Katolišk cerkven list.
V Ljubljani 30. velri^a serpana IStiO.	Li*t i H.
Tvii\i \III.
Mi Je je zaeeieh vse spačenosil ?
(Po nekim veljavnim rokopisu.)
Starši iti mladina, glejte in »»premislite!
Milovanja vredni prepiri raznih narodovnost, sardin-ska roparska politika , tiaribaldianstvo. toliko sovraštva, zavida, objedanja in obrekovanja itd. itd. — kje ima prav za prav svoj začetek, kje je korenina? Naj kdo preiskuje kakor hoče, našel bo, de napuh je oee vsih enačili neredov, pregreh iu krivic. Kdor želi zdravila zoper tega velikana grehov, kteriga nihče popolnama prost ni. naj se potrudi naslednjo obravnavo brati in prebaviti.
Kdor je prevzetin, sam sebi veliko škodo stori, ker sauiiga sebe slepi, ne vidi in ne spozna velikih pomanjkljivost, ki jih ima nad seboj, se vsiga dobriga misli, si umišljuje, de ima veliko čednost, in ne ve, de njemu prevzetnost vse čednosti odžene, in človeku prevzetni.nu le vnanjšino pusti, notranjo vrednost pa mu vso odvzame, ktera sama je prava vrednost, prava čednost pred Bogam. Prevzetnost človeka tudi drugim ljudem zaničljiviga stori; desiravno jih je veliko posvetnjakov v prevzetnosti zapopa-denih, pa vender prenesti ne morejo, in sc sami sramujejo, ako jih kdo prevzetnosti obdolži. In ker je prevzetnost žc ljudem toliko zoperna. je še toliko bolj zoperna Najsvetej-šimu, samimu Bogu. Torej jo je Bog, de bi se je varovali, v vsi njeni gcrdobuosti pokazal, ko jc zavolj nje angele, tako lepe in častitljive duhove, iz svetih nebes v nesrečni pekel zavergel; torej jo imenuje začetek vse spride. vsih pregreh, vsih hudobij; torej je Jezus sain djal. dc tisti, ki dobre dela v svojo hvalo pred ljudmi doprinašajo, svoje povračilo žc v tcin življenji prejmejo, in ga v večnosti nimajo upati. rKdor se povikšuje, bo ponižan/ pravi Jezus. Zatorej so tudi Jezusovi aposteljni po povelji svojiga rčenika si le poslednje sedeže volili, in se med vsimi dru-zimi ljudmi naj bolj pouiževali. Torej pravita sveta apo-steljna Peter in Jakop: rPrevzetniiu Bog nasprotuje, ponižnim pa daje svojo gnado.4* Po prevzetnosti sta grešila Adam inKva, ler sebe iu ves človeški rod v revo in smert pripravila. Prevzetni Aiuan je bil sramotno ponižan in jc nesrečin konec storil. Zavolj svoje prevzetnosti so farizeji terdovratni ostali in zaverženi bili.
To je rečeno od notranje prevzetnosti, ali od prevzetnosti, ki jo človek zavolj vmišljevanih dobrih lastnost ali dobrih del ima. Poglejmo pa še vnanjo prevzetnost, ko človek v svojo obleko ali obnašo, ali sploh v svojo vnanjšino svojo vrednost stavi, ktera se na pit h imenuje.
Kar vnanjo prevzetnost ali napuh v obleki in obnaši zadeva, je pač današnji čas potreba sosebuih naukov dajati, de se tolikanj gospodovavske želje do prevzetnih oblačil kratijo; ker mladost današnjih časov ne stavi prave vrednosti več v modrost, v pobožnost, v spodobnost, ampak, o slepota! v oblačila. I.ahkovoljna mladost si do-mišljuje. kdo ve, kako modi a iu veljavna jc, če ni več h
pohlevnim domačim oblačilam zadovoljna, temuč če si iz ptujih krajev prineseniga blaga v svojo obleko zbira, in druge, ki pohlevno domače oblačilo no-ijo. z zauičljivim oecsam pogleduje. Prevdarimo to reč po veri in po p a m e t i.
n) Kaj jc oblačilo? Oblačilo jc kakor >pisana smertua sodba, ktero nam je naš pravični Sodni', /avolj storjeniga greha potrebno spoznal, de nosimo obleko ivsod v znamnje. de smo grešniki, ki smo zaslužili večno zaverženi bili. Kako priprosto bi bilo od hudodelnika. nad kterim je sodnik smertuo sodbo izrekel iu spiral, in mu jo na vrat obesil, de jo nosi v znamnje svoje hudobije, ki bi pa potlej v tem še le časti iskal, de bi bila ta sodim na lepo tablo ali na žido spisana. Saj bi ga mogel ta -pis še le žalostniga storiti, kolikorkrat bi ga ugledal. In ker je človek tacimu hudodclnikii enak. in mu jc oblačilo še le po storjenim grehu potrebno postalo, torej bi ga mogla obleka vselej še le greha in zasluzene sodbe Božje opomniti, ter človeka še le poniževati in žalostniga delati. Kako strašna slepota je tedaj, v tem. kar bi moglo človeka osramotiti, še veselja ali neumne časti in lepote iskati!
b) Komu smo se pri sv. kerstu o d p o v e d I ir* Odpovedali smo se hudiču iu njegovimu napuhu in njegovimi! djanju. Napuhu, to je vsi posvetni nečiii.eniosti smo sc odpovedali, predin smo keršeni bili. tako d>- bi še naj potrebnišiga zakramenta sv. kersta nikakor ne mogel prejeti, kdor bi se napuhu ue odpovedal, ali ko bi to \oljo imel. de se hoče nečiuicrno in ošabno oblačiti .n nositi. Iu zakaj Cerkev zapove de se mora zlasti napuh i odpovedati, kdor hoče keršen biti? Gotovo zato, ker je ravno napuh posebno priljubljena in navadna pregreha, pa tudi toliko bolj nevarna, ker jc svet še za pregreho spoznati noče: saj ravno od napuha pravi sv. pismo, dr je začetek vse spačenosti. vsiga pogubljenja. Kdor torej to storjeno obljubo prelomi, ga čaka ojstrejši sodba kot mahkovavce, ki te obljube niso storili. Kako si spolnoval. -riolnovala to obljubo9 iu kako jo /.daj spolnuješ?
r) C i m ii je denar iu blago? Ileuar ali blago, ki ga imamo, prav za prav ni naše, temuč B.ižj«\ Bog ga nam jc le izročil, dc bi ga prav obračali, z njim dobro delali in si za nebesa zaklade spravljali; ni pa nam dal denara in blaga zato, de hi ga za uečimerno obleko trosili in tratili, temuč njegova volja je, de kar ga kdo čez svojo potrebo ima, naj z njim hližujimu dobro stori, de se z mi-lovšiuo tudi od ojstre kazni (štrafmge) za svoje grehe odkupi ; še poprej pa naj dolge poplača.
d) Kaj izhaja vse iz napuha? Ncčimerno«t, prevzetnost, častilaknmnost in enake strasti, ki *o človeku, de bi tako nc! že prirojene, sc po nečinicriii obleki v sen u še bolj rede in vnemajo. Iz nečimerne noše pa tudi mnogi ptuji grehi izvirajo: pohujšanje, nečista ljubezen, hudo poželenje, zapravljanje, tatvina i. t. d. Ncčiinerna obleka je zmotnjava. skušnjava, vabilo v greli
t) Z i v i i e u j e kristjana, učenca Jezusovima, kar smo po s v. ker »tu postali. mora biti življenje pokorjen j a. zatajevanja, poniževanja in premagovanja namiga sebe: « •• ni nad nami taciga življenja, nam kersanaka vera malo pomaga, in še le tezavniši in ojstrejši sodbo nam pripravlja Ako se nad vsakim, tudi pravičnim, mora najti tako'življenje, koliko bolj nad grešniki! In kdo more reči. de ni giešnik. de ni pokore protreben? Nečimernost v obleki pa svet pači. ga dela mehkužnima, mlacniga, ne-zmerniga, zapravljiviga iu nečistiga, in ga zapelje še v lavžeut druzih zmot in pregreh, je torej ker.»aiistvu v nečast. JezuNovi;wu nauku ravno nasproti, iu v sredi keršanstva nejevero budi in oživlja.
