmont v svojih memoarjih nazorno zapiae: <Brezzakonje je bilo tolikano, da si prebivalci june Istre in Rovinja niso upali iz svojih mest, Āe se niso vnaprej obvezali vsako leto plaĀati razbojnikom prispevek v sorazmerju s svojim premoenjem.= Tako se ne kae Āuditi, da je bilo tedanje najveĀje istrsko mesto Rovinj z okoli 9.000 prebivalci tudi najtrae oporiaĀe proti Francozom, kjer so bili ribiĀi, pomorci in trgovci masovno proti Francozom, saj se jim je materialni poloaj drastiĀno znial.

V nekaterih istrskih krajih, ki so bili ae vedno precej navezani na nekdanjo beneako oblast, pa je bila francoska oblast e od samega zaĀetka dokaj osovraena. ÿeprav je francoski upravnik Calafati maja 1806 izobesil na vseh javnih mestih v Istri svoj govor, v katerem je obljubljal, da bodo Istrani odslej

<sreĀno iveli= in da <ne bodo nikoli nesreĀni, ker so podloni najveĀjemu in najboljaemu vladarju Napoleonu = ter da bodo <varni in slavni zbudili zavida-nje vseh drugih ljudstev na zemlji=, je bilo ae istega meseca zlasti v okolici PoreĀa nekaj poskusov destabilizacije francoske oblasti; najbolj pa se je nezadovoljstvo izkazalo sredi leta 1809, ko so med 13. aprilom in 22. majem 1809 Avstrijci v vnoviĀni vojni s Francozi uspeli s pomoĀjo Angleev okupirati Istro . Zanimivo pa je, da so se RovinjĀani paralelno z avstrijskim pohodom na Istro dvignili proti Francozom ter jih 17. in 18. aprila na Āelu z RovinjĀanom Francescom Biondijem v Rovinju popolnoma drali v svojih rokah.

� � �





� ¡ ¢

£¡

¤¥ ¦§ ¦¨ ©ª¡

« ¬ ¢

­

Slika 94: Milje, osrednji trg s podestatovo palaĀo in kapiteljsko cerkvijo (Tischbein, 1842)

Slika 95: Piran (Tischbein, 1842)

� � �

Āanskih revolucij

°± ²³

´ µ¶

Kljub vnoviĀni francoski zasedbi Kopra 23. maja 1809 se je protifrancoska propaganda tega leta ae nadalje airila, najbolj z Reke in Pazinske grofije , veliko francoskih nasprotnikov pa je bilo ae v Vodnjanu in Puli . Konec poletja je z Reke z majhno skupino upornikov preko Pazinske grofije vdrl v Istro francoski begunec Le Terrier de Manetot , ki se je proglasil za <generala Montechiaro=, z namenom, da dvigne upor proti Francozom. Pridruila se mu je mnoica vsakranega prebivalstva ( banda de disertori, malandrini e gentalia d9ogni fatta), med katerimi je bil tudi tedaj znani dezerter iz istrskega kraljevega bataljona Anton Bogeaiþ . Skupina je atela okoli 700 ljudi in uivali so veliko podporo Angleev.

V zaĀetku jeseni so vkorakali v PoreĀ , vendar jih je prav tam 14. oktobra 1809

doletela vest, da so Avstrijci podpisali premirje in da bo Istra ostala francoska; nato se je skupina veĀinoma razbeala, nekateri pa so doiveli alosten konec, vkljuĀno z Le Terrierom , ki so ga v Trstu s skupino osmih RovinjĀanov obsodili in ustrelili.

Kljub temu pa je francoske trupe 21. oktobra 1809 na vhodu v Rovinj pri-

Āakalo veliko preseneĀenje; najprej je skupina rovinjskih upornikov zaĀela na njih streljati, in v spopadu je padlo kar aestdeset RovinjĀanov. Ko pa so francoske enote vstopile v samo mesto, jih je priĀakalo novo preseneĀenje: z vseh strani se je na njih vsul de kamenja, loncev in kozic, delov pohiatva,

enske pa so z oken na njih zlivale vroĀe olje. Francoski vojaki so se takoj od-zvali s krajo in poiganjem po mestu, tako da je grozilo pravo uniĀenje mesta.

Tedaj so jim nasproti stopili mestni posvetni in cerkveni veljaki z belo zastavo ter uspeli vzpostaviti premirje. Upornike so razoroili, nekatere kasneje tudi usmrtili, mesto pa je moralo plaĀati odakodnino v viaini 24.000 florintov.

Kljub dejanski vkljuĀenosti v Italijansko kraljestvo je bila Istra v letih 18053

1809 od njenega ozemlja loĀena s pasom avstrijskega ozemlja, katerega srediaĀe je bil Trst , ki je kljub celinski zapori prosperiral in si prisvojil trgovinski promet Benetk . Po letu 1805 se je Napoleon veĀkrat ukvarjal z mislijo o ane-ksiji Trsta , predvsem v zvezi s svojo vzhodno politiko. Leta 1808 mu je zunanji minister Champagny predlagal, da anektira vse avstrijsko ozemlje juno od rek Vipave in Kolpe . Kar zadeva bodoĀo organizacijo avstrijskih ozemelj, ki so jih nameravali Francozi zasesti, je Champagnyjevo poroĀilo Napoleonu februarja 1808 nudilo dvoje monosti: zdruitev z Italijo ali pa ustanovitev posebne drave, ki naj bi jo sestavljale le deele na vzhodni obali Jadrana . Ta zamisel se je uresniĀila aele z novo vojno proti Avstriji leta 1809 oziroma s schönbrunnskim mirom 14. oktobra 1809 in ustanovitvijo Ilirskih provinc . Z

Marmontovim odlokom iz 7. septembra 1810, ki je stopil v veljavo 1. oktobra,

® ¯ ¯





º »¼ ½

¾¼

¿À Á Áà Äż

Æ Ç ½

»È

Slika 96: Vaaki

straar iz Barbane

(Tischbein, 1842)

Slika 97: Labin, veduta (Tischbein, 1842)

· ¸ ¹

Āanskih revolucij

ÌÍ ÎÏ

Ð ÑÒ

so Francozi nekdanjo beneako Istro prikljuĀili Ilirskim provincam . Pomembna upravna reorganizacija se je na tem obmoĀju zgodila 18. septembra 1811, ko je bila bivaa avstrijska Istra spojena z bivao beneako Istro v Istrsko intendan-co, v katero so spadali ae Gradiaka , Gorica in Trst , kjer je bil tudi sede intendance. Istra je tedaj brez liburnijskega dela atela okoli 118.500 prebivalcev, od tega jih je okoli 23.000 pripadalo nekdanji avstrijski Pazinski grofiji .

Razmeroma korenite spremembe, ki jih je v Istro vnesla Napoleonova oblast, so dodobra pretresle istrsko tradicionalno skupnost ter tako povzroĀi-le atevilne drubene premike in nemalokrat odpore airaih slojev prebivalstva.

V kolektivni memoriji v mnogih krajih v Istri , ki sem jih pred leti v terenskem delu obiskoval, je ohranjen spomin na zadnje vojne pred drugo svetovno vojno kot na <francoske vojne=, ki naj bi bile za istrsko prebivalstvo pogubne, saj naj ne bi v posameznih vaseh ostal <niti en peteh= (v istrskem dialektu petelin).

Dandanes pa marsikateri Istran in Primorec s ponosom poudarja, da izpe-ljanka njegovega priimka izvira iz francoskega imena, ki naj bi se tedaj zaneslo v naae kraje, kar tudi kae na vzpostavljeno pozitivno gledanje na nekdanjo francosko oblast v teh krajih, ustvarjeno v glavnem s strani slovenske liberalne politike v drugi polovici 19. stoletja, v Āasu t. i. narodne prebuje.

Ilirske province (180931813)

Po francoski zmagi pri Wagramu je z mirom v Schönbrunnu Avstrija izgubila ozemlje, na katerem je Napoleon 14. oktobra izoblikoval Ilirske province s sedeem v Ljubljani . Leta 1810 je Kraljestvo Italija odstopilo departma Istro Ilirskim provincam in oblikovali so provinco Istro z glavnim mestom Trstom , ki je obsegala ae obmoĀje traakega mesta, pomanjaano obmoĀje Goriake , bivao beneako Istro in od 18. septembra 1811 ae obmoĀje bivae avstrijske Istre .

Provinca je bila izenaĀena z departmajem v Franciji , intendant (sprva in na koncu Ilirskih provinc 3 Angelo Calafati ) pa je imel enake pristojnosti kakor francoski prefekt. Bil je pristojen za vsa upravna podroĀja. Vsaka provinca je imela svojega inenirja za mostove in ceste, nadzornika davĀne registraci-je ter dravnih domen, nadzornika hipotek, davĀnega direktorja, inapektorja gozdov, carine in loterije.

É Ê Ë

Ö ×Ø Ù

ÚØ

ÛÜ ÝÞ Ýß àáØ

â ã Ù

×ä

Podrejene upravne enote so bili distrikti na Āelu s poddelegatom. Istra je imela atiri distrikte: Gorico , Trst , Koper in Rovinj .

Avgusta 1813 je Avstrija napovedala Franciji vojno, kar je pripeljalo e v istem letu do zasedbe Ilirskih provinc in po sklenitvi pariakega miru leta 1814

do obnovitve organizacije avstrijskih oblastev, toda ne popolnoma takane, kakrana je bila pred letom 1805 ali 1809.

Ker so Francozi za svoje neprestane vojaake pohode potrebovali mnogo denarja, ivine in vojakov, kar je vse plaĀevalo ljudstvo, so se kmetje v osrednji Istri leta 1813 prikljuĀili avstrijskim Āetam v bojih s Francozi.





Drugo avstrijsko obdobje v Istri


Ko so bile leta 1813 Avstriji vrnjene Ilirske province 3 ime Ilirija so zadrali 3 so po obdobju zaĀasne uprave ponovno ustanovili gubernije kot deelna oblastva. Gubernij s sedeem v Trstu je obsegal mesto in njegovo obmoĀje, Goriako in Gradiako , celotno Istro (poleg nekdanje beneake Istre tudi avstrijski del), Kvarnerske otoke in do leta 1822 Reko ter civilno Hrvaako , ki so ju tedaj vkljuĀili v sestavo Hrvaako -Ogrskega kraljestva kot dela Habsburake monarhije . Za deele, administrativno zdruene v okviru traakega gubernija, so uporabljali ime Primorje ; zato so traaki gubernij imenovali tudi primorski gubernij ali Avstrijsko-Ilirsko primorje .

Kot nije upravne enote so v primorskem guberniju ustanovili tri oziroma atiri okrone urade: istrsko s sedeem v Trstu (ki mu je pripadala ae airaa okolica Traakega zaliva do Ogleja ), reako (s Pazinsko grofijo , poznejaim okrajem Podgrad in Kvarnerskimi otoki ) in goriako okroje; 1816. so dodali ae karlov-ako okroje. Po izroĀitvi Reke in civilne Hrvaake Ogrski leta 1822 so iz ostanka reakega okroja ustanovili pazinsko okroje. Toda e 1825. so primorski gubernij skrĀili le na dve okroji: na istrsko s sedeem v Pazinu (ki je obsegalo avstrijsko, nekdanjo beneako Istro , sosednje slovenske okraje s Podgradom in Kvarnerske otoke ) in na goriako okroje. Trst s svojim obmoĀjem je predstavljal neposredno upravno enoto zase, zunaj okroij.

Ó Ô Õ





Āanskih revolucij

çè éê

ë ìí

Slika 98: Panorama Portoroa leta 1865 (SI PAK KP 344, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 5)

Slika 99: ÿiĀka (Tischbein, 1842)

å æ

å

ñ òó ô

õó

ö÷ øù øú ûüó

ý þ ô

òÿ

Upravna ureditev po revoluciji 1848. do druge svetovne vojne Na podlagi oktroirane ustave z dne 4. marca 1849 je cesar imenoval za posamezne kronovine namestnike, ki so morali kot organi izvrailne oblasti nadzirati izvajanje dravnih in deelnih zakonov ter voditi notranje zadeve svojega obmoĀja. Kronovina Avstrijsko primorje je bila doloĀena kot enotno upravno obmoĀje s sedeem namestnika v Trstu .

Z oktroirano ustavo so tudi na podlagi ustave iz leta 1848 preuredili okro-

ja v deele z deelnimi zakonodajami in tako dali temelje avtonomni deelni upravi. ÿeprav je bila leta 1849 formalno ustanovljena mejna grofija Istra v istem obsegu, je bil zanjo in za Goriako in Gradiako predviden skupni deelni zbor s sedeem v Gorici . Od vseh deelnih redov je stopil tedaj v veljavo le deelni red za Trst .

aele leta 1861 je dobila Istra svojo samoupravo s sedeem deelnega zbora v PoreĀu ; seveda je pripadala skupini deel Avstrijskega primorja s cesarskim namestniatvom v Trstu . Ta ureditev se je ohranila do 1918/20, ko je ozemlje Julijske krajine brez manjaega dela najvzhodnejae Istre in otoka Krka pripadlo po Rapalskem paktu Italiji , oziroma do leta 1924, ko je Italija anek-tirala ae tedanjo Reko . Tedaj je bila Istra razdeljena med tri province italijanskega kraljestva: veĀina polotoka je ostala v provinci Pula , severovzhodni del v provinci Reka , Milje z Dolino pa so pripadle traaki provinci. Pri tem je ostalo do propada italijanske oblasti nad tem ozemljem po koncu druge svetovne vojne.

IstoĀasno, od leta 1943 do 1945, se hrvaaki del Istre oblikuje v pokrajino oziroma podroĀje v okviru narodnoosvobodilnega gibanja (NOG) nove Hrvaake , severni del Istre pa v okviru slovenskega NOG v del nove Slovenije . Tedaj pa je poleg drugih slovenskih in hrvaakih podroĀij okupatorski Tretji rajh vkljuĀil tudi Istro v svojo vojaako-administrativno enoto Jadransko primorje s sedeem v Trstu .

î ï ð

OBDOBJE UTRDITVE MEaÿANSTVA IN





NACIONALNIH TRENJ


" Gospodarske smernice v 19. stoletju

" Nacionalni odnosi v prvi polovici 19. stoletja

" Slovenci, Hrvati in Italijani sredi 19. stoletja

" Vzpon nacionalizmov v Trstu in Istri

" Razvoj iredentizma

" Slovensko in hrvaako narodno gibanje

" PolitiĀno uveljavljanje Slovencev in Hrvatov v Istri

" Prva svetovna vojna

1



OBDOBJE UTRDITVE MEaÿANSTVA IN NACIONALNIH TRENJ





Gospodarske smernice v 19. stoletju


V 19. stoletju se v Istri oblikujeta dve poglavitni ekonomski in vojaaki srediaĀi, ki sta dajali ton istrskemu ivljenju: Trst in Pula , ob njiju pa ae Reka .

Prvo se je e od zaĀetka 18. stoletja naglo razvijalo ter airilo svoje gospodarske vplive in potrebe v airoko istrsko zaledje. Tako je bila vsa severna Istra ekonomsko usmerjena proti in za Trst . atevilni delavci iz Istre so dobili trajne, zaĀasne in vsakodnevne zaposlitve v mestu, ki se je razvijalo v enega najpomembnejaih srednjeevropskih mest, agrarno zaledje pa je pridelovalo viake skoraj izkljuĀno za to s prebivalstvom in prometom izredno razgibano mesto; iz Trsta pa so v Istro prihajali industrijski izdelki.

Pula se je oblikovala v moĀno vojaako mesto po letu 1853, ko je bila izbrana za vojaako luko Monarhije in ko je bil leta 1856 v Puli ustanovljen arsenal, ae posebno pa po letu 1864, ko so vanj prenesli pristaniaki admira-lat iz Trsta . Njegovo uradno obmoĀje se je raztezalo od Savudrije do Spi-

Āa , od 1869. dalje do istrsko-ogrske meje. Z eleznico do Pule je bil istrski polotok leta 1876 zdruen z evropsko elezniako mreo. Pod Avstro-Ogrsk o je mesto preseglo atevilo 50.000 prebivalcev. Reka se od leta 1868 razvija v glavno pomorsko in gospodarsko srediaĀe vzhodnega, madarskega dela Monarhije ter tako pomembno vpliva na razvoj vzhodne, hrvaake in slovenske Istre , Opatija pa se tedaj razvije v enega najveĀjih turistiĀnih centrov Evrope.





K





Slika 100: Prodajalec ribe in

prodajalka iz traakega zaledja

(Tischbein, 1842)

Slika 101: Koper (Tischbein, 1842)



Āanstva in nacionalnih trenj

O

! "



# $

Nacionalni odnosi v prvi polovici 19. stoletja

Kljub ekonomskemu razcvetu kulturno ivljenje v prvi polovici 19. stoletja ae ni povsem zaivelo. Vendar pa se kljub Metternichovemu absolutizmu, ko so bile zatirane vse narodnostne tenje, predvsem v Trstu oblikujejo pestre politiĀne usmeritve. Te so imele svoje odzive tudi v Istri .

Eden tedanjih pomembnejaih mo traakega politiĀnega ivljenja je bil vsekakor Nemec Bruck , ki je v Trst zaael s poti v GrĀijo, kjer je elel sodelovati v borbi Grkov za svobodo. V Trstu je ustanovil drubo Lloyd in bil velik zagovornik prikljuĀitve Trsta k NemĀiji . Njegova struja je bila v bistvu kozmopolitsko, avstrofilsko-germanofilsko usmerjena, sestavljali pa so jo v glavnem krogi okoli borze.

Druga pomembnejaa struja je italijanska struja okoli Domenica Rossettija (177431842) in njegovega liberalnejaega uĀenca in poglavitnega zgodovinarja Istre Petra Kandlerja (180431872). Ti so se borili proti germanizatorskim tendencam in se zavzemali za italijanstvo Trsta ter za njegovo avtonomijo.

Toda tudi ta skupina se je zavedala, da bi Trst brez svojega airnega zaledja ekonomsko propadel, zato so bili proti prikljuĀitvi k Italiji .

Ideja zdruene Italije se pojavi sicer aele z letom 1797 kot poseben program tedanje politiĀne stvarnosti, ki pa v prvi polovici 19. stoletja ni naala podpore v Istri ali v Trstu . Italijansko usmerjeni intelektualci so se borili za italijansko identiteto Trsta , vendar v okviru avtonomije v Avstriji . Celo naj-radikalnejai nasprotniki Metternichovega absolutizma, predvsem intelektualci, zbrani okrog tednika La Favilla (Iskra) (183631846), med katerimi velja omeniti Francesca Dall9Ongara , Pacifica Valussija in nenazadnje Dalmatinca Niccolòja Tommasea , so se usodnega 1848. izrekli proti prikljuĀitvi Trsta in Istre k Italiji . ae veĀ, kljub zavzemanju za italijanstvo Trsta v okviru Avstrije so imeli izreden posluh za Slovane, predvsem za Slovence. Zamialjali so si zvezo svobodnih narodov proti reakciji ter se zavedali, da bi prikljuĀitev Avstrijskega primorja k Italiji pomenila nasilje za Slovane.

O Trstu so razmialjali kot o italijanskem, obenem pa svobodnem mestu, kot o novi avici . Bili so pristaai zveze Italijanov in Slovanov; v Torinu so ustanovili druatvo za zvezo med Italijani in Slovani proti Avstriji , v Trstu je zaĀel izhajati Tommaseov Āasopis La Fratellanza dei Popoli. Verjetno ni nakljuĀje, da je Giuseppe Mazzini , ki je ae leta 1831 za Italijo zahteval Trst, leta 1866 pa



' () *

+)

,- ./ .0 23)

4 5 *

(6

ne samo to, ampak tudi Istro , Kras in Postojno , v letu pred revolucijo 1848 v svoji knjigi I Doveri dell9Uomo postavil vzhodno mejo Italije na reko SoĀo . Celo veliki tvorec zdruene Italije Cavour je leta 1848 branil pravice Slovanov na vzhodnojadranski obali. Leta 1861 je kraljevskemu komisarju v Anconi pisal, da pozna tenje italijanskega prebivalstva v Trstu , Istri in Dalmaciji , toda hkrati ugotavlja, da je vse zaledno prebivalstvo slovansko, ter svetuje, da bi bilo nespametno iz Hrvatov, Srbov, Madarov in Nemcev narediti sovranike, kar bi postali tudi Anglei, Āe bi Italija zaĀela hlepeti po vsem Jadranskem morju .

Tako je Italija vodila previdno politiko v Evropi ter se po nasvetu zahodnih velesil raje usmerila v kolonialna osvajanja; in aele s porazom Italije v Abesiniji leta 1896, ki je diskreditiral vse kolonialne ambicije italijanskega naroda, so se italijanske aspiracije usmerile na Balkan .

Slovenci, Hrvati in Italijani sredi 19. stoletja Velikemu koprskemu razsvetljencu in enciklopedistu Gian Rinaldu Carliju lahko najbolj oĀitajo njegovo izjavo o koprskih podeelanih, tedaj seveda prednikih Slovencev, da so < barbari Villi=, nekako bi to lahko prevedli kot <neo-tesani prostaki=, < Schiavi=, kakor so tedaj na sploano oznaĀevali njihovo etniĀ-

no pripadnost. Toda tàko je bilo tedaj vsesploano mnenje med beneako-istrsko, <mestno-patricijsko= druaĀino, vendar ne v vidu nacionalnih nasprotij, temveĀ socialnih odnosov, ki so se ae najbolj kazali v nasprotju (morebiti pa bi lahko rekli celo dihotomiji) med tedanjim istrskim mestom in podeeljem (tako kar mrgoli oznak, da so podloniki leni in neprizadevni, da raje dijo v senci, kot bi se poprijeli kakega dela). Tedaj vzpostavljeni odnosi in razmerja pa so se ae kako odraali tudi v Āasu izstopajoĀih nacionalnih konfliktov, zlasti ae v obdobju po 2. svetovni vojni, ko naj ne bi bila zanemarljiva teza nekaterih tedanjih ezulov, da so se odloĀili oditi iz Istre zato, ker niso eleli postati < aĀavi svojim aĀavom=. Ta oznaka za slova(e)nsko prebivalstvo je oĀitno ae danes zelo iva in skorajda presenetljiva je ugotovitev, ki izhaja iz razsodbe traakega sodiaĀa, da izraz < aĀavi de merda= naj ne bi bil aljivka in zato nikogar, Āetudi to vpije na javnih manifestacijah, ni moĀ preganjati na podlagi zakonov proti aĀuvanju k rasnemu in nacionalnemu sovraatvu.

Toda, ali je bilo zmeraj tako?

% &

&

Āanstva in nacionalnih trenj

:; <=; >?

@A B <CA D

?

E? F

Slika 102: aavrinska

mlekarica s koaaro

(Orbaniþ, 2005)

Slika 103: <BoĀanje=, ena najbolj

priljubljenih iger v Istri (Orbaniþ, 2005)

7 8 9

J LM N

PM

QR ST SU VWM

X Y N

LZ

Ko npr. Milanoviþ v svojem delu Hrvatski narodni preporod u Istri in podobno Kramar v delu iz leta 1991 razpravljata o razmerah v Istri in Trstu v 19. stoletju, razen sploanih ugotovitev o narodni nezavednosti Slovencev in Hrvatov, ne podajata objektivne slike razmerij v Avstrijskem primor ju pred letom 1848. V

njunih delih se namreĀ ustvarja vtis, kot da bi bili Slovenci in Hrvati od veko-maj skregani z Italijani, in sicer po monosti ne z domaĀimi, temveĀ z onimi, ki so prihajali iz Italije , Āeprav kaejo rezultati atudije tega problema izpod peresa veĀ jugoslovanskih historiografov v zbornikih Oko Trsta iz leta 1945 in Slovensko Primorje in Istra iz leta 1953, ter nepozabna kritika nacionalizmov v delu Angela Vivanteja Jadranski iredentizem, drugaĀno podobo. Tako naj bi po mnenju Milanoviþa in Kramarja airili italijanski nacionalizem tudi priseljenci, zbrani okoli Āasopisa La Favilla (Iskra), ki je izhajal v Trstu med letoma 1836 in 1846.

Nedvomno se je tako mnenje ustvarilo predvsem na podlagi delovanja Kopr-

Āana Carla Combija in njegovih somialjenikov v drugi polovici 19. stoletja, ki so

<odraaĀali= e v duhu prebujenih nacionalnih ali celo nacionalistiĀnih gibanj, znaĀilnih za tedanja stremljenja po oblikovanju nacionalnih drav v Evropi .

ÿeprav se je ideja zedinjene Italije pojavila e leta 1797, se namreĀ med italijanskim prebivalstvom v Ilirskem oziroma Avstrijskem primorju vse do revolucionarnega leta 1848 ni razvila protislovanska nastrojenost, prej obratno.

Ravno krog okoli Āasopisa La Favilla je v italijansko-slovanski slogi videl mo-

nost lastne nacionalne osvoboditve, in sicer na temelju Mazzinijevih idej o svobodi vseh evropskih narodov. Seveda je bila ta ost uperjena proti tedanji osrednji reakcionarni evropski sili 3 Avstriji . Toda nedvomno je ravno obja-vljanje vrste prispevkov o Slovanih v traaki Iskri med letoma 1842 in 1844

prispevalo tudi k slovenski in hrvaaki narodni prebuji, in to iz blijega srediaĀa, kot so bila Gajeva Danica in druga panslavistiĀna gibanja v tem Āasu.

Izredno natanĀna analiza B. Stullija Traaka <Favilla= in juni Slovani v Analih Jadranskega inatituta iz leta 1956 razkriva prizadevanja naprednih italijanskih intelektualcev in njihovo navduaevanje nad slovanstvom. ProuĀil je, da so uredniki Pacifico Valussi , Francesco Dall9Ongaro , Giovanni Orlandini , Nicolò Tommaseo idr. navezali atevilne plodne stike s aolajoĀimi se atudenti iz junoslovanskih deel v Italiji , ae zlasti z napredne padovanske univerze.

Zato ker se je veĀina prispevkov le malo dotikala Slovanov na sploano, in je bila vsebina v glavnem posveĀena junim Slovanom, Stulli domneva in dokae, da si je uredniatvo Faville pisce pridobilo izmed knjievnikov in publi-cistov iz junoslovanskih deel. Tu sta izstopala dubrovniaka atudenta, Medo Puciþ in Ivan August KaznaĀiþ , ki je kasneje, leta 1849, v svojem dubrovni-G H I

Āanstva in nacionalnih trenj

]^ _`^ ab

cd e _fd g

b

hb i

akem Āasopisu L9Avvenire ponovno objavil sedem od petnajstih nadaljevanj o Slovanih, njihovi zgodovini, literaturi, etnografiji itd., ki so jih v traaki Favilli v dobi Metternichovega absolutizma obĀutno cenzurirali.

Toda to ne zmanjauje pomena Faville, kajti o junoslovanski poeziji je pisal Italijan Dall9Ongaro e leta 1840, B. Biondelli pa je izdal delo, v katerem med drugim piae o vplivu slovanskih narodov na znanost. Njihovi nazori so se ae najbolje izkazali v prelomnem letu 1848. Ne le da je Giovanni Orlandini 23.

marca poskuaal organizirati upor proti Avstriji in po vzoru Benetk v Trstu pro-glasiti republiko sv. Justa, temveĀ je ae zanimivejae njihovo staliaĀe do obliko-vanja take skupnosti oziroma drave. Ponosni so bili na svoje italijanstvo ter na to, da so tudi po njihovi zaslugi Trst smatrali za italijansko mesto; vendar ravno tako so s simpatijami ugotavljali, da v Trstu v slogi ivijo pripadniki raznih narodov, predvsem Slovani, med katerimi so najveĀ pozornosti posveĀali prav Slovencem. Bili so proti prikljuĀitvi Avstrijskega primorja k Italiji , kajti slednja pristaniaĀa naj ne bi potrebovala, saj jih ima dovolj, predvsem pa bi po njihovem mnenju to dejanje pomenilo veliko krivico za Slovane. Zavzemali so se za Trst kot svobodno mesto, za novo avico , predvsem pa so poudarjali potrebo po sodelovanju s Slovani.

Pacifico Valussi je v Āasopisu Precursore (Predhodnik) celo napovedoval, da bosta Istra in Dalmacija morda kdaj postali slovanski. Zato je tamkajanje Italijane pozival k strpnosti in prijateljstvu s Slovenci in Hrvati, saj bi po njegovem, dokler se ne bi razreailo zapleteno nacionalno vpraaanje, bilo koristno, ko bi se med Italijo in Avstrijo vzpostavilo nevtralno slovansko ozemlje. V

Torinu so celo ustanovili druatvo za zavezniatvo med Italijani in Slovani proti Avstriji , Āasopisu Precursore pa je sledil Tommaseov La Fratellanza dei Popoli (Bratstvo med narodi).

Ne glede na to pa je delovanje traakih <nacionalistov in iredentistov=, kot jih nekateri radi oznaĀujejo, zlasti na podlagi njihovega kasnejaega delovanja, kar nedvomno velja prav za omenjenega Valussija , pozitivno vplivalo na mnenje italijanskih intelektualcev, posredno nedvomno tudi na samega Mazzinija , ki je ae leta 1831 za Italijo zahteval Trst , leta 1866 pa tudi Istro , Kras in Postojno , medtem ko je v letu pred revolucijo 1848 v svoji knjigi I Doveri dell9Uomo postavil vzhodno mejo Italije na reko SoĀo . Tudi italijanski general Alfonso La Marmora priznava: <Na Trst nisem nikoli pomislil ..., ker Āe se Trst po govoru in obiĀajih kae bolj italijanski kot nemaki, je to mesto, predvsem trgovsko, zaradi svojih koristi bolj vezano na NemĀijo , ae bolj pa 3 mesto je obkroeno s slovanskim in nemakim prebivalstvom.=

[ \

[

m no p

qo

rs tu tv wxo

y z p

n{

Kolikaen dejanski vpliv je imelo omenjeno prizadevanje na aele v revolu-cionarnem letu 1848 vzniklo organizirano slovensko nacionalno dejavnost 3 z ustanovitvijo Slavljanskega druatva v Trstu ter njunih Āasopisov Slavljanski rodoljub (1849) in Jadranski Slavjan (1850) ter na Slavljansko bralno druatvo, ustanovljeno 1848 v Gorici 3, bo potrebno ae raziskati, dejstvo pa je, da so si zbrani v obeh druatvih prizadevali tako za jugoslovansko idejo kot za program Zedinjene Slovenije . Druatvi pa vsekakor nista samostojen pojav, saj je za prvo polovico 19. stoletja znaĀilno izredno razgibano laiĀno zavzemanje za slovenske aole v Avstrijskem primorju ter izdajanje popularne knjievnosti z narodnobuditeljsko vsebino; med drugim je bila e leta 1811 izdana gramati-ka slovenskega jezika za Italijane. Tem prizadevanjem se pridruijo ae zahteve za nameaĀanje uradnikov z obveznim znanjem slovenskega jezika v vse urade na Goriakem . Izmed petih poslancev, ki so jih na Goriakem leta 1848 izvolili v dunajski parlament, so trije slovenski poslanci zastopali ta staliaĀa, z dvema italijanskima pa oĀitno niso zmogli vzpostaviti tvornih kontaktov, kakor tudi ne z italijanskimi revolucionarji, saj je slovensko gibanje ne glede na tenje po zdruitvi vseh Slovencev v Slovenijo ter v enakopravno skupnost narodov Avstrije ravno zato ae vedno pristajalo na vodilno avstrijsko vlogo. Edino Beneaki Slovenci so bili tedaj italijansko usmerjeni (ae posebno pa ob plebiscitu leta 1866), saj se je pri njih ohranil ae moĀan vpliv nekdanje beneake oblasti in s tem upanje na avtonomijo.

Skoraj vsa slovenska kulturna ustvarjalnost v Avstrijskem primorju pa je slonela na pleĀih Valentina StaniĀa (177431847) in njegovih uĀencev, ki pa se ae ne more meriti s podobnim delom v tedanji Kranjski , vendar je vztrajnost in kozmopolitizem traakega okolja kmalu privedla do izrednega razmaha dejavnosti v tem mestu.

SrediaĀni poloaj Trsta je kljub tedanjemu nesorazmerju med dvigajoĀo se gospodarsko pomembnostjo in plitko kulturno dejavnostjo e zaĀel kazati tisto kohezivno silo razliĀnih usmeritev nacionalnih idej.

Druga pomembnejaa italijanska struja je bila zbrana okoli Domenica Rossettija in njegovega liberalnejaega uĀenca in poglavitnega zgodovinarja Istre Pietra Kandlerja . ÿeprav konservativno usmerjeni, zavedajoĀ se ekonomskega pomena airnega avstrijskega zaledja, so se borili proti germanizacijskim tendencam in se zavzemali za italijanstvo Trsta ter za njegovo avtonomijo, bili pa so proti prikljuĀitvi Trsta k Italiji . Toda kljub temu da so priznavali obstoj in pomen slovanskega ivlja v traakem zaledju in v zaledju poglavitnih istrskih mest ter celo polemizirali s Combijevimi staliaĀi, izraenimi zlasti v reviji Porta j k l

Āanstva in nacionalnih trenj

� ��� ��

�� � ��� �

�

�� �

Slika 104: Istrski kmetje na poti

(Orbaniþ, 2005)

Slika 105: Voz z oslovsko vprego (Orbaniþ, 2005)

| } ~

� �� �

��

�� �� �� ���

� � �

��

Orientale, slovanskemu prebivalstvu ae zdaleĀ niso bili tako naklonjeni kot zbrani okrog Āasopisa Favilla.

Tretjo predrevolucionarno traako politiĀno usmeritev pa je oznaĀeval Nemec Bruck ; ta je pod kozmopolitsko pretvezo zagovarjala prikljuĀitev Trsta k NemĀiji ter bila za germanizacijo. Njeni zagovorniki so bili predstavniki vele-kapitala in v glavnem krogi okoli borze.

V senci traakih dogajanj se je kristalizirala bodoĀa nacionalna politika na Goriakem in v Istri . Medtem ko je bilo nacionalno razmerje na Goriakem teritorialno dokaj jasno, saj je le Gorica predstavljala nacionalno meaano mesto Italijanov oz. Furlanov na eni in Slovencev na drugi strani, je bila Istra kot deela s slovansko veĀino ae vedno v veliko veĀji ekonomski, politiĀni in kulturni odvisnosti od italijanskega oz. romanskega prebivalstva, obenem pa nacionalno precej pomeaana.

ÿeprav so tako v Trstu kot na Goriakem tudi kasneje v ustavni dobi Slovenci imeli sorazmerno atevilu prebivalstva precej manj politiĀnih zastopnikov (kot posledica volilnega sistema in drugih nacionalno ae ne dovolj razvitih komponent, kar natanĀno pojasnjuje Vasilij Melik v svojem delu o volitvah na Slovenskem), pa je bilo to nesorazmerje izrazito oĀitno prav v Istri . Tu so bili Hrvati in Slovenci pod neposredno veĀjim italijanskim nacionalnim pritiskom, obenem pa tudi manj narodno zavedni. OĀitno je bil v Istri tudi odklonilni in podcenjujoĀi italijanski odnos do Slovanov na visoki ravni. V nasprotju s traakimi italijanskimi narodnimi buditelji, so istrski vsaj od leta 1847 zagovarjali tezo, da se bodo Slovani v Istri prej ali slej asimilirali in poitalijanĀili, saj da do Italijanov Āutijo posebno naklonjenost, kajti slednji so na kulturno in gospodarsko precej viaji stopnji od Slovanov, znano pa je, da viaja kultura absorbira nijo itd. Toda eden poglavitnih zagovornikov teh tez, zgodovinar samouk iz Gologorice pri Pazinu , Carlo De Franceschi , tudi poslanec v dr-

avnem zboru prve ustavne dobe, e v enem prvih oglaaanj (1847) o tej temi posredno pojasnjuje ae druge okoliaĀine. Snov za razmialjanje so mu namreĀ

dajali nekateri avstrijski uradniki, ki <bi eleli, da se slovanski element dvigne zoper italijanskega= ter bi tako <izzvali med dvema narodoma, ki ivita skupaj, tekmovanje in sovraatvo, namesto da bi delovali na spajanju slovenskega elementa z italijanskim=.

