Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.$ za pol leta2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr.
Tečaj AII.
Ljubljani v sredo
marca
1854.
List 19
Velika koristnost sončnice

(Konec.)
skega blaga in domaćega dnarja bi se moglo v okom priti.
Pomoć je pa najdena
ko
obilo
soncnic
v.	^	VU1WV j«^ JJ«, najutiiu-, nu Ml uirnu - o U 11 U II I
Kakor smo povedali, je nar veći dobićek od sadili, ter upotrebovali od njih, kar imajo porablji
soncnic olje, ktero se deia iz njih zernja. Ni do- yega v sebi. Po nasaditvi tega koristnega bilja bi bro prešati zernja za olje naravnost, ko je iz rože zamogel prosti kmet ne le za hišo potrebnega pa
vzeto bilo, temoć, ko je
bilo poprej posušeno, liva si napraviti, temoć prodajal bi ga tudi po se dene v strojarski mlin, kjer se pira odlupuje mestih; dobival bi potrebne masti za jedila ingo
ali stroji, da se oprosti debele lupine, ktera ga krije. Tako olupljeno zernje dá veliko več olja, ker oljnati delci se ne morejo vriniti v lupine; dá pa tudi lepšega in čistejšega olja, ktero ne gori z di
spodarske oprave
ko bi kmetovavci sploh tako ravnali lepega dnarja bi se prihranilo in ostalo
domá!	T "
brez da bi krajcarja izdaval, m
koliko
J. S.
mom, ter jasněji prihaja,
bolj ko se stara.
Zraven žlahnega olja imajo pa soncnice se po
sebno vrednost, ktera se vidi iz tega:
1. Mlado, sočnato, olupljeno stebličje in ne razvito popje cvetlično, kader je lupinic in zernic
očišćeno
y
se dá v prav okusne, artičokam podobne jedila pripraviti.
2. Perje sončnic, zeleno ali posušeno, daje
prav tečno klajo kravam in drugim živinčetom. Ima pa sončnica tega perja toliko, da se ji ga brez
škode en del zamore odvzeti preden je seme zrelo.
3. Stebla in pokrajine vejice so dobro paljivo (dobra kurjava). Pridobiti se dá tudi iz njih pe
pelik
i
ali se rabijo po kuhinskih vertih za količe.
4. Sončnica zares zemljo zlo izmolze
ali
odvzete soke v svojih sognjitih ostanjkih po gnoju po dvakrat povraća.
5. Sončnica je tudi č bel a m jako prijetna. Kako daleč okoli morajo včasih pridne nabiravke medii
si sladké hrane naberejo; in
___ .i____i n____ij „	i__
in voska letati
da
kako daleč jo nosijo na dom ; Posadite tedaj lepih sončnic okoli ulnjaka, in veseli bote vidili, kako se po sto čebelic na eno rožo vseda, nabiraje slad tega medú.
6. Zernje je kuretini jako ljuba pića; zoblje , da je kaj. Na Portugaljskem pečejo iz njega
ga
cio kruh in delajo pšeno, in v Ameriki ga žgejo in rabijo za kavo.
7. Olje od sončnic je tudi dobro za usnje;
krepčá in ohrani ga. Rabiti se dá na čevlje,škor nje in konjsko opravo. Ne razjeda in ne premeh
olje ; ni nepri
čuje tako, kakor lanéno in maslinje jetnega duha, ko ribja mast.
Olj
od sončnic je dobra sve ča va.
V « J	•	li*	I	1 •	•	11
njegova je čista in svetla, brez dima in duha
r	i • • V «	> r	i i • v	i
5
ter
olj jačje masti
delj časa, ko ma
gori
slinje olje. (lot šončničnega olja gori čez
ure
lot laškega olja nekaj čez le poldrugo
9
uri
5
lot lanenega pa
Ako se tedaj prerajta, koliko sod
po
hisah in poslopjih noter do naj revniše bajte se
vedno poži
5
olj
ako se prerajta, da veči del tega
iz ptujih dežel za cele sode dnarj
Premišljevanje
narave in previdnosti božje v nji
Poslovenil Mihael Verne.
Nepopolnost zemlje naše pri enaki stopnji mraza
in g or kote.
Marsikteri meni, da bi bila zemlja raj, ako bi bilo po vsih krajih in vsih podnebjih enako merzlo in enako
gorko
?
ako bi bila enaka rodovituost in enaka razmera
noči in dneva. Tako sodimo kratkovidni in sebični ljudjé.
Al postavimo, da bi bila zemlja po ti prazni sodbi napravljena; postavimo, da bi bila v vsih krajih na zemlji enaka gorkota in enak mraz: al bi imeli nje pre-
bivavci več živeža
i
več vhodnosti in več veselja? To
se dá tako malo misliti, da bi bila zemlja marveč naj
revnisi in nar neprijetniši prebivalisče za vse bi jo bil Stvarnik napravil po nasi volji.
stvari, ko
Pri sedanji napravi zemlje je med vsimi stvarmi
— brez prijetnosti
neskončna razlićnost. Kako enolična
in popolnosti
bila pa
zemlja, ko
se ne verstili letni
časi, svetloba in tema, mraz in gorkota! Koliko tisuč plemen rastlinskih in živalskih, ki se plodijo le v tacih deželah , ktere so njih naravi primerno gorke —
sali !
— bi pogre-
Med toliko milioni mnogoverstnih stvari jih jo
malo, ki bi se ohranile v vsih okrajnah zemlje. V rnerz-lih deželah se najdejo sploh le take stvari, ki v gorkih
krajih obstati ne morejo. Gorke okrajne pa so večidel napolnjene s tacimi stvarmi, ki bi v merzlih krajih pod zlo sie. Pri povsod enaki gorkoti bi veliko veliko reci