/) Z necimcrno. ošabno obleko sc Stvarnik. Bog »a m. zaničuje, ker se s tacim zmišljevanjem ali s prevzetno 11.»;« njegovo delo pači »tem, kar si jc hudič viuislil. B«g ie tudi serce nase zato vstvaril, de bi njega ljubili, ter uM-gove lastnosti iu njegovo postavo premišljevali; kdor »e pa i ad prevzetno oblači, svoje misli na necimerue cunje obrata. Stvarnika iu njegove postave pozabi, ise Ic časti tega -veta in njegoviga kralja, hudobe. — čast Božjo pa z nogami tepta, svoje lastne prave vrednosti pozabi, iu se nemimi živini cnaciga dela, ktera |»o tem življenji prihod-tiliga vteniga življenja več vpali nima.
fj) Spieiilisli tudi to. de je nečimernost v obla« ilu. kar je cez »p...................iu stan, vselej zunc| spisano ? priče-
vanje z not rej že popačen iga, nikoli pa nedolzniga serca. In ker je človek, ki se nccimeruo oblati, ze popačen. zato druge zasmehuje, ki se hočejo ponižno oblačiti, de hi |ili od pohlevnosli odvernil, sebi enako v prevzet-i. »ti hranil in Bogu pristudil. ker una zelje, de bi še diuge popačil in sabo vred nesrečne storil.
h) Ali bi ne bilo smešno, nespodobno iu gerdo. ko bi berač, kader gre koga milovšine prosit, si zinišljeval, kako bi »e bolj prevzetno napravil? Pred Bogam pa m.io v »i berači, in v cerkev gremo prosit ga njegovih dobrot; toiej bi bilo ravno tako smešno, nespodobno in g e i do. k. bi prevzetne (ofertne) cunje nase obešali in iv. žili. ali iRcimerno se nosili. Nič pa ui bolj neuiniiiga, kakor v prevzetni t ofertni) obleki k zakramentu sv. pokore in »v. Obhajila pripravljati se, v ošabnosti in ncciinernosti svoje gi.he obžalovati iu Kralju čez vse ponižuimu bližati se. Tako si boiuo gotovsi le serd njegov priklicovali, kakor pa milost njegovo sprosili.
I le pa te tolikanj priljubljene želje po nečimernosti in ošabno-:i v »ak pri »ehi iu pri druzih toliko bolj krotiti iu moriti zamore. hočemo se nektere besede sv. pisma iu cerkvenih ii« euikov slišati, premislili iu nase obernili.
it) kai Bog sam zasiran napuha iu ošabnosti misli, »odi iu Mori, nam po preroku Izaiju razodeva, ki pravi: ..In gospod je rekel: Zato ker se hčere sionske napihujejo, iu z nategnieiiim vralam stopajo, z mikavnim, zapeljivim pogledam, ler po ploavsko hodijo iu drobne: bo Gospod teme hccr Moti»kih oplešil in njih lase pobril. Tiste dni bo (■ospod odvzel gizdoto čevljev in mrežice, in ovratnike; uhane, zapestnice in pajcolane; vplelcnice, verižice, opa-siv niče. »lisa vnice iu bisernike (koraldej; perslane in na čelu viseče vezi: pražnje oblačila, plajške, omrežene iu skozv idljiv e | mrežaste) peče in igle: zerkala (špegle), tincice, glavne obvezivnice, pajčolauske iu mnogobarvne poletne oblačila. In bo namesti lepe dišave smrad, namesti pa»ii verv, namesti krišpanih las pleša, namesti dra-ziga. lepiga ogrinjala ojstro, zalilo oblačilo- (Iz. 3. Iti—24). Kar j«- s temi besedami reccniga in zazuganiga, se v kratkim lo irri in spoznati mora: Gospod je zazugal, de hoče tiuveka. ki ljubi prevzetnost v oblačilu iu se z njim družim skazovali in dopasti zeli. sčasaiua drugim uagiijusniga st.niti: ga v revšiuo iu nadlogo pripraviti, de bo priuioraii znebili "e »voje ueciiiicrnc obleke; ali pa ga boluiga iu tako i.adlo/niga storili, de se mu se ljubilo ne bo misliti
na take nečimernosti; ali pa ga z zgodnjo smertjo poklicati s tega sveta, de bo njegovo telo. ki ga lišpa, smrad. — njegova glava plešasta, gola. merivaška. — njegove cunje, s kteriuii se zdaj šopiri, pa mu odvzete in strohljivosti dane. Zc iz teh besedi sv. pisma sprevidimo. kako prazen iu nepravičen je izgovor tistih, ki pravijo, de je pred Bogam vse eno, naj se nosijo, kakor se hočejo; že iz tega sprevidimo lahko, de ko bi (udi starši iu drugi spredniki v ti reči vse spregledovali, Bog nič ne spregleda, karkoli mejo ponižnosti iu spodobnosti prestopi; že iz tega spoznamo, de Bog tudi zavolj napuha v obleki posamezne ljudi iu cele rodove in narode stiafuje.
Sv. Peter apo»telj tako govori: ..Ženskih lepotija nc bodi zunanja v pletanji las. ali obložctiji z zlatarn, ali v noši drazih oblačil; ampak v sercu skriti človek v nestroh-Ijivosti miruiga in kroikiga duha. kteri je pred Božjim obličjem bogat. Tako namreč so sc nekdaj tudi zaljšale svete žene. ktere so v Boga upale iu bile podložne svojim možem" | I. Petr. 3. 3 — .*)). s temi besedami Bog po s\ Petru uči: Ženske naj ue išejo svoje lepote v zunanjih, minljivih, nečiiiicrnih rečeh, temuč naj si le prizadevajo /a /notranjo, neminljivo lepoto pouizniga in pobožniga seica. tihiga iu krotkiga duha. ker le to ima pri Bogu pravo vrednost. Tako posnemaj«« zgled nekdanjih svetih žen. kterih lepota je bila zaupanje v Boga in podložnoM svojim možem. Sv. Pavi apostelj pa pravi: rZeuske naj se v poštenim oblačilu s sranmžljivostjo iu zdcržljivostjo zaljšajo. ne pa s krispauimi lasmi, ali z zlatarn, ali z biseri, ali z dragim oblačilam. ampak kakor se ženam spodobi, ktere kažejo pobožnost z dobrimi deli" ( I. Tim. 2. 9. 10.J
Ste slišali in umeli besede iz sv. pisma? In kaj iz njih morate spoznati? Spoznali morate iz njih, de je prevzetna, ncčinierna obleka duhu keršanstva, svetimu evangeliju nasproti, in de sc to ne pravi za Jezusam hoditi, kdor sc o-♦-»Vna nosi m hodi po poli napuha; de taka nečimernost človeku nc da prave vrednosti, temuč mu jo še le odvzeme. Spoznali ste iz tega lahko, de se ljubezen do Boga in ljubezen do tega sveta nikoli ne daste sterniti ali združiti, kakor sv. Janez apostelj pravi: „Ne ljubite sveta, ne tega. kai je nasvetu: ker kdor svet ljubi, v njeui ni ljubezni Božje.4* Kaj v poprej povedanih besedah sv. pisma še najdete? Kaj ne. de so svarila in /.uganja le bolj na ženski spol ober-njene? Zakaj? Zato ker so o časih aposteljuov iu prerokov le neumne žen»ke na take nespametne otročarije in bedarije mislile: moški pa so bili se clo med ueverniki tako modri, dc oblačil niso za vredno spoznali, nanje kako vrednost staviti, ali uečiiucrii» obleko »i vmišljevali. In kdo bi se nc čudil, dc ko jc bila še med ueverniki v tem neka moška modrost, za take nečimernosti šc zmeniti se ne. se pa zdaj še med kristjani večkrat najdejo moški, ki si take nečimernosti vmišljujejo. ali pa pri svojih ženah iu otrocih radi vidijo, podpirajo in zagovarjajo! Vi starši iu drugi spredniki! varujte pred to kugo sebi izročene in zlasti mladino. pred to kugo. ki se današnje dni ne le čez posamezne mesta, vasi in fare. letnuč čez cele dežele in kraljestva tako mogočno razširja, ki se kakor pogubljivo drevo na visoko iu na vse strani razprostira, svoje korenine pa globoko in široko razganja, ler na tavžente iu tavžente duš v pogubo vleče; ker iiapiih je po besedah sv. pisma začetek vse spačenosti, vsiga pogubljenja!
b) Ue bi to šc ložej spoznali, sebe in druge napuha obvarovali, dam še nektere izreke cerkvenih učenikov v premislik. Sveti Klemen, škof Aleksandrijski. pravi: Všeč mi je navada l.acedemoneov in čudim se ji; ker to mesto ni drugim pripustilo ošabniga oblačila nositi, ali z zlatim, dražim oblačilam šemiti se. kakor samo očitnim grešuicam. — Prav jo je to mesto zadelo: ker le take sorte ženske po uečimerni obleki hrepene, in pa ktere bi rade v njih število prišle. Naj bi se naši nečimerni kristjani nad temi ueverniki zgledovali, in od njih modrosti učili'
Sveti Gregor pravi: Čimu sveti evangeli od pogubljenima bogatina tako razločno dopoveduje, de ne je v škerlat iu tančico oblačil, kakor za to. de oi nam pokazal, ue je tudi taka obleka neki v/tok ali vir njegoviga pogubljenja, de je torej pregrešna! Nihče ne želi drage, ošabne obleke zavolj druziga, kakor le zavolj uečiineriie hvale, de bi se namreč drugim častitljivši zdel. — Pač res, samo se pokaže, de se preošabue oblačila le za nečimerno hvalo, za neko prepovedano povikševauje žele; ker v takim kraji, kjer bi ne bil viueu od druzih. nihče ne iše nečimerno oblečen biti.
