Pra%jrrihn-iSt°r0Čali’ pri' ^lavciv n j i turistični tialnj seiem k°IL tradicio' suhe robe in lon-združen z vpogle-ta?v°j in dosežke Ribniške doline. Prireditev bo f • uri — sprevod Prikaz narod-goharcv Uri ~ °tvori-st°m S® ^vena pro-'razsE ^ami; 10.30 ® modna do?ač?t vezenin Jleteujng vre-kJa ljubljanske V po ,, nbniškem gradu. ^ SaE^^ahbona K Ij^VabC111 Vdika W' ^ SrST °NEVU SODSTVA y uneVa sodstva, 3. novJ! *ak°t> Berič, pred-dan p^f« krnske skupaj v^^^vpiavo “edil sprejem za Wmu JU ie k! JU' Po sPreJemu ^ k 1^ ^oredim ? Proslava s kul- C‘°?a sodiSc’ £ 8Tnik pa NA mestu naV, že iablestpi; podJetJa minuli kilo^^nniee "ap^° “godnem Saj 3”®. Odnari„ ’ dinarjev za avto e So«iraneZdohUdn° ‘Skanje’ » P(,Mfl,VGUBCEVCEV u) 3^ u8a°S izvunih zanimi-* v , ?bletnice p Uk v Počastitev bs-to na n- eve brigade S;11* Trebelienem r°jstnem javn Pevski ? ie Hurenski 2b°r prvikrat Bito ^ jo ie nfk eve bri' J5’ uglasbil p besedilo Vide Kad°van Gobec. i filma vse : pro- Brežice: SZDL prevzema pobude za javno razpravo IZVIRNI KULTURNIKI — Na svečanost ob 35—letnici ustanovitve Gubčeve brigade so se kulturniki pripeljali z lojtrnim vozom. Med številnimi uglednimi gosti, ki so se udeležili srečanja so bili: generalpolkovnik Stane Potočar — Lazar, ki je bil ob teh praznovanjih izvoljen za častnega občana trebanjske občine, predsednik slovenske skupščine dr. Marijan Brecelj, predsednik ustavnega sodišča dr. Jože Brilej, Bogdan Osolnik, generali Franc Tavčar-Rok, Miha Butara in drugi. (Foto: Železnik) Ponedeljkova seja komiteja občinske konference ZK v Brežicah je bila namenjena razpravi o stanju v krajevnih skupnostih Skopice, Krška vas in Mrzlava vas — Malence, kjer je sklep občinske skupščine o prešo-lanju otrok v Cerklje (do sedaj so obiskovali osnovno šolo v Brežicah) izzval močan odpor pri občanih. Že na prejšnji seji so ocenili, da je bil čas za javno razpravo prekratek in da je bilo to slabo organizirano. Zaradi tega je komite predlagal, da se realizacija tega sklepa odloži za leto dni, medtem ko naj se posebna šola takoj preseli iz stare zgradbe v učilnice osnovne šole v Brežicah. Položaj se tudi po tistem ni umiril in v razpravah, ki so sledile, so se nasprotja še poglabljala, zlasti nasprotja med 00 ZK Krška vas in komitejem. Da bi zaustavili tak tok dogodkov, so več ur trajajočo ponedeljkovo sejo strnili v zaključek, naj bo družbena politična dejavnost v KS Skopice, Krška vas in Mrzlava vas usmerjena k iskanju najustreznejših rešitev skupaj z občani in vsemi, ki so soodgovorni zanje. Člane 00 ZK v Krški vasi in v brežiški osnovni šoli so pozvali, naj prenehajo z dosedanjo aktivnostjo proti sklepom občinskega komiteja in omogočijo, da bo ponovna razprava stekla v drugačnem vzdušju. Spodbuda za nove politične naloge Veličasten miting ob 35-letnici slavne Gubčeve brigade na njenem rojstnem kraju v gozdu pod Trebelnim — Borci se veselijo napredka domicilne trebanjske občine Ustanovni miting Gubčeve brigade sredi okupirane Evrope pred 35 leti je b3 velik shod več kot 700 ljudi, tokratnega zborovanja minulo nedeljo pa se je udeležilo nad 3.000 ljudi. Kulturniki trebanjske občine so se za to priložnost nadvse potrudili: po spominih Sergeja Vošnjaka so ponazorili ustanovni miting. na slavnostnem zasedanju delegatov vseh treh zborov občinske skupščine podpisal družbeni dogovor o medobčinskem so- Prenekateremu borcu so se utrnile solze ob prihodu kulturnikov na lojtmem vozu s pesmijo ir. obvezno harmoniko. Nekdanji comisar Franci Kolar je s svojin pozdravnim nagovorom segel do srca. Slavnostni govornik, član predsedstva SRS Janez Vipotnik je izrazil zadovoljstvo ob razvoju domicilne trebanjske manj razvite občine, kar veseli tudi slehernega borca Gubčeve brigade. Opozoril je na vrsto vrlin iz našega boja, med drugim tudi na to, kako je nujno, da se vse naloge in akcije družbenopolitičnih organizacij preverjajo v bazi. Se posebej je poudaril vlogo organizacije Zveze združenj borcev. Izkušnje in sposobnosti borcev naj bi se odrazile vsepovsod v razvejanem delegatskem sistemu in SZDL, kjer je nadaljevanje boja. „Ravno zato tudi takšno srečanje, kot je današnje, ni le prijateljski stisk roke, temveč tudi spodbuda za nove politične naloge, ki jih od Zveze borcev terja čas,“ je dejal tovariš Vipotnik., Tudi trebeljanski miting je bil odraz bratstva naših narodov, kar je potrdil tudi predsednik občinske skupščine Ilijaš Slobodan Dobrijevič v pozdravu srečanju. Dopoldne je namreč JANEZ VIPOTNIK: „Gubčevci smo se tako kot vsi ostali udeleženci NOB z enako vztrajnostjo in zagnanostjo pognali v izgradnjo nove družbe kot v spopad s sovražnikom.41 delovanju obeh občin, s čimer se je krog pobratenih s trebanjsko občino v Hrvatski in Srbiji razširil še na SR Bosno. Več o praznovanju pišemo še na trebanjski strani. A. ŽELEZNIK Komite vztraja pri uresničevanju že sprejetih stališč občinskih družbenopolitičnih organizacij. V tem smislu izoblikovane zaključke bo potrdil jutri, ker ponedeljkova seja ni bila sklepčna. Prisostvovali pa so ji predsedniki komisij ZK, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine, sekretar MS ZKS Posavje Mirko Kambič, član CZ ZKS Franc Šali in sekretar 00 ZK Krška vas Marjan Seliškar. Na seji so med drugim predlagali skupno sejo komiteja z 00 ZK Krška vas in vsemi komunisti, ki tam živijo. V razpravi je prispeval vrsto misli tudi Franc Šali in med drugim dejal, da je enotnost delovnih ljudi ena najpomembnejših vrednot, ki jih moramo uveljavljati in krepiti, toda ne navidezno enotnost, ampak enotnost, ki izvira iz spoznanja, da je to za nas edino sprejemljiva J. TEPPEY MODELARJI ZA DOLENJSKI POKAL 10. in 11. septembra bo — s pričetkom ob 8. uri — na Grobeljski gmajni pri Šentjerneju tradicionalno tekmovanje letalskih modelarjev za »Dolenjski pokal," ki ga bo organiziral Aeroklub Novo mesto. V obeh tekmovalnih dnevih bo sodelovalo čez sto modelarjev iz sedmih slovenskih aeroklubov. SEVNIŠKI ROKOMETAŠI V ŠVICI Sevniški rokometaši so po tekmi s Slovenj Gradcem odpotovali zanimivim srečanjem naproti - v švicarski Schafliausen. Tam se bodo udeležili turnirja, kjer bo poleg treh ekip domačinov igralo še moštvo Čehoslo-vaške in ekipa Nemške zvezne republike. Vrnejo se šele 11. septembra, zato bodo igrah naslednjo tekmo v republiški rokometni ligi 15. septembra, ko se bodo srečah z murskosoboškim Poletom. RAZBURLJIVE DIRKE -Na stezi za motokros v Dragovanji vasi, ki si je v teh letih pridobila tudi mednarodni ugled, so številni gledalci vedno priča zagrizenim bojem drznih tekmovalcev. Dirke čez drn in strn V nedeljo dirka za državno prvenstvo v Dragovanji vasi Na progi motokros v Dragovanji vasi pri Črnomlju se bodo v nedeljo, 11. septembra, ob 14. uri pomerili najboljši jugoslovanski tekmovalci v razredu 50 in 125 ccm na dirki, ki šteje za državno prvenstvo. V razredu do 50 kubikov bosta nastopila tudi Črnomalj-čana Božo Štukelj in Aljoša Satošek; Štukelj je lanski državni prvak, mladi Satošek pa je letos v odlični formi, tako da se bosta oba borila za visoko uvrstitev. Dirke v Dragovanji vasi vsako leto privabijo veliko gledalcev iz vse Slovenije in Hrvaške. Organizator AMD Bela krajina računa, da si bo nedeljsko dirko za državno prvenstvo ogledalo kakih pet tisoč obiskovalcev. PARTIZANSKO SREČANJE — Borci iz vse Slovenije in sosednje Hrvaške so se zadnjo sončno nedeljo v velikem številu zbrali na srečanju v Ravnacah. Slavnostni govornik dr. Brilej je poudaril pomen teh krajev med NOB. Kovači bratstva in enotnosti Tradicionalno srečanje borcev, aktivistov in prijateljev Bele krajine je bilo letos v Ravnacah v KS Suhor — V teh krajih sta se med vojno kovala bratstvo in enotnost Okoli tri tisoč ljudi se je v nedeljo zbralo v tihi belokranjski vasici Ravnace v suhorski krajevni skupnosti na tradicionalnem srečanju borcev, aktivistov in prijateljev Bele krajine, ki ga vsako leto pripravijo v metliški občini. prvi sončni žarek, oblije % ^ ŠOLSKI ZVONEC - Komaj se prebije med listjem V* pot zalesketa v tisočerih barvah v kapljici rose, že se poda na pot vaški šolarček. \ SL čez uro m zdrtem kolovozu, sta že dva, trije, cela gruča. Tesnoba v srcu izgine. Vnost, Pn‘n Več Prežene zvonec iz zvedavih oči stotere storjene korake, v njih se naseli | il£ sko’zjp čr*e in ■.. Neugnana roka šari po belem papirju. Ko zacinglja zadnjič, '4 edeut rata truma, razposajena in vesela. Vedno, ko se prašna pot razlije v stezice, se $ 1 pot gru^a ie vedno manjša. Komaj za ped obuvala na stopalu bo kmalu zamenjal i ^ Avo A1 Premočeno okovano usnje, za katerim bo v belem prostranstvu ostajala \ zvonjenje bo nemalokrat preglasil ledeni zven z ledenih harf. (Foto: J. Pavlin) .\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\Vv\\\.\W Pokrovitelj letošnjega srečanja je bila novomeška tovarna zdravil Krka, Ravnace pa so izbrali zaradi res velikega prispevka vaščanov med NOB. Poleg uglednih gostov Ivana Mačka-Matije, Marijana Breclja, Franca Tavčarja-Roka, Janeza Vipotnika, Nika Šiliha in drugih so se srečanja udeležili tudi predstavniki sosednjih hrvaških občin ter občin dolenjske, regije, borci XIII. pro-leterske brigade itd. Slavnostni govornik, član predsedstva SRS in predsednik ustavnega sodišča SRS dr. Jože Brilej-Bolko je poudaril velik pomen Bele krajine ' med NOB in še posebej orisal velike uspehe partizanske vojske na Suhorju in na področju sedanje KS Suhor. Govoril je tudi o vlogi in ugledu Titove Jugoslavije v današnjem svetu. Na hiši družine Stepan so odkrili ploščo, ki govori, da so Ravnace med vojno dajale streho in gostoljubje okrožnemu odboru OF za Belo krajino, okrožnemu komiteju KPS, partizanski tehniki, zavezniški misiji pri GŠS, da je bila tu prva konferenca mladine belokranjskega okrožja, partizanska skladišča in zaklonišča, da se je v tej vasi ustavila avnojska delegacija itd. Po bogatem kulturnem programu je bilo prijateljsko srečanje. Dan prej, v soboto, 3. septembra, so na pokopališču na Svetici nad Hrastom odkrili spominsko ploščo z imeni padlih fašističnih žrtev, zatem pa so se prebivalci teh krajev udeležili odkritja spomenika v Dragah, v vasi, ki je med vojno zelo trpela, kjer je vsak deseti prebivalec dal življenje za svobodo, kjer so bili sedeži vojaških in političnih vodstev in kjer sta se med vojno kovala trdno bratstvo in enotnost partizanov iz vse Jugoslavije. A. B. m iiIv. Ob koncu tedna se bo zadrževalo v Sloveniji lepo vreme z normalnimi temperaturami. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED V trenutku, ko se uradni in prijateljski obisk predsednika SFRJ Josipa Broza Tita v LR Kitajski sicer še ni končal, je že mogoče zajeti in oceniti dosedanje razgovore obeh delegacij: odnosi med državama pred obiskom in po njem so bistveno drugačni, odprla so se nova obzorja, ponudile povsem nove možnosti Vsi komentarji se strinjajo z oceno, da kitajsko-jugoslo-vanski dialog ni pomemben samo za sodelovanje in odnose med državama, marveč ima bistveno širši pomen. Izjemna pozornost Dejstvo je namreč, da je Jugoslavija, nesporno med najvplivnejšimi členi verige neuvrščenosti, našla skupen jezik z LR Kitajsko, ki so ji stališča te politike blizu, pa čeprav LR Kitajska formalno ni članica neuvrščenih. Tu se zdi zlasti pomembno, da sta obe strani z vso odločnostjo zavrnili prevladujočo vlogo velesil pri razreševanju svetovnih problemov in se zavzeli za enakopravnost pri odločanju o najpomembnejših zadevah človeštva, ki so sedaj v večini primerov prepuščene v razsojanje velesilam. Kitajska stran je izrazila polno pripravljenost, da aktivno sodeluje pri akcijah, ki se bodo spoprijemale s paleto zadreg, kakršne so razorožitev, popuščanje napetosti, svetovni ekonomski problemi in drugo. Res je sicer, da v dvostranskih odnosih ni mogoče govoriti o senzacionalnih spremembah ali preobratih, da pa je obisk predsednika Tita v LR Kitajski resnično vrh procesa zbliževanja in postopnega razumevanja, ki traja že nekaj let. LR Kitajska je po svojem XI. kongresu nedvomno notranje močno okrepljena in daje nekaterim točkam svojega notranjega razvoja drugačne poudarke, kot jih je še do nedavnega. Notranja stabilizacija omogoča hkrati večje zanimanje in angažiranje za zunanjepolitična vprašanja in tu so se med razgovori v Pekingu bržkone po- rodile tudi konkretnejše ideje, kaj je mogoče na tem področju storiti s skupno akcijo dveh, sedaj mnogo bližjih si dežel. Za Jugoslavijo so prijateljski odnosi z LR Kitajsko pomembni tudi zato, ker si je v zapletenem svetu še vedno velikih nasprotij in pritiskov pridobila prijatelja, na katerega je mogoče ne samo računati, marveč se nanj tudi opreti, saj deli z njo prepričanje, da so enakopravnost, nevmešavanje, neodvisnost in popolna suverenost edine možne osnove za sožitje Kajpak pa ni mogoče prezreti tudi gospodarske plati kitajsko-jugoslovanskih odnosov. V Pekingu so glede tega dosegli več sporazumov, ki bodo nedvomno izredno spodbudno vplivali na hitrejši razvoj gospodarskega sodelovanja med deželami Pri tem so se domenili, da bodo predvsem skušali uveljaviti višje oblike sodelovanja, se pravi industrijsko kooperacijo, znanstveno-tehnično sodelovanje, skupne nastope na tretjih tržiščih in druge oblike, ki presegajo /dasično trgovinsko menjavo. Prav izjemno pozornost pa je temu srečanju in razgovorom namenil ves svetovni tisk, ki je ne samo podrobno poročal o doslej nemara najbolj pestrem in navdušenem sprejemu, kar jih je do zdaj doživel v LR Kitajski kak tuj državnik, marveč tudi o razgovorih, ki so jih v več kot samo eni deželi kar takoj ocenili za „zgodovinske“ in izjemno pomembne. In še posebej vidno mesto je našla pričujoča misel iz zdravice predsednika republike Josipa Broza Tita: „ Odločili smo se za socializem, zasnovan na sistemu samoupravljanja in neuvrščeni poziciji ter politiki naše države. Zastopamo stališče, da je treba spoštovati pravico vsakega naroda, da samostojno, v skladu z možnostmi, razmerami in prepričanji določa pot, oblike in smeri svojega razvoja. “ JANEZ ČUČEK LETIJO LAHKO DO IZRAELA — Libija je na paradi, prirejeni ob obletnici revolucije, pokazala svojo oborožitev, med katero so zlasti vzbujale pozornost nove rakete (sovjetskega izvora), za katere je uradni napovedovalec ob tej priložnosti dejal, da lahko priletijo do Izraela - okoli tisoč petsto kilometrov daleč. Poleg tega so pokazali tudi najsodobnejše tanke (prav tako sovjetske izdelave) in letala. Na sliki: rakete na tankih, ki menda lahko z libijskega ozemlja udarijo po Izraelu. (Telefoto: A. P.). Zamuda, ki nas lahko še pesti Združeno delo se mora čimprej ustrezno organizirati na zunanjetrgovinske posle Že precej pred poletjem je bilo slišati med strokovnjaki za zunanjetrgovinska vprašanja, da se bomo morali jeseni kar najbolj odločno usmeriti v reševanje nekaterih problemov na tem področju in se zato tudi ustrezno organizirati. Položaj sicer ni slab, je pa čutiti, tudi zaradi vpliva prejšnjih let, še dokajšnja neskladja, ki nam, če bo tako ostalo, ne dajejo jasnih in dobrih obetov. V bistvu je naš uvoz še vedno skati ustrezne poti sodelovanja, dvakrat večji od uvoza, kljub temu pa lahko zaznamo precej takega, kar nas lahko navdaja z optimizmom in zavestjo, da lahko vrsto težav premagamo na dokaj lahek in neboleč način. 0 tem je zelo jasno govoril na seji vseh treh zborov občinske skupščine Murska Sobota podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša, ki je opozoril na vrsto dosežkov in tudi obetov. Tako seje posrečilo zmanjšati naš trgovinski deficit z zahodnimi deželami, kar pomeni, da ob enakem uvozu precej več izvažamo na to območje. Tako pokrivamo dobro polovico uvoza, zaradi turistične sezone in drugih storitev pa lahko skorajda govorimo o izravnavah. V odnosu do Vzhoda imamo skorajda nasproten položaj, ker manj uvažamo, kot izvažamo, če pa gre za kliring, to pomeni, da jih kreditiramo. Prav zato je nujno na meddržavni ravni urediti odnose in poi- NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED : Človek se venomer sprašuje, kam bi uvrstil vesti iz Korotana: naj jih uvrsti v rubrike, ki pričajo o zunanjepolitičnih dogajanjih, ali v notranjepolitične, ter jim vdahne zato izraz domačnosti? Saj gre končno za naše ljudi, za kremenite Slovence, ki ohranjajo kleno slovenstvo iz roda v rod, ki spoštujejo svojo govorico, tolikanj različno od germanske, da smo nekoč, zelo dolgo je tega, vzdeli tujcem s severa ime Nemci, ker jih nismo prav nič razumeli. Tako pravi legenda. Je bilo res tako? Najbrž. Kdo bi to zanesljivo vedel... Kam s Korotanom? In končno: je to sploh pomembno, ko smo se namenili pisati o Korotanu? Ni. Vendar človeka presune spet in spet, ko se sooča s prizadevanji Koroških Slovencev, da ohranijo Avstriji njeno razglašeno demokratično bistvo, saj zato, in samo zato, gre v njihovem boju za pravico polnokrvnega izražanja v jeziku naših dedov in pradedov. Poletna sezona je komajda sklenjena, misli še zmerom tavajo po prostorih našega počitka; marsikoga je zanesla pot tudi v lepo, mimo Istro, posuto z nizkim hrastičjem in ostro travo, s čudovitimi mesteci, ki dajejo pokrajini navdih spokojne otožnosti in sive modrosti. Toplo moije je hladilo razgreta telesa turistov, ki so prišli iz vseh vetrov — Babilon je bil popoln. A kaj bi vse to s Korotanom, kaj s Koroškimi Slovenci? Ni mesta — od Kopra do Pulja in še čez, ki bi ne imelo dvojezičnih krajevnih ter ostalih javnih napisov. Italijanščina se prepleta z mehko hrvaško govorico, turistov navajeni Istrani nimajo težav s slovenščino. Jezikovna idila? Ne, še zdaleč ne. To je resnica. Očitna vsem, že na prvi pogled. Avstrijski novinarski kolega je pripovedoval, da so dobili naročilo, avstrijski novinarji, reporterji in fotoreporterji, naj najdejo pri nas vsaj nekaj dvojezičnih napisov. Naročniki so v svoji velikonemški zaslepljenosti upali, da pri nas le ni vse tako, kot razglašamo glede pravic narodnosti. Polom te akcije je bil popoln. Angleški predstavnik v delovnem telesu, ki se peča z vprašanji človekovih pravic pri Organizaciji združenih narodov, je te dni dejal, da bi bila lahko Jugoslavija vsem za vzor, kako se urejajo vprašanja manjšin. Zelo toga pa sta izpadla, menda kar smešna, predstavnika Avstrije in Bolgarije, ki sta na seji trdila, prvi, da je vprašanje slovenske manjšine urejeno, drugi, da v Bolgariji ni Makedoncev. Naši ljudje pravijo po domače: „Gliha vkup štriha . Ljudsko modrost je treba spoštovati, če že ne ceniti. Na izkušnjah sloni. Minule dni so bili mladi Koroški Slovenci spet izpostavljeni hudim pritiskom uradnih avstrijskih oblasti, ker so postavili dvojezični napis tudi v Pliberku. Doklej bo še tako? V tem zadnjem tiči tudi sled odgovora: mladi Koroški Slovenci so tisti, ki nosijo boj za uveljavitev svojih legitimnih pravic naprej. Niso potujčeni. So lojalni državljani republike Avstrije, vendar hočejo živeti tako, kakor jim zagotavlja črka državne pogodbe. Z nasiljem, grožnjami ter prepotentnimi izjavami ne bodo utišani. Še drugače: možno je izločiti vsakega, ki glasno zastavlja vprašanja, toda življenje jih bo postavljalo naprej — dokler ne učaka odgovora. MILAN MEDEN ■ ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a o čemer je tekla tudi beseda ob obisku predsednika Tita v Sovjetski zvezi, ki je naš najpomembnejši zunanjetrgovinski partner. Vsekakor pa se izboljšuje izmenjava z deželami v razvoju kar je še posebej ugodno, saj imamo tam ugodne možnosti za industrijsko kooperacijo in skupna vlaganja. TELEGRAMI MADRID — Predsednico španske komunistične partije Dolores Ibarruri, legendarno La Passionario, so v neki madridski kliniki operirali na srcu. Kot so dejali v vodstvu KP Španije, je Passionaria kirurško intervencijo, nujno zaradi težav v zadnjih dneh, dobro prenesla. Passionaria se je maja letos v 81. letu starosti vrnila v domovino po skoraj 40 letih pregnanstva. LAHORE — Vrhovno sodišče v Lahoreju je obsodilo na 6 mesecev zapora bivšega generalnega direktorja zveznih varnostnih sil Pakistana Masuda Mahmuda. Ta visoki funkcionar v vladi bivšega premiera Alija Buta je bil obsojen, da je protizakonito aretiral in priprl bivšega ministra province Mian Iftikarja Tarija, ki je nasprotnik Buta. Sodišče se je odločilo, da bo nadaljevalo preiskavo proti Butu in še štirim osebnostim. LUSAKA - Bivši švedski premier Olof Palme je prispel v glavno mesto Zambije na čelu delegacije socialistične internacionale. Ta delegacija je na turneji po ..frontnih državah" in sc seznanja s položajem na jugu afriške celine. Olof Palme je v imenu Švedske in socialistične internacionale, katere podpredsednik je, obljubil Zambiji pomoč pri strmoglavljenju rasističnih režimov na jugu Afrike. JERUZALEM — Predstavnik ministrstva za zunanje zadeve v Tel Avivu je zanikal trditve, da Izrael sodeluje z Južnoafriško republiko pri proizvodnji atomske bombe. Te trditve je objavil ameriški tednik „Newswek“. BONN - Zahodnoncmški zvezni kancler Helmut Schmidt je danes obsodil ugrabitev nacističnega vojnega zločinca Herberta Kapplerja. ,,Dejstvo, da so od poboja talcev v Rimu pretekla tri desetletja, v ničemer ne zmanjšuje odvratnosti tega dejanja," je na seji predsedstva socialnodemokratske stranke izjavil Schmidt. Te besede zveznega kan-cleija tri tedne po spektakularnem begu Herberta Kappleija iz Italije so prva uradna obsodba nekdanjega krvnika iz Rima in njegove žene s strani zahodnonemške vlade. LEIPZIG - V okviru leipziškcga jesenskega sejma so odprli posebno razstavo jugoslovanskega gradbeništva, ki io jc organiziral jugoslovanski gradbeniški center. Na razstavi sodeluje 70 naših podjetij, odprl pa jo je elan ZIS in predsednik jugoslovanskega dela mešanega odbora za sodelovanje z Nemško demokratično republiko Imer Pulja. Ker pa nas nemalokrat pestita neustrezna organiziranost in neskladje naše ponudbe, se moramo ob zunanjetrgovinski menjavi zavedati dolžnosti, ki jo nalaga zakon o združenem delu. Zakon namreč posebej opozaija, da je sestavni del dohodka tudi izvoz. Zato gre na eni strani za nove zakone o deviznem sistemu, zunanjetrgovinskem sistemu in gospodarskem sodelovanju s tujino, hkrati pa za uveljavitev interesnih skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Zavedati se moramo, da na tem področju lahko govorimo že o zamudah, to pa nas bo lahko še kako pestilo. Gre predvsem za to, da se združeno delo na tem področju dobro organizira v skladu z zakonom o združenem delu. To je potrebno, če hočemo doseči, da bomo nanj brez težav prenesli resnično odločanje o poslovanju s tujino. Pomembno je, da to uveljavimo na ravni federacije, republike in občine. JANEZ KOROŠEC tedenski mozaiki V ZVEZNI NEMČIJI JE TEROVf znova tema dneva in razloga: v napadu, Id i‘ « prizore iz krimmajn P mov, so za zdaj* ^ neznani napada® Jzl streljati na osebni . bil, v katerem seje* domov 2ahoirt ver, predsednik M" nemške zveze industri* Pri tem so bih ubl" policaji, ko so skušah niti vodilnega za-škega industrialca. W da je prišlo na neke**, ču, toda pofobnam zdaj še vedno"e!?e0tb Jr posebej pa v tem _ ko to poročamo, n H J kaj se je zgodilo z nim Schleyerjem nim Schieyer]t:"‘‘- ^ terih poročilih je na v bolnišnici, po drWnL ga ugrabili in z ni' ^ v neznano. . Vse^. to že tretji iz na vodilne osebnosni^ republike Nemčije-J-m so ubili zahodnoneM državnega rožilca • Bubacka, 30. sednika dresdenske^ JO soc Juergensa Ponta':j;u do danes niso jo pa, da PriP“^ciM rističmm organizacij Zvezni repubUH delujejo P?d..skSl nom „Frakcija ra 1 de" in ki ideje anarhistične ^ Baader - Mag® ^ je kljub ogorčenju r za zdaj povsem Terorizem na. dr, sol Sv, raz da' 0b| Rit Cel: 0ce Prei lih snej ^PRAV TAKO menda BREZ M1 KRAJA zaloga geologi suhe zahodne P ■, Egipm. 1 najpomembnejših , Jhne zadnjih let, sa,^ ^ povsem |5j «&• AURORA ODLIČNO — Prizor je iz Brezovice pri Šentjerneju, kjer bo na posestvu KZ KRKA te; dni končano letošnje obiranje hmelja. Na 19 ha imajo sorto golding, na petih pa novo slovensko sorto auroro, ki se je izkazala za zelo kvalitetno sorto hmelja. (Foto: Miha Gošnik) r OBELEŽJE NA SVETICI — V metliški občini so konec prejšnjega tedna odkrili tri spominska obeležja: na Svetici, v Dragah in v Ravnacah. Na pokopališču na Svetici nad Hrastom bo poslej na žrtve prebivalcev teh krajev med NOB spominjala plošča z vklesanimi imeni padlih. (Foto: Bartelj) BRIGADA DOMA — V ponedeljek se je z zvezne delovne akcije Plačkovica 77 vrnila 52-članska MDB ,,Katja Rupena“ iz Novega mesta. Brigada je uspešno sodelovala pri gradnji ceste in za svoje delo prejela nekatera najvišja priznanja. Bila je najboljša v tretji izmeni. (Foto: Pavlin) '"■■■■■■■■■■■•a i Pod pl?m2,STava Gnw!NSKEGA G^EDA Na SlEMENIH ^e^^teljstrom Za-r 'ftve lirskega goveda z vzrejnega Rudn? • Ra2i,..KocevJe m °b 9- un, sledilo bo °b 11. uri bo najbolje ocenje- Zt* pa nnH i 8° uro kamnani. elltev nagrad in V Iskri lani izguba, letos dobiček < Z!lZe Slovenije bo v : S>- C«*rt,.Septembra. Prt 1 <**«?» Pn Sodražici ’ ijave plemen:' obLpasme občte »niča Kočevje čela .k ^stava se bo za- ^Hjevanie ^tavitJev lih živali, SeSfo3 sicer srednJe I«, -‘e dVem sejmu 80 toif ^enjene „ v v glavnem 85“ ^jeE°;ed0 Pa J« Mo ttU^ev, oh , apr.0(iaj je bilo 9 ksi ''•esece. J.°,d l^a 46 starih nad >, “‘CSCca _ “ ‘CS «*lti so ’hii;0danih pa Skupno 190. )0 0£ k j. ■ JO i 19 dldm’mlada V' PtaSi Do 7 fn° d° di"> ^ln8°Vetio M iji0 do L250 din «5 15 22 din, krave ifttV % B r Zlv‘na pa od ^kov CE: Namafam ŽWe teŽe’ ’ PfOdaniK J Je bilo 521 : teže. V prvi polovici letošnjega leta so v žužemberški Iskri z manj zaposlenimi kot lani ustvarili za 41 odst. večjo proizvodnjo, sledil pa je rezultat: nad 1,9 milijona ostanka dohodka. Ni dvoma, da so se ob lanskih izgubah v žužemberškem kolektivu resno zavzeli za iskanje domačih rešitev. Brez dina-rja dodatnih investicij so prešli na donosno poslovanje. Povečali so produktivnost, zmanjšali stroške, uvedli boljšo organizacijo dela in večjo disciplino -pa uspeh že po nekaj mesecih ni izostal. Še vedno so prevelike zaloge, še vedno preveč izostankov z dela. Po oceni znaša neproduktivni delovni čas v tem kolektivu 21 odstotkov. Če bi ga zmanjšali samo za 10 odst., bi lahko krili vse nadure, ki so bile izplačane v tem času. Prav tako niso zadovoljni s prodajo. Na domači trg so resda prodali za 9 odst. več blaga, kot so planirali v prvem polletju, zato pa izvoz ni dosegel predvidevanj in je bil uresničen le z 32 odstotki. Kljub očitno doseženemu uspehu v poslovnosti si kolektiv »rt 5metijski nasveti porodu - hiti počasi! ^ teleta i - ^o|0° tanča k6 vec*no dogodek na kmetiji, ki pa se včasih }»jo J11 Porodi,.2 iezn>j°> s poginom mladiča ali pa celo z %io naPake inCe' ^mozdravniki zato vedno znova opozar-V LUP°rab0 s;i mazaštvo, na premajhno skrb za higieno, pre-^urej°sti in 6 ln zanemarjanje razkuževanja. %, ^ skrbj ni P.re(^ Porodom mora biti porodnica deležna Pio v ^ prihp- ■ Prehrane in higienskih razmer, v katerih % 0(lo jn “uJe porod, je treba vime in rodila oprati s %) CetavIorv p m ter razkužiti, za kar je posebno pripo-P°s°(Jo ' 0r«dne vrvi je treba prekuhati, pripraviti po-** je. Prej tem p.04*0 in jedilno olje, s katerim si porodničar ■a SJ^a, dg eJ|to “mite roke s pristriženimi nohti. Zavedati pripr-^1 0raj vsa kronična vnetja rodil posledica Hitj' aVe Porodničarja in nestrokovne pomoči pri Ha.