List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste-v. ©S. usto va/ Znamenje časa. 19. noveTn Tp:r?a, ji ________ 1808 I_.0i30 VI. vsaki dan giadnim siromakom dole oni kruh, kterega med dnevom niso mogli prodati. Jed na teh pe-karen se nahaja na Bowerv, blizo Cooper Instituta, druga pa nasproti velike palače — prodajalnice Wanamakerja na Broadway. Že Predsednika mestnega odbora newyorškega, gospoda Guggenhei-merja pač lieinoremo imenovati tipičnega Amerikanca: krivico bi delal i Amerikancem, ako bi ga ta-ko imenovali. Mož spada v vrsto Ve* ur pred doloC'eno uro Pred onega velikega razreda mešancev, ma imenovanima pekarnama se zbi-kterih namera je Amerikance še r"lj° ljudje: ob poletnih vročih no-bolj amerikanizirati, slabe značaje 6eh kakor tudi sneženih naseljenih spajati z onimi Ameri- j noCeh zime> ktere spremlja vse ude kan kance Do s daj je blagodušni kavarnar gospod Schuman redno vsako jutro delil brezposelnim ljudem kruh in kavo. Nikogar niso odpodili, v dolgih vrstah so stali ljudje in potrpežljivo čakali dokler niso prejeli gorke kave in košček kruha. Tako je stalo tudi IG. novembra zjutraj 150 iiRsrečnežev pred kavarno, kar naenkrat se pridrvi Delanev z svojimi briči, kteri kakor besne zveri planejo na siromake. Strah in tre- cev,anečeje pokazati kaj Ameri- i PretetresujoČa burja, vidiš dragi pet seje polastil itak poosodi prega ce odlikuje proti Evropejcem. čltalec tam stotine na stotine in ; njanih, so na vse strani bežali inlOO Ta gospod Guggenheimer je pred j *tot,ne siromakov, kteri se celo od njih se je tudi posrečilo odnesti pete. Petdeset pa so jih surovi policaji vlovili in jih suvaje in pre nekaj časom hotel uvesti ukaz, po ; ,)oK' akobodo toliko Bre0ni' d:t dobe kt -r.-m bi bili ljudje kaznovani, kte-še ko6Starega kruha' Ali res še kdo ri bi kleli na ulicah, v vozovih po- mHui',da 1,1 li siromaki pozno v noč tepaje aretovali. Na patrolnihvo-uličnih ali naduličnih železnicah ; fakali.. na kos starega kruha, ako zeh so jih odvedli na policijsko postajo, kjer so jih obdolžili postopanja in potem zaprli v celice. Od vseli v jetnikov je samo jeden imel l-~> centov, več pa je imelo pri sebi delavno orodje in bilo opravljenih sredstvi utešiti, ga ni boljšega pred- v povrhne delavne hlače. To je itd. Ta njegov predlog so ostali mestni očetje prejeli se zasmehovanjem ni je seveda sijajno propadel, posebno zato ker so vedeli, da je ta mož to storil iz gole liinavšči-ne, ker ga je stavil — Žid. Ta bedarija bi zahtevala veliko novih policajev in detektivov, graditi bi morali nove ječi. a na čigave stroškeSurovost na tak način omejiti ali odpraviti je brezmiselno, zoper surovost je edino sredstvo izobrazba, šola in moralična vzgojitev otrok. bi se.jim ponudila ona prilika ali „sreča", da bi saj 50 centov na dan zaslužiti zatn jgli.?! Ako se že hočejo liaviti z idejo največje siromaštvo z blažilnimi loga nego takoimenovane „ljudske kuhinje" kakoršne se nahajajo v Ljubljani, Gradcu, na Dunaju, Bo-rolinu in Londonu i i druzih me- vendar zadosten dokaz, da niso bili ■i i kaki navadni berači, marveč brez-P "Selni p role t ari jat, žrtve dauda Žid Guggeuheimer seje s tem pred- zdravo> teč*no *» nepokvarjeno hra- logom nesmrtno — osmešil. Gospod Goggenheimer je pa zopet drugo ,,pogruntal'*, namreč, da bi nabirali ostanke dobrih jedil, ktera preoatajajo od bogatih družin, od velikih hotelov in restav-rantov, ter te delili med mestne naš njega brezbožnega družbiuskega stih : te bi bilo umestno napraviti reda. Mož, pri kterem so našli omenjenih 15 centov, je izpovedal na vprašanje, da je prejel ta denar od neke no za lastno ceno ali še kaj ceneje deklice, ktera ga je vprašala, ako je v raznih delih mesta in se v njih dobilo dvakrat ali trikrat na dan in to vsem ljudem, kteri bi za-mogli plačati mali znesek; pravim siromakom pa brezplačno. Ker je sramožljivost v obče ned t .ko imenovanimi „spodnjimi razredi" ve- lačen. ..Ko sem to vprašanje pritrdi 1", je nadaljeval mož, ,,dala mi je 15 centov, meneč, za ta denar dobim lahko prenočišče, pri Schuma-nu, pa kaj gorkega jesti. Tako sem liko bolj razvita, nego med boga-1 priSel pred kavarno. S prva sem se I »ranil denar vzeti, toda dekle je siromake. Možje zračuual, da bodo timi ~~ kar P:l liaJ nikdo smatra s temi ostanki lahko 100.000 družin za demagogično prazno lepotiče — msitiii. zato ae lahko zanesemo, da bode Nečemo Be baviti s tem je li ta šlevil° onih ma-ihno' kt'iri bi proračun pravilen ali ne, ako ni | ldačevali, akoravno bi to lahko meter v tej zadevi daljši nego po- atoriii- trebno blago, to se pravi: ako ne Za ženo, ktera mora bi bili stroški za nabiranje in de- sama P°magati, da kaj prisluži, do ljenjelvišji, nego bi ae na drug bolj zamc>re vzdrževati družino, za mno-praktičen način siromakom utola- siromašnih tovarniških delavcev žilo glad, nego na tak „brezplačen", j in delavk druge službuj .če z ma- Ali kako pridemo tako daleč, da i 'in; za?]^žkom, bi bile take ljudske jedel, čutil sem tako strašen glad, moramo govoriti kako bi 100.000 Pravi blagoslov; namesto ! ^ na gpanje niu migHti uiflem mQ_ družin, ali približno pol milijona '-a bi v reBtavnmtih primeroma geL Šel sem tedaj k Schumann da načelnika Deveryja, vse berače in tiike osobe, ktere prejemajo milo-d*re, are to vati. Načelnik D ever v pravi, da Be njegova navodila tičejo le navadnih beračev, ne pa nesrečnikov, kteri dobč nekaj jesti. Noben kapitan ni opravičen, moja navodila zasukati'je Devery nadaljeval; „tudi jaz sem čul, da Schuman že dalj časa brezposelnim jesti daje. Taki ljudje se ne bi smeli aretovati; vsaki kapitan, kteri moja povelja presuče je gumpee it-, osel, in nezmožen svoj urad oskrbovati. Moje povelje nikakor ni bilo naperjeno proti takim siromakom. Kapitan Delanev je tedaj napravil veliko pomoto." Xa vprašanje, ako bode radi surovega in neopravičenega čina od kapitana Delanva tirjal odgovornost, je d j al načelnik kratko: ,,Jaz bodem o tej zadevi ž njim govoril." Vse vjetnike so peljali pred sodnika Cornelia. S prva se je Bodnik zelo začudil, ko je čul o takem are-tovanju na debelo in hotel vsak slučaj preiskovati. Potem pa je velel policajem nesrečnike odvesti nazaj na policijsko postajo in pozvati uradnike dobrodelnega društva, da izbero iz množice navadne berače, in naj popoludne ljudi zopet pripeljejo. Nek policaj je nato rekel, da so se Schumanovi sosedje pritožili, ČeS občinstvo ni moglo preko hodnika, ko se je delila kava in kruh. „ Večinoma smo brezposelni", je dostavil nek vjetnik, „gospod Schu- , .. . , . .man nas je pri življenju ohranil, bila huda in me vprašala če se bcwlko 8mo delo iftkali.