Ali naiišpanica v cerkev prideš, de hi plesala? vpraša sv. Krizo« t o m. Ali tukej ženitniue ali druziga posvet-niga veselja išeš? Ali prideš ua ogled se postavljat? To ni obleka prosivke. V cerkev prideš, de bi Boga odpu-šenja svojih grehov prosila, — in sc vender zamoreš prederzno lišpati iu nečimerno oblačiti? — Ravno ta sv. skot in učenik tudi pravi: Ze samo na sebi je velika pregres-nost, po necimernosti hrepeneti iu je zlo želeti, ko bi se iz nje tudi nič druziga hudiga ue izhajalo, ko bi bila tudi brez druzih nevarnost, ze za to. ker človeka v hvaleželj-uost iu častilakouinost zapeljuje. — Ali pa castilakointiost ui pregrešna? ali ni ponižnosti nasproti? Ze iz teh besedi ,v. Krizostoma pa tudi sprevidimo in sc prepričamo, de sc uečitnerna noša z nobenim. nikakoisiiim izgovoram ne da upravičiti, de bi pregrešna ne bila.
Se več utenikov bi lahko naštel, iu ne mogel bi kmal
10	konca priti, ko bi hotel vse izkazati, kako se oni cez to napčnost in norost v obleki nosijo; zato mi le verjemite, de ga ue najdete svetiga učenika, kteri bi sc zoper napuh ali o ter t nevzdigoval, in tega za pregrešno iu štrale vredno
' ne spoznal. Saj zlasti ženske dan današnji že ne vedo, kako bi sc nosile. Ne govorim pa tega za gospodo; zakaj mnoga gospoda že tako misli, de se nje nič dotakniti ne sme, «le nobenih naukov ne potrebuje, dc nje nobena zapoved ne veže, de za njo ni tisti Bog, kot za druge ljudi. I.e niemogrede naj bo rečeno, de tista čudna, napela, pur-uiuuska širokost iu šopirnost, tista neznana mehkužnost, kincarija in lepotičje, tista nesramna, pohujšljiva, za vsako nesprideno dušo žaljiva noša. tista čez vse gerda, ostudna pcisiia nagota niarsiktcrili gosposkih, (tudi tisto razkazovanje golih rok), tista tudi zdravju škodljiva všibljava, tista silna potrata za golo nečiiuciuost — tudi /.a gospodo pri Bogu ni opravičena in ne bo izgovora imela. Več bi utegnili ti nauki vender se pri kmetiških zdati, ki sc tudi v obleki ze čedalje bolj neumno šemijo. si vsake verste necimernosti, kinčarije iu bedarije zmišljujejo, iu s svojo nošo tudi veliko nepotrebne potrate delajo. Naj se pogledajo le omrežene pece iu druge ogrinjala, jopice. rute m krila; ne morem in nočem naštevati, koliko se pri njih jjole necimernosti najde — samo to rečem, de tudi pri teh
11	družili rečeh, kar jc ponižnosti, sraiuozljivosti iu spo-lobuosti nasproti, pred Bogam ni opravičeno in ne more /.govora imeti. Naj se neciuierna noša iu obleka s šego In navado še tolikanj r/.go vaija. napuh Ic zinirej in vekomej pervi poglavitni greh ostane. ■ K. nasl.)
M iz u bel a Seton ,
/.acctnica iu perva prednica usmiljenih sester v zveznih deržavah severne Amerike.
(Dalje, j
Za Elizabeto posebno iineuitiii dan jc bil 17. tnal. serp. IM 3. ker ta dan v god sv. Vincencija Pavlana je ona s 17 sestrami slovcsuo obljubo storila, in ta dan vsako leto >estrc pri sv. Jožefu vsako leto obhaja jo in svojo obljubo obnove.
Po volji svojiga duhovniga vodja Dubois-a je Elizabeta • o.lila sv. Vincencija v angleško prestavljala, desiravno bi »e bila po svojim nagnjenji raji pečala s solo in sesterskimi
zadevami. Podvergla pa je svojo voljo v popolnama pokoršino. žn njen vodja je dobro spoznal, de ui zanjo ko-listuišiga opravila, kakor de z nekterimi prestavami zaklad napravlja za svojo družbo. Zbrala je tudi mnoge poduče-vanja v prid tistim sestram, ki so mogle otroke za pervo sv. Obhajilo pripravljati.
Vedno množenje otrok za šolo iu novink za njen red je dajalo gorečnosti in ljubezni te dobre matere dokaj o-praviti. ker dolgo easa je novinke sama podučevala. V ravnava njenih oponiinovauj in njene tolikanj priserčne he-ede so inocniui ncdvoinljivo pričale, kako goreče jc ona Itoga ljubila, s koliko ljubeznijo do Njega je bilo njeno seicc napolnjeno. Pri tacih okolišiuah jc navadno imela francoske bukve, ki jc s toliko lahkoto brala, kakor ko bi bile pisane v njenim maternim jeziku, iu pristavljala jc svoje lastne opoinitikc, ter navdihovala vdanost, zatajevanje iu blage in voljne čutila etiakomernosti z Božjo voljo. Njene besede so ska/.ovaie dvojna moč, ker so bile podpirane z močjo dobriga zgleda. Buli sv. ubožnosti je l»il ziiatin v njeni obleki, napravi in celo v rabi papirja iu peres. Jemala si je naj prostejši iu nar boljši kup papir in pisala s peresi. ki so bile v soli ze zaveržciie. de bi /. lastnim /.gledam svojim duhovnim sestram duha zatajevanja navdajala. Navadno je s svojimi sestrami ob 1 vstajala in je ' /med (»črvih ua mestu molitve in premišljevanja, ter je . tih opravilih spodbudno preklečala. Pri sv. maši je bila v • uhu pli terpljcuji .lezusovim. zlasti ua Njegovim poslednjim mestu, na Kalvarji. Molitve sv. Brigitu so ji bile po-ehno ljubeznjive vaje. kakor tudi „Tc Deuiu" I zahvalna pesem j, „Magnilikatapostoljska vera, psalmi, in se prav posebno pesem treh mladenčcv v razbeljeni peči. (Ta pesmica ie poslovenjena v hukvicah s v. Alojzija, ki se ton piavi. „Stezica v nebesa"* pri Krcmzarji, iu jo nekteri oiroci tu li že psalmovsko peti znajo. Tako petje poslovjenih p^altuov bi utegnilo tudi otrokam ua pasi >v_(o veselje delati iu marsikaj greha odverniti. Vr.) Praznik sv. Ilišn ga 'i -le-a je s posebno pobožnimi čutili obhajala iu >ko/. osmino tega praznika je bila njena živa vera iu goreča ljubezen do Boga tak očitna, de je bilo čudo in studenec spodite .• za vse krog nje. V vodbi otrok in sester je bila pohlevna, pa stanovitna in enakomerna. Bila je mati pi.iv v polnim pomenu. Ako je mogla včasi svariti, nikoli ni ra/odela kake naglice svojiga «I ti:« v svarjenji. Mirnost iu .ed je zazuamujeval vse njene djanja. Njena enakomerna dohrot-nost jc bila '.cz. ki je vse scrca imela kr<»r t ,eniga .-«rea nabrane. I cenicc jc opominjala k poterpezlj;vosti in priporočala jim je, de naj se navadijo, angele vailie svojih rejeuk na pomoč klicali, ter je pristavljala: ..Bodite za nje, kakor so angeli varhi za nas.- i'>sehno skerb-Ijiva jc bila za bolne sestre, jih je pogost«. « »nakovala ter jim /.a pomoč skerbela. iu večkrat je rekla, tc so bolniki bogat že gen v hiši. (Konec nasl. i
f venci a a sat s ti i h praznikih.
Tožijo sem ter tje. de otroci pridni in polteni gredo /, doma v šole. se pa spačeni domii vernejo. To jc le p:e-vec res. de hi tako ue bilo! lTtegue se pa tudi nameriti, dc so šolski prazniki ali tako imenovane v a kance marsi-kterimu ucencii v škodo. Teš de, v šoli vse preveč /.učenjem strudciii. menijo nckteri. dc se ne smejo uoheniga •lela doma lotiti. I.ahko je pa tudi. de so jim roke kmalo vse pregosposke. dc bi prijeli za brezov ic. grabi je. poda-javnik. ali celo za vile. Mislimo pa. de ima veči poštenje uni, ki jc šc v deseti šoli doma o šolskim oddihu gnoj vozil, kakor pa fantalin še le iz perve. druge šole, ki po senci polega iu svinjo pase, ki sc ji pravi „lcaoba.tt Ožu-Ijene roke in od solnca ožgane lica so za pero in za vse dobre, omehkužene pa so malokrat za kaj.