m tedaj nar večja lepota in mnogoterost narave zginila. In koliko dobrega bi morali pri tem pogrešati! Ko bi vsaka dežela na zemlji enake pridelke rodila, kako bi se mogla zveza dežel ohraniti? kam bi prišla kupčija?
kaj bi bilo z nekterimi rokodelstvi in umetnostmi?
Ka
kosna bi bila z našimi vednostmi, ko bi nobena dežela
prisiljena ne
bila, z drugo
v zvezi biti?
Ko bi bilo povsod tako gorko, kakor je v vrocife podnebjih, kdo bi mogel vročino prenasati? Zakaj ker merzlejse okrajne toplejšim vedno jemljejo nekoliko gor-
kote, bi morala vročina, ako ki povsod enaka liko večja biti, ko je v vročih podnebjih. Ljudjé, živali
má
bila
y
ve
nam in rastline bi silne vročine konec vzeli. Ko bi pa po vsi
se vozi; ako to in drugo se prevdari: morali bi zemlji enaka stopnja in mera gorkote bila, bi bil zrak v vendar ljudjé misliti, kako tolikšni porabi inostran- vsih krajih enako visok in enako raztegnjen. 3 tem bi
74
bil zemlji eden nar znaminitiših uzrokov vetra odvzet. In kako nepopisljivo škodo bi to napravilo! Zrak, ki
Ko pa igrati nehajo in trudni posedajo. se kaka
pesmica ob gosle poje, tudi se igrajo
igre vsakojake
je poglavni pripomoček za ohranjenje našega življenja, (razločue). Ko je že dôba v noć, gre vsaki k svoji bi bil nar hujši strup, ako bi ga vetrovi ne čistili. Eaa- hiši, pa izpali puško, kakor ondaj, kader so prišli*
kost gorkote na zemlji bi kmalo kmalo holezni in kugo napravila, in
naš
Kakor pa določi v ženino vi hiši domaćin, kaj ima dozdevni raj bi se spremenil v puscavo kdo iz med svatov biti, tako se postavi tudi v nevestini
zove od doma
in grozepolno zmesnjavo.	hisi, in njeni starašina se,
Očitna je tedaj tudi o tem roka modrega Stvarnika. ženino v pa od svatov itd.
na
y
Noriku in Noreji.
Spisal Davorin Terstenjak
Drugi članek.
Zgodovinski pregled.
(Dalje.)
Ko se v jutro zazori, pokne pri ženinovi hiši troje topov. Na ta strel vstajejo svati in se oblačijo v naj lepšo pražnjo opravo. Ko se zberejo v ženinovi hiši
vsi
5
jim starasina zapove vsesti se okoli mize na pregled: jeli so vsi na številu in spremni na odhod. Po tem
jim velí: ?)Vidim, gospoda moja
i
hvala Bogu
in bogo-
rodici! da smo zdej vsi skup, ki smo bili sinoči od na Besedo Vind najdemo pri starih pisateljih v za- gega brata domaćina imenovani, in vsi zdravi in nakin
vezi Jul. Kako se ta zastavica reši? Mesto Vineta
neki pisatelji imenujejo Volin

drugi
J u 1 i n.
Mesto
ćeni, veselega lica
in serca;
al priporočam vsakemu:
ko se borno zdaj na pot podali in prišli k uni srečni
Vin do bona se pise tudi Juliobona. Korenika tega prijateljski hiši, da pazi slednji na svoj red, na svojo
imena je sanskritska beseda i I u, kar spet pomeni zem
lio
liv g
i
tellus, in kravo; odtod slavenska il a, ilovica