Da ti zakljuĀki niso bili iz trte zviti, nam priĀajo tudi dogodki v revolucio-narnem letu 1848, ki so bili v nacionalnem in dravnopravnem vidiku vsekakor prelomni za vse tri narode v tedanjem Avstrijskem primorju . V strahu pred zgledom beneake vstaje je aprila 1848 avstrijska vlada izdala razglas v sloven-

� � �

Āanstva in nacionalnih trenj

¡¢ £¤¢ ¥¦

§¨ © £ª¨ «

¦

¬¦ skem in hrvaakem jeziku, ki oba naroda poziva, naj ostaneta zvesta Avstriji ter se upreta separatistiĀnim italijanskim spletkam. V razglasu je avstrijska vlada ae poudarila, da je <avstrijsko Primorje , predno so ga zasedli BeneĀani, bilo povsem slovansko=, toda ravno BeneĀani naj bi ga deloma poitalijanĀili.

Nasprotja med italijanskim in slovanskim ivljem v Istri so se po revolu-cionarnem letu ae poglobila, ton pa so jim dajali tudi dogodki v dravnem zboru. Vanj so bili namreĀ na prvih volitvah iz Istre izvoljeni italijanski poslanci Antonio Madonizza iz Kopra (zanimivo je bil ravno ta poslanec leta 1836 ustanovitelj traake Faville), Michele Fachinetti iz Viinade , Francesco Vidulich z Loainja in Carlo De Franceschi , medtem ko je bil za okraj Podgrad

- Volosko - Belaj izbran Hrvat Josip Vlah iz Kastva . Poleg e tedaj izraenih nasprotij (predvsem glede uporabe uradnega jezika v uradih ter razvoja slovenskega in hrvaakega aolstva, tém, ki so bile tudi v naslednjih obdobjih do prve svetovne vojne v prvih vrstah zajete v politiĀnih programih raznih nacionalnih predstavnikov in ki so z vzponom slovenske in hrvaake narodne zavesti tudi praktiĀno ale v korist slovanskim prizadevanjem v Istri ), so stopila v ospredje tudi nesoglasja glede upravne pripadnosti, ki so oznaĀevala politiko italijanskih predstavnikov vsaj do leta 1866, hrvaakih pa vse do prve svetovne vojne. Medtem ko se je leta 1848 iz Kranjske postavilo vpraaanje upravne zdruitve Istre s to deelo 3 kar je naletelo na izredno ogorĀenje predstavnikov istrskih mestnih oblasti, in bilo zato zavrnjeno 3, so si italijanski predstavniki v dravnem zboru pa tudi na drugih nivojih prizadevali za upravno zdruitev vsaj nekdanjega beneakega dela Istre z Benetkami in proti vkljuĀitvi v nemako zvezo. Tem zahtevam ob bok pa je e leta 1848 Josip Vlah v dravnem zboru postavil zahtevo po prikljuĀitvi Istre vzhodno od UĀke Reki in s tem Hrvaaki oziroma tedaj Banski Hrvaaki v okviru madarskega dela Habsburake monarhije ; to je bila ideja, ki se je nato razairila med hrvaakimi politiki tudi na ozemlje nekdanje Pazinske grofije in ki so jo zagovarjali tako Viteziþ v dravnem zboru kot poreaki in kasneje traaki akof Dobrila , pa SpinĀiþ , Laginja in Mandiþ v istrski skupaĀini v drugi polovici 19. stoletja. ae dlje je ael Hrvaaki sabor v Zagrebu , ki je e marca 1848 zahteval zdruitev s Hrvaako ne le Dalmacije in Vojne krajine , temveĀ vseh onih krajev, ki so bili nekdaj njeni, pa so kasneje priali pod Avstrijo ali Madarsko. Junija tega leta pa je sabor naslovil na kralja zahtevo, da se poleg drugih slovanskih deel tudi Istro in Gorico vkljuĀi v <blijo zvezo= s kraljevino Hrvaako , Slavonijo in Dalmacijo , ki se ji pripojijo ae otoki Krk , Cres in Loainj , ki so najprej pripadali Dalmaciji , nato pa so bili prikljuĀeni Istri .

� �

± ²³ ´

µ³

¶· ¸¹ ¸º »¼³

½ ¾ ´

²¿

Razmerje nacionalne politiĀne misli v Avstrijskem primorju med Italijani, Slovenci in Hrvati je tako potekalo pod italijansko taktirko in kakor se je ta spreminjala, se je spreminjal slovenski in hrvaaki odnos, primerno spodbujen ali omejen z avstrijske strani. Medtem ko so za predrevolucionarno obdobje znaĀilne zamisli povezovanja Italijanov s Slovenci in Hrvati proti Avstriji , je porevolucionarno obdobje z italijanske strani v manjai meri v znamenju paktiranja z Nemci, v veĀji meri pa v znamenju odkrite borbe za odcepitev in prikljuĀitev k Italiji ; ta dosee viaek v letih 1861 do 1866 z znanim Razglasom jadranskega iredentizma ( Manifesto dell9irredentismo adriatico), ki ga je v obliki knji-

ice izdal Constantino Ressmann v italijanskem in francoskem jeziku. Toda za uresniĀitev te ambicije bi bila potrebna popolna abstrakcija atevilnejaega slovenskega in hrvaakega elementa v Avstrijskem primorju , ki pa se je pod vplivom notranjega in zunanjega kulturnega ter ekonomskega razvoja zaĀel narodnostno osveaĀati, kar je povzroĀilo v razburkani habsburaki monarhiji ae dodatna nacionalna nasprotja.

Avstrijskim oblastem je kljub jasnejaim nacionalnim razmerjem na Goriakem in v Trstu tako kot v Istri uspevalo netiti nasprotja med italijanskim in slovanskim ivljem v Avstrijskem primorju , v smislu naĀela <deli in vladaj=.

Poleg tega so si vsi trije narodi ae prizadevali za avstrijsko naklonjenost, saj je npr. italijanski iredentizem zaivel v pravi meri aele po letu 1897 (Abesinija !), Slovenci in Hrvati pa so tudi na svojih zborovanjih in taborih, na katerih so izraali podporo zedinjeni Sloveniji ali Hrvaaki , obenem zelo radi prisluhnili uvodnim nagovorom avstrijskih ali domaĀih predstavnikov <o dobrih Sloven-cih, ki so tudi dobri Avstrijci= ali pa o <branikih pred Italijo in bojazni, da bi Avstrija prezrla Slovence, pomembne branitelje Avstrije na jugu=. Zato lahko pritegnemo Vivante jevi ugotovitvi, da se je v ozadju borbe proti avstrijski oblasti jadranski iredentizem odvijal pravzaprav na relaciji nacionalnih nasprotij med Italijani in Slovani, ki so jih seveda Avstrijci znali ob pravih trenutkih tudi ustrezno netiti.

Vzpon nacionalizmov v Trstu in Istri

Do revolucionarnega leta 1848 v Trstu proti Hrvatom in Slovencem ni bilo nezadovoljstva. V Istri je bilo le malo drugaĀe. Beneaka tradicija je ae vedno prisotna, mesta po strukturi prebivalstva niso v taki meri meaana in odvisna

® ¯ °



Āanstva in nacionalnih trenj

ÃÄ ÅÆÄ ÇÈ

ÉÊ Ë ÅÌÊ Í

È

ÎÈ Ï

Istrski podeelan

ÐÑÒ ÓÔ

ÕÖ×Ø

(Tischbein, 1842)

Slika 107: Koprska akofija leta 1847 (Acta Histriae, 2001) À Á Â

Ü ÝÞ ß

àÞ

áâ ãä ãå æçÞ

è é ß

Ýê

od prometa s severom kot Trst . Hrvati in Slovenci ae vedno predstavljajo podloni sloj, ki narodno ni osveaĀen; ta zavest je novejaega datuma in do tedaj je bila odloĀilna pokrajinska pripadnost 3 vsi so bili Istrani. Tudi Pacifico Valussi , ki je tedaj zagovarjal Hrvate in Slovence in aele kasneje temeljito spremenil svoje glediaĀe, je o Istri menil, da bi deela kmalu postala italijanska, Āe bi se osvobodila avstrijskega tutorstva.

Revolucija leta 1848 je ukinila fevdalizem, dravljani pa so dobili prilo-

nost, da na volitvah za avstrijski parlament izrazijo svoje politiĀne tenje.

Predstavniki italijanskega meaĀanstva v Istri so e imeli izdelane nacionalne programe, medtem ko med Slovenci in Hrvati ni bilo kakega gibanja. Rezultati volitev za dunajski parlament junija 1848 so potrdili to politiĀno razmerje sil; izbrani so bili atirje italijanski poslanci (Antonio Madonizza , Michele Fachinetti , Carlo De Franceschi in Francesco Vidulich ) in eden hrvaaki (Josip Vlah ), ki so ga izbrali v vzhodni Istri . Ta politiĀni uspeh je italijanske poslance v dunajskem parlamentu privedel do zahteve, da razen za podgrajski okraj postane uradni jezik v Istri italijanaĀina. ÿeprav je avstrijska vlada zahtevo zavrnila z utemeljitvijo, da veĀino prebivalstva v Istri predstavljajo Slovani (po atetju iz leta 1846: 134.455 Hrvatov, 60.040 Italijanov, 31.995 Slovencev), je to izzvalo ogorĀene proteste v obĀinah Kastav in Lovran , kjer so zahtevali enakopravnost hrvaakega jezika in prikljuĀitev vzhodne Istre k Reki , kar je pomenilo k Hrvaaki . V italijanskem Āasopisju se je tedaj vsul plaz obtob na raĀun Slovanov kot <tujcev=, ki se bodo poitalijanĀili. Michele Fachinetti leta 1850 v svojem glasilu Il Popolano trdi, da bo Istra deela blaenega miru tedaj, ko bo v njej prevladala ena kultura, to je italijanska.

Seme neizbenega spora je bilo vreno in tudi slovanski Āasopisi, ki so zaĀeli izhajati v Trstu ( Slavjanski rodoljub 1849 in Jadranski Slavjan 1850, s Ālanki v slovenaĀini in hrvaaĀini), so branili svoje nacionalne zahteve. Ti spori pa so ali na raĀun avstrijske nacionalne politike, ki je na eni strani favorizirala germanizacijo, na drugi pa straaila tako pred iredentizmom kot panslavizmom ter z dajanjem koncesij zdaj enemu, zdaj drugemu, v smislu reka <deli in vladaj=, uspeano obvladovala poloaj v Istri do konca svoje vladavine.

Ù Ú Û

Āanstva in nacionalnih trenj

íî ïðî ñò

óô õ ïöô ÷

ò

øò ù





Razvoj iredentizma


Razvoj iredentizma kakor tudi panslavizma v Istri je potrebno gledati v luĀi evropskih gibanj tedanjega Āasa, kjer so ae pod vplivi francoske revolucije in v okviru uveljavljajoĀega se kapitalistiĀnega naĀina produkcije naglo rasle nacionalne tenje v politiĀnem ivljenju.

Nedvomno so se iredentistiĀne ideje italijanskih narodnjakov po zedinje-nju Italije (1861) ae poveĀale. Glavni predstavniki v literaturi so Pacifico Valussi (v knjigi Trieste e l9Istria: Loro diritti nella questione italiana iz leta 1861 je v temeljih spremenil svoje poglede), Istrana Carlo Combi in Tomaso Luciani ter Sigismondo Bonfiglio . Mialjenje o Slovanih se je povsem spremenilo; ti so le kmeĀko ljudstvo, nesposobno oblikovati se v narod, in zato obsojeno na utopitev v italijanstvu. Meje Italije tako iredentisti vidijo na vzhodnih Julijskih Alpah in na Raai , nekateri pa e kar na Reki .

Prva javna manifestacija traakega iredentizma je bila leta 1865, ko je ob-

Āinski svet zavrnil predlog obsodbe protesta, ki ga je tajni <traako-istrski komite= naslovil proti izjavi predsednika italijanske vlade Lamarmora, s katero se je le-ta sveĀano odrekel zahtevam za Trst. ObĀinski svet je bil razpuaĀen in na volitvah je zmagala vladna stranka, v Trstu pa so zbrali 13.000 podpisov za izjavo lojalnosti.

Tudi kasneje so liberalci veĀkrat obsojali iredentizem, vendar so sĀasoma v tej stranki le prevladale iredentistiĀne tenje. Od leta 1882 je bila ta stranka vedno na oblasti v Trstu , Āeprav je ae tedaj veĀkrat spretno prikrivala svoje nacionalne strasti, s Āimer si je pridobila tudi naklonjenost volivcev drugih narodov v Trstu , predvsem Grkov in Nemcev. V monografiji Oko Trsta (1945), ki je delo veĀ avtorjev, ugotavljajo, da je bil iredentizem prisoten predvsem med intelektualci, manj med dravnimi uradniki in pri ljudeh, zaposlenih v zavarovalnih drubah, sploh pa ni bil prisoten med delavci, ki so bili socialistiĀno usmerjeni. Vseh iredentistov je bilo v Trstu le 2 %, 5.000 od okoli Āetrt milijona prebivalcev. Med temi je bilo le kakih 500 aktivistov in okoli 50 dnevnih akterjev iredentizma. Center iredentistiĀne vzgoje je bila vsekakor viaja trgovska aola Rivoltela. NajveĀji nasprotnik so jim bili v razrednem znaĀaju socialni demokrati, v nacionalnem pa slovenska nacionalna stranka.

V Istri sta bila veleposest in mesta ae vedno povsem v italijanskih rokah, zato je bila tu italijanska nacionalna liberalna frakcija izredno moĀna. }e za ë ì ì

ü ýþ ÿ

Kþ

þ

ÿ

ý

prve deelnozborske volitve leta 1861 so se skrbno pripravili, na njih zmagali in v deelnem zboru ob volitvah poslancev v dunajski parlament v naspro-tovanje avstrijski politiki oddali listke z besedico <nihĀe= ( nessuno), nakar je bil deelni zbor razpuaĀen. Poleg nasprotovanja avstrijski vladi 3 glede teh staliaĀ so postali kasneje mnogo bolj prilagodljivi in oportunistiĀni 3 so bili proti kakranim koli pravicam hrvaakega in slovenskega jezika v Istri in za Āisti italijanski znaĀaj vse pokrajine. Po razpustu deelnega zbora se je avstrijska vlada ob novih sploanih volitvah v septembru 1861 zelo potrudila, da deelni zbor ne bi dobil znova nessunistiĀne veĀine, kar ji je uspelo tako, da se je oprla na konservativne in klerikalne italijanske kroge. Italijansko politiko je od leta 1884 v Istri vodila Società politica Istriana. Izdajali so precej Āasopisov, periodiĀnih publikacij in knjig, imeli so posebna druatva za raznarodovanje slovenskih in hrvaakih otrok, najprej je bilo to druatvo Pro Patria, nato Lega Nazionale.

Poleg italijanske nacionalno-liberalne stranke sta obstajali v Istri ae kleri-kalna stranka, v zaĀetku z avstrofilskimi tenjami, ki je imela atevilne pristaae med istrskim kmeĀkim prebivalstvom, ter socialistiĀna stranka, vendar je bila oblast v glavnem v rokah liberalne stranke.

Tudi socialistiĀno gibanje je bilo moĀno v Trstu . Med pristaai kae v tem vpraaanju izpostaviti nekdanjega politiĀnega urednika Āasopisa Il Piccolo in direktorja glasila Il Lavoratore, Angela Vivanteja , ki je leta 1912 napisal doku-mentarno znanstveno delo L9Irredentismo Adriatico, kjer obsoja argumentacijo, da italijanska visoka kultura in civilizacija daje Italijanom pravico do asimilira-nja drugih narodov.

Posebno poglavje v zgodovini italijanskega iredentizma pa je zavzel Kopr-

Āan Nazario Sauro , ki ga je avstrijsko vojaako sodiaĀe med prvo svetovno vojno v Puli zaradi dezerterstva obsodilo na smrt. Iz njegove muĀeniake smrti je nato v Āasu faaizma zrasel mit o neupogljivem narodnjaku. Leta 1936 so mu v Kopru postavili mogoĀen spomenik, ki so ga leta 1944 Nemci poruaili.





Slovensko in hrvaako narodno gibanje


V prvem obdobju parlamentarnega ivljenja so samo Hrvati vzhodne Istre izpriĀali politiĀno opredeljenost v nacionalnem smislu. Iz svojega srediaĀa ú û

û

Āanstva in nacionalnih trenj

O





Kastva in Vrbnika na otoku Krku so s premialjeno dejavnostjo zaĀeli med Slovenci in Hrvati Istre airiti zahteve za nacionalne pravice, nenazadnje v skladu z avstrijskim Temeljnim dravnim zakonom (1867). Ustanovili so Āitalnice (prva v Kastvu 1866, v Puli 1869 in drugje); v Trstu je zaĀelo izhajati politiĀno glasilo Naaa Sloga (187031915); Edinost, politiĀno druatvo za Slovence v Trstu , je razairilo svojo dejavnost tudi med istrske Hrvate in Slovence (1878), dokler niso leta 1902 ustanovili PolitiĀno druatvo za Hrvate in Slovence v Istri , s sedeem v Pazinu . Po prvi veliki hrvaaki politiĀni skupaĀini v Kastvu (1871) so nadaljevali z organiziranjem velikih taborov tudi v drugih krajih Istre , med drugim tudi v slovenskem Kubedu .

Ustanovitev hranilnice v Kopru (1884) pomeni zaĀetek zadrunega ivljenja med Hrvati in Slovenci v Istri . Vrsta razliĀnih zadrug se je zdruila v zvezo s sedeem v Puli (1903). Ko so skuaali italijanski meaĀani in njihove banke nalagati kapital v zemljiaĀa, ki so pridobivala na vrednosti, so slovenskim in hrvaakim kmetom v tem boju za domaĀo zemljo priskoĀile na pomoĀ slovenske kreditne zadruge (in pozneje tudi traaki denarni zavodi), kar je hitro krepilo slovensko narodno zavest zlasti na koprskem in piranskem podroĀju.

Podoben proces se je odvijal med Hrvati v ostalem, veĀjem delu Istre .

Pred organiziranjem na politiĀnem in ekonomskem podroĀju je nastala prebuja na prosvetnem polju z ustanovitvijo BratovaĀine hrvaakih ljudi v Istri (Kastav , 1874) in Drube sv. Cirila in Metoda, najprej slovenske leta 1885, nato pa ae njene hrvaake <posestrime= leta 1893. Delovali sta ena ob drugi, vendar je bila v Istri dejavnejaa hrvaaka. S tem se je zaĀelo tudi organizirano aolanje hrvaake mladine ter gibanje za ustanovitev hrvaakih in slovenskih ljudskih aol v krajih, kjer jih ae ni bilo.

PolitiĀno uveljavljanje Slovencev in Hrvatov v Istri PolitiĀno uveljavljanje Slovencev in Hrvatov se je zaĀelo v obĀinah. Na zaĀetku ustavne dobe (1861) so s pokrajinskim zakonom o obĀinah zdruili 360 davĀnih obĀin v 50 politiĀnih. Na zaĀetku so bile vse obĀine v italijanskih rokah, predvsem zato, ker Hrvati in Slovenci niso imeli gospodarske in politiĀne moĀi, zato pa tudi ne dovolj sposobnih in uĀenih mo za opravljanje obĀinskih slub. Edina obĀina v rokah Hrvatov je bila v Kastvu . Toda sĀasoma 2





!" !# $%

& '

(

Slika 108: Portoro.

Prevoz soli v skladiaĀa. Foto

Sebastianutti & Benque, ok.

1890 (Annales, Ser. hist.

sociol., 2001)

Slika 109: EtniĀna slika Istre po popisu iz leta 1842, ki ga je opravil avstrijski uradnik Karl Czoernig, z rumeno barvo so oznaĀeni Italijani, z modro Hrvati, s sivo Slovenci, z oranno pa Aromuni





Āanstva in nacionalnih trenj

,- ./- 01

34 5 .64 7

1

81 9

so pridobili poloaje najprej v obĀinah na severu Istre , kjer je ivel izkljuĀno slovenski ivelj (Materija , Podgrad , Jelaane , Dolina , Dekani , Klanec , Marezige in Pomjan ), nato v nekaterih obĀinah na otoku Krku in obĀini Veliki Loainj , pa v obĀinah v Liburniji (Volosko - Opatija , Veprinac , Lovran , MoaĀenice ) in nazadnje v osrednji Istri , Pazinu (1886) in Buzetu (1887).

V istrskem deelnem zboru leta 1861, sestavljenem po kurijah iz poslancev veleposesti, trgovsko-obrtne zbornice, mest in podeelja, je bilo zaradi Hrvatom in Slovencem nenaklonjenega volilnega sistema (cenzus) in zaradi pomanjkanja narodne zavesti zastopanih 25 Italijanov, 1 Hrvat in 1 Slovenec (ki se je odrekel mandatu), poleg slednjih dveh pa so bili ae 3 akofi (traako-koprski Bartol Legat 3 Slovenec, poreako-pulski Juraj Dobrila 3 Hrvat in kraki akof Ivan Josip Viteziþ 3 Hrvat) kot virilisti. Od sedemdesetih let 19. stoletja se je ta odnos nekoliko popravljal v korist Hrvatov in Slovencev.

Na Āelu hrvaakega gibanja je bil kasnejai traako-koprski akof dr. Juraj Dobrila (Veli Jeenj , Tinjansko ), v aestdesetih letih predstavnik v Cesarskem svetu in pobudnik izdajanja prvih hrvaakih glasil ( Istran, Naaa Sloga), pravnik dr.

Dinko Viteziþ (Vrbnik , otok Krk ), v sedemdesetih in osemdesetih letih najvi-dnejai istrski hrvaaki politik ter dolgo Āasa edini predstavnik istrskih Hrvatov v dunajskem parlamentu, ter duhovnik, knjievnik in urednik Naae Sloge v Trstu Mate Bastian (Jugi , Kastavaþina). Navedeni so bili pristaai junoslovanske nacionalne ideologije akofa dr. J. J. Strossmayerja iz Banske Hrvaake in pod-porniki zdruitve hrvaake Istre s to matico 3 domovino.

Medtem so se odnosi med Italijani in zdruenimi Hrvati in Slovenci zao-strovali, tudi zaradi vse odloĀnejaih zahtev novih istrskih politikov, Vjekoslava SpinĀiþa , Matka Laginje in Matka Mandiþa , ki so zagovarjali prikljuĀitev Istre k Hrvaaki na temelju radikalnega kroatizma dr. Ante StarĀeviþa iz Banske Hrvaake ; to je bila ideja, ki so si jo zamislili e politiki predhodne generacije, na Āelu z Jurajem Dobrilo in Dinkom Viteziþem . Odnosi v deelnem zboru so se posebno zaostrili po poskusu Matka Laginje , da bi v poreakem zboru nastopil z govorom v hrvaaĀini (1883), saj je Cesarski svet tega leta priznal enakopravnost hrvaakega, slovenskega in italijanskega jezika na sodiaĀih v Istri .

Tudi sicer so bile glavne postavke politiĀnih programov Hrvatov in Slovencev politiĀna enakopravnost, ukinitev stanovskega volilnega reda, enakopravnost jezika v javnih uradih in aolah. Zato je bila pomembna tudi vladina odloĀitev o odprtju prve hrvaake srednje aole v Istri , klasiĀne gimnazije v Pazinu (1899).

Hrvaako in slovensko gibanje v Istri dosee vidne uspehe na gospodarskem, politiĀnem in prosvetnem polju. To se posebno vidi v pristanku Du-

) * +

= >? @

A?

BC DE DF GH?

I J @

>L

naja , da se Istarskemu zboru doda peta, sploana kurija. NamreĀ, ko se je na volitvah za dunajski parlament na osnovi obĀe in enake volilne pravice leta 1907 pokazalo, da Hrvati in Slovenci v Istri ne predstavljajo samo veĀine prebivalstva, temveĀ tudi veĀino volivcev, je bila leta 1908 izvedena reforma istrskega deelnega zbora. Tedaj je bilo v deelni zbor izvoljenih 18 poslancev hrvaako-slovenske narodne stranke, 24 italijanskih nacionalnih liberalcev in 2 socialista.

Kmalu se je pokazalo, da novi zbor ni sposoben za delo, saj se niso mogli dogovoriti o enakopravnosti jezikov, o novi razmejitvi obĀin po naĀelu narodnosti idr. Deelni zbor je bil zaradi tega leta 1910 razpuaĀen in ni bil nikoli veĀ sklican.

Vsekakor so v avstrijskem obdobju Slovenci in Hrvati zdrueno nastopali, pa vendar je vsak narod oblikoval svojo narodno zavest, predvsem kot posledico zgodovinskih dogodkov in jezikovne pripadnosti.

RazliĀne upravne in cerkvene organizacijske povezave, jezikovni znaĀaj aolskih organizacij in drugi dejavniki so vplivali na to, da se je ob koncu 19.

stoletja in v zaĀetku 20. stoletja etniĀna meja med Slovenci, Hrvati in Italijani v glavnem ustalila, kar deloma kaejo tudi atetja prebivalstva, Āeprav je prihajalo do doloĀenih razlik, ki jih gre pripisati predvsem naĀinu in merilom ljudskega atetja v habsburaki monarhiji. Razen prvega atetja z upoatevanjem

<jezika= (1846 3 Czoernig ), ko so ae razlikovali prebivalstvo na srbsko in hrvaako, vsa nadaljnja atetja od 1880 do 1910 uporabl jajo za razlikovanje narodov termin obĀevalni jezik ( Umgangssprache), in sicer (srbo)hrvaaki jezik brez razlikovanja Hrvatov, (Srbov) ÿrnogorcev itd.; od tega jezika so med slovanskimi v Istri razlikovali le slovenskega. Prav v zvezi s tem pa se je pojavila v Istri vrsta vpraaanj, zvezanih s politiĀnimi manipulacijami z italijanske strani, saj je opredelitev obĀevalnega jezika kot jezika, ki se uporablja v javnosti (in se razlikuje od druinskega ali maternega jezika), zlorabljena v avstrijskih razmerah za prikrivanje resniĀnega etniĀnega stanja v pokrajinah z neenotno narodnostno sestavo s strani tistega naroda, ki je bil premoĀen v politiĀnem pogledu in <starejai= po svoji kulturni uveljavljenosti v vsakdanjem ivljenju.

V Istri so bili to seveda Italijani. Raziskave kaejo, ugotavlja B. Grafenauer ( Miti o <Istri =), da so poskuaali z razliĀnimi tehnikami atevnih komisij poveĀati atevilo prijav italijansko govoreĀih; tako je npr. leta 1910 prialo do atevilnih pritob nad atevnimi komisarji v akofijah , Pobegih in Bertokih pri Kopru .

Vsekakor velja za najbolj verodostojno ljudsko atetje iz leta 1910, ki so ga tako angleaki kot francoski, ameriaki in ruski strokovnjaki za mejna vpraaanja

: ; <

Āanstva in nacionalnih trenj

QR STR UV

WX Y SZX [

V

\V ]

Slika 110: Potniaki vlak nad Buzetom

na progi Pula3DivaĀa (Orbaniþ, 2005)

Slika 111: Eden prvih avtomobilov v

Istri (Orbaniþ, 2005)

M N P

a bc d

ec

fg hi hj klc

m n d

bo

Tabela: Istrsko prebivalstvo po avstrijskih atetjih 184631910 (v

razpredelnici niso zajeti drugi obĀevalni jeziki, ki so predstavljali 134 %,

in tujci; v: J. Rogliþ, Le Recensement de 1910, 1946, 49).





Hrvati


%





Slovenci


%





Italijani


%

Skupaj





1846


134.445

59

31.995

14

60.000

26

228.035





1857


123.091

56

28.177

12

72.303

31

234.872





1880


121.732

43

43.004

15

114.281

40

284.154





1890


140.713

45

44.418

14

118.027

38

310.003





1900


143.057

43

47.717

14

136.191

40

335.965





1910


168.184

43

55.134

14

147.417

38

386.463

po drugi svetovni vojni pri ogledu terena ocenili kot poglavitno podlago za presojo etniĀnega stanja v Istri , kar je konĀno potrdil tudi italijanski zgodovinar Carlo Schiffrer z narodnostno karto Julijske krajine , ki jo je sestavil leta 1946. Italijansko atetje iz leta 1921 in jugoslovansko anketo, organizirano pod vodstvom Rogliþa iz leta 1945, so kot tendenĀni zavrnili.





Prva svetovna vojna


Z zaĀetkom prve svetovne vojne (1914) so se prekinili mednacionalni spori v Istri . Izstop Italije iz zveze z NemĀijo in Avstro-Ogrsko na stran antantnih sil (1915) je bil precej jasen znak o njenih ozemeljskih pretenzijah na vzhodno obalo Jadrana , Āeprav se ae ni vedelo za tajni Londonski sporazum (1915), s katerim so zavezniki za vstop v vojno Italiji ponudili, poleg drugega, tudi avstrijska ozemlja, Istro in veĀji del Dalmacije .

Zaradi vojne so se morali mnogi prebivalci june Istre , ki je bila razglaaena za vojno podroĀje, izseliti predvsem v Spodnjo Avstrijo in na Moravsko ; aele pred koncem vojne so se po velikem pomanjkanju vrnili na svoje domove.

Namesto istrskega deelnega zbora in deelnega odbora je bil leta 1916 ustanovljen Komisariat. Proti koncu vojne je prialo tudi v Istri do prevrata. V Puli so namreĀ 28. 10. 1918 ustanovili Narodni svet po zgledu Narodnega sveta v Zagrebu , ki je postal vrhovni organ Drave Slovencev, Hrvatov in Srbov, ustanovljene na obmoĀju razpadle Avstro-Ogrske . Sestavljali so ga predstavniki istrskih Hrvatov, sodelovali pa so tudi s predstavniki italijanskih liberalcev

^ _ `





Āanstva in nacionalnih trenj

st uvt wx

yz { u|z }

x

~x

Slika 112: Koprsko pristaniaĀe ob pristanku parnikov leta 1910 (iz arhiva Domoznanskega oddelka Osrednje knjinice SreĀka Vilharja Koper, at. 12245/2000)

Slika 113: Izolski mandraĀ (Annales, Ser. hist. sociol., 2005) p q r

� �� �

��

�� �� �� ���

� � �

��

in socialistov. 30. 10. so prevzeli poveljstvo nad mornarico, pri kateri so imeli atevilne pristaae tako med slovanskimi mornarji kakor tudi med delavci arse-nala. Oblast Narodnega sveta v Puli se je konĀala 05. 11. 1918 z vkorakanjem italijanske vojske v mesto. Tudi drugod po Istri so bili ustanovljeni Narodni sveti Drave SHS (sede v Zagrebu ).

� � �

DOBA TOTALITARIZMOV

" Istra pod Italijo

" Prepoved narodnih zdruenj in obeleij

" Zapostavljena provinca

" Istra med drugo svetovno vojno

" Diplomatski boj za Istro po drugi svetovni vojni

" Svobodno traako ozemlje (194731954)

" Slovenska rtev za Jugoslavijo

" Vzroki izseljevanj

" Izoblikovanje slovensko-hrvaake etniĀne meje v Istri

" Pomen nekdanjih lokalnih upravnih meja

" Oblikovanje sodobnih narodnostnih skupnosti

" Jezik v upnijah in aolah

" Moderna atetja

" Problemi razmejitve Slovenije s Hrvaako v Istri

" Piranske katastrske meje

� � �

DOBA TOTALITARIZMOV





Istra pod Italijo


Z Rapalsko pogodbo med Kraljevino SHS 3 ki se je medtem oblikovala s prostovoljno zdruitvijo Drave SHS , Kraljevine ÿrne gore in Kraljevine Srbije 3 in Italijo (12. 11. 1920) je pripadla Italiji skoraj vsa Istra s Trstom vred. Iz sklopa Istre sta bila izvzeta le otok Krk in del obĀine Kastav , ki sta pripadla Kraljevini SHS . Z Rimsko pogodbo (27. 01. 1924) je Italija dobila ae tedanjo Reko , ki jo je medtem zasedel G. D9Annunzio in v njej preizkusil prvo faaistiĀno vladavino na svetu, potem ko je bila prej kratek Āas celo samostojna drava.

}e za Āasa okupacije (191831920) je Italija iz Istre najprej pregnala skoraj vse Nemce oziroma Avstrijce, Madare, ÿehe idr., nato pa zaĀela voditi asi-milacijsko politiko nasproti Hrvatom in Slovencem. To se je kazalo z zaprtjem klasiĀne gimnazije v Pazinu , }enskega uĀiteljiaĀa v Pazinu in male realne gimnazije v Voloskem (1918), z ukinjanjem slovenskih in hrvaakih ljudskih aol in z veĀmeseĀno konfinacijo posameznih uglednih Slovencev in Hrvatov na Sardinijo ter v druge italijanske kraje. Temu so se prikljuĀila ae od oblasti neovirana dejanja faaistiĀnega nasilja, kot sta bila poiga Narodnega doma v Puli in v Trstu v isti noĀi (13. 07. 1920). Razmere so se poslabaale po prikljuĀitvi Julijske krajine k Italiji , ae posebno pa po prihodu faaizma na oblast (1922). Uradna politika nacionalnega zatiranja ni bila z niĀemer omejena, saj se Italija niti z mirovnimi sporazumi niti z Rapalsko pogodbo ni obvezala na spoatovanje nacionalnih manjain, zato se je zaĀela masovna in tudi nasilna emigracija Slovencev in Hrvatov, v glavnem v Kraljevino SHS, iz tedanje Italije pa so beali tudi antifaaistiĀno prepriĀani Italijani.

� � �



� �� �

��

�� ¡ ¢ £¤�

¥ ¦ �

�§

Narodni dom (fototeka Odseka za zgodovino NaK)

¨©ª «¬

­­®¯

Slika 115: Manifestacija faaistov v Kopru med vojnama (SI PAK KP 344, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 5, a. e. 18)

� �

�

³ ´µ ¶

· ´ · ¶

¸¹ · ¶º¹» ¼ ´½

Prepoved narodnih zdruenj in obeleij

V Istri sta bili slovenaĀina in hrvaaĀina omejevani v upravi in sodstvu e za Āasa okupacije (191831920). Prefekt Julijske krajine je marca 1923 prepovedal uporabo slovenaĀine in hrvaaĀine v upravi, na sodiaĀih pa sta bila jezika pre-povedana s kraljevim odlokom 15. oktobra 1925. DokonĀni udarec sloven-skemu in hrvaakemu aolstvu v Istri je bil zadan 1. oktobra 1923 s t. i. aolsko reformo ministra Gentileja . Hrvaaka in slovenska druatva (Sokol, Āitalnice idr.) so Italijani prepovedovali e za Āasa okupacije, ae posebno pa na osnovi Zakona o druatvih iz leta 1925, Zakona o javnih prireditvah (1926) in Zakona o javni varnosti (1926). Vsa slovenska in hrvaaka kulturna in aportna druatva so morala prenehati z delom na podlagi odloĀitve faaistiĀnih pokrajinskih sekre-tarjev z dne 12. junija 1927. S posebno odloĀbo traakega prefekta je bilo 19.

novembra 1928 razpuaĀeno ae politiĀno druatvo Edinost. Postopno so bile ukinjene tudi hrvaake in slovenske zadruge in hranilnice v Istri , ki so se sprva morale zdruiti s hranilnico Cassa di Risparmio v Puli ali Trstu .