l)e pa k temu pridemo, kar smo prav za prav hotli
reči, zakerniino ju na drugo stran. — V vsakim kraji, kjer je veselje do šolanja zbujeno, je veči del več šolske mladosti, iz nižjih in višjih odredov, ki ua šolske praznike domu pride. V tacih okolišiuah je prav koristno in skorej potrebno. de učenci iz višjih odredov manjši uče in na prihodnje šolsko leto pripravljajo, koliko boljši učenci so hitro lahko v tisah krajih, kjer si nasproti tako pomagajo! In tako ravnanje ui le silno dobro zastran šolstva, ampak sploh zastran nravstva ali lepiga življenja. 2* tako pridnostjo se namreč gerdi lenobi glava tare, ktera je mati vsih pregreh. Zraven tega je pa tudi to pomisliti, de dobri študentje delajo posebno čast svojimu kraju. Ako »e ozrimo na le-tašnje ljubljansko šolsko naznanilo, nahajamo, de so se zraven družili na pr. Poljanci iu Ločauje prav dobro der-zali. ker je dosti izverstuikov iz tih krajev, in to je čast vsi okiajini. l'a tudi v drugim oziru utegne kteri si bodi kraj imeti pred ali pozneje korist od pridne iu bogoljubue šolske mladosti. Iz dobrih učeneov bodo namreč veliki iu zmožni gospodje, ki po kakorštii koli si bodi poti utegnejo svojimu domačimu kraju koristni biti. Opomnimo samo na šolske zaloge, cerkve itd., ker pri tacih rečeh se človek rad nar poprej na svoje domačine ozre, kadar ima kej deliti ali v poslednji volji zročevati. Torej gg. duhovni in drugi gospodje zanesljivo prav dobro store iu marsikaj napak od-vernejo. ki šolsko mladost svojiga kraja ua vakancah v svoje zavetje \zamejo iu ji njeno djanje lepo razredijo, manjši večini v nauk zroče iu nad pridnim napredkain ču-jejo itd. Tudi je dostikrat nar bolj zanesljivo, de imajo otroci še v šolah postrauske učenike ali iuštiuktorje iz d o m a č i g a kraja, ker take vsaj duhovui bolj poznajo, če i.e tudi starši sami. ali so zanesljivi ali ne. Dosti učeneov utegne ravno zavolj zauikarnih inštruktorjev srečo svojiga življenja zapasti. Za dobrotne serca v fari jc pa nar lepši priložnost učeiicam dobro storiti, ter ubožnim otrokam uče-nika plavati, kadar starši sami ne morejo. Taka milovšina, ko se ubožiiini učeiicam kvišku pomaga, gotovo ne bo poslednja. Iu kako veseli so ubožuiši učenci v višjih odredili. ker si pO takim potu saj nektere krajcarje zaslužijo za bukve in obleko. — S temi besedami smo le nektere iskriee uternili, ki nc bodo zgubljene za tiste kraje, kjer se bobo prijele iu obširniši žarele.
25reztiice za pomoč zanemarjenemu in rokodeisMm neencam•
Verni duhoven Manin v Kremoni je vidil veliko lenu-hezev po u!i< ah iu cestah tavati in je jel misliti ua pomočeh. ktere lih neumerjočih duš rešiti. Vidil je. de zlasti ubogi rokodelski učenci, ki so delec od svojih staršev, njih mojstri pa pošteno zanje ne skerbe, so v veliki nevarnosti, ker se ob nedeljah iu praznikih unim potepinam pridružujejo in \sakterih napak iu pregreh od njih navzamejo. I.eta 1840 je storil sklep, vstav za rokodelske učence napravili. Sv. Alfonz l.igorjau je rekel: „Česar v kationu ali pri tihih molitvah »v. maše ne sprosiš. v nar svetejšiin trenutku, ko Kristus, neoinadežauo Jagnje Iložje. pred teboj leži. kje in kdaj boš neki ložej zamogel sprositi?" Nato se operajoč je goreče molil k Njemu, ki je rekel: „Kdor koga malih, ki v Me veruje, sprejme. Mene sprejme.** Kmal je iiuel hišo. v ktero je v začetku 50 fantinov sprejel. Za vsako rokodelstvo je posebna delavšnica; verli mojstri učijo fante v množili rokodelstvih, za keršanki nauk, branje, pisanje, številstvo iu druge koristne reči so posebni uče-niki. Naprava ioia vsiga dosti, ker mestnjani vidijo, kako dobrotna je ta naprava iu ji dosti dela dajejo, k čimur pripomore se zlasti to. de so izdelki dobri iu doher-kup. Tako i/, te naprave vsako leto verni in izverstni mojstri izhajajo, in ta duhoven si je svest, de je s to napravo več dobriga storil, kot marsikteri deržavnik. ki iiua v vsim obilnost. le ' ven in sveti ljubezni je pa bciae. — To napiavo tudi
na Dunaji v več napravah posnemajo z velikim blagoda-ram. V eni tih naprav sam glasoviti malar Kupelvvieser že več let uči risanje ali osebuo ali pa po kterim svojih učeucov. Pisavec Ebersberg je do svoje smerti učil na-toroznanstvo, c. k. vseučilišni profesor vitez Holzer, doktor zdravništva in modrijanstva. pa je iz fizike djanske po-skušujc skazoval. Tako dela keršaiiska ljubezen, ki se z visokih častnih stopinj do rokodelskih fantov ponižuje. To so pač posnemanja vredni zgledi.
MoJ bim doživel?
Nektere resnične, pa p o d u č i v u e in s v a r i v u e p r i g o d b e iz mojiga življenja v poterjenje za resnico Božje besede in v čast Božje previdnosti.
Spisal L. Dolinar.
VI. S čimur kdo greši, s tiin bo pokorjen.
Pogostna skušnja spričuje. de se človek nad človekam lahko pregreši, in graje, ki jih drugim očita, sam dobi. To stori ali dopusti Božja previdnost. Revni človek ne more kej. ako nima tako brihtue glave, tako dobrih počul-kov, tako ravnih udov, tako lepe postave, kakor drugi: Bog ga stvari, kakoršniga hoče, to je, Bog ga stvari kakor je za tisti kraj. čas iu druge okolišine, zlasti za njegovo lastno zveličanje tiar bolj prav. Sej tudi voznik coklo pod kolo dene, de po klaticu bolj varno vozi: tako Božja modra previdnost dela.
Matija A., posestnik velikiga zemljiša, pa uc bogat, delaven gospodar, moder mož, miren sosed, je imel pet sinov iu dve hčeri. Brat njegov, Groga, je bil tudi pri hiši, pa slabiga uma, bil je trapast, ali veliko bolj, pri-prost, kar so mu domači dostikrat v oči vergli, in zato je pa ta slabost z leti rastla iu na zadnje je včasi ob pamet prišel. Otroci Matijevi so ga za norca imeli, ga zaničevali. mu nagajali, ga oponašali, in sploh reči: Groga je bil, če ravno stric, vender nar slabeji pri hiši.
Matija je imel med svojimi sinovi eniga. tudi Groga imenovauiga. Ta fant je bil živ, vedno pripravljen noreti, jezičin, uepokojiii, in je stricu veliko prizadel z besedo in sicer. in ne de bi ga bila oče ali mati kaj prida posvarila. K večimu: daj že rgmah,u ali s kako drugo mehko besedo. kar se sosedam ni prav zdelo.
Ko jc bil Groga. Matijev sin, pri šestnajstih letih, gre neki dan k popoldanski službi Božji in ostane zraven vna-njih vrat v farni cerkvi, ki je bila polna ljudi. Kader žegen mine, se vdero ljudje iz cerkve, podero Grogca, in noga se mu za podboj zatakne; pa ni se zlomila, ne izpahuila; ni pa mogel na-njo stopiti, in so ga mogli v neko hišo nesti. dokler ni oče z vozam ponj prišel. Noga. nekaj maliga pohabljena, se je kmalo pozdravila, ali Gro-gec ni več govoril. Vidil in slišal, hodil iu delal je, govoril pa ni, ne odgovora dal na vprašanje. Ce mu je kdo močno iiadlcžin bil, je zavpil: „Zmiram me pusti!- in nič več ne. Tako je bilo še nekaj let, in je umeri. Bog mu je bil še to milost dodelil, de se je spovedal pred svojo smertjo. Vsi sosedje so to za Božjo kazen spoznali iu djali: rl z nikogar si ne delaj norca!"
Vruac de Črnce, križ od križa.
Sv. Malahija, armagh-ski vikši škof, je pred več sto leti od prihodnjih papežev prerokoval in vsakimu posebno ime dal, ktero prerokovanje obsega in se je dosihmal se vselej poterdilo, dc je bilo prerokovanje resnično. Sedanji-ga papeža Pija IX. je bil sveti mož zaznamnjal z ime-nam: „('rui dc Cruce,u to je, križ od križa. To prerokovanje so z enim glasam nato razlagali. de bo ta naslednik Kristusov imel veliko britkost ter k rižev ter-
peti. Vender to razlaganje je bilo nekako presplošno; nar poslednjimi ca« pa je neki učeni opomnil, kako in kje se to prerokovanje prav jasno in očitno dopolnuje. Nar veči križ je Piju IX. napravila Sardinija s tem, de je svojo roparsko roko stegnila po papeževi zemlji. Sardinija (Sa-vojsko) ravno pa ima križ za svoj gerb ali deržavno znamnje. Tedaj izhaja Piju IX. križ od (sardinskigaj križa.
Ogled po Slovenskim in dopisi.
Iz Ljubljane. Milostljivi naš škof bodo 16. nedeljo po BinkoŠtih, to je 16. kimovca t. I. novo Ceikev v Laši-čah posvetili, naslednji dan pa. to je, 17. kimovca bodo ravno tamkej birmali otroke laške in sosednjih duhovnij.
Iz Ljubljane. Svitli cesar so visokočastitiga gospoda Janeza N e p o m. S1 a k a r j a, častniga šolskiga sveto-vavca in bivšiga vodja v normalnih šolah, viteza Franc-Jožefoviga reda itd., izvolili častniga korarja ljubljanske stoljue cerkve.
