Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsak dan opoldan.
Naročnina za avsteo-ogrske kraje mesečno 2 K, za Nemčijo 2 25 K, za Ameriko 275 K-
Posamezna številka 10 v.
Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Inaeratl. Tristopna petit-vrstica 26 vin. za enkrat, 12 vin, .za dvakrat; večkrat po dogovora.
32. štev.
V Ljubljani, v petek, dne 26. aprila 1907.
Leto X.
NASLOVA; Za dopise, rokopise za list: Uredništvo (Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne poSiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: OpravnlStvo (Rdečega Prapora., Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1.
Demokratiziranje občine.
Z vsemi štirimi se branijo vladajoči pri nas splošne volilne pravice v občini. Ker je pa nerodno povedati, da si hočejo ohraniti privilegij, so precej v zadregi, ako se jih vpraša, kakšne argumente imajo za svojo trdovratnost. Izmed vseh malenkostnih ugovorov, s katerimi so operirali, jim je ostal končno še eden: Zaradi naklad in davkov se ne sme razširiti volilne pravice; zaradi naklad in davkov se ne sme modernizirati ustave in uprave, Kajti — pravijo nam — davkov in naklad ne bodo plačevali delavci in neposedujoči sloji, kakor jih tudi sedaj ne plačujejo, — vendar pa bodo oni odločevali o njih višini in razdelitvi, ker bodo na podlagi splošne in enake volilne pravice dosegli večino V občinskem zastopstvu. Tako bo torej hlapec imel več pomena v občini, nego gospodar, na katerega ramenih bodo slonela slejkotprej vsa bremena.
To so argumenti, ki «vlečejo», zlasti če jih pripovedujete kmetu, ki misliti noče, ali pa inteligenci na kmetih, ki misliti ne zna.
Ti argumenti so pa nevzdržljivi. Nesmiselno bi namreč bilo sedaj, ko smo dosegli glavni del svojega političnega sestavka — splošne in enake volilne pravice v državni zbor — če bi bili mnenja, da se bo demokratiziranje javnega življenja v Avstriji ustavilo. Zdaj se je proces demokratizacije šele dobro izprožill In ovirati ga ne bo mogla nobena zapreka več dolgo! Ako pa se je država začela udajati zahtevam ljudstva, bi bilo nelogično, če bi se dežela in občina ustavljali temu, kar je za državo za zdravo in koristno bilo spoznano. Kdor tega ne spozna, ne zna politično misliti — in naj se v javno življenje nikari ne vtikuje!
Kar pa se tiče davkov in naklad, je pa gotovo, da ne bo ostalo pri tem načinu določanja naklad, kakor je sedaj v navadi. Kdor je le površno pregledal ta ali oni demokratični program, je našel povsodi, di se terjajo temeljite reforme v tem oziru. Iz tega se torej že razvidi, da so govorice o predpravicah »hlapcev* nad gospodarji nepremišljene ali pA hudobno zavite. Takšno politično hudobijo imenujemo demagogijo — pa naj se poslužujejo liberalci v mestih, ali po deželi, ali pa klerikalci.
Sicer pa je tudi neresnično, da dandanes vse doklade in davke za občino plačujejo (go spodarjD. Resnično je pa, da se predpisuje te davčne dolžnosti (gospodarjem., a da jih ti iz svojega gotovo ne plačujejo. Cim več naklad in davkov — tem bolj si prizadevajo obdavčenci, da te dolžnosti prevalijo na druge, na konsumente. Pakt je, da dve tretjini davkov plačajo indirektno konsumenti, in da imamo le eno tretjino neposrednih. Komur je znano, kaj so indirektni davki, tudi ve sedaj, koliko je resnice na bajkah liberalnih naših agrarcev, da bo — če se izvrši volilna reforma tudi za občino — hlapec gospodarja ko mandiral in mu predpisoval davke in naklade.
Kar se pa Uče narodove celokupnosU slovenske, moramo takoj poudariU, da ji liberalni agrarci naravnost Škodujejo, če se volilni reformi za občino upirajo!
Kakšne pa so narodnostne razmere v slovenskih občinah, zlasti v onih po obmejnih krajih? In kakšna je narodna zavednost slovenskih Občinarjev? Končno — kako vpliva in učinkuje v slovenskih občinah, ki so sedaj še v naših rokah, tvy kapital, in v kakšnem razmerju je z močjo slovenskega kapitala?
Menimo, da smo tu na celi črti na slabšem, čeprav poznamo sebe in svoje materialno stanje po | občinah!
Dandanes odločuje v občini tisti, kdor plačuje ;| davek. Več davka — več vpliva!	j|
Glejte občine na Jesenicah, v Tržiču, v Kranj- j ski gori, na Dovjem, v Domžalah, v Šiški i.* t d.!
O občinah na Koroškem, Štajerskem in Primorskem ’ niti ne govorimo, dasi bi se tudi še drasUčneje poka-] zalo nesorazmerje, v katerem si stojita nasproti, slovenski in nemški vpliv v občini. Jesenice bb —; ako ostane sedanji občinski volilni red —■ požrla nemška tovarna, ker plačuje največ davka in na-: klad. Tržiškega trga ne dobimo v slovenske roke, če ne dosežemo demokratiziranja volilnega reda za občine. Ostale imenovane občine ohranimo le, če bodo imeli nižji sloji v občini, ki ne plačujejo nobenega davka sedaj in tudi nimajo še pravice go-voriU v občini, isto volilno pravico, kakor jo imajo sedanji davkoplačevalci. Tu pač ne moremo računati z nobenimi političnimi sentimentalnostmi', katere bi nam itak le škodovale, z realnimi faktorji glejmo, da bomo izhajali! —	j
Kar smo povedali doslej, so pravzaprav le osnutki za daljša razmotrivanja o vprašanju, ali imamo Slovenci kot narod predpogoje za obstanek in ali se najdejo sredstva, s katerimi dosežemo zagotovljenost svoje ekzistence. Vendar pa se lahkp izprevidi že iz tega, da je socialna demokracija tudi tu šla najgloblje, in da se je tudi tu pokazala kot stranko, ki najdalje vidi v bodočnost in ki doslpdnp izvaja načela, katera si je v svojem programu ustanovila.
Nasprotno pa moramo tu priznati drugim strankam — zlasU pa slovenskim liberalcem po kmeUli in po mestih — da ne pojmujejo bistva potreb in teženj slovenskega naroda ne v sedanjosti ne za prihodnost, in jih vsled tega tudi braniti in zastopati ne morejo uspešno. Tem strankam prihaja spoznanje dejanskih razmer in potreb, t. ,j. političnih zahtev, redno in vselej prfe-ka s no. Zato jih moramo pobijati kot re akcijo n arne!
Delavstvo In državni zbor.