čast liti
i
, dolžnost in poštenje; noben ne smé nobenega ža-ampak vsak naj se z vsakim bratovski sostane in
argilla. Iz sanskritske besede i la se izpeluje il, pozdravlja, in da vsaki dá vsakemu mir in ljubav, rusinski vil, koroški vil in u I (plur. ulici). Glasnik kor koga gré; tako bo nam vsim vse ljudno in pošteno".
ka
V najdemo pred samoglasniki pogostoma predstavljen, na
Na te besede se vsi starašini zahvalivši prikionijo. primer: who in vuho, ože in vože, řdra in vidra, okno to se pije žganje in kava, in jejo kake sladkarije.
in vokno, orati in vorati, tedaj vil, vol, vul primeri: rusinski kin, Big, namesto ko nj,
o
Bog
Pred
samoglasnik i stopi tudi večkrat glasniku v sorodni
j
na primer: hiš

h'c
iti (lužiški
i
hiiati
ilati
2
in tako se razjasnuje ime ilirskega vodja Hyllus
kterega Apolloni
3
9
od
Ilus, II
9
Vil.
govori, in ktero toliko pomeni kot
i pa predstavlja pogostoma
tem se sostavijo v kolo pred hiso snahe iu dekleta pojejo izmed druzih pesem sledečo:
Britke sablje pripasali, V sobolske kape se pokrili Hitre konje zaigrali, Po deklico odigrali.

Na V
in
U ime Boga u cas dober ! Svatovi se so sobrali
i
?
ín lepo se nakincili, Vrane konje osedlali,
Samoglasnik
glasnik /, na primer: ikra in ./ikra, iskra in ./iskra
4
in jil, iVovka in jilovka. Ravno tako samoglasnik u
na primer: utro in ./utro, razjasnimo ime Ju lus,
imeni Hil, II, 01, vol, ui
tižina

Jul
m /užina
5
9
tako si
Naslednjo pesem pristavljam tù zavolj imén tje do Brešć navadnih:
Mlada Stana sonce zaklinjala : Komeprašaš. da ti pravo povem. „0 tako ti moje sonce žarko! Jaz sem danes preko Risna sjalo, Tako sjalo, nikdar ne tamnelo Î In Kostove dvore obsijalo ,
?
ktero enako pomeni z Al si danes preko Risna sjalo? Vidilo sem svekra in svekerv
«	____-	— - -	- —	-	.	«	a â i	rk	mram «	*	1 • V	•	V
?
v u I.
Ker stari pisatelji Al si Kostu dvore obsijalo
Zele dovesť v hiso
odměno
ime Vind prepisavajo v ime Jul, se mi verjetno zdi da je beseda Vind bila starim Slavenom znana v po-menu bek (bek je pravilniše kakor bik, ker se gla-
>
Si vid'lo mi svekra in svekervo? Vidilo sem vse tvoje devere Ali želé dovest' si odměno *) ? Vsi kuj ej o zlate ti perstane
ai i ■^^^^■^■^■■ÉMÍ^HbMH^bM
Al si vid
vid'lo moje deverove
Vidilo sem tvoje zaovice
?
moj
zaovice
2
Kuj
ti sreberne cvetove;
gol glasi bečati, ne pa bi ča ti), in tako bi tudi zdaj Si vid'lo mi Košta zaročnika? Vidilo sem Košta zaročnika
razumeli razlog, zakaj južni Slaveni pravijo mestuVin-
, in zakaj Vineta se tudi veli
Ali
zdrav
mi
dobo ni tudi Beč 6 Jul in in Volin. Korenike imen Hindu in Vind iz
Ali so mu svati že sabrani
Or
Nj
ti je zdrav, vse ti je veselo
vije zastava na dvorih
Al se vije bandero na dvorih? Tud' mu vodi kolo stara mati
i
peljevati iz h i
5
liti