« i i »»•» rt/i f nn'li A4-" "I— ~ -T___a." tK " % • Ko so nesrečne ljudi popoludne zopet pripeljali v sodnijo, je rekel jim od tacih deklet kaj vzeti. Ko- nečno seirfvzel denar in vtaknil v žep." Nek drugi je imel pri sebi 7 centov, prejel jih je od nekega voznika, kieremu je z malenkostjo pomagal. ,,Hotel sem iti spat v prenočišče. kjer se dobi tudi za 7 centov ležišče", je pripovedoval nesrečnež, „toda ker nisem še nič ljudi, kteri morajo v pravem pomenu besede glad trpeti, preskrbeli veliko denarjev dobili le slabo jelo, dobim škodelico ke kaye < mnogokrat celo zelo škodljivo, ali ... ■ malem kupovati; te dobe na- kih raz miza bogatašev in pri tem gospoda ne ve druzih sredstev ne pomoči — to je isti na, ktere grozoviti ur »men je komaj dovolj ceniti. Da, tla, čutijo in opazujejo naši oderuhi in ožemalči veliki kapitalisti in njih družim. Zima je pred vratmi, nepopisno siromaštvo v našem mestu se je še zdatno pomnožilo od vojne, ktere pravi pro-uzročitelji so lepo dosegli svoj namen in na suho shranili svoj plen; to siromaštvo so sprevideli tudi borzijanski tesnosrčni lovci, nemo-rejo zamolčati. najmanj pa utešiti. Senca velike krize in nje nasledki od zime leta 1S9;J—1894 še sedaj opominja razne razrede kako preteča je gospodarska nesreča. Z samim zatajevanjem ne gre več; zato bo ozirajo na desno in na levo po sredstvih kako bi saj najhujše zlo odpravili, da bi vsaj gladne želodce napolnili in ne čuli najgrozovi-tejše klice po kruhu in se saj odtegnili revoluciji vsled glada. Najbolj kapitalistični listvZjed. državah „N. Y. Sun", za meta va Guggenheimerjev predlog že zato, ker je pripraven „da čustvo neodvisnosti sprejemovalca oslabi in te privadi bo bolj zanašati na podporo, nego na lasten napor." V tem stavku se nahaja ali pošteno ali hinavko mnenje kakor bi se ti tiBoči, o k ter ill je tu govor, za-mogli sami prislužiti svoje življenje, ako bi se le prav zato potrudili. Ako se hoče kdo o tem trudu glede zaslužka prepričati, lahko vidi na lastne oči gorje. V New Yorku imamo — zate vemo mi — dve veliki j>e- nik je navedel svojo starost So let, vadno za dober denar slabo blago, f0?* )« starji. Nesrečnik Koliko pa je žena, ktere so vsled pomanjkanja bile prisiljene v zgodil jej mladosti v tovarno in se niso je bil oblečen v tankej obleki in Be tresel od mraza. „Ves dan nisem nič jedel", je pravil, „hotel sem priučile ne gospodinjstva,ne kuhan- ^odeheo kave piti, ko so ja, za vse te bi bile dobrota ljudske kuhan je,ustanovljene ne iz dobička-željnosti, pač pa naj bi država, mesto in oni, kterih mize se šibe pred potratnimi jedili, vsako leto odprli dobro zapahnene blagajne in v ta namen globoko posegli in dali. Koliko manj bolnikov bi bilo, koliko ljudi bi dalj časa živelo, in občno zdravje bi bilo bolje ter se ne bi bilo potreba toliko bati epidemij. Take ljudske kuhinje bi pa pod dobrim mestnim in državnim nadzorstvom lahko dajale dobro, tečno in zdravo jelo za majhno cena, ker bi vse v velikem, ali na debelo nakupovali. Ako naši nevedni kapitalisti in njih somišljeniki morajo že poprijeti za .,neamerikanska'' sredstva kako bi siromaštvu pomagali, na i bi saj segli po upravi, ktera je v raznih državah stoletja blagodejno uplivala, saj skrajni čas je že res kaj v tem'oziru storiti. Ubostvo — zlocinstvo. Delanev, kapitan policijske postaje na 5. cesti v New Yorku je pokazal skrajno surovost. S tolpo policajev je napadel ob 2. uri v sredo zjutraj množico nesrečnih ljudi, kteri so pred neko kavarno stali v vrsti in čakali na škodelico karni, pred kterimi ob polu noči | kave in košček kruha. privreli policaji. Dela dobiti nemo-r»-m, akoravno sem dober mašinist; kjerkoli vprašam za delo, mi pra-vij ., da sem že prestar. Ali ni to strašno, ako človek ne sme vzeti škodelico kave, če mu jo kdo po nudi?" 1000 nagrade za odkritje krivcev. To j«-bil prvi r>'sni izgred odkar se je Santiago podalo. Wood je lm;o rekel, da zamorci radi slabe discipline za službo v mestu niti sposobni niso. Umorjeni p< dici j=ki poveljnik je i>il vrl mož, v ki -r^tri) je imel general Wood veliko zaupanja. Bilje rodom Španec in služil pri španskih orožnikih, slednj tri leta pa je bil poročnik pri kubanski armadi. Razsodišče predla . a j" Spanci. Pa r i z, 16. nov. I * r i današnji skupni seji mirovnih komisarjev s« ni nič določilo, kakor je oilo pričakovati. Nasprotno ne bi se !>il«. zgodilo prav nič, da niso španski komisarji predložili obširno gradivo, klerega pa niti prebrali uis , marveč zobestranskim do vol ji-njem izročili tajniku amerikansk*' komisije. Sejo s*' potem odložili do sobote. Amerikanci bodo španske izjave prestavili in se o njih posvetovali. Splošno pa se lahko reče, da so Španci glede omenjenih dokumentov na isti-m stališču, kakor so bili do sedaj. Oni ostanejo pri tem, da se v provizoričnem mirovnem zapisniku na ha joči izrazi na nikak način ne dotikajo vlauarstva Španije na filipinskih otokih. Z:ito predlagajo Španci naj bi se ustanovilo razsodišče ktero I >i >) izrazili razpolaga, vlada, kontrola itd. izneklo odločilno besedo. di med častniki od kapitana navzdol. Javno obdolžujejo Blancoja, Arolasa in dr. tatvine. Nek poročnik, kteri se je udeležil puutari-je, pravi, akošpanski vojaki ne dobe svoj > polno plačo, so večinoma pri volji ostati na Kubi in se izročiti amerikauski vladi. r a v n a v Mirovne ob P a r iz, 17. nov. Pri včerajšni seji mirovne komisije je Špani ja za-st pa la stališče, da zapisnik njeno višjo oblast nad Filipine pri pozna. Skrajno pripoznanje, ktero bi hotel a storiti, l>i bilo odstopitev ne-složuega vprašanje razsodnemu so-sodišču. Tajnik amerikauske mi-r .vne komisije je delal celo noč, da je prestavil memorandum, kter<*ga so Spanci pri včerajšui predložili v angleščino. Med tt-ui je jn-rističui sovet Amerikancev p do za polo pregledal in drugo jutro je ležal obširni spis pred redno sejo v angleščini. Obsej* ni nikomur znan, pravi jo pa, da poleg predloga 'razsodnega sodišča so Španci oddali dve važne izjav.-: 1. Španija ne more razpravljati o s v i »jej višji oblasti č»z Filipine, ko je zastavila dohodke na otočju in 2. Španija ne more, glede ameri-kanskega predloga, nadomestiti sv- te, ktere je izdala za mirovne namene na Filipinah, dovoljiti, da bi se vporaba filipinskega posojila preiskovala. Ako bi Amerikanci te izjave sprejeli, potem bi morali tudi o filipinskem dolgu razpravljati, oziroma prevzeti. O k u p a c i j a Kube. --Washington, 17. nov. žuja vojakov se bodo prihodnj pričele. Dan še ni določen, k Havani ni še vse za sprejem zased-ne vojne pripravljeno. 0 položaju na Krti iDiFilijM. Krvav pretep. Santiago, 15. nov. Poveljnik okrajne policije na konjih, jeden njegovih ljudi, jeden zamorski vojak in dva farmarja so bili včeraj večer v San Luisu pri nekem pretepu s pijanimi vojaki ustreljeni. Prepir Be je pričal med dvema Kubancema in dvema zamoskima vojakoma. Vojaki so imeli ravno plačilni dan in bili večinoma pijani. Poveljnik policije je skušal z dvema svojih ljudi, prepiraioče pomiriti, toda zamorci so streljali in jeden policajev se je zvrnil mrtev na tla. Za kratek čas so se vojaki umaknili, toda kmalu prišli 8 puškami na pozorišče. Policaji bo šli v vojašnico, njihovi poveljnik pa je skušal vojake pogovoijiti in v odgovor je dobil krogljo v glavo. Policaji bo nato iz vojašnice streljana vojake in nektere ranili. Nek olicaj je hotel iz vojašnice bežati, Pritožbe F i 1 i p i n c e v. ▼ Lond on, 1(>. nov. General Wesley Merritt, poveljnik amerikauske vojne na Filipinah, kteri biva še vedno v Londonu, je z velikim zanimanjem čital dolg.