Leta 1927 je po Tirolski tudi Julijska krajina priala na vrsto za zamenjavo priimkov (krajevna imena so bila poitalijanĀena e 1923), ki naj bi jim <vrnili=

izvirno obliko, Āe so bili prevedeni v tuj jezik, izkrivljeni s tujim pravopisom ali Āudno konĀnico; tako so poitalijanĀili skoraj vsa slovenska in hrvaaka imena in priimke.

Taka politika je e v letu 1921 izzvala odpor Slovencev in Hrvatov, ki je sprva imel socialno in internacionalno obeleje (jugovzhodna Istra 3 Proatina , rudarji v Labinu in Raai ), v Marezigah pa e nacionalno vsebino. Posebno se je odpor proti oblastem razmahnil po ukinitvi druatev leta 1927, ko so traaki mladin-ci ustanovili Tajno organizacijo Borbo na Traakem , na Goriakem pa se je oblikovala podobna organizacija, ki je nosila v sebi korenine kasneje mnogo bolj znanega gibanja z imenom TIGR . Prva rtev tega organiziranega odpora slovanskega prebivalstva Ju lijske krajin e je bil Istran Vladimir Gortan , Hrvat, ki je kot pripadnik organizacije Borba leta 1929 sodeloval v nameri prepreĀitve odhoda volivcev na faaistiĀne volitve v Pazin , pri Āemer je izstrelek enega od Gortanovih tovariaev, potem ko se je odbil od kamna, smrtno ranil domaĀina.

ÿeprav nedolen, je bil Gortan obsojen in ustreljen v Puli kot primer.

Pripadniki organizacije Borba (in ne, kot se veĀkrat zmotno misli, TIGR-a) so bili tudi atirje bazoviaki junaki (Franjo MaruaiĀ , Alojz ValenĀiĀ , Zvonimir

° ± ²

Á ÂÃ Ä

ÅÃ

ÆÇ ÈÉ ÈÊ ËÌÃ

Í Î Ä

ÂÏ

Slika 116: Pogled na tovarno s strehe direkcije. Na dvoriaĀu so pripravljeni sodi, polni slanih sardel (v ospredju je vidna senca fotografa na strehi) (Annales, Ser. hist. sociol., 2001)

Slika 117: Oddelek za izdelavo veĀjih okroglih ploĀevink (Annales, Ser. hist. sociol., 2001)

¾ ¿ À

Ó ÔÕ Ö

× Ô × Ö

ØÙ × ÖÚÙÛ Ü ÔÝ

Miloa in Ferdo Bidovec ), ki so jih septembra 1930 obsodili na smrt, atevilne domoljube pa obsodili na veĀletno sluenje zapornih kazni, ker so podtaknili veĀ bomb na raznarodovalne ustanove, odloĀilna pa je bila bomba, podta-knjena v uredniatvu Āasopisa Il Popolo di Trieste, ki je bila usodna za ivljenje urednika tega faaistiĀnega dnevnika.

Organizacija TIGR je nato v tridesetih letih delovala predvsem v povezavi z vodstvom v Jugoslaviji , kamor so mnogi Slovenci in Hrvati pribeali najprej po italijanski okupaciji, do drugega velikega vala izseljevanja iz Julijske krajine pa je prialo ravno konec dvajsetih in v zaĀetku tridesetih let. V Jugoslaviji so Istrani ustanovili veĀ svojih druatev, med katerimi je bilo nedvomno najveĀje druatvo Istra, ki je izdajalo istoimenski Āasopis. Slovenci in Hrvati iz Julijske krajine so bili povezani v druatva, ki so bila organizirana v Zvezo jugoslovanskih emigrantskih druatev (od 1932. Zveza jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine ) s srediaĀem v Beogradu in z dr. Ivanom Marijo ÿokom na Āelu. S svojim gla-silom, zagrebako Istro , so v glavnem podpirali uradno politiko Beograda , zato se je kmalu razvila opozicija, ki se je organizirala okoli zagrebakega glasila

Istarski glas (193931940).





Zapostavljena provinca


Italija v Istri ni pretirano spodbujala gospodarskega razvoja. atevilni priseljenci iz italijanskih deel so bili bolj namenjeni vzpostavljanju italijanstva v Istri kot pa pomoĀi pri ekonomskem razvoju, pa tudi gradnja infrastrukture (kot je bila bonifikacija reke Raae in Mirne , koprskih solin, izgradnja istrskega vodovoda in asfaltiranje vseh pomembnih prometnih il, ki jih lahko ae danes na nekaterih mestih obĀudujemo) je bila precej bolj usmerjena k obrambni oziroma ekspanzionistiĀni politiki proti Balkanu ; taka je bila tudi gradnja obrambnega sistema ob vzhodnih mejah drave.

Predvidevanja Kandlerja in drugih avtonomistov iz prejanjega stoletja glede vloge Trsta v Italiji so se povsem uresniĀila, saj je promet skozi to pristaniaĀe ob konkurenci atevilnih italijanskih povsem upadel. ae edino istrsko ozkotir-no eleznico, na katero so bili Istrani sila ponosni, so Italijani ukinili. Nekateri trdijo, da so eleznico ob osvojitvi Abesinije leta 1936 prenesli v to afriako dravo, drugi pa, da je pristala na odpadu starega eleza nekje na Siciliji .

Ð Ñ Ò

á âã ä

åã

æç èé èê ëìã

í î ä

âï

Slika 118: ParkiriaĀe v Canfanaru (Le opere del Regime in Istria nel quinquennio 1933.XI-1937.XV.)

Ozkotirna proga Trst3PoreĀ pri Izoli (Orbaniþ, 2005) ð ñò óô

õ

õ ö÷

Þ ß à

û üý þ

ÿ ü ÿ þ

D

ÿ þ

ü

V iskanju boljaih ivljenjskih pogojev so se atevilni Slovenci, Hrvati, antifaaisti in drugi izseljevali ali v prekomorske deele, ali v Jugoslavijo ali v no-tranjeitalijanske deele oziroma v druge evropske drave. Tako je bilo najveĀ

apanskih antifaaistiĀnih borcev iz Italije prav iz Julijske krajine ; prav tako je bilo tu tudi najveĀ obsojenih zaradi politiĀnih deliktov pred italijanskim sodiaĀem za zaaĀito drave.

Verjetno je odveĀ poudarjati, kolikaen razcep je v odnosih med razliĀnimi narodi Istre zarezal faaizem s svojo totalitarno enonacionalno politiko. Tako lahko laje razumemo, ne moremo pa opraviĀevati poĀetja kasnejaega prav tako totalitarnega reima, ki je represijo nad prebivalstvom izvajal s pomoĀjo ravno tako <svete= ideje komunizma.





Istra med drugo svetovno vojno


Istra je skupno z Italijo zakoraĀila v drugo svetovno vojno. Septembra leta 1940 so Italijani zbrali, kakor piae general M. Roatta , med Trbiem in Reko dve armadi z eno v rezervi, ki so atele skupno 37 divizij in 38 skupin tekega topniatva. <To pripravljalno delo,= ocenjuje Roatta , <je bilo najbolj obseno in najbolj temeljito, kar jih je opravila italijanska vojska med vojno.= Zavedali so se pereĀega problema <drugorodcev=, ki so svojo nezvestobo kaj kmalu po-kazali in se e pred, ae posebno pa po kapitulaciji Italije mnoiĀno vkljuĀevali v t. i. prekomorske brigade. Te so se nato skupaj z jugoslovanskimi enotami narodnoosvobodilne vojske borile proti nacifaaizmu, med njimi pa je bilo tudi mnogo Istranov.

Razburljivo pa je bilo tudi na samem polotoku. ÿeprav je bilo staliaĀe Ko-minterne, da Istra spada pod vpliv KP Italije , sta KP Slovenije , predvsem na temelju sporazuma med KPI in KP Avstrije iz leta 1934, in KP Hrvaake kmalu prevzeli pobudo v organiziranju protifaaistiĀnega odpora v Istri . Ta je bila poldrugo leto odmaknjena od glavnih ariaĀ narodnoosvobodilne borbe na Hrvaakem in v Sloveniji . Postojanke tega gibanja, ki so jih v drugi polovici leta 1941 zaĀeli vzpostavljati komunisti iz osrednjega dela Slovenije in Hrvaake , so padale pod udarci faaistiĀne policije; zlasti hudi so bili udarci spomladi 1943 na obmoĀju Labina , v Pazinu in Buzetu . Od Brkinske Āete, ki je delovala na podroĀju slovenskih Brkinov , Ilirske Bistrice in Maauna , se je junija del ø ù ú

K





Slika 120: Dravna cesta Pula3Reka: ovinek pri Barbani (Le opere del Regime in Istria ...)

Slika 121: Notranjost centrale za preĀiaĀevanje vode v istrskem vodovodu (Le opere del Regime in Istria ...)

2





! "

Slika 122, 123: Pogled na

nekdanji trg in spomenik Nazaria

Saura z dveh zornih kotov, Koper

(SI PAK KP 311, Druinski fond

Sauro, t. e. 1). Kip na trgu je

dala zgraditi italijanska drava v

okviru projekta akademije S. E.

Attilio Salva pod vodstvom prof.

arh. Enrica Del Debbia. Pod kipom

je bila zgrajena konstrukcija iz

istrskega kamna, ki je spominjala

na podmornico in iz katere sta se

dvigala en manjai in en veĀji ovalni

steber. Pred veĀjim stebrom,

ki je v viaino meril 10 metrov,

je stal 2,5 m visok bronast kip

ladijskega krmarja; za stebrom

sta bili prav tako bronasti, 2,3 m

visoki podobi Nazaria in njegove

matere. Na veĀjem stebru pa je bil

postavljen 6,8 m visok bronast kip

glorije pomoraĀakov, tako da

je celotna konstrukcija v viaino

merila kar 17 metrov (SI PAK

KP 7, ObĀina Koper, t. e. 510).

Kip so leta 1944 poruaili Nemci.



% &' (

)'

*+ ,- ,. /0'

1 3 (

&4

borcev razdvojil in preael v hrvaaki del Istre (Slovanova skupina), kjer se je v kratkem utrdil na Planiku . Slovanovi borci so se napotili v Gorski kotar , kjer je bila oblikovana Prva istrska partizanska Āeta kot 5. Āeta II. bataljona <Vladimir Gortan = II. Primorsko -goranskega odreda V. operativne zone NOV in PO

Hrvaake . Do zaĀetka septembra 1942 se je ta enota prebila v Istro , na Planik , vendar jo je kmalu razbila italijanska vojska.

Slovenski del Istre je imel od decembra 1942 svojega stalnega aktivista OF Vidka Hlaja , ki je aprila in maja ustanovil OK KPS in OO OF Slovenska Istra . Podobno je hrvaaka Istra marca 1943 dobila v Karojbi prvi stalni organ 3 partijsko vodstvo za Istro . Med italijanskim prebivalstvom v obalnih mestih je spodbujala protifaaistiĀni odpor KP Italije . Do zaĀetka septembra 1943 je imela hrvaaka Istra svoj najviaji organ oblasti 3 Okroni NOO (kasneje Pokrajinski, nato Oblastni), z nizom okrajnih in drugih nijih organov, kot tudi Āasopis Glas Istre .

Odpor proti okupatorju se je zelo razmahnil po padcu faaizma poleti 1943, in ae zlasti po kapitulaciji Italije (8. septembra 1943), ko je nastala prava vseljudska vstaja. Osvobojena je bila vsa Istra , italijanski upravni aparat so umaknili v Pulo in Trst , kamor je kmalu prodrla vojska III. Reicha. Prebivalstvo vseh treh narodnosti se je na mobilizacijo partizanskih enot mnoiĀno odzvalo. Zanimivo je, da je 10. novembra 1943 aef t. i. Neodvisne Drave Hrvaake (NDH) razglasil suverenost svoje marionetne drave nad Reko , Zadrom in hrvaakim delom Istre , medtem ko je Mussolinijeva Republika Salò od Nemcev zahtevala, da njej prepustijo Istro . Nemci pa so z razglasom vrhovnega komi-sarja, koroakega gauleiterja Rainerja , 1. oktobra 1943 ustanovili operacijsko obmoĀje Adriatisches Küstenland s sedeem v Trstu , ki je obsegalo furlansko, goriako, traako, istrsko, reako in ljubljansko provinco, kar je bilo v skladu s pangermansko ideologijo 19. stoletja o Velikonemakem Reichu od Baltika do Jadrana. Pravni status teh obmoĀij sicer ni bil natanĀno opredeljen, vendar so iz kasnejaih oblastvenih ukrepov dokaj jasno razvidne aneksionistiĀne tendence. Z dvema odredbama iz konca 1943 pa so Nemci daleĀ presegli vpliv okupatorjeve pristojnosti po mednarodnem pravu. Ena odredba je na obmo-

Āju Jadranskega primorja vpeljala obvezno vojaako slubo, druga pa je ustanovila domobranske oddelke pod vodstvom viajih voditeljev SS in policije.

Od avgusta 1944 so se razmere za partizanski boj v Istri slabaale zaradi krepitve sovranih sil, gradnje obalnih utrdb in obrambnih Ārt, ker so v deeli priĀakovali izkrcanje zavezniakih sil. Vse veĀje je bilo tudi nasilje okupatorja, v katerem so sodelovale tudi italijanske faaistiĀne miliĀniake enote. Domne-

# # $

7 89 :

; 8 ; :

<= ; :>=? @ 8A

Slika 124: Prihod Jugoslovanske vojske ob koncu vojne v Trst (fototeka Odseka za zgodovino NaK)

Slika 125: Predaja italijanskih vojakov (fototeka Odseka za zgodovino NaK) 5

5 6

C EF G

HF

IJ LM LN OPF

Q R G

ES

vajo, da je v NOB sodelovalo okoli 30.000 Istranov, mnogo jih je bilo v preko-morskih brigadah, mnogo pa tudi v delovnih Āetah anglo-ameriake vojske.

So se pa v Istro v drugi polovici 1944 in v zaĀetku 1945 na begu iz drugih krajev Jugoslavije zatekali pripadniki atevilnih kvizlinakih vojnih enot, turke-stanskih, Āerkeakih idr. iz ZSSR, balistiĀnih s Kosova in Albanije, Āetniakih in ljotiĀevskih iz Srbije, ustaakih in domobranskih s Hrvaake, belogardistiĀnih iz Slovenije, faaistiĀnih iz Republike Salo itd. Na podroĀju Labina se je izkrcal manjai anglo-ameriaki odred, ki se je elel nasloniti na pribegle Āetnike ter tako vzpostaviti zavezniako kontrolo; atab so imeli na UĀki, vendar so jih enote NOV blokirale in privedle na otok Vis.

Diplomatski boj za Istro po drugi svetovni vojni Po osvoboditvi (nekateri krogi v Italiji trdijo, da je alo za okupacijo) Istre in Trsta konec aprila in v zaĀetku maja 1945 se je zaĀel diplomatski boj, po katerem je vsa Istra (razen obĀin Milje in Dolina ) priala pod Jugoslavijo . Trst je bil za kratek Āas, do 12. junija, pod upravo JA. Nato so ozemlje Julijske krajine razmejili po t. i. Morganovi liniji ali < modri Ārti= na cono A pod poveljstvom zavezniake vojaake uprave (ZVU) in cono B pod poveljstvom jugoslovanske vojaake uprave (VUJA). Pula z ozemljem je spadala pod cono A Julijske krajine . Sede cone B pod zasedbo in vojno upravo Jugoslovanske armade za bivao Julijsko krajino , Reko , Istro in Slovensko primorje je bil v Opatiji . Civilna oblast v coni B je bila poverjena Poverjeniatvu Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje (PPNOO) v AjdovaĀini in Oblastnemu NOO za Istro v Labinu .

Na seji zunanjih ministrov atirih velesil maja 1946 je obveljal francoski predlog, ki je predvideval ustanovitev Svobodnega traakega ozemlja (STO ).

aele 10. februarja 1947 so predstavniki 21 drav podpisali v Parizu mirovno pogodbo z Italijo , ki je stopila v veljavo 15. septembra 1947. Istega dne je bilo ustanovljeno STO , ki je bilo ravno tako razdeljeno na cono A in B. Meja je potekala po <modri Ārti= oziroma po nekoliko popravljeni meji miljske ob-

Āine iz leta 1910. V juneje leeĀi coni B je bila po sporazumu vojna uprava Jugoslovanske armade (VUJA STO ), v coni A pa ZVU. Ostalo ozemlje Istre je pripadlo Jugoslaviji .

B B

B

V WX Y

Z W Z Y

[\ Z Y]\^ _ W`

Slika 126: UliĀne borbe v Trstu 1. maja 1945 (fototeka Odseka za zgodovino NaK)

Slika 127: Junij 1945: po Beograjskem

sporazumu 9. junija so se morali Jugoslovani

umakniti iz Trsta, Gorice in Pule. Britanski

marbal Alexander pregleduje vojabko enoto v

Puli (Pirjevec et al., 2005)

T

T U

c de f

ge

hi jk jl mne

o p f

dq

Svobodno traako ozemlje (194731954)

Ozemlje cone B STO je obsegal Istrski okroni ljudski odbor s sedeem v Kopru ; delil se je ae na okraja v Kopru in Bujah .

Ozemeljsko je cona B STO obsegala upravno-teritorialne enote v obsegu avstrijske upravne razdelitve Istre iz leta 1910 na obĀine in katastrske obĀine.

Kot ugotavlja L. Marin , so to bile obĀine Koper , Marezige , Pomjan , Izola , Piran , Buje , Novigrad , Umag in Brtonigla v celoti. ObĀini Milje je bila odvzeta in pripojena coni B katastrska obĀina akofije ; obĀini Dolina sta bili odvzeti k.

o. Osp in Socerb ; od obĀine Dekani so ostale v coni B k. o. Tinjan , Sv. Anton (del), Sv. Nedelja (del k. o. Roar ) in Dekani ; od obĀine Oprtalj k. o. Topolovec ; obĀina Gronjan je ostala brez k. o. aterna in Zavraje .

Istrski okroni ljudski odbor je v decembru 1948 sprejel odlok o vodenju matiĀnih knjig in izvraevanju matiĀne slube. Odlok navaja mestne ljudske odbore v koprskem okraju v Izoli , Kopru in Piranu ter krajevne ljudske odbore Korte , Strunjan , Kampel - aalara , Semedela , Sv. Toma , Vanganel , amarje , Koatabona , Dekani , ÿearji , Osp , akofije , Marezige , Borat , SeĀovlje , Sv. Lucija , Portoro in Sv. Peter .

Po zgledu na upravne spremembe v Sloveniji je leta 1952 tudi Istrski okro-

ni ljudski odbor razdelil Istrsko okroje na okraje in obĀine. V Istrskem okro-

ju sta bila okraja Koper in Buje razdeljena na obĀine. Koprski okraj je obsegal obĀine: Dekani , Izola (mestna obĀina), Izola okolica, Koper (mestna obĀina), Koper okolica, Marezige , amarje , Piran (mestna obĀina), SeĀovlje in Portoro .

Bujski okraj je imel aest obĀin: Buje , Umag , Brtonigla , Gronjan , Momjan in Novigrad .

ali so pa tako daleĀ, da so delili ae same katastrske obĀine, kar je bil edinstven primer drobljenja teritorialnih enot po vojni. V ostalih delih Slovenije je bila tenja po ohranjanju celih katastrskih obĀin, urejenem katastru in ureje-nih zemljiakih knjigah.

Po podatkih urada za statistiko in evidenco okrajev Koper in Buje je konec leta 1953 upravno teritorialna razdelitev Cone B STO obsegala okraj Koper z devetimi kraji (Ankaran , Izola , Koper , Piran , Portoro , SeĀovlje , Semedela , Strunjan in Sveta Lucija ) ter okraj Buje s aestimi kraji (Baaanija /prej k. o. Kaatel in k. o. Savudrija /, Brtonigla , Buje , Gronjan , Novigrad in Umag ).

a a b

t uv w

x u x w

yz x w{z| } u~

Slika 128: Predlogi jugoslovansko-italijanske meje po drugi svetovni vojni r

r s

� �� �

��

�� �� �� ���

� � �

��

Ta ureditev se je obdrala do konca STO leta 1954, ko je bil podpisan Londonski memorandum in je bivaa cona B STO (z dodatnimi 11 km2 cone A 3 Miljski hribi 3 s 3.400 ljudmi; od tega jih je 2.800 takoj zbealo v Italijo ) pripadla Jugoslaviji oziroma Sloveniji in Hrvaaki , cona A STO pa Italiji .

Slovenska rtev za Jugoslavijo

Glede na sporni nastanek italijansko-jugoslovanske meje po prvi svetovni vojni (na podlagi imperialistiĀnega Londonskega pakta iz leta 1915 in ob velikem diplomatskem pritisku Velike Britanije in Francije na vlado Kraljevine SHS

za popuaĀanje Kraljevini Italiji ) 3 meja namreĀ ni mogla biti doseena na mirovni konferenci v Parizu 1919, marveĀ aele z dvostranskim paktom v Rapallu (12. 11. 1920) 3, pa tudi glede na Āisti slovenski in hrvaaki etniĀni znaĀaj skoraj vsega ozemlja, ki si ga je s tem pridobila Italija v Slovenskem primorju in Istri , je bilo to vpraaanje po koncu vojne v Evropi 1945 eno izmed tistih, ki jih je bilo po sploanem soglasju treba na novo razreaiti. }e na prvi seji zunanjih ministrov atirih velesil (od 11. 9. do 2. 10. 1945), ki je imela nalogo pripraviti tudi naĀrt mirovne pogodbe z Italijo , sta bili sprejeti glede tega vpraaanja dve naĀelni staliaĀi: z ene strani naj bi se nova meja Āim bolj pribliala etniĀni meji, na drugi strani pa se je pojavila ideja o <etniĀnem ravnoteju=, se pravi, da naj bi ostalo v Italiji priblino toliko Jugoslovanov, kolikor bo ostalo v Jugoslaviji Italijanov. atevilke so bile seveda razliĀne tako glede na upoateva-no ozemlje (Italijani niso pristali na upoatevanje atevila Beneakih Slovencev, Jugoslovani pa ne na priatevanje enklave Italijanov v Zadru , pa niti na Reki , ki so si jo Italijani prisvojili v nasprotju z mednarodnimi dogovori leta 1924

in je ni bilo ateti k Italiji ), kot tudi glede na razlike med atetji (avstrijsko 1910, italijansko 1921, za Istro Rogliþeva jugoslovanska anketa 1945 pod hrvaakim vodstvom). Pri atetju se je komisija mednarodnih strokovnjakov odloĀila kot za najbolj zanesljivo atetje za avstrijsko atetje iz leta 1910.

Po <francoskem predlogu= (t. i. <Wolframova Ārta=, po uradnem avtorju predloga) razmejitve (pozneje je postala izhodiaĀe tudi za konĀno ureditev meje) pred izloĀitvijo STO bi ostalo po atetju 1910 v Italiji , brez upoateva-nja Beneakih Slovencev, ok. 114.000 Jugoslovanov (109.000 Slovencev, 5.000

Hrvatov), z Beneakimi Slovenci pa se atevilo poveĀa za 35.000 na 149.000; v Jugoslaviji bi po istem atetju ostalo z vateto Reko in Zadrom 125.000 Italija-

�

� �� �

� � � �

�� � ���� � ��

Slika 129: Volilni plakat v Izoli leta 1950 (SI PAK KP 344, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 5, a. e. 8)

Slika 130: Manifestacije v Piranu leta

1953 (SI PAK KP 344, Zbirka fotografij

in razglednic, t. e. 5, a. e. 13/8)

�

� �

� ¡ ¢

£¡

¤¥ ¦§ ¦¨ ©ª¡

« ¬ ¢

nov avstrijskih dravljanov (tuji dravljani v jezikovnem atetju niso bili upo-atevani), brez Reke in Zadra 95.000; po Rogliþevem atetju je bilo Italijanov v Jugoslaviji namenjenem delu Istre 56.650, v PosoĀju pa jih je bilo (po atetju 1910) ae okrog 1.000. Razlike glede atevila Italijanov v Jugoslaviji ostajajo ne-spremenjene tudi po izloĀitvah STO kot posebne dravne enote zunaj Italije , atevilo Jugoslovanov v Italiji (ostali so le Slovenci) pa se je s tem znialo na 56.193 (na Goriakem 19.445, v Kanalski dolini 1.948, v Beneaki Sloveniji 34.800). Ta konĀni rezultat pariakih pogajanj 1946 najbr kae, da je uspelo jugoslovanskim pogajalcem s podporo Sovjetske zveze pri raĀunanju <etniĀ-

nega ravnoteja= izloĀiti Reko in Zadar , pritegniti atevilo Beneakih Slovencev, pa celo pri tem doseĀi pri obraĀunu namesto atevilk atetja 1910 vendarle atevilke Rogliþeve ankete.

Tako je postal konĀni kompromis <francoski predlog= za razmejitev, ki ga je sprejel svet atirih zunanjih ministrov in ga je nato potrdila tudi pariaka mirovna konferenca jeseni 1946. Ob njem pa je treba podĀrtati, da smo 3 paĀ

zaradi svojega zemljepisnega poloaja 3 plaĀali v smislu etniĀnega ravnoteja za italijansko manjaino v hrvaakem delu Istre Slovenci s svojimi ljudmi na drugi strani meje (na ozemlju tedanje Republike Slovenije je bilo po tej razdelitvi le 1.078 Italijanov po atetju 1910, kar znese ob Rogliþevih atevilkah o italijanski manjaini v Istri le 1,86 % vseh v Julijski krajini , po atetju 1910 pa le 1,13 % skupnega atevila). Na ozemlju, ki ga je leta 1947 dobila Slovenija , leta 1910 namreĀ Italijanov skorajda ni bilo (na Notranjskem in v Kanalski dolini nobenega, v Istri 7 in na Goriakem le 1.071!).

Po razdelitvi STO z Londonskim memorandumom 1954 se je po atetju iz leta 1910 poveĀalo atevilo Italijanov v Republiki Sloveniji za 30.000 (na skupaj 31.061), na Hrvaakem pa ae za okrog 20.000 (po Rogliþevem atetju za 14.000), atevilo Slovencev v Italiji pa na okrog 125.000 ob ae 2.400 prebivalcih, ki so prijavili srbohrvaaki obĀevalni jezik (v Trstu jih je del gotovo pripadal tudi Sr-bom, Āeprav je bila veĀina hrvaaka). Tudi s temi spremembami se razmerje pri slovenski izgubi v korist danaanje Republike Hrvaake v bistvu ni spremenilo.

Osimski sporazum je v bistvu samo potrdil dokonĀnost meja, ki so bile do-loĀene kot razdelilna demarkacija teoretiĀno ae obstojeĀega STO z Londonskim memorandumom 1954. Za Italijo se je s tem konĀnim obraĀunom po razdelitvi STO <etniĀno ravnoteje= nekako izteklo (po atetju 1910 z ene strani okrog 145.000 Italijanov na jugoslovanskih tleh (brez Reke in Zadra !) proti ne bistveno manjaemu atevilu predvsem Slovencev v mejah Italije ). Hrvati so po vsakem izmed treh mogoĀih obraĀunov <etniĀnega ravnoteja= plaĀali samo

� � �





° ±² ³

´ ± ´ ³

µ¶ ´ ³·¶¸ ¹ ±º

Slika 131: Protest mladink iz koprskega okroja julija 1951 (SI PAK KP 344, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 5, a. e. 13)

Slika 132: Manifestacija zaradi slovensko-italijanske meje 8. oktobra 1953 v Kopru (SI PAK KP 344, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 5, a. e. 13/5)

®

® ¯

¾ ¿À Á

ÂÀ

ÃÄ ÅÆ ÅÇ ÈÉÀ

Ê Ë Á

¿Ì

drobi: po Rogliþevi anketi je ostalo po novi razmejitvi na Hrvaakem v Istri 71.000 Italijanov, in so pomenili govorci srbohrvaakega jezika v Trstu 1910 le 3,38 % tega atevila; po atetju 1910 se dvigne atevilo Italijanov na 115.000 in znia dele srbohrvaakih govorcev v Trstu na 2 %; s priatetim prebivalstvom Reke in Zadra bi se dvignilo atevilo Italijanov ae za ok. 30.000 in bi se zmanjaal dele lastnega srbohrvaakega <ravnoteja= na 1,65 %. RaĀunano v jugoslo-vanskem okviru, se je to nekako izteklo; raĀunano za Slovence in Italijane pa so podatki osupljivi in kaejo predvsem veliko slovensko rtev za Jugoslavijo .

Po razdelitvi STO leta 1954 je bilo konĀno razmerje 1 : 4 v akodo Slovencev.

Skupni raĀun etniĀnega ravnoteja smo plaĀali gotovo Slovenci z veliko

rtvijo za Jugoslavijo , ki pa je bila hkrati zvezana z najbr edino monostjo osvoboditve veĀine Slovenskega primorja . }e res, da je Slovenija s t. i. Obalo ali Koprskim primorjem ali Slovensko Istro dobila pas z italijansko veĀino, za katerega je ae S. Rutar (1899) ugotovil, da tu < govore italijanski=, toda s tem je bila zamenjana resniĀna stara slovenska (istrska) obala v coni A STO med Barkovljami , OpĀinami in ativanom z 90 % Slovencev.

Posledica politiĀne razdelitve so bile velikanske spremembe etniĀnega stanja po 1947, ko se je zmanjaalo atevilo Italijanov v Sloveniji do 1981 na okoli 3.000 (okoli 10 % glede na popis leta 1910, predvsem z izseljevanjem).

Za obalni pas slovenskega dela Istre pomeni to precejanjo spremembo etniĀ-

ne sestave na akodo avtohtonih sestavin prebivalstva.





Vzroki izseljevanj


Desetletno povojno obdobje v Istri je bilo vsekakor eno najbolj pereĀih v Evropi . Poleg nemakega in avstrijskega je bilo tudi traako vpraaanje v tem obdobju dediĀ nekdanjega zavezniatva sicer nezdruljivih drubenih sistemov: kapitalizma in socializma. V italijanski historiografiji se pogosto postavlja na prvo mesto vzrokov izseljevanj iz Istre po drugi svetovni vojni pojav t. i. fojb, to je metanja pobitih ali ae ivih ljudi v kraake jame. Vendar so tudi nekateri italijanski zgodovinarji zavrnili mnoiĀnost tega poĀetja po vojni, razen v prvih mesecih neposredno po njej, medtem ko naj bi to alostno usodo doivelo precej ljudi po kapitulaciji Italije leta 1943 do leta 1945. V tem Āasu pa ni bilo opaziti kakega mnoiĀnejaega izseljevanja iz Istre , zato bi teko pristajali na

» ¼ ½

Ð ÑÒ Ó

Ô Ñ Ô Ó

ÕÖ Ô Ó×ÖØ Ù ÑÚ

Slika 133: Prehod Āez mejo med conama A in B

STO v letih eksodusa 195431955 (Kramar, 2002)

OpĀine, taboriaĀe za begunce (fototeka Odseka za zgodovino NaK) ÛÜÝ Þß

àáâã

Í Î Ï

æ çè é

êè

ëì íî íï ðñè

ò ó é

çô

tezo, da bi to, sicer resda skrajno nehumano, vendar za medvojne in Āase po vojni skorajda obiĀajno maaĀevalno poĀetje neposredno vplivalo na prebeg istrskega prebivalstva v Italijo ali druge deele. Nedvomno pa je samo dejstvo pri ljudeh vselej zbujalo neprijetne obĀutke, zato je bil pojav fojb eden od psiholoakih dejavnikov v obojestranskih ali veĀstranskih propagandnih dejav-nostih. Vsekakor pa je potrebno na pojav izseljevanja, esulstva ali/oziroma optantstva gledati kompleksno in z veĀ zornih kotov.

Priznati je treba, da je bila ovrena ugotovitev istrskega zgodovinarja De Franceschija iz 19. stoletja, da Slovani niso nikdar Istre vojaako osvojili, kar bi jim po njegovem mnenju lahko dajalo pravico do tega ozemlja. Tako nekateri zagovarjajo mnenje, da se je prebivalstvo, ki se je deklariralo za Italijane, po veĀstoletnem vladanju in obvladovanju vseh pomembnih funkcij v deeli ne-nadoma znaalo v podrejenem poloaju, in to celo podrejenem barbarom, kot jih poimenujejo zagovorniki te teze. Zato naj bi se raje odloĀili za izselitev kot pa za prenaaanje takega stanja.

Povrhu tega so novi gospodarji s seboj prinesli ae novi sistem, ki je uradno sicer priznaval vse veroizpovedi, dejansko pa je bil izrazito proticerkveno na-ravnan, tako da so se mnogi verujoĀi katoliki dokaj upraviĀeno spraaevali, ali bodo smeli ae tako svobodno opravljati svoje verske obrede in ali ne bodo zaradi tega ponievani in zapostavljeni.

Kljub formalnemu priznavanju narodov in narodnih manjain je nova oblast v novih razmerah nacionalnih vpraaanj pod krinko komunistiĀnega internaci-onalizma ae ideoloako izvajala pritisk nad prebivalstvom.

Jasno je, da so dravne meje na mirovnih konferencah oblikovali po narodnostnem naĀelu, in ne po ideoloakem, zato so s slednjim poskuaali pridobiti na svojo stran ae nacionalne manjaine. Tako se oblikujejo drubenopo-litiĀne organizacije z zveneĀimi imeni, kot poglavitna Slovensko-italijanska antifaaistiĀna unija (SIAU), ki so ljudi po dnevnih potrebah politike mobilizi-rale in jih poailjale na ulice za izvajanje <demokracije=. Vsak drugaĀe misleĀi ali nacionalno <nedosledni= je bil podvren t. i. <epuracijskim= (it. epurare

= Āistiti) komisijam. Prvi uspeh take politike na nacionalnem podroĀju je bil lepo viden s samoizpraznitvijo Pule , ko je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo (15. 9. 1947). Velik ideoloaki pritisk se je dogajal tudi v Āasu spora z informbirojem (1948), Āigar posledica je bila izselitev precejanjega atevila italijanskega in drugega prebivalstva, ki je simpatiziralo s KP, iz Istre in cone B STO .

ä å

ä

÷ øù ú

û ø û ú

üý û úþýÿ D ø

Slika 135: Manifestacija v zvezi s sporom z Informbirojem leta 1948 v Kopru (SI PAK

KP 344, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 5, a. e. 13/5)

Slika 136: Prvi obisk Josipa Broza Tita na Brionih leta 1947 (Orbaniþ, 2005)

õ ö ö

K





Morda tedaj res ni bilo neposrednega fiziĀnega nasilja (kar prepuaĀam nadaljnjim zgodovinskim atudijam v presojo), vendar e dejstvo, da so vsakega posameznika javno prisilili na opredelitev ter javno razglaaali osebe, ki so jih osumili za pristaae informbiroja, pove, kolikaen je bil pritisk nanje.

ae bolj mnoiĀno je bilo izseljevanje iz Istre po letu 1953, saj je tedaj postalo povsem jasno, da Istre Italija ne bo dobila. Tedaj je Italija zagnala veliko propagandno akcijo za izseljevanje prebivalstva, medtem ko je do tedaj le nekako stremela k ohranitvi svojega prebivalstva v Istri , kar bi legitimiralo njene ozemeljske zahteve. Z italijanskim se je tudi zaradi ideoloakega pritiska izselilo mnogo slovanskega prebivalstva. Zato lahko le v posrednem pomenu obvelja teorija, da poglavitni vzgib te izselitve ni bilo nasilje, marveĀ obĀu-tek dotlej vladajoĀe italijanske narodnosti, da njena podreditev manjvrednim

< Schiavom= ni skladna z njeno vrednostjo.