hu
?
politi, ali pa und teći, tedaj
Al mu vodi kolo
mati
Vse sestrice kolo zacenjajo
Ali sestre pesmi zacenjajo?4'
In
emu so
zbrani svatovi
se verjetno dozdeva, da poznamlenje Vind v pomenu žarko sonce Stani odgovarj
>
Y>
bik je iz hi, h u ali und po ravno tišti analogii nastalo kakor ukš in ukšan, kakor ap, upis, up in op £raus in yrj, Gau, i la zemlja, in ilâ krava, tor in se spremlaj
. * V	...	.	1.	..	...	....	*	*
Gotovo če po te, draga, priti
0 boga mi, moja lepa Stana
»
So postreženi svati z rakij
i
kavo
sladkarijami
9
Dna pot (ako je nevestina hisadelec, da se torišće. To izpeljevanje je po oštrih postavah jeziko- do oběda domu verniti ne morejo, kosijo doma, tam pa
sïovja, in ker ga tudi mytologični
gotovo ni daleč od resnice.
dokazi podpirajo, obedvajo); kolo jim pa začne takole prepevati
n
U ime Boga, u čas dober	'
i
(Dalje sledi.)
Slovanski običaji
Hajd
dvora
doba

Konji so vam osedláni, ter vas cakaj Junaki pa oroženi ter vas gledaj
Ženitovanje v Dalmacii poleg turške meje
(Dalje.)
Po tem ko svati odvečerjajo in vstanej
Srecala
dobra
sreća, in
gospodin Bo
9
Sveti Peter in Nikola, božji angeli !
Kdo vam bi htel nahuditi, ne daj mu o Bog

sedej
In tako se ostalim svatom p
du popeva
igračice in popevačice k večerji , starašiua pa veli sva
toru
ki so za to
da
9
°rejo v kolo
©
To kolo vodi sam
starašina, pesmi pa vodi tišti, ki naj bolj jih ume.
topov gem,
Ko grejo svati iz hiše po nevesto
se
pali nekaj
Dr. Miklosiè SI Slov. Bull i i
L auti eh
str. 501
2
s. v.
3
»
Hyll
Janežič
Bullini gens eadem. A bob
Po poti grejo kakor so imenovani eden za dru-po tri korake narazen. Zastavnik vije zastavo na vse straní, drugi pa po redi streljajo, posebno kadar
komu na glas zápoje izvoljeni
pevec
de nominatos esse arbitror. B
siquidem

pro
bub
vel reçu
Hyllus in aciem eduxit contra Mentores Liburniae populos ciuibuscum, ipse ut tradit Apollonius
perandis vel adipiscendis egrcgie dimicans in proelio occubuit. Ex.hujus belli causa nom en ili i s (Bull in i s) inditum est
Appol. IV. 539. Farlati lily. Sacr. 2. 146
Kadar koga gredé srečajo navada je tudi v Kostelu na
teljih ima mesto B
več
i m e n
?
, ga nudijo z zganjem
Krajnskem: ako le koga
tako se nahaja pod imenom
Vindob
5
Vind
y
J uliob
Fab
Ravno tako ga današnji dan imenuje Cell Aid
i a itd. I Slovenec,
4
sic SI
L
str. 227
5
logikou sub voce „užina".
6
Dr. Miklo
Jarnik Etym
Horvat in Mad jar B
kraj
D
Pri rimskih in gerških pisa

mestu bom govoril Ersatz. Vertretung
v članku „Panonia
Obsirnise o tem
Pis.
75
zagleda svat, teče k
njemu z barilcem vina ter ga piti Med mnogim
drugim
sili), iz his pa, memo kterih grejo, jim se iznašajo zdra
deče
nam gosp. Cigale razodeva sle
>
ki naj bo bravcem
našim
vice: boca zganja ali vina na jabelko s pozlaćenim vet- loje predmet svoj
v razgled,
kako izde
jem, ktera se dá iz desne roke pervencu z besedami:
r>
Najpred mi bode skerb, da bode nemsko-slovenski
Gospod pervenac, da ti je čast!" On pa prejemši jo v del besedujaka, kar se tiče n em ski h ali v
■	• i	i ï t v	•	i	V	m	m	xv « «	•	.	«	%	^ .	^
desno roko napije bližnjemu tovaršu takole: „Od kod ta
nemščini
domaćenih tujih besed, kolik
m
J
m o g
zdravica prišla, vse mu zdravo in veselo bilo! Da Bog dá, da prihaja za već srečnih let, imela od koga
P
9
zato moram Heinsius-a in druge popolne
P
be
i
Imela tudi pred koga
ako Bog dá"
pa
Na ta način si
sednjake vedno pred sabo imeti. Za nemskimi bojo sle
ke besede in sicer, kakor ste sve
dile
t
ÏI11C la I,UUI pivu «»Ug«,	ua .	a IO UttUlU Ol UHO violu » I U V C U » li O u cot U C IU BIUcT , tkah
napijaje vsi po versti pijejo, in na vsako napito zdra- tovali, bolj navadne pred manj navadnimi
vico se po ena puška v zahvalo izpali. Navada je ee svati ne na poti,

