ŠTEVILKA LETO LIH. 15. JANUAR 2021 CENA 1.90 EUR Gospodarstvo 2020 skozi statistiko Z epidemijo zaznamovano leto najbolj neugodno za storitvene dejavnosti STRAN 4 Hitri testi po vseh občinah, cepljenje starejših in zdravstvenega kadra STRAN 6 « r—»_ »J, v ■ I / ' Nada Brinovšek: »Nespretno rušenje vlade koristi le ozkemu krogu ljudi« STRAN 8 STRAN 9 STRAN 27 STRAN 16 Msense V novi tovarni TV aparatov podjetja Hisense Gorenje dodatno zaposlovanje Jernej Presečnik na celinskem pokalu v smučarskih skokih dvakrat tretji Čestitke, Oglasi Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 2 Vsebina Mozirje S prizidkoma k vrtcu in šoli bi rešili prostorske težave..............7 BSH Hišni aparati Nazarje 50 let uspešne zgodbe v knjižni obliki.....................................10 Naval na izletniške točke Sankači, smučarji in pohodniki zavzeli bele poljane...........................11 Smučišče Golte Po tednu dni obratovanja žičniške naprave ponovno stojijo................11 Številni jubileji v letu 2021 Razlogov za praznovanje letos ne bo manjkalo.......................12 Občina Gornji Grad Občinska uprava preseljena v nove prostore...................................14 Sanacija panoramske ceste Popolna zapora predvidoma do konca junija..................................15 Občina Rečica ob Savinji V pripravi prilagojen program za predšolske otroke......................15 Tradicionalni koncert godbe Tudi godbeniki letos samo na spletu..................................18 Koledovanje Koledniki tokrat malce drugače...................................18 Osnovna šola Ljubno Učenci prenavljali stanovanje v Vzorčnem mestu..........................20 Akcija Ljudje odprtih rok Mazeju zahvalna listina za zbiranje pomoči ob neurju..........27 Tretja stran Držimo varno razdaljo, ne pa socialno distanco Sredi prvega meseca v novem letu se uresničujejo napovedi iz decembra, da se bo število potrjenih okužb z virusom SARS-CoV-2 povečalo, kar je - vsaj začasno - preprečilo sproščanje omejitvenih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19. Razlog za slabšo epidemiološko sliko naj bi bila zasebna druženja v času praznikov z več osebnimi stiki oziroma nespoštovanje socialne distance, kot lahko slišimo in beremo. Zdi se mi smiselno, da na tem mestu opozorim na napačno uporabo besedne zveze socialna distanca, seveda pa nisem niti prvi niti najbolj poklican, da to naredim. Med prvimi sta na ta problem opozorila socialna psihologinja Mirjana Ule in sociolog Matjaž Hanžek, ki sta spomnila, da je socialna distanca v slovenščini uveljavljen strokovni izraz, ki predstavlja distanco, torej razmik med različnimi družbenimi skupinami, kot so posamezni družbeni razredi, etnične, rasne in spolne skupine. V času epidemije je besedna zveza socialna distanca nastala znotraj slovenske zdravstvene stroke zaradi dobesednega in zato neustreznega prevoda iz angleščine. Tisto, kar epidemio-logi v resnici priporočajo v tem času, je fizična distanca. Z lektorskega vidika bi bil še bolj ustrezen izraz telesna razdalja, če pa gremo še korak dlje in ne prevajamo zgolj na slovarski ravni, ampak sledimo pomenu besed, najdemo še boljšo rešitev: varna razdalja, ki predstavlja razdaljo, ki nas ne izpostavlja nevarnosti, da se virus z drugih oseb prenese na nas. Za poimenovanje uvodoma omenjenega javnozdravstvene-ga ukrepa torej kaže uporabljati izraze fizična razdalja, telesna razdalja, varna, lahko tudi varnostna razdalja, nikakor pa ne socialna distanca, ker le-ta pomeni nekaj čisto drugega. No, če se vrnem nazaj na izhodišče, smo torej še vedno v razmerah, ko smo (razen izjem) zaprti v občine in ko imamo omejen dostop do materialnih in nematerialnih dobrin. Da bi se glede tega kaj spremenilo, se morajo izboljšati statistični podatki, ki jih pristojni spremljajo na dnevni bazi. Državnozborska poslanka Nada Brinovšek v intervjuju, ki ga objavljamo na straneh 8-9, opozarja, da Slovenija smrti pri okužbah z novim koronavirusom beleži drugače kot večina ostalih držav. Pri nas beležimo smrti bolnikov s covidom-19, v drugih državah pa zaradi covida-19. V Sloveniji torej prikazujemo vse smrtne primere bolnikov, ki so imeli poleg ostalih bolezni še covid-19, ostale države pa beležijo le tiste, ki so umrli izključno zaradi covida-19. Smrtnost je posledično pri nas zato relativno višja, jaz pa se sprašujem: kdo se je pri nas tako odločil in komu ustreza, da imamo v primerjavi z drugimi slabšo sliko glede smrtnosti zaradi novega koronavirusa? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 2, 15. januar 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjsl« novice št. 2,15. januar 2021 3 Tema tedna GOSPODARSTVO 2020 SKOZI STATISTIKO Z epidemijo zaznamovano leto najbolj neugodno za storitvene dejavnosti, bistveno manj za industrijo Statistični urad RS je ob koncu lanskega leta objavil najnovejše uradne statistične podatke o stanju v državi. Leto, zaznamovano z epidemijo covida-19 in strogimi ukrepi, je vplivalo na vsa področja dela in življenja Slovencev, zelo opazno tudi na gospodarstvo in posledično obnašanje potrošnikov. Rast slovenskega gospodarstva se je po šestih letih nepretrgane rasti zmanjšala. Po prvih ocenah se je BDP v celem letu 2020 glede na 2019 realno zmanjšal za okoli 8 %. Kar 87 % rednih uporabnikov interneta v starosti 16-74 let je bilo v 1. četrtletju 2020 v Sloveniji, kar je 4 % več kot leto poprej. Razumljivo je, da je bila precej nižja tudi končna potrošnja gospodinjstev, ki je bila v prvih devetih mesecih 2020 realno za 8,2 % nižja kot v istem obdobju 2019, in podobno kot BDP nižja prvič po šestih letih rasti. GOSPODARSKA KLIMA UPADA Zaradi epidemije se je poslovanje podjetij v prvi polovici 2020 deloma zaustavilo, ustvarjena dodana vrednost v celotnem letu je bila zato v primerjavi s prvo polovico leta 2019 nižja za 8,2 %. Vendar delna zaustavitev poslovanja ni vplivala na presežek, ki ga sicer podjetja ustvarjajo že vse od leta 2010 dalje. Presežek v prvi polovici 2020 je namreč znašal 4,1 % BDP. Podjetja so se bila primorana prilagoditi novim razmeram. (Foto: freepik.com) Drugačna je slika na področju gospodarske klime. Ta sicer upada že vse od konca leta 2018, je pa v aprilu 2020, sredi prvega vala epidemije covida-19, kazalnik gospodarske klime dosegel najnižjo vrednost, odkar ga merijo (to je od januarja 1999). V novembru 2020 je bila vrednost kazalnika gospodarske klime, tako kot vse mesece od vključno marca 2020 dalje, nižja od dolgoletnega povprečja. Zaupanje je v 2020 padlo v vseh gospodarskih panogah. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih, trgovini, storitvah in med potrošniki je Za okoli 8 % se je v Sloveniji zmanjšal BDP v letu 2020 glede na 2019. aprila 2020 doseglo najnižjo vrednost, odkar se izvaja to raziskovanje. Med potrošniki sta svoji najnižji vrednosti dosegla kazalnika gospodarsko stanje ter večji nakupi v Sloveniji v naslednjih 12 mesecih. Tudi v letu 2020 povsem brez podražitev ni šlo. Med podražitvami so izstopale podražitve hrane, pijače in tobaka (2,2 %). Zvi- C> Kljub težki družbeni situaciji so nekatera podjetja leto 2020 zaključila zmagovalno. Med njimi je tudi podjetje BSH Hišni aparati iz Nazarij, ki je v lanskem letu prejelo dve visoki priznanji. Najprej je bilo podjetje razglašeno za tovarno leta v slovenskem merilu, nato je prejelo še najvišje priznanje na globalnem izboru »factory of the year« v kategoriji velikoserijska proizvodnja. V podjetju KLS Ljubno, ki ima 220 robotov in kjer uvajajo novo generacijo digitaliziranih robotov v logistiki, jih kriza ni preveč prizadela. Kljub slabim obetom spomladi jim je v oktobru uspelo doseči rekordno prodajo. Leto se je zelo dobro izteklo tudi za Cinkarno Celje, ki ima v Mozirju svojo poslovno enoto Kemija Mozirje. Težavam na trgu pa so za sedaj precej uspešno kljubovala tudi ostala večja podjetja s sedežem v Zgornji Savinjski dolini. 4 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 Tema tedna, Anketa, Aktualno Naša anketa Kako je epidemija vplivala na vaše izdatke in kako vam je spremenila način življenja? Tomo Martinovič, Zgornje Pobrežje O izdatkih za gospodinjstvo nisem razmišljal, smo pa imeli dodatno investicijo v računalniško opremo, da so lahko vnuki delali za šolo na daljavo. Imam srečo, da moje podjetje v epidemiji ni bilo zaprto in sem celo leto delal. Tako se mi zdi, da sem imel manj časa za vse moje hobije kot prej. Sergeja Marjanovič Pregelj, Mozirje Zaradi zaprtja države zaradi epidemije so nam izdatki ostali enaki. Imam pa srečo, da je podjetje, kjer sem zaposlena, delovalo normalno in se ne bojim za njegovo prihodnost. Lahko rečem, da smo imeli več časa za družino, razveseljevale so nas malenkosti, ponovno se je močno okrepila pomoč sočloveku. Breda Fužir, Varpolje Osebno nisem občutila, da je epidemija, bila sem ves čas v službi. Delam namreč v eni od živilskih trgovin, kjer smo bile delavke vedno na voljo strankam in bile smo izpostavljene številnim kupcem, a ni nihče zbolel. Ker sem bila veliko v službi, nisem mogla izkoristiti časa za kakšno dejavnost. Svojim hobi-jem in drugim dejavnostim se bom lahko posvetila verjetno v drugi polovici letošnjega leta, ko bom v pokoju. Peter Hudina, Solčava V lanskem letu se mi zdi, da so bili naši izdatki za gospodinjstvo primerljivi z letom poprej, kljub epidemiji. Tudi ni bilo bistvene razlike pri delu. Sin je namreč normalno hodil v službo, sam pa sem se posvečal svojim hobijem in postoril to in ono okrog hiše. Sem namreč v pokoju. Vesna Lešnik, Nazarje Zaradi epidemije se izdatki niso bistveno spremenili. Ob začetku šolanja na daljavo smo bili dobro opremljeni in dovolj digitalizirani, jeseni pa se nam je pokvaril računalnik, novega pa ni bilo moč kupiti. Zato smo investirali v tablico, da je hči lahko opravila študijske obveznosti. Po službeni dolžnosti naredim vse, kar je v moji moči za dobrobit naših otrok, seveda ob podpori in strokovnosti kolektiva, v katerem delam. Velik del službenih obveznosti posega tudi v moje zasebno življenje in ker svoje delo čutim kot poslanstvo, ga opravljam, če je potrebno, tudi v času, ki bi bil namenjen hobijem ali drugim izzivom, zato mi zanje pogosto zmanjka časa. Vseeno pa skušam oboje nekako usklajevati in si kdaj pa kdaj utrgati kakšno uro ali dve zase. Marija Šukalo, foto: MŠ in osebni arhiv anketirancev šale so se tudi cene storitev (v povprečju za 1,1 %), cene blaga pa so se znižale v povprečju za 1,9 %. Letna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih se je upočasnila oziroma stagnirala. PLAČE VIŠJE, TUDI NA RAČUN RIZIČNIH RAZMER Kljub za gospodarstvo neugodnemu letu 2020 se je povprečna mesečna bruto plača nekoliko dvignila. Od januarja do septembra je bila višja od povprečne mesečne bruto plače za isto obdobje 2019, in sicer realno (ob upoštevanju indeksa rasti cen življenjskih potrebščin) za 5,3 %. Rast povprečne mesečne bruto plače je bila posledica rasti povprečnih mesečnih bruto plač v obeh sektorjih, v javnem (6,5 %) in zasebnem (4,7 %). V delu javnega sektorja, kamor spadajo državna uprava, občine, javne bolnišnice, javne šole ipd., se je povprečna mesečna bruto plača zvišala za 8,2 %. To zvišanje je bilo tudi posledica izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah. POSPEŠENA DIGITALIZACIJA GOSPODARSTVA ... Epidemija covida-19 je pospešila digitalizacijo delovnih procesov in poslovanja, saj so se bila podjetja primorana prilagoditi novim razmeram. Statistični podatki za leto 2020 kažejo, da je prenosne naprave za službene namene svojim zaposlenim dodelilo 86 % podjetij. Različna podporna orodja za tim-sko delo pri delu od doma je v 2020 uporabljalo 30 % podjetij. ... IN VIŠJA UPORABA V GOSPODINJSTVIH Tudi statistični podatki o uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije med prebivalstvom še nikoli doslej niso bili tako aktualni, kot so v letu epidemije in zaščitnih ukrepov. Statistike kažejo, da je bilo v 1. četrtletju 2020 v Sloveniji kar 87 % rednih uporabnikov interneta (v starosti 16-74 let), kar je 4 % več kot leto poprej. Se bolj opazno (za 7 %) je v primerjavi z 2019 poraslo število 16-74-letnikov, ki so internet uporabljali za izobraževa- nje (30 %). Spletna gradiva za izobraževanje je uporabljalo 26 % 16-74-letnikov (v 2019: 20 %), med mladimi od 16 do 24 let pa je spletna gradiva uporabljalo kar 60 % vseh (v 2019 51 %). Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je v imenu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) pozvala samoza-poslene in mikro podjetja z enim do štirimi zaposlenimi k prevzemu brezplačnih zaščitnih mask. Tako članom kot nečlanom OZS bodo razdelili dodatnih pet milijonov zaščitnih mask s ciljem preprečitve širjenja okužbe s covid-19. Na voljo bodo tudi na območni obr-tno-podjetniški zbornici v Mozirju. Vloge lahko upravičenci oddajo Narašča tudi uporaba storitev e-uprave, spletne strani javnih ustanov (e-uprave) je v zadnjih 12 mesecih uporabljalo 67 % 16-74-le-tnikov (v 2019 53 %). Tatiana Golob prek spletne strani www.ozs.si/ma-ske do 22. januarja. Tisti, ki naj bi zaščitne maske dobili, bodo o tem obveščeni. Prevzeli jih bodo lahko na območni obrtno-podjetniški zbornici na območju, na katerem imajo sedež podjetja. Prijavitelji, ki so maske že prejeli na podlagi prvega javnega povabila samozaposlenim in mikro podjetjem v novembru, do mask po tem javnem povabilu niso upravičeni, razen če bo povpraševanje manjše od razpoložljivih mask. Štefka Sem OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE Poziv k prevzemu brezplačnih zaščitnih mask Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 5 Aktualno, Iz občin PANDEMIJA KORONAVIRUSNE BOLEZNI 2019 Hitri testi po vseh občinah, cepljenje starejših in zdravstvenega kadra V Sloveniji število okuženih z novo koronavirusno boleznijo ne upada, kot bi si želeli. Skrb vzbujajoči so tudi podatki o umrlih v preteklem letu. Kot kažejo doslej zbrani podatki, naj bi lani umrlo največ ljudi po letu 1945. Od tega naj bi z boleznijo covid-19 umrlo že več kot tri tisoč ljudi, kar nas v svetu postavlja na tretje mesto po številu umrlih na prebivalca, po številu primerov okužb na milijon prebivalcev pa na osmo mesto. 58 odstotkov ljudi, ki so v Sloveniji umrli v povezavi s covidom-19, so bili oskrbovanci domov starejših občanov. V Zgornji Savinjski dolini k sreči statistika ni tako črna. Po javno dostopnih podatkih s covid-19 sledilnika naj bi bilo enajst umrlih s covidom-19. TESTIRANJA PO OBČINAH V tem tednu je bilo v vseh občinah Zgornje Savinjske doline testiranje s hitrimi antigenskimi testi (HAGT), testiranja pa so že teden Več kot tri tisoč ljudi je v Sloveniji umrlo z boleznijo covid-19. prej začeli izvajati pred zdravstveno postajo v Nazarjah. Podatkov o številu pozitivnih testov HAGT s strani Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma pred zaključkom redakcije še nismo dobili. ŠE VEDNO VEČ KOT 50 ODSTOTKOV POZITIVNIH V prvih osmih januarskih dneh je bilo v Nazarjah nizko število te-stiranih s PCR testi, kljub temu da je bil delež pozitivnih nižji, je bil le--ta še vedno več kot 50-odstoten. V nedeljo, 10. januarja, je bilo v Zgornji Savinjski dolini 171 aktivnih primerov. V občini Nazarje 47 Mozirje 41, Ljubno 27, Gornji Grad 26, Rečica ob Savinji 25, Luče 4 in Solčava 1. V gornjegrajskem centru starejših niso imeli nobenega okuženega stanovalca, sta pa bila dva okužena med zaposlenimi. Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje je po vseh občinah Zgornje Savinjske doline izvedel prostovoljno testiranje na covid-19 s hitrimi testi. se je zdravilo 1205 ljudi, od tega 196 na intenzivni negi. V Sloveniji je bilo na ta dan več kot 24.300 aktivno okuženih. Po mnenju strokovnjakov je epidemija trenutno v fazi rasti, tako da v zelo kratkem času še ni pričakovati sproščanja ukrepov za njeno zajezitev. V SVETU PRESEGLI ŠTEVILO 90 MILIJONOV Po svetu je več kot 92 milijonov okuženih oseb s koronavirusom. Ozdravelo je 66 milijonov bolnikov, dva milijona jih je umrlo. Ste-vilo okužb se je podvojilo v le desetih tednih. Covid-19 je doslej najhuje prizadel ZDA, sledita ji Indija in Brazilija. Tekst in foto: Štefka Sem ZA CEPLJENJE POKLIČITE OSEBNEGA ZDRAVNIKA Slovenija je doslej prejela nekaj več kot 49.000 odmerkov cepiva. Večji del zadnje pošiljke je bil namenjen cepljenju starostnikov. Tisti, ki bi bili radi cepljeni, se morajo javiti svojemu osebnemu zdravniku. Pogoj je, da na cepljenje lahko pridejo v zdravstveni dom. Nove pošiljke cepiva bodo v Slovenijo prihajale vsak ponedeljek, vsakič okoli 16.000 odmerkov. SPREMEMBE PRI ZAPIRANJU DEJAVNOSTI Zaradi slabih epidemioloških razmer so pretekli konec tedna vrata morali zapreti muzeji, galerije, fitnesi, telovadnice, bazeni in smučišča. Treningi so dovoljeni poklicnim športnikom. Odprti ostajajo frizerski saloni, po novem je dostopna medicinska pedikura, odprti so čistilni servisi in tudi knjižnice, a le za prevzem in vračilo gradiva. VEČ KOT 24 TISOČ AKTIVNO OKUŽENIH V nedeljo, 10. januarja, so med 1720 PCR testi na novi koronavirus potrdili 368 okužb, delež pozitivnih izvidov je bil 21,4-odstoten. Med 480 hitrimi antigenskimi testi je bilo 58 pozitivnih na okužbo, kar je 12,1 odstotka. V bolnišnicah OBČINA SOLČAVA Strokovni svet Centra Rinka . . vi • z novimi člani Občinski svet Občine Solčava je decembra na korespondenčni seji imenoval člane strokovnega sveta Javnega zavoda Center Rinka, zavoda za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega. Poleg tega so, kot določa odlok, v svet zavoda imenovali tri predstavnike ustanovitelja, torej Občine Solčava. NOVI ČLANI ZA NOV MANDAT Strokovni svet centra sestavlja sedem članov, imenuje jih občinski svet. Po enega predlagajo zaposleni in občina kot ustanovitelj zavoda, pet članov pa predlagajo subjekti s področja turističnega gospodarstva, kmetijstva in društvene dejavnosti. Ker se je dosedanjim članom iztekel mandat, je občinski svet imenoval nove, in sicer s strani zaposlenih Darjo Knez, s področja turističnega gospodarstva Jerneja Slapnika, Nino Ošep in Marjano Vršnik, s področja kmetijstva Natalijo Ramšak in s področ- ja društvenih dejavnosti Anjo Je-zernik Knaus. S strani ustanovitelja so v strokovni svet imenovali Marka Stakneta. PRISTOJNOSTI IN NALOGE STROKOVNEGA SVETA Strokovni svet zavoda obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda ter podaja mnenja, predloge in pobude. Njegova naloga je spremljanje in ocenjevanje delovanja zavoda. Na prvi konstitutivni seji člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika. Mandat traja pet let. Po preteku mandata so lahko člani ponovno imenovani oziroma izvoljeni. NOVI TUDI ČLANI SVETA ZAVODA Občinski svet je na korespon-denčni seji sprejel tudi sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet javnega zavoda, in sicer Katjo Klemenšek Preprotnik, Boštjana Erjavca in Mateja Krivca. Barbara Rozoničnik 6 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 Iz občin, Organizacije i MOZIRJE S prizidkoma k vrtcu in šoli bi rešili prostorske težave V občini Mozirje se v osnovni soli in vrtcu so- no je vpis v vrtec in solo večji. Prva težava, ki jo očajo s pomanjkanjem prostorov. Večstanovanj- na šoli rešujejo, je izgradnja nove šolske knjižni- ske zgradbe, zgrajene v zadnjih letih, so v kraj ce, ki bo zadostovala potrebam šolarjev, ostaja privabile tudi mlade družine z otroki. Posledič- pa pomanjkanje učilnic in igralnic. Občina je za- Gradnja prizidka k šoli (oranžen) je predvidena na severovzhodni strani šole. -- Prizidek (rumen) k vrtcu je načrtovan na vzhodni strani obstoječega vrtca. ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE Izplačila delodajalcem po PKP 7 že v teku Zadnji protikoronski zakon PKP 7 Zavodu RS za zaposlovanje nalaga izvajanje štirih interventnih ukrepov. Gre za delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa, delno povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo, delno povračilo nadomestila plače za čas odsotnosti zaradi odrejene karantene ali višje sile in za začasno denarno nadomestilo. Zavod je 8. januarja izplačal nakazila za ukrepe karantena/višja sila in čakanje na delo. Za ukrep karantena/višja sila je 509 delodajalcem za 764 zaposlenih izplačal dobrih 264 tisoč evrov. Prav tako so bila izplačana sredstva za ukrep čakanje na delo, in sicer v višini 27 milijonov evrov, sredstva je prejelo 8800 delodajalcev za 35.332 zaposlenih. Od 30. decembra lani je zavod prejel 17.742 novih vlog na podlagi PKP 7, od tega 8743 za čakanje na delo, 5348 za karanteno in 3651 za skrajšani delovni čas. Interes oziroma potrebe delodajalcev so res velike, samo v lanskem decembru je zavod izdal 35.778 sklepov in odločb na podlagi interventne zakonodaje, in s tem zaključil obravnavo vseh vlog po PKP 4 in 5. Na zavodu so zagotovili, da bodo nakazila izdajali vse četrtke v januarju. TG to pristopila k pripravi idejnega projekta za prizidka k vrtcu in šoli. Le-ta je bil predstavljen na seji občinskega sveta v decembru. POTREBA PO UČILNICAH Na šoli je potreba po dodatnih učilnicah, večjih garderobah in novem vhodu za prvo triado. Gradnja prizidka je predvidena na severovzhodni strani šole. Nov vhod je predviden v obstoječi učilnici 1A razreda. Povezava prizidka bo izvedena s prebojem hodnika obstoječega objekta. V prizidku bodo zgrajene tri učilnice, zbornica in sanitarije za zaposlene. POVEČANJE GARDEROB V obstoječi pisarni ravnateljice in tajništvu bodo prostora preuredili v garderobe za predmetno stopnjo, v obstoječi zbornici in knjižnici bodo uredili štiri pisarne in sanitarije za zaposlene. Dostop za pedagoški kader je predviden na severni strani prizidka. Načrtovana je klasična gradnja, v prizidek pa bo omogočen tudi dostop invalidnim osebam. DVE IGRALNICI PREMALO V enoti vrtca Tulipan v Mozirju je trenutno enajst oddelkov, v katere so vključeni 204 otroci. V vrtcu je izkazana potreba po dveh dodatnih igralnicah, senzorni sobi, novi kuhinji in večnamenskem prostoru oziroma telovadnici za otroke. Prizidek k vrtcu je načrtovan na vzhodni strani obstoječega vrtca. V pritličju prizidka bosta urejeni dve igralnici, iz katerih bo omogočen dostop na igrišča preko zunanje terase. V KLETI PRIZIDKA TELOVADNICA Obstoječa kuhinja bo preurejena v senzorno sobo, nova kuhinja bo izvedena v kletnem delu prizidka, kjer bodo urejeni še prostori za pralnico ter prostori za zaposlene. V obstoječi pralnici bo urejena telovadnica, glavni vhod za starše do igralnic pa je predviden preko obstoječega vhoda na severni strani objekta. Projekt sta na občinskem svetu predstavila vodja projekta Darja B. Planovšek in arhitektka Maja Bezovšek s podjetja Planing PRO. TEŽAVE JE TREBA REŠEVATI DOLGOROČNO Svetniki so v razpravi omenili zmanjševanje zelenih površin zaradi dozidave ob vrtcu in šoli. Zanimalo jih je tudi, kakšne so projekcije za prihodnja leta glede potreb po prostorih. Želijo, da se reši situacija dolgoročno. Vprašali so še, ali je možnost odkupa kakšnega zemljišča, kjer bi bilo možno izvajati širitve v bodoče. Idejni projekt je bil s strani občinskega sveta sprejet pozitivno, ni pa bilo govora o tem, kdaj bi do gradnje prišlo, saj je treba pridobiti vsa dovoljenja, kar pa je dolgotrajen proces. Štefka Sem Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 7 1 Intervju NADA BRINOVŠEK, POSLANKA V DRŽAVNEM ZBORU »Nespretno rušenje vlade koristi le ozkemu krogu ljudi« Epidemija je negotovost, stiske in obup prinesla v marsikatero slovensko družino. Vlada in vladna koalicija s sprejemanjem »proti korona paketov« poskušamo vsaj delno blažiti posledice. Do konca preteklega leta smo tako uspeli v državnem zboru potrditi kar sedem takšnih paketov. Gre za največjo državno intervencijo v zgodovini samostojne Slovenije. Obsega več milijard evrov, ki so primarno usmerjene prav v reševanje stisk slovenskega prebivalstva in spodbujanje gospodarstva. Ne glede na politično opredeljenost je potrebno priznati, da so se ti ukrepi dotaknili slehernega izmed nas, in kar je najpomembnejše, številke kažejo, da ti ukrepi delujejo. - V teh negotovih časih veliko slišimo tudi o kršenju človekovih pravic in svoboščin pod krinko boja z epidemijo. Govoriti o kršenju človekovih pravic zaradi ukrepov za zajezitev virusa se mi zdi milo rečeno smešno. Preveč smrti je že zahteval. Največja človekova pravica je pravica do življenja. In ta pravica je neodtujljiva v primerjavi z vsemi ostalimi pravicami. Je absolutna pravica. Ker je to pravica pozitivnega statusa, jo je država dolžna zagotavljati vsem državljanom. - Kljub temu, da kratkoročne napovedi globalno gledano niso najbolj ugodne in je pandemija pesimizmu v gospodarstvu na široko razprla krila, je razvoj cepiva pomemben mejnik, ki obeta, da se bodo razmere v letu 2021 le počasi uredile. Menite, da bo med prebivalstvom dovolj velik interes za cepljenje? Sama zelo podpiram cepljenje in verjamem, da bo zmagal razum ter da se bodo naši državljani odločili za ta korak. S cepljenji smo izkoreninili že marsikatero hudo bolezen, raziskave pa kažejo, da je cepivo zoper covid-19 varno in Poslanka Nada Brinovšek: »Če ne bomo virusa in cepljenja vzeli z vso resnostjo, se bojim, da bodo posledice hujše, kot smo jih doživljali ob prvem in drugem valu epidemije.