GDK:62 Razmejitev med gozdnogospodarskim načrtovanjem ob izdelavi načrtov gospodarskih enot in gozdnogojitvenim načrtovanjem Franc GAŠPERŠIČ* Izvleček Gašperšič, F.: Razmejitev med gozdnogospo- darskim načrtovanjem ob izdelavi načrtov gospo- darskih enot in gozdnogojitvenim načrtovanjem. Gozdarski vestnik, št. 9-10/1991 . V slovenščini. Članek obravnava potrebno vsebinsko razmeji- tev med gozdnogospodarskim in (podrobnim) gozdnogojitvenim načrtovanjem . Poudarjena je nujnost upoštevanja širše (območne) problema- tike pri opredeljevanju gozdnogojitvenih smernic in pri kvantificiranju etatov in gojitvenih del na nivoju odseka ob izdelavi gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote. Na drugi strani (po- drobno) gozdnogojitveno načrtovanje daje usme- ritve za posamezne dele sestojev - v okviru izdvojenih negovalnih enot s specifično opredelje- ni mi etapnimi cilji. Ključne besede : gozdnogospodarsko načrtova­ nje, gozdnogojitveno načrtovanje, gospodarska enota, odsek. 1 . IZHODIŠČE V zadnjem času so se pojavile številne diskusije in dileme, povezane z razmeji- tvami med posameznimi ravnmi gozdnogo- spodarskega načrtovanja. Zanimanje za to tematiko je spodbujeno tudi z razpravami okrog novega zakona o gozdovih in funkcije gozdnogospodarskih ter gozdnogojitvenih načrtov v prihodnji ureditvi gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Zlasti je potrebno na- tančno pojasniti razmejitev med načrti go- spodarskih enot in gozdnogojitvenimi na- črti. . • Prof. dr. F. G. , dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, Slovenija. 398 G. V. 9-10/91 Synopsis Gašperšič , F.: Delimination between the Forest Managing Planning based on the Plans of Forest Managing Units and Silvicultural Planning. Go- zdarski vestnik, No. 9-10/1991 . ln Slovene. The article deals with the necessary delimina- tion as to the contents between forest managing and (detailed) silvicultural planning. The necessity of taking into consideration broader (regional) issues in the defining of silvicultural guidelines and the quantifying of annual cuts and silvicultural activities on the sector level based on forest managing plan of a forest enterprise unit is being stressed. On the other hand, (detailed) silvicultu- ral planning provides the guidelines for individual forest stand parts- within the scope of separated silvicultural units w\th specifically defined step aims. Key words: forest managing planning, silvicul- tural planning, managing unit, sector. 2. V NAČRTIH GOSPODARSKIH ENOT JE NUJNO KOMBINIRATI DEDUKTIVNO (OKVIRNO) IN INDUKTIVNO (PODROBNO) OBLIKO NAČRTOVANJA Gozdnogospodarsko načrtovanje v ob- močju in v enoti sloni v glavnem na deduk- tivni (okvirni) tehniki načrtovanja. Deduk- tivna pot se začne v območnem načrtu z oblikovanjem temeljnih strategij za us- merjanje razvoja gozdov v okviru grupacij gozdov po posameznih gozdnogojitvenih sistemih, nadaljuje se z okvirnim načrtova­ njem razvoja gozdov v območnih gospodar- skih razredih in se konča v gospodarskih razredih enot. Površina gospodarskih raz- redov enot lahko presega tudi 1.000 ha. S tem želim posebej izpostaviti, da gre dejan- sko za okvirno obliko načrtovanja. Deduktivna pot načrtovanja se mora v načrtu za gospodarsko enoto nujno srečati in potrditi z induktivno (»podrobno«) obliko načrtovanja, ki temelji na konkretnih goz- dnogojitvenih razmerah v detajlu. Z načrto­ valno mislijo mora torej načrtovalec nujno stopiti na »trdna tla« in se tu potrditi. To srečanje ima svoj pomen tako s spoznav- stvenega, kakor tudi s kontrolnega vidika. Razni problemi, zlasti pa pravilnost njihovih rešitev z načrtovanjem. se popolnoma po~ kažejo šele v konkretnih pogojih detajla. Znan pregovor pravi, da vrag (problem) tiči vedno v konkretnem. Nedvomno je prav tu vrsta pripomb na kvaliteto načrtov gospo- darskih enot Učinkovitega načrta za go- spodarsko enoto si ni mogoče zamisliti brez kombiniranja obeh načrtovalnih tehnik, ki šele v komplementarni povezanosti in soodvisnosti predstavlja zaključeno celoto. Ena