Kako važen je položaj delavstva v gospodarskem oziru, se lahko presodi, ako se le vpošteva, da je delavski razred tisti široki temelj, na katerem sloni po slopje cele sedanje družbe. Delavstvo ni samo tisti slpj, ki mora proizvajati vse potrebščine življenja; vsled svojega ogromnega števila v razmerju s posedujočimi razredi je delavstvo tudi tisti sloj, iz katerega moro največji del obrtništva in trgovstva zajemati svoje dohodke. Vse, kar kupčuje, mora dandanes skrbeti za velik krog odjemalcev in tega se ne najde med maloštevilnejšimi kapitalisti, pač pa v delavstvu. Vsled tega je pač umevno, da je blagor najraznovrstnejših drugih stanov odvisen od položaja delavcev. Kolikor more izdati delavec, toliko morejo zaslužiti drugi stanovi.
Ako se danes v Avstriji vse pritožuje nad mizerijo, tedaj bi moral bili predvsem položaj delavstva slab. Da je to resnica, dokazuje davčna statistika, po kateri se lahko skoraj popolnoma natančno posname, kakšen je gmotni položaj davkoplačevalcev. Zanesljiv je tak račun glede osebnega dohodninskega davka, ker mora vsak delodajalec naznanjati, kakšne dohodke imajo njegovi uradniki, nastavljenci in delavci.
V Avstriji velja 1200 za ekzistenčni minimum, za najmanjši letni dohodek, ki je potreben za življenje. Dohodki izpod 1200 kron so torej uradno priznana revščina, katere sploh ne bi smelo biti v državi, ako bi hotela izvrševati svojo kulturno nalogo.
Kakšno je to razmerje v resnici? Po zadnjem ljudskem štetju je bilo v Avstriji 6,192.200 ljudi v tuji službi kot Uradniki, uslužbenci, delavci, dninarji ali posli. Od vseh teh je bilo pri prvem predpisu osebnega dohodninskega davka samo
356.324 dovkoplačevalčev, to se pravi samo
356.324 jih je imelo nad 1200 kron dohodka izmed 6 mrljonov. Izpod eksistenčnega minima, torej izpod 1200 kron dohodka je imelo 5,835.876 oseb. Od 1200 do 2400 kron je- zaslužilo 248.124 oseb, od 2400 do 3600 kron 60.850, od 3600 do 7200 kron 87.865, od 7200 do 12.000 kron 6268, nad 12.000 pa 3217 oseb.
Te številke govore jasno. Pokazujejo nam, da je ogromna Večina tistih, ki si morajd z delom zaslužiti svoj krnh, obsojena na življenje v pravi, resnični revščini. 'Zaslužki ogromne večine izmed njih so tako majhni, da ne dosegajo svote, katero smatra celo država za najskromnejšo potrebo. Izmed 10.000 uradnikov, uslužbencev in delavcev jih je 9425, ki zaslužijo manj kakpr 1200 kron in samo 575 jih zasluži večji znesek. Ali kaj se vse skriva v tisti množici , ki »e doseže minimalnega zaslužka 1200 klton? Koliko jih je med njimi, ki ne zaslužijo celo leto niti 600 kron, tega nam ne pove statistika, a lahko se ugane, da jih je naj v e č. Zlasti na Slovenskem jih je nedvomno ogromna večina, ako se le ugleda plače, ki jih imajo celo kvalificirani delavci po naših krajih.
Ako1 pa izločimo iz navedenih številk uradnike in višje nastavijence, tedaj se nam pokaže slika še veliko temnejša. Tedaj vidimo, da ima 5,583.879 delavcev izpod 1200 kron letnega zaslužka in samo 163.570 jih ima več. Na 10.000 delavcev jih pride 9715, ki zaslužijo manj kakor 1200 kron in samo 285 jih ima dohodke, ki presegajo to svotico. Več kakor 95 odstotkov avstrijskega delavstva nima eksistenčnega mihima, nima 600 forintov na leto!
S temi številkami pa ni samo povedano, zakaj so avstrijski delavci reveti, temveč tudi, odkod prihaja mizerija naših srednjih stanov. Ako bi morali živeti obrtniki, trgovci, gostilničarji, kmetje, samo od zaslužka, ki gA dobe pri kapitalistih, bi moralo vsaj devet desetin »med njih takoj obesiti svoj obstanek na klin. Saj je bogatašev peščiča v primeri z ogromno maso delavskega ljudstva. Če pa 95 odstotkov delavstva no zasluži 1200 kron na kdo, če jih več kakor 90 odstotkov vseh članov delavskega razreda, uradnikov, nastavljencev in delavcev ne zasluti, tedaj ta velikanska masa tudi ne more dati zaslutita srednjim stanovom. Mizerijo delavstva spremlja mizerija obrtnije, kmetije in trgovine.
Sodrugi in somišljeniki, spominjajte se volilnega sklada!
V državni zbor pa skušajo vladajoče stranke spraviti zopet zastopnike kapitalističnega razreda, delavstvu nasprotne kandidate. Sestavili bi radi zopet državnozborsko večino, ki bi pod pretvezo »visokih idealov*, »narodnostnih svetinj*, »verskih čutov* i. t. d. preprečiii gospodarski napredek delavskega razreda. »Ne ščpjte proti kapitalu!* pravi gospod Hribar; »delavstvo naj se pobota s podjetniki,* pridiga dr. Šušteršič. Ali brez boja proti kapitalu ne dosežejo delavci boljšega položaja, pa potrebujejo zato postav, ki jim olajšajo ta boj. Poslanci, ki razumejo svojo nalogo, morajo z vsemi močmi podpirati stremljenje delavcev, ker tako izboljšujejo tudi položaj obrtnika, kmeta in trgovca. Mesto takili poslancev se nam pa ponujajo kandidatje, ki hočejo zapirati meje in tako podražiti vsa živila; kandidatje, ki zatrjujejo, da je treba dati vojski vse, kar zahteva, kandidatje, ki hočejo z visokimi carinami zagotoviti kapitalistom in veleposestnikom monopol za izkoriščanje ljudstva, kandidatje, ki ne razumejo, kakšne važnosti je koalicijska svoboda za'ljudstvo, kandidatje, ki ne slutijo, kako potrebujejo tudi državni uslužbenci prostosti za organizacijo, ako hočejo priti do zaslužkov, ki jim omogočijo, porabiti več kakor doslej — porabiti pri obrtniku, pri kmetu, pri trgovcu.
Edina zdrava politikai za srednje stanove je socialna, delavska politika. Edini' resnično ljudski kandidatje so socialno-demokratični; kajti blagostanje delavstva, za katero se bojujejo, je blagostanje vseh.
2 Goriškega.
V Gorici, 21. aprila.