- pritožne Bpise, ktere je filipinska junta v Hongkongu poslala predsedniku Mc Kin levu in amerikanskemu ljudstvu. Glede tega spisa, pravi general Merritt, daje pri razgovorih z vodji Filipiucev, tem pojasnil, da jim Amerikanci niso obljubili gospodarstva na otočju, temveč le pravično ravnanje. To »em jim povedal, ne vsled posebnega povelja, ampak ker je politika in navada Zjed. držav vsem predramijenim narode pravično postopati. Vbia-še navlaše nismo obvestili o načrtu napada na Manilo, ker njihove pomoči nismo potrebovali in tudi ne hoteli. Pri tem nas je vodila tudi bojazen, da nebi v Manili ropali, plenili ali celo morili. Aguinaldovi častniki in podglavarji so dostikrat pretili, da bodo vsakemu Špancu v Manili vrat odrezali. Aguinaldo seje pismeno pritožil, da so vstašem odtegnili delež plena v Manili, karkoli je že pod tem mislil. Jaz mi slim, da je najboljše take pritožbe prezirati, ker zadeva ni godna za obravnavanje med kakim po-oblastnikom amerikauske vlade in Aguinaldom. Položaj bo de resnejši. Havana, 10. nov. Ako ameri-kanska vojna ne pride kmalu v lla-vauo, se bodo ponovili nemiri in preljivanje krvi še v večji meri. Blanco situaciji ni več kos, ako izplača vojakom poslanih 450.000 funtov, bode z denarjem ravno izhajal do petka. Španski vojaki se danes še bolj preteče obnašajo, nego pred par dnevi. Ako denar poteče in nove pošiljatve ne bode pričakovati, nihče ne inore znati kaj s«J vse pripeti. Nezadovoljnost vlada samo med vojaki, ampak Razne vesti. Ih aiia jst delavcev bilo je nsuirtenili K k s p r e s n i vlak povozil poslu j oče d e 1 a c e v. Oddelek delavcev je delal v petek zjutraj na progi Pennsy 1 vanije železnice v gostej megli blizu Ne-warka, N. J. Grozna nesreča se j^ dogodila okolu osme ure zjutraj. Ko so ljudje delali je iz New York a vozil vlak proti Elizabeti delavci so se umaknili na drugo progo, a po tej je pridrvi 1 ekspresni viak i/. Filadelfije; vsled goste megle i n -ropota vlaka, niso siromake vedeli, »a jim nasproti hiti Binrt. Vlak je pridrvil v polnej hitrosti in zadel oddelek delavcev, dvanajst mož je bilo takoj do smrti povoženih, kajti Tisoče ljudi [zagotavlja da jo SUPERIOR STOCK PIVO najboljše od vseh^ To bodete tudi sami rekli, ako ga pokuaite. 0 i ! i e i f i i 1 0 Si „4 i Prodaja se povsod i. BOSCH BREWING CO., LASE LINDEN, - - second clas matter at , N. Y. Poet office 593 »GLAS NARODA". f*iat slovenskih delavcev v Ameriki, tidajatelj in arednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. I Občinstvo, zanima v prvej vrsti vprašanje koliko je sigurnost mosta pri tej nezgodi trpela Strokovnjaki trdijo, da so most v mnogih slučajih zlorabili in pri tem imenujmo v prvi vrsti Trolley poulično železnico. Tudi o sestavnem načinu se je mnenje inženirjev predrugiči-lo. Viseči strebi namreč, ktere so napravili največ zato, da se visef'a Na leto velja list za Ameriko $3.—,; proga tu* upogne, kakor da jo nosila pol leta ..............$1.50, j g(> 8t, pri preračunanju pokazali £a Evropo za vse leto . . .gld. 7.—,: kot zelo nezanesljiv faktor, zato jih m m »i leta . . . . „ o.50, tadi pri novem mostu čez Hudson , „ čjtrt leta . . . „ 1.75. nfc( b01z, kteri niso hoteli več prenašati težave življenja so: Theodore ileede, 651etui starček, •i-kri a j bog« t in čislan mož, kteri se je \ !-led nesreče vdal pijači, seje obesil na nekem drevesu. Heede je prišel ^red 30 ieti iz Evrope v N'ew V .rk, kjer je imel prodaj a luico, slati po Ktero jn naposled za $20.000 prodal. ^ii:;iciije >5 po-es vi 30 g 1 pri- "»bnont! „Glas Naroda , Za oglase d 1» centov. Dopisi brez podpira m ne natisr*?** Denar naj se h; agovol i Money Order. Pri spremenil.i kraja naročnikovi pravile na beraško palico. • Tosimo, da *e nam tudi prejšnje! Neka lepa danska deklina Lina bivališče naznani, da hitreje na.de- And-rsou po imenu in i>0 let stara mo naslovnika J* v centralnem parku pila karbol- Uopisom iti poftiljatomm naredite j no ki«i»iM>, ker jo je ljubimce za-ifmlovoui: j pustil. D.a in ška sta videla ko j-- Lin uastavila steklenico na ustnice, j » prijela in izročila policaju Greenwich S*. NV« York <'itv. N»-k nepoznan, kakih 3f»l>j«-* na in«'st<> a ni bilo nič rešiti, 1 ostanke so pobrali. Lokomotiva ekspresuega \ la-vaj<-[imela vsa kolesa krvava in na omrežju pred lokom t je bi.a [zataknjena človeška ro^a. Pravi i ». I da nikogar ne zadene krivda nesreče. Hempstead, IS nov. Včeraj Odškodnina za ..Rourgogie". ,,C mpagni« Generale Trans- atlf ^tiqu» '* je v K. adelfi j. 1 dospelo angleško ladijo ,,Cromartyshire** l ■ j nil a : ta iadija je prouzročila šodepoino uesrečo, da se je „La B^urgogne** potopila dne 4. rečer je vlak Long Island L tv ž - . . . ,, . , . J , . ■ Mul ja /jutraj. francoska parobrod- eznice okolu uri pri Queens ' , .. . , ► , , . . /-. , ,lil družba zahteva za zgubo „La adel ob voz far meri a Gustke ■ / . . . J l> i.n? gae od lastnikov ,,Cronaar- : Vf»b i re" odškodnine 82,500.000. T x ;; stranska zagotavlja, da se |e trčenje pripetilo vsled zanikar-uega vodstva ,,Cromartyshire". Pri zadel Munton, konj je bil mlrnah nsmr ten, Guetke in tr-»e <>trok je pa smrtno ranjenih. Pregraja ob tir«., [ni bila zaprta ko je vlak pridrvii Rreoklvnski nn»st v nevar.iosti. zaslišanju pred morskim sodiščem Deloma glede velike vzuemu e- lja Aogleškem so častniki in mo- Piosti, kteroje upognenje mostovnih :e aughšie ladij • i,.rekli n^pač- [lošacev v miuolem juliju pouzro- izjave g'ede uzroka zadetja. Čilo, deloma pa tudi zato, ker j-stvar sama na sebi obudila najvišjo pozornost v strokovujaških krog h, i arnrp se ni zaprt. Andrew Camegi je prišel 1«5. nov. z Washingt >:ia v svr(j<^ stanovanje, ti ;a ni se pokazal kak šerif .v pomaga«*. kteri bi izvršil zaporni« povelj' , »vten je izdal špecijaltii po-rotniški komjsar Gray, k^r se je so se o t**j zadevi vrši.e v sl' dnjem 6a«u natančne preiskave. Preiskavo je vodil mostovni tehnikar Franci« Collingwood in kar se je pri tem pokazal«« tudi polkovnik E. H.ii^ ""SBI 1 -1 Jy , r, _ t t arnegie neopravičeno odtegnil 110-Prout, urednik ,,Railroad Gazette" . fe 1 r<«tuisici salnzb;. in slavni inženir, pripoznava kot ' popolno resnično. Kooseveltovi volilni stroški. Collingwood opozarja ua to, da a 1 b a n y. N. Y., 10. nov. Certi-se je upognenje pripetilo na večer tikat novo izvoljenega governerja 29. julija. Bilo je takrat mnogo j Theodore Ro.-s vel ta o volilnih etro-zelo vročih dni zaporedoma, ko je ških j« bil danes popoludne vložen kakih 200 čevljev od brooklynskega pri državnem tajniku. Roosevelt stolpa na južnej progi padel konj! na a,H v spisu, da je blagajniku nekega voznika in poginil. Vsled republikanskega državnega odseka tega je bil promet dalj časa ovi-1 izročil $2000, druzih stroškov on ran. Od New Yorka je prišel jeden jmei gie(le izvolitvegovernerjem. »vorni voz za drugim in istotako (Ak-. je to res, je po ceni dospel ua ' Trolly železnice, kteri so se to m-sto.) >likor mogoče daleč pomikali na u , . lost in tam ostali. Nastala je na . >foi ,iec » r-yorški strani mosta najmair N e w 0 a n a a» Conn., 15. nov. ikrat tolika peza kakor po nava- F *tmAr JohBrowa Je zdpaz.l daNa brooklvnukej pa so vozove nes /i,,trai' g"reti hišo sosede gospe (peljali, vsled česar seje peza na S,irM Anderson, ko je bil ravno pri delu mosta znižala na p.dovi- delu Ma P ,:iu- Hltfc>1 Je l»ogo-normalne. Naenkrat se je m- sr tod{l uvide , da ni močnič re- kmajal, Čutiti je bilo, kakor bi bi šiti' ker ^ iu tudl ^kledenj že lo nekaj počilo iu sestavni deli m - skoraj pog rela. Pozneje so našli |sta eo se npognili vsled nad nor- d rug i sose, i je hlapca gospe Anderson nekoliko od pog rišča visečega na nekem drevesu. V njegovem žepu^po našli listek na kterem je bilo ziNpisano diede<-o : D dal sem ie peze. Kakor je natančna tva, takoj po tem dogodku so se nosači up igniti za leto dni, dobil pa nisem nič denarja in le mulo jesti. Jaz sem jo umoril, že 17 dni je mrtva, ako jo iščete jo bodete našli." Gospa Sara Anderson je bila baj" premožna, toda ze-j lo skopa. Živ.rla je zelo samotno, zato ui < pazil, da je zginila. Hlapec jh ile I al pri njej jedno leto. Bil je ptujec, kakor je bilo videti, nihče ui vedel njegova imena, ako-ravtjo so nekteri hoteli vedeti, d^ ima ženo v Norfoiku. Truplogospe Anderson še niso našli. Napad na očeta. Iz R ead i 11 ga. Pa., se poroča, da je Morris J. Lutza, 441etnega čevljarja dne 13. nov. napadel njegov lastni f8letni sin in ga smrtno ranil. Dečuk j« prišel domu pijan in oče ga je okaral zato, pobalin je potep d! revolver izžepn in dvakrat ustr- lil očeta v i;lavo. K<> je krvaveči oče bežal na ulico, si je malopridni sin vrat prerezal