da
9
in
y
ce
ne doma za mizo ne odkrivajo, ka
dar komu na cem zahvaljujejo.
Kadar je svatov manj od sedem, se zastava ne nosi.
(Dalje sledi.)
mi dobre besede ne imeli, ali če bi jo tudi imeli bi se v kakem drugem slavjanskem jeziku našla p le p a
toda vselej z
bi pa
slovenšćini priležna beseda, jo mislim pristaviti
m e n j e m
serb
bôhm.. a Its L itd
da bo vsak vedil, da ni slovenska
9
y
y
pa zavolj pomanjkauj
Slovensko slovstvo
domaće Slovencoui na ponudbo dana
u

9)
Dalj
bom zvesto pazil, da se bodej
med slovenšćino in
d
Djanje svetnikov bo&jih" Spisali družniki sv. Mo
horja,
nemšćino
»
na svetio dal Anton Slomšek. Pervo V Gradcu 1853. Natis J. A. Kienreih
P
ta.
V slovenskem jeziku še dosihmal nismo imeli živ
rečéh
bode
» razločki naj obstoje tudi v malih
razvidni storili, na priliko: pri predlogu bei se pomnilo: bei der Thiir hereintreten, skozi vrata
ne per vratih noter; im Garten, na vertu, in den Wa

ljenja in djanja svetnikov tako obsirno popisanega kor imajo Nemci in drugi narodi svoje „legende".
9
ka -
Mi-
lostijivi knezoškof lavantiski so v blagi neutrudljivosti svoji nam podarili tako knjigo, ki se častno primerjati smé z enakimi druzih jezikov. Za vsak dan obsegajo te bukve (na 46 polah velike osmerke za pervo polovico
življenjopis enega svetnika, kteremu je pridjan
gen
>
na voz itd Pri s a m o
a
r>
possessiva

bodem
tavnih imenih, ktere terpé adjectiva
b
njal
na priliko
Hirt
versti teh prilo
tako nazna
Hirten
9
U
55
in kratka molitvica; veći del svet
leta)
nauk in posnema nikov je izrazen v podoba h. So tedaj te bukve prave hišne bukve" pobožnega Slovenca, vredne živega pri-poročila. Ker so spisane od mnogih pisateljev, pravijo
d
5)
Pri
pastir jev, Hirten
pastir (dim. pastirčeh)
U i'/it f n/\	rt o / i# H r» íC
pastirski
9
des
g 1 a gol i h
bodem obé versti d
v «
in
da bode
»
ako ste obé v navadi, tako naznanjal
9
P
vselej d
V .
î
in za njim
d
veršivn i
glagol

in sicer edino v nedoločivnem
v «
9
V
ne pa tudi v sedanjem času, ker misiím, da to spada v
i
??
knez v pregovoru, naj se nihče ne spodtikuje o tem ako se vsakemu beseda prav po domaće ne zarobi.
Prava ljubezen ne sodi hudo, pa tudi komarjev ne pre ceja, kedar treba ni
Cena celega delà, ki bo prišlo v 2 debelih zvez kih na světlo
slovensko-nemški del
stellen
n. pr
• m
scheren
vstriči, striči
• v •
?
postaviti, postavljat