Protestni shod radi Ropasove aretacije je prepovedan. Skliče se shod na drugi obliki, na katerem bode govoril tudi dokt. Henrik Tuma o re-akcijonarnem postopanju oblastev na Goriškem.
Prošnjo, naj se sodruga Ro pa s a provizorično izpusti, je preiskovalni sodnik odklonil z motivacijo, da je nevarnost, da obtoženec vpliva na priče. Priče so bile že izprašane. ,s ,
Odvetnik doktor ,Tum a je takoj napravil re-kurz proti temu čudnemu sklepu na vi^je sodišče v Trstu in je obenem naznanil stvar z odločnim protestom na pravosodno ministrstvo na Dunaj.
Na sodniji se sedaj misli, takoj v osmih dneh napraviti obravnavo, da se tako operejo sumničenja preganjalcev.	,	.	.	u;	,,	[
In res: Sum je čisto opravičen, če se pomisli, da je sodrug Ropaš agitiral v takem volilnem
okraju, kjer sta dva nasprotna kandidata — sodnika. , *
•'*-	•>*'	"	•	f	*	N	f£t;	<]»<,	-	t
Danes se snidejo v Goriškem gledališču italijanski nacionalisti, da imenujejo kandidata za go-riško mesto, ki bode goriški župan dokt. Marani. Nacijonalci italijanske narodnosti naše dežele se delajo iredentovce in hrepene v Italijo, toda župan Marani je šel na Dunaj vabit cesarja, naj pride v Gorico in je v deželnem zboru predlagal 50.000 K v svrho olepšave mesta , za cesarjev prihod. Taki so naši neodrešenci, ki zakotno zažigajo kadila Italiji in nje kralju.
V nevarnosti je za italijanske nacionalce goriški mandat, zato kandidirajo župana, ker mislijo, da ima ta največ upliva na občinstvo. Res, kruta usodal
Tako ima sedaj Gorica 4 kandidate: Škabar, socijalist; Marani, italijanski nacijonalist; Karl Dean, krščanski socyalec in Jernej Kopač, slovenski nadstrankar. Boj bode zelo zanimiv,
Politični odsevi.
Nagodbeno vprašanje. V ogrskem časopisju se pojavljajo odločni glasovi, da se ustvari med bančnim vprašanjem in drugimi nagodbenimi vprašanji junctum kot vidno poroštvo za ustanovitev samostojne ogrske tianke 1. 1910.
Naslednik dr. Gregra. Češki socialni demo-kratje kandidirajo v Holešovicah, kjer je bil poslanec pred kratkim umrli dr. Edvard Gregr — sodruga dr. Soukupa. Združeni Staro-in Mlado-čehi kandidirajo tam drf,,Š a m a n k a iz Liberca. Ker so Holešovice eden najindustrijalnejšib okrajev Prage, ni dvoma, da prodre kandidat socialne demokracije.
Madjarilaoija iol na Ogrskem. Pri razpravi šolskega zakona je stavil posl. Bo«oky, kateremu se zdi predloženi načrt Apponyjev premalo naroden, predlog, da se določi madjarščina na vseh, tudi nedržavnih šolah kot izključni učni jezik. Ta se je zdela celo vodilnim šovinistom presurova in
Bozokyjev predlog je padel. Nato je Bozoky izstopil iz neodvisne stranke, ker se ne more skladati s to »slabotnostjo*. — Naučni minister Apponyi je v svojem izvajanju dejal, da se bo dalo s pomočjo predloženega zakona v nekaj letih iztrebiti vse »nepatriotične šole*. Kaj pomenja ta oznaka v besednjaku madjarskega politika, si je lehko raztolmačiti. Apponyi se je zavzel tudi za Nagyjev predlog, da se uvede tudi v šolah z nemadjarskim učnim jezikom pouk madjarščine.
Konec radikalnega sistema v Črni gori. Komaj šest mesecev je bila na krmilu radikalna stranka in že se jo je knez Nikolaj naveličal. Strah mu je stopil v ude, da bi mu s radikalci ne izpodkopali tal pod nogami. Novo ministrstvo je prevzel Tomanovič, mož avtoritarnih nazorov. Knez je skupščino odgodil, toda zelo verjetno je, da bi tej odgoditvi v kratkem sledil razpust. — Tiskovno svobodo je knez Nikolaj že uničil na jako uspešen, toda nič manj hribovski način. Tiskarno v Nikšiču, kjer je izhajalo edino glasilo radikalne stranke, »Narodna Misao*, je bataljon milice razrušil. — Zanimivo je, kako se bo razvil nadaljni boj med radikalno stranko in knežjo dinastijo.
Spletke proti finskemu guvernerju. Koj po smrti predsednika ruskega drž. sveta Frischa, se je raznesla vest,! da bode imenovan njegovim naslednikom sedanji generalni guverner na Finskem, Gerard. Znano je, da ima mož obilo sovražnikov v Peterburgu; nazadnjaški življi mu očitajo, da je postala Finska pod njegovim režimom pravo revolucionarno in iredentistično semenišče. V zlo mu štejejo tudi izid sedanjih olitev, ki so prinesle soci-alno-demokratični stranki tako nepričakovano zmago. Kombinacija — pobožna želja ruskih reakcionarcev jo je rodila — je neosnovana, ker Gerarda, ki vživa na Finskem resnične in odkrite simpatije vsega finskega naroda, srce nič kaj ne vleče v gnezdo svojih protivnikov.
Domače stvari.
Liberalci na delu — za nas. V torek popoi-dan se je raznesel po Vodmatu glas, da imajo liberalci zvečer volilen shod v Zupančičevi gostilni na Martinovi cesti. Naši sodrugi so bili zelo radovedni, kakšen bode,, pa so prišli v precejšnjem številu tja. Našli so tam nekoliko liberalnih agitatorjev, ali ljudstva ni bilo, namreč liberalnega ne. In od nikoder se ni prikazal liberalen govornik. Ko so se sodrugi, katerih je bilo okoli 70, že dovolj načakali ter so videli, da liberalne modrosti ne bodo slišali, so poslali povedat okrajnemu odboru, da bi radi dobili govornika. Prišel je sodrug Kocmur, ki je takoj sklical volilni shod, čemur je gostilničar privolil. Ko je pa sodr. Kocmur začel govoriti, se je gostilničar uprl. Sodrugi so naredili kratek proces. Plačali so pa so odkorakali v Poljšakovo gostilno; pri Zupančiču je ostalo 7 liberalcev, impozantna armada. Pri Poljšaku pa se je vršil imeniten improviziran shod. Prišel je tudi sodrug Kristan, ter je govoril o socialno-demo-kratičnem programu in o najvažnejših nalogah državnega zbora ob gromovitem odobravanju poslušalcev. Prav hvaležni smo liberalcem za čedni shod.