Iz Ljubljane. Dogotovljen je tudi tretji zvezek sv. pisma v slovenskim jeziku, ki obsega Jo bo ve bukve, psa I iii c, pri povest i, pridigarja, visoko pesem, modrost ne in Si rab o ve bukve. Ta razdelek, obilno razlagan, napolnuje 391 4 pol in sc dobiva. kakor navadno, v knežji škofijski pisarnici ( po 2 gold. n. d.) Že je v delu tudi poslednji, četerti zvezek, in tako bomo v ne predolgim času imeli dogotovljeno vse sv. pismo v slovenšini. —
Iz Rima je prišel odgovor na pismo verne vdanosti iz naše škilije do sv. Očeta iu kmali se bo dekauijam razposlal. Drujikrat kaj več.
V god svitliga cesarja IS. t. m. so milostljivi škof vpričo prevzvišeniga poglavarja in vsiga višjiga gospostva slovesno sv. mašo imeli.
Drobtince za II. 1859 in 186t) so z naslednjim mič-nim v vod a iii prišle na svitlo: ..Lepa beseda vsim prijatlam in prijatlicam naših Drobtinic. — Se trikrat preseliti, je enkrat pogoreti, sploh pregovor pravi. Taka bi sc bila skoraj tudi našiui Drobtinicam zgodila. Začele v Gradci so se v Celje preselile, iz Celja v Celovec prestavile, in o preseljevanji lavautinskiga sedeža v Marburg so se Drobtinice toliko pozamudile. dc jim je za leto 1859 verzel ostala, ktero zagraditi smo tako dolgo odlagali, de se nam je clo novo leto 1860 postaralo. De bi Drobtinice ne pogorele, naj velja enkrat za dvakrat, ter Vam podamo nove Drobtinice za dvoje 1859 in 1860, v dokaz, da še žive, pa tudi iz serca žele, naj bi na svojim četertini seli za toliko lepši ozeleuele, ter rodile vsiui domoljuba*! novo veselje in korist" itd.
Dajemo jim pričevanje, de so v resnici prav prijazno ozeleuele iu obrodile, kakor druge krati, obilno prav lepiga iu druziga sadu. zmed kteriga opomnimo v resnici rzlale nauke za razne stanove o svetim misi-j o ti u in duhovnih vajah/ in življenje našiga rojaka ranjciga Gregorja Kempcrle-ta, ki toliko lepiga. mič-niga, podučljiviga in tako posebniga obsega, dc bi že zavolj njega samiga Drobtinice ne bile preplačaue. ako bi tudi 10 gold. veljale, nikar pa ko veljajo samo 1 gold. 10 kr. n. dn. Priporočimo jih pa ljubim Slovcucam še toliko bolj, ker so dohodki odinenjeni lavaiitiuskiuiu seme-nišu v pomoč. Pod poprejšnjim visokočastitljivim starasin-stvam mil. kneza in škofa lavautinskiga so njih vrednik. kakor poprej, visokočastitljivi gospod M. Stojau, braslov-ški dekan. Na prošnje preblaženc Marije Device Petrovškc. ktere podoba in mični popis te romarske cerkve je ua čelu Drobtinic, bodi Bog vselej mil in dober Drobtinicam, njih bravcam iti vsim Slovcucam.
Iz Kranja. 24. velk. serp. -- Včeraj dopoldne so bili prevzvišeni knez iu škof mil. gospod Jernej Vidmar prišli iz svojiga školijskiga mesta v Loko dve
nunski novinki, kterih stariši v Kranji bivaio, po slovesni obljubi v uršuliuski red sprejet. Od ondod pa so se ob šestih popoldne med slovesnim zvonenjem po vsih cerkvah, pervikrat ko škof v svoje rojstno mesto Kranj pripeljali, kjer Jih je prečast. kranjsko duhovstvo pred veliko cerkvijo prijazno sprejelo iu po navadni šegi v cerkev spremilo. Iz cerkve v duhovuišnico se vernivši so nekaj govorov doma-čiga in nekaj tudi zuuanjiga duhovstva sprejeli: ondi so potlej tudi prenočili. Lepa bakljada spreminjajočih lueic jc ua sinji višavi velikiga zvonika na vse strani prebivavcam kranjske okrajine celo noč veselo novico ozuanovala, de nocojšnjo noč počivajo med srečnimi Kranjci njih prespošto-vaui rojak.
Danes zjutraj, v veseli dan Njih godii. so sc mil. škof peljali na pokopališč k svetimu Križu maševat. in nekoliko potem, spremljcvani tudi od več mcstnjauov, v Vc-lesovo. znano in inočno obiskovano Božjo pot, 2 uri v stran Kranja. Častito sprejeti v ozaljšani iu jako osvitljcni cerkvi od množili ondi bližnjih gg. duhovnov, so skoz iu sko/. ogledovali z tiiiiozimi, v stavbini umetnosti zvedenimi, cerkvi prizidani kaj prostorni pa prazni samostan, na kterim oster zob nemiliga časa že davno gloda, de bi se popravil v stanovanje odsluženih, opešanih ali nezmožnih duhovnov in se s 'itn dosihdob nespolnjena pa spoštovanja vredna želja ranjciga škofa vender le spoluila. Vernivši se od tam v Kranj so Njih milost v duhov uišuici obedovali in okoli četerte ure popoldne pa so se zopet na pot podali. Priljudni vikši Pastir niso Ic svoje sorodovine. ampak tudi več znaucov s svojim ohiskaiijem osrečili in razveseliti blagovolil. Odveč bi bilo opomniti, de sc je povsod obilna množica zbirala krog prijazniga obličja Mil. škofa, in vedili bi še marsikaj lepiga povedati. Bog ohrani nam iu vsi škofii našiga vikšiga Pastirja še mnogo mnogo let!
L. N- ev.
Z l)olen«kiga 28. mal. serp. J. O. I.. Pred kakim 1 1 dnevi je v neki fari mati svojiga samoglav niga nekako 171etniga sina zavoljo uckiga pregreška svarila. Sin. ne de bi si materno s varjenje k sercu vzel, jo togotno z roko pahne, de je skorej padla. Kmalo po tem se splazi sin ua češnjo, in stoje na šibki veji po mičnih češnjah svojo grešnjo roko steguje. Ali glej! veja se pod njim ulomi, na tla telehne iu — ravno listo roko si zlomi, s ktero je bil svojo mater pahnil. Mati mu zdaj ranjeno roko obe-zuje. rekoč: Glej sin! to je očitno slrahovanje Božje, de si si ravno to roko zlomil, s ktero si bil mene pahnil. — Otroci! spoštujte očeta iu mater, de vam bo dobro ua zemlji! —
Naj povem še drugo v nauk in svarilo. Ncdavncj. je v drugim kraji na Doleuskiiii mlada okoli 10--11 letna deklica i bila je tudi šolarica) sabotin dan svojo mater poprosila. naj hi jo k sv. spovedi v farno cerkev iti pu-iila: mati pa ji ne dovoli, temveč jo v nedeljo jutro z živino ua pašo odpravi, kjer je deklica vsa zdrava c-kterc pobožne šolske pesmice prepevala, in tudi o pravim ca mi z živinico zdrava domu prišla. Ponoči pa zboli, in drugi dan. ko-mej še malo živa s sv. poslednjim oljem previdena — umerje. — Mati zdaj silno tarna iu žaluje, rekoč: Oh! zakaj je nisim vender po njeni volji k spovedi pustila!
Starši ! hodite svojim otrokam v bogaboje«iio-»ti živi zgled, iu podpora, nc pa zaderžek, iu spomnite se. de Jezus pravi: »Pustite otročiče k meni priti."
Z Dolcnskiga smo dobili več novih udov za bratovšino ss. Cirila iu Metoda s pristav kam: /Toliko ložej hi se dala ta bratovšina tukaj pri belih Krajncih vpeljali, ker imamo odločeneov, ki jih tukaj Vlahe imenujejo, v našim okrožji nekaj vasi, in jih torej utegnemo škorci vsaki dan viditi. iu vemo. kako revni so. kar zadeva njih dušo iu cerkvene obrede. — Vreme imam i zdaj prav lepo. >adja imamo tudi prav veliko, posebno sliv (češprij | na celite. Terta ni lako dobra kot vlatii, vender ho Ico-nje leto. ako
Bog da. veliko bolji od vlanskiga. (To je pisano od čer-nomcljskiga okrožja.)
Iz iioriee, 24. vel. serp. — Zdi se, de nekajletno obečevanje bo brez druziga djanja seglo v roko. To je: Dobili bomo, kakor pravijo za gotovo, vikši realko, ki bo že s prihodnjim šolskim letam svoj pervi tečaj začela. Imela ho svoje poslopje, kjer še žandarmi prebivajo, ki se pa bodo zunaj štirih v kratkem vsi razšli.
Rojstni dan Xjih Veličanstva Franc - Jožefa se je tu po navadi obhajal, le z majhnim r&zločkam, de ste bile v ta namen opravljene dve slovesni maši. Pervo so imeli tukaj bivajoči vojšaki pod prostim nebam na prijetnim prostoru poleg noviga mesta. Njih Prevzvišenost naš nadškof so pa po navadi ob Kitih v veliki cerkvi darovali peto mašo v pričo vradnikov, učiteljev vikših in majnših šol itd.