in sam sodil za zločin. V obče je znano, da je Vrl ta pobalin malopridnež. Lov ua zamorca. C i 11 c i u u a t i, 17. nov. Suzano Williams, neko 161etno deklico, hčer odličnih starišev, ktera je da-iiis_ iha!a na sprehod, je nek za-morf-c potegnil raz konja in oneča-stii. Deklica je v kritičnem položaju. Na stotine ljudi je s krvnimi psi na lovu za zamorcem, inakoga zasačijo, bode brezdovomno linčan. Zopet boj v Pan i- P a 11 a, III., 17. nov. Danes večer je pr\Mo zopet do boja med import ranimi zamorskimi skabi in štrajkujočimi preniogarji. Nek deček je vrgel košček premoga na mi-mogr<*doč^ga zamorca. Ta jo iakoj potegnil revolver iu pričel streljati in pozivati svoje tovaiiše, kteri so vreii od vseh strani. Kakor bi trenil so bili tudi štrajkarji na licu mesta in pričelo se je med obema strankama redno streljanje. Kakor pravijo, je bil nek zamorec hudo ranjen. Prihitevši vojaki so razpo-dili bojujoče iu zoj>et napravili mir. HcKinley bode potoval. Wash i n g t o n, 15. nov. Predsednik p vide sredi meseca decembra v Sa> 11110, ogledat sedmi vojni kor, pred o odrine pod poveljni-štvom 1' izhugh Leeja v Havano. Nekaj mettjanov iz Savan ne ga je dan.-s obiskalo v belej hiši iu ga povabilo. Povabilo je tem ljubše sprejel, ker bode itak 15. decembra šel v Atlanto k mirovni slavuosti. .Sava n n a h, i5. nov. V dveh tednih je mestni odbor v Savau-ni dvakrat odklonil predsednika Mc Iv iu leva povabiti k obisku mesta. Prvič je nek odbornik stavil predlog, kteri pa je bil brez kake pozornosti točno zavržen. Danes je major, kleri pri oni seji ni bil navzoč, ponovil predlog in se ne malo začudil, ko je bil z veliko večino zavržen. Odborniki danes tudi svojih vzrokov niti skrivali niso, češ Mc Kinlev je kriv bojev med črnimi iu belimi na jugu. On je iz strankarskih ozirov podelil urade zamorcem, zaradi česar so postali šabui, beli poza zavidani 111 jezni. Ako bi pr dsednika sedaj '-hcijelno povabili, bi to kazaio, kakor bi nje-guvo dejanje odobravali, kar pa je ravno nasprotno. Bogati Indijanci. Washingto n, 17. nov. Letuo poročilo indijanskega agenta Pol-locka obsega med drugimi stvarmi tudi zanimive podatke. Med drugim pravi, da so Osage Indijanci najbrže najbogatejši narod ua svetu, kar se tiče povprečno ua glavo. Ti so pravi plemenitaši, sami nečt-jo delati iu celo zauičljivo gledajo na druge ljudi, kteri delajo m se z delom prežive. Vsuk člau Osage rodu, bodisi mož, žena iu otrok ima delež zemljišča nad 800 akrov, na vsako glavo tega rodu pride letnega dohodka S200 in družine z obilo otroci imajo na leto dohodkov $1500 do £2000. Tak rudečekožec ima prav lepo življenje, pohaja po vaških g ostilnah, popiva pleše, p j-je in igra. Obdelovanje zemljišča prepušča belopoltnim, kteri jim ua8n8tvarodvzeti" volilno pravico! plačujejo l^po najemščiuo. Indijanski agent Stephan za Krvnozeljna ženska. A 11 a n ta, Ga., 15. nov. Gospa \V. H. Feltou, soproga bivšega zve- zcega poslauca Feltona,jež njenim razui rodovi. Ta slaba navada naj bi se zatrla, ker ae pri mnozihslav-nostih Indijanci odvadijo dela, njih gospodarstvo zanemarjajo in vsled zapravljivega deljanja daril ubože-vajo. Kapitan Cornish, ag< nt Nintah in Quray Indijancev izraža v svojem poročilu obžalovanje, da niso zahtevam Uncompahgre-White River in Southern Ute Indijancev zadostili; ti rodovi so leta 1880 po pogodbi s Zjed. državami odstopih osem milijonov akrov zemlje. Pogodili so se, da se imajo naseljenci ua ta zemljišča le proti gotovi plači naseliti, najmanj $1.25 od akra, ti novci pa so imajo deti v zvezno blagajnico ter oblesti te glavnice vsako leto z drugimi izplačati Iudi-jancem. Ta pravična zahteva Indijancev |pa ni bila uikdar izvršena, nikdar ni bilo izdanega nikakega izkaza Jo teh novcih. Ta agent se pritožuje tudi giede prepovedi lova Indijancem uaprejšujej njihovi reservaciji, tudi zato niso bili Indijanci od-škodovani. Denver, Col., 17. nov. Komisar za lov, Swan je dobil danes naznanilo, da so Indi janci iz Utah prilo-mastili v severozapadno Colorado in tam streljali divjačino in govejo žival. Napro-il je generala Sum-uerja, zapoveduika zveznih vojakov za Colorado, da naj Indijance nazaj požene v reservacijo. Ponesrečen be^. Columbus, O., 18. nov. Kaz-ujenca O'Neill in Atkinson sta v ječi v Mount Vernon bila zaprta in ime'a prestati po 15 let kazni vsled ropa; danes zjutraj stajo pa nameravala popihati in ustrelila paznika, ktere je hotel uju beg preprečiti, strel je privabil na mesto i druge paznike, Atkinson je bil ustreljen v spodnji del telesa, a ne nevarno; O'Neill- je bil pa z gorjačami hudo zdelan in zdravniki nemajoupanja, da okreva. V močvirjih se skrivajo. AV M m i n g t o n, N. C„ 17. nov. Klajor Waddell je danee naznanil, kakoj seje pokazalo, da ua stotine f«n^>rcev še tava po močvirjih, in da večina veliko bedo trpi. Pooblastil je odlične zamorce, se podati na deželo in begune pregovoriti, da se vrnejo v mesto iu zadržč mirno. Ko so se pričeli boji, bežali so zamorci, možje, ž ne in otroci iz mesta in se poskrili v bližujili močvirjih. Ker uiinaje nikakih pripomočkov. jim ne ostaja druzega, nego ropati in v istim bil je mostovni podjetnik Hiram Merritt. pri belem dnevu na Masonboro cesti od dveh beguuov^do čistega oropan. Ker so vsi zamorci moškega spola oboroženi itije v močvirjih mnogo skrivališč, je skoraj nemogoče begunom z silo priti do živega. Ako bode b 'guiiom roparsko ^ivlj nje dopad-lo, potem bode kot posledica bojev med belimi in črnimi ostala, deželi splošna kazen. Mi 10I0 noč so očeta, mater in tri brate urednika Manlvja izgnali iz mesta. V bežali so v močvirje. Namesto 20 zamorcev, nastanili so ravno t"liko belopoltnih kot soMa-ue pri plačani požarni hrambi, ker se boje, da se ne bi zamorci maščevali s požiganjem. Tudi so osnoval' oddelek policije na konjih. Norfoi k, Va., 17. nov. Ker demokratje ne morejo tajiti, da so svoje nasprotnike s preteujeu ugnali, bodo vsekako dokazi prišli pred zbornico. Potem pa bodo najbrže vsi v severni Carolini izvoljeni demokratje zgubili svoje urade. Karolinci se motijo. Columbia, S. C., 15. nov. Be-lopoltui v Greenwood okraju, kteri so se udeležili izgredov proti zamorci, mislijo, da se njihovo surovo postopanje odobrava, ker Mc KiaJey glede te zadeve roke križem drži iu so vsled tega bolj razposajeni, kakor dosedaj. Danes se ima vršiti ob-čn > zborovanje, pri kterem se znajo vršiti š- čudne reči. Časopis v državi ojstro obsojajo izgrede in priporoča vsem tistim, kteri so se udeležili Crow Creek Iudijance pa toti v svojem letuein poročilu o mnozih slavnostnih obiskih, ktere prirejajo govorom dala povod članku urednika Manlvja, vsled ktarega So nastali izgreli v severni Caroaui. l'a ženska še sedaj trdi, da ostane pri t m, kar je govorila. Beli ženski Da jugu, pravi gospa Felton, je potreba obrambe proti p >željeniu zamorca, in ako se to ne da doseči na drugi način, nego da se linča 1000 zamorcev na teden, naj se le zgodi tako. Odkar so se zamorci jeli mešati v politiko, postali so drzni. Pravica samoobrambe prisiljuje be-lopoltne se z vsemi sredstvi braniti in čast svojih žena varovati, so H iste sredstva p > zakonih d voljena ali ne. „Boycott' - prepovedan. Lansing, Mich., 15. novembra. T^rdka mlinar jev Jacob Beck&Son v Detroitu je prišla v miuolem letu navskriž z unijo voznikov, ker se upirala podpisati plačilni red. Nekaj delavcev je ostalo v službi tvrd-ke in unija je uredila Str.