Ljubljanski Nemci imajo nocoj v kazini volilni shod, baje da postavijo kandidata. Shod in kandidatura — obojemu bi Nemci rekli »Spiegel-fechterei*.
Zakoten shodek so imeli predsinočpjem liberalci na Poljanah. Ljudi je bilo malo, vina pa veliko. Gospod Predovič je bil sila liberalen. Ampak gospod Predovič naj pazi, da mu ne postane njegovo kavalirstvo v volilni dobi neprijetno. In gospod Hribar naj povč svojim kortešom, da je on program, ne pa gostilniška tabla.
Povečevalno steklo, ki ga rabijo »Slovenčevi* poročevalci, je nenavadno čudno. Z njim vidijo na vsakem shodu polno dvorano klerikalcev. Vsak klerikalec se poveča tako, da jih je sto. Ravno tisto steklo pa zmanjšuje nasprotnika tako temeljito, da izginejo popolnoma. V Trbovljah so n. pr. videli cel gozd rok za Benkoviča, en prst za Roša, za Čohala pa — nič. No, tudi neumnost ni več zabavna, kadar je prav prevelika. V Trbovljah, kjer so rudarji največji kontingent volilcev, čvekati, da ni nobenega glasu za socialista — to je patologično. Vidi se pa vsaj, kako brez prevdarka lažejo in koliko je sploh verjeti njih vestem.
Škofovske zadrege. Nedavno tega je ljubljanski škof dr. Anton Jeglič v svojem uradnem listu napadel 2500 čeških duhovnikov, ki so člani stanovskega društva »Zemska Jednota*, in sicer na način, ki je izzval med prizadetimi vihar ogorčenja. Najpoprej so ga temeljito obdelali v »Korrespondenzblattu*, potem na burnem občnem zboru »Zemske Jednotc*. Sedaj zahteva predsedstvo »Jednote* za brnsko škofijo od dr. Jegliča, da v škofijskem listu svoja neutemeljena obrekovanja prekliče. BOO duhovnikov pa se je pritožilo nad storjeno krivico pri papežu ter zahtevajo od njega, da škofa Jegliča odstavi. Dr. Jeglič je pisal nato predsedniku »Jednote* pismo, v katerem se opravičuje, toda to opravičenje je v preprosti, uprav jegličevski nerodnosti tako stilizirano, da gleda iz njega nova grobost in domišljavost. Iz sedanje mučne zagate se misli rešiti s tem, da bode v prihodnji številki urinega lista dementiral
samega sebe, to se pravi, samega sebe na laž postavil.
V previdnejši obliki je zlil svojo nevoljo in jezo praški kardinal baron Skrbensk j, ki v širokih besedah navaja razloge, zakaj prepoveduje duhovnikom pripadanje k »Zemski Jednote*, pravi končno, da se ne bo prav nič ženiral seči po najostrejših sredstvih, da uveljavi svojo prepoved.
Oba slučaja razodevata okosteneli princip cerkvene hijerarhije, kaže duh, ki vhaja iz tega groba vsake socialne svobode; razkriva v vsej nagoti absolutni sistem «duhovnega bratstva*, ki velja v duhovniški organizaciji in ki temelji na popolnem hlapčevstvu duhovnikov pred cerkvenimi velikaši.
— Značilno pa je gori navedeno tudi za klerikalno politično organizacijo, ki jo cerkveni generali s svojim imenom pokrivajo. Bolje bi se ne dalo razkrinkati klerikalne zalaganosti in hinavščine, ki je demokratična tam, kjer drugačna biti ne more, dočim obhaja v lastnih vrstah prave avtokratične orgije in tepta z največjo brezobzirnostjo in hrez-obraznostjo demokratični princip.
Simon Gregorčičeva javna knjižnica, katero so ustanovila društva »Akademija*, »Prosveta* in »Sokol*, začne delovati 1. maja. Imela bode tudi javno čitalnico.
»Štajerčeva stranka* je postavila kandidate. V tej dobi volitev se uprizori marsikatero komedijo; pa zakaj se ne bi udeležili Štajerčijanci ? Saj bi bilo življenje preveč žalostno, ako bi bila v njem sama resnoba in ne bi imeli tudi Kurent svoje naloge. Zanimivo je le, kako priporoča »Štajerc* svoje kandidate, odnosno — svoje in pa tiste, ki si jih je izposodil. Tako n. pr. za brežisko-sevni-ški okraj nima kandidata, pa »podpira* barona Moscona v Pišecih. Na Koroškem imenuje Sfti-f rit z a svojega kandidata, čeravno pravijo, da je Štajerčeva stranka samostojna, dočim je Šeifri tz, kakor hvala bogu vemo, kandidat nemških nacio-nalcev. Ali hoče Štajerc s tem priznati, da je njegova stranka samo podružnica tiste nemško nacionalne stranke, ki ni samo šovinistična, ampak; tudi kapitalistična in delavstvu sovražna iz dna duše?
— Kmet naj voli kmeta! — kliče Štajerc, in zato priporoča volilcem — veleposestnika. Najprej Orni ga za Ptuj-Ormož. Kdo je Jos. Ornig? vprašuje ptujski reptil. Odgovor bi bil dobil lahko prav po ceni. Kar natisnil naj bi bil, kar je povedal deželnozborski poslanec sodrug dr. Schacherl v Gradcu o tej korifeji, pa bi bilo povedano vse. Za Maribor levi breg kandidira Franc S en eko-witsch; baje so to sklenila občinska zastopstva mariborske okolice. Mož je posestnik — pa že precejšen. Maribor levi breg je dobil Ludovika Kr esnika. On je »kmet*, no, pa tak, ki ima nekaj pod palcem. »Štajerc* trdi: Od začetka našega gibanja stoji v borbi za ljudstvo, vedno kot ne-vstrašen zagovornik ljudskih, kmetskih pravic.* To vč »Štajerc*; žal, da ljudstvo ne v6 ničesar o tem. Za Celje - Vransko pa kandidira gospod Jos. Vodopiutz (bere se to zavozlano ime za Vodopivca), ki je posestnik in oskrbnik grajščine. O njem pripovedke slovenski list nacionalnih Nemcev: »G. Vodopiutz ni potratil svoj ča3 z nepe-trebno politiko.* Bravo! Kaj pa bi v državnem zboru s politiko? Saj se tam pripoveduje samo pravljice. Za barona Moscona pravi, da stoji na stališču agrarnih zahtev, to se pravi, on je za zaprte meje, za visoke colnine, za drago meso in za baronski dobiček. Visokorodje je sedelo doslej v parlamentu kot »verfassungstreuer Grossgrundbesit-zer*. Sedaj je »napreden Slovenec!* Rogatec, Šmarje in Koqe hoče osrečiti Andrej Drofenig. Štajerčevo spričevalo je: »Splošno znan kot vrl gospodar in strokovnjak v vinogradništvu. On je in ostane naš mož!* Pa naj ostane. Ampak za državni zbor je to premalo. Za Seifritza je pa »Štajerc* kratek: »Njegovih zaslug nam ni treba očrtati, ker jih ljudstvo pozna.* Morda ljudstvo v Patagoniji; Korošci ne vedo ničeser o kil1' Le to jim je znano, da ga morajo vedno drugi voditi po shodih, ker ima usta zašita. Oj, oj, — kakor da imamo volitve za kak cirkusi ,
Klerikalci so določili 28. aprila za oni dan, kateri naj jim odpre vrata v Idrijo, Kakor je Citati v sobotnem »Šlovencu*, sklicujejo na 28. aprila ob 7. uri z j. shod v Ledine, ob 11. uri v Spodnjo Idrijo in popoldne v Idrijo. Za shod v Idriji niso še določili ure. — Idrijčane bo prav veselilo, da bodo videli te junake enkrat v svoji sredi. Obeta se najraznovrstnejše govornike — od sere-nissima dr. Šušteršiča doli do horjulskega puš-Čavnika Stanovnika. Prav! Bo saj malo bolj vesel dan. Teater brez vstopnine. Pozdraljeni, katoliški možje, dobrodošli — zabave je Idrija potrebna. Težko je življenje idrijskega rudarja, in hvaležen bo klerikalcem, da so mu. dali priložnost zabavati se ob pogledu na žalostne Don Ki šot e,
.Shodi.