22. i. m. smo imeuilniga gosta v našim mestu imeli. Dosli so ko serčiu prijatel iu sosed obiskat našiga premi-lostijiviga nadškofa presvitli nadškof vidcinski. spremljevaiii tudi od jezuita, pregnaniga iz Modeneškiga. Imenitni gost. Trevisanatto po imenu, so nek prav poiiižin in prijazin go-s po d. zvest iu goreč podložen avstrijanski. Pri obedu .-o bili v nadškofij-kim dvoru, kteriga so se vdeležili tudi i.aš v. c. prost. korani in šc drugi blagorodni gospodje. Oh litih zvečer ravno lega dneva so presvitli gost odpotovali proti Benečiji. Spremljevali so jih \jih prevzvišenost naš nad--kol. kteiib služabnika sta bila odeta v naj lepši opra\o v znamiije prisercne ljubezni in veliga spoštovania. ki ga imajo iiietropulil ilirski do svojiga subrata in soseda v he-nteju-ki Furlutiii.
Govori sc, de tudi \as presvitli škof bodo v kratkim dosli v Gorico obi>kat svojiga metropolita. našiga milosti, uad-kofa. Jako veseli bomo. dc tudi po obličji spoznamo Njih. ki so sedaj \iadika bele Ljubljane, lepiga krajnskiga ua-ioda iu naših ljubili sosednjih Slovencov. Z Bogam!
J. Furlani.
Nekoliko iz popotvanja milijonarja gosp. Janeza < eliula v Ameriko. — (konec.) Vihar se je 23. kim. unesel, morje jc bilo popolnama mirno, vse je hitelo na vtih barke jasno in veselo, de jc nevarnost prestana. Jest sim itii znatne znamnja viharja prinesel na jispo, ker klobuk in plajs sta bila nemilo zdelana, — z morsko soljo lako napojcua. de bi lahko 1-1 dni juho solil; klobuk ni ne ceni ne h« I. prav podoben kakimu zidarskimi! klobuku... Zi\l|etijc na barki jc prav revno, zlasti unih popotnikov, ki -o v pervi ločini; v drugim oddelku, kjer sini est bil. je bclje. živež precej dober, strežniki iiepriljudni ljudje, mor-narii in druno moštvo so iz vsili \etrov nabrani: cernaki. amcrikanci. noivegi »iii.; popotniki >n zmes \sakterih narodov iu verstev. Grozno se človek naveliča na molji in hcpeiii p.» suh.m.
Dalje od llavra do noviga Jorka jc 3«Win angleških mil). Vandcrb It je bil to pot v 12 nnth «>piavil. vsaki dan je -inti milj preoral — grede nepieiiebama podnevi in ponoči skorej zmiraj z enako naglostjo. \ eiikan»ko ki lo I prav za prav 2 kolesi) se je do noviga Jorka l'.i0&62krat zavcrlilo kroj; svoje osi počez skorej desetkrat v minuti. Nad mašitio je naprava, de pri vsakiatiiim kolesnim zavet lenji številka na dan pride, iu pa prav natanko. Med \iharjciii smo bili en cel dan zakasneli, ki smo £a pa pri naslednjim prav ugodnim vremenu nadomestili, ko 20. kim. /jutiaj megla zgine, se je vidila suha zemlja. Suho. s uho! jc pov-ud donelo; Vse jc hitelo nad sliopje. de bi s c nagledalo iu napaslo biepciiljivo pričakovanih amcrikaii-skib primorji. Ob 11 dopoldne so sidra zasadili, iu še le ob 4 popoldne smo barko zapustili. Sprejel sim bil pri čc. oo. redemtoiistih. O kako se mi je prilegel pokoj v tih samotnih tihih stanovarjih: kako mi je Ijobeznjivo sprejetje pri tih ocelih poživilo dušo iu telo. V novim Jorku sim se skoz 3 oni hivajc soznanil z več duhovni. Močno močno so mi prigovarjali, de naj ne hodim v divjačino Cipavajev.
naj rajši ostanem v novim Jorku in tamkej nastopim eno treh velicih fara. ki so brez pastirjev; že so hotli za tega del iti k vikšimu škofu; tudi avstrijanski veliki poročnik Loosev me je pregovarjal. Odgovoril sim na to, de bi bila malopridna nestanovitnost in preklicana nezvestoba, ako bi Baragu tako naredil, ki ima le petnajst duhovnov....
Se nekaj. Verli sin krajnskiga mesta, naš rojak Lo-renčkov Tone Pire meje priserčno sprejel, mi neznano stregel. me vozil in vodil po mestu, je imel za-me velike stroške, in žal mu je bilo, de sim bil pri redemtoristih o-stal ; — želel me je več tednov pri sebi imeti, tode ni mi
kazalo več ko par dni v novim Jorku ostati----
Janez Čebul.
MtazgieU po keršunskim svetu.
Na dunajskih gimnazijah je bilo letaš 1600 latinskih šolcov.
Zmiraj več upanja se kaže, de se bodo 3 velike moči Avstrija, Prusija in Bu-ija zedinile in de si bo laška gerdobija nad njimi svojo ccpilijo zbila. Veselo znamnje k temu so velike gostije, ki >o bile v god avstrijanskiga cesarja na rusovskim dvoru, iu je bil pričujoč tudi avstrijanski poročnik. Cesar je o ti priliki napil našimu cesarju, rekoč: .,V čast m o j i g a I j u b i g a brata avstrijanskiga ces a r j a."
Iz Išel-lia H. t. m. imajo ..k a t ho I. Blat ter aus Lin z" naslednjo dogodho. ki sc jc v Mittcndorf-u na Sta-jarskim pred uekterimi tedni dogodila:
Bratričiua (ali seslričina ? Nichte) ondotne poštaricc, osemletna posebno pobožna deklica, ki je bila v nevarnosti oslepeli, je imela pred nekimi 11 dnemi sanje, v kterih se ji je bila bela žena prikazala, ki ji je zapovedala, de naj se z njeno obleko svojih oči dotakne. Deklice prebudivši sc je veliko bolje vidilo in oči so otetc. Pozneje se je tisti deklici in tudi drugim majhnim deklicam tudi podnevi lepa bela žena na razločnih krajih prikazovala, in vidile so jo na poti ali pa od Sncžnikov gredočo priti, jut vselej podnevi. ko je una mala deklica 31. mal. serp. doma v kuhinji jetra sekljala . ugleda belo ženo na oknu. teče tje in jo vpraša, kaj hi rada. Žena reče: del od tebe. jest sim ravno tista, ki se ti je bila v sanjah prikazala. Deklice jo precej spozna; ko je pa bela zena neprevidama vštric nje v stanici stala, otroka tolika britkost obide, dc iz očetove hiše beži, v kuhinjo poštne hiše teče in se odrašenih oklene. Pa tudi tamkej vitli belo ženo, ki ji pomiguje. Na vprašanje, kje dc jc. reče deklice: tam zraven kuharice je. ali je ne vidile ? Ni mogla nikakor zapopasti, kako de Iu je drugi ue vidili. Nato pokličejo g. fajmoštra. on pa kaplana pošlje; leta in veliko hišnih ljudi pride v kuhinjo, ue morejo pa nič ugledali, desiravno deklica zmiraj kaže. kaplan reče deklici, de naj belo ženo pozdravi: ..Hvaljen bodi Jezus Kristus!" komej jc ta pozdrav izrekla, karjasin glas. ki ni bil od nikogar pričujočih, vsi pa so ga razločno sli-sali. odgovori: ,.Na vekomaj!" Na to jc pričujoče taka groza obšla, de so bili vsi prepadeni v obraz še ko so sc bili v svoje stanovanja veruili, in tudi duhoven jc bil skorej omedlel, ker jc ta prečutlua prikazin, kakor je deklica priterdovala. šc zmiraj namigovala, jo je na zapoved kaplauovo deklica vprašala: zakaj sc le samo malim deklicam prikazuje. Odgovor, ki ga pa pričujoči niso več slišali, kakor tudi nadaljnih nc. je bil. de odrašeni prikazni niso vredni. Na daljno vprašanje, kaj dc hoče, je odgovorila bela žena, eno sv. mašo v petek (3. vel. serp.) o poli osmih; pri ti maši naj bo deklica in potem naj gre v Grobming (božjo pot) v zakladnico (Schatzkammer) in naj ondi 3 očenaše moli. Poslednjič vprašana, kdo de je, je odgovorila deklici: to boš tamkej zvedila in tudi gospod duhoven bodo po povzdigovanji v tisti maši zvedili. — Med sv. mašo jc deklica zopet obledela, ker je belo ženo pred
seboj vidila. Po maši so <1 .'klico peljali v Grobming in gre v zakladnico. Ko je ni dolgo nazaj, gre kaplan za njo in jo najde v omedlevicah, jo počasi zopet k zavednosti pripravi, so pa drugi, ki so k njim prišli, njega samiga vsiga v solzah našli. Duhoven do zdaj ni nič razodel, deklica pa je naznanila, de je bela žena njena babica ali stara mati, ki je pred 20 leti umerla in je zdaj iz vic rešena. Do-pisovavcc pristavlja: To jc po vsaki ceni čudna prigodba, ki bo zanesljivo kmalo preiskovanju podveržena; jest pa jo le povem, in ne terdirn ne na eno ne ua drugo stran; priče, ki so slišale, pa so bili previdni možje in druge osebe, iu vsi pravijo, de goljufija ali slepija jc bila tukaj nemogoča, koso sami slišali tisto glasno: „Xa vekoma j!"