« (Foto: osebni arhiv) Mozirjanka Nada Brinovšek že drugi mandat kot poslanka v državnem zboru (DZ) zastopa interese Slovenske demokratske stranke (SDS) in je hkrati edini glas Zgornje Savinjske doline v političnem hramu naše prestolnice. K pogovoru smo jo povabili na prehodu v novo leto, za katerega upravičeno upamo, da nam bo bolj naklonjeno od preteklega. V teh negotovih časih, ko se zdi, da kar ni in ni želenega uspeha v boju z novim koronavirusom, je tudi dogajanje na slovenski politični sceni ob težnjah po zamenjavi vlade precej burno. - Začnimo pri najbolj pereči temi ta hip, epidemiji novega koronavirusa. Kljub strogim omejevalnim ukrepom se zdi, da se ne premaknemo z mesta. Slovenija ima slabo epidemiološko sliko in eno najvišjih stopenj smrtnosti. Kaj gre po vašem mnenju narobe? Zaradi pandemije se soočamo z zdravstveno, socialno in gospodarsko krizo. Slovenija se je ob prvem valu odlično odzvala. Ukrepe, ki jih je v spomladanskem času sprejela vlada, smo upoštevali tako rekoč vsi državljani. Takrat smo se uvrstili med prvih pet držav, ki so se najbolje odzvale in hitro zajezile virus. Glede na napoved zdravstvene stroke o drugem valu epidemije v jesenskem času, je vlada poleti pripravila načrt ukrepov. V vmesnem času smo zdravstvene kapacitete povečali za desetkrat, zgradili dodatne zdravstvene prostore, kupili medicinsko opremo. Ne da pa se v šestih mesecih izšolati medicinskih sester in zdravnikov, za to so potrebna leta. »Žal se v Evropi pojavlja nov sev virusa, ki se širi hitreje in je mnogo bolj nalezljiv. Če ne bomo virusa in cepljenja vzeli z vso resnostjo, se bojim, da bodo posledice hujše, kot smo jih doživljali ob prvem in drugem valu epidemije.« Glede na mačehovski odnos države do našega zdravstva vsa ta leta lahko rečem le, da naš zdravstveni sistem v dani situaciji dela čudeže. Za vsako smrtno žrtev, ki jo je zahteval novi koronavirus mi je hudo, izguba najdražjih boli. K sreči pa zaradi virusa ni bil nihče prikrajšan za zdravstveno pomoč in ta zasluga gre zdravstvenim delavcem. Vedeti moramo, da Slovenija smrti pri okužbi z novim koronavirusom beleži drugače kot večina ostalih držav. V Sloveniji beležimo smrtnost bolnikov »s covidom-19«, v drugih državah pa »zaradi covida-19«. V Sloveniji prikazujemo vse smrtne primere bolnikov, ki so imeli poleg ostalih pridruženih bolezni še covid-19, ostale države pa beležijo le tiste, ki so umrli izključno zaradi tega virusa. - Teden dni po novemu letu ponovno beležimo rekordno število okužb. Vsi pozivi k upoštevanju ukrepov očitno ne zaležejo? Vzrok so nedvomno novoletna druženja in neupoštevanje ukrepov. Žalosti me dejstvo, da k slabi epidemiološki sliki pripomore kršenje sprejetih vladnih ukrepov in veliko dezinformacij, ki se širijo po socialnih omrežjih. Prav tako nekateri mediji že dalj časa ustvarjajo vtis, da je za slabo epidemiološko sliko kriva aktualna vlada. Tuji mediji pozivajo svoje državljane k spoštovanju ukrepov, naši mediji pa vsak vladni ukrep problematizirajo in komentirajo v negativnem smislu ter s tem pri ljudeh vzbujajo dvom. - Ne gre samo za zdravstveno in splošno družbeno krizo, ampak tudi za gospodarsko. Najhujši del najbrž šele sledi, saj bodo posledice vidne na daljši rok. Bi si upali kaj napovedati? »Glede na mačehovski odnos države do našega zdravstva vsa ta leta lahko rečem le, da naš zdravstveni sistem v dani situaciji dela čudeže.« učinkovito. Ampak uspeh ni odvisen samo od precepljenosti Slovencev, temveč vseh, predvsem evropskih državljanov. Žal se v Evropi pojavlja nov sev virusa, ki se širi hitreje in je mnogo bolj nalezljiv. Če ne bomo virusa in cepljenja vzeli z vso resnostjo, se bojim, da bodo posledice hujše, kot smo jih doživljali ob prvem in drugem valu epidemije. 8 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 8 Intervju - Seveda ne moremo mimo trenutnega krča na slovenski politični sceni. Od ustanovitve Koalicije ustavnega loka opozicijskih strank ter jasnih namer o predčasnih volitvah in menjavi vlade, pa vrnitev Karla Erjavca na slovensko politično sceno. Kje vidite razloge, da se v tako zahtevni in nehvaležni situaciji sploh pogovarjamo o morebitnem padcu in zamenjavi vlade? V neodgovornosti ljudi, ki to počnejo v tem času in po apetitih po več kot 10 milijard evropskih sredstev, ki jih je Slovenija izpogajala iz sklada za okrevanje po pandemiji. Poglejmo malo okrog sebe, v vseh drugih državah opozicija sodeluje in podpira vladne ukrepe, pri nas temu žal ni tako. Koalicija je takoj po prevzemu oblasti opoziciji ponudila roko in sodelovanje, a ga je zavrnila. »V Sloveniji prikazujemo vse smrtne primere bolnikov, ki so imeli poleg ostalih pridruženih bolezni še covid-19, ostale države pa beležijo le tiste, ki so umrli izključno zaradi tega virusa.« Ze več tednov je na domačem političnem prizorišču vroče zaradi napovedane vložitve konstruktivne nezaupnice vladi s strani opozicije oziroma Koalicije ustavnega loka. Kaj se bo dejansko zgodilo, je težko napovedati, saj se zadeve na političnem parketu zelo pogosto spreminjajo glede časovnice vložitve nezaupnice, morebitnih kandidatov, ki bi prevzeli mandatarstvo, števila poslancev, ki bi podprli nezaupnico, kot tudi glede vzrokov, zakaj nezaupnico sploh vložiti. Menim, da je nespretno rušenje vlade za državo škodljivo in koristi izključno ozkemu krogu ljudi, ki so v preteklosti že vladali, a so tik pred izbruhom epidemije vrgli puško v koruzo. Kakršnakoli druga sestava koalicije za vsako ceno bi bila le korak nazaj pri reševanju težav v teh zahtevnih časih. Kakšno je zaupanje državljanov v aktualno vlado pa bodo povedali volivke in volivci na naslednjih volitvah. - Nov regionalni zemljevid, ki riše Koroško skupaj s Savinjsko in Šaleško dolino je dvignil kar nekaj prahu zaradi dejstva, da Koroška in Savinjsko-šaleška regija nimata veliko skupnega. Tudi vi odločno zastopala stališče, da mora biti Savinjsko-šaleška regija samostojna. Junija 2019 se je v okviru Državnega sveta RS oblikovala pobuda poizkusa oblikovanja pokrajin v Sloveniji. Predvideno je, da bi pokrajine začele delovati 1. januarja 2023, v polnosti pa naj bi zaživele leta 2030, saj je potrebno poleg ustanovitve urediti tudi področje prenosa nalog in pristojnosti ter financiranja. Osnutek, ki je trenutno v razpravi do 20. februarja, predvideva, da se Zgornja Savinjska dolina vključi v Koroško- -šaleško pokrajino. To je nesprejemljivo z vidika teritorialnega povezovanja, pa tudi imena pokrajine. Zupani koroških občin temu močno nasprotujejo in pišejo protestna pisma pripravljavcu zakona. Verjamem, da bodo tudi župani zgor-njesavinjskih občin izrazili protest. Njihov glas in glas občinskih svetov lahko spremeni predlog oblikovanja pokrajin. Zgornjesavinjčani nikakor ne moremo pristati, da bi bili del Koroško--šaleške pokrajine, kjer Zgornja Savinjska dolina niti z imenom ne bi bila omenjena. - Glede volilnega sistema so v zadnjem času potekale razprave, ali naj gre sprememba zakonodaje v smeri preoblikovanja ali ukinitve volilnih okrajev. V SDS podpirate predlog, s katerim bi se spremenile meje nekaterih volilnih okrajev glede na število volivcev, nasprotujete pa ukinitvi volilnih okrajev. Kaj bi to pomenilo? V preteklem letu so na to temo potekale številne razprave. Med stroko in politiko se krešejo mnenja, ali naj gre sprememba zakonodaje v smeri preoblikovanja volilnih okrajev ali v smeri njihove ukinitve. Opozicija je novembra v proceduro vložila predlog sprememb zakona, na podlagi katerega bi se volilni okraji ukinili. Predlog ni bil sprejet, v SDS ga nismo podprli. Po tem predlogu bi bili predstavniki podeželja v DZ sčasoma le še izjema, tudi za Zgornjo Savinjsko dolino bi to pomenilo, da bi v DZ ostala brez svojega predstavnika katerekoli politične stranke. Na januarski seji DZ bo na dnevnem redu predlog koalicije, ki se nanaša na spremembo volilnih okrajev. V Sloveniji imamo po veljavni zakonodaji osem volilnih enot, v vsaki je enajst volilnih okrajev. Okraji se glede na število volivcev razlikujejo. Ministrstvo za javno upravo je pripravilo predlog sprememb zakona, s katerim se spreminjajo meje nekaterih volilnih okrajev »Zgornjesavinjčani nikakor ne moremo pristati, da bi bili del Koroško--šaleške pokrajine, kjer Zgornja Savinjska dolina niti z imenom ne bi bila omenjena.« glede na število volivcev, in s tem sledilo odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2018. Ta predlog v SDS podpiramo. Po tem predlogu se volilni okraj Zgornje Savinjske doline ne bi spremenil. V SDS zagovarjamo sistem volitev, ki bi volivce spodbudil k udeležbi in bi imeli občutek, da lahko preko svojega predstavnika v DZ soodločajo ne glede na to, kje živijo - na podeželju ali v regionalnih središčih. - Ustavno sodišče bo odločalo glede referenduma o načrtovani investiciji v Slovensko vojsko. Menite, da je tako velika investicija ob dejstvu epidemije potrebna in upravičena? Seveda gre za upravičeno investicijo, gre za investicijo v našo vojsko, ki bi se izvedla v roku šestih let. Oprema naših vojakov je zastarela in neprimerna, zanimanje za delo v vojski upada. Nekako kar pozabljamo, da gre za našo vojsko in vojake, ki nam dajejo občutek varnosti in priskočijo na pomoč ob vsaki elementarni nesreči. Investicija se mi zdi še kako potrebna in upravičena, saj ne bo namenjena zgolj nabavi orožja, temveč tudi ostale opreme, ki jo vojska in njene enote potrebujejo za pomoč v naravnih in drugih nesrečah. - Slovenija se pripravlja na predsedovanje Evropski uniji v drugi polovici leta, predsedniku vlade Janezu Janši pa v zadnjem času očitajo nepremišljene zunanjepolitične poteze. Lahko to vpliva na kredibilnost Slovenije ob predsedovanju? Z oceno, da so bile nekatere zunanjepolitične poteze aktualne vlade nepremišljene, se ne strinjam! Spomnimo se na pismo, ki ga je evropskim voditeljem pisal naš predsednik vlade. Z njim je pozval evropske voditelje k strpnosti in vrnitvi k dogovoru glede delitve evropskih finančnih sredstev za spopad z epidemijo. Nemška kanclerka je javno pohvalila poziv predse- »Do konca preteklega leta smo tako uspeli v državnem zboru potrditi kar sedem takšnih paketov. Gre za največjo državno intervencijo v zgodovini samostojne Slovenije.