Napovedani so:
Na Savi na Gorenjskem jo v nedeljo, ?$. t. m. ob 10. dopoldne volilni shod. Poroča kandidat sodrug Dermota.
Begunje. V nedeljo, 28, t m. ob 4, uri popoldne ima državnozborski kandidat sodrug dr. Dermota volilni shod pri Avseniku.
Komen, v nedeljo, 28. t. m. ob 4. uri popoldne je na dvorišču gostilne Sme rde volilni
shod jugoslovanske socialno-demokratične stranke. Poročata sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane in kandidat sod. Vinko Kermolj.
Zalog pri Ljubljani. V nedeljo je bil v Zalogu shod, katerega se je udeležilo okolo 70 volilcev. Govorila sta sodruga Mlinar in Vičič, poljski kaplan in ljubljanski Gostinčar sta pripeljala nekaj svojih ljudi na shod. Izvajanjem so pritrjevali vsi zborovalci razen Gostinčarja in kaplana, ki sta dobila večkrat besedo. Shod se je izvršil mirno. Zborovalci tudi klerikaci so se strinjali z izvajanji naših govornikov. Izrazila se je želja, da bi se priredil zopet shod. Tistega tuša, o katerem poroča »Slovenec*, tudi ni bilo.
V Ilirski Bistrici je imel volilni shod kandidat soc. dem. stranke za volilni okraj Bistrica, Lož, Vipava, Senožeče in Postojna, sodrug Mozetič z Nabrežine. Shoda se je udeležilo okrog 100 poslušalcev. Bilo bi jih mogoče več, a se za shod skoraj ni vedelo, ker ni bilo nabitih nikjer lepakov, zato se ga tudi ni moglo delavstvo iz okolice udeležiti. S. Mozetič je med pritrjevanjem razvijal svoj program. Na vprašanje predsednikovo: ima li kdo kaj proti kandidaturi sodruga Mozetiča, se ni oglasil nihče, dasi so bili na shodu tudi za-griženi nasprotniki soc. demokratov. Za besedo je prosil tudi agitator »liberalne stranke*, ki se sama nazivlje »kmetska*, Jenko z Gorenjskega in moledoval, da bi se združili soc. demokrati z njimi v kompromis; želel je, da bi sodrugi volili kandidata liberalcev magnata Deklevo, kar pa je sodrug Mozetič odklonil. Jenko je pravil, da škoda j e le njim kandidatura soc. demokratov, ker se glasovi cepijo njim na škodo. Ali je mislil Jenko, da bodo hodili sodrugi za njih po kostanj v žerjavico?! V Bistrici je za idejo soc. dem. stranke živb zanimanje a treba je, da se delavstvo organizira. Mozetič more računati v Bistrici na tretjino glasov.
Možgance pri Ptuja. Za nedeljo na 21. aprila so sklicali sodrugi iz ptujske okolice v Možgance volilni shod, da slišijo tudi v tem kraju enkrat kmetje, kaj da hoče socialna demokracija in za kaj se bori. Ali motili so se. Shod bi se bil lahko prav mirno vršil in končal, ako bi ne bil že znani klerikalni hujskač z imenom Vesenjak že dan poprej nahujskal kmetov proti shodu in socialnim demokratom!. Ta gospod je visokošolec, filozof, omenjata to najprvo, pristavim pa takoj, da je sreča za fi-lozofijp, da ni ravno na tega človeka nakazana. Kar je on kvasil o socialni demokraciji in o delavcih sploh, bi se sramoval vsak krščansko-socialni delavec v zadnji kmečki vasi povedati. Ta filozof je navdal že davno na gnoj vržene laži in obrekovanja, ki se jih najde šele tuintam v »Slovenskem Gospodarju*. Ta jih še vsiljuje nevednim kmetom. Temu filozofu so bili to najnovejši »šlagaiji* proti naši stranki.' Kmete je prignaFseboj na shod in seveda mu je nevedna množica pritrjevala in vpila. Ubogi reveži, ž njih filozofom vredl Ne bom se dolgo mudil s tem duševno vboglm filozofom, omenjam le, da bi ga bili na 14. aprila v Ptuju drugi kmetje na zrak postavili, ako bi ne bil obmolknil. Ta človek, ki se je še v Jeseni veselil, da se je ustanovila na Spodnjem Štajerskem slovensko-napredna stranka, češ, »sedaj pojde farjem malo bolj slabo,* agitira sedaj v volilnem okiaju za klerikalnega kandidata, dvornega svetnika Ploja. Pa tudi njegovo obnašanje se povsem strinja z njegovo filozofijo. Medtem, ko so drugi kmetje na shodu sedeli na stolih, sedel je on na mizi in vpil, da je bil ves penast. Sodr. Vidma r ni mogel zadostno odgovoriti na njegove laži, ker so njegove besede nahujskani kmetji prevpili, najbolj vpil je seveda filozof. V dokaz, da se lahko vrše shodi tudi pri kmetih, in da se oni z nami strinjajo povsem, omenjam, da je sodr. Vidmar tisti dan popoldne ravno tisto in več druzega kmetom povedal na shodu pri St. Vidu in so mu pritrjevali ter se je sodr. Vidmarju več kmetov zahvalilo za govor, rekši, da tako še ni nihče govoril v Št. Vidu. Kqj poročete k temu, gospod filozof? —
bmarjeta pri Rimskih toplioah. Shod dne 21. t. m. se je zelo imenitno obnesel. Kandidat naše stranke, sodrug Goba), je bil z navdušenjem pozdravljen, kandidatura soglasno sprejeta. Klerikalci pa, ki jih je bilo & na shodu, so pripovedovali, da bi se s programom Btrinjali, samo šolo hočejo tudi odpraviti. Ker jih je Cobal poučil, da je šola prvi pogoj za boljše stanje našega naroda, so jo odkurili. Oglasil se je tudi k besedi učitelj Peterko, ki se je strinjal z programom govornika; posebno je pritrdil v šolskem vprašanju govornikovim načelom.