^jk in boycott" preti njim. Štrajkarji so izpostavili svoje straže, kapitu-listična stranka pa je poklicala sodnijo ua pomoč. S dui ia je sicer izdala ustavno povelje, dovolila pa je razdelitev okrožnic o boycottu izvzemši pred tovarnotvrdke. Višja sodnija, 11a ktero so Beek A: S on apelirali, je razsodbo ovriria in izrazila pravico obeh strank na sledeči način: Tvrdka lahko vzame v delo kogar hoče in mu plača * plačo kakoršuo ž njim pogodi. A1; bi se te pravice ne mogle jamčit:, kie bi hila potem prostost? Delavci lahko zahtevajo plačo, kakoršn< hočejo, tudi se lahko v dosego 1 časopisih svoje stanj- občii stvu pojasniti, kakor tudi mirovnim potom delavce pregovarjati, da se njim pridružijo. Ne smejo paz okr* žni-cami o boycottu obrt delodajalcev uničiti in pod nikakoršnimi oko-lišinami plašiti ali pr- titi dru :ač« mislečim delavcem. Revolver poslednje sredstvo. E m p o r i a, Kans., 16. 11 >v. Za prv<« tukajšno narodno bai.ko • bil danes postavljen kurntor. K > je predsednik te bank-, Chas K Cross dobil to naznanilo iz Wa-h-ingtona, Be je podal na b ž:,j< njegovo farmo in se ustrelil. Cross se je poleg banke V.avil tudi se živinorejo in lepo farmo, ktera je bila daleč ua okolu slovela. Ta hr.nkf je bila ustanovljena leta 1871 ? bo-močjo njegovega očeta Z bilardiui palico ubil. St. Paul, Minn. lb. n se obrnil in Shanleva s palico tako močno udrihnil po glavi, da mu je zdrobil lobanjo. Bilje takoj mrtev. Posledice ožeinanja. Toronto, 17. nov. Pri današ-njej preiskavi o železnični nesreči pri Murray Hill, ktera je te dni zahtevala j-dnajst človečkih žrtev, je pokazalo, da je malomarnost stražnika pri <>gibalisču prouzročila nesrečo. Možje bil preveč utrujen, kajti delati je m-.ral od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer, potem pa delati še čez uro. Dokazal ,e, da mnogo služabnikov načrti mora opravljati delo dveh mož. Evropejske in druge ve*ti. M a d r i d, 15. m>v. Kraljica j<* včeraj sprejela generala August)ua prejšnjega glavn ga kapitana na Fi-lipinah, kakor tudi Moutija, bivšega poveljnika pred Manilo uničenega brodovja. Francoski poslanec je imel konferenco z miuistrom zvunajtiih zadev vojvodom Alma-dovarom. Finančni minister Pugi-cerver je bolan. General Pol^tvt> ja se je izrazil, da Silvelo, vodjo konservativcev podpira. Vlada sledi z veliko pozoruočtjvo gibanju Karli-stov. Dou Carlosu se je baje posrečilo ua Angleškem dobiti posojilo, zato nekteri mislijo, da skušajo Angleži vzbruh meščanske vojske na Spansfeem podpirati, da bi sl prisvojili posestva blizu Gibraltara. To bi bil ravno tisti načiu, po kterem se Amerikanci postali gospo- darji na Kubi. Katalouskidelegatj« kteri kakor zastopniki drugih pol krajin, zahtevajo decentralizacijo! vl^de in so kraljici predložili proš-j nj' krajevno avtonomijo. K a n e a, 15. nov. Prebivalstvo praznuje odhod Turčinov na slavnosten način in povsod vlada veselje. Skof je služil „Tedeumu in med slovesno navdušenostjo je klical blagoslov z nebea na ptuje oblasti, ktere so Kreto oprostile turškega jarma. Kristjani sezadržemirno, pa tudi Moslemi so se vdali v neizo-gibljivo osodo. Se le sedaj se je fvedelo, da se je Shakir paša, poveljnik turških vojakov v zadnjem trenotku upiral dati povelja za odhod prevožne la-dije, češ da mora poprej prejeti navodila iz Carigrada. Toda francoski admiral Pottier je poslal tor-pedovko ,,Yaytour", da jjrisiliTur- mčiji odstopila som ski zaliv. Potem se bodo sanje Angležev o ufrikanskem posestvu od roga do K lire uresničile. London, 17. nov. Iz Hamburga se brzojavlja, da sta pri Otten-dorfu ob ustju reke Elbe trčila skupaj angleška parnika ,,German Beer" in ,,Corso". Slednji se takoj potem potopil in vse kar je bilo na ladiji potegnil saboj v globočino, izvrzemši krmarja, štirih potnikov in devetnajst mornarjev, ktere so rešili. Neka brzojavka iz Hulla to vest potrjuje. Pari z. 17. novembra. Nikolaj Gurko, sin p rej š neg;! glavTnega governerja na Poljskem iu hrabrega vojskovodje, je umrl v ječi in sicer kmalu potem, ko ga je njegov brat obiskal. Pravijo, da mu je brat skrivej prinesel strupa, temu ja zdravniki ugovarjajo, češ da je umri naravne smrti. Gurko ta so nedavno zaprli ker je v Monte Carlo zavratno napadel ruskega državnega sovetnika Polowstofa. Dunaj, 17. nov. V državnem zboru se je date's vršil običajni škandal iu bi pri glasovanju vlada kmalu vjela nezaupnico. V debati glede predloga, da se grof Badeni postavi na za^ozeno klop zaradi postopanja novembra meseca lanskega leta, ko so policaji razsajajoče in pretepajoče poslance krotili. Socialist Daszynsrii je zabavljal ker so na Ceskem razpostavljene pušice z sliko kričača Wolfa ter nabirajo milodare, tovarniškim delavcem celo kar po sili odtegujejo male zueeke od zasluška. Drugi socijaliBt je hudo napadel Badenija in rekel, da ni nič boljši kakor oni nesramni pjbaliuski morilec Lucclieni, kteri j -i cesarico umoril, Badeni pa je lun t državni zločinec ker je ustavo z nogami tepal. vasi Zivotict- 11a 3Ioiavskem je biizo 450 let stara župnijska cerkev pogorele. Berlin, 17. nov. Policiji se je vendar posrečilo zasačiti morilca Rosine Kaiser, služkinje pastorja Kollerja. Morilec je hlapec Albert Wegner, sin cerkveuika. Včeraj so ga zasačili v bolnišnic: v Zeitz, kjer je navedel napačno ime. V Berolinu so danes našli zloglasno žensko zadavljeno, umora sumljiv je baje nje „ženin" Herman Berkholz in ga ima policija že na varnem. ms< igoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: redsednik: Jože f Ag nič, Box 266 ; [predsednik : Georg Kotce ; L ]tajnik : Ivan Govže, Box 105; lili Štefan Banovec; JRlagaj.: Matija Agnič, Bcx 266. PREGLEDOVALCI KNJIG: | John Habja.n ; JoHi* Prkširk, Box 2S6 ; Josip Mantel; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn. Glasilo: „GLAS NARODA". D ii u a j, 18. nov. Cesar Viljem in cesarica bodita najbrže jutri obiskala vvstrijsko Iuko Pulj, potem pa preko Moiiakowga potovala v Berlin. Atene, 18. nov. Princ Jurij grški je bil danes na Pirejueu navdušeno sprejet. Kreftani so ga pozdravili se zastavami in„živio" klici. V obče «e pripravljajo na velike demonstracije. Slučaj. (Dalje.) Tonetu so r«*s odrezali roko in potem je moral tri dolge mesece oataf i v postelji. Ko je vstal, podal se je najprej \ tovarno. „Goepod d i rt-k tor, kaj bo pa zdaj z meuoj?" ,.A, Tone Žagar! To ste Vi. Da, Vas je zadela velika nesreča. A prosim Van, zakaj pa niste bolje pazili?— V i sto bili vendar vedno taku previdni, da usi kar ne grč v glav<>, kako «e je moglo to zgoditi. „No, to so \ ara pač menda ie drugi povedali, kako se je zgodilo. Kaj bi Vam jaz to ponavljal? Tako ali tako — zgodilo se je v \ aši tovarni, v službi". % „Seveda, seveda. Saj vem. Vi ste bili vedno zvest delavec. Da, več ko zvest. A Vi ste precenjevali svo- 4je moči, zato se je to tako žalostno |končalo. Jaz sem Vas obžaloval v prvem trenotku, ko sem zvedel za Vašo nesrečo. Meni je res zelo, zelo žal. A kaj čemo? Je že tako na svetu. No, sedaj odpustite, vidita, mnogo dela imam, prav važnega dela. Veselilo me bode, ako pridete jedenkrat ko imam več časa. j Potero se pogovoriva nekoliko. Veselilo me bo res." Tone ga srepo pogleda. Ali misli ravnatelj, da se je prišel za zabavo jKjgovurjati? Oho! ,,Gospod ravnatelj, Vi pravite,d;i nimate časa. Jaz — jaz pa nimam kruha." „Oh ! Revež! Zakaj pa niste tegH takoj povedali? Jaz tega nisem vedel. Lakota v hiši — seveda, to je žalostno. No, jaz pač sam nisem b«>gat, a kolikor morem, pomagam rad reveža." S temi besedami potegne novčarko iz žepa ter začne po njej brskati. Nazaduje vzame iz nje srebru goldinar in ga ponudi Tonetu. ,,Da morem, dal bi N am rad več. A tudi jaz morem živeti od svojega zaslužka." i Tone stopi korak nazaj. ,,Kaj, gospod direktor? Meni — iQt ui ponujate miloščino? Ne, ne. Vi me niste razumeli. Jaz nisem prišel beračit, nego vprašat, kaj f bode z menoj. Kaj meni tovarna, v kateri sem ponesrečil?'