oblika načrtovanja se z drugo po- trjuje in bogati. S konvergenco (srečanjem) teh dveh miselnih postopkov (načrtovalnih tehnik) nastane nova kvaliteta in definitivna zamisel. V tem je ena temeljnih kvalitet, na kateri sloni načrt za gospodarsko enoto. Seveda pa tehnike podrobnega načrtovanja Raven načrtovanja (odločanja): Oblikovanje strategij za . usmerjanje razvoja gozdov v območju Okvirno načrtovanje razvoja gozdov v območnih gospodarskih razredih Okvirno načrtovanje . razvoja gozdov v gospo- darskih razredih enot Medsebojna potrditev in obogatitev obeh načrtovanih poti t Odločitve (smernice) za ukrepanje v najnižjih načrtovalnih enotah v načrtih gospodarskih enot še zdaleč ne izčrpamo. Prav v tem tiči problem pravilne razmejitve med gozdnogospodarskimi na- črti enot in gozdnogojitvenimi načrti. 3. DO KOD SEŽE PODROBNO NAČRTOVANJE V NAČRTIH GOSPODARSKIH ENOT? Objekt podrobnega načrtovanja v načrtih gospodarskih enot so najnižje načrtovalne enote, tj. odseki in delne površine. Naloga podrobnega načrtovanja v načrtih gospodarskih enot je v obliki kratkih smer- nic {napotkov) le usmeriti gozdnogojitveno načrtovanje (oziroma izvedbo) ter kvantifici- rati in locirati etat ter go:Zdnogojitvena dela. Brez odločitve (smernice) o potrebnih goz- dnogojitvenih ukrepih ni mogoče kvantifici- rati etata in gojitvenih del. Načrtovanje etata ni namreč nič drugega kot kvantificira- nje količine poseka za neki gozdnogojitveni ukrep. Tega ne more opraviti izvajalec z Načrtoval na enota: . Grupacije gozdov po gozdnogojitvenih sistemih v območju . Območni gospodarski razred . Gospodarski razred v enoti . Odsek, oz. delna površina G. V. 9·10/91 399 izdelavo gozdnogojitvenega načrta, in to preprosto zato, ker ne more doseči take stopnje sinteze in pregleda nad celoto, torej ne more imeti vedno sproti (ob vsakokratni izdelavi posameznih gozdnogojitvenih na- črtov, ki jih izdeluje po potrebi in sproti) pregled nad celoto in aplikacijo območne gozdnogospodarske politike na konkretne razmere v detajlu. Do tega se lahko in mora dokopati tisti, ki obnavlja načrt za gospodarsko enoto. Načrt za gospodarsko enoto je v potrditvenem postopku izpostav- ljen strokovni presoji, kako je v njem uresni- čena (konkretizirana) območna politika za usmerjanje razvoja gozdov. Najbrž ni treba posebej naštevati vrste zlasti operativnih razlogov, ki zahtevajo, da je desetletni načrt etata in gozdnogojitvenih del tudi prostor- sko lociran po oddelkih in odsekih. Več razlogov terja zanesljivejše gozdno- gospodarske načrte tudi v detajlu (odseku). Te zanesljivosti pa ne želimo doseči z drobljenjem sestojev (z zahajanjem v de- tajl), ker je to naloga gozdnogojitvenega načrtovanja, ampak z naslednjim: - z dobrim območnim konceptom (ob- močni načrt) za usmerjanje razvoja gozdov in njegovo aplikacijo v konkretni gospodar- ski enoti; - z zanesljivostjo pri diagnosticiranju gozdnogojitvenih stanj sestoj ev; - z usposobljenostjo v odločanju za po- trebne in racionalne gozdnogojitvene ukrepe ter - z usposobljenostjo pri ocenjevanju vi- šine etatov in potrebnega obsega gozdno- gojitvenih del. Da bi to dosegli, ni niti potrebno niti smotrno zahajati preveč v detajl. V primerih, ko gre za zelo razgibane raznodobne zgradbe sestoj ev, ki so zlasti pogoste v gozdovih zasebnega sektorja, je prostorsko prikazovanje posameznih razvojnih faz ne- smiselno, zato obravnavamo take površine kot celoto . Slaba zanesljivost naših nač­ rtov gospodarskih enot v detajlu (pa ne le tu) je preprosto posledica neizgraje- nih ali pa slabih območnih konceptov za usmerjanje razvoja gozdov ter neuspo- sobljenosti inženirjev (pogosto priprav- niki) v gozdnogojitvenem diagnosticira- nju, odločanju o gozdnogojitveniti ukre- pih in ocenjevanju višine etatov ter ob- 400 G. V. 9-.10/91 sega gozdnogojitven ih del. Za ta dela sta potrebna dobra usposobljenost in izkušnje, kar pa v naši praksi pogosto skrajno podce- njujemo, potem se pa čudimo slabi kvaliteti načrtov. Posebej je treba poudariti, da je možno veliko narediti z dobro