Dopisi.
Trbovlje. »Narodni list* iz Celja je postal ravno tako lažljiv, kakor »Domoljub* in »Slovenski gospodar*. Čestitamo mu, da je privandral tako daleč. V številki od 23. aprila t. 1. je prinesel ta patent-Slovenec cel koš najgrših napadov na sodruga Čobala; mej drugim laže in obrekuje, da je sodrug Čobal v zadnjo stavko zapeljal trbovljske in hrastniške rudarje in da jih je potem pustil na cedilu. Vsak rudar v Trbovljah in Hrastniku dobro ve, da je bil Čobal eden istih, ki je tri dni pred stavko s svojimi kolegi iz Zagorja v gostilni gospoda Dolničarja svaril rudarje, da naj ne stavkajo, ker je treba preje razsodišča, in jih nujno prosil, naj opustijo to misel. Da so takrat rudarji poslušali druge, vendar ne more biti kriv Čobal. Hvali pa se v listu, da je gospod 9š' storil dovolj za trboveljske in hrastniške1 delaVče. Kdo se ne smeje ? Gospodje narodnjaki rudjuji,; ki poznajo gospoda Roša, vam odgovore na 14. maja tako, da vas bode do smrti bolela glava. Rudarji se še spominjamo, da je naročil Roš vojaščino in žandarje, da je hujskal politično oblast proti rudarjem, da je hujskal trboveljsko družbo, da jih naj odpusti, da je rbotel sodruga Novaka izgnati iz občine radi tega, ker ga je naprosila trbOvljska družba. Roševim fantom pa povemo nekaj na uho in sicer:'Pojdite, gospodje, malo po volilnem okraju in prepričali se bodete,- da ima vaš očka jako malo vplivd; kafvčitaaripitavijojnjril staši narodne stranke, če bi gospod Roš Vsaj hojej ostati doma, ker s svojimi nastopi nam samo. p^if staše odganja J . Tako pripovedujejo tudi.učitelji," če pridete v brezkf okraj. "*	4,1
n.ibir TrAiMM'.—T
Umetnost in Jknjiževnost.
Odbor »Dramatičnega društva* v Ljubljani
se je konštituiral v svoji” prvi sefi dne 22. t. m. takole: Predsednik: g. dr. Karel vitez Bleivveis-Trstcniški; podpredsednik: g. dr. Fran Novak; intendant: g. prof. Friderik Juvančič; tajnik:.g. Milan Paternoster; blagajnik: g. Fran Rosman; *ocl-borniki: gg. dr. Anton Dermota, dr. Fran Ilešič, Fran Jančigaj in Etbin Kristan, — Zajedno se jej sklenilo, ;®tvoriti pričetkom majnika t. 1. dramatično šolo: kdor želi v to vstopiti, prijavi naj ‘se kakor mogoče km^lu odboru »Dram. društva*.
'fj '	1?	^	1	i	j
Iz stranke.
Tržaški zaupniki, pozori V petek in vsako
soboto zvečer je v delavskem domu^seja pol'w tičnega odbora. Tam se izdaja tudi navodila,
in naročila, Zaupniki naj prihajajo redno, ne da bi
čakali na posebna vabila,,
.čiiiUOli ifcnol?;.; ii!	j
$11, j
Dunaj, 25. aprila. Finančno ministrstvo jo odločilo, da sfe faztegne zvišanje pokojnine, ki je bilo dovoljeno tobačnim delavkami katere stopijo po novem1 letu 1907. iz aktivitet^ tudi na one,‘ ki so že prej stopile v pokoj. Na* tančnejše poročilo sledi.
Dunaj, 25. aprila. Trgovska pogajanja e Rumunsko se začno 10. maja.
Celovec, 25. aprila. Daftes so stali asistent Lederer, oficial N i e d e r m a y e r in vlakovodja Šturm z južne železnice zaradi železniškega k ar a mb o la dne 16. septembra 1. 1. med postajama Krumpendorf in Pdrtschach ob vrbskem jezeru, pred sodiščem. Dva potnika sta bila takrat ubita, 85 ranjenih, med njimi 13 težko. Med Beljakom in Celovcem je bila takrat taka nevihta, da je bil vsak sporazum po telefonu ali z brzojavom nemogoč. Senat je obsodil Lodererfa in. Niederm.axšrja; np dva meseca za p ot a: Državni pravdnik je;ulo-žil ničnostno pritožbo, ravno tako zagovornik.
M Prag, 25. aprila. Cesar ostane še v nedeljo tukaj in napravi izlet po Vltavi.
Nagy-Dorog, 25. aprila. Cigani so nappdii tukajšnje postajališče in odnesli dve železni blagajni. Eno so spotoma razbili in pobrali , vsepinp,
Berolin, 25. aprila. V pruskem del. zboru je finanč, minister Rheinbaben obžaloval, da obstoji v tujini slabo mnenje o nemških financah, ker se kuje v nizkem kurzu, v katerem se gibljejo nem. papirji. Obljubil je reformo borzna zakonodaje, izrazil se proti terminski spekulaciji z žitom in za omejeno terminsko spekulacijo [v vrednostnih papirjih.
Berolin, 25. aprila. Predlog obrtnega razsodišča, tičoč se mezdnega boja v stavbni obrti berolinski so delodajalci sprejeli, dočim so ga organizacije zidarjev, tesarjev in pomožnih delavcev z večino glasov odklonile.
Berolin, 25. aprila. Princ E i tel Fric, drugi sin Viljemov, je padel s konja y Doberichu in si je potresel možgane tako, da ga niso mogli prepeljati v Berolin.