Nedvomno pa je potrebno na pojav izseljevanja gledati tudi v luĀi sploanih evropskih dogajanj v povojnem Āasu. V vseh dravah, kjer se je na oblasti pojavil socializem, so namreĀ obraĀunavali s svojimi nasprotniki, pravimi ali izmialjenimi, pripadniki te ali one nacionalnosti ali veroizpovedi. Povsod so v imenu novega sistema izvajali podravljanje in z njim odvzemali lastnino, to dobrino Āloveakega civilnega in civilizacijskega prava, za katero si je vsak posameznik v ivljenju toliko prizadeval in si ae. Ko je poruaena posameznikova gotovost o monosti lastnega preivetja, se je seveda pripravljen odpovedati tudi domaĀemu ognjiaĀu, navadam in obiĀajem. Krivde za to dogajanje pa ra-zumno ne moremo pripisati nikomur od protagonistov, saj so bili tudi sami le akterji doloĀene dobe v razvoju Ālovekove civilizacije in zgodovine, znaĀilne po svojih krivicah, porazih in zmagoslavjih.

Po drugi strani je al v povojnem obdobju stopilo v ospredje znano reklo, da nasilje rodi nasilje. ÿe tako pomislimo na vse oblike italijanske raznarodovalne politike med obema vojnama, ko naj bi pred pritiski iz celotne Julijske krajine odalo do 100.000 prebivalcev slovenske in hrvaake narodnosti, ter na medvojne zloĀine italijanske vojske na zasedenih ozemljih Slovenije in Hrvaake , je tudi razumljivejae dogajanje povojnim beguncem iz Istre . Kljub temu da je bilo med temi tudi razmeroma veliko beguncev (po ocenah Volkove atudije do 40 %) hrvaake in slovenske narodnosti, pa le steka pristanemo na ocene atevila beguncev na 200.000 do 350.000 iz Istre , saj je ta tedaj (1945) atela le 302.365 prebivalcev, med temi naj bi bilo 81.360 Italijanov, to je 27

%. Ker tega atetja, kar se tiĀe narodnosti, ne atejemo za objektivnega, vzemi-mo le za primerjavo odstotek italijanskega prebivalstva po atetju iz leta 1910

2





Slika 137: Ena izmed atevilnih

povojnih projugoslovanskih

manifestacij, na katerih so

sodelovali tudi pripadniki

italijanskih partizanskih enot 3

garibaldinci (fototeka Odseka za

zgodovino NaK)

Slika 138: Tito na Okroglici, 6. septembra 1953 (fototeka Odseka za zgodovino NaK)



" #$ %

&$

'( )* )+ ,-$

. / %

#0

(38,14 %), in pridemo do dobrih 115.000 prebivalcev italijanske narodnosti, kar bi okvirno ustrezalo tudi atevilu povojnih beguncev, Āe vzamemo v poatev, da je med temi bilo preko 10 % slovenskega in hrvaakega prebivalstva, saj se vsi italijanski Istrani niso izselili, kajti dobrih 30.000 prebivalcev se danes v Istri priateva med pripadnike italijanske narodnosti.

Sicer pa je, kar se tiĀe ugibanj o atevilu izseljencev, ocenjevanje pred temeljito atudijo te problematike ne le sila nehvaleno, temveĀ tudi neobjektivno.

Razvozlati jo bo mogoĀe le z natanĀno atudijo istrskih arhivskih in statistiĀnih podatkov o vseh prebivalcih Istre v Āasu med obema vojnama ter v povojnem obdobju, kakor tudi s pomoĀjo arhiva VUJA (ki je v Beogradu ) ter angleakih, ameriakih in italijanskih dravnih arhivov, od katerih pa je ae marsikateri ne-dostopen. Primerjalno in osnovno vrednost za izraĀun pa vsekakor daje ljudsko atetje iz leta 1910.

Izoblikovanje slovensko-hrvaake etniĀne meje v Istri Slovensko-hrvaaka meja seveda ni bila na noben naĀin povezana z mednarodnimi pogajanji. Na teh pogajanjih je bila celo argumentacija izdelana za Jugoslovane kot celoto, tako pri pogajanjih 1919 kot 1945 do 1954. To je bilo ugodneje kot delitev po posameznih narodih. Le Hrvati in Slovenci skupaj smo imeli npr. v Istri absolutno veĀino prebivalstva, Hrvati sami pa le relativno (43,5 %), Āeprav veĀ kot Italijani. Poleg tega je bila Jugoslavija nujni okvir za spremembo meja, ki jih je doloĀal Londonski pakt iz leta 1915.

Kot temelj je veljalo tudi za to mejo naĀelo narodnostne meje (<etnograf-ski princip=), za katerega so se soglasno odloĀili strokovnjaki e v komisiji za meje pri Osvobodilni fronti (konec decembra 1941) in prav tako na posvetu o vpraaanjih slovenskih mej, ki ga je pripravil Znanstveni inatitut 20. 3. 1944 na osvobojenem ozemlju v SemiĀu . Te meje niso posebej obravnavali, saj zaradi tradicije o njeni presoji v slovenski znanosti 3 sodeĀ po ohranjenem gradivu s sestanka 3 tudi ni bila sporna. Fran Zwitter je v svojem referatu <o mejah=

tako mimogrede omenil <slovensko-hrvaako mejo ob Dragonji = in zahtevo, da

<vsa obala do Dragonje spada nujno k Sloveniji = (gotovo z obmorskim zaĀetkom juno od seĀoveljskih solin kot enotnega podroĀja finanĀnega monopola do Ārte Topolovec 3 Pregara 3 ÿrnica ), da je bilo oĀitno med navzoĀimi o tem

!

5 67 8

9 6 9 8

:; 9 8<;= > 6?

Slika 139: Na Miljskih hribih na meji Con A in B v ospredju Jugoslovani, v ozadju zavezniaka civilna policija, 8. 10. 1954 (fototeka Odseka za zgodovino NaK) Predstavniki politiĀnih oblasti na Miljskih hribih v Āasu razmejitve (fototeka S@A BC

EFGH

Odseka za zgodovino NaK)

1 3 4

M NO P

QO

RT UV UW XYO

Z [ P

N\

popolno soglasje. Ta vojaako obmoĀni dogovor z obeh strani je bil podlaga za upravno mejo, ki je bila uveljavljena e 1945 (v Āasu vojaake uprave tega ozemlja!) po severni meji katastrskih obĀin Savudrija in Kaatel , ki ju je meja loĀila od Piranske upravne obĀine, kamor sta do tega Āasa spadali. }e leta 1946 je bila tudi Dragonja speljana po novi strugi v kanalu sv. Odorika.

Ne more nas zaĀuditi, da o poteku slovenske narodnostne meje ni bilo no-benih dvomov. Razvidna je bila po starih avstrijskih atetjih do 1910 in po novi Rogliþevi preiskavi iz leta 1945, gotovo pa ni le nakljuĀje, da se s temi rezultati povsem ujema tudi mnenje C. Schiffrerja . Zagotovo pa je na oblikovanje te etniĀne meje vplivala obilica dejavnikov, ki jim korenine lahko najdemo in predstavimo le skozi prizmo zgodovinskih dogodkov.





Pomen nekdanjih lokalnih upravnih meja


Med zelo pomembne dejavnike pri oblikovanju slovensko-hrvaake etniĀne meje lahko poleg ekonomskih in demografskih, ki so e bili opisani, atejemo tudi nekdanje lokalne administrativne meje. Tako so precej ugodnejae gospodarske prilike v severnem delu Istre , zlasti na obmoĀju Kopra in Pirana , ae po 16. stoletju na eni strani omogoĀale ohranitev dotedanje etniĀne strukture prebivalstva na podeelju, na drugi pa dotok novega prebivalstva iz slovenskega zaledja, ki je e tradicionalno tudi zaradi vzpostavljenih trgovinskih in drugih gospodarskih tokov gravitiralo predvsem proti danaanjim slovenskim istrskim mestom. Tudi ko so BeneĀani leta 1578 v Istri ustanovili poseben urad, ki je bil v glavnem zadolen za naseljevanje novega prebivalstva v Istro , je bil za to opravilo na ozemlju Kopra in koprske akofije zadolen koprski podestat in kapitan.

Tako je svojo vlogo pri izoblikovanju slovensko-hrvaake etniĀne meje v Istri odigrala tudi lokalna obĀinska in cerkvena upravna ureditev, saj se je ozemlje srednjeveakega koprskega komuna do propada Beneake republike in vse do prvih avstrijskih lokalnih upravnih reform (1814) raztezalo na obmoĀje vasi pod Kraakim robom , od Ospa do Rakitovca , na Movra , Gradin in Topolovec ter ae na danaanje vasi na Hrvaakem , aterno , Kuberton , Sorbar (MaruaiĀi ), Brda , BriĀ , Skoruaico in MeriaĀe , medtem ko je ozemlje koprske akofije v okviru koprskega komuna segalo na jugu do Dragonje in skladno z obsegom I J L

àb c

d a d c

ef d cgfh i aj

piranskega komuna vkljuĀevalo ae Kaatel in Savudrijo , vse do spojitve le-te s traako akofijo v letu 1830. Tudi z gospodarskega vidika je bilo povsem razumljivo, da je, tako kot je komun Koper upravno zajemal celoten Koprski zaliv , tudi komun Piran obsegal celoten Piranski zaliv s Savudrijo , saj so bile v njem poleg solin, katerih pridelek je slovel v vsem severnojadranskem bazenu, tudi ribiaka loviaĀa, ki jih je piranski komun po ohranjenih dokumentih vsaj od 13.

stoletja dalje vsako leto dajal v zakup najboljaim ponudnikom.

Srednjeveako koprsko ozemlje pa se je po avstrijskih upravnih reformah leta 1814 razdelilo na veĀ manjaih upravnih enot, ki so bile vsaj v junem delu osnova za kasnejai (186831945) teritorialni obseg obĀin. Tako so bile leta 1940 nekdaj koprske vasi MeriaĀe , Skoruaica , Brda in Sorbar v obĀini Buje , aterna in Kuberton v obĀini Gronjan , Gradin in Topolovec v obĀini Oprtalj , Rakitovec , Movra in Smokvica pa v obĀini Buzet , ki je obsegala ae danaanji slovenski vasi SoĀergo in Pregaro (v beneaki dobi sta sodili v okvir t.

i. markizata Petrapilose , fevda koprske druine Gravisi). Zaradi oddaljenosti od italijanskih obalnih srediaĀ med kasnejao slovensko-hrvaako etniĀno mejo na obmoĀju oprtaljske in buzetske obĀine ni bilo italijanskega prebivalstva (to je bilo le v samem Oprtalju in neposredni okolici). Pri oblikovanju kasnejae slovenske narodne zavesti prebivalcev teh vasi je svojo vlogo tako nedvomno odigrala tudi tradicionalna vezanost na koprsko zaledje.

V vaseh onkraj Dragonje , ki so bile v cerkveno-upravni ureditvi v tedanji novigrajski akofiji, se je po avstrijskih atetjih prebivalstva od 1880 do 1910

sicer velika veĀina izrekala za italijansko govoreĀe, je pa med desetletji popisovanj opaziti nihanja pri odloĀanju za hrvaako ali slovensko govoreĀe prebivalstvo. Podobno stanje se kae v Savudriji , ki je bila vsaj od leta 1210 v okviru piranskega komuna, in v Kaatelu , ki je Piranu pripadel leta 1425.





Oblikovanje sodobnih narodnostnih skupnosti


Med pomembnimi podlagami narodnostnih meja v sodobnem svetu je na ozemlju zgodovinsko zraslih narodov (evropskih tipov) gotovo jezikovna pripadnost prebivalstva 3 seveda ne edina in ne v vseh podrobnostih ter vseh Āasih odloĀujoĀa. Prav istrska zgodovina kae na uveljavljanje tudi drugih dejavnikov, zlasti etniĀnih sprememb po razliĀnih kolonizacijskih tokovih,

] ^ _



n op q

rp

st uv uw xyp

z { q

o|

Slika 141: Tako so v letih 194831950 delavke v tovarni Ampelea roĀno Āistile ribe za vlaganje v konzerve (Kramar, 2002)

Slika 142: Reklama za Tomosovo kolo z

motorjem Kolibri (Orbaniþ, 2005)

k l m

� �� �

� � � �

�� � ���� � ��

vplivov razliĀnih kulturnih prepletanj in v novejaem Āasu tudi pritiskov in ae posebej rezultatov nastajanja za danaanji svet odloĀilne moderne narodne zavesti.

Istra je namreĀ do srede 19. stoletja spadala med neredke deele srednje in vzhodne Evrope , v katerih ivijo tri narodnostne skupine, od katerih dve nasproti eni zelo razliĀni po socialni strukturi; medtem ko dve sestavljata veĀino podeelskega prebivalstva, ena predstavlja manjaino, sestavljeno iz pri padnikov viajih drubenih skupin (poleg plemstva znaten del meaĀanstva, nato novega uradniatva in inteligence). Socialni dvig je bil pogosto zvezan tudi z jezikovno asimilacijo oziroma integracijo. To razliko med Slovani in Romani oziroma med Slovenci in Hrvati na eni ter Italijani na drugi strani so glede <barbarstva= in gospodarstva beneaki providurji v Istri oznaĀevali vĀasih zelo ostro e od 16. stoletja. Kulturna neenotnost se izraa tudi e v zgodnjem prepriĀanju, da je za slovanske podeelane <italijanizacija pomenila civiliziranje=. To poudarjanje skladnosti jezikovne in kulturne dvojnosti istrskega prebivalstva se je vse moĀneje poudarjalo pri Italijanih po zaĀetku politiĀnih bojev v drugi polovici 19. stoletja in doseglo vrhunec v faaistiĀni Italiji med obema vojnama kot uradna politiĀna doktrina.

Narodno prebujanje nerazvitih (t. i. <nehistoriĀnih=) ljudstev z novimi zah-tevami po jezikovnih pravicah in razmeroma hitrem upadanju asimilacijske moĀi vladajoĀe skupine je pri tem zbudilo praviloma oster odpor zoper novo-sti, v 19. stoletju zlasti pri liberalnih skupinah, ki so zelo poudarjale svojo kulturno premoĀ ter dopuaĀale jezik <nehistoriĀnega= ljudstva le v slabae razvitih osnovnih aolah in v ljudski kulturi. Ko se je izkazalo, da je to premalo, in se je

<drugi deelni jezik= uveljavljal na vseh podroĀjih, je prialo do ostrega razkola, airjenja asimilacije s pomoĀjo boljaih osnovnih aol in zlasti hudih bojev okrog airjenja jezikovnih pravic v uradih. Vse to velja tudi za Istro . Najbolj drastiĀen primer zavesti o kulturni neenotnosti so bili v avstrijski dobi nastopi hrvaakih poslancev v istrskem deelnem zboru z govori v lastnem jeziku, ki niso izzvali samo besnih demonstracij italijanskih poslancev in obĀinstva na galerijah v deelnem zboru, marveĀ tudi napade na slovanske poslance v mestu (najprej v PoreĀu , nato tudi v Puli in Kopru , kamor se je zasedanje vĀasih selilo, da bi dravna oblast 3 nezadovoljna z zaostrovanjem istrske deelne oblasti v italijanskih rokah 3 morda naala mirnejae okolje, kjer bi mogli v deelnem zboru sodelovati tudi hrvaaki in slovenski poslanci).

V teh razmerah je gotovo oblikovanje novih narodnostnih skupnosti zahtevalo svoj Āas. Najprej nam ga kaejo podatki o slovenski narodnostni meji,

} ~

� �� �

��

�� �� �� ���

� � �

��

merjeni po jeziku, kot so to delali sredi 19. stoletja. Vsekakor je bilo to vpraaanje na severu tedanje Istre manj zapleteno kot v srednji ali juni. PrviĀ je bila takana meja sporoĀena po zanesljivih podlagah v delu Petra Kozlerja , in sicer jo je leta 1853 vrisal na svoj Zemljovid slovenske deele in pokrajin, 1854

pa je bil opis natisnjen v njegovem Kratkem slovenskem zemljopisu. Oboje je bilo seveda takoj prepovedano in objavljeno aele Āez deset let, 1864 v prvih pu-blikacijah, ki jih je poslala svojim Ālanom Slovenska matica. Opis june slovenske jezikovne meje med morjem in kranjsko deelno mejo se glasi: <Pri Peranu se zaĀne meja slovenskega in hrvaakega nareĀja in se vleĀe skozi do-lino Dragonja ali Rukava proti griĀem in selom Topolovac in SoĀerg , potem med RakitoviĀem in Zaidom , Jelovicami in Podgorjem , Golacem in Obrovom , Polanami in Novim gradom Āez Pasjak in Jelaane , dokler se s kranjsko deelno mejo zdrui.= V dveh sektorjih se ta meja pribliuje dialektiĀni meji (Topolovec 3Trebeae in Golac 3RaĀiĀe ) in poteka nekoliko severneje od danaanje republiake meje. Pa vendar je meja, kot jo je doloĀil Peter Kozler 3 ae posebej pri Dragonji in v airokih potezah tudi naprej 3 ostala v glavnem v veljavi tudi pozneje v slovenski znanosti.

Poglavitna podlaga Kozlerjeve doloĀitve slovenske meje so bili gotovo rezultati prve preiskave narodnostnega stanja v avstrijski polovici habsburake drave. Ob atetju 1846 jo je opravil Karl Czoernig , ko so morale centralnemu statistiĀnemu uradu na Dunaju lokalne oblasti (mesta, okraji, zemljiaka gospostva) k rezultatom atetja dodati oznaĀbo jezikovne pripadnosti prebivalstva posameznih krajev. Kozler je pri uporabi tega gradiva zagotovo pokazal tudi precejanjo kritiĀnost in povezovanje razdrobljenih dialektiĀnih opredelitev v sintetiĀna pojma slovenskega in hrvaakega <nareĀja=. Czoernig je namreĀ

3 brez dvoma po naĀinu oznaĀb lokalnih oblasti (uporabile so dober ducat razliĀnih jezikovnih oznaĀb) 3 delil Slovence v <aavrince= in <Brkince=, juno hrvaako ozemlje pa v <srbske= govore zahodno od SnidriĀev pri Sovinjaku , ÿiĀe od tod do Podgrada ter Liburne vzhodno od tod do meje s Kranjsko . Temeljna meja med slovenskimi dialekti in srbohrvaakimi govori je bila zanj (tudi na zemljevidu) enaka Kozlerjevi (Dragonja od akril do izvira 3 Topolovec 3 SoĀerga 3 RakitoviĀ 3 SkadanaĀina 3 Podgrad 3 Jelaane ), vendar pa razlikuje ae tretji pas meaanega ivlja, na zahodu <srbsko=-slovenskega, na vzhodu <liburnsko=-hrvaakega in slovenskega ozemlja. Na zahodu mu sega ta pas (v dosti krivuljasti omejitvi) od Savudrije (skoraj po meji piranskega teritorija) do Buj , Zavraja in Oprtalja (ti kraji so e zunaj meaanega ozemlja), nato pa proti severu do Ogri-nov pri SoĀergi , medtem ko na vzhodu oznaĀuje kot meaano ozemlje trikotnik od Velikega Brda do Lipe (juno od Rupe ) in Suaaka ob kranjski meji.

� �

�





� ¡ ¢

£ £ ¢

¤¥ £ ¢¦¥§ ¨ ©

Slika 143: Zemljevid iz priloge v knjigi Cadastre national de l9Istrie, izsek (Darovec, 1992)

Slika 144: Izrez iz Zemljovida Slovenske deele in pokrajin Petra Kozlerja, 1853

� � �

¬ ­® ¯

°®

±² ³´ ³µ ¶·®

¸ ¹ ¯

­º

Meja, kakrano je ugotovil Kozler , se odtlej v 19. stoletju z malenkostnimi odtenki ponavlja v vsej slovenski znanstveni literaturi (npr. 1873 po Maksu Pleteraniku , 1891 s strani A. KlodiĀa Sabladolskega idr.). Neke posebnosti se kaejo le pri Simonu Rutarju , kjer v zahodni Istri enako postavlja <priblino mejo med Slovenci in Hrvati= na Dragonjo , v severovzhodni Istri pa ob glavno cesto, ki deli <Brkine = od <ÿiĀev =, ter navaja ae podrobnejae podatke o Kozlerjevi razmejitvi. Hkrati pa pravi, da je <neizreĀeno teko doloĀiti pravo mejo med Slovenci in Hrvati, ker jedno nareĀje v drugo prehaja=. To ponazarja s primeri hrvaako vplivanega govora v nekaterih krajih severno od navedene meje in slovensko vplivanega juno od nje, hkrati pa navaja, kako so svoj Āas (1861) priatevali govorce kajkavskih dialektov (npr. <fuĀkega= dialekta v buzet-skem in oprtaljskem okraju) kar k <Slovencem=. Tako je seveda lae pojasniti nekatere nedoslednosti iz atetja leta 1880 v bujskem in poreakem okraju, pa tudi ponekod v njuni okolici.

Jezikovna meja (merjena po pripadnosti dialektov) se v Istri zahodno od srednjeveakega mejnega gozda med Klano in Rupo razlikuje od slovensko-hrvaake narodnostne meje, kot jo kaejo izjave prebivalstva ob anketi iz l.

1945, organizirane po zagrebakem profesorju Rogliþu (Cadastre, 1946), in z njo, razen pri treh vaseh (Pasjak , aapjane , Rupa ), od enako potekajoĀe danaanje dravne meje. Od Slavnika na zahodu do Pasjaka in Rupe na vzhodu sega na slovensko narodnostno ozemlje (merjeno po narodnostni zavesti o pripadnosti) pas govorice Āakavsko-ĀiĀkega dialekta. Navajamo le zadnjo mejo, ki sta jo ugotovila Logar in Rigler (1990): Slavnik 3 SkadanaĀina 3 Obrov 3 Podgrad 3 Podbeina 3 RaĀice 3 Starod 3 Pasjak 3 Rupa 3 Klana ; juno mejo slovenskega notranjskega nareĀja kaejo kraji MarkovaĀina 3 Gradna 3 Hruaica 3 ZaliĀ pri Podbeah 3 Sabonje 3 Pavlica 3 Veliko Brdo 3 Brdce 3 Jelaane 3 NovokraĀine 3 Suaak 3 Lisac ; avtorja sta pri tem le v majhnih podrobnostih popravila starejae raziskovalce dialektiĀnih meja.

Precej veĀji pa je prostor buzetskega govora ob zgornji Mirni (od Pregare na severu do Draguþa na jugu in od Oprtalja in Motovuna na zahodu do povirja Mirne na vzhodu) ter buzetskega ĀiĀkega govora (imenovanega tudi slumski po kraju Slum , med Brestom in Lupoglavom ), ki ju zaradi povezanosti s aavrinskim dialektom (buzetski govor) oz. z notranjskim dialektom (slumski govor) jezikoslovci veĀinoma povezujejo z razvojem slovenskega jezika oz.

njegovih dialektov.

S tem opaanjem se ujemajo tudi ae nekatere manjae razlike iste vrste, npr. da se dialektiĀna pripadnost (bujskemu Āakavsko-atokavskemu dialektu) ª «

«

¾ ¿À Á

 ¿  Á

ÃÄ Â ÁÅÄÆ Ç ¿È

razlikuje od slovenske narodne zavesti v katastrski obĀini Topolovec in podobno v Gradinu (z buzetskim dialektom) v Sloveniji .

Jezik v upnijah in aolah

Slovencem je alo na roko veĀ prednosti. Medtem ko se je slovensko ozemlje 3 v globini 10 do 20 kilometrov 3 v airini prek 50 kilometrov naslanjalo na jedro slovenskega narodnega telesa na Traakem , Goriakem in Kranjskem , je bila Istra za Hrvaako nekakano slepo Ārevo, zvezano na celini z matico le z 12 kilometrov airokim koridorjem med Voloskim in Lipo . Poleg tega pa so bili istrski Slovenci v istem delu dualistiĀne drave kot skoraj vsi drugi Slovenci, Hrvati pa loĀeni od svojega jedra, Reka ae posebej kot neposredni del Ogrske .

SpriĀo pomanjkanja duhovniakega naraaĀaja v Istri so prihajali na pomoĀ tudi nekateri duhovniki iz slovenske notranjosti, to pa je pred nastankom dravne osnovne aole v nekaj primerih vplivalo tudi na uporabo slovenaĀine v aolah po nekaterih hrvaakih upnijah (npr. v Vodicah , Munah , Brgudu in Klani ).

}e A. Vivante pa je ugotovil, da je hitro naraaĀanje Trsta v drugi polovici 19. stoletja povzroĀilo trno preusmerjanje agrarne proizvodnje v vaseh okrog mesta za mestne potrebe; ko so skuaali italijanski meaĀani in njihove banke nalagati kapital v zemljiaĀa, ki so pridobivala na vrednosti, so slovenskim kmetom v tem boju za domaĀi grunt priskoĀile na pomoĀ slovenske kreditne zadruge (in pozneje tudi traaki denarni zavodi), kar je hitro krepilo slovensko narodno zavest na koprskem in piranskem obmoĀju. V hrvaakem delu Istre je bilo to (razen v severnem sosedstvu Pule ) bistveno manj izraeno, kajti hiter razvoj mest je bil omejen v Istri le na Pulo kot glavno vojno pristaniaĀe in skladiaĀe pomorskega oroja (Arzenal), kjer je domaĀe prebivalstvo zraslo med letoma 1880 in 1910 za 136 %, ter na neistrski mesti v neposrednem sosedstvu, Trst (za 148 %) in Reko (za 136,4 %), medtem ko je v vseh drugih istrskih mestecih naraslo le za tretjino, kar je zaostajalo za naraaĀanjem prebivalstva deele kot celote (za 36 %). Stara deelna (<istrska=) zavest se je za-

Āela umikati hrvaaki zaradi jezikovnega boja glede uradnega jezika (posebej ae v istrskem deelnem zboru po letu 1861), glede osnovnih aol (zlasti po 1869, ko so bile podravljene) in zaostritve politiĀnega boja (zlasti po 1880, ko je pri istrskih Hrvatih nastopila nova generacija politikov); ta razvoj je ae posebej pospeaevalo airjenje politiĀnih pravic, ki je zahtevalo tudi intenzivnejae delo

» ¼ ½

Ì ÍÎ Ï

ÐÎ

ÑÒ ÓÔ ÓÕ Ö×Î

Ø Ù Ï

ÍÚ

med vedno airaim telesom volivcev. O tem procesu priĀajo avstrijska atetja, in zadnje, iz leta 1910, kae na razdelitev Istre v dva etniĀna bloka, na slovensko in hrvaako podeelje, skoraj natanĀno tako, kot sta to oznaĀila e Kozler in Rutar . Ta rezultat enako jasno kae skica jezikovne karte M. Wutteja (1944), s podobnim obsegom meaanega slovensko-hrvaakega prostora, kot ga je opisal e K. Czoernig in tudi traaki profesor C. Schiffrer v zemljevidu iz leta 1946

(po atetju 1910 s popravki po atetju 1921). Po Schiffrerjevi karti slovensko-hrvaaka etniĀna meja deli Istro z zaĀetkom juno od kanala sv. Odorika (po severni meji katastrske obĀine Kaatel ) na zahodu, do Lipe in Klane na vzhodu, natanĀno po danaanji etniĀni meji.

S takanim njenim potekom se je ujemala tudi meja med obmoĀji slovenskega in hrvaakega uĀnega jezika v osnovnih aolah avstrijske dobe, pa tudi Cirilmetodova druba je ustanovila slovenske zasebne aole le severno od te Ārte (Rakitovec pri Buzetu 1908, Koper 1911/12, Sv. Lucija pri Portorou 1913). Izjema je bil Kaatel , kjer je od leta 1864 delovala tudi slovenska aola.

V Istri je bilo sicer v primerjavi s atevilom Slovencev v deeli relativno najmanj slovenskih uĀiteljev, pa tudi uĀencev in slovenskih aol, kar kae pripisati dejstvu, da leta 1885 v Ljubljani ustanovljena Druba sv. Cirila in Metoda ni razairila svojega delovanja na slovenski del Istre , ampak je to prepustila leta 1893 ustanovljeni hrvaaki posestrimi za Istro .

Sicer pa je med slovenskim in hrvaakim istrskim ozemljem doloĀena razlika. Slovensko je v celoti povsem Āisto, z italijanskim prebivalstvom se sre-

Āuje le ob sami obali od Milj do Pirana , predvsem v samih mestih. V hrvaakih predelih je tega meaanja veĀ na podeelju 3 Āe izvzamemo obrena mesta od Umaga do Pule 3, vendar predvsem med spodnjo Dragonjo in spodnjo Mirno ter v obrenem pasu od Rovinja do Pule . Ta poloaj je ae leta 1946 potrdila tudi mednarodna komisija ekspertov atirih velesil, ko je s pregledom na terenu (od 9. 3. do 5. 4. 1946) preverjala podatke atetij, tudi ob sodelovanju strokovnjakov z obeh strani.

Republiaka (dravna) meja, ki se je od februarja 1944 praktiĀno uveljavila kot loĀnica med Slovenskim primorj em s slovenskim severnim delom Istre 19.

stoletja (med 1849/61 in 1918/24) in veĀjim hrvaakim junim delom polotoka, je nastala kot pristen in neposreden izraz dozorevanja modernih narodov v tem delu Evrope (to je vzhodno od zahodne italijanske in nemake narodnostne meje in zahodno od drugaĀnega prostora <orientalnega despotizma=, od zahodnih meja ruskega cesarstva in osmanskega teokratskega imperija in njegovih vplivnih obmoĀij na evropskem jugovzhodu) in v uveljavljanju njihove É Ê Ë

Þ ßà á

â ß â á

ãä â áåäæ ç ßè

povezujoĀe mnoiĀne narodne zavesti. Ta proces je v drugi polovici 19. stoletja in zaĀetku 20. stoletja zajel tudi Slovence in Hrvate v Istri , kot je razvidno vsaj v Āasu modernih atetij prebivalstva (188031910). Posto pno ustaljevanje prostora slovenskega oz. srbohrvaakega <obĀevalnega jezika= izraa obenem ustaljevanje zavesti o pripadnosti enemu ali drugemu narodu. To je res vĀasih motila monost italijanskih okrajnih oblasti s pomoĀjo imenovanih atevnih komisij za izvedbo atetij na podeelju, bodisi za <podpiranje= vpisovanja italijanskega obĀevalnega jezika, bodisi z uvajanjem <manj nevarnih= jezikovnih kategorij, ki so zabrisovale jasnost jezikovnega stanja (<ilirski= ali <slovenski=

jezik v hrvaakih obmoĀjih, opredelitev <slovenski= ali < schiaveto= kot oznaĀbo

<meaanice italijanskih, hrvaakih in slovenskih besed=, kar je povzroĀilo pritobe in razprave med Trstom in Dunajem; navedena oznaĀba je v odgovoru istrskih italijanskih oblasti ob atetju 1910). To smeri razvoja ni moglo spre-meniti, lahko pa ga je zavlaĀevalo, Āeprav je to uspevalo bolj v hrvaakem kot v slovenskem delu Istre .





Moderna atetja


Zagotovo je v tem prostoru aele 19. stoletje (in celo njegova zadnja desetletja!) Āas ustalitve etniĀne meje, oprte na narodno zavest. Na to zelo jasno kaejo moderna atetja prebivalstva po letu 1880. V krajih Starod , RaĀi-ce , Veliko Brdo , Brdce in Pasjak juno od Ilirske Bistrice je 1880 prevladovala hrvaaĀina nad slovenaĀino, odtlej naprej pri vseh atetjih pa obratno; podobna je razlika med veljavo hrvaaĀine 1880/90 v Rupi , aapjanah in Golcu ter med veljavo slovenaĀine po 1900. V Poljanah se uveljavi enaka sprememba statistiĀnih podatkov med 1900 in 1910. Podoben blok sestavljajo severno od Oprtalja in Buzeta katastrske obĀine Topolovec (1880 hrvaaki, nato poleg italijanskega delea 189031910 slovenski, 1945 pol hrvaaki, pol slovenski), Gradin (188031890 hrvaaki, nato slovensko-italijanski in 1945 slovenski s hrvaako manjaino) in Rakitovec (1890 hrvaaki, 1880 ter 190031945 slovenski).

V nekaterih krajih navedbe nihajo iz desetletja v desetletja (Lipa , Lisac ) ali pa le vĀasih (}ejane , ÿrnica ), v nekaterih pa se prav ob koncu pokae prevlada hrvaake opredeljenosti (npr. v Savudriji in Kaatelu juno od Dragonje ). Pri tem razvoju so sodelovali vsekakor razliĀni vplivi, od upravne in cerkvene organizacijske povezanosti do jezikovnega znaĀaja aolske organizacije.

Û Ü Ý

ì íî ï

ðî

ñò óô óõ ö÷î

ø ù ï

íú

Katastrski obĀini Savudrijo in Kaatel 3 ki sta tudi pod avstrijsko (18133

1918), italijansko (191831943) in nemako oblastjo (194331945) spadali k piranski upravni obĀini (oz. po stari ureditvi k piranskemu teritoriju!) 3 so v narodnostnem pogledu slovenski znanstveniki po prepriĀanju B. Grafenau-erja od nekdaj ateli k italijanskemu narodnostnemu bloku, saj so italijansko govoreĀi ob verjetno najbolj verodostojnem popisovanju leta 1910 v Savudriji sestavljali 78,77 % prebivalstva (371), slovensko govoreĀi 14,1 % (66 prebivalcev), medtem ko hrvaako govoreĀih statistika tedaj ni izkazovala. V Kaatelu pa je bilo ob istem atetju 65,22 % italijansko (812 prebivalcev), 28,09 % slovensko (362 prebivalcev), hrvaako govoreĀih pa le 5,7 % (71 prebivalcev).

Kot kaejo navedeni avstrijski popisi, se je na skrajnih junih mejah ae beneakega piranskega in koprskega ozemlja v notranjost istrskega polotoka do Pregare na danaanji slovenski in Zrenja na hrvaaki strani izoblikoval ozek pas italijansko govoreĀih prebivalcev. Ta pojav je nedvomno posledica zgodovinskih, geografskih, gospodarskih, demografskih, upravnih, politiĀnih in nenazadnje vojaakoobrambnih okoliaĀin, ki jih je s svojo plovnostjo do obronkov Buzeta nekoĀ predstavljala reka Mirna , saj je bilo treba ob njej poleg dolo-

Āenih manjaih centrov utrditi tudi obrambne sposobnosti tega predela, ki se je raztezal ae najgloblje v notranjost istrskega polotoka. Tako ob desnem kot levem bregu reke Mirne so se tako skozi stoletja oblikovala veĀja utrjena naselja, ki so sĀasoma prerasla v prava mala mesta z avtonomno mestno samoupravo po zgledu veĀjih mest ob istrski obali; takana so bila mesteca Buje , Gronjan , Zavraje , Oprtalj , Motovun , Buzet , kjer je razen v slednjem vseskozi prevladovalo romansko prebivalstvo, ki je v kulturnem smislu tudi precej vplivalo na neposredno kmeĀko zaledno prebivalstvo, ki je pripadalo tem mestecem, kar vsaj v notranjih predelih drugod po Istri ni bil obiĀaj, saj je tam prevladovalo slovansko prebivalstvo. Zato je za to problematiko smi-selno vzeti v pretres obmoĀje z obeh strani meje.

