fojlnl urad 9021 Celovec — Verlogipodamt 9021 Klagenfuil
tihoja v Celovcu — Enchelnongsort Klagonfurt
Posamezni Izvod 1.30 IH., mezetno naročnina S Illlngov
P. b. b.
Predsednik Tito na obisku v arabskih državah
Predsednik SFR Jugoslavije Tito se je od četrtka minulega tedna naprej mudil na državnem obisku v Združeni arabski republiki, v Siriji in v Iraku, kjer se je razgovarjal s predsedniki teh držav Naserjem, Atasrjem in Arefom. Na svojem povratku iz Damaska in Bagdada se je predsednik Tito s svojim spremstvom ponovno ustavil v Kairu, kjer je imel zaključne razgovore s predsednikom Naserjem. Po razgovorih v Kairu je predsednik Tito v sredo odpotoval nazaj v Jugoslavijo. V mestih dežel, ki jih je obiskal, je bil sprejet prijateljsko in z vsemi državniškimi častmi.
Državniški razgovori so se v vseh treh mestih v glavnem vrteli okoli analize vzrokov in posledic izraelske agresije, okoli vprašanja pomoči Združeni arabski republiki za odpravo posledic in okoli vprašanj nadaljne politike neuvrščenih držav.
Obisk predsednika Tifa v arabskih državah je imel velik odmev v svetu in so ga spremljali najrazličnejši komentarji, napovedi in ugibanja. Povod za vse to je nedvomno dal zadnji sestanek zunanjih ministrov arabskih držav pred 14 dnevi, ki je bil zaključen s sklepom sklicanja »arabskega vrha" v septembru in predhodnega sklicanja gospodarskih in finančnih ministrov teh držav. Na drugi strani pa je dal povod tudi sestav jugoslovanske delegacije, v kateri so bili člana sveta tederacije Edvard Kardelj in Vladimir Popovič ter podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kira Gligorov in namestnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Miša Pevičevič. K vsemu je prišlo še to, da je predsednik Tito pred svojim obiskom sprejel poslanice ameriškega predsednika Johnsona in sovjetskega premiera Kosigina in drugih.
Spričo tega je takorekoč ves zahodni tisk govoril o tem, da nosi
Tito na poti na Srednji vzhod seboj »jugoslovanski načrt" za ureditev krize, ki je nastala. Ta trditev se je kmalu izkazala kot izmišljena. Že razgovori ki so bili v petek in v soboto v Kairu so pokazali, da Jugoslavija takega načrta nima, ker bi bil tudi nerealen — kajti to je v prvi vrsti vprašanje arabskih držav — da pa se hoče v smislu svojih načel in dosledno politiko neuvrščenih po svojih predstavnikih s predstavniki prijateljskih dežel natanko pogovoriti o možnostih in poteh za mirno ureditev in odpravo nastale krize.
To hotenje predsednika Tita sta potrdila tako obiska in razgovora v Kairu, kakor tudi obiska v Damasku in Bagdadu. Pri prvem obisku v Kairu je prišlo tudi do skupne gospodarske konference, kjer so člani obeh delegacij zlasti obravnavali vprašanje povečanja trgovinske izmenjave v prihodnjem letu in vprašanje krepitve gospodarskega, tehničnega in 'industrijskega
sodelovanja Jugoslavije in Združene arabske republike. V torek pa je predsednik Tito prisostvoval v Bagdadu sestanku arabskih ministrov za gospodarstvo in finance, ki imajo — kakor zunanji ministri teh držav — nalogo, da pripravijo gradivo za sestanek predsednikov arabskih držav, ki bo v septembru in ki naj bi privedel do dokončnega usoglašenja stališč in gledišč arabskih držav po izraelski agresiji, s tem pa tudi do utrditve politike neuvrščenih držav v mednarodnem političnem dogajanju.
Jugoslovanski dan na lesnem sejmu
Na letošnjem avstrijskem lesnem sejmu je bil v petek minulega tedna tradicionalni jugoslovanski dan. Ob tej priložnosti je jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Franc Pirkovič skupno z gospodarskima zbornicama Slovenije in Hrvatske priredil v prostorih sejmske restavracije sprejem. Sprejema so se udeležili številni predstavniki političnega in gospodarskega življenja Koroške in Slovenije. Prišli so člani koroške deželne vlade na čelu z deželnim glavarjem Simo, predsednik deželnega zbora T i 11 i a n z vrsto državnih in deželnih poslancev, celovški župan Ausser-w i n k l e r s člani mestnega senata in občinskega sveta, generalni konzul v Ljubljani, dvomi svetnik dr. Riesenfeld, predstavniki koroških zbornic in številni drugi.
Z jugoslovanske strani so se sprejema udeležili člana izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Bojan Lubej in ing. Franc Razdevšek, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Janez Ne d o g in drugi zastopniki zbornice Slovenije in Hrvatske.
KIESINGER IN BRANDT V AMERIKI:
Johnson je snubil za Tecjo pomoč in grozil
Državljanska vojna na Kitajskem
Vesti s Kitajske koncem zadnjega tedna so kazale, da je tam izbruhnila državljanska vojna, ki je zajela obsežne pokrajine. To vest je potrdila tudi kitajska časopisna agencija Hsinhua, ki je v torek objavila sporočilo, da v pokrajinah Hupeh, Hu-nan, Kjangsi, Sečuan in v notranji Mongoliji divjajo »srditi boji med dvema razredoma, dvema potema in dvema linijama« kitajskega komunizma in državne ureditve. Agencija, ki stoji na strani Mao Ce Tunga, je s tem v zvezi trdila, da postajajo v teh bojih proletarski revolucionarji čedalje močnejši in da je bil v pokrajini Činghaj ustanovljen njihov revolucionarni komite.
Iz taistega sporočila je razvidno, da se je državljanska vojna vnela tudi v Pekingu, Šanghaju, Šantungu, Hejlunkjangu, Šansiju in Kvejčuu. Agencija trdi, da po teh pokrajinah Maovi pristaši prevzemajo spet oblast v svoje roke. Istočasno poudarja, da je spričo ustanovitve revolucionarnega komiteja v Činghaju »položaj za kulturno revolucijo zelo dober«.
To sporočilo kakor tudi druga kažejo, da so pristaši Mao Ce Tungove-ga rivala Liu Šao Čija v začetku obvladali položaj v omenjenih pokrajinah in da še vedno obvladajo položaj na nekaterih področjih jugovzhodne in severovzhodne Kitajske.
Hudi boji med maoisti iin njegovimi nasprotniki so se razvili v Kan-tungu. Nasprotniki Mao Ce Tunga so izropali z orožjem natovorjeno ladjo, ki je bila namenjena v Severni Vietnam, in se oborožili s tem orožjem. V mestu je vladal popoln kaos, prebivalstvo pa ga je množično zapuščalo. Japonski listi, ki so o tem poročali, so govorili istočasno o ostrih spopadih v mestih Fušun, Kvangčung in Harbin.
Vsa poročila, ki te dni prihajajo s Kitajske, so samo fragmenti, ki de-
janskega in celovitega stanja državljanske vojne ne morejo predočiti. Zaradi razmer dopisniki ne morejo dajati avtentičnih poročil, dejanskega stanja pa tudi ni mogoče ugotoviti iz uradnih poročil oz. poročil kitajskih agencij. Precej gotovo pa je, da bo državljanska vojna, ki se je razvnela, privedla do odločitve, katera struja bo na Kitajskem zmagala in katera propadla. Seveda pa je to vprašnje časa, ki pa po dosedanjih izkušnjah na Kitajskem ne teče tako hitro, kot pri nas v Evropi ali pa drugod v svetu.
Predsednik zahodnonemške vlade Kiesinger in njegov zunanji minister Brandt, ki sta se ta teden mudila na državnem obisku v Združenih državah Amerike, sta imela v torek in sredo politične razgovore s predsednikom Johnsonom in zunanjim ministrom Ruskom. To je bil prvi obisk šefov nove zahodnonemške vladne garniture v Washingtonu. Do obiska je prišlo v času, ko se Johnson s svojo agresijo v Vietnamu bori s čedalje večjimi težavami in ko nemiri v samih ZDA zavzemajo čedalje večji obseg. Poostrena borba proti ZDA, ki jo napovedujejo narodi Latinske Amerike in izstop Francije iz NATO sta težavni položaj Johnsona in njegove politike še povečala.
Zato ni čudno, da je tokrat Johnson »svojemu tesnemu in spoštovanemu prijatelju«, kakor je Kiesingerja imenoval, ko je še dodal, da je »vodja velikega naroda« posvetil kar dva dneva časa, tem bolj, ko se v nemških vladnih krogih ravno sedaj na eni strani bavijo z načrtom zmanjšanja vojske, na drugi pa poskušajo normalizirati svoje odnose z vzhodnoevropskimi državami.
Iz pozdravnih nagovorov in zaključnega 'komunikeja je razvidno, da Johnson v tem položaju ni štedil z lepimi besedami na račun Nemčije in da jo je zelo snubil za sodelovanje z Ameriko in za vskladanje politike. Predvsem si je prizadeval, da bi
le, ko bo za Ameriko konzultiral -tudi vlade ostalih držav NATO. Za dosego tega pristanka je Johnson obljubil, da bo s Kiesingerjem sodeloval tudi na prizadevanjih za odpravo dveh Nemčij.
Poleg vprašanj, ki tičejo NATO, sta se Johnson in Kiesinger pogovarjala tudi o gospodarstvu in svetovnem položaju. Pri tem -sta se zlasti zadržala pri vprašanjih povečanja pomoči za razvoj in za povečanje mednarodnih valutnih rezerv, končno pa -tudi pri najnovejšem razvoju kontrole nad oboroževanjem. Konkretnih zaključkov komunike vendar ne vsebuje. Iz njega je le razvidno, da je Johnson Kiesingerju zagrozil, da bo v primeru nadaljnega zmanjšanja udarne moči NATO tudi Amerika zmanjšala število svojih oboroženih sil v Evropi.
Vsebina washingtonskih razgovorov je naletela na vzhodu na ostro kritiko. Vzhodnonemški tisk jih je označil za »komplot proti miru« in obdolžil Kiesingerja, da je v nasprotju s svojimi prejšnjimi izjavami pred-
ložil Johnsonu zahodnonemški koncept, ki se skoraj nič ne razlikuje od dosedanjih. Razgovori so v velikem nasprotju z raznimi govori o ublažitvi napetosti, ki jih je imel zlasti zunanji minister Brandt.
Novi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu
Kakor smo že poročali, se sedanji jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Franc Pirkovič poslavlja, ker je klican na drugo službeno dolžnosf.
Za novega jugoslovanskega- generalnega konzula v Celovcu je določen dipl. ‘ing. Karmelo Budi h n a , ki prihaja iz gospodarskih organizacij Slovenije. Nazadnje je bil predsednik gospodarskega zbora skupščine Slovenije. Svoje službeno mesto -kot generalni konzul v Celovcu bo nastopil 1. septembra tega leta.
Novi atentati na Južnem Tirolskem
Medtem ko je 16. avstrijski lesni sejem ponovno manifestiral obojestranski duh in voljo za še tesnejše sodelovanje med Furlanijo-Julij-sko krajino in Koroško, je prišlo na
Ne^, odstopila od svojega nailm	£ZŠŠgat«*.- živo. ki bi
uspet lov oks^isMnih .Centov. V če- -	-
kajti Kiesinger je zagotovil, da bo ^rtek minulega tedna je avstrijski prišlo do sklepa v tem vprašanju še- ekspert za razstreliva, podpolkov-
nik ing. Massak na namig našel v takoimenovani Landshuter Hutte, ki je last nekega nemškega planinskega društva in ki stoji na av-strijsko-italijonski meji, dva eksplo-se takoj vžgala, čim bi nekdo dotaknil vrat v kočo.
DE GAULLE JE OBJASNIL SVOJO POLITIKO:
Napredek, neodvisnost in mir so cilji francoske politike
NJEGOV UGLED JE ZADNJE ČASE VIDNO PADEL
Francoski predsednik de Gaulle je imel v četrtek minulega tedna svoj napovedani in razumljivo napeto pričakovani govor narodu, s katerim je francosko in mednarodno javnost seznanil z načeli in cilji svoje politike. Ta govor je naletel v francoski javnosti na različen odmev. Predvsem ga je ostro kritizirala francoska levica in tudi sindikati. Od te strani je dobil de Gaulle že naslednji dan očitke, da je šel v svojem govoru preko socialnih vprašanj, preko vprašanja zaposlitve vsega delavskega razreda ter preko finančne in stanovanjske stiske in da se je omejil v bistvu le na zunanjepolitična vprašanja.
Skoraj istočasno je francoski inštitut za raziskovanje javnega mnenja objavil rezultate ankete, ki naj bi pokazala, kako se francosko ljudstvo strinja z de Gaullovo politiko. Ti rezultati so zelo na ravni zgoraj omenjene politike. V zadnjih desetih tednih je njegov ugled padel za 10 odstotkov, njegovo prekinitev obiska v Kanadi pa je obsodilo 45 odstotkov vprašanih, odobrilo pa jo je le 18%. Njegovo socialno politiko pa obsoja okoli 50 odst. vprašanih.
V svojem govoru je predsednik de Gaulle ponovno poudaril, da francoska vlada obsoja vsako oboroženo intervencijo katerekoli države na ozemlju dru-
gih držav, kakor je to primer v jugovzhodni Aziji in na Srednjem vzhodu, kajti z vsakim požarom grozi nevarnost, da se razširi daleč naokrog. Francija podpira pravico vsakega naroda, da razpolaga s seboj, ta pravica pa je nujna podlaga mednarodnega sodelovanja za pravi mir. To svojo politiko je njegova vlada dokumentirala z ustavitvijo sovražnosti v
Na načelih te politike temelji tudi francoski umik iz NATO, s katerim se je država osvobodila svoje odvisnosti in ki je omogočil, »da z enega konca Evrope do drugega uveljavlja sporazumevanje in sodelovanje kot edine načine, da doseže varnost na našem kontinentu".
Nasprotno pričakovanju, da bo v svojem govoru francoskemu narodu posvetil največ pozornosti vladni reformi socialnega zavarovanja in drugim ukrepom najnovejše socialne politike, ki je povzročila zelo ostro reakcijo opozicije in sindikatov, se je de Gaulle zadržal le pri posplošenih kritikah svojih nasprotnikov ter govoril le o bodočih nalogah, ki čakajo Francijo in njeno ljudstvo. Izognil se je tudi razlagi svoje politike v zvezi s prekinitvijo svojega obiska v Kanadi in svojih izjav v Ouebecu, ki niso le sprožili burno reakcijo na Zahodu, marveč tudi v Franciji.
V nedeljo zvečer je v Franzens-feste na železniški postaji v tovornem vagonu eksplodirala bomba, v Trentinu pa so isti dan odkrili kar tri primere poskusa atentatov. Na poslopju sedeža regionalnega sveta Trentino-Južna Tirolska so odkrili 3 bombe, od katerih je imela vsaka po 3 kg razstreliva TNT. Tri nadaljne podobne bombe so odkrili na nekem vrtu kakih 10 metrov oddaljenem od sedeža regionalnega sveta, nedaleč stran pa uro in baterijo za sproženje bomb. Baterije in sprožilci so bili nemškega izvora.
Italijanski časopisi so medtem poročali, da so privolili v južnotirol-ski vasi Lana Franzu Mutherju slavnosten sprejem, ko se je v četrtek vrnil iz zapora, kjer je obsedel kazen, ki jo je prejel na svojčasnem procesu v Milanu, ki je sodil atentatorjem z razstrelivi.
Ti primeri in poizkusi atentatov na italijanskem ozemlju so znova zaostrili odnose med Avstrijo in Italijo. Rim je odpovedal oficialno italijansko udeležbo na jesenskem dunajskem velesejmu, slej ko prej pa blokira tudi vprašanja pridružitve Avstrije v EGS.
ij^trLUe
Lesni trg
v luči
16. avstrijskega lesnega sejma
Avstrijski gozdni posestniki posekajo zadnja leta okoli 10 milijonov kubičnih metrov lesa. Tega skoraj v celoti predela domača lesna industrija vseh zvrsti, pri čemer ga žage predelajo okroglo polovico. 56 °/o rezanega lesa gre v izvoz. Od te količine ga kupi Italija več kot polovico, približno eno četrtino pa Zahodna Nemčija. Na ostalem evropskem in prekomorskem trgu se Avstrija z rezanim lesom torej le malo uveljavlja. Isto lahko rečemo tudi za druge izdelke, pri katerih je les glavna surovina.
Celokupna vrednost izvoženega lesa se giblje pri 6300 milijonih šilingov letno, kar predstavlja skoraj eno šestino celokupne vrednosti avstrijskega izvoza. Tako je torej les tudi v avstrijski zunanji trgovini zelo pomemben či-nitelj, vsled česar je naša država za razvoj na mednarodnem trgu z lesom zelo občutljiva. Občutljiva zlasti zaradi tega,
ker prevladuje drobno kmečko gozdarstvo, ker je spravilo lesa, ki raste v glavnem v alpskem delu dežele, razmeroma drago, ker je v državi od okroglo 4400 žag le 91 takih, ki imajo letno zmogljivost■ več kot 10.000 kubičnih metrov in ker gre več kot tri četrtine izvoženega rezanega lesa v Italijo in Zahodno Nemčijo
Na svoji občutljivosti za razvoj na mednarodnem trgu z lesom trpi avstrijsko gozdarstvo in lesno gospodarstvo tudi letos. To najbolj kaže analiza, ki jo je v zvezi s 16. avstrijskim sejmom napravila strokovna zveza avstrijske žagarske industrije. Iz te analize sledi, da je prvo polletje tekočega leta na evropskem trgu z žaganim lesom nosilo pečat splošne negotovosti. Gospodarski recesiji v Zahodni Nemčiji je stal nasproti razmeroma sprejemljiv italijanski trg. Zaradi obsežnih snežnih polomov in polomov po vetru je prišlo v prvem polletju do prekomerne ponudbe lesa. Ta prekomerna ponudba pa je bila poglavitni faktor negotovosti tako v pogledu na kvaliteto, kakor tudi na kvantiteto ponudbe lesa.