^asi, Vej. ^ naloo i «. za Ponloč Pri porodu. Plodnih mehur- L?. 8* * Se h Ptehitro ^rmbolj razširiti porodni kanal, nikakor ne k irt ie Pre^*rati. Ponavadi počijo sami, ko opravijo Drt°, PQ s Pomočjo mehuijev maternično grlo dokon- Je pojav° ugotovi položaj teleta in naveže na sam nH^0’ Porodne vrvi, seveda v primeru, da porod lc0) Ke^.e- Vleči smejo le trije ljudje, večjih lahko S>ra na koristi. V primerih, ko trije ljudje ne zado-k °rodneo°?10č živinozdravnik. Vleči je treba v podalj-f8- Ob zadnjični legi - takih je približno ','^lu .a. Porod težji in veterinarjeva pomoč bolj sama ?0ra biti deležen mladič. Če se popkovina------- iati, y e a Podvezati s prekuhano nitjo ter preost-^akem primeru pa razkužiti z jodovico ali ena *ti. popkovina je še prenekaterikrat vzrok ^ Po prvih vdihljajih tele treba očistiti sluzi, firlu in sapniku, obvezno pa ga je treba - mlezivom, ki vsebuje obrambna te-8ama globuline. S prvim sesanjem ni treba prav Inž M- L. ne zapira oči pred resničnostjo. To je le začasna rešitev in s strahom pričakujejo leto 1978. Notranje rezerve bodo izčrpane, zastavljeni sanacijski program z dolgoročno usmeritvijo pa je v polletnem zaostanku. Niso še odobreni vsi potrebni krediti, zato v prihodnjem letu od naložb tudi ni pričakovati rezultatov. Opozaijajo pa še na drug problem: imajo okrog 300 m2 neizkoriščenih proizvodnih površin, nezaposlene delovne sile je veliko, ni pa dela. Ponuja se možnost za uvedbo novih programov, vendar kolektiv sam tega ni zmožen organizirati. Potrebna bi bila pomoč in sodelovanje od drugod. R. BAČER I ! s 5 Še ena šola - Srednjo tehnično strojno šolo v Novem mestu tokrat obiskuje 136 učencev. Novo oiesto: ena srednja šola več Silovit razvoj gospodarstva na Dolenjskem in še posebej v Novem mestu v zadnjih 15 letih terja vedno večje število strokovnjakov. Novo mesto kot izobraževalno središče Skrbi teh jesenskih mesecev j STEKLINA PRODIRA K NAM; Dolenjske dolgo časa ni šlo v korak s temi potrebami. Zato tudi ni moglo ponuditi takih kadrov, ki jih novomeška industrija potrebuje. Še posebej veliko je bilo pomanjkanje strojnih tehnikov. Le-teh potrebujemo do leta 1980 300 in do leta 2000 kar 1000. Posebej močno se zanima za strojne tehnike IMV, ki si je zato zelo prizadevala za otvoritev tehnične strojne šole. Tako je že lani začel delovati v Novem mestu dislocirani oddelek tehnične strojne šole iz Ljubljane. Letos so v Novem mestu že odprli samostojno srednjo tehnično strojno šolo. V prvi letnik se je takrat vpisalo 66 učencev, drugi letnik pa bo obiskovalo 70 učencev. Z otvoritvijo te šole se je v Novem mestu bistveno povečala izbira šol in s tem tudi poklicev. Mnogi učenci, ki se doslej zaradi oddaljenosti niso odločali za to šolo, se bodo zdaj lažje, saj jo bodo imeli v domačem kraju. Prav tako bomo dosegli, da bo več strokovnih kadrov ostajalo na razpolago domačemu gospodarstvu. Doslej se je dogajalo, da so strokovnjaki, ki smo jih šolali v drugih krajih, tam tudi ostali. Industrija motornih vozil, ki je bila glavni pobudnik za ustanovitev srednje tehnične strojne šole, bo skrbela za izvajanje praktičnega dela in za prevoze, kadar bo to potrebno. Pripravljena pa je štipendirati vse dijake, ki so se vpisali na to šolo. J. SlMClC ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a*■ OBVESTILO j VINOGRADNIKOM I BELE KRAJINE ■ r Skupščini občin Črnomelj in : ■ Metlika na predlog kmetijskih £ ■ strokovnjakov obveščata vse: ■ vinogradnike Bele krajine - j ■ pridelovalce zgodnjih črnih in j • belih vinskih sort grozdja (portu-: j galka, šentlovrenka), da čim-: ■ preje potrgajo grozdje, ker za- j ; radi neugodnih vremenskih raz-: ; mer v zgodnji spomladi in v j ■ avgustu nenakomemo zori in i j gnije. • Za trgatev drugih - poznih • • sort grozdja bodo vinogradniki j ■ Bele krajine obveščeni naknad- j ; no. ! * i »0 I * \ I Pred naknadnim cepljenjem psov na Dolenjskem V zadnjem času beremo kar pogosto novice, kako lisice, divje mačke in volkovi napadajo ljudi v gozdovih ali celo na dvoriščih. Pogosto se te živali brezobzirno zaganjajo v domače živali in ljudi ter v slučaju, da jih prej ne pobijejo, ogrizejo vse živo in oddivjajo dalje. Navadno gre za precej razširjeno bolezen - steklino. Na žalost tudi Slovenija ni več izjema. Zadnjih nekaj let ugotavljajo strokovne službe, da se v Jugoslaviji širi tako imenovana gozdna steklina, čeprav so tudi primeri bolezni v naseljih. Najhujše je stanje v republikah z obsežnimi gozdovi, kot so Bosna, Kosmet in Makedonija. Divjačina je stalen rezervoar in prenašalec bolezni na domače živali ter človeka. V letu 1976 je bilo uradno registriranih 57 primerov stekline (od tega pet v Sloveniji). Dejansko število je zaradi nemogoče točne kontrole pojavov v gozdovih večje. Poleg živali je v istem letu zbolelo in umrlo sedem oseb, vendar nobena v Sloveniji. V državah, ki mejijo na Slovenijo, je bolezen precej razširjena, tako da predstavlja divjad, ki prehaja preko meje k nam, dodaten vir okužbe. Steklina je neozdravljiva bolezen, nevarna vsem toplokrvnim bitjem. Prenaša se skoraj izključno z vgrizom bolne živali. Znaki bolezni nastopijo po dveh do osmih tednih in se kažejo sprva z otopelostjo, nato agresivnostjo in končno s paralizo. Živali izgube strah pred človekom in ga z vgrizom lahko okužijo s steklino. Kako se borimo proti bolezni? Zvezni zakon o zaščiti Živah pred kužnimi boleznimi šteje steklino med zelo nevarne bolezni. Vsak občan je obvezen prijaviti sumljiv primer veterinarski inšpekciji ali področni veterinarski službi. Vsakoletno obvezno cepljenje vseh psov, starejših od treh mesecev, je najvažnejši preventivni ukrepu Necepljene in potepuške pse je dolžna uničiti konjaška služba. Uradni list SRS od 30. 12. 1976 objavlja v odredbi o preventivi živalskih kužnih bolezni tole: „Preven-tivno cepljenje psov, starih več kot tri mesece, proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1977. Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati.11 Naravne izvore bolezni pri lisicah, volkovih, mačkah so dolini nadzorovati tudi lovci in o sumljivih primerih obveščati pristojne organe. Bolezen se z gotovostjo potrdi le s preiskavo možgan, vendar so za ukrepanje že dovolj tipični bolezenski znaki. V primeru, da stekla žival ugrizne človeka, je potrebna zelo hitra akcija zaščitnega cepljenja. da preprečimo najhujše. _ —TTu' .Čeprav so primeri stekline trenutno v obmejnih predelih Slovenije, ne more nihče jamčiti, da ne bo zašla stekla žival tudi v dolenjske gozdove. Tega se morajo zavedati tako lovci, logarji, gozdni delavci kot tudi občani - gobarji. Posebej naj j se nevarnosti zavedajo lastniki psov, ki spuščajo svoje živali v ^ naravo. % Na žalost je veterinarska inšpekcija v Novem mestu ugoto- £ vila, da kljub jasnim obvestilom in opozorilom ni cepljeno še ^ veliko psov. Zato bo v naslednjih dneh organizirano za j območje Dolenjske naknadno cepljenje psov proti steklini, * necepljene živali pa bo pokončala konjaška služba. Nič ne kaže drugega, grozečo bolezen bomo morali pre- ^ prečevati vsi skupaj, saj bomo le tako še lahko brez skrbi J uživali v naravi. ... 5 VETERINARSKA POSTAJA $ NOVO MESTO * •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a — EimiiiiiiiiiimiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimimiiiimiiiiNiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii: SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja I 2 (Požeški list) razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Zavoda za kulturno prosvetno dejavnost Črnomelj Pogoji: višješolska izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj v podobni izobraževalni organizaciji. Kandidati morajo izpolnjevati tudi splošne pogoje in imeti moralnopolitične kvalitete. Pismene prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pri skupščini občine Črnomelj. iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiliiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiii Septembrn 1977 DOLENJSKI LIST Vsak naj podpiše Združevanje sredstev za razvoj ptt dejavnosti Pred dobrim letom je bila ustanovljena območna SIS za PTT promet Novo mesto. Čeprav gre za kratek čas delovanja skupnosti, lahko rečemo, da je skupnost uspešno začela delovati. V tem času je skupnost sprejela vrsto samoupravnih aktov, pomembnih za nadaljnje delo v skupnosti Med temi akti je vsekakor najbolj pomemben program razvoja ptt dejavnosti na območju skupnosti do leta 1980. Ta program je bil v razpravi v vseh sedmih občinah, Iger deluje skupnost, in je usklajen s potrebami občanov in OZD po ptt storitvah. Za izpolnitev tega programa bi sedanji in bodoči tt naročniki morali združiti 18,7 odst. skupaj predvidenih sredstev za razvoj ptt dejavnosti oziroma znesek 19,847.000 din. V ta namen so delegati na zadnji seji skupščine, ki je bila maja, sprejeli sklep, da vsi tt naročniki od 1. 4. 1977 naprej oziroma do leta 1980 združujejo sredstva za razvoj ptt dejavnosti. Osnova za združevanje pa naj bi bil porabljeni tt impulz oziroma 0,10 din po porabljenem impulzu. Zato so v začetku junija vsi tt naročniki prejeli v podpis samoupravni sporazum o združevanju sredstev za uresničevanje srednjeročnega plana razvoja ptt dejavnosti. Kljub velikemu številu že podpisanih sporazumov je še vedno dosti tt naročnikov (občanov in OZD), ki še niso podpisali sporazuma. Vzrok za to so bili verjetno dopusti, sedaj pa bi bilo prav, če bi še ti naročniki odposlali podpisane sporazume. Če ne bodo vsi tt naročniki podpisali sporazuma, tudi ne bo mogoče uresničiti predvidenega programa. Zdi se nam, da bi vsak tt naročnik moral podpisati sporazum, saj so za posameznika ta sredstva neznatna, skupaj združena pa so pomembna pri razširjanju tt kapacitet Zavedati se moramo, da tt storitve ne smejo biti privilegij, temveč potreba vseh občanov. R.S. ■ . '4 ■'■C®'*' OB DNEVU MORNARICE — Najsodobnejša tehnika in vrhunsko izvežbane, domovino ljubeče posadke. Pluj v čast domovine! V Titovi ladjedelnici so splovili raketno topnjačo, ki je sad dela jugoslovanskih strokovnjakov in podjetij V soboto, 10. septembra, je dan Jugoslovanske vojne mornarice, avgusta pa so v Titovi ladjedelnici v Kraljeviči splovili prvo zares jugoslovansko raketno topnjačo. Po črnogorskem narodnem heroju ji je ime »Vlado Četkovič“. To je že več kot petdeseta vojaška ladja, ki jo je ladjedelnica v Kraljeviči naredila za našo vojno mornarico. Je pa nekaj posebnega — zaradi dveh razlogov. Sodi med najboljše ladje te vrste na svetu, prav tako pa je pomembno, da smo jo zgradili povsem sami. Rakete imajo večji domet, so bolj natančne, naši strokovnjaki so dosegli, daje elektronska oprema manj občutljiva na oviranje. Bojna sposobnost naše flote raketnih in torpednih čolnov se bo z njo in njenimi sestrami izredno okrepila. Čeprav smo imeli za nakup plovil te vrste niz ponudb iz tujine, smo se odlo- SRECANJE NEKDANJIH POLITIČNIH JETNIC Od 9. do 12. septembra bo v Hercegnovem v Črni gori tretje srečanje nekdanjih političnih jetnic iz vse Jugoslavije, ki so prestajale kazni v zloglasnih italijanskih kaznilnicah. Prvo srečanje je bilo leta 1975 v Ljubljani, drugo pa lani v Vodicah pri Šibeniku; obeh se je udeležilo nad 200 žena iz vse Jugoslavije, od tega 80 iz Slovenije. Letošnje srečanje bo potekalo v znamenju jubilejev ZKJ in tov. Tita, 354etnice ustanovitve AFŽ Jugoslavije, 30-letnice ustanovitve ZZB NOV Jugoslavije in 354etnice ustanovitve jugoslovanske vojne mornarice. Bogat program predvideva razna srečanja, slavnostno akademijo jugoslovanske vojne mornarice, ogled Njegoševega mavzoleja na Lovčenu itd. Iz Slovenije je odšlo včeraj na srečanje 98 bivših političnih jetnic. Potujejo na svoje stroške. siiiiuiuiuiiiniiiitiiniiiiiiiiiiiiiiutiinuimiiiiiiiiti BOGATO POPLAČAN TRUD — Šentjemejski upokojenci so v nedeljo slavili pomembno delovno zmago — otvoritev novih preurejenih prostorov Doma upokojencev. Zahvala za ta dosežek gre tudi Društvu upokojencev Slovenije, šentjemejski Iskri, občanom in upokojencem Šentjerneja. Na posnetku: v ospredju nanovo dograjena stavba, zadaj pa preurejeni stari dom. (Foto: Polde Miklič) čili, da jo bomo zgradili sami. S tem smo tudi na področju tehnologije potrdili politiko neuvrščenosti. To je zares jugoslovanska ladja. Ni republike in pokrajine, ki ne bi za ladjo prispevala vsaj enega sklopa naprav. Posebej velja omeniti konstruktorsko ekipo zagrebškega ladje-delniškega inštituta, med slovenskimi delovnimi organizacijami pa železarno Jesenice in „Iskro“. V novi raketni topnjači je vsega skupaj okoli 400 celovitih delov in naprav. Zanimivo je tudi, da je novo vojaško plovilo sad dela 400 jugoslovanskih ekip strokovnjakov. Od vojaških in univerzitetnih inštitutov, do delovne organizacije, ki zna narediti zares kakovosten vijak. Vijak še zdaleč ni nepomemben. Statistiki so izračunali, da je v ustanovah in delovnih organizacijah, ki so sodelovale pri graditvi jugoslovanske raketne topnjače, zaposlenih več kot pol milijona ljudi. Morda ob tej priložnosti ni odveč ponoviti, da sta armada in ljudstvo eno. Admiral Branko Mamula je ob splovitvi povedal to misel lepše: »Ladja, dajem ti ime Vlado Cetkovič; srečno začni svojo pot in pluj v čast in slavo naše socialistične domovine!" M. B. ORTNECANI IN POLJANCI PO SLOVENIJI Krajevna skupnost Velike Poljane pripravlja v nedeljo, 18. septembra, enodnevni izlet po Kranjski in Štajerski, združen z obiskom Kostanjevice, Brežic, Bizeljskega, Kumrovca, atomskih toplic in Rogaške Slatine, kjer bo tudi kosilo. Popoldan bo izletnike pot vodila še v Ptuj in Lenart, sledil bo ogled Maribora in povratek prek Celja in Trojan. Za vse, ki bi se radi udeležili tega izleta, še obvestilo, naj nikar ne odlašajo s prijavami, ki jih zbira Jože Prijatelj iz Ortneka. Cena izleta je 50 diru V. PREZELJ Podrobnejših analiz o tem, kako smo na Dolenjskem gospodarili v letošnjem prvem polletju, res še ni, vendar lahko iz vrste razpredelnic razberemo vse podatke, potrebne vsaj za okvirno presojo. Novomeška SDK jih je zbrala že sredi avgusta, dokončno potrditev stanja pa so dali periodični obračuni tozdov v zadnjih dneh. Takoj pa je treba reči, da je kakršnakoli ocena letos zelo težavna, saj lahko podatki iz obračunov, če ne upoštevamo nekaterih značilnosti, celo zavedejo. „NAVZKRI2NA" ZAKONODAJA Po mnenju Toneta Golobiča, predsednika komisije za družbenoekonomske odnose pri medobčinskem svetu ZK za Dolenjsko in znanega finančnega strokovnjaka, je za problematičnost oziroma (nezaupanje v resničnost periodičnih obračunov več razlogov. „Najprej“, pravi, ,,gre za prve polletne obračune, sestavljene na podlagi novih kontnih planov in obrazcev, prilagojenih zakonu o združenem delu. Ob tem je še vedno v veljavi zakon o obračunu celotnega dohodka in dohodka iz leta 1972, dopolnjen tri leta kasneje. Te dopolnitve pa ne obravnavajo vsebinskih sprememb v ekonomskih odnosih, ki jih je prinesel zakon o združenem delu, ampak so prilagojene zgolj novemu obračunskemu sistemu (zakonu o ugotavljanju dohodka po plačani realizaciji). A tudi ■novi sistem je doživel že toliko sprememb in dopolnitev, da se obračun ter ugotavljanje prihodka in dohod-ica razlikujeta." Od obračuna za lansko tričetrt-letje dalje se del nepokritih terjatev (okoli 70 odstotkov) všteva v zalo- Tone Golobič: ..Ugotovitve le niso tako ugodne, da bi mogli biti zadovoljni.'* ge, zato podatki za letošnje prvo polletje z enakim obdobjem 1976 v bistvu niso primerljivi, oziroma jih je potrebno preračunati. Tudi sicer ocena gospodarskih rezultatov v odvisnosti od plačil in sprejetih instrumentov zavarovanja ni primerna. Dokaz za to so izredna nihanja skupnega zneska neplačane realiza-cije, ki je znašala: lani sredi leta 362 milijonov dinarjev, ob tričetrtletju 457 milijonov in ob koncu leta 241 milijonov; letos v prvem četrtletju pa 401 in ob polletju 309 milijonov. ..Uspešna izterjava v naslednjem obračunskem obdobju in od tod doseženi dohodek nista odraz večje produktivnosti oziroma uspešnosti poslovanja,“ pravi Golobič. „Dose-danje izkušnje in težave (namreč v samih organizacijah združenega dela) opozarjajo na to, da bo treba tako zakon o zavarovanju plačil kot celoten obračunski sistem spremeniti, saj glavni namen le ni bil dosežen. Nelikvidnosti sicer ni več, ni pa še usklajevanja vseh oblik prihodka z dejansko doseženim dohodkom." Podatki kažejo, da je bil v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini ob letošnjem prvem polletju celoten prihodek ustvarjen v vrednosti 7.333 milijonov dinarjev, kar je za 50 odstotkov več kot v enakem obdobju lani (ta porast je v Sloveniji 33 in Jugoslaviji 35 odstotkov) ali 61 odstotkov celotnega lanskega prihodka na tem območju. Porabljena sredstva so se povečala za 36 odstotkov (v Sloveniji za 27 v Jugoslaviji za 27). Na podlagi tega izkazani dohodek dosega 1.720 milijonov dinarjev ali kar za 117 odstotkov več od lanskega v prvem polletju (v Slovenci 110, v Jugoslaviji 68). ČRTA CEZ LANSKE IZGUBE ... In izgube? Tone Golobič ima podatke tudi o tem: „V lanskem prvem polletju so tozdi iz, gospodarstva knjižili 384 milijonov dinarjev skupne izgube, letos v enakem obdobju pa je bilo izgube le še 24 milijonov. Zaradi dopolnitev obračunskega sistema se je skupna izguba zmanjšala v zaključnih računih za I 8 SAMORASTNIKI ZA KRŠKI JUBILEJ Z likovno razstavo, ki jo je krški likovni klub odprl v nedeljo, 4. septembra, zvečer v galeriji samorastnikov na gradu v Brestanici, so amaterski likovni ustvarjalci iz Slovenije in Zagreba sklenili tridnevno delovno srečanje in počastili 500-letnico krških mestnih pravic. Na srečanju so sodelovali člani jeseniškega DOLIKA, člani Likovnega kluba iz Brežic in Krškega, člani likovne skupine Zveze kulturnih organizacij v Novem mestu ter člani Grupe 69 iz Zagreba. V teh dneh so udeleženci še bolj utrdili prijateljske vezi, ki jih posamezne amaterske skupine gojijo med seboj. Odprli so vrata novim sodelavcem in novim srečanjem v raznih krajih Slovenije. ZAFRTOSTI NI Brežiška in obe sosednji posavski občini imajo veliko tozdov in obratov, katerih OZD imajo sedež zunaj regije. Preko njih je povezanih z drugimi območji nad polovico vseh zaposlenih delavcev: Iz 27 obratov in 11 tozdov v brežiški občini 2 352, iz 24 obratov in 11 tozdov v krški občini 2 677, ter iz 26 obratov in 3 tozdov v sevniški občini 977. Zraven moramo prišteti še devet organizacij združenega dela iz teh občin, ki zaposlujejo 3626 delavcev in so združene v sestavljene organizacije združenega dela. V teh podatkih pa niso všteti delavci, ki se vozijo na delo v Zagreb in v druge kraje na Hrvaškem. Med njimi so pretežno občani brežiške občine. JE TO DELO ZA VAS? RAZMISLITE! ČGP DELO - TOZD ČASOPISI W "V ISCE 1 SODELAVCE - POVERJENIKE | za pridobivanje novih naročnikov za območje: | NOVO MESTO iz krajev: Novo mesto, Trebnj®' | Metlika, Črnomelj, Bizeljsko, Šentjernej, I Brežice, Kočevje, Ribnica. | Poverjenik, ki si bo znal s primernim nast^olJ!u||o | dobiti pozornost možnih naročnikov, bo | uspešen in za opravljeno delo dobro nagrajen. . = Poverjeniško delo je pogodbeno in predvsem H te, mlajše upokojence ter vse bi lahko tako delo uspesno P merno za študente, ki so mnenja, da Ijali poleg svojega rednega dela. Prijave z vašimi osnovnimi podatki in °P'^Pl danjega dela sprejema kadrovska služba g, sop/s/, 1977. Ljubljana, Tomšičeva TOZD& 1 do vključno iiiiihhuihm*11111*^! | iiiiniiiiiiiiiii1111111 ! iiiniMaiMyiinBmiinniniiiimiiiiioiwiwiiiiiiiiMiwiiwiiiHMii HmiiiuiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUiHHUiiiniii | DS VIATOR LJUBLJANA, TOZD Bela Ml"* | Črnomelj, razpisuje 1 naslednji prosti vodilni delovni mesti (ni relekcija). | 1. individualni poslovodni organ, 1 2. vodja splošnega sektorja. 1 RAZPISNI POGOJI: 0 1 Poleg splošnih pogojev, ki so predpisani z zakon j kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: | Ad: 1 ,ravn<' — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske. P organizacijske ali strojne smeri, — pet let izkušenj na vodilnih delovnih mestih, ^ — moralnopolitične in moralnoetične vrline ter Pr nos do samoupravljanja, — organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje, Razpisni rok 60 dni. Ad: 2 vne, — visoka ali višja strokovna izobrazba pravne, up nizacijske smeri, — tri leta izkušenj na podobnem delovnem mestu, — moralnopolitične kvalitete; Razpisni rok 8 dni. • „ kort1'*1? na ,raz?'T" č^° Bela krajina ■ w Kandidati naj pošljejo prijave ..VIATOR" LJUBLJANA TOZD Kolodvorska 62. iiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IIIIIIIIIIHI11111111111 , U * t * t * t * i ! II t I t' |i t s * t :i * \ J a * u * v !p Ji Si C n f o Ju S 2 * Vl * f * p' r *V\ •i I $ s? S C & Ptoj 'ttv, ■HiiiiiiimniiiimimimiiMftiPMMiPfflRiniiiiininiiNM Kako pluje barka dolenjskega gospodarstva Večji prihodek, manjše izgube, več denarja na žiro računih, premajhen vpliv delavcev na delitev dohodka goslaviji pa 35 odstotkov). Naj takoj pristavim, da so bile lanske izgube v naši regiji v celoti in pravočasno pokrite in da je bila tudi sama sanacija zelo uspešna. V Novoteksu, kjer je bilo še lani poslovanje precej problematično, ima letos izgubo samo tozd Konfekcija (343.000 dinarjev). To je tekoča izguba, ki pa je sploh ne bi bilo, če bi upoštevali fakturirano realizacijo." In drugod? „Med letošnjimi izgubami, ki imajo delno sezonski značaj, je prav gotovo največja v industriji gradbene keramike Trebnje (Račje selo), kije tozd ljubljanskega gradbenega podjetja Tehnika; ob polletju izkazuje ta tozd 9,8 milijona dinarjev izgube. Večje izgube so periodični obračuni pokazali še: v Elektru Novo mesto - 3,4 milijona in rudniku Kanižarica 3,1 milijona dinarjev." Kosmati dohodek (z drugimi besedami: doseženi dohodek, povečan za amortizacijo) je v štirih dolenjskih občinah ob polletju dosegel 1.996 milijona dinaijev, oziroma je bil za 44 odstotkov večji od doseženega v enakem obdobju lani. Od tega so „dobile“ organizacije združenega dela 1,220 miiyonov, drugi udeleženci (obresti, splošna in skupna poraba) pa 776 milijonov dinarjev. V obeh primerih gre za enak porast in tudi v sami strukturi ni bistvene razlike. Obresti za kredite, ki jih je treba letos izkazovati kot del skupnega dohodka, so znašale 176 milijonov dinarjev ali za 40 odstotkov več kot lani v enakem obdobju (v Sloveniji za 58 odstotkov več, v Jugoslaviji za 40). Vrednost vseh zalog se je 30. junija 1977 „ustavila“ pn 2.843 milijonih dinarjev. Dolenskih zalog je bilo letos za 29 odstotkov več kot lani v enakem obdobju oziroma za 26 odstotkov več kot ob koncu minulega leta. Terjatve izkazujejo letos, prav tako tudi neplačana realizacija, močan porast. Tudi obveznosti do dobaviteljev so se nekoliko povečale. Terjatve in obveznosti pa pomenijo skupaj le približno tretjino zneskov, izkazanih v obračunih pred uveljavitvijo zakona o zavarovanju plačil. ..Zanimivo je,“ pravi Golobič, „da predstavlja znesek neplačane realiza-cije dejansko le vrednost osem do dvanajstdnevne realizacije za več kot 50 odstotkov.” ZAKAJ IN DOKLEJ NEZAINTERESIRANOST? Na koncu prisluhnimo št kratkemu Golobičevemu ko- mentaiju gospodah mladi 1976 JefM % mladi'W »L/SiJS* aktivnost P»"°^to5« Sj drugem PolIetJu' 0dni. fj v0h] tati, kakor so ug V smejo uspavati. ^ ^ , Ni vrsta vprašanj. |o 50 J jo na razreši^- gldj^ % neskladnostij pai)0g»Jl SJj poslovanja med urejena zad®HLtvom. J& Sl elektrogospodars ^ C poteka v sklad«2 S, ponovno S Prehod stem je PraK".: i* iz xt\ V, spodarstvo, j gmiih ^ Nu po zaključnih o, j lo leto ja^^anj Šal« V N» močno se j« N reprodukc^ a < ^ V medtem 1» • vfi&M poraba nen%v0n<#$L '£ ^ 2 SSSŽG??® s* ssaSsž&s Z S s kultura in izobra- ževanje 1 : Kdaj urbanistični red za Otnčec ! \r 500 - letnica brez peketa konj pisma in odmevi Konjeniški šport ima na krškem polju lepo tradicijo. Že na prelomu tega stoletja je bila konjereja tu močno razvita. Njen razcvet je Zavrla 1. svetovna vojna, saj je večina konj takrat služila vojaštvu. Po prvem svetovnem spopadu je konjereja ponovno zaživela. Vzporedno s konjerejo se je pojavilo veliko zanimanje tudi za konjeniški šport. Že leta 1925 je bil usta- t * * * t v \ "staT^0: 4- 9. 1977 . t Otoiec j Jevne skupnosti t fiyftna' Sit"8™ Je Potekala r. (■■■ 5 blilhi let ,v Otočcu in v J Badnja Ti«^?°ca stanovanjska * medtem* nekaJ hiš- ki so * *0,»j ničp« grajene’ ne rešuje * s po- t 80 občini lm,a '““J- * ^ Mogoča, .,’ ^ &radnia * * novi™ nejasnosti v * ^ pasom avtomobil- * ^ projekta * * odDaripf J! ,ani smatrajo, se je Novo količi d;olcaa0pr0blema' t Va°k za oviranje * ^ začudili ?re" mdi' S ^edic^?eJe. dolgoročnosti t ^teva pip.f?”-13 v Prostor, ki J Pretehtane odločitve. """xvv Zato je bil na seji sprejet sklep, da je predlagani urbanistični red za našo KS nesprejemljiv. Gradnja je predvidena na najboljši obdelovalni zemlji v Gor. Krono-vem, kjer je debela plast rodovitne zemlje. Občani ne dobijo dovoljenja za gradnjo n. pr. v Harinji vasi, kjer ie slaba, kamnita zemlja, porasla z grmovjem. Občan, ki ima namen graditi na slabih površinah, bi zaslužil nagrado, ne pa, da ga pri tem oviramo. Člane sveta KS preseneča posebno to, da je bil v KS sprejet srednjeročni plan, ki je bil dostavljen pristojnim službam, predlog pa niti v najmanjšem delu ne vključuje teh potreb. Vprašujemo se, ali lahko KS vpliva le na boljše ali slabše vzdrževanje poti, medtem ko je odločitev, kje bo kakšen objekt, privilegij posameznih služb. Ta privilegij seveda ni poceni, ker se službe ravnajo po načelu „čim manj narediti, da bi bilo čim dražje". Tako so naši lokacijski in gradbeni dokumenti nadvse dragi, postopek pa temu primerno dolg. JOŽE BEG I S I N N * I Opeharjeni novljen konjeniški klub in istega leta, prav na kmečki praznik, so bile že tudi prve konjske dirke. Mnogo se jih je potem še zvrstilo - vse do pričetka druge svetovne vojne, ki je tradicijo za nekaj časa prekinila. Konjski peket na vojaškem vežbali-šču v Žadovniku je utihnil. Po štirih letih so se ljubitelji konjeniškega športa odločili, da bodo zgradili nov hipodrom bliže mesta. Z lastnimi rokami in vprego so pričeli čistiti puščo ob Savi, prav tam, kjer je današnji stadion Matije Gubca. Leta 1946 so se na peščeni stezi že pomerili prvi konji v galopu in vpregi. S tem uspehom člani kluba še niso bili zadovoljni. Lotili so se izgradnje tribun, ki stoje še danes. Otvoritev novega stadiona je sovpadala prav z vrnitvijo izseljencev in kmečkim praznikom leta 1947. Takrat so bili na pohodu jekleni konjički in močnejši so zmagali, onesposobili konjsko stezo in z nje izrinili neumorne „konjenike“. Leta 1975 so se stari ljubitelji konj ponovno zbrali, okrepljeni z mladimi močmi Obnovljeni klub je štel prek 300 članov. Sestavili so program dela, v katerem je dobila pomembno mesto obnova konjeniške steze na stadionu Matije Gubca, ki naj bi bil poslej večnamenski. Vroča želja članov je bila, da bi bila tradicija obujena ponovno za 500-letnico mesta. Konjeniška zveza Slovenije je izdelala idejno rešitev o ureditvi obeh stez, steza za konje pa je bila tudi zakoličena. Zaustavilo se je pri TSTK, ki še nima izdelanega ureditvenega načrta za ves stadion, čemur menda botrujejo urbanisti, pa tudi nasprotovanja nekaterih članov AMD. Tako stoji vse\skupaj že skoraj dve leti. Iniciativa konjeniškega kluba je šla v pozabo, vprašanje krivca, da za 500-letnico Krškega ne bo konjeniške prireditve, pa ostaja še vedno nerešeno. Predsednik KK za Posavje STANE NUNClC praktikanti - da ali ne? 1* ujf lista, p^0 bralci Dol ^KRKl^antje « tudi _ j? **>» 0cenili ta čla' . to fe /‘tudi drugo plat U^-^na je hi 0 * Pikalo oČ.baX^an*8tadazadelo, zTn^n m *«Jo ne, tako z^°dnj° tablet in a°vnem mestu v nn ££^Cz,kotnakak- aovnem mestu v DO - . &>• H"6* 10 * okoli — t+a .MUJlvom pr r h "■ °PravKft 0lT1 ter z na- V.\ S-l klu in ^°m kot prisot-v\ 1 Mnj piejeli > K v samem proiz- r?r‘»«mom°dPjijake ^o. Niiu la ln s predpi- ^ ir°mde‘0 50 nat0 dje m kontrolirali ‘S t Nnt* v°dje sn Stna vPraSanja-K SC^brie s*>remljali tudi A- »<>4. naT,ne’ “J 80 dija- llO Ssi Sice t Prcjeli delov-A v*rstva’ *to 2ahtevajo delu- Zal pa niso upošte- *1Predn- • Zal Pa \ k*te»i r upošte- Pa ^1C mso ho,eli ^ te «« ®*6li razpete 0 -* ^di»- Pravilnosti so bili - so cm fleni. Odločitev za »e ta m„V°lja Posamezn-«rez vrvice” Na prvi šolski dan se je ob Sreči na vrvici predstavil novomeški mladini Mile de Gloria — Topel sprejem E Nekje med v nebo vpijočimi stolpnicami na severu Ljubljane, sredi katerih je v predveiju garaž v beton vdrta zelena oaza, edino zelenilo daleč naokoli, se rične zgodba o dečku in psu, i je v človeškem srcu nadomestil željo po predmetu, se prebil od filmskega zvezdnika do čisto vsakdanjega psa, Jakoba, profesoijevega soimenjaka, razburil zavist ..indijanskega poglavarja “ in „plemena“, še bolj pa vse stanovalce, ki ga na hišnem svetu obsodijo na izgon, pa je navsezadnje vendarle ostal otroška sreča na vrvici. Na videz nepomembna vsakdanja tema - sreča, skrb in žalost ljubiteljev najbolj zvestega človekovega prijatelja, ki jim je (ljubiteljem) edino obzoije pogled v sosednje okno, se je prelevila po literarni predlogi Vitala Mala v filmsko predstavo, la žanje med mladimi in starejšimi, ob odlični glasbeni spremljavi, vsa priznanja filmskih kritikov pa - seveda, to je domače delo - tudi pogrome. Prejšnji teden so se Matic, Jakob in njuni pajdaši naselili v srca številnih mladih Novomeščanov, saj se je ,.Sreča na vrvici” vrtela v dveh kino-matografih malone ves dan. To je bila prava osvežitev za prvi dan novega Arheološka podoba Libne Posavski muzej iz Brežic je v sodelovanju z graško ustanovo Joanneum pripravil razstavo »Arheološka podoba Libne“. Razstavo so odprli v soboto, 3. septembra, v galeriji Krško, posvečena pa je 500-letnici pridobitve mestnih pravic tega obsav-skega mesta. V Krškem bo razstava na ogled do 11. septembra, nakar jo bodo prenesli v Brežice, kjer jo bodo med drugim pokazali udeležencem mednarodnega kolokvija o Keltih v Vzhodnih Alpah. Z zanimivimi izsledki in dragocenimi predmeti z Libne, enega največjih in najpomembnejših arheoloških najdišč v Posavju, bodo zatem seznanjeni tudi drugi slovenski obiskovalci, saj nameravajo razstavo pripraviti tudi v Ljubljani, kasneje pa jo bodo prenesli v Graz. Razstava obsega vrsto eksponatov, shranjenih v Brežicah, Ljubljani in graškem muzeju Joanneum. Med posebno znamenite predmete, ki so prišli na Libni na dan med več kot devetdesetletnimi izkopavanji, štejejo tri različne čelade iz 7. do 5. stoletja pred našim štetjem, kovinske in glinaste posode, nakit in eno najbolj ohranjenih konjskih oglavij. t % I • 3.. . ČELADA IN KERAMIČNI „LONEC“ Darilo ob prazniku Ko so utihnili glasovi iz dekliških grl, se je v pozni večerni uri preteklega petka pričela pred Galerijo likovnih samorastnikov v Trebnjem krajša slo- šolskega leta, ki jo je na pobudo odbora za film in predsednice Milke Bobnar pripravila Zveza kulturnih organizacg. Zal se je po vsaki predstavi predstavil razvnetemu občinstvu le eden izmed ustvarjalcev filma (vabljenih je bilo več, z Maticem -Matjažem Grudnom), direktor fotografije Mile de Gleria, mojster svetlobe in senc, ki jih je tako odlično vkoval v dogajanje v Samorastnikih, Na Klancu in Idealistu. Poleg teh treh stvaritev, ki so po mnenju filmskih poznavalcev zelo blizu Vo-rančevi in Cankarjevima (de Gleria je edini do sedaj dvakrat prenašal na platno Cankarjevo besedo) literarnima predlogama, je posnel Mile de Gleria še več drugih celovečernih filmov (Nočni izlet, Naš avto, Črne ptice, Ljubezen na odoru) in nad sto kratkometražnih, med njimi tudi Pletrskega meniha. V pogovoru z de Glerio so mladi radovedneži zvedeli marsikaj o Jakobu, ki je slišal bolj na ime Ron in sta ga v filmu nadomeščala še dva dvojnika, o delu na filmu z otroki, snemanju in težavah. Nedvomno velja pohvaliti prizadevanja tako Zveze kulturnih organizacij kot njenega odbora za film, da poleg stvaritve predstavi občinstvu tudi ustvarjalce, žal tokrat le direktorja fotografije, in tako vzpostavi vez med občinstvom in filmskim platnom. I. VIZJAK vesnost ob otvoritvi razstave Antuna in Branka Bahuneka, ki se predstavljata Trebanjcem tokrat že tretjič. Slikarja, očeta in sina, je zbranim predstavil umetnostni kritik dr. Mirko Juteršek. ,,Ime obeh Bahune-kov, katerih delo je povod za današnje srečanje, v Trebnjem ni neznano. Slikanje je v družini iz zagorskih krajev postalo že kar poldic. Posebno slikarska pot starejšega, Antuna, ni bila lahka. V umetnosti se je vzgajal ob delu. Pot v slikarstvo iz pleskarske obrti je kaj tipična v predvojnem podeželskem okolju. V slikah njegovega sina Branka je moč najti manj poklicne miselnosti, čeprav je sprva nasledil očetov poklic pleskarja.1* Zbrane je nato po kratkem govoru, v katerem je občanom čestital praznik in desetletnico tabora, orisal pomen 4. septembra pred 35 leti in spregovoril o razvoju kraja, povabil na ogled mojstrovin samorastniškega čopiča generalmajor Vlado Kocjan. I. V. DOLENJKA -KLASIK OTROŠKIH ZGODB V BIH V Sarajevu je pred kratkim umrla mladinska pisateljica Milica Mil on - Borštnik. 