* „A -*-? Da — kaj meni tovarna? I, Tone, to vendar vidite, da zdaj ne morete več pri nas delati. Če bi bilo mogoče, bi Vas gotovo radi zopet sprejeli v delo, saj smo tudi Miho. Noga mu je sicer pohabljena, a on vendar lehko sedeč dela. Vi pa — brez desne roke — sami vidite, da to ne gre." „Ne, dobro. Za delo toraj nisem, pravite. A kaj bo vendar z enoj? Kako me bodete odško-ovali?" ,,Odškodovali? Tone, Vi se moti-Vi nimate nobene pravice do kakšne odškodnine?" ,,Nobeue pravice? Kaj pravite? Nobene pravice? Ali nisem izgubil roko v VaSej tovarni? Kdo mi bo pa plačal roko? Kdo me bo odško-doval za izgubljeno delo? Kdo bo hranil-moje otroke?** „E, Tone, Vi se motite. Tovarna ni dolžna skrbeti za to. Saj sem dejal, da Vas obžalujemo, ne le jaz, temveč tudi gospodje 1 stniki. A Vi n^ morete zahtevati od nas, da bi storili nekaj, kar ni naša dolžnost. No, čakajte, jaz pogovorim z gospodo. Ako bo mogoče, jih nagovorim, da Vam dajo kakšnih pet ali deset goldinarjev, a dolžnost jim to ni." „Pet ali deset goldinarjev. In še to za vbogaime? Ali ne veste, da sem delal trideset let v tovarni? Ne, gospod direktor, še jedenkrat Vam pravim, da nočem milosti, temveč svojo pravico. Ali bi bila to pravica, ko bi me vrgli zdaj, ko sem nesrečen, po tridesetletnem težkem delu na cesto kakor garjeye-ga psa? Pomislite vendar na Boga, gospod direktor. Ali bi bila to pravica?" ,,Eh, jaz nimam «"asa, da bi se prepiral z Vami. Po postavi Vam ni tovarna ničesar dolžna. Meni se zdi, da smo za Vas že itak več storili nego Vam gre, saj ste imeli ves čas našega zdravnika, dasi ste že skoraj štiri mesece, iz tovarne. Kaj ne, štiri mesece je že? Mi ne moremo storiti ničesar, ako nam postava ne veleva. Nesreča je, da se je to ravno zdaj zgodilo. V kratkem lobimo menda postavo glede zavarovanja delavcev proti nezgodam. A z iaj še ni tega. Moj ljubi prija-elj; kar sej'; zgodilo, je bil nesrečen biučaj; a za slučaj nismo mi odgovorni. ,,Slučaj? Vi za to niste odgovorni? Oh! A il"uar, ki Vam mi zaslužimo, pa vendar spravljate?" ,,Kaj? Kakšna predrznost je to! Zdaj imam pa že dosti. Le hitro pojdite odtod in to si zapomnite: Od nas ne dobite niti novčiča. Ako mislite, da imate prevefi denarja, nas lahko tožite. Dosegli pa ne bodete ničesar." S tem se vsede ravnatelj k svoji pisalni mizi in začne nekaj pisati. Za Toneta se več n<> zmeni, kakor ga ne bi bilo v sobi. Le ta obrača se nekaj časa klobuk v rokah in gleda sedaj ravnatelja, sedaj svoj prazni desni rokav. Na zadnje vzdahne in odide iz sobe. Saj vidi, da tukaj nič ne opravi. 1'rišedši na zrak začne premišljati. Tukaj so ga res izpodili kakor garjavega psa. Na slučaj se izgovarjajo. Ali ni tudi to slučaj, da so oni bogati, on pa revež? Kaj naj zdaj stori? To ni mogoče, da bi bila pravica, kar mu je rekel ravnatelj. Ako bi mu le kdo mogel svetovati, kaj naj stori! A kdo? Saj v vasi ne pozna nihče tako točno postav, da bi mu lahko vse razložil. V mestu pa nima nikogar. Naprositi bi moral kakšnega advokata, a za to nima denarja, kajti to je baje draga reč. Kam toraj? Misel mu šine v glavo. K župniku pojde. On je dober človek, so-sehno njega je imel zmeraj rad. C -trt ure pozneje potrka na njegova vrata. Župnik je bil res prijazen starček, odkritosrčen prijatelj naroda, ki je vedno rad pomagal, kjer je mogel. Na potu do njega prišel je Tone do prepričanja: ,,Ako mi on ne pomaga, ne pomaga mi nihče.4' S tem prepričanjem je vstopil v župni-kovo sobo. ( Konec prihodnjič.) Drobnosti. v staro domovino so se podali poslednje tedne: Josip Ha-baraj iz Cornwall, Pa., v Belo Slovenijo; John Koščak z družino iz Clevelanda, O., v Belo Cerkev: Anton Uhernik v Mirno, Josip Pavlin v Mokronog, Jožef Uhernik in Janez Kočevar v Mirno, vsi iz Falls Creek, Pa. ; Franc Bojane v Št. Peter, Joe Pire v Veliko Trebnje in Janez Grimšič v Zužemberg, vsi iz Clevelanda, O., Frank Dimitrovič iz Helene, Mont., vBrod Moravice Jožef Tifolt v Drenje pri Dvoru in Jožef Teršinar v Št. Jernej oba iz Morgan, Pa. ; Frank Klobučar iz Steeltoua, Pa., v Velike Lašče Frank Vidergar iz Aurora, 111 v Kanderše pri Vačah. * * * Ljubljanske novice, teku prihodnjega leta postavijo v Ljubljani pred muzejem Valvasorjev spomenik. Poprej se bode on-dotni trg primerno reguliral. — Dežnlno sodišče upeljalo je preiskavo proti udeležencem protiitalijan-skih demonstracij. Tudi nekateri člani odbora ,,Slov. zidarskega in tesarskega društva" se bodo imeli zagovarjati v tej zadevi pred sodišče. Te dni so dogradili novo gar-nizijsko bolnico v predmestnem kraju Udmatu, obstoječo iz šestero poslopij (oddelkov). Prihodnje leto se bode reguliralo zopet troje ulic sredi mesta in pričelo graditi četvero javnih poslopij in razen tega deželni dvorec. Mnogo zasebnih novih niš je zarad previsoke najemščine in vlažnosti še veduo praznih. In tako vlada v Ljubljani velika draginja pri stanovanjih in živilih. In te razmere so krive, da se tujci ogib-ljejo mesta. Te dni so dogradili novi ,,Mestni dom" za gasiluodruštvo in druge svrhe. Prihodnje leto se preseli notri požarna straža in policija. — Prihodnje leto pričelo se bode graditi na Kranjskem — v postojnskem in ribniškem okraju šestero vodovodov, razen tega dobi ga tudi tolikanj zapuščena Suha Krajna ozir, občima Ambrus Grad-' a vrhniške železnice dobro napreduje. Šmarno goro čaka uova doba — električne železnice. Ljubljana dobi prihodnje lete svojo mestno godbo. * * * Krka se je letos preiskala po strokovnjakih, ki so se prepričali, da ni več za rake okužna, torej se l ihko v njej raki zopet zaplode. * * * Pogoreli so v četrtek, dne 27. kt. štirje posestniki v vasi Smeči-ce pri Sv. Duhu nad Krškem. Bili so le malo zavarovani, škode pa imajo okroglih 5000 gld. * * * Železnica G o r i c a-A j d o v-š č i n a. To železnico misli država v kratkem pričeti zidati ter jo zvečati z nameravano novo progo po Loški dolini. * * * Dva laška anarhista zajel a sta v Poljčanah vrla ondotna orožnika. Nevarna Italijana priklatila sta se z neko komedijaško Iružbo iz Italije ter sta se posvetovala, kako bi se dalo z umoritvijo vladarskih osob zaslužiti lep denar. * * * Prvi slovenski parobrod za prekomorske vožnje je bil spuščen 5. nov. v morje v tržaškem Llovdovem arzenalu. Lastniki tega parobroda so gosp. Kornelij Gorup iz Trsta in drugi. Krščen je na ime „Trig1av". Kuni" vala je gospa Albertina Gorup, kteri je izročil bodoči kapetan bro-da krasen šopek cvetlic. Ko je bila v znamenje krsta razbita steklenica šampanjca ob plečetu ladije, spregovorila je gospa kumica ta-le pozdrav: Spusti se v morje, ,,Triglav", ki naj ti bode vedno ugodno ! Pojdi, veličastvena ladija ter nosi povsod blagostanje in časti Kakor vrhovi gore, katere nosiš, ohrani visokd in slavno tvojo zastavo 1 Nebo spremljaj te na valovih, in njegov blagoslov donašaj ti sreče! Parobrod, ki je zgrajen po najmodernejšem zistemu za tovorne parobro-de, drži 1300 tonelat. Prvemu venskemu prekomorskemu paro-brodu in njega podjetnim lastnikom voščimo tudi mi vso srečo ter želimo, da ponositi „Triglav" častno zanese po svetu ime našega sicer malega, a naprednega naroda slovenskega ! * * * Vremensko poročilo v mesecu oktobru nam prihaja sicer iz Savske doline, a se glasi tako ugodno, kakor bi ga dobili iz južne Ttalije. Bilo je namreč v tem mesecu tako toplo, kakor že deset letne ob t<=>m času. Toplote je imel ta mesec poprvek 12° C, 2° nad nor malom, in zadnji dan mesece je bil skoro tako topel kakor je bil prvi. Zrakomer je bil od začetka meseca visok, potem sredi meseca zelo nizek, proti koncu pa zopet visok Sredi meseca je padlo bilo veliko gorkega dežja (119 mm); sicer je bilo pa lepo suho vreme. Velika toplina je letos pri trgatvi koristila in še potlej, da je vino lahko vrelo, kar je tudi pospešilo, da bode letošnja kapljica v resnici dobra Žalostna smrt. oktobra se je na železniški progi blizo Beljaka ponesrečil neki železniški služabnik. Zapazil je na progi otroka svoje svakinje, ko je ravno prihajal brzovlak. Priskočil je, da bi rešil otroka, toda bilo je prepozno, vlak je zgrabil oba in ju zdrobil popolnoma. Vdova vestnega moža ima osem otrok in je noseča. * * * Nedolžen — obešen. Vru sko mestece Lublin je prišel 1. 