Nazadujočega izvoza rezanega lesa v Zahodno Nemčijo povečani izvoz v Italijo ni mogel odtehtati. Zaradi tega je izvoz rezanega lesa v primerjavi z lanskim prvim polletjem nazadoval za 7 odstotkov, kar predstavlja okroglo 100.000 kubičnih metrov rezanega lesa. To nazadovanje so razumljivo najbolj občutile severne dežele, ki svoj les v glavnem izvažajo v Zahodno Nemčijo.
V svojem pogledu na nadaljni razvoj na trgu z rezanim lesom strokovna zveza avstrijske žagarske industrije pričakuje, da bo izvoz še nadalje nazadoval, medtem ko bo njegova ponudba zaradi dobav od pospravljenih polomov še naprej naraščala. Na nadaljno nazadovanje povpraševanja za rezanim lesom bo vplival tudi nejasen položaj na Bližnjem vzhodu, predvsem pa dejstvo, da sta imeli minulo zimo tudi Zahodna Nemčija in Švica velike snežne polome in polome po vetru.
Posledic nazadovanja izvoza lesa pa ne bosta občutili le žagarska in lesna industrija, marveč ga bosta občutila tudi kmetijstvo in kmečki ljudje. Občutila ga bosta tem bolj, ker so se težavam pri vnovčenju lesa zadnje mesece pridružile še težave pri vnovčenju goveje živine in prašičev.
Kmečki ljudje morajo zaradi tega letos, pa tudi prihodnje leto zelo natančno računati, v kakšne nadaljne investicije na svojih kmetijah se smejo spustiti.
Lesni sejem krepi sodelovanje na tromeji prijateljstva
V razvoju prijateljskega sodelovanja na meji med Furlanijo-Julijsko krajino. Koroško in Slovenijo igra vsakoletna sejmska prireditev v Celovcu že od vsega začetka pomembno vlogo. Ta vloga se veča iz leta v leto in je letos večja kot kdajkoli prej. Medtem, ko je za Jugoslavijo letos tudi Furlanija-Juiijska krajina postavila na razstavišču svoj v oči padajoči, prikupni stalni paviljon, je bil letošnji semjski sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo povečan od 20 na 23 milijonov šilingov.
V sklopu z letošnjim sejmom je ob njegovi otvoritvi zvezni prezident Jonas spregovoril posebne pohvale razvoja tega sodelovanja, gospodarski predstavniki na tromeji prijateljstva pa so dali ob tej priložnosti nove pobude, ki so pripravne, da pospešijo razvoj gospodarskega sodelovanja med podjetji iin ustanovami teh pokrajin.
Celovški župan A u s s e r w i n k I e r je kot predsednik sejma v posebni številki ljubljanskega »Gospodarskega vestnika" priobčil posvetilo, v katerem opozarja, da je Jugoslavija po gospodarskih zbornicah Slovenije in Hrvatske že dve desetletji stalna udeleženka celovškega sejma, ki ga bogati s svojimi posebnimi razstavami in ga krasi s svojim 'lastnim paviljonom. To sodelovanje ni rodilo le dobre posledice, marveč rodi nove in vse širše oblike tako v korist sejma, kakor tudi v korist utrjevanja razvijajočega se prijateljstva na meji in v korist neposrednega ustvarjanja za široko evropsko prijateljstvo in sodelovanje.
Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Janez N e d o g je v intervjuju, ki ga je dal »Gospodarskemu vestniku" v zvezi z letošnjim sejmom zlasti naglasil naraščajoče zanimanje jugoslovanskih podjetij za ta sejem, čeprav je njegovo obeležje v glavnem omejeno le na lesno gospodarstvo. Ju-
goslovanski paviljon je postal že premajhen in ga bo treba v prihodnje povečati. Večje zanimanje tako razstavljalcev kot kupcev jugoslovanskega blaga je sprožila na eni strani uvedba globalne finančne kompenzacije, ki omogoča elastičnejše izvajanje sejemskega sporazuma. Na drugi strani pa pospešujejo ta razvoj čedalje obsežnejši osebni stiki med podjetji in poslovnimi ljudmi, še bolj pa ga bo pospešila razširjena menjava med mejnimi področji, na katere uveljavitvi delajo tri sosedne dežele skupno in ki bo med drugim razširila tudi sedanje sejemske sporazume.
Poverjenik za industrijo in trgovino Fur-lanije-Julijske krajine, dr. M a r p i I 1 e r o pa je na tiskovni konferenci ob otvoritvi paviljona dejal, da je le-ta nadaljni dokaz pomena, ki ga ta dežela pripisuje razvoju gospodarskega in kulturnega sodelovanja s Koroško. To sodelovanje hoče še naprej okrepiti in razvijati njegove možnosti. Že prihodnje leto se bo predstavila z reprezentativno razstavo svojih podjetij, trenutno pa dela na ureditvi mednarodnega dokumentacijskega centra za lesno trgovino v Trstu. Vsa ta prizadevanja služijo cilju, ki ga ima skupno s Koroško in Slovenijo, da skupno postanejo v evropskem gospodarskem dogajanju vse aktivnejše in da ne ostanejo ob robu tega dogajanja.
Svetovno gospodarstvo v ogledalu Združ. narodov
Pred kratkim je izšel statistični letni zbornik Združenih narodov za 1966, ki med drugim navaja, da je proizvodnja živil v vseh deželah sveta v letu 1965 proti prejšnjemu letu narastla samo za 1 odstotek, medtem ko je proizvodnja po osebi celo za 1 odstotek nazadovala. Svetovno prebivalstvo sredi 1965 so cenili na 3.295,000.000 oseb, kar pomeni proti letu 1960 dvig za 290 -mil., proti 1958 pa za 391 mil. Azija je imela brez Sovjetske zveze 1.380,000.000 prebivalcev, za 365 mil. več kot ostali svet. Evropa je še vedno najbolj naseljena celina s povprečno 90 prebivalci na kvadratni kilometer (svetovno povprečje 24 prebivalcev).
70 odstotkov svetovnega izvoza odpade na industrijske države
Statistiki so izračunali, da se je celotni svetovni izvoz v preteklem letu proti 1956 podvojil. Pri tem je znašal delež visoko industrializiranih dežel 69,4 odstotka, medtem ko se je odstotni delež dežel v razvoju zmanjšal od 24 na 19 odstotkov.
Industrijska proizvodnja — brez Kitajske — najbolj napreduje v vzhodni in jugovzhodni Aziji. Med 1950 in 1964 so lahko nekatere dežele povečale svoj bruto narodni proizvod letno za 6 odstotkov. Med temi deželami so Zahodna Nemčija, Izrael, Jamajka, Japonska, Mehika in Venezuela.
V 20 letih trikrat več nafte
Obseg pridobivanja nafte, ki je izpodrinila premog kot najvažnejšega nosilca energije, se je od leta 1948 potrojil; svetovna proizvodnja je 1965 narasla na okroglo 1.511,000.000 rae-
terskih ton, kar je 9 odstotkov več kot v prejšnjem letu. Združene države Amerike so proizvedle 22 odstotkov celotne količine (385 mil. ton), Sovjetska zveza 16 odstotkov (243 mil. ton), dežele Bližnjega vzhoda — Iran, Irak, Kuvajt, Južna Arabija, Bahrein in Qua-tar — 26 odstotkov (390 mil. ton).
Kmetijska proizvodnja zaostaja
Svetovna proizvodnja se je (brez Kitajske) lani povečala na splošno le za 5 odstotkov. Iz-vzemši tkanine in kemikalije so dežele v razvoju lahko lani svojo industrijo razmeroma hitreje razvijale kot industrijske dežele. Zaostala je spet poljedelska proizvodnja dežel v razvoju, spričo česar so morale te dežele uvažati več živil, kar je zahtevalo več že tako pičlih deviz.
Tudi dežele vzhodne (Evrope so zaznamovale lani povečanje proizvodnje, k čemur je pa večidel prispevala odlična žetev. Medsebojna trgovina dežel vzhodnega bloka je 1966 nazadovala, njihovi investicijski programi so se osredotočili na znižanje proizvodnih stroškov. Industrijska proizvodnja socialističnih dežel je lani narastla za 8,4 odstotka proti 8,7 odstotka v letu 1965.
Izven vzhodnega bloka je industrijska proizvodnja lani proti 1965 narastla za 7 odstotkov, vendar so se proti koncu leta pojavili znaki oslabitve tega naraščanja. V Združenih državah je bilo to opaziti v glavnem pri industrijah, ki delajo za civilno potrošnjo, zlasti pri stanovanjskih gradnjah, medtem ko je bila v zahodni Evropi prizadeta zlasti industrija tkanin in kovin.
Sovjetsko
lesno
gospodarstvo
na
celovškem
sejmu
Na letošnjem avstrijskem lesnem sejmu v Celovcu se poslovnim krogom In obiskovalcem prvič predstavlja lesno gospodarstvo Sovjetske zveze. Na sejmu je zastopano z dvema podjetjema in sicer s podjetjem EXPORT-LES in s podjetjem STAN-KOIMPORT, ki razstavlja sovjetske stroje za obdelavo lesa.
Ob svoji prvi udeležbi na avstrijskem lesnem sejmu so predstavniki sovjetskega 'lesnega gospodarstva v ponedeljek priredili »Sovjetski dan”, na katerem so politične in gospodarske predstavnike Koroške ter novinarje, pa tudi širšo javnost seznanili z dimenzijami sovjetskega lesnega gospodarstva in njegovim pomenom v mednarodni lesni trgovini. Na čelu gostov iz Sovjetske zveze so bili ministerialni svetnik v ministrstvu za lesno, celulozno in papirno Industrijo Sovjetske zveze, dipl. ing. R o o s , podpredsednik podjetja EXPORTLES J a k upov in ataše trgovinskega zastopstva Sovjetske zveze na Dunaju Afjanasev, s koroške strani pa je otvoritvi »Sovjetskega dneva” na lesnem sejmu prisostvoval tudi deželni glavar Sima.
Sovjetska zveza pa svoje lesno gospodarstvo ni le predstavila ob tej priložnosti sejma, marveč ga je predstavila tudi na simpoziju novinarjev lesnega gospodarstva, ki je bil na začetku sejma in ki se ga je udeležilo okoli 50 novinarjev iz 15 evropskih držav. Na lem simpoziju je govoril ministerialni svetnik, dipl. ing. Roos o sedanjem položaju lesne industrije v Sovjetski zvezi, nakar je njegova izvajanja še ponazoril film o tehniki pridobivanja lesa v Sovjetski zvezi.
O obsegu sovjetskega lesnega gospodarstva ljudje v srednji Evropi nimamo prave predstave. Ta obseg najbolj ponazorujejo sovjetske lesne zaloge, ki znašajo 80 milijard kubičnih metrov lesa. Te zaloge pred-
stavljajo do 80 % iglavci. Za takojšen posek zrelega lesa ima Sovjetska zveza 58 milijard kubičnih metrov, vsakoletni prirastek pa cenijo na 835 milijonov kubičnih metrov. Zgolj z gojitvenimi ukrepi na površini 3,1 milijona hektarjev gozdne površine je Sovjetska zveza lani pridobila okroglo 25,5 milijona kubičnih metrov lesa.
V zadnjih 20 letih je Sovjetska zveza spravilo lesa zboljšala za 70 °/o, proizvodnjo furnirjev pa za 80 °/o, medtem ko je proizvodnjo rezanega lesa potrojila, proizvodnjo papirja in lepenke pa početvorila. Sečnjo, spravilo in žaganje lesa je medtem takorekoč polnomehanizirala. Njena papirna industrija je na poti avtomatizacije, njena dnevna zmogljivost pa se giblje med 450 in 900 ton papirja. Avtomatizirana je tudi njena industrija plošč, kar pa tiče žagarstva, pa sedaj uvaja obrate z letno zmogljivostjo 500.000 do 1 milijon kubičnih metrov lesa. Podobne dimenzije ima tudi njena industrija furnirjev in industrija lesnih plošč.
Ob takih dimenzijah je torej naravno, da odplo-ve — kakor je bilo povedano — na mednarodni trg z lesom iz sovjetskih pristanišč dnevno 150 ladij, medlem ko istočasno zapusti 1400 vagonov lesa sovjetske železniške postaje. Sovjetski lesni izdelki so se uveljavili že v 70 državah, glavne uvoznice pa so Velika Britanija, Zahodna Nemčija in Holandska.
osi irnea) svetu
TRST. — V Trstu pripravljajo študijsko srečanje o temi .Evropska gospodarska skupnost in vzhodne dežele”. Srečanje je predvideno za čas od 22. do 24. septembra, udeležili pa se ga bodo gostje iz Poljske, Romunije, Češkoslovaške, Bolgarije, Jugoslavije, Madžarske in Sovjetske zveze.
MEXIGO. — Na konferenci latinskoameriške solidarnosti (OLASJ v Havani so se sporazumeli, da bodo vskladili boj latinskoameriških narodov proti imperializmu in nadvladi ZDA v Latinski Ameriki. To nalogo so zaupali stalnemu odboru s sedežem na Kubi in nacionalnim sekcijam v vseh latinskoameriških državah. Svoja stališča so udeleženci konference pojasnili v deklaracija 60 točk, pred tem pa so sprejeli nad 40 resolucij o tem vprašanju. Kubanski premier Fidel Castro je ocenil sklepe te konference kot veliko ideološko zmago pravih revolucionarjev nad poskusi, da bi revolucionarno gibanje Latinske Amerike odvrnili od poti oboroženega boja kot temeljne in edinomožne poti v sedanjih razmerah. V svojem govoru je nadalje dejal, da je vsa Latinska Amerika razen Mehike že dozorela za revolucijo.
BUZUMBURA. — Borba za življenje nekdanjega kon-goškega predsednika Čombeja se je v zadnjih dneh zaostrila. V borbo so se vključili spet beli plačanci, ki so prevzeli popoln nadzor nad obmejnim mestom Bakavu. Vodja belih plačancev Belgijec Jean SchrammI je izjavil, da je pripravljen, da se pogaja s kongo-škim predsednikom Mobutujem, pri čemer pa je zagrozil, da se bo podal proti Katangl, če Mobutova vlada v Kinshasi njegov predlog odbije. Od Mobu-tuja je zahteval, naj doseže, da bo Combe spuščen na svobodo in da bo vključen v sedanjo kongoško vlado. Mobufu je na fo zahtevo odgovoril z napadom 2000 svojih pristašev na belgijsko veleposlaništvo v Kinshasi.
RAVALPINDI. — V Islambadu je bila minule dni konferenca za razvoj Pakistana, Irana in Turčije. To je bil sedmi sestanek ministrskega sveta pakta med temi državami, ki &o ga ustanovili pred tremi leti. Delegacije so vodili zunanji ministri, konferenci pa je prisostvoval tudi Pakistanski predsednik Ajub Khan. V svojem govoru je dejal, da se je v svetu povečala nevarnost za mir, odločno pa je poudaril, da potrebujejo udeležene države sedaj predvsem mir, da lahko uresničijo načrte regionalnega sodelovanjo in razvoja, ki je cilj tega pakta.
BONN. — Zahodnanemška vojaška industrija se trudi, da bi dobila velika vojaška naročila od manjših držav, članic Atlantskega pakta. Pri tem se ji je posrečilo, da je od Belgije dobila naročilo za več sto novih tankov tipa .Leopord”. Sedaj se trudi, da bi dobila naročilo za 600 tankov istega tipa iz Ho* landske.
KAIRO. — Nekaj afriških držav se je zedinilo, da bodo 13. septembra v Kinshasi v Kongu sklicali konferenco šefov držav in vlad afriških držav. Pred tem .afriškim vrhom” bo 6. septembra konferenca zunanjih ministrov afriških držav, ki bo sestavila dnevni red za srečanje 13. septembra.
KAIRO. — Prijateljske države iz Zahoda in Vzhoda so ponudile Združeni arabski republiki kredite v znesku 253 milijonov dolarjev. Te kredite so ponudile za tekoče leto, da ji pomagajo iz težav, ki so nastale po izraelski agresiji. Dobri dve tretjini teh kreditov je namenjenih za bančne transakcije, preostali znesek pa za uvoz.
ENUGU. — V teku nemirov, ki so nastali v Nigeriji, se je vzhodna nigerijska pokrajina Biafre odcepila od Nigerije. Glavni štab oboroženih sil te pokrajine je koncem minulega tedna sporočil, da so biafrske čete zasedle že 15 mest, katerih garnizije so kapitulirale. To vest je potrdil tudi predstavnik nigerijske vlade v Lagosu. S tem v zvezi je ameriško zunanje ministrstvo svojim državljanom svetovalo, da zapustijo zasedeno ozemlje. V tem območju živi več sto ameriških državljanov, ki so zaposleni pri petrolejskih družbah in ameriški organizaciji .korpus miru”.
BEOGRAD. — Turistična reka v Jugoslavijo je letos v stalnem naraščanju. Medtem, ko je v prvih šestih mesecih jugoslovanske mejne prehode prekoračilo 7,8 milijona tujcev, so jih v juliju zgolj na mejnih prehodih Škofije, Fernetiči in Šentilj našteli blizu 5 milijonov. Julija je bilo ob Jadranu za 10 do 25 odstotkov več tujcev, kot v lanskem juliju. Turistični naval na Jugoslavijo je trajal tudi v prvi polovici avgusta.
WASHINGTON. — Ameriški senat je z 51 proti 35 glasovom zavrnil zahtevo republikanskega senatorja Dirksena, naj bi prepovedali financiranje prodaje ali posojanja ameriške opreme socialističnim državam. Povod za fo zahtevo je bil sklep predsednika Johnsona, da podpre prodajo ameriških strojev v vrednosti 50,000.000 dolarjev za avtomobilsko tovarno, ki jo gradi italijanska družba FIAT v Sovjetski zvezi. Ameriški soudeležbi pri tej tovarni je sedaj odprta pot.
ATENE. — V Grčiji še ni konec čistk. Grški vojaški režim še nadalje odpušča .neubogljive” uradnike. Samo minulo soboto so odpustili 150 uradnikov v zavodu za socialno varstvo in 10 višjih uradnikov v ministrstvu za promet. Odpustili so tudi 118 višjih oficirjev in zdravnikov med policijo. Istočasno pa so obsodili 7 oseb na sedemmesečni do triletni zapor.
ADEN. — V Adenu je v petek minulega tedna izbruhnila splošna stavka kot protest proti britanski upravi v koloniji in proti misiji OZN, ki proučuje položaj v Adenu, odkar je tam začelo gibanje za nacionalno osvoboditev Adena. Britanska garnizija, ki Iteja kakih 12.000 vojakov, je takoj stopila v pripravljenost, pristaši pa so jo tekom sobote nopadli In izstrelili proti britanskim četam 26 min. Stavka je trajala dva dni.
RIM. — Papež Pavel VI. se je v soboto v Vatikanu pogovarjal z metropolitom ruske pravoslavne cerkva iz Leningrada Nikodimom. Metropolit se je nato podal v Atene in nato na otok Kreta, kjer se je udeležil svetovnega sveta pravoslavne cerkve.
ZAGREB. — Veliki jugoslovanski naftovod od Bakra ob severnem Jadranu do Pančeva pri Beogradu se približuje svoji realizaciji. Septembra bodo pričela jugoslovanska podjetja graditi 120 km dolgi odsek med Bosanskim Brodom in Opatovcem na Donavi. Ta odsek bo dograjen do junija prihodnjega leta.

O slovenskem ljudskem
plesu
Danes objavljamo drogi del referata prof. Mirka Ramovša, ki ga Je imel na slavnostnem zborovanju ob priložnosti drugega dneva Koroške folklore 5. avgusta 1967 v Beljaku.
Podobno formo petega plesa, kot jo poznamo pri prvem reja, to je da se petje ob korakanju plesalcev izmenjava s plesom na instrumentalno spremljavo, je ohranil ponekod na Slovenskem
štojeriš.
Med plesi, ki kažejo največ skupnih potez s plesi severnih sosedov (šotiš, nojkatoliš, pajeriš, zibenšrit, ceperl), je štajeriš najstarejšega izvora. Kot peto- inštrumentalni ples je bil razširjen po vsem severnem področju Slovenije, do danes se je ohranil v Zgornji Savski dolini in v hribih nad Mežiško dolino in Zgornjo Savinjsko dolino. Štajeriš kot čisti inširumentalni ples je mlajša razvojna stopnja in kot tak se je razširil tudi v druge slovenske pokrajine. Pri štajerišu v paru nastopajo tri vrste plesnih figur. V najpreprostejši se plesalka z rahlo tekajočimi koraki vrti pod visoko dvignjeno plesalčevo desnico v desno ali levo. Ista figura se lahko ponovi v zamenjam vlogi.
Štajeriš kot obredni svatbeni ples z izmenjajočim petjem in plesom pozna le to figuro. Druga figura nastopa iz previjanja pod dvignjenimi, ves čas trdno sprijetimi rokami obeh soplesalcev. V zadnji enostavnejši figuri se oba plesalca, obrnjena v isto smer, držita spredaj ali zadaj s prekrižanimi rokami in se vrtita okoli skupne osi. To figuro je najti zlasti na jugu slovenskega ozemlja.
Poleg oblike štajeriša v paru je na Gorenjskem poznan štajeriš v troje ali z več plesalci. V troje plešeta štajeriš dva fanta in eno dekle, pa tudi en fant z dvema dekletoma. V primerih štajeriša s štirimi ali več plesalci, ga plešejo sami fantje. Previjanje je včasih kombinirano s premetom.
•
Pri nas razvojno najmlajša in zato danes najbolj razširjena vrsta plesov so plesi na čisto instrumentalno spremljavo, ki so obenem po koreografski obliki parni plesi. Na Slovenskem danes prevladuje kot glavni instrument harmonika, le Bela krajina pozna tamburaški sestav. Ljudstvo rado parafrazira godčevo melodijo in ritem čisto instrumentalnih plesov s kratkim tekstom. Taka
pesmica služi predvsem kot mne-moiehnično sredstvo za plesne gibe in tudi za oznako plesa. Vloga teh pesmic je pri plesu popolnoma sekundarnega značaja in jih ne smatramo za plesne pesmi.
Med plesi s takimi parafrazami je na prvem mestu
sedmorka
(sedem besedi, šetepaši, zibenšrit, zimšrit). Ples je splošno znan po celi Sloveniji, koreografsko ni doživel posebnih sprememb in se pleše kot drugod po Evropi. Zanimiva varianta je doma v Beli krajini. Medtem ko je pesemska parafraza drugod navadno dokaj banalna, nam omenjena poje o kopinji in pšenici. Parafraza se pri tej varianti vedno poje in je postala plesna pesem. V Dobrepoljah na Dolenjskem je zibenšrit prevzel funkcijo obrednega svatbenega plesa, na svatbi ga pleše ženin z materjo.
Podobne pesemske parafraze kot sedmorka pozna tudi ples
mrzulin
ki je razširjen po vsej Sloveniji pod različnimi imeni, navadno kar po prvem verzu parafraze (mrzulin, muzulin, podedajga, cev teden). Ritem 'in ime kažeta, da je mrzulin daljni sorodnik poljske mazurke. V osnovi so si razne variante med seboj koreografsko precej enake, razlikujejo se predvsem v drži rok in vrtenicah. Bistvena razlika je le v stilu. Na Gorenjskem, kjer je najbolj razširjen, ga plešejo živo, s poskoki, potrki in hitrimi vrtenica-mi, znane pa so tudi mirnejše variante. Podobno ga plešejo na Dolenjskem in Primorskem. V Prekmurju, kjer ime »šomarjanka” kaže na mazurkino sestro varšavjanko, je korak mehkejši, z rahlim vertikalnim nihanjem, namesto vrtenic nastopajo le polobrati. Mrzulin je na Slovenskem priljubljen in se je razmeroma dobro ohranil še do danes.
Med plese, ki so po Sloveniji najbolj razširjeni, vsekakor sodi
polka
od katere se danes plešeta predvsem enostavnejša dvokoračna polka in polka z menjalnim korakom in s poskokom, spretnejši plesalci pri „toplarci" podvojijo hitrost vr-tenice. Veliko število polk je takih,
ki imajo glede na melodijo različna imena, največkrat po kraju, kjer so nastale, vendar se koreografsko v ničemer ne ločijo med seboj. Od figuralnih polk sta tudi pri nas splošno znani „ta požugana" (špic-pofka) in krtina polka (krojcpolka). Posebnost je potrkana polka, katere ritem je v 3A taktu, po vsebini pa spada v vrsto ljubezenskih plesov, saj je v njej poudarjena mimična igra snubljenja med fantom in dekletom. Na svatbi se plešejo gorenjske svatbene polke, ki so koreografsko izvirne in figuralno razgibane. Svojstvena lahkotnost in mehkoba se razodevata v primorski »stari polkici" in dopaši polki. Po vsej Sloveniji so doma Šuštar polke, ki so navadno po Gorenjskem spremljane s pesmijo. V mimični 'igri so si vse podobne, le da pri prekmurski varianti kleči samo fant. Plese, ki jih literatura imenuje „die Wechselhupftdnze", zastopajo pri nas »brc polka", »hupi polka" in v Prekmurju »točak polka". Podobne elemente vsebuje tudi slovenski istrski šaltin.
Tedenski spored
poletnih kulturnih prireditev
•	B R E i E :
18. 8. — Moliere; NAMIŠLJENI BOLNIK 1». 8. — Schiller: ZAROTA FIESCA V GENOVI (zadnja predstava)
30. 8. — Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK
33.	8. — Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK
34.	8. — Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK
35.	8. — Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK
36.	8. — Moliere: NAMlSUENI BOLNIK
(zadnja predstava)
C LJUBLJANA:
18. 8. — »PIKOVA DAMA", barvni lilm v izvedbi »Bolšoj teatra" iz Moskve
33.	8. — Mikeln: .3X3=3", satirični
kabaret, Mestno gledališče Ljubljana
34.	8. — Satirični kabaret skupine
»METLA 64". Ljubljana
•	S P I T T A L :
18. 8. — Slernheim: KASETA 21. 8. — Kleist: ZLOMLJENI VRČ 32. 8. — Labiche: CELIM AR
23.	8. — Nestroy: NEPRIČAKOVANO
24.	8. — Kleist: ZLOMLJENI VRČ
25.	8. — Slernheim: KASETA 24. 8. — Labiche: CELIMAR
Slovenski oktet se je
drugič pomladil
Slovenski oktet, kakor ga po sestavi, pa tudi po interpretaciji poznamo v slovenskem svetu in po koncertnih dvoranah Amerike, Azije in Evrope, bomo slišali le še na ploščah, kjer je ovekovečil svoje številne, občudovanja vredno zapete pesmi. Slovenski oktet se je namreč zadnje čase drugič pomladil in izpopolnil z novimi, mlajšimi pevci. Minuli teden se je predstavil v svojem novem sestavu, ko je imel v okviru Ljubljanskega festivala svoj prvi koncert na dvorišču Univerze. Njegovemu koncertu je prisluhnilo nad 700 obiskovalcev, med katerimi je bilo izredno veliko turistov, ki so se ta dan mudili v Ljubljani. Ker je bil razpoložljiv prostor razprodan, mnogi od njih niso dobili prostora.
Od prvega Slovenskega okteta so nam ostali le še spomini, o drugem pa nam še zgovorno pričajo njegove plošče in posnetki za radio skoraj po vseh deželah, kjer je koncertiral. Le-te so s tem postale veren dokument velike umetniške vrednosti tega najbolj reprezentativnega ansambla, ki smo ga Slovenci kedaj koli imeli. Te plošče in posnetki so sedaj nepozaben spomin na izvrstne umetniške dosežke, ki so jih dosegli Janez Lipušček, Gašper Dermota, Marij Kogoj, Božo Grošelj, Andrej Štrukelj, Tone Kozlevčar, Marjan Štefančič in Dragiša Ognjanovič.
S svojo drugo pomladitvijo je Slovenski oktet dobil tenoriste Jožeta Koresa, Danila Čadeža in Petra Ambroža ter basista Petra Čareta.
Nekdaj zelo razširjene plesne igre, kot so
ples z metlo, špegutanc, žeseltanc in vrabžev ples
so skoro opuščene, te »povštertanc” še živi, plešejo ga na svatbah. Koreografsko so si vse slovenske variante podobne, plesalci stoje ali se po faktu pomikajo po krogu naprej, plesalec, ki izbira, je v sredini kroga, melodija je poljubna. Izjema je le vzhodno slovensko ozemlje. V Belli krajini (Vinica) ima povštertanc ustaljeno koreografsko formo, spremlja pa ga še plesna pesem, kakršno poznajo vsi severovzhodni predeli Jugoslavije. Enaka velja za prekmursko varianto, ki jo tam imenujejo Marko skače. Pesem prekmurskega poštertanca ima izrazito svatbeni karakter in kaže na starejši izvor plesa. In še neko posebnost Ima, blazino je tukaj zamenjal robec, odpadel je tudi sicer obvezen poljub.
Poleg parnih plesov so na Gorenjskem in v Prekmurju doma plesi v troje, en fant pleše z dvema dekletoma. To niso štajerši, vsebinsko pa prav tako spadajo med ljubezenske plese. Posebnost med temi plesi je oni, kjer fant pleše z majoliko na glavi (Gorenjska), izrazito ljubezenskemu momentu se pridruži še iekmovalno-spretnostni. Ob tem bi omenil še edini slovenski moški ples »tkolečko” iz Prekmurja. Nekdanji cehovski ples, ki je ponazarjal premikanje tkalskega čolnička, ima danes izključno spret-
nostni značaj. Izkaže se tisti, ki bolje iin hitreje pretika robec pod kolenom.
Na koncu še nekaj o plesih Slovencev v Reziji, gorski dolini sredi Zahodnih Julijskih Alp. V primerjavi s plesi drugih slovenskih pokrajin kažejo ti docela svojo podobo. Rezijani poznajo in plešejo en sam ples — rezijcmko, ki po zunanji obliki spominja na confradance, plesalca plešeta z nasprotnih si mesf drug mimo drugega in s tem menjavata svoji osnovni plesni poziciji. Partnerja se med plesom nikoli ne primeta, ženska se drži z rokami za krilo, roke moškega so spuščene ob telesu. Pri plesu se enakomerno pozibavajo, konec melodične fraze je dosledno poudarjen z enim ali več potrki. Plesni korak koreografsko ni ustaljen, je improviziran. Instrumentalno spremljavo k plesom tvorita „cytlra" (violina) in »bnmkula” (mali bas na tri strune), ki drži v basu ves čas en sam fon (burdon) ali pa prazno kvinto. Kljub temu, da Rezijani kot delavci prežive polovico življenja zdoma in so podvrženi najrazličnejšim vplivom modernega sveta, je njihov plesni izraz ostal neokrnjen do danes.
Ta pregled je le delno predstavil slovensko ljudsko plesno kulturo in ni mogel zajeti vseh koreografskih, stilnih, vsebinskih posebnosti in fines. Dokončne podobe si zaenkrat sploh še ni mogoče ustvariti, kajti raziskave bodo še marsikaj odkrile in razjasnile.
Sedanja slovenska stvarnost ima trdne temelje
Pod tem naslovom priobčujemo IzvleCke Iz govora predsednika repubIHke konference SZDL Janeza V I -potnika, ki ga je imel v RTV Ljubljana na pred-veCer letolnjega praznika vstaje slovenskega naroda, 22. julija. Njegov govor Je istoCas.no odgovor na razna rovarjenja slovenske emigracije, o katerih zlasti priča knjiga »Slovenija vCeraJ, danes. Jutri", ki Je letos lz-ila pri celovški Mohorjevi družbi.
Šestindvajset let v razvoju nekega naroda ni dolga doba, toda toliko bolj pomembna, kolikor bolj je izpolnjena z zavestnimi in izvirnimi dogajanji, ki jih ustvarja in razvija moč in sposobnost množic. Čeprav se nam nekateri načrti socialistične graditve zaradi objektivnih pogojev razvijajo počasneje, kot želimo, ni mogoče ovreči trditve, da je socialistična revolucija, predvsem pa sistem samoupravljanja na široko sprostil delovne in ustvarjalne energije slovenskega delovnega človeka v graditvi boljšega in lepšega življenja, kakršne lahko doseže le resnični gospodar na svoji zemlji. Ustvarjena raven življenja na Slovenskem je plod ne samo realnega programa o gospodarskem in kulturnem napredku na osnovi svobodne družbene demokratične ureditve, marveč tudi plod neprestanega utrjevanja enotnosti delovnih ljudi, združenih v Socialistični zvezi in trdno povezanih v Zvezo komunistov kot idejno politično organizirano silo, hkrati pa tudi plod bratstva in enotnosti z drugimi narodi Jugoslavije, med katerimi je slovenski narod enakopravno odločujoč faktor v vseh vprašanjih, ki
se jih loteva in razrešuje jugoslovanska skupnost.
Izkušnje nas učijo, da moramo v nevarnosti računati predvsem na lastne sile. Najbolj poučen primer za to je narodnoosvobodilni boj. Letos praznujemo petindvajsetletnico ustanovitve prvih štirih slovenskih brigad, Tomšičeve, Gubčeve, Cankarjeve in Šercerjeve. Te brigade so s svojimi borbenimi izkušnjami, svojo udarno močjo, s svojo aktivnostjo in moralnopolitično prepričljivostjo začele obdobje formiranja vseljudske in zmagovite narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Aktivnost preživelih borcev teh brigad, pa tudi vseh drugih udeležencev narodnoosvobodilne vojne pomeni nepogrešljiv faktor ne le v organizaciji obrambe, marveč tudi v oblikovanju novih družbenih odnosov in v patriotični vzgoji predvsem mladega rodu. Zato se moramo kot doslej tudi v prihodnje zavzemati za takšen družbeni angažma, ki določno kaže na spoštovanje svoje borbene preteklosti in kar najbolj vključuje v družbenopolitično delo bivše borce, saj ustreza to njihovemu velikemu ugledu, izkušnjam in pripravljenosti, da se bore za socialistične cilje, istočasno pa moramo zadostiti družbeni potrebi po tem, da se aktivna prisotnost in vpliv borcev ^čuti povsod, kjer se ustvarjata napredna družbena akcija in socialistično javno mnenje.
Šestindvajset let za človeško življenje ni dovolj dolga doba, da bi se pozabile bridke izkušnje. In že spet so se pojavili glasniki, ki hočejo braniti politiko tistih skorumpiranih in diskreditiranih reakcionarnih sil, ki so v najusodnejših dneh slovenskemu narodu obrnili hrbet, ga pustili na cedilu in izdali. Govoričijo o tem, da so komunisti prevarali slovenske borce, izdali njihove nacionalne interese in narodnostne inspiracije, podvrgli narodne koristi idejam komunističnega bratstva, kar pa, trdijo, v sedanjih jugoslovanskih razmerah ne pomeni nič drugega kot podrejeni položaj Slovenije in njeno ekonomsko izkoriščanje. Četrti plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov in procese, ki jih je sprožil v jugoslovanskem družbenopolitičnem življenju, da bi bila demokratična in samoupravljalska pot bolj trdna, so, kot običajno ob vsaki etapi našega razvoja, napačno ocenili kot razrahlja-nost naše družbe. Zato podžigajo k oblikovanju vseh mogočih obtožb in kritik dela slovenske emigracije v zamejstvu. Kritika slovenske nacionalne politike v jugoslovanskem državnem okviru ter kritika slovenske politike do njenih narodnostnih manjšin dobiva zdaj še ostrejše in še netolerantnejše oblike. Obtožujoča druščina pozablja, da mi vsi, ki smo doživljali staro Jugoslavijo in drugo svetovno vojno, nismo kratkega spomina, da nam je še živo pred očmi delovanje tistih politikantskih skupin, ki so imele v stari državi vse možnosti za reševanje težkih nacionalnih in socialnih
problemov, pa so napravile bore malo in so se diskreditirale v očeh množic, zdaj pa nam hočejo dajati lekcije; nismo pozabili, kako so se v najtežjih časih povezale s tujimi osvajalci proti lastnemu narodu, česar noben argument ne more Izbrisati. Ni težko spregledati njihovega poizkusa, da bi svoje izdajalsko ravnanje prikrili s tem, da podtikajo, obrekujejo, cikajo in poniglavo zanikajo vse, kar je slovensko ljudstvo doseglo v medvojnem in povojnem Času na osnovi idejno-političnega koncepta komunistov, pri tem pa kot nekdaj tudi danes vidijo edino bodočnost Slovenije ne v njeni neodvisnosti in samostojnosti, marveč v vazalskem klečeplazništvu do zapadnih imperialističnih sil.
Ob prazniku dneva vstaje slovenskega naroda, ko se s ponosom zaziramo v preteklost in hkrati pogumno premagujemo težave današnjega dne, je mogoč samo en dogovor, dogovor v duhu našega najdragocenejšega izročila: da krepimo našo enotnost, da osredinimo naše akcije na ključne točke napredka družbe, da naprej razvijamo družbene odnose in samoupravljanje, da odločno branimo in dosledno izvajamo koncept gospodarske in družbene reforme, da utrjujemo bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije. Požrtvovalno delo in ustvarjalnost na osnovi premišljenih programov je porok nadaljnemu napredku Slovenije. Tako bomo izpolnjevali tisto obljubo, ki smo si jo naložili pred šestindvajsetimi leti in katere visoka vrednost je zdramila, pritegnila in strnila slovenske množice k vseljudski vstaji.
Obiski na celovškem sejmu
V	torek je avstrijski lesni sejem komunalnih politikov, to je zastop- ni le reprezentant koroškega in av-
obiska-l generalni sekretar Zvezne nikov občin obiskalo sejem. V okvi- strijskega lesnega gospodarstva, je trgovinske zbornice dr. Altred W a -	ru ekskurzije Avstrijske	zveze mest	med drugim dejal župan	Hosp, tem-
kolbinger. Posebno se je za-	so si ogledali razstavo.	Izjave mno-	več tudi dokumentacija	gospodar-
nima! za razstavo gospodarsko po- gih predstavnikov občin so bile iz- stva nevtralne Avstrije v poraja-speševalnega zavoda. O duhoviti raz občudovanja ogromne, pestre jočem se evropskem združevanju, koncepciji in visoki aktualnosti raz- in bogate gospodarske razstave v	izccta^ tu a ceiaaii
stave je bil navdušen in izjavil pre- deželnem glavnem mestu. Svoje po-	STAG N
pričanje, da je nova organizacija zitivne pripombe k razstavi ter tudi KESTAG iz Borovelj je zastopa-velesejma izhodišče za razveseljiv koristne nove pobude so izrekli žu- na na celovškem sejmu z reprezen-in pozitiven razvoj, ki je viden že pan Mii I I er iz Patemiona, župan tativno razstavo jeklenožične opre-vsepovsod.	S o r g o iz Borovelj, župan Hosp me, kar predstavlja nov proizvod-
V	ponedeljek pa se je mudila na iz Velikovca, župan Halz iz Spit- ni program tega podjetja. Podjetje
sejmu delegacija funkcionarjev	tata, mestni svetnik M	a i r iz Be-	je minulo leto praznovalo šestdeset-
francoskega lesnega sejma v Epi-	‘Ijaka in podžupan	M 6 s s I a -	letnico svojega obstoja.	V teh de-
nalu. Delegacijo sta sprejela pre- cher iz Šmohora. Skoraj vse izja- setletjih se je razvilo v eno naj-zident sejma župan Ausservvinkler ve bi lahko združili na en imeno- bolj pomembnih podjetij v svoji in direktor sejma dr. Kleindienst. V valnik o pomenu in koristi mogočne stroki. Tvrdka je že pred leti proiz-
Objava
Na Državni gimnaziji za Slovence so ponavljalni izpiti v ponedeljek, 11. septembra ob osmi uri.
V	torek, 12. septembra so sprejemni izpiti za prvi razred. Prijavile učence ali ustno v pisarni vsak četrtek od 8. do 10. ure ali pa pismeno na naslov: „Direktion des Bundesgymnasiums tur Slowenen in Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22." Potrebni dokumenti: rojstni list, dokaz avstrijskega državljanstva in zadnje letno spričevalo.
V	sredo, 13. septembra je ob 14. uri vpisovanje za vse razrede-
V	četrtek, 14. septembra je ob 9. uri začetna služba božja in ob 13.15 prvi redni pouk.
Ravnateljstvo
Planinska vas na Peci
Ni še mnogo znano o nameri, da
Epinalu bo prihodnjo pomlad fran- gospodarske prireditve na Koro- vajala sedežno opravo za upora- hočejo v naselju Koprivna-Peca zgra-coski lesni sejem, ki se bo ponav- škem, ki predočuje razvoj in stop- bo na prostem. Danes je to zvrst diti novo planinsko vas. Šestnajst ijal vsako drugo leto. Ta sejem je njo zmogljivosti uma in dlani do- proizvodnje izpopolnila in izobli- gradbenih< parcel ^je za zgraditev te šele v začetnem stadiju, zaradi če- ma in iz širnega sveta 33 držav Ev- kovala v moderno, prijetno in prak-sar so njegovi funkcionarji prišli v rope in Azije. Avstrijski lesni sejem tično premo.
Celovec, dp proučijo organizacijo
in način avstrijskega lesnega sejma. Delegacija je bila mnenja, da je avstrijski lesni sejem v Celovcu v primeri z drugimi podobnimi razstavami najznačilnejši sejem te stroke v Evropi. Pobuda za sklenitev
Žalosten dogodek v Podnu
vasi že oddanih. Ža pozidavo se zanima tudi nemška gradbena zveza in kupuje za svoje člane več gradbenih parcel. Pobudniki tega načrta pa imajo zveze z več drugimi interesenti, ki bi v tem planinskem kraju tudi radi postavili splošno koristne domove za okrevanje.
Razen tega je pomembno in zanimivo, da ima lastnik zemljišča Florijan Sadovnik, ki je sploh sre-
ciatorjem načrta za gradnjo planinske vasi Koprivna-Peca je v prvi vrsti pospeševanje živahnejšega tujsko-prometnega gospodarstva v tem kraju naše zemlje, ki je kakor za letovanje ustvarjen. Temu bo brez dvoma zelo služila planinska vas, nujna zadeva pa je za vsak promet sposobna cesta na Luže.
Pravzaprav so interesenti deloma že sami na lastne stroške izgradili cesto na Luže, nimajo pa več s-red-
V Podnu in v okolici in tudi v Bo- Lausegger iz Podna. Janeschitz rovljah je minule dni pretresla pre-	je najprej našel ob vodi	lepo zrav-
bivalsfvo žalostna novica, da je tra-	nan del obleke, ogrlico	In čevlje,
medsebojnega	prijateljstva med	9ično preminula komaj 18-letna pri	zato se je zanimal, kaj	bi naj to
sejmskima	mestoma Epinalom in	vseh priljubljena mlada brhka de-	pomenilo, pri čemer je odkril utop-	dišče	tega gibanja,	^poleg	gradnje
Celovcem	je	bila od prezidenta	klica- Zaposlena je bila kot pro-	Ijenko. Policijski uradnik	se je ne-	planinske vasi	v	načrtu	tudi	pro-
ttzjsrjsar	...
... , . stroškom gradnje pa bo prispevalo skih kmetov, ki so tudi sami poka-zlocinsKi ...j: —x	-----1 tr-i,—	zali pripravljenost na denarne žrtve
do skrajno zmogljive meje. Nerazum-
rovljah, zato jo je poznalo seveda nig, odkoder so alarmirali orožni Sejem pa' je v sredo dopoldne veliko ljudi.	štvo. Dognati je bilo treba ali je de-
obiskal tudi minister za promet in V poned. zvečer je bila na nekem kle umrlo nasilne smrti po zločinski tudj yeč {astn;kov pa.rcel. Kakor ve-podržavljene obrate dipl. ing. dr. plesu v Dolah pri Borovljah. Dan 'juki, ali zaradi nesreče ali pa je povedati, so načrt za gradnjo cer-Ludvvig W e i s s. Minister je iz- pozneje pa je policijski uradnik življenje samo končalo. Orožmštvo kve v bodoči planinski vasi Kopriv-javiI, da ima kot dober poznavalec Janeschitz iz Celovca, ko se je spre- je takoj pričelo z raziskovanjem za- na-Peca že predložili škofijskemu or-in star gost koroških sejmov naj- haja! s svojo materjo v Podnu, deve, z Graza pa je prispel uni- dinamatu v Celovcu. t globlji vtis o kvaliteti -letošnjega našel v nekem tolmunu le nekaj sto verzitetni docent dr. Maurer, ki je Za gradnjo planinske vasi so dani sejma ter je izrekel Korošcem svoje metrov oddaljeno od gostilne VVald- 'zvedel obdukcijo in ugotovil, da je tud. drug. pogoji .kakor na primer čestitke.	hauser oblečeno žensko. Izkazalo Doroteja utonila, ker ni našel zna- preskrba z vodo. Izvedenci so ugo-
V ponedeljek je nad 40 koroških se je, da je utopljenka Doroteja kov nasilnega vzroka smrti.	nabavo* za^^tolS	tudi
Ljudje seveda različno sklepajo, po zaključeni dograditvi večjih ob-kaj bi moglo mlado nadebudno de- jektov.
klico v cvetu mladosti privesti do za ta sme{i ;n _ rekli bi — izvir-Pliberk — Šmihel nad PlibeTkom.	tako usodnega koraka. Nazadnje ni načrt o planinski vasi v tej oko-
v ,V1	.	so jo videli v Borovljah med prvo lici se seve pozitivno zanima tudi
razumnega orožniškega uradnika ter |n d uro y torek zjutraj doma tržna občina železna Rapla-Bela.
Največ skrbi miciatorjem nn tudi ob-
stev, da bi cesto, kakor bi bilo potrebno, -tudi zaščitili in utrdili. Za gradnjo ceste so bila od ministrstva za kmetijstvo že obljubljena denarna sredstva. Tega denarja pa pristojno ministrstvo ni nakazalo nikoli. Brez dvoma je čudno in nerazumljivo, da niso podprli v tem primeru teh gor-
Preminul je spoštovan orožniški uradnik
Ogromna množica prebivalstva iz vse pliberške okolice je prisostvovala minuli torek popoldne pogrebnim svečanostim, ko so -položili v sveži grob k trajnemu počitku telesne ostanke pri vseh spoštovanega in priljubljenega orožnika Valentina S c h n e i -d e r j a , rajonskega inšpektorja v Pliberku. Komaj 48-letnega je smrt iztrgala iz srede poklicnega dela in tudi prizadevanja za svojo družino, ženo in dva sinčka, stara 12 in 8 let.
Pokojni Valentin Schneider se je rodil leta 1919 v Klančah. Imel je veselje za poklic v varnostni službi in postal je orožnik. Leta 1953 je bil s tedanjega službenega mesta v Grebinju prestavljen v Pliberk. V Pliberku je služboval do svoje prerane smrti ter bil po činu rajonski inšpektor in hkrati orožniški šofer.
V štirinajstih letih svojih poklicnih dolžnosti, ki jih je kot varnostni organ -izvajal v Pliberku, si je pridobil spoštovanje in simpatije v vseh slojih prebivalstva brez razlike jezika ali strankarskega prepričanja. Popolnoma je obvladal slovenski jezik, ki ga je v svoji službi, ko je imel opravka s slovensko govorečimi ljudmi, zelo rad in stalno uporabljal. Po svojem značaju ni poznal narodnostne nestrpnosti ali mržnje, z eno besedo, bil je do skrajnosti pravičen in objektiven do vseh.
Brez dvoma je tudi Schneiderjeva in podobnih lepih značajev zasluga, da so si orožni-ki pri svojem odgovornem uradovanju in poslovanju osvojili spoštovanje in odkrito prijateljstvo tudi pri navadnih državljanih, ko vsi spoznavajo, da je dober -orožnik prijatelj in zaščitnik vsakega poštenega človeka. Tak zgled vzornega orožnika je bil pokojni Valentin Schneider. Ljudje so zelo odobravali, ko je dekan S r -i e n c ob odprtem grobu v svojem posmrtnem nagovoru med drugim povedal, da je bil pokojni zgleden in pravi orožnik na jezikovno mešanem ozemlju, kjer živita eden poleg drugega dva naroda soseda. Kot človek in orožniški uradnik bo pokojni rajonski inšpektor ostal nam vsem v dobrem in častnem spominu. Tudi pokojnikov neposredni komandant, pliberški okrajni žendarmerijski inšpektor Franz E r -h a r d , je dejal, da je pokojnega zelo cenil kot vestnega, pridnega in
da ga boli ta nenadna izguba.	..	, •	bile zadnje be- Največ skrbi miciatorjem nn tudi ob
feKS*- »d.- lo i. L no oles. do bo ort. « *	«eg» nalru pri
častna žalna manifestacija V un-ifor- sec*e> ho je šla na ples, da bo pri- cmi OD uresmcev .	_	-
mah jc poCiku lzkazalo zadnjo šla zaradi tega nekoliko -pozneje	^ ^ ^
čast 110 oseb, namreč orožniki, čari- domov. Domnevajo, da so vzrok
Ijivo je tembolj, ko se na drugi strani hvalijo ob vsaki priložnosti koliko i-n kol-iko kilometrov kmečkih cest in poti so gradili i-n gradnje podprli z investicijami.
Trenutno se interesenti prizadeva-tovili, da bodo vrelci zadostovali za jo, da bodo tudi s svojimi žrtvami le
dosegli zadovoljivo izgradnjo ceste. Šest interesentov, ki so kot -izraziti gorski kmetje za gradnjo ceste prispevali okroglo 300.000 šilingov, so sedaj pripravljeni, da za dokončno izgradnjo ceste na Luže stavijo na razpolago sku-pno 60.000 kvadratnih metrov zemljišča.
Želimo iniciatorjem pri gradnji planinske vasi Koprivna-Peca veliko sreče in uspeha!
mah je pokojniku izkazalo, zadnjo fjo -radi tega nekoliko -pozneje ^ B va£ N^lo
* . . * 4	1	v	vi	_j ,r\\f lln,mno\/nm r*n c r\ v/t m v	L	1
Skrb dobrlavaške občine za požarne brambe
niki, vojaki in gasilci. Poslovilne -be- Dorotejine prostovoljne smrti sede ob odprtem grobu so spregovo- pletljaji v mladi ljubezni, med dve-rili major August W,indisch, ma fantoma — točnega pa seve žendarmerijski komandant odseka v ne bo zvede| niko|; nihče. Verjet-
Dobrlavaški občini mnogo leži na denarjem in s podporo dežele so po-
Wolfsbergu v imenu deželne žendar- nQ . $omomor stori|a v frenutnem «m ter ima tudi vso razumevanje, žarno brambo v Dobrli vasi preskr-
KS	ZZ7i ,T& in P-ehil.i 4* ?,v“ieSf	S? S “ll ES?-.&ZTS7 C
.	.....	. pravi jene za gasilske akcije
nu sindikata, revirni inšpektor Ignaz Ljudje imajo globoko sočutje s dovojj udarne. Tržna občina Dobrla vankah z modernimi vozovi z opre-Raditschnig za žendarmer-ijsko hudo prizadetimi svojci, -ki so zgu- va,s mora podpirati in vzdrževati šti- mo, v Lovankah pa tudi z gasilskim godbo -in pevsko društvo, šmihelski bili tako mladega družinskega ri požarne brambe, namreč v Dobrli domom. Požarno brambo v Kazazah
dekan, ki -je ob asistenci pliberškega člana.	v' ' T,r ' ' T- — —-------------------------- —J-----------—*--------
župnika K u 1 m e ž a , šmihelskega kaplana in upokojenega župnika
vasi, Sinči vasi, Kazazah in v Lo- pa so opremili z moderno motorno vankah. Pred nedavnim so s primer- brizgalno. Skupno so torej v petih
Vrhnjaka, opravil cerkvene pogrebne obrede. Pogreba so se med drugimi udeležili tudi okrajni glavar dr. Wagner, pliberški -podžupan Kumer in bistr-iški župan Wi-nkl.
Ko so odigrali in odpeli pogrebne žalostinke, je črna zemlja zagrnila telesne ostanke blagega pokojnika, na svežo -gomilo pa so položili ogromno vencev in cvetja. Žalujočim svojcem izrekamo naše sožalje.
»GLOSARJEVI ZAPISKI
KOLEDAR
Pelek, 18. avgust: Helena Sobota, 19. avgust: Ludovik Nedelja, 20. avgust: Bernard Ponedeljek, 21. avgust: Ivana
Torek, 22. avgust: Br. sr. M. Sreda, 23. avgust: FiKp Četrtek, 24. avgust: Jernej
Križem počitnic
no in dostojno slovesnostjo izročili letih izdali za izgraditev in dobro svojemu namenu požarni brambi v opremo požarnih bramb okoli en mi-Lovankah nov gasilski dom in voz z lijon šilingov. Župan se je zahvalil gasilsko opremo.	vsem, ki imajo razumevanje za po-
. v .... v	trebe -požarnih bramb ter izrekel po-
Ob tej priložnosti je imel župan sebej zabvalo deželi, deželnemu ga-Adolf Hafner slavnostni nagovor. silskemu inšpektoratu, okrajni in de-Govonl je o velikih denarnih pri- Selni; komandi požarnih bramb za spevkih oboine za gasilstvo. V pre- pOC}poro pri izgradnji bramb v ob-teklih petih letih je v ta namen za čini.
nove nabave predvidela v -svojem Nadalje je -spregovoril okrajni gla-proracunu 500.000 šilingov. S tem var Jj. Wagner -ter med drugim
izrekel priznanje zaslugam {»žarnih bramb v vel-ikovškenr okraju. Slavnost so zaključili s počastitvijo -gasilcev, ki so v bra-mbah sodelovali 25 in 40 let v službi za varnost bližnjega.
Prav v času oddiha se manjšajo razdalje med raz- vina, ki pomeni živež, življenje; to, kar pomeni Nil za ličnimi ljudstvi na svetu. Izmenjavajo si civilizacijo in Egipt. V Bilharju je izostal. Zdaj razpada zemlja v vse druge dobrote napredka. Čas je poln slavnih dogod- prah. Povsod razsaja lakota.
kov, imenitnih svatb, raznovrstnih festivalov, bienal in	10 °lo vsega indijskega prebivalstva zasluži mesečno
prireditev.	16 šilingov. Drugih 10 °U pride na 23 šilingov mesečno.
Pred kratkim je bila v lichtensteinskem glavnem me- Dohodki naslednjih skupin znašajo 28 šilingov, 34 ši-stu Vaduzu poroka princa Hansa Adama z grofico Ma- lingov, 42 šilingov, 50 šilingov. Dohodki za 60 °U vseh rijo Kinsky. Ta »dogodek leta« so prinašali tudi po te- Indijcev leže torej pod 50 šilingi mesečno. Naslednjih leviziji. Za to slavje so	razdelili med radovedno občin-	30 °/b zasluži nad	50 šilingov, te	že lahko prištevajo
stvo 30.000 piščancev.	100.000 l piva je steklo brez-	med bogate.	Samo	10 °/» jih plava	v	denarju,
plačno po žejnih grlih; pojedli so 60.000 klobas. Za krit- Gerd Bacher, generalni intendant avstrijskega radia, je teh stroškov so izdali poštne znamke, katerih pro- je izjavil pred kratkim: »Zaslužim 23.000 šilingov netto daja je prinesla 6 milijonov DM.	mesečno in to je za mojo službo slabo plačano.«
Indija ima tri milijone podgan, ki požrejo četrtino Lichtensteinski princ je star 22 let, njegova zaročenka zavarovalni dogovor obravnavan vseh pridelkov, in 250	milijonov krav, od katerih da	27 let. Oba	sta se	poročila mlada.	V	Indiji v teh letih	šele	v	leseni	v	Bundestagu.	Pričaku
ena na leto povprečno	2001 mleka. (Pri nas dobivlja-	umirajo od	starosti in onemoglosti.	Povprečna starost	jejo,	da	ga	bo	zvezni	zbor	prav
Novi socialno-zavarovalni dogovor z Nemčijo še ni v veljavi
K objavam v tisku o potrditvi novega socialno-zavarovalnega dogovora med Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo poroča Glavna zveza zavarovalnic naslednje:
V Zvezni republiki Nemčiji bo, kakor se domneva, novi socialno-
mo od ene krave tudi že 4000 in več litrov mleka letno.) stalno pada. Pred dvajsetimi leti je bila še pri 23 letih, Amerika ima	2 in pol milijona traktorjev, Indija 10.000.	danes znaša okoli 21 let.
400 milijonov Indijcev berači za »bakšiš«, drugi golju-	Ta dejstva naj nam ne vzamejo	počitnic,	naj	nas	tudi
fajo turiste.	Število prebivalstva eksplozivno narašča:	ne začudijo. Čuditi se pomeni	nekaj, kar	prinaša	živ-
leta 2000 bo	štela Indija milijardo ljudi. Ta življenja so	Ijenje, ne poznati. Tudi zgrozili	se	ne bomo	ob	tem	(In-
drugo za drugo brez vsake vrednosti. Nepregledne mase dija je tako daleč!). Mogoče pa se bomo morali nehati umirajo od gladu. V državi Bilhar, v enem najplodnej- pritoževati, kako hudo nam prede, ših predelov Indijske Unije, je lani izostal dez; pada-	-nsch
tako odobril kakor avstrijski par lament. Za tem je potrebna še iz menjava ratifikacijskih listin. Dogo vor bo pravomočen s koncem mese ca, ki bo sledil izmenjavi ratificira nih listin in to bo predvidoma s pri četkom prihodnjega leta.
>4
::U /C



Mošnjiček
Trgovec in kmet
Prižel je kmet v trgovino pa reče trgovcu:
„Daj mi tistole žkatlo sladkorčkov.”
Trgovec mu jo je dal. Kmet jo poduha, poduha pa pravi:
„Ne, ne bom takšnih, daj mi onole.”
Trgovec mu jo da. Kmet spet poduha, pa mu ni všeč.
„Daj mi tistole tam!" mu zakliče.
2e je jezen trgovec, a da mu še tretjo. Kmet tudi v tej škatlici ni z duhanjem nič našel, postavi jo na mizo in gre iz prodajalne. Zdaj pa se je trgovec razsrdil pa zavpije nad kmetom:
„Kam pa! Najprej plačaj!"
„Kaj naj plačam!" se začudi kmet.
„To, da si duhal!" mu odgovori trgovec.
Kmet se vrne, potegne denar iz žepa in požvenketa z njim po mizi. Požvenketa pa ga spet spravi. Trgovec ga pa tedaj vpraša:
»Zakaj si pa spravil denar!"
»Kako pa!" odgovori kmet. »Kakršen kup, takšno plačilo: jaz sem poduhal, ti si poslušal — pa sva bot.”
Živela sta mož 'in žena in imela sta par volov, sosed pa voz. in kadar 'je prišla nedelja ali kak praznik, tedaj eden izmed njih vzame vole in voz in se pelje v cerkev ali v goste, prihodnjo nedeljo pa drugi — tako so si delili med seboj.
Nekoč pa žena reče staremu, ki so bili voli njegovi:
»Popelji vole na trg in jih prodaj pa si kupimo konja in voz in se bomo ob nedeljah sami vozili v cerkev in k sorodnikom. Pomisliti je treba, da sosed ne krmi svojega voza, mi pa moramo krmiti."
Starec je voloma navezal vrv na roge in ju odpeljal. Žene ju po cesti pa ga dohiti človek na konju.
»Pozdravljen!"
»Pozdravljen!"
»Kam pa ženeš vole?"
»Naprodaj."
Steklene oči
Nekoč je kmet prinesel davek na davkarijo. Pisar je prevzel, pogledal v knjigo in pravi:
»Tu imaš še deset tolarjev zaostanka."
»laz sem že zdavnaj vse plačal," pravi kmet.
»Ne, nisi vsega. Še si dolžan."
»Ne, nič nisem dolžan."
»Dolžan si."
»Nisem.”
Pisar vidi, da tokrat kmeta ne bo mogel ukaniti, in se obrne k svojemu pomočniku, da se nekako izmaže:
»Daj mi očala!”
Nadene si očala in pogleda:
»Res, točno, nisi dolžan."
Kmet pa mu odgovori:
»Bog naj da zdravja steklenim očem, vašim pa, da izpadejo."
»Zamenjaj z mano vole za konja."
»Daj."
Zamenjal je vole za konja, jaha na konju naprej. A nasproti mu pride človek, kravo žene na sejem.
»Pozdravljen!"
»Pozdravljen!"
»Kam pa greš?
»Vole sem gnal na sejem, da jih prodam, pa sem jih zamenjal za konja.”
»Daj."
»Zamenjaj meni konja za kravo!"
Zamenjala sta. 'Pelje kravo, tedaj pa človek prižene svinjo.
»Pozdravljen!"
»Pozdravljen!"
»Kam pa to ženeš?”
„'Pa vole sem gnal na sejem 'in sem jih zamenjal za 'konja, konja pa za kravo."
»Zamenjaj z mano kravo za svinjo."
»Daj."
Žene svinjo naprej, tam pa človek pripelje ovco. Pogovorila sta se.
»Zamenjajva svinjo za ovco."
»Daj."
Zdaj stari žene ovco, človek pa prinese gosko naprodaj. Pogovorila sta se.
»Zamenjajva ovco za gosko."
»Daj."
Stari je šel nekaj časa z gosko, pa človek petelina prinese mimo. Pogovorila sta se.
»Zamenjajva gosko za petelina."
»Daj."
Nese stari petelina, pa pride človek, na cesti je našel prazen mošnjiček. Pogovorila sta se.
»Tale mošnjiček sem našel, zamenjaj mi petelina zanj.”
»Daj!"
Spravil je stari mošnjiček in šel sam na sejem. Ko pride k mestu, pa se je treba z brodom prepeljati čez reko, on pa nima s čim plačati brodnine. Brodniki mu pravijo:
»Daj nam vsaj tale mošnjiček pa te prepeljemo."
In ga je dal. Tam pa je stala vrsta voznikov. Ko so izvedeli od njega, kaj je zamenjal za mošnjiček, so se mu začeli smejati.
»Kaj bo," mu pravijo, »tvoja žena napravila s teboj za to?"
»Nič. Rekla bo: — Hvala bogu, da si živ prišel domov!"
Pa so stavili in udarili: če bo res rekla tako, mu bodo vozniki dali vseh dvanajstero naloženih voz in še biče povrh. Izbrali so enega iz svoje srede in ga poslali k njegovi stori. In pride.
»Pozdravljeni!"
»Ali si slišala za svojega starega?"
»Ne, nisem slišala."
»Vole je zamenjal za konja.
»To je pa imenitno. Voziček ne stane veliko, nekako bomo že prišli do tega, da ga kupimo."
»Pa konja je zamenjal za kravo."
»To je pa še bolje: bomo vsaj mleko imeli."
»Kravo je za svinjo zamenjal."
»Tudi to je dobro: imeli bomo prašičke,
drugače jih je zmerom treba kupovati, kadar pride pust ali 'konec posta.”
»Svinjo pa je za ovco zamenjal."
»Tudi to je dobro: imeli bomo jagnjeta 'in volno pa si bom lahko kaj napredla za veliko noč."
»Pa ovco je zamenjal za gosko."
»Tudi to je dobro: imeli bomo pisanice in perje.”
»Gosko je zamenjal za petelina."
»O, to je pa še bolje! Petelin nam bo pel ob jutrih, na delo nas bo budil."
»A petelina je zamenjal za mošnjiček."
»Tudi to je dobro. Kadar bo kdo obogatel — on, jaz ali najini otroci — bomo spravljali v mošnjiček."
»Pa tudi mošnjiček je dal za brodnino.”
»O, hvala bogu, da se le sam vrne živ."
Kaj bi tedaj vozniki drugega — izročili so mu vseh dvanajst voz.
Ukrajinska pravljica
O dveh bratih — bogatašu in siromaku
Živela sta dva brata, eden pripovedujte o tem, kar vam je bil bogat, drugi pa siromak, povem: jutri bo takšna rosa, Pa pride siromak h bogatemu da pozdravi vsakega bolnika, in ga prosi:	Car ima bolno hčerko — če bi
»Daj mi kruha, brat!«	se s to roso omočila, bi ozdra-
Ta mu pa odgovori:	vela. In pa vode nimajo ljudje,
»Če ti lahko očesi izkopljem, a če bi vzdignili kamen na tem
pa ti dam.«
Siromak privoli:
in tem kraju, bi voda pritekla.« Zjutraj se je kmet prebudil
»Pa mi ju izkoplji, samo jn ko se je začel valjati po tra-
kruha mi daj.«
vi, so mu na lepem zrasle roke
Izkopal je bogataš siromaku in noge. ^Nato si je omočil oči
očesi in mu je dal jesti. In ko
je siromak hodil k njemu pro-•	•	___ •_ 1___ v • •
m oči so spregledale. Tako se je močil, dokler se ni sit jesti, mu je brat očesi izko- ves pozdravil. Potem pa je te al, ušesi porezal, posekal ro- rose nabral, odšel k carju in e in noge — vse za ta nesreč- ozdravil njegovo hčer; in car
ga je bogato nagradil. Ko je
I
ni kruh. Potem se je kmet, ki „	,
je ostal brez ušes in brez vsega, pozdravil carično, je šel k lju-kotalil brez oči in se je zako- dem, ki niso imeli vode, vzdig-talil v lisičjo jamo. Ponoči pa na lepem zazveni, zažvižga — sveti Jurij priteče z volkovi, lisicami in vsakršno zverjadjo.
nil kamen in voda je pritekla.
Ljudje so bili veseli in iso ga tudi tako obilno nagradili, da je postal bogat; oni, ki je bil
Ustavil se je pred luknjo, ki je bogat, pa je postal siromak, kmet ležal v njej in pravi:	Pride in prosi kruha.
»Samo glejte, nikomur ne »Daj mi kruha,« pravi, »in
izkoplji mi oči, odsekaj mi roke in noge in odpelji me v tisto jamo, kjer si ležal ti.«
A brat, ki je bil prej revež, odgovori:
»Ni treba, vzemi tako.«
»Ne,« pravi oni, »odsekaj mi roke in noge in odpelji me tja.«
Kaj bi — odpeljati ga je treba. In odpeljal ga je v tisto luknjo.
Pa zazveni in zagrmi opolnoči — sveti Jurij privihra, da se kar spotika, in vpije na zveri:
»Ah, ve malopridnice! Vse ste šklepetale — pobesil vas bom zato!«
A zvita lisica smukne v luknjo, tam pa najde človeka. In pravi:
»Aha, tale je šklepetal!«
In zveri so se vrgle na brata, ki je prej bil bogat, in so ga na mah raztrgale.
Ukrajinska pravljica
...............m,...............................n..milil................................imimmimimm........................................
ROBERT MERLE
Obrnil je glavo proti oknu in tako nekaj časa nepremično sedel. Bil je plavolas, imel je profil, kot bi ga izrezal iz kovanca, in monokel. Za Slardartenfuhrerja je bil še zelo mlad.
»Predvsem," je nadaljeval in še vedno gledal skozi okno, »vam moram povedati nekaj besed o svojem poslanstvu."
Pogledal me je, vzel iz mize zlato cigaretnico, odprl in mi jo ponudil. Pritisnil je na vžigalnik in plamenček ponesel proti meni. Njegove roke so bile bele in negovane.
»Reichsfuhrer," je spet začel Kellner s svojim vljudnim glasom, »mi je dal nalogo, da najdem vse množične grobove na Oslraumu. Gre seveda za grobove civilistov."
In za hip je postal.
»Ah, oprostite," je rekel in se obrnil proti Setzlerju, »da vam nisem ponudil cigarete.
Znova je odprl svojo zlato cigaretnico, se stegnil čez mizo in jo ponudil Setzlerju. Setzler se je zahvalil in Kellner mu je prižgal cigareto.
»Moja naloga je torej," je nadaljeval Kellner in znova obrnil glavo proti oknu, »najti vse množične^ grobove v Ostraumu, se pravi, ne samo na Poljskem ...
Odsekano je zamahnil z roko.
„ ... in podobno ... ampak tudi na ruskem ozemlju, preko katerega je šla naša armada ... Saj razumete: Židje, civili, partizani, specialne akcije ...”
In znova je zamahnil z roko.
„ ... in sploh tokšne reči."
Premolknil je in še vedno gledal proti oknu.
»Najti moram torej takšne grobove, jih odpreti ... in poskrbeti, da trupla izginejo."
Zdaj me je pogledal in malomarno privzdignil desnico.
„ ... in poskrbeti — kakor se je izrazil Reichsfuhrer — da trupla tako temeljito izginejo, da pozneje nihče ne bo mogel vedeti, koliko ljudi smo likvidirali."
In prijazno se je nasmehnil.
»Seveda ... kako bi človek rekel... precej težka naloga. Na srečo pa mi je Reichsfuhrer dal na razpolago dovolj časa in tako je nastal..
Odsekan zamah z roko.
„ ... tale eksperimentalni center."
Pogledal je skozi okno in spet se je prikazal njegov popolni profil.
»Ampak vedite, nič skupnega nimam s Treblinko... ali s kakšnim drugim zanikrnim taboriščem takšne sorte ... Že res, da imam tudi jaz plinske celice, ampak samo zato, da pridem do trupel."
Za hip je premolknil.
»Zatekel sem se že k najrazličnejšim poskusom. Preizkusil sem že na primer eksplozivna sredstva."
Pogledal je skozi okno in rahlo nagubal obrvi.
»Du tieber Himmel!" je rekel polglasno. »Kakšen smrad!"
Vstal je, naredil po pisarni nekaj hitrih korakov in zaprl okno.
»Oprostite, prosim," je rekel z vljudinm glasom.
Usedel se je nazaj za mizo. Po sobi se je še vedno širil smrad, žaltav, oster, ogaben.
»Eksplozivna sredstva, veste, Sturmbannfilhrer, so me razočarala. Trupla so samo raztrgala in konec. Kako pa naj uničim ostanke? Ne, nisem mogel reči, da so trupla popolnoma izginila, kakor mi je bil naročil Reichsfuhrer."
In malomarno je dvignil desnico.
»Skratka, rešitev je samo ena: trupla sežgati..."
Peči! Kako da že prej nisem pomislil na peči? In vprašal sem:
»Peči, Herr Stardartenfuhrer?"
»Kajpada. A dobro si zapomnite, Sturmbannfuhrer, da tudi ta metoda ne pride vedno v poštev. Če odkrijemo kakšno množično grobnico, na primer petdeset kilometrov od tod, v gozdu recimo, je jasno, da peči ne bom mogel prepeljati tja. Moral sem torej izumiti kaj drugega ..
Vstal je in se prijazno nasmehnil:
»In res sem izumil."
Zlato cigaretnico je vtaknil v žep, vzel kapo in rekel:
»Bitte."
Vstal sem, za mano tudi Setzler. Kellner je odprl vrata in naju spustil naprej. Potem je spet rekel »Bitte", naju prehitel in nekemu essesovcu pomignil, naj stopi za nami.
Ko smo stopili iz hiše, je Kellner zavihal nos, rahlo za-smrkal in me bežno pogledal:
»Jasno,” je rekel in se drobno nasmehnil, »planinskega zraka res nimamo tukaj.”
Skomignil je z rameni in pristavil v francoščini:
„Que voulez- vous?"*
Jaz sem stopal na njegovi desni. Sonce mu je oblivalo
* Kaj hočemo!
Blaž Singer:
Z. nadaljevanje
Kmet in kmetija v industrijski družbi
Z nadaljnjo tako miselnostjo bomo pričeli — kakor pravi profesor Kahler — rušiti izenačenost dohodkov, ki je za vsako narodno gospodarstvo neobhodno potrebna. Dobički, ki jih družba doseže potom racionalizacije, morajo priti vsem v prid, tudi kmetu. Profesor Steden pa vidi možnost odprave disparitete le v pluralističnem, večslojnem gospodarskem redu, ki bo kmetijstvo postavil pod iste pogoje, kot industrijo in trgovino.
Nevšečnost in negodovonje nad kmetijstvom bosta pričeli plahneti, če bo med široke sloje družbe prodrlo spoznanje, da je treba stališča kmeta resno upoštevati in da ne smemo videti v njem le neumnost, demagogijo 'in interesno ideologijo, kakor sedanje stališče do kmeta označuje profesor Wilhelm Ropke.
V industrijski družbi se kaj radi navdušujemo za geslo: v osredju vsega javnega zanimanja stoji človek. Uresničevanje tega gesla je pripomoglo k temu, da evropska industrijska družba proletarca takorekoč ne pozna več in da je postal delavec njen enakopraven član. Pri kmetu kot najbolj občut-
ljivem članu industrijske družbe, je dosedanji razvoj privedel ravno do nasprotnega.
Profesor VValter Heinrich je problem kmeta in agrarni problem našega časa imenoval socialno vprašanje 20. stoletja. In končno je imel prav. Organizacije, ki si nadevajo ime »gospodarstvo”, ga vedno spet obidejo in ne pokažejo za njega potrebnega razumevanja, sindikalnim organizacijam ni preveč všeč, večina industrijskih delavcev pa ga gleda takšnega, kakršen že dolgo ni več.
Tako je pravzaprav brez vsake zaslombe in se kvečjemu lahko izoliran uveljavlja v svojih strokovno političnih in zadružnih organizacijah, kjer pa naleti na zemljiške veleposestnike, ki njegove koristi podrejajo svojim. Poleg tega so njegove strokovno politične in zadružne organizacije v vrstah »gospodarstva” na najslabšem glasu in se proti njim njegovi predstavniki kar naprej zaletavajo. Novelizacija več kot 100 let starega zadružnega zakona, je za to najboljši dokaz.
V OSPREDJU JAVNEGA ZANIMANJA STOJI ČLOVEK
To gledanje mora veljati tudi tedaj, kadar gre za kmečkega človeka. To gledanje pa bo mogoče uveljaviti le, če bo industrijska družba med merili svojega časa našla tudi pravo merilo za kmeta in kmetijo. Merila industrijske družbe, kakor so to racionalizem, atomizem in individualizem je mogoče uporabljati v naravoslovju, v tehniki in pri delitvi dela v gospodarstvu. Ni pa jih mogoče uporabljati v kmetijstvu.
Princip racionalizma je uporaben tam, kjer nekaj naredimo zgolj z znanjem in delom, ni pa uporaben, kjer nekaj raste in kjer se nekaj organsko razvija. To načelo, ki ga je postavil profesor Freyer, prenešeno na prakso, pa pove, da dela na kmetiji in v kmetijstvu sploh zdaleka ni mogoče tako racionalizirati, kakor ga je mogoče v industriji. S pomočjo znanosti in tehnike ter delitve dela je mogoče v industriji proizvodnjo tako racionalizirati, da n. pr. v tovarni avtomobilov lahko vsako uro in še prej zapusti tekoči trak po en avtomobil. V kmetijstvu to ni mogoče. Tu odpovesta vsa znanost in vsa tehnika. Vegetacijsko dobo žita, to je čas med setvijo in zrelostjo klasja in njegovo žetvijo ni mogoče skrajšati na mesec dni in tudi krava ne more dati mleka prej, preden ni dorasla in preden ni postala spolno zrela.
Zato ima kmečki človek druga merila, kot jih ima industrijski. Ta merila pa mora upoštevati tudi 'industrijski človek v svojem gledanju na kmeta, v svojem gledanju na tistega v državi, ki mu edino more zagotoviti obloženo mizo, kcfkor si jo želi in kakor jo
zasluži. Kmetijstvo ni in ne more biti mehanizem svobodne konkurence in svobodne igre sil tržnega gospodarstva, kakor sta to industrija in trgovina. Kmetijstvo ni gospodarski avtomat, ki bi se sam urejal. Kmetijstvo je vse preveč odvisno od svojih glavnih čini-teljev: lege in zemlje ter hranil v njej, nadalje semena, vlage, sončne toplote in dela. Kmetijstvo ne more biti anorganska celota, marveč je in bo ostalo živ organizem, ki ga more človek s svojim znanjem le še usoglašati, izpopolnjevati in pospeševati. Ta organizem pa je toliko bolj občutljiv, s čim manjšo posestvijo ima kmet opravka.
Industrializaciji kmetijstva so torej postavljene meje, ki jih nobena družba ne more in ne sme podreti ali pa jih preskočiti. Nasprotno mora med svojimi merami najti tudi pravilno mero do kmeta in kmetije, drugače bo zgubila svojega najbolj stanovitnega in hkrati najcenejšega pridelovalca kruha, mleka, masti itd. Z njim pa bo zgubila tudi svojo sedanjo etično podobo, brez katere ravno tako ne bo mogla shajati, kakor ne more shajati brez pestre in slikovite pokrajine, ki jo je ustvaril kmet in ki jo po svoje oblikuje. Zato se kmetu in kmetiji nikakor ne more odpovedati, kajti zgolj industrijsko kmetijstvo se ne more držati in se ne bo moglo držati, če družba v njega ne bo investirala več, kakor investira v kmetijo in v kmečkega človeka. Dokazov za to je dovolj na Zahodu in na Vzhodu.
Vse to pa so vprašanja, za katerih rešitev ■industrijska družba še ni našla ustrezne poti, niti še ne more na nje pravilno odgovoriti. Z njimi se mora vendar spoprijeti in jih celovito urediti. Iz svojega prehodnega individualistično—racionalističnega sistema mora preiti na integralen sistem z razvrščeno so-
cialno enakostjo ljudi. Kmeta in kmetijo mora po politični poti uvrstiti v celokupno družbo. Nikakor več jih ne sme pustiti izločenih iz svojih dogajanj, kakor sta to še danes. Pri tem mora »misliti na vrelec, preden bo voda vsahnila", kakor je to pred ameriškim senatom v tej zvezi dejal nek znanstvenik.
Kmečki človek v objemu trgovine
Kakor je freba kmeta v industrijski družbi uvrstiti v celokupno gospodarstvo, tako mora večina kmetov in kmetij bistveno spremeniti svoj odnos do industrijske družbe.
Danes ne more nihče več uspešno kmetovati, če se drži kmetovanja, kakor je bilo pravilno pred 100 leti. Takrat je kmečka družina porabila 90 odstotkov svojih pridelkov zase in jih je le 10 odstotkov prodala na trgu. Današnje razmerje je vendar obratno. 90 odstotkov svojih pridelkov proda kmetijstvo na trgu in le 10 odstotkov jih še potrebuje za svoje ljudi, ker je medtem število kmečkega prebivalstva padlo pod 20 odstotkov skupnega števila prebivalstva In ker so se pridelki po hektarju površine močno povečali.
Že samo s te strani gledano, vidimo, kako močno sta kmet in kmetija v zadnjih desetletjih prišla v odvisnost od trga in trgovine. V zadnjih letih se je ta odvisnost še povečala. Povečala se je s prehodom kmetijstva iz prve faze mehanizacije dela v drugo in sedaj v tretjo fazo. Že druga faza — nadomestitev vola in konja s traktorjem — je odvisnost kmeta od trga in trgovine močno povečala. V tretji fazi, ko je treba za nadomestitev ljudi pri delu vključiti zmogljivejše stroje in traktorje z dvojno količino konjskih moči, kakor so jih imeli prvi traktorji pred desetimi in petnajstimi leti, pa postaja odvisnost od trga in trgovine že marsikje usodna.
Usodna postaja povsod tam, kjer produktivnost ne drži koraka z naraščajočimi Investicijami in vzdrževalnimi stroški in kjer taki mehanizaciji nista takoj sledila poenostavi-
tev kmetovanja in naravnim pogojem odgo-varjaoča Specializacija pridelovanja enega, kvečjemu dveh tržnih pridelkov. Kako usodna je ta odvisnost, vidimo iz tega, da so se n. pr. v Avsfrij letni izdatki za nakup traktorjev in drugih strojev v polletju 1961—1965 povečali za 37 odstotkov, izdatki za gospodarska in stanovanjska poslopja pa celo za 73 odstotkov. Tovrstne investicije avstrijskega kmetijstva so leta 1961 znašale nekaj nad 5 milijard šilingov, leto 1965 pa že okroglo 7,7 milijarde šilingov.
Leta 1966 je vrednost proizvodnje avstrijske strojne industrije znašala 6270 milijonov šilingov. Od te vrednosti je odpadlo na proizvodnjo kmetijskih strojev 1390 milijonov šilingov. Ta znesek si je skoraj v celoti ustvarila s prodajo strojev domačim kmetom, ki pa so poleg tega kupili uvoženih strojev najmanj v isti vrednosti.
Te primerjave ne kažejo le, kolike koristi daje kmetijstvo industriji, marveč tudi kažejo kako pomemben faktor je postalo kmetijstvo tudi za trgovino.
Ker se kmet današnjega časa takorekoč vsak dan srečuje s trgom in trgovino, prihaja zaradi nepoznanja ali neupoštevanja njenih zakonitosti čedalje bolj v njihov objem. Trgovina gleda v njem le »molzno kravo”, od katere čim več zahteva in kateri čim manj nudi. Toda to slanje smo že prej dovolj osvetijili, ko smo govorili o dispariteti cen. Zato se bomo raje obrnili k vprašanju: kako more kmet povečali svojo veljavo in svoj vpliv na trgu s kmetijskimi pridelki In kmetijskimi potrebščinami!
(Se nadaljuje)
KOMASACIJA OČITNO OLAJŠA DELO
Primer projekta
„Weis9enstein-
Puch“
v Dravski dolini
ZAKAJ
in
ČEMU
komasacija
kmetijskih
zemljišči
					
obraz, ves prekrit z mrežo drobnih gubic. Tedaj sem spoznal: da, star je bil najmanj petdeset let.
Ustavil se je pred neko garažo in velel essesovcu, naj odpre.
»Plinski kamion," je rekel in se z roko v rokavicah dotaknil zadnjega dela vozila.
»Izpušni plin, veste," je nadaljeval z razlago, »smo zajeli v posebno cev in jo napeljali v notranjščino kamiona. Le zamislite si, kako je, če Gestapo zajame kokih trideset partizanov in jih lepo ljubeznivo prepusti meni ... Kamion gre ponje, m ko se pripeljejo semkaj, so že mrtvi."
Nasmehnil se je.
»Vidite, z enim udarcem ubijemo dve muhi, bi lahko rekel: bencin nam služi za vožnjo in zadušitev. Se pravi..."
Nalahno je zamahnil z roko.
.... ekonomičnost postopka."
Pomignil je, essesovec je garažo spet zaprl in šli smo naprej.
»Vendar pa," je nadaljeval spotoma, »tega postopka nikomur ne priporočam. Ni čisto zanesljiv. Pri prvih poskusih smo odprli vrata kamiona, mislili smo, da imamo pred sabo mrliče, ljudje pa so bili samo v omedlevici. Ko smo jih vrgli v ogenj, so vpili."
Setzler je privzdignil roko, a sem ga prehitel in rekel:
»Herr Standartenfuhrer, saj po barvi kože poznamo, če je konec: bledi so, z rahlim rožnatim nadihom na podočni-cah."
»Plinski postopek," je povzpel Kellner s komaj opaznim prezirom, »me ne zanima. Kakor sem vam že rekel, uporabljam plin samo takrat, kadar potrebujem trupla. Mene zanimajo samo trupla."
Zogledal sem dolgo kamnito stavbo. Na koncu stavbe visok dimnik iz rdeče opeke, kakršne vidimo pri tovarnah.
»Tole je," je rekel Kellner.
Pred vrati naju je vljudno spustil naprej. Prostor je bil čisto prazen.
»Peči so dvojne,” je povedal.
Sam je odprl težka kovinska vrata ene izmed peči in nama pokazal notranjščino.
»V vsako peč gre po troje trupel, kurimo s koksom. Močni ventilatorji v najkrajšem času razpihajo ogenj do potrebne temperature."
Zaprl je vrata peči in vprašal sem ga:
»Bitte, Herr Standartenfuhrer, koliko takšnih peči bi bilo potrebno, če bi hoteli v 24 urah sežgati 2000 kosov?"
Zasmejal se je
»Dva tisoč, mein lieber Mann! Z velikimi očmi gledate!"
Iz žepa je potegnil beležnico, zlat umeten svinčnik in na papir hitro nametal nekaj številk.
»Osem dvojnih peči."
S Setzlerjem sva se spogledala In Kellner je nadaljeval:
»Jaz imam samo dve dvojni."
Privzdignil je desno obrv, monokel je padel, ujel ga je v desno dlan spretno kakor rokohitrec in pristavil:
»A s temi pečmi si ne pomagam dosti."
»Bitte," je nato rekel.
Spet si je nataknil monokel in stopil naprej. Počakal sem, da je šel Setzler mimo mene, in tako gredoč sem ga nalahno udaril po rami.
Pred vrati nas je že čakal Kellnerjev avto. Setzler je sedel zraven šoferja, jaz pa na zadnji sedež na Kelnerjevo 'levo stran.
Žaltavi in zagatni smrad je postajal hujši in hujši. Avto je peljal proti gozdiču, nad katerim so se sukali črni oblaki dima.
Kellner je šoferju zaklical, naj ustavi. Pred nami se je odprla prijazna gozdna jasa. Na koncu jase se je iz zemlje v dolžini kakih petdeset metrov dvigal gost dim. Sredi dima
se je premikalo nekaj esesovcev in jetnikov, ki sem jih komaj razločil. Včasih so iz tal švigali tudi plameni in takrat so sence ljudi postale rdeče. Smrad je bil neznosen.
Stopili smo bliže. Dim 'in plameni so se dvigali iz širokega jarka, v katerem so goreli kupi trupel obeh spolov. Sredi plamenov so se trupla zvijala in sunkoma poskakovala, ko da bi oživljala. V zraku je viselo nenehno cvrčanje, v ušesa je udarjalo silovito prasketanje in pokanje. Visoki in črni plameni so kdaj pa kdaj zažareli v živo rdečem sijaju, ko da bi kdo prižgal bengalični ogenj. Na robu jarka so se vrstili v enakomerni razdalji kupi golih trupel, s katerimi so bili zaposleni jetniki iz sonderkommanda. Dim je zakrival večino njihovih gibov, toda kdaj pa kdaj so na obeh straneh in po vsej dolžini jarka poletela v zrak gola trupla, v hipu zažarela in padla v ogenj.
Deset metrov od mene je stal neki kapo. Obračal je glavo na vse strani in široma odpiral usta. Verjetno je vpil kakšna povelja, a nič nisem slišal, tako nezaslišano je bilo cvrčanje in prasketanje v jarku.
Kellnerjev obraz je bil rdeč od ognja. Na nos si je pritiskal robec.
»Pridite!” je zavpil in z usti se je moral skoraj prilepiti na moje uho, da sem ga slišal.
Stopil sem za njim. Odpeljal me je na konec jarka. Približno tri metre pod mano je bil med stenami jarka narejen zbiralnik, v katerem je vrela neka gosta tekočina. Površina te goste tekočine se je nenehno tresla, brbotala vsa v mhurčkih, ki so se vzdigovali na vrhu in pokoli. Iz tega pošastnega kotla se je dvignila smrdeča sopara. Nek jetnik je spuščal v zbiralnik vedro, navezano na vrv, zajemal in tekočino dvigal.
»Maščoba!" mi je Keller zavpil na uho.
(Se nadaljuje)
STEPHEN BARR
Obletnica
Stara gospoda sta trčila na zdravje s kristalnima čašama. Nista si bila v sorodu, vendar sta si bila zelo podobna. »Na deseti avgust!« je rekel tisti, ki je bil videti malce starejši.
»In na tvoje zdravje, moj dragi Charles!«
»Štirideset let!« je vzkliknil drugi.
»Dobro isva se imela, dragi moj Je-remy.« Ozrl se je po majhni sobi. Oči so mu obstale na hrastovi omari, majhnem ognjišču, nad katerim je visel uokvirjen ovalen portret, in na platnenih zavesah, skozi katere se je videla murva in rožni grmi.
»Dobra večerja je bila, Jeremy,« je nadaljeval mlajši, ki pa ni imel kaj dosti manj kot petinsedemdeset let. »Lahko rečem, da ni kuharja, ki bi pripravil boljšega divjega petelina!«
Zaradi te pohvale je drugi zardel,
■kot je bilo običajno. »Toda solata,
Charles!« je dejal. Nikoli ni pozabil pohvaliti solate, ki jo je Charles vedno tako zelo okusno pripravil.
»Nihče drug nima tako dobre roke in kako lepo je okrašena miza!«
»Hvala, Jeremy. Medtem ko si bil
na trgu, sem očistil ves srebrni pribor, k a mladega moža v oblačilu iz časa Mislim, da bova ta teden le morala kralja Edvarda. Malo je bil podoben poklicati kakšno zensko. Težjega ci- Charlesu, vendar je imel bolj živa-scenja ne zmorem vec sam.« Vzdih- Len izraz. »Če samo pomislim,« je
»Razen renskega vina,« je rekel Charles. »Mrzlo rensko vino z dobro belo ribo. Kdaj bova spet jedla ribe, Jeremy?«
»Prodajalec z ribami pravi, da jih bo dobil jutri, Charles. Ne smem pozabiti, da moram postaviti buteljko belega vina na led. Bova zdaj brala?«
Charles je zadovoljno prikimal in pobral vrč z vinom in kozarce. Vstala sta od mize in odšla v delovno sobo. Jeremy je prižgal luč, pogledal naslanjač in zmajal z glavo. Charles je segel na polico in poiskal staro knjigo, vezano v rusko usnje.
»Veš,« je Jeremy dejal, skorajda sam sebi, »lahko bi prisegel, da sem včeraj moral premakniti stol...«
»Morda, prijatelj, morda res. Bral bom z največjim veseljem.«
»Oh, Charles, razvajaš me!«
»Razvajava drug drugega, Jere-my.« Charles je sedel v naslonjač in odprl knjigo. Potem si jo je položil na kolena in si nataknil očala z jeklenimi okviri. »Štirideset let...« je ponovil in se ozrl na fotografijo v zlatem okviru nad kaminom. Bila je slika mladega moža
pomislim,« je nadaljeval Charles, »sem tistega dne sedel prav na tem stolu.«
Jeremy se je nasmehnil. »Tako je,« je dejal. »Tako je. In jaz sem stal prav na tem mestu.« Šel je do kami-■7.	v__■ na se naglo obrnil. »Nikoli ne
j ••	•	‘ i i ro s^sP°.mnim> .bom pozabil, kako si bil presenečen!«
da se ji nisem upal odpovedati m sem Zač/se je smejati in Charles se mu
nil je. »Bojim pa se nadležnosti »Da, da, Charles. Dobro se ujemava. Ne bi bilo prijetno, da bi nama kdo pokvaril najino gnezdece. Se še spominjaš tiste strašne kuharice? In njene smetanove omake?«
vse prepustil tebi.«
Jeremy je prikimal in se nagnil nad vrčem. »Še malo portskega vina, Charles? Toda takrat, ko so širili cesto in ko so nama hoteli vzeti del najinega vrtička, si bil ti edini, ki si je upal govoriti s pooblaščenimi.«
»Moral isem, Jeremy, če nisem hotel izgubiti najine murve. Uspelo nama je obdržati prav vse, kar sva že-
je pridružil. »Spominjam se trenutka, ko sem ti pokazal pismo,« je nadaljeval Jeremy, »in si mi rekel ,Glej, glej, pa sem mislil, da sem ga zažgal!*«
Oba sta se na glas smejala ob tem spominu.
O, ko bi vsaj vedel!« je rekel Charles in si brisal oči. »Ko bi vsaj slutil, da sem bil tako nepreviden!
lela, čeprav se je svet okoli naju spre- Najprej sem si seveda zelo očital. To-
minjal. Prepričan sem, da je najina hiša edina v vasi, kjer še vedno svetimo s petrolejkami in svečami. In ta strašni radio! Odkrito rečeno, bal bi se ga dotakniti!«
»Poslušal sem ga samo enkrat,« je rekel Jeremy, »ko sem šel k trgovcu z vinom. Želel sem jim prijetno poslušanje.«
»Veš, Jeremy,« je dejal Charles in vzel kos kolača, »nekoč, ko te še nisem tako dobro poznal, sem se ustrašil, da ise boš naveličal živeti na deželi — tako daleč od vseh zabav in razvedril, ki bi ti jih nudil London. Bal sem se, da boš pogrešal gledališče.«
»Sovražim gledališče, moj dragi Charles.«
»Tega takrat še nisem vedel, moj dragi Jeremy. Ves čas sem se bal dneva, ko boš odšel. Spoznal pa sem, da se v nekaterih stvareh zelo dobro ujemava. Med drugim celo pri knjigah. Kdo je nocoj na vrsti za branje?«
»Mislim, da si ti. Zelo lepo bereš, Charles. Kar poglejva! Včeraj sva končala s ,Prišleci*.«
»Kaj pa Cranford? Že dolgo ga nisva brala.«
»Odlično, Charles, odlično! Nikoli se ga ne naveličam.«
»V redu. Vseeno pa se poskusi ■spomniti, ali nisem včeraj jaz bral?«
»Ne, res ne, dragi prijatelj. Točno se spomnim, da sem moral premakniti stol, ker sem bil tako daleč od luči.«
»Toda, Jeremy, saj to je bilo vendar predvčerajšnjim?«
»Morda imaš prav. Nič zato. Branje mi bo v veliko čast.«
»Vedno si tako obziren, Jeremy. Mislim, da si mi tako zelo prirasel k <srcu prav zaradi tvoje obzirnosti, še celo bolj kot pa zaradi najinega medsebojnega soglasja. Tudi kadar gre za mehko kuhano jajce — dve ali tri četrtine minute!«
»Natanko tako, Charles, natanko tako. Kar pa se tiče vina — zdravo portsko vino ali pa burgundec. Fej, bela vina! Razen —«
da, Jeremy, bil si tako zelo obziren!« »Veseli me, Charles.«
Oba gospoda sta za trenutek pogledala sliko v okviru in Jeremy je zma-
NINO PAISSANI:
jal z glavo. »Dostikrat se sprašujem, kako je potoval,« je dejal, »po pragozdovih ... Jaz se ne bi nikoli odpravil v Afriko.«
»In on,« je odgovoril Charles, »ne bi nikoli živel v Angliji. Bertram je vedno rad potoval. Saj nisva grdo ravnala z njim, kajne Jeremy?«
»Niti najmanj ne. V tem kraju gotovo ne bi imel obstanka. In ta kraj je kot nalašč za naju.« Jeremy je pomežiknil Charlesu in ta mu je prav tako pomežiknil. »Razen tega pa ga to, česar ne ve, tako in tako ne more prizadeti, kajne?«
»Seveda ne, Jeremy. Ko je bratranec John zapustil to premoženje Ber-tramu, še ni vedel, kako neprimernega dediča je izbral! Ni mogel vedeti, da je mlajši brat — to sem dejansko jaz — pravi človek, ki naj uživa na njegovem piosestvu. Če bi Bertram postal lastnik, bi za gotovo prodal, znosil denar v Monte Carlo in ga tam zajjravil. Totem pa je šel v Afriko! Zdi se mi, Jeremy, da sva povsem vzgojno ravnala. Res tako mislim.«
Jeremy je prikimal v znamenje popolnega odobravanja. »Moram pa priznati,« je dejal, »da nisem vedel, kaj boš storil, ko sem ti pokazal pismo. Našel sem ga v 'knjigi, ki si jo takrat bral v postelji, saj veš.«
»Bil sem zelo nepreviden, Jeremy. Seveda pa takrat še nisem vedel, da si tako navdušen bralec.«
»Navadno sem si knjigo izbral v tej sobi, potem pa sem jo nesel s seboj v kuhinjo, Charles,« je rekel starejši. »(Ne bi bilo prav, če bi vprašal tebe...«
»Kakšna obzirnost,« je rekel mlajši. »Vedno imaš prav, jeremy. Ko si mi pokazal pismo, še nisem vedel, kaj nameravaš z njim. Kaj si že rekel?«
»No, mislim da sem rekel: gospod, našel sem to in prebral. Veseli me novica, da vašega brata ni pojedel lev, kot vsi drugi mislijo*.«
»Si me v tistih časih še imenoval ,gospod*?«
»Oh, da. In še skoraj leto dni po tem dogodku.«
»Ah, Jeremy, kako si občutljiv! Kako nežnočuten! In kaj sem ti potem jaz rekel?«
»Rekel si: ,H vala lepa, Jeremy. To je vse.*«
»Da. Potem pa si ti rekel: ,To še ni vse, Charles —‘«
»,To še ni vse, gospod*.«
»Seveda. ,To še ni vse, gospod. Premišljujem, če lahko preselim svo-
Anekdote
Ko je bil Oscar Wilde v Ameriki, mu je vodič pokazal tudi Washingtonovo sliko in mu dejal:
„To je bil izreden človekl Iz njegovih ust nikdar niste slišali laži."
Oscar Wilde pa je pripomnil: »Verjetno je tudi on, kot večina Američanov, govoril skozi nos.”
„Zene," je dejal Wiide, »predstavljajo triumf materije nad duhom, prav tako kot možje triumf duha nad moralo."
»Ljudje delajo napako,” je menil Wilde, „če vse, kor jih zadeva, jemljejo preresno. Če bi se bil jamski človek že naučil smejali, bi naša zgodovina izgledala drugače."
Znan časopis je želel zvedeti od različnih osebnosti, katerih sto knjig imajo za najboljše. Oscar Wilde je odgovoril uredništvu naslednje:
»Kako noj vam naštejem sto najboljših knjig, ko pa sem jih doslej napisal le pet."
Oscar Wilde je veliko zaslužil, vendar še več potrošil in tako je bil vedno zadolžen.
„Moje knjige," je dejal, „mi plačajo kaviar in šampanjec. Kje pa naj vzamem denar za sobo in jedačo)”
je stvari v sobo za goste — sobe za služinčad so nekoliko hladne, gospod.* Reci mi, Jeremy, kakšen sem bil, ko si mi to rekel?«
»Mežikal si, Charles.«
»Daj no, prijatelj, nikoli ne mežikam.«
»Takrat pa si. Končno pa si rekel: ,Zakaj naj ti to dovolim?* Jaz pa sem ti odgovoril: ,No, gospod, rad bi se preselil v sobo za goste, vi pa bi še vedno radi spali v gospodarjevi spalnici. Ali boste še lahko, če bo Bertram zvedel za svojo dediščino?*«
»Da, tako je bilo. Sprva sem bil malo ogorčen, kajne? Dejal sem: ,Ali misliš, da te bom sedaj razrešil dolžnosti in ti odstopil sobo za goste? In odgovoril si mi: ,Nikoli nisem pomislil, da bi zdaj vi kuhali, gospod. Nikoli ne bom dovolil nikomur, da bi kuhal za naju.*« Charles je zadovoljno prikimal. »To si dobro ukrenil. Občudoval sem tvojo poštenost. Jeremy.
»Bojim se, da me ravno nisi bil preveč vesel, dragi moj Charles.«
Radovednost na nepravem mestu
Ko je Giorgio nekoč spet sedel pri svojem zobnem zdravniku, je opazil, da stoji v ordinacijski sobi velik gramofon. V presledku med vrtanjem je Giorgio radovedno vprašal zdravnika, ali v posebno hudih primerih svoje žrtve z glasbo pomirja ali celo uspava.
»Moje žrtve? Ne, gramofona, ki ga včasih navijam, moje žrtve ne bi razumele kot pomiritev svojih živcev!" je odgovoril zobni zdravnik in lahkotno kot Indijanec čedalje bliže škrabljal k živcu Giorgiovega zoba. Toda vtem ko je Giorgio v svoji radovednosti razmišljal, čemu je potemtakem v ordinacijski sobi gramofon, 'je iznenada nastal naslednji presledek v vrtanju. Takoj je zobnega zdravnika vprašal:
„Čemu pa potemtakem stoji tu ta gramofon? Pa menda vendar ne fako kakor pozabljen cvetlični lonec brez cvetlice? Saj ta soba ni hkrati del vašega stanovanja?"
»Gramofon je moj vrli pomočnik," je odgovoril zobni zdravnik. »Lahko bi ga primerjali z orjaškim krčmarjevim hlapcem, ki meče iz krčme nadležneže ali pijane goste.
»Dragi doktor," je dejal Giorgio. »Vi mi ne samo neusmiljeno vrtate po zobeh, marveč tudi trdo preizkušate mojo radovednost. Povejte, mi torej, čemu stoji tukaj ta gramofon?"
Zobni zdravnik se je smeje obrnil k svoji asistenfki.
»Luisa, ali bi našemu radovednemu gospodu pokazali našo predstavo?"
Luisa je prikimala. Tedaj je dejati zobni zdravnik Giorgiu:
»Cesto se mi pripeti, da prav takrat, ko imam največ dela, ko sem že utrujen in zgaran, ko bi rad končal, pride razburjen bolnik, 'kot da sem čakal samo še njega, nebodigatreba! Pride torej človek, ki si domišlja, da mu moram brezpogojno takoj plombirati zob! Draga Luisa, kaj storiva v takšnem primeru?"
Asistentka je stopila v čakalnico; takoj se je vrnila, rekoč:
»Gospod doktor, zunaj čaka nekaj ljudi, predvsem neka dama, ki hoče, da bi jo brezpogojno takoj sprejeli. Pravi, da ne more več vzdržati."
»Dobro," je odgovoril zobni zdravnik, »zdaj pa navijte gramofon. Toda nikar ne pozabite na vrata ... Ah, saj ste jih pustili samo priprta!"
Luisa je tiho stopila h gramofonu. Dve, tri sekunde pozneje se je že razlegalo iz zvončika strašno tuljenje, kakršne Giorgio še svoj živ dan ni slišal, niti ko je gledal najbolj grozljive in krvave gangsterske filme. Vmes pa se je razlegalo škrtanje desetih ali še več vrtalnih strojev. Giorgiu je pot oblil čelo. Bilo mu je, ko da sliši tuljenje tisočerih mučenih norcev.
»Tega ne vzdržim!" je kriknil in planil pokonci, da bi zbežal iz ordinacije.
»Stojte, ostanite tu!" je vzkliknil zobni zdravnik. »Saj midva še nisva končala. Samo še malenkost!"
Komaj je spravil Giorgia na mučilni stol.
»Takoj bova opravila!" je rekel smeje. »Da, to gramofonsko ploščo sem posebej naročil. Ali zdaj razumete, da mora človek pobegniti iz čakalnice, če sliši to grozljivo tuljenje, tudi če ga zobje res bole? A kaj šele bolniki s slabimi živci in pa takšni, ki si samo domišljajo, da jih zobje bole in da jih moram nemudoma pregledati"
»Da, pobegniti vam morajo celo junaki v prenašanju bolečin!"
»Čakalnica je prazna!" je dejala Luisa, ki je bila pogledala skozi priprta vrata.
»Tem bolje!" je menil zobozdravnik in se obrnil h Giorgiu. »Se bom vsaj popolnoma posvetil vam. Lahko se kar takoj lotiva še drugih vaših zob. Konec koncev mi je vaša radovednost pregnala druge bolnike. Nikjer pa ni rečeno, da bi moral zaradi vaše radovednosti na nepravem mestu trpeti škodo."
In začel je vrtati, da je videl Giorgio vse zvezde.
»To je bilo pozneje, ko sem vso stvar dobro premislil. Potem sem se te hotel kako znebiti. To pa bi pomenilo, da bi ostal sam, tega pa nikakor nisem želel. Res je, da si mi postal večji prijatelj, potem ko si spremenil svoj položaj v tej hiši. Zelo dober prijatelj in čudovit kuhar! Še sam Savorin ne bi kuhal bolje od tebe, dragi Jeremy!«
Jeremy je spet zardel. »Seveda je tudi umetnost pripraviti mizo,« je dejal. »Zaslužil bi najvišjo nagrado za svoje lepe šopke rož! Mala hiša se kot biser sveti pod tvojim nadzorstvom. In točno veš, kje je kakšna stvar.«
Charles se je nasmehnil. Oči so se mu zasvetile, čisto malo in neopazno. Za trenutek je umolknil, potem pa dejal: »Kako odlično idejo si imel, ko si mi predlagal, da bereva naglas drug drugemu. Nič več nisem pričakoval! Kaj misliš, če bi danes, ko je obletnica, srknila požirek žganja?«
»Odlično, Charles, odlično! Takoj ga bom prinesel.«
»Ne, ne, moj dragi prijatelj, sam ga bom prinesel. Vztrajam!«
Malo mlajši — morda je imel šele štiriinsedemdeset let — je vstal in se čez nekaj trenutkov vrnil s starinsko steklenico in visokimi kozarci. Nazdravila sta drug drugemu in Charles je dejal: »Tako dolgo sva se pogovarjala, da je že pozno. Utrujen sem, moj stari prijatelj. Kaj pa, če danes ne bi brala?«
»Kakor želiš, dragi Charles. Tudi jaz sem utrujen. Torej, lahko noč, Charles.«
»Lahko noč, brala bova jutri.«
Jeremy je ugasnil svetilko in šla sta — vsak v svojo udobno spalnico.
Ko je Charles zaprl za seboj vrata, se je za trenutek ustavil in pomislil. Prav imaš, stari prijatelj, si je rekel, res imaš prav. Točno veš, kje je kaj v tej hiši.
Približal se je steni, kjer je visela še ena slika njegovega starejšega brata. Bila je temne barve in Bertram je nosil jahalno obleko. Transvalski klobuk si je poveznil na eno stran, v rokah pa je držal veliko puško.
Charles ga je opazoval nekaj trenutkov. Kar čudno se mi zdi, si je rekel, da se ne morem odpovedati starim spominom.
Snel je sliko s stene in jo odprl na hrbtni strani. Pred njim je ležal izrezek iz časopisa, starega že osemintrideset let. Na njem je pisalo o nesrečni smrti Angleža, ki je pred dvema letoma pobegnil iz levovih krempljev, pa je zdaj podlegel zelo redki tropski mrzlici.
videti, moj potihoma dejal
Tega ne smeš nikoli dragi Jeremy,« je Charles. »Ne vem, kaj bi se zgodilo z nama, če bi zvedel, da je bilo tvoje izsiljevanje neutemeljeno? Kaj vse bi se mi lahko primerilo?«
V KRATKEM BO V JUGOSLAVIJI IZŠLA:
Zbirka o elementarni kulturi in izobrazbi
Skupnost kulfurnoprosvefnih organizacij bo jeseni izdala prvo širšo povojno publikacijo o elementarni kulturi in osnovni izobrazbi občanov. Zbirka, ki bo vsebovala vrsto analitičnih člankov in študij, bo vsebovala pojasnila z dvodnevnega zveznega posvetovanja o elementarni kulturi, ki je bilo letos junija v Beogradu, njen namen pa je, da da pojmu osnovne kulture širši, vseobsegajoči individualni in družbeni pomen. Ta pomen se ne nanaša le na vprašanje pismenosti prebivalstva, marveč tudi na samostojno razumevanje potrebe po spoznavanju kulturnih dobrin, na sodelovanje ljudi pri kulturnih dejavnostih in kulturnem ustvarjanju, ne nazadnje pa tudi na zdravstveno, tehnično in drugo kulturo človeka in na njegovo lažje razlikovanje med lažnim in pravim na področju kulture.
Prežeti s takšnim pojmovanjem elementarne kulture so avtorji omenjene zbirke in udeleženci posvetovanja dali poseben poudarek spoznanju, da je kultura, zlasti osnovna kultura sestavina družbene biti in da kultura ne more biti zunaj tokov družbe in da ni nekaj, brez česar lahko živimo.
V zelo dokumentiranem navajanju tistega, kar je treba na tem področju spremeniti ali odstraniti, so avtorji zbirke tudi opozorili na nujno potrebne sociološke, pedagoške in druge vidike, pod katerimi je treba razumeti uspešen razvoj osnovne kulture. Med drugim so poudarili izredno velik, celo odločilen pomen družinske vzgoje v elementarni kulturi mladih. Ob drugih tradicionalnih oblikah vzgoje mladih — ugotavljajo — bi bilo prav tako potrebno zopet oživiti tudi ljudsko kulturo, to se pravi oblike tiste kulturne dejavnosti, ki se odlikujejo s spontanostjo, prostovoljnostjo, amaterizmom in ustvarjalnostjo.
Vse to lahko prispeva k vzpostavitvi bolj kompleksnih vplivov na posameznike, da bodo kulturo bolj negovali in propagirali. Zbirka tudi obravnava potrebo po Vključitvi vseh družbenih sil v neposredno pospeševanje elementarne kulture in izobrazbe. Spričo stagnacije in nazadovanja v razvoju elementarne kulture, ki ju opažamo tudi pri nas, bo ta zbirka gotovo zanimiva za vse, katerih naloga je, da skrbijo za osnovno izobrazbo našega človeka.
86. dunajski mednarodni velesejem
od 10. do 17. septembra 1967
Sejemska palača:
TEKSTILIJE IN MODA
Modne revije — Obleke — Perilo — Salon 'krzna — Teden petljaste mode — Tekstilije za dom — Talne obloge in preproge — Usnjeni izdelki — Umetna obrt — Igrače — Razstava športnih potrebščin — Nakit — Ure Dnevno na dvorišču sejemske palače: Dunajska revija krznene mode združenja dunajskih krznarjev
Kolektivne razstave inštitutov za gospodarsko pospeševanje Nižje Avstrijske in Tirolske Paviljon iznajdb
Posebna razstava »Sami lahko napravimo"
Sejemsko razstavišče:
TEHNIKA — INDUSTRIJA — OBRT
Gradbeni sejem — Kurjava in zračenje — Razsvetljava — Pisarniški stroji in oprema — Camping, čolni, stanovanjski vozovi — Elektrotehnika — Gospodinjske in kuhinjske naprave — Stroji in orodja za obdelavo lesa — Obdelava umetnih snovi — Živilska industrija — Kovinska industrija — Šivalni in tekstilni stroji — NE-kovine in izdelki — Foto in kino — Radio in televizija
Posebna razstava »Embalaža"
.
RADIO CELOVEC
KMETIJSTVO
Razstava kmetijskih strojev s predvajanji — Semenja — Eksportna razstava plemenske in vprežne živine — Poučna razstava mineralnih gnojil Posebna razstava: »Rože in zelenjava — zdravje in veselje"
Živila in nasladila — Vinska pokušnja
Posebna razstava v paviljonu dunajske trgovinske zbornice: »Cesta uspeha — obrtna eksportna razstava"; v paviljonu delavske zbornice: »Prosti čas" Uradne razstave 18 držav s 4 kontinentov (sejemska palača in razstavišče)
Obe sejemski napravi — sejemska palača in sejemsko razstavišče — sta odprti dnevno od 9. do 18. ure, vinska pokušnja in sejem živil pa do 20. ure Za obiskovalce sejma izven Dunaja popust na železnicah in avtobusih. Sejemske izkaznice pri deželnih zbornicah obrtnega gospodarstva, deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah (razen Tirolske in Predarlske) ter pri vseh posebej označenih prodajalnah (potovalnih uradih itd.)
I. PROGRAM
Porazila: 5.45, 5.45, 7.45, 10.00, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne odda)«: 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled ■poroda — 7.55 Gospodarsko vesti — 9.00 Poidrav nate
—	10.03 Za gospodinjo — 11.00 Roman v nadaljevanjih
—	12.45 Oddaja ra podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — *4.00 Razglasi — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 11.30 Odmev časa — 19.00 Šport in glasba — 20.10 Deželna poročila
—	22.10 Pogled v svet.
Sobota, 19. 8.: 6.05 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 11.00 Naša lepa domovina — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Človek, kot ti in jaz, roman — 16.00 Iz vseh dežel zveni
—	16.30 Pogovor z gostom — 17.00 Cinecitta — 18.20 Glasba za delopust — 20.20 Figarova svatba, opera.
Nedelja, 20. 8.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.45 Glasbeni jutranji sprehod — 10.30 Navmesni pristanek, pripovedka
—	12.45 Ogledalo mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate
—	16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Nič kot veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Daj mi vse, kar imoš — 21.15 Od Donave in Rena.
Ponedeljek, 21. 8.: 8.15 Izgorela zadeva, roman — 8.45 Ljudska glasba z vsega sveta — 15.15 Komorna glasba —
15.45	Koroški knjižni kotiček — 17.00 Srečanje umetnikov ob Bodenskem jezeru — 18.00 Zbor Radia Celovec —
19.30	XY ve se — 20.20 Iz zgodovine koroškega turizma
—	20.35 Pripovedujemo in prepevamo o deželi Drave —
21.15	Iz naše knjige za goste.
Torek, 22. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Poletje gre h kraju — 15.45 Koroško pesništvo — 18.00 Četrt ure deželne vlade — 18.15 Koroška avto- in moto-revija — 20.20 Navmesni pristanek, pripovedka — 21.35 Godalna skupina Withelm Dumka.
Sredo, 23. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Sodobna zborovska glasba — 15.45 Predstavljamo vam —
18.00	Četrt ure deželnega mladinskega sekretariata — 18.15 Ali mora moj otrok v izjemno šolo — 20.20 Sprehod po Salzburgu — 20.30 Orkestralni koncert.
Četrtek, 24. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Moja ljubica mala — 18.00 Kmetijska oddaja — 18.15 Pravljice v narečju — 19.30 XY ve vse — 20.20 Rudniggerjeve pesmi — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja.
Petek, 25. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 In prgišče soli — 18.00 Umetnostna kritika — 18.10 Koroške pihalne godbe — 20.20 Prijetno zabavo.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Dnevno odda)«: 6.40 Jutranja opazovanja — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Razglasi — 16.30 Koncertna ura —
17.10	Kulturna poročila — $7.50 Kaj slišimo danes zvečer —- 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 19. 8.: 6.20 Oo, to je moja melodija — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar —
9.45	Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Odmev iz Avstrije
—	14.00 Tehnični razgledi — 15.30 Koncert dunajskih simfonikov — 17.50 Šport in glasba — 19.10 Johonn Strauss, oče — 19.30 Salzburške slavnostne igre — 20.00 O knjigah in tistih, ki jih pišejo — 20.45 Poj in pleši z nami.
Nedelja, 20. 8.: 8.05 Kaj je Avstrija — 9.10 Mali jutranji koncert — 11.00 Salzburške slavnostne igre — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Dobrodošli v Avstriji — 14.30 Izgorela zadeva, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina —
16.00	Dirke s športnimi avtomobili v Zeltvvegu — 17.10
MIZA IN 4 STOLI ZA VRT IZ KOVINE IN PLASTIKE
*U. 695.—
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Oobrla vas - Eberndorf
A »441	4*1. |»-41-14| 2R4
Operna scena — 18.00 Magazin znanosti — 18.30 Visokošolski tedni v Albachu — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Li.nke, Fali in Lehar — 20.40 Glasba za vse.
Ponedeljek, 21. 8.: 6.20 Odkrito povedano — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov —
13.30	Za prijatelja oper — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Knjiga meseca — 19.30 Salvnostne igre v Bregenzu — 21.15 Večerni koncert.
Torek, 22. 8.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Kratko in jasno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.30 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Orkestrolni koncert — 16.00 Zenska oddaja —> 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol —
17.30	Giebischeva lirika — 19.30 Poznaš svet — 20.30 Dirigira Robert Stolz — 21.30 Znameniti glasovi.
Sreda, 23. 8.: 6.05 Odkrito povedano — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja oper
—	16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Lepa pesem — 19.30 Jazz glasba
—	20.00 Večer pri Niču Dostalu.
Četrtek, 24. 8.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9-00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Orkestralni koncert — 16.00 Zenska oddaja — 16.30 Cerkev v dialogu — 17.15 Mau-piti, zadnji raj v Južnem morju — 17.30 Hubo Bali — 19.30 Melodija in ritem — 20.30 Vsaka reč ima dve strani —
21.15	Moderna gradnja mest med kaosom in načrtovanjem.
Petek, 25. 8.: 6.05 Nobeden ne bo zmagal — 6.40 Oddaja delavske zbornice — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Ob stoletnici rojstva Umberta Giordona — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Bestselerji preteklih dni — 19.30 Velika postaja — 21.45 Mi in gore.
Slovenske oddaje
Sobota, 19. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.00 Koroške narodne.
Nedelja, 20. 8.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 21. 8.: 14.15 -Poročila, objave, pregled sporeda — Iz ljudstva za ljudstvo — 18.15 Spomin na festival folklore.
Torek, 22. 8.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik
—	Kulturna panorama.
Sreda, 23. 8.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
četrtek, 24. 8.; 14.15 Poročila, objave — Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi.
Petek, 25. 8.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Cerkev in svet.
RADIO LJUBLJANA
odda}a na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 94,4 — 94,5 97,7 — 98,9 MHi.
Potožila: 5.00, 4.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30.
Sobota, 19. 8.: 18.35 Hazy Ostervvald — 19.30 Cas v sliki
—	20.15 Stričkove sanje — 22.30 Blato pod nogami, pu-stolovski film.
Nedelja, 20. 8.: 13.10 Dirke športnih avtomobilov v Zeltvvegu — 17.03 Za otroke pod 11 let — 17.30 Svet mladine
—	18.30 Kaj lahko postanem — 19.00 Avstrijski portret
—	19.30 Aktualni šport — 20.25 Vse zlato tega sveta — 21.50 Zlati zvok.
Ponedeljek, 21. 8.: 18.33 Kraj dejanja	—	19.30	Cas	v
sliki — 20.15 Z dežnikom in klobukom — 21.05 Tale naš svet — 22.10 Nega novorojenčkov.
Torek, 22. 8.: 18.30 Glasbena oddaja	—	19.30	Cas	v
sliki — 20.15 Horizonti — 21.00 Avkcija pri Gwendolynu. Sreda, 23. 8.: 11.03 Zadnje poletje — 12.25 Enaindvajset
—	17.03 Listamo po slikanici — 17.25 Iz življenja živali
—	18.00 Za družino — 18.35 Tako so živeli leta 1618 —
19.00	Podobe iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Beg iz Serailla.
Četrtek, 24. 8.: 18.35 Velika kariera — 19.00 Športni ka-leidoskop — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Pravi Jakob, igra
—	21.35 Prometni razgledi.
Petek, 25. 8.: 11.03 Pravi Jakob — 18.35 Voz 54, prosimo javiti — 19.00 Kakor vidijo drugi	—	19.30	Cas	v
sliki — 20.15 Usoda, drama — 22.05 Jazz v Evropi.
Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informativna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice.
Sobota, 19. 8.: 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 S poti po Mediteranu
—	11.20 Narodni i-n domači napevi — 12.10 Plesni ritmi
—	12.40 Operetni zvoki — 14.05 Od melodije do melodije
—	15.40 Valburgina noč iz opere Faust — 17.35 Igramo beat — 18.15 Z godci in pevci po naši deželi — 18.45 ,S knjižnega trga — 20.10 Izbrali smo vam — 20.30 Redni potnik na liniji U, igra — 21.15 Pokaži, kaj znaš — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 20. 8.: 7.30 Za kmetijske proizvojalce — 8.05 Krasen cirkus, otroška igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij
—	12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Kar po domače — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Iz sveta opernih melodij — 16.00 Barake, igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 20.10 V nedeljo zvečer —
22.15	Serenadni večer.
Ponedeljek, 21. 8.: 9.00 Za mlade radovedneže — 9.30 V svetu operetnih melodij — 10.35 Nežna je noč, podlistek — 11.20 Kaleidoskap zabavnih zvokov — 12.10 Kaj bi te vprašal — 12.40 Študentski oktet iz Ljubljane — 14.35 Voščila — 15.40 Zbor DPD Svoboda iz Celja — 17.05 Operni koncert — 18.15 Izbiramo zabavne melodije — 18.35 Interna 469 — 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij — 21.05 Letošnje Dubrovniš-ke poletne igre
Torek, 22. 8.: 9.00 Počitniško popotovanje — 9.30 Iz oper starih mojstrov — 10.15 Ansambli in orkestri zabavne glasbe — 11.20 Slovenska zborovska in narodna glasba
—	12.10 Pisana paleta melodij — 12.40 Pihalni orkestri — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 V torek nasvidenje — 17.05 Iz naših koncertnih dvoran — 18.15 Domači ansambli — 18.50 Na mednarodnih križpotjih —
Sobota, 19. 8.: 18.00 Vsako soboto — 18.15 Mladinska igra — 19.15 Sprehod skozi čas — 19.40 Obzornik — 20.00 Dnevnik — 20.38 Festival zabavnih melodij — 23.00 Golo mesto, film.
Nedelja, 20. 8.: 9.30 -Poljudnoznanstveni film — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mornar na triciklu, otroška oddaja — 11.30 Serijski film za otroke — 18.55 Perry Mason, film — 20.00 Dnevnik — 20.50 Zabavno glasbena oddaja.
Ponedeljek, 21. 8.: 18.45 Naš Jaka, film — 19.05 Zdraviliški turizem — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.40 Obzornik — 20.00 Dnevnik — 20.38 Idealni soprog, drama
—	21.40 Teme z variacijami.
Torek, 22. 8.: 18.40 Polet na Mars — 19.00 Potovanje po Aziji — 19.40 Obzornik — 20.00 Cimaron Kid, film — 21.30 Iz del Iva Andriča.
Sreda, 23. 8.: 18.15 Tisočkrat zakaj — 19.00 Reportaža
—	19.40 Obzornik — 20.00 Dnevnik — 20.38 Kaj je resnica, drama — 21.40 Jazz festival v Ljubljatni.
Četrtek, 24. 8.: 17.10 Lisasti zajček — 17.25 Slike sveta
—	18.15 Kam, kje, kako v soboto in nedeljo — 18.35 Zabavno glasbeni zaslon — 19.00 Vandrovec — 19.40 Obzornik — 20.00 Dnevnik — 20.38 Drama — 21.40 Glasbeni magazin.
Petek, 25. 8.: 18.45 Vizitka — 19.00 Mozaik kratkega filma — 19.40 Obzornik — 20.00 Dnevnik — 20.38 Aida, film.
20.10	Jože Kampič in njegov ansambel — 20.30 Limuzina misfra Sofranija, igra.
Sreda, 23. 8.: 9.00 Pison svet pravljic in zgodb — 9.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.45 Človek in zdravje — 11.20 Popevke in plesni zvoki — 12.10 Rimske pinije — 12.40 Polke in valčki — 14.35 Voščila — 15.40 Odlomki iz opere Čarobna piščal — 18.15 Iz operetnih odrov — 18.45 Naš razgovor — 20.10 Othello, opera.
Četrtek, 24. 8.: 9.00 Počitniško popotovanje — 9.30 Iz ruske baletne glasbe — 12.15 Naši solisti v francoskih operah — 11.20 Za vsakogar nekaj — 12.10 Valčki in mazurke — 12.40 Slovenske narodne — 14.05 Za prijetno popoldne — 15.40 Zbor francoske radiotelevizije — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.15 Turistična oddaja —
20.10	Četrtkov večer — 21.00 Literarni večer.
Petek, 25. 8.: 9.00 Pionirski tednik — 10.35 Privlačnost druge obale, podlistek — 11.20 V plesnem ritmu — 12.10 Opoldanski intermezzo — 12.40 Pihalni orkestri — 14.05 Operetni napevi — 14.35 Voščila — 15.40 Zabavni zbori
—	17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Kulturni globus — 20.10 Akademski pevski zbor iz -Ljubljane — 20.40 Plesna glasba naših dni
—	21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
RADIO TRST
oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek. Frekvenca 98,3,
96,1	in 100,5 MHz.
Porečlta: 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15.
Dnevne oddaje: 14.15 Dejstva in mnenja — 20.00 Šport.
Sobota, 19. 8.: 12.10 -Lugonsko jezero — 13.30 Semenj plošče — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Avtoradio — 16.30 Pravljice slovenskih avtorjev — 17.50 Ne vse, toda o vsem — 19.00 Počitniška srečanja — 19.30 Zabavni ansambli — 20.30 Teden v Italiji.
Nedelja, 20. 8.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 14.30 Sedem drvi v tednu — 16.00 Martin Krpan — 19.30 Jakobus Gallus iz Trsta — 21.00 Kro-matična fantazija.
Ponedeljek, 21. 8.: 12.10 Počitniška srečanja — 13.30 Priljubljene melodije — 17.50 Starokrščanske bazilike v Italiji — 21.00 Slike iz narave v slovenskem pripovedništvu.
Torek, 22. 8.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.50 Ne vse, toda o vsem — 18.00 Zborovske skladbe Rada Simonitija
—	18.30 Koncertisti noše dežele — 19.00 Beli kit Moby Dick, povest — 20.30 Kraljična vrtnic, opereta.
Sreda, 23. 8.: 12.10 2ena in dom — 17.50 Razvojne stopnje sodobne medicine — 20.30 Simfonični koncert.
Četrtek, 24. 8.: 12.10 Z-nanost in tehnika — 17.50 Odvetnik za vsakogar — 18.00 Zbori naše dežele — 19.00 Otroci na počitnicah — 20.30 Poslednji roman, komedija —
21.10	Jozzov kotiček.
Petek, 25. 8.: 12.10 Med tržnimi stojnicami — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta — 17.50 Kam v nedeljo —
18.30	Slovenski solisti — 19.00 Komorni zbor iz Celja —
20.30	Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe.
Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gosometergosse 10, telefon 56-24. — Tlsko Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. •— Dopisi naj se pošiljajo na naslov; 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124.
Herausgeber, Verleger und Eigentumer:	Zentralverbond
slowenischer Organisationen In Karnten; Chefredakteun Rado Janežič, verantwortlicher Redakteur: Blaž Slngerf Redaktion und Verwaltung; 9021 Klagenfurt, Gasometer-gasse 10, Telefon 56-24 — Druck: Drau Verlags- u. Druck-gesellchaft m. b. H. Klagenfurt - Ferlach. — Zuschriften an; 9021 Klagenfurt, Postfach 124.
AVSTRUA
T'« Le VIZI J &
JUGOSLAVIJA