834etna je bila najstarejša pisateljica v Bosni in Hercegovini. Rojena je bila v Hinjah, torej je naše slovenske in ožje dolenjske gore list. Po končanem učiteljišču v Ljubljani se je leta 1918 za stalno naselila v Sarajevu in tam živela polnih 59 let. Čeprav je bila Slovenka, je začela pisateljevati v srbohrvaščini, največ pa je ustvarjala za otroke. Njene pravljice in pravljične igre štejejo že za klasična dela srbohrvaške mladinske književnosti. septembra 1977 DOLENJSKI LIST ept3V » kot Ustei 1 a zvena ko ^ i lamenjen® -l0 dvajse, SLUŽILA STA SKORAJ PET DESETLETIJ - Industrijalec Javornik, najemnik soteške žage, je iosodob3 že leta 1929 žago na vodni pogon s parno lokomobilo in dvema pofnojermenikoma Esterer, i sta kljubovala času in napredku tehnike vse do danes. OSTANKI OBEH GATROV - Strašanska vročina, ki je žago upepelila v hipu, ni prizanesla mu ^ železu. Eden obeh polnojermenikov, čeprav močno razpokan in za vedno neuporabe , vedno noče popustiti usodi. Prav kmalu se bo znašel v talilni peči. UMRLA JE DRUGIČ V STO LETIH SOTESKI ŽAGARSKI DUH Prav tam, kjer se Krka prebije iz temačne tesni, kjer sonce vzhaja nekoliko kasneje in prej zatone, leži ob vznožju zelenega partizanskega oijaka in vinskih loz slikovit kraj, ki mu je ime vsilila narava - Soteska. Tu je pred davnimi časi potekala rimska cesta, ki se je vila od Žužemberka in dobmiške planote, nekje pod starim gradom prestopila Krko in vodila vojske, romarje in karavane trgovcev naprej proti Beli krajini vse tja do Siska. Zgoraj, na Sv. Petru in Plešivici je mogočen odsev ognjenih zubljev naznanjal plat zvona in zapiranje taborskih vrat. .Zeleni grad", obdan s trojnim obrambnim zidom, je ostal nezavojevan. Takrat, v desetem ali enajstem stoletju, se prične zgodovina kaštela in Einoedta, kot je žlahtna gospoda krstila ta kraj. „Herren von Einoedt“ so plemiški rod, ki je na Kranjsko prišel med prvimi. Danes so v gozdu nad Krko samo še komaj vidni kamniti spomini, med ljudmi pa so ostala živa kruta pričevanja. Menda je bilo tako, da gospodi žlahtnost ni preprečevala pohotnosti, če ji je bila všeč katera od tlačank. Če se je ženil tlačan, je morala žena poročno noč prebiti v gradu. Je mar čudno, da si je puntarski duh še dolgo potem dajal duška z metanjem kamenja na grob od kmečke roke pokončanega gospoda iz Loža? Grad na levem bregu Krke (v Valvazoijevih časih je v njej v Soteski mrgolelo rib in rakov, vse do račje kuge) je nastal okoli 1860. Novi gospodje so vpregli v ralo tlačana in valptovi biči so zapeli, v »hudičevem tumu“, v paradižu - bojda je tam tudi strašilo - pa je piroval in v vinu utapljal bojazen tiran. Soteški grad je veljal za najlepšega v deželi in tudi Slava vojvodine Kranjske ni mogla mimo njega. Pred več kot sto leti je knez Auersperg zajezil Krko, na njenem desnem bregu pa zgradil žago za „tabolete“. Ta je bila daleč naokoli najbolj modema. Iz zgodovinski podatkov pa se da sklepati, da je bilo žagarstvo v Soteski doma že mnogo prej. Oster list žage je zarezal v je-lovino, kdor je premogel par dobrih konj, pa je postal „fur* man“. Vse do leta 1927 je gnala „venecijanko“ Krka. Takrat je industrijalec Javornik, ki je imel žago v najemu še izpred prve svetovne vojne, pripeljal v Sotesko pravo ,jokomotivo“ — parni stroj s petinsedemdesetimi konji, dve leti kasneje pa je, ko je posel zacvetel, vgradil še polnojermenike Esterer in povečal „konjske“ zmogljivosti z novim parnim strojem. Leta 1932 pa do leta 1936 je žago prevzel njen lastnik, princ Karel Auersperg, potem je za dve leti dobila novega najemnika, prav v času mrzličnih priprav na vojno vihro pa je bila žaga zopet v Auerspergovih rokah. Takrat je bil njen upravitelj Emanuel Neugebauer, vodja pa Angel Venturini. V nesmiselnosti drugega svetovnega spopada se konča prvi del zgodovine soteških žagarjev. ZOPER BOGA IN GOSPODO V Soteski so doma drvarji, tesači, žagarji in prevozniki lesa. Pridno in podložno, z upanjem, da bodo nekoč prišli za sinove boljši časi, so prenašali tegobe in oblast gospodarjev. Tako jih je učila vera: „V potu svojega obraza si boš služil svoj vsakdanji kruh .. Bog je zahteval eno, gospodar še mnogo več: „Daj cesarju, kar je cesarjevega, in gospodarju, kar je nje-govega!“ Gospodu v pozdrav je bilo potrebno ukriviti hrbet, doma nasititi lačna usta družine, delovni dan od vida do vida, v zahvalo je dobil žagar, sedaj betežni starček, brco nepotrebnosti. Revolucija v oktobru, ki je presunila svet bolj kot vojna, je prinesla tudi neznani Soteski izboljšanje delovnih razmer. Napredne ideje so prinesli delavci s fronte in ruskega ujetništva, ki so jih v odsotnosti za polovico nižjo mezdo (ženske roke so bile manj vredne) zamenjavale žene. Okoli leta 1920 se je napotila delegacija soteških žagarjev po boljši in večji kos kruha v Ljubljano, naravnost v deželno vlado. Ignac Zoran in njegovi so bili v Ljubljani „zelo“ ljubeznivo sprejeti, doma pa jih je čakala dostojna pridiga. Gospoda je hotela iztrebiti „ljulko med pšenic o“. „Plačo“ so takrat dobili še vsak teden, „foršus“ pa vsakih štirinajst dni. Marsikaterega ,,slabiča" je nato na poti domov osušil gostilničar. No, vsaj za nekaj časa je utopil, kar gaje težilo . .. V letu 1935 - 1936 so na žagi ustanovili ilegalno „rdečo stranko”, ki jo je delavstvo imenovalo kar napredni sindikat. Anton Vovk, Franc Fifolt, France Poličnik, Pero Brkovič, Anton in Jože Zajc ter somišljeniki so se dobivali v gozdu nad žago in na sestanke vabili tudi kmete. Naprednjaki so imeli mnogokrat opravka z žandarji in navadno je zaposlitev na žagi zamenjala širna cesta. „Furma-ni“ iz Drenja, Polja, Podhoste in od drugod so že ob svitu strpno čakali na „froht“. V PRED VEC KOT STO LETI JE KNEZ AUERSPERG V SOTESKI ZAJEZIL KRKO IN POSTAVIL NA NJENEM DESNEM BREGU ZA TAKRATNE CASE MODERNO ZAGO - VODNI POGON JE KMALU ZAMENJALA PARNA LOKOMOTIVA - ESTERERJEVA POLNOJERMENI-KA STA NEUTRUDNO DROBILA ROŠKE HLODE PETDESET LET - POČILA STA SAMO DVAKRAT: MED VOJNO IN ZA VEKOMAJ V VROCl AVGUSTOVSKI NOČI - SOTESKI ŽAGARJI SE VOZIJO NA DELO V STRAŽO -BO MAR POČIL TUDI NEUMORNI ŽAGARSKI DUH? - POTREBE TERJAJO NOVE STROJE IN PROSTORE - V SOTESKI BO JELOVINO KMALU POZIRALA NOVA ZAGA OSTANKI SOTEŠKE ŽAGE — Mimoidočemu, tistemu, kije so-teško žago poznal od prej, še posebno pa krajanom, se zdi, da je Soteska opustela in onemela. Izginila je vez, ki je dajala žagarjem nadnaravno voljo. pohlevnosti so jih izdajale sikajoče oči. Potem pa je prišlo tisto usodno leto. Usodno že, toda obetavno! Že 6. maja 1942. leta so prvi žagarji, prevozniki in sekači odšli tja, kjer jim je bilo mesto — med partizane. Vodstvo narodnoosvobodilnega boja je ukazalo, da se žaga ustavi. Stroji so onemeli. Poslej, tja do konca vojne, žaga ni obratovala. Generator in elektromotorji so bili plen upornikov, prenešen daleč od z bodečo žico obdanega gradu, kjer so bili zaslišani mnogi domačini in od koder je vodila pot v taborišča. Trdnjavo žlahtnih Auerspergov je prvič zasedla ljudska vojska že septembra leta 1943 in oči žagarjev so se prvič sprehodile po oropanih sobanah. Boj je bil še dolg in za nekatere nikoli končan. Toda žaga je učakala dan, ko so svobodnjaki zopet pognali stroje. PRVA V SLOVENIJI Po triletnem molku je bila dvakrat požgana soteška žaga obnovljena - prva v Sloveniji. Upravitelj Auerspergove dediščine je postal Jože Zupančič, ki ima mnogo zaslug, da so jekleni zobje že kmalu po vojni zarezali v debelo roško hlodo- vino, čeprav ministrstvo za gozdarstvo ni dovolilo obnove žage. Jožeta je imenoval knez Auersperg že leta 1928 za logarja na, Frati. On in Črne sta nešteto dni stikala po terenu za odpeljanimi predmeti. Pripeljati je bilo potrebno materijal za obnovo, postaviti nov lesen most prek Krke, dobiti konje za prevoz lesa, prve povratnike pa je čakalo še sto drugih opravil. Voz za vozom je prihajal naložen z opremo, ki so jo med vojno odpeljali iz žage: iz Starih žag, Črnomlja, Crmošnjic, Metlike, od vsepovsod. V dveh letih se je tako zvrstilo 180 voz, naloženih z vrnjenim in novim inventarjem. Do konca julija nadobudneži v Soteski niso prejemali plač, saj denarja ni bilo. Potem so dobili vsi enako — šest dinarjev na uro. 7. septembra 1945 je bila žaga posipana s cvetjem, v zelenju in zastavicah, po stenah so visele slike voditeljev. Nemški ujetnik je zapisal na hrapavo leseno steno: Delu čast in oblast! Velik polnojermenik, ves v zelenju in okitan s Titovo sliko, je vzbujal posebno radovednost. In polnojeimenik z dvajsetimi listi žage se je zajedel v hlodovino. 1 rvi hlodi so bili razžagani za most prek Krke in za obnovo uničenih skladišč, brezplačno pa so dobili les tudi vojni pogo-relci. V želji, da bi bili domovi obnovljeni čimprej, so žagarji delali tudi brezplačno. Obnovljena je bila električna centrala, stanovanjsko poslopje za delavce, pričele so se priprave za obnovo gradu, ki pa ga današnji dan zaloti še vedno takega, kakršnega so pustili ognjeni zublji. Leta 1948 je bila žaga v Soteski prenovljena, deset let kasneje pa se je proizvodnja žaganega lesa razširila še na proizvodnjo luščenega furnirja. Blatno dvorišče je zamenjal asfalt, prepih in mraz urejeni prostori. Namesto obiska žene ali otrok s kosilom, za katerega je gospoda dala žagarjem neplačano uro časa, vrečke, v kateri je bil skopo odmerjen suh kos kruha malica še dolgo v povojnih letih, je bilo poskrbljeno za topel obrok. Prav soteška žaga je bila eden izmed prvih zametkov Novolesa in dokler je niso opustošili neusmiljeni zublji tudi v tretjič, je bila skupno s tovarno plastifi-ciranih iveric, ki je zrasla na drugi strani ceste pred dobrimi štirimi leti, ena izmed desetih temeljnih organizacij združenega dela kolektiva, ki šteje danes nad dva tisoč zaposlenih. Mnogo se je spremenilo, vse do usodne noči s srede na četrtek v prvem avgustovskem tednu letošnjega leta pa sta kljubovala času in modemi tehniki dva gatra, ki sta po skoraj petdesetletnem obratovanju zaslužila pokoj, kar se njuni častitljivi starosti in večni natančnosti pravzaprav ne spodobi. Tedaj je peklenska vročina zrahljala tudi lito železo obeh polnojermenikov. POTREBA TERJA ZAGO Mimoidočemu, še posebno tistemu, ki je soteško žago poznal od prej, se zdi, da zdaj na desnem bregu Krke nekaj manjka. >z tal se dvigajo le opečeni in zadimljeni zidovi. Prav sredi dvorišč- leži kup železja. Eden izmed gatrov se je vdal in se sesul, drugi, četudi je razpokan, kot da noče sprejeti usode. Povsem zraven leži kup zgorelih elektromotorjev. Soteska se zdi kot izropana svojega jedra. Starejši delavci, nemalo njih je tu že vsa povojna leta, so dobili novo opravilo. Saj to je vendar krivično! Toliko časa so beračili, vlačili dele z vseh vetrov, kljubovali mrazu in ledenim tirom za va-gončke, žagali, zlagali, sedaj pa je naenkrat vsega konec. V eni noči, nekaj urah, neskončnih minutah. In prav nanje, ki so žagi najdlje služili, je padel tovor, da pospravijo, kar je razdejala ognjena vihra. FRANC BUKOVEC: opisati. Bili on® ^ bi * Pri srcu mr je kot pogorel dom. Ne vem kako to, ^ SoToben«. kijub pozni un j5 buden. Nekako od «1 zaslisa: sireno- Spreie ^ hladen sThV Mora b«i v morda pa gon n morua pa b . _ noin^ Na žagosploh njse« P jg ^ Kako bi tudi, saj Frnce Bukovec vojne sem. „K° sem avta zagledal v no žago — takoj ni pomoči — se zlomilo. Zdajpa'"jgsu grcmkar^KkJP^ong^,' mi ni treba Življenje v tivu je napravilo ^kot^ žagaijev še mnog rda pM lavce. je Vsako ju V gatroma, čelil mlajev ki pa sta bila mnogo kot družina. MlJj ReZal^ tega, kar so statfj 2500 do 3^0jni mesec, takoj P ju vp ^ noč za lovna 5 in dan u* " . jzre^V počitek; bila J pfed disciplina.,,^ $i0 . dan in nu.‘“'i7redi’3 ‘ i lovna — * 7aveua“ železna volja-potf „ da je nam z so vek, tako bi mu bi hodnje leto roški *eS’ Bukovec, «p.»v •« Z'*»■/* Dežurni Poročajo RAKO - 30. avgu- ^ vkmii v h;, \ 3e zadnJe dni Wirr smučarskega MCfe vXn?J na Javorovici, uro *W.sk«i vrata, odnesel orodja. Drns!^"1 števec “ °g3'°OOdm^v.0 “na Šk°de 23 ’^SLS OB KOLESI - domom motorjem Jože 1 kala in Franc yuar s v 01esi z i $ferle u &Vega ečne- Mi edtem ko ju ni Jj** SJur^e°m?- ~ Zdravku Le-rPoldna _ . vasi je 30. avgusta neVn« ^ avgusta ffifea, ^odpeljal kolo z * *Won. ^ •°00 dinarjev. lesvGotni vasdvorižču obrata *AT v fePe&^P1 - Franc »"Ufa m,:.1?0 je unel pred kratkim .„u . obisk. f™elPmdkratkim kL^anjhlo "oon Vpalnici Novomei* »o osehr,r.iL avgusta zve- kfv^talosehnf1- av8ust Sl. “ik V B*1 avt0 Pred , ra^&lmedtem 'i. . “ av*rw 'v, C*L Da nolJ m v - odsoten ’ medtem ko je Kt J a.vt°- Tat i»’ S Je nekdo vlo-bta?. denamiC00dnesel suknjič, &T*mdfeonV dokumenti, ES aaSi r?‘uon. Torbo sn n **%tron t dokumenti, na blii ?.?rbo so še isto nt*h železniških 3Tok ga je ubil ^te okr°g 20. ^^ieraval 2am.v. sv*njaku W° ^co preS°- 1 * oril nJel je za tekih DOL. PONIKVE: DEČEK PRITEKEL NA CESTO - 1. septembra popoldne je Jože Canželj iz Mirne peci vozil osebni avto proti Trebnjemu. V Ponikvah je na cesto pritekel 7-lctni Martin Avbar. Avtomobilist je otroka zadel. K sreči je bil deček le laže ranjen in so mu pomoč nudili v trebanjskem zdravstvenem domu. Svoj največji uspeh je dosegel osemnajstletni Cujnik. V metu kopja (nastopil je tudi Špilar, pa je zavoljo poškodbe odstopil) so nastopili ta čas najboljši Slovenci, zato je le malokdo pričakoval, da lahko še neizkušen Dolenjec v močni konku-j renči osvoji prvo mesto. Cujnik se ni ustrašil nasprotnikov in je z metom 70,12 m osvojil prvo mesto, obenem | pa dosegel tudi mladinski dolenjski rekord. Članski dolenjski rekord je osvojila štafeta na 4 x 400 m, Kapš je v teku na 1500 m s 4:00,4 poskrbel, da je dolenjska atletika v mladinski konkurenci dobila še en boljši | rezultat. Za ostala dva rekordna ■dosežka je poskrbel Penca in sicer v teku na 110 m in 400 m z ovirami. Ostali so nastopili po svojih zmožnostih. Bržkone je nekoliko razoča-| ral le Šuštar, saj je skakal precej pod na 100 in 400 m z ovirami % i % % par 53,3, 800 m: 7. Bučar 1:56,4, pa . . 1500 m: 8. Bučar 4:02,6, 110 m %H 111» Mato Nemet iz okolice Slavonskega Broda je 1. septembra zvečer na novomeški avtobusni postaji doživel dogodek, ki ga zlepa ne bo pozabil. Pripeljal se je na postajališče in iskal prevoz za Šmarješke Toplice, kamor je bil namenjen. Dva možaka je vprašal, kako bi prišel do Toplic, pa sta se mu ponudila, da ga bosta kar onadva odpeljala do zdravilišča. Navdušen nad prijaznostjo neznancev je Nemet ob pozni uri brez pomišljanja šel z njima proti Loki, češ da imata tam avto. Naenkrat pa ga je eden od njiju močno udaril po tilniku, da je pri priči padel v nezavest. Potem sta ga oropala. Vzela sta mu suknjič, v katerem je imel dokumente in denarnico z 250 dinarji. Ko se je Nemet zavedel, neznancev že ni bilo nikjer. Zadevo je prijavil. peljal na kolesu z motorjem od doma proti Črnomlju. Med potjo je pod kolo pritekel pes, da je kolesar padel. Hudorovac je bil laže ranjen, na kolesu pa je za 600 din škode. vemu. Na mostičku čez Toplico je s krmilom zadel v ograjo, nakar ga je -— —... 17— j- odbilo in je padeL Z glavo je udaril ob rob in se tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. ČRNOMELJ: PES POD KOLO -Stanc Hudorovac iz Lokev pri Črnomlju se je 31. avgusta popoldne ovire: 1. Penca 14,9, 400 m ovire: 1. Penca 52,6, 4 x 400 m: 3. Novo mesto 3:24,6, višina: 5. do 6. Šuštar in Bartolj 185, daljava: 5. Šimunič 663, troskok: 2. Šimunič 14,73, krogla: 7. Okleščen 12,31, disk: 5. Okleščen 43,45, kopje: 1. Cujnik 70,12, kladivo: 5. Rifelj 41,27; ženske - daljava: 6. Kralj 483 itd. J. PEZEU 1 I III! štajp P rnd ŠPORT OD TU IN TAM svojimi zmožnostmi in preskočil le 185 cm. KOČEVJE - ZAGORJE 21:15 (11:5) Domača vrsta se je gostij kar preveč prestrašila. Ce bi igrala bolj sproščeno, bi lahko slavila še večjo zmago, za katero so imele največ zaslug Jeričeva (7), Benkova (4) in Radosavljevičeva (4). NOVO MESTO - V občinski košarkarski ligi so moštva v jesenskem delu odigrala dve koli. V šestem so bili doseženi pričakovani rezultati, v sedmem pa je novomeška ekipa Udarnik presenetila favorizirano Stražo in se tako prebila na tretje mesto. Rezultati - 6. kolo: Udarnik - Dol. Toplice 62:70, Loka - Mirna peč 75:55, Straža - Obutev 97:58; 7. kolo: Mirna peč - Obutev 45:59, Doi. Toplice - Loka 45:95, Udarnik - Straža 70:68. (D. P.) Najbrž ni odveč, če v današnjem sestavku zapišemo, da je postal j Novomeščan Cujnik članski državni reprezentant. Dres z državnim i grbom bo oblekel na balkaniadi, ki bo v Ankari, nastopil pa bo v konkurenci deseterobojcev. Najboljši rezultati Novomešča-I nov: 400 m: 7. Kraševec 52,4, Štu- PRVENSTVO V RIBNICI Organizatorji 33. športnega prvenstva ljubljanske armadne blasti bosta Kočevje in Ribnica s pomočjo poveljstva ljubljanskega armadnega območja. Na nedavnem sestanku I predstavnikov armade in obeh občin I so se pogovorili o obnavljanju in | graditvi športnih objektov. Blizu re boč I nove športne dvorane bodo postavili I igrišča za košarko, odbojko, položili I bodo tartansko stezo za atletiko, v I vojašnici Mirka Bračiča pa bodo I obnovili veliko športno igrišče. Po I prvenstvu bo igrišče na voljo tudi I občanom. Tudi v Kočevju čaka organiza-i torje precej dela. Obnovili bodo I igrišča v športnem parku Gaj. In še | zanimivost 33. športnega prvenstva vojakov: nastopili bodo v dveh I disciplinah, ki sta pri nas močno I razširjeni, pa ju na vojaških prven-I stvih do sedaj niso imeli. Ribničani in Kočevci bodo lahko gledali tudi I boje v košarki in nastope v orienta-I cijskem krosu. Prebivalci obeh mest I si bodo lahko ogledali vse boje, zakaj nastopi bodo izmenično, en dan v Kočevju, drugi dan v Ribnici. 1 M. G. V n. ZVEZNI LIGI TUDI ODBOJKARICE - Na sestanku predstavnikov klubov L. zvezne odbojkarske lige so se dogovorili, da bodo letos v močnejši konkurenci nastopile tudi odbojkarice. Z novim tekmovanjem naj bi poskrbeli za še večji razmah ženske odbojke, la so ji do sedaj posvečali premalo pozornosti. Talco so se v II. zvezno ligo — zahod uvrstile tudi Novomeščanke, ki se bodo lahko, čeravno so med najmlajšimi, zagotovo uvrstile v sredino lestvice. Na sliki: nove drugoligašice s trenerjem prof. Janezom Mohorčičem. V ligi nastopajo poleg Novomeščank še Branik, Fužinar, Tumič (Reka) ali Puia, Metalac, Marčana (Reka), Jesenice, Krka in Enotnost (Ljubljana). Tisoč Novolesovih košev V dolenjski košarkarski ligi vse po starem : 1. Novo-les, 2. Beti, 3. Obutev, 4. Podbočje DOLENJSKA - ETA 13:13 (5:5) V Šentjerneju se je reprezentanca | Dolenjske pomerila z Notranjkami. IV povsem izenačenem srečanju, v ■ katerem so imele za zmago več mož-Inosti domače, sta se vrsti izkazali z Idobrim rokometom. Pri Dolenjkah Iso dobro igrale vse, nekoliko boljša lod ostalih pa je bila prodoma Kova-Ičičeva. Minulo soboto so košarkarske ekipe v dolenjski ligi odigrale drugo jesensko kolo. Tako kot v prvem tudi v drugem ni prišlo do presenečenj, zakaj favoriti zanesljivo nizajo zmage. Že po desetem kolu je znano, da bo prvak v dokaj močni ligi postal novomeški Novoles. V desetih tekmah je dosegel več kot 1000 košev, v nadaljevanju pa se mu obeta še večja „bera’\ saj ima moštvo za seboj skoraj dva meseca priprav, medtem ko se ostale ekipe na na- Ta; daljevanje niso najbolje pripravile. ko bo najbolj zanimiv boj drugo mesto, za katerega se potegujeta samo še Beti in Obutev. Ker za bodo Novomeščani igrali z Metličani doma, imajo precej možnosti za zmago. Za četrto mesto se pote- ’ ‘ Zu......................... Zmago preprečile vratnice Igralke Krke, novinke v II. zvezni rokometni ligi, so prvo tekmo izgubile — Lepa Inlesova zmaga V 1. kolu II. zvezne lige sta vrsti z Dolenjskega dosegli polovičen uspeh. Ribničani so premagali ndustromontažo, Novomeščanke pa so morale priznati premoč spretnejših gostij. V republiških ligah so bili doseženi pričakovani rezultati. SLOVENJEGORIŠKA — BREŽICE 25:21 (11:10) Startale so tudi reprezentance v republiških ligah. Brezičani igrajo v vzhodni in v srečanju, ki je bilo v gujejo Zužemberčani, ki jim letos ne gre najbolj od rok, in močna vrsta Podbočja; precej možnosti za dobro uvrstitev pa imajo tudi Semičani. Rezultati 9. in 10. kola: Podbočje - Novoles 61:80 (22:47), Mirna - Semič 90:106 (40:49), Črnomelj - Beti 82:95 (39:47), Žužemberk - Obutev 67:94 (36:44), Novoles - Žužemberk 91:64 (48:31), Beti - Mirna 101:86 (52:46), Obutev - Črnomelj 101:62 (50:28) in Semič - Podbočje 71:94. Vrstni red: Novoles 20 točk, Beti 17, Obutev 16, Podbočje 8, Žužemberk 6, Semič 6, Mirna 6 in Črnomelj 1. ČRNOMELJ: ZARADI RAZLITEGA OLJA - 31. avgusta popoldne se je Stane Jeršin iz Črnomlja peljal na kolesu z motorjem po Ulici Lojzeta Fabjana, kjer je bilo razlito plinsko olje. Tam je Jeršina zaneslo, da je padel, pri tem pa si je zlomil roko. INLES-INDUSTROMONTAZA 25:22 (13:10) Pomlajena ribniška vrsta je presenetila domače navijače pa tudi goste. Inlesovi rokometaši so od prve do zadnje minute igrali zrelo, zmaga ia je sad kolektivne in borbene igre. Jato lahko pohvalimo vse igralce pa tudi trenerja Radiča, ki je svojo nalogo opravil več kot dobro. Inles: Gelze, Ponikvar 4, Abra-hamsberg 7, Ilc 5, Žuk, Karpov 2, Troha, Pucer, Gabrijelčič 3, Putre 4 in Laibacher KRKA-PARTIZAN 11:14 (6:5) Novinke v ligi so pričele precej zmedeno, tako da so gostje povedle s 3:0. To pa domačink ni zmedlo. Uredile so vrste, izenačile in ob podpori občinstva igrale vse bolje in odšle k počitku z zadetkom prednosti. V nadaljevanju so nalet domačih ustavile vratnice. Kar sedemkrat so zadržale nevarne strele, Novomeščanke so ponovno popustile in gostje iz Raičev so zmagale z veliko športne sreče. Ormožu, so tesno izgubili s slovenje-goriško reprezentanco. Pri gostih sta se izkazala Škofca in Buzančič 181. SLOV. GRADEC -SEVNICA 31:26 (14:12) DOLENJSKA - BREST 53:37 v26:22) Br .kone je Sevničane, nekdanje zvezne ligaše, ugnal domači vratar Dobroši, saj je od osmih sedemmetrovk ubranil kar sedem kazenskih strelov. Tekma je bila zelo dobra, pri gostih pa sta bila najbolj ‘ožen razpoložena Švažič (8) in Novšak (5) KRKA - ZASAVJE 21:19 (11:9) V nadaljevanju republiške kadetske lige za košarkarice so se Novomeščanke pomerile z Brestovimi vrstnicami. Medtem ko so bile Ljubljančanke v prvem polčasu še kos domačinkam, so v nadaljevanju popustile in Dolenjke so zasluženo zmagale ter se še bolj utrdile na drugem mestu. Dolenjska: Obrč 4, Strajnar, Mermi, Tomšič, Galič 8, Grivec 1, Žnidaršič 21, Bilobrk 4, Kure 4, Senica 11. Vrsta Krke, ki jo sestavljajo Črnomaljci in Novomeščani, je v prvem srečanju z dokaj dobro igro premagala močne Zasavce. Dolenjci so tokrat igrali izredno požrtvovalno pa tudi domiselno, tako da je bilo okoli 150 Črnomaljcev s prikazanim rokometom nadvse zadovoljnih. Pri domačih so se izkaz ah Adlešič, Pnnpp.rčič in Hudelia. OBALA - INLES 30:19 (13:9) Krka: Golob , Kregar 4, Vencelj, ------------- Hodnik 2, Brajer, Foršek, Svažii Bon 1, Kostanjšek 1, Kovačič, Mršnik 3, Štrukelj. V prvi prvenstveni tekmi se mladi Ribničani niso najbolje znašli. Domači so namreč hitro povedli, razliko v zadetkih pa močno pove- čali v drugem delu igre, ko so gostje bila povsem popustili. Pri Inlesu sta bil nekoliko boljša Lovšin in Janež. DOLENJSKA -TRIGLAV 29. SEPTEMBRA Ker je med novomeškimi ljubitelji kc' bitelji košarke za kvalifikacijski boj med Dolenjsko in Triglavom, ki bo odločil, katera vrsta bo šla v U. zvezno ligo, izjemno veliko zanimanje, bo novomeška Mladinska turistična poslovalnica organizirala v Trbovlje prevoz. Tekma bo 29. septembra ob 19. uri, avtobus pa bo z novomeške postaje odpeljal ob 16. uri. Prevoz in vstopnico za tekmo lahko zainteresirani vplačate v pisarni poslovalnice na Glavnem trgu. ^Ptembrn 1977 v> ^ tisti 5 t SPREHOD -Fot ografija Zdravka Kramarja z Mirne, imenovali smo jo „Sprehod“, je značilen primer diskretnega, vendar še ne vsiljivega pogleda kamere na svet. Avtor je ujel starejšega moža, ki se je rahlo sključen nekam odpravil, ali pa se od nekod vrača. Hladno je že, desna roka je v žepu zanimive- B plašča za-op kamere se ja zaprl v trenutku, ko leva noga (samo poglejte čevlje!) korak končuje, desna pa ga začenja. Možak izžareva osamljenost, nekam hiti z mislimi, družbo mu dela vrečka iz polivinila. Ta vtis je znal Zdravko Kramar še poglobiti Teleobjektiv je izo- stril na možaka, vse za njim je zabrisano, neostro. Tudi ljudje. Izbor debe-lozmatega filma prispevku samo koristi I ■/##/#/###/##/#######//#///#####//////##/■ Tudi uspehi niso izostali OD 22. JUNIJA DO 28. AVGUSTA je delalo na cesti Novo mesto-Mačkovec sedem mladinskih delovnih brigad, pet v prvi in dve v drugi izmeni. Skupno je bilo v vseh brigadah, ki so delale na tem odseku, 580 mladincev in mladink. Kot brigade v prvi izmeni, ki so delale v največji pripeki in navzlic temu dosegle izredne delovne uspehe, sta tudi obe brigadi druge izmene pokazali pri delu veliko požrtvovalnost, zato tudi uspehi niso izostali. Če je delo prve izmene ovirala silna vročina, je delo druge izmene večkrat oviral dež. Vremenski pogoji jim res niso bili preveč naklonjeni. V HRASTU, NE DALEČ OD VINICE, imamo dober studenec, toda neurejen. Voda se razliva povsod, manjka pa je za napajanje živine in pranja. Treba bi bilo le nekaj dobre volje vaščanov in nekoliko pomoči, pa bi se lahko marsikaj uredilo. Pota so tako slaba, da ne bomo mogli več voziti po njih, če ne bodo popravljena. Ko je bil sprejet zakon o taksah na vozove, živino in pod., je pisalo v Dolenjskem listu, da se bo del tega denaija porabil za vzdrževanje cest, vaških potov itd. Do sedaj iz tega sklada za našo vas nismo dobili ničesar. Kje je vzrok? JULIJA JE ROG OŽIVEL. Do tedaj mirni gozdni štirinožni prebivalci so dobili obiske iz mest in vasi. To niso bili lovci, temveč nabiralci malin. V njihovih vrstah je bilo največ žensk. Zaslužek je lep. PRAV RAD OBIŠČEM KRAJE, kjer sem včasih hodil kot partizan, in tako sem nedavno prišel tudi v prijazno vasico Lašče pri Dvoru. Takoj sem opazil na njivi tri na pol polomljene križe. Na vprašanje, kaj tisti križi pomenijo, sem dobil odgovor, da so tam pokopani trije partizani. Kaj bomo rekli na to, da so še zdaj kosti naših padlih tovarišev tam, kjer so padli? Edino, kar jim lahko damo, je lep spomin nanje, ne bi pa smeli dovoliti, da se krave pasejo nad njimi in da jih plug vznemirja v zemlji, za katero so dali vse, kar človek lahko da. (Polde Merhar-Fran- CClj) (Iz DOLENJSKEGA LISTA 4. septembra 1957) šlllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIimilllllllllllllli Zakaj so \tf m SVETU OKOLI KO DA BI VEDEL - Alex Glaskar se je peljal z avtom po podeželski cesti v okolici Pla-negga. Nenadoma je izza ovinka proti njemu pridivjal bik, malce rikal in se nato z rogovi lotil pločevine, jo dokaj zverižil, avto prevrnil in... Bližnji kmetje so preprečili, da je ni skupil tudi Glaskar. Ko da bi bil vedel, kdo je tisti, ki mu „krade“ krave, kajti Glaskar je živinozdravnik in vodja oko-lišne osemenjevalnice krav! LAPORNO, TEŽAŠKO" - Dandanes domala ni poklica, katerega ne bi opravljale tudi predstavnice nežnega spola. Še posebno pa si težko predstavljamo robate moške v vlogi mičnih, ustrežljivih tajnikov z brezhibnim obvladanjem strojepisja in stenografije. In kako je bilo pred sto leti? V ZDA je bil kongres zdravnikov, na katerem je bila osrednja točka dnevnega reda razprava in sklepanje o tem, ali nežnemu spolu lahko dovoli „napomo, težaško" - tipkanje! VLAH NA SLEPO - V Nigeriji vlaki čestokrat vozijo kar na slepo srečo, kajti med postajami ne dela telegrafska zveza. Preprosto zato, ker zelo pogosto izginjajo bakrene telegrafske žice. Preiskava je pokazala, da domorodke iz žic izdelujejo uhane, prstane, zapestnice, obeske in še kaj. Pa ne za trg, same se krasijo s tem. Glede na ceno bakra na svetovnem tržišču so Nigerijke dokaj — dragocene! »PROSIMO, PREBERITE! “ — Vpadljivo obvestilo v neki hannoverski cvetličarni, ki stoji nasproti velikega parkirišča, se giasi: ,JProsimo, preberite! Ne menjamo samo bankovcev v kovance za parkirne ure, ampak prodajamo tudi cvetje!