1892. bogat trgovec ter prenočil v goBtil-ni krčmarja Čužeka. Zjutraj so našli trgovca mrtvega za srčno kapjo, in zdravniki res niso mogli najti ni-kakega znaka nasilne smrti. Sluga Psatka in dekla pa Bta b priBego trdila, da sta videla gospodarja, tako je davil trgovca in potem zakopal denarje na vrtu. Denarje so res našli na vrtu in vsak zagovor je bil zaman. Oažek je bil obsojen na smrt ter bil obešen. Sluga Psatka se je oženil z deklo. Zadnji čas sta se večkrat Bprla in sosedje so slišali, kako sta očitala drug drugemu krivo pričanje. Preiskava je dognala, da je imel krčmar Ča-žek navado zakopati prihranjeni denar na vrtu. Posla sta mu d^nar ukradla ter pustila le 50 rubljev. Potem pa sta porabila slučajno smrt trgovčevo ter obdolžila krčmarja umora, ker Bta tem načinom prikrila svoj rop ter se mogla poročiti. Oba sta zaprta, kar pa po nedolžnem obešenemu krčmarju uifc ne koristi. * * * Dostojen ropar. ,,Slavni" ropar Caudine, ki ima celo roparsko četo, s katero pleni in mori po Siciliji, je čital nedavno v listu Giornale di Sicilia", da je bil s svojo četo v okraju Cesaro, kjer je ropal. Caudine je poslal listu popravek", češ, da ni res, da bi bil v Cesaru, da ondi ni ropal, niti sploh ondi koga nadlegoval, ampak da je hil povsem drugod. Caudine je priložil „ popravku" 5 lir za poplačan je računa za tisk popravka. Zares, fino vzgojen ropar! Drugod se sklicujejo celo najodličnejši gospodje, pošiljajoči listom ,,popravke", le na — § 19, denarja pa upravni-štvu ne pošljejo! Cifutska ošabnost. „Do-volite mi se predstaviti, Isidor Burne — tri in pol milijona!" — ,,Isak Sibberstein—pet in tričetrt milijona!" Nepodkupljiv. Sodnik ( policaju) : „Zatoženec je Vas hotel s celo pestjo smodk podkupiti. Vi ste seveda to odklonili?" — Policaj : „Gotovo — Baj niti ne kadim !" Pod ve šal i. Rabelj (obsojencu) : ,,Ne stojite tako grozno nerodno!" — Obsojenec: ,,Oprostite, gospod rabelj, jaz sem še le prvič pri tem delu." Tudi želja. Stric: ,,No, ljudi stričnik, kaj bi se najraje učil „ko šoloostaviš?" — Stričnik : „Na biciklu voziti, ljubi stric!" Hudo. Gospa A.: ,,Jeli pa to dekle tudi odkritosrčno in pošteno?"— Gospa B.: ,,Gotovo, zato o tudi odpuščam. Nikdar ni hotela ljudem reči kadar sem bila doma, da sem šla na sprehod ! " Nesreča v sreči. ,,Vi ste imeli včeraj zopet smolo pri igri?" — ,,Ne, ali kakor se vzame! Priigral sera, srečo sem imel, ali ko je bilo potreba plačati, moj soigralec — ni imel denarjev!" KJE JE? PAVL ERŽEN', doma iz Nove Oslice, na Gorenjskem; pred osmimi meseci je bival v Imperial, Pa. Ako kdo rojakov v§ za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti: Frank Jurjevčič, Box 113, Blucton. Ala. Kije je ? JOŽEF KRAL. pred nekaj dnevi jo je potegnil od mene, ter mi odnesel S26. Rojake opozoruj' na tega ptička. Naslov naj se blagovoli: Frank M o h a r, lili Elder Str., Pueblo, Colo. SLOVENSKO PRATIKO za leto 1899 imamo na prodaj po JS centov komad. Prekupei jih dobe 100 za šli. Pošl jite nam lahko znamko za „Pra-tiko." „GLAS NARODA" 109 Greenwich Str. New York. Naznanilo. Ker imam v zalogi mnogo molitvenikov in novestuib slovenskih knjig raznih založnikov jih pošiljam vsa-komu poštnine prosto, kten vrste kdo želi. Glede knjig, ktepe vrste jih Kdo želi naj mi piše po cenik, pošljem ga vsakemu p štnine prosto. Moli t v e n i k e imam od 30 cent, do S2.25; posvetne knjižica pa od 10 centov naprej ; imam različne podučile in šaljive knjige. MAT. POGORELO, Box 672, Calumet, Mich. Podpirajte CARNIOJ FACTORY 328 E. 70 Yorku. ktera kljubu p< ka in podraženju tobak^ p r ej š n j e j cen i. Ne v*č kupouov v škatljo, a\ kdor kupi 2000 smodk dobi smodk z 100 smodkami brezpl Prevožnje stroške plačam sam. go se pošilja proti pošiljatvi vega denarja na: F. A. DUSCH]___ 328 E. 70 Str., ali „Glas Narodu" v New York. Francoska parobrodna družba Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstna). Paruiki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street; La Bretague „ 26. La Touraine ,, 3. dec. La Gascogne ,, 10. ,, La Champagne „ 17. ,, La Bretague ,, 24. ,, La Normandie „ 31. ,, Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN. NEW YORK. FR. SAKSER CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v s t a r o do m o-v i n o Slovencem in Hrvatom, za 100 golil, avstr. veljave treba dati $40 75. Slovencem smo že odposlali blizo 3 milijone gold. Pišeta lahko slovensko, ali kakor drago, pošte, fare in vasi so nam dobro znane in se nemore nič zgubiti, svoji k svojim ! Listnica uredništva • Rojakom odpošljemo sedaj za S40.75 100 gld. avstr. veljav«, pri-dejati je še 2<) centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. ktere imamo v naši zalogi ... odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje : Molitveniki: Vrtec nebeški, z slonovo kostjo Ln zlato obrezo, elegautno delo S 1.50 Jezus govori, ravno taka vez $2 40 Hvalite Boga SI.40 Dušni vodnik $1.50 Golgota in Getzemaui -SI.50 Kruh angeljski G0 ct. Duhovni studenec o5 ct. Ključ nebeških vrat GO ct. Duševni ven ček 00 ct. Vrtec nebeški GO ct. Opomin na Jezusa 30ct. Druge slov. knjige: Evangelij, 50 ct. Velik; katekizem Iti ct. Mali katekizem, 7 ct. Sveta Notburga 18 ct. Ave Marija (slike) 10 ct. Božja pot na blejskem jezeru 10 ct. Sveta Germana 12 ct. Sveta Genovefa, stara izdaja 20 ct. o ,, nova ,. IG ct. 1 i ara ga 40 ct. Perpetu t 40 ct. Veliki abecednik 25 ct. Mali abecednik 12 ct. lileiweis Slovenska kuharica$1.80. Za Boga in domovino 30 ct. Zbrani spisi Pagliaruzi L, II. in 111. zvezek po 30 ct. Materini blagoslov lL' ct. Naš cesar Franc Jožef 1. 25 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 30 c. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. o „ stara ,, 15 ct. Marjetica 50 ct. Gozitovnik, nova knjiga (1. in 2. del) vsak GO ct. Andrej Hc.fer 20 ct. Knjižica za mladino IS ct. Princ Ev gen Savojski 24 ct. Beneška vedeževalka 20 ct. Raznotere povesti 20 ct. Matuj*4te domu, obr-5akser A Co. ITakom priporočam moj LOON i\H 8TB.. LA SALLE. ILL., >m bodem točil razno iz-vrotno sveže pivo, fino doma napravljeno vino ii. dobre smodke Za zabavo je na razpol ganje r«-jak< in tudi izeglj isce. S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORCK' 1835 Main Str., La SsUe, I i i. 4 Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA ^ BAAT K A ^ CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PItOTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je s* »I d i ta v iz:>Iačanju škode; ima svojega NOTARY PUHLIC. kteri napravlja: pooblastila, kutme pogod!