Berolin, 25. aprila. V drž. zboru je pri razpravi vojaškega proračuna izjavil posl. Beti el, da se dado zmanjšati vojni izdatki le, če se skrajša službena doba in v to svrho naj odpadejo vse paradne priredbe, ki so nepotrebne in nesmiselne. Revizije potrebne so tudi v 0-j aške zdrastv. zadeve. Glede mučenja priznava vojnemu ministru dobro voljo, toda le neznatne vspehe; vojakom treba podeliti pravico samopomoči. Nujno potrebno je zvišanje denarnih prejemkov. Zvišanje vsakemu vojaku za dnevnih lOfenigov, podčastnikom za mesečnih 8 mark, bi zneslo letnih 37 milijonov mark, ki bi se dali pokriti z uvedbo drž. dohodninskega davka, čemur bi tudi socialno-demo-kratična stranka pritrdila.— Konservativec Olden-b u r g je izražal zaupanje častnikom in se izrekel proti zvišanju prejemkov, češ, da zasleduje tozadevna socialno-demokratična resolucija zgolj agi-tatorične svrhe, kar je zbudilo na levici velik smeh. — Clan svobodomiselne ljudske stranke M u 11 e r se je izrekel z a socialno-demokratično resolucijo. Poslanec Liebermann je pohvalil Bebeljev govor. — Vojni minister Einem je napovedoval gmotni priboljšek vojaškim uradnikom za prihodnje leto, dalje je obljubil, da se bo skrbelo za zobno zdravstvo med vojaki in končno omenjal, da so. kaznovani s 1 u-
č a j I m u č e n J a % i cH i od 509 v letu 1904, na 305 v letu 1906.
Berolin, 25. aprila. V Vratislavi in v Norim-bergu je policija prepovedala sprevode za 1. maja.
Potsdam, 25. aprila. Guverner Puttkamer, čegar afera je znana iz državnega zbora, je bil pred .disciplinarnim sodiščem obsojen na ukor in 1000 mark-globe. ,
Dortmund, 25. aprila. V rovu Schadenhorst so sd užlgali plini. Mnogo rudarjev težko ranjenih.
Pariz, 25, aprila. Clemenceau je svetoval de-putaciji krčmarjev, da naj pripoznajo sindikat natakarjev in stopijo ž njim v pogajanja. Krčmarji so sklenili ravnati ;se po svetu Clemenceauja.
Toulon, 25. aprila. Požar v ladjedelnici je uničil 5 poslopij; ranjenih je 40 oseb, med temi tri nevarno. — Časopisje poroča krivdo teh pogostnih nesreč na malomarnost kontrolnih organov in delavstva.
London, 25. aprila. Minister Birell je napovedal vladno predlogo, da se ustanovi za Irsko s a-mostojen irsfci svet.
Madrid, 25. aprila. Znani so sledeči volilni yspehi: 256 konservativcev, 61 liberalcev, 8 demokratov, 32 republikancev, 17 katalinistov, 16 karlistov, 2 integralista, 2 katoličana in 4 neodvisni. Treba je 4 novih volitev.
Peterburg, 25. aprila. »Polilische Korresp.* poroča, da je poziv liberalnega ministrstva že gotova stvar in se razglasi čim prej. Monarhisti zahtevajo garancij, da ne pridejo radikalni elementi do vlade.
Peterburg, 25. aprila. Zmerni desnici pripadajoči škof Platon odloži svoj dumski mandat, ker je imenovan nadškofom za Alente in Severno Ameriko.
Varšava, 25. aprila. V Lublinu se je skril od policije zasledovan ropar L i s v neko kovačnico, odkoder je ustrelil nekega policijskega uradnika, druzega pa ranil. Nato so vojaki s topovi razstrelili kovačnico; Lis je nevarno ranjen.
Poslano.
Gospod dr. Dimnik v Trbovljah in računovodje bratovske skladnice R e žij n sta na volilnem shodu pri Fortetu v Trbovljah lagala, da imam jat v Zagorju tri hiše, in da sem delavce zapeljal v zadnjo stavko. Izražam na tem mestu za prvo trditev, da prepustim vse tri hiše, ki jih imtrm v Zagorju, narodni stranki takoj. Gospoda dri Dimnika povabim, naj jih prevzame. Za drugo trditev pa izrekam gospodoma dr. Dimniku in Rie Žh n u, da sta grdo obrekovala in ju javno pozivam, naj mi dokažeta trditev, če se hočeta r^iti očitapja, da sta kradli) tuje poštenje.
I Zagorje, dne 25. aprila 1907.
Miha Čobal.
doplača sloižeoska piDoDaroa 6. $ticrjeL>ib dcdicci*
.l.i 11»	1	1 1 I 1 #	n	v.	'	,	_	pod novim strokovnim vodstvom priporoča slavnemu občinstvu
\} UjtiDlldnij MyOlfOL/C CIIIC& 5*» 1 2 ■ in-spoštovanim gostilničarjem nvoje novo varjeno, priznano J -*	-r	—	I	<	izborno pivo v sodoih in steklenicah,
Tl Ustanovljeno leta 1855.	Številka	telefona	210.
'MJJU1 u •	-J,-	-	"	 v	••■mr«	m	J	   -	1,1
Telefon St. 187.
Izkaz prostovoljnih darov.
Volilnemu skladu stranke so prispevali: Slovenski so-drugi v Ameriki: Mednarodni sociastični kljub v Glencoe 7 dolarjev; Ivan Rebolj 1)0 cent; Jos. Dernač 50 cent; Ivan Kravanja 50 cent; Ignac Žlemberger 50 cent; Franc Stik 50 cent; Alojzij Orel 25 cent; Matevž Lazarin 25 cent; Julija Dernač 25 cent; Karel Dernač 20 cent; Lovrenc Bodočar 20 cent; Satorav Stih 15 cent; Frančiška Kravanja 15 cent; Martin Pirc 12 cent; Tomaž Gu.t 10 cent; Alojzij Majno 10 cent; Andrej Lazarin 10 cent;. Neimenovan 8 cent; Katarina Maino 5 cent. Skupaj 12 dolarjev 70 cent, t. j. 62 K 74 v; tej svoti je Se dodeli 11 K 87 v, ki so došli tudi iz Amerike.
Volilnemu skladu ljubljanske okrajne organizacije
so prispevali: K. F. Spodnja Siska 6 K; organizovani mizarji stavbinske družbe 5 K; sndrug Gravlj R. 2 K. Skupaj 13 K.
Kot strankin davek je prispeval sodrug Breskvar 1 K 20 vin.
Iz zdravniških krogov posneli smo zanimivo novost, katera se vrši okrog tega, da pride vživanje zrnate kave iz mode. Akoravno prekomorska zrnata kava ne bo še izginJa v najkrajšem času popolnoma, bo vender uživanje iste, enkiat tako priljubljene pijače, zelo malenkostno da bi pa ostalo brez nadomestila to tudi ni mogoče 1 Ali ntj pa našo jutranjo kavo popolnoma opustimo? Ne! Namesto zrnate kave, kate-e strupeni koffein tako uničujoče deluje na naše živce, našle so naše dobre in skrbne gospodinje v Vydrovej Žitni kavi zdravo in prijetno učinkujoče nadomestilo, katere se tudi pfi vsakem gospodinjstvu hitro udomači. Ta izdelek, pripravljen iz ljubljenega zrna, katero nam daje vsakdanji kruh, je po svojem, tako prijetno grenkem okusu, ki je zrnati kavi tako močno podoben povsem pravo in popolno nadomestilo zrnate kave. Ako toraj našim cenj. gospodinjam, katere imajo zdravje cele družine na vesti-, Vydrovo žitno kavo. najtopleje priporočamo, storimo le ljudsko dolžnost. Vzorec tega izvrstnega in občudovanja vrednega izdelka, pošilja Vydrova tovarna hranil Praga VIII. na zantevo popolnoma zastonj in poštnine presto.
„Rde6i Prapor11 35$
v Ljubljani v tobakarnah: Blaž, Dunajska cesta;
Franzot, drž, kolodvor, Spod, Šiška; Kušer, Sv. Petra cesta; Pichler, Kongresni trg St. 8; Svatek, Glavni trg; Šešark, Šelenburgove ulice; Velkavrh, Sv. Jakoba trg; Kleinstein, Jurčičev trg; Dolenc, Kolodvorske ulice, številka 27; Sušnik, Rimska cesta 24; Ušeničnik, Zidovske ulice 1. — Kranj 1 Karol Florian, knjigarna. — Jeeenloei Jakob Mesar SteV. 101. — Trsti Lavrenčič, Piazza Caserma. — Trst Rojane: Močnik, tobakarna — Gorioa 1 Krebelj Peter, Kapucipske ulice štev. 1. Schvvarz, Šolske ulice. — Rekel Ri-c&rdo Camera, Corso 16.
Vitici Mtrtškl k KUM K CUlUt Edino pravi J«
Thierryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12 malih
ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 5 K.
4 62-24
Tiitrrrevo eatnomm mHo
fl£afthrBt)saft
i.TRaryh Vrtpiih
proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam itd., 2 lončka K 3 60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar. ,
T« dve domači zdravili ate povsod znani in te od nekdaj sloveči.
Naročila se naj naslovtjajo na:
Cf|imr ft.Tkicrnr V Pripadi p. kipari Slatini.
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
-*»- i/tanariho
Zfateri	<iob/v,	po	ceni	in,
rtanasl/ivopotovali na/ se obm^/t
aSunori£ 'i/CnietelXcx ;
v J^fuN/tati Hiciv&vorske uJic*2&. 'b&aAvvrstna!Pt>/asmlu tkf/csebreigitačnv.
Člani
pogrebnega društva uslužbencev c. kr. drž. žel., c. kr. priv. ]už. Želez, in c. kr. poštnih in brzo-javnih uradov v Ljubljani
se opozarjajo
da se mesečni doneski za v Ljubljani bivajoče vplačujejo izključno le v gostilni „pri Dalmatincu", Sodnij ske ulice št. 4, in sicer vsako prvo in drugo nedeljo v mesecu od 9. do 12. ure dopoldan.
V Šiški stanujoči člani vplačujejo svoje doneske vsako tretjo nedeljo v gostilni ,.pri Celarcu" v Spod. Šiški od 9. do 12. ure dopoldan. 6-2
Ravnotam iu ob istem času sprejemajo se tudi novi člani, ki lahko prijavijo svoj vstop tam poslujočim društvenim funkcionarjem. Za doneske, ki se drugje vplačujejo, na noben način društvo ne jamči, kar naj blagovole člani vpoštevati.
Za društveno vodstvo
Komac Anton
tč. blagajnik.
•IvUn i 9uk I
Petrič Josip
tč. predsednik.
■ »♦1*1
rjir
revija
Kaši Zapiski.
Naročnina:
Za celo leto K 3, za pola leta K 150, za
četrt leta 80 h, posamezne številke 50 li.
= Uredništvo io opravoiStvo v Lilijani. =
V založbi „Naših Zapisnikov11 se še dobe:
8. številka tretjega letnika: Nekaj kulturnih zavodov slovenskih, po 24 vin.
10. in 11. številka tretjega letnika: Prešernov spomenik, obsezajoča 48 strani, z lepim ovitkom; za naročnike po 50 vin., sicer franko 80 vin.
Drama Prešernovega duševnega življenja, predavanje g. dr. Ivana Prijateija ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, po 40 vin. pri upravfli.štvu »Naših Zapiskov* v Ljubljani.
I. S. Machar: Magdalena, povest v verzih; poslovenil A. Dermota, po 2 K.
Abditus: Občina in socializem, 70 vin.
P. Mihalek: Iz nižin življenja, 1 K.
Za agitacijo pripravne so brošurice:
Program socialne demokracije, po 4 vin.,
po pošti 8 vin.
Zvišanje duhovskih plač, po 10 vin., po pošti 14 vin.
Ako se jih naroči več, se dovoljuje popust po dogovoru.
fMk
S PRAPOR”
|e najradikalnejše slovensko glasilo, nnjno potrebno vsakemu volilen In vsakomur, ki hoče biti objektivno informiran o do-= mačl in splošni politiki. .
JEČI PBiU“ Jf ^odemejSi slovenski
v.   	 —	list, ki ne bi smel manjkati
v nobenem bralnem društvu ali čitalnici ■	ter	napredni hiši. :::n1 r,1 1
ijO MII it ali program soclalno-deiMnt stranke.
Dolžnost vsakogar, ki se zanima za politično življenje, je, da se seznani s težnjami in zahtevami socialne demokracije. Cena brošuri, ki obsega tudi narodnostni program avstrijske socialne demokracije 1	4	v,	po	pošti 8 v. =r-T.""'
Naroča se je pri upravništvu 0 = »RDEČEGA PRAPORA«.—
* - i** a*i“i * <**i * ir *
s
Tiskarna Iv. Pr. Lampret
Sraa):: Gorenjsko :: Kranj
se priporoča p. n. občinstvu v vsakovrstno izvrševanje liska od navadne do najmodernejše oblike. Ker je bogato založena z modernimi črkami in okraski ter opremljena z najnovejšimi stroji in električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini, in sicer: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, holete, časppise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, molitvenike, mrtvaška nrznnnila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, vizitke, vstopnice, zavitke, dopisnice, jedilne liste, vignete i. t. d., sploh izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela okusno in ceno. V isti založbi je izšla tudi času primerna knjižica v drugi, pomnoženi Izdaji
Novi državnozborski volilni rod.
8 68—46
▼ I^ub^Jani	<	^	Telefon	it.	163.
priporoča tvoje
taborno pivo v sodcih in v steklenicah.
h. iw.	Zaloga	v	Spodnji	Šiški.
Izdajatelj io odgovorni urednik Fran Bar tl,
Tbki Iv. Pr. Lampret v Kranj«.