“ V novomeški cvetličarni se kaj podobnega najbrž ne more primeriti, ker je parkirnih ur če dalje manj — na veselje lastnikov pločevinastih kočij! JE KRTV? - Italijanske državne železnice tožijo Lorenza Castellija, češ da je zaustavil tri vlake in povzročil 29 minut zakasnitve. Nič posebnega, morebiti le to, da je Castefii že pokojnik, ker ga je povozil en od treh zaustavljenih vlakov! Prepovedano ter ojstro kaznjivo (Dobro dolenjsko) vino je na prav dobrem glasu. Da, še celo prav nizko (cviček) proda se lahko dandanes po ceni, za kakoršno nas Vipavci, Istrijani in drugi vinski pridelovalci zavidajo. Nikar naj se pa nikdo ne loti, ponarejeno vino prodajati, kajti to je v prvič strogo prepovedano ter ojstro kaznjivo, in drugič bilo bi to skrajno nepošteno ter v stanu, dobro ime (kredit) našemu vinu popolnoma uničiti, tako, da niti najpoštenejšega blaga več prodati ne bi zmogli. (Iz A d 1 e š i č.) Dne 8. septembra je predaval v tukajšnji šoli okr. živinozdravnik o živinoreji. Najprvo je govoril o prašičji kugi, o njenem začetku, razvitku in nasledkih. Dalje je poučeval o reji goveje živine in o boleznih ter domačih zdravilih kot prvo pomoč v sili. Vse, kar smo slišali, bilo je zanimivo in hvale vredno. Možakov se je zbralo krog 200 in marsikateri je natezal ušesa ter komaj čakal, kedaj bode gospod živinozdravnik začel razlagati, kako se pre-siči tihotapijo čez sedaj plitvo Kolpo, brez da bi LJUBLJANSKI DNEVNIK takoj zaposli za 4 ure dnevno ZASTOPNIKA za območje Novega mesta Poseben pogoj je stanovanje v Novem mestu. Ponudbe pošljite na Ljubljanski dnevnik (Prodajna služba), 61001 Ljubljana, Kopitarjeva 2. iimiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii= Obrtno nabavno-prodajna zadruga „Hrast" Novo mesto. Par- I tizanska 12 po sklepu zadružnega sveta in v skladu z 48 čl. j| statuta zadruge razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA oni trije ..fantje" v Podbrežji kaj o tem slutili. (Prošnja.) V imenu podpornega društva na slov. visokošolce na Dunaji, drzen se prositi dotične p.n. gospode, ki so do letos potom sub-skripcijske pole imenovano društvo podpirali, da blagotohno naklonijo svoje doneske o priliki „besede“ novomeških akademikov, ker se letos baš z ozirom na veselico ne bode v posebe nadlegovalo. (Most čez Krko) so pričeli delati v toliko, da na mestni strani hiše podirajo in drugo potrebno pripravljajo. (Vstaši na Kubi) so si osvojili imenitno mesto. Na otok bo morala Španija odposlati novih močij. (Deset let) obstoječo prodajalno v Kandiji bom od sedaj naprej ob nedeljah in praznikih zaprto imel; torej prosim, da me slavno občinstvo blagovoli druge dneve počastiti: (F. Krajec v Kandiji.) (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. septembra 1897) Osnovne Sole Novo mesto TOZD MILKA SOBAR - NATAŠA razpisuje delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA Pogoji za sprejem so: U, PU, P z najmanj deset let prakse v prosvetni stroki in strokovnim izpitom. Kandidat mora imeti organizacijske sposobnosti in moralnopolitične kvalitete. O zahtevanih pogojih mora kandidat predložiti ustrezne dokaze. Rok za prijave na razpis je 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v petih dneh po preteku razpisa. I Ne le naravni tudi un so Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon mora kandidat i izpolnjevati še naslednje pogoje — da ima višjo ali srednjo izobrazbo, strojne, gradbene, | ekonomske ali lesne stroke — da ima najmanj 4 leta (višja iz.) oziroma 8 let (srednja iz.) § delavnih izkušenj na vodilnih delavnih mestih — da je organizacijsko in moralno politično sposoben organi- j§ zirati in voditi poslovanje zadruge. Kandidate prosimo, da pošljejo prijave na razpisno komisijo | v roku 15 dni po objavi. 1 J imiiiiimiiiiitiMiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimmmmiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimmiiumiiiiiiiiiiiis iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitimNiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiummiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiitiiiiiiiiii »DOLENJKA", trgovsko podjetje na debelo in drobno Novo mesto objavlja g za delovno skupnost skupnih služb prosto delovno mesto STROJNEGA KNJIGOVODJE - LIKVIDATORJA § Pogoji: srednja šolska izobrazba ekonomske smeri, po mož- § nosti z nekaj prakse in z opravljenim tečajem za strojne = knjigovodje. S kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen | čas s polnim delovnim časom. Pogoj za sklenitev delovnega i razmerja je poskusno delo. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi. imiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiuiimimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiimi siiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! 1 ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA CEN- I | TRA SREDNJIH SOL ČRNOMELJ i | I razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 I | *- UČITELJA | i likovne vzgoje, P z nepolnim delovnim časom, | -UČITELJA obrambe in zaščite, P z nepolnim delovnim časom; - UČITELJA ekonomskih predmetov, P za določen čas. Razpis velja 15 dni po objavi. Iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiš „SOP", specializirano podjetje za industrijsko opremo TOZD OPREMA Krško, razpisuje prosto delovno mesto TEHNIČNEGA RISARJA. Pogoj: — končan tečaj za tehničnega risarja ali končana TSŠ -strojna smer, — lahko pripravnik, — odslužen vojaški rok, — pripravniška doba po samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih, — stanovanja ni. Prijave sprejema kadrovska služba „SOP" Krško. sovražniki ježev^ Dasi je šele jesen prfj goni, tudi zima ru dal j f in živali bodo vsak ^ pripravljati ozimmc. morebiti srečah jeza, vprašanje: kam p . ^ bo odgovoril: v J8 ampak: v sadovnjak. P° 13 izkušeni za boj proti škodlj imeti na vrtu ene®* n0Vj' kot pa celo vrsto strup j kov, razpršil m podob^ ljivci postajajo čeda» nejši zoper umetne «, I slednjih je strUpifl i nenehno več, zato J 1 jajo tudi v povrtom ^ = kajpak v nas, kar “'ir Pa s.j£ pokončevalci škodlji Ježe je sodobni č»s 1 žal jih je zmeraj n^i j slovci pravijo, cta . število v zadnjih % zdesetkalo. fl povoženih na ce J terih deželah iz jedilne poslaSti're’ ^ poginjajo zaradi „ pesticidov, ki jih 3 1 vrtnimi škodljivci- A Ježi so dandanes ogroženimi živarn»l l nekaterih drfcvah^, zakoni o zaščiti ^ vljajo se pc** j^ts zoološka društva, novna naloga J L- ježev. V ta namenn* , šure, plakate divo, s katerim ra« ne,kakozašč.htigj poziv vozil, naj nika « gazijo te konstn ^ bilo moč obvžV0 4 zmanjšano uP.°k0(jijivfl strupov zoper ^1 seveda ne bi * d* ampak Posreci? ^ & Kolikor ježev ^ umaknilo v va prespalo zimo, J kov bodo obž vnj|d, žuželke m deze^ miši, negodnj J" JjS gobe in korenin ^ y(i vela. Torej sovražm J Janez Boi*0,. t» živIJe;9V ZA OČETOM križanke OELAVECV OLJARNI IT. TISK. AGENCIJA VLAČUGA Zavodi Crvene zastave iz Kragujevca pripravljajo za kupce nekaj novih presenečenj. Že ta mesec bo s tekočega traku prišlo prvih tisoč avtomobilov ,.Zastava 101 - Super", v naslednjih dneh pa že dva tisoč. Nekaj novosti tega vozila: motor je za 46 KS močnejši od zadnje verzije stoenke, največja hitrost je 146 km/h, poleg tega pa ima še vrsto lepotnih okraskov. Maloprodajna cena novega avtomobila je 85.0S1 din, niso pa všteti stroški prevoza. Naslednja novost na avtomobilskem trgu bo ,JFiat 132-2000“, vozilo, ki bo zamenjalo „Fiat 132 GLS“, ki ga v Kragujevcu ne izdelujejo več. Že letos bo na trgu prvih tisoč novih vozil. Največja prednost tega avtomobila so: menjalnik s petimi in še vzvratno prestavo, motor z močjo 115 KS, ki omogoča največjo hitrost 175 km/h, vozilo ima elektronski sistem vžiga in še vrsto drugih novosti, Iti jih doslej pri vozilih Zastave nismo poznali Cena vozilu bo 283.130 din, možno pa ga bo kupiti na kredit S prejšnjim tednom so pričeli s prodajo ,.Zastave 750-servis“, na menjene predvsem delovnim organizacijam za opravljanje servisnih storitev. Še cena: Za delovne organizacije 43.990, za občane pa 45.650 din. Brez transportnih stroškov, ki znašajo 652 din, Bukov žir obeta polhe Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, ki velja od novembra 1976, uvršča med zaščiteno divjad tudi nava dnega polha. Njegovi sorodniki, ki so precej redkejši — to so pod-lesek, vrtni in drevesni polh, so trajno zavarovani po določilih posebnega odloka, sprejetega decembra 1976. Lov na polhe ali polhanje je eden zveze opozarja, da gozdovi niso za- od značilnih, etnično in zgodovinsko močno obarvanih slovenskih narodnih običajev. Nepisani zakoni veljajo med polharji desetletja, morda celo stoletja. Med njimi je tudi določilo, daje lov dovoljen le v času zrelosti polhov. Zaradi kršitve takih določil so bile vse pogostejše zahteve po časovni omejitvi lova na polhe. Tako je bil z novim zakonom določen čas - lovna doba za polhe, ki traja od 25. septembra do 15. novembra. Na Hrvaškem so tak ukrep sprejeli že pred leti, zdaj pa razmišljajo tudi o omejitvi ulova. Vsi pravi polharji so to zakonsko določilo z zadovoljstvom sprejeli. Lov na polha - seveda v lovnem času — ostaja pravica vsakogar. Ob tem pa negodujejo tisti, ki bi radi začeli loviti že avgusta, ko se v resnici love le stari polhi in mlečne samice, mladiči pa morajo potem nebogljeno poginjati. Sekretariat Lovske zveze Slovenije opozarja, da bodo zoper kršitelje zakona ukrepali lovski čuvaji, člani lovskih driižin in milica, zagrožene pa so tudi kazni do 2.000 din in odvzem priprav za lovljenje. Letos, ko obilno kaže bukov žir, pričakujemo dober polšji lov. Nedeljske polharje" sekretariat lovske baviščni prostor, zatorej naj si raje dajejo duška v gostilnah in podobnih objektih. RIBNIŠKO POLHARSKO DRUŠTVO OPOZARJA Polharsko društvo Ribnica je imelo 16. julija redni 11. letni občni zbor, na katerem so obravnavali tudi nov lovski zakon. Z njim morajo biti seznanjeni vsi člani društva pa tudi drugi ljubitelji polšjega lova. Turisti in vsi ljubitelji polšjega lova, ki niso člani društva ter niso seznanjeni z novim zakonom, naj se obrnejo na polharsko društvo, kjer bodo dobili potrebna navodila, dovolilnico in določen teren. Razen tega je bilo na občnem zboru sklenjeno, da se ne lovi v duplih in pol-šnjah, to je v podzemnih skrivališčih, dovoljeno je loviti le s pastmi na drevesih in na stečinah. ANTON ŠOBAR RESNIČ- NOST NEKDANJA SOLA ČISTOČA SESTRIN M02 OTROŠKA BOLEZEN NAGIBANJE VINARSKI RAZVOJA OBRAI (SPL .SMER) U W RARFINFR .BORIŠČE GARDNER “BOKSARJE^ SKUPINA ZMEŠANE SANJE 1. V TOZD BEGRAD: a), obračunski referent Pogoji: srednja ali nepopolna srednja šola, 1 leto delovnih izkušenj, b). strojnik težke mehanizacije, c), žerjavar. Pogoji: poklicna šola elektro ali kovinske stroke ali šola za poklicne voznike motornih vozil. Če kandidati nimajo opravljenega tečaja za strojnika težke mehanizacije oziroma žerjavarja, jim DO omogoči obiskovanje tečaja. 2. TOZD OBRT: — strojni tehnik pogoji: srednja strojnotehniška šola, 3 leta delovnih izkušenj. 3. V delovni skupnosti skupnih služb: - referent za samoupravljanje in SLO. Pogoji: srednja šola ustrezne smeri, moralno politične kvalitete in poznavanje samoupravnega družbenega razvoja. Za vsa delovna mesta velja poskusno delo 1 mesec. Prošnje z § dokazili pošljite delovni organizaciji v roku 10 dni od objave. § imunim inuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiinniii Novinec iz Crvene Fiat 132-2000 TRI NOVOSTI CRVENE ZASTAVE V Kragujevcu že pričeli z izdelovanjem treh novih vozil — Največ zanimanja za novo stoenko PROSTA DELOVNA MESTA Delovna organizacija za Sidbeništvo, obrt in komunalo, nomelj OGLAŠA naslednja prosta delovna mesta: 222 »Ali se ti ne zdi,« je čez nekaj časa dejal Zoran, »da je bil ta sprejem v tem čudnem kraju nekako čuden?« — »Da,« je pritrdil Bojan. »Ves postopek z nama je na moč skrivnosten in pričenjam se bati, da nekaj ne bo v redu. Odkrito ti povem, da sem se kljub vsemu počutil mnogo bolje v selišču divjih Indijancev, čeprav je le malo manjkalo, da nama niso zmanjšali glav na debelost pesti.« On tonotke-, •831110 23 nektere 4ajey!;^ več“»a njih. Žen-?'*** Dnt^e Žens*ca *n Človek tjenec. nov pri njih zarob- JOSIP MURN ~ ne bi and 310 sanjariti? SLAVKO GRUM v —----------—------------------------- Čakajo konec sveta in so srečni Po napovedih črnogledov bo sodni dan okoli 1980 — Blizu 200 Italijanov kani preživeti Vi eden tistih bojazljivcev, ki jim začne srce počasno k° preberejo dovoljkrat ponovljeno in že kar !®flijonovl ,n V “čenjakov, da se bo čez toliko in toliko ^ da b« ^ once spremenilo v odvratno hladno nebesno telo njej. jjfj. t0 Pač konec tudi z Žemljo, sploh z življenjem na P°loteva br*6 i^8- moč uvrstiti v krog tistih, ki se jih ^1° bliij °bup ob drznih napovedih učenjakov, da se ®0ajti način tL3 ^°^a> da x mora znanost pripraviti in gubo. > Kako rešiti človeštvo pred zmrzaljo in lakoto, po- ?*tale zapkT6 ,bojazljivec. zato ^P^a"e^«-Sajtu-? sttah, ie , ' da b» sejal grozo t ^PSSLh0če de^°’ ES** ki i,h em wetu živijo ^oitj j J® resnično strah trii to zgodile?0* prepiičani, da nleta-Takole °čez dve’ največ s> to zamišljajo. o.UjoožEReii med^ ^ se močno pre->bflez2iP0ttesi se bodo baje ** ^ni,1*’ ^|ih bodo Pre' Den?a tisočo ^Pomnih valov bruhalo ffifc jo h° ostalo trdne HeJ^vja. V k‘f°zdove> zraven UlWo tri !^ein času 1x5 ien?aefneži v ™ Jardc Uudi; to "fc demije raznih bolezni, drugi se bodo med seboj ubijali v obupnem boju za golo življenje, na koncu pa bodo ljudje prisiljeni k ljudožer-stvu. Tako grozljivo mračne podobe konca sveta najbrž ne bi zmogel upodobiti še tako fantastičen film. Na osnovi česa in kdo nam torej prerokuje več ko strašen sodni dan? OBUPANI JASNOVIDCI Jasnovidci so to. Že kar mistiki, ki so na moč podobni onim, ki so bičali sami sebe na predvečer leta tisoč. Obupanci so to, ki se dan za dnem počutijo bolj ogroženi od okolice in se znajdejo celo na robu samomora. Ne gre jim v glavo, da je na vsakem koraku, za vsakim vogalom polno nasilja. Prepričani so, da vsakdo od nas sovraži soljudi, nekdo tistega, ki vozi v koloni avtomobilov pred njim, drugi spet več njih, ki stojijo pred njim v vrsti bodisi za nakup kruha ali vstopnic. Obupani jasnovidci se opirajo na laboratorijska dognanja, da je napadalnost ljudi tem večja, čim več jih je na majhnem življenjskem prostoru. Kazen za to mora slediti, menijo, napovedujejo najbolj čmo prihodnost in v določene ljudi vcepljajo bojazen, negotovost. Od tega imajo nekateri lahko tudi koristi. Na primer: lani je neki italijanski časopis objavil oglas, da je naprodaj zemljišče, ki je popolnoma varno pred pošast-nostmi štirih apokaliptičnih jezdecev. Sicer neplodna kamnita zemlja je bila v hipu razprodana za neznansko vsoto denarja. Da bi bili nekateri še bolj prepričani v morebitno točnost grozljivih napovedi o koncu sveta, so vzrok tudi občasno uresničena prerokovanja. Tako sta neki ameriški študent in Italijan, prvi dvanajst, drugi pa deset dni vnaprej napovedala najhujšo avionsko nesrečo doslej; celo število žrtev v Tenerifeji sta skoraj uganila. Napoved o skorajšnjem koncu sveta si dovoljuje tudi francoski astronom Andre Barbault, ki dokazuje, da se pet tako imenovanih počasnih planetov - Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton -vzajemno približuje Zemlji. Po njegovi krivulji bo skupna moč privlačnosti teh planetov dosegla največjo stopnjo okoli leta 1980. In tedaj, pravi Barbault, se lahko Zunaj se je pričelo večeriti in desetnik je Po večerji odpeljal brata v drugo, manjšo izbo * dvema ležiščema. »To sobo vama je veliki lQ dobrotljivi Huamalpa določil za prebivališče. Poslužita se ležišč in počutita se dobro! Lahko noč!« — »Hvala lepa in prav tako lahko noč!« je odvrnil Bojan. Desetnik se je odstranil, ne da bi še kaj dejal. Dečka sta legla in se globoko zamislila. \ zgodi marsikaj takšnega, česar dandanes ni mogoče niti predvideti. KOT PRED TISOČLETJI Kako bo lahko videti ta nepredvidljivost, smo že nakazali po napovedih tistih, ki vidijo najbolj čmo. In nekateri jim verjamejo. Denimo blizu dvesto Italijanov, Id se v okolici Torina pripravljajo, da bi preživeli sodni dan. Zgradili so si majhne hiše, ki so baje povsem varne pred potresi, omislili so si skladišča in laboratorije. Možje, žene in otroci potrpežljivo zbirajo stare tehnične priročnike, iz katerih se učijo osnovne modrosti, pogovaijajo se z zadnjimi pravimi kmeti, obrtniki in drugimi, da bi zvedeli, kako je moč živeti kot tedaj, ko potrošniška mrzlica še ni zgrabila človeštva. Gojijo trave, plevel, cvetove in gline, o katerih ne bi nihče pomislil, da so užitne. Našli so celo neko vrsto jedilne gline. Učijo se loviti z najbolj preprostimi loki, pračami, delati s kamnitim orodjem in podobno. Naj se sliši še tako neverjetno, toda res je, da so med njimi tudi docela (vsaj nekdaj so bili to) resni ljudje, ki so zapustili ugledna delovna mesta, prodali hiše, trgovine, zemljo - ter zdaj čakajo, kdaj bo počilo, in upajo, da bodo preživeli. Dasi so si omislili tak način življenja iz varnostnih razlogov, torej živijo kar pod nekakšnim pritiskom, izjavljajo, da so srečni. Živeti srečno je največ, kar si človek lahko želi. Preživeli bodo tile Italijani, čisto gotovo pa le toliko, kolikor jim je usojeno. Mimo njih pa nezadržno hiti civilizacija in z njo vred tudi mi, ki se ne bojimo konca sveta. TRAKTOR ZARADI PLUGA PRILOGA ^.'r - Vi. t . •;.; ^■* ‘ J- - ■;'%&r "i '< V našem stoletju se je zaradi razvoja motorjev z notranjim zgorevanjem plug (in ljudje) odrešil skrbi, kdo ga bo vlekel. To je traktor, v katerega lahko zaprežemo tudi šest ali več plugov. Naj ta nekoliko zgodovinski uvod ne moti. Nekako smo le morali od rala do pluga, od pluga do traktorja in od traktorja do traktoristov. Na republiškem tekmovanju v Leskovcu pri Krškem se je pomerilo 78 mojstrov ravnih brazd in traktorjevega krmila. Od tega je bilo 33 traktoristov, 30 mladih zadružnikov in 15 mladih zadružnic. Slednje bi morali zaradi njihove zagnanosti in pravil bontona omeniti pravzaprav prve, čeprav je star očanec tam na leskovških poljih pomenljivo pljunil in bentil nekaj o babnicah za volanom. Pa se bo že moral navaditi tudi na to, tako kot se je pred leti na ,,peklensko" novotarijo — traktor. Vsa ta množica traktoristov se je pomerila v treh disciplinah: v teoriji, oranju in spretnostni vožnji. S spretnostno vožnjo so dekletom prizanesli (očanec je le našel zasilno uteho). Teorija je kot teorija. Vsak tekmovalec je dobil testno polo, na kateri je bilo 50 vprašanj s tremi odgovori, od katerih je samo eden točen. Obkrožiti je treba seveda pravi odgovor, čeprav se zdijo tistemu, ki se ni dobro pripravil, kar ,,v redu" vsi trije po vrsti. Vprašanja so iz agrotehnike, nege in vzdrževanja traktorja, spoznati se je treba na zaščitna sredstva (škropiva), na varstvo pri delu in na cestnoprometne predpise. Vsak pravilen odgovor prinese-toč ko. Nič manj znanja in še zvrhan koš spretnosti terja spretnostna vožnja. To ni nikakršna dirka, čeprav se meri tudi čas. Tekmovalni prostor je podoben ozkemu kmečkemu dvorišču, na katerem je treba ostro zavijati, peljati (s pnko lico, ki je dolga, predolga) naprej in nazaj, vzvratno parkirati itd. Pa so povsod ti presneti količki, ki pobirajo dragocene točke, če se jih samo dotakneš, kaj šele podreš. Največ je 25 točk. Kralj športov pa je med traktoristi oranje. Starejši so se pomerili na parcelah 50 krat 20 metrov, mladi zadružniki in zadružnice pa so preizkusili znanje in spretnost na njivah, ki so merile 40 krat 15 metrov. Vse je natančno označeno z rdečimi in zelenimi količki, tu so sodniki z debelimi beležnicami, merilci globine oranja, starter z gromoglasno pištolo, katere pok zvočnik še okrepi, navijači, ki prisegajo na svojega Franca, Janeza, Jožeta ali pa Marijo, Stanko, Mileno. Strel! Zdaj je časa eno uro. V rohnečih traktorjih se nafta spreminja v silo, ki ima en sam namen: vleči do kromovega sijaja bleščeči se dvojni plug. Lemeža ni tu več, zamenjal ga je ostrorobm krožnik, ki potegne (če je v dobrih rokah) črto, da se je niti ravnilo ne bi sramovalo. Temelj dobrega oranja je tako imenovano odpiranje brazde, ki mu traktoristi rečejo kar sendvič. Če je ravna prva brazda, je velikanska verjetnost, da bodo prav take tudi naslednje. Prva brazda mora biti tudi plitkejša, sicer se bo napravil greben in ob‘koncu oranja pokvaril splošno podobo zorane njive. Važna je tudi globina oranja, kar trikrat jo merijo. Presrečen si, če ti trikrat zapovrstjo namerijo predpisanih 20 centimetrov. Med drugim tudi ocenjuje, kako vešč je traktorist v pokrivanju strnišča. Cim manj zeli gleda iz brazd, tem več točk bodo navrgli sodniki. Tu ne gre samo za estetiko, posredi je tudi uporabnost. Če plevela ne bo pokrila brazda, se bo pod milim soncem razbo- hotil. Zelo vazno je tudi zapiranje brazde Če je vse skupaj opravljeno vzorno, dobi traktorist 275 točk. Takih mojstrov skorajda ni, to je tako rekoč idealna ocena. Važen pa je tudi čas. Vsaka minuta pod predpisano uro oranja prinese točko. Zdaj pa še nekaj besed iz ust Braneta Pečana, sekretarja kmetijskotehniške komisije pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije. ,,Na vprašanje, zakaj ta traktorska tekmovanja — letošnje je že 21. |>o vrsti, je lahko odgovoriti,"pravi Pečan. ,,Traktor je postal vsakdanji predmet, vendar ga še vedno ne izkoriščamo v tisti meri, ki jo zmore. Zaradi neznanja. Naj omenim samo eno na videz banalno stvar. To je spretnostna vožnja. Res je, da je to tekmovanje, raje bi retel preizkušnja sposobnosti. Manevrirati na čim manjšem prostoru v čim krajšem času. To znati v vsakdanjem življenju pa je tudi prihranek. Časa, nafte, dela. Amortizacija je večja itd. Podobno velja za teoretični del našega tekmovanja. Ali morda veste, da smo po nesrečah s traktorji med prvimi na svetu? Oranja pa ne bi posebej omenjal, vsak ve, kako pomembno je za naš vsakdanji kruh. Skratka: vsakoletno rejjubliško tekmovanje traktoristov je samo ena od oblik splošnih prizadevanj za dvig tehniške kulture." V vseh teh besedah se dobri stari plug skorajda izgubi, bo kdo rekel. Tisoč in tisoč let je zvesto obdeloval zemljo, zdaj pa nenadoma samo traktor in spet traktor. Pa ni vzroka za preplah. Če natanko pomisliš, je traktor zaradi pluga in ne plug zaradi traktorja. MARJAN 8AU DOBER DAN, DOLENJCI pri nekdanjem Triglav filmu, njegovo pronicljivost so koristno uporabili pri Državni založbi Slovenije, bil je član ožjega uredniškega odbora Sodobnosti, urednik Prosvetnega servisa, kjer se je dodobra soočil z amaterizmom. To je nekaj postaj na Brezovarjevi življenjski poti, ki se je končno vtirila na televizijskem dramaturškem oddelku. Mar res? „Kot študent sem se ukvarjal z literarno kritiko," pove Brezovar. „Veroval sem, naj kritika proučuje idejno-vsebinska območja. Ugotovi naj, koliko izrazit in suveren je avtorjev pogled na svet in kako se to odraža v formalno-estetski vsebini njegovega dela. V tistih časih je dobršen del slovenske literature krenil v smer, ki ji kritika take vrste ni „bila kos". Stvar sem opustil, čeprav vedno mislim, da bom še vzel pero v roke, kot se temu pravi. Ena od stvari, ki me privlačijo, je tudi film. Delal sem tudi na tem področju. Zdaj sprašujete za moje mnenje o tako imenovani stiski jugoslovanskega filma. Moj odgovor je lahko samo načelen in obenem tudi prastar. Družba, to smo mi vsi, se bo morala odločiti za kontinuirano in načrtovano filmsko proizvodnjo. Samo tak način dela lahko rodi tudi kakovost Kakovost na račun plev, pleve na račun kakovosti." Marjana Brezovarja, za katerega vemo, da se srčno rad vrača v Novo mesto in na Dolenjsko, vprašam, kako da ni svoje ljubezni do rodnega kraja povezal tudi z delom doma. Sogovornik se nasmehne: „Bojim se, da tu ne bi mogel dobiti službe. Vsaj ne dela, ki bi odgovarjalo mojim interesom. S tem seveda nočem trditi, da je Novo mesto podeželsko „gnezdo". Študijska knjižnica s svojim širokim poslanstvom je vsega spoštovanja vredna, precej razgibano je tudi likovno življenje. Kaj pa literatura? Kar boleče zveni, ko današnje stanje stvari • na tem'področju dolenjskega življenja in dela hočeš — nočeš moramo oceniti z besedo mrtvilo. Redka prizadevanja posameznikov so samo glas vpijočega v puščavi. Od Novega mesta seveda človek ne pričakuje tako imenovane ljubljanske kulture ali nekaj njej podobnega. Prestolno mesto je pač v vseh časih in prostorih nekaj posebnega. V dobrem in slabem. Vprašanje pa je, če Novo mesto s svojim širokim zaledjem res ne more kreniti po poti Pomurske založbe ali pa koprske Lipe. Med drugim. Obe imenovani ustanovi namreč primerno dopolnjujeta slovenski kulturni prostor. Z Dolenjskega pa ni glasu. Seveda novomeška prizadevanja ne bi smela biti diletantska, neka merila o meji med dobrim in slabim namreč še vedno so. če dru9e9? : sem prepričan, da bi lahko vsako leto i; Dolenjski almanah. Zagovarjam mnenje n rih, ki trdijo, da je amaterizem na DolenjsK«-izrazito nazadoval. Potrebna bi bila s^arn te. liza stanja. Dognanja bi potem sluzia meljit načrt dela, ki pa ne bi smelo teme samozaverovanosti. Rekli boste, da je lahko z levo ali ^e^0 |°za široko in blagohotno deliti nasvete. Pa to. Rad bi opozoril, s primerom, nai ta ^ vani človeški faktor. Ko sem hodil v ^„0 red novomeške gimnazije, nas je s o j0 poučeval prof. Karel Bačer. Z ven5ko je znal v nas obuditi zanimanje za literaturo, razumel in spodbujal je ustvarjalna hotenja in ambicije. Vi < ^ take ljudi bi med drugim potre bova ^ lenjskem. Veliko, veJiko prof. Bačerjev . • Se mar ne zdi, da nam je sicer z j! : qren-Dolenjec Marjan Brezovar natresel Pre“'a Bo kih pilul? Hote, vendar z dobrim name ^ ta dobronamernost komu prišla do ^ mestu, ki je ne tako dolgo tega že 0(T)|acji"? cijo tako imenovane „ Novomeška P ^af-' Pustimo to. Danes je govor ,Pre.vs® intimni janu Brezovarju. Ne da bi vdrli v nJe9 svet, lahko povemo, da se vedno zn° Dostojevskemu. Svet literature, s'“”'ozatif filma je mrtev samo navidez. Mrtev sa tega, ki mu ni do tega, da bi ga °ž|V®; fjim in Ni vsaka knjiga knjiga,_ ni vsak ti ^gi tudi drame so tako različne, v^.as't srn0 prič® niti do gležnjev ne seže. Se ne zdi, . j«? -nekaterim od teh razlik tudi na e „zovarja vprašamo moža televizije, Marjana Haiete|f Ali ni v marsikom od nas občutek, ^ ^aj vizija z biseri tudi smeti? Ali ni t ^ vsako hišo segajoče sredstvo obve1 na j|o-sredstvo zasužnjevanja, vzvod vpliva ^jj-vekovo mišljenje, neredko tudi roka p nja ljudi? .,hi,0 sa^0 Marjan Brezovar: ..Odgovorim ^roČp' posredno. Povsod, na prav vse in s|j- pusreunu. ruvauu, mo k’“- , . jn imamo možnost izbiranja med do .. j polit1 bim. Recimo, da sta pred mano na^ J . ^ a,. ..Zločin in kazen „Angelika" ter „Zločln m Ka«n V"stvar^ po ..Zločinu in kazni". Pri televizij'U ^ ^ bolj preprosta. Samo gumb obrneš i ^nje pi ne maraš, v hiDu zaine z zaslona. P /v,etjf ne maraš, v hipu zgine z zaslona- P rvetj* f je, kaj boš izključil. „Sandokana a P >[L •, je, Kaj dos izkijucii. . ,j v jeseni". Eden bo pritisnil na gum :en drugi pri drugem. Vidite, na to vpra ^ težko odgovoriti. To je nekaj *a;L'uSOm. povezano z geometrijo ampak z nikoli natančno izračunana posebno dresuro dosežejo, da se jata delfinov drži svoje podmornice kot klop. Sovražnik na temelju odsevov meni, da gre za navaden trop delfinov. Ni pazljiv, iz nedolžne jate pa izplove podmornica.. . Uporaba živali v vojaške namene ni v zgodovini vojskovanja nikakršna novost. Džin-giskan je,, tako trdi legenda, prebivalce nekega kitajskega mesta prepričal, da bo opustil neuspešno, vendar nevšečno obleganje, če mu meščani podare prav vse v mestu živeče lastovke in mačke. Sicer zviti Kitajci so menili, da bodo barbari živali spravili v kuhinjski lonec. Pa jih niso. Mačkam so na rep privezali počasi goreče plamenice, prav tako lastovkam. Histerične živali so v strahu preplezale ali preletele sicer nezavzetno obzidje ter zažgale mesto. Mongolom je preostalo samo še klanje, posiljevanje in ropanje. SAMO 6 KILOGRAMOV RIB NA DAN ... Poučen je tudi primer iz druge svetovne vojne. Nekatere države so zoper tanke uporabljale posebej iz*urjene pse. Kot mladice » in ljubkovali pod ostanki zaplenje kovih tankov. Zavetje pod tankom J dom. Ko so psi odrasli, so jih pos ter jim okoli vratu privezali Prl™e. g, visoko brizantnega eksploziva. bečega doma" navajena žival se je sovražnikov tank, specialni detonai iskro. Vse je izginilo v ognju. Tudi P Delfini so na tej fronti samo kora. Cinični vojaški strokovnjaki so ce da potrebuje delfin samo 6 kilog nUjpo« dan. To je njegova mezda. Za jribe .j takoilfl. so sveže. Sicer pa imajo vojscaK jnjidR novane humane argumente. E“en . „Vsaka naloga, ki jo opravi zlva'loQ0 pofl1 manj za človeka. Med nevarno žival in ne človek." Ni pa argument (vsaj za v?*.a^® ne), da živali tega ne opravljajo .kanje r, temu pa gre to zares nevarno '9.