pripravo obnove načrta in z usposabljanjem v pripravljalni fazi pred začetkom teren- skih del. Od neorientiranega in slabo pri- pravljenega inženirja (ali celo začetnika) ne moremo zahtevati kvalitetno izdelanega načrta. Tam kjer grejo kakorkoli pri gozdnogo- spodarskem načrtovanju v podrobnosti, ki je domena gozdnogojitvenega načrtovanja, ravnajo napačno, saj so pripomočki, ki jih uporablja tehnika gozdnogospodarskega načrtovanja neprimerni za fino in prilagod- ljivo reševanje gozdnogojitvenih problemov v detajlu. Za to so nujni posebni pripomočki in posebna tehnika, kakršno uporablja goz- dnogojitveno načrtovanje. Pomembna funkcija gozdnogospodar- skega načrta enot je tudi v tem, da služi kot podlaga za inšpekcijsko kontrolo. Siste- matično ponavljajoča se groba odstopanja izvedbe (gospodarjenja) od smernic in/ali višine etatov ter obsega gozdnogojitvenih del v načrtih so inšpektorju lahko zanesljiv dokaz (kolikor ima opravka z dobrim goz- dnogospodarskim načrtom), da je z izvedbo pri gospodarjenju z gozdovi nekaj narobe. Naša gozdarska inšpekcija tu pogosto na- leti na začaran krog. Večja odstopanja izvedbe od načrtovanega tako v vsebin- skem kot v količinskem pogledu operativa pogosto zvrača na slabe gozdnogospodar- ske načrte, hkrati pa ima gozdno gospodar- stvo vse v rokah (npr. kadrovsko politiko) za izdelavo kvalitetnih gozdnogospodarskih načrtov. Gospodarjenja v zasebnih gozdovih ni mogoče učinkovito usmerjati in kontrolirati brez določene zanesljivosti gozdnogospo- darskih načrtov v najnižjih načrtovalnih eno- tah (oddelkih, odsekih). 4. VSEBINA IN TEHNIKA GOZDNOGOJITVENEGA NAČRTOV ANJA Domena gozdnogojitvenega načrtovanja je konkretna gojitvenotehnična priprava iz- peljave gojitvenih ukrepov v praksi. V ta namen uporabimo: - podrobnejše prostorske razčlenitve gozda na načrtovalne enote z enotnim in konkretnim razmeram prilagojenim gozdno- gojitvenim ciljem; - nadaljne razčlenitve načrtoval ne enote na negovalne enote, za katere so predvi- deni enotni etapni cilji in zelo konkretno opredeljeni gozdnogojitveni ukrepi. S podrobnim in razvejenim opredeljeva- njem gozdnogojitvenih ciljev in ukrepov v detajlu se gozdnogospodarsko načrtovanje ne ukvarja, niti se ne more ukvarjati, ampak je to izključno domena gozdnogojitvenega načrtovanja. V načrtih gospodarskih enot imamo gozdnogojitvene cilje predvidene le okvirno v gospodarskih razredih. Gozdno- gospodarsko načrtovanje ne more do kraja obvladati niti rastiščne raznolikosti gozdov. Celo tako globalne kategorije, kot jih pred- stavljajo posamezni gozdnogojitveni siste- mi, ni možno popolnoma izčrpati v načrtih gozdnogospodarskih enot. Neki gozdnogo- jitven sistem (npr. prebiralen ali pa panjev- ski) mora v gospodarski enoti predstavljati vsaj minimalno površino gospodarskega razreda, da bi ga posebej obravnavali. Za Foto: Špela Habič prebiralne zgradbe pa vemo, da se pogosto pojavljajo fragmentarna znotraj gozdov, ki so drugačne zgradbe. Take posebnosti lahko obvladamo samo z gozdnogojitvenim načrtovanjem - z oblikovanjem posebnih načrtovalnih enot. Težišče gozdnogojitvenega načrtovanja je v mladostni fazi, v sestojih v obnavljanju, v starejših debeljakih ter v malodonosnih gozdovih za premeno. V vseh teh kategori- jah so potrebne zelo razvejane (diferencira- ne) odločitve o gozdnogojitvenih ciljih in ukrepih v detajlu. Tu gre za posebno obrav- navo posameznih delov sestojev, v okviru posebej ločenih negovalnih enot s speci- fično opredeljenimi etapnimi cilji in ukrepi. Tehniko nege mladostne faze {mladje + gošče + letvenjaki), prostorsko zasnovo, in dinamiko obnavljanja sestojev ter tehniko premen malodonosnih sestojev in grmišč je možno racionalno usmeriti le z gozdno- gojitvenim načrtovanjem, ki skrbno upo- števa raznolikost prej omenjenih sestojev v detajlu. Kolikor poznam naše gozdnogoji- tveno načrtovanje v praksi, lahko trdim, da se prav tem posebnostim v detajlu, kjer bi se s svojo načrtovalno tehniko moralo po- sebej izkazati, še zdaleč ne posveča v potrebni meri. G. V. 9-10/91 401