Prav ta <klin= italijanskega prebivalstva, ki je zaradi in poleg naatetih dejavnikov tudi vplival na etniĀno razmejitev Slovencev in Hrvatov v Istri , pa s primerjanjem popisov modernih atetij za kraje tako ob severnem kot junem toku reke Dragonje prikazuje pestro etniĀno sliko. Podatki zajemajo izkljuĀno katastrske obĀine ob levem in desnem bregu reke Dragonje od morja do Pregare oz. Zrenja , in sicer na slovenski strani k. o. Soline , Piran III. (danes Se-

Āovlje ), Sv. Peter , KrkavĀe , Koatabona , Borat , Topolovec , Gradin , Pregara , na hrvaaki pa k. o. Savudrija , Kaatel , Brda , BriĀ , MeriaĀe , Skoruaica , Sorbar , Kuberton , aterna , ÿepiþ , Zrenj .

é ê ë

þ ÿD

ÿ



ÿ

Grafikoni ponazarjajo opredeljevanje prebivalstva po pogovornem jeziku, kar je bil kriterij avstrijskih popisovalcev. Zanimivo pri tem je, da je v izbranih katastrskih obĀinah, v okviru katerih so se nam ti popisi tudi ohranili, do prve svetovne vojne tako na levem kot desnem bregu reke Dragonje precej italijansko opredeljenih govorcev; seveda so italijanski govorci prevladujoĀi na danaanji hrvaaki strani, toda tako na eni kot na drugi strani je razmeroma veliko hrvaako oz. slovensko opredeljenih prebivalcev. Na slovenski strani brega reke Dragonje pa se precej poveĀa dele Slovencev, Āe primerjamo narodnostno strukturo od Sv. Petra do Pregare , torej Āe izvzamemo prav danes sporno k. o. Piran III. oz. k. o. SeĀovlje , saj so v njej tako kot v sosednjih k. o.

Savudrija in Kaatel prevladovali italijansko opredeljeni prebivalci (leta 1910

3.249 ali 79,7 % Italijanov, 680 ali 16,7 % Slovencev in 149 ali 3,6 % drugih), ki pa se v nasprotju s prebivalstvom na levem bregu reke Dragonje leta 1945

niso tako drastiĀno <prelevili= v slovansko prebivalstvo.

Na levem bregu reke Dragonje pa se je leta 1945 v primerjavi z letom 1910

poleg izredno naraslega (za 50 %) atevila hrvaako opredeljenih, ki so se, kot prikazuje Ārtni grafikon, <rekrutirali= predvsem iz prej italijansko opredeljenih, û ü ý

K





2





! "!# $ %

izjemno poveĀal tudi dele neopredeljenih in zmanjaal dele slovensko opredeljenih, kar pa je bilo manj opazno na desnem bregu, kjer se je dele italijansko na raĀun slovensko opredeljenih zmanjaal <le= za okoli 25 %, medtem ko je odstotek hrvaako opredeljenih ostal isti (6 %).

Pri atevilu slovensko jezikovno opredeljenih prebivalcev na levem bregu reke Dragonje ne gre prezreti ugotovitve, da so se v Āasu avstrijskih atetij mnogi opredeljevali za t. i. Slovince, kar pa je izviralo ae iz starodavnih iz-peljank poimenovanj Slovanov, tako da bi le-te le teko kar eksplicitno ateli bodisi za Slovence bodisi za Hrvate, verjetno pa je to poimenovanje zavedlo marsikaterega popisovalca v Āasu avstrijskih atetij.

Problematika obĀevalnega jezika v zadnjem Avstrijskem popisu prebivalstva v letu 1910 je v tem kontekstu morda najbolj pereĀa prav na primeru piranske obĀine. Ko je konec leta 1910 avstro-ogrska drava izpeljala zadnji popis svojega prebivalstva, so obĀinski popisovalci po opravljenem delu po-pisne liste obdelali (po navodilih z Dunaja ) ter rezultate poslali v prestolnico.

Tam so jih objavili v Special3orts3repertoriumu (31. 12. 1910) za Avstrijsko-Ilirsko primorje , ki je bil osnova za vse poznejae analize ekonomske in nacionalne sestave prebivalstva v obdobju pred prvo svetovno vojno. Rezultate iz Speci-



( )* +

,*

-. /0 /1 34*

5 6 +

)7

al3orts3repertoriuma je uporabil Josip Rogliþ pri izdelavi Istrskega nacionalnega katastra ( Cadastre national de l9 Istrie) v letu 1945, zavezniaka razmejitvena komisija pa ga je imela za najbolj merodajnega pri doloĀanju najjunejaega dela

elezne zavese.

Popisni listi obravnavanega popisa so do sedemdesetih let dvajsetega stoletja leali med obĀinskim gradivom, takrat pa jih je prevzel v hrambo piranski mestni arhiv, kjer se nahajajo ae danes. Ker so ohranjeni vsi popisni listi za vse hiae v piranski obĀini juno od reke Dragonje , je mona primerjava med podatki, ki so jih zabeleili obĀinski popisovalci, in podatki, objavljenimi v Special3orts3repertoriumu za leto 1910.

Medtem ko se piranski in dunajski podatki o atevilu prebivalcev v katastrskih obĀinah Kaatel in Savudrija priblino ujemajo, se po obĀevalnem jeziku precej razlikujejo. Razlike so zagreaili obĀinski uradniki pri prvi obdelavi popisnih rezultatov. Nekatere namerno, druge nenamerno. NajveĀ razlik je povzroĀila njihova pretirana vestnost.

Kot domaĀini so popisovalci zelo natanĀno doloĀili svoje obĀane po ob-

Āevalnem jeziku. V Kaatelu so v 229 hiaah popisali 1263 oseb. VeĀini (900) so kot obĀevalni jezik pripisali italijanaĀino, Slovane pa so jezikovno delili na tri kategorije. NajveĀ Slovanov (254) je govorilo t. i. slovanaĀino ( lingua d9uso Slava). ZnaĀilnost slovanaĀine je bilo mnogo italijanizmov. Slovenska (severno od Dragonje ) in hrvaaka (juno od Dragonje ) slovanaĀina sta si bili med seboj precej bolj podobni kot vsaka s svojim matiĀnim jezikom. SlovenaĀina je kot obĀevalni jezik pripisana 55 prebivalcem Kaatela , hrvaaĀina ( lingua d9uso Serbo-Croata) pa 54. VeĀini hrvaako in slovensko govoreĀih oseb je bilo skupno to, da niso bili rojeni v Kaatelu , oziroma da so bili priseljeni.

V Special3orts3repertoriumu je za Kaatel navedeno, da je v 229 hiaah ivelo 1245 oseb. Od tega jih je 812 govorilo italijansko, 362 slovensko in 71 srbo-hrvaako. SlovanaĀina se v tem dokumentu ne pojavi, ker je dunajska uradna statistika ni predvidela kot popisovalni jezik, zato je veĀina <Slovanov= vpi-sana med Slovence. Ker so se popisovalci zavedali neskladja med dejanskim atevilom Slovanov v Kaatelu in atevilom slednjih v popisu, so namerno zmanj-aali atevilo italijansko govoreĀih za veĀ kot desetino. Ravno dovolj, da jim priznamo prizadevanje za objektivnost.

Podobni procesi so se odvijali na Savudrijskem krasu. Tam so uradniki v 69 hiaah popisali 486 ljudi. ItalijanaĀino so pripisali 419 osebam, slovanaĀino 39, nemaĀino enemu, 27 delavcem kamnoloma v Kanegri pa obĀevalni jezik

& '

&

; <= >

? < ? >

@A ? >BAC E <F

sploh ni bil vpisan. Zbirni podatki v Special3orts3repertoriumu navajajo 471 oseb v 69 hianih atevilkah. Italijansko govoreĀih je bilo 371, slovensko govoreĀih pa 66 oseb (34 jih ima oznako staatsfremde).

Primerjava rezultatov popisa iz leta 1910 za Kaatel in Savudrijo po

piranskih popisnih listih in po zbirnih podatkih iz Special-orts-repertoriuma

Kaatel

1910





piranski popisni listi


Special-orts-repertorium


atevilo hia

229

229

italijanaĀina

900

71,3 % 812

65,2 %

slovenaĀina

55

4,4 % 362

29,1 %

srbo-hrvaaĀina

54

4,3 % 71

5,7 %

slovanaĀina

254

20,1 % /

0 %

SKUPAJ

1263

1245

Savudrija

1910





piranski popisni listi


Special-orts-repertorium


atevilo hia

69

69

italijanaĀina

419

86,2 % 371

78,8 %

slovenaĀina

/

0 % 66

14 %

srbo-hrvaaĀina

/

0 % /

0 %

slovanaĀina

39

8 % /

0 %

drugo

28

5,8 % 34

7,2 %

SKUPAJ

486

471

Rezultati popisa iz leta 1910 ne pokaejo dejanskega atevila Slovanov v obravnavanih katastrskih obĀinah, ker so se ekonomsko odvisni kmetje od-loĀali za jezik gospodarsko dominantnega sloja italijanskih zemljiakih pose-stnikov. Podajo pa atevilo slovanskega zavednega oziroma ekonomsko neod-visnega prebivalstva.

8 9 :



J LM N

OM

PQ RS RT UVM

W X N

LY

Slika 145: K. o. Piran III, Arhiv Geodetske uprave Koper, 1928, at. 18

Iz zgornjih ugotovitev sledi, da je bilo obmoĀje ob reki Dragonji vse do Pregare oz. Zrenja v notranjosti istrskega polotoka narodnostno razmeroma pestro obarvano, kar pa je seveda znaĀilnost vseh obmoĀij, kjer se oblikujejo etniĀne meje.

Problemi razmejitve Slovenije s Hrvaako v Istri

}e med vojno so se zaĀela razhajanja Slovencev s Hrvati glede vpraaanja meje v Istri . Hrvaake enote NOV so namreĀ vraile mobilizacijo na celotnem istrskem polotoku, okroni NOO za hrvaako Istro pa je 13. 09. 1943 v Pazinu razglasil zdruitev hrvaake Istre z matico 3 zemljo Hrvaako (in ne z Jugoslavijo ), kar je 20. 9. ZAVNO Hrvaake potrdil. Medtem je vrhovni plenum OF (16. 09. 1943) razglasil pridruitev Slovenskega primorja k Sloveniji . Zaradi nejasnosti v po-imenovanju teh nedefiniranih obmoĀij so odloĀitve odpirale nova vpraaanja.

G H I



\ ]^ _

` ] ` _

ab ` _cbd e ]f

Slika 146: K. o. Piran III, Arhiv Geodetske uprave Koper, 1928, at. 20

Reaevanju vpraaanja razmejitve slovensko-hrvaakih kompetenc v Istri je bil namenjen sestanek predstavnikov obeh strani 25. septembra 1943 v Pazinu.

Na Āelu hrvaake delegacije je bil predstavnik Centralnega komiteja KomunistiĀne partije Hrvaake Jakov Blaeviþ , ki ga je spremljal Ālan Hrvatske seljaĀke stranke Nikola Hundriþ , slovensko delegacijo pa je vodil Franc Rozman Stane .

Slednja je predlagala razmejitev slovenskih in hrvaakih kompetenc na Mirni , Hrvati pa na Dragonji , Āea da so bile za Āasa Avstrije juno od nje hrvaake, severno pa slovenske aole.

Na terenu so se vrstili <kratki stiki= med slovenskim prebivalstvom in hrvaakimi partizani, ki so bili podjetnejai in so si lastili prednost pri vojaakih pose-gih, oskrbovanju in mobilizaciji v slovenski Istri . Reaevanju spornih vpraaanj je bil namenjen nov dogovor o ozemeljski razmejitvi pristojnosti slovenskega in hrvaakega osvobodilnega gibanja 10. februarja 1944 na Maliji . Njegova ak-terja Milan GuĀek , tajnik Okronega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda za slovensko Istro, in Ante Babiþ , zastopnik Pokrajinskega komiteja Ko-Z [ [

j kl m

nl

op qr qs tul

v w m

kx

munistiĀne partije Hrvaake, sta, kakor slikovito opisuje v svojem zadnjem delu D. MiheliĀeva , v idiliĀnem vzduaju domaĀije na Maliji risala na zemljevid mejo slovenskih in hrvaakih kompetenc po toku reke Dragonje . Dogajanje je vzhiĀe-no opisal Milan GuĀek : < Vse to daleĀ okoli mene je bila slovenska zemlja in morje. Zdelo se mi je kot nalaaĀ izbrano, da se bom prav na tem kraju dogovarjal, kje se zaĀne svet sose-dnjega naroda. /.../ Ko smo se oddahnili od poti, in ko smo se vsi trije okrepĀali z vinom in ocvrtim mesom, se je gospodinja umaknila. /.../ Z Andrijo sva slonela nad geografsko karto in sva se kaj lahko sporazumela. Meja naj bo tam, kjer se konĀa ozemlje, ko govorijo ljudje ae izrazito slovensko. Tako daleĀ je sedaj pravzaprav tudi segla organizacija naae Osvobodilne. /.../ In sva kar zaĀrtala mejo in sproti ocenjevala vasi. ZaĀela sva pri izlivu Dragonje v morje s konca seĀoveljskih solin, nato sva ala ves Āas po toku te reĀice do pod vasi Topolovec

... Podala sva si roke. Sedaj ne bo veĀ nesporazumov, Āigavo je kaj. Morda sva tudi opravila delo za bodoĀe republiake meje. Kdo ve? = (GuĀek, 1959, 1993200).

V meseĀnem poroĀilu, ki ga je Okroni odbor Osvobodilne fronte za slovensko Istro 10. februarja 1944 poslal Pokrajinskemu odboru Osvobodilne fronte za Primorsko Slovenijo, je bilo na tretji strani opisano to dogajanje in

<ugotovljeni= potek meje: < Na povabilo zastopnikov bratske hrvatske organizacije, smo se sestali na dveh sestankih vsled doloĀitve organizacijskih mej med obema organizacijama Osvobodilnih Front. Ta meja teĀe priblino tako-le: od morja pod piranskimi solinami je reka Dragonja do pod vasi Topolovec, nato obrne jugo-vzhodno do pod vasi Pregarje, od tam na vzhod do nad aterpeta pred Buzetom in nato v smeri proti Vodicam. V krajih, ki lee severno od te Ārte in med reko Dragonjo, je prebivalstvo samo slovenske narodnosti, v nekaj obrobnih vaseh pa v veliki veĀini, ostre meje ni mogoĀe doloĀiti ... Prebivalstvo se ateje Slovencem in govori slovensko.= Taka razmejitev kompetenc je pomenila odstop od staliaĀa, ki ga je slovenska stran predlagala septembra 1943 v Pazinu .

Isto poroĀilo je prav tam grajalo vedènje hrvaakih enot, ki < brez sodelovanja z nami in brez poznanja terena delajo akcije, ki so nam veĀkrat akodljive, kakor koristne.

Po vaseh se vedejo precej oblastno in izjavljajo, da je vsa Istra hrvatska & = . Iz nadaljnjih poroĀil, a tudi iz ae ivega spomina ljudi je razvidno, da so Hrvatje izvajali mobilizacijo za svoje enote med preprostimi slovenskimi ljudmi po vaseh, ki tega niso razumeli in so se temu upirali (MiheliĀ , 2007, 84399).

Iz povedanega je razvidno, da je Dragonja pri odloĀitvah na terenu sluila predvsem kot <priroĀna= in jasno opredeljiva geografska loĀníca med (rekru-tacijskima) obmoĀjema, ki so ju tedaj na tem obmoĀju konkretno obvladova-le slovenske enote na eni in hrvaake na drugi strani. Vendar pa je meja med slovenskim in hrvaakim delom, in sicer po Dragonji , Topolovcu , Pregari in ÿrnici , na severovzhodu pa na Ārti Obrov 3Rupa, oznaĀena kot meja upravnih g h i

| }~

� } �

�� � ��� � }�

okroij e leta 1945. SodeĀ po virih, ki jih je naael F. Ostanek , so se hrvaaki predstavniki eleli drati dialektiĀnih meja in zajeti kraje jezikovno meaanega obmoĀja, toda prebivalstvo se je sklicevalo na svojo slovensko narodno zavest. S to razmejitvijo je bila tedaj v bistvu doloĀena tudi danaanja razmejitev med dravama. Podrobna in zapletena linija slovensko-hrvaake etniĀne meje bi bila za tovrsten namen premalo jasna in neuporabna. Vsekakor ta reĀica ni bila nikdar do te mere neprehodna, da bi povzroĀila jasno etniĀno razliĀnost prebivalstva na obeh bregovih in jo tudi ohranjala. 3 Prav tako ni izkljuĀeno, da se je tudi nekdanjim opisovalcem etniĀnih ali jezikovnih mejà zdela prikla-dna za geografske opredelitve jezikovnih obmoĀij.

Tudi na viaji ravni je bila v referatu F. Zwitterja omenjena Dragonja kot meja med Slovenci in Hrvati e na sestanku, ki ga je organiziral partizanski Znanstveni inatitut v SemiĀu marca 1944. Glede na tradicijo slovenske geografske, zgodovinske in jezikoslovne znanosti B. Grafenauer trdi, da v tem vpraaanju tedaj tudi ni bilo niĀ spornega in ni potrebovalo pogajanj med politiki. Ta so bila morda potrebna le pri poznejaih popravkih, ki so jih eleli sami ljudje 3

zaradi gospodarskih povezav (katastrske obĀine ÿrnica pri Buzetu , Pasjak , aapjane in Rupa severno od Reke ).





Piranske katastrske meje


Vse to kae, da je bila leta 1947 vzhodno od Pregare do nekdanje rapalske dravne meje slovensko-hrvaaka republiaka meja s formalno pridruitvijo tega ozemlja Jugoslaviji , ko je bila uveljavljena pariaka mirovna pogodba, samo potrjena, kot je obstojala med obmoĀji slovenskega in hrvaakega prostora boja zoper okupatorja e od zaĀetka 1944. Prav to velja tudi za sprejem e deset let stare razdelitve piranske upravne obĀine iz leta 1944 po uveljavitvi londonskega memoranduma iz leta 1954. Meja je bila gotovo sprejeta kot e uveljavljena, saj je bila po 7. Āl. Specialnega statuta STO izrecno prepoveda-na <sprememba meja temeljnih upravnih enot [...] z namero, da se spravi v nevarnost etniĀna sestava teh enot=. Sprememba obsega piranske upravne obĀine, ki bi bila uveljavljena aele v teh okoliaĀinah, gotovo ne bi mogla biti uresniĀena brez vsake arhivske sledi v sami obĀini. Seveda pa po letu 1944

niso ae takoj prenesli vseh slub, tako da je kataster v Piranu ae nekaj Āasa urejal tudi spremembe lastniatva (ob agrarni reformi) v obeh katastrskih ob-y z {



� �� �

��

�� �� �� ���

� � �

��

Slika 147: K. o. Piran III, Arhiv Geodetske uprave Koper, 1940, at. 33

Āinah, ki sta preali 1944 v razdelitvi NOG v obmoĀje Buj . Kataster seveda ni razveljavljal upravne razdelitve.

To potrjujeta tudi odlok iz druge polovice leta 1945 o volilnih okrajih, ki so se vsaj v koprskem in bujskem ujemali z upravnimi okraji, in Odlok o razdelitvi Istrskega okroja na okraje in obĀine, ki ga je izdal Istrski okroni ljudski odbor dne 16. septembra 1947, dan po uveljavitvi mirovne pogodbe z Italijo , ko je bilo ustanovljeno tudi Svobodno traako ozemlje , objavljen pa je bil v Uradnem listu Istrskega okronega ljudskega odbora aele leta 1952 (at. 6, 26, 74378; izhajal v letih 194731954 v vseh treh istrskih jezikih, slovenaĀini, hrvaaĀini in italijanaĀini). Ta odlok v 4. Ālenu natanĀno doloĀa mestne obĀine, obĀine, katastrske obĀine in naselja, ki spadajo v posamezna okraja, koprskega in buj-skega. Tako tedaj Bujski okraj obsega tako Kaatel (v obĀini Buje ) kot Savudrijo (v obĀini Umag ), v katastrski obĀini Kaatel pa sta naateta Buin in akudelin .

Prav tako sta oba zaselka navedena v k. o. Kaatel v objavi statistiĀnega gradiva Rogliþevega atetja leta 1945; Āeprav sta tedaj (1. oktobra) obe katastrski

� � �



� �� �

� �

¡¢ �£¢¤ ¥ �¦

Slika 148: K. o. Piran III, Arhiv Geodetske uprave Koper, 1940, at. 34

� � �

ª «¬ ­

®¬

¯° ±² ±³ ´µ¬

¶ · ­

«¸

obĀini ae vedno navedeni pri upravni obĀini Piran , pa je drugaĀe oznaĀeno na priloenem zemljevidu, ko sta k. o. Savudrija in Kaatel e vkljuĀeni v Bujski okraj. Danes ae sporna zaselka Mlini in akrile pa nista navedena v omenjenih objavah. Sicer se od naselij ob Dragonji , ki so danes kamen spotike med dravama, tudi v popisu leta 1910 omenjajo samo akodelini (Scodelini ). V

dveh hiaah (ena je imela mlin) je ivelo 18 ljudi in vsi so govorili slovanaĀino.

Nosilca druin sta bila rojena v Padni .

Navedeno verjetno priĀa, da tedaj niso potegnili meje med okrajema po mejah veljavnih k. o. Piran III. in Kaatel , oziroma da se nanjo niso ozirali, saj katastrski operat iz leta 1940, ki je veljal ae od avstrijske zemljiake izmere, vkljuĀuje v k. o. Piran III tako Buin kot obmoĀje zaselka Mlini , medtem ko je bilo obmoĀje akodelinov in akril v tem Āasu v k. o. Kaatel (prim. Arhiv Geodetske uprave Koper, 1940, at. 33 in 34). Katastrski operat k. o. SeĀovlje iz leta 1958, ki je nasledil nekdanjo k. o. Piran III., pa e vkljuĀuje obmoĀje akodelinov in akril (Arhiv Geodetske uprave Koper, 1958, at. 17319), menda na

eljo tamkajanjih prebivalcev, vendar brez kakranegakoli uradnega dokumenta o obojestranski potrditvi spremembe meje k. o. SeĀovlje , ki pa je bila kljub temu vrisana tako v Pregledno karto obĀin Koper , Izola , Piran (izdal Geodetski zavod SRS, 1985) kot v Atlas Slovenije (1985).

Z izjemo navedenih odsekov pa se katastrska operata k. o. Piran III. oziroma k. o. SeĀovlje in k. o. Kaatel v drugih podrobnostih ujemata, tako da meja med njima od meje s k. o. Sv. Peter poteka vseskozi po javni poti nekaj sto metrov oziroma kak kilometer juno od sedanjega toka reke Dragonje vse do izteka v Piranski zaliv, juno od Dragonje pa k . o. SeĀovlje vkljuĀuje le zaselek Mlini in del Buinov .

§ ¨ ©

SKLEPNA MISEL

Istrski polotok je bil kot najsevernejai polotok Sredozemlja in zato po morski poti najbliji srednjeevropskemu prostoru vselej v srediaĀu svetovnih dogajanj, kakorkoli so e v posameznih obdobjih in posameznih zgodovinah pojmovali svet. Prebivalstvo je spremljalo in bilo tudi neposredno udeleeno pri poglavitnih politiĀnih, gospodarskih in ideoloakih spremembah, pa vendar vselej nekako potisnjeno v ozadje, marginalizirano in na mejah razliĀnih civilizacij, etniĀnih grupacij in dravnih entitet predmet interesa sfer <velikih politik= le tedaj, ko se je na njihov raĀun spletala ali se vsaj poskuaala ustvarjati zgodovina v imenu vsakokratnih interesov velikih sil. Tako podobo kae Istra ae danes, ko na njenem ozemlju e dobro tisoĀletje ivijo Slovani in Romani: Hrvati, Slovenci in Italijani, v zgodovini veĀkrat druni kot razdruni.

ZakljuĀujem le z eljo, da bo izoblikovana veĀetniĀna multikulturnost, ki smo ji v nastajanju v obrisih lahko sledili na teh straneh, privedla do tako

elenega zgleda spoatovanja, mirne koeksistence in gospodarskega razvoja istrskih narodov in drav na njenem polotoku, kajti kulturna raznolikost ivljenje bogati, etnocentrizem in nestrpnost pa ga pogubljata.

¹ º »

LITERATURA

IMENSKO IN KRAJEVNO KAZALO

SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA

SEZNAM KRATIC

RIASSUNTO

RÉSUMÉ

ABSTRACT

AUSZUG

¼ ½ ¾

LITERATURA

Spodaj navedena literatura ae zdaleĀ ni vsa merodajna literatura za zgodovino Istre, vseeno pa spisek eli biti referenĀen vsaj za izpostavljene tematike v priĀujoĀem delu.





Periodika


Pomembnejaa znanstvena in strokovna periodika, ki se nanaaa na objave o zgodovini Istre: ACRSR = Atti del Centro di ricerche storiche di Rovigno. CRS, Rovinj 19703.

Acta Histriae. Zgodovinsko druatvo za juno Primorsko, Univerza na Primorskem, Znanstveno3raziskovalno srediaĀe. Koper, 19933.

AMSI = Atti e Memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria. PoreĀ, Trieste, 18843.

Annales = Annales: Anali Koprskega primorja in blinjih pokrajin. Zgodovinsko druatvo za juno Primorsko, Koper, 199131993.

Annales, Ser. hist. sociol. = Annales: Anali za istrske in mediteranske atudije. Zgodovinsko druatvo za juno Primorsko, Univerza na Primorskem, Znanstveno3raziskovalno srediaĀe Koper. Koper, 1994 3.

AT = Archeografo Triestino. Società di Minerva, Trieste, 18293.

Buzetski zbornik. Katedra ÿakavskog sabora, Narodno sveuĀiliate <A. Vivoda=, IKD

<Juraj Dobrila=. Buzet, 19763.

ÿasopis za povijest zapadne Hrvatske. SveuĀiliate u Rijeci, Filozofski fakultet, Odsjek za povijest, Rijeka, 20063.

Istarski mozaik. <Glas Istre=, Pula, 196331973.

Istra. ÿasopis za kulturu. Libar od grozda, Pula, 19743.

Jadranski zbornik. Povijesno druatvo Istre, Povijesno druatvo Rijeke, Pula, Rijeka, 19563.

L9Istria. Tipografia del Lloyd Austriaco, Trst, 184631852.

La Porta Orientale. Rivista mensile di studi sulla guerra e di problemi giuliani e dalmati. <Mutilati e combatenti=, Trieste, 193131973.

La Provincia dell9Istria. Giornale degli interessi civili, economici ed amministrativi dell9Istria. Tipografia G. Tondelli, Koper, 186731894.

Liburnijske teme. Katedra ÿakavskog sabora, Opatija, 19743.

L9Osservatore Triestino. Trieste, 181431827.

P. I. = Pagine Istriane. Koper, Trieste, 19033.

Pazinski memorial. Zbornik za noviju povijest Istre. Katedra Āakavskog sabora, Pazin, 19703.

¿ À Á

Ä ÅÆ Ç

ÈÆ

ÉÊ ËÌ ËÍ ÎÏÆ

Ð Ñ Ç

ÅÒ

Problemi sjevernog Jadrana. HAZU, Zavod za povijesne i druatvene znanosti Rijeka, 19633.

Quaderni giuliani di storia. Deputazione di storia patria per la Venezia Giulia, Trieste, 19803.

Quaderni 3 Centro di ricerche storiche Rovigno. CRS, Rovinj, 19713.

Rijeka. Povijesno druatvo Rijeka, Rijeka, 19943.

Slovensko morje in zaledje. Zaloba Lipa, Koper, 197731984.

VHARP = Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu. Historijski arhiv, Rijeka, Historijski arhiv, Pazin, 196531989.

Vjesnik Istarskog arhiva. Dravni arhiv Pazin, Pazin, 19913.

Vjesnik Povijesnog arhiva Rijeke. Dravni arhiv Rijeka, Rijeka, 19903.

Zbornik Kastavatine. Grad Kastav, Kastav, 19783.

Poglavitne sinteze, bibliografije in pregledna ter ilustrativna dela o zgodovini Istre Benussi, B. (1924): L9Istria nei suoi due millenni di storia. Trieste.

Caprin, G. (1905): L9Istria nobilissima. Trieste.

Combi, C. (1864): Saggio di Bibliografia Istriana. Koper.

Darovec, D. (1992): Pregled zgodovine Istre. Koper.

Darovec, D. (1999): Stari krajepisi Istre. Koper.

De Franceschi, C. (1879): L9Istria. Note storiche. PoreĀ.

Dukovski, D. (2004): Istra. Kratka povijest dugoga trajanja. Pula.

Istarska Enciklopedija (2005). Enciclopedia Istriana. Zagreb.

Ivetic, E. (ur.) (2006): Istria nel tempo. Manuale di storia regionale. Rovinj.

Lago, L., Rossit, C. (1981): Descriptio Histriae. Trieste - Rovigno.

Lavalée, J. (1802): Voyage pittoresque et historique de l9Istrie et de la Dalmatie.

Paris.

Luciani, T. (1890): Fonti per la storia dell9Istria. Trieste.

Muniþ, D. et al. (ur.) (197731981): Prilozi za bibliografiju objavljenih izvora za povijest Istre, I.3IV. Zagreb, Rijeka.

Naldini, P. (2001): Cerkveni krajepis ali Opis mesta in akofije Justinopolis, ljudsko Koper. (Red. Darovec, D.) Koper.

Oko Trsta (1945). Zbornik radova. Beograd.

Orbaniþ, J. (2005): Promet u Istri: od Argonauta do Ipsilona. Pula.

Perossa, M. (1998): Kontinuiteta v stanovanjski arhitekturi Istre. Koper.

Petronio, P. (1968): Memorie sacre e profane dell9 Istria. Trieste.

Puschi, A. (1905): La necropoli preromana di Nesazio. Relazione degli scavi eseguiti negli anni 1901, 1902 e1903. AMSI 21, 33202.

Rutar, S. (1896): Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra. Ljubljana.

Salimbeni, F. (ur.) (1993): Istria. Storia di una regione di frontiera. Trieste.

Scusa, V. (1863). Storia cronografica di Trieste. Trst.

Semi, F. (1991): Istria e Dalmazia. Uomini e tempi. Istria e Fiume. Bologna.

Semi, F. (1996): La cultura istriana nella civiltà europea. Venezia.

Sestan, E. (1965): Venezia Giulia. Lineamenti di una storia etnica e cultu rale. Bari.

Slovensko Primorje in Istra (1953). Boj za svobodo skozi stoletja. 1. Od najstarejaih Āasov do druge svetovne vojne. 2. Osvobodilni boj. 3. PolitiĀno diplomatski boj, obnova in graditev. Beograd.

Stancovich, P. (1829): Biografia degli uomini distinti dell9Istria. Trieste.

 Ã

Ã

Ö ×Ø ÙÚ Û Ø

Ü

Ú

Û

Tischbein, A. (1842): Memorie di un viaggio pittorico nel Litorale austriaco. Trieste.

Tommasini, G. F. (1837): De9 Commentarj storici-geografici della provincia dell9Istria. AT, 4.

Valvasor, J. V. (1689): Die Ehre des Herzogthums Krain, III, 5893599.

Ziliotto, B. (1913): La cultura letteraria di Trieste e dell9Istria. Trieste.

Prazgodovina

Bandelli, G., Montagnari Kokelj, E. (ur.) (2005): Carlo Marchesetti e i castellieri 1903-2003. Trieste.

Cassola Guida, P. (1989): Le regioni dell9arco alpino orientale tra età del Bronzo ed età del Ferro. In: Italia - Omnium ter rarum parens. Milano, 6213650.

Cassola Guida, P. (1994): Preistoria. In: Istria. Storia di una regione di frontiera.

Brescia.

ÿoviþ, B. (1983): Jadransko-zapadnobalkanska regija. V: Praistorija jugoslavenskih zemalja, IV, BranĀano doba. Sarajevo, 993241.

Gabrovec, S., Mihoviliþ, K. (1987): Istarska grupa. V: Praistorija jugoslavenskih zemalja, V., Sarajevo, 2933338.

Malez, M. (1987): Pregled paleolitiĀkih i mezolitiĀkih kultura na podruĀju Istre. V: Arheoloaka istraivanja u Istri i Hrvatskom primorju, Izdanja Hrvatskog arhe-oloakog druatva 11/ 1. Pula, 3347.

Marchesetti, C. (1981): I castellieri preistorici di Trieste e della Regione Giulia. Trieste (1. izd. 1903).

Matijaaiþ, R., Mihoviliþ, K. (1998): Nesactium. Pula.

Mihoviliþ, K. (1994): Preistoria dell9Istria dal Paleolitico all9Età del Ferro. Atti della XXIX riunione scientifica IIPP. Firenze, 1013118.

Mihoviliþ, K., Teran, B., Hänsel, B., Matoaeviþ, D., Becker, C. (2002): Rovigno prima dei Romani. Kiel.

Petriþ, N. (197831979): Introduzione alla preistoria dell9 Istria. ACRSR, IX, 1873

248.

Rosada, G. (ur.) (1999): Oppidum Nesactium. Una citta istro-roma na. Treviso.

Venezia Giulia.

Antika

Bandelli, G. (1981): La guerra istrica del 221 a. C. e la spedizione alpina del 220 a.

C. Athenaeum, n. s., 59, 3328.

Bandelli, G. (1983): La politica romana nell9 Adriatico orientale in età repubblicana.

AMSI, n. s., 31, 1673175.

Bandelli, G. (1988): Ricerche sulla colonizzazione romana della Gallia Cisalpina.

Roma.

Boltin - Tome, E. (1979): Slovenska Istra v antiki in njen gospodarski vzpon. V: Slovensko morje in zaledje, 233. Koper, 41361.

Boltin - Tome, E. (1981): Izsledki ob zakljuĀku raziskovanj nekropole v Predloki.

Slovensko morje in zaledje 435. Koper.

Ó Ô Õ

à áâ ã

äâ

åæ çè çé êëâ

ì í ã

áî

Boltin - Tome, E. (1991): Arheoloake najdbe na kopnem in na morskem dnu v Vili-

anu in Simonovem zalivu v Izoli: Annales 1/991, 51358.

Bosio, L. (1991): Le strade romane della Venetia e dell9Histria. Padova.

Carli, G. R. (1791): Antichità Italiche. Appendici di documenti spetanti alla parte quarta. Milano.

Cuscito, G. (1986): Il primo cristianesimo nella <Venetia et Histria=: Indagini e ipo-tesi. Udine.

Degrassi, A. (1934): Inscriptiones Italiae, vol. 10, Regio X, fase. II 3 Parentium.

Roma.

Degrassi, A. (1954): Il confine nord-orientale dell9Italia romana, Ricerche storico-topografìche. V: Dissertationes Bernenses, 116. Bern.

Fischer, G. (1996): Das riimische Pola, Eine archaologische Stadtgeschichte. V: Bay-erische Akademie des Wissenschaften, Phil-historische Klasse, Abhandlun-gen, N. F. Heft 110, Monaco di Baviera.

Forlati Tamaro, B. (1947): Inscriptiones Italiae, vol. 10, Regio X, fasc. I 3 Pola et Nesactium. Roma.

Girardi Jurkiþ, V. (2005): Duhovna kultura antiĀke Istre. Zagreb.

Jurkiþ, V. (198331984): La continuità dei culti illirici in Istria durante il periodo romano. ACRSR, XIV, 7324.

Jurkiþ, V. (1986): Prilog za sintezu povijesti Istre u rimsko doba. V: Arheoloaka istraivanja u Istri i Hrvatskom primorju, 11/1, 65380.

Kriman, M. (1997): AntiĀka svjedoĀanstva o Istri. Pula - Rijeka.

Margetiþ, L. (197931980): Accenni ai confini augustei del territorio tergestino.

ACRSR, X, 753101.

Maruaiþ, B. (197331975): Neki problemi kasnoantiĀke i bizantske Istre u svjetlu arheoloakih izvora. JZ, 9, 3353350.

Matijaaiþ, R. (1982): Roman Rural Architecture in the Territory of Colonia lulia Pola.

American Journal of Archaeology, 86/1, 52361.

Matijaaiþ, R. (1988): Il mito della romanità nell9Alto Adriatico (La storiografia del-l9antichità dal 8700 al 8900 vista dal lato jugoslavo). Memorie storiche foro-giuliesi, 68, 81393.

Matijaaiþ, R. (1988): Kasiodorova pisma kao izvor za poznavanje kasnoantiĀke povijesti Istre (Cass. Varo XII, 22, 23, 24). Zgodovinski Āasopis. Ljubljana, 42, 3633371.

Matijaaiþ, R. (1991): L9Istria tra Epulone e Augusto: archeologia e storia della romanizzazione dell9lstria (II sec. a. C 3 I sec. d. C). V: Preistoria e protostoria dell9Alto Adriatico, Antichita Altoadriatiche, 37, 2353251.

Matijaaiþ, R. (1998): Gospodarstvo antiĀke Istre, arheoloaki ostaci kao izvori za poznavanje druatveno-gospodarskih odnosa u Istri u antici (I. st. pr. Kr.3III.

st. posl. Kr.). Pula.

Matijaaiþ, R., Buraiþ Matijaaiþ, K. (1996): AntiĀka Pula s okolicom. Pula.

Mihoviliþ, K. (2001): Nezakcij: prapovijesni nalazi 1900. 3 1953. Pula.

Puschi, A. (1905): La necropoli preromana di Nesazio. AMSI, 21, 33202.

Rendiþ MioĀeviþ, D. (1983): Neke karakteristike histarske honornastike. HistriaHi-storica, 412, 1981, 67376R.

Rosada, G. (ur.) (1999): Oppidum Nesactium. Una citta istro-romana. Padova.

Rossi, F. (1972): La romanizzazione dell9Istria. Aquileia e l9Alto Adriatico, 2. Aquileia e l9Istria, Antichità Altoadriatiche, 2, 65378.

Ý Þ ß

ò óô õö ÷ ô

ø

ö

÷

Rossi, R. F. (1984): Problemi di storia dell9lstria in età romana. AMSI, n.s., 32, 413

55.

aaael, J., Petru, P. (ur.) (1971): Claustra Alpium Iuliarum, I, Fontes. Ljubljana.

aonje, A. (1991): Putevi i komunikacije u prethistoriji i antici na podruĀju Poreatine.

PoreĀ - Pazin.

Suiþ, M. (1976): AntiĀki grad na istoĀnom Jadranu. Zagreb.

Suiþ, M. (1988): Rijeka u protohistoriji i antici. V: Povijest Rijeke. Rijeka, 41358.

Tassaaux, F. (1983): L9implantation territoriale des grandes familles d9lstrie sous le Haut Empire Romain. V: Problemi storici e archeologici dellÍtalia nordo-rientale e delle regioni limitrofe dalla preistoria al medioevo, Atti dei Civici Musei di storia ed arte di Trieste, Quaderno 13/1. Trieste, 1933229.

Vedaldi Iasbez, V. (1994): La Venetia orientale e l9Histria. Le fonti letterarie greche e latine fino alla caduta dell9Impero Romano d9Occidente. V: Ricerche e studi sulla Gallia Cisalpina, 5, Roma.

Zaninoviþ, M. (1994): Apsoros, Crexa e Nesactium/Badò sulla rotta marittima adriatica. Quaderni di Archeologia Veneta, 10, 1793188.

Srednji vek

Babudri, F. (1919): Il vescovato di Cissa in Istria. AMSI, 31, 35361.

Baldini, M. (1999): Parentiurn 3 Contributi alla lettura della cronologia urbana e l9episodio romano del martirio di S. Mauro. ACRSR, XXIX, 71391.

Basioli, J. (1978): Ribarski propisi u statutima istarskih primorskih komuna. Jadranski zbornik, Pula - Rijeka, 10, 1193158.

Benussi, B. (1892): Il privilegio eufrasiano. AMSI, 8, 49386.

Benussi, B. (1893, 1897): Nel Medio Evo. AMSI 9 (1893), AMSI 13 (1897).

Benussi, B. (1922): Del vescovato di Cissa e di Rovigno. AMSI, 34, 1313171.

Benussi, B. (2002): Povijest Pule u svjetlu municipalnih ustanova do 1918. godine.

Pula.

Bertelli, C., Brogiolo, G. P. (ur.) (2001): Bizantini, Croati, Carolingi. Milano.

Beuc, I. (1962): Osnovi statutarnog prava u Istri. V: Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, XII, 334. Zagreb, 1813198.

Bratuliþ, J. (1988): Istarski razvod. Pula.

Cesca, G. (1882): La sollevazione di Capodistria nel 1348. 100 documenti inediti, pubblicati ed illustrati da G. Cesca, Verona - Padova.

Cessi, R. (1981): Storia della Repubblica di Venezia. Firenze.

Chartularium Piranense. Raccolta dei documenti medievali di Pirano. Za objavo priredil Cam. De Franceschi. AMSI, 36 (1924), 43347 (193131935), 50 (1938).

PoreĀ.

Corbanese, G. (1983): Il Friuli, Trieste e l9Istria dalla Preistoria alla caduta del Patri-arcato di Aquileia. Bologna.

Cunja, R. (1995): Prispevek arheologije k zgodovini vinske trte in vina. V: Deela refoaka. Koper.

Cunja, R. (1996): Poznorimski in zgodnjesrednjeveaki Koper: arheoloako izkopava-nje na bivaem Kapucinskem vrtu v letih 198631987 v luĀi drobnih najdb 5.

do 9. stoletja. Koper.

Cuscito, G. (1971): Hoc cubile sanctum. Contributo per uno studio sulle origini cristiane in Istria, AMSI, n. s., 19, 77399.

ï ð ñ

ü ýþ ÿ

Kþ

þ

ÿ

ý

Cuscito, G. (1977): Cristianesimo antico ad Aquileia e in Istria. Trieste.

Cuscito, G. (1992): Medioevo istriano. Vicende storiche e lineamenti storiografici.

ACRSR, XXII, 1473176.

Cuscito, G. (1992): Medioevo istriano. Vicende storiche e lineamenti storiografici.

ACRSR, XXII, 1473176.

Cuscito, G. (1995): Il castello di Muggia. Dal Castrum Muglae al Burgus Lauri. ACRSR, XXV, 2873300.

Darovec, D. (1994): Notarjeva javna vera. Notarji in vicedomini v Kopru, Izoli in Piranu v obdobju Beneake republike. Koper.

Darovec, D. (2001): Koprska akofija in Slovani od srednjega do novega veka. Acta Histriae, 9, 733120.

Darovec, D. (2007): Petrapilosa: grad, rodbina, fevd in markizat. Koper.

De Franceschi, C. (1970): Saggi e considerazioni sull9 Istria nell9 Alto Medioevo, II episcopus Cessensis, AMSI, n. s., 18, 693106.

De Franceschi, Cam. (189831899): I Castelli della Val d9Arsa. AMSI, 14315, 1353

198 in 3373393.

De Franceschi, Cam. (190331905): Il comune polese e la Signoria dei Castropola.

AMSI, 18, 1683212 in 2813361; 19, 1473227; 20, 953130.

De Franceschi, Cam. (1926): Mainardo d9Istria e le origini della contea di Pisino.

AMSI, 38.

De Franceschi, Cam. (1927): L9antica abbazia di S. Maria del Canneto in Pola e un suo registro censuario del secolo XII. AMSI, 39.

De Franceschi, Cam. (1938): Il ramo dei Duinati di Momiano e il suo secolo di storia. AMSI, 50.

De Franceschi, Cam. (1964): Storia documentata della contea di Pisino. AMSI, 62364.

De Vergottini, G. (1924, 1925): Lineamenti storici della costituzione politica dell9Istria durante il Medio Evo, I.3II. Roma.

De Vergottini, G. (1926, 1927): La costituzione provinciale dell9Istria nel tardo Medio Evo. AMSI, 38, 813127 in 39, 9360.

De Vergottini, G. (1934): Il locoposito nei documenti istriani dei sec. XI fino al XIII.

AMSI, PoreĀ, 46, 1923209.

De Vergottini, G. (1943): Note sulla formazione degli Statuti del Popolo. Rivista di storia del diritto italiano, 61370.

De Vergottini, G. (1977): Comune e vescovo a Trieste nei secoli XII-XIV. V: Scritti di storia del diritto Italiano. Seminario giuridico della Università di Bologna LXXIV. Milano, 137531392.

De Vergottini, G. (1977): Momenti e figure della storia Istriana nell9età comunale.

V: Scritti di storia del diritto italiano. Seminario giuridico della Università di Bologna LXXIV. Milano, 114731190.

De Vergottini, G. (1977): Riflessioni sulla storia politica dell9Istria. V: Scritti di storia del diritto Italiano. Seminario giuridico della Università di Bologna LXXIV.

Milano, 108131093.

Galliazzo, V. (2002): Adria. Civiltà dell9Alto Adriatico dall9impero romano al dominio veneziano. Monaco.

Gestrin, F. (1965): Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja. Ljubljana.

Gestrin, F. (1978): Pomorstvo srednjeveakega Pirana. Ljubljana.

Goldstein, I. (1995): Hrvatski rani srednji vijek. Zagreb.

ù ú û

L





Gorlato, L. (1997): L9insediamento umano e la casa rurale in Istria. Venezia.

Greco, M. (1939): L9attivittà politica di Capodistria durante il XIII secolo. AMSI, 49, 1346.

Ibler, M., StrĀiþ, P. (2000): Hrvatsko-skandinavske veze u prvoj polovici XV. stoljeþa (Ivan VI. Frankapan i Erik VII. Pomeranski). Starine. Knj. 61. Zagreb, 1233145.

Ivetic, E. (2003): Le città dell9Istria (125031330). V: Le citta del Mediterraneo al-l9apogeo dello sviluppo medievale: aspetti economici e sociali. Atti del di-ciottesimo Convegno internazionale di studi Pistoia, (18321 maggio 2001).

Pistoia, 733110.

Kandler, P. (1986): Codice Diplomatico Istriano. Trieste.

Klen, D. (1969): Fratrija, fevd opatije sv. Mihovila nad Limom u Istri i njegova sela (XI.3XVIII. st.). Historijski arhivi u Rijeci i Pazinu.

Klen, D. (1969): Fratrija, fevd opatije sv. Mihovila nad Limom u Istri i njegova sela (XI.3XVIII. st.). Historijski arhivi u Rijeci i Pazinu.

Kos, F. (190231928): Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I3V. Ljubljana.

Kos, M. (1931): Studija o istarskom razvodu. Rad JAZU.

Kos, M. (1950): O starejai slovanski kolonizaciji v Istri. Razprave SAZU. Ljubljana.

Kos, M. (1954): Srednjeveaki urbarji za Slovenijo, Urbarji Slovenskega primorja. Vol.

III., Ljubljana.

Krahwinkler, H. (2003): <... in loco qui dicitur Riziano...=. Zbor v Riani pri Kopru leta 804. Koper.

Kriman, M. (1997): AntiĀka svjedoĀanstva o Istri. Pula.

Leicht, P. S. (1910): Note ai documenti istriani di diritto privato dei secoli IX3XII. V: Miscellanea di studi in onore di Attilio Hortis. Trieste, 1793201.

L9Istria (184631852) di Pietro Kandler. Trieste.

Lenel, W. (1911): Venezianisch-Istrische Studien. Strassburg.

Luciani, T. (1866): LÌstria: schizzo storico etnografico. Firenze.

Margetiþ, L. (1973): O javnoj vjeri i dispozitivnosti srednjovjekovnih notarskih is-prava s osobitom obzirom na hrvatske primorske krajeve. Radovi 4, Zagreb, 5379.

Margetiþ, L. (1983): Histrica et Adriatica. Raccolta di saggi storico-giuridici e storici. Collana degli ACRSR 6. Rijeka, Unione degli Italiani dellÍstria e di Fiume.

Trieste.

Margetiþ, L. (1990): Rijeka, Vinodol, Istra. Rijeka.

MaruaiĀ, B. (1957): Iz povijesti kolonata u Istri i Slovenskom primorju. Jadranski zbornik, 2, Rijeka - Pula.

Maruaiþ, B. (197731978): Il gruppo istriano dei monumenti di architettura sacra con abside inscritta. ACRSR, VIII, 393185.

Maruaiþ, B. (198031981): Contributo alla conoscenza della scultura altomedievale in Istria. ACRSR, XI, 55384.

MaruaiĀ, B. (1982): Materijalna kultura Istre od 5. do 9. stoljeþa. V: Arheoloaka istraivanja u Istri i Hrvatskom primorju. Pula, Hrvatsko arheoloako druatvo, 813105.

MaruaiĀ, B. (1982): Materijalna kultura Istre od 9. do 12. stoljeþa. Pula, 1073124.

MatejĀiþ, I. (1997): Dvije crkve (Sv. Marija Mala kod Baia i Sv. Toma kod Rovinja).

Fiume - Rovigno.

Majer, F. (1912): Gli ebrei feneratori a Capodistria. P. I., Koper.

2





!

"

Mayer, E. (1906): La costituzione municipale dalmato-istriana nel medio evo e le sue basi romane. AMSI, 22, 3473462.

MiheliĀ, D. (1985): Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340. Ljubljana.

Pahor, M., aumrada, J. (ur.) (1987): Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja. Ljubljana.

Petranoviþ, A., Margetiþ, A. (1996): Il placito del Risano. ACRSR, XXVI, 1153206.

Pusterla, G. (1891): I Rettori di Egida, Giustinopoli, Capo d9Istria. Cronologie, elen-chi, genealogie, note ed appendice. Koper.

Raukar, T. (1997): Hrvatsko srednjovjekovje. Zagreb.

aonje, A. (1981): Bizant i crkveno graditeljstvo u Istri. Rijeka.

atih, P. (1994): Goriaki grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem.

Ljubljana.

atih, P. (2004): Istra na zaĀetku frankovske oblasti in v kontekstu razmer na air-aem prostoru med severnim Jadranom in srednjo Donavo. Acta Histriae, 12, 1320.

StrĀiþ, P. (1991): Klaiþev pristup fenomenu krĀkih knezova Frankopana. V: Klaiþ, Vj.: KrĀki knezovi Frankapani. Rijeka, IzdavaĀki centar, XIII3XXVIII.

Zar, E. (1994): Figure apotropaiche in Istria e loro rapporti con le leggende di Attila.

ACRSR, XXIV, 5093531.

}itko, S. (1991, 1992): Listina rianskega placita - dileme in nasprotja domaĀega in tujega zgodovinopisja. Annales, Ser. hist. sociol., 1, 1, 59368, in 2, 2, 873108.

}itko, S. (1993): Pogodba med Koprom in Benetkami iz leta 932. V: Kultura narodnostno meaanega ozemlja slovenske Istre (zbornik). Razprave Filozofske fakultete. Ljubljana, 1053116.

ZjaĀiþ, M. (1979): Notarska knjiga buzetskog notara Martina Sotoliþa 1492-1517.

godine. Monumenta historico-juridica Slavorum meridionalium JAZU, XIII, Zagreb.

Novi vek

Agostini, F. (ur.) (1999): Veneto, Istria e Dalmazia tra Sette e Ottocento. Aspetti economici, sociali ed ecclesiastici. Venezia.

Apih, E. (1973): Contributo alla storia dell9agricoltura istriana (1750-1830). ACRSR, 4, 1193129.

Apih, E. (1973): Rinnovamento e illuminismo nel 8700 italiano. La formazione culturale di Gian Rinaldo Carli. Trieste.

Apih, E. (1973a): Rinnovamento e illuminismo nel 8700 italiano. La formazione culturale di Gian Rinaldo Carli. Deputazione di Storia Patria per la Venezia Giulia, Trieste.

Apih, E. (1974): Sui rapporti tra Istria e Friuli nell9età moderna. ACRSR, V, 1283138.

Apih, E. (1979): Capodistria nel 8700 in alcune lettere inedite di Gianrinaldo Carli.

ACRSR, 9, 5033521.

Apih, E. (1982): Il rapporto sull9Istria del consigliere di Stato Giulio Cesare Bargani (1806). ACRSR, 12, 2033335.

Babudri, F. (1909): I vescovi di Parenzo e la loro cronologia. AMSI, 25, 1703284.

Babudri, F. (191231914): Le an tiche chiese di Parenzo. AMSI, 28, 29 in 30.

Benussi, B. (1888): Storia documentata di Rovigno. II. izdaja. Trieste, 1977.





& '( )* + (

,

*

+

Benussi, B. (1910): Frammento demografico (Capodistria). V: Miscellanea di studi in onore di Attillio Hortis 2. Trieste, 98531021.

Benussi, B. (1910): Parenzo nell9evo medio e moderno. AMSI, 26, 149 3205.

Bertoaa, M. (1974): La guerra degli Uscocchi e la rovina dell9economia istriana.

ACRSR, 5, 353127.

Bertoaa, M. (197631977): L9Istria veneta nel Cinquecento e nel Seicento. ACRSR, VII, 1373160.

Bertoaa, M. (1978): Istarsko vrijeme proalo. Pula.

Bertoaa, M. (1986): Jedna zemlja, jedan rat. Istra 1615.-1618. Pula.

Bertoaa, M. (1986): MletaĀka Istra u XVI i XVII stoljeþu. Vol. I, II. Pula.

Bertoaa, M. (1989): Zlikovci i prognanici. Socijalno razbojniatvo u Istri u XVII. i XVIII.

stoljeþu. Pula.

Bertoaa, M. (1995): Istra. Doba Venecije (XVI3XVIII stoljeþe). Pula.

Bertoaa, S. (2001): Doseljenici iz Kopra i njegove okolice u matiĀnim knjigama od 1613 do 1817. Acta Histriae, 12, 3893414.

Bertoaa, S. (2002): Ubojstva i smaknuþa u Puli (17.-19. stoljeþe). Acta Histriae, 13, 63380.

Bertoaa, S. (2002): }ivot i smrt u Puli. Starosjeditelji i doseljenici od XVII. do poĀet-ka XIX. stoljeþa. Pazin.

Bertoaa, S. (2003): Druatvena povijest Istre: o konjuaarima, kuharima, majordomi-ma, nadglednicima, slugama i sobarima u gradu Puli od XVII. do XIX. stolje-

þa. Problemi sjevernog Jadrana, 8, 7328.

Bianco, F. (1994): Ribellismi, rivolte antifiscali e repressione della criminalità nell9Istria del 8700. Acta Histriae, III., 1493164.

Branca, V., Graciotti, S. (1983): L9Umanesimo in Istria. Firenze.

Bratuliþ, V. (1959): Rovinjsko selo (monografija jednog istarskog sela). Zagreb.

Bratuliþ, V. (196331964): Urbari Pazinskog feuda (16. stoljeþa). VHARP, 839, 1393

204.

Bratuliþ, V. (1965): Urbari Pazinskog feuda (16. stoljeþa). VHARP, 10, 2453290; 5.

Braudel, F. (1949): La Méditerranée et le monde méditerranéen à l9époque de Philippe II. Paris.

Braudel, F. (1988): Strukture vsakdanjega ivljenja: mogoĀe in nemogoĀe. Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV.-XVIII. stoletje. I3II. Ljubljana.

Braudel, F. (1989): Igre menjave. Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV.-XVIII. stoletje. I3II. Ljubljana.

Braudel, F. (1991): ÿas sveta. Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV.-

XVIII. stoletje. I3II. Ljubljana.

Budicin, M. (1994): La vertenza settecentesca sulla pesca tra Chioggiotti e Istriani.

ACRSR, XXIV, 2053239.

Budicin, M. (1999): Aspetti storico-urbani dell1stria veneta. Trieste - Rovigno.

Burke, P. (1993): Revolucija v francoskem zgodovinopisju. Anali 1929389. Ljubljana.

Burke, P. (2007): Kaj je kulturna zgodovina. Ljubljana.

Cavallini, L. (1990): Musica, cultura e spettacolo in Istria tra Cinquecento e Seicento. Firenze.

Cavazza, S. (1983): Umanesimo e riforma in Istria: Giovanni Battista Goineo e gruppi eterodossi di Pirano. V: L9 umanesimo in Istria. Firenze.

Cervani, G., De Franceschi, E. (1973): Fattori di spopolamento nell9Istria veneta nei secoli XVI e XVII. ACRSR, 4, 73118.

# $ %

0 13 4

53

67 89 8: ;<3

= > 4

1?

ÿoraliþ, L. (1997): Migracije sa istoĀnojadranske obale u Veneciju (15.-18. st.). Annales, Ser. hist. sociol., 7, 10, 1853192.

Crevatin, F. (1975): Per una storia della venetizzazione linguistica dell9Istria. Pro-spettive metodologiche per una sociolinguistica diacronica. Studi mediola-tini e volgari, 23, 593100.

Cuscito, G. (1975): Sinodi e riforma cattolica nella diocesi di Parenzo. Trieste.

Darovec, D. (1999): Stari krajepisi Istre. Koper.

Darovec, D. (2004): Davki nam pijejo kri: gospodarstvo severozahodne Istre v novem veku v luĀi beneake davĀne politike. Koper.

De Franceschi, Cam. (1906): La popolazione di Pola nel secolo XV e nei seguenti.

AT, s. III, 3, 2213315.

De Franceschi, Cam. (1907): La popolazione di Pola nel sec. XV e nei seguenti.

Trieste.

De Franceschi, Cam. (1964): Storia documentata della Contea di Pisino. AMSI, Venezia, 62364, 33492.

De Totto, G. (1939): Il patriziato di Capodistria. AMSI, 49, 713158.

De Totto, G. (193931940): Feudi e feudatari nell9Istria veneta. AMSI, 51/52, 553

107.

Erceg, I. (1980): Dva i pol stoljeþa kretanja stanovniatva Istre (1554-1807). V: Erceg, I., Horvat, A., Mauran I.: GunjaĀin zbornik. Zagreb, 2293250.

Erceg, I. (1981): Broj i veliĀina porodica u Istri (2. polovica 18. stoljeþa). Acta historico-oeconomica Iugoslaviae, Zagreb, 9, 1316.

Erceg, I. (1982): Struktura stanovniatva i njegova socijalno-ekonomska osnova u bivaoj MletaĀkoj Istri (1803). Acta historico-oeconomica Iugoslavie, Zagreb, 9, 29352.

Erceg, I. (1983): Kretanje stanovniatva u bivaoj MletaĀkoj Istri za vrijeme austrijskog i francuskog vladanja (1803-1811). Zbornik Zavoda za povijesne znanosti IC

JAZU, Zagreb, 13, 1350.

Erceg, I. (1986): Struktura stanovniatva i njegova zdravstvena zaatita potkraj XVIII. i poĀetkom XIX stoljeþa u bivaoj mletaĀkoj Istri. VHARP, Rijeka, 27, 35349.

Ivetic, E. (1997): La popolazione dell9Istria nell9età moderna. Lineamenti evolutivi.

Rovigno.

Ivetic, E. (1998): Finanza pubblica e sistema fiscale nell9Istria veneta del Sei-Settecento. ACRSR, XXVIII, 1513203.

Ivetic, E. (1998): Religione ed economia: la diffusione delle confraternite laicali nell9Istria dell9ultimo dominio veneto. V: Agostini, F. (ur.): L9area alto-adriatica dal riformismo veneziano all9età napoleonica. Venezia, 4493471.

Ivetic, E. (1999): L9Istria moderna. Un9introduzione ai secoli XVI 3 XVIII. Rovigno.

Ivetic, E. (2000): Oltremare: l9Istria nell9ultimo dominio veneto. Venezia.

Kalc, A. (2006): Demografija mest pred moderno statistiko, s posebnim poudarkom na 18. stoletju in vpraaanju urbanega priseljevanja. Acta Histriae, 14, 363-392.

Klen, D. (1963): MletaĀka eksploatacija istarskih auma i obvezan prevoz tereta do luke kao specifiĀan dravni porez u Istri od 15. do kraja 18. stoljeþa. Problemi sjevernog Jadrana, Rijeka, 1, 1993280.

Klen, D. (1986): aþavunska vesla. Galije i galijoti na istoĀnoj obali Jadrana. Istra kroz stoljeþa, knj. 39. Pula.

Knapton, M. (2004): L9Istria nel Sei-Settecento. Archivio Storico Italiano, 599, 1273

139.

- . /

C DE FG H E

I

G

H

Krmac, D. (2001): L9Istria nel primo censimento moderno: analisi statistico-demo-grafica. Annales, Ser. hist. sociol., 11, 2, 3433370.

Luciani, T. (1875): Fonti per la storia dell9Istria.

Manin, M. (2006): Zapadna Istra u katastru Franje I : (1818.-1840.). Zagreb.

Marin, L. (1991): Upravna in teritorialna razdelitev slovenske Istre v zadnjih treh stoletjih. Annales, 1, 1353148.

Matajc, V. (2007): Risanje kontur. Spremna beseda. V: Burke, P.: Kaj je kulturna zgodovina. Ljubljana, 1533168.

Miculian, A. (197931988): La riforma protestante in Istria. ACRSR, X.3XVII.

Pahor, M. (1972): Socialni boji v obĀini Piran od XV. do XVIII. stoletja. Ljubljana

- Piran.

Parentin, L. (1988): Ordini religiosi a Trieste e in Istria. AMSI, n. s., 16, 77396.

Povolo, C. (1996): Il processo Guarnieri: per stupro in vergine onesta e pudica con modi insidiosi, promesse ingannevoli, giuramenti falsi, continuazione di co-pula, gravidanza, tentato aborto e veneficio, parto, scandalo, mal esempio forme detestabili e gravissime conseguenze: (Buie-Capodistria, 1771). Koper.

Radossi, G. (2003): Monumenta heraldica Iustinopolitana. Stemmi di rettori, di jàmiglie notabili, di vescovi e della citta di Capodistria, Rovigno - Trieste.

Schiavuzzi, B. (1888): Le epidemie di peste bubbonica in Istria. Notizie storiche.

AMSI, 4, 4233447.

Schiavuzzi, B. (1889): La malaria in Istria. Ricerche sulle cause che l9hanno prodot-ta e che la mantengono. AMSI, 5, 3193472.

Schiavuzzi, B. (1893): Le istituzioni sanitarie istriane nei tempi passati. AMSI, 8, 3153407.

Schiavuzzi, B. (190131904): Cenni storici sull9etnografia dell9Istria. AMSI, 17320.

Sharpe, J. (2001): History from Below. V: Burke, P. (ur.): New Perspectives on Historical Writing. Cambridge, Oxford, 25342.

Starec, R. (1996): Mondo popolare in Istria. Cultura materiale e vita quotidiana dal Cinquecento al Novecento. Trieste - Rovigno.

Stener, F. (ur.) (1997): Rovigno d9lstria. Vol. I, II. Trieste.

atefaniþ, V. (1952): Glagoljski notarski protokol iz Draguþa u Istri. Radovi staroslo-venskog instituta, Zagreb, I, 733174.

atefaniþ, V. (1956): Glagoljaai u Kopru g. 1467-1806. Starine JAZU, Zagreb, 46.

atefaniþ, V. (1969370): Glagoljski rukopisi Jugoslavenske akademije. Zagreb.

aumrada, J. (ur.) (2006): Napoleon na Jadranu. Napoléon dans l9Adriatique. Koper.

Trampus, A. (1990): Tradizione storica e rinnovamento politico. La cultura nel Litorale austriaco e nellÍstria tra Settecento e Ottocento. Gorizia.

VrandeĀiþ, J., Bertoaa, M. (2007): Dalmacija, Dubrovnik i Istra u ranome novom vijeku. Zagreb.

Zalin, G. (1976): Economia e produzione olearia nell9Istria nel secondo Settecento.

Economia e Storia, Roma, 2, 1773220.

Zalin, G. (1981): Il sale nell9economia delle marine istriane. Produzione, commercio e congiuntura tra Cinque e Seicento. V: Di Vittorio, A. (ur.): Sale e saline nell9Adriatico (secc. XV3XX). Napoli, 2393267.

Ziliotto, B. (1906): Salotti e conversari capodistriani nel Settecento. AT, s. III, 3, 3173340.

@ A B

O PQ R

SQ

TU VW VX YZQ

[ \ R

P]

Ziliotto, B. (1944): Accademie e accademici di Capodistria (147831807). AT, s. IV, 7, 1153279.

Ziliotto, B. (1965): Aspetti di vita politica ed economica nell9Istria del settecento.

P. I., Trieste, 14, 7359.

}itko, S. (1997): Carlijevo delovanje v koprskih akademijah 18. stoletja. Acta Histriae, V., 59378.

Novejaa zgodovina

Andri, A., Mellinato, G. (1994): Scuola e Confine. Le istituzioni educative della Venezia Giulia 191531945. Trieste.

Apih, E. (1966): Italia, fascismo e antifascismo nella Venezia Giulia 191831943. Bari, Laterza.

Apollonio, A. (1992): Autunno istriano. La <rivolta= di Pirano del 1894 e i dilemmi dell9irredentismo. Trieste.

Apollonio, A. (1998): LÍstria veneta dal 1797 al 1813. Gorizia.

Apollonio, A. (2001): Dagli Asburgo a Mussolini, Venezia Giulia 191831922. Gorizia.

Ara, A. (2001): Italiani e Sloveni nel Lito rale austriaco, 188031918. Rivista Storica Italiana, 93, 3973409.

Ballinger, P. (2003): History in exile. Memory and identity at the borders of the Balkans. Princeton.

Barbaliþ, F. (1954): Prvi istarski sab ori (186131877). V: Rad 3 Jugoslavenska Akademija Znanosti i Umjet nosti, 300, 2813429.

Benussi, B. (192331924): Il 848 nell9Istria. Atti del reale Istituto Veneto di Scienze, Let tere ed Arti, 83, 4823523.

Bertoaa, M. (1985): Etos i etnos zaviĀaja. Pula.

Beuc, I. (1975): Istarske studije. Osnovni nacionalni problemi istarskih Hrvata i Slo-venaca u drugoj polovini XIX i poĀetkom XX stoljeþa. Zagreb.

Bianchini, S. (1984): La diversità socialista in Jugoslavia. Trieste.

Bianchini, S. (1999): La questione jugoslava. Firenze.

Bilanāiþ, D. (1999): Hrvatska moderna povijest. Zagreb.

Blasina, P. (1995): Chiesa e problema nazionale giuliano, 187031914. V: Ara, A., Kolb, E. (ur.): Regioni di frontiera nell9epoca dei nazionalismi, Alsazia e Lore-na / Trento e Trieste, 187031914. Bologna. 1293158.

Bonelli, A. (1994): Fra Stalin e Tito, Cominjòrmisti a Fiume 194831956. Trieste.

Bratuliþ, V. (1969): PolitiĀke stranke u Istri za Narodnog Preporoda. V: Ravliþ, J. (ur.): Hrvatski narodni preporod u Dalmaciji i Istri. Zagreb, 2893334.

Bratuliþ, V. (1987): Istarske knjievne teme. Pula.

Capuzzo, E. (1996): Dall9Austria allÍtalia. Aspetti istituzionali e problemi normativi nella storia di una frontiera. Roma.

Cattaruzza, M. (1998): Socialismo adriatico. La socialdemocrazia di lingua italiana nei territori costieri della Mon archia asburgica: 188831915. Manduria - Bari

- Roma.

Cattaruzza, M. (2003): Nazionalismi diftontiera. Identità con trapposte sull9Adriati-co nord-orientale 185031950. Messina.

Cattaruzza, M. (ur.) (2003): Nazionalismi di frontiera. Identità contrapposte sul-l9Adriatico nord-orientale 185031950. Messina.

J M N

àb cd e b

f

d

e

Cattaruzza, M., Dogo, M., Pupo, R. (2000): Esodi. Trasferimenti forzati di popolazione nel Novecento europeo. Napoli - Roma.

ÿermelj, L. (1965): Slovenci in Hrvatje pod Italijo med obema vojnama. Ljubljana.

Cernecca, D. (1970): Pietro Stancovich. ACRSR, I, 1613175.

Cervani, G. (1997): Il Risorgimento. V: Istria. Storia di una regione di frontiera. Brescia.

Collotti, E. (1974): Il Litorale Adriatico nel Nuovo Ordine Europeo 194331945. Milano.

Collotti, E., Sala, T. (1974): Le potenze dell9Asse e la Jugoslavia. Saggi e documenti 194131943. Milano.

Colummi, C. et al. (1980): Storia di un esodo. Istria 194531956, IRSML. Trieste.

D9Alessio, V. (2003): Il cuore conteso. Il nazionalismo in una comunità multietnica.

LÍstria asburgica. Napoli.

Dukovski, D. (2005): Povijest Srednje i JugoistoĀne Europe 19. i 20. stoljeþa. Zagreb.

Darovec, D. (2002): Slovensko-hrvatska etniĀka granica u Istri. Pula, Tabula, 5, 1213142.

Dassovich, M. (1989): I molti problemi dell1talia al confine orientale, 1. Dall9armi-stizio di Cormons alla decadenza del patto Mussolini 3 Pafié, 186631929.

Udine.

Dassovich, M. (2003): L9impero e il golfò. Una ricerca bibliografica sulla politica degli Asburgo verso le province meridionali dell9impero negli anni 181531866.

Udine.

De Castro, D. (1981): La questione di Trieste. L9azione politica e diplomatica italiana dal 1943 al 1954. Trieste.

Del Bello, N. (1890): La provincia dellÍstria. Studi economici. Capodistria.

Drndiþ, Lj. (1981): Le armi e le liberta dell9Istria. Rijeka.

Dukovski, D. (2002): Rat i mir istar ski. Modeli povijesne prijelomnice (194331955).

Pula.

Duroselle, J. B. (1966): Le conflit de Trieste 1943-1954. Bruxelles.

Enciklopedija Jugoslavije (1988). Vol. 5. Zagreb.

Finzi, R., Magris, C., Miccoli, G. (2002): Storia d9Italia. Le regioni dall9Unita a oggi, Il Friuli-Venezia Giulia. Torino.

Galimberti, S. (1989): Clero e strutture ecclesiastiche in Istria tra Otto e Novecento (Diocesi di Parenzo 3 Pola). AMSI, n. s., 37, 1493242.

Ghisalberti, C. (2001): Da Campofòrmio a Osimo. La frontiera orientale tra storia e storiografia. Napoli.

Giuricin, L. (1997): Il settembre 843 in Istria e a Fiume. Quaderni, 11, 93115.

Giuricin, L. (1999): La difficile ripresa della resistenza in Istria e a Fiume (autunno 1943 3 primavera 1944). Quaderni, 12, 5360.

Giuricin, L. (2001): Istria, teatro di guerra e di contrasti internazionali (estate 1944

3 primavera 1945). Quaderni, 13, 1553246.

Grafenauer, B. (1993): Miti o <Istri= in resnica istrskega polotoka. Acta Histriae, I., Koper -Milje, 9352.

GuĀek, M. (1959): PoĀakaj do prihodnje pomladi. Koper.

Il Confine mobile. Atlante storico dell9Alto Adriatico 186631992. Austria, Croazia, Italia, Slovenia. Istituto Regionale per la Storia del movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia. Trieste, 1996.

^ _ _

j kl m

nl

op qr qs tul

v w m

kx

Ibler, V. (1994): Dravna granica na moru izmeāu Republike Hrvatske i Republike Slovenije. Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, 44, 5/6, 4693478.

Ivetic, E. (2005): Il 8prima9. Sui contrasti nazionali italo-slavi nell9Adriatico orientale (184831918). V: Ventura, A. (ur.): Storicizzazione dell9esodo giuliano-dalmata. Padova.

Jeri, J. (1961): Traako vpraaanje po drugi svetovni vojni. Tri faze diplomatskega boja. Ljubljana.

Kacin - Wohinz, M. (1972): Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 191831921.

Maribor - Trst.

Kacin - Wohinz, M. (1977): Narodnoobrambno gibanje primorskih Slovencev v letih 192131928, 132. Zgodovina Slovencev 191831945. Koper - Trst.

Kacin - Wohinz, M. (2004): Vivere il confine: Sloveni e Italiani negli anni 19183

1941. Gorizia.

Kacin - Wohinz, M., Troha, N. (ur.) (2001): I rapporti italo sloveni 188031956.

Relazione della Commissione storico-culturale italo-slovena. Ljubljana.

Kramar, J. (1991): Narodna prebuja istrskih Slovencev. Koper - Trst.

Kramar, J. (2002): Izola: 194531991: iz zgodovine obĀine od osvoboditve izpod faaizma do ustanovitve samostojne Republike Slovenije 25. junija 1991. Koper.

Kristen, S (2006): Meje in misije. Dileme slovensko-hrvaake razmejitve v Istri v





.


vojaakem, politiĀnem, diplomatskem in obveaĀevalnem meteu II. svetovne vojne. Ljubljana.

La Perna, G. (1993): Pola, Istria, Fiume 194331945. Milano.

La Venezia Giulia e la Dalmazia nella rivoluzione nazionale del 184831849 (1949).

Studi e documenti pubblicati a cura del Comitato Triestino per le celebrazi-oni del centenario. Vol. I3III. Udine.

L9Istria fra le due guerre (1985). Contributi per una storia sociale. Trieste - Roma.

Mandiþ, D. (2004): Istra u historiografskome europskome kontekstu: (XX. stoljeþe).

Rijeka, 9, 2, 83391.

Manin, M. (2002): Hrvatska historiografija XX. stoljeþa o Istri. Historijski zbornik, 55, 2173230.

Manin, M. et al. (ur.) (2006): Identitet Istre 3 ishodiate i perspektive. Zagreb.

Marin, L. (1992): Upravna in teritorialna razdelitev slovenske Istre v zadnjih treh stoletjih 3 II. Del. Annales, 2, 1593174.

Mellinato, G. (2001): Crescita senza sviluppo. L9economia marittima della Venezia Giulia tra Impero asburgico ed autarchia (191431936). San Canzian d9Isonzo (Go).

Mezuliþ, H., Jeliþ, R. (2005): O talijanskoj upravi u Istri i Dalmaciji 1918.-1943.: nasilno potalijanĀivanje prezimena, imena i mjesta. Zagreb.

MiheliĀ, D. (2007): RibiĀ, kje zdaj tvoja barka plava? Piransko ribolovno obmoĀje skozi Āas. Koper.

MiheliĀ, D., Pocajt, J., MiheliĀ, F. (1996): Piran, mesto in ljudje pred sto leti. Koper.

Mikoliþ, M. (2003): Istra 194131947. Godine velikih preokreta. Zagreb.

Milanoviþ, B. (1991): Hrvatski narodni preporod u Istri.. Pazin.

Moscarda Oblak, O. (2003): Contributo all9analisi del potere popolare in Istria e a Rovigno (1945). Quaderni CRSR, 15.

Moscarda, O. (1997): La giustizia del popolo: sequestri e confische a Fiume nel secondo dopoguerra (194631948). Qualestoria, 1.

g h i

| }~ � � ~

�

�

�

Nazionalizmo e neofascismo (1978) nella lotta politica al confine orientale 1945-1975. Trieste, Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia.

Nemec, G. (1998): Un paese perfetto. Storia e memoria di una comunità in esilio: Grisignana d9Istria 193031960. Gorizia.

Novak, B. C. (1973): Trieste 1941-1954. La lotta politica, etnica e ideologica. Bibli-oteca di Storia Contemporanea 8. Milano.

Orbaniþ, S., Maruaiþ, D. (1999): AntropolingvistiĀki opis hrvatsko-slovenskih do-ticaja na primjeru Kozlerove granice u Istri. V: Slovensko-hrvaaki obmejni prostor: ivljenje ob meji. Ljubljana, 2273256.

Ostanek, F. (1991, 1992, 1993): Slovensko-hrvatska jezikovna meja v Istri. Gradivo za obdobje od leta 1860 do 1956. Annales, Ser. hist. sociol., 1, 1, 2133222; 2, 2, 2453254 in 3, 3, 1773196.

Pad jen, J., }uljiþ, S. (1973): Istra i njeni razvojni putevi. Zagreb.

Padoan, G. (ur.) (1993): Istria e Dalmazia nel periodo asburgico: dal 1815 al 1848.

Ravenna.

Pagnini, C. (1994): Risorgimento e irredentismo nella Venezia Giulia. Gorizia.

Perselli, G. (1993): I censimenti della popolazione dell1stria, con Fiume, e Trieste, e di alcune citta della Dalmazia tra il 1850 e il 1936. Trieste - Rovigno.

Petranoviþ, B., ZeĀeviþ, M. (1988): Jugoslavija 1918.31988. Beograd.

Pirjevec, J. (1993): Il giorno di San Vito. Jugoslavia 191831992. Storia di una trage-dia. Torino.

Pirjevec, J., Bajc, G., Klabjan, B. (2005): Vojna in mir na Primorskem. Koper.

Pirjevec, J., Kacin - Wohinz, M. (1998): Storia degli Sloveni in Italia, 186631998.

Venezia.

Pupo, R. (1994): L9età contemporanea. V: Salimbeni, F. (ur.): Istria. Storia di una regione di frontiera. Brescia.

Pupo, R. (2002): Gli esodi e la realtà dal dopoguerra ad oggi. V: Storia d9Italia, Le regioni dall9Unita a oggi. Il Friuli-Venezia Giulia. Vol. I. Torino.

Pupo, R. (2005): Il lungo esodo. Istria: le persecuzioni, le foibe, l9esilio. Milano.

Pupo, R., Spazzali, R. (2003): Foibe. Milano.

Quarantotti, G. (1930): Figure del Risorgimento in Istria. Trieste.

Quarantotti, G. (1936): Istria del Risorgimento. Storia della Dieta del Nessuno.

AMSI, 48, 33212.

Quarantotti, G. (1954): Trieste e l9Istria nell9età Napolenica. Firenze.

Quarantotti, G. (1971): La seconda Dieta provinciale istriana (186131867). AMSI, 71, 1933235.

Radetiþ, E. (1944): Istra pod Italijom, 1918-1943. Zagreb.

Rogliþ, J. (1946): Cadastre national de l9Istrie dápres le recensement du 1er Octo-bre 1945. Suaak.

Roac - Darovec, V. (1999): Posledice spora med KPJ in partijami Informacijskega urada na Svobodnem traakem ozemlju leta 1948. Annales, Ser. hist. sociol., 9, 2, 3713390.

Roac - Darovec, V. (ur.) (2005): Meje in konfini: Rakitovec, vas kulturnih, drubenih in naravnih prepletanj. Koper.

Sala, T. (1983): Fascismo e Balcani. L9occupazione della Jugoslavia. Storia della società italiana, XXII. La dittatura fascista. Milano.

y z {

� �� �

��

�� �� �� ���

� � �

��

Salimbeni, F. (198931990): Gli studi di storia medievale e moderna negli 8Atti e Memorie9 della Società istriana di archeologia e storia patria. Tra politica e storiografia. ACRSR, XX, 3133332.

Schiffrer, C. (1946): Sguardo storico sui rapporti fra italiani e slavi nella Venezia Giulia. Trieste.

Schiffrer, C. (1986): La Venezia Giulia nell9eta del Risorgimento. Udine.

Schiffrer, C. (1990): La questione etnica ai confini orientali d9Italia. Trieste.

Spazzali, R. (2000): Epurazione di frontiera. Le ambigue sanzioni contro il fascismo nella Venezia Giulia, 194531948. Gorizia.

Sten er, F. (ur.) (1997): Rovigno d9Istria. Vol. I, II. Trieste.

Stranj, P. (1989): La comunità sommersa. Gli sloveni in Italia dalla A alla Z. Trieste.

StrĀiþ, M. (1994): Temelji knjievne epohe. Sveþenici u hrvatskom narodnom pre-porodu Istre i Kvarnerskih otoka. Pazin.

StrĀiþ, M., StrĀiþ, P. (1996): Hrvatski istarski trolist: Laginja, Mandiþ, SpinĀiþ. Rijeka.

StrĀiþ, P. (1971): Prvi hrvatski tabor u Istri i na kvarnerskim otocima. Pazinski Memorijal, 2, 2013264.

StrĀiþ, P. (1991): Prilog poznavanju iredentistiĀke djelatnosti Carla Combija pe-desetih i aestdesetih godina 19. stoljeþa. Annales, Ser. hist. sociol., 1, 1, 1553160.

StrĀiþ, P. (1994): Povijesni okvir za donoaenje odluka za sjedinjenje Istre s mati-com-domovinom Hrvatskom 1943. Vjesnik Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, 3, 3/4, 25332.

StrĀiþ, P. (1997): Pravaaka ideologija i politiĀka praksa u Istri. U: Ante StarĀeviþ i njegovo djelo: zbornik radova. Zagreb, 1213131.

StrĀiþ, P. (1998): Prilog o hrvatskom sudjelovanju u diplomatskim odlukama druge Jugoslavije o zapadnim hrvatskim krajevima (1943.-1947.). Acta Histriae, VI., 45370.

StrĀiþ, P. (2000): Gospodarska osnovica hrvatskog pokreta Istre (prvo razdoblje od 40.-80. godine XIX. st.). Starine. Knj. 61. Zagreb, 1473187.

StrĀiþ, P. (2005): Junoslavenstvo/jugoslavenstvo u Istri i na kvarnerskim otocima u doba biskupa J. Dobrile. Starine. Knj. 63. Zagreb, 1633193.

Stulli, B. (1984): Istarsko okruje 182531860. Pazin - Rijeka, Historijski arhiv.

Sussi, E. (1984): Lássimilazione silenziosa. Trieste.

aepiþ, D. (1970): Italija, saveznici i jugoslavensko pitanje. 1914-1918. Zagreb.

aepiþ, D. (2004): Hrvatski pokret u Istri XIX. i na poĀetku XX. stoljeþa. Buzet - Zagreb.

aetiþ, N. (1989): Napoleon u Istri. Istra za francuske uprave 1805.31813. Pula.

aidak, J., Gross, M., Karaman, L., aepiþ, D. (1968): Povijest hrvatskoga naroda g. 186031914. Zagreb.

aikliþ, J. (ur.) (1999): Hrvatska gimnazija u Pazinu 189931999. Pazin.

TerĀon, N. (2004): Z barko v Trst: pomorstvo v Piranu, Izoli in Kopru ter gospodarska vloga severozahodne Istre v odnosu do Trsta: (185031918). Koper.

Udina, M. (1979): Gli accordi di Osimo. Trieste.

Valdevit, G. (ur.) (1995): La crisi di Trieste. Maggio3giugno 1945. Quaderni di Qualestoria, 9. Trieste.

Valiani, L. (1966): La dissoluzione dell9Austria-Ungheria. Milano.

Verginella, M. (2004): Suha paata, pesek in bombe: vojni dnevnik Bruna Trampua.

Koper.

� � �

� �� �� � �

�

�

�

Verginella, M., Volk, S., Colja, K. (1995): Ljudje v vojni: druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem. Koper.

Vinci, A. (2002): Il fascismo al confine orientale. V: Storia d9Italia. Le regioni dall9Unita a oggi. Il Friuli-Venezia Giulia. Vol. I. Torino.

Visintin, A. (2000): L9Italia e Trieste. L9operato del governo militare italiano nella Venezia Giulia 191831919. Gorizia.

Vivante, A. (1912): Irredentismo Adriatico. Firenze.

Volk, S. (2003): Istra v Trstu : naselitev istrskih in dalmatinskih ezulov in nacionalna bonifikacija na Traakem 194531966. Koper.

Vraaj, E. (1970): La cooperazione economica Italia3Jugoslavia. Trieste.

Worsdorfer, R. (2004): Italiani e Sloveni: concetti d9identità nazionale nell9area alpina e adriatica tra metà Ottocento e metà Novecento. Memoria e Ricerca.

Rivista di storia contemporanea, 15.

Worsdorfer, R. (2004): Krisenherd Adria 191531955. Kontruktion und Artikulation des Nationalen im Italienisch-jugoslawischen Grenzraum. Paderborn.

Ziller, P. (1997): Giuliani, istriani e trentini dall9impero asburgico al regno d9Italia: società, istituzioni e rapporti etnici. Udine.

� � �

IMENSKO IN KRAJEVNO KAZALO





A


Avstrijsko primorje 86, 182, 187,

Aachen 57

1903192, 1943196

Abesinija 188, 196, 215

Avstro-Ogrska 185, 206

Adalberon, vojvoda 57, 63

AjdovaĀina 42, 51, 222





B


Alasia de Sommaripa, Gregorij 162

Babiþ, Ante 255

Albanija 100, 115, 120, 121, 132

Balderik, mejni grof 57

Albert, goriaki grof 69, 70

Bale 42, 78, 80, 110, 124, 151

Albertinus, rector et professor schola-

Balkan 22, 29, 105, 123, 188, 215

rum 159

Balkanski polotok 29, 108, 115, 119,

Albertis, Giovanni de 161

123

Aleksandrija 113

Baltik 29

Alpe 27

Bar 123

Ancona 70, 188

Barban 89, 170

Andechs, Bertold 68

Barbana 80, 124

Anglija 113

Barkovlje 230

Ankaran 224

Basadonna, Gio. Battista 131

Apeninski polotok 29

Baaanija 224

Appolonio, Marquardo 116

Bastian, Mate 203

Apulija 120

Bavarska 57

Ariès, Philippe 20

Bejrut 113

Aspetti, Tiziano 162

Bela Istra 24

Atlantik 115

Belaj 82, 195

Avgust, cesar Oktavijan 41

Belli, Aurelio de 161

Avstrija 59, 89, 95, 113, 116, 133, 161,

Bellogradus 105

167, 169, 177, 179, 180, 187,

Belveder 153

1903192, 195, 196, 206, 217,

Bembo, Leonardo 79

255

BeneĀija 41, 44, 46, 51

Avstrijsko-Ilirsko primorje 180, 251

Benedictus de Astulfis, rector et magis-

ter scolarum 159

� ¡

¥ ¦§ ¨

©§

ª« ¬­ ¬® ¯°§

± ² ¨

¦³

Beneaka republika 74, 79, 89, 95, 100,

Bratislava 169

112, 113, 115, 119, 125, 129,

Brato, Rajko 46

132, 135, 137, 141, 148, 161,

Bratuliþ, Vjekoslav 123

164, 167, 169, 175, 238

Braudel, Fernand 18321

Beneako 29, 44, 110, 118, 119

Brda 63, 238, 239, 248

Benetke 62, 64, 66, 69, 70, 76, 80, 82,

Brdce 244, 247

89, 91, 95, 100, 110, 111, 113,

Brescia 110

116, 133, 135, 145, 154, 177,

Brest 244

191, 195

Brgud 245

Benko iz SoĀerge 154

BriĀ 63, 66, 238, 248

Benussi, Bernardo 17, 33, 132, 133

Briden, Tonec 154

Beograd 215, 236

Brkini 217, 244

Beram 31, 59

BrseĀ 82

Bergamo 110, 118

Brtonigla 224

Bertoki 204

Bruck, Karl Ludwig von 187, 194

Bertoaa, Miroslav 17, 123

Brutti, Avguatin 156

Bertoaa, Slaven 17, 123, 132

Buje 69, 70, 80, 116, 124, 170, 224,

Bessier, Jean-Baptiste 170

239, 242, 248, 258

Bezovica 105

Buraiþ Matijaaiþ, Klara 17

Bianco, Furio 10

Buzet 39, 46, 51, 53, 59, 69, 78380,

Bibali 116

105, 120, 124, 135, 164, 169,

Bidovec, Ferdo 215

170, 203, 217, 239, 2463248,

Biondelli, Bernardino 191

257

Biondi, Francesco 175

Buin glej Buini

Bizanc 51, 54, 55, 60, 62

Buini 258, 260

Blaeviþ, Jakov 255

Bloch, Marc 19





C


Boccaccio, Giovanni 112

Calafati, Angelo 170, 175, 179

Bogeaiþ, Anton 177

Campagna, Girolamo 162

Bojana, reka 123

Campoformio 167

Bolgarija 27

Candiano IV., do 62

Bologna 119

Capello, Francesco 111

Bonfiglio, Sigismondo 199

Carigrad 54

Bonifacius, magister scolarum 158

Carli, Gian Rinaldo 15, 134, 161, 188

Borat 224, 248

Carpaccio, Benedetto 162

Boaedraga 153

Carpaccio, Vittore 162

Bosna 108, 115, 116, 118, 121, 123

Cassiodor Senator 49

Bragadin, Marco Antonio 123

Cavour, Camillo Benso 188

¢ £ ¤

· ¸¹ º»¼½

¾º

¼ ¿À Á

¹ Â º ½

¼ÀÃÀ Ä ½

Celovec 169





D


Cerej 134


Dacija 27

Cernogradus 105

Dall9Ongaro, Francesco 187, 190, 191

Cerovlje 118

Dalmacija 41, 46, 53, 63, 80, 93, 98,

Cezar, Gaj Julij 41

100, 115, 116, 120, 121, 123,

Champagny, Jean-Baptiste de Nompère

129, 153, 155, 161, 172, 188,

de 177

191, 195, 206

Chaunu, Pierre 20

Dalmatin, Anton 158

Chiurco, Simon 116

Decarli, Lauro 10

Ciper 113, 120

Dekani 116, 203, 224

Ciril, apostol 153

Devin 111, 155, 162

Cissa 46

Dioklecijan, cesar 44

Cocco, Giustinian 132

Dobrila, Juraj 195, 203

Combi, Carlo 15, 190, 192, 199

Dobruda 27

Contarini, Giaccomo 131

Dolfin, Alvise 120

Corniani, Bernardino 121

Dolina 203, 222, 224

Correr, Francesco 119

Dominik, magister scolarum 158

Cres 76

Donava 27

Crmnica 121

Dragonja 41, 42, 53, 63, 76, 78, 129,

Cunja, Leander 10

236, 238, 239, 242, 244,

Cunja, Radovan 10

2463252, 2543257, 260

Czoernig, Karl 204, 242, 246

Draguþ 80, 89, 170, 244

Drava 57

ÿ

Drava SHS 208, 211

ÿedad 54, 69

Dubrovnik 68

ÿepiþ 82, 248

Duby, Georges 20

ÿearji 224

Dukovski, Darko 17

ÿiĀarija 24, 29, 46, 51, 53, 108, 118,

Dunaj 155, 204, 242, 251

244

Dvigrad 42, 69, 70, 80, 124

ÿok, Ivan Marija 215

ÿrna gora 121





E


ÿrnica 236, 247, 256, 257

Egejsko morje 113

ÿrni Kal 44, 89, 105, 111

Eppenstein, Henrik 58

ÿrnogorsko primorje 100, 121, 123

Eppenstein, Markvard 58

ÿrno morje 27, 29

Epul, kralj 37

ÿrvar 42

Erceg, Ivan 137

Evropa 29, 44, 113, 115, 124, 167, 188,

190, 226, 230, 241, 246

´ µ ¶

È ÉÊ Ë

ÌÊ

ÍÎ ÏÐ ÏÑ ÒÓÊ

Ô Õ Ë

ÉÖ





F


Gradin 238, 239, 245, 247, 248

Fachinetti, Michele 195, 198

Gradiaka 95, 113, 179, 180, 182

Faverija 37

Gradna 244

Faana 42, 110, 151

Gradonico, poveljnik 64

Febvre, Lucien 19, 20

Grafenauer, Bogo 57, 204, 248, 257

Firmin, akof 55

GrĀija 29, 115

Flandrija 113

Grdoselo 118

Fortunacijan, akof 44

Gregor I., pape 51

Foscari, Francesco 112, 153

Gronjan 70, 78, 80, 124, 170, 224,

Franceschi, Carlo De 17, 194, 195, 198,

239, 248

232

GuĀek, Milan 255, 256

Francija 89, 113, 119, 167, 179, 180,

226





H


Frankopan, Krsto 118

Habsburaka monarhija 180

Friderik III. Habsburaki, cesar 86, 161

Hekatej iz Mileta 29

FuĀiþ, Branko 151

Henrik III., cesar 57

Furlanija 57, 69, 72, 89, 113, 116, 118,

Hercegovina 108, 121

119, 133

Hieronim, Sofonij Evzebij 46

Hlaj, Vidko 220





G


Hrastovlje 89


Gabrovica 105

Hruaica 244

Galeana 110, 151

Hrvaaka 11, 12, 41, 59, 72, 82, 116,

Galija 29, 39

123, 180, 182, 195, 196, 198,

Gavardo, Inocent 156

203, 217, 220, 226, 228, 230,

Genova 113

234, 238, 245, 254

Gentile, Giovanni 213

Hrvaako-Ogrsko kraljestvo 180

Gestrin, Ferdo 17

Hrvoji 63

Girardi Jurkiþ, Vesna 17

Hum 80, 153

Golac 242, 247

Hundriþ, Nikola 255

Gologorica 17, 105, 194

Gop, Anton 154





I


Gorica 179, 180, 182, 192, 194, 195

Ilirija 180

Goriaka 179, 180, 182, 192, 194, 196,

Ilirik 44, 98

213, 228, 245

Ilirska Bistrica 217, 247

Gorski kotar 220

Ilirske province 169, 177, 179, 180

Gortan, Vladimir 213, 220

Irska 22

GraĀiaþe 59, 118

Isk9r 27

Grade 46, 54, 64, 100

Å Æ Ç

Ú ÛÜ ÝÞßà

áÝ

ß âã ä

Ü å Ý à

ßãæã ç à

Istra 9312, 15, 17, 24, 27, 29, 31, 33,

Jelovice 242

37, 39, 41, 42, 44, 46, 49, 51,

Jelaane 203, 242, 244

53355, 57360, 62, 66, 68370,

Joanes, magister scolarum 158

72, 74, 76378, 80, 82, 89, 91,

Jonsko morje 113

93, 95, 98, 100, 102, 105, 106,

Joef II., cesar 164

108, 110, 112, 113, 115, 116,

Jugi 203

1183121, 1233125, 129, 1313

Jugoslavija 11, 215, 217, 222, 226, 228,

135, 137, 139, 141, 143, 146,

230, 236, 254, 257

150, 151, 1533156, 158, 161,

Julijska krajina 182, 206, 211, 213, 215,

162, 164, 167, 169, 170, 172,

217, 222, 228, 234

175, 177, 179, 180, 182, 185,

Julijske Alpe 199

187, 188, 1903192, 1943196,

Justinijan, Flavius Petrus Sabbatius 54

1983201, 203, 204, 206, 208,

211, 213, 215, 217, 220, 222,





K


224, 226, 228, 230, 232, 234,

Kampel 224

236, 238, 241, 242, 2443248,

Kanalska dolina 228

2543256, 261

Kandler, Peter 15, 60, 72, 123, 187,

Italija 11, 12, 27, 37, 41, 44, 49, 51, 57,

192, 215

59, 105, 116, 123, 139, 161,

Kanegra 252

177, 182, 187, 188, 1903192,

Karantanija 57, 62

196, 199, 206, 211, 215, 217,

Karel, nadvojvoda 118

220, 222, 226, 228, 230, 232,

Karel Veliki 57, 58

234, 241, 258

Karnija 118, 119

Ivetiþ, Egidio 17

Karojba 220

Izola 63, 64, 70, 72, 76, 80, 112, 124,

Kastav 42, 53, 60, 82, 84, 102, 164,

127, 143, 146, 155, 158, 159,

195, 198, 201, 211

170, 224, 260

Kaatel 224, 238, 239, 2463249, 252,

258, 260





J


KaznaĀiþ, Ivan August 190

Jadransko morje 27, 29, 54, 55, 62, 63,

Khios 29

76, 95, 113, 115, 174, 175,

Klana 41, 42, 2443246

177, 188, 206

Klanec 111, 203

Jadransko primorje 182, 220

Klen, Danilo 17

Jakae iz SoĀerge 154

KlodiĀ Sabladolski, Anton 244

Janez, akof 55, 66

Kolpa 177

Janez, vojvoda 58, 59

Konrad, vojvoda 57

Janez IV., pape 53

Konrad II., cesar 63

JejĀiĀ, Stojan 10

Konrad iz Ljubljane 112

× Ø Ù

ê ëì í

îì

ïð ñò ñó ôõì

ö ÷ í

ëø

Konstantin Porfirogenet 59

Kubed 201

Kontovel 116, 155

Kuberton 238, 239, 248

Konzul, atefan 158

Kukiþ, VinĀenc 116

Koper 18, 39, 46, 55, 58, 60, 62364,

Kvarner 68, 82, 113

66, 68370, 72, 74, 76, 77, 79,

Kvarnerski otoki 27, 180

80, 86, 93, 106, 1103113, 116,

Kvarnerski zaliv 27, 41

1233125, 127, 1323135, 137,

Kvarnersko primorje 17

141, 143, 146, 150, 151, 153,

154, 156, 158, 159, 161, 162,





L


167, 169, 170, 172, 177, 180,

Labin 39, 42, 59, 68, 80, 108, 124, 135,

195, 200, 201, 204, 224, 238,

169, 170, 213, 217, 222

239, 241, 246, 260

Labrouss, Ernest 21

Koprski zaliv 239

Laginja, Matko 195, 203

Koprsko primorje 230

Lando, sindik 123

Koroaka 72

Legat, Bartol 203

Korte 155, 224

Le Goff, Jacques 20

Kos, Franc 17

Lenel, Walter 17

Kos, Milko 17, 105

Leoben 167

Koatabona 224, 248

Leopold II., cesar 82

Kotor 120

Le Roy Ladurie, Emmanuel 20, 21

Kozler, Peter 242, 244, 246

Lesbos 29

Kozljak 82

Levant 131

Kraljestvo Italija 169, 172, 177, 179

Liburnija 41, 203

Kraljevina ÿrna gora 211

Limski kanal 39, 42, 70, 170

Kraljevina Italija 170

Lipa 42, 242, 2453247

Kraljevina SHS 211, 226

Lisac 244, 247

Kraljevina Srbija 211

Livij, Tit 37

Kramar, Janez 190

Ljubljana 41, 42, 112, 179, 246

Kranjska 57, 72, 80, 82, 84, 102, 112,

Logar, Tine 244

192, 195, 242, 245

Loka 59, 79

Kras 42, 57, 60, 116, 188, 191

Lombardija 110

Kraaki rob 74, 79, 89, 238

Lonjer 105

Kreta 113, 120

Lopar 66

Krk 153, 182, 195, 201, 203, 211

Loainj 76, 195

KrkavĀe 155, 248

Lotar I. Karolinaki, cesar 57

Krmin 54

Lovran 198, 203

Kraan 82, 164

Luciani, Tomaso 15, 199

Kraikla 118

Lucija 116

è é

é

ü ýþ ÿI



ÿ



þ ÿ



Ludvik Nemaki, kralj 57

Melik, Vasilij 194

Lukanoviþ, Milineo 116

Meranija 60

Luke s Potpeþa 154

MeriaĀe 238, 239, 248

Lupoglav 82, 118, 244

Metternich, Klemens Wenzel von 187,

191





M


Michelet, Jules 21

Madonizza, Antonio 195, 198

Michiel, Zuane Battista 120

Maksimilijan, cesar 118

Mihael, upnik 154

Malija 255, 256

MiheliĀ, Darja 10, 12, 17, 256

Malipiero, Marino 115

Mihiþ, Bernardo 154

Malvazija (Monemvasia) 120

Mihoviliþ, Kristina 17

Mandiþ, Matko 195, 203

Milan 170, 172

Manetot, Le Terrier de 177

Milanoviþ, Boo 190

Manzini, Jakob 156

Milje 66, 69, 70, 80, 93, 105, 112, 124,

Manzuoli, Nicolò 110, 111, 161

127, 155, 159, 164, 170, 182,

Marano 54

222, 224, 246, 309, 310

Marchessetti, Carlo 33

Miljski hribi 170, 226

Marezige 203, 213, 224

Miloa, Zvonimir 215

Margetiþ, Lujo 17

Mirna 39, 41, 42, 53, 78, 215, 244, 246,

Marin, Leon 224

248, 255

Marke 110

Mlini 260

MarkovaĀina 244

Mokovo 89

Marmont, Auguste Frédéric Louis Viesse

Momjan 63, 80, 224

de 169, 175, 177

Monkas 33

Marmora, Alfonso La 191

Montelongo, Gregor 69

Martin, opat 53

Morari, Peter 153, 155

Maruaiþ, Branko 17

Moravska 153, 206

MaruaiĀ, Dario 10

Moro, Gasparo 135

MaruaiĀ, Franjo 213

Morosini, Angelo 132

MaruaiĀi 238, 239, 248

Morosini, poveljnik 64

Maaun 217

Morosini, sindik 123

Matej iz Ljubljane 112

MoaĀenice 60, 203

Materija 42, 203

MoaĀeniaka Draga 53

Matija iz Ljubljane 112

Motovun 59, 69, 70, 77, 80, 124, 159,

Matijaaiþ, Robert 17

170, 244, 248

Maurijevo 63

Movra 238, 239

Mayer, Ernesto 17

Mune 118, 245

Mazzini, Giuseppe 187, 190, 191

Mussolini, Benito 220

ù ú û

K





Mutila 37

Ostanek, France 257

Muzec, Luka 154

Oton I., kralj 57

Muzio, Girolamo 161

Oton II., cesar 63

N





P


Naldini, Pavel 155, 156, 162

Padna 66, 260

Nanos 41, 57

Padova 70, 161

Napoleon Bonaparte 167, 169, 170,

Pahor, Miroslav 17

175, 177, 179, 309

Palma, Jacopo, ml. 162

Nassinguerro Sergijevec 68

Panonija 31, 44, 46, 55, 57

Nauplij (Navplion) 120

Pariz 222, 226

Negri, Gasparo 121

Pasjak 242, 244, 247, 257

NemĀija 60, 187, 191, 194, 206

Pavlica 244

Nikolaj iz Ljubljane 112

Pavlin, akof 54

Nizozemska 113, 119

Paz 82

Notranjska 228

Pazin 17, 59, 60, 70, 82, 105, 118, 164,

Novak, Martin 153

180, 194, 201, 203, 211, 213,

Nova vas 123

217, 254, 256

Novi 116

Pazinska grofija 60, 82, 106, 118, 125,

Novigrad 39, 41, 46, 55, 58, 62364,

169, 177, 179, 180, 195

66, 69, 80, 100, 124, 132, 159,

Peran glej Piran

164, 170, 224

Peroj 121

NovokraĀine 244

PeraiĀ, Janez 10

Perun 53





O


Peter, aolski in korni mojster 158

Obala 230

Petrapilosa 70, 80, 137, 239

Obrov 42, 242, 244, 256

Petrarka, Francesco 112

Oglej 37, 42, 44, 46, 180

Petronio, Prospero 98, 100, 161

Ogrini 242

Petrus, magister scholae 159

Ogrska 180, 245

Pezzolo, Lucciano 135

Opatija 203, 222

Piccolomini, Enej Silvij 86

OpĀine 59, 230

PiĀen 39, 46, 59, 66, 82, 118

Oprtalj 69, 80, 124, 170, 224, 239, 242,

Picugi 31

244, 247, 248

Pij II, pape 86

Orlandini, Giovanni 190, 191

Piran 39, 63, 66, 68370, 72, 74, 76, 80,

Orseolo, Peter 63

93, 105, 112, 113, 116, 124,

Osp 69, 74, 78, 79, 105, 224, 238

127, 135, 137, 143, 146, 148,

2

!"

#

! $% &

' "

!%(% ) "

150, 158, 159, 161, 169, 170,

Primorska 11, 12, 18, 220

224, 238, 239, 242, 246, 248,

Prosek 116

249, 257, 260

Proatina 213

Piranski zaliv 239, 260

Ptuj 49

Pisa 113

Puciþ, Medo 190

Planik 220

Pula 17, 27, 31, 39, 41, 42, 46, 58, 63,

Planina 49, 51

64, 66, 68, 70, 74, 77, 78, 80,

Pleteranik, Maks 244

100, 105, 106, 110, 113, 115,

Plomin 39, 42, 80, 124, 170

1183121, 123, 124, 127, 131,

Pobegi 204

132, 159, 169, 170, 177, 182,

Podbeina 244

185, 200, 201, 206, 208, 211,

Podgorje 242

213, 220, 222, 232, 241, 245,

Podgorski Kras 24

246

Podgrad 86, 89, 116, 180, 195, 203,

242, 244, 303, 304, 306, 307,





R


309, 310

Rab 68

PodpeĀ 105, 124, 154

RaĀice, Brkini 242, 244, 247

Polani, Pietro 76

RaĀice, Istra 80

Poljane 242, 247

Rainer, Friedrich 220

Pomjan 203, 224

Rakalj 80

Ponte Portone 42

Rakitovec 69, 74, 78, 79, 105, 238, 239,

PoreĀ 15, 39, 41, 42, 46, 58, 59, 63, 64,

242, 246, 247

66, 68, 69, 74, 80, 100, 105,

Ranke, Leopold von 19

113, 116, 123, 124, 127, 131,

Rapallo 226

135, 137, 159, 169, 170, 172,

Raaa 29, 31, 41, 42, 51, 53, 57, 82, 199,

175, 177, 182, 241

215

Porfirogenet, Konstantin, cesar 41

Raapor 78, 120, 123

Portoro 224, 246

Ravena 51, 55

Posavje 53

RdeĀa Istra 24

PosoĀje 228

Reka 17, 42, 53, 57, 60, 82, 84, 111,

Postojna 188, 191

113, 134, 177, 180, 182, 185,

Povolo, Claudio 10

195, 198, 199, 211, 213, 217,

Predloka 105

220, 222, 226, 228, 230, 245,

Pregara 236, 239, 244, 248, 249, 254,

257

256, 257

Renier, Giacomo 129

Prem 42

Republika Salò 220

Premantura 64

Ressmann, Constantino 196

Primorje 180

Rialto 62



, -. /

0.

13 45 46 78.