^ v sv temu pa gre to zares ncvc..~ -daleč, da imajo nekatere mor vrstah delfine s „činom" vodnika. vsak mesec ena slovenska drama. Naloga dramaturga je, jaz seveda nisem edini mož tega kova pri ljubljanski RTV, da pridobi pisca in sodeluje pri oblikovanju teksta. Dramaturg predstavi piscu medij, za katerega piše (televizijsko občinstvo je precej raznoliko), velja pa pravilo, da dramaturg ne sme biti nasilen do avtorja. Poleg tega ima dramaturg tudi čisto ..vsakdanje" opravke: sodeluje pri propagandi, napovedih itd. To delo precej spominja na novinarstvo: roki, pravi prijem in še sto drugih malenkosti, ki to niso." Marjan Brezovar se je srečal z dramaturgijo posebnih podstavkih orožja. To so posebne naprave, ki si jih delfini nataknejo na nos. Orožje ima spredaj debelo, vendar ostro iglo, ki je spojena z jeklenko ogljikovega dvokisa. Jata nato odhiti do človeka-žabe, ki nima v tem podvodnem dvoboju prav nobenih možnosti z zmago, saj so delfini med najbolj spretnimi morskimi plavalci. Delfin z orožjem na nosu se zaleti v človeka—žabo, igla se zadere v telo, po cevi steče ogljikov dvokis in raztrga notranje organe. Nekatere mornarice so skušale oborožiti delfine tudi z bajoneti in injekcijami s strupom, vendar se je pokazalo, da je ogljikov dvokis najbolj učinkovit. V začetku je bilo to orožje mišljeno kot sredstvo za uničevanje morskih psov ... To pa ni vse, kar zmorejo delfini. So namreč tako razumni, da lahko pod vodo (če so izučeni) razlikujejo baker od aluminija, v popolni temi opazijo na razdaljo 200 metrov 7 centimetrov veliko kroglo, zelo lahko jih je naučiti, da rinejo po morski površini do 40 kilogramov težke tovore. To pomeni, da lahko do trupa neke sovražnikove ladje pririnejo magnetno mino. Delfini so žive miniaturne podmornice. V enem od mnogih priročnikov za „civilno" dresuro delfinov piše, da lahko večno plavajo s hitrostjo 5 vozlov (en vozel je 1853 metrov na uro), njihova operativna hitrost je 10 vozlov, na kratke razdalje pa delfini pospešijo do 37 kilo metrov na uro. Pod vodo. Njihov „motor" zmore samo eno konjsko silo. Razmerje moči in hitrosti je naravnost fantastično, znanstveniki (tudi vojaški) si silovito belijo glave, kako je to sploh mogoče. Odgovor na to vprašanje bi seveda naredil revolucijo v gradnji podmornic. Je že tako, da mati narava veliko ve, prav zgovorna pa ni. NAJDEJO TUDI ATOMSKO BOMBO Delfini pa niso samo mornariški komandosi in polagalcLmin. So tudi detektivi. Znano je, da so jih uporabili za iskanje raket, ki so ušle elektronskemu nadzorstvu in padle v morje; ugotovili so celo, da lahko ta sesalec najde v sinjih globinah izgubljen atomski naboj. Za kaj gre? V glave raket, za katere predvidevajo, da bi lahko zaradi napake v vodenju padle v morje, vgradijo elektronsko napravo, ki oddaja samo delfinom slišne znake. Če pade raketa v morje, pripeljejo z ladjami ali helikopterji na mesto nesreče delfine, ki slede znakom in najdejo potopljeno orožje. Delfini se dobro znajdejo tudi v čisto neznanih vodah. Delfini so tako vsestranski ..vojščaki", da lahko odkrivajo tudi sovražnikove podmornice. Na veliko večjo razdaljo kot najbolj sodobna elektronika. Podmornice lahko delfini tudi spremljajo in „svoj štab" obveščajo o premikih. Delfini pa so lahko tudi zavezniki podmornic. S MARJAN BREZOVAR V stari novomeški družini rojeni Marjan Brezovar je dramaturg pri RTV Ljubljana. Mož z visokim čelom, ki ga očala še poudarjajo, govori v lepi, vendar ne izumetničeni slovenščini. Užitek ga je poslušati, kako zida besedo na besedo. „Študiral sem slavistiko in dramaturgijo," pravi Brezovar, „prvo sem tudi končal, druga pa je moja večna ljubezen. Že nekaj časa mi daje tudi kruh, dramaturg pri dramskem televizijskem sporedu je strokovnjak za gledališka dela, ki „komad" izbira, interpretira in sodeluje pri postavitvi. Podobno je tudi s filmskim dramaturgom. Kot veste, je na ljubljanski televiziji VOJAŠKI KOTIČEK DELFIN V MORNARIŠKI UNIFORMI V zadnjem času se poveljstva armad številnih držav vse bolj zanimajo za „vojake" iz živalskih vrst. Med živalskimi rekruti je najbolj iskan delfin. Vojaški strokovnjaki so ugotovili, da je tega inteligentnega sesalca zelo lahko dresirati. Igrivi delfin je postal mornar-vojščak. Za kaj vse uporabljajo delfina? Nekatera ladjevja velikih pomorskih sil ščitijo z delfini. Običajna elektronska podvodna oprema je učinkovita samo zoper podmornice in druga večja sovražnikova mehanska sredstva. Zoper ljudi — žabe pa je elektronika nemočna. Na pomoč so poklicali delfine, ki patruljirajo okoli flote, zasidrane v luki. Naučeni so, da se vsako minuto obrnejo za 180 stopinj. Visokofrekvenčni sonar teh zanimivih sesalcev je veliko bolj občutljiv kot sonarji, ki jih je izumil človek. Delfin zazna človeka-žabo že na 400 metrov. UBIJALSKA IGLA Jata delfinov po „stiku" s sovražnikom odplava do podvodne „orožarne", kjer so na DOLENJSKI LIST g> JESENIC DO JESENIC ^ELEKTRARN SITUACIJA SPOONJE SAVSKIH STOPEMJ RENKE-KRŠKO Vekoslav Korošec verjetnosti ne bodo lepo sodili gospodarili z energijo, posebno streln i naftne krize so neka- Pa tudi v r! V' Vendar še zdaleč ne vseh. •. ta ie h i '.Preteklosti ni bilo mnogo c (jarem ' r ^’ni v‘r ener9'j'e moč človeš-tfe*3a Sele ? ' °.n?at- da bi vpregli živino, je ^ 0c* te Ha 2unr|'ti!), ni bilo bolj genialne [lamelo s' pa^ eni lahko privoščili to, •erkoli h: „ Podali delat druge. Suženj-^ hoteli „ navkljub človečanskim pomjs-so nair,Pre^' ne bi imelo računa. Že h, re^ vsega zmožni Amerikanci d vsak njihov državljan zase •enalo^h Pfem°9a, kar je po 9°S0oh nioči stotnije sužnjev. Zadnja d ar?os.t' pr' vpreganju naravnih ?**• Se nj? ^a tuc*‘ pr' nas ne smemo v°ine pravi 1 Pradedje so bili do prve sve-n' Pr- za J!’°i$tri.Pri postavljanju vodnih ^ ^hodu i lne ali ža9e’ k31- 50 delali na enl’ci no6 Pred 2-100 leti. Gorenjci ne ne bi nekaj takih mlinov svoje čase preuredili za pogon generatorjev. Eno takih turbin si je med prvimi v Posavju omislil boštanj-ski grof Jakil na Mirni. Energija iz njih je spravila k brlenju nekaj žarnic v bližnji Sevnici. Parni stroj je kmalu zatrl mline in marsikje tudi misel na pridobivanje elektrike z močjo vodne sile na Savi. Četudi je Sava najdaljša jugoslovanska reka, je energetsko slabo izkoriščena. Tista moč, ki ji jo odvzame medvoška centrala, je komaj omembe vredna. Seveda pa je njeno porečje zmožno za mnogo več. Že mnogo let so v predalih zloženi načrti za nič manj kot 41 hidrocentral od Jesenic na Gorenjskem do Jesenic na Dolenjskem! Direktor Inštituta Milana Vidmarja iz Ljubljane, dipl. inž. Vekoslav Korošec, nam je povedal, da smo sicer še vedno v dokaj kočljivem energetskem ravnovesju vseno prišli do praga, ko naj bi napočil primeren čas, da bi se po dolgoletnem zatišju spet lotili gradnje hidrocentral. Elektrogospodarstvo naj bi namreč bilo čimbolj podobno stonogi: čim več nog, od termo — hidro in celo atomskih central ima, tem bolj je izključena nevarnost mrka, zakaj ni šment, da bi vsi naenkrat odpovedali (čeprav se je nekaj takega že dvakrat zgodilo newyorškim daljnovodom). Najdražja je energija takrat, kadar je ni. To že dobro vedo večja dolenjska podjetja, ki so si pred leti za vsak primer nabavile agregate. Čeprav smo sicer postavili velike termocentrale (kljub drugemu največjemu dimniku na svetu hudo onesnažujejo zrak, je čas, da se spet resneje lotimo izrabe vodne energije. Že leta 1955 je bil pri Elektro-projektu izdelan osnovni projekt energetske izrabe celotnega porečja Save. Strokovnjaki so izračunali, da bi to porečje, če bi nanj namestili stroje moči 856 MW jedrska v Krškem bo imela 600 MW, lahko tehnično izkoristili vodno energijo 3.565 GWh! Od takrat je steklo brez ..koristi" že mnogo vode, čas pa je prinesel še mnogo izpopolnitev v zasnovah. Podjetje Savske elektrarne je storilo še korak dalje. Po pogovoru z gradbenimi podjetji in domačimi dobavitelji strojne opreme je postalo jasno, da je mogoče gradnjo devetih elektrarn na Savi brez večjih težav uresničiti že v prvem obdobju, do leta 1980 in ne, kot so naši energetski planerji zakoličili, šele tik pred letom 2.000. Za naše območje so še posebno zanimive stopnje central nizvodno od Litije, ki so tudi energetsko in ekonomsko ugodnejše. Še več, odsek Zidani most—Krško je projektno in geološko celo bolje obdelan kot gornji. Na tem odseku ne predstavlja ovire niti za večino še precej utopična plovna pot po Savi (Osimski sporazum z Italijani morda omogoča več, kot si na prvi pogled mislimo o tem veleprojektu), ker je na tem delu struge (po mnenju strokovnjakov) tehnično enostavno rešljiv z rezerviranjem zemljišča ob reki. Strokovnjaki Savskih elektrarn predlagajo, da bi vsaj sedem elektrarn na Savi dobilo prednost v novi slovenski energetski bilanci do leta 1990. Kot prva naj bi že leta 1984 obratovale HE Vrhovo, ker je projektno in geološko najbolj proučena, HE Boštanj in Renke 1986, HE Blanca in Trbovlje leta 1988, HE Krško in Suhadol pa leta 1980. Med drugim bi morali pri teh gradnjah slednjič potegniti nauk iz drage dravske „šole", ko je bil med gradnjo ene in druge HE prevelik časovni razmak. Posavska strokovna skupina pod vodstvom dipl. inž. Nika Kurenta, ki je pripravila pripombe štirih svetov občin na republiško energetsko bilanco, opozarja celo na prednosti, ki jih imajo zbrani strokovnjaki in tisoči delavcev na gradbišču krške jedrske centrale. Bližnja jesenska aktivnost naših delegatov v samoupravni skupnosti elektrogospodarstva in republiški skupščini bo morala slovenski javnosti predstaviti energetske prednosti celotnega porečja Save (mimogrede: tudi na Savinji je v načrtu šest H E) in poglavitno — potrebe združenega dela po zanesljivi in poceni energiji. Veriga dravskih hidrocentral je zaključena. Porečje Save ima ponavadi največ vode, ko tare suša druge reke. Poleg obilice kilovatov cenene elektrike iz hidrocentral (kilovatna ura iz termo-central velja 55 par, iz vodnih pa le pet par, poleg tega se npr. samo za trboveljsko termocentralo znoji globoko pod zemljo dan in noč več kot 400 rudarjev, premog pa bomo krvavo potrebovali za druge stvari!) bodo številni jezovi pretočnih central zbliževali oba bregova namesto dragih mostov, ki so v savski dolini še vedno dokaj redki. Vprašajmo se: ali bomo reki Savi hvaležni vsaj toliko kot naši davni predniki, ki so, ploveč čez njene zahrbtne tolmune, obloženi s težkimi in dragocenimi tovori, peljali na barki tudi kamen za oddolžitev predrimskemu božanstvu Savusu, ki je po njihovi veri pomirjalo rečne demone? Na izredno nevarnih brzicah med Zagorjem in Radečami so se še dodatno zaklinjali bogu Adsalutti. Vsi, ki so tačas pluli po Savi, so obema božanstvoma v Hrastniku postavili svetišče. Ti kamni so kasneje prišli prav še kristjanom, ko so tu pozidali cerkev. Na Savo kot plovno pot, še posebno pa kot brezplačen vir energije, smo odtlej pozabili. Svojo vodno silo nam ponuja še sedaj, zato je prav, če jo v svoj prid uporabimo raje danes kot jutri. ALFRED ŽELEZNIK J E IMEL PREDNIKE se i?n^r?2Vado' da jedo prevroče ali 1 J^rČ. A( postane bolj človeški in ni več sa ^ ogromnega aparata v industrializiran Tako je zapisano v zasnovi programa ga — dolenjskega nudističnega društva. ^ Avgust Modic pravi, da v nvyuoi iviuuiv/ piuvi, v«« - hPfl6Q izkušnjah medv nudisti ni doživel no onjeS°' dala. Se več. Življenje v raju nagceY. ^gmu-besedah v marsičem podobno druži za enega, eden za vse. Tudi zabave i ^ Igrišča za tenis, mini-golf, košari kampu Konversada. Tu so še trgo' te| je uSttp^ron°mskih cen - no, vsaj ta :»a| n Jen'.„sai z dvema stotakoma vi° Utreio doTh013!! Prag knj'9arne - le s 13?» ,Vlšie številu / pca‘ Pa vendar- nove in r^: knjig jn . ? letu 1971 je bilo izdanih £ 1?19 leta 1972 1510, leto kas- se :V° ^oje ek 4 pa *e 2568) imajo .^očno °nomsko opravičilo. Knjižni trg stvj er'l bralca Cazma^n'l in skoraj popolnoma vež Pa ^ skriu a. ra?novrstnimi napotki in posil-blan3 )iga' »naša prijateljica", ki ni it,0 sg 2a založnika, temveč tudi za Po|L ^'ičern ^°9°|ino kot. predmet je zasenčila knjigo ^ ' eprav je prvo pogoj, NXaSLovencev KNJIGA NI * Vi !edn0 ie h . - r bi|0 aosti ber„ * razširjeno mnenje, da Slo-l*as D® Vrojen0 ^Veselje do knjige naj bi nam 0(j» ®Prič(jjej’ 0c*atki ne tako stare ankete pa 5r,ein i ^ S|nw ravno ° nasprotnem. Skoraj 48 t»|j *®tu njSQ encev knjiga sploh ni potrebna. V kni; prebrali nobene vrstice in prelis-'°da ,e slaba vp6’ ^*re*istali morda že, prenekate-^bifi^Prla jjk R0!rkala prav na duri potrebe, Si>°sna n..ni in knjigo je ..izpodrinila" K i žlv|ienisU-;ii • televizijski program in še sto N'h ko na ,n hlastaških nuj prav na mar->iSlC nebran-Se potlvalimo Slovenci s tem, da Nra- 0dstotw POd »nečastnim" povprečjem Žo1 ^ia. °V ^u9°slovanov, ki jim je knjiga Hekai l dnVrsto vnJ - °p!h vrstic in užaljenih besed \ ®vno pr. ? ani in pomislekov. Ali je danes, K'o»° s° kni!- -0 na 2Vonec vztrajni proda-Sinj e9a pa si'Zn' "^tanti" na vsakem koraku, ^ ir,fes težkn !lam na v°l)° dejavne knjižnice, SvJ? ?ahtPu=Stopna? kupec ve< kaj bi Uiti . a< Potem je okusu moč ročno VsakršnQ |l2n' delavci si prizadevajo zado- So06 hrane?,. okusu- Drugače pa je, če ',ier>SVet°vati 6 ne ve' kaj bi rad. Ali mu '%ii.e9a so .. Iri mu Pri tem ne vsiljevati? mu pri tem ne vsiljevati? Krriaiu n*0*0?' ,ki mu je glava trezen §k_ ,renaie. in izgubili smo kupca. Še , cU l1'cah tict3 Pa *e iz9ubljeni bralec. Ali dobi v °' po kar je prišel? Prav čudno i iirti-1' kjer h' r,°. Vnih revijah, še posebno na ^ie Ja Pravo' reklamirana knjižna novost V M^kov j rf2Vec^rilo v zameno za reklamirano si metike, knjiga ni pogostejši ZaPomnimo ime igralca v drama- tizirani nadaljevanki, uro pričetka in dan, ime pisatelja in dela, po katerem je nastala, pa le slučajno. Televizija je rodila bestseller, ki ga velja kupiti in tudi prebrati. Obratno se zgodi le malokdaj. Vprašanj in dvomov, ki imajo toliko razloga, kolikor je založb, in ljudi (bralcev in nebralcev), ki se kakorkoli srečujejo z literaturo, se ne manjka. Vsaj nekaterim smo skušali priti pod kožo z mnenji posameznikov, ki jim je knjiga poklic in ljubezen. Za mnoge, ki jim kruh reže usoda knjige in bralca, je eno v drugem, navadno pa najprej ljubezen do branja in šele potem poklic. Zapisati pa velja še marsikaj, kar nas kot bralce razburja in zadovoljuje nebralce. BLAGO POSEBNE VRSTE Knjiga je blago posebne vrste, ki je izpostavljena vsem tržnim zakonitostim. Ima svojo vrednost, ki se kaže za založnika in knjigarno, nemalokrat tudi za pisca, v dinarjih in uporabno vrednost ali če že hočete svojo vsebino, ki, jo ceni bralec, brez katerega je knjiga mrtva. Prav zanimivo je, da na ceno knjige prav malo ali skoraj nič ne vplivajo vrednote, ki jih izpoveduje pisateljev umotvor. Ceno narekujejo stroški in vloženo delo v knjigo — predmet (posodo brez vsebine). Brez dvoma je lepo opremljena knjiga tudi prijetnejša za branje. Toda ali nismo šli v opremi morda malo predaleč, še posebno pri otroški literaturi, za katero vemo, da ima zaradi nenasitne radovednosti malčkov kratko življenjsko dobo. Ali prodajalec, ki naj bi ustregel vsem željam, skromnim in zahtevnim, izrečenim in zavitim v nevednost kupca, ceni kupca „skozi dinar" in knjigo kot potrošniško dobrino, ali pa morda po vsebini, ki jo mora prirediti zahtevam kupca? JANEZ BRULC, poslovodja knjigarne Mladinske knjige v Novem mestu: „Ugoditi skušamo vsaki želji, ne pa vsiljevati svoja mnenja in dražjo literaturo. Tak odnos do kupca postavlja v ospredje vsebino in ne knjigo kot tržno blago. Kupci so zelo različni: nekateri pridejo in zahtevajo to ali ono knjigo — tem je najlaže ustreči, drugi povprašujejo samo po novitetah, tretji kupujejo knjigo za darilo, so tudi taki, ki niso vešči tujih imen in jim je nerodno vprašati, zato si knjigo izberejo sami med obhodom knjižnih polic. Težko je ugodoti vsem, toda ne tudi pretežko, če ti knjiga ni samo predmet. Zato moramo slediti vsem novitetam, največ iz reklam in katalogov — vsega ob delu ni mogoče tudi prebrati, mnogo pa nam pomagajo tudi, žal, redki knji-gotržki dnevi. Vedeti je potrebno ne samo, kje je knjiga, temveč tudi, katero željo bo lahko zadovoljila. OTROŠKA KNJIGA JE PREDRAGA Cena! Reči moram, da je lepo opremljena knjiga zelo iskana, četudi je dražja. Žepne knjige ne gredo najbolje. Prebrane skoraj ne sodijo na knjižne police. Res pa je, da so otroške knjige preveč razkošno opremljene in stane ovoj dvakrat več kot vsebina, poleg tega pa jih otrok kaj kmalu uniči. Zdelo dobro se prodajajo prevodi tujih avtorjev. Ta ..literarni deficit" omilijo potem šolska čtiva — ne vem zakaj so med njimi dela, ki jih na trgu sploh ni — in uspešnice, kot je Svetinova Ukana in še marsikatero domače delo. Zanimivo je, da smo v pičlih dveh dnevih prodali vseh dvajset izvodov Sandokana, ki ga zelo uspešno propagira televizijska nadaljevanka. Kot bi mignil, so minite šolske počitnice, in te dni se je na mestnih ulicah in vaških cestah spet začel otroški živžav. Medtem ko je zadnje tedne starše najbolj skrbelo, kako bodo nabavili otrokom vse potrebne šolske potrebščine, pa so si oni belili glavo z zamislimi za nove obleke. Marsikaj bo še uporabnega od lani, kavbojke bodo še vedno prišle prav, pa vendar je kdaj pa kdaj prijetno obleči še kaj drugega. Iz rebrastega žameta ukrojena krilca za dekleta in športni suknjiči za fante so zelo praktična oblačila, povsem v skladu z otroško modo. Bolj suhe pionirke imajo lahko krilo z več gubami iz diolena ali gabardina, sicer pa so športna krilca z gubo spredaj primerna za vse. Krilce komaj pokriva koleno, zraven sodi puli in pa športni jopič, podoben vetrovki ali doma spletena jopa v tem stilu. Visoke pete v osnovno šolo ne spadajo, najbrž pa se tudi otroci bolje počutijo v čevljih športnega tipa bodisi z gumijastimi ali usnjenimi podplati. Za slabo vreme so ceneni gumijasti škornji najbolj praktični. Kjer imajo že celodnevno šolo, lahko dekleta opuste tudi običajne šolske torbe in si omislijo za spravljanje najpotrebnejših osebnih stvari cekarček ali torbico po svojem okusu. Spletemo jo iz volne, naredimo iz ostankov usnja, uporabimo pleteno košarico itd. Torbica za odrasle pa povsem skvari celotno podobo šolarke, če je še tako okusno in moderno oblečena. Na take stvari naj kar počaka leto ali dve. RIA BAČER Marija Besal V Zdravilišču Šmarješke Toplice v sezoni jajčevcev postrežejo gostom z musako, ki je postala zelo priljubljena. Malokdo jo pozna in pripravlja doma, ni pa s pripravo jedi nobenih težav. Recept je povedala Marija Besal, kvalificirana kuharica v zdravilišču: ..Potrebujemo 1 kg jajčevca (melancan), 0,50 kg mletega mesa, 10 dkg čebule, peteršilj, 20 dkg moke, 3 jajca, sol, poper, 1 del smetane, 10 dkg margarine, mleko za bešamel. Melancane najprej dobro operemo, narežemo na kolobarje, solimo in pariško ocvremo. Posebej pripravimo bešamel. Na spenjeni margarini zarumenimo moko, zalijemo z mlekom, da se zgosti in ohla- dimo. Na koncu rti'smeVa^o. Na olju mo čebulo, doda^ ^ • dušeno, JjreSerfl° peteršiljem- |gst00 pri- pekač nalagaj iajčevceV'je-jajčevcev, mes « ^ jn P o9 lijemo z beša pečid „ mo v ne prevroč'Pe 30 minut." ropotarnica Na naš zapis o športnem potapljanju („Tiho, globoko") smo dobili nekaj pisem, v katerih nas bralci sprašujejo, kje lahko kupijo opremo za avtonomno potapljanje. Pravi naslov so ljubljanske ali zagrebške O trgovine s športno opremo. Svetujemo pa, da se pred nakupom posvetujete s člani novomeškega „Kluba za podvodne aktivnosti". Trgovci vam lahko namreč dajo na pult drago, vendar za vas neprimerno opremo. In še nekaji športno pota- pljanje ni šala. Zato priporočamo, da se včlanite v omenjeni klub, članarina je simbolična. Če pa ne marate družbe, preberite pred nakupom vsaj knjigo dr. Gošoviča „Ronjenje u sigurnost". Dobite jo v zagrebških knjigarnah. spet gremo v solo o č*i V ta namen PriPrav£ vode jz 3 do 8 gr na skodelico ^ in ga pustimo 10 m'n ^ Dodamo sladkor a'1 užjVa-med in to naj bolni* Pomaga pri prehladi jih dihal, pn hripavo' ^ lju, jetiki, naduhi, dčnerf "1 la, pa tudi pr. žf pri zla* črevesnem katarju žili- kuha11 z vodo, V kateri smo čučnikove liste« Velecvetni lučnik poznajo nekateri pod imenom papeževa sveča ali kosmati lučnik. V drugem letu zraste rastlina v dva, celo tri metre visoko sivozeleno dlakavo steblo z narobe jajčastimi, proti vrhu vedno manjšimi listi. Lepi rumeni in po medu dišeči kolesasti cveti s petimi zlato-rumenimi listi so zbrani v stožkastem grozdu. Lučnik cvete od junija do septembra, raste po suhih in peščenih krajih, rečnih naplavinah. železniških nasipih in gozdnih parobkih. Nabiramo liste in cvete junija in avgusta v lepem vremenu. Cvete sušimo v sen-'ci, v slabem vremenu pa ob peči ali v sušilnici. Posušene zapremo v neprodušno posodo. Lučnik pospešuje potenje in izločanje seča, delovanje žlez, ima pa še druge lastnosti, zaradi katerih ga uvrščamo med dragocene zdravilne rastline. Uporaben je zlasti kot čistilo dihal pri pljučnih boleznih. Čeprav hitrost na naših cestah ni preveč priporočljiva stvar, je med nami mnogo voznikov, ki bi hoteli svoje jeklene konjičke voziti hitro, vendar tudi varno. V avto šoli vas tega ne nauče, Joviča Palikovič in njemu podobni pa imajo za izdajo priročnikov premalo časa. Na tujem potiskajo o tako imenovani športni vožnji precej papirja (ne gre za divjanje!), eden od naslovov, na katerega se lahko obrnete, je zahodno- nemška založba „Motorbuch", 7000 Stuttgart, Postfach 1370. Pišite jim za katalog njihovih izdaj, potem bo lahko izbrati pravo knjigo. V katalogu šo navedeni tudi priročniki o „fri-ziranju" motorjev. Škofja tel Loka (064) JELOVICA c ZA JELOVICO £ ‘O NUDIMO VAM: O — okna in balkonska vrata -J - JELOBOR 76 Q — notranja vrata Q — vhodna in garažna vrata — senčila (polkna, rolete, žaluzije) — montažne objekte K £ w KREDIT DO 30.000 DIN PRODAJNA MESTA: Posavje—Brežice, Mercatorjeve poslovalnice v Šentjerneju, Trebnjem in Metliki obzorja knji« oprava D tlna *induc°t * naslovom ..Teks-rance Kr^r'ia v Sloveniji" je >ino ZaeSal pred Petimi leti Sk°dise5°Varial kot doktor' 16 i2š|a orf ,J?'-Pred kratkim pa «av°je mtn“ ' Borec- Zraz- !ine industrii P°do razvoj teks' t^a voin V S|over|iii med plenil ^amf' temeljito je ■ otni rvTcJa!noPo|itiČTii in ?Sje t .ter delavsko >doma ^stl|ne9a delavstva. fvoja tekct°iriSal tud' Pre9led ^»2 !'-nt industrije v i 0zi opirai J1' tresal se je vse- tek li.teraturoaaorh'''skogradivo n. 'l^e inn ^em° razvoja sti^ de|avstvaS-r'ie in tekstil' JS. p0S|ajle obdelal stati- f» erialne m Se je tudi Dnrirava temB|t0de' tako da )e času0bf tovrstne0 inZaokrožena n^' ko sn ? 'ndustrije v Dh banjem ', ®lavci z mezd' prav? c,°Polnii!-UZlll-kruh- Raz' in n lef.'!eč tabelarnih Jnt8rnih j;aflk°nov, doku- viln'ZČrpno Pa ^rafl*' Še poseb‘ iUVirUiiihS0 navedeni šte- vin^^neiših6 avtor izbrskal ff'h r®9istrnu arhiV0v' tr9°-^°P'Sov. ' Publikacij in jo zavrže mati in kasneje zataji še oče. Dekletce odrašča v pomanjkanju, mrazu, zanjo skrbi le babica. Kasneje se znajde v Kopenhagnu, Nexoe opisuje njeno ljubezen, ki se poraja sredi delavskih nemirov, sredi obtoževanja krivcev za socialno zlo. Izkaže se, da je Stinina življenjska pot ponovitev podobne usode njenih prednikov, po Stinini hudega polni poti pa gredo tudi njeni potomci. medved pu tvivAMV*"* V-’* Sima stina Sc>eja Stelja m darv za a .Martina A. ešePoth'alista *«»". >naftibnodo izraza v Stina'^annm roma' ^ Fran *' Delo je v V>kema ie'brehta i2ŠI° Sgie tik ® pred zadnjo i* tretiič b0rin,iej'tokrat i P°CsSala V dveh Si Dasi je (že dve desetletji pokojni) angleški pisatelj Alan A. Milne napisal vrsto zabavnih romanov, novel in dram za odrasle, je bolj priljubljen med mladino. In tako je že dolga leta stari znanec mladih bralcev tudi na Slovenskem, še posebno s knjigama „Hiša na Pujevem oglu" in ..Medved Pu". Obe sta bili že večkrat ponatisnjeni, „Medveda Puja" pa je pred nedavnim spet izdala Mladinska knjiga, tokrat v zbirki „Biseri". Dogodovščine dečka Christo-pherja Robina in njegovih igrač, zlasti medvedka Puja, so že domala sestavni del otroštva najmlajših pokolenj. Deset zgodb je prevedla Majda Stanovnik, verze pa je poslovenil Gregor Strniša. zasedanje ustavodajne skupščine Sad poldrugo leto dolgih raziskav, trdega dela novinarja in publicista Slobodana Nešovi ča je pred nami. Knjiga „Zase- danje ustavodajne skupščine" (izdalo jo je CZP Komunist) predstavlja avtentičen prikaz obdobja ustvarjanja nove Federativne demokratične Jugoslavije, od prvega zasedanja AVNOJ-a v Bihaču 26. in 27. novembra 1942 do razglasitve prve ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije dne 31. januarja 1946. S tem zgodovinskem dejanjem, sprejetjem prve ustave v Evropi po drugi svetovni vojni/ so se uresničile sanje številnih generacij najnaprednejših sil vseh naših narodov. Delo natančno prikazuje proces nastajanja in oblikovanja prve ustave nove Jugoslavije, tako da je moč nedvoumno spoznati, da so bile prve ustavne določbe zanesljiv odsev takratnega stanja družbene zavesti. Zagotovljena je izvirnost vseh tekstov in dokumentov, ki so bili svojčas natisnjeni samo v srbohrvatskem jeziku. Slobodan Nešovič pravi, da navedeno delo predstavlja osnovo nadaljnjim preučevanjem našega skupščinskega sistema. ZDA na križpotju MCDJTIIVUMIO vam Franci Strle je dokaj znano ime v tisti plati slovstvenega ustvarjanja, kjer se z besedami kar najbolj povedno očrtuje pehanje in nehanje slovenskega življa med zadnjo vojno. Njegovo prvo knjižno delo „Med proletarci" je pri Mladinski knjigi izšlo že 1953. leta, pred dvema letoma je Partizanska knjiga izdala njegovega ..Partizanskega volka samotarja", pred nedavnim pa je Strle v samozaložbi izdal že drugo, dopolnjeno izdajo ..Velikega finala na Koroškem". Pet tisoč izvodov prve izdaje tega dela je pošlo v slabih dveh mesecih. Na osnovi preučenih dokumentov in pričevanj je Strle prikazal celovito podobo dogajanj ob koncu vojne na severu Slovenije in na Koroškem, kjer so bile do tal posekane sile kontrarevolucije, a žal izgubljen dobršen del slovenske dežele. Strle je dovolj živo opisal borbene akcije enot JA, ki so prisilile k vdaji generala von Loehra, se • znašle med pisano množico vojska in bile osvobodilni boj še potem, ko je drugod orožje že utihnilo. Mladinska knjiga je v zbirki ..Potopisi" izdala študijo „ZDA na križpotju" Gojka Staniča. Na več ko dvesto straneh je avtor izčrpno orisal temeljne posebnosti Amerike, ki so takšne, da lahko postavi tudi tolp vprašanje: ..Začetek konca imperialistične moči sodobnega rimskega cesarstva? " Študija je kot feljton izhajala lani v časniku „Delo", za knjižno izdajo pa jo je Stanič dopolnil in tako predstavlja svojevrstno priče- vanje o nekdaj obljubljeni, dandanes pa deželi, ki je na zgodovinskem križpotju. „Ali se bo odločila za solidarno, enakopravno sodelovanje z vsem svetom, posebno pa z nerazvitimi deželami..., ali pa se bo odlo čila za desničarske odgovore in za rešitev iz zapletenih nasprotij razrednega boja z militariza-cijo," piše Stanič v uvodu, nato pa prikaže rast družbene produktivnosti v pogojih kapitalizma, znanost, tehnologijo, potrošniški način življenja, najrazličnejše križe in težave ZDA, politične tokove, politični sistem, skrajni individualizem in odnos velesile z one strani Atlantika do preostalega sveta. kultura in SLO Knjiga z nalosom „Kultura in SLO", ki prihaja iz hiše Časo-pisno-založniškega podjetja Komunist, je bila s strani kritikov ocenjena kot največji knjižni dosežek na področju SLO. Gre za zelo uspel poskus Vojislava Vukičeviča, da prikaže položaj in vlogo kulture ter umetnosti v uresničevanju doktrine splošnega ljudskega odpora, ki mu naša socialistična skupnost posveča vse več pozornosti. Knjiga „Kultura in splošni ljudski odpor" zajema prav tiste vidike naše obrambne organiziranosti, kjer se kulturno, duhovno ustvarjanje potrjuje kot bistven in neizogiben dejavnik. Avtor izhaja iz marksističnih osnov naše družbenozgodovinske prakse, v kateri skuša najti potrdilo, v kolikšni meri sta kultura in ljudska obramba medsebojno pogojeni. S takšnim razmišljanjem je avtor ogromno pripomogel k razjasnitvi nekaterih vprašanj, ki so pomembna za kulturo in ljudsko obrambo. Človek, svoboda in ustvarjanje postajajo torej temeljne vrednote, ki ustvarjajo odnos do obrambnih ciljev in dajejo človeku občutek nepremagljivosti v primeru napada nanj. zajtrk prvakov Pri Mladinski knjigi je v zbirki „Krog" izšel roman „Zajtrk prvakov", ki ga je napisal ameriški pisatelj Kurt Vonnegut, ml. V delu, ki ga je v slovenščino prevedel Matjaž Šinkovec, avtor z besedo in risbo razgalja „deželo neslutenih možnosti" — Ameriko. Vonnegut zdaj humorno zdaj domiselno razbija mit o deželi, ki je zlasti po zadnji vojni dodobra razpredla svoje niti po Starem svetu. Ob glavnih osebah romana, Kilgoreju Troutu in Dway-neju Hooverju, se spleta in raz-krinkuje podoba ameriškega zla, ki je pognalo korenine tudi na tej strani Atlantika. Izmaličena zgodovinska dejstva, lažno, Ameriko poveličujoče leporečje, kupi filmskih in sploh zabavnih umetelnosti, ki s puhlostjo le poneumljajo — to in še kaj je Vonneguta dolgo ščegetalo v nosu in z ..Zajtrkom prvakom", ki ima podnaslov ..Zbogom, plavi ponedeljek", je vrgel Ameriki v obraz vse, o čemer je menil, da je botrovalo nezdravim kalem v zahodnoevropski miselnosti. Celo pravih vrednot ne trpi, zanj je Amerika le velika tovarna sanj, ki nima nič skupnega z naprednostjo v vseh ozirih. »fadih” „jagodah” n O jugoslovanski filmski ustvarjalnosti se piše in piše; zdaj karajoče zdaj pohvalno pa spet zdolgočaseno in celo neumljivo. Piše se preprosto zato, ker nenehno nastaja kaj, kar tako ali drugače sodi pod zglavje sedme umetnosti. Baje so predstave domačih filmov čedalje bolj obiskane, od časa do časa se najde tudi kakšen ,,idealist", ki mu v Moskvi lahko pripnejo zlato kotanjo za izvrstno moško vlogo, ali „vdovela Žašlerca", ki s svojim razblinjenjem v nič navduši berlinske filmske sladokusce. Kajpak ne smemo pozabiti Pulja, priložnosti za celovito predstavitev domače filmske kuhinje, v kateri se običajno preveč ali premalo meša, nikoli pa ravno prav, da ne bi bilo razkuhanih ali prismojenih, sploh pa žolčnih debat o tem, kam vodijo pota domačega filma. Govorilo in pisalo se bo še o dveh filmih, ki tokrat nastajata v slovenski filmski delavnici. Pri Viba filmu. Dokler nas ne bodo filmski plakati ali prospekti zvlekli na bolj ali manj oblazinjene stole pred velikim belim platnom, je nemogoče globoko-umiti, pač pa lahko zgolj nakažemo določene posebnosti filmov, ki najbrž ne bosta nikakršna mejnika v filmski ustvarjalnosti. „To so gadi"! Tak bo naslov prvega celovečernega filma režiserja Jožeta Bevca, ki je zanj napisal tudi scenarij. Doga- janje je že posneto na filmski trak, zdaj ga montirajo, pri snemanju pa je sodelovalo kar 63 igralcev. Nosilci glavnih vlog bodo Bert Sotlar, Dare Valič, Radko Polič, Jože Hrovat, Andrej Prevc, Bogdan Sajovic, Majda Potokarjeva in Milanda Kalezič. Temeljno sporočilo filma? Zaen- • krat lahko le ugibamo po skopi vsebinski zasnovi. Šlo bo za pripoved o vdovcu, njegovih petih sinovih, gospodinji in nečakinji. Fantje so razposajeni, z vragolijami motijo in spravljajo v zadrego malomeščansko sosesko, ki jih zmerja z „gadi". Njihovo početje očetu ne dela sivih las, tudi gospodifija jih zagovarja, dokler se ne znesejo celo nad njo; razjezi se in odide domov na Dolenjsko. V razposajeno hišo pride nečakinja, dasi se trudi okoli gospodinjstva, gre vse narobe. Soseska se muza in ugiba, kdo je zaljubljen vanjo. Fantje in oče Štebe so iz dneva v dan v večji zagati. Nečakinja končno spravi v hišo staro gospodinjo in razkrije skrivnost svojih potov. Hodila je v šolo in postala voznica mestnega avtobusa. Če naj sklepamo po vsebini filma „To so gadi", potem bo slovenska filmska ustvarjalnost bogatejša za eno komedijo. Morebiti se tudi motimo, saj ni šala narediti dobro komedijo, še posebno, ako hoče biti slednja malce kritična do sodobne družbene tematike. Slovenski film 'je običajno močnejši tedaj, ko nastaja po literarnih predlogah. S te plati je že nekajkrat dokazal svojo umetniško polnost, zato s tolikanj večjim zanimanjem pričakujemo film režiserja Rajka Ranfla. „Ko zorijo jagode"! Po istoimenskem romanu pisateljice Branke Jurca je scenarij napisal književnik Ivan Potrč. Za Jurčevo vemo, da je najboljša dela napisala za mlade, s pripovedmi, ki sodijo v vrh tovrstne literature na Slovenskem, se je na svojsko oblikujoč način dotaknila dovolj žgočih tem, da jih je vredno umetniško obdelati tudi s filmom. Roman „Ko zorijo jagode" gotovo sodi v ta sklop, saj s prikazom dozorevanja in iskanja mladih v svetu, ki ni brezmejno očarljiv in prizanašajoč, dobiva že kar razsežnost večne resnice, če hočete. Vsebine romana, filmsko dogajanje pa najbrž ne bo močno odstopalo od le-te, ne kaže povzemati, znana je domala vsakemu šolarju. Ob scenariju je Potrč zapisal tudi: ..Oboje, tako pisateljičina knjiga kot scenarij, odgrinja naš mlždi svet, kri naše krvi, s katerim se vsak dan srečujemo, a ki ga kdaj komaj kaj poznamo ali razumemo, v kolikor mu nismo kdaj celo krivični . . . Vsaka mladost mora pognati svoje korenine in naša jih poganja v našem svetu; vsaka mladost se mora spopasti z vsem narobšnjim v našem svetu, da bi tako z lastnimi, z novimi silami pomagala pri ustvarjanju svoje domovine in sveta . . . Vseno pa je to mlado življenje različnejše — a ta razlika je tudi v zunanji drugačnosti naših današnjih mladosti, v čemer pa je tudi čar teh današnjih mladosti, je čar večno novega in nastajajočega. Vsi moremo povedati s pesnikom, z Whitmanom: ,Vse se razvije naprej in nazven, nič se ne zruši . . Nadejati se je, da film „Ko zorijo jagode" ne bo zgolj poprečen mladinski film; literarna predloga, scenaristovo ime in ne nazadnje tudi režiser bi morali biti dovolj prepričljiv porok o nasprotnem, da bo povedal veliko resnico o tem je rekel Potrč ,,kako današnji mladi in prihajajoči rodovi nosijo v sebi ista pričakovanja in isto voljo, kakor jo je nosila revolucionarna generacija očetov in mater." Glavne vloge v filmu, katerega snemanje gre h koncu, bodo igrali Irena Kranjc, Roman Goršič, Sandi Krošl, Jerica Mrzel in drugi. Bodi kakor že, do vstopnic za oblazinjene stole pred platni bomo že prišli in potlej še kaj pisali o ,,gadih" in „jagodah"! D.R. ZAKLAO/ DO ZAPRAVLJIVČKA ENOSTAVNOST JE SREČA čutile ne ie vodnika, ampak predvsem človeka z razdajajočim širokim srcem in toplino očeta. Zoran Didek iz Podbočja pod Gorjanci je imel slikarski talent in še nekaj, kar je treba v tem trenutku povedati. Ne samo lamutovska širina zamahov slikarske vehemence. To, da je bil predvsem teoretik in učitelj, ga uvršča med pionirje tega stoletja. O Zoranu Didku, visokem slokem mož, ki ga ni več med nami, bomo slišali in spoznali več na antologiji njegove likovne ustvarjalnosti v Lamutovem salonu v Kostanjevici na Krki — na 22. kulturnem prazniku, ki ima še zmerom premalo razumevanja, čeprav se Lado Smrekar, kreator tega fenomena, od rosnih časov festivala ni preveč postaral. Ob Didkovi razstavi bo izšel tudi poseben katalog z uvodno besedo Petra Polha, Srečo Dragan, tudi rojak in ljubitelj Dolenjske, pa bo tam in v reističnem nagonu, ki ga je pravzaprav zaplodil Zoran Didek, povedal marsikaj, kar bo zanimalo obiskovalce. Na tej razstavi bo prvič predstavljeno delo človeka, ki ima neizmerljive zasluge za slovensko šolstvo. To bo njegova šola jedern itega mišljenja in globina njegove jasnovidnosti. Te izkušnje se bodo morale uveljaviti v vsakodnevni praksi, saj je bil Zoran Didek do zadnjega trenutka usmerjen v enostavnost, pogum in mlade ljudi. Na razstavi bo razvidno, kako se gradi slika, kako nastajajo umetniška dela in kako je mogoče mladim ljudem razložiti to zahtevno snov. Gre za ustvarjanje in za mišljenje slovenskega slikarja, ki je gorel od strasti, ki je bil predan svojemu delu in ki je oral ledino. Slovenski pedagogi bodo še posebej prišli na svoj račun. Zoran Didek, ta visokorasli mož, pa se bo Še enkrat rodil. Tudi, če odmislimo njegove slike. Njegova velika platna s pokrajino in s čopičem sicer spominjajo na vzornike, predvsem na Zorana Didka. Učiteljeva ustvarjalnost, tista ustvarjalnost, ki rojeva talente in vzbuja zaupanje in pridobiva znanje, bo prišla do izraza. Od Mirne proti Šentrupertu stoji na levi strani ceste v les izdolben napis ..Kmečki muzej". Še nekaj makadamskih ovinkov in že smo pred častitljivim poslopjem, ki mu domačini rečejo, kar grad. ..Kmečki muzej", Brinje 30 pri Šentrupertu. Tak je uraden naslov, domačini pa pravijo tej nenavadni ustanovi: ..Naš muzej na Veseli gori". Upravičeno. Oskrbnik in ključar te zakladnice predmetov, ki so jih vsak dan uporabljali naši predniki (neredko še tudi očetje in matere), je Peter Kurent. Čeprav smo ga dobesedno sneli z njive, krompir je treba pospraviti, mu ni bilo odveč iti po ključ ter v senci grajskih obokov povedati nekaj besed o ponosu Šentruperta in okolice. Celo Trebanjcev. ..Našega Kmečkega muzeja brez trdne volje in zavzetosti Bojana Brezovarja, ravnatelja osnovne šole Šentrupert, nikoli ne bi bilo," pove Kurent. „Saj veste, kaj se je in kaj se še dogaja po podeželju. Pridejo gospod ali gospa iz mesta in mimogrede vprašajo, če je imajo mamka kakšen star razbit lonec, kolovrat, možnar, sliko na steklu, volovski jarem. Da vse plačajo, čeprav je brez cene, za „kufe" da bo že. Mamka prikimajo. Pa ne najdejo samo z žico prepredenih starih loncev, tudi stara črviva skrinja se je našla, kovane burkle pa so navrgli za dobro mero. Najteže, govorim karikirano in v povprečju, so se mamka ločili od svetih podob na steklu in lesenih bogcev. Pa so se mestni hitro znašli. Za enega črvivega bogca so dali čisto novega iz mavca, ki je lepo zlato pobarvan in vsem črvom kos, sliko na steklu pa so zamenjale v najnovejši tiskarski tehniki natisnjene reprudikcije. Skratka: ustvarjalnosti bogato slovensko narodno blago je odtekalo. Žal prevečkrat čez mejo. Bojan Brezovar se je zavedal, da temu toku odhajanja zlepa ne bomo^ kos. Nekaj zaradi nevednosti, nekaj zaradi ubogih fičnikov, ki pa so vendarle košček denarja, ta pa je sveta vladar. Pa tudi zaradi tega, ker v zakonih o varstvu narodnega blaga vse lepo piše, samo izvajati jih je težko. Beseda je dala besedo in na občini so sklenili, da bomo najlepše predmete iz vsakdanjega žitja in bitja naših prednikov shranili doma. Za nas in naše potomce. Tako se je rodil ..Kmečki muzej". 27. aprila 1975." Muzej je v gradiču, ki ga je dal svoji hčeri za doto grof Barbo iz Rakovnika. Po vojni osamelega in zapuščenega poslopja so se lotile roke prostovoljcev, ki so se trdno odločili za svoj muzej. Posebej pridni so bili pri urejanju gradu šolarji iz Šentruperta. Poslopje je prešlo z odlokom trebanjske občinske skupščine pod nadzorstvom turističnega društva Šentrupert. Med zdravljenjem starih 'zidin se je Bojan Brezovar s sodelavci, med katerimi lahko posebej omenimo Poldeta Jurgliča, lotil zbiranja predmetov. In z veseljem lahko zapišemo, da so ljudje mimogrede spoznali, da tu ne gre za denar, ampak za spomenik. Za narodov ponos. Ta je odstopil zajca za sezuvanje škornjev, drugi železen lonec ali možnar, tretji je podaril vinsko prešo, četrti iz slame pleten čebelji panj. Zelo redki so bili, ki so za predmete terjali odškodnino. • Peter , Kpr^ntf pove ,(,jnenoJa se. [>tsem f kptjti^ dg jf. ^daj v ..Kmečkem muzejjf'1- okoli tisoč predmetov. Razstavljenih^Veliko jih je, skoraj še enkrat toliko, v ,g Urediti bo treba še prenekatero so'o®<• bodo lahko pokazali vse, kar imajo- . vsem nimajo kam z zapravljivčki in or 9 vozovi. Pošten voz terja precej prostora-In tako se pred nami vrste likalni ^ oglje, stope za pšeno in ješprenj, or(jv jnj. priprave divjih lovcev, črna kuhinja, s* ki, pinije, kolovrati, zibke, trlice za lan-tena za laneno prejo, del tkalnice za P poljedelsko in rokodelsko orodje, . ključavnice z velikanskimi ključi; zanl jn kovaški oddelek z mehovi; skled. Ion ostale piskrovine kar mrgoli, klet pa 1® pa večena sodom, stiskalnicam in m*in® * ure. Žepne, stenske, na uteži na vz Kdo bi vse naštel. v vsa- Človek se z veseljem ustavi pri P kem eksponatu. In predmetov je oko ^j Kot posebne znamenitosti je Peter , omenil več kot 300 let staro gasilsko ^i-no, dve stoletji staro škropilnico te ^ nik za trske. Trske so bile nekdaj v je kih kmečkih hišah edina svečava. ^ bila bolj za v cerkev ali na grob, pe ji S prav tako kot soli nikoli ni bilo skobelnikom so imeli največ a® . ^gtu fantje. Če se je kdo od njih hote ^ prikupiti, ji je pridno nosil svežnje ^fl0 je bil uslišan, jih nista ravno prev l3 prižigala. Slišati je, da ima tak s*o Mfl1o & trske na območju širše Dolenjske Belokranjski muzej. npkda^ Silna znamenitost je bila v tr' časih tudi nabožna podoba, . ,'.'x jeZU$ slike". Če pogledaš pravokotno, vi ^ ^ pod kotoma 45 stopinj pa Je.z odvisfl° fom ali pa Marijo z božjim sino ' s|jko Je od tega, na katero stran stopiš- sta^ menda italijanski turist ponuja pac milijona. Pa ne bo menjala la . oSe&-zato, ker je naša in tudi danes n ^ nega. . se b° ..Kmečki muzej" na Veseli 9°' [#do širil. Zdaj gradijo čebelni?k'«tare sla^i i poleg sodobnih panjev tudi pr0 je ne & te košnice. Ni bojazni, da jih 1 hotele naseliti. Enih in drugih. . prv' Ta muzej, ki je dvakrat n?r oze\i, dr zato, ker so po zakonu taki vsi 0^af . gič pa zato, ker ga je Prost_° to; ^linl tej ustvariti domala vsaka hiša v zares velja ogledati. Jte _ Če pa imate premalo navdih3- p3 ta1® predaleč od življenja svojih pr Od ^ odlomek iz dr. Borisa Kuharja a0ioW' rajoči svet vasi": „Ko je l® .| jn zve* j rekli, da z ja. Ženske so ga popg, na K '* s poveismom v snop, tri pe 0dpeljf 5o Nato so ga naložili na voz Na P° «k0 kozolec. Tu so ga sušili 14 dn ofT,e|i, ga fantje in dekleta z noga1* K|c8) kot proso, le da to ni bila tako ^ ca kot ob metju prosa. Omet jjjjaJ ^ so razgrnili na travnik. Pusti« 501 tedne močila rosa 'vnik- Pustrr Nato povezali v snope s poveismom 1 s0 ali pa iz srobota. Tako poveza ,< doma v šupi do jeseni, ko so 9a V r. S) Tl' A rr ' ..Naj se sliši tako nasprotujoče, ampak Zoran Didek, slikar, inženir, pedagog, teoretik, oblikovalec, arhitekt in še kaj, skratka univerzalni človek. 20. stoletja, je nihal med skrajnostima: med globino enostavnosti logičnega mišljenja in med nežno, občutljivo, skrajno subtilno, globoko doživeto poezijo trenutka. In ravno ta sinteza je ob pravih trenutkih zlitja dajala slikarske rešitve v obliki zveneče harmonije reda. Vendar pa le redki vedo, da je njegov slikarski opus, če se tokrat omejimo le nanj, precej obsežen, čeprav ga ni slikal v serijah, kot je zdaj v navadi. Zakaj slika je bila zanj problem reševanja slikarske pojavnosti, problem, ki ga je bilo treba rešiti. Tako je za vsako sliko stotine risb, stotine ur dela in temeljitega študija. Slika je potem doživela Uresničitev v mojstrskem in vehementnem ..slučajnem" zamahu trenutka, navidezne inpro-vizacije, ki je navdihnila življenje in svežino, da je potem lahko velikokrat pozabljena ostala v kotu in desetletja lovilu prah in redila vse od plesni do zajedalcev. S tem je izpričana Didkova prava narava, ki je značilna vse velike umetnike: zanima ga slikanje, ustvarjanje, gradnja, oziroma proces do uiesničitve, ko pa je problem rešen in viden, rozultat ni več zanimiv. Seveda je bila prevečkrat posredi kar nevzdržna mera samokritičnosti, ki potem veliko večino naslikanega izniči ali odvrže. S tem sta si precej podobna z enim od somišljenikov in nekaj časa celo vzornikom - Cezannom. In prav ta samokritičnost, večkrat stopnjevana do neosnovanega strahu in plahosti pred neustvarjalno in vase zaverovano časopisno kritiko, je bila kriva, da je umetnik tako redko razstavljal in preverjal svoja dela pred javnostjo. Dosti raje se je zapiral v svoj krog somišljenikov in prijateljev, čeprav so ga po komunikativnosti in po ostrem umu in znanju cenile cele generacije bodočih slikarjev, ki so v njem zaradi njegove dobrodušnosti in klene kmečke enostavnosti v analiziranju problemov Športniki trebanj ttafet°. čeve brigade P°.n«ja slik*: ^ da pod Trebelnin1, (0^ TREBANJSKE NOVICE JAKI IN POTOKAR. „S krompirjem ni posebne izgube, dobička pa tudi ne! “ hkrati pa tudi ne zamolči uporabo raznih zaščitnih sredstev. Letos je tako npr. škropil kar šestkrat. Seveda je tudi njega, kot mnoge druge na Mimi, zanimala cena, čeprav je bilo že spomladi zagotovljeno v Kolinski najmanj 2,20 dinaija za kilogram. Kmet Potokar bi bil izredno zadovoljen, če bi iztržili kaj več, vsaj 2,50 dinaija za kilogram. POZDRAV GUBČEVCEM -35. obletnice ustanovitve Gubčeve vi vse od Podšumberka do gozda pod w rok prevzema štafeto predsednik občinske teies»“' nosti Ciril Bukovec. ZVESTI TRIMU Praznik trebanjske občine proslavljajo kot svoj praznik tudi v industriji montažnih | objektov Trimo. Na sobotni slavnostni seji delavskega sveta so podelili priznanja letošnjim jubilantom — delavcem, ki združujejo delo v tem kolektivu deset let. Prejeli so jih: Anica Breznikar, Andrej Mastnik, Alojz Makše, Bratoljub Jurkas, Janez Udovič, Roman Starič, Miha Maver in Alojz Zupančič. Ob takih priložnostih ne pozabijo upokojencev, tokrat sta bila to Franc Zakrajšek in Branko Škaija. Ena gospa je rekla, da je iz Portovala čez noč izginil kup odpadkov, ki jih je tja pripeljal neki gostilničar. Relda je, naj pišemo še o okolici taborniške idadare na Otočcu, da bodo morda tudi tam odstranili svinjarijo ... Le po čem bo? Krompirja toliko kot lani? Počasnost je glavna slabost Ocena komiteja ZK v Novem mestu: uresničevanje zakona o združenem delu posebno v manjših kolektivih ni steklo — Zakaj ni strokovne pomoči? Na otvoritvi novega skladišča Kolinske na Mimi so bili med vrsto gostov tudi kmetje, čeprav le trije. Med njimi je bil tudi Danijel Potokar iz Račjega sela. Kmet Danijel je že dolgoletni pridelovalec krompirja. Kakšen hektar ga vedno zasadi. To leto ga ima na 1,20 hektara. Z Alfonzom Jaki-jem iz Brinja sta ob tem modrovala, kako s krompirjem ni ne posebne izgube in ne dobička. Potokar je lahko zadovoljen, da je že lani opustil sajenje drage sorte. „Več zemlje za krompir si moram zagotoviti s kolobarjenjem,“ izkušeno ugotavlja, V novi trebanjski zbiralnici bo še del litijskega mleka 30. avgusta je novomeški občinski komite Zveze komunistov ocenjeval uresničevanje zakona o združenem delu v občini in evidentiral možne kandidate za oba kongresa in v organe CZ na slo- venski in jugoslovanski ravni. Kot so ugotovili na seji, je kar zadovoljivo steklo delo družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov v večjih delovnih organizacijah, kritično pa je v enovi- tih delovnih organizacijah in v manjših kolektivih, kjer ni kadrov in ne organizirane strokovne pomoči. Ne vedo, kam po nasvete, kdo naj bi jim pomagal. S tem v zvezi je bila kritike dolžna občinska komisija, ki bi morala nuditi pomoč, pa svoje naloge ni opravila. Komite je pozitivno ocenil načrte za samoupravno organiziranost v IMV, tovarni Krka, v Novolesu in Labodu, Poudarili pa so, da je potrebno hitreje in bolj zavzeto iskati rešitve za bodočo podobo delovnih organizacij v Novoteksu, v cestnem podjetju, pri Gorjancih in v kmetijski zadrugi. Komunisti bodo morali v bodoče več narediti, da bi v delovnih organizacijah prišli do meril za ugotavljanje osebnih dohodkov delavcev. Glede tega je do zdaj malo oprijemljivih rezultatov. Enako velja za novo organiziranost na področju osebnega dela v lasti občanov — pri obrtnikih. Komunisti v občinski skupščini in pri sindikatih so dobili zadolžitev, da to stvar spravijo v tek. Menili so, da bi morali tudi komunisti v SZDL pokazati več prizadevnosti, saj jih pri uresničevanju zakona o združenem delu doslej skoroda ni bilo čutiti. Po mnenju članov komiteja so se najslabše izkazali odgovorni komunisti v občinski skupščini, zato bodo njihovo odgovornost posebej ocenjevali na eni prihodnjih sej. Glede bančništva in zavarovalništva ter novih odnosov na teh področjih dosedanja prizadevanja še niso zadovoljiva. Komite je podprl stališče, naj bi bodoča organiziranost bančništva v dolenjski regiji prinesla eno samo temeljno banko. (---------------------- Prizadevnost rodi sadove V Trebnjem nastaja ob trgovini kmetijske zadruge z reprodukcijskim materialom pravcata kmetijska cona: ob občinskem prazniku je predsednik občinske skupščine Slavko Kržan izročil namenu novo zbiralnico mleka, zadruga pa gradi poleg še nov trgovski center. Prostore stare trgovine bodo preuredili v nekakšno „lekamo“ kmetijskih zaščitnih sredstev. Nova zbiralnica, gre za zelo lep tipski objekt, lahko sprejme v svojo svetlečo se cisterno 15.000 litrov mleka na dan, kar pomeni 5,5 milijona litrov mleka letno. Prav gotovo bo tudi ta količina kmalu dosežena, saj velja, da se količine mleka v trebanjski občini podvojijo že v dveh do štirih letih. Kmetje vidijo v mlekarstvu trden vir dohodka. Seveda se v tej zbiralnici ne bo zbiralo le mleko kmetov kooperantov iz trebanjske občine, temveč celo z območja Gabrovke v litijski občini in Kmetijskega gospodarstva Slovenska vas. Direktor tozd Mlekarne Ljubljanskih mlekarn, Milan Mesojednik, je ob otvoritvi opozoril na boj za kakovost. Predvsem si mlekarna želi rednost pri oddajanju mleka iz kmečkih hlevov. Želijo tudi stalnost količin v zimskih mesecih. Za dobro delo so sedaj dobri pogoji. Pripelja- no mleko s terena v vrčih se bo sedaj lahko strokovno ohladilo. V Ljubljano ga bodo poslej odpremlja-li na tovornjakih - v cisternah in ne več v vrčih. Vrednost celotne naložbe znaša 6,1 milijona dinarjev. Lep PREVEC ALKOHOLA 3. septembra so miličniki na dveh krajih posredovali zaradi razgrajanja pod vplivom preveč zaužite pijače. V Trebnjem je 38-letni Peter Župančič iz Ljubljane razgrajal v gostilni Pavlin, ko pa so ga postavili pred vrata, je oviral še promet na cesti. , V Dol. Toplicah so miličniki zvečer pridržali 37-letnega Slavka Mr-varja, ker je rogovilil v domači hiši in se pretepal. Oba bosta morala še k sodniku za prekrške. ZADNJI DAN POČITNIC: En dan pred začetkom novega šolskega leta so Zoran (vi z Dvora pobirali krompir na njivL Glavna delovna sila so bili otrocL „Hitimo, da bi bili danes gotovi, kajti ko se začne pouk, so otroci tako vpreženi v šolsko delo, da nam na njivah ne morejo več veliko pomagati,“ je rekla njihova mama. Za večino suhokranjskih otrok velja, da med šolskimi počitnicami krepko delajo doma. (Foto: R. Bačer) Novomeška kronika PREHUDA „VNEMA" ŠKODUJE - Pa so za gobarje le napočili pravi Časi! Polne košare vabljivega gozdnega „sadeža“, ki jih dan za dnem videvamo ob naših cestah, so zadostno potrdilo za to ugotovitev. Dobra gobova večerja jo lahko v nočnih urah tudi hudo zagode. V novomeški bolnišnici skorajda ni dne, ko ne bi kakšnemu preveč vnetemu nabiralcu (tudi jedcu) gob spirali želodca. BOGATEJŠI ZA NOV SALON -Mladinska knjiga iz Novega mesta bo v sredo odprla nov prodajni salon pisarniških potrebščin in biro opreme v Čitalniški 1. Otvoritev bo ob 17. uri. Vabljeni! TRI PROTI ENA - V novomeški porodnišnici so minuli teden prive-kali na svet trije dečki in le ena deklica. Rodile so: Jelka Nilič z Ragovske 16 - Iztoka, Elizabeta Japelj iz ulice Mariana Kozine 13 — Boštjana, Cveta Rižar s Ceste komandanta Staneta 26 a - Davida in Anica Strmole z Ragovske 12 -Nino. SKORAJ SO SE STEPLI - Dokaj vroče je bilo konec prejšnjega tedna na novomeški tržnici. Neki trgovec je iz južnih krajev pripeljal več sto kilogramov čebule, ki jo je ponujal po 6 din za kilogram, kar pa je prodajalcem na stalnih stojnicah pomenilo prehudo konkurenco (za kilogram čebule so doslej zahtevali 12 din). Po dolgem in ne nedolžnem prerekanju so se stvari na srečo novomeških gospodinj le uredile. Tako so lahko po daljšem času videle tudi na naši tržnici zmerno ceno. HRUŠKE PO 16 DIN ZA KILOGRAM - Razen gornjega primera pa ni na novomeški tržnici nič novega. Le to, da so na stalnih stojnicah prodajali hruške po 16 din za kilogram, Agrokombinat iz Krškega pa po 5 do 6 din. Ostale cene so bile: za kilogram paprike ali paradižnika je bilo treba odšteti 6 din, krompirja 5, solate 16, sliv 10 in breskev od 15 do 20 din. ŠMIHEL: SE VEDNO VODA Na četrtkovem sestanku v Šmihelu pri Žužemberku so bili člani SZDL seznanjeni z možnostmi za gradnjo vodovoda iz Globočca, o čemer že nekaj let govorijo. Na sestanku so izvolili odbor, ki bo vodil akcijo, konec septembra pa je predviden širši sestanek s krajani, kjer bo izvoljen še širši gradbeni odbor. VEHAR V REPREZENTANCI Ljubljanski kolesarski klub Astra je v počastitev letošnjih jubilejev in 90-letnice kolesarskega športa v Sloveniji konec minulega tedna pripravil dve večji dirki, na katerih so nastopili tudi novomeški kolesarji. Med mlajšimi mladinci se je izkazal Srečko Vehar, ki je bil na 64 km dolgi progi drugi in sicer z istim časom kot zmagovalec. Vehar se je uvrstil tudi v mladinsko republiško reprezentanco, ki bo nastopila na znani dirki „Po Istri". ZARADI GOB OŽIVELI GOZDOVI Pojav gob v preteklem tednu je povzročil, da so bili gozdovi okrog Žužemberka, Velikega Lipja, Dvora in Hinj polni obiskovalcev. Gobarji od blizu in daleč so vneto pobirali in zadovoljni odhajali. Nekaterim je bila sreča mila in so nabrali polne košare gob. ; V ASTRONOMSKE VIŠINE 1. septembra je izvršni svet novomeške občinske skupščine med drugim obravnaval politiko cen v stanovanjski graditvi Ugotovljeno je namreč, da so cene v novomeški občini že dosegle 9.000 din za meter stanovanjske površine, vseeno pa stanovanj v Novem mestu ni in jih še nekaj časa ne bo dobiti predvsem zaradi prepočasnega komunalnega urejanja zemljišč. Izvršni svet je sklenil, da morajo ustrezne službe pripraviti gradivo o stanovanjski problematiki, nakar bodo šli v akcijo, da bi ceno stanovanjske površine „očistili“ prekomernih obremenitev. VSE SIJE - Pri zbiranju mleka od tolikšnega števila kmetov je vprašanje kakovosti ^ zahtevno. Nova zbiralnica Ljubljanskih mlekarn v Trebnjem bo v marsičem za zgled m sp bo tudi „doma“ vse kot v škatlici. Zbiralnica - plod skupnih n objekt so postavili nega gradbenega podjefl . hladilna oprema je izt>ele l tovarn hladilnikov. OD MALEGA raste veliko Zbrane količine , trebanjski občini ^ ponos kmetovalcem p, organizatorjem teJ ^ Dq operantskih p^"0 . 0\)t$ jj 1964 so na obm°f^nV # ti zb,alile46aOWW»V ka. Leta 1969, ° na liti"* številko l>93,^nV mleka. Uta « mi zbiralnimi 0\ fc glavnem zajeli celo ^ močje občine m tf ^ 2,3 rmlijonajtt^s# Poslej seje <#&&&* nja zakonitost, p • $t proizvodnjo, saj s H ze e< v pičlih sedmih m ^ w tošnjega leta pa $ jona litrov! Po čitvi delavcev ln^^j J banjške kmetijske P* na referendumu b^1) J v SOZD KIT so dane L še možnosti razvg^. veličasten Volaričev GubeC,.. 0d upora P'otin^ja!i»PV lega petka °PozaJkie0»ler trpljenja. Spjjjffr. prostoru pred nov SREČANJE NA PADEZU Krajevna organizacija Zveze borcev Birčna vas bo priredila v nedeljo, 11. septembra, ob 14. uri na Padežu srečanje borcev, aktivistov, internirancev m vseh občanov. Po prireditvi, na kateri bodo počastili pomembne letošnje jubileje, bo zabava. Vabljeni! Gasilci v Mokrem polju pripravljajo 18. septembra večjo proslavo z otvoritvijo obnovljenega gasilskega doma in razvitjem prapora. Ker bo to za ves kraj velika pridobitev, vznikla predvsem po zaslugi delavnih posameznikov in odbora, nam je Vinko Čečelič, predsednik gasilnega društva, povedal nekaj več o njihovem delu. Pred dvema letoma, ko je bil izvoljen novi odbor, smo takoj začeli akcijo za obnovo gasilskega doma, lani pa smo zamisli tudi začeli uresničevati. Pomagali so vsi krajani, mladina, predvsem pa gasilci." - Take akcije potekajo običajno največ s prostovoljnim delom. Koliko ur ste opravili pri vas in na kolikšno vrednost bo ocenjen obnovljeni dom? ..Posebno delovnih je bilo zlasti sedem članov. Vsega skupaj je bilo opravljenih okrog 2550 prostovoljnih delovnih ur. Posamezniki so prispevali les, medtem ko sta nam z denaijem pomagala krajevna skupnost in gasilska zveza. Računamo, da bo obnovljeni gasilni dom vreden 900.000 dinaijev." - Koliko prostorov bo v novem domu na voljo in čeinu bodo namenjeni? „Imcli bomo večjo dvorano za prireditve in sestanke raznih organizacij, orodjarno, pisarno, klet, kuhinjo in prostor za delovanje nogometnega kluba in mladine. Za Mokro polje vse to pomeni osnovo za veliko boljše kulturno in družbenopolitično življenje." - Kako boste počastili otvoritev doma? ..Organiziramo večje slavje z gasilsko parado, razvitjem prapo - ra in podelitvijo priznanj, sledila pa bo veselica. R. B. Še vedno neenaki pred zdravnikom ^en IIP nnvno IVI n 1 '1 (•mio+imn >U «. I« . . ... n A. I \ I _ I • * • w trn m M n a n f' i;-^ten ne pozna meja zdravstvenih skupnosti -- Delovni Pred invalid iz žepa 11.194,86 din [ravne k “'P 113 tem mestu že pisali o pobudi statutarno K»eil(, si°.'T'1SlJe Pr* sevniški občinski skupščini, da da statut zdrav-to®ea i Fn°iSti v Pres°j° ustavnemu sodišču, predvsem zaradi r”- — ^ugačnih cen zdravstvenih storitev v zdravstvenih e ven regije. 1 načti°mi^-’a.še ni m°g!a na »tožiti" zdravstvene Flekom’ ker mora’ kljub P° ST’ statut najprej spre- »jem. Pn a_ m lahko ”užge" po Namreč Pravn* stvarch mora le bo i, 5 jf1 ”P° črki4'. Tako tinavsezdanje zna-S-kJerje treba. ^ storiti 0 prven- ^Inike ma hudo bega ^tedP°navadi najhujše. ^Po&Tjezogorče-al račun za plačilo take razlike stoodstotni delovni invalidski upokojenec brez obeh nog, Martin Jamšek iz Sevnice. Za plačilo razlike zdravljenja v ljubljanskem Kliničnem centru naj bi po zahtevku regionalne zdravstvene skupnosti Celje do 1. oktobra plačal nič manj in nič več kot 11.194,86 dinarjev! Invalid se seveda ni zatekel v elitni ljubljanski center zaradi svojih muh, temveč zaradi vse hujših tegob, ko so Eskulapovi služabniki doma nenehno trdili, da je KOI pi/ HM/' ' mtm-i ^ dobej ~ Mladinska delovna brigada Kozjanski odred - a l7ft — osvojila vseh osem možnih priznanj. Normo Dnr n.°^st‘ ^ pičlih desetih dneh so postavili most, s PoddinariP M®ra^nj° 113 cesti Hodoš - Domanjševci za e‘juje nri»n„- sl>ki: komandant brigade Lojze Derstvenšek Pn2nanja ob slovesu. (Foto: Železnik) nekaj narobe z njegovim srcem. V Ljubljani pa so ugotovili, da gre za želodec in mu ga dve tretjini tudi izrezali. Sedaj so se v Celju spomnili, da kaj takega stane pri njih samo 7.066,50 dinarjev . .. Že jeseni naj bi v republiki sprejeli nov samoupravni sporazum, ki naj bi v zdravstvu marsikaj uskladil z zakonom o združenem delu. Predvsem naj bi uskladili enak obseg zdravstvenega varstva za vse ne glede na to, v kateri občini kdo živi. To pomeni, da se bodo morale občinske zdravstvene skupnosti sporazumeti o enotni prispevni stopnji za tako imenovano glavno dejavnost zdravstvenega varstva in obvezen obseg zdravstvene dejavnosti. Razumljivo je, da bo tako moralo priti do prelivanja denaija med skupnostmi. ALFRED ŽELEZNIK SEVNIŠKI PABERKI OCENJEVANJE PRIPRAVLJENOSTI IN IZURJENOSTI - Občinska gasilska zveza se najresneje pripravlja za letošnji gasilski avtorally. Start bo na Bučki v nedeljo, 18. septembra. RADOSTEN ZAČETEK - Minuli teden so tudi novopečeni petošol-čki na svojstven način začeli novo šolsko leto: kar vseh 230 se jih je vkrcalo na sevniški železniški postaji, tokrat na brzovlak proti Pulju. Tam deset dni uživajo v šoli v naravi. Sevniška postaja že zlepa ni imela toliko potnikov! UŠI SE NISO UGNALI - V pre-nekaterem šolskem razredu niso le „čupavci“, temveč pravcati lastniki ušivih glav. Rednejši pregledi bolj ali manj bogatih kodrov ne škodijo. Slednjič so postali previdni tudi frizerji. Tudi tu velja, da je lažje preprečevati kot zdraviti. scvni&ki vi:vixii; rompir premalo konkurenčen ^°9raditvijo skladišča mirenske Kolinske zaključena izgradnja tovarne mul* Vse Čol^nkt^^^Sa praznika je kmetijstvo trebanjske obči-PtJ!letl0v velik-«6- ,°8atejše še za en lep objekt: za 2.200 kvadrat- V0 |(|*qj nh tnvomi \CalincL-o — Tnvama »CSt čil icp uuj c ivi . La n. v aui o ob tovarni Kolinske — tozd Tovarna za P®ja na Mirni. !»0%novdin0bjekta znaša VL* Ob Strokov- Si!0 ^dišče' .°?ločili za" laht„ ‘ako da bo- ,un Pn srcu obstoj tovarne in pridelave krompirja. Sedanje zmogljivosti predelave krompirja v pire v državi namreč krepko prekašajo potrošnjo. Tovarne pri nas naredijo 3.500 ton pireja, poje pa se ga (z vso potrošnjo po hotelih) le okrog 2.500 ton. Ravno letos imajo velike zaloge v Cačku. V pripravi je še izgradnja novih tovarn! Vse kaže tako, da dogovarjanje glede teh 1 m % * ^enšu. nekaterim izredno neugodnim letinam l) jj0 skladi5AS~* finska vedno držala besedo, dano kme-i l’8red za 6 ^iki med slavnostnim otvaijanjem minuli !*niit) Začetek odkupa, ki je določen za 15. september. zmogljivosti v državi ne uspeva in da bo moral odločati, če hočemo ali ne, konkurenči boj! Strokovnjaki Kolinske vidijo izhod v cenejši surovini. Naš krompir je še vedno tako drag, da iz njega narejeni pire ne more postati izvozni proizvod. Po količinah možnega pridelka naša revna dolenjska zemlja ne more biti konkurenčna vojvodinski črnici. Seveda ne kaže kar tako vreči puške v koruzo, saj bi z osvojenim znanjem prav lahko prišli do večjih pridelkov. Mirenska tovarna misli tudi na dodatne programe. Sedanji proizvodnji otroške hrane in predelavi hrena naj bi sledila še predelava česna. Tovarna si lahko šteje v čast dosedanjo raven dohodkovnih odnosov s kmeti. Pri slednjem še niso vneseni obojestranski riziki, temveč predvsem zagotovilo za odkupno ceno. A.ŽELEZNIK TREBANJSKE IVERI ZA PRISTNEJŠE VZDUŠJE -Trebanjski godbi se je, kot smo že poročali, ob otvoritvi ljubljanskega vinskega sejma ponudila nadvse laskava priložnost: v svojih posebej pripravljenih opravah so zabavali vse živo v tem vse manj belem mestu. Vsa čast godbenikom, saj je znano, da je bil sejem vsaj po družabnosti precej kisel. Kaže, da znamo za pravo veselje poskrbeti samo še na Dolenjskem. VSE IMA SVOJO CENO - Na „štantih“ knjigotržcev ob proslavi 35-lctnice Gubčeve brigade pod Tre-belnim je prišel prav le „debcl“ denar. Ne rečemo, da to in ono ni bilo vredno svojega denarja, čeprav je treba priznati, da ne znamo ničesar več poceni natisniti. Ni manjkalo prizorov, ko je moral prenekateri obiskovalec ..osramočen" oditi, ker ni prišel na proslavo s šopom „rde-čih“. TREBANJSKE NOVICE »Zelenega zlata” bo 40 ton V Brežicah je hmelj zelo dobro obrodil — Večino nasadov bodo obrali s stroji V nasadih brežiške Agrarie, ki se raztezajo ob Savi od Brežic do Trnja, je letos hmelj odlično obrodil. Obirajo ga od 21. avgusta dalje. V starejših nasadih opravljajo to delo s strojem, v enoletnih pa si pomagajo s sezonskimi delavci. Pri spravilu je še kljub temu zaposlenih 100 ljudi. Če vreme ne bo preveč nagajalo, bodo hmeljišča obrana do konca tedna. Tako upa delovodja Franc Stipanič, pa tudi obiralci si želijo, da ne bi bili prepogosto mokri. Že večkrat jih je presenetila nevihta. Strehe ni blizu, dežnik pa v takih prime- . rih nič ne pomaga, zato so tedaj do kože premočeni. Obiralci, prišli so iz Hrvaškega Zagoija, dobijo za merico hmelja po sedem dinarjev. Na dan naberejo povprečno po dvajset meric, VSE ZASEDENO Za zdravilišče v Čateških Toplicah je letos ugodno leto in kolektiv je zadovoljen z obiskom. Nočitve so se zelo pomnožile. Do julija so jih našteli 71.075, planirali pa sojih komaj 65.670. Sicer pa v kolektivu menijo, da finančni uspeh ni odraz več kot stoodstotne zasedenosti, saj se jim to pri dohodku premalo pozna. (Morda pa tistih nočitev nad 100 odstotki ne zaračunavajo? ) NOVO V BREŽICAH BIKOVSKA LEPOTA NA OGLED - Na brežiškem sejmišču bo danes živinorejska razstava z revijo najlepših plemenskih bikov. Najuspešnejšim rejcem bodo na prireditvi izročili priznanja. JURČKI NA STOJNICAH -Nabiralci gob so poskrbeli za pestrejšo ponudbo na brežiški tržnici Prodajajo jih po 106 dinarjev za kilogram, ob tej ceni pa se marsikateri ljubitelj gob premisli in raje sam poskuša srečo pri nabiranju. urnejši pa tudi po trideset. Za hrano in stanovanje jim ni treba skrbeti, oboje jim nudi Agraria. Kakovost letošnjega hmelja zelo dobro ocenjujejo. Pridelka pa bi bilo dosti manj, če hmelja v juniju ne bi zalivali. Franc Stipanič je pojasnil, da so vodo črpali iz Save in z namakanjem prebrodili kritično obdobje. Skrb se je obrestovala. Na 33 hektarih se nadejajo nad 40 ton pridelka, pri čemer je treba upoštevati, da je na tej površini šest hektarov enoletnih nasadov. Površine s hmeljem bodo še povečali za 5-hektarov. Sadijo štiri sorte hmelja, to pa predvsem zaradi različnega zorenja, da laže porazdelijo obiranje. Najprej potrgajo golding, nakar postopoma zorijo še sorte apolon, aurora in atlas. Za obiranje imajo dva stroja. En stroj napolni v dvanajstih urah najmanj 150 košev in tako zamenja kar 200 delovnih rok. Zato je strojno obiranje mnogo cenejše od ročnega. JOŽICA TEPPEY NAJUGODNEJŠA KOPALNA SEZONA V Čateških Toplicah so z letošnjim poletjem izredno zadovoljni, saj v desetih letih niso imeli še nikoli toliko kopalcev kot v tej sezoni. V zunanjih bazenih od maja dalje eo imeli 127.665 kopalcev, od tega samo v juliju 60.000. Ob sobotah in nedeljah so jih našteli tudi po devet tisoč. Avgust je nekoliko slabši, ker nagaja vreme. Tudi v kampu imajo to leto izredno velik obisk, čeprav zanj niso delali posebne reklame. Samo v juliju so zabeležili 1861 nočitev, od katerih jih 912 odpade na tujce. Vseh nočitev v kampu so imeli 2656. Bivanje v kampu velja za dve osebi 66 dinaijev dnevno, v tej ceni pa je Všteto tudi kopanje. BREŽIŠKE VESTI PIŠEČKI LOVCI SO SLAVILI. V nedeljo so člani lovske družine Pišece počastili tridesetletni obstoj družine in sedemdesetletnico slovenskega lovstva. Ob tej priložnosti so podelili članom odlikovanja in priznanja. (Foto: J. Teppey) Pri jaslih se začenja krog Z vstopom v vrtec se otrokom postopoma odpirajo vrata vse do zadnjega razreda šole Vrata osnovnih šol so se znova odprla. V krški občini sicer ne napovedujejo veliko novosti, pa vendarle ne bo vse po starem. Največ sprememb je in jih še bo v Krškem, kjer hitro uresničujejo pomemben načrt, s katerim naj bi že v bližnji prihodnosti povsem zaokrožili vzgojnoizobraževalni proces. To pomeni, da bodo v prostorsko zaokroženi celoti, v mestnem delu na levem savskem bregu zapustili osnovnošolske klopi. Temelj za ta načrt sta osnovna šola „Jurij/ Dalmatin" in vzgojnovar-stvena ustanova s prvimi ,jadimi“ v občini. Oba objekta nameravajo še povečati. V vrtcu bodo to soboto odprli tri nove oddelke za otroke od KRŠKE NOVICE AKTIVISTI V MATERADI - V tem obmorskem letovišču občinske počitniške skupnosti pri Poreču je občinski sindikalni svet v sodelovanju s svojimi osnovnimi organizacijami omogočil od 1. septembra naprej brezplačen oddih zaslužnim aktivistom. Kljub vsem ugodnostim pa zanimanje ponovno ni bilo veliko, saj jih izkorišča le 12 sindikalnih delavcev, veijetno zaradi bojazni pred slabim vremenom. OBETAVEN NAČRT - Občinska konferenca ZSMS načrtuje med 19. in 25. septembrom „Mladinske dneve“, s katerimi naj bi prikazali predvsem kulturno dejavnost svojega članstva. Vanje bodo vključili tudi razstavo treh likovnikov, osrednjo prireditev s kulturnim programom, kviz tekmovanje slovenskih papirni-čarjev in morda še kaj. NOVO GRADBIŠČE - V jubilej: nem letu mesta Krško novosti, ki smo jim priče, niti ne presenečajo več, vse skupaj pa bodo v veliki meri pripomogle k lepšemu mestnemu videzu in krepitvi njegovih funkcij. K temu bo prispevalo tudi novo po-slovno-stanovanjsko poslopje, ki ga je kot številne druge objekte v tem letu pričel graditi na desnem savskem bregu krški tozd novomeškega „Pionirja“. KRŠKI TEDNIK tretjega do četrtega leta, v osnovni šoli pa napovedujejo za 29. november otvoritev dveh prizidkov. Z njima bodo pridobili štiri učilnice, eno SOLE SO ODPRTE, KAM 2ELITE? Delavske univerze v Posavju do 15. septembra sprejemajo prijave za vpis v večerno osnovno šolo, v poklicno administrativno šolo, v delo-vodsko oblačilno šolo, v ekonomsko srednjo šolo, v srednjo komercialno šolo, v višjo upravno šolo, na ekonomsko fakulteto, v visoko ekonomsko komercialno šolo in visoko šolo za organizacijo dela. Tudi v tej izobraževalni sezoni bodo delavske univerze prirejale tečaje za poklicne voznike motornih vozil, strojepisne tečaje, tečaje tujih jezikov, šiviljske tečaje, novost pa so tečaji za voznike motornih čolnov, za katere je tudi v Posavju vedno več kandidatov. V POČASTITEV JUBILEJA V KRŠKEM To soboto, 10. sept dopoldne bosta mestnemu jubileju posvečena kar dva dogodka. Ob 10. uri bo slovesna otvoritev še enega dela vzgojno varstvene ustanove na levem savskem bregu, pri osnovni šoli »Jurija Dalmatina", ki bo lahko sprejela v treh oddelkih še 56 otrok, med tretjim in četrtim letom starosti. Le uro kasneje pa bo krško »Filatelistično društvo v šolskih prostorih odprlo izredno zanimivo razstavo znamk in poštnih žigov ter ob tej priložnosti izdalo mestnemu jubileju posvečen spominski ovitek s priložnostnim žigom. matično in tri specializirane: matematično z vstavljenimi kalkulatorji (malimi računalniki), učilnico za tuje jezike fonolaboratoij) in učilnico za pouk slovenščine. Dozidava je bila nujna, saj se je od tedaj, ko so šolo odprli, pa do danes, število učencev povečalo od 872 na 956. Seveda pa bosta obe novosti zagotovili šele dobro polovico vsega, kar je potrebno, da bo omenjeni vzgoj-noizohraževalni proces res zaključen. Že to jesen bodo začeli graditi večjo osrednjo kuhinjo za osnovno šolo, vrtec in posebno šolo. Istočasno bodo zgradili tudi zaklonišče. Pozneje bo prišel na vrsto še tisti del vzgojnovarstvene ustanove, ki bo sprejel otroke od četrtega leta starosti naprej. JUBILEJNA PRIDOBITEV - Gasilci iz Dolenje vasi so praznovali 50. obletnico obstoja društva, ki je s svojim delom veliko prispevalo za razvoj kraja. Za jubilej so kupili novo brizgalno, za katero so zbirali denar krajani, podjetja in Gasilska zveza Krško. (Foto: Zupančič) !|o praznika semafor občan vprašuj' ^ Kočevju Praznika - če 'koltinL Vmes N črednega čana ureditev nloimarr« Promet po novem — Štiri enosmerne ceste Novi prometni znaki_____________________ ana ureditev glavnega 'Paforfi i *1 “ Postavlje- !laSnost K«e-Stl-°r je ^kl 0CeYJe< rednost Hi ;7P„a .*?aS# 2,572.670 ponudb,k0t 1 Uublian Slovenija ceste S riStl?oleS ‘ega pa še ^oizCevJ ,Ljubljane ^»Rko za eno se- m"1*3 Pešce nPn,0be,eženem pre-f kn kabel J* -0telu- Hkrati bo bta1 naprav ,26 njenih pod-ir5* na nrlu ^maforizacijo PodSorske k, iSCKo°ž t3-e' v-mn ltnr 0 Prometu in JSfc £*»**» odl°kom. znakov m novih pro-4? ^ oznav 0 1,0(10 nan-„1,b°doVeii!feina cestišču. Ta >je S 283-254 din. Ves KS ^Pravljen. Dela bo - Nekateri prometni znaki bodo veljali takoj, druge pa bodo prekrili in jih odkrili, ko bo urejena semaforizacija. KS je‘sklenila z Javno razsvetljavo Ljubljana pogodbo, da bo dvakrat na leto (do 1. maja - turistične sezone in do 1. novembra - začetka pouka) uredila obeležja na cestah. Pri glavnem križišču bo tudi nova javna razsvetljava - devet rumenih in belih luči. Kočevje bo dobilo tudi naslednje enosmerne ceste: - Cesta na stadion - Bračičeva do priključka na Rožno; - Trg zbora odposlancev - Gaj -priključek na Reško cesto; - Roška c. - Prešernova ulica -priključek na cesto v Mestni log; - Železniški podvoz (Tomšičeva c.) - Cesta na Trato in mimo Tek-stilane do priključka na Kolodvorsko. Zaprti bosta Šeškova in Tesarska ulica. V Kidričevi ulici bo urejeno enostransko parkiranje. Pri vstopu v Kočevje pa ne bo prednostna več vsa Ljubljanska cesta, ampak le do križišča pri Unionu in nato Kolodvorska - Tomšičeva in do priključka pri semafoiju. J. P. a nagaja in vabi ^primernejša za enodnevne izlete hišice v imajo Dolu ob kočevske v ot ^e’80 v poletna '*e®e zasedene, ko* .slabo*Tu je pred u^fctfistično vikend iathf0tOm za šot kmpingom jSft-5 l*o> denarij’ ^ dništvo »Jiw C60® * smi- lje. obJektov ter ^Se'a JtuSčTokov’da se m^Sničila>n^ve^uštva je prostor, predviden za naselje, razmeroma majhen in večji del zemljišča še v zasebni lasti; Kolpa včasih to zemljišče poplavi in dela škodo na objektih; do najbližje trgovine je kar 4 km, domačini imajo malo živil za prodajo itd. Poleg tega je Kolpa po vsakem dežju več dni mrzla in ni primerna za kopanje. Zemljišče je vlažno in ni primemo za šotorjenje. Tabornikom - ljubiteljem narave - »delajo družbo" komarji, muhe, mravlje in druge živalce. Kljub vsemu temu pa je ob Kolpi le lepa Čeprav ni urejenih stranišč in vodovoda, taborniki sem radi zahajajo. Kar precej Kočevcev preživi tu vsaj del letnega dopusta. Na izlete pridejo tudi kanuisti od vsepovsod, da preizkušajo svoje znanje na brzicah Kolpe. Kolpa je tudi pravi raj za ribiče in vse ljubitelje nepotvorjene narave. /medved odgovarja — Zakaj še vedno zasedaš prostor v družbenem brlogu, čeprav si tako rekoč kralj živali? - Ker je komunalno opremljeno zemljišče za najslabši brlog prek 10 starih milijonov, jaz pa sem kolikor toliko poštena zverina. Drobne iz Kočevja ODBOR SALAM LADE SESTAVLJAJO - Te dni se je že oblikovalo ožje vodstvo odbora prihodnje Ve-stnikove salamiade. Predsednik odbora je dr. Franc Rupnik, organizator je mesarski mojster Ivan Lampe, predsednik ocenjevalne komisije pa inž Dušan Oražem. Kot smo že poročali, bo salamiada novembra, pokrovitelj pa bo zagrebški VUS. KONČNO ZBOR POTROŠNIKOV - Te dni zaključujejo pri krajevni skupnosti priprave za imenovanje zbora potrošnikov za območje mesta. Priprave za ustanovitev tega zbora potekajo počasneje zato, ker vodstvo KS ne bi rado „obudilo“ preživelih potrošniških svetov pri stanovanjskih podjetjih oz. skupnostih, ki se niso obnesli. KJE BOMO ZIDALI? - Jeseni se bodo v Kočevju začele javne tribune o bodočih zazidalnih območjih. V Kočevju trenutno ni na razpolago dovolj zazidalnih parcel za družbeno in zasebno gradnjo, kar še zavira gradnjo stanovanj. KMALU SEMAFOR - Te dni bodo začeli v Kočevju razkopavati cesto v središču mesta, kjer bodo uredili križišče in postavili prvi semafor. Dela bodo trajala okoli mesec dni. POVIŠANJA NI V pretekli številki Dolenjskega lista je tiskarski škrat povišal Stanka Nikoliča iz podpredsednika v predsednika Krajevne skupnosti Osilnica. Prizadetim se za napako opravičujemo. KOČEVSKE $ •nski kolač predsedniku Titu Gr.3^!^embra bodo slavile Grčarice v spomin na zmago nad plavogardisti PkvOflaiJit*?xSV°j praznik v spomin na uničenje č^tniške so postojanke 11. septembra 1943. Že 8. •kih i k* °dločili "in ^gade obkolile plavogardiste v Grčari-£ 10, Ae“2o 126 ni- septembra zaplenjeni italijanski topovi. kani so ; V°?.ar(^stov> °d teSa 20 ranjenih, padlo pa jih ^ ^jebOa^ .11 mrtvih ® ™ ranjenih. Z zm£go v *ta in uničena glavnina četništva na Sloven- h v ce bodo o, S^£nostb' letos prazno- • septembra. 0 v Tumu na ShV^Sapaseb0°b K>° Sfe delu pro-' - % ^ Potok* nJe vasi % te; r'JL'JKa. ■ Ste«**- Ceni--1 ^Jdebelej- kub. J!i ^ bo daJa metrov lesa. razrezali Sodelovale so Zaključni te- mesTo "'Jeli' °USi sn K ,b a Grčaric ^niSSS^M. S® i °dbor občanov vJ?f,čance kupil ijSt&pSSS^ ok°'' I'a t3m Jf!lkov ne bo ^itevV^kiodter0dhiJedo **».»! mSiške „ L1"11 v na- }§§N4»»A»-Te4nl ,p&ga ij0t Rakitnice * leSčevje", ni n,Ce>XVVXVVXXXXXV>NVSXO<>W^&N>aa*M* RAZPIS NAGRADE JOŽETA ŠEŠKA ZA LET01977 llllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIHIMIIIIII i A tKg" Na podlagi 2. člena odloka o ukinitvi sklada Jožeta » ^ v občini Kočevje in 15. člena statuta sklada Jožeta ^ ter po sklepu odbora za podeljevanje nagrad z dne l- RAZPISUJE odbor za podeljevanje nagrad »Jožeta Šeška nagrade za leto 1977 1. Nagrada in plaketa ..Jožeta Šeška" v občini dajeta kot priznanje zaslužnim posamezniko111'^ Dn0Stim društvom, delovnim organizacijam, krajevnim »K P in samoupravnim interesnim skupnostim za 9-uspešno delo ali za enkratne dosežke na kultu svetnih, umetniških, znanstvenih, gospodarski!« področjih. io dm*‘ 2. Kandidate za podelitev Seškove nagrade preai 9 J ^ benopolitične organizacije, krajevne skupno «^ ^ upravne interesne skupnosti, delovne organizac štva iz občine Kočevje. . 3. Obrazložitev mora vsebovati naslednje podatke. - ime in priimek posameznega kandidata ali ^ štva, delovne organizacije, krajevne skupnos upravne interesne skupnosti itd.; nrosvetn°' - s katerega področja dejavnosti ^*a,,turn°LLj0(|aftl10' telesnovzgojno, umetniško, znanstveno, gov*"^ družbenopolitično in podobno) se predlaga, ^j. - dosežki kandidata oziroma uspešno delov p data; = jč - ali je bil že predlagan v preteklih letih. | | 4. Obširno obrazložene predloge sprejema odno ^ vanje nagrade ..Jožeta Šeška" pri skupščini o i je vključno do 20. septembra 1977. 1977« ^ 5. Vse predloge, ki bodo prispeli do 20. septem obravnaval odbor za podeljevanje nagrad „Jo jvejjrt 6. Šeškove nagrade se podele za občinski prazni seji občinske skupščine v mesecu oktobru. pp^psED^ odbora za po*1^ nagrad pol.' ,XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXW.X\X^~ AXV | VINOGRADNIKI, POZOR TOZD HMELJNI K NOVO MESTO je jjSj mati naročila za rigolanje in trtne je letošnja pozeba prizadela P[0lzYfJ®ih sort. ^ bomo nudili grozdje kvalitetnih sf Rr«linu'n naročila sprejemamo v pisarni kleti v upravi v Ločni. ............................................... .................................................................................. mini! * 1 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO - v ustanavljanju, 68270 KRŠKO, objavlja prosto delovno | | mesto: £ = | OPERATER KONTROLNE SOBE - več izvrševal- | | cev. | E — | Pogoji: - dokončana srednja tehnična šola - elektro ali strojna | smer, - aktivno znanje angleškega jezika, - prednost imajo kandidati z izkušnjami v termoelektrar- | 1 nah, ladijskih pogonih ali procesni industriji. i Delavcem, ki bodo sprejeti, bo NE Krško po končani specia- | I lizaciji v Jugoslaviji in ZDA zagotovila stanovanje v Krškem | f ali v okolici. Rok za dostavo ponudb je 30 dni na naslov j | delovne organizacije. iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii %»p»r Http—1 •noigmnth* kil«"!«* Ellllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll"1111 IH" ......... = S s s E 5 PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO objavlja sledeča prosta delovna mesta: sluZB' V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNI^ ^ - dve delovni mesti finančnega knjigo^oC^g77; tiranju — za določen čas od 31. *• takoi' mest 0= y V TOZD ZA PTT PROMET NOVO ^ — pet pripravnikov z dokončano srednjo ^ manipulaciji na pošti Novo mesto ' prednost imajo - zaradi narave o }p\o. moški. , sektor0tt ^ Prijave sprejema v 15 dneh P°.° ** zadeve podjetja oziroma upravnik TU Novo mesto. •SSfP' 20 DOLENJSKI LIST =iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiimi St 35 (I466) ‘‘Tilnu i ZS dode,ievanie solidarnostnih stanovanj pri Zboru damv.t0o enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospo-n« J*},5a?nouPrawn® stanovanjske skupnosti občine Trebnje delfev ■ * ^*ena Praw- ^ Poklir^ L . *°l° za strojništvo (3-letno) za absolvente = H^J^nankihio,. | v Poklic ,eKtro šolo (4-letno) in 3-letno za absolvente = - [«&t,laro!ote- i HniJko ( i 23 kemii*ke laborante (2-letno), » Nično*«. , 0 za lesarstvo (3-letno) za absolvente po- I N Sisno n ne,troke' da djf6re . **to in TV šolo - za mentorje AV vzgoje, ^'nistrat'8*08 '2pite 23 wpi* v razred upravno- °r9a^ira^ ' nr0u nMlednje tečaje: > '®Čaj teh •,'!ce na stavnih strojih, preddelavce v kovinarski stroki (za s *«yai!j!v02D), OrJa^etni texPari de,u (»kupine v OZD), C^iramn1 nemikega jezika. za preizkus znanja za % PV Pfavn •n višje šole: | 2. oglaša prosti delovni mesti: | a) arhivar, 1 b) komercialni referent. Pogoji: pod a) končana srednja šola in tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih, pod b) višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj v komerciali Interesenti naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi in kratkim opisom dosedanjega dela, oz. naj se osebno zglase na naslov: Podjetje Dominvest Novo mesto, Prešernov trg št. 8, v splošni službi podjetja, kjer bodo dobili natančnejše informacije. Reševanje stanovanjskih vprašanj po dogovoru in skladu s samoupravnim aktom podjetja. Za vse nanovo sprejete delavce je predvideno 3 mesečno poizkusno delo. M| 118 *°la-Maribor, s izšola8!!!8 fola - Ljubljana, šol SOcialno delo — Ljubljana, W •• 8 *a or0anizacijo dela — Kranj, CJJ*0 k Sol**tnen^en' kandidatom, ki nimajo popolne § Vi?8 ^le - letom organiziramo 1. in 2. letnik Višje VNo v j!?8ribor študij ob delu. hi od 7. do 13. ure in vsak torek od 7. do IpHl UGOTAVLJA zadovoljstvo in (/}Neva/ • 'm / Cen?er P" Dopisni delavski univerzi 'lLJ?bl‘ana' Parmova 39, p.p. 106. lllnui|UNimmiiiwiimmiimwmiiimiiiimmmiiHimiiiumiiiiwmiii 'iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiimiiiimiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii: iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii PROSTA DELOVNA MESTA „SOP" Krško, svet za medsebojna razmerja TOZD IKON Kostanjevica, objavlja po samoupravnem sporazumu o medsebojnih raz- f merjih delavcev v združenem delu prosti delovni mesti: S 1. ELEKTRO VARILCA, 2. NK DELAVCA II. 1 Pogoji: | pod 1.: | opravljen tečaj za elektro varilca, = odslužen vojaški rok, = 3-mesečna poskusna doba; | | | pod 2.: = odslužen vojaški rok, | 3-mesečna poskusna doba. I Stanovanj ni. E Rok za prijave 8 dni. i Prijave sprejema kadrovska služba „SOP" Krško, i / = i I =llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllillllllllllllilllllllilllllllUIIIIIIIIIIIIIII= ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta CIRILA TRATARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje ter za podarjene vence in cvetje. Hvala zdravnikom in osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice, podjetjem tovarni zdravil Krka Novo mesto, KZ Krka Novo mesto ter kovinskemu podjetju Krško. Zahvaljujemo se tudi duhovnikoma za opravljeni obred, vsem govornikom, pevcem, godbi, društvu upokojencev ter vsem ostalim, ki ste sočustvovali z nami in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoči: žena Alojzija, sinovi Gregor, Ciril in Mirko z družino, hčerka Slavka z družino, sin Branko in hčerka Karlinca. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage nenadomestljive mame, tašče in stare mame BARBARE KLEMENČIČ iz Gradca v Beli krajini se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter vsem, ki ste jo v tolikem številu spremili v njen zadnji dom. Posebno zahvalo izrekamo sosedom za pomoč, govornikoma za pretresljive besede ter kolektivoma Iskra iz Sevnice in Beti iz Metlike. Žalujoči: hčerki Tončka in Anica z družinama V SPOMIN 11. septembra bo minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša dobr mama, stara mama in sestra AMALIJA REBERNIK iz Sevnice pri Mimi Čas beži, ne izbriše pa bolečine iz naših src. Tih, pust in praženje zdaj naš dom. Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob. Vsi njeni! ZAHVALA V 40. letu starosti nam je kruta usoda nepričakovano iztrgala iz naše sredine ljubo mami, ženo, teto in svakinjo MARIJO KUKMAN iz Dol. Kamene SO Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna hvala delovni organizaciji Krka ter župniku za opravljeni obred in poslovilne besede. Toplo zahvalo smo dolžni vsem, ki so ji darovali številne vence in cvetje ter jo v tako lepem številu spremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Žalujoči: mož Franc, sin Samo, hčerka Kati in drugo sorodstvo OSMRTNICA / Tovariše, prijatelje in znance obveščamo, da je umrl v 46. letu starosti naš dragi mož in oče ANTON BOHTE od njega se bomo poslovili danes, 8. septembra ob 16. uri, iz hiše žalosti v Vojni vasi 12 na domače pokopališče v Črnomlju. Žalujoči: žena Lojzka s hčerkama Sonjo in Nado ter sinom Igorjem, sestra Pepca Gabrovec z družino in drugo sorodstvo Črnomelj, 6. septembra 1977 V SPOMIN 14. septembra 1977 so minilo žalostno leto dni, ko smo se za vedno, prerano poslovili od našega dragega očeta, moža, strica in brata JOŽETA CEKUTE zidarja, iz Orehovca pri Kostanjevici Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi! tedensK6le B Četrtek, 8. septembra - Marija Petek, 9. septembra - Petra Sobota, 10. septembra - Niko Nedelja, 11. septembra - Helga Ponedeljek, 12. septembra - Silvo Torek, 13. septembra - Lipe Sreda, 14. septembra - Zdenko Četrtek, 15. septembra - Bine LUNINE MENE 13. septembra ob 10.23 uri — mlaj BREŽICE: 9. in 10. 9. ameriški barvni film „Tom in Džeri“. 11. in 12. 9. ameriški barvni film „Serif iz Ul STANOVANJA ODDAM sobo s kopalnico dijakinjL Ponudbe pod šifro: „128“. VSELJIVO dvoinpolsobno komfortno stanovanje v Novem mestu s telefonom in garažo v hiši prodam. Ponudbe pod šifro „CIM-PREJ“ Motorna vozila UGODNO prodam Arni 8. Brestanica, telefon 75—182. UGODNO prodam fiat 124, letnik 1969. Informacije na telefon (068) 72-250. DIANO, letnik 1976 november, prodam. Telefon 81—537. PRODAM ami 8, letnik 1972, prevoženih 44.000 km, cena 26.000 din, v zelo dobrem stanju. Željko Pirš, Senovo 141. PRODAM R-4 še z garancijo. Naslov v upravi lista (2889/77). ZASTAVO 750, letnik 1971 prodam. Škerlj, Karlovška 20, Novo mesto, telefon 21-375. UGODNO prodam zastavo 750, letnik 1972, obnovljen. Milan Lužar, Gor. Suhadol 10, Brusnice. PRODAM osebni avto zastava 750. Rajko Jakše, Regrča vas 17/a, Novo mesto. PRODAM BMW 1602 L, letnik 1975 z dodatno opremo. Telefon 84-522 ob delavnikih od 6. do 14. ure. PRODAM zastavo 750, letnik 1972. Pod Trško goro 34, Novo mesto. UGODNO prodam zastavo 101, letnik november 1974. Naslov v upravi lista (2873/77). PRODAM zastavo 1300, prevoženih 57.000 km. Janez Rifelj, Lešnica 4 Otočec. PRODAM dobro ohranjen R—4, letnik 1974, registriran do avgusta leta 1978. Informacije po 15. uri na telefon (068) 23—200. PRODAM Ami 8 break, letnik 1971, registriran do februarja 1978 in motorno žago Jobu Tiger, lahko tudi na ček za gradbeni material. Anton Novak, Leskovec 32 pri Krškem. LADO special, prodam. Košir, Cegelnica 52, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam dobro ohranjen Renault 6, registriran do 31. 8. 1978. Šimič, Jerebova 12, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen pony expres. Darko Andoljšek, VeL Bučna vas 48, Novo mesta PRODAM osebni avtomobil F-850 special, letnik 1969 v dobrem stanju. Ivan Pezdirc, Nad mlini 41, Novo mesto. PRODAM zastavo 101, letnik 1973. Jože Ravbar, Kristanova 11, Novo mesto, telefon 22-047. PRODAM zastavo 101, letnik 1973. Darko Bašelj, Gor. Kamenje 5, Novo mesto. ŠKODO 110 R (cup e) novo, prodam. Telefon: (068) 23-826 vsak dan od 6. do 14. ure in od 16. do 18. ure. AUSTIN 1300, letnik 1971, prevoženih 70.000 km, prodam. Informacije na telefon: (068) 22-110 od 15. do 18. ure. PRODAM 2 volksvvagna, eden starejši in eden novejši, ter nov sod 1500 1 po zelo ugodni ceni. Jože Kožar, Dol. Pirosica 20, Cerklje ob Krki. PRODAM škodo 1000 M, letnik 1970, registrirano do aprila 1978. Jože Fon, Uršna sela 1 a. PEUGEOT 404, dobro ohranjen, registriran do juniia 1978, ugodno prodam za 36.000 din. Krevs, Črmošnjice 4 a, Stopiče. PRODAM PZ 125, ogled možen vsak dan od 16. do 18. ure. Alojz Zupančič, Sevno -4 pod Trško goro, Otočec. države Tenesi". 13. in 14. 9. francoski barvni film „Stara puška". BRESTANICA: 10. in 11. 9. francoski barvni film „Le kje je 7. četa? “ KRŠKO: 10. in 11. 9. ameriški film „Zločin v Orient expresu“. 14. 9. ameriški film „Yakuza . NOVO MESTO - KINO KRKA: 8. in 9. 9. italijansko-ameriški barvni film „Sovraži svojega bližnjega." 10. in 11. 9. ameriški barvni film /.Hindenburg - zadnji cepelin". 12. in 13. 9. ameriški film „V zmajevem gnezdu". 14. in 15. 9. ameriški barvni film „Obsedenost“. RIBNICA: 10. in 11. 9. ameriški barvni film „Zaoka“. SEVNICA: 10. in 11. 9. slovenski film „Vdovstvo Karoline Zašler". 14. 9. ameriški film „Bomba v Kansas Citiju". TREBNJE: 10. in 11. 