>~. preskrbuje d^d^čme in vse v ta posel spada i < Če zadeve. Pošilja DK-NARJE v utaro domovino ceno in hitro. Pro laja PRE VOŽNJE LISTKE z« vse parohrodne črt«. Zr-.r- GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. ~ EDINI SLOVENSKI ZAVOD! FR. SAKSER 8c CO. „GLAS NARODA" 109 Greenwich Street, — Npw York, Pošilja I of it o in vestno DENAR V STARO DOMOVINO 7. a li e s I j i v o, dosedaj smo odposlan že uad pol tretji milijon goldinar, avstr. veljavo. priporočamo menjice dobrih bank. Posredujemo hranilne vlo<*e Vsak Sloven, c naj se na nas obrne, ker vsakomu dobro postrežemo. Paziti je treba na naš naslov, potnik naj nam brzojavi ali natanko piše, po kteri železnici v New York pride in čas. V New York rsijo železnic : Wabash, Nick-lplate, Rio Grande, Canadian Pacific ill druge, THE PRINCE LIN navedeni parobrodi imajo prostora, za 5000 do OUJO ton ler vozijo iz USTo-w- ixL USToorpoIL cel. o in Pri večjih Bvotah in in. njavi v razn** slovenske posojilu ice. druge, ktere gredo samo do je potreba vedfti in to nam potreba naznaniti. „Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince". ..Alalia; Priuc->'\ ..Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. One: v Trst $24.50. Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27 7:>. Karlov«* $28.50. Inspiuk $2ti.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odej in ;• ino p do brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, ----——NEW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO, j Vse prodajam po najnižji ceni. Va*k| !)<» VOZ Chicage, ali Butlale potem pa spremene železnico in to V New York doipe železnic*: Pennsylvanije. Grand Central,"Lehig Valley, Baltimor Ohio, Erie, Delaware Lakawana, \\ -st Shore. Western Ontario itd. Ne poslušajte krivonosih* agentov; nesprejmite transfers! tiketov, ker ti Vas prodajajo v drage, a nič vredne hotele in Vas povsodi oslepe; računajo §2.50 dc $3 j za «l«n, a ni kaj jesti; pri nas napravile kakor sami hočete. Ako nam dohod natankoJ brzoiavno ali | uiMiueno naznanite, prihranite 1< pe novce. Ne verujte nikomur, ki Vam reče, da smo se mufali, ali kaj drugače. Pri na- - .v ri vsakdo, to raj le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na šte- i vilko 109 Greenwich Str na koncu Carlisle Street! V potsledni m r*asu : vi Uaše rojake z našimi kovertami ijudilovci, kteri govore poljski, slovaški, hrvatski m tudi ;< 1-. zelo *!rtb.» ka slovenski. Ti vskemu rečejo, da ga k nam peljejo, a ga drugam odvedejo 36ft Oh in Rfr AlWhpnV Pa od rej o, kar j.* z- marsikdo okusil. | wu umu 0u,f/uicgucujf f rd.j toči fina vina, likerje in prodaje dobre smodke. Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Čeh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO. Dobro prenočišče za potnike. JOHN BREDL, prop. in Ako se kak potnik pripelje čez vodo to j. Hudson, kjer so skoraj vse železniške postaje, naj se vsede na konjsko železnico in kon i ukteriu reče, da vstavi na Carlisle Str., potem ima le dva mala bb.Ka do nas in kakor hitro na (>r< »nvrich Street stopi iz Carlisle Strmet, kjer to pri našej office jenja vidi našo višnjevo tablo z napisom ,.Glas Naroda". kjer to pri našej office jen j a Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga žep boli, t— Ustanovljena 1884! THE CARNI0L1A CIGAR FACTORY, F. A, Ouschek,. lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov 111 grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine s m o t k e (Cigars) po i ako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOIi DE C ARNIOLIA ali „Kraujnka lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahcevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno : i točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ak- > se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naroč o vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj naslov j. : F. A. BTJSCHEK. 328 E. 70 STR. gper- NEW YORK, CITY. Svoji k enojim! Spretni agenti* se sprejme proti ugodnim pogojem. HOTEL arenberger J. STREIFF <& CO., lastnika Greentrirh Street. Xetr York 1»! ini t;»k>iar * ). f I I i I f ► I fr * I G. MARTINI na 5 cesti v Red. Jacketu, IVlich., odprl r : s DI K i» i *b•■! -sale) raznovrstna californiška in v iS J K in likerje raz: ih vrst, smodke iu pip*. ** «a pri njem k upu jej« NAJ BOLJŠE BLAGO XA NIŽJI C ESI. »t»-iu nizkej ceni. v ftafe-ui Avatriji'. Dobra po*tr> il>£ p Prodaja mo p:trul»r(Klii ' iu železniške listke i' -iiijaj'««*-] li I KNAUTH, NAGH9D & KUEKNE K«. II stj^-rt. Pr»^aja im mu rf*!.- H\»tA rl.-n.-t-v.-ikauifw. m*-, i« 4«Uaa pisaa. UpMl«j«> ia ict«*rjajf Mpi^iii* in tinlsrcvr. Slika predstavlja srebrno uro HEYATSKE DOMOVINE SIN giasoviti in proslavljeni zdravnik bfmma pommk sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str.y KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik v ii- -ga nemškega v^ učilišča ter predsednik zdravniškega dru-1 va in j- d n naj pri i u : -jši zdravnik zaradi svojih zmožn< st: pri tam.^tjem ljudstvu. priporoča se s ovenskernu občinstvu za zdravljenja vsakovrsmili notranjih Mor ' mili Sofe" Giasoviti in pro-z j^duim pokrovom n - viiak - slavljeni zdrav-(Schraabe), na kterem je ude lana uik- J' zlata ix^oba, h.disi: lokomotiva, I^ilLv- jelen ali konj, in stane z d.-J-rim. ?,h™d^vuiških i vseučiliščih vB^- c\ rr ču, Monakovem, na 4 kamnov samo New Yorku,Phi- fcr f\r\ ladelfiji itd. ird. in na 15 kamnov samo {})15.(j(j je bil rojen v ba- . . .... moboru na Hr- Na zaht'ivaijje s»* razpošiljajo ce- vatakpnit ima 25 niki frankovani. letno zdravniško tisi postrežba in jamstvo za skušnjo, zdrav; Elgin kvd»'SOvjem kamnov saino. ro>K> je moje geslo. Za obilo naroč be Be z vsem pošu»vanjem : pri p« »ročam Jakob Stonich, «9. R. MAI>IKH\ STREKT. CHK AttO. ILL. V»em Hlovenc in in Hrvatom pripor <"-am. da blagovisktt moj ^SALOON 1208 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, v kterem točim izvrstn.. ANHAEUSER & BLSII PIVTOali ST LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE ter imam na razpolago dobre SMODKE. Rojaki, po se 11 te me parkrat iu prepričali se bodete o dobrei pijači in postrežbi. J 1 J 8 pofitovanjem M ike Krawt, 1206 Scott Street, Joliet,Ill. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanj« in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Bolj. še vrste od $45 do $100. Pri naročilih od S50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi ao iz jekla, trpežui za vse življenje. Delo > garantirano in prva poprava brezplačna. HN GOLOB, 203 Bridge Stre«t, JOLIET, IU. Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasim vrejeni Hotel F1 orence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže piv-, posebnost praw importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storii bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokratl Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. najtežje m uaj-'»pasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim zna jeinin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, Pohek jega rojaka Dra. Gjura Ivan s^boi^i ~m o d postal je predsed n i k dveh ve«-j i h n.^dicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi t^ga naj se vsa-kao, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, oceh, ali srcu, želodcu, vodenici. mrzlici, glavolvolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti. vsakovrstnihž<-n ski h bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materiuem jeziku obrne na svo-On je na nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam. da sem Vnša zdravila p<-rabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nr*morem ooljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zr hvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. Karol Blaži na, Canion Ferry, Mont. Dr. G. JVAiV POHJSK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilom navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen ueozdravlj^a, on to pove dotični oBebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI ___