-   37   -
Odkritoserčne misli nekiga kmeta.
(Resnično pripovedanje na G.)
Te dni pride nek kmet k enimu gospodu, in ga takole nagovori:
K. So pač slišali, kaj se je nerodnima pri nas pri-mirilo? So pa tudi slišali, kaj so z enim teh gerdunov storili? Zaperli so ga za dva dni, potem pašo ga spustili, brez de bi mu bili kaj dali po r—; to vender ni prav, de take gerdobneže nič s palico ne pokore.
G. Kaj ne veš, de je to prepovedano?
K. O! to ne more biti, kdo je prepovedal ?
G. Postave so take.
K. Kdo je take postave dal?
G. Leti gospodje, kteri zdaj postave delajo.
K. Slišijo. To je slabo; če je tak6, potlej smo pa vsi proč. Zakaj če se gospoda še tako skrega, se vender nobenikrat ne stepe. Ce pa med nami nar manjši prepir vstane, se koj stepemo. Zato ni treba, de bi gospodo tepli, kmet pa mora tepen biti, če kaj pregreši, sicer postave ne zapopade.