9. španski barvni avanturistični film „Sladki kolt". SKORAJ nov enoosni traktor Pasqali 8 KS s frezo, ugodno prodam. Ludvik Markovič, Podturn 6, Dol. Toplice. PRODAM Citroen GS 1220, Club. Marjan Vraničar, Mačkovec 20, Novo mesto, telefon 22-551. PRODAM princa 1200, lepo ohranjen. Cveto Lindič, Kristanova 3 a, Novo mesto PRODAM nov Golf L in Dacio 1973. Telefon 23-248 v soboto od 13. do 17. ure. PO ZELO ugodni ceni prodam kombi TE furgon 750, dobro ohranjen, letnik 1971/72-garaži-ran. Predovič, Hrast 14, Suhor. PRODAM zastavo 850, dobro ohranjeno. Darko Knez, Hrastovica 18 Mokronog. PRODAM PRODAM novo žensko kolo, trodel-no omaro in trajno žarečo peč, po zelo ugodni ceni Brzin, Rimska 13, Trebnje. PRODAM čmo-beli televizor Gorenje 900 in fotoaparat Zorki 4. Brane Pavlin, Paha 4, Otočec. PRODAM rabljen stroj za izdelavo cementne strešne opeke s 4000 modeli in dvema mešalcema. Naslov v upravi lista (2835/77). PRODAM pse mladiče z rodovnikom (nemške ovčarje) in odlično oceno staršev. Pavel Mihelčič. Trdinova 28, Novo mesto. • PRODAM novo manjšo 401 stiskalnico (prešo). Koštialova 24, Novo mesto. PRODAM enofazni hidrofor. Alojz Koračin, Hudo 6, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen vinski sod 16 hi. Naslov v upravi lista (2865/77). PRODAM novo navadno 3-tonsko harmoniko. Anton Grabnar, Čužnja vas 37, Mokronog. GRADITELJI! Opeko modularni blok 1500 kom. prodam za 5.000 din. Prav tako prodam ali zame-, njam za les za kurjavo, cca 1,5 m3 rezanega lesa za ostrešje. Opeka in les se nahajata na Malih Vodenicah pri Kostanjevici, dostop možen s kamionom. Informacije: Pavlin, Cesta JLA 62, Kranj, telefon (064) 24-926 popoldan. PRODAM kombiniran italijanski otroški voziček. Naslov v upravi Usta (2882/77). PO UGODNI ceni prodam nerabljen kombiniran štedilnik (dva plin, štiri elektrika). Mohorko, Drejče-tova 4, Novo mesto. POCENI prodam dobro ohranjeno kompletno pevsko ozvočenje FBT 120 W in bas ojačevalec 160 W z dvema zvočnima skrinjama. Prodam tudi nekaj mikrofonov. Informacije vsako soboto od 19. ure dalje pri ansamblu Orioni v restavraciji hotela Otočec. PRODAM zmrzovalno skrinjo Gorenje. Dana Kovač, Partizanska 8, Novo mesta PRODAM kamen. Telefon: 23-366. PRODAM kostanjev gozd in parcelo za vikend v Golobinjeku. Naslov v POSEST PRODAM hišo, zgrajeno do 3. faze, v Sevnici. Ogled po 15. uri. Alojz Špec, Pot na Zajčjo goro 31, Sevnica. PRODAM enodružinsko hišo z lokalom v centru Brestanice. Informacije pri Francu Krevlju, Brestanica 33. PO UGODNI ceni prodam parcelo za vikend s sadovnjakom in vinogradom za Hmcljniškim gradom v vasi Podturn. Naslov v upravi Usta (2842/77). PRODAM parcelo s posestvom in vinogradom na Cerovcu, od 8 do 9 ha zemlje. Kristina Kristan, Odrga 14, Trebnje. PRODAM več parcel gozda nad DoL TopUcami; sama smreka in jelka. Kupec dobi naslov v upravi Dol. Usta aU na telefon Straža 84-569 (2854/77). . PRODAM parcelo za vinograd 17 a, dovoz možen z vsakim avtomobilom. Cena po dogovoru. Anton Hočevar, Stara vas 4, Škocjan. UGODNO prodam, parcelo, primerno za .vikend, med Dobruško vasjo in Belo cerkvijo. Naslov v upravi Usta (2830/77). RAZNO POROČNI PRSTANI! Poroka -spomin nanjo naj bo lepfin trajen! Zato izberite poročni prstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! ZA VEKŠ in druge šole inštruiram nemščino in angleščino. Telefon 22-877. SPREJMEM dekle, ki bi rada nadaljevala šolo, tečaj, se izučila aU zaposlila. Ji pomagam. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana. V ČETRTEK, 1. septembra, sem v Ločni 'izgubil kolo za zastavo 640. Poštenega najditelja prosim, da ga vme na Kovinar, Novo mesto. ODSTOPIM vrstni red za golfa. Dobava v začetku septembra 1977. Vinko Miketič, Kolodvorska 61, Črnomelj. KMEČKO dekle ali vdovo, staro do 40 let (hčerka ni ovira), žeU spoznati za skupno življenje mali posestnik. Naslov v upravi Usta (2838/77). DRAGI mami in stari mami Mariji Smrekar iz Goriške gore pri Škocjanu za 50. rojstni dan in god še na mnoga zdrava leta žeUjo sin Jani, hčerki Štefka in Marica z družinama. mm OPOZARJAM bivšo čistilko Marijo Bevk, Trdinova 5/c, Novo mesto, da preneha prenašati laži in pisati grozilna pisma. Če tega ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjal. Janez Jevšek, Trdinova 5/c, Novo mesto. • •••••••••• OBVESTILO Obveščam cenjene stranke, da sem s 1. septembrom 1977 odprl odvetniško pisarno v Krškem Hočevarjev trg št. 11. Odvetnik Andrej Martinc. ••••••••••• OBVESTILO Odvetniška pisarna Franci Kuhar, K sodišču (Študijska knjižnica). Novo mesto, telefon 23—728. Pravna pomoč s področja gospodarskih in samoupravnih razmerij. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA ŠEKORANJA iz Dramelj 4 pri Bizeljskem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu ob bolezni stali ob strani ter ob smrti kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Še posebej hvala za trud in darovanje vencev Cestnemu podjetju Brežice, Zidar Kočevje in Gostinskemu podjetju hotel Pugled Kočevje, godbi, pevcem, govornikom in duhovniku za opravljeni obred. Za poslovUne besede in izražena sožalja vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sin Jožko z družino, hčerke Ivanka in Veronika z družinama ter Mimica upravi Usta (2829/77). KUPIM KUPIM zastavo 750 na kredit. Naslov v upravi Usta (2841/77) KUPIM starejšo hišico s približno 2000 m2 zemlje, oddaljeno do 70 km iz Ljubljane na Dolenjsko. Ponudbe pošljite na naslov: Jože Prudič, Tacenska 7, Ljubljana — Šentvid. KUPIM rabljen električni betonski mešalec. Ponudbe s ceno na naslov: Drago Krošelj, Log 64, 68294 Bostanj. 4 I 5 I ■V Naročnikom I Dolenjskega lista: Naročnino za letošnje drugo polletje so začeli pobirati pismonoše po vsej Sloveniji te dni, pobrana pa bo do konca septembra. Pošti in nam boste prihranili mnogo dela, sebi pa tudi nepotrebne dodatne stroške, če boste naročnino poravnali takoj. Prosimo vas zato, da svojo obveznost do domačega tednika izpolnite že ob prvem obisku vašega pismonoše. — Zamudnikom smo prišteli zaostanek za prvo polletje, kar velja tudi za tiste nove naročnike, ki doslej še niso poravnali naročnine zadnjih mesecev prvega polletja. NAROČNIKE IZVEN SLOVENIJE prosimo, da takoj nakažejo naročnino do konca leta; položnice smo jim poslali v zadnjih tednih. NAROČNIKE V TUJINI smo o njihovih zaostankih naročnine obvestili v pismih zadnji teden. Prosimo jih, da pošljejo naročnino z mednarodno poštno nakaznico ali s čekom v priporočenem pismu. VSE NAROČNIKE V SLOVENIJI, ki so v zadnjih tednih, ko so pri nas potekale priprave za jesensko izteijavo naročnine, že poravnali svojo obveznost do lista, posebej prosimo, da to pismonoši povedo in da mu hkrati pokažejo odrezek potijene položnice o vplačilu naročnine. NAROČNIŠKI ODDELEK DOLENJSKEGA USTA I 5 I ! S S ! Obvestilo upravam pošt v devetih občinah Uprave vseh pošt na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju ter v kočevsko-ribniškem predelu prosimo, da ob jesenski izterjatvi naročnine upoštevajo naslednje navodilo: odrezke (položnice) enega obračuna nam pošljite istočasno, ko nakazujete denar, tako da se vknjižba ujema s številom odrezkov in z zneskom, ki ga pošiljate za to nakazilo. Na občrtano pripombo na izteijevalni položnici: „Ni možno izterjati** kič zelo veliko pnjjJ naročnikov, da Jih‘ P . noša sploh ni obiskal to oznako na občrtal samovoljno* • lahko ugotavljali upr čenost takih pntoz naročnikov, prosini ^ pismonoše, da naroc naročnine ne poruvna, jim podpisom to opombo^ izterjevalni položnic P°NtROCN.ŠH0D«g DOLENJSKEGA LIb \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^ ZAHVALA oteinK* V 63. letu starosti nas je n 1977 po težki in mučni boie ^ vedno zapustil naš moz, ociw, brat in stric IGNAC OBLAK iz Dolenjskih Toplic 26 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, jj so prijateljem za vso pomoč in obiske v času boleznim . ^ piu ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zaflv yStvenej!J darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo zor osebju pljučnega oddelka Novo mesto za štab m n b TDT Novoles, podjetju Gorjanci, gasilcem, družben p eVcei»’ organizacijam in Zvezi borcev Dol. Toplice, g011®1 jjJtvu Posebna zahvala za poslovilne besede gasnskeniu _ ^ tet domu, Francu Markoviču in Vinku Povšetu pri odprt __^joVil ^ soborcu Ivanu Bajtu, ki se je v imenu Gubčeve brigao p njega. . pf Žalujoči: žena Anka, hčerki Nada s sinom Milo rinka z družino, sestri z družinama m br ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete ROZI ONDRISKA roj. Kovač iz Novega mesta, vseC ki nas je zapustila 27. avgusta 1977, se iskreno zahv;^ p sorodnikom, prijateljem in znancem za P°d^eno vnjkoii' slednje spremstvo. Še posebno pa se zahvaljujemo - .-jjnice drugemu osebju kirurškega oddelka novomeške ^ pjij njihov trud, da bi jo rešili. Dalje se zahvaljujemo J SV0}, teljem dr. Adamčiču, dr. Kretičevima, dr. Bohovim > . m novima, dr. Vodniku, ing. Cimermanu in drugim, mo1*' ,. leta obiskovali, ji zdravstveno svetovji in ji sploh j . in Driiatelisko oporo v njenih stiskah. Prav tako se i : cn z stvovanje. rijateijsKO oporo v njenin susican. na* — vj so z ljujemo duhovniku za opravljeni obred in vsem, sVoje s° sočustvovali in nam v teh bolečih trenutkih izraz Žalujoči: Škerljevi in Šlibaijevi Novo mesto, dne 2. septembra 1977 DOLENJSKI LISI IZDAJA: Časopisno založniško podjetje mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske kom Ric Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo oV0t?i* gi? avni m Saje Sevnica in Trebnje. ; IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ sednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan ,‘nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in Bačer, Andrej Bartelj, Matjan Bauer (uredi— -- , Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey in Alfred . »valeč Priloge Peter Simič. Ekonomska.propaganOa,/ —- (Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 d xyjyaM® A (o*; nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, P QZ 49 ^račid Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarje p^n* ustrezna druga valuta v tej vrednosti) ~ . ,0 52100-620-107-32000-009-8-9. , cm 78 € OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 “»* „j list*. strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji s. beseda * ^ V' Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljuj (s; vse druge oglase in oglase v barvi velja do preidi" jS * 10. 1976. Po mnenju sekretariata za informa J [a£uje 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne p davek od prometa proizvodov. fJovei° TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK ^ v0 me s . $sv\, 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 08001 upi?, talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - N«*'fil#,. Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (06°' . sUve(‘j)t: Ur čenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Cas°p in u prelom: CŽP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni ^ ska pravica, Ljubljana. 22 DOLENJSKI LIST Št. 35 (1466) RADIO LJUBLJANA 15» Poročila ob 1.00, *.0O 9oo’ 4;°n°i 5-°°. 6.00, 7.00, u.00 u n« ? > H.00, 12.00, l9,Oo’ 22onS^A00> 17-00’ 18-00> -- m nrt fi n. “> 24-00- Nočni pd 0.05 do 5.00 (razen ob -'uui. p;«,« • - -v ^.wu ud«:ii uu J do 8 00 ” ^as^en' sP°red od *.0°8ETqF^' 8. SEPTEMBRA: f,a%b 5m„na ..matineja. 9.05 V družbi mainf stoPnj°- 9- 35 ^blov rmllo^enskih vokalnih * P« čem?15 kam> kako ffpotld . 10-40 Turistični '••03 g°ste iz tujine. 1210 7 p?.vam zaigramo po Llil%tijsw0^“anih;"'el?.d!j: Literarni nokturna 23.15 Plesna glasba za vas. PONEDELJEK, 12. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringa - raja. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki iste i kaj. orkestru 12.30 Kmetijski nasveti - napo za naše goste iz tuiine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski loviaV^^« “ “g- Jur« ih rntii i Prezimovanje ^ 14.05 ^ 12-40 °d vasi d° NuSalce. za mlade lo% in Mehurčki. 15.30 'li. ifi nn1^ 2 majhnimi aro Vrtiljak. 18:05 Iz Derna^ Mezzosopranistke D-• . nBunta in tenorista 19-35 Lahko Adam;•mU^,e z ar.M„.ulo,n S -agp- 20.00 Četrtkov ??° iSb52? PeSmi “ napevov. 8^ 230^ nfer- 2140 Lepe riti baleta lterarni nokturno. V a P0Pevk in plesnih ?SaK' 9a’ SEPTEMBRA: 8.08 SL23 9-05 Rad«ska ftne 3 sitopnjo. 9.30 Iz £n ^ in narSf j^oslovanskih W *&*?*“«*■• 10-15 Kdaj, ta^ni nanntuP0 Čem? 10.40 lf?n 11.03 p S? naše goste iz Z orkestri aliJinih P°teh. GS* Si ‘n dr. Nežka Snoj: Zavarujmo čebelje družine pred hudo gnilobo čebelje zalege! 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Iz tuje glasbene folklore. 18.25 Zvočni signali. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarju 20.00 Poletni kulturni vodnik. 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jezza. TOREK, 14. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Poletni promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Osterc: Rezultati pitanja bikov križancev. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Poletni sprehodi z našimi solisti. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom in Optimisti. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.08 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT — studio Beograd. 23.05 Literarni nokturna 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 14. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo, pesem! 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po svetu glasbe. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti -dr. Franc Skušek: Preprečevanje drisk pri teletih. 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 1430 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 1600 Loto vrtiljak. 1935 Lahko noč, otroci! 1945 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana. 22.20 S festivalov jazza. 2305 Literarni nokturno. 2315 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. C™ na cul*- 1 i?ustL Sajke: . ti _ ing. Milena {od£mu drevi«111 kalco gnojimo otfocif^fo'j1' 19-35 Lahko S|0ri lom Borisa tl Minute z »J, Pops 2? i5C?vačiča- 20.00 C « nom1-!5 0(ldaja o 23.05* P *ofeakjh- 22'20 vnr Literati “i??ov domačih. TELEVIZIJSKI SPORED J°BO?A0lno£io. • "-15 P.oi Gtasbena • SEPTEMBRA: tednik. 9 9-05 ‘0.40 kam, kaL \poje- 8oste jTuristični „ak° P° čem? Ci^lO Go^3 dem dni na feM?" nasvet, V ntmu' 12-30 °ela Dri" m& Marija i0tnači • času. , f“utnini Btva^jas ‘Ih15? pano3115' • • • 10 05 ~ 10-00 Tv v š Pt ne, 1 Poelav?nom vsa prošCenja in božja po-tu^anostj An,e Pri,like zapravljanju in spolni lj*. la dVe : kakor vsaka druga stvar, ima S estetih11: Cl°vek, ki se ustopi na gleda-0(Wene sin,0 ln sP*°h človeško, je prisiljen, °bii Vati. g fSnkosti na vso moč hvaliti in • tu, P*10, ko ,,° bogme na svetu žalostno in Vdelan' Ste ži'rel° Z6°U za trud, brigo in W ? srce .°u!rUpl° potrebuje počitek, trpi-k oddih a včas> kako olajšanje, kak ’ nekoliko brezskrbnih ur, da ga ^HiiimiiiiminiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiimiiiiniHiuiiiiiiiiiiuiiinniiiiiiimniiiiniiiiiiinNiiimiiiiniiimiiiiiiiHimmiiiiiiiiiHiiiiHiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiminiiimiiimiHiiiiiimiiiiHmiiiimiiniiimiiiiiiimimiiiiiiii um mm hhmumiiiihhiiI pozna človeške narave, ki trdi, da vera ne pomaga. V tej reči ni treba misliti na kako višjo pomoč, na kak čudež. Romar pušča svoje skrbi doma, se giblje cel dan in včasi po več dni zaporedoma v čistem zraku slovenskih dobrav in višav; udje, žile in mišice se razmičejo svobodno skoraj brez prenehljaja; kri se oživlja in ogreva bolj in bolj na vsakem koraku; v noge prihaja speh, v truplo moč in čilost; vedno večja veselost in bodrost obhaja in prešinja srce, dušo in život, človeka napolnjuje in povzdiguje radostno zaupanje, da bo ozdravel. Ni tedaj noben čudež, da pomore božja pot, večji čudež bi bil, ako ne bi nič koristila. Ki-neoterapija je postala dandanašnji prevažen del razumnega zdravilstva. Romarstvo ima na Slovenskem svoj poseben red in ustroj, svoje vodnike in vodnice, ki molijo naprej ljudstvu, korakajo pred njim v procesijah in ga prepelju-jejo od ene božje poti do druge. Med vodniki si je pridobil največjo veljavo pobožen mož, ki je doma iz Štajerskega in ga imenujejo zato sploh le „Štajerca“. On zna moliti brez števila litanij in molitev pa tudi pridigati in sicer dobro, tako ganljivo, da spravi v glasen jok in stok celo krdelo, več sto ljudi. Ali tudi hudih zabavljačev se ne manjka. Na Trški gori so ga zasmehovali novomeški rokodelci in dijaki, pa se je ujezil in zaklel, da ga nikoli več ne bode na to goro, poiskal si bode bolj mirnega kraja za čast Marijino. Zdaj snuje res neko novo božjo pot. Med vodniki se nahajajo včasi zreli hudobneži, ki rabijo romarstvo za svoj dobiček. Pri sv. Roku za Savo je ukradel vodnik svojim romaijem petdeset goldinarjev, žandar-ji so ga zasačili in pokazali tatu romarjem, ki se niso mogli načuditi; da more tako svet mož krasti. septembra 1977 DOLENJSKI LIST 23 TAM OB OGNJU NAŠEM Kupci imajo premalo besede Kaj bo tovarna Labod ponudila trgu v sezoni pomlad — poletje 1978, smo videli na tradicionalni modni reviji — Bo šlo najlepše samo čez mejo? Zračno, široko, športno in udobno — so glavne značilnosti nove kolekcije izdelkov novomeške tovarne Labod za pomladansko-poletno sezono v prihodnjem letu. Tudi letošnja modna revija je potrdila sloves, ki ga Labod uživa daleč prek domačih meja. Modna pista je bila za letošnjo revijo pivič postavljena na prostem, na ploščadi pod velikimi betonskimi gobami na Otočcu. Scena in orga-niazacija prireditve sta bili za stalne obiskovalce nekaj novega, bolj domiselnega. Kupcem iz vse države in številnim drugim gostom so labodovci predstavili program m (»kih srajc in ženskih bluz ter novosti iz kolekcije vrhnjih oblačil. Pri izbiri modelov, barv in materialov so pomislili na vse: na potrošnike, ki se žele obleči za v službo, za sprehod, za gala prireditve, na uniformirance, ribiče, lovce. V skladu z modnimi tendencami v svetu tudi Labod moške spet oblači kot moške. Kričečih' barv srajc in kričečih vzorcev ni več, pač pa umirjene barve, nevsiljivi vzorci in dobra ter raznovrstna kakovost materialov. Pri moških srajcah in ženskih bluzah je veliko žepov. Še več smo jih videli na športnih hlačah, namenjenih obema spoloma. Vpadljiva novost Labodove nove kolekcije so dvojna krila. Izpod črnega, širše in v nadstropje krojenega krila je gledalo enako krilo bele barve. S tem so se oddolžili modni zahtevi, da oblačimo eno vrh drugega. Naj je slišati še tako čudno, videti je bilo lepo in je povsem primemo tudi za našo ženo ali dekle. Vrhnja oblačila, kot so ženski kostimi, dvodelne obleke, plašči za dež in prehod, ter moška oblačila te vrste, imajo največkrat športni 140 LET STAR STOL - Stol, na katerega je naslonjena njegova lastnica Antonija Mohar s Hriba, ima po njenem pričevanju častitljivo starost - 140 let! Prvi lastnik je bil praded njenega očeta. (Foto: M. Gla-vonjič) F. Klemenčič šesti pilot v Sloveniji V soboto in nedeljo se je na novomeškem letališču v Prečni odvijalo 13. republiško prvenstvo motornih pilotov Slovenije. Organizacijo tekmovanja je vzorno izvedel Dolenjski letalski center pod pokroviteljstvom kolektiva OZD Novoles iz Straže. Za pokal pokrovitelja se je v treh • etapah borilo 20 pilotov iz Ljubljane, Ptuja, Novega mesta, Lesc in Maribora. V celotnem tekmovanju so morali opraviti 21 nalog iz izvid-ništva, časovne točnosti in točnosti pristajanja. Dobro so spoznali Dolenjsko, saj so maršrute potekale preko Žužemberka, Grosuplja, Stične, Sevnice, Sm. Toplic in preko Mirne, Kostanjevice, Šentjerneja v Novo mesto. Za Dolenjski letalski center so tekmovali 4 piloti, vsi iz Aerokluba Novo mesto. Z njihovo uvrstitvijo smo lahko zadovoljni, saj so osvojili ekipno drugo mesto, kar trije pa so med prvo deseterico. Tekmovalci so se takole uvrstili: I. Otoničar, Ljubljana (kurir) 564 točk; 2. Berčič, Lj. (kurir) 554; 3. Vidmar, Lj. (aero-3) 553; 4. Krepfl, Ptuj (acro-3) 539; 5. Som, Lj. (cita-bria) 536; 6. Franc Klemenčič, N. mesto (citabria) 530; 7. Adolf Šuštar, Novo m. (citabria) 518; 8. Hauptman, Lj. (aero-3) 503; 9. Srečo Kotnik, N. mesto (acro-3) 498; 10. Jeršan, Lj. (citabria) 491; II. Kolarič, Pt. (aero-3) 487; 12. Slavko Kos, Novo m. (aero-3) 484 itd. M. MOSKON TREBNJE - V počastitev občinskega praznika so domači kegljači pripravili turnir, na katerem je zmagala ekipa Novega mesta (858 podrtih kegljev). Drugi so bili domačini (816) in Brcžičani tretji (703). Pri ženskah je bil takle vrstni red: 1. Krka 1447, 2. Mercator 1397, 3. Novo mesto 1312,4. Brežice 1306. Pri posameznikih sta zmagala Goleš (Mercator) in Vcbletova (Mercator). (N. G.) pečat v stilu safarija. Vedno so aktualna, učinkujejo mladostno. Škoda je, da takih revij ne ocenjujejo potrošniki in da nimajo besede pri sklepanju naročil. Tako se doga- ja, da smo na revijah navdušeni, godrnjamo pa dostikrat, kadar kupujemo v trgovinah in nam pod oznako „modemo“ ponujajo zastarelo blago. Najlepši modeli naših proizvajalcev potujejo le čez mejo, mi pa svoje dinarje po nepotrebnem zapravljamo tam, kjer se dobijo lepe stvari. Pri sosedih! RIA BAČER NALAŠČ SE VIDI — Če je spodnjica gledala izpod krila, je doslej veljalo za napako. Po novem je to moda, ki jo je pokazal Labod na svoji modni reviji. (Foto: Mikulan) Kdo bo prva harmonika? V nedeljo bo v Semiču prvo tekmovanje belokranjskih harmonikarjev - Iztrgati pozabi stare ljudske melodije! OGLEDALO Navzoči so bili tudi 9 ni gostje in poslovni nerji iz Jugoslavije intuF saj ima Novoteks P° osrednjega obrata v No mestu še tovarni kon v Vinici in Trebinju v govini, predifnico v ter tovarno stresni*« Novem mestu. »j. (Delo 22. avgusta' desetletnica NovoJ) « Hoče sl ženska nato* steznik Iz NovoteM*J* varne pri Novem"1*' opazi, da J« " TELEKS ŠEL ŠE KOT DO KONCA Teleks, Jfff-J tednik Dela, ki M lastni hvali vedno ■ * konca, je šel tokra malce čez rob. Ali naj sovo opazko v zadnji številki kot nepoznavanje gospodarstva & organizacij, ali j* morda bil apel naj tovarno Dobruški vasi, « dokaj uspešno PoS^f’0 menijo v tovarno . ^ in si s tem težave na trgu, ki F ' artikli * “Spii njenimi dobro met> V nedeljo, 11. septembra, bo na igrišču TVD Partizan v Semiču prvo tekmovanje belokranjskih harmonikarjev. To zanimivo tekmovanje - , začelo se bo ob 9. uri - organizirata prosvetno društvo Jože Mihelčič iz Semiča in Glasbena mladina Bele krajine. Organizatorji pričakujejo okoli 30 harmonikarjev iz Bele krajine; posebej se bodo pomerili tisti, ki igrajo klavirsko, in mojstri na diatonični harmoniki. Vsak tekmovalec bo zaigral dve skladbi po svoji izbiri, zaželeno je, da bi bilo čimveč starih ljudskih in lastnih. Organizatoiji so se še posebej potrudili, da so zagotovili nastop starih ljudskih muzikantov, ki znajo še zaigrati prave ljudske skladbe iz prejšnjega stoletja. Namen tekmovanja je tudi, da čimveč ljudi sliši I igrati muzikante, za katere sicer ve le ozek krog ljudi. To so amaterji v najboljšem pomenu besede, se pravi, da igrajo za lastno zadovoljstvo, ne pa za plačilo. Tekmovalce bo ocenjevala strokovna žirija, sestavljena iz znanih slovenskih glasbenikov. Tokrat se ni prijavila nobena ženska, čeprav jih je verjetno nekaj, ki rade raztegnejo meh. Po tekmovanju harmonikarjev bo „AMATERJI" IZ SEVNICE PETI Na letošnjem tekmovanju univerzitetnih radioklubov iz vse Jugoslavije je sevniški radioklub Amater zasedel odlično peto mesot. Hkrati ni bilo pred Sevničani nobenega slovenskega radiokluba, kar pomeni, da so člani kluba z oznako YU3 DHP, ki že vrsto let uspešno deluje in ob skromnih možnostih prireja lepa presenečenja, tudi najboljši predstavniki Slovenije. DANES 2IVIN0RE razstava „POSAVJE 7/ Danes, 8. septembra, ^ mišču v Brežicah avin $ stava, na kateri bo. P ^ ocenjevanju najbolj ^ U reviji plemenskih jo podelili rejcem priznanj _ ^ Pripravljalni odbor druge, naj si ogledajo t< vesela vinska trgatev, ki jo pripravljajo semiški vinogradniki. A. B. prva prava taborniška pesma*1^ ^ 7 fSJ6 • |k Ne znate celega besedila? Ste pozabili naPe^zat0! katerem duru bi spremljali pevce s kitaro? Nic našli^c^ V pesmarici „TAM OB OGNJU NAŠEM' bos«* vore na vsa ta vprašanja: * vse pesmi so opremljene z notami in * besedila tujih pesmi so tudi v izvirnik^ ^ Jj * v dodatku je natisnjena „mala šola Društva, šole, pionirski odredi, nekdanji jsv°l\ bi radi zapeli ob katerikoli priložnosti: naro .pg/fl pesmarica ..TAM OB OGNJU NAŠEM"!Nap^p0 p0& nico in pesmarico vam bomo poslali p° Društva lahko pošljejo tudi običajne naročim . Posamezen izvod 1. snopiča pesmaric .*jeui0 din. Za 10 in več naročenih izvodov popusta — izvod torej po 16.— din. j po • Za 50 in več izvodov 12 % popusta —1 din. „ izvoo Za 100 in več izvodov 18% popust 14.— din Za zastrtim oknom — Pred kom se „skriva“ sprejemna pisarna s „prijaznim“ povabilom strankam: POZVONI IN POČAKAJ, bi se lahko vprašali pred stalno črno zastrtim oknom v veži Jenkove 1 v Novem mestu. In ko smo pozvonili, smo dobili osorno, neprijazno sporočilo: „Kaj zvonite, ali ne vidite, da telefoniram? “ - Mar res ne bi šlo malo drugače, brez mrtvaških zastorčkov in neprijaznosti? ♦ * * * ♦ * * 4- 4 Naročila pošljite na naslov: ČZP DOLENJS*1 LlS poštni Pred®' MpSfO 68001 NOVO V prvem snopiču so objavljene pesmi: ’ TAM OB OGNJU NŠEM BARAMBA POZIMI PA ROŽICE NE CVETO VSI MOSTOVI V ZRAK LETIJO KATJUŠA BANDIERA ROSSA SIXTEN TONS SMOKY TAMO DALEKO LACUCARACHA-PIKAPOLONICA DAN PE5EMO' MY .n GUSARSK* rffiD BAJKAL m0 V N 0(1' sršSs*1’’ •as* _ »Jest dejlam žlice...” Ribnica: v nedeljo sejem suhorobarstva in lončarstva „Vsak mora bit učan, predajat robo sam; če modru govori, si že kej perdobi,“ pravi „Ribniška“ oz. „Sem Rib’nčan Urban“, ki jo bodo spet zapeli na sejmu suhorobarstva in lončarstva v nedeljo, 11. septembra. Začel se bo že zjutraj s sprevodom ribniške godbe, narodnih noš Spominkar. (Foto: J. Primc)- in krošnjarjev skozi mesto. Sejem bo trajal od 9. do 18. ure. Takrat bodo izdelovalci predmetov domače obrti prikazali, kako se izdelujejo lončarski in suhorobarski predmetu Na območju gradu, Seškove in Urbanove ulice ter Gallusovega nabrežja bodo „delavnice na odpr-tem“, kjer bodo obiskovalci sejma lahko videli, kako nastajajo obodi, rešeta, vitre, razno orodje, pletene posode, škafi, vedrice, sodi, ribežni, pasti za miši in polhe itd. ter ribniški zobotrebci. Organizatorja sejma, Turistično društvo Ribnica in Narodopisni muzej Ljubljana, se bosta potrudila, da bodo prikazani res vsi predmeti, značilni za to območje. Pokrovitelj sejma je ljubljanski DOM. Namen sejma je torej doseči neposreden stik med izdelovalci in kupci, bo pa tudi propaganda za izdelovanje predmetov domače obrtL Domača obrt namreč hitro izumira. Od predvojnih 70 lončarjev so danes ostali le še štirje. Podobno izumira tudi suhorobarstvo. Lanski sejem je obiskalo okoli 7.000 ljudi, letošnjega pa bo gotovo več, saj bo ta sejem bogatejšL • M.GLAVONjIC Vse zaradi petice manj Odločilo je naključje. Morda trenutek neznanja. Slavka Struna to najbolje ve. Zaradi petice manj v končnem spričevalu osemletke na OŠ Katje Rupena so ji na • ekonomski srednji šoli zaprli vrata. Pa ni dolgo razmišljala. Na Grm, na kmetijsko šolo vendar! Danes ji ni žal, srečni so tudi starši Kmetija je dobila par novih, s svežo učenostjo napolnjenih rok. Slavka Struna jih danes šteje šele devetnajst. Pa nič zato. 2e tri leta zapored meša štrene najboljšim slovenskim traktoristkam. Omenili smo jo v prejšnji številki našega lista, ko je tekmovala z ekipo Dolenjske na republiškem tekmovanju traktoristov v Leskovcu pn Krškem. Bila je druga, enako tudi njena ekipa. Nemalo po Slavkini zaslugi Kaj ji pomeni traktor pa oranje? „ Vse. Mojih zadnjih osem let je tako tesno povezano s tema besedama. Doma na Podvrhu smo bili med prvimi kmetijami, ki je imela traktor. Od tega je že 13 let. Sama pa že osmo leto ravnam z njim. Oče me je nagovoril Poskusila sem in vztrajala. Saj ni bilo težko. Le malo volje pa spretnosti Sedaj je iz leto v leto bolje. Na prvem republiškem prvenstvu sem bila tretja, lani je bilo nekoliko slabše (Slavka je bila šesta), letos pa sem samo bore štiri točke zaostala za zmagovalko. “ Lep dosežek. Zagotavlja ji nastop na prvenstvu najboljših jugoslovanskih traktoristov, ki bo v Štipu. Držimo pesti! Beseda o našem kmetu, kmetijstvu. Tako redka iz mladih ust. Slavka je optimist. „Resda ljudje odhajajo v mesto, v industrijo, toda popoldne se vračajo domov. Na kmetijo. Tudi to je nekaj. Še najbolj pa je razveseljivo, da se ponovno vse več mladih odloča za delo na kmetiji, v kmetijstvu. Številke, ki kažejo na povečan vpis na našo šolo (Slavka je tam že zaposlena kot tehnik in inštruktor), „govore temu v prid. “ Vsaka ljubezen je lepa, pravijo, toda tista do zemlje je neuničljiva. Pa čeprav prva. Poljub ti vrne s poljubom. Na trdo delo ti odgovori z darili Slavka to ve, zato bi rada zemlji dala še več. Pravi, da bo za nekaj časa zapustila Novo mesto. Vleče jo nadaljnji študij. Agronomija. „V Maribor ali Ljubljano? Sama ne vem. Poljedel-sko-živinorejska smer je tista, kjer bi rada diplomirala. Zaenkrat je malo časa. Bože.“ Slavko „pestijo“ druge želje. Pogled ji uide na traktor. Seveda! Zakaj pa ne bi tudi Novomeščanka končno odnesla naziv najboljše traktorist ke v Sloveniji? Res, zakaj ne! BOJAN BUD J A