« dnika slovenske vlade. In prav na osnovi njegovega poziva je prišlo do pozitivnega dogovora s Poljsko in Madžarsko in do uspešne delitve evropskih sredstev iz sklada za okrevanje. Jasen pokazatelj, da smo v zunanjepolitičnem prostoru zelo spoštovan partner oziroma država, je bila odločitev Hrvaške vlade, da jo je na vrhu Evropske unije zastopal naš predsednik vlade. Tudi angažiranost zunanjega ministra in ostalih ministrov kaže na to, da se Slovenija dobro in učinkovito udejstvuje na mednarodnem parketu. Bojazen glede predsedovanja v drugi polovici leta 2021 je zagotovo odveč. - Za konec kljub ne najbolj spodbudnim časom kakšna spodbudna misel za bralce Savinjskih novic? Preteklo leto se je globoko zarezalo v vsakdanje življenje vsakega izmed nas. Ne glede na to, pred koliko življenjskih preizkušenj nas je postavilo, smo vsak zase imeli tudi neskončno priložnosti za spoznanje, kaj v našem življenju resnično šteje. In ker so z novim letom prepletene tudi nove želje, upanja in pričakovanja, želim, da bi bilo to leto lepše in prijaznejše do vseh nas. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 9 Gospodarstvo BSH HIŠNI APARATI NAZARJE 50 let uspešne zgodbe v knjižni obliki Podjetje BSH Hišni aparati je jubilejno leto 2020, v katerem so praznovali 50 let delovanja tovarne v Nazarjah, sklenilo z izdajo knjige, ki nosi naslov 50 let uspešne zgodbe, podnaslov pa je 50 let lokacije Nazarje 1970-2020. »POSTATI PRVA IZBIRA V OČEH POTROŠNIKOV« V uvodnem delu knjige predgovoru vodstva podjetja in nagovoru predstavnikov BSH sledi predstavitev družbe, njenega poslanstva in vizije. »Zadali smo si cilj postati prva izbira v očeh potrošnikov po vsem svetu ter z inovativnimi gospodinjskimi aparati, vrhunskimi blagovnimi znamkami in izjemnimi rešitvami vplivati na dvig kakovosti življenja ljudi,« so med drugim zapisali v tem poglavju. 50 MEJNIKOV ZGODBE O USPEHU V drugem delu knjige je predstavljenih 50 mejnikov zgodbe o uspehu, ki so se zgodili skozi pet desetletij. Prvo desetletje 19701979 je bilo obdobje zaupanja, desetletje 1980-1989 je zaznamovalo spoštovanje, tretje desetletje 1990- V knjigi je predstavljenih 50 mejnikov zgodbe o uspehu, ki so se zgodili skozi pet desetletij. 1999 je bilo v znamenju sodelovanja, v obdobju 2000-2009 je bila izpostavljena odgovornost in usmerjenost v rezultate ter prihodnost, v petem desetletju pa je bila v ospredju zavzetost. Ker so prva štiri desetletja opisana že v knjigi, ki je izšla ob 40-letnici tovarne, je poudarek v tekstu in sliki na obdobju od leta 2010 do danes. RAZMIŠLJANJA OB JUBILEJU Sledijo razmišljanja ob jubileju, ki so jih prispevali posamezniki, ki so v preteklem obdobju pomembno vplivali na razvoj podjetja ali pa so nosilci vidnih funkcij v družbenoekonomskem sistemu. Skupni imenovalec vseh teh izjav je človeški faktor oziroma pomen kadrov za uspeh podjetja. Brez dobrih, zavzetih zaposlenih še tako vrhunska tehnologija ne pomeni nič. »PRAVA SIMBIOZA« Silvo Zdolšek, zaposlen v Hi- šnih aparatih od 1972 do 2009, je med drugim zapisal: »Po enajstih letih, kar sem v pokoju, še vedno rečem »pri nas«, ko je govora o BSH. Se vedno se počutim član firme. Ko se peljem mimo tovarne, se mi zdi, kot da se peljem mimo svoje hiše. Za nič, kar sem v 37 letih dela pustil tukaj, mi ni žal. Nekateri smo za ta projekt dali del svoje mladosti, ampak bilo je vredno. Po drugi strani nam je firma ogromno dala. Dala nam je znanje, širino, kolektiv ... To je bila prava simbioza.« RAST SE BO NADALJEVALA V nadaljevanju knjige so predstavljena glavna načela podjetja, skrb za kadre, inovativnost, kakovost, varnost in zdravje pri delu ter ravnanje z okoljem, družbena odgovornost, priznanja in nagrade ter blagovne znamke. Zelo zgovoren, povsem na koncu, je grafični prikaz, kako je podjetje v minulem obdobju raslo in doseglo sedanji obseg, rast pa se bo, glede na ambiciozne cilje, še nadaljevala. Tekst in foto: Franci Kotnik HISENSE GORENJE V novi tovarni TV aparatov v januarju dodatno zaposlovanje Na območju Gorenja v Velenju se je v prvem tednu po novem letu pričel postopni zagon proizvodnje v novi tovarni TV aparatov, teden za tem so začeli z rednim obratovanjem. V tovarni Hisense Europe Electronic dela že več kot 350 zaposlenih. Po navedbah družbe Hisense Gorenje nameravajo do konca januarja število zaposlenih povečati na 520. Se vedno zaposlujejo tudi v tovarnah gospodinjskih aparatov. V ZAGONSKI FAZI 800 TELEVIZORJEV DNEVNO V TV tovarni bodo izdelovali televizijske aparate pod blagovno znamko Hisense za evropski trg. Proizvodnja bo potekala v dveh izmenah in v začetku na treh proizvodnih linijah. 2e v februarju bodo zagnali dodatni dve, ob polni zmo- gljivosti bo proizvodnja torej potekala na petih linijah. V zagonski fazi prvih tednov bodo predvidoma izdelali okrog 800 TV aparatov dnevno, ko bo vzpostavljena celotna proizvodnja, bodo v prvi fazi izdelovali dva milijona televizijskih aparatov letno. Nato nameravajo glede na zahteve trga proizvodno zmogljivost v naslednjih dveh letih povečevali do skoraj 4 milijonov TV aparatov letno. MOŽNOST PREZAPOSLITVE PONUDILI GORENJEVIM DELAVCEM Možnost prezaposlitve v TV tovarno so najprej ponudili zaposlenim iz Gorenja, ki so se konec decembra usposabljali za delo na novih delovnih mestih, hkrati so letos v TV tovarni dodatno zaposlovali. 2e do konca januarja bo delo tako dobilo 80 dodatnih delavcev. V Gorenjevih tovarnah gospodinjskih aparatov bodo z dodatnim zaposlovanjem nadomeščali prezaposlitve v TV tovarno, prav tako bodo v prihodnjih mesecih v Gorenju še dodatno zaposlili več sto delavcev. SLOVENIJA SEDEŽ EVROPSKEGA DELA SKUPINE HISENSE Hisense z naložbo podpira strategijo centraliziranja proizvodnih baz v Evropi ter tako povečuje učinkovitost delovanja, tudi s stroškovnega vidika, Slovenija pa je postala center Hisensovih proizvodnih operacij, prav tako tudi sedež evropskega dela skupine. 500 DELOVNIH MEST ZA VELENJE IN ŠIRŠO REGIJO Kot so navedli v Hisense Gorenju, je naložba pomembna za Ve- lenje in širšo regijo, saj vzpostavitev proizvodnje TV aparatov, prispeva k zmanjšanju lokalne brezposelnosti, k širitvi proizvodnih aktivnosti, trajnostnemu razvoju 7 milijonov evrov je bila vredna naložba v tovarno TV aparatov. ter večji konkurenčnosti in internacionalizaciji. Dodana vrednost nove TV tovarne v smeri razvoja regije bo tudi možnost vzpostavitve lokalne dobaviteljske mreže, s čimer podpirajo razvoj malega gospodarstva. Uradno odprtje nove tovarne bo, upoštevajoč epidemiološko situacijo, predvidoma v februarju. Barbara Rozoničnik 10 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 Iz občin, Ljudje in dogodki, Gospodarstvo KONEC TEDNA NAVAL NA PRILJUBLJENE IZLETNIŠKE TOČKE Sankači, smučarji in pohodniki zavzeli bele poljane Minuli konec tedna so iz priljubljenih izletniških točk po državi poročali o kolonah avtomobilov in množicah sonca in snega željnih obiskovalcev. Tudi v idilično zasneženi Zgornji Savinjski dolini je na vstopnih točkah in izhodiščih za priljubljene planinske cilje nastajala gneča predvsem zaradi nepravilnega parkiranja. Obiskovalci so ponekod vozila zaradi obilice snega in pomanjkanja parkirišč puš- Promet je bil v preteklih dneh nekajkrat močno oviran tudi na regionalni cesti na Črnivcu. SMUČIŠČE GOLTE frnivac i)«. 01.2021 ni :ÙJt 26 ; i« * ■ ■ Po tednu dni obratovanja naprave ponovno stojijo Od petka, 8. januarja, zaradi slabe epidemiološke slike v državi velja nov vladni odlok, ki prepoveduje obratovanje smučišč. V prejšnji številki časopisa smo poročali, da so glede na predpisane ukrepe na smučišču Golte pri spodnji postaji nihalke v Zekovcu zagotovili možnost hitrih testov na koronavirus, a se je situacija ponovno povsem spremenila. POŠKODBE SMUČARJEV DODATNO BREME ZA ZDRAVSTVENI SISTEM Po besedah ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca so se za zaprtje odločili, ker so poškodbe sestavni del rekreativnega smučanja, te pa bi še dodatno obremenile bolnišnice in zdravstveno osebje. Direktorica družbe Golte Suzana Srdič nam je povedala, da je ministrov argument o dodatnem bremenu zdravstvenega sistema neprimeren. Kot pravi, so pretekli konec tedna večino smučišč preplavili sankači, smučarji, sprehajalci in pohodniki ter se nenadzorovano družili, brez mask, minimalne razdalje in testov, ki so bili do prepovedi obratovanja žičniških naprav obvezni za osebe starejše od 12 let. Direktorica družbe Golte Suzana Srdič: »Računamo na finančno pomoč države.« ŽIČNIČARJI PRIČAKUJEJO FINANČNO POMOČ »Smo sredi januarja, zato se bojimo, da je za nas letošnja sezona končana. Izpad prihodka in poslovna škoda sta velika. Računamo na finančno pomoč države,« je zaključila Srdiceva. Finančno pomoč države je napovedal tudi minister Vr-tovec, smučarje in lastnike žični-ških naprav pa prosil za razumevanje. Barbara Rozoničnik, foto: osebni arhiv čali kar na cesti. S tem je bil onemogočen normalen potek prometa in dostop interventnim službam. Iz Občine Luče poročajo o težavah pri dostopu do Velike planine, kjer krajši cestni odsek poteka preko njihove občine. Cesta po besedah župana Cirila Rosca ne prenese takšnega prometa, še zlasti ne v zimskem času. Občina je posredovala pri dodatnem pluženju in razširitvi cestišča, tja so napotili občinske redarje, ki so opozarjali lastnike nepravilno parkiranih vozil. Delovanje so usklajevali s kamniško stranjo, da je pro- OBČINSKI SVET LJUBNO met potekal čim bolj nemoteno. Promet je bil v preteklih dneh nekajkrat močno oviran tudi na regionalni cesti proti Črnivcu, ker so obiskovalci po poročanju Občine Gornji Grad parkirali vozila na obeh straneh ceste. Zaradi močno zoženega cestišča je bil še zlasti otežen pretok za večja vozila. Na lokalnih in gozdnih cestah je bil promet oviran na nekaterih izhodiščih za priljubljene planinske cilje, kot sta Menina in Le-penatka. Na teh izhodiščih so pohodniki parkirali tudi na zasebna zemljišča in domačinom v nekaterih primerih onemogočali dostop do doma, zemljišča ali ovirali izvajanje dejavnosti. Tudi ob gibanju v naravi je potrebno upoštevati ukrepe za preprečevanje prenosa okužb s koronavi-rusom. Velik obisk nekaterih izletniških točk lahko vzbuja skrb za nadaljnje širjenje okužb, zato je potrebna odgovornost posameznikov, da se v primeru množičnega obiska odločijo za drugo lokacijo. Zaradi poškodb pri aktivnostih na snegu pa so imeli nekaj dela tudi reševalci. Barbara Rozoničnik Zagotovljen denar za kulturo in šport Ljubenski svetniki so na decembrski seji sprejeli letni program kulture in športa. V občinskem proračunu za leto 2021 je za sofinanciranje programov kulture zagotovljenih 62.270 evrov, za šport pa 151.150 evrov. V okviru sredstev za kulturo je za sofinanciranje programov območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti namenjenih 1900 evrov, za Osrednjo knjižnico Mozirje pa 49.370 evrov. Ostala sredstva v višini enajst tisoč evrov bodo preko razpisa razdelili za sofinanciranje izvajalcev programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Za programe športa, ki jih izva- jajo javne organizacije in ustanove (vrtec in osnovna šola) in zasebne športne organizacije (klubi, društva, zveze društev, drugi zasebni izvajalci) je v letošnjem proračunu zagotovljenih 28.400 evrov. Poleg navedenega zneska so v proračunu zagotovljena sredstva za sofinanciranje izvedbe tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih v višini deset tisoč evrov, za obnovo športnega parka Foršt 95 tisoč evrov, za financiranje izgradnje skakalnega centra v Savini 17.500 evrov in 250 evrov za projekt Veter v laseh. Skupaj je za letni program športa namenjeno 151.150 evrov. Štefka Sem Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 11 p Ljudje in dogodki, Iz občin ŠTEVILNI JUBILEJI V LETU 2021 Razlogov za praznovanje letos ne bo manjkalo Iz burnega in predvsem stresnega leta 2020 smo stopili v novo leto. Če kdaj, se verjetno tokrat še toliko bolj vsi sprašujemo, kaj nam prinaša leto 2021. Z gotovostjo lahko rečemo le, da nam prinaša kar nekaj jubilejev, tako lokalnih kot tudi širše pomembnih. Kako jih bomo lahko obeležili, zaenkrat še ni jasno. JUBILEJI ZA RAZVEDRILO IN ZABAVO Eden zabavnejših jubilejev v letošnjem letu bo zagotovo 130. rojstni dan Pusta Mozirskega. Prvi viri pričajo o vragolijah mozirskih pustna-kov okoli leta 1891. Mozirski kronist Ziga Laykauf je leta 1921 zapisal, da Mozirjani pustne norčije uganjajo že 30 let. Letos naj bi mozirski pustna-ki »okol ofirali« sredi februarja, ali jim bo to dovoljeno, pa bomo šele videli. Avgusta bo praznično v Smihelu nad Mozirjem, kjer načrtujejo 45. izvedbo Ovčarskega praznika. Za obiskovalce pripravljajo dva dni etnografije, sejmarjenja, zabave in odlične kuli-narike. Jubilej bo praznoval tudi festival Bicka, ki se je začel v Solčavi septembra 2011 z namenom seznaniti širšo javnost z rejo avtohtone pasme jezersko-solčavske ovce, še zlasti s predelavo volne. Še en svetel jubilej bomo obeležili v letu 2021: pred 50 leti je elektrika prišla še v zadnji del Zgornje Savinjske doline. Za občinski praznik je prvič posvetila žarnica pri Sv. Duhu in v Matkovem kotu. VISOKI OBLETNICI CENJENIH UMETNIKOV V Lučah bodo obeležili 120-letnico rojstva cenjenega skladatelja Blaža Arniča. Pred petdesetimi leti, ob njegovi 70-letnici, je v Slovenski filharmoniji potekal koncert njegovih del. Orkestru slovenske filharmonije je takrat dirigiral sin pokojnega skladatelja, Lovrenc Arnič. Letos mineva tudi 140 let od rojstva še enega cenjenega slovenskega umetnika, in sicer slikarja Frana Tratnika. Rojen je bil v Potoku v sedanji občini Nazarje. Zaradi gorja, ki ga je srečeval na svoji življenjski poti, je veliko njegovih del globoko socialnih. V Lučah se bodo letos spomnili še ene pomembne kulturne pridobitve. Leta 1971, torej pred 50 leti, so bile na lučki osnovni šoli in njenih podružnicah prvič podeljene bralne značke za takratno Kajuhovo bralno značko. 20 LET ŠPORTNE DVORANE IN MUZEJA V NAZARJAH Razvoj Zgornje Savinjske doline skozi pretekla desetletja lahko prepoznamo tudi skozi in-frastrukturne pridobitve. V Lučah so pred 45 leti dobili zdravstveno postajo, skrb za zdravje Lu-čanov je prevzel zdravnik Anton Zunter. Aprila pred dvajsetimi leti so v Nazarjah odprli športno dvorano, avgusta so na Ljubnem ob Savinji predali namenu sodobno skakalnico s plastično podlago, septembra pa je v Nazarjah prve obiskovalce sprejel Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec - prvi muzej v dolini in sploh prvi z lesarsko tematiko v Sloveniji. DESETLETNICE V Solčavi je leta 2011 po dveh desetletjih svoja vrata ponovno odprla povsem prenovljena Rin-ka, večnamenski javni objekt, ki z raznovrstnimi dejavnostmi pomembno prispeva k trajnostne- Letos mineva tudi 140 let od rojstva slikarja Frana Tratnika, ki je bil rojen v Potoku. (Foto: Berthold) mu razvoju Solčavskega. Na Ljubnem so istega leta odprli prenovljen hotel Planinka. Spomladi bo minilo desetletje od otvoritve prizidka Glasbene šole Nazarje, septembra pa bo minilo deset let od odprtja novih poslovnih prostorov v tovarni BSH Hišni aparati v Nazarjah. Prvi viri pričajo o vragolijah mo-zirskih pustnakov okoli leta 1891. Mozirski kronist Žiga Laykauf je leta 1921 zapisal, da Mozirjani pustne norčije uganjajo že 30 let. JUBILEJI DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Ob naštevanju obletnic ne smemo pozabiti na društva in organizacije, ki pomembno pripomorejo k prepoznavnosti krajev, kjer delujejo. Lju-benski gasilci bodo praznovali 135 let delovanja. Pred 90 leti je bila ustanovljena gorska reševalna služba v Celju. Istočasno so bili ustanovljeni reševalni oddelki v Lučah, Solčavi in Logarski Dolini. Člani Društva upokojencev Rečica ob Savinji se bodo, če bo to dopuščala epidemiološka slika, srečali na 70. občnem zboru, praznovali pa bodo tudi člani društva Sožitje Zgornje Savinjske doline, za katerim bo v letu 2021 35 let dela z osebami z motnjami v duševnem razvoju. Deset let delovanja bo obeležila mozirska skavtska organizacija, ki je začela delovati na pobudo mozirskega župnika Sandija Korena in takratne ka-tehetinje Barbare Simonič. 15 let bo minilo od začetka delovanja najmlajše zgornjesavinjske občine Rečica ob Savinji, pred 20 leti pa so Solčavani prvič nazdravili občinskemu prazniku, ki ga praznujejo na godovni dan njihove farne zavetnice Marije Snežne. Tatiana Golob OBČINA RECICA OB SAVINJI pomoči za novorojence ostaja enaka V prostorih Medgen borze je decembra potekala 14. redna seja rečiškega občinskega sveta. Predstavljen in sprejet je bil posodobljen pravilnik o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka v občini. NOVOROJENEC IN STARŠ S STALNIM PREBIVALIŠČEM V OBČINI Nov pravilnik vsebinsko ne predstavlja bistvenih sprememb, v smislu varovanja osebnih podatkov pa je skladen z zakonodajo. Upravičenec do denarne pomoči je eden od staršev otroka pod pogojem, da ima skupaj z novorojencem državljanstvo Republike Slovenije in vključno od dneva rojstva novorojenca do dneva oddaje vloge stalno prebivališče v občini Rečica ob Savinji. 200 EVROV DOBRODOŠLICE NOVOROJENIM OBČANOM Pravico do denarne pomoči uveljavlja upravičenec s pisno vlogo na predpisanem obrazcu, ki je na voljo na sedežu občine in na njeni spletni strani, najkasneje v roku šestih mesecev od otrokovega rojstva. Pravico do enkratne denarne pomoči lahko uveljavlja tudi druga oseba, ki je zakoniti zastopnik otroka. Višina denarne pomoči ostaja enaka in znaša 200 evrov neto. Posodobljen pravilnik stopi v veljavo s 1. januarjem. Barbara Rozoničnik 12 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 12 Zgodovina in narodopisje Ignac Orožen o cerkvi in kapeli v Šentjoštu PETER WEISS V tem nadaljevanju poti po podružničnih cerkvah v Zadrečki dolini proti zahodu je za dvema cerkvama na Čreti na vrsti šentjošt ali Sveti Jošt v Rovtu pod Menino (ali nad Vranskim). Tukajšnja cerkev svetega Jošta ter kapela svetih Gervazija in Protazija spadata v župnijo Šmartno ob Dreti. Opis Ignaca Orožna je bil leta 1877 objavljen v nemški knjigi Dekanija Gornji Grad, in sicer na straneh 125127. - Prevod v slovenščino z nujnimi opombami v oglatih oklepajih ter fotografiji in pripis o imenih zavetnikov je prispeval urednik tele strani. PODRUŽNIČNA CERKEV SVETEGAJOŠTA [Pri Orožnu: St. Judok.] Leži na južnem pobočju Črete nad Podgra-dom, tik ob meji lokalije. Cerkev je zelo stara in pod zapisom sant Jost Cerkev svetega Jošta z zahoda - v uradu Dreta v gornjegrajskem urbarju leta 1426, stran 61 - z gotovostjo razumemo to cerkev. Leta 1631 izvemo o cerkvi iz [latinsko pisanega] vizitacijskega zapisnika tole: »Cerkev svetega Jošta na gori. V njej so trije oltarji: prvi -v prezbiteriju - se imenuje po zavetniku in je posvečen, drugi - na ženski strani [levi, gledano od vhoda proti oltarju] - blažene Device Marije in ni posvečen, tretji svetega apostola Jakoba in je posvečen. V zakristiji je oltar svete Lucije, posvečen, ki pa naj se odstrani. Tu je 39 krav in 64 ovc, v vranski župniji pa 32 krav in 33 ovc.« 1686, 16. aprila, je v Gornjem Gradu župnik Janez Jurij Ernst pisno potrdil, da je Anton Pod Lipoj [= Podlipnik?] po smrti Pankraca Struclja pridobil zase pod Lipo ležečo njivo s pašnikom, ki je bila nekoč podarjena cerkvi svetega Jo-šta, in mora zdaj vsako leto od tega plačevati cerkvi 1 goldinar in 30 krajcarjev. Trenutno ima cerkev poleg glavnega oltarja dva stranska na ženski strani, namreč svete Lucije iz leta 1720 in blažene Device Marije. Tretji stranski oltar je svetega Jurija na moški strani. Zelo star je tukajšnji zvon, na katerem je z velikimi spačenimi črkami napisano Jacobus me fecit [= Jakob me je naredil]. 1867 je dobila cerkev nov veliki zvon. 1868 so bili priskrbljeni trije novi stranski oltarji. KAPELA SVETIH GERVAZIJA IN PROTAZIJA Kapela svetih Ger-vazija in Protazija na Čreti je od podružnične cerkve svetega Jo-šta oddaljena le četrt ure hoda. Vizitacijski zapisnik iz leta 1631 poroča o njej [v latinščini] takole: »Cerkev svetih Ger-vazija in Protazija ima en oltar. Urejene line v prezbiteriju in v cerkvi je treba povečati in jih zastekliti. Nima lastnine. Vpisani sta dve maši.« Kapela je bolj majhna, ima strop iz desk in je čisto preprosta stavba. Pod cesarjem Jožefom [II., vladal je v letih 1780-1790] so kapelo zaprli in potem je bil v njej baje nekaj časa ovčji hlev, pozneje pa je bila spet obnovljena. 1861 so to kapelo zaradi pomanjkanja potrebne opreme prenehali uporabljati za cerkvene namene. To je pripravilo okoliško občino do tega, da jo je spet obnovila. Postavljen je bil nov glavni oltar, odstranili so že trhli polici na stranskih stenah, ne pa tudi slik, ki sta bili postavljeni na njih in ki sta dobili nov okvir. Potem so obnovili tudi stav- Cerkev svetih Gervazija Leta 1858 je imela kapela star, že poškodovan krilni oltar svetih Ger-vazija in Protazija. Na vsaki strani glavnega oltarja sta bili na stenah dve oltarju podobni polici, na katerih sta stali dve oltarni sliki s širokimi okvirji. in Protazija z jugozahoda bo kapele ter oskrbeli drug zvon, in to obenem s cerkveno opremo; oltar je 19. junija 1868 ponovno posvetil gornjegrajski dekan Jožef Florjančič [1806-1876, umrl kot župnik v pokoju pri svetem Frančišku v Radmirju]. SE O IMENIH CERKVENIH ZAVETNIKOV Cerkvene stavbe povezujemo s svetniki, katerih ime nosijo; to so cerkveni zavetniki ali patroni: njihova imena se večinoma ujemajo s tistimi v (katoliškem) cerkvenem koledarju. V njem je napisano, kdaj praznuje kak svetnik, z njim vred pa imajo tistega dne god vsi nosilci istega ali podobnega imena obeh spolov, zato Frančiške in Francke in Fanike (ter Franciji in Frančki in Franci) godujejo na praznik svetega Frančiška, teh pa je spet več (Asiški, Ksaverij, Saleški ...) in imajo godove na različne dneve v letu. Imena so povezana z usodami, ki so jih praviloma ob smrti doživeli svetniški nosilci imen. Ob tem so se razvile mnoge legende, bolj ali manj izmišljene zgodbe, ki jih ponavljamo, verjamemo pa jim kakor kdo. Naši verni predniki so jih povezovali s posebno naklonjenostjo ob odganjanju bolezni ali pri določenih poklicih in opravilih. Iz takih prvotno osebnih imen so se razvila krajevna imena (Šmartno iz sveti Martin, šent Martin), svojega patrona imajo celo konji (svetega Štefana), z godom svetega Martina 11. novembra se povezuje nastanek vina iz mošta v tistem letu. Z godovi so nasploh povezane šege, ki so ljudem včasih razgibale običajni vsakdan; nekdaj se rojstni dan sploh ni praznoval, za god pa so vedeli vsi. Nekatera imena cerkvenih zavetnikov so bila kot osebna imena obujena v zadnjem času, recimo Jošt, ali pa jih srečujemo res le še kot zavetniška imena določenih cerkev (Gervazij in Protazij nastopata v paru, Felicijan, ki je v naših krajih priimek, Radegunda). Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 13 Iz občin OBČINA GORNJI GRAD Občinska uprava preseljena v nove prostore Z novim letom se je gornjegrajska občinska uprava z županom Antonom Spehom na čelu preselila v preurejene prostore v tako imenovani objekt Petelinjek, ki je tudi od zunaj dobil novo, lepšo podobo. Pogoji za selitev so bili izpolnjeni, ko sta gornjegrajska Komunala in občina uredili medsebojna razmerja in je lastništvo prešlo v roke občine. BLIŽJE ŠOLI IN ZDRAVSTVENEM DOMU Prednost nove lokacije je lažji dostop za starejše, saj je veliko manj stopnic. Pridobili so lep- še in boljše delovne prostore, vključno s sejno sobo, ki so jo prej imeli v najemu. S selitvijo so se približali osnovni šoli in zdravstvenem domu oziroma središču dogajanja po izgradnji obvoznice skozi kraj. ZAVOD ZA GOZDOVE PRIDOBIL PRENOVLJENE PROSTORE Občina se je lani dogovorila z gornjegrajsko krajevno enoto Zavoda za gozdove Slovenije in etažnimi lastniki stanovanj za zamenjavo prostorov. Po dogovoru so gozdarjem v pritličju uredili nove prostore in tako v prvem nadstropju pridobili dva prostora, kar jim je zagotavljalo dovolj prostorskih kapacitet za zaposlene v občinski upravi in zaposleni na Komunali Gornji Grad, ki sta tudi ostali v Petelinjeku. Zupan Anton Špeli je mnenja, da so novi prostori veliko bolj prijetni in lažje dostopni vsem ter že na prvi pogled izražajo urejenost in stabilnost same občine. Štefka Sem Župan Anton Špeh in občinska uprava sta od novega leta dalje v prenovljenih prostorih v Petelinjeku. Objekt je tudi od zunaj dobil lepšo podobo. (Foto: AS) V LETU 2021 SE OBETA VEČ DAVČNIH NOVOSTI Ob umiritvi epidemije lahko pričakujemo pestro davčno dejavnost V letošnjem letu se na področju davčne zakonodaje obeta več novosti, prve so v veljavo že stopile. Z letom 2021 je tako začel veljati nov zakon o davku na motorna vozila, sredi leta se obeta sprememba pri obračunavanju DDV na prek spleta kupljeno blago. Na mizi za obravnavo je še sveženj predlogov za poenostavitev postopkov, ki segajo na področje davkov. Vlada je nakazala tudi interes za spremembe pri obdavčitvi dohodkov. MANJ DAVKA NA MOTORNA VOZILA Z januarjem je v veljavo stopil nov zakon o davku na motorna vozila, ki je obdavčitev motornih vozil preoblikoval tako, da je namesto prodajne cene odločilna okolj-ska komponenta. Hkrati je vlada z njim odpravila dodatni davek na luksuzne avtomobile. Poznavalci ocenjujejo, da bo zaradi prenove sistema obdavčitve motornih vozil pobranega za približno dve tretjini manj davka na motorna vozila. NIČ VEČ BREZ DAVKA ZA PAKETE DO 22EVROV Spremembe prinašajo tudi nova evropska pravila pri obračunavanju DDV na prek spleta kupljeno blago tako znotraj unije kot iz tretjih držav. S 1. julijem se obračunavanje zaostruje, med drugim ne bo več neobdavčenega blaga zanemarljive vrednosti, to je do 22 evrov. Spremembe mora Slovenija vnesti tudi v domačo zakonodajo. V NAČRTU VEČ DAVČNIH SPREMEMB, A ŠELE Z 2022 Strateški svet za debirokratizaci-jo je lansko jesen predstavil obsežen sveženj predlogov za poenostavitev postopkov, nekateri predlogi segajo na področje davkov. Med temi so znižanje stopnje davka od dohodkov iz kapitala s 27,5 na 25 odstotkov, uvedba 6. dohodninskega razreda z zgolj desetodstotno davčno stopnjo, obdavčitev dobičkov pri trgovanju s kriptovalutami in uvedba socialne kapice za zaposlene z bruto plačo nad 6000 evrov. Premier Janša je sicer že opozoril, da je za uveljavitev davčnih sprememb potreben čas, zato jih ni za pričakovati pred letom 2022. V vladi se zavzemajo tudi za bolj konkurenčno obdavčitev dela, govora je o spremembah pri obdavčitvi dohodkov, med drugim o zvišanju splošne olajšave pri dohodnini. OLAJŠAVE PRINAŠA TUDI PKP 7 Različne kategorije davčnih za- vezancev pa čakajo tudi spremembe iz sedmega paketa protikorona ukrepov (PKP 7), ki je v veljavo stopil zadnji dan v 2020. V zakonu do- ločeni dodatki zaposlenih za delo v rizičnih razmerah pri izvajalcih socialno varstvene in zdravstvene dejavnosti ter nekaterih drugih dejavnosti se za odmerni leti 2020 in 2021 ne vštevajo v davčno osnovo za odmero dohodnine. PKP 7 predpisuje tudi začasno omejitev začetka postopkov davčne izvršbe, z izjemo nujnih zadev. Poleg tega zakon določa, da se prejemki, ki so izplačani na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, izvzamejo iz izvršbe. Roman Mežnar S 1. julijem ne bo več neobdavčenega blaga zanemarljive vrednosti, to je do 22 evrov. 14 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 Iz občin, Politika SANACIJA ODSEKA SOLČAVSKE PANORAMSKE CESTE Popolna zapora predvidoma do konca junija Asfaltiran odsek Solčavske panoramske ceste med Domom duhovnih vaj sester Logar in mejnim prehodom Pavličevo sedlo je od marca lani zaradi sanacije zaprt. Dolgotrajna in tehnično kompleksna dela potekajo v okviru odprave posledic po naravnih nesrečah in bodo zaključena predvidoma konec junija. CESTA POVEZUJE SOLČAVSKO S SOSEDNJIMI REGIJAMI Obvoz je možen po makadamski cesti skozi Matkov kot ali iz Solčave čez Podolševo. Solčavska panoramska cesta ni pomembna zgolj za domačine in turizem, ampak tudi za Na 440 metrov dolgem odseku so izvedli več podpornih in opornih kamnitih zložb, narejeno je globoko temeljenje treh pilotnih sten na globini od 16 do 22 metrov. Dolgotrajna in tehnično kompleksna dela so s prihodom zime ustavili, nadaljevali jih bodo spomladi. (Foto: Karel Krivec) celotno Zgornjo Savinjsko dolino in širšo regijo, saj povezuje Gorenjsko, avstrijsko Koroško in Koroško s Šaleško dolino. Obnova je ocenjena na 2,3 milijona evrov, Direkcija RS za infrastrukturo, ki vodi projekt, pa ga je morala med sanacijo prilagoditi dejanskim razmeram na terenu, zato se je rok izvedbe podaljšal. NOVOSTI PRI NAMENITVI DELA DOHODNINE ZA DONACIJE Čas za lanske zamudnike še vse do 31. maia OBMOČJE PLAZU GEOTEHNIČNO ZAHTEVNO V sklopu del bo izvajalec VOC Celje poleg sanacije plazu izvedel rekonstrukcijo ceste. Območje je geotehnično zelo zahtevno, izvajanje del poteka v utesnjenem prostoru ob popolni zapori ceste, kjer posameznih aktivnosti ni mogoče izvajati vzporedno. Na 440 metrov dolgem odseku so izvedli več pod- OBČINA REČICA OB SAVINJI V pripravi prilagojen program za predšolske otroke Številne nevladne organizacije in zamudniki med davčnimi zavezanci so zagotovo veseli ukrepa, ki ga je določil sedmi protikoronski zakon glede povečanja odmerjene dohodnine za financiranje upravičencev do donacij in hkrati podaljšanega časa za možnost nakazila. NOVOST V UPORABI ŽE ZA ODMERNO LETO 2020 Nevladne organizacije bodo po novem upravičene do donacij v višini 1 odstotka odmerjene dohodnine, ne več 0,5 odstotka. Ukrep bo veljal trajno. Novost je v uporabi že za odmerno leto 2020, kar pomeni, da se bo v letu 2021 vsem prejemnikom tovrstnih donacij znesek avtomatično podvojil, zato zavezancem ni potrebno oddati nove zahteve za namenitev. Zahteve za določitev zneska donacij iz dohodnine za leto 2020 je treba poslati do 31. maja 2021, kar je tudi novost. Podporniki za dona-cijo dela dohodnine za leto 2020, ki pred novim letom niso sprejeli odločitve, se tako lahko odločijo še do zadnjega dne v maju 2021. Posledično se spreminja tudi rok za nakazilo donacij nevladnim organizacijam. FURS bo zbrane zneske donacij nakazal nevladni organizaciji do 30. septembra oziroma do 31. januarja v letu, ki sledi odmer-nemu letu za dohodnino. DONACIJA ZA NAJVEČ DESET ORGANIZACIJ Do sedaj so lahko podporniki donacijo namenili le petim organizacijam, po novem lahko določijo do največ 10 organizacij, pri čemer morajo vsaki nameniti najmanj 0,1 odstotka dohodnine. Od 14. januarja naprej je na portalu eDavki na voljo tudi nov obrazec za nameni-tev dela dohodnine. RM Rečiški občinski svetniki so na decembrski seji po skrajšanem postopku potrdili spremembo Odloka o ustanovitvi Javnega vzgoj-no-izobraževalnega zavoda (JVIZ) Mozirje, pod okrilje katerega spada tudi vrtec Lipa na Rečici ob Savinji. Sprememba odloka bo omogočila izvajanje programa predšolske vzgoje za otroke s posebnimi potrebami, program pa se bo izvajal v rečiškem vrtcu. POSEBNA OBRAVNAVA LE V RAZVOJNIH ODDELKIH JVIZ Mozirje obiskujejo tudi otroci, ki na podlagi mnenja razvojne ambulante potrebujejo posebno obravnavo. Takšna obravnava se lahko izvaja le v razvojnem oddelku. Na Rečici ob Savinji poteka postopek odprtja takšnega oddelka v enoti Lipa. Za izvajanje programa je bila pot- pornih in opornih kamnitih zložb, narejeno je globoko temeljenje treh pilotnih sten na globini od 16 do 22 metrov, katerih skupna dolžina znaša 127 metrov. S pričetkom zime so dela prekinili, saj se plaz nahaja na nadmorski višini približno 1100 metrov. S sanacijo bodo nadaljevali spomladi. Na 2,3 milijona evrov je ocenjena sanacija odseka Solčavske panoramske ceste. OBMOČJE PANORAMSKE CESTE VSE BOLJ OBISKANO Območje ob panoramski cesti iz leta v leto privablja več obiskovalcev. Potrebam lokalnega prebivalstva in turizma je prisluhnila tudi država, ki je v okviru rednega vzdrževanja cesto na nekaj odsekih že sanirala. V prihodnje je predvidena modernizacija makadamskih turističnih cest 2ibovt-Sv. Duh-Podol-ševa in Solčava-Podolševa. Barbara Rozoničnik rebna dopolnitev odloka, in sicer da lahko Vrtec Mozirje poleg dejavnosti vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok izvaja prilagojen program za predšolske otroke v dveh notranjih organizacijskih enotah. ZAGOTOVLJENA SREDSTVA ZA UREDITEV POTREBNEGA PROSTORA Ko bodo s strani ministrstva za izobraževanje, znanost in šport prejeli soglasje k odprtju razvojnega oddelka, bodo pristopili k urejanju prostora. Za zagotovitev pogojev za izvajanje programa je občina predvidela sredstva za rekonstrukcijo dosedanjih društvenih prostorov v stavbi, ki si jo vrtec deli z občinsko upravo, in posledično selitev društvene dejavnosti v prostore Medgen borze. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 15 Intervju BOŠTJAN NAPOTNIK - NAPO »Nič ne sme iti v nič je moto, ki sem ga posvojil v nazarski mamini kuhinji« - Ste pravi multipraktik. Kako vse te svoje dejavnosti umestite v 24 ur, torej v en dan? Malo pomaga, da ne delam vsega naenkrat in ne vsega vsak dan. Pa seveda tudi to, da je vsem stvarem, ki jih počnem, skupno to, da posamične aktivnosti niso zelo obsežne in jih lahko potem znotraj dneva ali tedna zlagam kot tetris in upam, da se bodo čim bolje sestavile skupaj. In da ne bom česa pomembnega pozabil. - Kaj vam pomeni hrana? Je to tudi možnost druženja? Nekje sem prebrala, da o hrani razmišljate večplastno. Zakaj? Ker je hrana večplastna. 2e res, da jo lahko jemljemo zelo osnovno - kot gorivo za življenje. Ampak hrana je seveda veliko več - na nek način nas določa, kdo smo in kam spadamo. Spomini na otroštvo so skoraj vedno povezani s hrano, z jedmi, ki smo jih jedli kot otroci: - Ste avtor kuharskih uspešnic Kuhinja za prave moške in Orodjarna. Lahko pričakujemo kaj novega? Ja, počasi bo res treba narediti kaj novega -obe knjigi sta namreč trenutno razprodani. Moja urednica pri Cankarjevi založbi me že priganja, naj v knjižno obliko spravim svojo koronsko ku-harijo, ki jo sicer kar pridno beležim na instagra-mu, po glavi se mi suče še nekaj drugih konceptov, ampak očitno še niso dovolj dozoreli, da bi že čutil potrebo, da jih prelijem na papir. Sem pa tak tip pisca, da potrebujem priganjanje, priga-njanje in še malo več priganjanja. - Ste mojster improvizacije, jo uporabljate tudi v kuhinji? Tudi, ampak z leti, predvsem pa z družino, je prišla tudi zavest, da je treba stvari v kuhinji tudi načrtovati - če veš, kaj približno boš kuhal ali jedel danes, jutri in pojutrišnjem, lahko bolj ra- Boštjan Napotnik - Napo: »Moja urednica pri Cankarjevi založbi me že priganja, naj v knjižno obliko spravim svojo koronsko kuharijo.« (Foto: MMC/Miloš Ojdanic) Boštjan Napotnik - Napo je otroštvo preživel v Nazarjah. Nato ga je pot zanesla v Ljubljano, kjer je začel delati tudi na Radiu Študent. Javnost ga je spoznala tudi kot voditelja različnih prireditev, stand-up komedijanta, blogerja, ljubitelji kulinaričnih oddaj so ga lahko opazili v kuharskih oddajah Desetka. Je tudi priznan slovenski hiphop analitik. Danes je kreativni direktor v eni od oglaševalskih agencij. Kot rekreativni kuhar obiskuje gostilne in piše recenzije za Mladino. Izpod njegovih rok sta nastali že dve kuharski knjigi. Njegove kuharske mojstrovine je mogoče najti tudi na blogu Kruh in vino. - Bi še kaj dodali k temu opisu? Ali to vse drži? Ja, vse napisano je v nekem trenutku držalo. Kot gledališki improvizator zdaj nisem več ravno aktiven, tudi radijec sem bolj rekreativen - bolj za hec kot zares vsak četrti ponedeljek v mesecu vodim jutranji program na Radiu Študent, čeprav se mi vedno bolj bližajo leta, ko bom študent univerze za tretje življenjsko obdobje. No, se pa še vedno na zgornji spisek lahko kaj doda; zadnja leta velikokrat pripovedujem pravljice, ne le za otroke, pravzaprav še raje za odrasle. V bistvu se zgodbam dela kar malo krivica, da se jih namenja samo otrokom - zanimive so in iz njih lahko veliko dobrega potegnemo tudi odrasli. vse, ki smo odraščali v Zgornji Savinjski dolini, ne povezuje samo naglas, ampak tudi, da vemo, kako lepo diši sveže prerezan savinjski želodec in kako super kombinacija so smetanove murke in zabeljen fižol. Hrana pa je tudi socialno lepilo: sveži zaljubljenci svoje partnerje peljejo na večerjo, poslov- »Vse, ki smo odraščali v Zgornji Savinjski dolini, ne povezuje samo naglas, ampak tudi, da vemo, kako lepo diši sveže prerezan savinjski želodec in kako super kombinacija so smetanove murke in zabeljen fižol.« neži navezujejo stike na službenih kosilih, prijatelje povabimo k sebi na večerjo ali piknik, vsa praznovanja so povezana s hrano, celo od pokojnikov se poslovimo na skupnem obroku, sedmini. cionalno nakupuješ hrano, porabiš manj časa, predvsem pa vzpostaviš nek red, ki je za uravnoteženo prehrano zelo pomemben. Seveda pa zmožnost improvizacije zelo prav pride, kadar je treba kaj na hitro sčarati. Ni pa to nekaj, česar se Vsak četrti ponedeljek v mesecu vodi jutranji program na Radiu Študent. Na sliki s sinom in hčerjo. (Foto: osebni arhiv) 16 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 Intervju, Informacije ne bi dalo naučiti - več kot nekdo kuha, lažje je potem biti tudi hitri kuharski čarovnik. - Slovenci smo znani po tem, da zavržemo veliko hrane. Kako se s tem problemom soočate pri Napotnikovih? Ja, ko sem slišal podatek, da Slovenec na leto v povprečju zavrže 68 kilogramov hrane, sem bil prepričan, da gre za napako, da so med šest »Ja, ko sem slišal podatek, da Slovenec na leto v povprečju zavrže 68 kilogramov hrane, sem bil prepričan, da gre za napako, da so med šest in osem pozabili zapisati decimalno vejico.« in osem pozabili zapisati decimalno vejico. Ampak žal, ni napaka. Odgovor na to, kako se s tem soočamo pri nas doma, je povezan s prejšnjim: k dobremu načrtovanju sodi tudi to, kako porabi- - V kuhinji prisegate na ekonom lonec. Za kaj vse ga uporabljate? Huh - skoraj bo krajši spisek, za kaj ga ne uporabljam, hehe. Ekonom lonec je super za kuhanje fižola, krompirja, žit, pa tudi goveje juhe, raznih golažev in enolončnic, kremnih zelenjavnih juh, kratkih testenin, rižote ... Odkar sem naštudiral tehniko z ekonom loncem, sploh ne kuham v drugi posodi. Ne gre samo za prihranek časa in energije. Veliko stvari je res boljših, oku-snejših, če so pripravljene v ekonom loncu. Sodobni lonci za kuhanje pod pritiskom so tudi zelo varni, preprosti za uporabo in ni več razlogov, da bi se jih bali uporabljati. - Obiskujete gostilne in pišete ocene. Kako je sedaj v korona časih? Ali pogrešate ta del vaših aktivnosti? Oh ja, seveda! Nasploh pogrešam druženje s prijatelji za skupno mizo, debate, klepetanje, Boštjan Napotnik - Napo je improvizator, radijec, ljubiteljski kuhar, kulinarični recenzent, pisec, oglaševalski ustvarjalec ... (Foto: osebni arhiv) ti morebitne ostanke, jih predelati ali nadgraditi v novo jed naslednji dan. Res se trudim, da bi porabil vse nakupljeno, in mislim, da sem tu kar uspešen. Nič ne sme iti v nič - to je moto, ki sem ga posvojil že v domači, nazarski mamini kuhinji. - Pečete tudi kruh. Imate svoj kvasni nastavek. Ali tudi pri pripravi kruha eksperimentirate? Kruh je moja velika kuharska ljubezen, neprestan izziv in fascinacija. Preprosta mešanica - moka, voda, sol in kvas lahko da tako različne rezultate. Tako da ja. Tukaj sem kar trmast, ves kruh, ki ga pojemo doma, že dvajset let pečem sam. Pa še vedno se mi zdi, da se moram veliko naučiti, da moram poskusiti še kakšno novo tehniko, fin-to, drugačno mešanico mok, kruh drugače oblikovati, zarezati, speči. Nikoli končana zgodba je kruh, res; nikoli se ne naveličam peke in zmeraj se mi da. hecanje. Saj ne, da se z ženo in otrokoma ne bi imeli fino ali da bi slabo jedli, ampak zdaj bi pa res že radi za mizo domačo ali gostinsko povabili še kakšnega prijatelja. - Kaj vse ste morali spremeniti v svojem delovniku prav zaradi virusa in epidemije? Veliko stvari se je preselilo na splet. Ali tudi katera vaša dejavnost? Kuharsko gledano mi delo do doma kar prav pride in sem se ga hitro navadil. Ker sem pri delitvi domačih prostorov kuhinjo izbral tudi za »Odkar sem naštudiral tehniko z ekonom loncem, sploh ne kuham v drugi posodi. Ne gre samo za prihranek časa in energije. Veliko stvari je res boljših, okusnej-ših, če so pripravljene v ekonom loncu.« svoje delovno mesto, imam štedilnik, pečico, hladilnik in shrambo vseskozi pod nadzorom, hehe. Kot vsi mi pa najbolj pogrešam druženja - »Kot vsi mi pa najbolj pogrešam druženja -službene sestanke v živo. Se mi zdi, da za stvari v živo porabimo precej manj časa, kot pa dogovarjanje preko zoomov, skypov in kar je še tega.« službene sestanke v živo. Se mi zdi, da za stvari v živo porabimo precej manj časa, kot pa dogovarjanje preko zoomov, skypov in kar je še tega. - Kako otroka gledata na vas? Vas poskušata posnemati v kakšni kuharski dejavnosti? Moram ju pohvaliti, da sta zelo radovedna in neizbirčna jedca, zaradi mojega navdušenja nad kuharijo in neke vrste kuharsko mehko diktaturo pa si morajo vsi člani mojega gospodinjstva pravzaprav izboriti svoje mesto za štedilnikom. Marija Šukalo SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Moderndorfer, Vinko: Nova butalska čitanka -Poučne zgodbe iz Butal Vsi poznamo zbirko humoresk Butalci pisatelja Frana Milčinskega, ki jih je pred več kot sto leti objavljal v raznih časopisih, v knjižni obliki pa so Butalci izšli šele po pisateljevi smrti. Butalci so prebivalci izmišljenega kraja, imenovanega Butale. Imajo se za zelo pametne in pomembne, čeprav so v resnici precej omejeni. Neprestano tekmujejo s prebivalci sosednjega kraja, Tepanjčani. Pisatelj, dramatik in režiser Vinko Moderndorfer je ugotovil, da Butalci potrebujejo osvežitev, zato jih je posodobil s kombinacijo šega-vih zgodb, v katerih pa se še nadalje zrcali oz-koglednost prebivalcev. Časi so se spremenili, značaji in človeška neumnost pa ne kaj dosti. Kvečjemu razvila se je in dobila tudi formalno moč. Nova butalska čitanka nam tako ponuja nov butalski aspekt, pisatelj pa skozi nove hu-morne zgodbe prikaže svoj pogled na današnjo slovensko družbo. Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 17 Kultura, Ljudje in dogodki TRADICIONALNI KONCERT ZGORNJESAVINJSKIH GODBENIKOV Tudi godbeniki letos samo na spletu Tretja sobota v januarju je vsako leto rezervirana za tradicionalni koncert, ki ga člani zgor-njesavinjske godbe pod vodstvom Tomaža Podlesnika pripravijo v Športni dvorani Mozirje. Letošnji koncert bi bil že dvajseti zapovrstjo, zavoljo epidemije pa ga seveda ne bo. Godbenike bo v soboto zvečer ob 19. uri moč videti in slišati samo na njihovem YouTube kanalu in na FB profilu. SEPTEMBRA ŠE UPALI »V začetku septembra smo še upali na izvedbo koncerta. Za ogrevanje smo izvedli odprto vajo v Mozirskem gaju. Pripravljen smo imeli program, začeli s sekcijskimi vajami, začeli s prvimi organizacijskimi deli. Pa vendar je bila epidemija močnejša. Zadnjič smo se godbeniki sestali v začetku oktobra, potem pa je do zdaj naša godbena soba samevala. Ne govorimo na glas, ampak letošnji koncert, mimogrede dvajseti po vrsti, ki ga prirejamo v športni dvorani, bi bil zopet nor,« je povedal tajnik godbenega sestava Matej Kranjc. POGREŠAJO SKUPNA DRUŽENJA NA VAJAH Meseci brez skupnih vaj pri članih povzročajo padec motivacije, zato je od vsakega posameznika odvisno, kako in v kolikšni meri vzdržuje kondicijo. Dirigent od njih pričakuje, da tu in tam vzamejo v roke svoj inštrument in preigra-vajo skladbe, ki so se jih že naučili. Kontakte člani med sabo vzdržujejo preko Godbenike bo v soboto zvečer ob 19. YouTube kanalu družbenih omrežij in zooma, s tem se bodrijo, želja po snidenju pa raste. Kranjc zato upa, da bo epidemija čimprej mimo, da se zopet v čim večjem številu srečajo na vajah. NA SPLETU IZBOR S PRETEKLIH KONCERTOV Dirigent Podlesnik je z namenom, da se glasbeniki in glasba tretjo soboto v januarju tudi letos sliši, naredil izbor skladb s prejšnjih koncertov. Zvečer ob sedmih, ko se tradicionalno začenjajo koncerti, bo na spletu ta izbor premierno predvajan. S tem bi radi dosegli namen, da se s svojimi poslušalci vsaj vizualno združijo. uri moč videti in slišati na njihovem in na FB profilu. NAČRTI ZA NAPREJ »Nihče ne ve, kako dolgo bo to stanje, kot je sedaj, trajalo. Vsaj upamo, da bi se lahko čim prej dobili, da lahko začnemo izvajati vaje v manjših skupinah. Takoj, ko bo možno, imamo v mislih izvedbo serije promenadnih koncertov na prostem po dolini. Na ta način bi se radi ponovno predstaviti naši zvesti publiki. Veseli bomo tudi vsakega nastopa po dolini. Seveda pa septembra začnemo priprave na letni koncert, ki bo januarja 2022,« je še dodal Kranjc. Tekst in foto: Benjamin Kanjir KOLEDOVANJE OB PRAZNIKU SV. TREH KRALJEV Koledniki tokrat malce drugače Trikraljevsko koledovanje ob prazniku Gospodovega razglašenja ima v Mozirju dolgo tradicijo. Skupine v Mozirju, Lokah in na Lepi Njivi obiskujejo domove, blagoslavljajo in nosijo veselo novico že tri desetletja. Zaradi epidemije je bilo koledovanje letos prilagojeno razmeram in s tem okrnjeno, a kljub temu izvedeno, dobrodelni namen pa dosežen. ZBIRANJE PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV Ob prazniku svetih treh kraljev, 6. januarju, je dolgoletna slovenska tradicija, da koledni-ki obiščejo domove, zapojejo, blagoslovijo, na naddurje zapišejo kratice imen Gašper, Miha in Boltežar ter domačim zaželijo vse dobro v začetem letu. Ob tem zbirajo prostovoljne prispevke, ki so večinoma namenjeni za potrebe župnijske karitas, za družine z več otroki in misijonarje. S PESMIJO SKOZI VASI Kljub epidemiji so se koledniške skupine, ki tradicijo koledovanja nadaljujejo v Mozirju in okolici, odločile, da akcijo izvedejo. Seveda brez vstopanja v domove, druženja z ljudmi in ob upoštevanju medsebojne varnostne razdalje. S pesmijo so se sprehodili skozi vasi in s tem voščevali vse dobro. Dobrodelni namen, ki ga ima akcija, je bil dosežen in marsikomu polepšan vsakdan. Tekst in foto: Benjamin Kanjir 18 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 18 Ljudje in dogodki 1 Zgornjesavinjski želodec, dobrota vredna tako kmetove kot kraljeve mize V zimskih mesecih, predvsem decembru in januarju, številni zgornjesavinjski kmetje izdelujejo tradicionalno zgornjesavinjsko mesno kulinarično dobroto, želodec. V upanju, da bo dobro sušilo in bo letina uspela, se že pri marsikateri hiši veselijo spomladanskih mesecev, ko ga bodo prvič narezali in poskusili. ZNAN TUDI V TUJINI Res je pravi zaklad, po katerem je povpraševanje po celi Sloveniji, neznan ni niti poznavalcem kulinarike iz tujine. Tistega, čisto pravega, narejenega v skladu s stoletno tradicijo, pa ne delajo več povsod. Za njegovo ohranjanje se trudijo v Združenju izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca, katerega cilj je med drugim izboljšanje kvalitete izdelave želodca, njegova promocija in strokovno usposabljanje članov na področju kulinari-ke. Enega izmed najpomembnejših ciljev pa so člani združenja že dosegli, zgornjesavinjski želodec je po njihovi zaslugi geografsko zaščitena kulinarična specialiteta, njegova priprava je vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. IMENA »ZGORNJESAVINJSKI ŽELODEC« NI VREDEN VSAK ŽELODEC Takšno priznanje je za našo dolino velikega pomena. Poleg zgornjesavinjskega želodca sta geografsko v prostoru med Logarsko dolino in reko Sotlo poleg želodca vpisane le še dve enoti, ljubenske potice in mozirski pust. Najmanj 400 let že slavi želodec, sodeč po najdenih zapisih iz leta 1620, kjer je omenjen med ostalimi kolinami. Priprava želodca je bila vpisana v register decembra 2018, vpis pa med drugim vsebuje prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine ipd., povezane s pripravo želodca. Združenje zgornjesavinjski želodec opisuje kot »sušeno domačo mesnino, ki jo že več stoletij izdelujejo na območju Zgornje Savinjske doline iz najboljšega mesa in slanine doma vzrejenih prašičev. Naravno sušenemu v predalpski klimi v lesenih kaščah ga odlikuje visoka biološka vrednost«. Sama izdelava tega kulinaričnega zaklada poteka iz točno določenih sestavin in po točno določenem postopku. Ime zgornjesavinjski želodec zato lahko pridobi le tisti, ki v celoti izpolnjuje strogo predpisane pogoje. In pogoji so res strogi, tudi zato so certifikat izdelka z geograf- Zgornjesavinjski želodec je geografsko zaščitena kulinarična specialiteta. (Foto: visitsavinjska.com) sko označbo do sedaj pridobili le trije izdelovalci zgornjesavinskih želodcev, in le ti lahko uporabljajo ime zgornjesavinjski želodec. »SCHELODEZ« SO SI PRIVOŠČILI ŽE PRED 400 LETI Kot je posebna priprava te domače suhome-snine, je zanimiva tudi njegova zgodovina. V lanskem letu so člani združenja odkrili zanimiv zapis, ki dokazuje dolgoživost našega želodca. Med prebiranjem publikacij Ignacija Orožna in dr. Petra Weissa o gornjegrajskem samostanu so našli zapis, ki pravi, da je upravitelj gor-njegrajskega škofijskega posestva Elias Andri-an 4. januarja 1620 s kočijo poslal pismo in koline ljubljanskemu knezoškofu Tomažu Hrenu v Gradec. Pismu v nemščini o stanju velepose-stva je priložen seznam priloženih kolin v slovenskem jeziku. Na tem seznamu je poleg rdečih in jetrnih klobas ter drugih dobrin dodano »inu en Schelodez«. Potemtakem »Schelodez« slavi vsaj že 400 let. ŠTEVILNI DRUGI ZAPISI O VREDNOSTI TE MESNINE Zgornjesavinjski želodec je v preteklih desetletjih pritegnil pozornost številnih strokovnjakov in ljubiteljskih raziskovalcev. Eden vodilnih strokovnjakov za mesnine, dr. Stanislav Renčelj, mu je namenil posebno mesto v knjigi Želodec in jedi Zgornje Savinjske doline (2007), ki jo je napisal skupaj z Marijo Bezovšek. Med drugim je v knjigi poudaril, da so domačini za želodec še posebej skrbeli. »Veljal je za obredno jed, ki ni smela manjkati ob veliki noči, največjem cerkvenem prazniku. /.../ Režnja želodca je bila veliko pričakovanje, obred, ki je ostal vsem v spominu. Če se je želodec spridil, je bila žalost velika. Dober želodec je pomenil radost in ponos na uspešno izdelovanje.« O želodcu je zaslediti zapise tudi v knjigi Aleksandra Videčnika Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti, v kateri je med drugim zapisal, da če so bili v hiši svatov resnično veseli, so jim ponudili kuhan želodec. 1TI Mtlfn Vinri-'c* limir^ira . Bit filMiA irlini II-, dci 5f !.- : jf :■ r-l. .l.'lz ii-'"l illtli iïf lijfVM'.inj Ï7i1l :, mit irirfit if Mi BU» h li m- SnBfc JD40 .nul Siifnrl ^ -hl L- r I 11 II r 11| ^ t <■ LVii|îji1|iih, T°n »tfilfcfT :»[ feif4*r ï&amfli cm S. ÏUrtJl lltli EII1 4ÛÛO 0. ¡m ¡»K-Jint-mi ^tU'u.l ¡tfinrt, jj iHlitan huit ht SL'nf^i vt )}.inii4iriSiib l'rfiO H- juf Dqhticntflf-i tniu M ttbRtoqnl iiii inr.i'K'KirD turf (Is™hju bd i^Jj-ïTfirn îirlfr ']fri;1|n-i9;.. dTiHftjnir, J:i HffflU si'Si'fr :mi un trr fUiI^ T^nmr 3 ,-iiic Ri^iSr, Ii'ildii frox 3!. ïtioi ItLT .vimlrirlf hu[ Iftatr Wjnftfli i;;i SUImStr tirft»nrflt&ti( lliHti; Jli]j. .11a.i: &J, Pi^jfts^i 3lliail< «fIh g! ad SkcfIJîm. "J " JIH ¡»fi:i jT( .ifil lHi ifjr Ldiil Ïi. i!Jni KiJif ïlk, h« Sv I. Jhubj Imv Mil HL ,'> D»a.ii Aleksander Sldstoynik s p , Panilje Hu, Ôrasïovw IZ POLICIJSKE BELEZNICE • OBNEMOGLEMU POMAGALI V DOLINO Nova Štifta: 7. januarja ob 13.42 je pohodnik obnemogel pri Novi Štifti in ni mogel nadaljevati poti v dolino. Gorska reševalca GRS Celje sta osebo našla in pospremila v dolino. • PRI SANKANJU STA SE POŠKODOVALA OTROKA Gornji Grad: 9. januarja ob 11.45 sta se v Gornjem Gradu pri sankanju poškodovala otroka. Zgornjesavinjski reševalci nujne medicinske pomoči so poškodovana otroka oskrbeli na kraju dogodka in enega predali v domačo oskrbo, drugega pa prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 23 Za razvedrilo NKER NGOR NGA NEURAJTLJIVGA NORCA NAU NUCAU Dejan Ikovic - Bushi, predsednik Kulturnega društva Franc Herle Solčava in stand up komik (levo): »Moja majica je dovolj zgovorna za vse aktivnosti, ki jih počnem ob tebi.« Dr. Uroš Kuzman, stand up komik in profesor matematike: »Ti se kar uči, jaz sem že prešel vse faze učenja, ampak vaš solčavski govor še vedno ne obvladam. Zato upam, da bova imela kakšno učno uro.« Ikovic: »Ti kar pridi v naš konec, a pri nas ti tvoja matematika ne bo pomagala, prej kakšna doza koturoca in sirneka.« »VT «~< i MOLITEV ZA TOVARNIŠKE NASTAVITVE SVETA PRED PANDEMIJO Janko Prislan, predsednik Konjerejskega društva Zgornjesavinjske doline (desno): »Fantje, pred pričetkom letošnjega leta bi bilo dobro, da zmolimo, da se ne ponovi leto, ki nas je zaviralo pri delu.« Marko Ročnik, član upravnega odbora društva (drugi z desne): »Raje razmislimo, kako bomo obeležili tri desetletja našega delovanja. Korona nam je ukradla številne aktivnosti, ki so bile povezane s praznovanjem. Niti nazdraviti nismo mogli.« Rok Planovšek, član upravnega odbora (drugi z leve): »Mogoče bi to lahko storili v e obliki?« Jože Breznik, član upravnega odbora: »Lahko bi uporabili kar digitalne pripomočke iz moje torbe, a kaj ko naši člani bolj verjamejo v fizični stik.« Prislan: »Ali pa počakamo, da se ta svet spet spravi na tovarniške nastavitve.« (Fotografija je bila za potrebe korona Cvetk in kopriv posneta pred pandemijo.) 24 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 Križanka, Informacije, Oglasi OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno torka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za tekočo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko pošljete po pošti. Objavljamo tudi male oglase naročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti na trzenje@savinjske.com s podatki naročnika. Male oglase lahko oddate osebno v naš poštni nabiralniki (pri vhodu v upravni center). Za vsebino nečitljivo napisanih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefonu malih oglasov ne sprejemamo. Uredništvo KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 3. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 25 Mali oglasi, Oglasi Morda ste iskali prav to! ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ BUKOVE GOLI ALI CEPLJENA BUKOVA DRVA PRODAMO Informacije na tel. št. 041 649 057. Moličnik d.o.o., Krnica 16a, 3334 Luče. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ŽIVALI - PRODAM cm; gsm 041/614-818. Prodam prašiče lastne reje, od 100 do 150 kg, mesnate pasme, za zakol ali nadaljnjo rejo, z dostavo; gsm 041/561-893. Prodam telico rj/bbp, stara 3 mesece; gsm 041/766-535. Prodam mlado kravo dojiljo, rdeči angus, težko 700 kg; gsm 070/870321. Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež. Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Skobeljni stroj - debelinka 630 bratstvo, dobro ohranjenega, ugodno; gsm 041/783-594. Prodam silažne bale, letnik 2020; gsm 041/783-453 Ljubno. Prodam hladilni bazen za mleko, 700 l, cena 1.200 eur; gsm 040/723865. DRUGO - PODARIM Mast z ocvirki podarim; gsm 031/266-738. VOZILO - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim bikca ali teličko, staro od 14 dni do 8 mesecev, mesne pasme; gsm 069-613-055. Prodam avto renault twingo, l. 03/2000, samo 90.500 km; gsm 031/642-353. Prodam traktor zetor 5211; gsm 051/358-408. VOZILO - KUPIM ŽIVALI - IŠČEM Iščem mladega mucka, moškega spola, dolgodlakega, če ga kdo odda; gsm 041/838-680. Traktor in vso ostalo kmetijsko in gradbeno mehanizacijo kupim; gsm 041/259-810. OSEBNI STIK DRUGO - PRODAM Prodam silažne bale (premer) 140 Iščem zrelo življenjsko sopotnico, zaradi krutih izkušenj brez otrok, do 48 let; gsm 041/524-564. 26 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 Ljudje in dogodki, Šport, Čestitke ZAKLJUČENA AKCIJA LJUDJE ODPRTIH ROK Mazeju zahvalna listina za zbiranje pomoči ob neurju V organizaciji revije Naša žena in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je zaključila akcija Ljudje odprtih rok. V uredništvo revije je prišlo štirinajst predlogov, zaključna prireditev pa bi morala biti sredi decembra. A zaradi epidemije bo 27. akcija izpeljana v Narodni galeriji v Ljubljani, ko bodo epidemiološke razmere dopuščale. Na njej bodo uradno podelili priznanja, in sicer dobrotnik, darovalec, dobri človek ter izjemna osebnost. Med tistimi, ki so bili nominirani za darovalca, je tudi Jernej Mazej z Gneča. Mazej bo na omenjenem dogodku prejel zahvalno listino. PRIZNANJE OD VSEH, KI SO POMAGALI K USPEHU AKCIJ Spomnimo, mladi kmet z Gneča je nase širšo javnost opozoril s hitro akcijo pri zbiranju pomoči po hudih neurjih s točo leta 2018 v Črnomlju in 2019 v Starem trgu ob 57. ZLATA LISICA od vseh, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu le-teh. Sam bi bil nemočen pri tem. Se najprej se bom po svojih zmožnostih trudil pomagati ljudem ob neurjih.« Dodal je, da mu nominacija pomeni izredno veliko, saj je to dokaz, da je nekdo opazil njegove hitre akcije zbiranja pomoči, ki jih je izvedel ob neurjih s točo. Marija Šukalo Jernej Mazej je dejal, da bo še naprej pomagal po svojih zmožnostih. (Foto: osebni arhiv) Kolpi ter domačem Mozirju. Prihi-tel je na pomoč takrat, ko je še nihče ni pričakoval, in dal vedeti, da misli na nesrečneže, ki so se znašli v stiski. Ob obvestilu, da si je s svojim dejanjem prislužil zahvalno listno, je Mazej skromno komentiral: »To priznanje ni samo moje, ampak je Tudi letos v Kranjski Gori Zaradi pomanjkanja snega se Zlata lisica kot lani seli iz Maribora v Kranjsko Goro. Tekmovanji v veleslalomu bodo organizatorji izvedli v soboto in nedeljo, 16. in 17. januarja. Na veleslalomsko progo se bo podala tudi Tina Robnik, za katero je Kranjska Gora srečen kraj. Lani je tam namreč dosegla najboljši rezultat kariere, šesto mesto. Spodbujalo jo je veliko prijateljev, CELINSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Presečnik dvakrat tretji v Zakopanah v Lučah pa so ji priredili tudi sprejem. Letos takšne podpore zaradi prepovedi navijačev na tekmah ne bo imela. Naša najboljša smukačica Ilka Stuhec se je odločila, da bo nastopila na Zlati lisici kljub prestavitvi iz Maribora. Od Slovenk bodo nastopile še Meta Hrovat, Ana Bucik, Neja Dvornik in Andreja Slokar. ŠS Jernej Presečnik je slovenski ekipi priboril dodatno kvoto za naslednje tekme celinskega pokala. Tina Robnik se je lani v Kranjski Gori uvrstila na šesto mesto. (Foto: osebni arhiv) Konec tedna so se smučarski skakalci v celinskem pokalu pomerili v Zakopanah. Slovenske barve je odlično zastopal član Smučarko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC Jernej Presečnik. Na dveh tekmah je obakrat stal na stopničkah, osvojil je namreč dve tretji mesti. S tem je slovenski ekipi priboril dodatno kvoto za naslednje tekme celinskega pokala. Na prvi tekmi so preostali trije člani ljubenskega kluba osvojili sledeča mesta: Jan Bombek in 2ak Mogel sta osvojila 18. in 20. mesto, Matevž Samec je bil 30. Na drugi tekmi je bil Bombek 19., Samec 27. in Mogel 36. Na obeh tekmah je bilo več kot sedemdeset skakalcev. Štefka Sem, foto: arhiv SSK Ljubno BTC Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 27