STANOVANJSKA PftOBLEMATIKA
Stanovania in barake
Skupna seja predsedstva občinske konference SZDL in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine
Ziiana je, pA v LJubljani fie vedno primanjkuje 8.(100 stanovanj in da imamo stal-r>e |e?.ave pri olMiavljanju slarUi stanovaiijsliih agradb. ' NiC maiijši probiom niso ba-ralcarska nasflja, ki jihkljub naporom ne moremo odst.ra-niii liiko hifro, kot bi želell. O leh )n dmgih problemih s!an(n4tniske usgracliije so razpravljaH na skupni seji člnn) predscdsti* obfinske fcontcrence SZDL in delega-ti tlmžbfnopolitu^ncga abova občlnske skupaeine,
V ptjroCilih in razpra<vi so se zHVTserli aa nadaljTnjl hit-rej-il razvoj delegatskih odno-Bnv v sianDvaivski samoup-ravi, zia saniouprairno odlo. čanje v združenem delu. v »borih stanovaicev, hišnii) m-ctih ln Itrajevnili skaipno-siih. Puvsod, Itjsr ** nl or-ganlzlrana hL^na samouprava. Je treba uslanoviti zbore sia-nuvalcev in '.iLSne svete, ki liij prevzamejo naloge up-ravljanja in gospodarjenja s stanovanjskimi hifoimi. Mor-da je zanimlv poduteTc, da so za Bežigradom do dnnes mtanovili 305 liiSnlh svetov, c(l ieh pu jih 25 odstotkov ne opravl,ia svojih nalog. To je preclvsem posledica netire-jenih odnosov med stanoval-ci in stanovanjskun podjet-jem. posebno pa mod. sled-njim ln etažnfcni lastnlkl. Te odnose moramo urediti, hlš-ni sveti pa morajo ^crbeti 7ix boljšo kadrovsko politlko In k delu pritegniti slanni-valce, k! imajo organizacij-ske spasobnostl. Le tako bo-do lahko hištii sveti postali nosilci v»eh družbenoekonom-
skih   odiiosov    v    stanovanj-sklh naseljiii.
SiELnovanj.slta gradnja In ob-nov^ stai-ih stanovanj posl-a-ja V5e dražja. To je posle. dica siabo izvedenih instala-cijskili del, saj je večkrat treba popravljati &e skoraj nove zgradbe. kar 2inanjSuje že i«ko preskromna sredst-va. Da bo gradnja postala cenejšH, bo treba izdelati si-steni nagrajevanja projektan-tov, ki bi izdelaU cenejše in racioriilnejSe projekie. Pri gradnji snsesk je treba po-enotiti teCinologijo, gracibišča pa organiztrat.i tako, da bo-do vsi stroji In spremljajoči objekti popolnoma izkoiišče-ni,   ne   g!ede   na   to,   koliko
gradbenth podjetij sodeluje pri delih. To bomo dosegli še[o takrat, ko bodo tndi de-lov-nc orgSanizacije v gradbe-niStvii spoziiale, da mora bi-ti dmžbeni interes pred či-stim podjetniškim. Gradnja bo cenejša, če bonio gradili celotne soseske z vso infra-st-rukturo naenkrat, več (Sa-sa pa bo treba posvetiti tu-dt pripravam rJs gradnjo.
Delegnti so ugoiovili, da se barakarska oaselja za Beži-gradom ne Sirijo več, kar je gotovo rezuitat prlzadevanj in odlof'nih stialiSč obfiinskih dejavnikov. ObOino pesti le pOinan.fkaLi.ie finančnih sred-st#v, da bi dokončno. odpra-vila ta naselja, ki se ne mo-
()1> praxnovanju Iclošnjih jubilejcv si slovesnosti stcdij« ilriifia ¦/;» dmgo. Tuili v krajeviiili sktipntisUh Ssvlje. 1'osavje in TamačevtfJarše so pripra\ili ob lej priložnosll siavnostno akadcmijo s kulluriiiiti programom, na kaieri so prizadev nim družbenopolitičniin dfiavccm tukrat prvič podellli bio-nasta odlicja OF (nn sliki). O ostalih prazničnih dogotlkih poročiinio na 3. stranl, kjer lahlso prebprete tudi zapis o predvojiiem tfclovanju komunistov za Bežigradom z naslo-votn la Iskre plamm.
rejo pohvaliti s ČLstočo to higieno, tako da pcetl ne-varnost epidemij širšeaiu ob-močju Ljubljane. Nevarnost Je toliko večjU, ker stojeba-rake v ožjili vadnili rezerva-tih, iz katerih črpa MesLtii vodovod vodo za celo mesto. Delegati so se zavzeli, da de-nar, ki je abron v te name-ne na ravni mesla (okrog 150 inilijonov), razdele obfiinam, ki Že iniiajo narejene progra-me za odpravo takih naseHij. ostale pa bodo priile na vr.sto kasneje. ko bodo te programe tzdelale.
V naži abfiini pa Se vedno ni želenih uspehov pri pre-preLeT.'an,iu in odpravljanju črnih gradenj. Krirde pri t^-n nc nosijo olJčinski orgte-ni, ampak in^i>ekcijska služ-ba, ki takUi gradenj ne pra-prečuje dovolj učinkovito, saj sc omejuje le na Lzdajanje odločb, torej na neke vrstf papirnste iikrepe. Zaradi te-ga so deleg&ti prediagali usta-novitev tehnične službe vme-,stu, ki bo '.litro in ueinkovi-to reagirdla na zafietek ne. dovoljene gradnje. Sta'ne težave in nepnjetnosti pn povzročajo tudi prebivaloi teh naselij. ki želijo i^-siliti prikljutke na vodo-vodno in električno omrežie. Nazadnje se je to zgodlio med prvomajsbiml prazniki, ko so prebiVfllci Crnili gra-denj v Tomačevem izkopali s stroji jarke in naredili pri-ključke za vodo za 25 neza-konito postavljenih hiS. Tako ravnanjE je vredno obsodbe in zahteva takoJSnje tikrepa-iye prislojnlh organov.
DUŠAN RENCELJ