9
9
Pri giagolih
ki
cc
nimajo obéh verst, mislim, da tega zaznamovanja ni treba, ker ga noben nemško-slavjansk besednjak nima marveč ga devajo le v slavjansko-nemški del; drugi be
9
dnjaki še sploh ne devajo obéh skup, marveč večidel

je 4
20 kr. Pervi zvezek (pervo
samo doveršivni glagol. Naj važniša pri
giagolih
pol leta) se že dobi po vsih mestih slovenskih dežel.
ki, in v tem je moja naj večja skerb, rokop
pa so
is za
res dopolnit
u
Venček za vezi lne dařila ali vošilne pesmice o g o dovili, novim letu, in druzih prilo&nostih
n
Kolikor bo naj bolj mogoče, bom vseskozi sker
bel za

to slovenšćino, da
bod
ne bo; če bi
nekterimi spominskimi listikiingrobnimi napisi, tudi Vodnik, ali Můrko ali Janežič imeli kako besedo, V Ljubljani 1854. V založbi pri J. G i on ti ni- tu. ktere nisem nikdar slišal, in je tudi tukajsni Slovenci
Natisnil R. Milic.
ne poznaj o, ktera pa vendar utegne dobra biti
mi
Ni nam scer znano, kdo da je misel sprožil ome
slim
odgovornost
s tem na-nje prevaliti, da bodem pri
lijene bukvice dati na dan, in tudi ne vémo, kdo je stavljal n. pr
5?
nach
«
ali „nach ili." ali „nach J
zložil pesmice, ki jih ta knjižica zapopada; pa naj zakaj to je poglavna rec, da se odvadimo te na pak je kdor koli hoče :
9 >>
misel ta je bila kaj dobra, in pes-
vse za horvaško ali sploh tuj
šteti
kar ni ravno v
mice so vse hvale vredne. Nemci imajo že zdavnej naši vasi navadno. Tak besednjak bi
bil
k

na
cente „gratulantov";
, veseli bodimo, „venček" prav mičnih krajših in daljnih pesmic za vosila ob mnozih priložnostih starišem, žlahtnikom,
mi zdaj
prijatlom, dobrotnikom itd., kom, pa tudi odrašenim, ki želijo
da imamo tudi ampak Ljubljanski ali Radoljški ali Celjski ali Celovski
ali kterega druzega kota".
nam piše gosp. Cigale in prosi se en-
vseskozi prijazno pod-
e vec
reći
ki bojo dobro dohajale otro- krat verle domoljube, da bi
ga
ob godovih
in druzih pirali z donašanjem dobrih manj znanih domaćih besed
prilikah komu v lepi pesmici razodevati svoje občutke.
v nemško-abecednem redu, ker iskreno želi delo kolikor
' -	w - - - —	II	J	v
Lično natisnjena knjižica, ki obseže čez 100 pes- moč popolno narediti. Ce mu Bog zdravje dá in mu bo
niic
5
velja le Î2 kraje, in je na prodaj pri J
tini-tu, za slovensko slovstvo marljivemu bukvarju.
Novičar iz austrianskih krajev

lz Dunaja nam je gosp. Cigale te dní veselo no
Gion- scer časa ostajalo za delo to, želi do konca maja dođe
lati nemško pismenko A. Mi pa dostavljamo ti želji v imenu vsih domoljubov serčno: Bog daj!
lz zlatnega Praga. (0 pesniški zapuščini Stanko
_ . . ^	••	• V i	* v •	•
vico naznanil, da
V
ze
prav pridno izdeluje besednjak slo
Vrazovi bila tud
Dalje.) Vrazova pesniska zapuscina pa je
da p r e k
in predrag
ko
venski (nemško-slovenski del), da pa je delo te-žavno, kar mu čez in čez radi verjamemo; zato so pa tudi presvetli gosp. knezoškof ravno njega izvolili za vredništvo delà , ki toliko jezikoslovne učenosti, ročnosti in truda potřebuje, da se brez zedinjenih teh treh last-nost nikakor dobro in kar je mogeče hitro izdelati ne dá.
bi vse to, česar sem dozdaj omenil, popieal in vecidei
vse to bila gola
kakor so bile be-
tudi dok
ko bi
pravim
šlija tako iz zraka vgrablj
sede petdesetforintne
zagovornika
i*»
rud
d

Gosp. knezo-skof želé, da bi se povsod cela beseda zapi
sovala in natiskovala
Vred.
bode vprasal marsikdo radovedno inzaćudjeno, nemogoč dnarci stan našega ceearstva, spet 50 milionov na
mojim besedám berž verovati. Začudenje to pa bode zájem (na po so do) vzelo; bo pa nek to posojilo
........................"	..-v —- " -y 5 razdelkih
kmalo minilo, ako preveselo in neslišano dozdaj, komaj	ostalo v srećka h (lozih) po 250
verjetno novíco povém, da *sem dozdaj le nar man jsi	po 50 fl.), ktere bojo po 4 od sto ietne obresti (činža)
del Vrazove književne zapaščine popisal in da	donašale; kdor bode tedaj vzel tako obligacij o, bo dobi
mi ostaja omeniti
%
se
večji in v nekem obziru se
važ
val 4 od 100 obresti, in zamore, ako

f V v
sreca ísce*
nejsi del tega prekrasnega literarnega zaklada. Je pa
v
se
pri srećkanju teh obligacij, ki ee bode vsako leto
to
prebogata zbirka nikdar
se
natisnjenih napravljalo, kakor v loterii, se poverh kaj zadeti

naj
slovenskih
i n
bul carskih narodnih pesem. ma nj si vlečena srećka bo znesla nek 300 fl., naj večja
važniši
Yrsak dan se pricakuje razpis tega zajema» reci posednjih dní o rusovsko-turški
Mislimo le pravični biti, ako kažemo, da je ta zbirka 200.000 v pravem smislu besede ogromna (žalibog! pa se ne — Naj vredjena, in za izdanje v sedanjem stanju celô nespo- vojski ste: odgovor cara rusovskega na pismo cesarja
francozkega, in pa razglas njegov na ljudstvo ru
sobna).
Da ta
ogromna
zbirka narodnih pesem zares ob- sovsko.
S
tema je zaklenkalo mirú europejskemu!
s toj i

mi ni treba se posebno dokazovsti. Da je v Vra- Ko car proti koncu tega razglasa Ruse opominja slavne
zovi zapuščini in da je veliko veliko vredna za vse- zmage leta 1812, sklene takole: 5?v zaupanju, da nam slovansko „narodno" književstvo, imamo obilno do- bo vsegamogočni Bog pomagal v vojski za zatirane brate
kazov na
přemnožili

mestih. Kdor pa tudi nobenega
naše
vere, zakličemo z enim sercom cele Rusije: Naš
drugega časopisa nima in nobene droge slovanské knjige, gospodi Naš zveličar!
kterega
se bojimo. Pomagaj nam
kakor samo „Novice", tudi temu morem pomoci
Naj
Bog, da borno razkropili sovražnike Njegove!" Čudno
vzame v roke „Novíčni" tečaj od leta 1851. Tam bo pa se vjerna s temi besedami to, da car ni bil zado v predzadnjem listu našel dopis „Novícam" od gosp. voljen s ponudbo zedinjenih 4 vlad: da vsi via dar j i Or osla va Oafova, v kterem piše, da je Vrazu, ko združeni hočejo zagotoviti enake pravice vsim
je še živel, poslal mnogo slovenskih narodnih pesem, kristjanom na Turškem, ne le starovercem samim!
nikdar netiskanih, da jih Vraz izdá. Da pa ta zbirka Sliši se, da Rusi velike priprave delajo za most čez narodnih pesem zginila ni, in da se dakle zares med Donavo, ki mora do konca tega mesca dodelan
po tem takem ne mislijo pred aprilom vdariti čez
Vrazovo ze po sebi preveliko zbirko zares nahaja,
biti
prepričal sem se jaz sam. Ali to še ni vse. Med Vra- Donavo. Do 28. sveč. se ni nič posebnega přiměřilo na zovo nikdar netiskano preveliko zbirko slovenskih in Donavi. >esto kardelo rusovske armade je unidan slo
bulgar skih
m
Cafovo prelepo, nikdar netiskano čez Prut. Tištim regimentom pa, ki so bili namenjeni
zbirko stajarskih, se najde
v
se
dosti bogata, nikdar iz Poljskega odriniti na Turško, je nenadoma uka
netiskana zbirka koroških narodnih pesem od gosp. zano bilo, na Poljskem ostati, kamor bo še več armade
Matija Majarja, po tem zbircica nekterih nikdar se	za obsedo te dežele prišlo; tudi Paskievič se ne bo ver-
netiskanih tudi stajarskih narodnih pesem od gosp. D.	nil na Poljsko, arnpak bo ostal v Petrogradu na strani
Terstenjaka zapisanih; nahaja se razun Vrazove	cara. Telegraf je prinese! novíco, da je car prepovedal zbirke bulgarskih narodnih pesem
V
se
v
se
posebna, nikdar izvožnjo žita iz černega in acovškega morja in ru
tiskana od Ljubo m ira Marti ča, in morda tadi sovskih podonavskih luk.
posebne bulgarske pesme od Ju kiča zapisane itd.
vojaki
5
pomnožena z
Akoravno se slovenske in bulgarske narodne pesme 15. in 20. tega mesca odriniti na Turško.
Francozka armada z 50.000 30.000 angležkimi vojaki, ima med
Slavni
ne morejo primirjati z našimi (tako zvaními ski m i"), so vendar neprecenljive vrednosti za
»
serb
»
n a
admiral Ch. Napier, kteremu je izroćeno poveljnistvo vojnih bark na izhodnem morju, gré tadi ta mesec
rodno" književstvo vseslovausko. Vrazova z a pu- na Kategat, veliko morsko
ožíno
med Švedskim
in
s či na
zasluzuje dakle tudi v tem obziru z lavo- Jutlandskim.
Knez C ernogorski se je proti naši
rovim ven co m ovencana biti. Prašam tedaj poslednji- vladi zavezal, da Černogorci ne bojo potegnili ne z
i	a	-»t• i• tr	« • f v	v v#	«	____^
krat:
»
Ni li Vrazova književna zapuscina prekrasna, Rusom nes Turkom.
predragocena? (Konec sledí.)
Novičar iz mnogih krajev
Pogovori vredništva


v*
Gosp. J. Š. v. C. : Lepa hvala za pridno pridno pripomoć k
Ker se prevečkrat primerja, da se s poberanjem
suhega lesa po gojzdih marsiktero napake
rr
ode
5
je pri
Y) »
besednjaku" in scer prijaznost Vašo.
J. Berk, v V.: Bukve
èla postava na dan, ki pravi, da s pravico poberšin euhega lesa se ne vjerna tudi pravica polastovati se ravn posekanih mladih drevés ali klestiti veje ali sekati drevja kdor se zoper to ali uno pregreši, bode kaznovan ka kor tat. — C. k.
Blaže in Nežica" so pošle. Kdaj pride 3. natís , ne vémo. Pověj te , kako oberniti tistih 45 kr. ? Molitv. bukvice so že kupljene.
— Gosp. B. T. v. V.: Micno pesmico „kazn. pre
in jo bodemo berž ko bo moc natisniti dali.
i
" smo přejeli Gosp. fajm. Za
lokarju: hvala preserena za veliko veliko vredne doneske Vaše k „besednjaku" ; prosimo še.
kupčijsko ministerstvo je določilo
5
da
pod tisto postavo, po kteri je do konca prihodnjega mesca žitna vožnina po cesarskih železnicah za cent in miljo na 3 vinarje znižana
Stan kursa na Dunaji 6. marca 1854.
mok
v •
i
lizana , spada tudi p
je, krompir in k
m r e z e n a
Po kazalu
Obligacij e
deržavnega dolga
5
4'/
* / 2
4
3
0
Z
0
dunajské banke je imela ona přetekli mesec
.. bank
b
za 44 milionov 726 625
je bilo med ljudstvom za 194 mil. 317.062
takem
znesek banko
pomnožil za 7 mil. 922.735
oge v ;ov pa po tem
memo poprejsnjega mesca
2'/
r>
Y>
85
741
67 1
fl. lEsterhaz. srećke po 40 fl.
2 V
l
2
53 /2 43

• ¥
Oblig. 5% od leta 1851 B 107 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 82
. . 209 . . 115
Zajemi od leta 1834
«7*
(zavolj
v
se
derzavozakladnih listov)

zalo£
zamenjanih
»rebra pa
Vf
r>
1839
r>
T) »
r>
v r>
v n
Windišgrac. Waldštein. Keglevičeve Cesarski cekini.
r>
r>
T)
» 20 „
« 20 „
»
76 % fl,
263/I „ 28 % » 10 %n 6 fl. 10
Napoleondor (20frankov) lOfl.20
Suverendor ......
Nadavk (agio) srebra:
na 100 fl.
18 fl. 2
32
i
/
i
fl.
se je zmanjsala za 63.115 fl
Danajski časniki nazna
njaj
5
da bode
k
dnarstvino ministerstvo
na Dunaju v Gradcu
Loterijne
4. maraa 1854 :
61. 88. 46. 38. 35. 8. 90. 61. 54. 9.
?
poravnovati
Prihodnje sreckanje bona Dunaju in v Gradcu 15. marca 1854
Odgovorni vrednik:
Or. Janez Bleiiveis
Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.