9 : /

-;

Rigler, Jakob 244

SeĀovlje 224, 248, 249, 260

Rim 37, 39, 41, 54, 153

Semedela 224

Riana 41, 42, 53, 58, 111, 112

Semi, Francesco 162

Roatta, Mario 217

SemiĀ 236, 257

Robinson, James Harvey 19

Senator, akof 66

RoĀ 39, 80, 153

Sever, patriarh 55

Rodik 31

Sever, akof 55

Rogliþ, Josip 226, 228, 230, 238, 244,

Sicilija 215

252, 258

Sigmund Luksemburaki, kralj 80

Romagna 110

Sikard, grof 62, 63

Romunija 27

Sikard, patriarh 58

Rossetti, Domenico 15, 187, 192

Simoniti, Vasko 10

Rosso, Viljem 78

Sipar 59, 60, 62

Rovinj 33, 42, 62, 64, 68, 78, 80, 110,

Sirija 29

113, 124, 125, 131, 134, 135,

Siva Istra 24

137, 150, 151, 161, 169, 170,

Skadar 116

175, 177, 180, 246

Skoruaica 63, 238, 239, 248

Rovinjsko selo 123

Slavnik 244

Roar 224

Slovenija 11, 18, 31, 77, 82, 182, 192,

Rozman, Franc Stane 255

196, 217, 224, 226, 228, 230,

Rupa 242, 244, 247, 256, 257

234, 236, 245, 254, 260

Rusca, Hieronim 154, 155

Slovenska Istra 220, 230

Rutar, Simon 17, 230, 244, 246

Slovensko primorje 222, 226, 230, 246,

254





S


Slum 244


Sabonje 244

Smiloviþ, Mikula 155

Sagredo, Onofrio 121

Smokvica 239

Santacroce, Gerolamo 162

Snenik 41, 57, 303, 307

Santorio, Santorio 161

SoĀa 188, 191

Sardinija 211

Socerb 44, 89, 224

Sauro, Nazario 200

SoĀerga 154, 239, 242

Sava 27, 57, 170

Soline 248

Savudrija 64, 116, 185, 224, 238, 239,

Southampton 113

242, 2473249, 252, 258, 260

Sovinjak 135, 242

Schiffrer, Carlo 206, 238, 246

Sovjetska zveza 228

Schmidt, Vlado 158

Spalatis, Franjo de 153

Schönbrunn 179

SpiĀ 185

Schwarzenberaki, Majnhard 60

SpinĀiþ, Vjekoslav 195, 203

* +

*

? @A BCDE

FB

D GH J

A L B E

DHMH N E

Split 68, 113

aiaan 110, 151

Spodnja Avstrija 206

akodelini 258, 260

Srbija 59, 108

akofije 204, 224

Sredozemlje 29, 261

akrile 242, 260

Sredozemsko morje 113

akudelin glej akodelini

Srmin 66

amarje 224

StaniĀ, Valentin 192

apanija 89, 113

Stanojeviþ, Stanoje 123

atefaniþ, Vjekoslav 153

StarĀeviþ, Ante 203

aterna 224, 238, 239, 248

Stari trg pri Lou 49

ativan 111, 230

Starod 46, 244, 247

avica 187, 191

Stella, Toma 154

StipĀeviþ, Ennio 31





T


Strabon, polihistor 29, 31

Tacco, Francesco 143

StrĀiþ, Petar 10, 17

Tar 124

Stridon 46, 49, 153

Tarello, Zentillin 79

Strossmayer, Josip Juraj 203

Tarsatika 53

Strunjan 224

Tarsia, Antonio 162

Stulli, Bernard 190

Tarsia, Cristoforo 143

Suaak 242, 244

Tesalija 27

Sv. Anton 224

Thasos 29

Sv. LovreĀ 69, 70, 74, 78, 80, 124

Thompson, Edward Palmer 21

Sv. Lucija 224, 246

Timav 29, 39, 41, 53, 57, 307

Sv. Nedelja 224

Tinjan 70, 118, 224

Sv. Petar u aumi 70

Tinjansko 203

Sv. Peter 224, 248, 249, 260

Tintoretto, Jacopo 162

Sv. Toma 224

Tirolska 213

Svesiþ, Matija 155

Tommaseo, Niccolò 187, 190

SvetvinĀenat 80, 124, 170

Tommasini, Giacomo Filippo 15, 98

Svobodno traako ozemlje 17, 222,

TomaiĀ, Marjan 102

224, 226, 228, 230, 232, 257,

Topolovec 224, 236, 238, 239, 242,

258

245, 247, 248, 256

Torino 187, 191





a


Torre, Rajmond 69

aalara 224

Tradonico, Pietro 76

aapjane 46, 244, 247, 257

Trbi 217

aepiþ, Dragovan 17

Trebeae 242

aibenik 116

Treviso 70

< = >

R ST U

VT

WX YZ Y[ \]T

^ _ U

S`

Triglav 41, 57

Veronese, Paolo 162

Trsat 41, 42, 49, 51, 307

Videm 54, 118

Trst 39, 41, 42, 44, 46, 53, 55, 57, 58,

Vidulich, Francesco 195, 198

60, 66, 69, 70, 84, 86, 89, 95,

Vilar, Pierre 20

98, 105, 106, 1113113, 116,

Vipava 42, 177

134, 135, 137, 164, 169, 177,

Vipavska dolina 57

179, 180, 182, 185, 187, 188,

Vis 174

1903192, 194, 196, 1983201,

VisaĀe (Nesactium) 31, 33, 37, 39, 42

203, 211, 213, 215, 220, 222,

Viteziþ, Dinko 195, 203

228, 230, 245, 247

Viteziþ, Ivan Josip 203

Trubar, Primo 156

Vivante, Angelo 190, 196, 200, 245

Traaka kotlina 51

Viinada 80, 124, 153, 159, 170, 195

Traaki zaliv 180

VlaĀiþ, Matija 158

Traako 213, 245

Vlah, Josip 195, 198

Turini, Tenente Pietro 135

Vodice 245

Vodnjan 42, 80, 110, 124, 151, 170, 177





U


Vojna krajina 116, 195

UĀka 24, 51, 53, 118, 195

Volfger, patriarh 68

Umag 59, 60, 62, 64, 69, 80, 100, 116,

Volosko 195, 203, 211, 245

124, 131, 164, 170, 224, 246,

Vovelle, Michel 20, 21

258

Vovk, Andrej 10

Vrbnik 201, 203





V


Vrh 80


ValenĀiĀ, Alojz 213

Vrhnika 27

Valussi, Pacifico 187, 190, 191, 198, 199

Vrsar 46, 80, 100, 170

Valvazor, Janez Vajkard 102

Vzhodnofrankovska drava 57

Vanganel 224

Veli Jeenj 203





W


Velika Britanija 226


Wagram 179

Veliki Loainj 203

Weimar - Orlamünde, Popon 58

Veliko Brdo 242, 244, 247

Weimar - Orlamünde, Udalrik 58

Ventura, Zorzi 162

Weimarski, Udalrik 57, 58

Veprinac 60, 203

Winter, grof 62

Vercelli 42

Wutte, Martin 246

Vergerij, Peter Pavel, ml. 156

Vergerij, Peter Pavel, st. 161





Z


Vergerio, Girolamo 161

Zadar 113, 120, 153, 220, 226, 228,

Vergottini, Giuseppe de 17

230

O P Q

d ef ghij

kg

i lm n

f o g j

impm q j

Zagreb 153, 195, 206, 208

Zrenj 46, 248, 254

ZaliĀ 244

Zwitter, Fran 236, 257

Zanigrad 105

Zavraje 80, 82, 89, 124, 224, 242, 248

}

Zazid 242

}ejane 46, 118, 247

Zdruene drave Amerike 22

}itko, Salvator 17

Zeno, Andrea 74

}minj 105, 118

Zeno, FranĀiaek 154, 155

}upanĀiĀ, Matej 10

a b c

SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA

Slika 1: P. Coppo, Karta Istre, 1525 (PMSMP) Slika 2: Pregledni zemljevid Istre (izdelal Miha Staut) Slika 3: Pot Argonavtov (Darovec, 1999)

Slika 4: Dionizovo potovanje na graki ladji, slika na posodi iz Vulcija, 6. stoletje pr.

n. a. (Cunja, 1995)

Slika 5: Prazgodovinska ljudstva

Slika 6: Kaatelir (Benussi, 1924)

Slika 7: Najdba iz Nezakcija; enska med porodom (Puschi, 1905) Slika 8: Arheoloako najdiaĀe v Nezakciju (foto: Renco Kosinoiþ) Slika 9: Slikani enoroĀajni vrĀ iz Nezakcija iz okoli 500 pr. n. a. (Cunja, 1995) Slika 10: Pokol v Nezakciju (Scussa, 1863)

Slika 11: Trst kot rimska kolonija (Scussa, 1863) Slika 12: Rimska meja v Istri na Riani in na Raai Slika 13: Izgubljeni rimski nagrobnik. Vzidan je bil v obzidju v predelu Boaadrage v Kopru (Carli, 1788)

Slika 14: Istra na t. i. Peuntigerjevi karti (Tabula Peuntigeriana), srednjeveaki (12./13. stol.) kopiji rimskega itinerarja iz 3. stoletja (Darovec, 1999) Slika 15: Pula, veduta (Tischbein, 1842)

Slika 16: Traaki anfiteater (Scussa, 1863)

Slika 17: PoreĀ, skulpturi svetnikov, 11. stoletje (Caprin, 1905) Slika 18: Begunci pred Atilo (Darovec, 1999) Slika 19: Cassiodor Senator

Slika 20: Evfrazijeva bazilika v PoreĀu iz 6. stoletja (foto D. Podgornik) Slika 21: SlonokoaĀena skrinjica iz bizantinskega obdobja (9.312. stol.), zakladnica stolnice v Kopru (Darovec, 1999)

Slika 22: Novigrad, 17. stoletje (Caprin, 1905) Slika 23: Frankovski vojaki v boju (risba iz druge polovice 8. stoletja) Slika 24: Pazinski kaatel (Benussi, 1924)

Slika 25: Rialto v Benetkah na sliki V. Carpaccia Slika 26: GrafiĀna upodobitev bitke pri Savudriji (PMSMP) Slika 27: Pula, slavolok Sergijevcev, imenovan Porta Aurea (Tischbein, 1842) Slika 28: Absalon, prvi koprski akof (Darovec, 1999) Slika 29, 30: Istrski kauni (Perossa, 1998) Slika 31: Koper, Levji grad (Caprin, 1905)

Slika 32: Piran, vrata Marciana (Caprin, 1905) Slika 33: ÿepiako jezero (Tischbein, 1842)

Slika 34: Tinjan, sodna klop (De Franceschi, 1963) Slika 35: Muhograd, Zabreec (Scussa, 1863)

r s t

x yz {

|z

}~ � � ��z

� � {

y�

Slika 36: Sv. LovreĀ (Benussi, 1924)

Slika 37: PiĀen (Caprin, 1905)

Slika 38: Sarkofag legendarnega koprskega akofa Nazarija (Darovec, 1999) Slika 39: Pazin (Scusa, 1863)

Slika 40: Kaatel v Kraanu (De Franceschi, 1963) Slika 41: Kastav (Valvasor, 1689)

Slika 42: Lupoglav (Valvasor, 1689)

Slika 43: Hrastovlje, deltajl s freske v cerkvi Sv. Trojice (foto D. Podgornik) Slika 44: Koprski obrambni stolpi in meja po letu 1535

Slika 45: Beneaki do, doinja in senatorji (Molmenti, 1905) Slika 46: Socerb (Scussa, 1863)

Slika 47: Tovorniki v burji (Valvasor, 1689) Slika 48: Piranska ulica v Āetrti Punta (Caprin, 1905) Slika 49: Trst (Scussa, 1863)

Slika 50: Karta <Karstia, Carniola, Histria et Windorum Marchia= Mateja Meriana iz leta 1649 (PMK)

Slika 51: Koprski Paolani (PMK)

Slika 52: Prizor iz bitke na Kreti med BeneĀani in Turki (1668) (Gatteri, 1863) Slika 53: OblaĀila iz 17. stoletja. Izrez slike o prihodu ciprske kraljice Katarine Cornaro v Benetke 1480 (Molmenti, 1905)

Slika 54: Slovanska poroka v zaledju Labina (Tischbein, 1842) Slika 55: Viinada: podoba hudiĀa na freski iz konca 14. ali zaĀetka 15. stoletja v cerkvi sv. Barnabe (foto: Renco Kosinoiþ)

Slika 56: Ruaevine cerkvice sv. atefana pod Zrenjem (Tischbein, 1842) Slika 57: Motovun (Caprin, 1905)

Slika 58: Noaa ÿiĀev (zgoraj) in traakih vaaĀanov (spodaj) (Scussa, 1863) Slika 59: Beneaka galeja (PMSMP)

Slika 60: Procesija beneakega doa ob prazniku <Poroke z morjem= (PMSMP) Slika 61: }minj (Valvasor, 1689)

Slika 62: BrseĀ (Valvasor, 1689)

Slika 63: Plesalci iz Peroja (Tischbein, 1842) Slika 64: Lupoglav (De Franceschi, 1963)

Slika 65: Upodobitev Izole v pomorskem atlasu Sredozemskega morja turakega pomoraĀaka Sejjida Nûha, sreda 17. stoletja (PMK)

Slika 66: PoreĀ, stolp podestatove palaĀe (Caprin, 1905) Slika 67: Pazin (Valvasor, 1689)

Slika 68: Bale, grad Bembo (Benussi, 1924)

Slika 69: Piran, veduta (Lavalée, 1802)

Slika 70: Piranska solinarka (Tischbein, 1842) Slika 71: Panorama Kopra opata Lonatija iz Milana, 1772 (PMK) Slika 72: Karta <Istria olim Iapidia= Giovannija Blavia iz 1663 (PMK) Slika 73: Umag, 17. stoletje (Caprin, 1905)

Slika 74: Rovinj (Caprin, 1905)

Slika 75: Koper, 16. stol. (PMK)

Slika 76: Petrus Zanchi, kapetan topniĀarjev v Kopru (PMK) Slika 77: Piranski mestni svetniki, detajl slike D. Tintoretta (PMSMP) Slika 78: Piranski Veliki svet (PMSMP)

Slika 79: Piran, obĀinska palaĀa, poruaena leta 1877 (Caprin, 1905) Slika 80: Milje na litografiji iz 1820 (Caprin, 1905) u v w

�� �� ��

� ���

� �

�� � �

�� �� �� �

Slika 81: Kustodija iz Predloke (PMK)

Slika 82: Zemljevid koprske akofije Pavla Naldinija (Naldini, 2001) Slika 83: Dokument o Ālanstvu v koprski Akademiji Preporodovcev (SI PAK KP, Manzuoli)

Slika 84: Koper, renesanĀni kip Pravice na sramotilnem stebru (Caprin, 1905) Slika 85: Piran, konec 16. stoletja, izrez iz slike Domenica Tintoretta, Piranski mestni oĀetje (PMSMP)

Slika 86: SvetvinĀenat (Tischbein, 1842)

Slika 87: Pulski oboroenci pred slavolokom Sergijcev v Puli (Cassas, 1782) Slika 88: Napoleonov slavnostni prihod v Benetke (aumrada, 2006) Slika 89: Prvi konzul Bonaparte preĀka Alpe na prelazu Veliki Sv. Bernard (aumrada, 2006)

Slika 90: Napoleon kot kralj Italije (aumrada, 2006) Slika 91: Pula (Lavalée, 1802)

Slika 92: Maraal Auguste Marmont

Slika 93: Zemljevid Ilirskih provinc

Slika 94: Milje (Tischbein, 1842)

Slika 95: Piran (Tischbein, 1842)

Slika 96: Vaaki straar iz Barbane (Tischbein, 1842) Slika 97: Labin, veduta (Tischbein, 1842)

Slika 98: Panorama Portoroa leta 1865 (SI PAK KP 344, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 5)

Slika 99: ÿiĀka (Tischbein, 1842)

Slika 100: Prodajalec ribe in prodajalka iz traakega zaledja (Tischbein, 1842) Slika 101: Koper (Tischbein, 1842)

Slika 102: aavrinska mlekarica s koaaro (Orbaniþ, 2005) Slika 103: <BoĀanje=, ena najbolj priljubljenih iger v Istri (Orbaniþ, 2005) Slika 104: Istrski kmetje na poti (Orbaniþ, 2005) Slika 105: Voz z oslovsko vprego (Orbaniþ, 2005) Slika 106: Istrski podeelan (Tischbein, 1842) Slika 107: Koprska akofija na karti iz leta 1847 (Acta histriae, 2001, 1) Slika 108: Portoro. Prevoz soli v skladiaĀa (Annales, Ser. hist. sociol., 2001) Slika 109: EtniĀna slika Istre po popisu iz leta 1842, ki ga je opravil avstrijski uradnik Karl Czoernig; z rumeno barvo so oznaĀeni Italijani, z modro Hrvati, s sivo Slovenci, z oranno Aromuni

Slika 110: Potniaki vlak nad Buzetom na progi Pula3DivaĀa (Orbaniþ, 2005) Slika 111: Eden prvih avtomobilov v Istri (Orbaniþ, 2005) Slika 112: Koprsko pristaniaĀe ob pristanku parnikov leta 1910 (iz arhiva Domoznanskega oddelka Osrednje knjinice SreĀka Vilharja Koper, at.

12245/2000)

Slika 113: Izolski mandraĀ (Annales, Ser. hist. sociol., 2005) Slika 114: Narodni dom (fototeka Odseka za zgodovino NaK) Slika 115: Manifestacija faaistov v Kopru med vojnama (SI PAK KP 344, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 5, a. e. 18)

Slika 116: Pogled na tovarno s strehe direkcije (Annales, Ser. hist. sociol., 2001) Slika 117: Oddelek za izdelavo veĀjih okroglih ploĀevink (Annales, Ser. hist. sociol., 2001)

Slika 118: ParkiriaĀe v Canfanaru (Le opere del Regime in Istria nel quinquennio 1933.XI-1937.XV.)

� � �

� �� �

��

� ¡¢ ¡£ ¤¥�

¦ § �

�¨

Slika 119: Ozkotirna proga Trst3PoreĀ pri Izoli (Orbaniþ, 2005) Slika 120: Dravna cesta Pula3Reka: ovinek pri Barbani (Le opere del Regime in Istria ...)

Slika 121: Notranjost centrale za preĀiaĀevanje vode v istrskem vodovodu (Le opere del Regime in Istria ...)

Slika 122, 123: Pogled na nekdanji trg in spomenik Nazaria Saura z dveh zornih kotov, Koper (SI PAK KP 311, Druinski fond Sauro, t. e. 1) Slika 124: Prihod Jugoslovanske vojske ob koncu vojne v Trst (fototeka Odseka za zgodovino NaK)

Slika 125: Predaja italijanskih vojakov (fototeka Odseka za zgodovino NaK) Slika 126: UliĀne borbe v Trstu 1. maja 1945 (fototeka Odseka za zgodovino NaK) Slika 127: Britanski maraal Alexander pregleduje vojaako enoto v Puli (Pirjevec et al., 2005)

Slika 128: Predlogi jugoslovansko-italijanske meje po drugi svetovni vojni Slika 129: Volilni plakat v Izoli leta 1950 (SI PAK KP 344, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 5, a. e. 8)

Slika 130: Manifestacije v Piranu leta 1953 (SI PAK KP 344, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 5, a. e. 13/8)

Slika 131: Protest mladink iz koprskega okroja julija 1951 (SI PAK KP 344, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 5, a. e. 13)

Slika 132: Manifestacija zaradi slovensko-italijanske meje 8. oktobra 1953 v Kopru (SI PAK KP 344, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 5, a. e. 13/5) Slika 133: Prehod Āez mejo med conama A in B STO v letih eksodusa 195431955

(Kramar, 2002)

Slika 134: OpĀine, taboriaĀe za begunce (fototeka Odseka za zgodovino NaK) Slika 135: Manifestacija v zvezi s sporom z Informbirojem leta 1948 v Kopru (SI PAK KP 344, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 5, a. e. 13/5) Slika 136: Prvi obisk Josipa Broza Tita na Brionih leta 1947 (Orbaniþ, 2005) Slika 137: Ena izmed atevilnih povojnih projugoslovanskih manifestacij (fototeka Odseka za zgodovino NaK)

Slika 138: Tito na Okroglici, 6. septembra 1953 (fototeka Odseka za zgodovino NaK)

Slika 139: Na Miljskih hribih na meji Con A in B (fototeka Odseka za zgodovino NaK)

Slika 140: Predstavniki politiĀnih oblasti na Miljskih hribih v Āasu razmejitve (fototeka Odseka za zgodovino NaK)

Slika 141: Delavke v tovarni Ampelea (Kramar, 2002) Slika 142: Reklama za Tomosovo kolo z motorjem Kolibri (Orbaniþ, 2005) Slika 143: Zemljevid iz priloge v knjigi Cadastre national de l9Istrie, izsek (Darovec, 1992)

Slika 144: Izrez iz Zemljovida Slovenske deele in pokrajin Petra Kozlerja, 1853

Slika 145: KO Piran III, Arhiv Geodetske uprave Koper, 1928, at. 18

Slika 146: KO Piran III, Arhiv Geodetske uprave Koper, 1928, at. 20

Slika 147: KO Piran III, Arhiv Geodetske uprave Koper, 1940, at. 33

Slika 148: KO Piran III, Arhiv Geodetske uprave Koper, 1940, at. 34

� �

�

SEZNAM KRATIC

AMSNT: Archivio del Museo di Storia Naturale, Trieste CRSR: Centro di ricerche storiche di Rovigno

HAZU: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti

IIPP: Istituto Italiano di Preistoria e Protostoria I.R.C.I.: Instituto Regionale per la Cultura Istriano - fiumano - dalmata IRSML: Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli

- Venezia Giulia

JA: Jugoslovanska armada

JAZU: Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti k. o.: katastrska obĀina

KP: KomunistiĀna partija

KPI: KomunistiĀna partija Italije

NDH: Neodvisna drava Hrvaaka

NOB: narodnoosvobodilni boj

NOG: narodnoosvobodilno gibanje

NOO: narodnoosvobodilni odbor

NOV: narodnoosvobodilna vojska

NaK: Narodna in atudijska knjinica v Trstu

OF: Osvobodilna fronta

OK KPS: Okroni komite KomunistiĀne partije Slovenije OO OF: Okroni odbor Osvobodilne fronte

PAK: Pokrajinski arhiv Koper

PMK: Pokrajinski muzej Koper

PMSMP: Pomorski muzej <Sergej Maaera= Piran

PO: pokrajinski odbor

PPNOO: Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko primorje SAZU: Slovenska akademija znanosti in umetnosti

(Drava) SHS: (Drava) Slovencev, Hrvatov in Srbov

(Kraljevina) SHS: (Kraljevina) Srbov, Hrvatov in Slovencev

© ª «

¯ °± ²

³±

´µ ¶· ¶¸ ¹º±

» ¼ ²

°½

SIAU: Slovansko-italijanska antifaaistiĀna unija

SRS: SocialistiĀna Republika Slovenija

SS: Schutzstaffel (slo. zaaĀitni vod)

STO: Svobodno traako ozemlje

TIGR: Trst, Istra, Gorica in Reka

VUJA: Vojaaka uprava Jugoslovanske armade

ZAVNOH: Zemaljsko antifaaistiĀko vijeþe narodnog osloboāenja Hrvatske ZVU: zavezniaka vojaaka uprava

¬ ­ ®

Darko Darovec

BREVE STORIA DELL9ISTRIA





RIASSUNTO


L9autore presenta un quadro completo dei più importanti cambiamenti politici, amministrativi ed etnici registrati nella penisola istriana. Constata ad esempio che i primi abitanti di cui si abbia notizia certa furono gli Histri, dai quali la penisola prende il nome. Nel 178 p.e.n. vennero sconfitti e sottomes-si dai Romani. Ai Romani succedettero nel 476 i Goti, quindi i Bizantini (nel 539) ed i Franchi (788). Sotto il dominio degli imperatori romano3tedeschi la regione venne inclusa in vari conglomerati politico3amministrativi, dai princi-pati alle contee, sino a divenire a sua volta una contea di confine autonoma attorno al 1060. Suoi signori furono i Patriarchi di Aquileia, che assunsero anche tutti i poteri in campo religioso, e furono rimossi soltanto nel 1420

dalla completa espansione di Venezia su gran parte della penisola. La parte centrale della cosidetta Contea di Pisino rimase nelle mani degli Absburgo dal 1374 al decadimento della repubblica di Venezia (1797).

Il periodo di Napoleone portò profondi mutamenti in campo sociale ed amministrativo. Conseguenza diretta delle sue conquiste fu il dominio austriaco in Istria durato un secolo (179731805/6 e 181331918). Dopo la prima guerra mondiale l9Istria passò all9Italia, che però dopo il secondo conflitto mondiale mantenne soltanto una minima parte della regione (Muggia e San Dorligo), più vasto il territorio affidato alla Slovenia (Capodistria, Isola, Pirano e Podgrad , la maggior parte spettò invece alla Croazia.

Attraverso i secoli è cambiato anche l9ordinamento geografico amministrativo dell9Istria. Ai tempi dei romani e nel Medio Evo l9Istria comprendeva i territori a sud del fiume Timavo fino a Vipava, i monti Trstenik 3 presso Postu-mia 3 e Snenik e si estendeva lungo il fiume Arsia fino al golfo del Quarnero.

Un tempo 3 nel 6 e 7 secolo 3 con il termine Istria si usava indicare tutto ¾ ¿

¾

à ÄÅ Æ

ÇÅ

ÈÉ ÊË ÊÌ ÍÎÅ

Ï Ð Æ

ÄÑ

lo stato bizantino nell9Adriatico settentrionale (l9Istria, Aquileia e Venezia).

Poi con i disgregamenti portati dal feudalesimo nel periodo più sviluppato del Medio Evo (dall911 al 13.esimo secolo) e nel tardo Medio Evo (14.esimo 3 15.esimo secolo) l9Istria vede ridursi il suo territorio fino a rimaner ristretta nei confini della contea di confine già esistente ai tempi dell9Austria ossia alla fine del 19.esimo secolo. A quei tempi il suo confine settentrionale comba-ciava con il confine del comune di Muggia, di San Dorligo e di Podgrad . Da qui poi la linea di demarcazione proseguiva in semi3cerchio fino a Fiume. Trieste rimase fuori dal territorio amministrativo dell9Istria sino al 10.esimo secolo.

Dopo la seconda metà dell911.esimo secolo dell9Istria entra a far parte anche il territorio ad est del fiume Arsia fino a Fiume o più precisamente a Tersatto.

Dopo la seconda guerra mondiale è divenuta opinione comune che l9Istria inizi nel comune di Capodistria.

I secoli di storia istriana sono caratterizzati da altri numerosi cambiamenti etnici dettati dagli avvenimenti politico3economici dei vari periodi.

Quasi sette secoli di dominio romano portarono ad una costante colonizzazione con il trasferimento di popolazioni dalle regioni italiche e da altre regioni conquistate da Roma. Si giunse cosi alla completa romanizzazione della popolazione autoctona. Un9altro mutamento etnico decisivo per l9Istria si verificò con l9emigrazione dei popoli e soprattutto con l9arrivo degli slavi nei Balcani nel sesto secolo. Nei secoli successivi scalzarono più o meno costantemente le popolazioni romaniche che comunque continuavano ad aumentare con l9arrivo di nuovi immigrati dalle regioni italiche. Decisivo per il soppravvento degli slavi a partire dal 17.esimo secolo furono probabilmente le pressioni provenienti da est nei secoli precedenti e parzialmente anche le difficili condizioni di vita in Istria come le malattie endemiche e le epidemie, nonchè l9eterno flagello della guerra che permise di soppravvivere soltanto ai più resistenti e alle popolazioni rotte a qualsiasi esperienza.

Le pressioni provenienti da est (la difesa e la fuga dai turchi) hanno influito sulla definizione dei confini nazionali tra le principali popolazioni slave dell9Istria, gli sloveni ed i croati. Già a partire dal secolo scorso gli esperti di varie materie umanistiche fissavano la linea di demarcazione tra i due gruppi etnici sul Dragogna. Gli italiani erano invece in maggioranza nei centri commerciali della costa, formando cosi una stretta fascia mononazionale a ridosso delle coste istriane. In campo economico l9artigianato ed il commercio delle città prevalevano sull9agricoltura dell9entroterra. Da qui derivano anche le diffe-renze patrimoniali e culturali tra gli italiani e le popolazioni slave dell9Istria, À Á Â

ÕÖ× Ø ØÙÚÛ Ü

che con il cambiare delle situazioni nel secolo scorso ed in questo secolo fecero esplodere nazionalismi ed odii tra le etnie che culminarono con gli esodi delle popolazioni.

Ò Ó Ô

Darko Darovec

HISTOIRE BRÈVE DE L9ISTRIE

RÉSUMÉ

L9auteur nous brosse un tableau des plus importants changements politiques, administratifs et ethniques enregistrés dans la péninsule istrienne. Il constate, par exemple, que les premiers habitants desquels existent notices certaines ont été les Histres, qui à la péninsule ont donné son nom. En 178

av. J.3C. ils ont été battus et soumis par les Romains. En 476 aux Romains ont succédé les Goths, ensuite les Byzantins (en 539) et les Francs (en 788).

Sous la domination des empereurs du Saint Empire Romain Allemand, la ré-

gion a été incluse dans plusieurs groupements politiques et administratifs, principautés et comtés, jusqu9à devenir vers 1060 à son tour un margraviat autonome. Ses seigneurs étaient les Patriarches de Aquilée, qui ont assumée aussi tout le pouvoir spirituel et ont été destitués seulement en 1420 par l9expansion de l9influence vénitienne sur une grande partie de la péninsule.

Sa partie centrale, la soi3disant Comté de Pazin, est resté sous la domination des Hasbourg de 1374 à la chute de Venise en 1797.

La période napoléonienne a apporté des changements profonds dans le domaine social et administratif. La conséquence directe des conquêtes napoléoniennes a été la domination autrichienne sur l9Istrie, durée plus d9un siècle (de 1797 à 1806 et de 1813 à 1918). Après la première guerre mondiale, l9Istrie est passée sous la domination de l9Italie, qui toutefois après la seconde guerre mondiale a gardé seulement une partie très petite de la région (les villes de Muggia et San Dorligo), alors que la Slovénie a eu les arrondis-sements de Kopar, Izola, Piran et Podgrad , et la partie restante, plus grande, l9a obtenu la Croatie.

À travers les siècles a changé aussi l9organisation géografique3adminis-trative de l9Istrie. Au temps des Romains et au Moyen Age l9Istrie comprend Ý Þ ß

ãä åæçä

le territoire au sud des fleuves Timav et Vipava, de Mont Trstenik 3 près de Postojna 3 et Mont Snenik , jusqu9à le fleuve Rasa et le golfe du Kvarner. Au VI et VII siècle, avec le terme Istrie il était usage d9indiquer tous les territoires byzantins dans le haut3Adriatique (Istrie, Aquilée et Venise). Plus tard, avec la désagrégation intervenue à l9époque de la féodalité en plein développement (de XI au XIII siècle) et au bas Moyen Age (du XIV au XV siècle), l9Istrie a vu réduire son territoire jusqu9à rester restreinte dans les limites du margraviat existant déja du temps des seigneurs allemands et plus tard sous la domination autrichienne jusqu9à XIX siècle. En ce temps3là ses limites septentrio-naux concordaient avec ceux des communes de Muggia, San Dorligo et Podgrad , là où la frontière tourne vers Rijeka. Trieste est resté hors du territoire administratif de l9Istrie jusqu9à X siècle. Depuis la moitié du XI siècle est entré à faire partie de l9Istrie aussi le territoire à l9est du fleuve Rasa jusqu9à Trsat .

Après la seconde guerre mondiale, habituellement on admet que l9Istrie commence par la commune de Koper.

Les siècles de l9histoire istrienne sont caractérisés de nombreux changements etniques, dictés par les événements politiques et économiques.

Presque sept siècles de domination romaine ont apporté à une costante co-lonisation, c9est3à3dire à un transfert de population des régions italiques a9autres régions conquises par les Romains. Ainsi la population autochtone a été complètement romanisée. Un autre changement ethnigue, décisif pour l9Istrie, a été l9arrivée des Slaves dans les Balkans au VI siècle. Dans les siècles suivants les Slaves ont déchaussé la population romane qui de toute façon a continué à augmenter par l9arrivée de nouveaux immigrés des régions italiques. Le moment décisif pour le dessus des Slaves est sorti des pressions provenantes de l9est et en partie aussi des conditions difficiles de vie en Istrie (maladies endemiques, épidémies et guerres) qui ont permis de survivre seulement à la partie plus résistante de la population.

Les pressions provenantes de l9est (la défense et la fuite devant les Turcs) a exercé une influence sur la définition des limites nationaux entre les princi-paux populations slaves de l9Istrie, les Slovènes et les Croates. Déjà à partir du dernièr siècle, les experts de différentes matières humanistes fixaient la ligne de démarcation entre les deux groupes ethniques sur le fleuve Dragonja. Les Italiens au contraire étaient en majorité dans les centres commerciaux de la côte et formaient ainsi une étroite bande mononationale le long de la côte istrienne. Dans le domaine économique l9artisanat et le commerce des villes l9emportaient sur l9agriculture de l9hinterland. D9ici dérivent aussi les à á â

ë ìí î

ïí

ðñ òó òô õöí

÷ ø î

ìù

différences patrimoniales et culturelles entre les Italiens et les populations slaves istriennes, qui par l9évolution de la situation au siècle passé et dans notre siècle ont fait exploder les nationalismes et les haines entre les ethnies, lesquelles ont abouti en exodes de la population.

è é ê

Darko Darovec

A BRIEF HISTORY OF ISTRIA





ABSTRACT


The author draws up an outline of the most important political, administrative and ethnic changes in the history of the Istrian Peninsula.

It is stated that the first recorded inhabitants, known as Histri 3 and who gave the peninsula its name, were defeated and subjugated by the Romans in 178/7 B.C. The Goths succeeded the Romans after the year 476, then (539) the Byzantines followed and after them (788) the Franks. Under the rule of the Roman3German emperors, this region was incorporated into different administrative3political formations, duchies and margraviates until it eventu-ally became a margraviate itself (about 1060). As such it was ruled for several centuries by Aquileia9s patriarchs, who also exercised temporal power, until 1420 when the Venetian Republic ultimately subjugated most of the peninsula. The central part with the so3called Pazin margraviate remained under the rule of the Hapsburgs from 1374 until the decline of the Venetian Republic (1797). The Napoleonic Period was not only characteristic of social but also of numerous administrative changes. One of the consequences of Napoleon conquering this region was also the century3long Austria9s rule in Istria (1797

31805/6 and 1813 3 1918). After World War I Istria went to Italy, but after World War II only a minor part around Trieste was annexed to Italy (the communes Milje and Dolina); a bigger part fell to Slovenia ( Koper, Izola, Piran, Podgrad ), and the biggest to Croatia.

ú û ü

Darko Darovec

KURZE GESCHICHTE ISTRIENS





AUSZUG


Der Autor liefert eine Übersicht der wichtigsten politischen, administrativen und ethnischen Veränderungen in der Geschichte der Halbinsel Istrien.

Dabei stellt der Autor fest, daß die ersten bekannten Einwohner 3 die Histri, denen die Halbinsel ihren Namen zu verdanken hat 3 im Jahre 178/7 v.Ch.

von den Römern besiegt und untergeordnet wurden. Den Römern folgten nach dem Jahr 476 die Goten, dann (539) die Byzantiner und danach (788) die Franken. Unter der Herrschaft der römisch3deutschen Kaiser gehörte das Gebiet zu verschiedenen politischen und administrativen Bildungen, Herzogtümern und Markgrafschaften, bis es schließlich selber zu einer wurde. Als solche blieb sie jahrhundertelang unter der Herrschaft der Patriarchen von Aquileia, an die auch die weltliche Macht ging, bis zur endgültigen veneziani-schen Beherrschung des Großteils der Halbinsel im Jahre 1420. Der zentrale Teil mit der sogenannten Pazin Markgrafschaft blieb bis zum Niedergang der Republik Venedig (1797) seit dem Jahre 1374 unter der Herrschaft der Habs-burger.

Die napoleonische Zeit brachte nicht nur gesellschaftliche, sondern auch zahlreiche Verwaltungsänderungen mit sich. Eine der Folgen seiner Eroberun-gen war auch die hundertjährige österreichische Herrschaft in Istrien (17973

1805/6 und 181331918). Nach dem Ersten Weltkrieg fiel Istrien an Italien; nach dem Zweiten Weltkrieg wurde Italien nur ein kleiner Teil um Triest (die Gemeinden Milje und Dolina) wieder einverleibt, während ein größerer Teil an Slowenien ( Koper, Izola, Piran, Podgrad ) und der größte an Kroatien fiel.

ý þ ÿ