V	Oilvoš-ii na Ogerskim v aradski stolici seje mende gi eški ali staroverski dekan samiga sebe končal. in menijo, de zato, ker je njegova občina namenjena, k greški s katoliško Cerkvijo zedinjeni cerkvi prestopiti. Tukaj je pastirja volk vzel; mar bi bil svoje modre ovce nasledoval.
1'raznik sv. Štefana, ogerskiga kralja, so Ogri Ictas s posebno veliko slovesnostjo 20. t. m. obhajali. Do 100.000 ljudi je bilo ta dan v lludapešli. Med slovesno mašo ogerskiga pervostoljnika je bila v mestni farni cerkvi nestrohnjena desna roka tega svetnika v stcklcnati posodi izpostav Ijcna.
\ii Češkim hrepenljivo pričakujejo mesca kimovca. k<» se bodo nemške katoliške društva v Pragi zbrale, in upajo, de bodo morebiti tudi v Prago dobili misijonc, ki so po deželi toliko dobriga storili. Kavno tako žele v Pragi mladcnšnice, kakoršna je v Mariašajnu v ljutomeriškini okrožji pod vodstvaui čč. oo. jezuitov, ki mu morajo sami sovražniki jezuitov pričevanje dajati. Starši tudi iz višjih stanov hitro spoznajo, de so njih otroci tudi odreje v veri potrebni. dc se v tem oziru pri večini delu tako imenovanih svetnih gimnazij še marsikaj pogreša, je znana reč, pravi Augsb. Postztg.; torej je tolika gnječa v gimnazijo v Ma-rijašajn.
V	Frlcnhachii na Virtcmberškim sta bila 5. t. m. dva protestanška posla sprejeta v katoliško Cerkev.
\a Paznaiijskini znašajo darovi za sv. Očeta 150.000 terdnjakov ali tolarjev.
Hišni prelat sv. Očeta, mil. gospod \obile de \ardi, je bil 19. t. m. pri svitlim cesarji Frančišku Jožefu in je Xj. veličanstvu lastnoročno papeževo pisino zročil.
Mil. gosp. Parko, škof v Mesini, jc zapert. Xi še znano, zakaj?
Iraško, Hude reči se gode, in bati sc je, de le še hude nastajajo. Duhovno in telesno orožje jc pekel z vso močjo zgrabil, de bi vse prekucnil, kar jeza Boga in der-žavo. Veri in resnici sovražno časništvo tudi na l.aškitn z \siini močmi dela, de bi svoj peklenski namen doseglo. V Milanu se neko bogokletno pero ni zgrozilo Boga Očeta z. Garihalditam skupaj piti pred oči postavili! V neki nesnagi knjižurini je bila presveta Devica Marija zasramovana. O tavžentkrat gorje! To bo cmendranjc iu cviljenje, ko bo peklensko, nesramno prederznost jela pravična šiba Božja pritegovati! Krivoverske. puntarske, podpihovavske knjižure se zanašajo na vse strani, de bi se skazilo, kar je še dobriga.
Po drugi strani pa iz vsih vetrov dere h roparju Ga-rihalditu, kar jc Cerkvi in veri sovražniga ali saj silovito zaslcpljcniga. Ze pišejo, de jc ta samosilnik prišel s svojo derhaljo v Kalabrii na Napolitansko suho zemljo, in bati se je. de ho le prehitro v samim Neapcluu, ako ni Božja roka namenila, ga pred ustaviti.
Ti peklenski vojski nasproti se zbira manjši množica poštenih okrog sv. Očeta pod banderam serčniga l.amori-riera. Cndan jc ta junaški vojvoda zastran papeževe vojne v Kim naznanil, rekoč: ..Trume so izverstne, z dobrim du-ham navdihnjene in dobro vstanovljene. Miren sim. Ako r.am ne pomagajo, smo v stanu, si sami pomagati." Fran-
cosko-belgiške streljavkarje, izverstno kardelo. bodo v Zvave spremenili. Iz Spanjskiga je prišel žlahtnik. ki je ponudil 4.000 vojakov. Mogoče je, de se tudi p!nje kardela. ki so zdaj še v ncapolitanski službi, papeževi vojski pridružijo. in ako Garibaldi Ncapolitansko zmaga, bi sc utegnilo zgoditi, de se tudi sploh neapolitatisko zvesto vojništvo s papeževim sklene. Iz Vestfalije je grof Mclternich dva svojih sinov papežu v prid vojaštva zročil. S p a ii j o I s k o. kakor pišejo, jc sv. Očetu ponudilo veliko pomoč v vojaštvu iu denaru.
Zastran nekterih Ircov, ki so iz papeževe vojne stopili ali bili izločeni, vedo Cerkvi sovražni listi mnogo zve-kati. lagati, presilovati. Dosihoial domu sc vernivši Irei -e dajo. kakor Miiuch. Soimtagsbl. piše, tako le razdeliti: K;u iii tio zavolj telesne nepripravnosti ni bilo sprejetih, iu li so razun kaeih 10 ljudje brez vsake graje v svojim življenji: kaeih 20 je misel spremenilo iu so kmali po prihodu prosili, de naj jih spuste; kaeih 30 je zavolj slabiga obnašanja odpravljenih; njih S ali lo mladih iz premožnih stanov se je vernilo, ker sc jim njih visoko napete misli niso spolnile. zlasti ker niso bili precej v oficirje povzdig-njeni. Žugali so, dc bodo doma, ne vem kaj. razglasovali zastran papeževe vlade iu tega. kar so vidili in slišali: niso pa s tem žugaujeni nič dosegli, temuč dano jim jc bilo na voljo, de utegnejo lagati, kolikor se jim ljubi. Fden je celo iz l.oudon-u nazaj v Kim pisal, kakor pravi dtibliu-ski list ,.Xation," in je žugal, de bo uektere pri angleški vladi, nc vem za kaj, založil, ako mu s prihodnjo pošto denarja nc pošljejo. Pa tudi ta jc zastonj na denar čakal.
Papeževo posojilo je popolnama podpisano. Francosko. Belgijo in Spanjo zadene 38 milijonov, drugo druge dežele. Spanjolska kraljica jc podpisala za 400.000 frankov, in minister /.notranjih zadev je tudi vse vradcištvo nagovori!, de naj se zajema obilno vdeleži in ga pospešuje, kakor koli more. Portugieška vlada se je v primeri z drugimi prav gerdo obnašala, ki jc podpis na zajem in zbiranje milih darov za sv. Očeta prepovedala; kdo ve. kak duh jo jc obsedel? K sreči pa se patriarh v l.isalmiii za to ni zmenil. — Milovšin za sv. Očeta je dosihnial v Kim prišlo 1,120.000.
Ilusovsko cesarstvo ima (»S.931,72^ duš. Sibirija-nov in pastirskih ljudstev jc do 1 milijonov.
V	llerccgovilli je II. iu 12. t. m. zavrelo preganjanje kristjanov, v 1 vaseh je 100 hiš požganih. V Ma-gnezii na Grcškim je neki so kristjanov umorjenih. — Tudi v Aki (St. .Ican d' Acre) so menile turki 50 kristjanov pomorili. Sem ter tje sc sliši od turške razdraženosti.
Za kristjane v Sirii so sc po množili krajih jeli darovi zbirati; še judje so se v njih pomoč vzdignili, Moii-tcliorc. angleški peneznik, je dal sam 20,000 gold.
V	Siril, pišejo, je 3(»0 vasi razdertih in njih cede pokončane. 2^ keršanskih šol je podertih in 1S30 učeticov pohitih. 5t>0 cerkev iu 42 samostanov popaljenih. in 9 pobožnih naprav pokončanih, ki so bile v rokah cvropejcov. Zraven tega je ves pridelek ob l.ihauii 12 i.r na široko iu 3o ur na daljavo zatert. ravno tako celesirska planjava 24 dolga in 1 široka, v vsim Aiitilibauu od llomah-a do llav-ran-a čez 50 ur na dolgo iu 20 ur na široko, in v llav-ran-u. naj bogatejši sirski okrajini. kacili 30 ur dolgosti in 20 širokosli, je ravno tako vse v nič djano.
V	ItejriltU je 1500 angleških in 1500 Irancoskih vojakov stopilo na suho zemljo.
V	Damasku v frančiškanskim samostanu jc bilo <» duhovnov iu 2 samostanska brata, iu ne eden ni odšel mo-rivskim rokam razdraženih trnkov. O. Kngelbcrta Kolling-a. višjiga. so ti grozovitneži perviga na 1 dele razsekali. za njim druge mnihe. iu potem so samostan do tla popolnama razdjali. Kri marternikov bo zanesljivo tudi ua Turškim le seme novih kristjanov iu zmanjšanje grozovin-kiga molia-niedanstva.
\frikanski kralj v Dalioniey-i, ako j»- ie>. kar
pišejo, je odmenil mertva.šnico za svojim očetam s tem obhajati . de bo dal 2,000 ljudi poklati in darovati. Angleži so mu vojsko zažugali. ako res to grozovitnost dopolni, vender se boje. de ne bo odjenjal. — K ti neverski me-nariiici bi bilo dobro gledavce poslati tiste časnikarje, ki jim vera ne diši, in vse sovražnike sv. vere, — naj bi se učili, kako se godi ljudem, kjer Boga in vere ne poznajo.
Nasprotje krivovercov. Mesca mal. travna teko-čiga leta so po veliko krajih obhajali tristoletnico krivoverca Kil. Melanhtona. žalostniga spomina. Ti obhajavci naj bi bili pa rajši prevdarili. kar je ta nesrečni človek malo pred svojo smerljo svoji materi rekel. Mati namreč, do tistihmal katoliška, vpraša svojiga umirajočiga sina. če naj bi sprejela tudi ona novi cvangeli? Nato ji ta praeceptor Germa-niac (učenik Nemčije j odgovori z besedami, ki so v ustih umirajočiga silo tehtne in imenitne. Keče ji namreč: ..V novi veri je res bolje živeti, ali v stari je boljši umreti." Nato je res njegova mati do konca zvesta ostala katoliški veri.
Po vsim svetu jc nekako 12.000 usmiljenih sester sv. Vinceucija Pavlaua v blizo 2.000 staniših. Njih velika prednica v Parizu ima 22 sester, ki imajo le z dopisi opraviti. — Moških redov je 83 z nekimi 7.000 redovnimi sta-niši in 100.000 druzniki ali udi. Nar številniši so čč. oo. frančiškani z 25,000. kapucini z 12.000. šolski bratje s 7.000, in jezuiti s 0.000 družniki.
MB r obline.
Neki juri na Dunaji jc svojo nesramnost po ti posebni poti razodel, de si je pri nekim rokodcicu naročil rterdin stol za sv. Petra.w Sovražni judje sv. Petru že čez osemnajst sto let stol spodnašajo, pa ga mu še niso •*podncsli; mende ga tudi ta jud s svojo prederzno šalo ne l»o. ,le pa tako djauje vštric mnoziga druziga tuoi prič a. koliko hvalo enaki judovski možje vedo za velike prostosti, ki so jih poslednji čas v katoliški Av*trii dosegli.
Neki riiinaj*k list. kakor piše .,Gegeiivvarf* se je prcderzuil. Napoleona III. s sv. I.udvikam I V. francoskim kraljem, piimerite. ter Napoleonove napake svetniku pri-lastovati. — kako deleč bodo še segali dunajski listi v prcdcrznosii iu bogokletstvu? I.c prav pridno jih plačujte in berite, ncspremišljeni katoličanjc. ko vam ko čemi krokarji oči iz glave kavsajo.
Neki ilmiajsk gimuaziaiec si je z branjem kužnih bukev um. serce in domišljijo tako spačil. dc. ko je že sploh protestant. jc protestiral še mende zoper vero. uravo. domorodstvo. zoper vsakteri nravui red, in so ga mogli torej iz šol iztirati. ker sc dandanašnji s toliko ihto laž zagovarja in resnica zatira, torej ni čuda. dc se tudi dunajski listi za to garjevo ovco potegujejo. Mladenči šolski sploh pa naj si iz tega posnamejo nauk. kam branje kuzljivili bukev človeka pelje in pripelje! Ali ni škoda že za dragi čas, ki si ga človek obrača v branje tega. kar »i je spačen človek iz spačeniga ali celo hudobuiga in bo-gokletniga namena izmislil? kam pa še le škode, ki si jo s tem bravec napravi sain sebi! Ni ga ktnali težavni-šiga dela. kot spačeuo vmišljijo in skaženi kus vravnavati. Torej je toliko nesrečnih lajnežev. ki se hudiga vesele, in dobro zatirajo.
Prerokovanje. Cistcrcicuški mnih č. o. Peki (Pec-chi). ki je pred pol stoletjem v sluhu svetosti v Kimu umeri, je prerokoval od prihodnjih laskih iu francoskih dogodb in pravi: 1. Poslednje »ropanje, ki se bo v cerkveni deržavi primerilo, ue bo nič škodovalo iu Rim ue bo oropan. 2. Ta sovražni naskok bo le do nekiga kraja prišel, kjer je zanj pisano: Ne dalje! 3. Papež bo že blizo. de bi »ivojo moč zgubil, tode vse napenjanja bodo zastonj. 4. ko
se bo ljudem zdelo vse zgubljeno, se bo neprevidama ober-nilo. 5. V Jakinu (Ankoni) bo vsa obramba odveč. 6. Po prihodu tckavca bo viditi. kako bodo francozje zaporedama cerkveno deržavo zapušali. 7. V Jakin bo prijadralo ladovje. pa ne bo nikomur prebivavcov kej škodovalo. Pač bo gospodoval majhin strah, tode rešenje jc blizo in odhod terpi od večera do jutra. 8. Francozje bodo sv. Sedežu vse zopet povernili, leta (sv. Sedež) bo še celo nekaj več pridobil. 9. To se bo končalo z zmago svete vere in s čudežem, in francozje bodo poslednjič papeža branili. 10. Papežev poročnik v Parizu bo zopet svojo polno moč dosegel. 11. Neki Mariin praznik, v ečičevanje ali oznanovanje, se bo nekaj silo imenitniga dogodilo. 12. Francosko bo padlo samo po sebi, in Bog se bo tistiga človeka poslužil. 13. Stermenje bo veliko, ko bo svet zvedil. de v Parizu sredi ljudstva živi neznan kralj, ki bo perviga prosenca, poslednji dan te dobe. zopet na tron posajen. 14. Pervi tekavec. ki v Italijo pride, bo to srečno novico prinesel, in imenovani kralj bo brani-vec sv. Stola. 15. Vojska bo jenjala v mescu, ko se je bila začela, in ne bo več pobitja. 16. To se bo končalo z zmago cesarjevo, in vidili bodo vravnave, ki jih napravlja v prid sv. Stola. 17. Celo neko kraljestvo bo stopilo v katoliško Cerkev, in sv. Oče bodo, zopet dobivši vse svoje deržave. peli: Nune dimittis (zdaj spusti. Gospod svojiga hlapca itd.) — Bog daj, de bi se res in hitro spolnilo !
Miuhov#ke zadeve.
V goriški n a d š k o f i i. Čast. gosp. Mihael K o r-šič. dosedanji vikari v IIumskim, je ravno ondi poterjen za fajmoštra. Devinska dekanija je razpisana do 21. ki-movca.
Darujte ubogim Obertanam /
Sv. Lorcnca dan je naše selo. Oberh v Dragatuški 'Vi, grozna nesreča zadela. Okoli četerte ure popoldne je ielo v nekim skeduu goreti, iu ogenj se je v kratkim tako razširil, dc se ni dal nikakor ukrotiti, dokler ni v tisti versti, v kteri je bilo zapaljeno. zadnje poslopje zgorelo. Vpepeljenih je deset hiš z dotičnimi poljedelcu potrebnimi poslopji. Okol 7000 gold. škode je.
Oginj je vstal, kakor že tolikrat. po tistih nesrečnih klinčkih. Osemletin dečko je svoji materi izmaknil 4 šibice fklinčkc) in s 3 drugimi fanti je ogenj vprasnil, de bi bili jabelka pekli. Bogii bodi potoženo! kmalo je bilo jabelk napečenih. de se je pri njih pogledu vsako oko posolziti moglo, zakaj naše selo ima mnogo lepih sadnih dreves, ki so tudi pogorele.
Dobrotljivi b r a v c i Zgodnje Danice, in vse blage serca! pomagajte nam revnim belim Krajncatn k napravi novih stanj, in ti predrago vredništvo! posredovaj nam v ljubezni pri naših usmiljenih rojakih in blagovoli mile nam od dobrotnikov podeljene darove prejemati. V zahvalo obljubimo, vsigamogočuiga dobriga Boga Vam za obilni blagoslov iu stoterno povernjenje moliti.
Csmiljenja vredni Oberšani.
Na Oberhu pri Dragatušu 17. vel. serpana 1860.
Dostavek. Kolikorkrat še je Danica ljube Slovence za kako reč poprosila, nikoli ui bilo zastonj. Naj se tedaj tudi zdaj dobrotne serca usmilijo pogorelih Oberšanov, ki so toliko bolj pomoči potrebni, kolikor bolj je znano, de po unih dolenskih krajih je tudi brez kake posebne nesreče revšina sploh zmiraj dosti velika: koliko hujši pa še le, ko jim oginj neprevidama vzame ne le tega. kar no pod streho spravili, ampak tudi strehe iu ljube domove saine. Dajte tedaj, i n se Vam bo dalo. ko bote ravno take ali ctiake pomoči potrebui.
Vredništvo bo s hvaležnostjo sprejemalo darove in jih hitro odpravljalo.	Vredništvo.